PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pn Gorenji Trebu-Si, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija* * pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
sr^ulfr^rin, Cena 650 lir - Leto XLII. št. 179 (12.504)
Trst, četrtek, 31. julija 1
O' ~o
*
o =•
04
to
2
"0
G
TRST
Ul. Montecehi e "»559 linije)
P
53
2
!
'5
1
r-»
h?:
z
1
723
S
r**:
o
Ob preokretu na tržaški
I ^ •	•
občim
BOGO SAMSA
V torek zvečer je prišlo v tržaškem občinskem svetu do nekakšnega »mini državnega udara«, ki ga je predsednik deželne vlade, demokristjan Adriano Biasutti ocenil kot nepotrebno prepreko na sicer ravni poti, socialist Gianfranco Carbone pa kot politično nepremišljenost brez stvarnih političnih izhodov. Povsem nepričakovano so namreč svetovalci Liste za Trst in socialistične stranke pri volitvah za Župana glasovali skupaj in izvolili za novega tržaškega župana Arduina A-gnellija.
Iz tega je moč takoj izvajati dve u-gotovitvi. Prvič, socialisti so razbili sporazum šeststrankarske koalicije (torej strank vladne večine in Slovenske skupnosti), za katerega so se dogovorili nekaj ur pred začetkom seje; drugič, Lista za Trst se je odpovedala celo zahtevi po županu, ker se očitno tako boji novih volitev, da je pripravljena še popuščati. Toda to popuščanje je istočasno tudi popuščanje Listi
*a Trst sami, ki je na tak način ponovno v igri in, kar je najbrž važnejše, se na tak način skuša otresti krivde za krizo tržaških krajevnih uprav in sa predčasne volitve.
Celoten manever ima verjetno nekoliko skrivnostnejše ozadje, saj je neprepričljiva trditev, da se je vse zgodilo v resnici zadnji trenutek, brez kakršnega koli predhodnega sporazumevanja ali vsaj razgovarjanja. Res je sicer, da se v Italiji in še zlasti v Trstu na političnem področju ne more Ugoditi nič tako tajnega, da bi vsi tega ne vedeli že prej, vendar tokrat gre morda za značilnosti dogovarjanj, ki s strankami in z običajno politično dialektiko nimajo mnogo skupnega.
Vse bi lahko ostalo pri nepomembnem spodrsljaju, če se bodo ozračje 'n odnosi hitro in temeljito spremenili, sicer pa bomo sredi poletja prisostvovali hudi politični krizi širših razsežnosti in zaskrbljujočih posledic.
Ob vsem tem pa je treba vendarle Pripomniti, da prinaša razkrajanje nekega pojava običajno tudi negativne Posledice in da gre tokrat za borbo *a glasove, razpadajoče dele Liste za vrst, pri čemer marsikdo ne izbira načinov in ne razmišlja o posledicah, roda tudi v politiki obstajajo neka Pravila in enostransko paktiranje z 'Ogovorom, da gre za reševanje mesta, Volivcev verjetno ne bo prepričalo.
, Jedro problema je namreč v razkro-In Liste, do katerega ne prihaja po naključju, ampak je rezultat bistva Jnste same, to je ozke zaprte skupine,
ni za Trst nikoli naredila nič kon-nretnega in nič koristnega, borbe za °blast iz najbolj zaprtih in najbolj destruktivnih pozicij. S temi stališči so sedaj začeli obračunavati, ter to za-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prve reakcije na torkovo izvolitev socialističnega predst	5
Agnellijeva izvolitev za tržaškega ž pretres v krajevnem političnem življenju
Ponedeljkova izvolitev socialista A-gnellija za tržaškega župana je povsem razumljivo povzročila pravi politični pretres v Trstu, katerega odmevi pa so segli mnogo širše na deželno in na italijansko vsedržavno raven. Po srečnem zaključku vladne krize in ko oba velika protagonista De Mita in Craxi ugotavljata, da'jima medsebojni prehud spor in spopad škoduje, ras nihče v Rimu ni pričakoval pravega razkola in spopada v Trstu.
I Predvsem so torej zelo jezni demokristjani. Deželni tajnik Longo je izdal uradno sporočilo, v katerem odkrito grozi, pravi sicer da gre za nesrečo na siccir ravni poti, toda tudi zahteva, da se na pravo pot takoj stopi, ali, preprosteje povedano Agnelli mora odstopiti, šeststrankarska koalicija izvoliti župana in odbornike po že prej dogovorjenem programu in sporazumu, ki so ga tajniki strank podpisali dve uri pred nesrečnim glasovanjem. Vsekakor pa demokristjani trdijo, da se ne bodo udeležili nobenih pogajanj, ki bi jih sklical novi župan.
Zapleteno je v socialistični hiši. Deželni tajnik Trombetta je poslal uradno sporočilo, v katerem se izreka pro-
ti nepričakovani izvolitvi, predvsem pa se je sinoči sestalo socialistično pokrajinsko vodstvo, ki je ostro razdvojeno. Odločno negativno stališče je že včeraj napovedal tržaški lider Carbone, ko je izjavil, da je ponedeljkova politična »rešitev«, nepolitična, ker nima nobenega stvarnega izhoda, saj ni mogoče na tak način upravljati Trst.
Slovenska skupnost je za razgovore, toda šele potem, ko se stvari vrnejo v normalni položaj. Komunisti so u-pravičeno zelo ostri in odločni. Pokrajinski predsednik Marchio ponavlja, da ne bo odstopil in je veliko vprašanje, če se bo danes sploh sestal pokrajinski svet in kaj bo naredil.
Proti zmešnjavi z Listo so se izrekli socialdemokrati in republikanci, samo Trauner se kot liberalec nekaj ogreva, vendar bolj iz vidika pričakovanja in ne prav skritega upanja, da bi kot skupni kompromis zamenjal Agnellija na županskem stolčku. Položaj je skratka do kraja zmeden in trenutno ni jasno, kakšna fcp rešitev.
Lista za Trst pa se očitno pripravlja na nove poteze, saj je za prihodnji teden že sklicala skupščino članov.
NA 5. STRANI
Enotna delegacija zahteva vključitev globalne zaščite v program nove vlade
V zvezi s sestavljanjem programa nove vlade je enotna delegacija slovenske manjšine v Italiji v prejšnjih dneh naslovila na poverjenega predsednika vlade Bettina Craxija naslednje pismo:
Enotna delegacija Slovencev v Italiji, reprezentativno telo slovenske manjšine, se obrača na Vas, gospod predsednik, v trenutku, ko se pripravljate, da ponovno prevzamete visoko in kočljivo funkcijo predsednika ministrskega sveta, da Vas opozori na problem slovenske skupnosti v Italiji, ki že leta čaka v parlamentu, ne da bi prišlo do potrebne rešitve. Zakonodajni postopek za odobritev zakona za globalno zaščito slovenske manjšine je doživljal v tej zakonodajni dobi izmenične faze, s trenutki obetajočega napredovanja in obdobji zastoja, glede na katera Vam moramo žal izreči našo globoko zaskrbljenost.
Obračamo se torej na Vas, da bi v okviru svojih pristojnosti in možnosti ukrenili vse, kar je potrebno, da bi parlament že v teku te zakonodajne dobe odobril organski zakon za globalno zaščito naše skupnosti.
Zaupajoč v Vašo občutljivost Vas prosimo, da vključite tudi to obvezo v bližnje programske izjave nove vlade.
Zahvaljujemo se Vam za pozornost in Vam pošiljamo prisrčne pozdrave.
Craxi bo najbrž sestavil novo vlado še pred koncem tedna
V strankah večine še živahne razprave o morebitnih zamenjavah na ministrstvih
Komunisti za ostro opozicijo
RIM — Komunisti napovedujejo zelo ostro opozicijo drugi Craxije-vi vladi in so zelo kritični, tudi v odnosu do državnega poglavarja, glede izhoda iz politične krize, M je bil s tem izbran. Na včerajšnjem zasedanju centralnega komiteja je Natta poudaril mnenje, da nova vlada ne jamči nobene politične stabilnosti, izrazil pa je upanje, da bo spomladanski kongres PSI prinesel preokret. Med razpravo je prišlo tudi do kritik zadržanja KPI med vladno krizo, NA 2. STRANI
RIM — Stranke petstrankarske koalicije so se sporazumele o programu in tudi o političnih izhodiščih druge Craxijeve vlade, ne pa o sestavi novega kabineta, ki je še predmet razhajanj posebno med demokristjani in socialisti. Poverjeni predsednik hoče kar se da obnovljeno vlado, ki bi tako izpadla močnejša in uglednejša od prejšnje. De Mita pa si prizadeva za omejene zamenjave, a mora pri vsem tem upoštevati zelo delikatna ravnotežja znotraj stranke. V vseh koalicijskih silah pa se stopnjujejo pritiski ter zakulisni manevri tistih parlamentarcev, ki bi hoteli na vsak način v novo vlado.
Vode so seveda najbolj razburkane med demokristjani, ki bodo gotovo potrdili Forlanija za podpredsednika, Andreottija (zunanja politika), Scalfara (notranje zadeve), Falcuccijevo (šolstvo), Gorio (zaklad) in Gavo (pošta), ostali ministri pa so še v dvomu. Predsednik poslancev Rognoni, ki mu je De Mita ponudil ministrstvo za pravosodje, je zavrnil ponudbo, za ministrski mesti pa se potegujeta Piccoli in priletni senator Donat Cat-tin. Največ »prerivanja« pa je med dosedanjimi in morebitnimi novimi podtajniki, ki jih bo moralo strankino vodstvo zadovoljiti z običajno lekarniško tehtnico. To se pravi po zemljepisni pripadnosti posameznika ali po njegovi naklonjenosti tej ali oni struji. V novem kabinetu skoraj gotovo ne bo več dolgoletnega podtajnika na zunanjem ministrstvu Furlana Floreta, ki ga bo najbrž
nadomestil Santuz. Govori se tudi o furlanskih senatorjih Giustu in Beorchii, sinoči pa je med časnikarji krožilo tudi ime tržaškega poslanca Colonija.
Socialisti bodo gotovo potrdili ministra za delo De Michelisa in za prevoze Signorileja, v novo vlado pa bo baje vstopil tudi načelnik poslanske skupine Formica. Pokojnega ministra za odnose z EGS Fortuno bo nadomestil predsednik senatorjev Fabbri, medtem ko bo For-mico v poslanski zbornici zamenjal dosedanji minister za turizem Lagorio. Med kandidati za podtajniško mesto je tudi poslanec PSI iz Pordenona De Carli, ki je od zadnjega kongresa v Veroni član strankinega vsedržavnega vodstva. Republikanci, socialdemokrati in liberalci pa bi morali v glavnem potrditi svoje delegacije v novi vladi. Govori se, da se bo mihister za dežele Vizzini (PSDI) »preselil« na ministrstvo« za turizem, za podtajnika na obrambnem ministrstvu pa se poteguje tudi furlanski poslanec Scovacricchi, ki je v preteklosti že vršil to dolžnost.
Craxi se bo danes ali jutri sestal s tajniki več Tiskih sil ter z načelniki parlamentarnih skupin, jutri au najkasneje v soboto pa se bo odpravil na Kvirinal in sporočil predsedniku republike, da je vladna kriza rešena. Prihodnji teden bo na vrsti parlamentarna zaupnica, nakar vsi na počitnice, v pričakovanju vroče jeseni in še bolj vroče pomladi, ko se obeta' nova vladna kriza.
Reagan pristaja na pripravljalne sestanke pred novembrskim sestankom z Gorbačovom
V juliju se cene niso povišale letna inflacija pod 6 odstotki
WASHINGTON — Po dolgih mesecih soočanja, prepi-in splošne negotovosti je Reaganova administracija ceraj sprejela sovjetski predlog, da se pred vrhom z »»orbačovom, do katerega naj bi prišlo v drugi polovici 0?^ernt>ra ali v decembru v Washingtonu, predstavniki velesil nekajkrat sestanejo da vsebinsko pripra-PK) ta »vrh«. Kot poročajo iz ameriških virov, naj bi ® arneriški državni tajnik George Shultz in sovjetski g~lanji minister Edvard Ševardnadze sestala 19. in 20. j P^fnbra v Washingtonu z namenom, da dokončno do-O^fta dnevni red srečanja med voditeljema obeh držav.
šefa sovjetske diplomacije, ki se bo septembra OTftfi vsakoletnega zasedanja generalne skupščine ^je bil dogovorjen na sestanku med Shulzom in /arnestnikom sovjetskega zunanjega ministra Besmertni-orn. ki je včeraj zaključil petdnevni obisk v ZDA. sti ^Cer Pa ie tudi sam Reagan včeraj napovedal novo-s, v ^ezi s pripravami na bližnji vrh. Na srečanju s So^P*n° študentov je namreč dejal, da je pristal na sr Jetsk.i delovni načrt v zvezi s skupino pripravljalnih z 5:, ai>j, ki bi pripomogla k uspehu njegovega sestanka ^urbačovom. Iz virov zunanjega ministrstva je kasneje
prodrla vest, da bo prišlo tudi do srečanja med obema zunanjima ministroma. Uradne napovedi tega srečanja sicer zaenkrat še ni in tudi ni mogoče pričakovati, da bi do napovedi prišlo v bližnji bodočnosti. Kot znano, je bilo namreč srečanje med Shulzom in Ševardnadzejem napovedano za letošnji maj, vendar so ga sovjetske oblasti odpovedale zaradi ameriškega letalskega napada na Libijo. Uradni glasnik Bele hiše Larry Speakes je poudaril, da so bili od tedaj storjeni pomembni koraki v zvezi z vrhom, dodal pa je, da datuma srečanja med Reaganom in Gorbačovom po vsej verjetnosti ne bodo sporočili pred sestankom obeh zunanjih ministrov. Vsekakor pa je šef kabineta Bele hiše Donald Regan v intervjuju neki reviji dejal, da bi moralo do srečanja priti po novembrskih volitvah, na katerih bodo obnovili večji del kongresa in vsekakor pred božičem.
Na že omenjenem srečanju s študenti je Reagan dejal, da sicer ni mogoče pričakovati razorožitvenih dogovorov v nekaj dneh, vendar je dejal, da je Gorbačovu odgovoril z veliko razpoložljivostjo in da bo vsekakor prišlo do bistvenega zmanjšanja jedrske oborožitve, če Moskva zares to želi.
RIM — V tem mesecu, prvič po 17 letih (oziroma od februarja 1969), se cene blaga in storitev sploh niso zvišale v pr merjavi s prejšnjim mesecem. Po podatkih državnega zavoda za statistiko ISTAT so torej julija ostale v povprečju cene neizpremenjene, k temu pa je najbolj prispevala občutna (za
3,2	odstotka) pocenitev elektrike in goriv, medtem ko se je julija hrana podražila le za 0,1 odstotka, obleka za 0,2 stroški za stanovanje so narasli za 0,7 odstotka, za razne storitve pa za 0,2 odstotka.
S tem je letna inflacija (naraščanje cen v zadnjih 12 meseceh) padla pod 6 odstotki, ki jih je bila vlada postavila za cilj letošnjega leta. Cene so se v tem času povišale točneje za 5,9 odstotka. To je tudi svojevrsten rekord, saj je minilo od zadnje »samo« 5,9 odstotne letne ravni inflacije 14 let. Julija lani je bila inflacijska stopnja še 8,7-odstotna, decembra se je znižala samo na 8,6 odstotka, pod 7 odstotki pa je začela padati od aprila letos.
Od 1. avgusta dnevniki po 700 lir
GIM Od petka, 1. avgusta, se bodo italijanski dnevniki podražili od dosedanjih 650 na 700 lir. Tako je sklenilo združenje založnikov na osnovi zakonodaje o tisku, ki sprošča ceno časopisov. Založniki obenem poudarjajo, da tudi s tem poviškom cena časnikov ne dosega ravni inflacije in le slabo krije naraščanje proizvodnih stroškov.
Neofašista pred sodišče zaradi pokola na Trgu Fontana
CATANZARO — Preiskovalni sodnik dr. Ledonne je včeraj o-dredil s svojo razsodbo predajo sodišču neofašistov Stefana Delle Chiaieja in Massimiliana Fachini-ja kot krivca pokola na Trgu Fontana v Milanu, kjer je 12. decembra 1969 ob eksploziji v Banki za kmetijstvo izgubilo življenje 16 ljudi, 80 pa je bilo ranjenih. Oba sta obtožena tudi prevratniškega združevanja in poskusa pokola v zvezi s teroristično dejavnostjo v letih 1969 in 1970. Sodnik je v obtožnici poudaril tudi zlasti Delle Chiaieve povezave z italijanskimi in tujimi tajnimi službami in vpletenost tajne Gellijeve prostozidarske lože P2 v tedanje in poznejše neofašistične teroristične dejavnosti.
Tajnik KPI Natta ostro kritičen do rešitve politične krize
Komunisti napovedujejo strogo opozicijo vladi in pozivajo PSI k preokretu linije
RIM — Komunisti napovedujejo strogo opozicijo drugi Craxijevi vladi 'in istočasno zelo ostro kritizirajo časovno omejenost novega kabineta, kar nasprotuje duhu in načelom ustave ter predstavja hudo žalitev za državljansko in za civilno zavest vseh Italijanov. To je glavna misel, ki jo je v uvodnem poročilu na včerajšnjem zasedanju partijskega centralnega komiteja, izrekel tajnik Natta, ki med svojim posegom ni štedil s posrednimi kritikami tudi na predsednika republike. KPI očita Cossigi, da je med vladno krizo preveč pasivno, skoraj nemo, sledil poteku dogajanj ter se polemično sprašuje, kako bo prihodnjega marca državni poglavar imenoval novega ministrskega predsednika, potem ko je že prej KD določila, kdo bo Craxijev naslednik. Partija še vedno nasprotuje predčasnim političnim volitvam, sodeč po včerajšnjih izjavah nekaterih njenih voditeljev, pa bi mnogi med volitvami in napovedanim iztekom vladne krize sedaj izbrali prvo rešitev.
Natta je podčrtal, da druga Craxijeva vlada ne bo jamčila stabilnosti in učinkovitega dela, prav nasprotno, saj obstaja stvarna nevarnost, da bo kabinet v parlamentu žel redne poraze ter da
bo moral zato predsednik, še večkrat kot doslej, zahtevati zaupnice. Poročevalec je bil zelo kritičen do strank obnovljene koalicije, najbolj strupene puščice pa je namenil socialistom, a v upanju in v pričakovanju, da bo spomladanski kongres PSI razbil logiko dosedanjega zavezništva in se zavzel za nove odnose na levici. Tajnik KPI ni govoril samo socialistom, obrnil se je tudi na levico KD, ki postaja vse bolj politični jetnik v rokah konservativnih krogov znotraj stranke.
Tajniškemu poročilu je sledila resnici na ljubo precej medla in od časa do časa tudi nezanimiva razprava, med katero je bilo slišati tudi kritične posege na račun linije, ki jo je KPI zagovarjala med krizo. Posebno kritičen je bil evropski poslanec in bivši turinski župan Novelli, ki je očital vodstvu, da ni še izdelalo primernega in širokopoteznega programa ter da je med krizo ravnalo zelo negotovo. Kritike je iznesel tudi senator Cossutta, ki je očital sekretarju in njegovim sodelavcem, da v prejšnjih dneh niso prišli na dan z jasnimi in predvsem z enotnimi stališči, kar je precej zbegalo partijske aktiviste in simpatizerje.
SANDOR TENCE
Razprava v CK ZKJ pred septembrskimi ukrepi
Proučiti razloge za slabšanje
BEOGRAD — V jugoslovanski družbi se postopno razširja navada, da vsak ukrep, če ga sprejme organ družbenopolitične skupnosti, še predvsem pa, če ga predlaga zvezni izvršni svet, ne glede na njegov značaj in njegovo utemeljenost v ustavi razglašajo za administriranje in etatizem. Takšne in podobne kvalifikacije in označbe ne spodbujajo nikogar k odločnemu in učinkovitemu opravljanju funkcij v družbi. To je dejal član predsedstva CK ZKJ Dušan čkrebič v uvodnem govoru na včerajšnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ko je govoril o nalogah pri uresničevanju razvojne in ekonomske politike v tem letu.
Po mnenju čkrebiča je veliko razlogov, da se v zvezi s temi vprašanji dogovorijo predvsem v Zvezi komunistov in njenih vodstvih. Kajti za dejavnosti, kj jih ustava nalaga in zahteva od posameznikov in institucij ni mogoče dopuščati enostavnih diskvalifikacij, v glavnem zato, ker posamezne dejavnosti in ukrepi ne ustrezajo
najpogosteje in praviloma parcialnim interesom v družbi.
V okviru priprav za širše sistemske posege jeseni je treba preučiti in preveriti razloge, ki povzročajo, da bi se kljub jasnim političnim stališčem in enotnim načelnim opredelitvam materialni položaj združenega dela nenehno slabšal, namesto da bi se zboljševal. Usmeritev, da vse družbene potrebe poravnamo skorajda izključno iz prispevka združenega dela zahteva ne le vnovično preučitev, temveč tudi hitrejše spremembe.
Zdaj se soočamo z zelo velikimi problemi skupne delitve, popokali so vsi okviri, zaradi delovanja 5-letne težnje nenehnega upadanja realnih osebnih dohodkov in življenjskega standarda. Nekateri ukrepi ZIS so bili sprejeti prav zato, da bi se položaj normaliziral. Vendar pa se pri krčenju porabe moramo upreti naši privrženosti linearnim omejitvam, je opozoril član predsedstva CK ZKJ Dušan čkrebič na včerajšnji seji CK ZKJ. (dd)
Predsednik ZIS odpotoval v južne predele Indije
NEW DELHI — Predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič je včeraj zjutraj odpotoval na jug Indije po uspešnih pogovorih z indijskim premierom Radživom Gandhijem. Od predsednika ZIS in jugoslovanske delegacije so se na letališču v New Delhiju poslovili premier Gandhi in druge indijske osebnosti.
Branko Mikulič se je včeraj v Bangaloreju, glavnem mestu države Kar-natake, pogovarjal z guvernerjem te države, ki je zatem priredil večerjo za goste iz Jugoslavije, (dd)
Vlajkovič na obisku v Gani
AKRA — Začasni svet narodne obrambe Gane je predsinoči v Akri priredil slovesno večerjo v čast jugoslovanske delegacije pod vodstvom člana predsedstva SFRJ Radovana Vlajkoviča. V imenu gostitelja je goste pozdravil član sveta Daniel Ann, ki je poudaril, da se je Gana pripravljena še nadalje angažirati s prijateljskimi narodi Jugoslavije, da gibanje neuvrščenosti ne bo zašlo s svojih izvirnih načel.
• Ob preokretu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
prto in nacionalistično politiko naj bi zamenjali za Italijo tako značilni politični odnosi, ki temeljijo na dialektiki. Taki odnosi so lahko tudi osnova za resnično upravno stabilnost, ki je ne bo mogoče najti z umetnim iskanjem županskega stolčka na osnovi pogrete koalicije z Listo, ki je že sama v takih težavah, da si niti župana ne upa več zahtevati.
Za nas Slovence pa je paktiranje z Listo in podrejanje njeni politični logiki vedno pomenilo tudi zahtevo po preštevanju in omejevanju že itak zelo skromnih pravic, dejansko pa tudi napad na naš obstoj. Zato je iskanje nenaravnih zavezništev v Trstu nerazumljivo še zlasti v trenutku, ko prihajajo iz Rima drugačni znaki. Enotna delegacija je pred dnevi poslala predsedniku vlade pismeno vlogo z željo, da bi tokrat vključili naša vprašanja v vladni program. Zaenkrat še ne uradno, vendar tudi ne dvoumno, prihaja iz Rima vest, da bo zaščitni zakon vključen v program vladne koalicije kot eno izmed vprašanj, ki naj jih rešijo še pred koncem te zakonodajne dobe.
Očitno imamo opravka z dvema med seboj nasprotujočima si političnima u-smeritvama.
BOGO SAMSA
Pokazatelji
jugoslovanskega
gospodarstva
BEOGRAD — Industrijska proizvodnja je v Jugoslaviji v letošnjih prvih šestih mesecih za 5,2 odstotka večja kot v istem obdobju lani, so sporočili predstavniki Zveznega zavoda za statistiko. Porast so zabeležili v vseh republikah in pokrajinah, vendar je precej neenakomeren.
Šestmesečni izvoz je za 2,5 odstotka manjši kot v prvem polletju lanskega leta. Vrednost izvoza je 4 milijarde 646 milijonov dolarjev. Uvoz je večji za 0,6 odstotka (5,7 milijarde dolarjev). Pokritost uvoza z izvozom je 81-odstotna, medtem ko je bila v prvi polovici lanskega leta večja za 3 odstotke.
Po statističnih podatkih je bilo v letošnjem prvem polletju 30,8 milijona nočitev turistov, kar je 1 odstotek več kot v enakem lanskem obdobju. Nočitev domačih gostov je bilo 18,4 milijona, to je 4 odstotke več.
AVGUST ’86
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka.
•	Nudijo letne obresti v višini 9,5%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
•	Nove štiriletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia ali pri dru-
gih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Letni donos je v skladu z ostalimi tekočimi na tržišču z obveznicami.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi lahko vnovčijo.
Emisijska
cena
V podpis od 1. do 8. avgusta
Obrestna	Rok
mera
9,50%	4 leta
Dejanski letni donos
10,05%
Investicija oproščena davkov vedno na razpolago
Odločitev o referendumu na Obali bo septembra
KOPER Napovedane težave v oskrbi z vodo in nujnost dograditve bolnišnice v Izoli očitno zahtevajo od prebivalcev izolske, koprske in piranske občine podporo tudi v obliki samoprispevka. Na pomlad se za referendum na Obali niso odločili, zato pa sedaj teče vrsta aktivnosti za izpeljavo referenduma, na katerem naj bi se občani 26. oktobra letos odločali o dvoodstotnem samoprispevku za izgradnjo osnovnega vodovodnega omrežja skupaj z zagotavljanjem virov vode in za dograditev bolnišnice v Izoli (13.805 kv. metrov za 160 bolniških postelj in vrsto bolnišničnih oddelkov, ki zdaj delujejo na starih lokacijah, v neprimernih prostorih).
Dosedanja razprava po družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah je pokazala, da v občinah podpirajo predlog za razpis referenduma in soglašajo s tem, da se ga razpiše na obalni ravni. To pomeni, da ne bodo šteli glasovnic za vsako občino posebej, pač pa za Obalo skupaj. Zato naj bi referendum razpisala skupščina skupnosti obalnih občin.
Seveda bodo pred razpisom konec septembra v omenjeni skupščini ponovno obravnavali potek javne razprave, ki bo še v krajevnih skupnostih in po ozdih na zborih delavcev ter se nato odločili za razpis referenduma. Samoprispevek naj bi znašal 2 odstotka od osebnih dohodkov in ustrezne deleže od drugih dohodkov. Polovico sredstev kanijo nameniti za reševanje problemov oskrbe z vodo, polovico pa za bolnišnico.
Tatovi nimajo nikoli počitnic
VIDEM — Prejšnje dni smo pisali o raznih tatovih, ki ogrožajo mir in dobro počutje letoviščarjev istrske obale. Vendar kaže, da je "razvada" prilaščanja tuje lastnine mednarodna, saj so tatovi ali celo roparji na delu tudi na plažah Veneta.
Prejšnji večer sta dva mladeniča poskusila srečo v Lignanu kar dvakrat, vendar jima je drugič spodletelo. Najprej sta "obiskala" neko trgovino jestvin in iz blagajne odnesla celoten in-kaso: milijon in 160 tisoč lir. Z odkritima obrazoma sta planila v prostor, eden je imel v rokah oster nož in z njim grozil 23-letni prodajalki Adriani Boem, ki je prestrašena izročila ves denar. Takoj po podvigu sta roparja izginila neznano kam.
Berite
»Novi Matajur«
Aktivnosti mladih v Sežani
Že uro kasneje pa sta se spet odločila ponoviti akcijo, in sicer v neki drugi prodajalni jestvin, vedno v Lignanu. Vendar tu sta naletela na bojevito prodajalko, 22-letno Donatello Zanet-te, ki je "možato" reagirala in spravila v beg nepridiprava.
• VIDEM — Odbornik za industrijo Francesutto je včeraj izjavil, da obstajajo možnosti, da bi oddelek za celulozo pri tolmeški papirnici še naprej obratoval. Kaže, da je družba Burgo zagotovila delovanje vsaj do 30. junija 1988.
LIINBA1
Mladi so sicer aktivni, vendar se pri tem srečujejo s težavami, ko gre za prevzemanje odgovornih in vodilnih vlog in nalog v Zvezi socialistične mladine, ko gre za pomembne premike v organizacijskem razvoju in krepitvi mladinske organizacije. S takimi težavami se srečujejo tudi v sežanski občini. Tu je zlasti zaskrbljujoče mladinsko prostovoljno delo, za katerega je iz leta v leto vedno manj zani-nianja. Tako je bilo letos, ko niso uspeli formirati samostojne brigade, ki bi skupaj z mladimi iz Izole odšla na mladinsko delovno akcijo Trebče. Zato je bila ta brigada na akciji odpovedana.
Na občinski konferenci ZSMS Sežana so ustvanovili posebno komisijo, ki bo poiskala vzroke za tako majhno odzivnost na mladinsko prostovoljno delo in skušala storiti vse potrebno, da se te težave v prihodnjem letu ne bodo več ponavljale. Poleg tega pa sežanski mladinci pripravljajo tudi vprašalnik, na katerega bodo dobili odgovore o strukturi in načinu življenja mladih, njihovih interesih, pro-olemih in težavah, željah in zahtevah po spremenjeni vlogi mladinske organizacije. Pripravljajo se na izvedbo občinske Programsko volilne konference, ki naj bi bila v oktobru mesecu. Pred tem pa se bodo v Osnovnih organizacijah ZSMS, kjer mladi živijo in delajo, sestali mladi na zborih in Pregledali opravljeno delo v preteklih dveh letih. V juliju Pa je vodstvo sežanske mladine obiskalo mlade po krajevnih skupnostih in si prizadevalo, da bi oživeli mladinsko
delo zlasti v policentrih občine (Sežani, Divači, Komnu, Senožečah in Kozini). Torej do oktobra jih čaka še veliko dela, razreševanja težav in uresničevanja sprejetih stališč in sklepov 12. kongresa ZSM Slovenije.
Da pa ni vse tako zaskrbljujoče, nam priča podatek, da je letos preko študentskega servisa v Sežani dobilo zaposlitev preko 160 mladih. Študentski servis, ki je letos prvič organiziran v sežanski občini, dosega tako vidne uspehe. Veliko mladih je že v času počitnic napotil v organizacije združenega dela, kjer mladi nekaj zaslužijo in si tako izboljšujejo svoj gmotni in socialni položaj. Za delo v poletnih mesecih vlada med sežansko mladino velik interes. To pa je tudi nekaj, za kar so se že na samem začetku pokazali uspehi. Veliko število mladih pa je aktivnih še na drugih področjih. Vključujejo se v družbene organizacije in društva, skrbijo za popestritev družabnega življenja na vasi, ko prirejajo razne plese, in nenazadnje, sodelujejo tudi pri komunalnemu opremljanju svojega kraja. Vendar to ni dovolj. Potrebno je tudi organizirano delovanje mladih preko mladinske organizacije. Trudijo se, da bi ZSMS postala enakovreden dejavnik ostalim družbenopolitičnim organizacijam. To pa bodo med drugim dosegli tudi z izobraževanjem in nenehno aktivnostjo mladih ter uvedbo novih oblik in metod delovanja mladih.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
»Linea« obvešča cenjene stranke, da je v teku
RAZPRODAJA
moških, ženskih in športnih oblačil
s popusti od 20% do 80%
TRST- ULICA CARDUCCI 4 - Telefon 631188
Obv. občini 19/6/86
Humoristična prireditev za vse okuse
TRST — Deželna ustanova za turi-2em je v sodelovanju s Teatro studi e progetti tudi letos pobudnik zabavne humoristične prireditve v raznih le-toviščarskih krajih. Glede na uspeh, ki 9a je ta prireditev doživela na prvih Poskusnih večerih, je že sedaj skoraj 9otovo, da bo raznim prireditvam sledilo številno občinstvo.
Klovni, kabaretisti in najrazličnejši čarovniki bodo postavili na noge tako Predstavo, ki bo primerna za gledalce '■'seh starosti, tako da bodo vsi prišli ha svoj račun, predvsem pa "inteligen-thi in premeteni" gledalci.
Skupina Teatro studio bo predstavi-la kar dve igri. Eno so naslovili "Meni ?ci , v njej pa skušata dva potujoča pralca na vse načine pritegniti pozor-hbst zdolgočasene publike, drugo pa Faust Food", ki je ostra satira nad sodobnimi gastronomskimi modami. Za osvežujoč kabaret bosta poskrbela še ^danski umetnik Paolo Rossi s predstavo Settespettacoli in Gianni Paladi-0 z igro Paladino in profesor.
Tudi spored prireditev je kar se da Poster in se bo zvrstil skozi ves na-‘ednji mesec, začel pa 3. avgusta. Pektakel se bo ustavil v mnogih kra-“ baše dežele in bo zagotovil nekaj Prav prijetnih poletnih večerov.
Od četrtka do četrtka
Scipio Slataper - 1912
Vsa/ na današnji, zadnji dan, letošnjega julija ne smemo pozabiti — od tolikih pomembnih julijskih dogodkov za našo zgodovino — na julijska mirovna pogajanja v Parizu leta 1946 pred davnimi 40 leti, o katerih povojne generacije v naših in drugih šolah kaj malo zvejo. Naj torej — seveda ob upoštevanju helsinške listine in vseh mednarodnih sporazumov — opozorimo bralce npr. na spomine Franceta Bevka, predsednika tistega znamenitega PNOO — Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovenko primorje in Trst, ki se je po 1. maju 1945 preselil iz Cerkna v prelepo vladno palačo na tržaškem Trgu Uni-td, v juniju pa v palačo današnje deželne vlade v Ul. Carduci 6. V juniju in juliju leta 1946 je pokojni pisatelj vodil skupaj s predsednikom oblastnega NOO za Istro Josipom Sesta-nom delegacijo julijske krajine na mirovnih pogajanjih v Parizu. V njegovih "Spominih" beremo v tržaških "Razgledih" za leto 1952 na str. 245 -249 med drugim:
"PARIZ - JULIJ 1946. - 4. Konferenca sveta zunanjih minitrov, ki naj bi odločila našo usodo, se je začela proti koncu junija. Naša delegacija je Bie-vinu, Molotovu, Pyrnsbeyrnesu in Pi-taultu poslala plameneč poziv za pravično rešitev našega vprašanja... Obiskali smo O Connalyja, predsednika komisije za zunanje zadeve v ameriškem senatu... Imel sem vtis, da je zanj že vse pretehtano... Sprejem pri ameriški delegaciji je bil manj tog in uraden kot prvič. MosIy... se je obrnil k meni in Šestanu: "Vi veste, v
kakšni smeri je raziskovala razmejitvena komisija. In v tej smeri se bo tudi odločilo..." Še isti večer, pozno v noč, sem bil klican k jugoslovanski delegaciji. Izvedel sem, da je Molotov pristal na francosko črto, ki daje Italiji pas slovenskega ozemlja z Gorico, in na internacionalizacijo Trsta... ...Nek ameriški časnikar me je posmehljivo vprašal, če se nameravamo upreti zavezniškim oblastem... V francoskem zunanjem ministrstvu nas je sprejel Caulet... Ni mogel zagovarjati odločitve, posebej ne nesmiselne meje pri Gorici... — ...Isti vtis velike zadrege mi je napravil Waldock, član angleške delegacije... Ko sem mu omenil, koliko desettisočev Slovencev zopet pride pod Italijo, je vrgel na mizo zemljevid, naj mu pokažem, kje so tisti Slovenci. Ugovarjal je, da bi bili Beneški Slovenci res Slovenci... Rekel je, da so hoteli Angleži in Američani sploh vsa Brda priključiti k Italiji, a so se prepričali o živi narodni zavesti prebivalstva in so spoštovali njegovo voljo..."
Jugoslovansko delegacijo je vodil Edvard Kardelj. V njegovih "Spominih" (Ljubljana, 1980, str. 89 - 990) beremo med drugim:
"Namestnik angleškega zunanjega ministra Nead mi je, ko sem mu ome-
nil Gorico, smeje še rekel, da so oni imeli pravzaprav isti predlog kot mi, to se pravi, da se ustanovi Svobodno tržaško ozemje, Gorica pa se prepusti Jugoslaviji, toda Molotov ni vztrajal pri tem in tako je Gorica ostala Italiji... Molotov je (glede Trsta) sicer spočetka postavil in nato tudi branil naše zahteve... Toda kaj hitro je popustil v razpravi in privolil v francosko linijo... — ...Ko sem prišel k Molotovu in me je obvestil o taki rešitvi, sem bil takorekoč ves iz sebe. Molotovu sem očital, da bo s tem majhnemu slovenskemu narodu... ponovno zaprt dostop do njegovega morja. Molotov je bil zardi tega besen in mi je med drugim rekel: "Ali mislite, da mora vsak okraj imeti svoje morje!’ Podobnih, vendar ne tako ostrih in v tolikšni meri bistvenih spopadov je bilo še nekaj..."
Znano je, da je v tistem pariškem juliju De Gasperi, ki je vodil italijansko delegacijo, kot beremo na str. 155 - 180 v J. Jerijevem "Tržaškem vprašanju po drugi svetovni vojni" (Ljubljana, 1961), zahteval poleg Trsta tudi skoraj vso Istro, zagotavljal Slovencem in Hrvatom vse enakopravne pravice in tudi avtonomijo. In kako je s tistimi obljubami danes po 40 letih? In po obljubah Petitii Roreta 1918, kra-
lja 1919? Po določbah mirovne pogodbe 1947, Londona 1954, in Osima 1975 z najširšo možno zaščito? Že sama omemba najbolj skromne dvojezičnosti povzroča danes histerične hujskaške očitke. Pa čeprav se je slavni iredentistični pisatelj Scipio Slataper že leta 1912 — da ne omenjamo njegovega pesniškega nagovarjanja slovenskega kmeta, naj si vzame Trst v znamenitem 11 mio Carso — črno na belem izrekel za obvezni pouk slovenščine v italijanskih srednjih šolah, kot beremo v goriški "VOCE DEGL1 INSEGNANTI" iz leta 1912 (štev. 16 -27):
"...Zelo občudujem slovenščino...", "...Ta nesrečni jezik, che dopo tanti secoli di distruzione ha saputo a ri-lanciarsi alle sue remote tradizioni..."
Bodo profesorji in dijaki danes — za razliko od dosedanjih — upoštevali besede pisatelja, ki je za italijan-stvo že decembra 1915 padel pri Pod-gori? Kako naivno vprašanje po ponedeljkovi goriški mazaški akciji! Kot vedno, smo tudi tokrat globoko prepričani, globoko in nebogljeno, da bodo prihuljene mazače v roku 48 dni — ne ur! — Organi reda našli in poskrbeli za zgledno kazen. In seveda: prepričani smo tudi, da bodo goriški župan v Gorici, fašistični Ducejev naslednik v Gradežu in vsi drugi prenehali s početjem, ki smo ga predvčerajšnjem v našem dnevniku označili kot stopnjevanje protislovenskega vzdušja — vsaj po 70-letnici Stataperjeve smrti, ki je za tistega Kraševca 3 leta prej zapisal tudi: 'Lo Sloveno mi gu-arda seccato." (S.R.)
Philipp Vandenberg^
Hetera
Iz skodelice, s katero je rdeče oblečen helanodik stopil Pfed vsakega tekača, so tekmovalci vzeli vsak po eno le-Seho paličico, ki je imela na spodnji strani napisano šte-^‘ko, številko startne proge. Efialtes je bil videti zadovo-leh z žrebom, poskočil je v zrak, potem pa se takoj vrnil k sy°ji startni progi, in se poglobil v globoko koncentracijo. iles rti pokazal nikakršnega vznemirjenja, videti je bilo, akor da mu je vseeno, po kateri progi bo tekel. Postavil Se /e v svoj značilni položaj, se pognal naprej, naredil r>ekaj korakov po pesku in se spet vrnil. Drugi so z golimi t}09ami brskali po svoji startni vdolbini ali pa so nemirno gor in dol.
Zamolkli udarci bobna, šepetanje tisočglave množice. Pričakojoče so gledali obiskovalci v sredino poščane pro-9e/ kjer se je rdeči helanodik z dvema eksegetoma, ki sta Pršila plamenice, ob sebi postavil pred z lovorjem okraše-ri1 oltar Demetere na pobočju hriba in prebral startni sejani:
»Po volji olimpijskega Zeusa in s sveto olimpijsko pri-*e9o nastopajo naslednji tekmovalci v teku na en stadij, a bi dobili najboljšega med njimi:
1.	proga: Harmides, sin Kleita iz Kartona.
2.	proga: Androkles, sin Mirona z otoka Melosa.
3.	proga: Files, sin Dameona iz Sparte.
4.	proga: Neon, sin Tesala iz Aten.
5.	proga: Efialtes, sin Isagore iz Trakije.
6.	proga: Saron, sin Talida iz Elide.
7.	proga: Atalos, sin Kleitorja iz Sirakuze.
Kdor izmed vas lahko obtoži katerega izmed atletov, da morda ni svoboden državljan Helade, da je kriv krvoskrunstva ali sramotnega dejanja proti bogovom, naj povzdigne svoj glas in to pove pred vsem svetom!«
Na stadionu je ostalo vse tiho, tekači so togo čakali. En sam vmesni klic, izrečeno ime katerega izmed atletov bi pomenilo takojšnjo izključitev. Toda nihče se ni zganil in helanodik je nadaljeval: »Torej dajte znak za tek!«
Zdaj je med gledalci izbruhnilo odobravanje. Visoko zgoraj so ženske mahale s pisanimi rutami. Ugledni možje so metali orožje v zrak in tulili ime svojega ljubljenca, drugi so poskakovali od vznemirenja in vzklikali vzpodbudna gesla proti pesku: »Teci hitreje kot božji sel Hermes!« — »Potisni druge v kot!« — »Pokaži jim belino svojih podplatov!«
Nikakršnega dvoma ni bilo, da je Efialtes, gol in naoljen, najbolj elegantno prinesel na trg svojo kožo bronaste barve ter mišice na stegnih in rokah. Atenec Neon, ki je stal ob njem, je bil videti ob tem izurjenem atletu kot slabo raščen barbar, majhen, z vdrtimi prsami in nogami, kakor da bi se bile vse življenje oklepale kakšnega tesal-
skega konja.	. . y
Files ob njem je bil atlet, ki bi ga bili ce se o njem ne bi bil razširil pravljični glas najlaže spregledali:
povptečen v vsakem pogledu. Ne velik ne majhen ne mišičast, pa tudi ne suh kot startna palica. Tudi ravno grd ni bil na pogled, lep pa žal tudi ne. In marsikdo je tako kot tudi Dafne pomisli: Od kod vzame ta Spartanec svojo moč?
Starter, gol kot tekmovalci, je visoko dvignil butaro šibja in v naslednjem hipu je množica onemela. Tekači so nestrpno grebli po tleh, dokler niso nazadnje našli pravega startnega položaja: Harmides in Androkles stoje, Files z obema rokama na startni črti, Neon sklonjen z upognjenimi rokami, Efialtes oprt na levo kpleno, Saron in Atalos stoje.
Kdor je teh sedem mladeničev opazoval s tribune in videl pred seboj zakladnice, oltarje, svetišče in posvetilne kipe, nad njimi pa elidsko pokrajino, polno cipres in pinji, in ažurno modro nebo, ga je kaj lahko zaneslo v sanjarjenje o čaru teh svetlih iger, o plemenitosti atletov, ki bodo tekli samo za lovorjev venec iz rok heladonika. Tekači so močno dišali po znoju. Ni jim ga privabila iz por poletna vročina. Vsak izmed njih se je najmanj eno leto pripravljal na ta trenutek, bili so navajeni na vročino, urili so zdržljivost. Zdaj pa jih je pritiskal strah, bojazen, da ne bi odpovedali, da ne bi dosegli uspeha.
Vsakega so privlačili nesmrtna slava, gmotna blaginja, družbeni ugled in lepe ženske. Če bi zmagal Atenec, mu je bila za vse življenje zagotovljena hrana v Pritanejii, morda brezplačna vila in uradniška služba. In končno je prinesel olimpionik slavo vsej deželi.
Neredko so zamikale visoke podkupnine, ki jih je kakšen neznanec ponudil atletu, da naj teče počasneje kot mu dopuščajo pljuča. In če vse to ni pomagalo, se je tekač, prepričan v obljubo uglednega pokrovitelja, zaobljubil, da bo Afroditinemu svetišču v Akrokorintu ali delfijskem apolonu kupil sto svetih cip ali talent srebra.
Tiskovna konferenca na sedežu deželne vlade
Obračun upravnega dela in projekt triletnega gospodarskega načrta
Pred zaključkom prvega polletja in pred poletnim predahom je deželni. odbor na včerajšnji tiskovni konferenci podal časnikarjem nekak prerez doseženega, predvsem pa je objavil programski okvir za leto 1986, kot osnovo za razpravo o deželnem programu razvoja za triletje 1987-89. Predsednik deželnega odbora Biasutti je izjavil, da so bili učinkovitejši. Pripravili so vse obljubljene zakonske predloge in med njimi je za jesen še zlasti omenil napore za večjo decentralizacijo in podporo industriji. Spremenili so nekatere politične usmeritve in v tem okviru je Biasutti omenil Pordenon in tamkajšnjo industrijo.
Sedaj so pred deželo še nekatera večja vprašanja, kot je razgovor z IRI še zlasti o velikih podjetjih v Trstu in kar pričakujejo, da bodo rešili septem-
bra na programski konferenci. Pričakujejo, da bo parlament hitro odobril zadnji zakon o rekonstrukciji potresnega področja in zakon o obmejnem sodelovanju, o katerem se je pričela razprava v komisiji za proračun poslanske zbornice.
Odbornik za finance Dario Rinaldi je navedel podatek, da je dežela tokrat že v prvem polletju predložila deželnemu svetu, ki jih je odobril, vse finančne zakone za v proračunu predvidene izdatke; na tej osnovi so izplačali 953 milijard lir, glede celotne predvidene vsote, ki jo bo dežela porabila v letošnjem letu in ki znaša dva tisoč milijard lir, pa so že izdelani upravni akti za 1390 milijard lir, ali sedemdeset odstotkov. Rinaldi je nato še posebej obravnaval sredstva, ki so bila
porabljena za pomoč industriji in sredstva, ki so bila izdana za kredite s posebnimi pogoji za industrijo, trgovino in obrt.
Deželni odobrnik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone je poudaril, da so predvsem izhajali iz ocene primerjalnih podatkov o stanju dežele v odnosu na ostale italijanske piokraji-ne. Tako so na primer ugotovili, da je pri nas še zlasti zaskrbljujoče stanje mladinske ženske brezposelnosti in zelo resen padec zaposlitve v industriji-
Carbone je nato omenil dva pomembna ukrepa, na katerih temelji celoten načrt in torej zakon o podpiranju mednarodnega sodelovanja na meji s programom o intervencijah, ki jih bo sprejela Evropska skupnost.
Deželni program temelji na podpiranju in krepitvi vseh produktivnih dejavnosti od kmetijstva, industrije in terciarnih dejavnosti. Program nato govori o teritoriju in njegovi ureditvi, o politiki reševanja brezposelnosti in spreminjanju vloge krajevnih ustanov.
Deželni program so razposlali raznim ustanovam, združenjem itd. kot osnutek, ki naj služi za širšo razpravo, ki ni simbolična, saj bodo na osnovi odgovorov, pripomb in predlogov izdelali končni program.
Na sliki (z leve): deželna trojka Rinaldi, Biasutti, Carbone.
V torek zvečer na Gradu sv, Justa
Španski plesi in melodije v pestri antologiji ”zarzuele“
Na Gradu sv. Justa je v torek zvečer gostovala španska plesno-glasbena skupina slovitega režiserja in koreografa Joseja Tamaya s predstavo pod naslovom "Antologija zar-zuele". Beseda "zarzuela" pomeni špansko opereto, ki ima seveda kaj malo opraviti s klasično dunajsko ali madžarsko opereto, ker je zasnovana skoraj izključno na folklornih elementih, vendar zopet ne v smislu tradicionalnih folklornih skupin,- pač pa v smislu spleta baletov, pesmi in in-štrumentalne glasbe. Prikazana "antologija" je zajela širok časovni razpon tako po avtorjih vsebinske zasnove (libretov) kot po avtorjih glasbe.
Na Tržaškem dva tedna po uvedbi predpisov
Čelade dobro pritrjene na glavah motociklistov
jo 12 tisoč lir globe. No, na Tržaškem so v borih dveh tednih ugotovili nekoliko več takšnih prekrškov, kot pa je bilo število zasačenih "brezčeladni-kov" : tržaški mestni redarji so v tem smislu naložili kakih 30 glob, približno toliko pa so jih naložili tudi prometni policaji.
Tržačani so torej nove prometne predpise povsem osvojili ? Izvedenci si dovoljujejo rahel dvom. Po njihovem je resnični položaj nekoliko slabši, kot se kaže. Pri tem mislijo predvsem na tisti zunanji videz, ki ga delajo nepravilne čelade. Z njimi naj bi se pokrivalo okrog 20 od sto voznikov motornih koles. Vsi pa soglašajo, da bo s časom, in sicer že v nekaj mesecih, ta anomalija odpravljena.
Temu v prid govori tudi dejstvo, da se prepričanje o pravilnosti obveznih čelad v krajevni javnosti naglo širi in utrjuje. K temu so prav gotovo nekaj prispevali tudi nekateri dogodki, ki jih je v zadnjih časih zabeležila tukajšnja črna kronika. Obvezna čelada je v zadnjih dveh tednih najbrž rešila življenje dvema mladima Tržačanoma, in sicer 22-letnemu Edoardu Tilizziju iz Ul. Grego 36 ter enako stari Nadii Giobbi iz Ul. Portole 11. Prvi je v nedeljo, 21. julija, padel z motorja na Cesti za Lazaret pri Miljah in z gornjim delom telesa zadel v obcestni zid; drugo pa je dva dni pozneje podrl avtomobil, ko je čakala na zeleno luč pred semaforjem ob Trgu Garibaldi. Na čeladah obeh so ostale vdolbine, ki zgovorno kažejo, kaj bi voznika doletelo, ko bi ne imela zavarovanih glav.
Predpis o obvezni čeladi ne velja za vse voznike motornih koles: edino izjemo predstavljajo polnoletni mopedisti
Jutri bosta potekla dva tedna, odkar je začel veljati zakon, ki določa obvezno uporabo čelade za voznike motornih koles. Po podatkih, ki so nam jih posredovali mestni redarji in prometni policaji, izvajanje novih zakonskih predpisov ni povzročilo velikih pretresov v naši pokrajini. Ogromna večina mopedistov in motociklistov se jim je prilagodila, tako da so agenti ugotovili zelo nizko število zadevnih prekrškov.
Kot znano, je uporaba čelade postala obvezna za mladoletne mopediste in za vse motocikliste. Mladoletni "brezčeladniki" tvegajo zaplembo svojega vozila za mesec dni in plačanje stroškov, ki so z zaplembo povezani. Polnoletniki, ki jih zasačijo brez čelade, pa plačajo globo 166.670 lir (plus 500 lir kolka). Enako visoka globa velja za sopotnike, ki nimajo obvarovane glave v skladu z zakonom. Pri tem velja podčrtati, da pred zakonom niso vse čelade enakovredne. Pravilne so samo tiste, ki so označene s črko E in eno izmed številk od 1 do 21. Kdor nosi drugačno čelado, po zakonu tvega iste kazni, kot če bi je sploh ne imel.
Kot rečeno, ogromna večina voznikov motornih koles na Tržaškem spoštuje te prepise. O tem se lahko tako rekoč vsakdo prepriča s tem, da pozorneje opazuje promet. V istem smislu pa govori tudi število ugotovljenih prekrškov. Tržaški mestni redarji so do včeraj naložili 9 glob motociklistom, ki niso imeli zavarovane glave v skladu z zakonom, zaplenili pa so 6 mopedov. Prav tako skromna je bila "bera" prometne policije : zasačili so 4 polnoletne "brezčeladnike”, zaplenili pa so 8 mopedov. Pri tem je treba povrh upoštevati, da so nekaterim mladoletnikom zaplenili železne konjiče ne zato, ker bi ne imeli čelade, marveč zato, ker so na mopedih vozili druge potnike, kar je strogo prepovedano.
Z zakonom o obvezni čeladi so, kot znano, postala obvezna tudi vzvratna ogledalca na motorjih. Motorna kolesa, katerih najvišja hitrost presega 100 km/h, morajo biti opremljena z dvema takšnima ogledalcema, in sicer z enim na vsaki strani, ostala pa morajo imeti ogledalca pritrjena na levi strani. Kršenje teh predpisov seveda ni tako hudo in tudi predvidena kazen za kršilce ni posebno velika : plačati mora-
Italijansko stalno gledališče in SSG zahtevata primerne prispevke ministrstva za prireditve
Predsednik Italijanskega stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine Franco Zenari in predsednik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Bogo Samsa sta naslovila na ministra za turizem in prireditve Lelia Lago-ria brzojavko o položaju stalnih gledališč v naši deželi. Brzojavka se glasi:
»Zahtevamo ponoven pregled ministrske odločitve o končnih prispevkih za naši gledališči. Odločitev ni zadovoljila niti naše naj-skromnejše zahteve, ki je nujna za zaključitev bilance naših gledališč, in sicer 400 milijonov lir za Italijansko stalno gledališče Furlanije -Julijske krajine in 200 milijonov lir za Slovensko stalno gledališče. Prispevek sploh ne upošteva visokih finančnih bremen, ki sta jih gledališči plačali za zamude pri ministrskih plačilih. Zahtevamo primeren končni prispevek, ki bi upošteval ustavne naloge, ki jih izpolnjujeta naši gledališči v obmejnem področju, kjer opravljata posebno dejavnost v težavnih okoliščinah in mednarodne važnosti, ki je bila do sedaj priznana le z besedami.«
Sklad Mitje Čuka pripravlja poletno središče na Opčinah
V času od 18. do 30. avgusta bo Sklad Mitje Čuka tudi letos skušal popestriti dneve šoloobveznih otrok z dejavnostmi v poletnem središču. Na vrtu openskega Prosvetnega doma in v prostorih, ki sta jih Skladu zopet velikodušno dali na razpolago društvi Tabor in Polet, bodo prispevki vseh naših ljudi omogočili, da bo zopet zaživelo radoživo utripanje otroške skupnosti.
Letos bodo prireditelji vsaj delno skušali zadostiti novim potrebam, ki so se pokazale lani. Bivanje v središču bo podaljšano: otroci bodo tja prihajali ob osmih, odhod pa je predviden ob petih popoldne. Poleg raznovrstnih otroških zaposlitev, od iger do sprehodov, bodo poskrbeli tudi za spodbujanje njihove ustvarjalnosti in vsestrankega razvijanja njihove osebnosti s pomočjo likovnih in glasbenih vzgojiteljic, predvsem pa z vzdušjem sprejemljivosti za vse otroke, ki je že lani odlikovalo delovanje poletnega centra.
Vpis v središče bo prve tri dni v Prosvetnem domu, vpisnina bo znašala 40.000 lir, za prizadete otroke pa bo središče brezplačno. Po možnosti bo poskrbljeno tudi za prevoze.
Skoraj stočlanski kolektiv baletnikov, zbora, - pevcev-solistov, godcev (kitaristov na odru) in orkestrašev, je v dobrih dveh urah trajajočem sporedu demonstriral ne le visoko plesno izurjenost, znatno zborovsko kulturo in vokalne vrline pevskih solistov, med katerimi so tudi člani raznih španskih opernih hiš, marveč je pričaral s pestrostjo kostumov in koreografsko razgibanostjo, vehementnostjo in prikupnostjo čudovitih plesalk in plesalcev ter ritmiranim drobljenjem kastanjet in udarci pet vse bogastvo španske ljudske duše. Morda se je v profesionalni izurjenosti plesalcev in v stilizaciji plesov nekoliko izgubila prava ljudska izvirnost, toda oboževalcev spektakularnosti, ki je gotovo ni manjkalo, to ni moglo motiti.
Težko bi bilo navajati naslove posameznih točk iz te "antologije", velja pa vsekakor poudariti, da so se vsaj nekatere nanašale na točno opredeljena obdobja iz španske zgodovine, druge na izrazito lirična in ljubezenska občutja, tretje spet na prizore iz ciganskega, kmečkega in drugače družabnega življenja v spletu, ki je razpoloženjsko nihal od prešernosti do otožnosti in čustvenosti.
Med tremi osnovnimi komponentami ansambla so po izvajalski kvaliteti vsekakor izstopali baletniki, vendar pa je nesporna odlika ansambla v izmeničnem izstopanju v ospredje vseh komponent v dovršeni medsebojni usklajenosti. Pomembno vlogo je igral tudi sicer komaj 10-članski orkester, katerega zvočnost, kakor tudi odmevnost zbora in solistov, je često pretirano poudarjala premočna ozvočenost.
Precej številno občinstvo (ogromen dvoriščni prostor Gradu je kaj težko do kraja napolniti) je z navdušenjem odobravalo izvajalce, (jk)
Na sliki: španski baletniki med nastopom na Gradu sv. Justa.
• Tržaška občinska uprava sporoča,
da bo sprejela v občinsko lekarniško službo nekaj začasnih lekarniških sodelavcev. Kandidati morajo izpolniti vse pogoje, ki so potrebni za sprejem v javne upravne službe (imeti diplom0 iz farmacije ali kemije in farmacij®' habilitacijo za opravljanje poklica io potrdilo o vpisu v državni register le' karnarjev.
Rok za prijavo prošenj zapade lo-avgusta. Zainteresirani lahko dvignejo prošnje v uradu za občinsko osebje (Trg Unita 4, drugo nadstopje).
Poletni sprehod po barko vijanski obali
Z avtom, avtobusom in brisačo v iskanju prostorčka na plazi
"Kdor išče, najde!" Le poskusite uresničiti to preprosto ljudsko modrost v Miramarskem drevoredu julija ali, še boljše, avgusta meseca. Le iščite parkirni prostor in... želimo vam vso srečo.
Misel na prijetno senčico lahko brez skrbi že na samem začetku opustite. Mogoče bi bilo res najbolje, če s prekrižanimi prstki zaupate nasmehu same slepe sreče. (Pazite, ker je njen nasmeh silno kratkotrajen in ni namenjen samo vam!) Če se vam bo le
zazdelo, da ste vendarle našli prostorček za svoje ljubljeno prevozno sredstvo, se najprej skrbno ogledujte naokoli. Ali ste gotovi, da niste pravkar zavozili na sredo avtobusne postaje ali da niso pod vašim avtomobilčkom zarisane zebraste črte ali pa da ni avto, ki neusmiljeno trobi za vami, taksi, ki zahteva svoj rezerviran parkirni prostor? Če niste rojeni neposredno pod srečno zvezdo, gre gotovo za eno izmed teh treh variant. Vsekakor vztrajajte, mogoče...
Ijfcs m sr
Na čereh grljanskega portiča je še nekaj ne prav udobnih mest...
Če si za prevozno sredstvo do Bar-kovelj izberete avtobus, gre zagotovo za "priljubljeno" šestico. Vendar pozor! Kjerkoli se skušate v poletnih mesecih skobacati na omenjeno avtobusno progo, se morate najprej psihološko pripraviti na živčno prerivanje, suvanje, brcanje, ruvanje in na vse mogoče dokaze "omikanosti in ljubeznivosti" priložnostnih sopotnikov. Ena izmed mogočih rešitev je, da se kar peš ali s kakim drugim prevoznim sredstvom odpravite na odhodno postajo pri Sv. Ivanu in nato pogumno, predvsem brez oklevanja zasedete sedež, ki je najbližji izhodnim vratom. Tako imate vsaj kakšno možnost več, da bi se v Barkovljah med prvimi rešili neznosne vročne in včasih že kar moreče utesnjenosti, ki vlada v tej veliki "konzervni škatli za človeške sardine št. 6". Na vsak način se vam nikakor ne splača, da bi po nepotrebnem trošili svojih dragocenih energij za prerivanje do izhodnih vrat. Bodite kar gotovi, da gre ogromna večina potnikov do Barkovelj, kjer se redno, vsakih deset do petnajst minut, iz še-stice izliva prava reka kopalcev, ki se z brisačami, torbami, zračnimi blazinami in obilnimi malicami podaja k "vabljivi" barkovljanski plaži.
Kakorkoli ste že prispeli do barkov-Ijanskih školjev in "Topolinov", si boste morali, oboroženi s kar najbolj-
šo voljo, poiskati prostor, kjer bi lah' ko nemoteno raztegnili svojo brisačo-Morda je primerno, da za hipec pozabimo na tisti "nemoteno". Radi bi tO' rej odložili svoje stvari in razprostrl1 svojo brisačo. V morju ležečih človeških teles se bo izkazalo, da je to vse prej kot lahka naloga. Tej gospe boste zakrivali sončne žarke, gospodu boste branili dostop do morja, ob skupili mladih, ki prevzeto posluša oglušujočo glasbo, pa bi kaj kmalu bili ob živ ce. Če se boste nastanili prebhz ~ morskih valov, vam bo vsak mimo!' doči kopalec s svojimi mokrimi k polkami neprijetno poškropil od son ca razgret hrbet. Sicer pa bo razpos jena gruča brezskrbnih otročičkov* 9 fovo poskrbela, da bo pisana žog med kričanjem in vriskanjem pri‘et la naravnost na vaš trebuh.
Konec koncev pa ste le prišli do n strpno želenega morja. Pogled na PT strano barkovljansko morje je res ® . kraten. Valovi kar cvetejo z raznob vnimi mehurčki in vsakovrstnimi m
deži, ki jih pestrijo najlonske VTe<~ plastične stekleničke in vsakovrs drugi odpadki. Treba je veliko kora/
in dober želodec, da se človek luh odpravi na plavanje.	s.
Ob pomanjkanju eksotičnih m nosti se je pač treba zadovoljiti-
Tiskovna konferenca pokrajinskega vodstva in izjava deželnega tajnika
Pri izvolitvi A. Agnellija se PSI sklicuje na obnovo šeststrankarske koalicije
Univerzitetni profesor, socialist Arduino A-gnelli, je torej novi tržaški župan. Dokaj nepričakovano je prevzel mesto demokristjana Franca Richettija, ki je bil še pred sklepnim glasovanjem glavni kandidat sicer manjšinske šeststrankarske koalicije. Izvolitev Agnellija predstavlja pravo presenečenje, ki ga je socialistična stranka skušala obrazložiti na včerajšnji tiskovni konferenci.
Po mnenju pokrajinskega tajnika Segheneja je PSI po vsej verjetnosti, s tem da je sprejel kandidaturo Agnellija, ki jo je postavila Lista za Trst, zagrešila le to napako, da je pač osvojila neko novost, ki je nihče ni predvideval. Izrazil je tudi zaskrbljenost za nekatere reakcije, obenem pa tudi prepričanje, da bo pri ostalih strankah prevladal čut odgovornosti. Seghene je tudi zatrdil, da socialisti s takim vedenjem niso razbili in tudi ne nameravajo razbiti šeststrankarske koalicije; zatrdil je tudi, da ne bodo menjali zavezništev in da se pač borijo za oblikovanje večinske uprave, ki mora sloneti na sodelovanju med šeststrankar-sko koalicijo in Listo za Trst.
Seghene je tudi zatrdil, da se socialisti niso nikoli izrecno obvezali za izvohtev Richettija, obvezali so se le za izvolitev župana, ki bi iz-
hajal iz šeststrankarske koalicije; v kolikor pa bi ostale stranke te koalicije ne podprle Agnellija, oziroma večinskega odbora, ki ga namerava oblikovati, je vsaka drugačna rešitev nemogoča; v tem primeru bodo torej potrebne predčasne volitve.
Načelnik svetovalske skupine na občini D’Amore je med drugim obrazložil, kako je skupina reagirala na predlog LpT o Agnellijevi kandidaturi; po njegovih besedah ga je ocenila kot znak, s katerim je LpT pokazala svojo pripravljenost, da bi tudi s svojim sodelovanjem zagotovila opravljivost mesta; in ta znak je socialistična skupina nemudoma izkoristila.
Po besedah socialističnih predstavnikov — tiskovne konference se je udeležil tudi novi župan Agnelli — naj bi kandidata PSI, ki je prejel skupno 23 glasov, poleg LpT in PSI podprla še predstavnika PSDI in PLI; pri tem so socialisti izrazili mnenje, po katerem naj bi bila tudi KD pripravljena sodelovati za se stavo večinskega odbora, republikanci pa naj bi bili še negotovi.
Kaj pa se bo zgodilo drevi na pokrajini? V zvezi s tem vprašanjem je tajnik Seghene ostro obsodil ravnanje predsednika Marchia in
pri tem pristavil, da je sicer predvideval, da se Marchio ne bo odpovedal predsedniškemu mestu v primeru, da bi prišlo do izvolitve župana, ki bi ne izhajal iz demokristjanskih vrst; pri tem pa je dejal, da ga je kljub temu mogoče odstaviti, če bi obstajala možnost oblikovanja večinske koalicije. Seghene je tudi pristavil, da se koalicija, ki je izrazila župana, ne bo pogajala z nikomer, predno bi se posvetovala s strankami šeststrankarske koalicije; v primeru, da bi poskus s to koalicijo ne imel uspeha, bo pač to vprašanje ostalo brez odgovora in bodo torej predčasne volitve neizbežne.
Tako je bilo mnenje, na včerajšnji tiskovni konferenci, tajnika Segheneja, načelnika svetovalske skupine v občinskem svetu D’Amoreja in novega župana Agnellija. Vse pa kaže, da so ta mnenja v socialističnem pokrajinskem vodstvu dokaj osamljena. Od njih se je javno distanciral deželni odbornik Gianfranco Carbo-ne, vidni predstavnik 31-članskega pokrajinskega vodstva Amaldo Pittoni pa nam je po tiskovni konferenci dejal, da je reformistična sicer manjšinska struja, ki šteje enajst predstavnikov in kateri tudi sam načeluje, odločno proti taki odločitvi svetovalske skupine na občini, kar je tudi v nasprotju s sklepi stranki-
nega vodstva; po njegovem mnenju je zato nujno, da se ponovno vzpostavi preferenčni odnos s petstrankarsko koalicijo. Ob koncu nam je Pittoni z grenkobo tudi pristavil, da je politika pač resna zadeva, kar pa se je zgodilo v občinskem svetu je le sad kvalunkvistične vizije na to problematiko.
O tem vprašanju je sinoči vsekakor razpravljal strankin izvršni odbor; sicer pa je bil ta problem v središču pozornosti tudi na sejah vodstev ostalih političnih strank.
v O nastalem položaju na tržaški občini se je včeraj izrekel tudi deželni tajnik PSI Gianfranco Trombetta; med drugim je izjavil, da ni mogoče rešiti kriznega stanja, v katero so zašle tržaške krajevne uprave, na osnovi šibkih in kontradiktornih rešitev, ki bi še povečale dosedanjo zmedo. Trst potrebuje trdno upravo — dodaja Trombetta — ki naj v prvi vrsti sloni na solidarnosti med strankami deželne večine in naj bo odprta konkretnemu doprinosu krajevnih gibanj. Trombetta je tudi dodal, da je po njegovem mnenju še možno, v duhu jasnosti in medsebojnega spoštovanja, ponovno obnoviti pogajanja, na katerih 'je treba privilegirati in terese mesta ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, (as)
Ostre reakcije na račun socialistov zaradi nenadne spremembe stališča
Torkova nepričakovana izvolitev socialista Agnellija za župana je sprožila pravi plaz reakcij in kritik predvsem ua račun socialistov, ki se niso držali komaj sklenjenega dogovora z drugimi strankami deželne večine.
Še posebno oster je bil komentar demokrščanskega tajništva, ki je socialiste obtožilo neodgovornosti. Richet-Rjeva kandidatura je izšla iz predloga zavezniških strank in KD je nanjo pristala, da bi prispevala k reševanju hudih problemov na tapeti ter da bi zagotovila opravljivost mesta v duhu kontinuitete. Novo stališče, ki ga je nenadno zavzela PSI — pravi dalje tiskovna nota tajništva KD — nikakor ni v skladu z deželnim in vsedržavnim političnim okvirom ter dejansko teži k emar-giniranju KD. Kljub vsemu pa KD potrjuje svojo pripravljenost, da se spet vzpostavi okvir politične homogenosti, toda to mora potekati v znamenju največje jasnosti in v okviru težavno doseženih dogovorov.
Deželni tajnik KD Longo pa je izjavil, da pomenijo torkovi dogodki v tržaškem občinskem svetu korak na-na poti k stabilni in plodni ureditvi tržaškega političnega življenja. PSI ni spoštovala dogovora, ki je bil sklenjen komaj dve uri prej.
Tajništvo KPI. je prav tako ostro ožigosalo početje socialistov, ki so iz nerazumljivih razlogov pristali na hstarske transformistične manevre. Izbira socialistov pa j6 po mnenju KPI popolnoma tuja vsakršni napredni in levičarski politični logiki. Po ugotovitvi, da se je Petstrankarska koalicija razblinila, se tiskovna nota KPI obregne tudi ob demokrščansko »pomanjkanje dostojanstva«, s čimer je KD v bistvu omogočila operacijo, ki vzbuja veliko zaskrbljenost glede bodočnosti Trsta. Reakcionarne in nacionalistične težnje Liste bodo namreč tako lahko spet pogojevale tržaško situacijo, in to po °dgovomosti socialistične skupine v občinskem svetu. . Posledica torkovega glasovanja pa je, pravi KPI, da Jo politični položaj vedno bolj kaotičen ter da je na
obzorju novo obdobje brezvladja in popolne paralize tržaških krajevnih ustanov. KPI na koncu ponavlja svoj poziv vsem demokratičnim silam k soočanju o programih, da bi lahko začeli novo fazo demokracije, napredka in resnosti v življenju Trsta.
Zaskrbljenost zaradi torkovih dogodkov v občinskem svetu je izrazil tudi izvršni odbor Slovenske skupnosti, ki je ugotovil, da se pripravljajo nadaljnja zavlačevanja pri reševanju krize. Dogovor med šestimi strankami deželne večine je izključeval iz igre listo za Trst, ki pa se je zdaj po odgovornosti socialistov vrnila v igro. SSk — pravi tiskovno poročilo te stranke — si kot vedno prizadeva za sestavo uprav, ki bi preprečile komisarja in predčasne volitve, vendar postavlja kot pogoj jasno stališče o nekaterih ključnih vprašanjih poli tičnega in družbenega razvoja tržaške pokrajine. Med temi je seveda vprašanje globalne zaščite; novi odbori se morajo po mnenju SSk obvezati, da se bodo zavzemali za odobritev zaščitnega zakona. Na tej osnovi — sc zaključuje tiskovno poročilo — je SSk pripravljena na pogajanja, seveda začenši z nujnim razčiščenjem v okviru strank deželne večine.
Bolj zmerne so reakcije tako imenovanih laičnih strank, katerih vodstva so se sestala včeraj zvečer, da bi proučila nastali položaj. Že včeraj popoldne pa nam je socialdemokratski tajnik Berce izrazil »negodovanje« (disappunto) PSDI, češ da so se zavezniki obvezali, da ne bodo postavljali kandidatur, ki bi bile alternativne demokristjanu Richettiju, tega dogovora pa se socialisti niso držali. Socialdemokrati so tudi pozvali prof. Agnellija, naj se »premisli«.
Zadovoljstvo zaradi torkovega razpleta pa je seveda izrazila Lista za Trst, katere vodstvo je včeraj odobrilo početje listarske svetovalske skupine. Sklenili so tudi skli cati novo skupščino članov za sredo, 6. avgusta ob 18.30 na sedežu Liste.
Predsednik Marchio potrdil, da ne bo odstopil
Danes sestanek pokrajinskega sveta
Danes se bo ponovno sestal pokrajinski svet. Sestanek je bil prvotno sklican za ponedeljek, nato pa odložen na danes po napovedi, da bo predsednik Marchio odstopil po izvolitvi Richettija na župansko mesto.
Sedaj pa se je po torkovih zapletih v občinskem svetu položaj bistveno spremenil. Namesto Richettija je bil za župana izvoljen socialist Agnelli z glasovi Liste za Trst, s tem p>a je padla tudi možnost, da bi predsednik Marchio odstopil.
Sam Marchio nam je po telefonu potrdil, da mu je njegova grupacija, Mestna lista, naročila, naj ne odstopi. Pokrajinski svet se b,o kljub temu redno sestal, toda na dnevnem redu ne bo več izvolitve novega predsednika, pač pa le novega odbora. Povsem jasno pa je — čeprav v sedanji kaotični situaciji ni priporočljivo spiušča-ti se v predvidevanja — da se bo seja ob pomanjkanju vsakršnega sporazuma zaključila brez rezultatov.
In kdaj namerava Marchio odstopiti? Takrat, nam je odgovoril, ko bo prišlo do splošnega razčiščenja, ki pa seveda zdaj ne zadeva zgolj petstran-karske koalicije, ki se je razblinila. Kar se je zgodilo v torek na občini, je še dodal Marchio, je izredno hudo, in vsakdo si bo moral prevzeti svojo odgovornost. Socialisti očitno silijo v objem framazonov in fašistov, je še ugotovil predsednik pokrajine. Če je to tržaški PSI, je dodal, bomo to javno ožigosali na trgih (očitno med predčasno volilno kampanjo — op. ur.). Preseneča pa, je še pripomnil Mar-
chio, da so operacijo podprle tudi nekatere resne osebe znotraj tržaške PSI, pri čemer je očitno mislil na prof. Agnellija, ki je do nedavnega razkola Liste za Trst veljal za »prijatelja« (v pohtičnem smislu) njene Giuricinove struje.
V Miramarskem gradiču so včeraj odprli »Wiener Kaffee«
Gradič v Miramarskem parku se je v slabem tednu, toliko časa so namreč trajala preureditvena dela, prelevil iz zapuščene stavbe v bleščeči se Wiener Kaffee. Včeraj popoldne so »dunajsko« kavarno slavnostno odprli. Na otvoritvi so se radovednim obiskovalcem predstavili vsi, ki so sodelovali pri uresničitvi ideje, oblikovane v okviru razstave Maksimilijan od Trsta do Mehika: predsednik pokrajine Gianni Marchio, predstavnik Hausbrandta, zasebnega sponzorja Avstrijske ustanove za turizem v Italiji Oberegger. Notranjost gradiča je po vzoru Wagnerjeve šole oblikoval studio D’Ambrosi, v njem pa bo moč, poleg kave, dobiti tudi različne avstrijske specialitete.
• Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine »Kriški breg« bo v soboto, 2. avgusta, priredila zaključno svečanost ob podelitvi nagrad 19. razstave domačih vin. Slovesnost bo v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Križu.
V prometni nesreči na Obalni cesti hudo ranjen policijski agent
Nekaj minut po 17. uri se je včeraj Obalni cesti v bližini naravnega Predora pripetila prometna nesreča, Si imela zelo hude posledice za f , .nega policijskega agenta Raf-^eleja Stalloneja, po rojstvu iz Ba-,Ja> a sedaj že nekaj let stanujoče-ga v Trstu, v Ulici del Bosco 10.
Mladi agent, ki je zadnje čase več-nira‘ delal na sedežu policije v glav-bolnišnici, se je s hondo 1100 peljal roti Sesljanu, ko je nekaj metrov ed predorom trčil v levi bok spre-.1 vozeče lade 124 poljske registra-de. Upravljal jo je 53-lctni Poljak teni Jasiewicz, ob katerem se je oh njegova 51-letna žena Alina, jea .iima iz mesta Bialystok. Zakaj tii.P^l° do trčenja, prometna poli-da'1'V^er:li *e ni ugotovila: možno je, U Jasiewicz hotel zaviti na levo, tu v raz&ledni plošči, možno pa je da ga ’e Stallone prehiteval in ‘le on, ne da bi ga opazil, nenado-gentZaV0Zi* bolj na sredo cestišča. A-Je vsekakor udaril s prednjim del.dnjorn motorja v prednji levi lovj, btjača lade, od koder ga je si-ra . edbilo na levo, kjer se je hudo cink I* zgrudil ob zidku, ki ograjuje gl0boko škarpo.
aireni11*' dejstvu, da je nosil čelado, je be n tdfpel hude udarce in poškod-voitil^ -iVsem v glavo: zdravniki nev-je rsb®ga oddelka so ugotovili, da adi udarcev in možganske kr-
vavitve, verjetno pa tudi zaradi zlomov lobanjske kosti, v komi 3. stopnje in da visi njegovo življenje na nitki.
Agenti prometne policije bodo danes s pomočjo prevajalca zaslišali poljskega državljana, ki se je z ženo utaboril v sesljanskem kampingu. Tudi sam se je udaril v prsni koš, vendar ni hotel v bolnišnico.
Komu je pobegnil čudni kuščar?
Verjetno ni od muh, da se med sprehodom po mestni ulici nenadoma znajdeš pred pol metra dolgim kuščarjem, ki te mirno gleda v oči, pri tem pa ne veš, ali bo pokazal zobe in te u-griznil,’ ali bo mimo nadaljeval svoj nič kaj običajni izlet. To se je zgo-dilo včeraj popoldne v Ulici Ločeni pred št. 20 Tržačanu, ki je po tem »posebnem srečanju« nemudoma telefoniral gasilcem. Le-ti so s posebno opremo zajeli žival in jo prepeljali na svoj sedež na Trgu Niccolini. Kuščar je podoben južnoameriškim legvanom, saj ima bodičast hrbtni greben, nima pa grebena na glavi. Tudi pravi kameleon ni, pa čeprav hitro spreminja telesno barvo. V času, ko smo se telefonsko pogovarjali z gasilci, je namreč v borih desetih minutah spremenil barvo od zelene in rjave do oranžne.
Vzdolž italijanske obale je merila stopnjo onesnaženja morja
»Zelena jadrnica« je priplula v Trst
»Zelena jadrnica je včeraj z donečim zvočnim signalom naznanila svoj prihod na tržaški pomol Audace in s tem konec svojega dolgega jadranja ob italijanski obali. Dvojambor-nik je odplul iz pristanišča v Venti-miglii 15. junija. Namen odprave, ki sta jo organizirala »Zelena liga« in tednik »Espresso«, je bil predvsem analizirati italijanske vode ter izračunati stopnjo onesnaženja nekdaj čistega morja. V Tržaškem zalivu so
jo (menda edini) glasno pozdravili člani pomorskega kluba Sirena iz Bar ko vel j.
Vzorce morske vode, ki so jih člani posadke črpali iz morja s posebno napravo, je že med potovanjem analiziral kemik turinskega laboratorija Ecotral Alberto Maffiotti.
Zaključki analiz »Zelene jadrnice« so sicer povsem pričakovani: stopnja onesnaženja je precej različna. V industrijskih območjih je namreč
morska voda veliko bolj umazana kot v preostalih, predvsem zaradi tovarniških odplak. Vodo onesnažujejo predvsem težke kovine, ki se v vodi ne raztopijo ali razpršijo. Vsrka jih zoo-plankton, s katerim se hranijo ribe. Ker pa so ribe del človekove prehrane, dejansko tvegamo, da bomo postali čistilci morja prav mi. Na razmeroma čisto morje so člani posadke naleteli v Kalabriji, Liguriji in Apuliji, čeprav tu onesnažujejo vodo številne mestne odplake. V agrarnih področjih pa vsebuje morska voda tudi številna sredstva, ki jih kmetovalci uporabljajo za uničevanje mrčesa. Treba je povedati, da te pomembne odprave državni organi niso podprli — zamisel za to pobudo, ki je stala okrog sto milijonov lir, se je namreč razvila v zasebnih krogih. Raziskovalnega potovanja, ki se je včeraj srečno končalo v Tržaškem zalivu, se je udeležilo osem članov posadke. Dvojambomik sta vodila dva krmarja Emanuele in Diana Fazio. kemijske raziskave je opravljal A. Maffiotti, na krovu so bili tudi časnikar Espressa Pino Nicotri, predstavnica »Zelene lige« Silvia Zambo-ni ter ekipa zadruge Dolly, ki je posnela dokumentarni film o potovanju ob italijanski obali. Kaže, da si bomo dokumentarec z naslovom »Pogled na Italijo z morja« lahko tud; mi kmalu ogledali na televizijskem zaslonu.
poletne prireditve
MIRAMARSKI PARK
Filmski pregled MAKSIMILIJAN IN HABSBURŠKI MIT (vstop prost)
Drevi ob 21.30: izbor dokumentarcev iz let od 1911 do 1918, nato Rdeči bes (Furia roja), dram., Meh. - ZDA 1951, 72'; r. Steve Sekely, i. Arturo De Cor-dova, Veronica Lake. Italijanska verzija.
LUČI IN ZVOKI: jutri ob 21.30 v nem. in ob 22.45. v ital.
SESLJAN
Jutri ob 18.30 na sesljanskem sedežu Avtonomne turistične ustanove: otvoritev razstave Kamnarska umetniška obrt v Nabrežini - ob 2000-letnici kamnolomov
GRAD SV. JUSTA
Jutri ob 21.15 drugi Festival opernega filma. (Vstopnice pri vhodu)
GLEDALIŠČE ROSSETTI
FESTIVAL OPERETE
V	soboto, 2. 8., ob 20.30 premiera, v nedeljo, 3. 8., ob 18. uri ponovitev operete PRI BELEM KONJIČKU (R. Be-natzky in R. Stolz).
CANKARJEV DOM
V	galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE ŠOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
razna obvestila
Urad CGIL v Nabrežini bo od 1. do 31. avgusta posloval samo pb torkih in petkih popoldne od 15. do 18. ure.
ŠD VESNA prireja jutri, 1., v soboto, 2., in v nedeljo, 3. t. m., VAŠKO ŠAGRO v Križu. V soboto ples z ansamblom Prizma, v nedeljo ob 21. uri žrebanje loterije in nafo ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
Mladina iz Vrhpolj pri Kozini prireja 2., 3. in 4. avgusta 6. TRADICIONALNI VAŠKI PRAZNIK. V soboto, 2. avgusta bo za zabavo poskrbela pevka Neda Ukraden s svojim ansamblom. V nedeljo in ponedeljek pa se boste zavrteli ob zvokih ansambla Akordi.Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in domačim črnim vinom ter odličnim breskovcem.
ANPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi zaprti zaradi letnega počitka od 1. do 31. avgusta 1986.
OBVESTILO
Uprava Primorskega dnevnika obvešča vse naročnike, ki želijo prejemati Primorski dnevnik na kraj letnega dopusta, da sporočijo novi naslov najkasneje štiri dni pred odhodom.
Spremembe sprejema ekspedit PD vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure na telefonsko številko 764-832.
razne prireditve
ŠZ Sloga vabi na tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK, ki bo v soboto, 2„ ih v nedeljo, 3. avgusta, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel v soboto ansambel Zvezde in v nedeljo ansambel Taims.
izleti
Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefane di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 s Trga Oberdan. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 61011.
SPDT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili.
SPDT prireja v soboto, 2., in v nedeljo, 3. avgusta, izlet na Škrlatico. Odhod iz Trsta z osebnimi avtomobili v soboto ob 7. uri izpred sodne palače v dolino Vrat, od koder bo sledil vzpon po Sovatni do Pogačnikovega doma z možnostjo vzpona na Stenar (2501 m); naslednji dan vzpon na Škrlatico (2738 m). Izlet vodi Vojko Slavec, kateremu se lahko javijo tudi vsi tisti, ki ne razpolagajo z osebnim prevoznim sredstvom in bi se izleta radi udeležili. Javijo se lahko vsak dan od 20. do 22. ure na telefonsko številko 742405.
SPDT prireja 10. avgusta avtobusni izlet v Cimo Sappado, od koder bo sledil vzpon na Creto Forato (2462 m), ki sodi med vrhove Poti prijateljstva. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno štiri ure; vpisovanje na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet je primeren za vse.
PD KOLONKOVEC—ŽENJAN prireja dne 10. avgusta enodnevni izlet na Brione. Vpisovanje po tel. na št. 040/812281 ali 040/817380.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
V	umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini - Trg Vittorio Veneto 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00 - 13.00.
Ameriški dolar............. 1.440.—
Nemška marka ............. 684.—
Francoski frank............ 209.—
Holandski florint ........ 606.—
Belgijski frank............ 32.—
Funt šterling.............. 2.135.—
Irski šterling............. 2.020.—
Danska krona............... 180.—
Grška drahma .............. 10.—
Kanadski dolar ........... 1.015.—
šolske vesti
Deželni zavod za raziskave, eksperimentiranje in poklicno izpopolnjevanje (IRRSAE) bo priredil 8. septembra zasedanje o vzgoji in izobraževanju, v večjezičnem prostoru. Prijave sprejema zavod IRRSAE (Ul. Cantu 10) od 9. do 12. ure (tel. 571054) do 31. julija.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 31. julija
IGNAC
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.36 — Dolžina dneva 14.49 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 17.00
Jutri, PETEK, 1. avgusta
ALFONZ
PLIMOVANJE DANES: Ob 2.05 najnižje -31 cm, ob 18.30 najvišje 27 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 27,6 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Stocovaz, Margherita Vascotto, Stefania Musio.
UMRLI SO: 87-letna Nerina Rossi, 57-letni Ferruccio Mian, 71-letni Silvio We-ber, 71-letna Blanca Tositti, 84-letna Giu-seppina Bravar, 79-letna Agostina Flego, 89-letna Santa Fazio, 46-letni Augusto Bartoli, 80-letna Angela Felicijan, 79-letna Maria Gherbaglia, 77-letni Rodolfo Karrer, 71-letna Natalina Siroli, 71-letna Vittoria Paoli, 73-letni Teodoro Conver-tino, 80-letna Rosa Verzier, 69-letna Emi-lia Le Conte, 82-letna Giuseppina Caris, 74-letni Giuseppe Piacesi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 28. julija, do sobote,-2. avgusta 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Ori-ani 2, Trg Venezia 2.
MILJE — Viale Mazzini 1.
ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE — Viale Mazzini 1.
ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 850.—
Avstrijski šiling.......... 97.—
Norveška krona ............ 194.—
Švedska krona.............. 205.— -
Portugalski eskudo......... 9.—
Španska peseta............. 10.—
Avstralski dolar .......... 820.—
Debeli dinar............... 3.—
Drobni dinar............... 3.—
kino
ARISTON - 21.30 Chorus Line, glas., ZDA 1985; r. Richard Attenborough; i. Michael Douglas, Nicole Fosse.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Anno del contatto.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Uršula, la roulette del piacere, porn., □ □
EDEN - Zaprto do 13. avgusta.
EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta.
EXCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta.
GRATTACIELO - 16.00, 18.45, 21.30 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150', r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Demoni, □
PENICE - Zaprto do 21. avgusta
MIGNON - 18.00, 22.15 Mishima, dram., ZDA 1985, 115'; r. Paul Schrader; i. Ken Ogata, Kenji Sarvada.
CAPITOL - 17.00, 21.45 Exalibur, fant., ZDA 1981, 130'; r. John Boorman; i. Ni-gel Terry, Helen Mirren.
ALCIONE - Zaprto.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger, □
LUMIERE FICE - Zaprto do 29. avgusta.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Bocche calde, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
_________mali oglasi________________
ZARADI nenadne bolezni sva prisiljena odpovedati 10-dnevni izlet v Turčijo z agencijo Aurora (od 3. do 14. avgusta). Cena je 790.000 lir. Morebitna zainte-resiranca naj se javita na tel. št. 227365.
PRODAM vespo PX 200, prevoženih 17.000 km, letnik '82, za 1.300.000 lir. Tel. 040/212417.
PODARIM majhne psičke. Tel. 226294 od 16. do 18. ure.
PRODAM učne knjige za trgovski tehnični zavod. Tel. 824389.
OSMICO pod lipo je odprl Boris Škerk v Repnu. Toči teran in belo vino.
PRODAM moped bravo piaggio v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/21517.
PRODAM avto alfa sud v dobrem stanju. Tel. 280754.
PRODAM brejo mlado kravo. Tel. 226596 od 12. do 14. ure in od 19. do 21. ure.
PRODAM vespo PX 125 E, letnik '84, rdeče barve, cena po dogovoru. Tel. 225796.
VIŠJEŠOLKA nudi lekcije do pričetka šolskega leta nižješolcem in višješol-cem. Telefonirati na št. 040/417025 vsak dan v jutranjih urah.
NA RABU oddajam eno- ali dvoposteljne sobe z odličnim zajtrkom in čistočo. Za informacije telefonirati na št. 040/820630 od 7. do 8. ure zjutraj ali ob 13. uri.
V MESECU AVGUSTU oddam garsonje-rov Izoli za počitnice. Tel. 003866/62164 v večernih urah ali na št. 003866/61421.
ODDAJAM stanovanje v Izoli za avgust, cena pa dogovoru.Tel. 003866/62164 — zvečer.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 .Agencija Domjo 834-131
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
vmfiotia
pjDJiirnTTD
TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741
POPUSTI POPUSTI POPUSTI
NA VSEH ARTIKLIH:
obleke, krila, bluze, halje, nočne srajce
Obv. občini 16.7.86
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 30. 7. 1986
Poletni vozni red vlakov
Velja od 1. junija 1986 do 27. septembra 1986
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-
REGGIO CALABRIA-CATANIA-
SIRAKUZE-PALERMO-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA Odhodi iz Trsta
4.28	H/K Benetke
5.20	K Benetke
5.50	H Benetke
6.17 B Mestre-Turin; spalni vagoni Moskva-Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.86) □
6.22 K Portogruaro (1)
6.48 H Benetke-Rim; spalni vagon Moskva-Rim (2); 1. in 2. razred Zagreb-Benetke; pogradi v 2. • razredu Varšava-Rim (5)-Budim-pešta-Rim (6).
8.06	E Benetke
9.00	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke
10.25	B Mestre-Rim *
12.37	E Benetke
13.45	K Portogruaro
14.45	E (Triveneto) Benetke-Bologna-Firence-Rim-Neapelj-Catania-Sirakuze-Palermo-Reg-gio Calabria (pogradi v 1. in 2. razredu za Catanio in Palermo; pogradi v 2. razredu za Reggio Calabrio in od 25.7. do 7.9.1986 tudi za Sirazuke)
16.10	E Benetke - Milan
17.15	H Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razred za Lecce)
17.25	K Benetke
18.22 B Benetke (§) (3)
18.42	K Benetke
19.25	K Portogruaro (avtobusni nadomestni servis) (7)
19.38	E (Simplon express) Mestre-Rim-Milan-Domodossola-Pariz (pogradi v 1. in 2. razredu Trst-Pariz; pogradi v 2. razredu Beograd-Pariz; spalniki Zagreb-
’ Pariz)
20.26	H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (pogradi v 2. razredu Trst-Turin, spalniki in
pogradi 2. razreda Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Bologna-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim)
Prihodi v Trst
2.32 H Benetke
6.11 K Portogruaro (avtobusni nadomestni servis) (4) (8)
6.56 K Portogruaro
7.28	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimiglia-Trst, pogradi 2. razreda Turin-Trst)
7.40	E Mestre-Rim-Bologna (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Pariz-Domodossola-Milan-Mestre (pogradi 1. in 2. razreda Pariz-Trst; pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
9.27 H Benetke
10.32 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst)
10.48 B Benetke (§) (3)
13.18 K Portogruaro
13.28	E Milan-Benetke
15.20	H Benetke
16.20	H Benetke
17.16 E (Triveneto) Palermo-Sirakuze-Catania-Reggio Calabria-Neapelj-Rim-Firence-Bologna-Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Palermo-Trst in Catania-Trst; pogradi 2. razreda Sirakuze-Trst od 26.7. do 8.9.1986; pogradi 2. razreda Reggio Calabria-Trst)
19.00	H (Benetke express) Benetke
19.40	K Portogruaro
20.14	H Benetke
20.54	B Mestre-Rim *
21.42	B (Tergeste) Turin-Milan-Mestre (spalniki Turin-Moskva samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.86) □
23.06	K Benetke
23.18 E Rim-Benetke (spalniki Rim-Moskva - razen ob sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Bu-dimpešta ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 5.6.; pogradi 2. razreda Rim-Varšava ob torkih, četrtkih in nedeljah od 6.6.; 1. in 2. razred Benetke-Zagreb) 0.40 K/H Benetke * 1 2 3 * * 6 7 8
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
- samo 1. razred z obvezno rezervacijo
(§) - samo 1. razred
(1)	- nadaljuje do San Donaja di Piave
od 2. do 14.6. in od 15.9.86; ne vozi ob praznikih
(2)	- ne vozi ob petkih
(3)	- ne vozi 15.8.
(4j - ne vozi ob praznikih
(5j - vozi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 5.6, do 25.9.86
(6)	- vozi ob sredah, petkih in nede-
ljah od 4.6. do 24.9.86
(7)	- vozi od 1.6. do 27.9.86
(8)	- vozi od 2.6. do 27.9.86
TRST-OPČINE-L JUBL JAN A- . BEOGRAD-SOFIJA-ATENE-ISTANBUL-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA Odhodi iz Trsta
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
13.35 K Opčine-Ljubljana (1)
18.28	H Opčine-Ljubljana (1)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Skopje-Atene-Istanbul (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; pogradi 2. razreda Benetke-Skopje ob ponedeljkih, sobotah in ob nedeljah; Benetke-Istanbul; Benetke-
Atene razen ob nedeljah; spalniki Benetke-Atene samo ob četrtkih in nedeljah)
20.20	K Opčine
23.52 H Opčine-Ljubljana-Zagreb-Budimpešta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Rim-Varšava c. samo ob torkih, petkih in nedeljah; spalniki Rim-Moskva (2); spalniki Turin-Moskva samo ob sobotah)
Prihodi v Trst
5.10	H Moskva-Varšava-Budimpešta-Zagreb-Opčine (spalniki Moskva-Turin samo ob petkih; spalniki Moskva-Rim (3); pogradi 2. razreda Varšava-Rim samo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah; Budimpešta-Rim samo ob sredah, petkih in nedeljah)
8,36 E (Benetke express) Istanbul-Atene-Beograd-Ljubljana-Opčine
9.46 H Ljubljana-Opčine (1)
16.38	H Ljubljana-Opčine (1)
19.05 E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz)
21.30	K Opčine
(1)	- ne vozi 15. 8. 86 in ob nedeljah
(2)	- ne vozi ob sobotah
(3)	- ne vozi ob petkih
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.12 K Videm
6.02	H Videm-Trbiž (avtobusni nadomestni servis iz Humina)
6.06	K Videm
7.10	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen
K - krajevni vlak;
10.10	K Videm
12.30	H Videm-Trbiž
13.10	K Videm-Karnija 13.58 H Videm
14.30	K Videm
16.46	K Videm
17.35 B Videm-Benetke □ (1)
17.46	H Videm-Benetke (2)
18.02	K Videm
19.14	H Videm
20.02	K Videm (avtobusni nadomestni servis) (4)
20.07	K Videm (3)..
21.00	H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Dunaj)
23.10	K Videm
Prihodi v Trst
0.53 K Videm (3)
1.25	K Videm (avtobusni nadomestni servis) (4)
6.30	K Videm (ne vozi od 3.8. do 17.8.86) (2)
7.17 K Videm
7.57 H Benetke-Videm (2)
8.45	K Videm
9.08 H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm
(pogradi 1. in 2. razreda Dunaj-Trst)
10.14	H Videm
11.20	B Benetke-Videm □ (1)
11.40	K Videm 14.31 H Videm
15.30	K Videm
16.46	H Videm
17.53	K Videm
19.30	K Videm
19.46	E Trbiž-Videm
21.08	K Videm
22.40	H (Gondoliere) Karlsruhe-Dunaj-Trbiž-Videm
23.25	K Videm
□ - samo prvi razred
(1)	- ne vozi 15.8.86
(2)	- ne vozi ob praznikih
(3)	- vozi ob praznikih od 1.6. do
21.9.86
(4)	- vozi samo ob delavnikih od 2.6. do 27.9.86
B - brzec;
H - hitri vlak;
E - ekspresni vlak
Ženska in njena stvarnost
brcda pahor
»Praznik polne lune« na Lampedusi
Organizirale so ga ženske s Sicilije v znak solidarnosti z otočani kot protest proti jedrski nevarnosti in kot srečanje med ženskami
V tednu polne lune izraziti solidarnost prebivalcem Lampeduse ter obenem protestirati zaradi nesreče v sovjetski centrali v Černobilu. Tako so se takoj po napetih dogodkih v Sredozemlju, ki so obrobno zadeli tudi najjužnejši italijanski otok, odločile sicilske ženske. Zato so v tednu od 20. do 27. julija članice Zveze žensk Italije — UDI — iz Palerma in Catanie organizirale "praznik polne lune" v turističnem naselju Cala Greta na Lampedusi.
Čeprav so se za pobudo odločile na valu čustev po lažnem napadu na Lampeduso, jih je pri organizaciji praznika vodila cela vrsta motivacij. Od želje, da bi ženske skupaj in proč od doma preživele nekaj dni, preko nuje, da bi si izmenjale izkušnje in mnenja o nevarnosti izkoriščanja jedrske energije, do vzgiba, da prebivalcem malega otoka izrazi solidarnost °b ogroženosti.
Od zamisli do njene realizacije se je seveda marsikaj spremenilo: v prvi vrsti je bil pojasnjen razvoj dogodkov glede "libijskega napada na Lampeduso" in zato sta se polegla tako prvotni strah kot tudi ogorčenje. Pomirili pa so se tudi otočani, ki so se ob "Gadafijevem napadu" zbali predvsem, da bi se poleti turisti iz previdnosti odločili za druge "raje morja in sonca". A turisti so prišli v več ali manj istem številu kot zadnja leta in zato je Lampe-dužane prihod neobičajne skupine žensk nekoliko presunil. Tudi zato, ker se niso držale nepisanih zakonov o obnašanju turistov v obmorskih letoviščih.
Sicer pa niti Lampedusa ni s turističnega vidika opremljena kot so v poprečju ostala letovišča v Italiji, saj so yečje turistične objekte začeli graditi šele pred približno desetimi leti. Vendar pa sta prav njena relativna divjina in manjša prisotnost turistov med Slavnimi privlačnostmi sončnega otoka sredi čudovitega morja.
In v ta raj so ženske vnesle precej zmede: najprej, ker so bile organizirane drugače od ostalih turistov; nato,
ker so želele govoriti o že pozabljenih dogodkih, ki jih je med drugim turi-tična sezona potisnila popolnoma ob rob ter končno so še same prirejale srečanja, na katerih ni bila zaželena moška prisotnost.
Morda je bil s svojimi prebivalci globoko solidaren tudi otok, saj je ob živahnem prihodu žensk deževalo, ob njihovem predvidenem odhodu pa se je na Lampeduso zgrnila takšna megla, da bi kmalu ne mogle z otoka. Česa takega otočani ob julijski polni luni niso doživeli že desetletja (če starejši prebivalci seveda niso pretiravali).
Osrednja točka "praznika na Lampedusi", ki se ga je po podatkih organizatoric udeležilo približno 80 žensk, po izredno neobjektivnem poročanju sicilskih dnevnikov pa točno 103 ženske, je bil posvet o "ženski oblasti" in posledicah nesreče v Černobilu.
Kot sam praznik, ki je bil zasnovan večplastno in vsebinsko zelo raznoliko, tako je tudi simpozij imel dolg in zelo zapleten naslov. Šele Emma Bae-ri, ki poučuje na univerzi v Catanii in ki je uvedla ter koordinirala razpravo,
je bolje pojasnila smisel naslova. Šlo naj bi predvsem za razmišljanje o ženskem odnosu do oblasti v širšem pomenu besede in o stališčih žensk ter njihovega gibanja do oboroževanja in uporabe jedrske energije.
Ker je bil naslov tako splošno nastavljen, je bila tudi tridnevna razprava precej neenotna. Na kratko je moč povedati le, da so tako Baerijeva kot tudi ostale, dasi si vedno niso bile enotne v ocenah, menile, da sta žensko in pa feministično gibanje v prejšnjih letih imeli precej pravilen odnos do oblasti, ker v bistvu nista želeli imeti tesnejših odnosov z vrhovi. Kakovostna preobrazba vsega, čemur pravimo politika, je cilj, h kateremu morajo težiti ženske, je bilo rečeno na Lampedusi, pot pa je nujno dolga in tudi možnih načinov je več. Vsekakor pa bo treba upoštevati načela, ki so jih ženske izdelale v zadnjih letih.
Svoje poglede in pa ustvarjalnost so ženske v prazničnem tednu polne lune izpričale še z raznimi in raznolikimi kulturnimi prireditvami, s katerimi so med drugim, kar je globoko zakoreninjeno v njih, skušale spojiti ljudsko tradicijo z vizijami bodočnosti.
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
GOTO, LTSOLA DELI/AMORE - Goto, 1'ile d’amour - Goto, otok ljubezni, 1968. Režija: Valerian Borowczyk. Igrajo Pierre Brasseur, Ligia Branice, Jean-Pierre Andreani. RAI 2, ob 0.20.
Izmišljena država Goto, na kateri kraljuje Goto III, je ostala po veliki poplavi ločena od sveta. Na otoku vlada še fevdalni družbeni sistem: sužnji delajo v kamnolomu in kratkočasijo tirana z gladiatorskimi boji. V takem dvoboju se izkaže Grozo, ki se zaljubi v vladarjevo ženo in se zato počasi polašča oblasti dokler ne ubije Gotoja in postane novi tiran.
Ta surealističen film je Borowczyk zrežiral še pod vplivom izkušenj, ki jih je pridobil v dolgih letih snemanja animiranih filmov. Igralci se gibljejo kot lutke in scene so nabite z vsemi mogočimi predmeti, ki so izraz sodobnega sveta. Goto l ile d'amour je namreč parodija sodobne družbe, je moderna pripovedka o absurdu strogega družbenega reda, ki ga le seks poživlja.
Zvezdi pod zvezdami
Ray Charles in Rod Stewart sta glavni zvezdi televizijske oddaje »Pod zvezdami«, ki jo po RAI 1 ob sobotah zvečer vodi Edwige Fenech (telefoto AGI)
l:				današnji televizijski in radijski sporedi	
Ot RAI 1	1 ^	RAI 2	1	1	RAI 3	|	1 IT RTV Ljubljana	TV Koper
13.00	Glasb, odd.: Maratona d'estate
13.30	Dnevnik
13.45	Film: L'ira di Achille (pust., It. 1962, r. M. Girolami, i. G. don Mitchell, J. Bergerac, E. Girola-mi)
15-45 Le grandi battaglie del passato
16.30	Risanka: Dinky Dog
16.55	Iz parlamenta
17.00	Nanizanka: Ciao, cow boy
17.55	Risanka: Tom Story
lo-40 Nadaljevanka: Le avventure di Galeb VVilliams (4. del)
19.40	Almanah jutrišnjega dne
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavni program: Hamburger serenade - Incontri folli dal "Bandiera gialla" di Rimini ( r. Pupi Avati, i. N. Novecento, A.
? Toppetti, B. Maco-la, G. Agus)
21-	30 Film: Sguadra speciale (krim.,
ZDA 1973, r. P. D Antoni, i. R. Scheider, T. Lo Bianco, L. Nai-
22-	20 Dnevnik
2.30	Sguadra speciale (2. del filma)
4.25	Dnevnik - zadnje vesti
3.30	Musicanotte
13.00	Dnevnik
13.15	Film: Saranno famosi
14.10	Otroška oddaja: L'avventura
16.45	Film: A piedi... a cavallo... in au-tomobile (komič., Fr. 1958, r. Ma-urice Delbez, i. Noel, Denis Grey, Gil Vidal)
18.15	Iz Parlamenta
18.20	Dnevnik - šport
18.30	Nanizanka: Un caso per due
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Nanizanka: Ouando arriva il
g	i	n	-
dice - La notte delle stelle. Starejši kinematografski kritik obvesti sodnika, da ga hoče nekdo ubiti. Najdejo ga mrtvega naravne smrti. A preiskava odkrije...
21.30	Dnevnik - večerne vesti
21.40	Madame Butterfly, dirigent Herbert von Karajan 0.10 Dnevnik
0.20 Film: Goto 1’isola dell amore (dram., Fr. 1968, r. Valerian Bo-rowczyk, i. Pierre . Brasseur, Guy Saint - Jean, Jean - Pierre Andreani)
17.30	Šport: kolesarstvo, sabljanje
19.00	Dnevnik
20.00	Ora sono io la loro mamma
20.30	Glasbeno srečanje: La rosa di Wiirzburg
21.50	Dnevnik
22.15	Film: Stupende le mie amiche (It. 1980, r. Alessandro Scalco, i. Luigi Fioravante, Maurizio Lem-bo, Orazio Marino)
p
'nnr
i- ■
L'ira di Achille ob 13.45 RAI 1
18.20	Poročila
18.25	Spored za otroke: Vijavaja rin-garaja (7. del).
19.10	Risanka
19.24 TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.45	Vreme
19.50	Mozaik kratkega filma: Zimske igre po naše (norveški film). Da se ukvarjajo s športom telesno prizadeti je znano, posebej paraplegiki organizirano in redno tekmujejo. Tokrat pa nam norveški kratki film Zimske igre po naše predstavlja, da se lahko tudi drugačne prizadeti in pohabljeni ljudje ukvarjajo z zimskimi športi.
20.10	Tednik
21.10	Risanka
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved
21.58 TV nocoj in jurti
22.05 Španska nadaljevanka: Goya (6. in zadnji del)
X / •V/V/ V_y LX V/OiVA J./ IV/ Vj J V/ 1 1 1 .	- * J. V/ J
prijatelj rdeči sokolin risanka Lamu deklica iz vesolja
18.00	Nadalj.: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD stičišče
19.50	Dokumentarec: Velike razstave
20.30	Film: Po Scaramoucevuh sledeh (kom., r. W. Wallroth, i. M. Krus, R. Herriet)
-22.00 TVD Vsedanes 22.10. Variete: Te lo do io il Brasile, vodi Beppe Grillo
23.30	Nanizanka: Lucy
Sguadra speciale ob 21.30 RAI 1
C
CANALE5 _______
8-25 Nanizanke: Mary T ler Moore, 8.45 Maud
9.15	Dalle nove al cingue, 9.40 Alič
10.00	Una famigl .	americana
•00 Nadaljevanka: Gen ralHospital
■4j Nanizanki: Love Bo<
12.40	Lou Grant •30 Nadaljevanke: Senti U' 14,30 La valle d Pini, 15.30 Gosi gira .	mondo
6 Nanizanke: Hazzar
17.30	II mio amico Ri ky, 18.00 L'albero del mele, 18.30 Dalle no^ alle cingue, 19.00 Are 2n ^ bald°. 19-30 Kojak
8	Glasbena oddaja: Fe tivalbar '86, vodi Claudio Cecchetto
oo Snsanna Messaggio
9	Nanizanke: Traun Center, 24.00 Sceriffc New York, 1.30 Iron: de
C®
RETEOUATTR
8'30 Nanizanki: I giorni “pan, 9.20 Mary 1 in in niamin
Film: Non stuzzicah zanzara (kom., It. IS r- Lina Wertmuller
Rita Pavone, Giancar-lo Giannini)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Laura, She-Ra
14.15	Nadaljevanka: Bravo Dick
15.45	Nanizanki: Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.50	Film: Peggio per me... meglio per te (kom., It. 1968, r. B. Corbucci, i. Little Tony, G. Agus)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Arabes-gue, 19.30 VVestgate,
20.30	Colombo, 22.00 Matt Houston, 22.50 Shannon, 23.40 Vicini troppo vicini, 0.101 Ro-pers
0.40 Film: I gangsters di Piccadilly (krim., 1961, r. J. Guillermin, i. R. Todd, P. Sellers)
^j> ITALIA1 ____________J
8.30	Nanizanki: Sanford & Son, 8.55 Daniel Bo-one
9.30	Film: I pionieri delLA-laska (vestern, 1955, r. J. Hibbs, i. A. Baxter, J. Chandler)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T.J. Hooker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Fantasilandia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
17.55	Nanizanki: La famig-lia Addams, 18.15 Star Trek
19.15	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
20.00	Risanka: Occhi di gat-to
20.30	Film: Toto cerca pace (komič., It. 1954, r. M. Mattioli, i. Toto, I. Bar-zizza, A. Ninchi)
22.15	Film: La voglia matta (kom., It. 1962, r. L. Sal-ce, i. U. Tognazzi, C. Spaak)
0.15 Nanizanka: Hec Ram-sey
TELEPADOVA
12.00	Nanizanka: Andrea Celeste
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono in
15.00	Andrea Celeste
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Otroški spored: Tivu-landia, vmes risanke
19.30	Nanizanke: Mork e Mindy, 20.00 Ouattro
in amore, 20.30 La grande lotteria
21.30	Film: Morire per vive-re (dram., r. R.A. Colla, i. G. Page, V. Miles)
23.30	Catch 0.30 Film
j ^ TELEFRIULI_________
13.00	Film: Il marchio di Kriminal (pust., r. Fernan-do Cerchio, i. Glenn Saxoir, Helga Line)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja: Le meraviglie della natura
19.00	Nanizanka: Brothers and sisters
19.30	Dnevnik
20.00	Poročila v nemškem jeziku
20.30	Film: Crociera di lusso (kom., r. Richard Who-re, i. George Brent, Jane Powell)
22.15	Dnevnik
22.45	Film: La preda e l'av-voltoio (vestern, r. Rafael Romero Mar-chent, i. Orchidea De Santis)
fSE TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi liana ij
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Povejmo v živo; 9.00—10.00 Glasbeni almanah; 10.10 Koncert v Avditoriju A deželnega sedeža RAI v Trstu: orglar Andrej Pegan, flavtisti Erika Slama, Klemen Ramovš in Miloš Pahor, pianista Dina Slama in Tullio Simonetti, vibrafonist Janko Ban, violinistka Paola Veronese, violončelistka Alessandra Campana, Irena Pahor (viola da gam-ba); 11.10 Slovenski oktet; 11.30—13.00 Glasbeni almanah (2.del); 12.00 Sestanek ob 12. uri; 13.20 Glasba;
14.10—	17.00 Poletni mozaik: otroški kotiček, beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja: Biser v školjki; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost;
15.10-	15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Lahke note; 18.30 Komorna glasba; 19.00 Radijski dnev-' nik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Minute z
ansamblom Greentovvn jazz band;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00—13.00 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Zamejska pesem.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Glasba; 8.00 -12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje S. Sani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 20.00 Glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.45—18.30 Počitnice po Jugoslaviji;
18.00	Pulj kliče Koper; 18.45 Poje S. Sani; 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja.
Po mazaški akciji na Kulturnem domu
V pokrajinskem svetu obsodba protislovenske provokacije
V poročilu predsednika Cumpete namen po obnovi vloge Pokrajine
Kritičen poseg komunistične svetovalke Devetakove
Včeraj smo v našem dnevniku objavili najpomembnejše številke iz letošnjega proračuna goriške pokrajinske uprave, ki je bil na dnevnem redu treh zaporednih sej pokrajinskega sveta. Sinoči je bilo na vrsti glasovanje o proračunu (kot tudi o obračunu za lansko leto ter obračunu in proračunu pokrajinskega avtobusnega podjetja APT). Še pred tem pa je svet razpravljal o postavkah in programih.
Osnova za razpravo je bilo, poleg tehničnega poročila finančnega odbornika, politično poročilo predsednika Cumpete. Predsednik pokrajinske uprave je v tem ugotovil, da je ponovna sestava petstrankarske večine utrdila za Pokrajino koristno koalicijo in zaželel, da bi se ta politična izkušnja ne zaključila pred iztekom mandata leta 1988. Predsednik je tudi omenil vprašanje nove vloge pokrajinskih uprav: Dežela namerava do oktobra zaključiti posvetovanja z vsemi krajevnimi ustanovami, tako da bi do konca leta odobrili zakon o decentralizaciji, ki bi ovrednotil vlogo pokrajin. To odseva tudi v triletnem proračunu goriške pokrajinske uprave, kjer so v prihodnjih dveh letih predvideli izrazito povečanje proračunskih postavk kot posledico večjih pristojnosti.
Prof. Cumpeta se je nato dotaknil vloge Pokrajine na gospodarskem področju, kjer se s paketom za Trst in Gorico ter obnovo zakona o prosti coni ponujajo nove možnosti razvoja. Podrobneje je nato naštel posege, ki jih namerava uprava uresničiti v bližnji bodočnosti na področju šolstva, kulture, športa, zaščite okolja (kjer Pokrajina zagovarja lastno vlogo koordiniranja), prometa in prevozov. Najpomembnejše investicije smo že našteli včeraj, zato naj samo še pristavimo, da je v zvezi s šolstvom predsednik Cumpeta poudaril potrebo po uresničitvi slovenskega šolskega centra v Gorici in namen, da se ustanovi konzorcij za univerzitetni študij.
Glede slovenske narodnostne skupnosti je predsednik Pokrajine dejal, da je treba vzdušje sožitja, ki se je uveljavilo v zadnjih letih, še razširiti in poglobiti ter uresničiti produktivno kulturno in jezikovno izmenjavo. Mimo načelnih izjav, je poudaril, skuša pokrajinska uprava ta načela uveljavljati s konkretnimi pobudami.
Razprava o tem programu, resnici na ljubo, ni bila obsežna. Poleg republikanca Degrassija, ki je podprl program in petstrankarsko večino, je edi-
ni celovit poseg imela v imenu komunistične opozicije svetovalka Aleksandra Devetak. Zelo kritično je ocenila nedavno krizo v večini in njen razplet, zaradi katere se je za daljši čas izvotlila možnost poseganja uprave, predvsem na področju kulture in šolstva. Ob drugih vprašanjih se je dotaknila tudi prodaje stavbe semenišča in gradnje slovenskega šolskega centra v Gorici: komunisti zahtevajo, naj se v ta namen vključi v proračun posebna postavka ter odločno nasprotujejo zasilnim rešitvam, ki bi slovenske šole razkropile po neprimernih in razpršenih poslopjih.
S tem v zvezi je KPI tudi predložila resolucijo, v kateri poziva pokrajinsko upravo, naj skupaj z Goriško občino sproži vse potrebne pobude za skupno namestitev vseh slovenskih šol. Nobene spremembe v sedanji namestitvi ne sme biti, dokler ne bo uresničen novi šolski center, je še rečeno v resoluciji, ki se zaključuje z zahtevo po vključitvi primerne postavke v pokrajinski proračun.
V svojem posegu je svetovalka Devetakova tudi ponovno postavila zahtevo, da bi se pri pokrajinski upravi osnovala konzulta za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti.
Na predsinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici, ki je bila pretežno namenjena obravnavi obračunov in proračunov Pokrajine ter pokrajinskega avtobusnega podjetja APT, je bil tudi govor o najnovejši provokaciji, ki so jo "običajni neznanci" izvedli z žaljivim napisom na zidu Kulturnega doma in poškodovanjem avtomobila vidnega slovenskega predstavnika, prof. Alda Rupla.
Vprašanje je načel načelnik komunistične svetovalske skupine Silvino Poletto. Ostro je obsodil provokacijo, ki jo je označil kot zadnjo in najhujšo v vrsti tudi postranskih protislovenskih epizod, ki si sledijo v zadnjem času. »Mi smo za drugačno kulturo omike in sožitja,« je zaključil in pozval pokrajinski svet naj zavzame formalno stališče, s tem da soglasno obsodi tovrstna dejanja in izrazi solidarnost Slovencem.
Socialist Jože Cej je dejal, da se kot Slovenec čuti ob takih dejanjih še posebno prizadet ter izrazil protest zaradi vsega, kar se v zadnjem času dogaja v odnosu do naše narodnostne skupnosti. »Vse izvira iz še nerešenega vprašanja globalne zakonske zaščite,« je ugotovil, »pri katerem ne gre za iskanje privilegijev, ampak za zagotovitev potrebnih jamstev manjšini«. S tem v zvezi je še pristavil, da ni naključje, da se je napis pojavil na
Kulturnem domu, ki je bil vedno odprt vsakomur in je že postal simbol in sinonim sožitja med Slovenci in Italijani.
»Epizodo, ki podžiga sovraštvo in mržnjo med tu živečima narodoma« je obsodil tudi odbornik SSk Mirko Špacapan. Menil je, da gre za tako nizkotno in nekulturno dejanje, da nima smisla, da bi o njem zavzemal stališče uradni organ, kot je pokrajinski svet. Dogodek je razlog za zaskrbljenost in mora biti vsem v svarilo, je ugotovil, a istočasno izrazil tudi upanje, da gre le za marginalno epizodo.
Obsodbi se je pridružil tudi predsednik pokrajinskega odbora Cumpeta, ki je mazaško akcijo označil kot zelo grd znak netolerantnosti do slovenske narodnostne skupnosti. Soglašal je s Cejem v ugotovitvi, da je potreba po zaščitnem zakonu iz dneva v dan nujnejša, podvomil pa je v možnost takojšnjega' izglasovanja tega zakona.
»Kot sem napisal tudi v svojem programskem poročilu,« je dejal, »mora v vsakem primeru prevladovati spoštovanje do različnih jezikov in kultur, ki so pravo bogastvo te naše zemlje.« Nazaj je treba potisniti strahove preteklosti in obsoditi neumne provokacije, ki so samo znak zaostale in zlobne mentalitete avtorjev tovrstnih dejanj.
Uspeh filmskih predstav na goriškem grajskem dvorišču
. »Another time, another plače«, je naslov filma režiserja Michaela Redforda, ki ga bodo drevi, ob 21. uri, predvajali na grajskem dvorišču. Scenarist je sam režiser ob sodelovanju Johna Francisa Lana. V glavnih vlogah nastopajo Phyl-lis Logan, Giovanni Mauriello, Denise Coffey, Tom Watson, Gian Luca Favilla, Gregor Fisher, Claudio Rosini in Paul Voung.
Filmska poletna sezona na goriškem gradu, ki jo je priredila Goriška občinska uprava, ima lep uspeh. Vsak večer je grajsko dvorišče polno ljudi. Povprečno štiristo jih vsak večer gleda znan film kar na prostem. Gre za filme iz selekcije za nagrado Sergio Amidei, ki jo bodo podelili v prihodnjem letu, potem ko bodo poleti 1987 predvajali še drugo serijo znanih filmov.
Ob prihodu vlaka iz Vidma
Tragičen skok pod vlak na železniški postaji
Goriška železniška postaja je bila včeraj popoldne prizorišče srhljivega dogodka. Kolodvor je bil namreč kraj, ki si ga je izbral moški za usodno dejanje. Po neuradnih podatkih (v trenutku ko pišemo je namreč še v teku uradna identifikacija namestnika go-riškega državnega pravdnika dr. Trot-te), naj bi šlo 43-letnega Bruna Mattel-lija iz Gorice.
Ob prihodu direktnega vlaka, ki pripelje na goriško železniško postajo iz Vidma ob 16. uri in odpelje proti Trstu, se je nenadoma Bruno Mattelli vrgel pod kolesa vlaka. Kljub temu da je vlak ob vstopu na postajo vozil so-razmeroma počasi, ni uspelo strojevodji z močnim zaviranjem ustaviti vlaka.
Težko je točno opisati podrobnejše okoliščine tega tragičnega dogodka, saj so bila pričevanja očividcev nekoliko različna. Nekateri so trdili, da je Bruno Mattelli tako rekoč pokleknil pred vlak, drugi pa, da se je zagnal proti vlaku le v zadnjem trenutku, ko je bil le-ta že na peronu in ga je nato zračni vrtinec povlekel pod kolesa vlaka. Vsekakor je bil udarec tako
močan, da je razmesarilo njegovo telo in je bil zato Mattelli pri priči mrtev.
S čeki na meji
Oproščen trgovec iz Milana
Zadnji dan junija je naše mesto obiskal 24—letni Maurizio Galbiati iz Milana. Prišel je zaradi opravkov, obisk pa je hotel izkoristiti še za krajši izlet v Jugoslavijo. Žal je šel načrt po vodi, saj so ga na mejnem prehodu pri Štandrežu aretirali, ker je imel pri sebi, poleg manjše vsote denarja tudi nekaj bančnih čekov, v skupni vrednosti nekaj nad 20 milijonov. Čeke so financarji seveda zaplenili. Po enodnevnem priporu so pozabljivega trgovca izpustili na začasno svobodo, v petek pa je bila razprava na goriškem okrožnem kazenskem sodišču. Galbia-tija so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, vrnili pa mu bodo tudi zaplenjene čeke, ki so bili namenjeni za plačilo raznih dobaviteljev, kakor je bilo slišati na razpravi.
Nadaljevanje del odobreno s pomisleki opozicije
Ta ovrednotenje avtoporta pri Štandrežu so nujna nekatera dopolnilna dela
Nekaj nad 26 milijard lir bodo porabili za izgradnjo druge tranše goriške-ga tovornega postajališča pri Standre-žu, ki ga nazivamo kot avtoport. To je pomožna struktura obmejnemu postajališču, ki utegne, če pravilno vodena, dati precejšnje razvojne možnosti go-riškemu gospodarstvu. V prvi fazi del so zgradili parkirišča na odprtem, vstop na avtoport in tehtnice, ogrevalne naprave za celoten kompleks. Z drugo tranšo bi zgradili drugo skladiščno halo, veliko delavnico za popravljanje tovornih avtomobilov ter ograjo okrog celotnega postajališča, saj bo to zaprto in v njem naj bi bili kamioni s tovorom na varnem.
O tem je tekla živahna razprava v goriškem Občinskem svetu. Sklep o začetku del druge tranše, ki jo je Dežela že sprejela, so odobrili svetovalci večinske koalicije, proti so bili komunisti in zeleni. Komunisti, Salomoni in Battelo, so sicer svoj negativni glas obrazložili rekoč, da je treba najprej razčistiti kaj misli upravni odbor družbe SDAG, ki upravlja avtoport. Prejšnji odbor je namreč sestavil sila negativne proračune, ni mu uspelo privabiti trgovskih operaterjev iz drugih pokrajin. Treba bi bilo videti kaj namerava novi odbor, ki je bil izvoljen šele pred kakim mesecem, in se šele potem odločiti o tem ali nadaljevati z delom in kam nameniti investicijo. Komunisti da niso proti nadaljevanju del, hočejo pa da se pojmi razčistijo in da so vidne jasne perspektive.
Čisto drugačna stališča so zagovarjali župan Scarano, odbornik za javna dela Del Ben, demokristjan Tuzzi, ki je govoril za večinsko koalicijo, libe-
ralec S. Fornasir. Druga tranša del na avtoportu je le izpopolnitev prvih del. Brez te druge tranše sploh ni moč govoriti o uporabnosti avtoporta, kajti sedanje strukture so premajhne, da bi jih lahko pozitivno reklamizirali. Vendar pa je bilo tudi s strani zastopnikov večine čuti negativne glasove na račun dosedanjih upraviteljev. Zaradi tega je struktura avtoporta še danes neuporabljena (tja se je pred nekaj tedni preselilo le avtoprevozno podjetje Ribi), pa čeprav gotova že od lanske zime. Zaradi tega tudi na Občini upravičeno pričakujejo, da bodo novi upravitelji z večjim elanom reklamizirali sedanjo strukturo in pokazali tudi večje sposobnosti v programiranju.
Župan je tudi dejal, da drugod kažejo veliko zanimanje za podobne strukture. V Trstu so od Dežele dobili veliko denarja, zahtevali so še dodatek. Pri nas v Gorici pa denarja ne smemo zavračati, sicer ga bodo preusmerili drugam. Prav tako kažejo zanimanje za podobne strukture tudi v Furlaniji. Župan in drugi zastopniki večine, ki so segli v diskusijo, so bili mnenja, da je treba sedaj nujno zgraditi strukture predvidene v drugi tranši. Medtem pa se mora upravni svet SDAG izreči o tem kako naprej, s tretjo in četrto tranšo. Seveda tudi v upanju, da bi na jugoslovanskem ozemlju pričeli z gradnjo avtoceste od meje do Razdrtega.
Praznik vina v Rutarjih
V Rutarjih (Ruttars) v občini Dolenje bo ob koncu tedna tradicionalni
Pogovor z dvema prizadetima zaradi gostega prometa
Še nekaj mesecev večji promet skozi Sovodnje
Delnemu zaprtju, oziroma omejitvi prometa le na osebne avtomobile, cestnega mosta čez Sočo med Zagrajem in Gradiščem je prejšnji teden sledilo še popolno zaprtje ozkega mosta, ravno tako pri Gradišču, ki so se ga med tem časom posluževali mnogi avtomobilisti. Promet na velikem mostu pri Zagraju poteka namreč izmenično enosmerno, zato so tam vedno dolge kolone osebnih avtomobilov. Kot smo že prej povedali je bil ta most povsem zaprt za avtobuse in tovorna vozila, tako, da se sedaj ves ta promet odvija na pokrajinski cesti med Štandrežem in Žagrajem skozi Sovodnje. To seveda pomeni veliko obremenitev na tej prometnici, ki je bila prej sorazmero-ma manj uporabljena. Verjetno je velik promet na relaciji med Sovodnjami in Žagrajem prispeval k hudi prometni nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek pri Petovljah in je zahtevala svoj smrtni davek.
O nevšečnostih, ki jih povzroča takšno stanje in predvsem zaradi tega, ker bodo ostale stvari še nekaj mesecev nespremenjene smo se pogovorili z dvema trgovcema iz Sovodenj, ki imata trgovini tik ob tej nevarni cesti. Zanimalo nas je tudi kdaj je tu promet najbolj gost in kdaj je torej nevarnost
večja. Povedala sta nam marsikaj zanimivega.
Marko Cotič ima z očetom v So-vodnjah pekarno in slaščičarno: »Najhujši promet je nedvomno med 7.30 in 9. uro zjutraj ter okrog 17. ure popoldne. Velika večina jih gre namreč takrat v službo in ker je čakalna doba pri mostu v Zagraju prav zjutraj posebno dolga se mnogi raje preusmerijo na to pot. Poleg prometa osebnih avtomobilov je od zaprtja mostu pri Zagraju seveda bliskovito narastel promet avtobusov in tovornjakov. Prvih gre tu mimo več predvsem zjutraj, kar se tiče tovornjakov pa je promet stalen, prvič, ker niso tovornjaki pač vezani na čas, drugič pa zaradi tega ker prav pri Sovodnjah gradijo drugi tir železniške proge in torej trajajo dela cel dan.
Po mojem mnenju bi bila, za boljšo varnost prometa, prav ob konicah potrebna večja in bolj redna prisotnost organov javnega reda, ki bi bili lahko bolj »prepričljivi« za upoštevanje prometnih predpisov, ki se jih na žalost mnogi ne držijo.«
Gabrijela Uršič ima na križišču med cesto, ki iz Sovodenj pelje v Gradišče in tisto, ki gre v Gabrje, trafiko in trgovino z jestvinami:
»Nesmiselno bi bilo ponavljati, kako je prav to križišče posebno nevarno, saj se tu vrstijo prometne nezgode kot na tekočem traku. Večkrat se tudi zgodi, da kdo zavozi v mojo hišno ograjo. Lani se je 21-letni mladenič iz Gorice zaletel v smreko, ki je pred hišo in kmalu zatem tudi umrl. Nujno je torej, da se vsi držijo prometnih predpisov, saj je tu omejitev hitrosti vožnje na 50 kilometrov na uro in bi se ob upoštevanju te meje nedvomno zgodilo veliko manj nesreč. Moram si-
cer tudi povedati, da je ovinek pred mojo hišo izredno nevaren, ko začne deževati pa postane cestišče spolzko kot ledena plošča, kar je lahko usodno že manjši nepazljivosti.
Promet se tu začne že zelo zgodaj, okrog 5.30, največ pa ga je okrog osme ure, saj gre takrat največ ljudi v službo. Opazila sem, da je večja gneča tudi ob sobotah in nedeljah zjutraj, ko veliko ljudi gre k morju, in popoldne, ko se vrača domov.
praznik vina, ki ga bodo tokrat pripravili že štirinajstič. Obiskovalcem bodo ponujali odlična vina z zahodnega predela Brd, kulinarične dobrote, poskrbeli pa bodo tudi za prijeten zabavni in rekreacijski program.
Praznovanje bo trajalo od 1. do 4. avgusta.
Prošnje za priznanja CONI
Pokrajinski odbor združenja CONI obvešča, da so na razpolago, na sedežu pokrajinskega odbora, obrazci za prošnje za podelitev posebnih priznanj za leto 1985. Obrazce je treba vrniti, skupaj z mnenjem pristojnega pokrajinskega združenja, do 30. septembra letos. Za dodelitev lahko zaprosijo športna društva, ki so včlanjena v vsedržavno zvezo.
Mopedist iz Turjaka v smrtni nevarnosti
Priletni upokojenec iz Turjaka se je včeraj dopoldne okrog 11. ure zelo hudo ponesrečil med vožnjo z motornim kolesom po pokrajinski cesti št. 20 v bližini Škocjana ob Soči. Mož, 72-letni Giordano Clemente, se je z motornim kolesom peljal iz Škocjana proti domu v Turjak. Malo izven vasi je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad mopedom in nerodno padel na tla.
Reševalnemu osebju, ki so ga mimoidoči priklicali na kraj nesreče, je bilo takoj očitno, da je upokojenčevo stanje zelo hudo. Z rešilcem so ga nemudoma prepeljali v Trst, kjer so ga v katinarski bolnišnici sprejeli s hudo pridržano prognozo. Mož je pri padcu menda utrpel več zlomov in hujših udarcev, med temi tudi udarec v glavo, zaradi katerega so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za oživljanje.
kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Lussuria«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA 17.30-22.00 »La moglie vizio-sa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00-21.00 »Leteča giljotina«. DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. S. Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 10. uri Karolina Nm vak iz mrliške veže splošne bolnišnic na glavno pokopališče.
Beda in pasti tehnološkega razvoja
Ekologija za izboljšave znotraj obstoječega
Ameriški strokovnjak Barry Com-nroner je že leta 1973 objavil odzivno študijo, ki naravnost poziva k vsem tistim možnostim, ki bi lahko dodobra olajšale ekološke pritiske na naravo in predvsem seveda na človeka če se poslužimo sicer neustreznega ločevanja med obema temeljnima kategorijama. Treba je priznati, da je citirana študija v dobrem smislu realna, čeprav ji lahko kdo tudi očita pragmatičnost; realna v smislu upoštevanja splošnega stanja ekološke osveščenosti, ki ji je treba pomagati predvsem s potrpežljivimi in ne preveč zahtevnimi predlogi za drugačno vsesplošno človekovo obnašanje. Na prvem mestu je v tej vrsti uporaba dušikovih gnojil, ki pospešuje Propadanje okolja prek luženja dušika v površinske vode, na vsak način pa s Prekomerno intenzivnim izkoriščanjem zemlje povzroča njeno osiroma-šenje in izčrpanost. Splošna poraba dušikovih gnojil namreč od leta 1945 ves čas strmo narašča, če pa pogleda-mo razmere in potrebe znotraj posameznih nacionalnih ekonomij, potem brez težav ugotovimo, da je uporaba teh sredstev absolutno prevelika in v sedanjih količinah povsem nepotrebna ~7 gre torej za neke vrste mitologijo, ki podčrtava pospeševalnike večjega Pridelka preko vsake realne mere.
Drugi primer podobne vrste je mešanje svinca v avtomobilsko gorivo, kovine torej, ki enormno onesnažuje ozračje in je dosegla razširjeno uporabo predvsem v Združenih državah Amerike. Avtor je izračunal, da je uporaba te nevarne in strupene kovi-ue v avtomobilskem prometu docela odveč, razlika med maksimalno oktanskimi in nekoliko nižje oktanskimi gorivi je razmeroma zelo majhna, v veči-m primerov gre le za delno razliko v Pospeških, kar pa spet ne more biti bistvena postavka. Ne smemo namreč Pozabiti, da avtomobilizem onesnažuje že v dovolj izdatni meri z ogljikovim monoksidom. Če potem preskočimo že tolikokrat obravnavano problematiko, ki jo prinaša s seboj izkoriščanje električne energije ter proizvodnja primar-uih kovin, potem je o velikih energetskih in s tem tudi onesnaževalnih rezervah mogoče govoriti pri t. i. stanovanjski izrabi energije. V tej zvezi bi se dalo brez velikih pretresov prište-diti ogromno dragoceno energije, pri čemer pa smo spet pri elektriki, samo da sedaj ne v smislu krčenja ozemlja za izgradnjo novih elektrarn, ampak v smislu dobesedne izrabe tega na videz brezmejnega in lahko pridobljenega vira energije. Ko bi npr. ogrevali vodo 5 pomočjo lokalnega izgorevanja gori-
Darujte v sklad
Mitje Čuka
va, bi to pomenilo 44% manj porabljene energije od segrevnja z električnim tokom. Podobno je pri izrabi hladilnikov, kjer novejši primerki z lastnim odmrzovanjem potrošijo kar 32% več energije od standardnih tipov, ki jih je bilo treba od časa do časa preprosto odmrzniti. Ravno tako bi prištedili ogromno energije z ne pretirano izumetničenimi klimatskimi napravami in boljšo izolacijo — v celoti bi na ta način vsako gospodinjstvo prištedilo okoli 50% sedaj porabljene energije, kar istočasno pomeni, da ne gre za nikakršno odrekanje in pritrgovanje, ampak nekoliko manj razvajeno izrabo energetskih virov. Enako je z razsvetljavo, kjer so se razpasle premočne žarnice, ki ničemur ne služijo, kjer lahko opazujemo posebno v velikih mestih, neverjetno potrato javne razsvetljave itd. itd.
Zelo koristno, naravnost nujno bi bilo, da bi omejili uporabo pesticidov v kmetijstvu: nove kmetijske tehnike so razbile zemeljske cikle, pesticidi pa so porušili ravnotežje med rastlinskimi škodlivci in njihovimi sovražniki ter paraziti. Še in še poglavij našteva avtor in pravzaprav ves čas opozarja na eno samo dejstvo: energetsko razkošje je postalo eno izmed temeljnih mitov sodobne civilizacije, mitov, ki se ne zaveda več osnovne povezave med človekom in naravo in zaradi
tega ne pozna prave in še zdrave mere. Trošenje zaradi trošenja, vse bolj prefinjene izrabe vsakodnevnih energetskih pretvornikov, ki navadno služijo nesmiselnemu udobju, se pravi, finesam udobja, ki so že skorajda groteskne, vse se v nekakšni nehoteni dirki in tekmovanju stopnjuje iz dneva v dan, brez kritične misli, predvsem pa brez tistega okvirnega osveščanja, ki pravzaprav šele sedaj počasi in vse intenzivneje stopa v našo sodobno zavest. Ni bila nobena redkost slišati naše prednike, rojene na prelomu stoletij, da je npr. morje tako velikansko in ogromno, da ga preprosto ni mogoče zamazati, in isto velja za atmosfero. V tem prepričanju je bil drugačne vrste ponos, zadovoljstvo z varnostjo, ki jo prinaša narava s svojo neizmernostjo in bogastvom. Dandanes takšno prepričanje ne pride več nikomur na misel, ker pač zaradi fantastičnega razvoja ni in ne more biti realno. Toda videti je kar je tudi logično da se je težko sprijazniti z novimi dejstvi, smeri razvoja so premočne in preveč utečene. Treba bo poiskati nove vire moči in razmišljanja, po vsej verjetnosti se človeku ponuja možnost, da okrepljeno sproži svoje resnično duhovne sile in si poišče nove ali že pozabljene (kulturne) cilje življenja in svojega smisla.
JANEZ POVŠE
Antologija spisov revije »Umana«
Dr. Aurelia Gruber Benco je pred kratkim izdala izbor spisov revije "Umana", ki jo je sama urejala ves čas njenega izhajanja, to je od leta 1951 do leta 1973. Izbor zajema namreč prav to obdobje. Bencova je izbor uredila v tri vsebinske sklope: prvemu je dala naslov Politika in kultura, drugemu Humanistični in znanstveni eseji, zadnji pa preprost naslov Jezikoslovje. Vsi objavljeni spisi, kljub temu da se z vsebino nekaterih ne strinjamo, so na visoki umetniški in znanstveni ravni. Že bežen pregled kazala (E. Montale, Biagio Marin, Igniazio Weiss, Lidia Dekleva, Jolka Milič in drugi) je zadosten dokaz za kakovost izbora.
Uvod, za katerega je poskrbela sama Gruber Bencova, je zanimiv, saj nam nudi presek skozi življenjepis avtorice in njene znane družine, predvsem pričevanja o delu Avrelijinega očeta Silvia Benca. Zagnanost in prepričanje, s katero je Gruber Bencova ustvarjala revijo "Umana" vzbujajo v bralcu globoko spoštovanje. Tudi sodbe, ki jih daje avtorica o lastnem političnem opusu ne gre prezreti. Revija je nehala izhajati leta 1973. To jo je obvarovalo pred izkušnjo, v katero se je zapletla njena stvariteljica, mislim, namreč na Listo za Trst.
Vsi vemo, kako je Gruber Bencova zapustila Listo. O tem je v pričujočem spisu zapisala: "Mi dissociai da una protesta popolare diventata partito, infelice copia delEendemico fascismo di irontiera." Bencova zaključuje svoj spis z upanjem, da bo nekdo v bodočnosti ustanovil tretjo Umano, po prvi, ki jo je ustanovil Silvio Benco in drugi, ki jo je vodila Gruber Bencova. Glede na kakovost prvih dveh, nam ne preostane drugega, kot da se priključimo temu upanju. Knjiga stane 35.000 lir. (W)
Tudi v šesto gre rado
ii. _
Bi se raven znižala, če bi prevedli kakšno črtico Brune Pertot ali opozorili na njeno rahlo ironično in tako subtilno prozo in poezijo, saj se niti docela ne zavedamo njenih kvalitet? In še in še in še. Naša ozkosrčnost me naravnost zmrazi. Namesto da bi dali ob taki izjemni priliki (in tudi izjemno redki priložnosti "il contentino" vsem) in poskrbeli, da pride do izraza vse, kar je dobrega (ali samo mislimo, da je dobro, kaj pa je to, če kaj tvegamo, če se kdaj potegnemo za umetnika, ki se čez leta magari izkaže slab? Nič. Rajši ko pa da mečemo polena veljavnemu književniku, ali pa se oportunistično bojimo izraziti svojo misel, dokler ni dodobra afirmiran, spoštujoč devizo: Noi ci muoviamo solo per andare sul sicuro.
No jaz sem povedala svoje, "krivci" pa naj me linčajo.
Dieci e lode uredništvu revije II Territorio in njenemu direktorju Rinaldu Rizziju. Sette piu pa "našim", ki so lahko vplivali in neposredno svetovali, pa se niso zavzeli s toplim priporočilom, da kdaj spet vzamejo v roke knjigo Angela Are in Claudia Magrisa Trieste - Un'identita di frontiera (Einaudi - 1982). Naj jo lepo odprejo na strani 121 itd. in naj pozorno preberejo imensko kazalo, kdo vse nstopa v eseju. Slovenski avtorji tokrat ne pridejo v poštev. Kar se njih tiče, je že Pahor več kot izčrpno in eruditivno povedal pri predstavitvi knjige pred leti v Kulturnem domu v Trstu. Italijanske avtorje oz. tržaške naj premišljeno in prav počasi pretehtajo, magari tu in tam naj pogledajo v besedilo, da zvedo kaj več in ugotovijo, o kom je govor. Je Magris mar spregledal kakšno bolj ali manj ali nič važno tržaško ime? pa naj bo še tako majčken pisec ali pisunček (Cusin, Bordon, Ferrari, Cecovini) ali velikan evropske stature? S kakšno prav redko izjemo (recimo Valeria Sisto Comar, a ona živi tako samotno življenje in povsem odrezana od tržaškega kult. dogajanja, da povem z njenimi besedami: a mille miglia dal sottobosco culturale triestino, da ni niti čudno, če je ni opazil! Saj kmalu še sama ne bo več vedela zase!) No, Magris zna vsakogar tako pozitivno uporabiti, ga zna uveljaviti, mu dati težo in pomen, ga skratka upoštevati, tudi on je člen ali opeka brez katere ni moč - - v tej veliki in posebni zgradbi, tako v sebi kontradiktorni in razklani, pa vseeno ne brez čara, ki se ji pravi Trst in njena tržaškost (triestinita) v dobrem in slabem pomenu in kar sodi zraven (e dintomi). Holojan Magris je znal.
Kaj pa mi? Posedujemo tak koheziv? Ki na splošno Italijanom ne manjka. Ni samo Mgrisova posebnost. Nam, naj še tako obračamo in obrnemo, očitno manjka... kolektiva?... nacionalna?... zavest, skupinska duša... razdvaja nas in boleče trga lo spirito di parte. Škoda!
No, vseeno, prekrasna publikacija. S kakšno vidno pego in pegico kot sonce.
Kar se pa nas tiče: no, ja, taki smo, ni kaj. In noben bojg (pa noben hudič) nas najbrž ne bo spremenil, naj se še tako trudi in zavzema. Ce nas ni do zdaj! Taki smo! Včasih obupno piccolini (malenkostni), včasih ozkosrčni, da je kaj, in skoraj zmerom prej vsaksebni kot vzajemni. Zato je še najboljše, da tega ne dramatiziramo, da se zbogamo s svojo naturo in s samimi seboj in ne zahtevamo od sebe preveč, kaj še mirakeljnov. Taki smo. Naši smo. In bog naj nas dolgo živi v prelepem in vedno lepšem sožitju z našimi sosedi, a zlati s samimi seboj, kar nam gre bodimo iskreni in recimo bobu bob in popu pop malce bolj slabo od rok.
Post scriptum: Še to. Včeraj zvečer, ko je bil ta članek že dotipkan, sem brala odgovor Ivana Verča Spadaru. Verča sem šla prav namerno iskat, ker me zanima, kaj mislijo mlajši nasploh (in kako mislijo) in seveda posebej kako in kaj misli on. Zelo zanimiv zapis, rada bi z njim nekoč, ko bo naneslo, bolj na dolgo podiskutirala, se dotaknila, poglobljeno kakopak, vseh tjavdan navrženih misli in vprašanj, se z njim pač dokopala do nekakšne sinteze. No, danes bom povedala samo to, da sem se malce (prej prizanesljivo in razumevajoče kot ironično!) nasmehnila njegovi trditvi ali ugotovitvi, da je on "in sostanza, uno sloveno un po' particolare..." In to pravi nečak nekega gospoda Merkuja, ki piše šarmantna pisma v Ljubljano... komu? UNEJCEM. Pa kaj ne goji nobenih stikov z ljudmi? Pa z nami Primorci, ki smo že skoraj 40 let priključeni? Meni gre kar na smeh, ko zaslišim Sežanca — in to se prav pogosto dogaja — ali Dutovca ali Komenca ali Idrijčana itn. praviti malodane konspirativno, da smo mi, mi tja do Postojne, to je do nekdanje italijanske meje... drugačni, iz druge pašte, pardon, testa... Dragi Verč, jaz ne poznam niti enega "zamejca" (isto velja za italijansko manjšino pri nas!), ki ne bi bil "in sostanza uno sloveno un po ali molto particolare. Seveda poseben na najrazličnejše načine! Ahime (ali na srečo!) e la sorte dei diversi, gre za usojenost drugačnih. A je predolgo in prekomplicirano, da bi se tu razpisala o tem. Verču svetujem, da kdaj vzame v roko Alberta Nemmija (alžirski Jud) in recimo prebere knjigo Portret Juda (Portrait dun Juif), pa njegovo nadaljevanje Osvoboditev Juda. Ali pa Portret koloniziranca in kolonizatorja. Ali pa luomo dominato. Zakaj? Bo že zvedel ob branju! Danes samo to! Da se ne bo počutil preveč "osamljen" v tej svoji drugačnosti ali partikularnosti, mu javno sporočam, da tudi jaz štejem Daria Foa, Eduarda, Enza Jannaccija, pa Sordija (in tako dalje v neskončnost) kot celoviti del mojega sveta, brez katerega bržčas bi me bilo pol manj, a to občuti vsak človek, kjerkoli ki lahko, bogato razpolaga z dvema kulturama ali še več. Ki ni utesnjen le v enih plankah, ne glede kakšnih. Povedano zelo površno in naglo, a upam, da nama bo čas še dopuščal vsestransko poglobitev te silno privlačne in tople in aktualne problematike. A' bientot, mon ami! Ci risentiremo.	JOLKA MILIČ
Sprehod po »umetniškem mestu« Darmstadtu v ZRN
Poletni meseci niso značilni samo Oradi velikih kolon turistov, ki se va-s^°..Profi letoviščarskim krajem. Na voji p()[j se marsikdo od teh iskalcev Prostitve. ustavi tudi v večjem ali anjšem mestu, da si ogleda muzej, ^‘Pakoteko, zgodovinske in umetniš-® sPomenike, kar seveda nekoliko peniti dopust. Kot rečeno, niso le uka središča bogata z umetninami,
saj naletimo čestokrat tudi v majhnih ali manjših mestecih na cel kup umetniških podob, galerij ali kar na odprta raztavišča — forme vive.
Na svojem nedavnem popotovanju po Zahodni Nemčiji sem se s presenečenjem srečal z razmeroma bogato "razstavo" v mestecu Darmstadt. Gre pravzaprav za vrsto umetniških stva-
ritev, ki so dane na ogled kar v glavnem mestnem parku: to so dela modernizma in postmodernizma.
Lahko bi rekli, da je mesto Darmstadt intelektualni in umetniški center ne samo dežele Hessen, pač pa je ob Munchnu, Bonnu, Kolnu in drugih večjih mestih eno izmed zanimivejših središč celotne ZRN. Tu se je na primer leta 1786 rodil skladatelj, pianist in dirigent, predstavnik zgodnje romantike, Karl Maria von Weber. Ta veliki skladatelj je ustvaril nemško nacionalno opero in izdelal osnove glasbene drame.
Tudi lirski pesnik, simbolist ter vodja nemške pesniške šole larpurlar-tizma Stephan George je leta 1868 zagledal luč sveta v Darmstadtu. Ta pesnik je v nemščino prevedel Danteja, Shakespeara, Baudelaira in druge. Leta 1927 je George prejel tudi Goethejevo nagrado.
Znamenit predstavnik Darmstadta je še eden izmed največjih svetovnih
kemikov Julius von Liebig. Liebig je bil univerzitetni profesor v Giessnu in Munchnu. Štejejo ga za enega izmed izumiteljev oziroma ustanoviteljev "poljedelske kemije". Predlagal je namreč uporabo umetnih gnojil v poljedelstvu. Omenili smo le tri največje in najslavnejše može, ki so se rodili v tem nemškem mestu. Poleg njih pa bi se lahko spomnili še katerega.
Ob koncu naj omenimo, da je v tem mestu tudi zelo odmeven znanstveni simpozij Darmstddter Gesprache, na katerega se prijavijo znanstveniki, umetniki in pedagogi iz vsega sveta. Mi vam na tem mestu posredujemo le nekaj pogledov na to zanimivo mesto.
Tekst in fotografije MARIO MAGAJNA
Proces o črnih stavah: priče v glavnem potrdile prejšnje izjave
Pričakovanje za današnji poseg De Biaseja
MILAN — Proces o črnih stavah bi moral danes preiti v živo, saj bi besedo moral imeti preiskovalni sodnik De Biase. Če bo šlo vse po načrtu, in glede na dosedanji potek skoraj ni dvoma, da se bodo držali predvidenih rok.v, bi morali že drevi ali najkasneje jutri imeti besedo branilci, tako da se do nedelje lahko vse zaključi. Zatem so bo preiskovalna komisija u-maknila, da izreče razsodbo, ki jo lahko pričakujemo najkasneje v torek, razen v primeru (le malo verjetnem), da bi počakali še na obravnavo o C ligi.
Danes zjutraj bi se razprava morala končati, saj predsednik preiskovalne komisije še vedno upa, da se bo javila še katera izmed prič. še zlasti bi bil seveda zaželen Armando Car-bone, pa tudi Legrenzi, Meriggi, da
omenimo le nekatere. Poznala se je posebno odsotnost Carboneja, ene glavnih osebnosti kazenskega postopka v tej zadevi, čigar pričevanj se niso mo-g.'. poslužiti, da ne bi kršili tajnosti preiskave, ki teče pred kazenskim sodiščem, tako da je morala tudi preiskovalna komisija športnih oblasti v marsičem spremeniti svojo strategijo.
Bistvenih novosti včerajšnja zasliševanja niso prinesla. V glavnem so priče potrdile svoje prejšnje izjave, nekateri pa so izkoristili priložnost in terjali pravico: »Za to, kar sem rekel v slačilnici, med štirimi stenami,« je na primer dejal predsednik Catanzara Albano, »so me izključili kar za 17 mesecev. Pričakujem, da bo sedanji proces popravil to krivico.«
Pred sodnim zborom so se tako včeraj vrstili nogometni sodniki, bivši i-
gralci, vodstveno osebje. V glavnem so se pričevanja sukala okrog nekaterih tekem, posebno Udinese - Napoti m Cagliari - Perugia. Nekaj razburjenja pa je sprožilo grozilno pismo, ki so ga našli pred vrati sobe, v kateri je nastanjen vodja preiskovalnega urada Co:rado De Biase. V pismu so bila navedena tudi imena ostalih treh članov preiskovalnega urada (Carabba, Porctddu in Laudi). Ob vsakem imenu je bil narisan križ, na listu pa je bila še sigla N. E. Pismo so seveda izročili varnostnim organom.
Fantoni za novo sezono
VIDEM — Včeraj je bila predstavitev videmskega košarkarskega prvoligaša Fantoni ja, katerega cilj v novi sezoni je po besedah predsednika Cai-
nera obstanek v A-l ligi. Cainero je tudi povedal, da bi že ta teden morali rešiti vprašanje drugega tujca. Nekateri igralci (Tombolato, Bettarini, Milani, Iviaran, Ottaviani, Solfrini, Fusatti Vio in Silvestrini) so že odpotovali v Fond. Priprave se bodo nadaljevalo v Tol-meču, kjer se jim bosta pridružila še Turel in Wright.
Katy Bosvvell pri Ginnastici
TRST — Ameriška košarkarica Ka-ty Bosvvell (bek, 181 cm) bo ojačila vrsto tržaškega prvoligaša Ginnastica triestina (bivši Latte Carso). Zadnji dve sezoni je Bosvvellova igrala v Španiji, pri Tenerifeju. V zadnji sezoni je dosegla poprečno 26 točk na tekmo in jo polovila po osem odbitih žog. Dala je tudi štiri asistence na tekmo.
PLAVANJE: na 800 m kravl
Nov evropski rekord
ED1NBURGH (Škotska) — Britanska plavalka Sarah Hardcastie je postavila nov evropski rekord v plavanju na 800 m kravl s časom 8’24”77. Hard-castlova je znamko dosegla na igrah Commonvvealtha. Pomembno je predvsem dejstvo, da je to trenutno edini evropski rekord, ki ne pripada plavalkam' NDR, saj so vsi ostali rekordi, bodisi posamezni bodisi štafetni, last vzhodnonemških plavalk. Tudi prejšnji rekord na tej razdalji je pripadal Vzhodni Nemki, in sicer Straussovi, ki ga je postavila junija v Vzhodnem Berlinu s časom 8’26”52. V absolutnem merilu je znamka Hardcast-love velike vrednosti, saj je prejšnji rekord popravila za skoraj 2 sekundi.
Antognoni lahko trenira
FIRENCE — Po včerajšnjih zdravniških pregledih so izjavili, da je z Antognonijevim kolenom vse v najboljšem redu in da nogometaš lahko prične s treningi.
S AH: po prekinitvi v drugi partiji za svetovni naslov
Kasparov v boljšem položaju od Karpova
Garri Kasparov
LONDON — Včerajšnjo drugo partijo dvoboja za svetovni šahovski naslov sta Kasparov in Karpov prekinila
v 41. potezi in jo bosta nadaljevala danes jpopoldne. Vse pa kaže, da je izzivalec Karpov, ki igra s črnimi figurami, v težkem položaju. Kasparov i-ma namreč pešca več in zgleda, da odločno igra na zmago.
Karpov je v uvodnem delu razvil Nimcovičevo indijsko obrambo in postavil oba tekača na solidno in aktivno mesto. Svetovni prvak si je ob tej potezi vzel kar 44 minut za razmislek. Že takoj so izvedenci, ki sledijo dvoboju, izrazili mnenje, da se partija ne more končati drugače kot z zmago e-nega ali drugega. To je zatrdil tudi nizozemski mojster Gvenadij Sosonko, ki je napovedal, da bo boj zelo spektakularen. Kako se bo resnično končalo, pa bomo izvedeli danes.
Danes pokal Placci
IMOLA (Bologna) — Danes bo na sporedu kolesarska dirka za 36. pekal
Placci. Dirko si bo ogledal tudi selektor Alfredo Martini, ki bo tako imel priložnost, da sestavi seznam tekmovalcev, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva v Coloradu Springsu.
Caninsova in SP
LA VILLA IN BADIA (Bočen) — Po velikem slavju, ki so ji ga priredili po povratku iz Francije, italijanska kolesarka Maria Canins že misli na svetovno prvenstvo. Njen glavni problem je seveda, kako obdržati formo, zato se namerava udeležiti nekaterih d rk.
Play off v španskem
nogometnem prvenstvu
MADRID — španska nogometna zveza je včeraj potrdila, da bodo v prihodnjem nogometnem prvenstvu, ki se prične 31. aVgusta, uvedli sistem play offa.
KOŠARKA: na ženskem mladinskem EP
»Azzurre« in »plave« brez težav
PERUGIA — Italijanska ženska reprezentanca je v četrtem kolu kvalifikacijskega dela evropskega mladinskega košarkarskega prvenstva gladko odpravila ekip) ZRN z izidom 73:44. Varovanke trenerja Novarine so sedaj resen kandidat za vstop v polfinale. Vse se bo odločilo na tekmi z Romunijo, ki na razpredelnici zaostaja za I-talijankami za sami dve točki. Romunke so pa premagale Madžarsko in tako potrdile, da ne mislijo odigrati podrejene vloge. V B skupini je torej precej stvari še odprtih. Edino Sovjetska zveza sistematično zmaguje z ogromnimi prednostmi nad tekmicami.
V A skupini (Gualdo Tadino) pa se nadaljuje premoč jugoslovanskih košarkaric, ki so gladko premagale tudi Češkoslovaško (77:42). Po tej zmagi so Vasojevičeve igralke še vedno nepremagane in prve na začasni lestvici z 8 točkami.
V zadnjem kolu se bodo jugoslovanske reprezentantke spoprijele z nizozemskimi vrstnicami, ki imajo 4 točke, saj so izgubile v srečanju s Poljsko. V polfinalni del se bosta torej avtomatično uvrstili SZ in Jugoslavija, medtem ko bo treba za ostali dve moštvi počakati na izide srečanj Italija - Romunija, Švedska - Poljska in Francija - ČSSR.
IZIDI 4. KOLA IN LESTVICI
A SKUPINA (Gualdo Tadino): Francija - Švedska 58:57; Poljska - Nizozemska 54:50; Jugoslavija - ČSSR 77:42; LESTVICA: Jugoslavija 8; Nizozemska, Francija in Poljska 4; švedska in ČSSR 2.
B SKUPINA (Perugia); SZ - Španija 79:35; Romunija - Madžarska 54; 50; Italija - ZRN 73:44; LESTVICA: SZ 8; Italija 6; Romunija 4; Španija, ZRN in Madžarska 2.
šport na primorskem
V ospredju veslači in atleti
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
SABLJANJE: svetovno prvenstvo
Italiji srebro
♦
SOFIJA — Italijanke niso ponovile uspeha moške vrste, ki je v floretu osvojila svetovni naslov. V finalu za prvo mesto je namreč italijanska ženska vrsta morala priznati premoč Sovjetske zveze, ki je zmagala z gladkim 9:3. Po prepričljivem jutranjem uspehu proti Vzhodni Nemčiji (9:1) in zatem še proti Zahodni Nemčiji (9:5) je namreč kazalo na najbolje. V popoldanskih urah, po odmoru, pa jih dobesedno ni bilo prepoznati. Danes se bo svetovno prvenstvo nadaljevalo s tekmovanji finalnega dela v sablji moško posamezno, pričela pa se bodo tudi srečanja v sablji ekipno.
Laffite operiran
PARIZ — Operacija avtomobilskega pilota formule ena Jacguesa Laffite-ja, ki se je resno poškodoval med dirko za VN Anglije 13. t.m., je trajala kar 14 ur. Laffite je namreč imel več zlomov na nogah.
KOPER — Legaška tekmovanja so zdaj, sredi poletja, prava redkost. Na Primorskem se za točke borijo le vaterpolisti. Koper, ki nastopa v drugi zvezni ligi, nima velikih uspehov in je pri dnu prvenstvene lestvice. V republiški ligi pa nastopata koprska Žu-sterna in Renče. Bolje se držijo Koprčani.
Številni primorski športniki se zdaj selijo s termovanja na tekmovanje. Novogoriški kajakaši in kanuisti so uspešno nastopali v Borca di Cadore v Italiji, kjer sta zmagala svetovni mladinski prvak Čeme in Brezigar.
Na mladinskih balkanskih atletskih igrah v Izmiru je bila Novogoričanka
Ksenija Pavlovič prva v štafeti 4x100 m, druga pa na 200 m. Tudi Marinič je tekel v zmagoviti štafeti 4x400 m, na 400 m pa je osvojil srebrno medaljo. Na svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju na češkoslovaškem je odpotovala posadka koprskega dvojca s krmarjem. Jadralci Orel, Potokar in Beltram pa tekmujejo na svetovnem prvenstvu na Finskem za razred eu-ropa.
Od bližnjih športnih prireditev na Primorskem omenimo conski turnir za svetovno prvenstvo v dami, ki bo v Bovcu od 3. do 9. avgusta. Sodelujejo igralci iz Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije. (DK)
Tenis: Cane v 3. kolu
HILVERSUM (Nizozemska) — Z zmago s 6:1, 6:3 proti Nizozemcu Lodderju se je Italijan Paolo- Cane uvrstil v tretje kolo mednarodnega teniškega turnirja.
Nizozemska trdno upa
na olimpijske igre
AMSTERDAM — Na Nizozemskem so trdno u ver jeni, da bodo organizacijo olimpijskih iger leta 1992 pove-rili Amsterdamu. »Lahko zagotovimo varnost, učinkovitost, poleg tega imamo še največ možnosti, da se izognemo bojkotu,« zagotavljajo. Iz neke ankete izhaja, da je kar 80 od sto prebivalstva naklonjeno organizaciji iger. Če stroški za njihovo izvedbo ne bodo sloneli na ramenih prebivalstva, pa se jih je kar 92 od sto izreklo za OI.
Oliva zmagal
CAPO D’ORLANDO — Svetovni prvak v supervelter kategoriji, italijanski boksar Patrizio Oliva, je sinoči po točkah premagal Američana Eriča Martina.
»Pokal Havelange«
RIO DE JANEIRO — Brazilija bo ob 75-letnici ustanovitve brazilske nogometne zveze organizirala turnir za »pokal Havelange«. Na turnirju, ki bo od 3. do 11. junija 1989, bodo nastopili vsi dosedanji svetovni prvaki: Italija, Argentina, Nemčija, Urugvaj, Anglija in Brazilija.
Voeller ostane
BREMEN — Zahodnonemški napadalec Rudi Voeller bo pri enajsterici Wenderja ostal vse do leta 1990. Spor-tingu iz Lizbone pa je prestopil mehiški nogometaš Manuel Negrete.
Z občnega zbora ŠD Sovodnje: obetajo se precejšnje novosti
Kljub pasji poletni vročini in malo neobičajnemu datumu za sklicanje občnega zbora, se je v Kulturnem domu v Sovodnjah v torek zvečer zbrala lepa množica vaščanov, članov športnega društva Sovodnje, da bi skupaj opravili obračun letošnje jubilejne tridesete sezone delovanja in začrtali smernice za naprej. Z množično udeležbo je bilo znova potrjeno, da vlada v vasi veliko zanimanje za športno problematiko in da je število nav-
dušencev v okviru športnega društva res veliko, kar je jamstvo za uspešno delovanje tudi v naslednjih letih.
Iz živahne razprave, v katero so posegli številni člani, ki so pokazali, da jim je obstoj društva pri srcu, je prišla na dan potreba po spremembi statuta, ki je v nekaterih točkah zastarel in dejansko ne odgovarja več stvarnim potrebam društva. Prva naloga novega odbora pa bo uradno preimenovanje društva iz Savogna v Sovod-
nje, saj se bodo tako tudi končale nepotrebne polemikte o tem vprašanju.
V svojem obširnem poročilu se je predsednik društva Davorin Pelicon zahvalil vsem, ki so še posebno v zadnjih časih žrtvovali veliko prostega časa za društvo in pripomogli, da so praznovanja v okviru tridesetletnice povsem uspela. Že od samega začetka je delo slonelo na ramemih mnogih prostovoljcev, ki so brez vsake osebne koristi vedno zavihali rokave, ko je bilo treba priskočiti na pomoč. Ravno v teh dneh so tudi potekala dela na nogometnem igrišču, kjer so po večtedenskem trudu uredili, da bo iz globine 35 metrov pritekala voda, ki bo služila za namakanje igrišča.
Pehcon se je v poročilu dotaknil delovanja vseh štirih odsekov: nogometnega, odbojkarskega, za otroško telovadbo in rekreacijo. Največje spremembe se obetajo pri odbojkarski sekciji, saj so že dalj časa v teku konkretni pogovori, da bi prišlo do združitve ženskih ekip Sovodenj in Doma. Z združitvijo bi bil storjen kvaliteten skok, ki bi bil velikega pomena za ženski šport na Goriškem.
Tudi v okviru nogometne ekipe bo prišlo do raznih zamenjav igralcev, saj bodo garnituro članske ekipe, ki bo nastopala v prvenstvu tretje kategorije, sestavljali mlajši igralci. Več-
ja pozornost bo posvečena tudi delu s podmladkom. V ta namen bodo priredili treninge za najmlajše, ki bodo tudi nastopali v prvenstvu.
Predsednik sovodenjskega društva je še prisotne opozoril na fiskalne probleme, s katerimi se dandanes soočajo športna društva. Zato je izrazil zahtevo, da bi morala ZSŠDI ali SDGZ poskrbeti za kvalificiranega človeka, ki bj pomagal vsem društvom pri reševanju upravnih problemov.
Po tajniškem poročilu, ki ga je prebrala Gianna Marson, ki je ugotovila, da je bilo delovanje v preteklem letu dokaj plodno, so sledili pozdravi številnih gostov, ki so se udeležili občne-
.ga zbora. Med drugimi je udeležence pozdravil predsednik teritorialnega cid-bora za Goriško pri ZSŠDI Aldo RU' pel, ki je poudaril dobro sodelovanje med Združenjem in sovodenj skim dru; štvom v vseh teh kitih. Rupel je tudi podčrtal važnost gojenja rekreacije bj otroške telovadbe in zaželel, da bi tudi ti dve skupim še naprej uspešno delovali.
Občni zbor se je zaključil z volitvami, na katerih so izvolili razširjeni odbor s 33 člani, 3 člani pa sestavlja' jo nadzorni odbor. Novi odborniki se bodo sestali že danes, ko bodo iz svoje srede izvolili predsednika in porazdelili še ostale funkcije. (MAL)
SEZONSKA RAZPRODAJA
ŠPORTNA OPREMA IN OBLAČILA
TRST — Ul. Ponziana 5 — Ul. delTIstria 13
Marko Černe, svetovni mladinski prvak v kajaku
Trdo delo in zraven še učenje Kolajna stimulacija za naprej
Prilike, da lahko malo pokramljaš s kakšnim svetovnim prvakom, nimaš ravno vsak dan. Še manj možno pa je, da svetovni prvak živi samo nekaj kilometrov stran. Marko Černe, ki je ravnokar osvojil zlato kolajno na mladinskem svetovnem prvenstvu v kajaku, je namreč doma iz Solkana. Ko snio ga obiskali, je bilo pri njem doma Precej vrveža, saj so mu prihajali čestitat sosedje in sorodniki, ki so ponosni na fanta, ki je tako visoko ponesel inie domačega športa. Takoj so nam Povedali, da stanuje v sosednji hiši Jure Franko, ali boljše rečeno je stanoval, saj mu obveznosti ne dopuščajo, da bi se kaj dosti lahko odpočil v domačem okolju. Vsi Solkanci so zelo Ponosni, da sta v njih sredi zrasla dva vrhunska športnika, ki sta ponesla jugoslovanski šport v sam svetovni vrh.
Marko je na intervjuje že navajen, ?aj so ga vsi v teh dneh iskali, da bi Jim kaj povedal o tekmovanju, kjer je ugnal vso svetovno elito v slalomu na divjih vodah.
»Postati svetovni prvak je doživetje, ki se ga ne da opisati. V tem trenutku mi prihajajo na misel predvsem vse težave in trud, ki sem ga vložil v ta šport in z veseljem lahko ugotovim, da so se razne odpovedi povsem splačale. Vedeti je treba, da se mora športnik, ki se odloči za vrhunska tekmovanja marsičemu odpovedati. Predvsem časa za zabavo v diskotekah ali za počitni-ce na morju je bolj malo. Po pravici povedano, mi je bilo sprva vse to zelo težko, s časom pa sem se le privadil in sedaj mi je vsakodnevno treniranje Postalo prava zabava«.
Marko, ki bo dopolnil letos osem-n?jst let, je študent, tako da mora treninge in tekmovanja usklajevati tudi s
študijskimi obveznostmi. Vse to mu seveda delatežave, saj se mora večkrat učiti tudi v poznih nočnih urah.
»Na srečo so meni in drugim klubskim prijateljem šli profesorji na šoli še kar na roko in so pokazali veliko mero razumevanja. Vodstvo našega kluba je že v začetku leta predstavilo plan treningov in obvestilo šolske oblasti o morebitnih odsotnostih. Sošolci mi sicer malo zavidajo, češ da veliko potujem po raznih evropskih državah, ne vedo pa, da po končanem treningu vzamem v roke še knjige, saj me ob povratku domov čakajo še izpraševanja in šolske naloge, tako da nimam na potovanjih mnogo časa, da bi se lahko kaj odpočil in oddahil«.
Kdaj si se pravzaprav odločil in prijel prvič vesla v roke?
»H kajakaštvu sem se približal pred 5 leti po naključju, saj sem se odzval razpisu, ki ga je novogoriški kajakaški klub poslal po šolah. Najprej sem pričel z vadbo na mirni vodi, ki je primerna za začetnike. Ko sem osvojil osnovne veščine sem se podal na bolj tekoče vode, potem pa še na divje vode in na brzice. Rezultati so bili že od vsega začetka spodbudni, tako da sem pričel resneje trenirati. Takoj sem se opredelil za tekmovanja v slalomu, saj se mi zdi vožnja med vratci mnogo bolj atraktivna od samega spusta, ki je bolj enoličen.
Trenutno treniramo na Soči, seveda tam kjer je voda bolj deroča, mnogo časa pa prebijemo na divjih vodah v Avstriji in Franciji. Poleti treniramo vsak dan dvakrat po dve uri, v zimskem času pa imamo poleg samega vežbanja na vodi tudi dve uri posvečeni kondicijskim pripravam v telovadnici.
Treniranja na vodi ne opustimo niti pozimi, saj bi ob neugodnih vremenskih pogojih prevečkrat pavzirali, kar pa bi se poznalo na samih tekmovanjih. Tako smo že veslali tudi ko je bila temperatura nekaj stopinj pod ničlo, če pa je bil mraz nevzdržen, smo raje potencirali delo v telovadnici«.
Pred osvojitvijo naslova državnega prvaka je mladi solkanski kaja-kaš bil dvakrat mladinski državni prvak v slalomu, priboril pa si je tudi zlato odličje v skupinski vožnji za članske ekipe tako v slalomu kot v spustu. Ob celi seriji res izrednih dosežkov v državni konkurenci in ob dejstvu, da je Jugoslavija med vodilnimi državami v kajakaštvu, kaj si si nadejal od tega svetovnega prvenstva?
»Pred pričetkom tekmovanja nisem mislil, da bom lahko stopil na najvišjo stopničko. Na tihem pa sem si le želel medalje, tudi bronaste, ki bi že predstavljala veliko zadoščenje. Ko sem po prvi vožnji dosegel najboljši čas, za končno uvrstitev pa pride v poštev samo najboljši rezultat obeh spustov, sem se v tistem kratkem premoru med eno vožnjo in drugo skušal čimbolj odpočiti. To so morda najbolj težki trenutki, saj je nevarno, da lahko živci popustijo in se večletni trud v trenutku izjalovi. Zahvaliti se moram zato trenerju Tomažiču, ki mi je stalno stal ob strani in mi svetoval, katere napake moram popraviti, tako da sem v drugem spustu še izboljšal svoj čas, kar mi je zagotovilo končno zmago«.
Slavje ob velikem uspehu je bilo nepopisno. Praznovanja pa se niso zaključila v Avstriji, kjer je za Marka in druge predstavnike KK Soške elektrarne navijala skupina petdesetih Novogoričanov. Svetovnega prvaka je čakal še veličasten sprejem, ki so mu ga pripravili v Solkanu. Prijatelji so pripravili velik slavolok, velika množica pa se je podala z zastavami v roki po novogoriških ulicah.
Kakšne načrte imaš za naslednjo sezono?
»Naslednje leto bom prestopil v članske vrste, kjer je trenutno v državi velik izbor odličnih tekmovalcev. Zelo težko se bo zato preriniti v državno reprezentanco, čeprav upam, da se mi bo kmalu tudi ta želja izpolnila. Večjih ciljev si sedaj nisem še zastavil, saj sem še presrečen zaradi te zlate kolajne, tako da nisem še začel misliti na bodočnost. Brez dvoma pa predstavlja zmaga na svetovnem prvenstvu veliko zadoščenje in stimulacijo, da bi še trdneje poprijel za delo«. (MAL)
(Na slikah: mladi Marko Černe med svojo zmagovito vožnjo in z zasluženo kolajno)
Pri ŠD Juventina predvidene novosti
Drevi ob 20. uri, oz. 20.30 bo v Domu ^ Budala v Štandrežu redni občni zbor ŠD Juventina. Zanj vlada veliko Zanimanje, saj bi moral predstavljati Preosnovo v okviru društva, potem ko Je bilo vodenje v zadnjih letih zelo '■'Prašljivo, tako da so se skoraj vsi odborniki umaknili in je delovanje sko-rai zamrlo (ostala je samo članska eki-Pa' ki pa ni bila odraz vaške skupnos-P)- Potem ko je občina odobrila načrt Za gradnjo novega nogometnega igriš-rrikV Štandrežu, se je skupina bivših odbornikov večkrat sestala z željo, da .1 ojačila vodstvo društva. V ta namen J® bilo več pripravljalnih sej, na kate-ld so skušali predvsem sensibilizirati So vaško skupnost in jo opozoriti na Pomembnost obstoja slovenskega Portnega društva v Štandrežu. Zdi se, a so seje obrodile sadove, saj so se omačini zavedeli, da je za obstoj , Nštva potrebno novih sil in bodo po-
Zmagovalec znan šele po 24 urah
bliži
,e sledili dogajanju.
Umsko teMmT^^urhkošarkijf‘v kateri so^Koprčant^^1957^1879 °premuga*i linhlianskn Ježico To je bilo že četrto srečanje teh dveh ekip. Za tekmo so morali angažirati kar osem sodnikov. Na sliki (foto E. Marinšek) ena izmed akcij vseskozi napetega srečanja.
V meglenem popoldnevu se vztrajno pomikamo po strmem snežišču navzgor, koraki so težki in počasni, toda grizemo brez postankov.
KONEC NEČESA IN ZAČETEK NOVEGA
Gosfe megle, iz katerih lahko sneži, se podijo okrog nas in čutiti je, da smo nekje daleč in visoko, od te ogromne praznine in poznanih prostranstev, ki jih bolj slutim kot vidim, me je strah in ne predstavljam si, da bi moral zdaj tu gor biti sam. Strmo snežno pobočje nas dolgo ne izpusti iz objema, močno smo utrujeni in pri vodstvu naveze, pri gazenju se izmenjavamo. Vsak mora opraviti sto korakov, nakar se umakne na rep naveze. Potem pa je kar naenkrat čutiti, kako narašča veter in strmina rahlo popušča, sredi megel, ki se v oblikah in podobah najrazličnejših čudes in prikazni neprestano podijo preko snežne puščave, pa ugledamo greben in sivo črno kamenje.
Da, to je greben, vrh stene, vrh tri tisoč metrov visoke stene Aconcague. Prevalimo se čez, z ihto vržem nahrbtnik z ramen, tolčemo se po ramenih in zmedeno poskušamo nekaj govoriti, a nam razen vzklikov nič ne gre iz
minus dvajset stopinj, pa brez hrane in pijače, vse to me je spravilo na rob. Slave in Milan sta že odšla navzdol, soncu naproti, ko me mora Bogdan na silo spraviti pokonci, grozne muke mi povzročajo čevlji, ko si moram sneti rokavice in s prsti, belimi od mraza, zavezati pomrznjene vezalke. Ko se končno le spraviva s tega odurnega, mrzlega mesta in naju nižje spodaj pogreje sonce, se počutim že bolje ali vsaj nekoliko manj revno.
Milan in Slave naju pričakata pri malem, lesenem bivaku, kjer že kuhata juho, med zalogo suhe hrane, spravljajo v tej mali leseni kočici, kateri je veter odnesel streho, pa najdemo celo kavo. To je res odkritje, v trenutku se spet počutim pri močeh, dolgo počivamo, pijemo in počasi se nam vračajo moči, vsaj toliko, da lahko nadaljujemo s sestopom. Višino hitro izgubljamo, ko se preko ogromnih melišč dričamo navzdol, a daleč naokoli sama pustota, gola rjava gorovja in samotne, neobljudene doline. Tu nekje je baje strmoglavilo tisto letalo, kjer je nekaj potnikov preživelo in so potem v borbi za preživetje jedli meso umrlih sopotnikov in tistih, ki so spotoma podlegali.
Prve ljudi srečamo spet po enem tednu šele nizko spodaj, ameriški al-
Na vrhu Aconcague, levo Slave, desno Bogdan
ust in nikomur namenjene besede se izgubljajo v vetru. Po grebenu, spihanem od vetra, se povzpnemo še na sam vrh gore. Ob malem aluminijastem križu nemo čepimo, večer je že in v goste sive megle, ki nas obdajajo, pada mrak. Tu sem zdaj, na vrhu in vem, kaj sem naredil. V temi se izgublja dolina in nenadoma me postane strah globine, stene, kjer smo plezali. Verjetno bi niti koraka ne mogel več narediti zdaj v tisti strmini, končali smo plezalni vzpon in gledam ga, kot nekaj, kar mi pripada, a ni več moje, povsem tuje je in odvratno, grozljivo in nemogoče.
Zapuščamo vrh, kjer se ameriška celina najvišje zajeda v nebo, prebičan od tisočletnih vetrov, košček zemlje, ki povsem navaden in nič drugačen, ki pa vendar pomeni, vsaj nam, nekaj velikega. Prepričan sem, ko počasi capljam za prijatelji, da mi bo ta trenutek za vedno ostal živ in nesmrten, toda že v žlebu, posutim z velikim kamenjem, med sestopom na severno stran, se zavem, da je vse skupaj ostalo tam, da je bilo in da se zdaj dogaja ža nekaj povsem drugega. Kmalu nas ujame tema in pod skalnim previsom si uredimo nakaj prostora ter v hudem mrazu in brsz hrane prebijemo zadnjo noč na gori.
Naslednje jutro se mi je zdelo, da bom od obupa umrl. Hud mraz, preko
pinisti so, namenjeni na vrh, še nižje pa tri Špance, ki nas pogostijo s pijačo in hrano. Fantje se šele vzpenjajo in so zaradi prilagajanja na višino utrujeni, kot mi in vsi skupaj smo zato bolj redkobesedni, kar pa je pri alpinistih dokaj pogosta navada.
Do poznega večera korakamo navzdol, mimo Plaza de Mulas, kjer je nekaj vojakov, graničarjev. Počasi capljamo in noge že avtomatično premikamo, kot stroji. Milan ugotavlja, da to sploh ni nikakršna težava, da je sila preprosto, le noge prestavljaš. Zagnani Slave predlaga, da bi kar vso noč korakali po dolini in tako morebiti že zjutraj prišli v bazo, Bogdan se za predlagano idejo že kar ogreva, toda k sreči se oba uštejeta pri ocenjevanju svojih moči in se naposled le ustavimo in ležemo.
Noč v odprti puščavi je prijetna in z novim dnem nadaljujemo po dolini brez konca. Sredi mrtvega kamenja ugledamo prve trave in pritlikavo trnasto grmovje, nato pa končno dosežemo odcep naše doline, Spodnjega Horconesa, ki vodi v bazo, pod južno steno. In po nekaj dnevih smo končno tudi pri čistem potoku, kjer se lahko po mili volji odžejemo. Dolgo, kake dve ali tri ure počivamo in pijemo, več litrov vode spravim vase, suh in posušen sem kot drobna jesenska veja.
Dr. Leonardo Cristiani, novi predsednik deželnega odbora CONI
Ohraniti, kar imamo in odpraviti pomanjkljivosti
nekaj več kot enim "mesecem, imPJ P° smrti dr. Enza Civellija, je bil orik„OVan za predsednika deželnega ki iBra CONI dr. Leonardo Cristiani, goJjTjPrej opravljal vodilno funkcijo v se na en? Pokrajinskem odboru. Zato bovni zdel° primerno, da bi -se z vorili enovamm predsednikom pogo-lovai 0 splošnem stanju športnega de-ki J; v naši deželi in o smernicah, »Mii J6 zastavil.
dela,*1.lm, da smo vsi telesnokulturni šn0ryci lahko zelo zadovoljni, saj je Pel , v fnrlaniji-Julijski krajini dose-Uantr.lsP^° stopnjo razvoja. To lahko °vimo, ko primerjamo podatke
naše dežele s podatki iz yse Italije. Številke zelo zgovorno kažejo, da imamo v primerjavi z državnim povprečjem mnogo večje število športnikov, kakor tudi športnih objektov. Ko sem pred kratkim prevzel vodstvo deželnega CONI, sem se obvezal, da bi to dobro izhodišče tudi ohranili in seveda odpravili nekatere pomanjkljivosti,« nam je uvodoma dejal dr. Cristiani.
»Takoj bi hotel pojasniti, da se mi direktno ne ukvarjamo s problematiko posameznih društev. Vsako društvo je namreč vpisano v pristojno federacijo, ki deluje avtonomno v okviru COlNl. Naša primarna naloga pa je v koordiniranju vsega tega delovanja. Glavna naša skrb je v tem, da skušamo nuditi društvom raznovrstne usluge, ki gredo od prirejanja raznih tečajev za trenerje in odbornike, do finančnih podpor.«
»Posebno pozornost bo namreč treba posvetiti prav formiranju kvalificiranih društvenih odbornikov, saj danes šport terja mnogo bolj profesionalen pristop. Na žalost pa opažamo, da ni ob veliki množičnosti prisotna tudi večja skupina kvalificiranih oseb, ki bi lahko primerno sledile vsemu temu delovanju. Vse naše moči bodo zato
usmerjene ravno v to smer, da bi tudi kakovostno obogatile vrste telesno-kulturnih delavcev.«
»V mislih pa imamo tudi priredbo raznih promocijskih pobud,«je nadaljeval Cristiani. »V ta namen bomo imeli jeseni v Gradežu splošen tečaj o telesni kulturi za osnovnošolske učitelje, saj so ravno v osnovnošolskem sistemu velike pomanjkljivosti, ki jih šele sedaj skušajo odpraviti.«
Zelo važno vlogo igra CONI tudi pri programiranju novih športnih objektov. Kot nam je povedal predsednik deželnega odbora, je njihovo število zadovoljivo.
»Res je, da imamo mnogo športnih objektov,« je menil Cristiani. »Njihovo vodenje pa je v mnogih primerih deficitarno. Odločili smo se, da bomo dali poudarek kakovosti in funkcionalnosti teh struktur, kar naj bi privedlo do smotrnejše uporabe prostorov.«
»Pri reševanju teh vprašanj pa bo opravljal važno vlogo deželni tehnični center, ki bo pričel delovati letos jeseni. Podobni centri že delujejo drugod po Italiji in nudijo vsakovrstno pomoč lokalnim ustanovam. Rad bi še dodal to, da bo po novem predpisu deželni
CONI lahko izdajal potrdila za gradnjo novih objektov, strošek katerih presega 500 milijonov lir, medtem ko je prej to nalogo imel državni odbor. Vse to pomeni, da se stremi po čim večji decentralizaciji dela.«
Z dr. Cristianijem smo nato še spregovorili o slovenskih društvih.
»Če se omejimo samo na goriški del, vse deželne stvarnosti še ne poznam podrobno, moram reči, da so slovenska društva dobro zastopana. V letošnji sezoni so tudi nekatere ekipe dosegle odlične dosežke in s tem vidno pripomogle k obogatitvi telesnokul-turnega življenja v pokrajini. Slovenci pa razpolagate tudi z res čudovito telovadnico, Id je med najlepšimi v deželi in katere se večkrat rade volje poslužujemo, ko prirejamo razna tekmovanja v okviru mladinskih iger«.
Organizacija mladinskih iger, priredba študentskih prvenstev, sodelovanje pri kakšni večji prireditvi, tudi mednarodnega značaja, prirejanje raznih specifičnih tečajev, vse to spada torej v novo obdobje deželnega CONI, ki skuša dati čim večjo vsestransko kvaliteto športnemu dogajanju«.
(MAL)
obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da bo ob priliki tradicionalnih priprav organiziralo v Škofji Loki (od 21. do 31. avgusta) tudi tečaj za začetnike. Vpišejo se lahko dekleta letnika 1974 in mlajše ter fantje letnika 1970 in mlajši. Vpisovanja in informacije v Borovem športnem centru telefon 51377.
ŠD JUVENTINA
vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 31. t. m., v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Skupščina se bo pričela ob 20. uri, oz. ob 20.30.
PLANINSKI ODSEK SK DEVIN organizira v soboto, 2. 8., izlet v Beljak na praznik piva in folklore, kjer bodo delovali dobro založeni kioski z domačimi specialitetami. Cena izleta 15.500 lir. Odhod ob 6.30 iz Sesljana. Prijave po telefonu številka 200236 in 910327.
ŠZ SLOGA
vabi na tradicionalni Športni praznik, ki bo v soboto, 2., in v nedeljo, 3. avgusta, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Za prijetno razpoloženje Bosta poskrbela v soboto ansambel Zvezde in v nedeljo ansambel Taims.
ŠK KRAS
obvešča vse zainteresirane, da lahko nabavijo kupone ter rezervirajo teniško igrišče v Zgoniku v tajništvu športno-kulturnega centra ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
31. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

Član italijanska zveza časopisnih založnikov FIEG
Zgodbe o tihotapcih, a v bistvu o revežih
Na jugoslovanski meji nič novega...
Mejo oblega vse več obupancev iz najrazličnejših vzhodnih držav
LJUBLJANA — Jugoslovanska meja z Italijo in Avstrijo je eno najbolj odprtih in tudi najbolj frek-ventiranih mostišč v Evropi, po katerem se pretakajo milijonske reke potnikov. In nič čudnega ni, če je zadnja leta med njimi tudi vse več obupancev, ki ravno skozi ta odprta vrata poskušajo pobegniti na Zahod, nekateri iz naivnosti, drugi zaradi politike, tretji zopet zaradi družinskih težav. Mejo "oblegajo" begunci iz Azije, z Bližnjega Vzhoda ter vedno pogosteje iz vzhodnoevropskih držav. V Jugoslavijo prihajajo kot turisti, potem pa jo z večjo ali manjšo srečo mahnejo proti meji in če .je le mogoče na drugo stran.
Največkrat se šele potem izkaže, kako naivne so predstave teh ljudi o "obljubljenih deželah", saj mnogi niti približno ne vedo, da brez dovoljenja za delo ne bodo mogli dobiti zaposlitve. Tako se njihove težave še povečajo, kup težav pa povzročajo tudi obmejnim organom prizadetih držav, ki se morajo potem ukvarjati z njimi. Tako so imeli v Sloveniji dolgo časa precej preglavic s Turki, ki so trumoma prihajali na avstrijsko mejo, da bi potem odpotovali naprej v Nemčijo, pa jih avstrijska policija ni spuščala naprej, če niso imeli dovoljenja za delo. Vse te množice so potem ostale "na grbi" jugoslovanskim organom, saj reveži niso mogli naprej, za vrnitev pa jim je tudi že zmanjkalo denarja. Zdaj se je stanje popravilo, saj turške oblasti po jugoslovanski intervenciji ne puščajo na pot ljudi, ki nimajo dovoljenj za delo.
Toda na meji je kljub turškim ukrepom še vedno živahno. Prihajajo Romuni, Čehi, Poljaki, čez mejo
so poskušali zbežati celo Kitajci. Jugoslovanski obmejni organi so lani zabeležili 3247 begov preko zelene meje, med njimi je bilo tudi nekaj takšnih, ki so se tragično končali. Leta 1983 so na meji izgubili življenje dva Turka, en Čehoslovak ter en Jugoslovan. Znan je primer iz Gornje Radgone, ko so utonili trije člani češke družine, preživeli sta le dve deklici, ki jima je uspelo preplavati Muro.
V teh poletnih dneh je mogoče na jugoslovanskih tržnicah opaziti veliko avtomobilov s poljsko registracijo, katerih lastniki prodajajo svoje imetje ali pretihotapljeno opremo. Kako jim vso to kramo uspe skriti pred strogimi očmi vzhodnoevropskih carinikov, ni znano, dejstvo pa je, da je mnogim med njimi prodaja po tržnicah in v kampih edini način, da si plačajo počitnice ter morebiti tudi pot do italijanske ali avstrijske meje. Bolje poučeni begunci poiščejo poklicne vodnike (le-ti prihajajo seveda iz notranjosti države, saj se obmejno prebivalstvo s takšnimi posli ne ukvarja), drugi poskusijo srečo sami. Nekateri, recimo, v gumijastih čolnih ali kar na avtomobilski zračnici, drugi s plavanjem preko reke, drznejši pa kar na uradnih prehodih. Tako so zadnjič v avtobusu, s katerim so se tuji turisti iz Poreča peljali v Benetke, odkrili tudi zakonski par iz Poljske. Potna lista sta skrila v kup drugih, vendar ju je miličnik našel in ugotovil, da nimata viz. Benetk tokrat nista videla...
Posebno poglavje so jugoslovanski Romi. Znana je afera zaradi trgovine z belim blagom, ko so otroke vozili na tatinsko specializacijo v Italijo. Toda v
tem primeru je šlo za domala legalno obliko, saj so Romi prihajali na mejo z veljavnimi potnimi listi. Zdaj jih italijanska in avstrijska policija zavračata in je teh žeparskih potepov manj. Problem občinskih organov iz notranjosti Jugoslavije pa vendarle ostaja cariniki se namreč pritožujejo zaradi nenavadno liberalnega posotpka izdajanja potnih listov v nekaterih krajih, saj se tihotapec, ki mu ob ugotovljenem prekršku na meji odvzamejo potni list, že čez dan ali dva prismeje z novim. Doma se zlaže, da je prejšnji dokument izgubil, ali pa uradnike omehča z kuverto...
Na meji torej nič novega, je pred dnevi zapisala zagrebška Arena. Jugoslavija je veliko križišče, ki se mu begunci in tihotapci pač ne morejo izogniti... (Z.S.)
Pada cena koke
LA PAZ — Cena kokinih listov, surovine, iz katere pridelujejo kokain, je v zadnjem tednu padla za 75 odst. Gre za prvo posledico široke akcije, ki jo je sprožila bolivijska vlada s pomočjo ameriške vojske proti pridelovalcem koke. Če je 50 kg koke prejšnji teden veljalo 250 milijonov pezov, stane sedaj ista količina samo še 50 milijonov, kar je prisililo kmete, da prenehajo z obiranjem, saj je njihova zguba znašala od 25 do 30 milijonov pezov pri vsaki vreči listja.
Na Poljskem velik porast rojstev
VARŠAVA — Na Poljskem se je v zadnjem času število rojstev izredno povečalo, država pa nikakor ni kos temu porastu, saj primanjkuje vsega, od cucljev do otroških vrtcev. Tako je dejal ravnatelj varšavskega zavoda za statistiko in demografijo Jerzy Holzer, ki je pojasnil, da je ta porast opazen od leta 1982 dalje.
Vzroke tega porasta nekateri pripisujejo političnim dogajanjem v zadnjih letih ter še zlasti politični krizi po razpustu avtonomnega sindikata Solidarnost. Prebivalstvo naj bi -tako pravijo — s povečano spolno dejavnostjo reagiralo na frustracijo, ki jo je doživelo z ukinitvijo tako težko priborjenih svoboščin.
Sedaj pa se mora Poljska soočati s stvarnim vprašanjem. Tako se vsak dan pred veletrgovino z otroškimi oblačili Smyk zbere dolga vrsta nosečnic, ki s predložitvijo zdravniškega spričevala proti plačilu v vrednosti treh ali štirih mesečnih plač lahko dvigne vrečko s štirimi pižamami, štirimi srajcami in dvema brisačama. Ta dolga vrsta pa je šele najmanjša nevšečnost nosečnic na Poljskem. Med najbolj negativnimi podatki je tudi podvojitev umrljivosti otrok ob porodu in to predvsem zaradi pomanjkanja porodnišnic in torej zaradi zmanjšanja higienskih ukrepov. Holzer k temu pripominja, da gre za pravo tragedijo, saj Poljska sploh ne razpolaga s strukturami, da bi lahko kljubovala porastu rojstev.
»Reka kokaina« povzroča preglavice preiskovalcem
Sinovi boljših londonskih družin vpleteni v prekupčevanje z mamili
LONDON — Christopher Dunhill, dedič znanega "kralja tobaka" je bil aretiran zaradi posesti kokaina. Charles Montagu, sin podpredsednika Rot-schildove banke je bil obtožen zaradi posesti in razpečevanja kokaina. Oli-via Channon, ministrova hči in neposredna potomka pivovarja Guinessa je v Oxfordu umrla zaradi uživanja "kok-taila", ki so ga sestavljali morfij, kokain in likerji.
To so le nekatera izmed znanih londonskih imen. V zadnjem času se otroci najbogatejših londonskih družin vtapljajo v reki kokaina ter povzročajo preglavice svojim staršem, težave in delo policiji in sodnikom, ter... škandale in naslove vesti žejnim časopisom.
Chris Dunhill, star 31 let, je dedič svetovno znane dinastije tovarnarjev cigaret in pip. Policija ga je našla v stanovanju z velikimi količinami kokaina in s pravim skladiščem ukradenih preprog. V stanovanje so agenti prišli po anonimnem telefonskem pozivu in v prejšnjih dneh so ga uradno obtožili zaradi posesti kokaina in prekupčevanja z ukradenim blagom. Njegov branilec je doslej zaman zahteval izpustitev na svobodo in tako bo mladi Dunhill za rešetkami čakal na sodno obravnavo, ki bo predvidoma čez kakih deset dni.
Pred sodnike pa je že stopil drugi predstavnik londonskega elitnega življenja, Charles Montagu, pripadnik
ene najbolj znanih družin velemesta. Tudi sin podpredsednika Rotschildove banke se je moral zagovarjati zaradi posesti in prekupčevanja z mamili. V njegovem stanovanju je namreč policija našla tolikšno količino kokaina, da je sklepala, da mladenič ni samo uživalec, ampak tudi preprodajalec kokaina. Sicer pa sta si bili usodi obeh mladeničev verjetno sorodni. Veliki preprodajalci mamil namreč vedno skušajo vplesti mladino, še zlasti ko gre za mladeniče, ki izhajajo iz do-brostoječih družin, v kriminalna dejanja z namenom, da si zajamčijo njihovo sodelovanje tudi v bodoče. Tako je Dunhill postal prekupčevalec z ukradenimi preprogami, Montagu pa razpečevalec mamil.
Tolikšno pozornost za trgovino s kokainom pa je treba prepisati prav dogodku, v katerem je izgubila živalje-nje Olivia Channon, hči najbogatejšega ministra britanske vlade, katero so našli mrtvo ob obzidju oxfordske univerze, po koncu "veselice" s kokainom, morfijem in žganimi pijačami. Po tej tragediji so tudi preiskovalci postali pozornejši na sinove znanih britanskih družin in isto velja za tisk. V krogih posebnega policijskega oddelka za boj proti mamilom pa opozarjajo, da se med dobrostoječo mladino uveljavlja mnenje, po katerem naj bi se človek ne privadil uživanju kokaina in bi se mu bilo moč odpovedati v vsakem trenutku. V zadnjem času pa je prišlo jasno do izraza, da je to mnenje varljivo, Vlada je zato sprejela ostrejše ukrepe, vendar vse kaže, da zaenkrat brez vsakršnega uspeha, saj "reka kokaina" še vedno takorekoč nemoteno priteka v Veliko Britanijo, oziroma v stanovanja mladeničev, o katerih govorijo, da jim je usojeno, da postanejo v bližnji bodočnosti voditelji britanske družbe.
Medtem ko se je zmanjšal pritok ameriških gostov
Italijanski turisti letos v večjem številu v tujini
RIM Podatki o letovanju italijanskih turistov kažejo, da so Italijani spet odkrili letovanja v tujini. Turistični tokovi med Združenimi državami Amerike in Italijo so se obrnili glede na prejšnje poletje. Padec vrednosti dolarja in strah pred terorizmom v Sredozemlju sta zdesetkala vrste ameriških turistov v Italiji. Povečalo pa se je število Italijanov, predvsem mladih, ki so se letos namenili v ZDA. Ponovno "odkritje Amerike" gre pripisati v prvi vrsti posebno ugodnim letalskim tarifam, ki jih nekatere turistične agencije izvajajo za Združene države Amerike in pa padcu dolarja, ki je omogočil, da se je ta država izredno pocenila za turiste. Te ugodnosti so takoj izkoristili mladi, za katere so ZDA še vedno velika atrakcija.
Značilnost letošnje sezone pa je povečanje števila italijanskih turistov v sosednjih državah. V obdobju 1980-1984 se je število Italijanov v Španiji, Jugoslaviji in Grčiji povečalo za 129 od sto, v Franciji, Avstriji in Portugalski pa za 32 od sto. Število letovanj Italijanov v domačih turističnih centrih pa se je v istem obdobju zvišalo za komaj 6 od sto. Španija je bila in ostaja glavni cilj za italijanske turiste, saj se je število le-teh povečalo za približno 16 od sto glede na prejšnje leto, ko je bil dosežen višek zadnjih let. Čeprav je Italija, glede na število letovanj, turistična velesila Sredozemlja, tudi krepko pripomore k izboljšanju turistične bilance sosednjih držav.
Angleži jih ne preganjajo
Medtem ko v Benetkah preganjajo mladino, ki v spalni vreči prenočuje ka^ pod milim nebom, so v Londonu strpnejši in taki prizori pravzaprav niso ni nenavadnega in ne vzbujajo posebnega zanimanja mimoidočih (Telefoto Ari
IMASLEPNJFGA PNE JE S 5U5JEP6I5ACA HITEL SEL NA MAPŽARSKO...
KAJ JE 7 KAKŠNE 50 NOVICE? GOVOR!,KAJ JE Z MOJO PRUŽINO ?
VSI SO ŽIVI IN ZPRAVLOOSPO'7'™’ TOPA PRE6NSLI 5V VOIH 5 SUSJEgj^IP