35 54 AA 60100200 □SREDNJA KNJIŽNICA H ^B ■ ^B ■ ■■ “Kllvi% DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini < AA <. Abb. postale I grappo ti6D3 400 I1T Leto XXXVII. Št. 68 (10.890) TRST, sobota, 21. marca 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SKORAJ n LET PO FAŠISTIČNEM^ POKOLU V KMEČKI BANKI NA TRGU FONTANA Škandalozna razsodba v Catanzaru: Freda, Ventura, Giannettini oproščeni Posmeh pravici Pomladno pevsko prebujenje formalnostim je bilo morda za-r doščeno, pravici, željam in pričakovanjem ljudi pa vsekakor ne. Dvanajst let po pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu so catanzarski sodniki skušali zbrisati kar čez noč z nekaj vrsticami eno od ključnih desetletij Italijanske povojne zgodovine, skušali so zbrisati delo pogumnih sodnikov, ki so svoj pogum plačali tudi z življenjem, skušali so zbrisati delo preiskovalcev, novinarjev, delo vseh tistih, ki so se angažirali v boju za resnico o ključnem členu strategije napetosti in terorja. Kajti oprostitev Frede, Venture, Gian-nettinija in Malettija ob potrditvi oprostilne razsodbe za Valpredo, Merlina in ostale anarhiste, pomeni lahko samo eno: nagrobni kamen za celotno zadevo in zmago za tiste sile, ki so za kulisami spletkarile zato, da bi resnica nikoli ne prišla na dan. Pomeni pa tudi nagrado za tiste, kot je Giannettini, ki so si prostost odkupili z molkom. Prizivni proces zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana ni izzval tolikšne pozornosti kot bi jo moral, sredstva javnega obveščanja so mu, pod pritiskom drugih prav tako žgočih dogodkov, le občasno odmerjala nezadostno pozornost. Edino poseg javnega tožilca Domenica Puricellija, ki je pred nekaj meseci zahteval obsodbo fašistov in anarhistov je imel večji odmev, vsekakor pa ni izzval tistih reakcij v demokratičnem javnem mnenju, kot bi jih moral. Ko pa so ljudje včeraj zjutraj iz radijskih in televizijskih dnevnikov izvedeli za nezaslišano razsodbo, je takoj završalo, usul sc je že prvi val protestov. Verjetno ga ni bilo človeka, ki se ob branju razsodbe ni spomnil na dolgo televizijsko reportažo s prvega procesa, na laži častnikov bivše obveščevalne službe SID, na laži politikov, na njihove «ne spominjam se», s katerimi so skušali prikriti svoje odgovornosti. In ni ga najbrž človeka, ki se ob razsodbi ni spomnil na sodnika Emilia Alessandrinija, vestnega in pogumnega namestnika milanskega državnega pravdnika, ki je svojo slo po resnici in pravici Plačal z življenjem. Misel pa je šla tudi vsem tistim pričam, ki so med preiskavo skrivnostno izginile, misel je šla žrtvam bombne eksplozije v Kmečki banki, katerim je država sicer postavila spomenik, ni imela pa za potrebno, da se njihovemu spominu oddolži z resnico in s kaznovanjem storilcev. Kljub vsemu korak naprej, tako smo pred leti ocenili razsodbo prvostopenjskih sodnikov, ki so z obsodbo Frede, Venture, Giannettini-ja in nekaterih častnikov obveščevalne službe uradno zapečatili resnico, ki je bila že last vseh italijanskih demokratičnih sil, resnico, da je bil atentat na Trgu Fontana delo fašistov, ki so ga le-ti izvedli ob odločilni pomoči nekaterih državnih organov in s kritjem nekaterih politikov. Prvostopenjski sodniki sicer niso skušali odkriti mandatorjev, niso si upali jasno Priznati nedolžnost Valprede in a-narhistov ter so sc skrili za dvoumno formulo pomanjkanja doka-zov, njihova razsodba pa je vendarle vnesla drobec resnice v nejasni mozaik strategije napetosti In terorja. 'L včerajšnjo razsodbo le tudi ta drobec resnice zbrisan, Po mnenju prizivnih sodnikov bombe niso postavili fašisti, obveščevalna služba SID in razpuščeni u-rad «affari riservati* jih nista krila, med fašisti in temi službami ni bilo nobene vezi. Sploh ni več jasno, — za prizivne sodnike seveda — kdo je pripravil načrt za atentate, kdo je postavil bombo, da o tistih, ki so spletkarili za kulisami in so sPrcdali mračno mrežo strategije napetosti in terorja niti ne govo-r'mo. Skratka po mnenju catanzar ^kih sodnikov je treba začeti vse *nova, oziroma, kar bolj ustreza nekaterim silnm, pozabiti je treba Trg Fontana, pozabiti 16 razmesarjenih in okrvavljenih trupel v Kmečki banki, pozabiti je treba Presunljivo stokanje runjencev, povabiti Enrica Pizzamiglia, dvanajstletnega dečka, ki je hotel po-stati nogometaš In ,ki mu je ck-•Plozija odtrgala nogo, pozabiti pr- vo izkrivljeno preiskavo, pozabiti nezaslišane razsodbe, s katerimi je kasacijsko sodišče odvzelo preiskavo sodnikoma Alessandriniju in D’Ambrosiu, pozabiti prav tako nezaslišano razsodbo o združitvi postopkov proti Valpredi in proti Fredi, Venturi ter Giannettini ju, pozabiti je treba na film prvega catan-zarskega procesa, pozabiti ravnanje generalov in politikov. V povojni zgodovini italijanskega sodstva je ob številnih svetlih poglavjih tudi precej senčnih, tisto, ki so ga včeraj napisali catanzarski sodniki, pa sodi nedvomno med najbolj sramotne. Pa ne samo zato, ker pravici ni bilo zadoščeno, tudi zato, ker so s svojo razsodbo dali ugledu države in njenih ustanov hujši udarec kot teroristi. Gotovo ni naključje, da je škandalozno catanzarsko razsodbo z zadovoljstvom sprejel samo misovski prvak Almirante. VOJMIR TAVČAR Giannettini že na prostosti, Freda bo moral odsedeti le še kakih 5 let zaradi obsodbe na 15 let zaradi združevanja v prevratniške namene, Ventura pa je v Argentini - Valpredi in Morlinu potrdili oprostilno razsodbo CATANZARO — Prizivno sodišče v Catanzaru je torej odločilo: za pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu pred skeraj dvanajstimi leti, ni krivcev. Glavni obtoženci zanj: neonacist Franco Freda in Glovanni Ventura ter obveščevalec SID Guido Gianettini, na procesu prve stopnje obsojeni na dosmrtno ječo, so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Anarhista Valpreida in Morlino, oproščena že v prvi stopnji, sta bilaz enako formulo oproščena tudi tokrat. Ko je ob 9.33 predsednik prizivnega sodišča Giuseppe Gambardella po skoraj 92 urah zasedanja v posvetovalnici začel prebirati razsodbo o pokolu v Kmečki banki na trgu Fontana, je živčnost, ki je dotlej vladala v improvizirani sodni dvorani v mestnem zaporu za mladoletnike, dosegla višek. Že po prvih besedah, ki so napovedovale nepredvidljiv in za italijansko sodstvo sramotni izid dvanajstletnih preiskav in s težavo Predsednik sodišča Gambardella bere razsodbo (J.elefoto AP) .................1............um..................................... PO PRVI OSUPLOSTI SKORAJ ENOGLASNE REAKCIJE ITALIJANSKIH POLITIKOV Večina strank ogorčeno ocenila razsodbo na procesu zaradi pokola na Trga Fontana Le krščanska demokracija je bila skrajno previdna, misovci pa ze slavijo svojo zmago RIM — (Šalili smo se dvanajst let*. Komentar, ki so ga v Catanzaru izrekli po razsodbi prizivnega porotnega sodišča na procesu o pokolu na Trgu Fontana, je kaj kmalu odjeknil tudi v Rimu. Razsodbo, ki oprošča Fredo, Ven-turo, Malettija in Giannettini ja, razsodbo, s katero italijanska država izjavlja, da ne ve ničesar o osrednjem dogodku v tako imenovani «strategiji napetosti*, je rimsko politično življenje sprejelo z osuplostjo, predvsem pa z ogorčenostjo. Komunistična partija Italije bo na zidove vse Italije nalepila protestni plakat, na katerem, trdi, da raz--cdba «ža)i čustva pravičnosti v državi*, proces pa «ni odkril krivcev in mandantov strašnega zločina, ki u je sprožil strategijo napetosti*. «1-talija, ki ne kloni, zahteva pravico*, končuje svoj manifest KPI. Prav tako odločne so bile reakcije komunističnih poslancev včeraj dopoldne na Montecitoriu. (Pokola na Trgu Fontana sploh ni bilo, bile so le sanje*, je ironično komentiral poslanec Antonello Trombadori. Tajnik PDUP Magri pa je dejal: (Državo so oprostili krivde, čeprav je zakrivila pokol. Z Giannettinijem. Fredo in Venturo so rešili Andreottija, Rumorja in tajno službo, ki so bili na razne načine vpleteni v dogodek.* Sedaj imamo kričeč dokaz, je dejal tajnik PDUP. «da je na vseh področjih v teku, protiofenziva reakcionarnih sil*. Tudi socialisti so ogorčeno oce- POMEMBNI SKLEPI NA SEJI VLADE Novi ukrepi za stanovanja in za «skesane» teroriste Razpravo o triletnem gospodarskem načrtu so morali ponovno odložiti RIM — Spričo občutnih sprememb, ki so jih uvedli pri državnih izdatkih in dohodkih spreminjevalni predlogi, sprejeti v parlamentarnih skupščinah ob že številnih porazih vladne večine pri glasovanjih, ministrski svet včeraj ni mogel razpravljati o triletnem gospodarskem načrtu, ki je bil sicer glavna točka dnevnega reda. Za odložitev razprave je zaprosil sam proračunski minister La Malfa, finančni minister Reviglio pa je utemeljil potrebo po ponovnem pregledu samih izhodišč načrta, saj so popravki k finančnemu zakonu, ki jih je morala vlada (požreti* povččali izdatke za okrog 4 tisoč milijard lir, predvčerajšnji popravki k davčnim količnikom, ki jih je vsilil senat, pa zmanjšujejo priliv za več kot l 200 milijard. Vlada je pa sprejela nekaj pomembnih zakonskih ukrepov, ki zadevajo stanovanjsko politiko, boj proti terorizmu in podpore ponesrečencem na delu. Na predlog ministra za javna dela Nicolazzija so odobrili zakonski osnutek za pospeševanje stanovanjskih gradenj, ki v bistvu vlaga nova finančna sred' r.tva (11.000 milijard do leta 1983) s smotrom, da bi še v tem letu zgradili 62.000 stanovanj, nato pa po 90.000 letno do 1988 Osnutek uvaja nove olaišave za gradite! ie ljudskih stanovanj (oprostitev dajatev za gradbena dovoljenja itd.), priznava občinam Večja sredstva za nakup stanovanj in gradbenih zemlnšč ter za gradnio stanovaniskih hiš. pri čemer je (po novem določilu) treba vsaj 30 odstotkov oddati novoporo-čencem in starcem. Zakonski osnutek pravosodnega Sodnik D’Ambrosio je pogovor s časnikarji zaključil, s tem, da je izrazil obžalovanje, da ne sme povedati, kar resnično misli. Edine ugodne ocene razsodbe iz Catanzara prihajajo iz fašističnih vrst, kar je navsezadnje povsem razumljivo. V Argentini je Giovan-ni Ventura izrazil svoje (zadovoljstvo* ob taki (izredni vesti*. Guido Giannettini pa je poudaril, da je «vedno» trdil, da ga bodo oprostili. V Milanu se je Pietro Valpreda pogovarjal s časnikarji v starem a-narhističnem krožku pri mostu Del-la Ghisolfa. Dejal je, da ga razsodba ne preseneča, saj (si lahko od take države pričakujemo vsega*. Napovedal je tudi, da bo vložil priziv na kasacijsko sodišče. RG nili razsodbo. Če je minister za zdravstvo Aniasi ocenil razsodbo kot «neverjetno» in je poudaril neza-slišanost, da ni bil proces v Milanu, je načelnik socialističnih poslancev Labriola dobesedno izjavil: (Razsod-da iz Catanzara je zaprepadila in ogorčila vse, ki so jim pri srcu pravica in vrednote sodstva*. Za radikalce je Marco Boato izjavil, da je to «podel konec, podlega dejanja*. Zelo kritičen je bil tudi komentar liberalec. V njihovem imenu je predsednik Bozzi dejal: «V- vsakem primeru pušča, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov grenkobo v ustih. Polovico kriv in polovico nedolžen: neke vrste družbeni mešanec. .. Sence in dvomi ostajajo, pravica jih ni bila sposobna odpraviti*. V katoliškem svetu ni bilo treba čakati odločnih reakcij predsednika ACLI Domenica Rosatija, ki je ocenil razsodbo za (neverjetno* in poudaril, da je sklep, s katerim (ostajajo neznani in nekaznovani morilci s Trga Fontana*, «huda preizkušnja za našo demokratično vest*. Precej drugačne in skrajno previdne so reakcije krščanske demokracije. Za vse je spregovoril predsednik parlamentarnega odbora za javno varnost Pennacchini. ki se je omejil na izjave o svoji (zmedenosti* zaradi (izredne počasnosti toka pravice*. Po mnenju Pennacchi-nija je treba poseči proti (starin-stvu* raznih norm, ki zavira .jo naš sodni sistem. Celo v sodnih krogih so bili manj previdni kot krščanska demokracija. Namestnik državnega pravdnika Gerardo D’Ambrosio, ki je od 1972 do 1974 vodil sodno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, je z zagrenjenostjo dejal, da je razsodba «bolj pilatska kot salomonska*. (Sodniki v Catanzaru so ugotovili, da sem se v svoji preiskavi zmo jglašeno stanje stavkovne priprav-til, a o tem nisem še prepričan*.! Ijenosti. zbranih dokazov, pa je prevladala zbeganost in osuplost, saj so sodniki postavili na glavo sklepe prvostopenjskega sodišča, ki je pred dvema letoma v isti avli prišlo do popolnoma nasprotnih zaključkov. Sodišče je namreč oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov vseh pet glavnih obtožencev, za katere je državni tožilec zahteval dosmrtno ječo. Spričo tega je bivši obveščevalec SID Guido Giannettini že zapustil zapor, anarhista Valpreda in Merlino pa sta bila oproščena že v prvi razsodbi. V zaporu ostaja samo neonacist Freda, ker ga je sodišče obsodilo na 15 let zapora in sicer samo zaradi združevanja v prevratniško organizacijo. Freda je odločitev sodnikov sprejel z velikim zadovoljstvom in nasmeškom, saj je devet let že presedel v zaporu in bo torej čez nekaj let ponovno svoboden državljan. Isto kazen bi moral prestajati tudi Giovanni Ventura, ki pa je zaprt v Argentini, kjer čaka na izročitev italijanskim oblastem, do katere pa verjetno sploh ne bo prišlo. Tako Freda kot Ventura sta bila obsojena tudi na trajno prepoved opravljanja javnih služb in na triletno nadzorstvo po izpustitvi. Nadalje je catanzarsko sodišče o-prostilo bivša častnika SID Malettija in La Bruno precej hude obtožbe laži in jima zmanjšalo kazen zaradi pomoči pri begu neofašista Pozzana. Številnim drugim stranskim obtožencem je dosodilo manjše kazni ali jih je oprostilo z različnimi utemeljitvami. „ Razsodba je v dvorani naletela na dokaj različna mnenja. Valpre-din zagovornik je izjavil, da je razsodba sramotna za vso državo in za vse tiste, ki so si dolga leta prizadevali dokazati nedolžnost Valprede in ostalih anarhistov. Nekateri odvetniki pa so zlasti podčrtali, da je italijansko sodstvo včeraj dokazalo svojo nemoč. Večina tudi dokaj potrta meni, da bo resnica o-stala za vedno zastrta. Kljub temu so skoraj vsi zagovorniki že napovedali. da bodo vložili priziv na kasacijsko sodišče. RIM — Podjetje (Telettra*. ki spada h koncernu Fiat, je izdelalo prenosno radijsko postajo, ki naj bi jo uporabljali za nujne zveze ob naravnih katastrofah. Gre za sprejemno in oddajno radijsko postajo z dometom več kot 1.000 km. ki so jo montirali na «campagnoli». Kot, da nam 'oznanja pevsko pomladno prebujenje, se je sinoči na predvečer pomladi, pričela na Pivki zborovska, revija Primorska poje. Tri tedne, bo v sklenjenem zaporedju naša pesem odmevala po vsej Primorski, tako v matičnem kakor v zamejskem prostoru in nam na svojski način potrdila, kako je ta naš prostor narodno in kulturno uglašen. 127 zborov bo v dvanajstih krajih matičnega in zamejskega primorskega prostora spletalo venec, sestavljen večinoma iz cvetov slovenske zborovske literature. S tem, da smo si Slovenci uglasbili vso Prešernovo vezano besedo, smo menda kot redkokateri narod pokazali, da nam je pojem pesmi popoln šele tedaj, ko se vezana beseda uresniči v napevu. Od reformacije, ko je slovenska pesem postala enakopravna nemški in la tinski, do konca preteklega stoletja, je bila naša zborovska govo rica skoraj edina oblika glasbenega izražanja, s katero smo razpolagali. Bila pa je izredno drago cena in učinkovita, saj je prodr la v najbolj zakotno vasico ter z besedo in melodijo postala najpo membnejše sredstvo za spoznavanje in podoživljanje vrednot naših besednih in glasbenih ustvarjalcev. V še tako skromnih razmerah naše preteklosti, je zborovska govorica dejansko omogočila naše mu človeku, da je bil neposredno Za odpravo jedrske grožnje ŽENEVA — V komiteju za razorožitev se je začela razprava o mednarodnih dogovorih, ki naj bi zagotavljali državam brez jedrskega orožja, da le-tpga ne bodo uporabili proti njim ali jim s tem o-rožjem grozili. Za zdaj nobena delegacija ni nasprotovala takšnemu sporazumu, ki naj bi pospešil sprejetje mednarodne konvencije o takih zagotovilih. Zagotovila morajo trdno obvezovati jedrske sile, ne glede, kakšno pravno obliko bodo imela, zagotovila morajo biti sestavni del splošnega procesa jedrske razorožitve, (dd) deležen živega utripanja kulture in ga prijateljsko spremljala v vseh njegovih pomembnejših živ ljenjskih trenutkih od rojstva do smrti. Primorska zborovska tradicija je sicer v kronološkem pogledu spri čo različnih okoliščin, mlajša ka kor drugod v Sloveniji, čudovito pa se je pevska kultura tu razmahnila ob koncu preteklega sto- letja vse tja do prve svetovne vojne. V času najhujše preizkušnje, ko je kazalo, da je obsojena na molk, je zborovska govorica junaško izpričala svoje neumorno ter plemenito poslanstvo ohranjevanja narodne zavesti in kulturnega bogatenja. V takem prepričanju se je pred dvanajstimi leti porodila želja, da bi se Primorska v novih razmerah spet povezala v zborovsko sozvočje in nadaljevala svojo tradicijo. V dvanajsti priredbi nam danes «Primorska poje* zgovorni potrjuje, da se pri nas glasbena kultura in še posebej zborovska tradicija, ne le utrjuje, pač pa, da je tudi v času, ko nas vsemogoči sprejemniki zvabljajo v vsakovrstna zvočna čaranja, naravna po-,treba po kulturnem in družbenem izživljanju. Seveda se pri tem iz leta v leto pojavljajo novi problemi, tako v zvezi z organizacijo kakor z oblikovanjem revije same. Načelo, da bodi revija netekmovalnega značaja, daje možnost, da se k reviji priglasijo pač vsi zbori. Ker pa vsi radi pojejo, se dogaja, da se vsebina prevečkrat ponavlja, oh manjši zmogljivosti zborov pa tudi oži. Pa tudi kakovostna raven je pri tem lahko prizadeta. Ob tako velikem številu zborov, ki so se priglasili na letošnjo revijo, postaja problem razporeditve težaven, tudi če pomislimo na poslušalce, saj je še tako pozornemu poslušalcu težko prebaviti kar 36 pesmi v enem večeru. Vendar kaže, da bo treba dajati prednost še vedno netekmovalni zasnovi tudi zato, ker je namen revije pač v tem. da nas druži in povezuje med seboj, tega pa smo v današnjih razmerah še posebno potrebni in najboljši veznik je v tem pogledu ravno pesem. Še eno vprašanje prihaja iz leta v leto vedno bolj v ospredje. Boljši zbori pogrešajo novih skladb m se na tihem pritožujejo čez naše skladatelje češ, da jih zanemarjajo in da prezirajo zborovsko sklad bo. kot da bi bila manjvredna. Pridih ustvarjalne etike odmerja ravno skladateljem odgovornost za usodo naše pevske kulture. Pesem pa vendarle še ni in ne more biti izpeta, če jo sami zbori terjajo. Posebno razveseljiv podatek letošnje Primorske poje pa je ta. da bo revija gostovala tudi v Tr bižu in dala možnost prijetnega in toplega srečanja zborov in poslušalcev na tem koščku Koroške, to je v Kanalski dolini. Srečanje bo nedvomno vzpodbudilo tamkajšnje zbore, da bodo še z večjo vnemo gojili pevsko dejavnost in na ta način obogatili sebe in nas vse. MILKO RENER .....................................................................!I1I1HIHIIIII!1!II1111IIH11I1H!11I11H» NA POLJSKEM DELNE STAVKE IN NAPOVED STAVKOVNE PRIPRAVLJENOSTI LECH WALESA: DOGODKI V BYDG0SZCZU PROVOKACIJA PROTI JARUZELSKEMU ministra Sartija pa predvideva zaostritev kazni za teroriste, ki bi jim dokazali zveze z mednarodnimi terorističnimi centri in organizacijami ali pa prisotnost v vežbališčih za uporabo orožja in eksploziva. Po drug: strani pa vsebuje občutne o-lajšave za «skesane» teroriste, ki niso zakrivili hudih zločinov in aktivno sodelujejo s preiskovalci. Po prvostopenjski razsodbi bi jih lahko izpustili na začasno svobodo, če so bili obsojeni na manj kot 4 leta ječe je pa možna odgoditev kazni. IIIIIIIIIUMlIllllllltllHIflllMIIIIIIIIIIIIIIMIIHIllltllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIHIIIIIIIMItllllllllllllllHHIIIIIIMIMHItlllllllHIIHtlHIlllHHIIHIIMlIllIMMIMMIIIIIIIIIMIIIIlIlM NIZOZEMSKA PREDLAGALA, DA BI MADRIDSKO SREČANJE SKLENILI Madridska konferenca v resnih težavah VARŠAVA — Voč kot pol milijona delavcev je včeraj stavkalo na Poljskem, in sicer na območju Bydgo-szeza, kjer je predvčerajšnjim zvečer policija s silo izgnala iz sejne dvorane vojvodske uprave nekaj svetovalcev in predstavnike nepriznanega odbora (kmečke solidarnosti*. Pri spopadu je bil ranjen Jan Ru-lewski, predsednik krajevnega odbora (Solidarnosti* in član državne koordinacijske komisije novega sindikata. Stavko so proglasili tudi u-službenci javnih prevozov v Varšavi. Na vsedržavni ravni je bilo pro- MADRID — Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ignac Golob je včeraj v imenu Jugoslavije odločno pozval države - udeleženke madridskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju, naj sklenejo nujen kompromis, ki bi ohranil in poglobil proces evropske konference. Vendar pa je delegat Nizozemske, ki je govoril v imenu (deseterice*, predlagal, naj bi madridsko srečanje sklenili, saj predstavniki 35 držav niso sposobni doseči soglasja o bistvenih vprašanjih. Jasno je, da je madridska konferenca o varnosti in sodelovanju v težavah. Vodja jugoslovanske delegacije Ignac Golob pa je na včerajšnji plenarni seji poudaril, da neuspeh v Madridu ni povzročilo tisto, kar nekateri imenujejo (nemoč evropske konference o varnosti in sodelovanju*. Po njegovem mnenju je treba vzrok iskati v širokih mednarodnih odnosih, ki so v krizi. Mednarodne razmere se utegnejo še zaostriti, s čimer bi oživela hladna vojna. Zato ne gre pozabiti, je dodal Golob, da je temeljna naloga madridskega sestanka oživeti popuščanje in utrditi razmere v Evropi in v svetu, ne pa jih še poslabšati in zaostriti. Jugoslovanski predstavnik je opozoril tudi na težave pri iskanju koasenzusa in dodal, da samo (politična volja rešuje zadevo*. Zato je zahteval, naj predstavniki 35 držav še okrepijo napore, da bi dosegli konsenz o vseh vprašanjih, o katerih je soglasje mogoče doseči. Tako je mogoče dobiti vtis, da se konferenca o evropski varnosti in sodelovanju vnovič sooča z zaostrovanjem blokovskih interesov. Vendar pa zahteva (deseterice*, naj bi madridsko srečanje sklenili brez rezultatov, nikakor ne odseva želje številnih delegacij, (dd) Takoj {» dogodku v sejni dvorani vojvodstva je prispel v Bydgoszcz predsednik koordinacijske komisije (Solidarnosti* Lech Walesa, ki je medtem zaradi domačih dogodkov odpovedal svoj obisk v Franciji, kamor so ga povabile nekatere sindikalne organizacije. Walesa se je včeraj sestal s sindikalnimi delegati vojvodstva. V svojem govoru, ki ga je po zvočnikih poslušalo nekaj tisoč ljudi zbranih pred poslopjem, je sindikalni leader izjavil, da so se med izgredi najslabše obnašali policisti. v cirilu in da bo treba odstraniti iz policijskih vrst (sadiste* in «bandite». Kljub tem ostrim besedam, pa je bil Walesa precej zmeren ter je v bistvu zvalil krivdo za dogodek na nekatere «določene kroge*. Menil je celo, da gre za provokacijo proti predsedniku vlade Jaruzelskemu, ker je sedaj zaposlen z vojaškimi vajami varšavskega pakta. Pristavil pa je, da bo (Solidarnost* počakala na vladne ukrepe in na njena pojasnila glede dogodkov v B.vdgoszcz. Dodal je še: (Sedaj ne gre za ohromitev države (kar bi lahko (Solidarnost* storila v pol ure), temveč za to, da se najde rešitev za prihodnost. Do provokacij pa utegne še priti, saj je v tem smislu izkoriščenih komaj 30. odst. možnosti. Walesa je tudi sporočil, da je prvi podpredsednik vlade Rakovv ski poslal v Bydgoszcz preiskovalno komisijo, v kateri je tudi predstavnik javnega tožilstva. Glede dogodkov v sejni dvorani vojvodstva velja pripomniti, da so verzije (Solidarnosti* in oblasti po polnoma nasprotne. Oblasti trdijo, da je bila seja zaključena in da je nekaj desetin prenapetežev zasedlo dvorano. Sindikalni predstavniki pa pravijo, da je bila seja le začasno prekinjena in ko so zahtevali naj se nadaljuje, je posegla vmes policija. IValesa je včeraj še izjavil, da je (Solidarnost* pripravljena, da proglasi splošno stavko, če pojasnila vlade ne bodo zadovoljiva. Ka-zno pa .je, da osrednje vodstvo (Solidarnosti* praktično ne more nadzorovati periferičnih organizacij, saj je on sam zahteval, da je treba uvesti na tem področju red Sekretar Poljske združene dela v ske stranke Kania je včeraj sprejel zahodnonemškega zunanjega mi- nistra Genscherja. V Moskvi se še vedno mudi na obisku podpredsednik poljske vlade Jagielski. Lani 1,8 milijona novih šoferjev RIM — Navzlic močni podražitvi bencina in visokim cenam avtomobilov se je število novih šoferjev lani v Italiji povečalo kar za milijon 275.141. Tako veliko število novih vozniških dovoljenj so izdali v letu 1980, kljub temu da so bili izpiti strožji. « PODVIG > ČLANOV TOLP TURATELLA IN VALLANZASCE Trije mrtvi pri uporu zupornikov v Novari NOV ARA — Sinoči je v (superza- zločincem sam direktor zapora in poru* v tem mestu prišlo do množičnega upora pripadnikov znanih zločinskih tolp Francisa Turatella in Renata Vallanzasce. Vesti, ki prihajajo iz kaznilnice so zelo skope in protislovne. Kaže, da je nekaj minut pred 18. uro skupina sedmih - osmih zapornikov napadla in umorila tri druge zapornike ter se nato zaprla v neko celico. Zaporniki so izkoristili trenutno zmedo in zajeli sedem ali osem paznikov. Kasneje se je v zameno za njihovo izpustitev predal neki častnik. Ugrabitelji zahtevajo, naj jih sedaj premestijo v neki zapor v srednji Italiji. Pogajanja, ki so še v teku, vodita namestnik državnega pravdnika Lamberti in neki odvetnik iz Turina. Za sedaj niso še znana imena umorjenih zapornikov, niti ne zakaj so jih pravzaprav umorili. Ni izključeno, da so nekateri uporniki izkoristili trenutno zmedo za medsebojno obračunavanje. Kakorkoli že, iz zapora poročajo, da so upor niki le (navadni* zločinci. Nujen odločen nastop v bran Kolonkovčanov Na Kolonkovcu se pojutrišnjem bržda ponovi dramatična igra nasilnega poseganja po slovenski kmečki zemlji, katere prologu smo bili priče 12. januarja. Na zahtevo gradbenega podjetja SEA (Societa Edile Adriatica) je tedaj, kakor znano, buldožer razril cvetoče obdelano zemljišče Luinovih, dejavniki pregona pa so šiloma odstranili s prizorišča nezaslišano brezobzirnega dejanja nič koliko domačinov. No, predstavnik ene od štirih delavsko gradbenih zadrug je včeraj najavil za pojutrišnji dan ponoven nastop z buldožerjem; če se mu bodo ljudje postavili po robu, je dejal, se bomo vrnili naslednjega dne s sodnijskim dovoljenjem in sila mi javne varnosti. Kdo pravzaprav streže po javni varnosti? Kolonkovčani gotovo ne, pa tudi ne člani delavskih zadrug, ki so nasproti zemljiškim lastnikom zavzeli korektno stališče. Kako bi ga tudi ne, ko pa so kolonkovski domačini kljub nespametnosti načrta PEEP iztegnili delavcem roko in, čeprav proti lastnim interesom, pristali na zidavo stanovanjskih hiš. Pristali so nanjo seveda pod določenimi pogoji, katerih pa pristojna oblast še danes ne spoštuje; Kolonkovčani so zahtevali splošno revizijo načrtov PEEP, pravično odškodnino in preustrojitev urbanističnih predpisov, ki danes na Kolonkovcu onemogočajo kakršno koli nepremičninsko preureditev (npr. posodobitev poslopja, njegovo povišanje, prizidavo itd.). V sredo so prizadeti soglasno odobrili resolucijo, s katero zavračajo uresničitev načrta PEEP za Kolonkovec. Zaenkrat so jo poslali zadrugam, posredovali pa jo bodo tudi krajevnim ustanovam, strankam ter vsem drugim, ki so dolžni preprečiti nasilno nastopanje in zagotoviti sprejetje omenjenih zahtev oškodovanega prebivalstva. Napovedani ponedeljkov nastop je treba preprečiti. To je izrecno naloga vseh političnih sil, ki se imajo za demokratične. Nujna pa je tudi kar ‘ najbolj aktivna ter odločna demokratična mobilizacija vseh Slovencev in organizacij, ki so odraz naše skupnosti. Menimo, da smo takšne mobilizacije vendarle sposobni! (dg) 1 NA SINOČNJI REDNI SEJI Občinski svet potrdil sprejete obveze za rešitev miljske ladjedelnice CAA Soglasno je odobril ustrezno resolucijo - Občinski odbor bo predložil proračun v torek, 14. aprila Tržaški občinski odbor bo predložil proračun v torek 14. aprila; deset dni pozneje, to je v petek, 24. aprila, bodo na dnevnem redu občinske seje proračunska poročila posameznih odbornikov, nakar se bo začela razprava. Občinski svet naj bi predvidoma glasoval o tem dokumentu pred koncem meseca aprila. To je med 'rugim sporočil župan Cecovini na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta; poleg tega je poročal o sindikalnem sporu med upravo in uslužbenci in s tem v zvezi napovedal, da bodo pogajanja obnovili na začetku prihodnjega tedna. Komemoriral je tudi nadškofa Santina in poročal o volitvah v tržaško krajevno zdravstveno enoto, ki bodo v ponedeljek. Zaradi tega bo občinski svet zasedal na izredni seji od 18. do 20. ure, da bodo občinski svetovalci lahko izpolnili to obveznost. Sicer pa jp bile sinočnja seja v veliki meri posvečena odgovorom občinskega odbora na vprašanja svetovalcev. Med temi so bila tudi •MiiiiiiiiiiiiHiiiaiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiuiiiniHiuiiaiiMiiiiiinHHiiuiuiMiiiiiiiiiiiiiNftiauiuiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiP NA SINOČNJI SEJI DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA SOGLASNO POTRJENA VELJAVNOST SEMINARJA 0 DOLINI GLINŠČICE Posamezni svetovalci političnih skupin, razen predstavnika PSDI, so pohvalili pobudo, ki bi morala ovrednotiti naše naravno okolje • Seminar se prične danes Sinočnja seja dolinskega občinskega sveta je bila posvečena ratifikaciji nujnih sklepov občinskega odbora, predvsem pa razpravi o seminarju o dolini Glinščice. Mednarodni seminar se bo začel danes ob 8.45 v občinskem gledališču «France Prešeren* in o tem je sinoči zbranim svetovalcem poročal župan Edvin Švab. Župan je uvcdoma dejal, da je i-mel občinski odbor že v prejšnjih mandatnih dobah pred očmi vpraša- li r Potek seminarja o dolini Glinščice . Mednarodni seminar o dolini Glinščice se bo začel ob 8.45 v občinskem gledališču »France Prešeren*. Najprej bo imel župan občine Dolina Edvin Švab pozdrav in uvodno poročilo, nakar bo imel poročilo deželni odbornik Sergio Coloni. Sledili bodo posegi predsednik* tržaške pokrajine Carboneja, predsednika Kraške gorske skupnosti Budina in predsednika SKGZ Raceta. Po poročilu članice IS skupščine SRS Marije Zupan-Čičeve-Vičarjeve, bosta še dve ' sporočili. Od 13. do 15. ure bo odmor, ko si bodo udeleženci seminarja ogledali tovarno Velikih motorjev, kjer bo tudi kosilo. Od 15. do 19. ure se bo seminar nadaljeval s posegi profesorjev Pollija, Fortija, Moset-tija, Perca, Scottijeve, Goldsteina, Saulija, Mezzene, Dol-deja, Scherla, Peterlina, Jeršiča, Lozarja in Valenčičeve. V nedeljo zjutraj bo zadnjim sporočilom sledila še razprava. Popolde ob 15. uri se bo začel voden izlet po dolini Glinščice in dolini Griže s prostim prehodom državne meje pri Bo-taču. Zbirno mesto in odhod bo v Gornjem koncu v Boljuncu, udeleženci pa naj imajo s seboj osebni dokument. J* •'' : L ■ i . _< nji; dolina Glinščice, raznih pobud pa ni' mogel izpeljati, ker je naletel na nasprotovanje nadrejenih organov. Tudi sedanji občinski svet je pred nedavnim s* rejel resolucijo, da posveti dolini Glinščice veliko skrb, obenem pa vabi k sodelovanju vse, ki so pripravljeni obravnavati in reševati probleme doline, in sicer s turističnega, ekološkega ali drugih vidikov. V sodelovanju z deželo je tako dolinska uprava uresničila mednarodni seminar, pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije UN ESCO, pa tudi ob pomoči predstavnikov SR Slovenije in SR Hrvatske. Dolinski župan Švab je nato dejal, da bo občinska uprava vse izsledke seminarja objavila tudi v knjigi, vendar je poudaril, da seminar nima naloge in niti namena potegniti kakršnihkoli zaključkov. Njegova vloga je samo nakazati probleme in posredovati predloge, na o-snovi katerih bodo potem v občinskem svetu pristopili k izvršilnim načrtom. Kajti, je naglasil Švab. brez soglasja dolinskega občinskega sveta, se v Glinščici ne sme posega ti. Zaradi tega je pozval vse polilič ne skupine, ki so zastopane v občinskem svetu, naj bodo ob tem vprašanju soglasne, da bodo imeli sklepi večjo moč. Nočemo prehitevati stvari, je dejal dolinski župan in pri tem poudaril veliko važnost jutrišnjega izleta v dolino Glinščice, ko bodo pri Botaču udeleženci lahko brez dokumentov (čeprav morajo imeti pri sebi vsaj osebno izkaznico) prestopili državno mejo, kjer jih bo sprejel sežanski župan. Švab je nato orisal še potek del na seminarju, nakar so spregovorili posamezni svetovalci. Sitetovalec Švara (KPI) je na pri šo odmevnost in je tudi korak, da v duhu osimskih sporazumov pride do najtesnejšega sodelovanja med dvema državama. Mahnič (SSk) se je strinjal s priredbo seminarja, ki teži k ovrednotenju celotnega okolja, pa čeprav občinska uprava ni vedno upoštevala predlogov njegove skupine, medtem ko je Drozina (KD) poudaril, da izsledki in predlogi seminarja ne smejo v pozabo, ampak bo treba preiti k njihovi realizaciji. Bardi (PSI) je pohvalil pobudo in zaželel, da bi bil seminar na taki ravni, ki bi res dovolila prehod v fazo poznejše realizacije vseh predlogov, svetovalec Tul (SSk) pa je k splošnemu odobravanju dodal, da mora imeti glavno besedo ob vprašanju doline Glinščice krajevntVP**-bivalstvo. Pred razpravo o mednarodnem seminarju o dolini Glinščice je občinski svet ratificiral nekaj nujnih sklepov,' občinskega odbora, odobril z glasovi KPI, PSI in KD povišanje davka za 20 od sto za smetarsko službo (proti je glasoval predstavnik PSDI, vzdržala pa se je SSk), čeprav je prišlo do daljše razprave o umestnosti tega ukrepa. Župan je razložil, da je povišek res minimalen in komajda krije devalvacijo lire, kar bedo občani razumeli, ker si vsi, občinska uprava in oni, želijo čim boljšo službo. Ob tej raz pravi, med katero je Mahnič (SSk) ožigosal na primer delo vladnih strank, je prišlo do neljubega izpada svetovalca PSDI, ki je spet pokazal svojo pravo kožo in celo izjavil, da ne bo dopuščal razprave v jeziku, ki ga ne razume. Občinski svet je nato serejel z glasovi vseh skupin, razen SSk, ki se je vzdržala, ukreu za povišanje davka (20 od sto) na reklamo in plakatiranje, glede dodatnega davka za uporabo električne energije pa je prepustil odboru, da v sporazumu z ostalimi občinami poišče pravo pot. Za pcobla stilo so glasovali svetovalci KPI in PSI. vzdržali pa so se KD, SSk in PSDI. Danes zasedanje o evropskem denarju Danes, s pričetkom ob 9.15 bo v našem mestu pomembno mednarodno finančno zasedanje. Posvečeno bo zelo aktualni temi italijanskega finančnega tržišča, marjenega v ev- ropskem denarju. Uvedba nove evropske plačilne enote je sicer u-stvarila določene težave, nedvomno pa je tudi znatno olajšala mednarodne denarne operacije. Z njo se odpirajo tudi nove možnosti, ki še niso v celoti izkoriščene. Pagninijev povratek v občinsko palačo Nezaslišano, kar se je zgodilo te dni v občinski palači v Trstu. V galeriji portretov tržaških županov, ki vodi k uradu sedanjega tržaške-gft.žuftapa 21, ure v baru Marija v Boljuncu, do vključno 15-aprila. Za informacije telefonirati na štev. 228229 (Jože Starc). Cena izleta je 140.000 lir. SPDT prireja jutri, 22. marca, avtobusni izlet ob priliki zimskega pohoda na Porezen. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2) v jutranjih urah. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Do Sežane, od koder odpelje avtobus ob 6. uri, si morajo izlet' niki pomagati sami. Ravnatelj in profesorski zbor srednje šole S. Gregorčič izrekata globoko sožalje Dolores Možina, učenki 2. a razreda, ob težki izgubi drage* ga očeta. Učenci 2. a razreda srednje šole S Gregorčič v Dolini izrekajo sošolki Dolores Možina globoko sožalje ob izgubi dragega očeta. ŠD Breg izraža Iskreno sožalje Dolores Možina In družini ob izgubi očeta. vi.?'V '• ^SLOVENSKO ^^GLEDAUŠČE V TRSTU Jutri, 22. marca, ob 16. in ob 19. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah IVAN MRAK PROCES himnična trilogija Danes, 21. marca, ob 19.30 Kulturnem domu v Trstu EPHRAIM KISHON BIL JE ŠKRJANEC Danes, 21. marca, ob 21. uri v gledališču v Krminu LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST RAZNAŠALCE, NAROČNIKE, BRALCE in PRIJATELJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA , iVABIMO da se udeležijo prireditve ob nagradnem žrebanju (D.M. 4/220393 iz dne 7. 2. 1981), ki bo danes, 21. marca, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. V kulturnem delu programa nastopajo kantavtor RINO CHINESE iz Rezije in DEKLETA iz RAVNA pri Kopru, ki se bodo predstavila z izborom domačih ljudskih pesmi. VABLJENI! SPDT prireja ob priliki mednarodnega seminarja o dolini Glinščice, jutri, 22. marca, Izlet po dolini Glinščice Zbirališče je ob 14.30 na začetku pešpoti po dolini (pri »kolonah*, malo naprej od zavetišča «Premuda»). Vabljeni vsi! Priporočamo prepustnico, ker izlet vodi tudi čez mejo! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 21. marca BILKA Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 — Dolžina dneva 12.12 — Luna vzide ob 19.10 in zatone ob 6.47 Jutri, NEDELJA, 22. marca VASILIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,9 stopinje, najnižja 6,4, ob 18. uri 10,7 stopinje, zračni tlak 1011,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 49-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Paola Žago, Simone Fedele, Erič Delrio, Andrea Ceschia, Valentina Pascolutti, Franca Lenardon, Lorenza Mamolo, Roc-co Miloš, Efrem Buonaccorsi. UMRLI SO: 74-letni Primo Gran-zotto, 56-letna Maria Cleva por. Gianolla, 78-letna Arcangela Ronza-no vd. Santoianni, 74-letni Oscar Valle, 77 letna Rosalia Gombač, 54-letni Vittorio Vesnaver, 78-letni Mi-' chele Millo, 86-letna Maria Popek, 70-letna Nerina Žagar vd. Boniven-to, 77-letni Vittorio Svetina, 72-letna Caterina Scocco por. Vatla, 53-letni Nerio Gimona, 75-letni Teodoro Mug-gia, 70-letni Emilio Cunja, Lucia Sferčh vd. Lorenzon, 84-letna Vale-ria Doria, 74 letna Francesca Pečar por. Parovel, osem mesecevjst&-: ra Flise Grassi, 84 letni 'Renato Ce-ndri, 72-letni Ervino Visintini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14, Er ta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertž 6. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel, 226-165: Opčine: tel 211-001: Prosek: tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197: žavlje: tel. 213137: M:lje: tel 271-124 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE PRIMORSKA POJE 81 V Kulturnem domu v Trstu jutri, 22. marca, ob 17. uri Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD - Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Gledališča AVDITORIJ Danes ob 20.30 bo na sporedu «Karl Valentin Kabaretu v uprizoritvi Stalnega gledališča dežele Furlanije - Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. • V abonmaju odrezek 3 - red: peta sobota. ROSSETTI Danes ob 20.30 bo na sporedu Pirandellovo delo «11 piacere delTo nesta». Nastopa Alberto. Lionello. Režija Lamberto Puggelli. V abonmaju odrezek 6. Rezervacije pri o srednji blagajni. Red: druga sobota. Od torka, 24. marca/ bo. Stolno, gledališče iz Turina gostovalo z We-dekindovim delom «Musik». V abonmaju odrezek 7.. Rezervacije pri o-srednji blagajni. VERDI t Danes ob 17. uri' (red Š za vse vrste prostorov) peta predstava Bel-linijeve opere «Mesečnica». Dirigent Oliviero de Fabritiis. • h Pri blagajni gledališča se prične danes dopoldne prodaja vstopnic.' KD VESNA prireja danes, 21. marca 1981, ob 20.30 v Domu Albert Sirk gostovanje dramske skupine Jaka Štoka s Proseka - Kontovela, ki bo uprizorila veseloigro GOSPOD EVSTAHIJ S PROSEKA Vabljeni! ZDRAVSTVEN? DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20 00 do 8 ure tel. 732-627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel. 68-441 Mladinski krožek Prosek-Kon-tovel obvešča, da danes odpade ples, ker nimamo dovoljenja za uporabo dvorane. Kino Capella Undergroud 18.00 T 20.00 — 22.00 «L'ari{jelo sterminat NA USLUGO VAM JU IViWiiillllll«llll8lllll>lVlVl KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI VAŠA BANKA TUL. 200186 KD JOŽE RAPOTEC PREBENEG prireja danes, 21. marca, ob 20.30 v prostorih društva gostovanje članov KD Slovenec iz Boršta ki bodo nastopili z mešanim pevskim zborom pod vodstvom Draga Petarcsa in z veseloigro v narečju «Dve družini)). Vljudno vabljeni! Vabilo VZPI - ANPI Naprošamo vse predsednike in tajnike sekcij ter izvoljene delegate za pokrajinski in vsedržavni kongres (slednji bo v Genovi od 26. do 29. marca), da se obvezno udeležijo zbora -sestanka, ki bo jutri, 22. marca 1981, ob ‘9.30 V prostorih KD »Tabor* na Opčinah. Predsedstvo VZPI-ANPI Trst Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM zazidalno zemljišče v Dolu ob državni cesti. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 0481-5728. PRODAM fiat 500 L - letnik 1972 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na štev. 225-320. PRODAM dovoljenje za mlekarno. Telefon 829-955. lfe-LETNA hitra strojepiska išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon številka 228-318. PRODAM dober goveji gnoj. Mirko Batistič, Rupa 8 Sovodnje ob Soči. Telefon 882-048. URADNIKA/CO z obvladanjem knjigovodstva in davčnega sistema IVA sprejmemo takoj v službo. Informacije na telefonsko številko 51239 vsak delavnik od 8.30 do 10. ure. PODJETJE z Opčin nujno potrebuje delavca - šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije. Telefon 211-336 ali 213-592. PRODAM garažna vrata. Telefonirati na štev. 209-457. PRODAM dežni plašč, primeren za deklico staro od 7 do 9 let. Telefon 713-22. MIZARJA OBRTNIKA za dobavo in namestitev pohištva išče podjetje s pohištvom. Ponudbe posla ti na upravo Primorskega dnev nika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Pohištvo*. POHIŠTVO po ugodni ceni prodam. Spalnico za eno osebo, kuhinjo in več posameznih kosov. Telefon 54-J90. ŠD POLET nudi svojim članom in prijateljem društva mopede tomos z 12 odst. popustom in možnostjo šestmesečnega obročnega odplačevanja. Naročila v društvenih prostorih v Prosvetnem domu na Opčinah vsak četrtek od 20. do 21. ure. OSMICO je odprl Anto. Grdina v Ricmanjih št. 139. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. AVT0AGENCIJA CLAUDIO Ul. Geppa, 8 - Tel. 62640 TRST 120 LS Ključi v rokah 4.800.000 fir 105 L Ključi v rokah 4.350.000 lir TAKOJ NA RAZPOLAGO ZASTOPNIK Shoda@ IZDELAN PREDLOG ITALIJANSKO-JUGOSL0VANSKE KONVENCUE V duhu /dobrega sosedstva se snuje skupni obrambni sistem pred točo Operativni center (radar z računalnikom) v Novi Gorici, raziskovalni in dokumentacijski center pa v Gorici «V skladu s konvencijo Svetovne i kraji v predgorju Julijskih Alp in v meteorološke organizacije podpisane I ravninskem delu najbolj bojijo. Raz v Washingtonu 11. oktobra 1947. leta in v skladu z duhom Osimskih sporazumov podpisanih 10. novembra 1975, v cilju, da bi pospeševali izboljšanje življenjskih pogojev obmejnega prebivalstva, ki m|u toča pogostokrat povzroča škodo, upoštevajoč tudi želje obmejnega prebivalstva, Republika Italija in Socialistična federativna republika Jugoslavija skleneta...* tako se glasi' uvod v predlog italijansko-jugosio-' vanske konvencije o skupni zaščiti pred točo, v dveh uradnih jezikih,; italijanščini in slovenščini, napisani mednarodni dokument-. O osnutku se politični zastopniki obeh držav, kar zadeva ‘ pravne in tehnične značilnosti pa strokovnjaki, že nekaj let vztrajno pogovarjajo, da bi čimprej podpisali konvencijo in se z vso strokovnostjo, ki jih spremlja pri organizaciji te akcije, spopadli z zlom, ki se ga vinorodni iskave in spoznanja v svetu so pokazala, da sta sodobna znanost in tehnika položili človeku v roke dovolj učinkovito orožje za obrambo pred naravnimi nesrečami. Rakete kot eno izmed teh sredstev so tudi pri nas že dolgo let v rabi, toda njihova učinkovitost ni tolikšna, kot takrat, kadar človeku priskoči na pomoč radar, ki z natančnostjo določi sestav in lokacijo točonosnih o-blakov. Pa tudi same rakete so danes tako spopeljane, da so svojim dometom sežejo v center oblaka, kjer se zlo oblikuje. Na italijanskem delu mešane komisije za vodno gospodarstvo so se njeni člani, med katerimi so tudi predstavniki goriških krajevnih u-prav, pogovarjali o pripravi konvencije, ki točno opredeljuje organizacijo obrambe pred točo. Iz o-snutka, ki ga bosta morali odobriti obe državi, povzemamo, da bo skrb SEJA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ UGODNA ODMEVNOST OKROGLE MIZE SKGZ Dr. Mirko Primožič: Krajevne oblasti naj ne čakajo samo na globalni zakon, ampak naj tudi same dajejo manjšinske pravice Na zadnji seji teritorialnega odbora SKGZ v Gorici, ki jo je vodil predsednik dr. Mirko Primožič, so ugodno ocenili okroglo mizo, ki jo je zveza priredila ob svoji 25-letnici. Jože -Cej je ‘v oceni okrogle mize dejal, da je ta dogodek pokazal Gorico za primer sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo! Poudaril je da se je pokazala širina v obravnavanju vprašanj, kar pa. za deva našo narodnostno skupnost, je prišla globalna zaščita jasno do izraza kot poglavitni, manjšinski, problem, hkrati pa se; je pokazala tudi naša potreba po vse večjem' vključevanju v gospodarske tokove. Svoj poseg je arh. Cej sklenil s predlogom. da bi se' po lej poti nadaljevalo in da bi se poslej lotevali tematskih pogovorov. Oceno okrogle mize je podal tudi predsednik tejltopalnega odbora dr. Primožič kar zadeva . kiialjjT-: cirano udeležbo z obeh strani in predvsem kvaliteto, posegov, ki so se dotaknili na poglobljen način domala vseh aktualnih vprašanj, , ki zadevajo sedanje odnose med sosed: nima mestoma in področjema ter njihov razvoj v prihodnosti. Izrazil je zahtevo, da krajevne oblasti tudi same- nekaj naredijo za pravice Slovencev in ne čakajo samo na globalni zakon, ki počasi napreduje. Predlagal je poglobitev sodelovanja z občinsko SZDL iz No ve Gorice, (med obema organizacijama so bile ustanovljene skupne komisije) zavzel se je za takojšnjo obnovo slovenske konzulte ter obsodil izvolitev fašista v briško gorsko skupnost, kar je lahko znak za določeno spreminjanje politične situacij* v Gorici. Vilko Nanut pa je v zvezi z gospodarsko dejavnostjo obravnavano za okroglo mizo dejal, da jo je potrebno uresničevati, ker obstajajo prav ob meji za to podani kon kretni pogoji. Za naš obstoj in razvoj pa je nujno tudi razvijanje samostojnih podjetniških dejavnosti Razprava se je potem prenesla na vprašanje novega kulturnega doma. katerega gradnja se približuje h koncu. Predsednik Primožič je predlagal ustanovitev odbora, ki bi skrbel za dejavnost v domu in jo koordiniral. Predlagal je tudi več imen, ki bi prišla v poštev za tak odbor. Njegovo ustanovitev bo moral na predlog teritorialnega odbora potrditi izvršni odbor SKGZ. >' Ra/govor o delu in vlogi ZSM V četrtek zvečer , se je v okviru permanentnega mladinskega seminarja, ki ga prireja Mladinski krožek - Gorica, s sodelovanjem Mladinskega odbora SKGZ, vršila za- nimiva debata o vlogi in delu Zveze socialistične mladine Slovenije. Mladim goriškim udeležencem seminarja sta govorila predsednik in sekretar Občinske konference ZS MS Nova Gorica, Andrej Kompara ir, Boris Frank. Predstavnika mladine iz Nove Gorice sta podrobneje orisala organiziranost mladih v o-kviru Zveze socialistične mladine, ter njihove najvažnejše naloge, s posebnim poudarkom na mladinske delovne, akcije. ,Narpen podobnih srečanj je, da se mladi iz zamejstva pobliže spoznajo z mladinsko dejavnostjo v matični domovini. Podobno srečanje bo v prihodnje še organizirano v Okvira mladinskega permanentnega seminarja v Sovodnjah in Doberdobu.' ‘ ‘ UH limit1^1111111 l7|u'lMllltllO'll| za obrambo pred točo zaupana stalni mešani italijansko-jugoslovanski komisiji in da bo na italijanski strani za izvedbo obrambnega sistema poskrbela deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA). Na i-talijanski strani, v Gorici, bodo odprli raziskovalni in dokumentacijski center, na jugoslovanski strani, v Novi Gorici, pa operativni center, kjer bodo zapletene naprave kot so radar, računalnik s terminali itd. Iz tega centra bodo po radiju sporočali navodila raketnim bazam na celotnem območju. Na obeh straneh bodo uporabljali samo takšne' rakete, ki jih bodo skupno odobrili. Njihova moč je izredno velika, pa tudi cena je dpkaj visoka. Kot smo izvedeli iz poročil na zadnjem občnem zboru pred 28 leti u-stanovljenega prostovoljnega konzorcija za obrambo pred točo, ki deluje na področju Brd in Krmina, stane letos njihova raketa 50 tisoč lir, deset več kot lani. Njihov domet znaša samo 2 tisoč metrov. Tiste, ki jih bodo uporabljali v novem sistemu, bodo močnejše in tudi dražje. Rakete bo nakupoval in razdeljeval operativni center. V osnutku konvencije se obe strani obvezujeta, da bosta v obrambo pred točo uvajali nove znanstvene in tehnične iznajdbe, Obvezali pa sta se tudi (to navajamo bolj. kot zanimivost in dokaz temeljitosti pri delu), da je skupni sistem namenjen v miroljubne namene. V okviru mešane komisije bodo sestavljali načrt'dela, finančne pia: ne, obračune varstveni poslovnik itd. V komisiji ima vsaka stran po šest predstavnikov. Poslovna doba sporazuma traja deset let in' še avtomatično podaljšuje, če jo epa stran ne odpove šest mesecev pred pričetkom novega roka. Med zadnjimi nerešenimi vprašanji v osnutku konvencije je bila varnost, odnosno kazenska odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati pri streljanju raket. Vsaka stran pa bo morala poskrbeti tudi za varno hranjenje raket. Na italijanski strani so .lih namreč pred časom nekaj u-kradli. Pisarna Združenja slovenskih športnih drnštev v Goriči iitia novo telefonsko številko 33-029. V PRIREDBI ZSKD IN ZPZP 11 zborov danes zvečer na «Primorski poje» v Gorici Koncert bo v avditoriju zbor kDragotin Kette» iz Ilirske Bistrice, mešani zbor «Rupa-Peč» iz Rupe, tržaški mladinski zbor iz Trsta, učiteljski ženski zbor iz Tolmina in moški zbor «Valentin Vodnik» iz Doline. Vsak zbor• bo zapel tri pesmi. Koncert se bo pričel ob 20.30. j Spet bo odmevala v goriškem avditoriju danes zvečer slovenska pesem. Goriški ljubitelji naše pesmi se bodo zbrali v tej lepi dvorani sredi mesta, da bi videli in poslušali vrsto zborov, ki bodo so delovali na nocojšnjem koncertu, drugem iz dolge serije dvajsetih, ki sodijo v letošnjo revijo «Primorska poje» na kateri sodeluje kar 130 zborov iz vseh primorskih krajev, med temi jih bo kar sedemnajst iz goriške pokrajine. «Primorska poje* se je med našim ljudstvom že tako udomačila, da so vse dvorane kjer se vrstijo koncerti pod tem naslovom polne. Tudi letos bo i,Primorska poje* segla v še tako različne kraje primorske zemlje. . Na' nocojšnjem koncertu v Gorici nastopi enajst zborov, ki pridejo v naše mesto iz najrazličnejših krajev. V programu nocojšnjega koncerta so ženska skupina «Stu ledi» iz Trsta, mešani zbor tRečam iz Ljese, dekliški zboi «Danica» z Vrha, mešani zbor «Štmaver», moški zbor * Justin Kogoj* iz Dolenje Trebuše, mesarji zbor «Topničan s Trnovega, moški Huda nesreča v ITC Pri varjenju dveh debelih plošč V ladjedelnici Ifalcantieri v Tržiču se je včeraj hudo poškodoval 53-letni Isaia Carino iz Pordenona. Zaradi vzrokov, ki jih niso še pojasnili, se je ena plošča premaknila in ga' stisnila. Zdrobila mu je vretence it mu omrtvičila obe roki. Najprej so ga odpeljali v' tržiško bolnišnico, od tam pa v tržaško. Njegovo zdravj stveno stanje je zelo resno. Gorelo je na Oslavju '| V noči od četrtka na petek je gorelo na Oslavju. V seniku Stanislava Komavlija je zgorelo 5 stotov sena.. Gasilci so ogenj pogasili v eni uri. Vzroki nesreče niso znani* OD 11. DO 20. APRILA LETOS V GORICI PRVIČ TUDI RAZSTAVA CVETJA Pripravili jo bodo v dolini Korna - Doslej je udeležbo napovedalo že. okrog 30 razstavljavcev Poleg doslej že znanih in razmeroma dobro vpeljanih sejemskih prireditev, kot so razstava Espome-go, sejem kmetijske mehanizacije, sejen) rpohištva in opreme ter razstava elektronike in elektronskih inštrumentov, se nam y prihodnje obeta še specializirana razstava cvetja in opreme za vrtnarstvo, in cvetličarstvo. Od 11. do 20. aprila se ,bo namreč, kakor napove dujeta prireditelja. Avtonomna Ieto-viščarska ustanova in goriška občinska uprava, obsežen prostor ob telovadnici v dolini Korna spremenil' v eno samo cvetlično gredo. Prostor bodo namreč primerno uredili in prekrili z montažnimi gredami. Zanimanje za prireditev, ki naj bi bila odslej vsaki dve leti, je precejšnje, zagotavljajo pobudniki. Do-stej, je, udeležbo ,najavil^ že ’ kakih ,/vr. BlirMSiitS mi PRIPETILA SE JE PRED ŠTIRIMI LETI PRI ANG0RIS0 Sodni epilog prometne nesreče s petimi smrtnimi žrtvami trideset podjetij iz naše dežele, predvsem iz videmske, tržaške in pordenonske pokrajine, dq.otvoritve pa se bo seznam še podaljšal. Po vsej verjetnosti se bodo razstave udeležili tudi cvetličarji z bližnjega območja sosednje republike. Cvetličarstvo in vrtnarstvo spadata med dejavnosti, ki so v zadnjih letih doživele skokovit razmah., Tako je na področju naše de? žele že okrog 400, v glavnem obrtniških podjetij, ki so pred dvema letoma ustvarila okrog 28 milijard lir prometa. .... V prejšnjih letih so razstavo cvetja, poleg tiste, ki jo prirejajo v Trstu, imeli tudi v Romansu. Zdaj bo to mesto prevzela Gorica, kajti razstave v Romansu ne bo več. Posebno pozornost nameravajo ob razstavi nameniti'bčencem Ifc dijaj kom. Tako so za učence osnovnih šo' razpisali slikarski- natečaj n« temo «Cvetje, zelenice, parki*, posamezne učenci, oziroma razredi, pa se bodo 6, aprila lahko pomerili V pripravi cvetnih gredic, za 1 dir jake srednjih šol pa je razpisan fotografski natečaj. Izdelke bodo Razstavili, avtorje najboljših pa 'naj gradili, (vk) Sodišče Je spoznalo za kriva voznika Saluccija iz Gorice in Costantinija iz Vidma Včeraj se je izvršil sklepni, se pravi sodni del krvavega dogodka, la, je pred štirimi leti, točneje 6. jahuarja'■ 1977.: leta 'C prometni nesreči pri Angorisu pretrgal življenjsko nit petih mladeničev. V tej nesreči so’umrli-Franco Mascarini iz Štarancana, Robert Furlanich, Lucia Gaiardo, Sandra Minninel in Franco Cortello, vsi iz Tržiča. Po skoraj eno in pol urnem posvetovanju je sodišče spoznalo za sokriva v nenamernem večkratnem u-moru 59-letnega Arduina Costantinija iz Vidma in 26-letnega Nazzare-na 'Saluccija iz Gorice, Tržaška cesta 76. Prvemu je prisodilo eno tretjino, drugemu pa dve tretjini soodgovornosti za nesrečo. Saluccija je obsodilo na 22 mesecev zapora, Costantinija pa na 12, oba pogojno. Salucciju kazni ne bodo vpisali v kazenski list, vozniško dovoljenje so mu odvzeli za dve leti, Costantiniju pa za eno. Posebej bosta morala poravnati še stroške, ki izhajajo iz civilnega naslova, vendar morata že sedaj v obliki naprejščine izplačati svojcem žrtev denarno odškodnino v višini od 1,5 do 3 milijona lir. Proti Salucciju, ki je bil obtožen, da je pobegnil po nesreči in ni nudil pomoči ponesrečencem. Zaradi amnestije v zvezi z to obtožbo niso postopali. llllllllIllIlIHIHHIHHIIIIIIIIIHIIIUIIII IHIIIII IIIHIHlAlIfcllHIIIHIIlIlHlI II lIHlHlIlHIIIIIIHIIHHIlHlHinHIIIIHII SLOVENSKO GLEDALIŠČE DREVI V KRMINU Spomin na krvav davek, ki ga je ob tisti priložnosti zahteval asfalt, je sicer nekoliko, zbledel, vendar ne toliko, da ne bi vedeli, kako globoko je nesreča odjeknila v vsej javnosti, saj je bila to najhujša prometna nesreča v naših krajih.' Pripetila se je peterici takrat še po večini mladoletnikov, ki so se s fiatom 127 peljali na ples, pa se v Videm, kamor so bili namenjeni, niso nikoli pripeljali. Na ples, morda celo v taisti kraj kot oni, se je peljal tudi Salucci s svojo alfo. Na blagem ovinku in na mokri cesti se je takrat morala ustvariti zelo zapletena prometna situacija. Salucci je prehiteval fiat 127, s katerim se je peterica peljala na ples, in prišel v škarje z nasproti vozečim Costantinijem. Le-ta, k; je prav gotovo s svojim jaguarjem vozil naglo, je zavrl in zdrsnil na levo stran ceste naravnost v nasproti vozeči fiat. Marešal prometne policije Mancini je po petih dneh odkril Saluccija, ki je nesrečo zakrivil in se odpeljal s kraja dogodka. Včerajšnji sodni, postopek je trajal ves dan, sodni zbor pa je ob 20 uri, po rkoraj dveh urah posvetovanja, razglasil sodbo, ki smo jo omenili v začetku. Odvetniki zasebne stranke (svojcev žrtev): Sanzin, Valentini, Cat-tarini, Poilucci, Benussi; odvetniki obtožencev: Bernot, Luzzato, Cam-peis. V mestnem gledališču v Krminu bo danes zvečer, ob 21. uri, napovedana slovenska gledališka predstava. Nastopajo igralci Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s Pirandellovo igro »Človek, zverina in čednost*. Za nocojšnji nastop je poskrbela krminska občinska uprava v okviru letošnje gledališke sezone. Slovenske gledališke predstave so na krminskem odru že več let zapored. Namenjene so. tako domači slo- venski publiki kot tudi gledalcem iz jugoslovanskih Brd. Zaradi tega se je krminska občina domenila z jugoslovanskimi obmejnimi organi, da bodo hocoj mejni prehod na Ple-šivem odprt do 24. ure. Tako bo obiskovalcem gledališke predstave, ki pridejo čez mejo, omogočeno, da se bodo kar po tej kratki poti vrnili domov. S to Pirandellovo igro je naše tržaško gledališče povsod imelo pre cej uspeha. Gozdna steklina trka na naša vrata Veterinarski urad v Novi Gorici je včeraj sporočil veterinarski službi v Gorici, da so prejšnji dan v Grgarju našli mrtvo lisico. Na pregledu v Ljubljani so ugotovili, da je bila stekla. Vest je zanimiva in zaskrbljujoča hkrati, ker potrjuje, da gozdna steklina praktično trka na naša vrata, če je morda nimamo že doma. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV priredi, v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov Primorske, danes, 21. marca 1981, ob 20.30 v AVDITORIJU V GORICI, revijo pevskih zborov PRIMORSKA POJE 1 ■ .iu :■ ., ol.. ' ■ , ■- i , Nastopajo zbori iz Trsta, Les, Vrha, štmavra, Dolenje Trebuše, Trnovega, Ilirske Bistrice, Rupe - Peči, Tolmina ih Doline. VABLJENI! Ta primer nas opozarja, da moramo biti, skrajno budni in pazljivi. Najdbo vsake mrtve divje živali, še zlasti lisice, moramo takoj sporočiti oblastem, komurkoli že, ki bo poskrbel, da jo bodo pregledali, V naši deželi so primere gozdne stekline zabeležili v videmski pokrajini, zlasti v Kanalski dolini. Zelo je razširjena v Sloveniji, več primerov pa so ugotovili na Tolminskem. Ta bolezen se z ujedom in na druge načine širi na srne in sploh na vse divje živali. Zanjo lahko oboli tudi človek. Pred neizogibno smrtjo se je mogoče rešiti s cepivom, vendar se je treba cepiti, preden se pokažejo simptomi. Kadar bolezen napade domače živali, govorimo o urbani steklini. Njej so podvrženi zlasti mačke in psi. Veterinarska služba opozarja, da se stekla lisica približa dvo- riščem,. kurnikom,, da je popadljiva in zato' nevarna .udi za človeka. Njeno obnašanje, kakor sploh obnašanje za steklino obolele živali, je tako, da se bliža človeku in ga želi hapasti. V Gorici tečaj za nogometne sodnike V aprilu se bo v Gorici pričel tečaj za nogometne sodnike, ki ga prirejata goriška sekcija sodnikov ter nogometna zveza. Na Goriškem je sedaj takorekoč «na delu* približno štirideset sodnikov, s tečajem hočejo usposobiti mlajše moči. Med omenjenimi štiridesetimi je le nekaj več kot na prstih ene roke slovenske narodnosti, zato bi bilo zaželeno, da bi se tudi slovenski športniki prijavili v ta tečaj. Vpišejo se lahko ljudje od 16. do 35. leta. Vpisuje’0 na sekciji sodnikov v pisarni CONI v Ulici 24. maja 1 in na nogometni zvezi v Ulici De Gasperi 31. Tečaj bo trajal približno mesec in pol in bo dvakrat tedensko. Na otvoritveno predavanje pride znani mednarodni sodnik Barbaresco. Obhodnica finančnih stražnikov je v Tržiču odkrila ukraden elektronski material v vrednosti 3,5 milijona lir. Našla ga je v avtomobilu Emilia Ballina, starega 31 let, doma iz Brescie. Ballini je imel 194 japonskih računalnikov, 129 elektronskih zapestnih ur, dva radia itd. Blago so mu zaplenili, njega pa poslali v zapors OBVESTILO Danes zvečer bo v dvorani Rom* v Tržiču odprl razstavo fotograf Tullio Altran. Izleti SPD priredi 3-dnevni družinski Iz-let i avtobusom po poteh Avnoja f sledečim programom: 30. maja t.L potovanje od Gorice v Ljubljano, Zagreb, Banjaluko; 31. maja od Banjaluke do Jajca, Kluča in Drvarja; 1. junija od Drvarja v Bihač, Karlovac, Dolenjske Toplice, Bazo 20, Muljavo ih domov v Gorico. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2 (tel. 2495) do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu. Pohitite z vpisom! Za spomladanski izlet SPD na velikonočni ponedeljek, 20. aprila v Repen na Krasu je v avtobusu še nekaj prostih mest. Kogar ta izlet, ki je združen s srečolovom in večerjo, zanima, naj se vpiše na sedežu SPD. Predavanja * > i. . Zenski odsek prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu priredi tri predavanja o prvi pomoči. Predaval, bo dr. Borut Spacal. Predavanja bodo v društveni dvorani ob ponedeljkih z začetkom ob 20. uri. Prvo predavanje bo v ponedeljek, 23. marca. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «Lili Marlen*. G. Giannini in H. Schygulla. Film v barvah. CORSO 17.30-22.00 «Laguna blu»! B. Shields in K. Hatkins. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Le avventu-re erotiche di Kandy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič PRINCIPE 17.30-22.00 «Cruising». EXCELSIOR 16.30-22.00 «Brubei-cker*. /V«iyj Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Največje maščevanje Brucea Leeja*. Hongkonški film. 22.00 «Desetica». Ameriški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 «Desetica». Ameriški film. DESKLE 16.30 »Tarzan in sirene*, Ameriški film. 19.30 »Jaz in nilski konji*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v G<* rici dežurna lekarna Provvidentt, Travnik, tel. 84-972. KULTURNO PISMO II LJUBLJANE O «NOVI REVIJI» ŠE NIČ NOVEGA SEDAJ, KO SE JE PUSTNI HRUP ŽE POVSEM POLEGEL... V zadnjih mesecih potekajo ped okriljem RK SZDL intenzivni pogo-v. ri in razprave o revialnem tisku v Sloveniji, zlasti ob javno izraženi p >budi za ustanovitev nove literarne revije. Pobudo za novo revijo je objavila skupina intelektualcev v Književnih listih dnevnika Delo, predlog za ustanovitev take revije pa je podpisalo okrog 60 ustvarjalcev na različnih kulturnih področjih, pa tudi družboslovnih in humanističnih znanstvenikov. Ob prvi objavi so se vnele polemike, javno razpravo je prevzel v Koordinacijo Svet za kulturo pri predsedstvu RK SZDL, s čimer je dialog dobil možnost širšega soočanja trenutnega revialnega položaja v Sloveniji, potreb po novi reviji, njeni programski in vsebinski usmeritvi, idejni naravnanosti... V osmih mesecih, kolikor je doslej trajala javna razprava, je bilo sklicanih več posvetov, tako na ravni uredništev še obstoječih revij. Društva slovenskih pisateljev, CK ZKS in RK SZDL, r čimer so mnoga vprašanja postala jasnejša, odpravili so precej nesporazumov in razjasnili začetna nesoglasja. Razprava o revialnem položaju v Sloveniji se je najprej dotaknila uredniške politike in premalo uveljavljenih samoupravnih odnosov v njej nasploh; od nedemokratičnost in monopolizma pri urejanju revij, onemogočanje vpliva širše družbene skupnosti na vsebinsko usmerjanje revij, do premajhnih pobud delegatov v svetih revij, ki niso pokazali primernega zanimanja za njihovo delo. V zadnjem času je bila večkrat poudarjena potreba za nadaljnji razvoj revialnega tiska. Posamezni kulturni delavci in skupine so ob različnih priložnostih večkrat predlagali ali utemeljevali potrebo, da bi ustanovili nove revije. Pobude in želje so dokazovali z ugotovitvijo, da se je ustvarjalnost na vseh področjih kulturnounvetniškega delovanja zelo razmahnila, tako da nekatere zvrsti nimajo ustreznega odmeva in možnosti aktualizacije v revial-ni obliki. Trdih so celo, da so se možnosti za objavljanje in kritično spremljanje sočasnega literarnega in drugega dogajanja v zadnjih letih zmanjšale. Ob vse večjem številu piscev in njihovih prispevkov, bi bila še ena revija — spremljala bi literaturo, gledališče in likovno umetnost, posebno pozornost pa bi posvečala kritiki in publicistiki, p trebna. Kot je javno razgrnil revialno problematiko Mitja Rotovnik, član izvršnega odbora predsedstva RK SZDL SRS, govori v prid novi revi- ■ ji za umetnost in umetnostno kritiko tudi dejstvo, so previdnejši in pravijo, da se bo cena zlata še dolgo sukala o-krog 500 dolarjev. Do, podražitve zlata lahko pride le v, primeru znatne ošibitve dolarja, zaradi podražitve petroleja' ali zaradi hude zaostritve političnih dogodkov v svetu, ki bi pripeljali na kakem nevarnem področju do oboroženega spopada. Švicarski frank je pridobil dobre tri odstotke nasproti dolarju ter dva odstotka nasproti liri. Do- ločen del kapitalov se je prelil tudi v švicarsko valuto, čeprav znašajo trenutne obresti v frankih le 8 odstotkov, od katerih pobere državna blagajna kar 35 odstotkov. V četrtek je frank veljal 538 lir, za dolar pa je bilo treba dati v Zuerichu 1,85 franka. Poddbno kot s frankom je bilo tudi z nemško marko, ki je postala spet aktualna. V četrtek je veljala 488 lir. Naložbe v markah prinašajo trenutno 12 odstotkov ob- resti, kar je za trdno valuto vsekakor veliko. Lira je bila podvržena ta teden hudemu pritisku. Pri padanju dolarja se je oklenila prav te valute, vendar je tako zdrknila na najnižjo možno raven v odnosu z o-stalimi valutami EGS. Nastopila je Banca d'Italia, verjetno tudi nemška Bundesbank in pritisk na italijansko valuto se je zaenkrat zmanjšal. (srs) VZHODNOEVROPSKE VALUTE V TRSTU 20. 3. 1981 Sovjetski rubelj 300,- Poljski zlot 5.80 Češka krona 37.—ir Madžarski forint 28.- Romunski lej : 26;50 Bolgarski lev 380,- Turška lira 9.- NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziiricb Beograd 20. 3. 81 19. 3. 81 19. 3. 81 20. 3. 81 Ameriški dolar 980,— 13,30 1,86 30,88 Kanadski dolar 835,— 12,10 1,57 25,60 Nemška marka 480.— 698,50 91,26 1480,19 Holandski florint 430,— 630,50 82,45 1353,63 Belgijski frank 28,— 41,30 5,56 90,- Danska krona 152.- 221,— 29,02 480,58 Švedska krona 219,— 314,50 41,30 677,56 Norveška krona 186,— 270,50 35,19 577,48 Francoski frank 201,- 294,50 38,66 635,62 Italijanska lira — 1.41 1,90 3,11 Angleški funt 2250,— 32,56 4,25 69,54 Irski funt LA. 17,- — — Švicarski frank 528,- 773,- 1630,64 Avstrijski šiling 67,- — 12,90 210,- Japonski jen' 4,60 6,85 0,93 14,63 Avstralski dolar 1130,— — —:— 35,26 Španska peseta 11,45 16,70 2,24 36,- Portugalski eskudo 17,50 23,— 3,36 * — Jug. dinar: mali 28,50 40,— 5,25 1 1 veliki 28,50 40,— 5,25 — Grška drahma 19- 27,50 58,06, DRAGOCENE KOVINE 19. 3. 1981 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) ZLATO 16.500 16.700 London (unča) 508 dol. 509,50 SREBRO Milan (kg) PLATINA 419.900 429.700 Milan Cg) 16.850 17.150 šolskih prostorih, kjerkoli je pač prostor dopuščal kulturno prireditev. Tako je na primer scenograf in ja in kostumistka Giulia Mafaj iz Rima vodila v cerkvi sv. Samuela šolo za šminkanje in preoblačenje. Priznala je Benetkam, da jih ni mogoče primerjati z Riom de Ja-neirom, ker tam vodi pustovanje že nekako osamljeni razum, v Benetkah pa prednjači razum, ki se kaže v iznajdljivosti in novotarijah. Tudi v Italiji in sicer v velikih mestih, kot sta Rim in Milan, kjer se pust še kar precej praznuje, se dogajajo neprijetni in tudi grobi pripetljaji, vendar pa v teh mestih ne pride do smrtnih primerov, kot v Riu de Ja-neiru, kjer so imeli letos malo manj kot 200 mrtvih. Benetke so bile, poleg prijetnega živžava po vseh cestah in kotičkih, tudi ponoči razsvetljene kot sredi dneva, saj se je pustno rajanje nadaljevalo vse noči. Kot se je podoba mesta spremenila zaradi pestre množice neštetih turistov, tako je tudi vsak posameznik začutil potrebo, da se tudi sam našemi in zaživi novo vlogo na tem ogromnem odru, kakršen ro lahko samo Benetke. Tudi mladi komaj 29-let-ni občinski odbornik Cecconi se je letos tega zavedel. Rekel jg, da mu že dolga leta ni uspelo okusiti prave zabave, letos pa, ko se je preoblekel v Brighello — kar bi po naše rekli v hudomušnega prebrisanca. se js lahko izživljal po mestu in se resnično zabaval. «Pust se začne s preobleko*, je rekla tudi gospa Mafaj, ki je skupno z režiserjem Scaparro, sedanjim ravnateljem beneškega gledališkega bienala odprla tečaj v prijetni opuščeni cerkvici sv. Samuela, kjer je gotska absida, ki so jo restavrirali v 17. stoletju, služila kot gledališki oder. Prvo leto je v takem prijetnem okviru delovala približno teden dni, in sice,- s poučevanjem šminkanja, letos pa se je njeno delovanje podaljšalo kar na dvanajst dni in je k šminkanju dodala še štiri nove «oddelke» in sicer oddelek za kostumografijo, za lasuljarstvo, za maske ter za o-krase. Vse «delavnice» so povezane med seboj in tvorijo skupne kulturno enoto, kajti scenografka Mafaj pravi: ♦Scena in kostumi prav gotovo nimajo le estetskega pomena*. Cerkev sv. Samuela je bila razdeljena v dva dela: ob štirih stenah je bil ♦laboratorij*, kjer je potekalo ročno delo, in sicer šminkanje, priprava mask, okrasov, lasulj itd. . sredi cerkve pa so vse to početje, vso to dejavnost opazovali gledalci. Tako so bile priprave na prireditev hkrati že prireditev. Na vprašanje, če bo prihodnje teto njena zanimiva in edinstvena šbla zopet odprta,, nismo dobili pravega odgovora. Rekla je: ♦Rada bdi seveda nadaljevala to zabavno delo, vendar se bom vrnila le, če bom lahko znova prispevala kako novost*. Iz razgovora bodisi s scenografinjo Mafaj, kot z njenim sodelavcem Nilom Jaooponijem smo zvedeli, da za lepo masko ni nujna strokovna roka, «saj je celo otrok sposoben ustvariti zanimivo masko*. Zelo verjetno je to res, ko pa opazuješ spretno roko strokovnjaka Nila, ki se lahko ob posameznem obrazu žaustavi celo nekaj ur, težko verjameš, da je to delo zares tako enostavno. Rekli smo, da je to edinstvena šola. In res, Nilo Jacoponi mi zagotavlja, da je to delo prvič prikazano in javno obrazloženo. Dalo je tipično za gledališča in kinematografske studie, vendar ga bolj u-porabljajo pri filmu, torej za kinematografski stroj, kjer so strokovnjaki bolj upoštevani, ker je potrebna večja natančnost. Mnoga gledališča si ne morejo zagotoviti poklicnega strokovnjaka, deloma zaradi prevelikih stroškov, deloma pa zato, ker tolikšna preciznost ni potrebna. Uspeh, ki so ga v mali cerkvici želi tako lani kot letos, ni bil predviden. Vzrok temu je v tem, da ljudje tega niso poznali. Naj zaključim Jacoponijevo razlago o šminkanju tako, da povem da vsak obraz potrebuje študij za svoj izraz in da je ta študij značilen za vsakega strokovnjaka. Prav zaradi tega se Jacoponi ne boji javno razkazovati svojega dela, kajti njegove maske bodo edinstvene^ brez posnemovalca. Iz tega prijetnega okolja, kjer se pisane barve tako harmonično vežejo z gotskim slogom cerkve, se odpravimo na pustovanje, med Šeme, na ulico. Treba je dodati-, da se je pustno vzdušje v mestu iz dneva v dan stopnjevalo in da so se zadnje dni mnogi mladi ljudje šemili in barvali obraze kar pod «barbacani*. Končno je tudi turist uvidel, da je nesmiselno nastopati v tem velikem teatru — brez maske. Benečani pa se niso upali več preko domačega praga — nena-šemljeni. Tudi enosmerne ulice so bile za Benetke tokrat prava novost, vendar je bil ukrep nujen zaradi množice turistov, ki so v teh dneh in nočeh dobesedno napolnili trge in ulice. Poleg turistov pa so bile tu pestre skupine, ki so uprizarjale razne prizore, vmes pa so bili muzikanti, klovni, živopisane šeme, gledališki igralci in sploh vsi, ki so kakorkoli znali vzbujati pozornost publike in najli svoj prostor, pa tudi svojo publiko.* ♦Ena izmed letošnjih napak* — je rekel Cecconi — «je bila, da je bilo pustovanje preveč osredotočeno. V prihodnje se bodo morale skupine mask premikali po vseh predelih mesta*. Leto* ni bilo mo- goče zadovoljiti vseh, ker je bil vsak dan prenatrpan s predstavami in tudi te so bite prenatrpane z občinstvom. Tako je bil na primer prikazan francoski cirkus, ki se je predstavil kot nekdanji prvi cirkus v zgodovini in baje 'prav v Benetkah.' Mesto je tako videlo po svojih ozkih ulicah tudi slone in marsikateri Benečan se je zbal, da mu bodo hišo porušili. Omenimo še koncert slavnega kitarista, vrvohodca in končno omenimo še umetne ognje, regato s pustimi šemami, razne folklorne plese, koncerte zgodovinskega pustnega sporeda itd. Še in še bi lahko naštevali, vendar je treba nekje zaključiti. Še prej pa bomo omenili dolgo vrsto ljudi, ki so hoteli obiskati razstavo ruskega umetnika Kan-dinskega. V torek zvečer, na zadnji dan pusta, ko se je obetal višek zabave .pa se je ulil dež, ki je vse pokvaril. KRISTJANA BALDASSI ZDRAVNIKOVO MNENJE Nevarnosti streptokokih infekcij Uvedba penicilina v zdravljenje tovrstnih bolezni je omogočila aktivno poseganje v sam potek bolezenskega stanja. Vendar se moramo točno držati predpisanih navodil Streptokoki so v naravi zelo razširjene kužne klice. -Kar cela vrsta jih je. Po njihovem odnosu do eri- . trocitov jih delimo v alfa in beta hemolitične ter v nshemolitične streptokoke. V glavnem povzročajo pri človeku obolenja streptokoki iz skupine beta. Streptokoki alfa in nehemolitični streptokoki šo zvečine nenevarni saprofiti in povzročajo obolenja samo v posebnih okoliščinah. Streptokoki lahko povzročajo pri človeku različne infekcije, najče-' šče pa jih najdemo kot povzročitelje infekcij v žrelu, kamor sodijo tudi angine in škrlatinka. Iz žrela pa se lahko širijo v bližnjo in bolj oddaljen9 okolico in povzročajo gnojno vnetje obnospilj votlin in srednjega ušesa. Knin obtok pa jili lahko zanese še v droge organe in celo v kosti, kjer potem nastajajo gnojna žarišča. Ljudje z akutnimi in kroničnimi vnetji v žrelu so skoraj neizčrpen ' epidemiološki rezervoar strepto-koknih infekcij med populacijo, kar predstavlja še posebno nevar-nest za šolarje in mlade ljudi, pri katerih se opaža posebna občutljivost za tovrstne infekcije. Določen procent ljudi' pa je tudi zdravih kliconoscev za to nevarno klico. Danes, v dobi antibiotikov, se nam streptokoknih infekcij pravzaprav ne bi bilo treba bati, saj so tovrstne klice občutljive na vrsto antibiotikov, še posebno na antibiotike penicilinske skupine. Vendar pa se moramo zavedati, da je. pomen streptokoknih infekcij globlji. Nekateri ljudje namreč reagirajo na streptokokne infekcije, še posebno, če se večkrat ponavljajo, z reakcijo, ki presega meje koristne obrambe in se celo izrodi v obolenje, ki ogroža zdravje i., celo življenje takega bolnika. Tako danes povezujejo predhodne streptokokne infekcije s kasnejšimi primeri revmatične vročice z vsemi kvarnimi posledicami na srcu, pa tudi z glomerulonefritisom, to je z vnetjem ledvic, ki ima za bolnika lahko katastrofalne posledice. Vse to ima za posledico težko invalidnost bolnika, kar je še toliko bolj tragično, ker prizadene mlad, razvijajoč se organizem, ki je šele na začetku življenjske poti. Šele uvedba penicilina v zdravljenje tovrstnih obolenj je omogočila aktivno poseganje v sam potek bolezenskega dogajanja. Vendar pa se morasto pri tem točno držati predpisanih navodil. Antibiotik ima svoj učinek le, če ga dajemo v pravilni dozi in v pravilnih 'časovnih presledkih, kar zagotovi stalno primerno koncentracijo v krvi. Bolnik naj dobiva deset dni visoke doze penicilina (200.000 do 500.000) in to vsaki1’ 6 ur. Po desetih dneh gre sicer lahko v šolo, v vrtec ali; na delo, vendar le, če zdravnik potrdi. da to dopušča njegovo zdravstveno stanje. S vetu jen* tudi kontrolo urina in srca, da ne bi'spregledali katere od možnih komplikacij. Zavedati se moramo namreč, da se oojavijo najnevarnejše komplikacije običajno šele 2 do 3 tedne po začetku bolezni, kar pa pomeni, da so takrat bolniki ponavadi že polno aktivni in večinoma celo pozabijo na predhodno strep-tokokno infekcijo. Priporočamo tudi, da si v tem, za komplikacije nevarnem časovnem obdobju en do dva krat dnevno kontrolirate telesno temperaturo, kajti vsako povišanje v tem času je lahko znak komplikacije. Zavedati se morate tudi, da lahek začetek bolezni ne pomeni vedno, da bo bolezen tudi v nadaljnjem poteku lahka ih brez komplu kacij, zato vas to ne sme zavesti, da bi prezgodaj prenehali z zdravljenjem. dr. R. R. O* ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.15 Igra stoletja 11.40 Pepper Anderson posebni a-gent - TV film 12.30 Oddaja o medicini 13.30 DNEVNIK 14.00 Kapitani in kralj - 2. del 14.30 Športna sobota 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebnosti iz parlamenta 19.20 Zdravniki ponoči - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Drevi nič novega Zabavno - glasbena oddaja, ki jo vodita S. Mondaini in R. Vianello 21.45 Princ prestolonaslednik -5. del 22.35 Velike razstave Ob koncu DNEVNIK Hokej na ledu: Italija - Romunija Drugi kanal 10.00 Pogled z mosta - TV priredba 11.55 Povabilo 12.30 Lažnjivi Billy - TV film 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 2 - O potrošništvu 14.00 Odprta šola .14.30 «La ragazza del quartiere» -TV film 16.30 in 17.05 Program za otroke: H barattolo 1T.0P DNEVNIK' 2 -' Flash 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 - Dribbling 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 ■ «Tl transatlantico della paura* - 5. del 21;35 Filmi Roberta Altmana: «D conto alla rovescia* V ciklusu filmov ameriškega režiserja Altmana, ki so se daj na sporedu, pride nocoj na vrsto film z naslovom ♦Vzvratno štetje*. Gre za film s področja fantastične znanosti, ki so ga napravili leta 1967, torej preden so A-meričani prispeli na Luno. Altmanov film govori o tem, kako so Američani, ko so zvedeli, da je sovjetski kozmonavt na poti za Luno, po-, hiteli, da bi njihov astronavt ne zaostal in so zato v vsej naglici poslali na pot nepripravljenega človeka. Samo ob sebi se razume, da pride do nevarnih zapletov, celo do katastrofe, vendar ne ameriške, pač pa sovjetske, ytem ko se ameriški astronavti obnesejo Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Palec 20.05 Vsi ha oder 20.40 Težki časi 21.30 Govor in podoba 22.15 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana ». 8.20 kblek in Bolek. « S ' • 8.30 Peli šo jih mati moj« * - 8.40 Tehtnica za natančno tehtanje 9.10 Pisani svet: ', ,,> Zvok tišine 9.30 Varstvo pri delu: Dvigalne naprave Druga oddaja ciklusa o Varstvu pri delu se deloma navezuje na prvo o temeljnih pogojih za varno delo na gradbiščih. Govor bo o dvigalnih napravah, ki opravljajo težaška dela v gradbeništvu, strojegradnji, železarnah, ladjedelnicah in podobno. Jekleni velikan pa zna biti tudi nevaren, zato je za varno delo potrebno zagotoviti stalen nadzor vseh njegovih sestavnih delov, še posebej pomožnih jeklenih vrvi .. ter kavljev ?a .prjpenjahje to- 'vorov. K varnemu delu pa sevecja še največ pripomore vodja dvigala s svojim ,ypst riim ravnanjem' z dvigalno napravo. 9.45 Emile Zola - TV nadalj. 10.45 Planica A, 4 Smučarski skoki 13.00 Poročila 16.50 Poročila 16.55 Štirje junaki - opera za mla dino 17.40 Sneg pod nogami - film Zgodba češkoslovaškega fil ma, kjer so protagonisti predvsem mladi ljudje, njihovi starši in smučarski trenerji, je samo delno zasnovana v športu. Zato ga tudi ne gre proglašati za športni film, temveč za film s psihološkimi prvinami, katerim športno življenje daje samo po sebno barvo 18.55 Naš kraj: Kostanjevica na. Krasu Oddaja predstavlja vas in. obenem eno od petih krajevnih skupnosti na goriškem' Krasu. To je tudi središče spodnjega Krasa, zategadelj se lahko ponašajo s takore koč vzorčno ureditvijo kraja. Imajo celodnevno šolo, ambu lanto, postajo ljudske milice, pošto, vrtec, ki sicer še ne deluje, svoje prostore imajo tudi družbeno - politične organizacije krajevne skupnosti in tudi druge dejavnosti, prizadevajo pa si urediti še stari zadružni dom in športno i grišče. V neposredni bližini, je tudi središče za usposablja-, nje enot teritorialne obrambe in družbene samozaščite, ki se poleti tako rekoč zlije s krajem. Kot je pač običajno, ko govorimo o Krasu, se tudi tu otepajo s pomanjkanjem vode. To bo rešil vodovod, ki ga od Brestovice pomagajo graditi pripadniki jugoslovanske ljudske armade, drugi krak pa v poletnih mesecih mladinske delovne brigade 19.10 Zlata ptica: Mičkolin 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 Revija tujih pevcev na dne vih zabavne glasbe 20.45 Modne novosti 20.50 Cirkus 21.20 Smešna gospa - film Film «Smešna gospa* je nadaljevanje filma Smešno dekle, vendar je drugi ' v primerjavi . s prvim nekoliko manj znan. Tudi v filmu Smešna gospa še vedno navdušuje Barbra Streisand s svojim petjem. Tokrat igra veliko broadwaysko zvezdo v tridesetih letih, vendar pa ni tako srečna v svojem zasebnem življenju ... 23.30 Poročila Koper 14.30 Smučarski skoki , 15.45 Npgomet. ■17.25i»Hokej na lčdu • -hi 19.00 Odprta meja V sklopu oddaje Odprta meja,'ki, je na sporedu danes ob 19. uri, boste lahko glč-> dali satirični <n Zarjo. Vesna — Zarja Za mnenje o tem derbiju smo vprašali trenerja obeh ekip. RUGGERO MANDANICCI (Vesna): «PrvenstVo je res prišlo v odločilno fazo. Važno je zato. da ne zapravimo preveč točk. Proti Zarji bi se zadovoljili tudi z remijem. Seveda pa bomo, kot običajno, startali na zmago. Probleme pa imam s sestavo moštva. Branilec Perisutti ne bo igral po enotedenski prepovedi pa bo na igrišču ponovno Purič. Težave imam še z Acquavito, ki še ni okreval po nedeljski poškodbi v derbiju s Krasom. Taktična razporeditev bo običajna in sicer z dvema napadalcema (Starc - Dolia) katerima bo priskočil na pomoč še Zucca, ki bo pretežno igral na sredini poljtT.* VOJKO KRIŽMANČIČ (Zarja): «Naš cilj je, da se v derbiju do- SMUČANJE EP NA PIANCAVALLU Cerkovnik odličen četrti Prvo mesto zasedel Šved Halvarson - Grigis šele deveti L — prvi drugi 2. -- prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi . drugi •• — prvi drugi 1 X 2 2 2 1 X 1 1 1 X 2 X 2 ’ PIANCAVALLO — V zadnjem slalomu letošnjega evropskega pokala na Pianeavallu je Jugoslovan Tomaž Cerkovnik z dvema solidnima vx>žnjama zasedel odlično četrto mesto za Švicarjem Sonderegger-jem ter Američanom Buxmanom in Švedom Halvarssonom, ki sta bila med glavnimi favoriti. Mednje sta sodila tudi Girardelli in Grigis, ki pa nista upravičila pričakovanj: Girardelli je namreč pristal šele na 14. mestu. Italijan pa, ki ga te dni muči vnetje mišic, je bil sicer nekoliko boljši (9.), vendar še vedno daleč pod svojimi zmožnostmi. Razočaral je tudi drugi Italijan To-nazzi, v katerega so polagali pre eej upanja. Med Jugoslovani se je dobro u-vrstil tudi Grega Benedik (11. me sto), slabo pa *je tokrat vozil Jože Kuralt, ki je bil čele 34. Skupno je včeraj startalo 106- smučarjev, tekmovanje pa je dokončalo 66. Danes bo na vrsti še veleslalom, ki bo sklenil leto- šnje tekmovanje za evropski pokal. VRSTNI RED 1. Halvarsson (Šve.) 1’51”33 2. Buxman (ZDA) r51”39 3. Sonderegger (Švi.) . 1’52”21 4. Cerkovnik (Jug.) 1'52”51 5. Bohumir (ČSSR) 1’52''52 6. Gstrein (Avst.1 1’52”88 7. Carletti (It.) 1'52’ 93 8. Vion (Fr.) 1’53”09 9. Grigis (It.) ■ 1'53'Tl 11. Benedik (Jug.) 1’53”36 34. Kuralt (Jug.) 1’54”91 4H Perovič (-lug.) 1’55”95 MOTOCIKLIZEM ruski....e vožnje za VN Argentine , BUENOS AIRES - Španec Angel Nieto, Argentinec Willy Perez in Venezuelec Carlos Lavado so bili najhitrejši v kategorijah 250, 125 in 350 cem na včerajšnjih prvih urad nih poskusnih vožnjah za VN Ar gentine v motociklizmu. Avellino - Napoli , 1 X Brescia - Bologna 1 X Cagliari - Fiorentina 1 Catanzaro - Roma X 2 Como - Torino X Juventus - Perugia 1 Pistoiese - Inter X Udinese - Ascoli 1 Bari - Taranto 1 X Catania - Spal X 2 Genoa - Palermo 1 Lazio - Foggia 1 X Milan - Sampdorla 1 bro izkažemo. Škoda le, da na igrišče ne bomo mogli v najboljši postavi, žagar in Fonde sta poškodovana, Danna pa je diskvalificiran zaradi štirih opominov. Te odsotnosti nekoliko spreminjajo moje prvotne programe. V glavnem pa ne bomo spremenili taktike naše igre. Kot običajno bomo igrali s tremi napadalci, ne glede na to, da bomo v gosteh in je naš nasprotnik Vesna, ki je na prvem mestu lestvice. Mi računamo na točko, oziroma upamo, da se bomo iz Križa vrnili neporaženi.* • Čampi Elisi — Breg Ivo Strnad po navadi igra na levem krilu v vrstah Brega. Trenutno je z osmimi zadetki tudi najboljši strelec ekipe. O jutrišnji tekmi meni, da je zelo važna, nikakor pa ne odločilna: «Na srečo niso bili izidi prejšnje nedelje u-godni za ekipe spodnjega dela lestvice in zato smo, kljub drugemu zaporednemu porazu, ohranili položaj ra lestvici. Razpoloženje je v našem taboru še kar dobro in reči moram, da smo dobro reagirali na oba poraza, ki bi lahko spravila ekipo v krizo. O tem pričajo zadnji treningi, na katerih je bila prisotnost zadovoljiva in vsi nogometaši so pokazali dobro voljo in odločnost. Jutri na,, vsekakor čaka težka naloga, saj Čampi Elisi zaradi težkega položaja na lestvici rabijo točke. Za nas je vsekakor važno, da neporaženi zapustimo igrišče.* C 'unga — Kras Težka naloga čaka tudi enajsterico Krasa, ki bo gostovala pri vodeči Costalungi, ki je v povratnem delu prvenstva prepustila po eno točko le Staranzdnu in Vesni, Ta podatek jasno dokazuje moč jutrišnjega nasprotnika Krasa, ki bo tokrat igral precej obrambno v upanju, da prekriža račune Tržačanom, ki merijo na celotni izkupiček. V tej naporni nalogi bo moral Kras na igrišče brez čistilca Diliča. ki ie bil po četrtem opominu diskvalificiran. 3. AL NA TRŽAŠKEM Z jutrišnjim kolom bo prvenstva konec. Od naših ekip igra doma le Gaja. Gaja — Auristna Za Ga jo je jutri zmaga obvezna: le ta izid namreč daje gajevcem možnost prestopa v višjo ligo. Poleg tega bodo gajevci z nestrpnostjo čakali tudi na končni izid srečanja med Primorjem in Olim- pio, ki si trenutno deli drugo mesto na lestvici z Gajo. Olimpia — Primorje Tržačani so prejšnjo nedeljo nerodno podlegli Sistiani in zaradi tega bedo tokrat napeli vse sile, kajti drugače si zapravijo še zadnjo priložnost. Naloga Olimpie pa ne bo lahka. Primorje, čporav si je matematično že zagotovilo prestop, ne misli popuščati. S tem bi seveda Prosečani naredili tudi veliko uslugo Gaji. Inter TS — Primorec Tudi Trebenci bodo v poslednjem srečanto skušali doseči celotni izkupiček. ker hočejo z zmago zaključiti to prvenstvo, ki ni bilo zanje preveč uspešne. B. R. 3. AL NA GORIŠKEM Juventina — Poggio Brez dvoma ba, toda s čim in kako. je za zdaj še povsem ne jasno, iz prejšnjega razmišljanja okoli razvrednotenja denarja pa je vidno, da možnosti ni na pretek. Takšna so za zdaj znana razmišljanja o ukrepih gospodarske politike na zvezni ravni. Vsaka republika za sebe seveda snuje svoje ukrepe. IM tem po vseh doslej znanih podatkih Slovenija vendarle prednjači, prav na začetku tega tedna, 'pa je slovenska vlada objavila nekakšen mini vladni program, ki naj bi skušal zavreti neugodna gospodarska gibanja v slovenskem gospodarstvu. V tem programu je sicer precej poudarka socialni problematiki, saj skuša slovenska vlada omiliti močne vplive nedavnih podražitev, toda glede na zdajšnje gospodarske težave bi moral biti zanimiv predvsem tisti del, ki govori o tem, kai bo storila gospodarska politika. Vlada napoveduje, da bo napravila temeljito analizo cen za poglavitne izvozne izdelke, da bi lahko tako iz te cene izločila vse tiste postavke, ki delujejo obremenilno To jasno kaže, kako si vlada prizadeva, da bi izvoznikom olajšala pot na tuje. Kdaj bo sprejela te^e olaišave pa še ni jasno, čeprav je povsem na dlani, da časa nima veliko. Vsekakor pa je za nimivo, da mora gospodarska politika zakorakati v skrajnost; proizvodnjo za izvoz mora tretirati povsem drugače kot proizvodnjo za domači trg. Tudi to dokazuje, kako resen je problem okoli izvoza. Podira se namreč staro gospodarsko pravilo, da je izvoz nastal zaradi tega. da bi gospodarstvo prodajalo svoje presežke. Sicer pa to pravilo ni obrnjeno na glavo samo v jugoslovanskem go-SDodarstvu. pač pa ga obračajo na glavo v marsikateri evropski državi. JOŽE PETROVČIČ V SKLOPU NEVARNEGA NATOLCEVANJA 0 ZAHODNEM VMEŠAVANJU Za SZ «Solidarnost» le orodje v rokah ameriške tajnoobveščevalne službe CIA Primerjava med sedanjim položajem na Poljskem in položajem v ČSSR v letih 1967-68 (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Ob sicer redkih sovjetskih komentarjih tega, kar se zdaj dogaja na Poljskem, je vzbudil pozornost sinočnji komentar sovjetske televizije, po katerem so poljski sindikati »Solidarnost* direktno povezani z ameriško obveščevalno službo. Komentator sovjetske televizije Valentin Zorin je sovjetske gledalce obvestil, kako je v svetovnem časopisju vse več dokazov o povezavi med »Solidarnostjo* in naj-reakcionarnejšimi krogi na Zahodu. Te vezi skušajo po njegovih bese dan seveda maskirati, da bi skrili, kako se mednarodna reakcija vme: šava v poljske notranje zadeve. Tak skriti kanal, po katerem teče finančna in druga pomoč anti-socialističnirr. elementom na Poljskem, .je ameriška sindikalna cen-traia CIO - AFL. Kot je razložil Zorin. je ta centrala že zdavnaj povezana z na.ireakcionarnejširni kro ki ZDA in da to ni nobena skriv nost. Bivši predsednik George Mea ny, izraziti reakcionar, antisovjet in antikomunist, ki