APRIL 1998 LETNIK XXXVI CENA 280 SIT ISSN 0040-7712 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1 102 r ■ Sr RAKETA V OBJEKTIVU 1. Anton Pavlovčič in Piero Russian sta prava inovatorja med modelarji. Njuna zadnja stvaritev je polmaketa evropskega lovca EF-2000 v merilu 1 : 9 z razpetino 1166 mm in dolžino 1611 mm. Posebnost modela se skriva v notranjosti. To je reakcijska turbina - motor s potisno silo 50 N, ki je prav tako nastal v delavnicah obeh zanesenjakov. Model še čaka na preizkusni polet. 2. Branko Grad iz Šmarij pri Jelšah je avtor čudovite makete Nelsonove admiralske ladje H. M. S. Victory, ki je leta 1805 sodelovala v znameniti bitki pri Trafalgarju. Maketa je izdelana v merilu 1 : 78 in meri v dolžino 1300 mm. Svojega novega lastnika je že našla pri zbiralcu onstran velike luže. 3. Na sejmu Alpe adria - dom sta Mateja in Miha Kozjek na Iskrinem razstavnem prostoru uspešno prikazala tehniko graviranja na steklo s pomočjo univerzalnega električnega vrtalnika Dremel multi. 4. Po načrtu, ki je bil objavljen v Timu 7/95, je Zlatko Žižek iz Maribora izdelal letalski model MM super mikro, ki je pri razpetini 640 mm in dolžini 370 mm vodljiv po višini in smeri. Vanj je vgradil sprejemnik Multiplex pico in servomehanizma pico BB, napaja pa se iz akumulatorske baterije Panasonic 110 mAh. Vzletna masa modela je 102 g. 5. Janko Rant iz Kranja je za bralce Tima v tej številki pripravil načrte in opis svojih modelov mouse in optimum, s katerima je lani v kategoriji HLG osvojil naslov državnega prvaka. Foto: J. Čuden, B. Grad, A. Pavlovčič, J. Rant in Z. Žižek 1 8 6 6 7 1 KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih APRIL 1998, LETNIK XXXVI, CENA 280 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541 telefon: 061/17 902 20 (uredništvo), 17 902 24 (naročniški oddelek), elektronska pošta: tzs-lj@siol.net faks: 061/17 902 30, Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 280 SIT, naročnina za drugo polletje pa 1400 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Celoletna naročnina za tujino znaša 5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD) Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Urednik revije: Jože Čuden Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Lektoriranje: Ludvik Kaluža Oblikovanje ovitka: Stanislav Oražem Obdelava barvnih fotografij: Anton Zupančič Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS, št. 415-01-001/98 z dne 23. 1. 1998. Prispevkov objavljenih v reviji TIM ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: To pomlad bodo na srečanjih mladih tehnikov učenci tekmovali tudi gdelarskimi raketami cionalni panogi. Foto: Jože Čuden april 1998 KAZALO 2 5 NURNBERG '98 - NOVOSTI MED MODELI LETAL. MALE ŽELEZNICE NA NURNBERŠKEM SEJMU 6 7 9 13 15 25 26 AMERIŠKA RAZISKOVALNA RAKETA "TAURUS-TOMAHAVVK" "CIKLON" - NENAVADNA MODELARSKA RAKETA. MAKETA RAKETE "TAURUS-TOMAHAVVK" MOUSE IN OPTIMUM - MODELA DRŽAVNEGA PRVAKA. FOLUE ZA PREKRIVANJE MODELOV TANJŠANJE ALUMINIJASTIH CEVK. ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (40. DEL) LITERATURA IN DOKUMENTACIJA (7. NADAU.) 27 MAKETARSKI FOTOSTRIP (7. NADAU.) REVELLOV F4U-1D CORSAIR (1 : 32) 28 ANTONOV AN-2 (3. DEL). 30 SVETLOBNI EFEKTI (6. DEL) MATRIKA 4X4 32 34 PREDSTAVITEV ŠOLE NA INTERNETU (3. DEL) PRIPRAVA IN VSTAVUANJE SLIK MINIATURNA LESNA STRUŽNICA MANTUA (ART. 8160). 36 37 39 40 AMALFI. "INTARZIJA" IZ KERAMIČNIH PLOŠČIC UU S ČEBELAMI UGANKARSKI KOTIČEK 1 REPORTAŽA Na letošnjem nurnberškem sejmu so se vodilni svetovni proizvajalci modelov in opreme predstavili s številnimi novostmi. V kratkem slikovnem pre¬ gledu novih letalskih modelov smo se omejili predvsem na tiste, za katere menimo, da jih bomo lahko prav kmalu kupili pri nas ali so že naprodaj v naših modelarskih trgovinah. Nekaj teh modelov nastaja celo pri nas-v podjetju Mibo modeli. Ker bodo cene večine opisanih modelov dostop¬ ne tudi za plitvejše modelarske žepe, zanimanje zanje pri nas najbrž ne bo zanemarljivo. 2 april 1998 lT TK£l TEKC 8 april 1998 3 REPORTAŽA NURNBERG 1998 1. Čudoviti Graupnerjev Su 31 v merilu 1 : 4 z razpetino 1950 mm ie nastal v logaškem Mibu. Trup in smerni rep sta iz steklenega laminata, krilo in vodoravni rep pa sta iz stiropora, prekritega z balzo. Predviden je za motorje od 23 do 50 cm3. 2. Simpropov dornier 328 je zanimiv zaradi svoje¬ ga pogona. Pod krili se nahajata dva elektromotorja speed 480 race s prigrajeno turbino mini fan 480. Trup je iz plastike, razpetina kril pa znaša 1311 mm. 3. Za tiste ki niso preveč navdušeni nad gradnjo in želijo zgolj uživati v letenju, je že v celoti izdelani hum- mel (Multiplex). Lahki balzov model z rebrasto gradnjo kril (1380 mm) poganja elektromotor tipa 400 in se napaja iz 7 celic po 600 mAh. 4. -5. Ikarusova "slov/ flyerja" bleriot III (4.) (260 g in 1260 mm) in rumpler taube (5.) (350 g in 1200 mm) spadata med sobne RV-modele. Ponudbo "sobnjakov", ki so že povsem nared za let, dopolnjuje še grade ein- decker (280 g in 1100 mm). 6. Ena od verzij minimoe (Graupner) prav tako pri¬ haja iz Mibove proizvodne hale. Zanimivost polmakete je krilo z galebjim lomom. Kljub zahtevnosti je vsaka polovica izdelana v enem kosu in konstrukciji sendvič iz stiropora in abahijevega furnirja. Razpetina: 2800 mm. 7. Povsem izgotovljeni in prekriti pedro (Graupner) v modri ali rumeni barvi je voden po smeri in višini. Poganja ga motor speed 600 napaja pa 6-7 celic Ni- Cd. 8. Multiplexov teddy je namenjen najmlajšim RV- modelarjem. Uporablja elektromotor permax 280 z direktnim pogonom. Simpatični model z razpetino 1250 mm je izdelan v kalupu in sicer v celoti iz stiro¬ pora. 9. Robbejev breeze, model klasične gradnje in skladnih linij, je naslednik popularnega disca. RV-jad- ralni model z razpetino 1450 mm tehta okoli 450 g. 10. Preprost jadralni model silence je izdelan v kalupu po letošnjem Robbejevem načelu: vse iz stiropo¬ ra. Krmiljen je po smeri in višini. Modela z razpetino 1 800 mm in maso 650 g bodo veseli predvsem začet¬ niki. 1 1. Multiplex je ponudil zanimiv stiroporni dvomo- torec twin star. 1450 g težak model z razpetino 1420 poganjata dva motorja tipa 400. 12. Graupner-Mibovega lepotca soarmastra smo v Timu že predstavili. Gotovo ga bomo lahko pogosto videvali na tekmah kategorije F3J. 13. Bulkovv junior (Graupner) je polmaketa športne¬ ga letala z razpetino 1000 mm in s pogonom na elek¬ tromotor speed 400 FG 1,85 z reduktorjem. V komple¬ tu so glavni sestavni deli že izgotovljeni. 14. Graupner je lani predstavil električno turbino na osnovi uveljavljenega motorja speed 400. Tokrat je trgu ponudil še model comet z razpetino 1 360 mm, ki izko¬ rišča potisno silo dveh takih pogonskih enot. 15. Slavna lovca druge svetovne vojne spitfire in Me 109 sta pri Robbeju odslej na voljo tudi kot modela v električni verziji. Stiroporni polmaketi sta že obarvani v kamuflažni shemi, okrašeni z oznakami in pripravljeni za zračni boj. V primerjavi z vzorniki sta oba opremlje¬ na z enakim pogonom - elektromotorjem povver 600. Krmili se ju z višino in krilci. 16. Se en povsem stiroporni model iz Robbejeve ponudbe je ranger, elektromotorni jadralni model z razpetino 2000 mm in maso 1600 g. Poganja ga motor tipa 500 s 7 celicami Ni-Cd. 17. Mantua model (Aviomodelli) je predstavila pri¬ vlačno veliko trimotorno polmaketo bombnika "alcione" z razpetino 2200 mm. Predvidena je za motorje s pros¬ tornino 6,5/7,5 cm 3 in naj bi zaradi ugodne cene našla kupce tudi pri nas. Sestavni deli v kompletu so iz različnih gradiv: trup je iz lesa, nekateri deli so izrezani z laserjem, krila pa iz stiropora ter prekrita z balzo in specialno vinilno plastiko. 18. Dragonfly je svojski prostoleteči model s pogonom na gumo. Konstrukcija je v celoti iz balze, krilo pa je geodetske gradnje. Zastopnik firme Mantua model, Janez Nebec, ga namerava predelati in našim kupcem ponuditi tudi v RV-izvedbi. 19. Med modeli za spuščanje iz roke je pozornost pritegnil Robbejev spot. Z maso 700 g se bo najbrž najbolje obnesel pri pobočnem letenju ali pri izstrelje¬ vanju z gumo. Model ima trup iz steklenih vlaken, krilo in rep pa sta grajena klasično in že prekritai. 20. Eleganten Multiplexov model HLG dart ima trup iz steklenih vlaken, V-rep in že izgotovljeno stiroporno krilo, prekrito s sambo. Vse skupaj tehta samo 390 g. TIMOVI OGLASI PO UGODNI CENI prodam več novih RV- naprav (Multiplex, Hiteč, Futaba), mode¬ larskih letalskih motorjev MDS in drugega modelarskega materiala. Tel.: (0602) 23-384 (zvečer) PRODAM RV-napravo Graupner FM 35, dva servomehanizma, akumulatorje in od¬ dajnik. Vgrajeno v jadrnico burja. Prodam še motorni letalski model amater z motorjem Webra 1,8 cm 3 , soft switch 18 BEC za vklop elektromotorja in polnilnik Robbe po- wer peak infinity (še v garanciji). Tel.: (061) 140-94-86 UGODNO PRODAM RV-model tekmovalne jadrnice lipa razreda F5G (dolžina 70 cm). Model ima vgrajeno 2-kanalno napravo Delta star (še v garanciji) z dvema servome- hanizmoma. Oboje skupaj je rabljeno deset ur. Marko Košir Veliko Mlačevo 82 1290 Grosuplje Tel.: (061) 761-083 (po 15. uri) POCENI PRODAM enostopenjsko raketo ve¬ likosti 1 m. Tel.: (063) 827-225 UGODNO PRODAM RV-buggy "fighter buggy rx". Primeren je za začetnike in izku¬ šene voznike. Model je vožen samo dve uri, je dobro ohranjen, z njim je mogoče tudi tekmovati. Ima motor 540, pogon pa na zadnji dve kolesi prek diferenciala. Cena po dogovoru. Jure Merkač, Partizanska 26 2390 Ravne na Koroškem Tel.: (0602) 20-046 (po 14. uri) PRODAM malo rabljen modelarski motor super tigre 5 cm 3 z eliso spinerjem ter sveč¬ ko, motor OS max 2,5 cm 3 - tudi malo rab¬ ljen, s svečko tremi elisami in rezervoarjem, primernim za jadralne modele. Prodam še 4-kanalno RV-napravo Simprop s tremi ser- vomehanizmi in sprejemnikom (40 MHz) ter še nekaj drobnega modelarskega materi¬ ala. Miha Ribič Kvedrova 3 2250 Ptuj Tel.: (062) 772-036 PRODAM jadralni model alpina classic z razpetino kril 4 m, originalno zapakiran. Cena modela je 45.000 SIT. Andrej Medvedec NEK naselje 1 a 8270 Krško tel:. (0608) 22-239 (po 14. uri) PRODAM helikopter kyosho concept, motor 6.5 cm 3 , gyro, pet servomehanizmov, spre¬ jemnik, baterije, oddajnik Robbe terra top + varnostno stojalo. Cena je zelo ugodna - 1000 DEM. Vladimir Djurica Kajuhova 3, 2250 Ptuj Tei.: (062) 779-103 (Kličite konec tedna.) PRODAM motor Novarossi pro 2000 buggy 3.5 cm 3 s krivino, sklopko ter resonančno cevjo. Vse je malo rabljeno; prodam po po¬ lovični ceni 36.000 SIT. Prodam tudi štarter do 15 cm 3 , štartni boks, kabel za svečico in svečice. Ugodno. Tel.: (061) 772-217 (popoldne, Peter) KUPIM ravne in krive tire za sistem N, trans¬ formator 0-1 6 V enosmerne napetosti in mo¬ či 16 VA ter Tim št. 9-10/95. Primož Vajdetič Prijateljev trg 5, 1310 Ribnica Tel.: (061) 861-624 KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNEGA OGLASA 4 april 1998 iTTiT 8 REPORTAŽA Male železnice na nurnberškem sejmu VLADO ZUPAN V začetku februarja je bil v Nurnbergu največji in najpomembnejši sejem igrač- letos že 49. po vrsti, na njem je na pokri¬ tih površinah velikosti 145.000 m 2 sode¬ lovalo 2835 razstavljalcev, od tega 1295 domačih in 1540 iz 54 drugih držav, med katerimi trije iz Slovenije. Pomemben del sejemskih predstavitev zajema področje modelarstva, maketarst- va in ustvarjalnih likovno-tehničnih kon¬ jičkov. V eni od 15 stavb je kraljevala tudi mala železnica z 200 razstavljalci z vsega sveta. V tem članku si oglejmo del¬ ček zanimivosti in novosti s tega področ¬ ja, saj je prostora, ki ga imamo na razpo¬ lago, mnogo premalo. TRIX se je izkazal z lepim modelom nemške parne lokomotive drache (ne.: zmaj), ki je prvič za¬ peljala na tire 1 8. avgusta 1 848. Dobila je še dve "sestri" in vozila do leta 1 868. Model je izde¬ lan ročno v majhnem številu, zato je izjemno drag. V glavnem bo končal v vitrinah ljubiteljev, po maketah pa bo najbrž vozilo le malo teh modelov. Med najlepše modele oldtimerjev vsekakor sodi Marklinov model parne lokomotive B VI, ki je bila izdelana leta 1 865. Modela je izdelan zelo skrbno do najmanjših detajlov. Barva lokomotive je zelena, obroči na kotlu pa so iz medenine. Lokomotiva se je imenovala Tolz. Italijanski Rivarossi, ki je znan po lepo in natančno izdelanih in seveda dragih modelih, tokrat ni prikazal oldtimerjev, ima pa zanimiv model parne nemške lokomotive BR 96 iz prvega četrtletja tega stoletja. Njena posebnost je v tem, da ima dvakrat po štiri gnane osi, skupno torej osem, kar je dalo lokomotivi veliko moč. Med lepše starinske mo¬ dele smemo prišteti tudi Fleischmannov model parne lokomotive KPEV z začetka našega stoletja. Kotel je obarvan črno, re- zervaorja za vodo in ka¬ bina so zeleni, podvozje pa rdeče. Nemška tovarna Jatt izdeluje modele v velikosti TT (med N in HO). Prikazali so zelo natančno izdelan model parne lokomotive T3, ki je nastala leta 1882. Model je v temno¬ modri barvi. Lokomotivi so leta 1893 na raz¬ stavi v Chicagu zaradi sodobne oblike in dob¬ rih voznih lastnosti podelili posebno priznanje. Avstrijska tovarna Roco, ki se uvršča med največje svetovne proizvajalce, tokrat nima novosti pri starejših modelih, pač pa je prika¬ zala zanimiv model male električne premi- kalne lokomotive E 71 iz tretjega obdobja. Vi¬ deti je, kot bi dve mali lokomotivi zvarili skupaj s hrbtoma. 7. Pri tem pregledu ne moremo mimo tovarne Arnold, ki izdeluje modele le v velikosti N. Iz bogatega prikaza novosti sem izbral model nemške parne lokomotive BR 02 za vleko hitrih vlakov. Obarvana je svetlozeleno, podvozje pa je rdeče. Ostanimo še pri Roču, ki ima zanimivo ponud¬ bo potniških in tovornih vagonov prav iz vseh evropskih držav! Za nas je posebej zanimiv vagon cisterna za prevoz nafte, z napisom PETROL in znakom Slovenskih železnic. Tole zanimivo novost je predstavila firma Fleischmann. Na odprti tovorni vagon so na¬ mestili elektronski števec, ki lahko kaže trenut¬ no hitrost vlaka, povprečno in najvišjo hitrost med vožnjo (seveda preračunano v razmerje HO), dolžino cele proge, prevoženo dolžino v določenem času in nazadnje dejanski čas (ure in minute). Zanimiva ideja, ni kaj! TTIl 8 april 1998 5 PRILOGA Ameriška raziskovalna raketa "taurus-tomahavvk" VLADIMIR MINAKOV Raketo taurus-tomahavvk je zgradi¬ la NASA za raziskovanje visokih plasti atmosfere in lahko ponese 27 do 59 kg koristnega tovora na višino 4906590 km. Raketa je kombinacija nosilne rakete tipa "honest john" kot prve stopnje pod imenom "taurus" in druge stopnje "tomahavvk". Obe stopnji delujeta na trdno gorivo. NASA je prvi tomahav/k (let 12.0005 WT) izstrelila 31. oktobra 1 978 s poligona VVallops Island. To je bil poskusni polet, pri katerem raketa ni nosila znanstvenih instru¬ mentov. Po 3,5 s delovanja prve stopnje se stopnja tomahawk v toku 15 s ni ločila od adapterja med stop¬ njama. Sele 1 8 sekund po startu so vOgali motor stopnje tomahawk, ki se je uspešno ločila od prve stopnje in delovala 9 sekund. Med poletom je raketa uspešno prestala preizkus in dosegla višino 554 km. Od leta 1987 je bilo izstreljenih 15 raket taurus-tomahavvk s poligo¬ nov Wallops, Poker Flats na Aljaski, Chlika v Peruju in Sondre Stromfjord na Grenlandiji, atevilne med njimi so nosile barij za izvajanje poskusov pri raziskovanju magnetnega in električnega polja na veliki višini v arktičnem območju. NASA tudi v se¬ danjem času še vedno uporablja ra¬ kete taurus-tomahavvk. Tehnični podatki o raketi taurus- tomahavvk: štartna masa - 1601 kg, dolžina - 9385 mm, štartna masa prve stopnje - 1356 kg, čas delovanja motorja prve stopnje - 3,5 s, premer trupa prve stopnje - 581 mm, štartna masa druge stopnje - 245 kg, masa goriva druge stopnje - 176 kg, čas delovanja motorja druge stopnje - 9 s, premer trupa druge stopnje - 228,6 mm. 6 april 1998 TTE-C MODELARSTVO "Ciklon" - nenavadna modelarska raketa Model kategorije S3-nacional JOŽE ČUDEN Letos bodo na srečanjih mladih tehni¬ kov prvič na sporedu tudi modeli raket s padalom, S3-nacional, s katerimi raketni modelarji tekmujejo že nekaj let. Vemo, da je največja težava pri raketah s pa¬ dalom, vračati modele, ki jih v ugodnih razmerah termična dviganja in veter odnašajo tako daleč, da jih včasih ni več mogoče vrniti. Za izvedbo tekmovanj je potreben odprt teren večjih razsežnosti, kakršnih pa je pri nas vse manj. Prav zato smo se v Komisiji za raketno modelarstvo LZS odločili uvesti novo panogo, v kateri bi tekmovali z modeli, ki se ne bodo tako pogosto izgubljali. Modeli so zato večji, težji in tudi za gledalce bolj privlačni. Predpisana dolžina je najmanj 500 mm, tri četrine modela pa mora imeti premer trupa vsaj 50 mm. Najpomembnejše, r‘< Cevasti stabilizatorji dajejo ciklonu videz futu¬ rističnega vesoljskega plovila. predvsem za mlajše modelarje in šole, pa je to, da je dovoljena le uporaba stan¬ dardnih modelarskih motorjev s preme¬ rom 1 8 mm, ki so poceni in dostopni v vseh modelarskih trgovinah. Organizator tekmovanja se glede na velikost terena lahko sam odloči, ali bo tekma potekala z motorji 2,5 ali 5 Ns. Vsekakor pa je tekmovanje mogoče izpeljati že na malo večjem šolskem igrišču. Kljub temu da panoga ni v skladu z mednarodnimi pravili FAI, se je pri nas lepo uveljavila in bo morda kdaj tudi v mednarodnem merilu nadomestila seda¬ njo klasično raketarsko kategorijo. Ideja za model ciklon, ki ga predstav¬ ljamo, se je porodila ob pogledu na od¬ rezke trupov, ki vselej ostajajo pri navijanju in dimenzioniranju. Kratke kose trupov, namesto da bi romali v koš, lahko s pridom pora¬ bimo za izdelavo stabilizatorjev, hkrati pa prihranimo tudi nekaj balze, zlasti pri tako velikih mod¬ elih, kot je model "nacionalke". Raketa je neobičajnega videza in nekoliko spominja na futuristična plovila iz znanstvenofantastičnih filmov. Pomebno pa je, da je dovolj stabilna v letu tudi ob močnejšem vetru. Model je preprost za izdelavo in ravno pravi čas je še, da si ga omislimo za bližnja tekmovanja. Kogar pa tekmovalna mrzlica ne prizadene, si ga lahko izdela zgolj za zabavo in popestritev spomladanskih družinskih izletov v naravo. Osnova za izdelavo modela je valj s premerom 50 mm, ki ga iz treh plasti rjavega lepilnega traku z vodotopnim lepilom navijemo na kalup - kovinsko ali plastično cev z milimeter manjšim preme¬ rom. Če bo kalup imel premer natanko 50 mm, ga kljub temu lahko uporabimo. Trup bo pač Ciklon v oblaku dima zapušča lansirno rampo. Zadnji pregled pred startom nekoliko debelejši, prilagoditi mu mo¬ ramo le premere glave in notranjih ob¬ ročev. Pri navijanju trupov iz rjavega lepilne¬ ga traku (dobi se v celjskem Aeru, oziro¬ ma v njihovi industrijski prodajalni Aero- špica, tel.: 063-481-729), moramo na kalup najprej naviti zaščitni vmesni sloj, ki nam olajša snemanje s kalupa. V ta na¬ men uporabimo tanek pomaščen papir za peko. Odrežemo 30 mm širok trak primerne dožine, pri čemer upoštevamo tudi dolžino stabilizatorjev, in ga spiral¬ no navijemo na kalup v dveh slojih. Sele nato sledi navijanje lepilnega traku: prvi navoj z lepljivo stranjo navzven in nato še dva navznoter. Trak sproti vlažimo in Ugašena kupola omogoča pristanek blizu lan- sirnega mesta. mr 8 april 1998 7 MODELARSTVO iztiskamo zrak. Ko se papir osuši, površino prebrusimo s finim vodnobrusilnim papirjem (400) in nekajkrat prelakiramo z redkim prozornim nitrolakom. Vmes vsak nanos laka fino prebrusimo. Trup bo še čvrstejši in odpornejši proti vlagi, če ga namesto z lakom premažemo z epoksidno smolo. V zadnji premaz vselej do¬ damo nekaj smukca, da bo površina po brušenju še bolj gladka. Trup odrežemo na mero, prav tako tudi dele za stabilizatorje, ki so lahko le pri¬ bližno natančno prirezani, in vse skupaj snamemo s kalupa. Dele za stabiliza¬ torje kasneje natančno poševno pobrusimo. Notranjo cev, podaljšani nosilec motorja dolžine 250 mm izdelamo na enak način na kalupu s premerom 1 8 mm. Centrirna obroča na spodnjem delu trupa in zgornjem delu notranje cevi izrežemo iz 1,5 mm debele balze ali polkartona s pomočjo olfinega krožnega rezalnika oziroma ročno ob šabloni in ju z belim lepilom ali modelarskim lepilom UHU hart prilepimo na notranjo cev, tako da spodaj sega 12 mm iz trupa. To je potrebno za lažjo montažo motorja. Ko se lepilo posuši, nosilec potisnemo v trup in ga zalijemo z lepilom. Na trupu označimo položaje stabilizatorjev - prirezanih cevi - in jih natančno prilepimo. Za ta model smo že uvodoma dejali, da je nenavaden, pa naj bo tak tudi na¬ čin izdelave glave. Gradivo zanjo je stirodur, izolacijska plošča, kj jo izdelujejo v modri, zeleni ali rožnati barvi in se uporablja v gradbeništvu. Če tako debe¬ lega kosa ne bomo našli, ga z belim lepilom zlepimo iz dveh delov in pripravi¬ mo valjast obdelovanec za nadaljnjo obdelavo. Stirodur se lepo reže z ostrim modelarskim nožem in brusi, zato spretnemu modelarju tudi ročna izdelava glave ne bi smela biti pretrd oreh. Mi ga bomo tokrat poskusili stružiti. V sredi¬ no obdelovanca privijemo močan lesni vijak z odrezano glavo, ki ga z belim ali epoksidnim lepilom vlepimo, da se ne bo vrtel v mehkem gradivu. Obdelovanec vpnemo v lesno stružnico in ga z ostrim dletom previdno obdelamo. Končno obliko dosežemo najprej z grobim, nato še s finim brusilnim papirjem. Površino struženca premažemo z epoksidno smolo, v katero zamešamo nekaj smukca, in pustimo da se popolnoma strdi. Nato glavo še enkrat vpnemo v stružnico ter površino gladko zbrusimo in spoliramo. V skrajnem primeru, če epoksidne smole nimamo, površino glave tenko premažemo z redkim belim lepilom, ki ga razredčimo z vodo. Trup in glavo povežemo s tanko opleteno elastiko, ki hkrati služi kot amortizer. En del vlepimo v luknjo v glavi, drugega pa s pritrdilom elastike na notranjo steno trupa. Tako velik model, kot je ciklon, potrebuje nekoliko večje padalo, katerega pre¬ mer naj ne bo manjši od enega metra. Izdelamo ga iz tanke polietilenske ali kon- denzatorske folije (mylar) debeline okoli 0,005 mm (5 um). Na kupolo prilepimo najmanj osem vrvic iz tankega bombažnega sukanca dolžine 1,2 premera pa¬ dala. Model je skoraj nared za izstrelitev. Izdelamo še dve vodili 0 6 mm iz papir¬ nate ali plastične cevke, ki služita za namestitev rakete na rampo, in ju prilepimo na trup. Spoj še dodatno zalijemo z lepilom. Za pogon uporabimo standardni modelarski motor 5 Ns domače proizvodnje Mach B6-4. Če bo tekma potekala v nižji podkategoriji, izberemo motor s kraj¬ šim traserjem, npr. A4-2, za demonstracijske lete pa lahko vgradimo tudi motor s totalnim impulzom 10 Ns - Mach C6-4. Opazili ste, da pri izdelavi praktično nismo porabili niti koščka balze, kljub temu ciklon v ničemer ne bo zaostajal za modeli klasične konstrukcije. "CIKLON" model kategorije S3-nacional Konstruiral: J. Čuden 1998 048 8 april 1998 TERC 8 PRILOGA Maketa rakete "taurus-tomahawk" VLADIMIR MINAKOV Pravila FAI za makete kategorije S5 za¬ htevajo, da so dolge najmanj 500 mm in imajo minimalni premer trupa 40 mm na dolžini najmanj 20 % celotnega trupa ma¬ kete. Omenjene zahteve bistveno omejujejo izbor raket, prototipov za modeliranje. Za doseganje večje višine poleta tako balistika kot aerodinamika zahtevata uporabo dvo¬ stopenjskega modela z minimalnim preme¬ rom in dolži no trupa druge stopnje, hkrati pa mora prototip omogočiti dovolj visoko statično oceno. Prvi je maketo rakete taurus-tomahavvk predstavil ameriški raketni modelar Arthur Rose na 8. svetovnem prvenstvu v Kijevu leta 1990. Tedaj je ta čudovito izdelani mo¬ del z izvrstnim kompletom tehnične doku¬ mentacije očaral sodnike, pa tudi tekmo¬ valce, in je nesporno vodil po stgtičnem toč¬ kovanju, sai je dobil 750 točk. Zal je zara¬ di nezanesljivega sistema vžiga motorja druge stopnje Artur tekmovanje končal z oceno 0. Visoka statična ocena pa je ven¬ darle pokazala na izredne možnosti te rake¬ te kot prototipa za modeliranje v razredih S5C in pozneje S5B. Sovjetski, nato pa ruski raketni modelarji so sprva v S5 kot prototip uporabljali ameriš¬ ko raketo nike-cajun, katere tehnično doku¬ mentacijo in fotografije so dobili med prvim sovjetsko-ameriškim srečanjem modelarjev. Letos mineva 10 let od tega srečanja na Nasinem poligonu VVallops, in 7 let od vrnitve obiska ameriške reprezentance in sprejema v Kalugi, rojstnem kraju ruske koz- monavtike. Obiska sta dala nov polet raz¬ voju raketnega modelarstva v svetu. Skoda le, da se tradicija takih športnih srečanj raket¬ nih modelarjev ni nadaljevala. Model rakete nike-cajun je bil izdelan skrbno in natančno in je prinesel nemalo zmag sovjetskim in ruskim raketnim mode¬ larjem na svetovnih in evropskih prvenstvih v razredu S5C. Sčasoma pa je postalo jas¬ no, da ta model ne more več zagotavljati vrhunskih rezultatov, saj je dosegal razme¬ roma nizke statične ocene (600-630 točk), posebno v razredu S5B, v katerem se je začelo tekmovati leta 1997. Znižanje total¬ nega impulza na 5 Ns pri nespremenjenih dimenzijah modela naj bi za polovico zmanj¬ šalo višine poleta. Ce sta bili statična ocena in višina poleta prej v razmerju 1 : 1,4. to¬ rej je višina poleta pomembno prispevala h končnemu rezultatu, potem bi moralo biti v razredu S5B to razmerje 1 : 0,8. Zato je bilo treba poiskati tak prototip, ki bi zagotavljal višjo statično oceno ob enakih letalnih lastno¬ stih. Zbiranje dokumentacije za raketo taurus- tomahavvk je trajalo vec kot pet let, pri če¬ mer gre zahvala ameriškim, kanadskim in ukrajinskim kolegom - Bobu Kreutzu, Tara¬ su Tatarynu in Juriju Gaponu, posebno pa Rusu Aleksandru Mitjurevu. Z njihovo po¬ močjo smo dobili Nasine barvne fotografije in načrte za to raketo. Na tej podlagi nam je uspelo pripraviti komplet dokumentacije, ki je osnova za gradnjo makete taurus-toma¬ havvk v razredih S5C (S5B). Model je konstruiral kolektiv raketnih mo¬ delarjev moskovskega mestnega Doma ust¬ varjalnosti otrok in mladine pod vodstvom V. Minakova. Avtor prispevka Vladimir Minakov v družbi s sloven¬ skimi raketarji na 11. sve¬ tovnem prvenstvu leta 1996 v Kamniku. V kate¬ goriji S5C je z maketo taurus tomanawk osvojil bronasto medaljo. V skladu s pravili FAI je premer prve stop¬ nje natanko 40 mm, kar je določilo merilo modela 1 : 14,5225. Konstrukcija modela je zasnovana po vzoru modelov nike-cajun - vžig motorja druge stopnje poteka s pre¬ nosom plamena iz motorja prve stopnje po ognjevarni cevki; na račun uporabe ne¬ ločljivega pogonskega segmenta prve stop¬ nje se je povečala zanesljivost vžiga motor¬ ja druge stopnje in poenostavil pristajalni sistem prve stopnje - z uporabo traku, na¬ meščenega na delu adapterja tuljavne obli¬ ke, ki sega v notranjost druge stopnje; po¬ membno je poenostavljena montaža motor¬ ja druge stopnje - s pomočjo posebnega dr¬ žala. Ti konstrukcijski prijemi so omogočili bistveno poenostavitev priprav na izstre¬ litev. Da bi zagotovili čim boljšo statično oceno, je bilo treba najti rešitev, s katero bi tehnološko razčlenitev modela čimbolj pri¬ bližali prototipu. Konstrukcijsko se model deli na: glavo (1), drugo stopnjo (2), prvo stopnjo (3) in motorni odsek prve stopnje (4) (slika 1). Prvo stopnjo sestavljajo: trup (5), krmni del (6), obroč (7), adapter (8) s centrirnim obročem (44), v notranjost vfepljenim bal- -c_ zovim čepom (9) ter z opornim obročem (10), prilepljenim na zgornjem delu in zanko za pritrditev (11) traku prve stopnje (12) na spodnjem delu. Cevka za prenos plamena (14) je s svojim spodnjim koncem prilepljena v cep iz pertinaksa (15), ki je hkrati vlepljen v usmerjevalno cevko (16). Cevka je v trup pritrjena z dvema balzo- vima obročema (17 in 18). V spodnjem cilindričnem delu prve stopnje je izoblikovan Cilindričnem delu prve stopnje |e izobhkovc oporni obroč, v katerem so odlite odprtir pod stabilizatorji in pritrdilno mesto za spodnje vodilo (19). Stabilizatorji (20) so v odprtine pričvrščeni s pomočjo aluminijastih obročkov (21) in delov za pritrditev na sta¬ bilizatorjih (22 in 23). V zgornjem delu trupa so nameščene osnove za pritrditev (24) sprednjega vodila (27) ter zgornji (25) in spodnji (/6) del adapterja med stopnja¬ ma. Druga stopnja sestoji iz trupa (28), šest- najstrobnega plašča (291, stabilizatorjev (30), elementov pritrditve stabilizatorjev (31), po¬ gonskega dela (32) z vlepljenim obročem (43) in vrvice (33) za pritrditev traku (34). Glava sestoji iz telesa (35), na katerem sta nameščeni dve anteni (36), zgornjega 37) in spodnjega 38) obroča z na- legajočimi površinami za stik s trupom in aerodinamično koni¬ co (39), ki se zaklju¬ čuje z vrhom (40), na katerega je nataknjen javljalnik vpadnih kotov (41). Znotraj vsadila sta prilepljena vrvica za njegovo ritrditev na model 48) in zaporna plošči- (49). Slika 1 TTILC 8 april 1998 9 PRILOGA Nosilec motorja prve stopnje tvorita trup (42) in izstružen aluminijast obroč (43), ki je z epoksidnim lepilom prilepljen na zgor¬ njo stran trupa. Nanj je pritrjeno držalo mo¬ torja (47), ki je ukrivljeno iz jeklene žice premera 0,5 mm. Tehnološka oprema Dele trupa bomo navijali na kovinske ka¬ lupe, ki jih izdelamo na stružnici (slika 2) (1 - za trup prve stopnje, 2 - za ojačitveni ob¬ roč, 3 - za krmni del, 4 - za notranjo cev¬ ko prve stopnje, 5 - za adapter prve stop¬ nje, 6 - za nosilec motorja prve stopnje, 8 - za nosilec motorja druge stopnje, 9 - za trup druge stopnje in del z napravami, 10, 1 1 - za pripravo obročev dela z napravami in 12 - za aerodinamično glavo. Za ulivanje delov prve stopnje pripravimo naslednje kalupe (slika 3): 1 - za stabiliza¬ tor, 2 - za ojačitveni obroč pod stabilizator¬ ji, 3 in 4 - za dela adapterja med stopnja¬ ma. Prav tako tudi za dele druge stopnje pri¬ pravimo kalupe (slika 4): 1 - za stabiliza¬ Dele 5, 6, 28, 35 in 39 navijemo iz petih slojev steklene tkanine s površinsko maso 25 g/m 2 , poleg tega pa v zgornjem delu trupa prve stopnje izdelamo pas iz navitja šestih plasti steklene tkanine s površinsko maso 60 g/m 2 . Osnovo za izdelavo opor¬ nega obroča (7) navijemo iz 8 slojev stek¬ lene tkanine 60 g/m 2 . Cevko za prenos pla¬ mena (14) navijemo na jekleno palico s pre¬ merom 3 mm iz treh slojev steklene tkanine 25 g/m 2 in enega sloja ogljikovih vlaken debeline 0,08-0,12 mm, ki jih položimo med prvi in drugi sloj steklene tkanine. Preostale dele navijemo iz 4 slojev steklene tkanine 25 g/m 2 . Ko smola otrdi, izdelke najprej 2 uri to¬ plotno obdelujemo pri temperaturi 110° C, jih ohladimo ter s kitom obdelamo večje ne- ravnine. Nato izdelke na kalupih vpnemo v stružnico in s stružnim nožem obdelamo dele 5 (v območju naivečjega premera), 7 in vrh aerodinamične konice, dokončno pa jih obdelamo z brusilnim papirjem, da doseže¬ mo gladko površino in točne mere zunanjih premerov. znotraj zalijemo s tekočo epoksidno smolo. Oba trupa nato še enkrat razmastimo z zunanje strani in s hobi pištolo nanesemo enakomeren sloj temeljne barve na epok- sidni osnovi. Ko nanos otrdi, površine trupa na stružnici obrusimo z brusilnim papirjem ter spoliramo. Osnovo trupa druge stopnje razrežemo na samostojni trup (28) in na trup segmenta glave (35). Stabilizatorje prve in druge stopnje ter šestnajstrobnik izdelamo iz steklene tkanine in epoksidne smole. Površino kalupov pre¬ vlečemo z ločilnim sredstvom, na katero z zračnim čopičem nanesemo epoksidni temelj. Ko se ta posuši, kalupe stabilizatorjev obložimo s štirimi sloji steklene tkanine 25 g/m 2 , ki smo jo prepojili z epoksidno smo¬ lo; razen tega v kalup stabilizatorja prve stopnje vstavimo os, ki smo jo naredili iz odrezka cevke za prenos plamena, in lahko polnilo (viskozna vata). Na kalup za izdela¬ vo notranje površine šestnajsfrobnika navi¬ jemo 5-6 plasti steklene tkanine 25 g/m 2 in jih premažemo z epoksidno smolo. Ka¬ lupe zapremo in stisnemo s svorami ali gu¬ tor, 2 - za šestnajstrobnik, 3 in 4 za obroče v glavi. Kalup za stabilizatorje in šestnajstrobnik izdelamo iz epoksidne smole, s katero obli- jemo osnovni model (prototip). Tudi za kalu¬ pe za obroče v glavi uporabimo epoksidno smolo. Kalupa za dela adapterja med stop¬ njama in ulivanje detajlov pa izdelamo iz silikonskega kavčuka. Izdelava sestavnih delov Dele trupa modela (5, 6, 7, 8, 14, 16, 28, 32, 35, 37, 38, 39 in 42) izdelamo z navijanjem steklene tkanine, prepojene z epoksidno smolo, na kalupe, na katere smo nanesli ločilno sredstvo. Slika 3 Slika 6 Del za obroč (7) pomaknemo na konec kalupa, s stružnim nožem posnamemo rob na predvideno mero in obroč odrežemo od osnove. Obroč snamemo s kalupa, ga obr¬ nemo in znova nataknemo na kalup, zatem a izsfružimo ležišče za krmo (repni del) i>). Po mehanski obdelavi sestavne dele ob¬ režemo na predvidene mere, jih snamemo s kalupov in jih skrbno razmastimo z benci¬ nom. Osnove delov 5, 6, 28, 37, 38 in 39 znova nataknemo na kalupe za nadaljnjo obdelavo. Oporni obroč (/) na spodnjem delu trupa prve stopnje na štirih točkah pri¬ trdimo s cianoakrilatnim lepilom, spoj pa mo. Ko vezivo otrdi, pripravljene dele skrbno vzamemo iz kalupov, jih zbrusimo in obde¬ lamo robove. Dela adapterja med stopnjama (20, 21) (slika 6) ulivamo v mehkih kalupih iz sili¬ konskega kavčuka. Na površine kalupov najprej nanesemo sloj epoksidnega teme¬ lja. Ko se ta osuši, v kalupa s čopičem, ki ga pomakamo v epoksidno smolo previdno polagamo koščke prej narezane steklene tkanine. Treba je vložiti 4-5 slojev steklene tkanine (25 g/m 2 ), pri čemer moramo preprečiti tvorbo mehurjev in zagotoviti dobro naleganje steklene tkanine na površi¬ no kalupov. Ko vezivo otrdi, izoblikovane detajle previdno vzamemo iz kalupov in jih 10 april 1998 iTTKT 8 PRILOGA obdelamo z brušenjem, pri čemer pazimo na dober medsebojni stik, pri nasaditvi zgor¬ njega na spodnji segment in tega v trup stopnje. Detajle (vodila in podloge pod njimi, detaj¬ li zgornjega elementa pritrditve stabilizatorja prve stopnje, elementa za pritrditev stabiliza¬ torja druge stopnje, antene) ulijemo iz epok- sidne smole, v katero vmešamo nekaj barv¬ nega polnila. Vijake prešamo iz polistirena. Osnove trupov, ki jih potrebujemo za pri¬ pravo obročev segmenta glave, vstavljamo v pripravljene kalupe, v katerih so vstavlje¬ ne paličice, namazane z oliem, ki služijo za to, da dobimo poševne odprtine za pona zoritev poševnoluknjavega stika. Pripravlje ne kalupe previdno napolnimo z epoksidno smolo, Id smo ji dodali nekaj smukca. Ko se smola strdi, kalupe previdno ločimo in obre¬ žemo naležno površino. Izoblikovane po¬ ševne odprtine v rebrih pazljivo dodelamo s svedrom potrebne debeline (slika 6). Detajle (9, 10, 15, 2 L 40, 41,42 in 43) izstružimo na stružnici. Čep (9) izdelamo iz balze, čep (15) iz pertinaksa, javljalnik vpadnih kotov (41) iz medenine, druge de¬ tajle pa iz duraluminija. Obroče (16, 17, 44 in 49) izrežemo z Olfinim rezalnikom krogov iz balzove plo¬ šče debeline 1 mm, ki smo jo z obeh strani mirali s stekleno tkanino 25 g/m 2 . Balzo oblepimo s stekleno tkanino in jo Balzo oblepimo s stekleno tKanmo in io stisnemo med dva kosa poliranega stekla ali ogledala, na katera smo nanesli ločilno sredstvo. Laminat obtežimo in ga tako pusti¬ mo najmanj en dan. Predhodna montaža Na spodnji del valja trupa prve stopnje nadenemo kalup in ga zalijemo z epoksid¬ no smolo s polnilom, s čimer izoblikujemo ojačitveni obroč za pritrditev stabilizatorjev in spodnjega vodila (slika 5). V adapter prve stopnje z epoksidnim lepi¬ lom vlepimo cep (9), z zunanje strani pa ob¬ roč (44) ter prilepimo zanko za pritrditev traku. V notranjo cevko vlepimo čep (15), cevko za prenos plamena, z zunanje strani pa pri¬ lepimo obroča (16 in 17). V naležno površi¬ no krmnega dela in spodnjega obroča, na mestih zgornjih pritrditev konzol stabiliza¬ torja, izvrtamo luknje s premerom 3 mm, na mestih osnovne pritrditve konzole stabiliza¬ torja pa luknje s premerom 4,5 mm. Na naležnih površinah in robovih obro¬ čev (10 in 43) izvrtamo enakomerno po ob¬ segu luknje s premerom 2 mm in jim posna¬ memo ostre robove. Na zgornji del cevi nosilca motorja druge stopnje z epoksidnim lepilom prilepimo ob¬ roč, na zunanjo stran pa držalo motorja. Da bo držalo zanesljivo pritrjeno k cevi, zgornji del vstavimo v odprtine na obroču, v sredini pa ga privežemo k trupu s kevlar- skim vlaknom, ki smo ga namočili v epok- sidni smoli. Skozi odprtine v obroču nape¬ ljemo navezavo (33), izdelano iz koščka tankega kabla ali jeklene pletenice, na ka¬ tero bomo pritrdili pristajalni sistem druge stopnje. Stabilizatorje druge stopnje vstavimo v nosilce (31), ki jih s petminutnim epoksid¬ nim lepilom prilepimo na šestnajstrobnik, nataknjen na trup stopnje. Ti zagotavljajo, da so stabilizatorji postavljeni simetrično in v osi trupa. Nato izdelamo odprtine za vijake za pritrditev šestnajstrobnika na trup. Tako pripravljeni šestnajstrobnik sna¬ memo s trupa in iz utorov izvlečemo stabili¬ zatorje. V osnovo trupa odseka z napravami iz¬ režemo odprtino za pripravo utora, v kate¬ rem se nahaja električni priključek. Utor izde¬ lamo iz epoksidne smole s polnilom in s po¬ močjo mehkega kalupa, ki ga v odprtino vstavimo z zunanje strani trupa. Izdelano konico z epoksidnim lepilom pri¬ lepimo na aerodinamično glavo. Ko se lepi¬ lo strdi, glavo s prilepljeno konico previdno nataknemo na kalup in vpnemo v stružnico, na kateri konico natančno postružimo na predvideno obliko in jo spoliramo. Nato zu¬ nanjo površino glave temeljito razmastimo in nanjo z zračnim čopičem nanesemo sloj epoksidnega temelja. Ko se ta strdi, površi¬ no zbrusimo in spoliramo ter glavo obreže¬ mo na potrebno dolžino. S spodnje strani javljalnika vpadnih kotov zvrtamo luknjo s premerom 0,6 mm in z nazobčanim rezilom britvice izdelamo križ¬ no zarezo, v katero prispajkamo krilca jav¬ ljalnika, ki so prav tako izdelana iz rezila Britvice. Prijspajkanju upoštevamo kot mon¬ taže krilc. Sele ko so prispajkana, jih ob¬ rusimo na pravilno obliko. Na zgornji del nosilca motorja prve stopnje z epoksidnim lepilom prilepimo ojačitveni obroč (48). Na zgornji del trupa prve stopnje prilepimo še podlago vodila (21). Ko je model sestavljen, se lotimo barvanja. Slika 8 Slika 9 Slika 10 Barvanje Pred nanašanjem barv moramo vse zu¬ nanje površine temeljito razmastititi. Za bar¬ vanje uporabimo barve za plastične makete (npr. Humbrol ali Testors) ustreznih odten¬ kov. Vsak nanos barve se mora sušiti naj¬ manj 12 ur. Dobro posušeni trup druge stopnje na¬ taknemo na kalup in na stružnici obdelamo zunanje površine, pri čemer skušamo dose¬ či teksturo stružene kovine. Glavo barvamo v dveh fazah - najprej njen spodnji del pobarvamo s srebrno z ze¬ lenim odtenkom, nakar na posušeno barvo prilepimo iz lepilnega traku narezane krož- ce, z lepilnim trakom prekrijemo nos in gla¬ vo pobarvamo v odtenku fenolne smole. Ivrožce odstranimo in tako dobimo pona¬ zoritev zakovic, s katerimi je aerodinamič¬ na glava pritrjena k centrirnemu obroču. Končna montaža Pred končno montažo, ki poteka po na¬ tančnem vrstnem redu, morajo biti vsi deli že pobarvani. V trup prve stopnje z epoksidno smolo vlepimo notranjo cev in adapter, pri čemer se mora cevka za prenos plamena natanč¬ no prilegati v odprtino v balzovem čepu. Dele adapterja med stopnjama sestavimo tako, da se natančno prilegata med seboj, kakor tudi v trup stopnje. Na zgornji del adapterja prilepimo oporni obroč, na izstopajoči del, ki sega v drugo stopnjo, pa z epoksidnim lepilom prilepimo nitno zanko za pritrditev pristajalnega traku prve stop¬ nje. Sledi lepljenje stabilizatorjev, pri čemer pazimo, da so nameščeni simetrično in vosi trupa. Osi stabilizatorjev potisnemo v odpr¬ tine v ojačitvenem obroču in stabilizatorje natančno naravnamo na mesta za pritrditev na zgornjem delu. Osi lepimo s petminutnim epoksidnim lepilom, na zgornjem delu pa stabilizatorje prilepimo na trup s cianoakri- latnim lepilom (slika 8). Nosilec motorja prilepimo v trup druge stopnje tako, da držalo motorja na spodnji strani sega za 2-3 mm iz trupa. Nato na¬ tančno prilepimo šestnajstrobnik. Nanj pri¬ lepimo stabilizatorje s petminutnim epoksid¬ nim lepilom. Na koncu vrvice zavežemo zanko na oddaljenosti 50-60 mm od roba trupa. Glavo zlepimo z epoksidnim lepilom po naslednjem zaporedju: lepilo nanesemo na stične ploskve obročev in notranji valj in vse skupaj z vrha in od spodaj vstavimo v trup dela z napravami, pri čemer pazimo na ori¬ entacijo utora ter poševnih odprtin na ob¬ ročih in da se lepilo ne razlije. Nato na zgornjo stran nataknemo ter prilepimo aero¬ dinamično konico in pazimo na orientacijo zakovic, v spodnji del valja, ki sega v trup stopnje, pa prilepimo nitno zanko za pri¬ trditev glave na model in prilepimo zaporno ploščico (49). Povsem na vrh prilepimo jav¬ ljalnik vpadnih kotov, pri čemer pazimo na orientacijo krilc. Na odsek z napravami pri¬ lepimo antene (slika 10). ITT10 8 april 1998 11 PRILOGA Slika 11 Slika 7 Glavo vstavimo v trup druge stopnje tako, da je v pravilnem položaju in prilepimo še papirnati trak ki smo ga prej prepojili z ni- trolakom. Ta bo ponazarjal kabel, ki pove¬ zuje pogonski del stopnje z glavo. Nato z vžigalico, ki smo jo oblikovali v lopatico, na trup odseka z napravami nanesemo sloj kita ali goste sive barve, s čimer ponazorimo protitoplotno zaščito. Po končanem sestavljanju model dopolni¬ mo z detajli. Za napise in oznake izdelamo nalepke in jih natančno prilepimo na pred¬ videna mesta. Drobne detajle (vodila, vijake za pritrditev segmentov in prehodov), ki smo jih prej pobarvali z ustreznimi barvami (sli¬ ka 8, 9) prilepimo s cianoakrilatnim lepilom. Trup druge stopnje in glavo spojimo s pomočjo amortizerja iz gumijaste niti pre¬ mera 1 mm in dolžine 400 mm, ki jo poteg¬ nemo skozi zanko vrvice na drugi stop¬ nji (slika 1). Druga stopnja pristaja s trakom velikosti 2500 x 27 mm iz metaliziranega lavsana - poliestrske folije debeline 18-20 (im, ki ga z nitno zanko pritrdimo na zgornji del amortizerja na oddaljenosti 50-60 mm od traku blizu glave. Na prvi stopnji uporabimo trak z merami 270 x 27 mm iz metaliziranega lavsana de¬ beline 19-25 (im, ki ga pritrdimo z nitno zanko, pritrjeno na adapterju (slika 7). Za pogon modela uporabljamo motorje s premerom 10-11 mm (tem primerno prila¬ godimo cevi nosilcev motorjev) in totalnim impulzom 10 ali 5 Ns, odvisno od razreda modela. Lahko uporabimo tudi motorje z drugačno porazdelitvijo totalnega impulza Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Ljubljana in Vojašnica Ivan Cankar, Vrhnika Vabita na 3. pokal v plastičnem maketarstvu, "Tanketa 98", pod pokroviteljstvom 54. OKMB za nagrado "Samorog". Tekmovanje bo potekalo v naslednjih disciplinah: KI/KIJ, figure (seniorji in juniorji), K2, vojaška vozila in sredstva (seniorji), K2J, vojaška vozila in sredstva (juniorji), K3-K4, diorame in vinjete (seniorji), K3J-K4J, diorame in vinjete (juniorji). K5, posebna disciplina na temo: Normandija 1944. Podeljena bodo naslednja priznanja in nagrade: nagrada "naj debitant", nagrada "best-of-shovv", nagrada za napredek "recommended" in posebno priznanje za najboljši izdelek na temo "Normandija 1944" (izdelki iz te kategorije bodo tekmovali tudi v drugih kategorijah). Najboljši trije tekmovalci iz vsake juniorske discipline bodo prejeli diplome in plakete, vsi najboljši tekmovalci v seniorskih skupinah plakete glede na doseženo število točk (1. nagrada 70 % in več točk, 2. nagrada 60-70 % točk ter 3. nagrada 50-60 % točk), najboljše delo pa posebno priznanje 54. oklepno-mehaniziranega bataljona Vrhnika. Tekmovanje bo v soboto, 9. maja 1998, v sklopu Dneva odprtih vrat Vojašnice Ivan Cankar nad Vrhniko z začetkom ob 10. uri. Tekmovalci se lahko prijavijo do 10. ure v razstavnem prostoru. Prijavnina znaša 1000 SIT. Tekmovanje bosta spremljala maketarski bolšji sejem ter razstava figur, maket in dioram. V okviru Dneva odprtih vrat Vojašnice Ivan Cankar si boste lahko ogledali oborožitev in tehniko ter se s tankom popeljali po poligonu. Dobrodošli! C o stopnjah, posebno če model lansiramo z atnega lanserja, ki v prvi stopnji dopušča uporabo motorja s totalnim impulzom do 0,6 Ns. V tem primeru lahko vgradimo v drugo stopnjo motor z večjim totalnim im¬ pulzom, s čimer se poveča višina leta. Tako so ruski modelarji na 11. svetovnem prven¬ stvu v Sloveniji uporabili motorje "Delta" češkega proizvajalca J. Taborskega z im¬ pulzom 2 Ns v prvi stopnji in 8 Ns v drugi ter s to kombinacijo dosegli višino 852 m; na 1. svetovnih letalskih igrah so v razredu S5B uporabili kombinacijo motorjev 1,25 + 3,75 Ns, s katero je model dosegel višino 571 m. Na ruskem državnem prvenstvu so leteli z motorji 0,8 + 4,2 Ns, pri čemer je model dosegel skoraj enako višino kot v Turčiji, čeprav je letališče ležalo na nad¬ morski višini 250 m. Vsekakor pa je zaže¬ leno, da je v drugi stopnji motor s kompoz- itnim gorivom, ki zaradi daljšega časa delo¬ vanja v primerjavi z motorjem na črni smod¬ nik bistveno poveča višino leta. V prvi stop¬ nji uporabimo motor brez traserja (buster), motor druge stopnje pa mora imeti traser dolžine 5-/ s, odvisno od nadmorske višine štartnega mesta in od štartne mase druge stopnje. Priprava modela na izstrelitev Najprej v nosilec vstavimo motor prve stopnje, ki ga pritrdimo s pomočjo zatiča, narejenega iz jeklene žice ali cevke s pre¬ merom 1-0,8 mm, ki ga vstavimo skozi poševne luknje v kovinskem prstanu nosil¬ ca motorja. Ustrezne luknje na zgornjem delu ohišja motorja zvrtamo s šilom ali svedrom. Z vrha na motor nasujemo natančno določeno količino črnega smodnika, ki jo odmerimo z merico, izdelano iz malokali¬ brskega nabojnega tulca z globino 2,5 mm, nakar pogonski del vstavimo v trup in ga zasukamo. Pri tem zatič sede v utor na čepu in učvrsti nosilec motorja v trupu. V motor druge stopnje nasujemo tri merice smodnika in ga na vrhu zapremo s papirnim čepom. Nato motor vstavimo v nosilec, pri čemer pazimo, da držalo motor zanesljivo utrdi v stopnji. Z vrha v trup nasu¬ jemo nekoliko smukca in vstavimo vanj čep, ki smo ga nargdili iz vate in ga zavili v mehak papir. Čep s šipko potisnemo prav do spodnjega dela, na vrh čepa pa spet nasujemo nekaj smukca. Pristajalni trak, zvit v rolo, zavijemo v zaščitno plastično folijo, vstavimo v trup ter s šipko potisnemo do čepa. Nato pazljivo vložimo vrvico naveza¬ ve in amortizer, tako da se med seboj ne zapletata. Povrh nasujemo v trup finodis- perzni prah, ki ob izpuhu napravi lepo viden oblaček. Barvo prpška izberemo glede na barvo neba. Če ima prašek abrazivne lastnosti, kar otežuje izstrelitev traku, ga nasujemo v zaščitno plastično foli¬ jo, ki smo jo prej uporabili za ovijanje pris¬ tajalnega traku. Nazadnje v trup vstavimo glavo, pri čemer s krpico odstranimo barvni prašek z naležnih površin. Pristajalni trak prve stopnje zložimo v har¬ moniko s takim pregibom, da ga bo mo¬ goče zložiti okrog cevi na adapterju. Med sestavljanjem prve in druge stopnje trak s prstom pridržujemo in pazimo, da pravilno naleže na cev adapterja. Model je tako pripravljen za izstrelitev (slika 1 1). Ob upo¬ rabi motorjev "Delta" in odvisno od količine barvnega praška je v razredu S5B štartna masa 53-58 g, štartna masa druge stopnje pa je 22-27 gramov. 12 april 1998 iTTBfi MODELARSTVO Mouse in optimum - modela državnega prvaka JANKO RANT Z modeloma mouse in optimum sem lani na tekmovanjih, ki so štela za DP, trikrat zasedel prvo in enkrat drugo me¬ sto, kar mi je zadoščalo za osvojitev na¬ slova državnega prvaka v kategoriji HLG. Zasnova obeh modelov temelji na cevnem nosilcu v krilih, ki nosi tako torzij- ske kot upogibne obremenitve krila. Mouse Mouse je model klasične konstrukcije s T-repom ter nekoliko večjo globino krila. Posledica je večja površina in s tem manj¬ ša obremenitev krila. Zaradi tega je model primeren za mirno vreme z rahlimi dviganji. Model ima na koncih krila za¬ vihke (vvinglets), ki povečajo učinkovitost pri nižjih hitrostih. Model je grajen iz najsodobnejših kompozitnih gradiv. Tako je trup v celoti izdelan iz ogljikovih vlaken. V njem je dovolj prostora za standardni sprejemnik ter akumulatorje 250 mAh. Cevni nosilec v krilih je izdelan tako, da torzijsko obre¬ menitev nosijo steklena vlakna, upogibno pa ogljikova. Krila so tridelna in izdelana z rebri. Višinski in smerni stabilizator sta iz polne balze debeline 2,5 mm in prekri¬ ta z japonskim papirjem. Krila sem pre¬ kril z lahko folijo Oracover. Preizkušal sem tudi druge tanjše in lažje folije, ven¬ dar niso dale zadovoljivega rezultata. Optimum Ta model je v bistvu optimizirani model mouse. Pri njem so preseki trupa bistveno manjši. Prostora je le za mikro sprejemnik in akumulatorje 110 mAh, ter servome- hanizme širine 13 mm. Zaradi pogostega močnega vetra na tekmovanjih sem se pri tem modelu odločil za vitkejše in močnej¬ še krilo. Zmanjševanje teže in skupnega aerodinamičnega upora pa je narekova¬ lo uporabo V-repa. Trup modela je izde¬ lan iz steklenih vlaken. Oblikovan je pre¬ cej ergonomsko, tako da se prilagodi roki. Tako lahko pri metanju iz roke mak¬ simalno izkoristimo silo lučaja. Zadnji del trupa je konusno oblikovana cev iz stek¬ lenih in ogljikovih vlaken z debelino stene 0,2 mm. Trup ima snemljiv nos, kar omo¬ goča dober dostop do RV-komponent. Krila, tako kot pri mousu, temeljijo na cev¬ nem nosilcu, ki se je izkazal kot zelo upo¬ raben. Rebra so izdelana iz balze debe¬ line 1 mm ter po vrhu okrepljena z oglji¬ kovo prevleko debeline 0,1 mm. Za rep¬ ne površine pa sem spet uporabil polno balzo, tokrat 2 mm debelo. REVIJAZA ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO, RAČUNALNIŠTVO IN TELEKOMUNIKACIJE ■ Vsak mesec na 84 straneh za ljubitelje in profesionalce ■ Novosti, zanimivosti, informacije iz elektronike • Opisi elementov in njihove aplikacije v shemah • Osnove programiranja mikrokrmilnikov in mikroprocesorske samogradnje • Samogradnje za začetnike in naprednejše • Hi-Fi novice in samogradnje ter še mnogo drugega... j mo ..._ V9ŠuWHb (32333» 5® -'»SP 1 r „- -E5B3G0 om«*, KEM mmmsomm mmmmsmm ammimu Vsak mesec nagradno žrebanje novih naročnikov! Če želite revijo Svet ELEKTRONIKE prejemati na dom, lahko prefotokopirate spodnjo naročilni¬ co in izpolnjeno pošljete na naslov: Svet elektronike, p.p. 5127, 1001 Ljubljana. Fizične osebe imajo 20%, pravne 10%, učenci, dijaki ali študenti s potrdilom o šolanju pa 25%-ni popust pri celoletni naročnini. Izmed prispelih naročilnic bomo vsak mesec izžrebali po enega naročni¬ ka, ki bo prejel celoletni komplet revij, kot presenečenje pa morda tudi praktično nagrado! Sem fizična ! 1 (pravna □, šolajoča □) oseba in nepreklicno naročam revijo Svet ELEKTRONIKE za dobo enega leta (11 številk letno), {ustrezno prekrižajte!) Podjetje (izpolnijo pravne osebe): Ime in priimek (ali kontaktna oseba):. Točen naslov:_ Poštna številka in kraj: Datum: _ Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani . Podpis (in pečat): iTTRf 8 april 1998 13 MODELARSTVO Profil: S 4083 Aerodinamični moment pri 0° - cm 0 : -OJ 04 Kot ničelnega vzgona - ao: -4,22° Relativna debelina: Položaj največje debeline: Ukrivljenost skeletnice: Položaj največje krivine skeletnice: 8,01 % 23,8 % 3,45 % 36,2 % 0.000 0,055 0,220 0,445 0,689 0,948 1,230 1,533 1,855 2,193 2,544 2,907 3,277 3,653 4,031 4,410 4,787 5,157 5,519 5,867 6,196 6,498 42,794 39,121 35,544 32,082 28,758 25,575 22,538 19,665 16,955 14,416 12,060 9,893 7,927 6,168 4,618 3,289 2,180 1,293 0,632 0,201 0,000 6,768 6,995 7,169 7,282 7,322 7,277 7,150 6,938 6,640 6,271 5,835 5,339 4,795 4,208 3,591 2,953 2,306 1,669 1,057 0,493 0,016 0,099 0,541 1,305 2,383 3,765 5,447 7,419 9,672 12,192 14,968 17,983 21,221 24,659 28,279 32,055 35,964 39,979 44,075 48,221 52,390 56,552 60,684 - 0,346 - 0,618 - 0,842 - 1,019 - 1,146 - 1,227 - 1,265 - 1,261 - 1,219 - 1,143 - 1,037 - 0,907 - 0,757 - 0,593 - 0,420 - 0,243 - 0,067 0,104 0,264 0,412 0,546 0,667 64,768 68,776 72,657 76,358 79,860 83,138 86,173 88,946 91,437 93,632 95,515 97,082 98,328 99,239 99,805 100,000 0,768 0,824 0,826 0,787 0,723 0,643 0,551 0,454 0,355 0,262 0,179 0,115 0,067 0,031 0,010 0,000 laminat 0.1mm balsa 1mm Cevni nosilec je izdelan iz steklenih in oglji¬ kovih vlaken. Rebra so na vrhu okrepljena z ogljikovimi vlakni. 368 MOUSE površina: 23,4 dm 2 masa: 350 g profil: lastna konstrukcija Mouse ima na koncih krila zavihke za večjo učinkovitost pri nižjih hitro¬ stih. Najboljši trije z lanskega DP v kategoriji HLG. 14 marec 1998 ITEM!) MODELARSTVO Folije za prekrivanje modelov ALEKSANDER SEKIRNIK Okraševanje modelov si zasluži našo posebno pozornost, saj polep¬ ša, lahko pa tudi skazi videz mode¬ la, v katerega gradnjo smo vložili veliko truda in sredstev. Znanih je več načinov okraševanja. Najstarej¬ šega, barvanje modelov, v letalskem modelarstvu počasi izpodriva mno¬ go pripravnejši način prekrivanja s plastično samolepilno folijo. Razlo¬ gov za to je več. Odpade zamudna priprava površin, potrebnih za sijaj¬ ni nanos barve, prav tako tudi pri¬ prava šablon za nanašanje okrasnih vzorcev in nenazadnje, zamudno in umazano brizganje barv. S folijami rekrite površine modela imajo lesk, i ga dosežemo takorekoč brez več¬ jega truda. Za delo z njimi potrebu¬ jemo le odslužen likalnik ali pa zmog¬ ljiv sušilnik za lase, ostro rezilo za obrezovanje folije in daljše ravnilo. Dela s folijo se hitro naučimo že po nekaj poskusih. Pisana paleta barv¬ nih folij omogoča hitro izdelavo raz¬ novrstnih barvnih vzorcev. Prekrivanju modelov s folijami smo v preteklosti že namenili članek, ki je bil objavljen v Timu 8/94. V Timu ši in vzdržljivejši kakor pri drugih folijah iz PVC-ja. Folija mora nam¬ reč zadostiti več zahtevam. Prva je odpornost proti poškodbam in prožnost v daljšem časovnem obdobju. Vemo, da je folija izpo¬ stavljena ultravijoličnemu sevanju, ki kvari mehanske lastnosti plas¬ tičnih gradiv. Oracover je zelo mo¬ čan, ima razmeroma majhen skr¬ ček, zato podobno kot japonski pa¬ pir ali svila okrepi strukturo prekrite¬ ga dela modela. Druga zanteva je barvna obstojnost. Folija, ki jo bo¬ mo čez nekaj let kupili za popravilo modela, se barvno ne sme razliko¬ vati od stare na modelu. Pri folijah Oracover te bojazni ni. Proizvaja¬ lec jamči za barvno obstojnost folij za obdobje sedmih let, kar velja tako za navadne kakor tudi za tiste s kovinskim videzem, signalne ozi¬ roma fluorescentne. Zadnja izmed zahtev pa je neobčutljivost za vre¬ menske vplive in velike temperatur¬ ne spremembe. V nasprotju z neka¬ terimi manj kakovostnimi, se folija Oracover na soncu ne naguba, ali kar bi bilo še bolj nevarno, ne skrči, in tako ne povzroča zvijanja prekri¬ tih delov modela. Model bo imel na vročem soncu ali pozimi enake le¬ talne lastnosti. O barvah Skupaj smo našteli natanko 100 barv¬ nih vzorcev. Izbiramo lahko med folijami v navadnih barvah (40 odtenkov), ki so prevlečene le z enim slojem barve, in po¬ sebnimi folijami, ki so zaradi tehničnih zahtev prevlečene z več sloji barve. Med¬ nje štejemo kovinske, kovinske s kroma- stim leskom, signalne in tako imenovane folije "scale". Te so na spodnji strani pre¬ vlečene s posebnim srebrnim premazom, ki povsem zatemni strukturo gradiva, ki ga prekrivamo. Uporabili jih bomo tak¬ rat, ko bomo želeli prikriti strukturo mo¬ dela, na primer pri prekrivanju maket. Po¬ nudbo dopolnjujejo tudi barvne prosojne folije z zelo tankim nanosom barv, skozi katere je vidna struktura modela. Vrste folij Oralight je zelo lahka foiija, ki so jo razvili posebej za prekrivanje prostole- tečih in modelov kategorije HLG. S tako folijo prekrit model bo imel enako težo, kakor če bi ga prekrili z japonskim papir¬ jem, hkrati pa bo imel veliko boljše me¬ hanske lastnosti, saj je bolj odporna proti poškodbam, je elastična in ni občutljiva 4/95 pasmo objavili načrt za obre- y tr g OV j n j f\| e bec hobi se lahko pohvalijo z bogato ponudbo zovalnik folije TIM TF. raznovrstnih folij programa Oracover. Priznati moramo, da je Namen tega prispevka pa je pred- izbira res velika. Na sliki je le polovica vseh folij, ki (ih imajo staviti ponudbo in lastnosti folij raz- pregledno predstavljene na posebnem stojalu, ki je opremljeno ličnih proizvajalcev, ki so naprodaj z natančnim merilnikom in rezalnikom folij, v ljubljanskih modelarskih trgovinah. Pri izbiranju folije ni dovolj le vedeti, ko- r**»' liko je potrebujemo in kakšne barve naj bo, temveč moramo poznati tudi lastnosti in način uporabe posameznih vrst. Raz- nolikost folij nam omogoča izbor take, ki po lastnostih najbolj ustreza določeni zvr- Oracover ^ Opis ponudbe začnimo s tem, kar smo izvedeli v trgovini Nebec hobi, ki je boga¬ to založena s folijami blagovne znamke Oracover. Tovrstne folije so razvili pred desetimi leti v laboratorijih tovarne, ki se ukvarja izključno z izdelovanjem folij za uporabo v modelarstvu in kjer nenehno skrbijo za razvoj, izboljšave in nadzor nad kakovostjo izdelkov. Vzorce folije pre¬ gledajo na vsakih izdelanih 150 metrov. Kot zanimivost naj povemo, da je bila ce¬ lo ruska akrobatska skupina Russian Knights tako zadovoljna s kakovostjo folij Ora- stick, da jih je uporabila za okrasitev svo¬ jih nadzvočnih reaktivnih letal, s katerimi letijo v vseh vremenskih razmerah. Osnova folij iz programa Oracover je tanek poliestrski film, ki je precej močnej- Grelno ploščo likalnika ovijemo z mehko bom¬ bažno krpo, da se izognemo praskam na foliji. Pri zatezanju folije na robovih in ukrivljenih površinah si lahko pomagamo s sušilnikom za lase. TIK 8 marec 1998 15 MODELARSTVO za vremenske vplive. Izdelujejo jo v 1 2 različnih barvah. Oracover je najbolj razširjena in pri¬ ljubljena folija iz njihovega programa. Iz¬ delujejo jo v vseh barvnih odtenkih. Od¬ porna je proti modelarskemu gorivu in obstojna do temperature 250° C. Na mo¬ del jo nanašamo pri nizki delovni tem¬ peraturi, zato je primerna tudi za prekri¬ vanje delov iz stiropora. Po potrebi jo lahko tudi barvamo. Njen skrček znaša 10 % v vseh smereh. Folije Oracover so široke 62 cm, dobijo pa se v zvitkih z dol¬ žino 2, 5 in 10 m. Pri Nebcu jih proda¬ jajo tudi na meter. Orastic je samolepilna folija z enakimi lastnostmi kot Oracover. Razlikujeta se le v vrsti lepila. Popoln stik s površino ustvari šele po nekaj urah. Dotlej jo lahko pre¬ meščamo, kar je še posebej dobrodošlo pri lepljenju daljših okrasnih kosov ali detajlov. Hitrost lepljenja folije Orastic lahko pospešimo tako, da jo segrevamo z likalnikom ali sušilnikom za lase. Pro¬ dajajo jo v zvitkih širine 62 cm, 15 cm in 10 cm ter v trakovih, širokih od 1 do 6 mm in dolgih 15 m. Oratex je folija z grobim videzom in otipom platna, izdelana na osnovi poli¬ estrske tkanine. Njen skrček je vsega 5 %. Na voljo je v 8 barvah, mogoče pa jo je tudi barvati. Cene folij znašajo za zvitek 980 SIT za navadne barve in 1675 SIT za posebne barve. Mu Iti kote V trgovini Mladi tehnik prodajajo folije Multikote. Gre za odlične folije angle¬ škega izvora, proizvajalec pa se prav tako lahko pohvali z dolgoletno tradicijo uporabe teh folij v modelarstvu. Primerne so za prekrivanje vseh vrst in velikosti mo¬ delov od majhnih maket letal na pogon s C02-motorji, kakor tudi za prekrivanje velikih motornih modelov, ki so izpostav¬ ljeni močnejšim aerodinamičnim obre¬ menitvam. Verjetno ni treba posebej po¬ udariti, da so vse njihove folije varne pred učinkovanjem modelarskih goriv. Folije so lahke, lepimo jih pri nizkih temperatu¬ rah, zato so primerne tudi za prekrivanje kosov iz stiropora. Odvisno od debeline barvnega sloja imajo površinsko maso od 54 g/m 2 (prosojne) do 67 g/m 2 (v prekrivnih barvah). Folije se lahko močno skrčijo, glede na temperaturo, ki jo na¬ stavimo na likalniku. To lastnost bodo ce¬ nili predvsem začetniki, saj jim omogoča popraviti napake zaradi preslabo napete folije. Pomembno je le, da se začne prekrivati z nižjo delovno temperaturo li¬ kalnika. Velik skrček omogoča tudi izred¬ no dobro prilagajanje obliki, kar je po¬ sebej pomembno pri prekrivanju oblikov¬ no zahtevnih delov, kot so zaključki kril ipd. Stojalo s folijami Multikote, ki so naprodaj v trgovini Mladi tehnik Folije v več kot 20 barvah, od navad¬ nih, kovinskih do signalnih, so široke 70 cm, prodajajo pa jih na meter. Posebno pozornost je pritegnila vinskordeča pro¬ sojna folija z dodanimi kovinskimi delci za ustvarjanje posebnih barvnih učinkov. Cena je odvisna od debeline barvnega sloja in se giblje od 950 do 1050 SIT, za folije v signalnih barvah pa je treba za tekoči meter odšteti 1 200 SIT. Ponudbo dopolnjujejo tkaninske folije Multitex širine 70 cm, ki so izdelane na osnovi poliestrske tkanine. Namenjene so predvsem za prekrivanje maket starejših letal. Ponujajo jih v šestih barvnih vzorcih in jih lahko brez težav tudi barvamo. Posebej naj omenim barvni odtenek an- tik, ki ponazarja barvo platna večine predvojnih jadralnih in motornih letal. Vodno lepilo, ki ga prodajajo kot pose¬ ben dodatek, je namenjeno za osnovni premaz posebej izpostavljenih mest, ki jih bomo prekrivali s folijo. Nanesemo ga povsod tam, kjer želimo posebej močan spoj folije s površino lesa. Lepilo se še posebej obnese pri prekrivanju trdih vrst lesa in vezane plošče, na katere se folije na splošno ne primejo tako dobro kot na balzo, in pa na mestih, ki so izpostavlje¬ na delovanju izpuha motorjev. Posušen nanos lepila se med pritrjevanjem folije aktivira s toploto. WM Modelarski center Tudi WM Modelarski center ima na zalogi več različnih vrst folij. Najcenejše med njimi so folije z imenom Super šolar film. Zelo tanke so in zato lahke, debele komaj 0,025 mm. Izdelane so na osnovi PVC-ja, prodajajo pa jih v 20 različnih barvah, od osnovnih, prosojnih, pa vse do signalnih in kovinskih. Posebej lahke so prosojne folije, zato jih priporočajo za prekrivanje modelov HLG. Široke so 67 cm, kupiti pa jih je mogoče v poljubni dolžini. Lesene površine moramo pred prekrivanjem obrusiti s finim brusilnim pa¬ pirjem in jih nato temeljito očistiti prašnih delcev. Zaradi dobre lepljivosti površin pred prekrivanjem ni treba prevleči s po¬ sebnimi premazi za boljši oprijem. Super šolar film je uporaben tudi za izdelavo okraskov, vendar pa ga ni priporočljivo barvati, saj se bo posušena barva zago¬ tovo odluščila. Po zagotovilih proizvajal¬ ca zelo dobro prenaša temperaturne spremembe. Folije Solartrim so namenjene izdelo¬ vanju samolepilnih okraskov. Primerne so tako za okraševanje letalskih kakor tudi ladijskih in avtomobilskih modelov. Pose¬ ben tanek sloj neprosojne osnovne bele barve omogoča prekrivanje barvno kon¬ trastnih površin brez bojazni, da bo skozi Folije Solartex imajo grobo tkaninsko strukturo in so primerne za prekri¬ vanje maket starejših letal. Iz folije Solartrim izrezujemo okraske za vse vrste modelov. Debelina teh folij znaša le 0,005 mm. 16 marec 1998 mr 8 MODELARSTVO okrasek vidna barva podlage. Izdelujejo jih v enakih barvnih vzorcih kot šolar film, seveda z izjemo prosojnih barv. Pri top¬ lotni obdelavi se rahlo skrčijo, kar omo¬ goča napenjanje in odpravljanje zračnih mehurjev. Toplota pospeši in izboljša nji¬ hovo lepljivost in oprijemljivost. Debelina teh folij znaša neverjetnih 0,005 mm, temu primerna je tudi teža. Folije Solar- trim dobimo v polah velikosti 90 x 32 cm. Prekrivanju večjih in zahtevnejših maket je namenjena folija Polyester film, ki je iz¬ delana na poliestrski osnovi. Gre za 57 cm široko, zelo močno in odporno folijo, ki je neobčutljiva za temperaturne spre¬ membe, zato zahteva višje temperature obdelovanja. Folija je naprodaj na me¬ ter, izbiramo pa lahko med desetimi bar¬ vnimi vzorci, vključno s štirimi signalnimi. Folije Solartex so neobarvane folije z grobo tkaninsko strukturo površine in so namenjene za prekrivanje maket stare¬ jših letal z rebrasto gradnjo kril in trupa ali pa velikih modelov, ki najdbi bili čim bolj podobni pravi letalom. Če pa nam barvanje večjih površin ne diši preveč, so na voljo po strukturi podobne, a že obarvane folije Glostex. V obeh primerih gre za folije, izdelane na osnovi polie¬ strske tkanine z majhnim skrčkom. Delo s temi folijami je zahtevnejše in terja kar nekaj prakse. Ker so precej težje od drugih folij, niso primerne za prekrivanje majhnih modelov. Široke so 67 cm in nam jih v trgovini odrežejo na želeno dolžino. Vse navedene folije so odporne proti modelarskim gorivom. Cene folij Solar za tekoči meter so od 1000 do 1700 SIT (Solartex). Posebno pozornost zasluži tudi bogata ponudba barvnih lakov v pršilkah, ki se sklada z barvami folij in nas reši iz za¬ gate, kadar želimo obarvati plastične de¬ le modelov, na katere se folija ne prime. Sem spadajo, na primer, pokrovi motor¬ jev, zaključki kril ali aerodinamski pokro¬ vi pristajalnega podvozja. Na voljo so mat, polmat ali sijajni barvni laki. Seveda je treba površino modela tudi pred barvanjem ustrezno pripraviti. Ta mora biti čim bolj gladka, sicer z njenim videzom po zaključku del ne bomo zado¬ voljni. Pripravi površin modela sta na¬ menjeni dve vrsti dvokomponentnega po¬ liestrskega kita. Rostuff light je specifično lahek kit z grobo zrnato strukturo za krpa¬ nje večjih lukenj, prek katerega kasneje nanesemo finozrnati kit Rostuff micro. Tega je mogoče obrusiti s finim vodno- brusilnim papirjem, da dobimo izredno gladko površino, primerno za nanos barve. Kratek povzetek naše raziskave Na koncu te dokaj podrobne pred¬ stavitve lahko ugotovimo, da je ponudba folij za prekrivanje v naših modelarskih trgovinah bogata in raznovrstna. Izbi¬ ramo lahko med številnimi barvnimi od¬ tenki, ki so pri posameznem prodajalcu sicer različni, na splošno pa velja, da bomo pri vsakem našli tako, ki bo ustre¬ zala našemu okusu in zahtevam. Pro¬ dajalci dobro poznajo lastnosti folij, ki jih prodajajo, povsod smo dobili tudi stro¬ kovni nasvet, in prav tega smo bili kot kupci najbolj veseli. Tanjšanje aluminijastih cevi MARJAN KLENOVŠEK ke seveda prevelike. Kljub razmeroma ve¬ likemu premeru za okrepitev vstopnih mest še nekako ustrezajo. Na izhodu iz trupa pa morajo vrvice za kontrolo višinskega krmila spremeniti smer, zato moramo vo¬ dilne cevke ukriviti. Krivljenje cevi pa je Za upravljanje smernega krmila in vi¬ šinskega stabilizatorja prostoletečih mo¬ delov uporabljamo najlonske vrvice in je¬ klene pletenice, ki ju povezujejo s časov¬ nim mehanizmom in štartno kljuko. Da se ne morejo zaplesti v travo ali veje dreves, vrvice običajno namestimo v notranjost zadnjega dela trupa modela. Na primer¬ nih mestih so v trup zvrtane luknje, kjer vr¬ vice vstopajo in izstopajo. Ker so vrvice razmeroma tanke, se na teh mestih pogo¬ sto zagozdijo v material trupa, zato ta mesta okrepimo s cevkami (slika 1). Za okrepitve običajno uporabimo kar pla¬ stične notranje cevi bovdenskih vlekov za radijsko vodene modele ali pa tanke alu¬ minijaste cevi, ki jih kupimo v trgovini z modelarskim materialom. Najtanjše alumi¬ nijaste cevi, ki jih prodajajo, imajo zuna- Slika 1. Vstopna mesta vrvic okrepimo s cevka¬ mi. nji premer 2 mm, notranji pa približno 1,6 mm. Ker imajo vrvice za kontrolo kr¬ mil premer le od 0,3 do 0,7 mm, so te cev- Slika 3. Orodje in vzorca cevi opravilo, ki zahteva precej spretnosti. Pri nepravilnem postopku se notranji premer preveč zmanjša, pogosto pa se steni celo stakneta in tako cev lahko samo zavržemo. Risba 1. Orodje za tanjšanje aluminijastih cevi Slika 2. Tanjšanje aluminijaste cevi smer vlečenja cevi rim 8 marec 1998 25 MAKETARSTVO ss Sola plastičnega maketarstva (40. del) Literatura in dokumentacija (7. nadaljevanje) Izdelajmo si preprosto orodje, s kate¬ rim bomo ubili dve muhi na en mah! Z njim bomo lahko izdelovali aluminijaste cevi z majhnim premerom, ki jih bomo brez težav tudi krivili. Iz 2 mm debele jek¬ lene pločevine izžagamo kos, velik prib¬ ližno 50 x 25 mm in mu popilimo ali obrusimo robove. Nato v pločevino izvr¬ tamo vrsto lukenj (risba 1). Največja naj ima premer 2 mm, najmanjša pa 1,3 mm. S centrirnim svedrom 0 1 mm ali s pri¬ mernim greznilom posnamemo robove lu¬ kenj in orodje je gotovo! Tanjšanje cevi s tem orodjem je pre¬ prosto. Orodje vpnemo v primež, nato pa s skalpelom odrežemo približno 20 cm dolg kos aluminijaste cevi 0 2 mm. S kleščami cev na enem koncu oblikujemo tako, da jo lahko potisnemo skozi luknjo 0 1,9 mm. Na zadnji strani, tik ob orod¬ ju, na cev kanemo kapljo olja, nato pa s kleščami povlečemo cev skozi luknjo. Po¬ stopek večkrat ponovimo in cev povleče¬ mo še skozi luknje 0 1,7, 0 1,5 in 0 1,3 mm (slika 2). Če je cev iz tršega alumini¬ ja, jo med vsako delovno operacijo stanj¬ šamo le za 0,1 mm. Ker pri tanjšanju cevi ne odvzemamo materiala, je cev vedno tanjša in daljša. Na sliki 3 so: orodje, kos cevi, stanjšane na 0 1,3 mm, in kos cevi 0 2 mm. Slika 4. Cev z vstavljeno žico ukrivimo. Slika 6. Varovanje vozla na najlonski vrvici Stanjšano cev ukrivimo tako, da vanjo vstavimo kos bakrene žice premera 0,6 do 0,8 mm in vse skupaj ukrivimo okrog jeklene ali aluminijaste palice premera 5 do 6 mm (slika 4), nato bakreno žico pre¬ vidno izvlečemo (slika 5). Koščke cevi, dolge približno 3 do 4 mm, lahko uporabimo tudi za varovanje voz¬ lov na najlonskih vrvicah (slika 6). S takš¬ nim varovanjem zmanjšamo možnost, da bi se vozli odvezali in da bi se štrleči kon¬ ci najlonskih vrvic kam zataknili. MITJA MARUŠKO Monografie Lotnicze Poljski odgovor na japonski način podajanja snovi predstavlja serija letal¬ skih monografij, saj je dober izbor fotografij pospremljen z izvrstnimi načrti v merilu 1 : 72. Ilustrirana je sleherna iz¬ vedenka in različna oprema na letalih. Tudi načrti notranjo¬ sti s prerezi ne manj¬ kajo. Na vsaj šestih barvnih straneh naj¬ dete barvne profile letal in predstavitev zanimivih kamuflaž in oznak. Tekst je v poljščini in prinaša izjemno zgoščene informacije. Naval Fighters Series Če se zanimate izključno za ameriš¬ ka mornariška leta¬ la, potem je serija Naval Fighter pravš¬ nja zbirka za vas. Posamezni zvezki se razlikujejo po ob¬ segu, v vsakem pa je s fotografijami in črtnimi risbami obdelan razvoj posamez¬ nega letala. Posebno zanimivi so zvezki, ki prikazujejo razvoj prototipov in eksper¬ imentalnih letal. Na koncu vsake pub¬ likacije najdemo tudi ocene obstoječih maket. Osprey Air Combat Osprey je britanska založba, ki je za¬ snovala že več različnih knjižnih zbirk. Air Combat je zbirka zajetnejših pub¬ likacij, ki združujejo prikaz razvoja letala po tennološki plati, kot tudi njegovo ope¬ rativno uporabo ter zapise neposrednih izkušenj pilotov. Knjige obsegajo do 200 strani in so dobro ilustrirane. Osprey Aircraft of the Aces Zbirko sestavljajo izvrstne monografije o letalskih asih, ki so leteli na določenih tipih letal, oziroma na bojiščih druge sve¬ tovne vojne. Tekst je pisan na kožo lju¬ biteljem letalske zgodovine nasploh in se ne ukvarja z razvojem posameznega tipa letala. V knjigi najdete opise bojev in zapise o uspehih posameznih letalskih asov. Na kar šestnajstih straneh so natis¬ njeni barvni profili letal, s katerimi so leteli znani in manj znani asi. Tudi bar¬ vne ilustracije uniform in letalske opreme so dobrodošla informacija za maketarje, ki so pogosto v zadregi, kako pobarvati obleke posadk in osebja. Pozabili niso niti na načrte. Knjige o letalskih asih, ki se jim bodo kmalu pridružile še take o posameznih zračnih operacijah, so do¬ segljive tudi pri nas in stanejo okrog 3400 SIT. Przeglad Konstrukcji Lotniczych Poljski pregled letalskih konstrukcij se¬ stavljajo drobni zvezki do 30 strani. Opi¬ se sodobnih letal in helikopterjev sprem¬ ljajo načrti v merilu 1 : 72. Na barvnih straneh srečamo tudi fotografije detajlov na letalu in njegove opreme. Suomen llmavoimien Historia Izvrstna finska zbirka o letalski zgo¬ dovini finskega vojnega letalstva je po¬ poln vir informacij za vse, ki so si kot osrednjo temo izbrali gradnjo maket fin¬ skih letal. Zborniki prinašajo fotografije in črtne risbe skoraj za vsako finsko leta¬ lo. Fotografije so podnaslovljene tudi v angleškem jeziku, na koncu vsake knji¬ žice pa je še povzetek v angleščini. Superbase Superbase je Ospreyeva zbirka barv¬ nih fotografskih albumov o letalih in eno¬ tah, ki so domovale v posameznih večjih letalskih bazah po svetu. Izbor fotografij je narejen tudi z upoštevanjem umetni¬ ških meril. Knjige obsegajo do 130 strani. 26 marec 1998 imr MAKETARSTVO Maketarski fotostrip (7. nadaljevanje) Revellov F4U-1D corsair n : 32 ) Od trupa odžagamo še en obroč, ki bo nosil prstan odmičnih hladilnih loput. Re- vell je napačno upodobil razpored in ve¬ likost teh loput, podobno napako pa so storili tudi pri Eauardu, zato smo lopute izdelali iz tanke plastike. MITJA MARUŠKO Kovinske opiate pred zadnjo zvezdo valjev so drugačne od tistih nad glavami prednje zvezde in zahtevajo drugačen kalup. Kovinsko folijo lahko obrezujemo s škarjami. Za opiate zadnjega obroča valjev moramo izdelati nov kalup, ker se po obliki razlikujejo od prednjih. Opiate lepimo eno za drugo in sproti rilagajamo njihovo obliko, tako da pri- ližno enako prekrivajo glave valjev. Po¬ barvamo jih s svetlečo črno barvo. Ko se barva osuši, je čas za zamudno lepljenje električne napeljave. Motor ie skoraj izgotovljen, manjka mu samo še prednji del. Na vsaki glavi valja sta tanka aluminijasta trakova, ki bosta nosila prednji obroč opiate motorja. Na prednji obroč opiate z notranje strani prilepimo trak in posamezne oja¬ čitve. Na te plastične nosilce, ki štrlijo od obroča, bomo prilepili kovinske trakove, pritrjene na glave valjev. Lego posamez¬ nih delov v notranjosti obroča večkrat Prednji obroč je prilepljen. Kovinske trakove prilepimo s "počasnim" cianoakrilatnim lepi¬ lom. preverimo, saj se vsaka površnost pri tem opravilu kasneje večkratno maščuje. Na motor prilepimo še ustrezen prednji del. Vanj smo skrbno vgradili gred prope¬ lerja, ki je konstruirana tako, da lahko med prevozom makete propeler odstranimo. Pogled na prednji del motorja Hladilne lopute moramo izdelati v samograd¬ nji, saj smo Revellove dele odstranili, Eduardo- vi kovinski nadomestki pa niso pravilnih oblik. Propeler je pravilnega premera, žal pa ne ravno prave oblike. Na vsakega od krakov dodamo ob korenu nekaj slojev kita in jih obrusimo v pravilno obliko. Zanimiv pogled na pravo letalo. Na sliki najdete obilico informacij za popravke na pro¬ pelerju in za gradnjo prednjega obroča opiate motorja. Tudi na kovinskih oblogah osi prope¬ lerja prilepimo nekaj drobnih kosov pla¬ stike, s katerimi ponazorimo vijake in pra¬ vilno obliko stika prednjih in zadnjih de¬ lov kovinske opiate. Gred propelerja po¬ barvamo s srebrno barvo in jo dobro zloščimo, nato pa z zračnim čopičem na¬ nesemo še črno barvo. Konice propeler¬ jev so rumene. S konico igle ostrgamo še mokro črno barvo in na ta način ponazo¬ rimo močno obrabo. mr 8 marec 1998 27 MAKETARSTVO Antonov An-2 (3. del) JURE Ml U E VIČ Foto: RokWeber V tretjem delu opisa izdelave našega antonova naj bi iz kopice navidez brez¬ obličnih kosov plastike vendarle nastala všečna maketa. Končno sestavljanje je v primerjavi z zahtevnejšimi posegi, s kateri¬ mi smo rešili zadrego pri izdelavi novih delov, barvanju in napisih na letalih, zelo preprosto. Za nepoučenega nepomembna podrob¬ nost je zaporedje nanašanja barv in napisov. Ker je letalo dvokrilnik z opornica¬ mi in napenjalnimi žicami, napis Falcon air na trupu zaradi lažjega dostopa dodamo še pred končnim sestavljanjem, ali pa celo še pred sestavljanjem trupa. Napis Tonček na nosu letala ter sokola na repu na enak način izdelamo šele, ko je trup že gotov, pokrov motorja na svojem mestu in pane- lizacija, razen okoli kril, ki jih še nismo pritrdili, vrezana. Pobarvamo tudi rdeče in črne površine, registracijo na trupu ter napis An-2. Takrat tudi dodamo belo progo med črno in rdečo, oziroma črno in zeleno barvo. Za črke registracije pobrskamo med odvečnimi nalepkami ali letrasetom, progo pa izdelamo iz narezanega belo pobarva¬ nega nosilnega filma. Ko smo opravili z barvanjem, se lotimo nameščanja kril. Tedaj tudi dodamo manj¬ kajoča predkrilca, zakrilca, podvozja, antene, propeler, prozorni pokrov kabine ter vstopnike zraka. Krila prilepimo, prehod na trup na zgornji strani pokitamo, obrusi¬ mo ter vrežemo panelizacijo, na koncu pa še pobarvamo. Gume zaradi prikaza teže letala sploščimo s pritiskom na segreto površino likalnika ali na rezilo nad pla¬ menom ogretega noža. Tudi podvozje prilepimo s sekundnim lepilom. Nato prilepimo še kabino, propeler ter manjka¬ joče antene in maketa je gotova. Se beseda o barvanju makete. Kovinske površine na pravih letalih so skoraj sijajne, razen originalne mat zelene na Tončku ter črne na Tončku, Anuški in Fat Angie, ki so matirane zaradi sledov izpušnih plinov. S platnom prekrita krila in rep so polsijajna. Sam sem se odločil za polsijajni lak na kovinskih, ter mat na platnenih površinah, vendar sem obema dodal nekaj sijajnega laka. Maketa je tako vernejši posnetek ori¬ ginala. Slovenska letala so dobro vzdrže¬ vana, zato s staranjem in obrabo ne preti¬ ravajmo. Malce več svobode si bomo lahko privoščili pri hrvaškem bombniku, pri kate¬ rem videz letala iz razumljivih razlogov ni bil ravno najpomembnejši. Ce vam ob nenehnih predelavah ni zmanjkalo potrpljenja in ste sledili izdelavi makete od začetka do konca, vam za trud iskreno čestitam. Z maketo An-2 smo izboljšali ali osvežili svoje maketarske spret¬ nosti, svojemu miniletalstvu pa dodali redko in zanimivo maketo slavnega letala. Oboje je vredno vloženega truda. Konček Anuškinega levega zgornjega krila. Rumena barva sega do konca predkrilc. Shx/c —žid —'(kn ~5ž13 “5ž 14 ~Sžl5 Križna shema vezave žarnic v matriko 445 cm 100 100 100 100 15 Logična tablica za izhode Dimenzije in sestava svetlobnega telesa 30 marec 1998 rmfl 1 ELEKTRONIKA Rt, 1K 10|jF/25V — i im i - T1 BC1G7 D5« i . IE — D , i6« r.r.', J :T* — D15-CZ3> IC1 rM M ' m Tt — IS* Di2- rrm — I D10-dJ>— IS: i D9 ES 1 03 4'l'"""TV — I 01 4 ' 1> Mm 1 WWt- I . . »fšpl r • D7-CZU)* mn- 4 : : T i " ■'■■ D26-Cm)—" D25« 4 IV — Jjc4 D33 H.:':".Ih — 100nF D32 H. ■.'■■!■> — D3l« f.'..7.:i:.HV D24< 4""':'1T!D — > T3 BC107 T4 BC107 T2 BCT07 C3 ... m 470pF/25V T8 BC107 T7 BC107 T6 BC107 T5 BC107 Polprevodniki: Dl - D 42 = DUS (1 N4 ...) Tl - T8 = BC 107, 108... Rel - Re8 = PR 12 IC1 = CD 4017 IC2 = CD 4017 IC3 = NE 555 Gr. = B40C 1500 Upori: R1-R10 = 1 kQ Pl = 500 kQ - 1 M (/lin Ostalo: Tr. 220/12 V/ 1 A Montaža in lega elementov v ohišju Kondenzatorji: 10 |xF/25 V C1 C2 C3 C4 : 10 nF . 470 uF/25 V . 100 nF Seznam elementov: 01 220V |F I 50HzI vanje kombinacij, si pomagajmo z raz¬ predelnico, v kateri so podane kombi¬ nacije za vsak izhod posebej. Na prvem P1 števcu prvi izhod posreduje signal nar^”- izhod A, osmi izhod npr. pa kar na dva H \ t —» izhoda, in sicer B in C. Seveda si lahko sooK/iin sestavimo nove kombinacije, saj nam si¬ stem z diodami to preprosto omogoča. Na koncu tako dobimo osem izhodov, ki jih moramo ustrezno ojačiti in pripravi¬ ti za krmiljenje relejev. Prek upora l kfi vodimo signal na bazo tranzistorja, ki nam že lahko poganja rele. Zaradi nape¬ tostnih konic, ki se pojavijo pri vklopu releja, je smiselno tranzistor zavarovati z diodo. Induktivnost, ki nastane na navitju releja, lahko resno poškoduje tranzistor, to pa dioda, vezana vzporedno z rele¬ jem, uspešno preprečuje. Napravica vsebuje še enostavni usmer¬ nik iz dveh kondenzatorjev in graetzeve- ga mostička. Vse skupaj se napaja prek transformatorja 220/12 V, ki naj ima vsaj 10 W moči, odvisno od uporablje¬ nih relejev, ki so največji porabniki. Elementi niso kritični in jih lahko, seve¬ da v mejah, spremenimo. Upori so vsi 1 kQ, vezje pa enako dobro deluje tudi z upori 4,7 kQ. Kondenzatorji naj bodo vsaj taki za napetost 25 V, diode pa so vse univerzalne silicijeve. Tudi tranzistor¬ je lahko zamenjamo s podobnimi, pazi¬ mo le na tok, za katerega so predvideni. Tiskano vezje je narejeno na enostran¬ sko kaširanem pertinaksu in je dovolj pre¬ gledno, da prenese tudi večje elemente. Del z releji lahko tudi ločimo od preostale¬ ga vezja, ali spremenimo po svojih merah. Vrstni red spajkanja ni posebno po¬ memben, pazimo le na polariteto diod. Integrirana vezja pritrdimo na podnožja, da se pri spajkanju ne pregrejejo. Poten¬ ciometer in transformator, ki nista monti¬ rana na tiskanem vezju, povežemo z mehkimi žičkami. (nadaljevanje na strani 35) \ motno pleksi steklo obloga iz Alu folije ime 8 marec 1998 31 RAČUNALNIŠTVO Predstavitev šole na internetu (3. del) Priprava in vstavljanje slik MIHA ZOREC Slike so postale nepogrešljiv del spletnih strani, zato je priprava slik in njihovo vstavlja¬ nje eno najpomembnejših opravil. Ker pa za¬ vzemajo veliko več prostora kot besedilo (ske¬ nirana slika velikosti 9 x 13 cm zavzema okoli 3,5 Mb), močno vplivajo na hitrost prikazo¬ vanja spletnih strani. Poleg tega, da slike skrbno pripravimo, moramo vedeti tudi, da internetski brskalniki znajo prikazati le določene vrste slikovnih da¬ totek - format GIF in JPEG. Format GIF se upo¬ rablja za prikaz enostavnih slik (risbe, načrti, ikone ...), format JPEG pa skoraj izključno za prikaz fotorealističnih slik (skenirane slike in fo¬ tografi je). Oblika GIF ponuja tudi nekaj posebnosti, ki pri JPEG in drugih formatih niso na voljo. Do¬ ločeno barvo lahko označimo za prosojno in s tem ustvarimo slike brez ozadij oziroma slike navidezno nepravokotnih oblik. Pomembna prednost formata GIF je tudi možnost za pre¬ pleteni prikaz, kar omogoča, da vsebino slike razberemo, preden se prikaže v celoti. Najza¬ nimivejša posebnost pa je prav gotovo mož¬ nost za izdelavo preprostih animacij. Kje dobimo slike ? Lahko jih narišemo sami. Če pa nam to ne gre najbolje od rok, jih lahko najdemo na raz¬ ličnih računalniških nosilcih. V današnjem ča¬ su so to predvsem plošče CD-ROM raznih za¬ ložnikov, kjer so cele zbirke raznih slik. Slike lahko "snamemo" (prekopiramo) tudi z interne¬ ta. Vendar moramo pri tem računati na raz¬ meroma dolgotrajen (tudi do nekaj 10 minut) prenos slike. Na koncu nam ostane še skenira- nje slik. Fotografije, slike iz knjig, načrte itd. lahko z optičnim čitalnikom, skenerjem, presli¬ kamo v računalnik, kjer jih nato po mili volji spreminjamo in obdelujemo. Pri zbiranju slikovnega gradiva ne smemo pozabiti na avtorske pravice. Veliko slik je sicer v javni lasti (brezplačnih), kar pa ne po¬ meni, da si jih lahko prilastimo in jih razglaša¬ mo za svoj izdelek. Lahko jih objavimo na svo¬ ji spletni strani, pri čemer moramo pripisati vir, kjer smo jih dobili, oziroma izdelamo hiperpo- vezavo na izvirno stran. Slik, ki so avtorsko za¬ ščitene, pa brez vnaprejšnjega avtorjevega privoljenja ne smemo objaviti na svoji spletni strani. Podobno velja tudi za slike, risbe in na¬ črte iz knjig in revij. Ko na tak ali drugačen način zberemo sli¬ kovno gradivo, ga shranimo v posebno mapo na trdem disku. Nato pa se lotimo priprave slik. Slike obdelamo, jim prilagodimo velikost, in če je potrebno, jih pretvorimo v obliko, ki jo spletni brskalniki poznajo. Priprava slik - Corel PhotoPaint 5.0 Slike za objavo na spletnih straneh lahko pripravimo praktično s katerim koli grafičnim programom, ki omogoča obdelavo in shranje¬ vanje slik vsaj v format GIF in JPEG. Poleg pro¬ fesionalnih programov za obdelovanje bitnih slik, obstaja tudi cela vrsta poskusnih in brez¬ plačnih programov, s katerimi lahko doseže¬ mo enakovredne rezultate. Grafični programi se na prvi pogled močno razlikujejo, če pa si jih nekoliko podrobneje ogledamo, vidimo, da so si osnovna opravi¬ la v vseh programih zelo podobna. Mednje štejemo: • prilagoditev velikosti (Resample) • nastavitev svetlosti in kontrasta (Brightnes- Contrast), • gama efekt, • določitev števila barv, • zapis slike v ustrezni format. Spreminjanje velikosti (Resample) Takoj ko sliko odpremo, preverimo njeno de¬ jansko velikost. To storimo tako, da postavimo vrednost povečave (Zoom) na 100 % oziroma jo izklopimo. Odpremo/neni View in kliknemo na 100 % (No Zoom). Ce je slika prevelika, jo ustrezno pomanjšamo. Povečevanju pa se, če je le mogoče, izognemo, saj s tem močno okr¬ nimo kakovost slike. Spreminjanje velikosti slike večina grafičnih programov imenuje Resample. V Corel Photo- Paintu do tega pridemo, če odpremo meni Image (slika) in v njem kliknemo na Resample (slikal). Pri tem se odpre okno, v katerem lah¬ ko določamo velikost in ločljivost slike (slika 2). Corel PHOTO PAINT image File £d* ioPiaifi l ra Eflefits Matk flfaject žpecial £«pe«Sao... ESP C opleti To SpMChannebTo Csmbr^Chemelt... Slika 1 Pred spreminjanjem vrednosti je pametno v kvadratek z imenom Maintain Aspect (zadrži videz - proporcionalno spreminjanje velikosti) postaviti križec. S tem dosežemo, da razmerje med višino in širino ostane enako. Ce zdaj spremenimo širino slike, se samodejno ustrez¬ no spremeni tudi višina, in obratno. Preden pritisnemo na gumb OK, si oglejmo še proces spreminjanja velikosti. Izbiramo lahko med Anti-alias in Stretch/Truncate. Prva možnost odpravlja nazobčanost robov, druga pa jo ohrani. Nastavitev svetlosti in kontrasta (Brightnes-Contrast) Do okna za nastavitev svetlosti in kontrasta pridemo prek menija Effects (slika 3). Malo de¬ lovno okno, ki se odpre, ima vse potrebno za hitro in učinkovito delo. Predvsem sta nam pri tem v veliko pomoč okno za predpogled in Slika 2 gumb Preview, s katerim sprožimo predpogled izbranih nastavitev. Kako lahko sliko v nekaj ko¬ rakih obdelamo, pa prikazujejo slike 4, 5 in 6. Zapis slike v ustrezni format Sodobni grafični programi omogočajo ob¬ delovanje slik, zapisanih v najrazličnejše for¬ mate datotek. Spletni brskalniki pa so precej Slika 4 Biightness-Contiast-Inlensitv Biightness-Conhast-lntensity Pra&ie« filters: | Brightness-Contrast-Intens ^ [| Brightness: ‘ ; . |50 Contrast: I== =^l ==== |0 !ntensity: filters: | Brightness-Contrast-Intens ^ j Brightness: , - --(H 3 PO Contrast: ■ - fl= |50 lntensity: c 0K Slika 5 Slika 6 32 marec 1998 iTTET* RAČUNALNIŠTVO izbirčni. Prikažejo le slike v točno določenih formatih: GIF in JPEG (tudi JPG). Razlika med formatom GIF in JPEG je pred¬ vsem v številu razpoložljivih barvnih odtenkov in s tem povezani velikosti datoteke. Format GIF je glede števila barv bolj skromen. Barvne slike lanko zapišemo z največ 256 barvami, črnobele pa z 256 sivimi odtenki, medtem ko format JPEG omogoča uporabo do 1 6,7 mili¬ jona barv. Seveda je velikost datotek v formatu JPEG temu primerno dosti večja. V katerem formatu bomo sliko shranili, je to¬ rej odvisno predvsem od njene vsebine. Za raz¬ ne načrte, sheme, grafikone in znake bomo uporabili format GIF, skenirane fotografije in barvno zahtevne slike pa bomo shranili v for¬ matu JPEG. Shranjevanje v format GIF Preden se lotimo shranjevanja v format_GIF, moramo ustrezno zmanjšati število barv. Če te¬ ga ne storimo, program ne omogoči zapisa v ta format (v seznamu razpoložljivih formatov ne prikaže možnosti GIF). Ko število barv zmanjšamo na največ 256, sliko shranimo po običajnem postopku. Odpre¬ mo meni File (datoteka) in kliknemo na Save As (shrani kot). V oknu, ki se prikaže, najprej vpiše¬ mo ime datoteke (File Name), nato pa odpremo seznam Save File as Type (shrani datoteko v obliki) in v njem izberemo format GIF (slika 7). Novejši programi (npr. profesionalni Corel PhotoPaint 7 in brezplačni Paint Shop Pro) omogočajo dve izjemno zanimivi in uporabni nastavitvi, ki pa sta možni le v formatu GIF. S prvo lahko dosežemo, da spletni brskalnik na prepleten način (Interlaced GIF) prikaže sliko. Vidimo, da slika postane razpoznavna, še pre¬ den je proces prikazovanja končan in veliko prej kot pri običajnem prikazu. Z drugo nas¬ tavitvijo pa lahko določeno barvo označimo za prozorno (Transparent color). To pride še posebno prav pri prikazu slik na spletnih straneh z ozadjem (slika 8) in pri predvajanju animacij, izdelanih v tehniki GIF. Barva, ki bo prozorna rrnrrrr ■■■■■■■ mmmaumn ■■■■■■■• Tianspaiencj* '~~ ! r Mor* 5 | r j&sskttf arte' f* |rriagecoioij | | 'ndejf: Jo | Slika 8 Slika 9 Shranjevanje v format JPEG FormatJPEG ne pozna prepletenega načina prikazovanja in ne dopušča prozornih barv. Med shranjevanjem lahko vplivamo le na raz¬ merje med kakovostjo in velikostjo datoteke, vendar pa je pri shranjevanju barvno zahtev¬ nih slik nepogrešljiv (slika 9). Vstavljanje slik Vemo, da slike zavzemajo veliko prostora in vplivajo na hitrost prikazovanja spletnih strani, vendar lahko to težavo s pravilno pripravo slik in z njihovo premišljeno razporeditvijo precej omi¬ limo, ali pa jo naredimo vsaj mani opazno. Predvsem uporabljamo čim manjše slike (kolikor pač dopušča njihova vsebina). Dolgo besedilo z veliko slikami je pametno razdeliti na več posameznih datotek. Poleg tega lahko hitrost prikazovanja precej izboljšamo tudi tako, da na vrh strani ne postavimo zahtevnih slik. Prenos take strani ni nič hitrejši, vendar se zgornji del strani, ki vsebuje le besedilo, prikaže razmero¬ ma hitro. Obiskovalec lahko medtem, ko poteka prenos preostalega dela strani, prebere, kaj ta stran ponuja. Slike vstavljamo podobno kot v urejevalnikih besedil (VVord). Kazalec (kurzor) postavimo na ustrezno mesto, odpremo meni Vstavljanje (Insert) in kliknemo na Slika (Image). Pri tem se prikaže okno z dvema nastavitvenima listoma: Drugo mesto in Clip Art (zbirka slik). List z imenom Drugo mesto omogoča dve vrsti iskanja slik. Če je izbirni gumb Datoteka potrjen, lahko v spodnje okence vpišemo ime slikovne datoteke, ali pa se s pritiskom na gumb Prebrskaj (Browse) lotimo iskanja po računalniku in omrežni soseščini. S potrditvijo izbirnega gumba Mesto omo¬ gočimo vstavljanje slike iz točno določenega mesta na internetu. Glede na zapletenost splet¬ nih naslovov je ta način sila nepraktičen in se ga ponavadi izogibamo. List z imenom Clip Art (zbirka slik) je uporaben le v polni verziji pro¬ grama FrontPage in omogoča brskanje po zbir¬ kah slik, ki jih dobimo ob nakupu programa. Lastnosti slik FrontPage Express poleg standardnih splet¬ nih slikovnih formatov (GIF in JPEG), pozna še nekaj drugih bolj znanih slikovnih formatov: BMP, TIF, WMF, EPS, PCX in TGA. Zato lahko tudi slike v teh formatih brez zadržkov upora¬ bimo pri opremljanju spletnih strani. Da pa ne bi bilo težav pri prikazovanju strani s temi slikami, jih zna FrontPage Express pretvoriti v enega izmed standardnih formatov. Pri shra¬ njevanju spletne strani nas sam vpraša, ali želimo te slike shraniti v formatu GIF. Če ta zadošča (256 barv ali 256 sivih odtenkov), potrdimo z DA (za vse vstavljene slike klikne¬ mo na DA za vse). Kadar pa potrebujemo večjo kakovost, moramo pred shranjevanjem ustrezno spremeniti lastnosti slike. Spremenimo jih tako, da dvakrat kliknemo na sliko, kar odpre okno Lastnosti slike, ki ima tri nastavitvene lističe: Splošno, Video in Videz. List Splošno (slika 1 0) prikaže točen naslov slike. S pomočjo gumba Prebrskaj lahko sliko tudi zamenjamo. To sicer niso glavne nas¬ tavitve, ki jih omogoča ta list. Najpomembnej¬ ša je rubrika Vrsta, v kateri določimo format sli¬ ke. Formatu GIF lahko vklopimo ali izklopimo prozornost in prepleteni prikaz. Če pa izbere¬ mo format JPEG, lahko vplivamo na kakovost prikaza. Zanimiva je tudi rubrika Alternativna pred¬ stavitev. Ta pride še posebno prav pri prikazo¬ vanju obsežnih slik. Glavni sliki lahko dodamo malo alternativno sliko, ki se zaradi svoje majhnosti pojavi razmeroma hitro in nakaže, kaj bo prikazala glavna slika. Pod glavno sliko lahko postavimo tudi krajše besedilo z opisom slike. Glede na to, da večina boljših spletnih brskalnikov omogoča izklop pri¬ kazovanja slik, kar zelo pospeši prikaz strani, je pametno vse slike opremiti z besedilom. Alterna¬ tivno besedilo vpišemo v okence Besedilo. Slika 10 Postavitev in velikost slike Postavitev slik na spletnih straneh sicer ni poljubna (kot na primer v VVordu), vendar razpoložljive možnosti kar zadoščajo. Do njih pridemo, če v oknu Lastnosti slike odpremo nastavitveni list Videz (slika 1 1). List ima dve rubriki: Postavitev in Velikost. V prvi določimo poravnavo glede na besedilo, vodoravni in navpični razmik do besedila ter debelino obrobne črte, v rubriki Velikost pa lahko natančno določimo velikost slike. Velikost slike lahko spremenimo tudi z miško. Sliko najprej označimo, tako da enkrat kliknemo nanjo. Pri tem se okoli slike pojavijo Lastnosti slike Splošno | Video Videz J Postavitev.. | V redu j ^| Piekfiči | Pomoč Slika 11 mali črni kvadratki, in če miško postavimo nad enega izmed njih, se miškin kazalec spremeni v dvosmerno puščico. Če zdaj pritisnemo na levo tipko na miški (in jo držimo), lahko sliko raztegnemo ali skrčimo v smeri, ki jo nakazuje puščica. ■TEREi 8 marec 1998 33 MODELARSTVO Timov test Miniaturna lesna stružnica Mantua (art. 8160) JOŽE ČUDEN Ena osnovnih delovnih operacij, ki jih mora obvladati raketni modelar, je stru¬ ženje. Pri modelarskem krožku je lesna stružnica tisti obdelovalni stroj, s katerim se vsak začetnik sreča prej kot s kakim drugim, zato ni čudno, da med raketnimi modelarji srečamo prave strugarske moj¬ stre. Na seznamu šolske opreme so naj¬ pogostejše manjše lesne stružnice, pri katerih je pogonsko sredstvo električni vrtalnik. Ta je vpet v vodoravno stojalo na podstavku, na katerega sta pritrjena Je konjiček in vodilo stružnega dleta. Če- prek nazobčanega jermena prenaša z motorja na glavno vreteno, ki je vleža- jeno z dvema namazanima zaprtima ležajema. Vreteno je votlo, odprtina pa omogoča struženje daljših obdelovancev do premera 12 mm. Stružnica ima vpe- njalno glavo s tremi čeljustmi, ki jih lahko obrnemo. S čeljustmi v normalnem polo¬ žaju lahko sicer vpenjamo obdelovance do premera 35 mm, za večje pa obr¬ nemo vpenjalne čeljusti in zamenjamo njihov vrstni red. Čeljust št. 3 vstavimo na mesto št. 1 na vpenjalni glavi, čeljust št. 1 V priboru najdemo še kovinske vpe¬ njalne vložke za struženje majhnih pre¬ merov (2, 3, 4, 5, 6, 8, 10 in 12 mm), ki služijo za centriranje in oporo obdelo- vanca na konjičku. Stružnica je majhnih dimenzij - 80 mm širok podstavek meri v dolžino le 400 mm - in je popolnoma razstavljiva. Ker je večina delov iz plastike, je izredno lahka in preprosta za prenašanje. Stružnico s štirimi priloženimi vijaki privijemo na deščico ustrezne velikosti (kar še okrepi konstrukcijo podstavka), ki jo med delo- Mantuina lesna stružnica je tisto, kar so si raketni modelarji že od nek¬ daj želeli. Na njej lahko izdelujejo glave iz raznih vrst lesa ali plastike. Glave za raketne modele običajno stružimo brez uporabe konjička. Oporo zagotavlja lesni vijak, ki mu odžagamo glavo in ga privijemo v obdelovanec. prav taka stružnica omogoča izdelavo skoraj vseh delov za modelarske rakete, je zaradi velikosti, hrupa in prahu ne mo¬ remo uporabljati v stanovanju. Za to je potrebna vsaj manjša delavnica ali ločen modelarski kotiček. Imeti majhno stružni¬ co, na kateri bi lahko na hitro kar doma na kuhinjski mizi izstružili glavo za raket¬ ni model, konusni adapter, čep ali detajl za maketo, je želja vsakega mladega modelarja. Uresničitev takih želja omo¬ goča miniaturna lesna stružnica italijan¬ ske firme Mantua. Pri nas jo prodaja pod¬ jetje Mantua model d.o.o., Ljubljana (prej Nebec hobi), ki nam jo je tudi po¬ nudilo v preizkus. Glavni deli stružnice so vsi izdelani iz kompaktne trde plastike; poleg pod¬ stavka, nosilca motorja in konjička, tudi deli vpenjalne glave in vodilo oziroma naslon za stružno dleto. Prvi dvom, ki se kovinskih stružnic vajenega uporabnika poloti ob pogledu na plastiko, se razblini tisti hip, ko si strojček bolj pobliže og¬ ledamo, ga sestavimo in poženemo v tek. Srce stružnice je preizkušeni 12-voltni elektromotor Mabuchi 560 RS, ki je kos kateri koli delovni operaciji. Vrtenje se Če obrnemo vodilo dleta, lahko stružimo tudi glave večjega premera, toda le, če so iz balze. na mesto št. 3, čeljust št. 2 pa ostane na svojem mestu. Na ta način lahko vpe¬ njamo obdelovance do premera 72 mm. Obdelovanec trdno vpnemo v vpenjalno glavo tako, da ga držimo in zategnemo obroč vpenjalne glave v smeri, nasprotni vrtenju urnega kazalca. Vodilo, oziroma opora za dleto, je na¬ stavljivo in ga lahko zataknemo v utore na podstavku na poljubno mesto ob ob- delovancu. Na enak način premikamo tudi konjiček. Daljše obdelovance do premera 12 mm struži¬ mo tako, da jih potisnemo skozi votlo vreteno. Pri čelnem struženju postavimo vodilo dleta pravokotno na os vrtenja. 34 marec 1998 ITEKE MODELARSTVO Male lesne stružnice se bodo razveselili tudi ladijski maketarji, saj bodo lahko sami izdelovali razne drob¬ ne dele za makete. Vanjem strojčka z dvema svorama (nista v kompletu) pritrdimo na delovno mizo. Za napajanje uporabimo primeren transformator 12 V, 5-10 A z možnostjo regulacije vrtljajev. Razdalja med vpenjalno glavo in skraj¬ nim položajem konjička dopušča struže¬ nje največ 195 mm dolgih obdelovan- cev. Če so ožji od 1 2 mm in daljši, jih stru¬ žimo tako, da jih potisnemo skozi votlo vreteno, naslonimo na konjiček s pomoč¬ jo vpenjalnih vložkov in zategnemo vpe¬ njalno glavo. Pomični konjiček omogoča nastavitev razdalje od vpenjalne glave. Razdaljo približno določimo tako, da ga glede na dolžino obdelovanca pritrdimo v enega iz niza utorov na podstavku, s privija¬ njem vijaka pa primaknemo vrtljivo koni¬ co in nanjo opremo obdelovanec. Pri stru¬ ženju daljših obdelovancev vedno upora¬ bimo konjiček, da ne bi začeli opletati, medtem ko so krajši in taki iz mehkejšega lesa lahko vpeti enostransko. Proizva¬ jalec zaradi varnosti priporoča struženje dolgih obdelovancev le do premera 30 mm, kar še omogoča dovolj prostora med obdelovancem in vodilom za orod¬ je. Če pa stružimo balzo, ki jo bodo tudi modelarji na tej stružnici obdelovali naj¬ pogosteje, lahko izvedemo manjši trik in za začetek obrnemo naslon za dleto. S tem pridobimo 26 mm pri premeru obde¬ lovanca. Tako lahko brez težav stružimo tudi glave za večje raketne modele, kot na primer za nacionalno kategorijo (0 50 mm), seveda le iz balze ali stirodura. Sicer pa lahko vodilo tudi odstranimo in ga nadomestimo z aluminijastim kotnim profilom, ki naj po višini sega do osi vrtenja, in ga z vijaki ob strani pritrdimo na nosilno deščico na želeni razdalji, vendar ne večji od 40 mm. Obdelovance za izdelavo glav za raketne modele običajno pripravimo ta¬ ko, da v kos balze ali podobnega gradi¬ va privijemo močnejši lesni vijak, ki smo mu prej odžagali glavo. V vpenjalno gla¬ vo vpnemo steblo vijaka, obdelovanec pa stružimo brez uporabe konjička. Na ta način z dletom laže dosežemo obdelo¬ vanec s spodnje strani, vpenjanje večjih kosov balze ni težavno, pa tudi odpadka je manj. Čelno lahko stružimo obdelovance do največjega možnega premera (72 mm), vendar naj v tem primeru, in če so še iz tršega lesa, ne bodo daljši od 25 mm. Pri tem načinu struženja postavimo vodilo dleta pravokotno na os vrtenja. Tako lahko obdelujemo notranje oblike: izdelu¬ jemo šobe motorjev za makete in natančno izrezujemo okrogle ploščice ali centrirne obroče, lahko tudi po več v sendviču. Ne smemo pozabiti, da lahko na lesni stružnici obdelujemo tudi umetne mase in stružimo najrazličnejše okrogle ali valja¬ ste detajle iz polistirena, akrilnega stekla, juvidura, epoksija ipd. Mantuina lesna stružnica je strojček, kakršen ne bi smel manjkati v nobeni domači modelarski delavnici. To je tisto, kar so si raketni modelarji že od nekdaj želeli - majhna, priročna, predvsem pa cenena lesna stružnica, ki si jo lahko omisli vsakdo. Razveselili se je bodo tudi ladijski maketarji, saj si bodo marsikateri drobni del za maketo lahko izdelali sami. Skoda, ker hkrati s stružnico ne dobimo tudi primernega transformatorja, ki ga moramo kupiti posebej. Za 16.200 tolar¬ jev, kolikor je treba odšteti zanjo, pa bi v škatli težko pričakovali še transformator. Lesno stružnico Mantua lahko kupite v modelarski trgovini Mantua model, d.o.o. Ljubljana, C. Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, tel. (061) 152-50-46. (nadaljevanje s strani 31) Vezava žarnic je prikazana na shemi in je križno polarizirana. Vsak tokokrog krmilita dva releja, ki sta tudi ločeno krmiljena iz vezja. Vsak rele odpre eno pot štirim žarnicam, nasprotni rele pa določi, katera od teh štirih žarnic bo svetila. Zaradi takšne vezave odpade velika količina dovodnega kabla in na koncu dobimo le osem žic, ki jih samo še povežemo z vezjem. Da bo efekt tudi čim bolje prikazan, izdelamo še primerno ohišje. Zaradi lažje montaže in trans¬ porta, je celotno vezje vgrajeno kar v to ohišje, tako da nam ostane le še kabel za napajanje iz omrežja. Ohišje je v celoti leseno, kar zagotavlja kakovostno sestavo in potrebno izolacijo, saj je napravica pod omrežno napetostjo. Okvir (strani¬ ci A in B) izdelamo iz smrekovih deščic debeline 15 mm, ki jih na obeh koncih odžagamo pod kotom 45°. Dele okvirja zlepimo z belim mizar¬ skim lepilom. Iz 4-5 mm debele vezane plošče izdelamo prekate C, ki jih s pomočjo utorov zlepi¬ mo v mrežo. To že med lepljenjem vstavimo in opašemo v okvir. Prekate zapremo s stranico D, v kateri izrežemo okrogle luknje za grla. Luknje naj bodo dovolj natančne, da bomo grla privili kar vanje. Spodnji del, ki je namenjen za vgradnjo tiskanega vezja, od spredaj zapremo z aluminija¬ sto ploščo, na kateri naredimo odprtine za poten¬ ciometer, vklopno stikalo in kontrolno LED-diodo. CONTROL ON OFF POWER Čelna stran matrike. Nalepko čelne stranice dobite Ko je elektronika vgrajena, nam preostane le še priklop žarnic. Grla privijemo v odprtine in jih pritrdimo s priloženimi rozetami. Ker ne potrebu¬ jemo močne svetlobe, uporabimo majhne, okrogle 25-vatne žarnice z navadnim navojem E 27. Zadnjo stran samo še zapremo s pokrovom iz vezane plošče in jo pričvrstimo z lesnimi vijaki. Celotno ohišje je najbolje prebarvati s črno mat barvo. Tudi učinek svetlobe bo lepši, če se ne bo odbijala od sten ohišja. Če se odločimo pred¬ njo stran zapreti z belim motnim akrilnim steklom, je priporočljivo prostor za žarnico prelepiti z alu¬ minijasto folijo. Zaradi odboja od podlage, bo taka svetloba enakomerneje in mehkeje prehajala skozi motno akrilno steklo. Z uporabo pleksistekla je efekt veliko lepši in učinkovitejši, vendar pa ima tudi slabo lastnost. tako, da sliko prekopirate na samolepilno etiketo. Žarnice so zaprte v razmeroma majhnem pros¬ toru, zaradi česar se pri daljšem delovanju zrak v prekatu močno segreje in počasi začne mehčati akrilno ploščo. Sčasoma se na površini pojavijo neravnine ali celo zračni mehurčki v strukturi. Pomanjkljivost omilimo s smotrno uporabo reflek¬ torja, kar pomeni, da ga večkrat izključimo in se medtem lahko ohladi. Rešitev je morda v montaži stekla, ki ga s prib¬ ližno 5 mm dolgimi distančniki odmaknemo od ohišja ter tako zagotavljajo kroženje oziroma odvajanje vročega zraka iz prekatov. Vendar pa se s tem meja med posameznimi prekati zelo zamegli, kar dokaj popači končni svetlobni efekt. Na koncu ne pozabimo na zadnjo stranico pritrditi ušesca, saj bomo napravo gotovo obesili na steno. 8 marec 1998 35 MAKETARSTVO marec 1998 |T™< Sestavljanje kabine je zaradi že prej ome¬ njene slabše kakovosti 1,5-milimetrskega križno lepljenega furnirja kar malce sitno, saj se stranice (št. 19-23) krivijo kot karton, poleg tega pa se tudi utori ne ujemajo. Čeprav so sestavni deli izrezani (ali bolje rečeno "iz¬ žgani") z laserjem, programerji niso upošte¬ vali debeline reza, zato so vsi utori za slab Pogled na kabino s sprednje strani (zgoraj) in z zadnje strani (spodaj); dobro je vidna cela vrsta detajlov, ki so brez izjeme priloženi v kompletu. milimeter prekratki oziroma predolgi. Ista stvar se ponovi tudi pri nosilnih delih pokrovov (št. 26 in 28), ki jih je zato najbolje zavreči in jih nadomestiti z dvema kvadratoma (20 x 20 in 40 x 40 mm) iz 5-milimetrske vezane plošče ali balze. Zunanje robove kabine je treba na stikih zaliti z lepilom ali zakitati in nato zaobli¬ ti s finim brusilnim papirjem, dva nanosa bele barve pa bosta skrila še zadnje nepravilnosti. Z izdelavo trupa, podstavka makete in kabine, ki skupaj vzame približno 12-15 ur dela, je glavni del gradnje mimo, pol toliko časa pa Za tako 430 mm dolgo maketo sredozem¬ skega ribiškega čolna Amalfi v merilu 1 : 35 boste porabili 5.345 tolarjev, kolikor stane komplet, in 15-20 ur, kolikor traja izdelava. ostane še za barvanje, postavitev jamborov, montažo pripon in drugih drobnarij ter napel¬ javo vrvic. Se nekaj stavkov za sklep. Preizkusili smo komplet, na katerega vsaj po zasnovi ni no¬ benih pripomb. Zaradi izredno dostopne cene in vsega za gradnjo potrebnega materiala, ki ga vsebuje, ga lahko brez zadržkov priporoči¬ mo vsakomur, še zlasti pa začetnikom, ki bodo z nekaj dobre volje in potrpljenja v 15-20 urah prišli do prav lične makete. Pravzaprav edina resnejša kritika gre na račun slabše kakovosti vezane plošče in furnirja ter nena¬ tančno izrezanih utorov pri nekaterih sestavnih delih. Ko bo proizvajalec odpravil še te po¬ manjkljivosti - o čemer ne dvomimo -, bo kom¬ plet za izdelavo makete sredozemskega ribiš¬ kega čolna Amalfi popoln. Trup čaka na barvanje, kabina na "zastekli¬ tev', krov na ograjo, jambori pa na pripone Amalfi MATEJ PAVLIČ Da bi med mladimi in predvsem med začet¬ niki vzbudila zanimanje za ladijsko maketars tvo, je italijanska firma Mantua Model Group iz Mantove poleg cele vrste kompletov za izdelavo vrhunskih maket zgodovinskih ladij in starinskega strelnega orožja na letošnjem sejmu v Nurnbergu predstavila tudi tri manj zahtevne in precej cenejše komplete. Ker nas je zanimalo, kakšna je vsebina škatle in ali slika na njej morda vendarle ne obljublja pre¬ več, smo se s firmo Mantua model, d. o. o., Ljubljana (tel.: 061/152-50-46) dogovorili za test. Izmed treh kompletov (motorni policijski čoln in dva ribiška čolna) smo izbrali 430 mm dolgo maketo sredozemskega ribiškega čolna Amalfi v merilu 1 : 35, saj se nam je zdela tako po obliki kot po zahtevnosti še najprimernejša. V kompletu, ki stane le 5.345 tolarjev, je z izjemo lepila, barv in orodja prav vse, kar je potrebno za izdelavo: vezana plošča, furnir, letvice, obarvana folija za okenska stekla ka¬ bine, pripone, luči, reševalni pasovi, jerme- nice, privezi, vrvica ter seveda dobro pregle¬ den načrt s številnimi detajli in podrobnimi navodili. Da bi kolikor je mogoče poenostavili gradnjo trupa ter se obenem izognili morebit¬ nim težavam pri njegovem sestavljanju, so ko¬ bilico, rebra, opiate in sestavne dele kabine lasersko izrezali že v tovarni. To pomeni, da pri izdelavi makete sploh ni več nobenega zamudnega žaganja oziroma rezljanja, ki zlasti začetnikom dela precej težav in je največkrat tudi vzrok za izgubo volje ter predčasno prekinitev gradnje makete, Rezlja- če torej ne potrebujemo, zato pa ne gre brez dobrega noža (ali kar kompleta, v katerem so različno oblikovana rezila in konice za zari- sovanje), kompleta iglastih pilic, modelar¬ skega vrtalnika z nekaj kosi pribora (majhni svedri, brusilni valjčki, rezalne ploščice), par listov brusilnega papirja (od grobega do najfinejšega), majhnega primeža, čopiča in po možnosti tudi majhnega modelarskega obliča. K temu je treba obvezno dodati še drobnarije, ki jih imamo tako ali tako že do¬ ma: bucike, daljše elastike, kljukice za perilo, svinčnik itd. Rebra se tesno prilegajo utorom v kobilici, vendar jih je treba prej ustrezno obdelati oziroma jim posneti robove, kar je laže reči kot storiti. Pri tem delu je treba biti namreč zelo pazljiv, saj se vezana plošča, iz katere so ko¬ bilica in rebra, zelo rada trga ali pa se odlepi kar cela plast. Podobno se dogaja tudi s furnir¬ jem; ker ni ravno najboljše kakovosti, se cefra, zato ga je treba brusiti le s finejšim brusilnim papirjem. Opiate za oblaganje trupa so dobro ukrojene, vendar jim je treba vseeno nekoliko posneti tudi vzdolžne robove, da na stikih ne bi zazevala špranja. Ponazoritev položenih desk na krovu, strehi kabine in pokrovih je najbolje narediti s šilom ali ostro konico, do pravega izraza pa bodo zareze prišle šele po barvanju. _ ZA SPRETNE ROKE _ "Intarzija" iz keramičnih ploščic MATEJ PAVLIČ Naslov se najbrž marsikomu zdi malce nenavaden, vendar še najbolje opisuje postopek, prikazan v tem članku. Name¬ noma namreč nismo uporabili izraza "mozaik", saj je pravi mozaik običajno sestavljen iz neobdelanih, torej naravnih kamenčkov ali ploščic različne oblike in barve. V našem primeru pa s posebnim orodjem (opisano je v okvirčku) lahko iz ostankov keramičnih ploščic izrežemo poljubno velike koščke s povsem določe¬ no obliko, ki nato zloženi v celoto in prile¬ pljeni na ustrezno podlago - enako kot pri pravi intarziji iz furnirja - dajo končni izdelek. Orodje, ki omogoča, da keramične ploščice rezljamo skoraj tako kot les, so si izmislili pri ameriški firmi Dremel Ma- nufacturing Company. Gre za neverjetno preprost nastavek stožčaste oblike, ki ga privijemo na vrat njihovega univerzalne¬ ga vrtalnika iz kompleta Multi 395 oziro¬ ma 3950 (letos smo ga v Timu že večkrat omenili), omogoča pa enakomerno vo¬ denje rezkarja pravokotno na površino obdelovanca. Ker je delovanje in upora¬ bo kakega orodja najbolje prikazati na praktičnem primeru, smo se odločili, da z Dremlovim rezkalnim nastavkom naredi¬ mo pladenj (slika 7), na katerega je mo¬ goče postaviti steklenice, kozarce, sadje, vročo posodo itd. In ker so pred vrati velikonočni prazniki, ni bilo treba dolgo razmišljati, kakšen motiv bi izbrali: od¬ ločili smo se za - pirhe. Za izdelavo pladnja potrebujete že omenjeni rezkalni nastavek, manjšo lopa¬ tico, srednje veliko mizarsko svoro, žago za les, lepilo in zaščitno barvo za les, kladivo, brusilni papir in nekaj tanjših les¬ nih vijakov; kar se tiče drugega materia¬ la, pa se boste morali znajti in ob tem kar najbolj učinkovito uporabiti svoje sposob¬ nosti za "žicanje": ostanke po možnosti enako debelih stenskih (!!) keramičnih ploščic boste brez težav dobili v vsaki trgovini ali skladišču s sanitarno kerami¬ ko, en jogurtov lonček lepila za keramič¬ ne ploščice in približno prav toliko fugir- ne mase vam bo odstopil kak pečar ozi¬ roma polagalec ploščic, ustrezno velik kos iverne plošče in nekaj smrekovih let¬ vic za okvir pa mizar. Najprej se morate odločiti za velikost pladnja, ki je odvisna od formata ke¬ ramičnih ploščic (osnovo pladnja na ob¬ javljenih fotografijah sestavljata dve plo¬ ščici velikosti 25 x 20 cm), sledi risanje motiva, na koncu pa je na vrsti izbiranje oziroma kombiniranje ploščic, ki bodo sestavljale motiv. Izogibajte se ozkim in dolgim likom, ostrim zavojem in velikemu številu sestavnih delov, saj kljub še tako pazljivemu delu ploščice zelo hitro poči¬ jo. Motiv s svinčnikom narišite v naravni velikosti na papir, nato pa s flomastrom "pomanjšajte" posamezne like, tako da bo med njimi povsod ostal 5 mm širok pas. (dele na koncu izdelave ga bo zapolnila fugirna masa.) Like po vrsti izrezujte s škarjami ali nožem olfa in jih položene na različne ostanke keramičnih ploščic previdno občrtajte s tanjšim proti Slika 3. Z Dremlovim rezkalnim nastavkom je mogoče dobesedno "rezljati" stenske kera¬ mične ploščice. Slika 4. Začasno zlepljeni sestavni deli se morajo natančno prilegati ploščicama, ki ses¬ tavljata okolico motiva. Slika 5. Polovica pirhov, ki sestavljajo motiv, je že prilepljenih. Med njimi so ostale 5 mm široke špranje, ki jih bo na koncu zapolnila bela fugirna masa. vodi odpornim flomastrom, nato pa jih s koščki lepilnega traku prilepite nazaj v originalno risbo, ki vam bo kasneje v pomoč pri sestavljanju. Pazite na kombi¬ nacijo barv in morebitnih vzorcev na ploščicah. Sedaj pride na vrsto glavni in žal tudi najbolj umazani del izdelave pladnja. Ce ne želite, da bi vam starši prekinili na¬ daljnjo bleščečo modelarsko kariero, vam z vso resnostjo polagamo na srce, da rezanje ploščic z rezkalnim nastav¬ kom opravite na vrtu, dvorišču ali kvečje¬ mu v drvarnici, če je ta namenjena samo shranjevanju kuriva - nikakor pa ne v stanovanju ali na balkonu. Saj sploh ne gre za kako nevarnost ali kaj drugega, ampak preprosto le za precejšnjo uma¬ zanijo: pri rezkanju keramičnih ploščic namreč nastaja izredno fin prah rdeč¬ kaste barve, ki se prime tudi sten in ne samo predmetov. Obdelovanec previdno stisnite med dve tanki leseni letvici in z mizarsko svoro pritrdite na rob npr. mon¬ tažne delovne mize. Vključite vrtalnik s privitim rezkalnim nastavkom na največje število vrtljajev motorja (št. 5 na stikalu) in ga od strani previdno potisnite ob rob ploščice; od strani zato, ker je z dia¬ mantnimi zrnci prekrita le površina valja¬ stega dela rezkarja, ne pa tudi njegov vrh. Najbolje je, da najprej opravite ne¬ kaj poskusnih rezov, da dobite pravi občutek. Obod rezkalnega nastavka se mora ves čas dotikati površine obdelo¬ vanca. Ker rezkanje poteka razmeroma hitro, ne pretiravajte z dodatnim pritiska¬ njem. Rezkar vodite tik ob črti, morebitna odstopanja pa lahko popravite kasneje. Ko ste iz različnih keramičnih ploščic iz¬ rezali vse sestavne dele motiva, jih zlo¬ žite tako, da bo med njimi 5 mm praz¬ nega prostora, nato pa jih zlepite s košč¬ ki lepilnega traku, »e se obris motiva natančno ujema s skico na papirju, izre¬ žite še obe ploščici, ki sestavljata okolico motiva (sliki 3 in 4). Za podlago pladnja uporabite kos npr. 14 mm debele iverne plošče, ki mora biti na vseh straneh toliko večji, kolikor znaša širina letvic, iz katerih boste naredili okvir. Lepilo za keramične ploščice stre¬ site v manjšo plastično posodo (npr. od margarine) in dodajte toliko vode, da dobite židko maso. Dobro jo zmešajte in pustite 10-15 minut, da "kemija opravi svoje", nato pa jo čim bolj enakomerno nanesite na iverno ploščo. Vse sestavne dele motiva in njegove okolice drugega za drugim pritisnite na lepilo; ob tem ves čas pazite na enako razdaljo med posameznimi koščki (slika 5). Na koncu jih s kosom ravne letvice in z vrhom roča¬ ja kladiva še narahlo potolcite, da se bodo bolje vtisnili v lepilo. Po nekaj urah sušenja na enak način kot lepilo pripra¬ vite še fugirno maso in jo z lopatico dob¬ ro vtisnite v vse žlebove med ploščicami. TTRf 8 marec 1998 37 ZA SPRETNE ROKE S prstom tega ni varno počenjati, saj se lahko urežete ob njihovih ostrih robovih. Čez približno pol ure z mehko krpo na¬ rahlo obrišite ploščice in obenem odstra¬ nite odvečno fugirno maso. Medtem ko se ta suši, pripravite letvice za okvir plad¬ nja. Nažagajte jih na ustrezno mero, ob¬ rusite po robovih in vsaj enkrat prebarvaj te, nato pa jih prilepite z belim lepilom za les in po potrebi še nekajkrat privijte s Slika 6. Pladenj med sušenjem lepila, s katerim so prilepljene letvice okvirja Slika 7. Izdelek z velikonočnim motivom je mogoče uporabiti kot podstavek, kot pladenj ali kot okras na steni, (levo) tankimi lesnimi vijaki. Pomagate si lahko tudi z zelo uporabnim pripomočkom, ki ga kaže slika 6; dobite ga v naših trgo¬ vinah. Ko se lepilo posuši, okvir na stikih na¬ rahlo obrusite in vsaj dvakrat prebarvajte. Narejeni izdelek lahko uporabite kot podstavek ali kot pladenj. V drugem pri¬ meru mu s strani ali od zgoraj dodajte dva ročaja za prenašanje. Odvisno od motiva pa lahko na opisani način nareje¬ ni izdelek obesite tudi na steno. Rezkalni nastavek Dremel Rezkalni nastavek je dobrodošla no¬ vost v ponudbi priključkov in pribora za univerzalni električni vrtalnik firme Dremel, ki jo pri nas zastopa Iskra ERO, d. o. o., iz Kranja. Obenem je to spet nov dokaz za sicer že staro resnico, da so najbolj preproste stvari lahko izredno učinkovite in uporabne. Na vrtalnik ga montiramo tako, da z njega najprej odvijemo obroč nad vpenjalno glavo, vpnemo in zategnemo rezkar, na koncu pa privijemo nastavek (risba 1). Z vijakom na nastavku, ki je kombiniran s pregledno milimetrsko skalo, je glede na debelino obdelovanca mogoče nastaviti največjo globino, ki jo doseže rezkar, obenem pa tudi vplivati na njegovo ena¬ komerno obrabo. Nastavek je seveda namenjen povsem resni uporabi; še najbolj se ga bodo razveselili pečarji, električarji, vodoinšta- laterji in montažerji, saj nadomešča in po uporabnosti marsikje tudi presega celo vrsto drugih orodij ter pripomočkov. Se tako spreten pečar s še tako majhnimi in ostrimi kleščami ter jeklenimi živci ne more iz keramične ploščice "izvleči" te¬ ga, kar skorajda mimogrede lahko nare¬ di z Dremlovim rezkalnim nastavkom. Vo¬ dovodarji in postavljalci centralnih nape¬ ljav bodo pri svojem delu naredili veliko manj škode, če si bodo pri manjših in natančnejših posegih pomagali z opisa¬ nim pripomočkom. Ker uporaba mavčnih plošč, laminatov in drugih oblog iz raz¬ ličnih materialov tudi pri nas vedno bolj narašča, se električarji vse pogosteje sre¬ čujejo z zamudnim izrezovanjem odprtin za stikala in vtičnice (slika 2). Z Drem¬ lovim rezkalnim nastavkom odpade vsakršno "mesarjenje", saj je zaradi mož¬ nosti nastavitve globine rezkanja takšna odprtina - ne glede na njeno obliko - narejena v vsega pol minute ali celo še prej. Komplet, v katerem sta poleg rezkalne- ga nastavka tudi dve rezkarja za mavčne plošče in rezkar za les, ima oznako 565 in stane 3.119 SIT; tudi komplet z ozna¬ ko 566, v katerem sta rezkalni nastavek in rezkar za keramične ploščice (izključ¬ no stenske!I), stane 3.1 19 SIT. Kupiti je mogoče še posamezne rezkarje: tako za mavčne plošče (št. 560) stane 392 SIT, prav toliko tudi rezkar za les, laminate, akril in plastiko (št. 561); rezkar za stenske keramične ploščice (št. 562) pa stane 1.389 SIT. Risba 1. Način montaže rezkalnega nastavka na Dremlov univerzalni električni vrtalnik Slika 2. Ob uporabi različnih rezkarjev lahko z rezkalnim nastavkom poljubno izrezujemo mavčne plošče, les, laminate, akril, plastiko in keramične ploščice. Iskra ERO d.o.o. ■ ■ ED Savska loka 2, 4000 Kranj ISKia tnU Tel: 064 222-401 Prodaja električnega orodja Iskra ERO, Skil in Dremel 38 marec 1998 TTRi. 8 ZA SPRETNE ROKE UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Gradivo, polkarton, konopljeva vrvica, čistilne paličice za pipo, papir, usnje, žica Področje: striženje in oblikovanje papirja, lepljenje, zvi|anje žice Ulj s čebelami MATEJ PAVLIČ med drugim tudi v ljubljanski trgovini Prometej Art & Hobby), ukrivite nosilec, kakršnega kaže slika 1. Nanj nato s tankim laksom ali moč¬ nejšim belim sukancem, narezanim na različne dolžine, privežite ulj in čebele. Nosilno žico na zgornjem koncu ukrivite v zanko ali kavelj - pač odvisno od tega, kam boste vse skupaj obesili. Od 5. razreda dalje Čas izdelave: 2 dvojni uri Slika 1 5 Naloga in motivacija: Pri izdelavi ulja in čebel se učenec sreča s koristno izrabo odpadnih gradiv, z oblikovanjem in predvsem lepljenjem različnih gradiv med seboj; zaradi razmeroma majhnih sestavnih delov pa razvija tudi natančnost in spretnost prstov. Težišče učenja: - striženje in zarezovanje papirja, - oblepljanje kartona s konopljeno vrvico, - izdelava čebel, - izdelava nosilca iz žice, - sestavljanje. Gradiva, orodje in pripomočki: - kartonski tulec od toaletnega papirja, - konopljena vrvica, - krep papir rumene barve, - košček usnja, blaga ali debelejšega papirja temne barve, - zobotrebci, bucike, - proti vodi odporni flomaster črne barve, - rumen flomaster ali rumena vodna barva, - čistilne paličice za pipo, - laks ali močnejši sukanec, žica 0 1 mm, - lepilo (UHU alleskleber ali UHU flinke flasche), - škarje, kombinirane klešče, - ščipalke za perilo. Izdelava Če živite v mestu in nimate te sreče, da bi kar skozi okno gledali čebele, ki brenčijo okoli cvetočih dreves in grmov, si lahko del tega pomladanskega vzdušja v sobi ali kuhinji pričarate tako, da po naših navodilih izdelate roj čebel, ki obešen na tanke nitke veselo obletava ulj - imenovan tudi košnik, košnica ali pleter- panj, ki so ga čebelar¬ ji spletli iz slame, vrbovih trt ali celo srobota. Telo čebele naredite tako, da dve približno 1 1 cm dolgi čistilni pal¬ ičici - eno rumeno in eno rjavo - vštric navijete na zobotrebec (risba 2). Navoje stisnite čim boli skupaj in utrdite z nekaj kapljicami lepila. Približno na dveh tretjinah dolžine trupa med navoje položite dva trakova rumenega krep papirja, ki predstavljata krila (risba 3). S škar¬ jami ju okroglo obstrizite, na vrhu glave pa prilepite še dve buciki (risba 4). Ker so tipalke pri čebelah črne, ju pobarvajte s črnim, proti vodi odpornim flomastrom. Takih čebel lahko naredite tudi več, kot jih je na sliki 1, vendar jih morate potem premišljeno razporediti po nosil¬ ni žici, da ne bo prevelike gneče. V kartonski tulec na eni strani s škarjami naredite več 2 cm dolgih zarez (risba 5) in dobljene trakove zavihajte navznoter, da dobite polkrožni zaključek, ki ga dobro zalepite. Iz kartona izrežite krožeč in z njim s spodnje strani zaprite tulec. Nato vso površino oblepite z ne preveč debelo konopljeno vrvico (risba 6); njen konec na spodnji strani utrdite s sukancem. Ulj prebarvajte z rumenim flomastrom ali kako drugo rumeno barvo, nato pa nanj prilepite še polkrožno obliko¬ vano žrelo, ki ga izrežite iz usnja, blaga ali temno pobarvanega kar¬ tona (risba 7). Iz vsaj 1 mm debele žice, ki naj bo po možnosti "srebrna" (takšna se navadno uporablja pri izdelavi ogrlic in nakita, prodajajo pa jo mt 8 marec 1998 39 UGANKARSKI KOTIČEK Nagradna tematska kombinacijska mreža Spodnjih 49 besed, podanih po številu črk in abecednem redu, s kombiniranjem razvrstite v polja mreže. Začnite z naj¬ daljšimi, uporabljene besede pa v sezna¬ mu sproti prečrtujte. Zaradi lažjega začet¬ ka reševanja sta dve črki že vpisani. Ob pravilni rešitvi boste na označenih poljih dobili svetovno znanega proizvajalca kompletov za izdelavo plastičnih maket, ki jih je mogoče dobiti tudi pri nas. 2 črki: AR, AS, HE, KA, Rl, TG; 3 črke: CAN, CUB, IKS, MAT, MAU, NOE, OTS, RUS, URA; 4 črke: ABHA, ETON, GERG, GITA, INES, JURE, PLAN, SHAW, SLON; 5 črk: ARCUS, BASIC, DEIST, GREAT, KAMEN, OBTOK, PIPER, SUHOJ, SUPER; 6 črk: IDALGO, MAKETA, PROTON, RASTER, SPIDER; 7 črk: AERODYN, CHAMPUS, GRUMMAN, KOPRENA, MASKOKI; 8 črk: AERMACHI, GRAUPNER, TOMAHAV/K; 9 črk: BLACKBURN; 11 črk: ETRICHTAUBE, SVVISTRAINER. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefo- tokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. aprila 1998 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Robi Perko, Visoče 7/a, 4290 Tržič, Robert Bečaj, Blekova vas 20, 1370 Logatec in Simon Butinar, Pregarje 16/A, 6243 Obrov. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno [do pisne odpovedi) naročam revijoTIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Magična križanka Pri magični križanki je treba vpisati vsako besedo dvakrat: vodoravno in nav¬ pično. Prva številka pred opisom velja za vodoravne besede, druga pa za nav¬ pične. 1,7- zračno prometno sredstvo, 7 , 1 - blodnjak, 9, 2 - sredina besede ŽLEB¬ NIK, 10, 14 - epski pesnik, 11, 3 - os. zaimek, 12, 12 - napad, naval, 13,4- naša pisava tujega ženskega imena (pev¬ ka Franklin), 15, 19 - kemijski znak za aluminij, 16, 5 - listnato drevo, simbol slovenstva, 17, 17- pripadnik nekdanje¬ ga južnoameriškega indijanskega pleme¬ na, živečega na ozemlju današnjega Pe¬ ruja, 1 8, 6 - ogovarjanje v tretji osebi (iz velikega spoštovanja), 20, 8 - delavke v tkalnici; Premi- kalnica VSEBINA PEHOTA VRATAR FLORIST PIKAPOLONICA Podane besede toliko časa premikajte drugo nad drugo, da boste v treh stolpcih prebrali tri naprave: prvo uporabljajo v tehniki, medicini in za prenos informacij, drugo v industriji (npr. avtomobilskij, tretjo pa pri raziskovanju oziroma opa¬ zovanju morskih globin. Rešitvi obeh ugank prepišite na dopis¬ nico (ne trgajte revije!) ter ju najkasneje do 20. aprila pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom "Timove uganke"). En izžrebani reševalec bo prejel sestav¬ ljanko za izdelavo plastične makete, dva pa knjigo Tehniške založbe Slovenije. Rešitev nagradne uganke iz marčne številke revije TIM: Nagradna križanka: Vsevednik Nagrade za pravjjno rešeno uganko prejmejo: 1. Anže Vidovič, Žiganja vas 97, 4203 Duplje 2. Mojca Medved, Radoblje 8, 3270 Laško 3. Marko Bergamasco, Polje 1,6310 Izola 40 marec 1998 iTTMj 8 Iz programa za konjičkarje Tehniške založbe Slovenije 84 strani, črno-bele risbe in fotografije, 20 x 28 cm 202 strani, barvne risbe in fotografije 24,5 x 23 cm 338 strani, barvne risbe in fotografije 21,5 x 26,5 cm R. Zupančič LADIJSKO MODELARSTVO Ilustriran priročnik za mlade, ki se želijo ukvarjati z ladijskim modelarstvom. Opisani so postopki gradnje motornih modelov in jadrnic, namenjenih za tekmovanja mladih tehnikov. Načrti pa so narisani v merilu 1 :1. Jože Čuden, Rasto Snoj RAKETNO MODELARSTVO Prvi kompleten priročnik za raketne modelarje v slovenščini. V. Zupan MALE ŽELEZNICE Priročnik z izčrpnimi napotki za gradnjo makete male železnice 222 strani, črno-bele risbe, preglednice, načrti 21 x 27,4 cm P. van Delft, J. Botermans, E. Oker MISELNE IGRE VSEGA SVETA Več kot 1000 iger s priloženimi rešitvami in navodili za izdelavo. MISELNE IGRE VSEGA SVETA Roman Zupančič ums&mmm 48 strani + 2 prilogi načrtov 20 x 28 cm R. Cajhen RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV Učbenik radijskega vodenja jadralnih in motornih letalskih modelov. B. Bagnall RISANJE IN SLIKANJE Priročnik za začetnike in ljubitelje z likovnimi osnovami in poukom o materialih, potrebščinah in tehnikah. 54 strani, črno-bele risbe, skice in fotografije 20 x 28 cm T. Pochert DELA V HIŠI Popravila in obnavljanje Knjiga o tem, kako lahko skoraj vse v hiši popravimo sami. 434 strani, barvne fotografije, risbe in skice 20,5x21,5 cm DELA 'J mi Popravila in obnavljanje F. KieBling IZDELAJMO SAMI Bogato ilustrirana zbirka idej in načrtov za izdelavo zanimivih uporabnih in dekorativnih predmetov iz različnih materialov. 352 barvnih strani 19.5 x 24.5 cm ON rH X Dh t« 00 On CT. E« 0) *ic g D Sij D i O g <0 E c-2 -c 0) 0 1 S D C N O > ‘E E ja o o c JJ a> N o c > - O o c L- X> a> -X o c o m x> *tn _x o o ■O o X) J* o c o -¥ (0 OJ a. 00 75,2 , 240,3 22 • TIH 8 • april 1998 TIH 8 . april 1998 • 19 24 • Um i 8 . april 1998 * a P ril 1998 • 17 / (obrnjeno) Pog led^ D (stabil izatorji niso prikazani) Prerez^J- J Stabilizator stopnje torna ha w k N S I N S! Q_ I C a o .52 c c* 0 1 1 Lu -S? o CL to 5 D (D C* a o So to ~C3 § to C o -J o ! •o CD ~o -S? Cr» Ql 587,2/8527,5 K> O Cj tb ao S« 2. vo oo S r* p vX> '*D 00