PRIMORSKI DNEVNIK
PoStmna plačana v gotovini Abb postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXII. St. 286 (6573)
TRST, sreda, 14. decembra 1966
NEPRIČAKOVANI SESTANKI SARAGATA S POLITIČNIMI PREDSTAVNIKI
Pred vladno krizo: Moro grozi z ostavko Možna nova kandidata Fanfani ali Colombo
Položaj vlade se je zaostril zaradi spora glede uslužbencev zavarovalnih ustanov, o čemer je vlada sprejela začasno kompromisno rešitev - Napovedani stavki mestnih in avtobusnih prevoznih podjetij ter zdravnikov bolnišnic
Lupiš pri Stamboliču Nadaljevanje razgovorov
Med razgovori so ugotovili, da je po sestanku Stambolič-Moro ostalo nerešenih še nekaj vprašanj - Lupisove izjave novinarjem
BEOGRAD, 13.	— Predsednik
zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič je danes sprejel državnega podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstvu Giuseppeja Lu. piša. V prijateljskem razgovoru so sodelovali tudi namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Miša Pavičevič ter italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Ducci.
Danes so se v tajništvu za zunanje zadeve nadaljevali jugoslovan-sko-italijanski razgovori. Glavni del razgovorov je bil posvečen vprašanju medsebojnega sodelovanja. Govorili pa so tudi o nekaterih vprašanjih iz mednarodnega življenja. Med današnjimi razgovori so z obeh strani ugotovili, da so se po sestanku Stambolič-Moro nekatera
dvostransk i vprašanja zadovoljivo rešila. Istočasno so poudarili, da
RIM, 13. — Predsednik republike Saragat je danes ločeno sprejel najvidnejše politične predstavnike. Sprejel je predsednika vlade Mora, ministra za zunanje zadeve Fanfanija, tajnika PRI La Malfo in tajnika PSU De Martina, Fanfani pa je sprejel tajnika KD Rumorja.
Ti mrzlični in nepričakovani
uradni sprejemi govore o novi zaostritvi vladnega položaja, ki je prišla dokaj nepričakovano, saj se je napovedovalo zatišje do prve polovice januarja, ko je bila napovedana «verifikacija» vladnega programa.
Po neuradnih vesteh je Moro predložil predsedniku republike ostavko vlade, odnosno je z ostavko za-
še rešujejo nekaj odprtih vprašanj i grozil. Po istih neuradnih vesteh se in da se bosta vladi obeh dežel že govori o možnosti novega pred-
decembra In torej še pred prazniki. Stavka je proglašena v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe, ki jih nočejo sprejeti predvsem občinska prevozna podjetja.
Danes se je pričel drugi del pogajanj za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev zasebnih podjetij. Pogajanja so v Milanu in še vedno razpravljajo o proizvodnih nagradah.
Predsednik vlade Moro je predsedoval medministrski komisiji, ki je dokončno izdelala urbanistični za-
potrudili, da bi se našla rešitev tu- | sednika vlade, pri čemer se čujeta kon, o katerem bodo razpravljali na di za ta vprašanja v interesu obeh imeni Fanfani in Colombo. Glede prihodnji seji vlade. Minister Man-
Ne povsem nepričakovano, a vendar z določeno mero iznenadenja, prihajajo iz Kima vesti o verjetni vladni krizi, o čemer pričajo včerajšnja posvetovanja predsednika republike z vidnimi političnimi predstavniki. Značilno je tudi dej; stvo, da se že govori o napovedani ostavki Mora in o novih kandidatih za sestavo vlade, pri čemer se čujeta imeni Colombo ali Fanfani. Trenja v vladni koaliciji so bila očitna, vendar se je prvotno mislilo, da so vsaj začasno premagana do polovice januarja, ko naj bi stranke levega centra razpravljale o izvajanju vladnega programa.
Eden izmed razlogov za vladne težave je nemogoč položaj, ki je nastal v zvezi s stališčem računskega sodišča, da so prejemki uslužbencev zavarovalnih ustanov nezakoniti. Vlada je včeraj sprejela kompromisni zakonski odlok, ki začasno spravlja to vpra anje z dnevnega reda, s čemer pa je istočasno izkazala tudi svojo nemoč, da nekatera osnovna upravna vprašanja naglo in temeljito rešuje.
Zaostruje se tudi val stavk in včeraj so proglasile sindikalne organizacije ponovno 48-urno stavko mestnih in avtobusnih prevozov, zdravniki bolnišnic pa so napovedali za razdobje po 21. decembru stavko za nedoločen čas. Hkrati so potrdili stavko uslužbenci zavarovalnih ustanov, ki odklanjajo kompromisni odlok valde.
V	mednarodnem dogajanju je bil včeraj najvažnejši govor novega bonskega kanclerja Kiesingerja. Predvsem so važne njegove izjave o zunanji politiki. Dejal je med drugim, da njegova vlada nima mucnchenskega sporazuma več za veljavnega, da pa bo treba najti rešitev vprašanja »»pravice do rodne zemlje* za sudetske Nemce. Za Poljsko je dejal, da je »»upravičen njen interes zahtevati, naj se ji zagotovi zahodna meja*, toda «meje združene Nemčije se lahko določijo samo s sporazumom z vlado, ki bi predstavljala vse nemško ljudstvo*. Rekel je, da je pripravljen vključiti vprašanje nemške razdelitve «v mirovno ponudbo*. Imeti hoče z vsemi narodi dobre odnose in tudi s Sovjetsko zvezo, kar pa je «te-žavno zaradi nerešenega vprašanja združitve obeh Nemčij*. S prebivalci Vzhodne Nemčije bo vlada povečala človeške, gospodarske in kulturne odnose, kar pa «ne bo pomenilo priznanja obstoja druge nemške države*. Razvoj odnosov s Frnacijo je »»odločilen za prihodnost Evrope,* ki «naj govori en sam glas*. Evropska skupnost šestih mora ostati odprta vsem evropskim državam. — V notranji politiki je napovedoval drastične gospodarske ukrepe in nov volilni zakon z večinskim sistemom, ter je zaradi te možnosti podtajnik v notranjem ministrstvu iz protesta takoj odstopil. — Včeraj so v Parizu podpisali pogodbo glede bivanja francoskih čet v Nemčiji.
Drugi važen dogodek pa je reso; lucija CK KP Sovjetske zveze, ki poudarja predvsem, da je »protisovjetska politika Maocetunga prišla v novo in nevarno fazo in nuna nobenega opravka z marksizmom in leninizmom in objektivno koristi imperialistom*. Druga važna ugotovitev resolucije pa je, da so »sedaj ugodni pogoji za novo mednarodno konferenco komunističnih strank.* Resolucija odobrava politiko vlade glede Vietnama, poudarja važnost stvari okrepitve evropske varnosti in enotnosti socialističnega sistema z vsestranskim sodelovanjem med socialističnimi državami.
V	dveh letih vietnamske vojne so Američani včeraj bombardirali prvič stanovanjske predele v Hanoju. Mnogo poslopij je bilo uničenih zaradi požarov in številne ambulante so preva.ale ranjence v bolnišnice.
Danes bo v Španiji referendum o tako imenovani Francovi ustavni reformi. Opozicijske sile niso dobile dovoljenja za propagando, kljub temu pa pozivajo volivce, naj ne glasujejo, ali pa naj oddajo bele glasovnice.
strani a v skladu z obstoječimi prijateljskimi odnosi. Z jugoslovanske strani so v razgovorih sodelovali Miša Pavičevič, Srdja Priča in drugi sodeiavci. Z italijanske strani pa Giuseppe Lupiš, Roberto Ducci in drugi.
Po sestanku je podtajnik Lupiš izjavil novinarjem, da so bili predmet razgovorov glavni mednarodni problemi, pri čemer se je — ob osnovni usmeritvi vsake izmed obeh držav — pokazala »podobnost stališč pri ocenjevanju številnih političnih vprašanj, ki imajo svoj epicenter v najrazličnejših zemljepisnih območjih.« «Med razgovori je bila ugotovljena odločna volja — v okviru možnosti obeh držav — da bi povsod prevladovali ideali miru.»
Med obravnavanjem dvostranskih odnosov so proučili številna vprašanja. Med drugim so govorili o praktičnem izvajanju najnovejšega sporazuma o ribolovu na Jadranu in o pogostih sporih, ki jih povzroča ribarjenje italijanskih ribičev. Podtajnik Lupiš je glede tega poudaril, da se včasih ustavljanje italijanskih ribičev ne zdi opravičeno in da so večkrat globe previsoke, ter je priporočil «manjšo strogost z jugoslovanske strani pri obravnavanju takšnih primerov* ter doaal, da se bo z italijanske strani poskrbelo, da bi ribičem pomagali, da bi (»bolje ugotavljali cone, v katerih jim je ribarjenje dovoljeno, tako da bi se izognili prekoračenju teh con*.
»Glede širjenja italijanskega tiska v Jugoslaviji* — je dejal Lupiš — »je bilo zagotovljeno, da bodo pristojne jugoslovanske oblasti storile vse, kar je mogoče, da bi širjenje olajšale in da bi se število dnevnikov in drugih časopisov v prodaji povečalo.* '
Govorilo se je tudi o vprašanjih, ki so povezana z izvozom jugoslovanskega mesa v Italijo. »Z naše strani,* je dejal podtajnik Lupiš, »smo pripomnili, da je bilo storjeno, kar je bilo mogdče in v skladu z italijanskimi obvezami v okviru evropske gospodarske skupnosti in s stabilnostjo proizvodnje italijanskega trga na tem področju. Začetek januarja bodo pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, zato da bi se upoštevala vključitev Jugoslavije v GATT.»
Z jugoslovanske strani so bila dana zagotovila glede hitrejšega reševanja še okrog 2000 prošenj za opcijo za italijansko državljanstvo. Na podoben način je bilo zagotovljeno tudi glede potrebnih upravnih postopkov, da bi italijanska vlada mogla oceniti italijansko imetje na o-zemlju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji, tako da bi lastniki tega i-metja prejeli odškodnino.
Lupiš je nato izjavil, da bo Italija dala v pokrajini Bari na razpolago državno zemljišče za zgraditev kostnice za tiste jugoslovanske državljane, ki so med vojno umrli v Italiji.
Končno je Lupiš sporočil, da bo — v okviru vedno večje izmenjave na vseh področjih — prihodnjo pomlad obiskala Jugoslavijo ena največjih in moderno opremljenih ladij italijanske vojne mornarice, in sicer križarka z izstrelki kategorije «Impavido».
Končno je Lupiš izjavil, da so bili vsi razgovori v ozračju prisrčnosti in dejanskega sodelovanja.
možnosti sestave nove vlade so mnenja ločena, kot tudi glede morebitnih kandidatov ter to tudi v vrstah PSU, kjer je menda De Martino mnenja, naj vlado sestavi Fanfani, in je to stališče obrazložil tudi predsedniku republike Saragatu, desno krilo PSU pa zagovarja Co-lomba.
cini je povedal novinarjem, da so že izdelali zakonski predlog glede ureditve voda, o katerem bodo razpravljali na seji vlade še pred božičem.
Zapleten položaj je nastal v listu «La Nazione* iz Firenc, kjer se je spremenil delež lastnikov, zaradi če-
sar je odstopil dosedanji ravnatelj Enrico Mattei. Novi lastniki so že včeraj zavrnili njegovo ostavko, jutrišnji list pa bo objavil ponovno vest, da je upravni svet na izrednem zasedanju ponovno soglasno zavrnil ostavko. Gre za zapleteno vprašanje, saj se govori, da je po Morovem posredovanju družba Mont-Edison izrinila dosedanjega lastnika družbo Eridania . Zuccheri in prevzela večinski paket delnic, s čimer je dobila v roke ne samo list «La Nazione*, temveč tudi «Na-zione Sera* ter liste «Resto del Car-lino», «Carlino Sera* in «Stadio» iz Bologne.
MILAN, 13. — V Milanu je umrl Luigi Meda, dolgoletni predsednik italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice. Odlikovan je bil tudi z jugoslovanskim odlikovanjem «Ju-goslovanske zastave z zlatim vencem*. Pogreba se bosta udeležila v imenu jugoslovanskih gospodarstve. nikov in Jugoslovanske gospodarske zbornice Anton Bole in predsednik trgovinske zbornice inž. Filip Kne-ževič.
Ob petindvajsetletnici
Jutri poteče 25 let, odkar so fašistični krvniki ustrelili na Opčinah Pinka Tomažiča, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, I-vana Vadnala in Vika Bobka.
Ko se spominjamo njihove žrtve in njihovih svetlih likov, si moramo priklicati v spomin takratno vzdušje in ne smemo pozabiti, da se je takrat zdelo, da sta fašizem in nacizem na višku svoje moči in slave, čeprav sta slonela na trhlih nogah, kajti nobeno nasilje se ne more dokončno obdržati v zgodovini. Najteže je namreč uničevati ideje, ki toliko bolj vzbuhnejo na dan, kolikor bolj jih tlačijo. In glavna misel, ki je vodila te junake, ter vse tiste njihove tovariše, ki so sedeli na zatožni klopi pred fašističnim izrednim sodiščem za zaščito države v Trstu, je bila misel svobode za vse človeštvo in za tlačeno slovensko ljudstvo posebej. Zato je njihova smrt užalostila slovensko ljudstvo in vse antifašiste, a jih ni niti prestrašila niti pogasila v njih borbenosti za u-resničenje plemenitih smotrov.
Ko so ti junaki padli na Opčinah pod streli fašistov, se je slovensko ljudstvo pod vodstvom Osvobodilne fronte že organizirano uprlo tujemu o-svajalcu in se borilo s puško v roki proti silni premoči, ki je lahko občasno zmagovala, ki pa ni mogla nikoli zatreti
žeje po svobodi in socialni pravičnosti, ki je prevevala vse slovensko ljudstvo in pri nas tudi številne antifašiste italijanske narodnosti, katerih število se je vedno bol) množilo.
Ko proslavljamo te naše junake, Jci so nam bili v hudih časih žrtev in umiranja za zgled, se zavedamo, da ni pro-glašanje zvestobe njihovim vzorom le geslo, ki se omenja na proslavah, marveč da nam mora biti njihova žrtev v opomin, da si v zgodovini vedno skušajo znova opomoči premagane in pregažene sile preteklosti. V naši državi te sile na srečo vsaj v njihovem skrajnem izrazu, to je v novi fašistični stranki, stalno upadajo, a ne smemo pozabiti, da te sile v Nemčiji naraščajo in celo pod plaščem nekakšne demokracije zopet grozijo miru in svobodi, česar se zavedajo vsi svobodoljubni in miroljubni ljudje po svetu. Da ni fašistična miselnost še docela zamrla na svetu, nam kaže tudi ameriška napadalnost v Vietnamu, ki se znaša nad svobodoljubnim vietnamskim ljudstvom.
Zato je žrtev Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev nam vsem, ki nam je svoboda najdražja stx>ar, še vedno aktualen opomin, da se ne smemo nikoli dati uspavati, marveč da moramo vedno budno spremljati zgodovinsko dogajanje.
•""""I...................................................................................i.................m.........■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
®.&57Sb PROGRAMSKA IZJAVA NOVE BONSKE VLADE
koaliciji, ko so na primer republikanci samo nekako na pol v vladi: niso jasno v opoziciji, ne čutijo pa se niti kot sestavni del vladne večine. V velikih strankah — in praktično gre sedaj samo za dve: KD in PSU — pa igrajo odločilno vlogo tudi notranja nasprotja in trenja, ki so prišla še zlasti do izraza z zapletenim položajem uslužbencev zavarovalnih ustanov.
Današnje zasedanje ministrskega sveta je bilo posvečeno izključno zapletenemu in za vlado neprijetnemu vprašanju plač uslužbencev zavarovalnih ustanov. Kot je znano, je računsko sodišče odredilo zaporo izplačevanja plač, ki so višje, kot določa zakon od 21. .novembra 1945, ki pravi da prejemki uslužbencev poldržavnih ustanov ne smejo presegati za več kot 20 odstotkov prejemkov uslužbencev državnih uradov.
Ministrski svet je sprejel kompromisno rešitev, da pusti v bistvu stvari, kot so, m da prenese na razdobje do 31. maja 1967 končno odločitev. Zato je vlada sprejela
Kiesinger napoveduje normalizacijo odnosov z vzhodnoevropskimi državami in stike s Pankovvom
Koalicija misli ostati na vladi samo za sedanjo zakonodajno dobo in pripraviti reformo volilnega zakona - Munchenska pogodba je neveljavna - O dokončnih mejah se je treba sporazumeti z združeno Nemčijo - Za izboljšanje odnosov s SZ Številni novi ukrepi za ozdravljenje gospodarstva - Za tesno sodelovanje s Francijo
BONN, 13. — Kancler Kiesinger je danes prebral v Bundes-tagu programsko izjavo svoje vlade. V začetku je izjavil, da je velika koalicija (»temeljni kamen v nemški zgodovini in dogodek, s katerim so povezani številni upi in številne skrbi zahod-nonemškega prebivalstva.
____	_ _______ ______j__ »Upi, je nadaljeval Kiesinger, iz-
nujni zakonski odlok, ki določa/ da j hejajo iz dejstva, da bo velika lahko ustanove do tega datuma iz- koalicija, ki lahko razpolaga z dvo-
plačujejo plače na osnovi obstoječih pravilnikov in to tudi v zvezi z določbami o draginjskl dokladi. Vsote, ki bodo presegle omenjenih 20 odstotkov, bodo izplačevali v obliki osebnih nakazil in ne bodo vključene v redno plačo.
Naslednji člen pa se nen8ša na »superlikvidacije* in torej na izredno visoke odpravnine in predujme na pokojnine, ki jih prejemajo nekateri visoki uradniki zavarovalnih ustanov in ki določa od datuma objave odloka, da se ne more izplačati kapital v znesku, ki bi presegel že omenjenih 20 odstotkov višje dozorele vsote.
Sindikalne organizacije so že napovedale za jutri stavko uslužbencev, včeraj pa so bile v Rimu demonstracije pred vladno palačo, med katerimi so pridržali štirideset uslužbencev zavarovalnih ustanov, katere so kasneje izpustili. Sindikalne organizacije ne sprejemajo navedene kompromisne rešitve in so za jutri potrdile stavko.
Vsedržavne sindikalne organizaci. je zdravnikov bolnišnic so proglasile stavko za nedoločen čas, ki se bo pričela 21. decembra. Stavko bodo izvedli v vseh bolnišnicah, kjer niso izplačali dolžnih prispevkov. Nadaljuje se še danes stavka inženirjev uslužbencev generalnega nadzorništva za civilno motorizacijo, ki so jo proglasile avtonomne sindikalne organizacije. V soboto, 24. decembra bo stavka uslužbencev ENALOTTO.
Sindikalne organizacije uslužbencev mestnih prevoznih ..............
prevoznih podjetij uslužbencev avtobusnih podjetij s koncesijami so proglasile novo vsedržavno stavko, ki bo 21. in 22.
tretjinsko večino v parlamentu, lahko načela težavne probleme in predvsem spravila v red javni proračun, vodila upravo brez nepotrebnega razsipanja in zagotovila razmah gospodarstva in denarno stabilnost.*
»Zaskrbljenost pa lahko nastane, je dejal kancler, zaradi morebitne nevarnosti, ki jo predstavlja velika koalicija, nasproti kateri je relativno zmerna opozicija. V mejah naše možnosti se bomo trudili, da opravičimo pričakovanje in da preprečimo nevarnost.* Pripom-
v najkrajšem času pripravila nove predloge za izenačenje 3,3 milijarde mark, ki predstavljajo proračun, ski primanjkljaj.
V zvezi z zunanjo politiko se je Kiesinger predvsem skliceval na tako imenovano mirovno noto prejšnje vlade, ki je bila objavljena marca letos. »Zvezna vlada je pripravljena, Je poudaril Kiesinger, vključiti vprašanje nemške razdelitve v mirovno ponudbo, ki jo obnavlja državam evropskega vzhoda.* Omenil je možnost, da se poleg gospodarskih, kulturnih in političnih odnosov s temi državami lahko normalizirajo tudi diplomatski odnosi, «kjer okoliščine to dopuščajo.*
Kiesinger je nato izjavil, da ima
ni! je, da bo opozicija lahko upo- Polj ska U Pravičen ih eres zahtevati rahljala vse parlamentarne možno	^^tovi^Sf me"^
pripomnil pa je, da se «meje zdru-
sti, da obrazloži svoje stališče in prispeva s konstruktivno kritiko.
«Največje jamstvo proti slabi u-porabi oblasti, je nadaljeval govornik, je v volji članov koalicije, da ostanejo na vladi samo do konca sedanje zakonodajne dobe. V tem razdobju namerava zvezna vlada pripraviti nov volilni zakon, ki naj omogoči izluščiti na prihodnjih volitvah za Bundestag leta 1969 jasno večino. «Tak sistem bo odpravil potrebo velikih koalicij in bo na splošno odpravil potrebo sestavljanja koalicijskih vlad. Namen udeležbe v tej koaliciji samo za določen čas, Je dodal, nas ne bo odvrnil od tega, da odločno težimo po smotrih, ki smo si jih zastavili.*
Zatem je Kiesinger napovedal drastične gospodarske ukrepe za izenačenje proračuna in za zajam-čenje stabilnosti valute in je dodal, da bo v ta namen potrebna pravična porazdelitev bremen, ki jih bodo morale vse skupine in socialne kategorije nemškega ljudstva prenašati. Izjavil je, da bo vlada
NOVO STOPNJEVANJE NAPADALNE VOJNI
Ameriška letala bombardirala stanovanjske predele Hanoja
Mnogo poslopij je bilo porušenih in mnogo ljudi ranjenih - Motno bombardiranje tudi drugih krajev Severnega Vietnama - Turiija zavrnila zahtevo ZDA, naj pošlje vojake vVietnam
HANOJ, 13. — Ameriški bombniki so danes popoldne bombardirali predmestja Hanoja. Agencija Tass poroča, da so ameriška letala prvikrat bombardirala stanovanjska področja Hanoja. Poleg tega so bombardirala predmestje Datram in jugozahodni del mesta. Sestreljena so bila štiri ameriška letala in ujeli so nekaj ameriških pilotov.
Agencija Tass pravi, da je letalska vojna ameriških napadalcev se-
daj postala stvarnost tudi za prebivalce Hanoja. Toda v mestu ni znakov panike in zvočniki napovedujejo, da bodo vsi, ki so izgubili najnujnejše zaradi napadov, preskrbljeni s hrano in stanovanjem. Ameriški bombniki so leteli nizko nad mestom ter spuščali bombe na delavska predmestja ob Rdeči reki. Mnogo poslopij je bilo uničenih
zaradi požarov, ki so sledili, in številne ambulante prevažajo ranjence v bolnišnice. »To Je prvikrat, zaključuje Tass, v dveh letih nenapovedane letalske vojne, ko so Američani bombardirali stanovanjske predele v mestnem področju Hanoja.*
Ameriška letala so bombardirala v Severnem Vietnamu tudi material, določen za baterije protiletalskih izstrelkov sedem kilometrov
južno od Hajfonga. Druga letala so bombardirala cesto na griču Mu Gia in konvoj tovornjakov 60 kilometrov sevemovzhodno od Dong Hoja.
V Južnem Vietnamu so bombniki «B-52» bombardirali na področju «D» postojanke osvobodilne vojske na sektorju 75 kilometrov severno-vzhodno od Sajgona in druge sektorje 50 kilometrov od Sajgona.
Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je Turčija zavrnila ameriško zahtevo, naj bi poslala svoje vojake v Vietnam, ker teži turška politika glede Vietnama za tem, da se najde rešitev s pogajanji.
žene Nemčije lahko določijo samo s sporazumom, ki naj se sklene z vlado, ki bi predstavljala vse nemško ljudstvo, in ta sporazum bi moral omogočiti trajne in mirne odnose dobrega sosedstva med obema državama*.
Tudi glede Češkoslovaške namerava zvezna vlada storiti vse, da se zaključi »burno poglavje nedavne zgodovine in da se uvedejo novi odnosi na podlagi vzajemnega zaupanja*. Zvezna republika ne bo uporabljala nasilja ali groženj in tudi poudarja, da zanjo ni več veljaven muenchenski sporazum. «To-da, je dodal Kiesinger, treba bo najti rešitev vprašanja »pravice do rodne zemlje* za sudetske Nemce.* »Odločeni smo, je nadaljeval Kiesinger, imeti z vsemi narodi odnose, ki naj temeljijo na razumevanju, vzajemnem zaupanju in volji po sodelovanju. To velja tudi za Sovjetsko zvezo, čeprav so naši odnosi z njo vedno težavni zaradi še nerešenega problema združitve našega ljudstva.* Omenil je, da je bil leta 1955, ko je z Adenauerjem obiskal Moskvo, med zagovorniki navezave diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. »Razvoj naših odnosov pa je razočaral pričakovanja obeh strani.* Po njegovem mnenju pa ne sme Bonn zgubiti poguma pri poskusih, da se postopoma dosežejo odnosi, »ki naj temeljijo na večjem razumevanju in vzajemnem zaupanju*. «Nemško ljudstvo. Je dodal, ne čuti nobenega sovraštva ali neprljateljstva do Sovjetske zveze in tudi se ne misli vmešavati v njene notranje zadeve.*
Ponovil je, da se zaveda, da združitev Nemčije lahko postavlja Sovjetski zvezi probleme, katerih rešitev se zdi zelo težavna. Toda politična modrost in volja na obeh straneh, da pride do sporazuma, bi morala omogočati premaganje teh težav. Kancler je dejal, da je že dolgo časa tega mnenja in v tem prepričanju bo delovala tudi zvezna vlada.
Nato se je Kiesinger zahvalil nemškim zaveznikom zaradi podpore težnjam Bonna, da se reši nemško vprašanje, ki naj temelji «na pravici do samoodločbe*. »Politična realnost je do sedaj preprečila združitev našega ljudstva,* je izjavil Kie-singer in dodal: »Tudi ni moč še reči, kdaj nam bo to uspelo. Tudi v tem tako važnem vprašanju je treba zagotoviti mir in sporazumevanje med narodi. Nismo agitatorji že načelno: nasprotno, odpraviti i hočemo žarišče napetosti, ki ga u-
stvarja nemška delitev, ki je tudi la negativnega vpliva na gospodar-zvezna, in vlada prav tako kakor	~
prejšnje vlade meni, da edina lahko predstavlja vse nemško ljudstvo, ker je bila svobodno in demokratično izvoljena. To ne pomeni, da hočemo izvajati neke vrste varuštva nad patrioti onstran meje. Hočemo odpraviti prepade in ne jih poglabljati. Zato hočemo povečati z vsemi silami človeške, gospodarske in kulturne odnose s prebivalci onstran Labe.*
Zatem je Kiesinger omenil možnost pogajanj z vzhodnonemško vlado in dejal, da, «kjer se bo pokazal potreben začetek stikov med oblastmi zvezne republike in oblastmi druge Nemčije, ne bo to pomenilo pravnega priznanja obstoja druge nemške države*. Taki stiki se bodo navezali vsakikrat na tak način, da si svetovno javno mnenje »ne bo moglo ustvariti vtisa, da smo menjali mnenje o tem vprašanju*.
Ko je govoril o odnosih med Za-
ski razmah. Trošenje deviz za tuje čete samo v tolikšni meri, kakor finančno stanje to dopušča.
V Parizu so danes podpisali sporazum med Francijo in Zahodno Nemčijo glede bivanja francoskih čet v Nemčiji. Sporazum morata odobriti zunanja ministra obeh držav. Zahodnonemški zunanji minister Brandt, ki je prišel danes v Pariz na zasedanje sveta NATO, se Je sestal s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom.
Msgr. Cagna v Ljubljani
LJUBLJANA, 13	— Predsednik
izvršnega sveta LR Slovenije Janko Smole je danes sprejel na protokolarnem obisku predstavnika Svete stolice pri vladi SFRJ, apostolskega delegata Maria Cagno in se zadržal z njim v krajšem razgovoru. Na čast msgr Cagni Je Smole priredil kosilo, na katerem so bili beograj-
resolucijo na podlagi včerajšnjega poročila glavnega tajnika Brežnje-va. Resolucija »odločno obsoja pro-tileninistično mnenje in nacionalistično politiko sedanjega kitajskega
nikin0jeN^nudJariinda^odtičUna*'X	^jSžedp0gač-
ga za prihodnost Evrope pritiče razvoju francosko-nemških odnosov*.
»»Daljnovidni politiki nam bližnjih držav, ZDA in Sovjetske zveze, so priznali, čeprav z različnega vidika, to elementarno dejstvo.*
«Skupaj s Francijo, najstarejšo zaveznico Amerike v Evropi, je izjavil Kiesinger, smo mnenja, da je nujno potrebno trdno zavezništvo med evropskimi svobodnimi državami in ZDA, naj bo v prihodnje struktura tega zavezništva kakršna koli.* Francosko-nemško sodelovanje, ki ga želi Kiesinger, ni naperjeno proti nobenemu drugemu narodu. Predstavlja »kristalizacijo politike, ki si je zastavila za cilj združitev Evrope*. Evropa, ki «naj govori en sam glas*, kakor bi hotel Washington, predpostavlja naraščajoče približevanje francoske in nemške politike. Tudi za izboljšanje odnosov z državami vzhodne Evrope je po mnenju Kiesingerja francosko-nemško sodelovanje na največjem številu sektorjev važno. Napovedal je, da bo sprožil predloge, da bi do največje mere izkoristili možnosti koordiniranja politike dveh držav, kakor določa pariška pogodba od 22. januarja 1963. Omenil je nato, da so obstoječe evropske skupnosti mnogo napredovale in da namerava bonska vlada prispevati k nadaljnjemu razvoju skupnega tržišča in njegovih ustanov. Izrekel je tudi mnenje, da mora skupnost šestih ostati odprta vsem evropskim državam, ki sprejemajo njene smotre, ter je pripomnil, da se še posebno veseli pridružitve Velike Britanije ali drugih držav EFTA. Sicer pa name rava bonska vlada poglobiti svoje odnose z Vebko Britanijo in «na-daljevati tesno sodelovanje z Italijo.
V gospodarskem delu svoje izjave je Kiesinger napovedal številne nove ukrepe med katerimi tudi o-lajšanje kreditnih omejitev in znatno znižanje obrestne mere. Kot podlago dejavnosti za vzpostavitev ravnotežja v zveznem obračunu je Kiesinger naštel: Večja previdnost, pri dajanju novih prispevkov mednarodnim organizmom, predvsem evropskim. Prilagoditev vojaških izdatkov splošnemu finančnemu stanju. Dajanje pomoči deželam v razvoju sorazmerno z dejanskimi finančnimi možnostmi. Možnost zvišanja davkov, ki pa naj ne
nik, mariborski škof dr. Maksimi ljan Držečnik in škof, apostolski administrator za Slovensko Primorje dr. Janez Jenko.
......................................mn,m,...
OBSODBA KITAJSKIH VODITELJEV
Moskva vztraja pri zahtevi za mednarodna konferenco
1 lomim je v celoti odohril politiko vodslvn partije
MOSKVA, 13. — Plenum central- da imperialisti postavljajo sedaj nega komiteja KP SZ je izglasoval velike ovire na poti normalizacije
rpsnmriin na norllarfi irAai>airninrfn modnnmrlruino nololnin .t._
mednarodnega položaja in okrepitve miru, med prvimi ZDA in zahodnonemški revanšističnl krogi.
Zatem poudarja resolucija: 1. O-dobrava stališ, e politične :a urada
sočno pontiko sedanjega kitajskega uoorava st.nns, s poKu ne ia urada vodilnega razreda*. Plenum je skle-1 ’n sovjetske vlade giede Vietnama nil zaostriti borbo v obrambo mar- in Poudarja, da želi še dalje pod-ksizma in leninizma ter programov,' P11?1* ,?tv^r 'ietnanl1 111 pomagati so bili odobreni na moskovskih1 S	‘Judstva pro-
konferencah leta 1957 in 1960.
Resolucija poudarja: 1. Protisovjetska politika Maocetunga in njegove skupine je prišla v novo in nevarno fazo, ki nima nič opraviti z marksizmom in leninizmom in objektivno koristi imperialistom. 2. Centralni komite KP SZ se strinja z dr.tgimi bratskimi partijami, da so sedaj ugodni pogoji za novo mednarodno konferenco predstavni kov komunističnih in delavskih strank.
Plenum je sprejel štiri sklepe. O-dobril je resolucijo o zunanji politiki Sovjetske zveze in o borbi KP SZ za okrepitev enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja, glavne obrise načrta za gospodarski razvoj v letu 1967 in proračun za prihodnje leto. Imenoval je Mi-haila Solomenceva za tajnika CK.
Politična resolucija se lahko zgosti v štiri točke. Soglasno odobrava politiko in dejavnost političnega u-rada za izvajanje navodil zunanje politike in za mednarodno komuni-
ti ameriškemu napadu 2. Odobrava politiko in dejavnost političnega urada in vlade glede odnosov s KP Kitajske in z LR Kitajsko. 3. Pripisuje vedno veliko važnost stvari okrepitve evropske varnosti 4. Mnenja je. da je bolj ko kdaj prej potrebno okrepiti enotnost m moč socialističnega sistema, razvoj političnega in gospodarskega sodelovanja med socialističnimi državami, ohraniti solidarnost z mednarodnim delavskim razredom isj z vsemi, ki se borijo proti kolonializmu, neokolonializmu in za narodno neodvisnost.
lažji potresi Sunek v Zagrebu
ZAGREB, 13	— Saizmografskl
uradi so danes zabeležili po 10. url potres 6. stopnje Mercallijeve lestvice z epicentrom okrog 30 km zahodno od mesta, na področju Zagrebške gore. V Zagrebu se je čutil močan udarec, ki je izzval vzne-
lost zvl- stično gibanje, ki jih je dal 23. kon. i mirjenost meščanov, toda material-bo ime- greš KP SZ. Resolucija ugotavlja, I ne škode ni bilo.
Vrem* včeraj: najvišja temperatu-ra 10.6, najnižja 7.8, ob 19. url 8.4; vlaga 83 odst., zračni tlak 993.2 stalen, brez vetra, nebo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 11.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 14. decembra
Vojmir
Sonce vzide ob 7.38 ln zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 10.07 in zatone ob 18.20 Jutri, ČETRTEK, 15. decembra
Kristina
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Opozicija je ostro kritizirata proračun in proračunsko politiko
Včeraj je spregovorilo sest svetovalcev . Odgovor na interpe-lacijo komunistov o zastoju pri carinjenju blaga v Gorici
Včeraj se Je na seji deželnega sveta nadaljevala razprava o proračunu, v začetku pa je odbornik Stopper odgovoril na dve interpelaciji komunistov v zvezi z zagato, ki nastaja pri Rdeči hiši pri carinjenju blaga, ter v zvezi s položajem delavcev v raznih podjetjih v pordenonskem okrožju.
V razpravo o proračunu je poseglo šest svetovalcev, čeprav je trajala okrog štiri ure. Spregovorili so Devetag (PSU), Morpurgo (PLI), Gefter-Wondrich (MSI), De Biasio (KD), Šema (KPI) in Chieu (KD).
Odv. Devetag je najprej poudaril, da je naša dežela v primeri z drugimi v zamudi v gospodarskem in socialnem razvoju. Zato ne smemo pri ocenjevanju proračuna pozabiti na stvarnost, v kateri živimo. Potrebnih bi bilo vsaj 100 milijard na leto, na razpolago pa jih je komaj 30. Nato je orisal neugod. ni položaj Gorice, ki je na meji, čeprav pomeni to po drugi strani tudi določeno prednost, saj lahko služi pri gospodarskih in kulturnih stikih kot most ne le z Jugoslavijo, marveč tudi z drugimi vzhodnimi državami. Iz tega geopolitičnega položaja pa bi si lahko goriška pokrajina pridobila precejšnje ugodnosti. Sploh pa ima vsa dežela važno med. narodno poslanstvo.
Liberalec Morpurgo je najprej u-gotovil, da izraža proračun pač politiko Krščanske demokracije ter da se giblje po istih smernicah, če izvzamemo nujne ukrepe zaradi poplav. Zato Je tudi stališče liberalcev do proračuna enako lanskemii. Proračun je torej nekako statičen, čeprav Je bil položaj v deželi v nenehnem gibanju. Nato je omenil stalne spore med avtonomnimi deželami in osrednjo oblastjo ter deželno in vsedržavno načrtovanje. Deželni proračun je namreč od tega načrtovanja odvisen. Zato je tildi prehoden in so deželni upravljale! nekaki jetniki načrtovalnega mita.
Naša dežela je na križišču mednarodnih poti in bi morali zato okrepiti v njej prometne zvetze. Kaže pa, da ni odbor storil dovolj naporov v tej smeri. V debeli
' T
mest z ukrepi CIPE kvečjemu na isti ravni. Morpurgo je nato omenil razna neravnovesja v dohodkih, zlasti med kmetijstvom in industrijo ter med posameznimi področji. Kar se tiče deželnih izdatkov, je svetovalec poudaril, da dobi Trst sorazmerno mnogo rpanj kot dobita videmska in goriška pokrajina. Na koncu je obravnaval politični položaj in nakazal nauk, ki izvira iz zadnjih volitev.
Gefter-Wondrich (MSI) je obravnaval razna poglavja proračuna, zlasti pa vprašanje osebja in omenil nekatere neupravičene razlike v plačah. Kritiziral je tudi razne proračunske postavke. Na koncu je o-stro obsodil dejstvo, da še ni bil obnovljen drugi tir na progi Trst-Benetke med Červinjanom in Quar-to d’Altino.
se ni zvišalo • število delovnih mjest in v Trstu bo ostalo število teh
Zelo duhovit in včasih piker govor je imel komunist prof. Šema, ki je polemiziral z večino in njeno politiko ter posvetil večino govora ravno političnim vprašanjem. Očital je večini, da ne vlada v deželnem svetu prava demokracija. Zatem je govoril o izidu volitev v Trstu in o protestu Tržačanov proti vladni politiki zlasti glede ladjedel-stva. Kar se proračuna in poročila o njem tiče, je dejal, kaj pomaga, če se v njima ne izražajo resnične in splošne deželne potrebe. Kritiziral je upadanje deleža državnih podjetij v industriji ter pomanjkanje načrtovanja. Ostro je napadel odbor, češ da je odobril sklepe CIPE glede ladjedelstva, čeprav jim je ves Trst nasprotoval in je prišlo tudi do spopadov.
Podrobno je analiziral vlogo denarnih naložb v bankah in posojilnicah, to je prihrankov in dobičkov. V zvezi z raznimi deželnimi zakoni
seje vprašal, ali so ti zakoni omogočili, da se je res znižala obrestna mera. Rekel je, da dežela dejansko ni pospeševala politike u-godnih posojil. Očital je tudi, da se ni dežela pripravila za resnično in učinkovito načrtovanje. Kar se Trsta tiče, niso dovolj upoštevali, da ima važno notranjo in mednarodno vlogo.
Ko je govoril o izdatkih za šolstvo in kulturo, se je vprašal, koliko so namenili za slovenske šole in kulturne ustanove. Šema je tudi očital večini, da onemogoča resničen razvoj demokratnčnih odnosov v svetu, saj zavrača vse spremi-njevalne predloge manjšine ter odgovarja slabo ali z zamudo na vprašanja in interpelacije svetovalcev.
Demokristjan De Biasio je obravnaval vprašanja kmetijstva, Chieu (KD) pa je predvsem poudaril, da je dežela mnogo prispevala k razvoju gostinstva in turizma.
INTERPELACIJI SENATORJA VIDALIJA
Zakaj niso povabili sindikatov na posvetovanja o sklepih CIPE?
Mlinarska podjetja v stiski, ker še niso dobavili Trstu količine žita po znižani ceni
Senator V. Vidali je naslovil na vlado dve interpelaciji, za kateri zahteva pismen odgovor. Prva se nanaša na nadaljevanje razprave o nedavnih sklepih medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje CIPE, drugo pa na podelitev običajne količine žita po znižani ceni tržaškim pekarnam.
S prvo interpelacijo, naslovljeno na predsednika ministrskega sveta in na ministra za državne udeležbe in za proračun, sprašuje predstavnik KPI vlado, zakaj ni pripravila vsega potrebnega za nadaljevanje razprave o sklepih medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, kakor je to obljubil sindikalnim organizacijam že 10. oktobra minister za državne udeležbe. V tem času, naglasa senator Vidali v svoji interpelaciji, smo na Tržaškem priča postopnemu izvajanju načrta o ladjedelništvu, ki pa so ga sindikalne organizacije svoj čas zavrnile. V ladjedelnici Sv. Marka se namreč že čuti huda delovna kriza, medtem ko se na vodstvenih mestih pri Tovarni strojev pri Sv. An-
iiit>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiii,iiiiai,iij,iiiiiiiiiiiii,iiiil|i,,,|,,,,|l,,,,,vai,l,,tl|,l,BI,rtll,l,,,l,ll|||lt||||||||||||||||||||a|||||||||||||t|||||||||1|||||||||||||||.j,,,,,,,,,,,,,,,,,
ZAČETEK RAZGOVOROV ZA SESTAVO OBČINSKEGA IN POKR. ODBORA
Drevi na sedežu KD prvi sestanek strank le ve sredine in Slo v. skupnosti
Določene delegacije za pogajanja . Sestavili bodo tudi upravni program za občino in pokrajino
Drevi ob 20. uri bo v palači Diana na sedežu Krščanske demokracije prvi sestanek strank levega centra in Slovenske skupnosti v zvezi z dogovorom o sestavi občinskega in pokrajinskega odbora. Za sestanek je dala pobudo Krščanska demokracija kot stranka, ki ima relativno večino v obeh izvoljenih organih.
Drevišnji sestanek bo bolj posvetovalnega značaja med strankami, ki so doslej neposredno upravljale občino in pokrajino ali pa so podpirale od zunaj občinski odnosno pokrajinski odbor. Po prvem sestankujočo sledili Š6"dču^i,"na ka5 terih bodo prizadete stranke sestavile imena bodočih občinskih m pokrajinskih odbornikov, kakor tudi zadevna upravna programa, na katerih bo slonelo bodoče sodelovanje v obeh tržaških izvoljenih organih.
Kot smo zvedeli, bodo delegacije posameznih strank takole sestavljene: KD — pokrajinski tajnik Botte-ri, pokrajinska podtajnika Coloni in Vigini, občinski svetovalec Spaccini (kot bodoči župan), pokrajinski svetovalec Savona (kot bodoči predsednik pokrajine), načelnik svetovalske
GIBANJE CEH V NOVEMBRU
Znatna pocenitev olivnega in semenskega olja na drobno
Zaradi poplav se je močno podražila povrtnina
V	preteklem mesecu je prišlo do eZiemio Lubusko*. «Ziemio Gdansko* nekaterih zanimivih sprememb ta- in eZiemio Scecinsko*, je to torej ko v cenah na debelo kot na drobno. Najprej je treba omeniti ukrepe glede cene olivnega in semenskega olja, ki morajo biti usklajene s cenami, ki jih je določila Evropska gospodarska skupnost. Toda doslej so se cene semenskega olja znižale za okrog 60 lir pri kg, olivnega pa za okrog 150 lir pri kg, vsaj tako poroča nadzorna služba mestnih redarjev, a ne v vseh trgovinah. Do konca tega meseca bo-do morale vse trgovine na drobno uvesti nove nižje cene. Nadzorna služba redarskega zbora bo strogo nadzorovala cene v vseh prodajalnah na drobno, da se bodo cene o-livnega in semenskega olja znizale toliko, da bodo v skladu s cenami v ostalih državah Evropske gospodarske skupnosti.
Po drugi strani pa so se v novembru znatno povišale cene povrtnine in sadja zaradi manjšega dovoza blaga iz poplavljenih krajev, ki so največji dobavitelji povrtnine in sadja našega mesta. V dneh takoj po poplavah se je cena nekaterih povrtnin na debelo povišala celo za sto od sto. Pozneje se je položaj nekoliko izboljšal, kljub temu pa so cene ostale precej višje kot v oktobru.	,
Zbor mestnih redarjev sporoča, da se je proti koncu novembra ob prihodu tolikšnega števila jugoslovanskih turistov povečala tudi nedovoljena prodaja blaga na drobno.
Redarji so imeli polne roke dela pri pobijanju tega pojava in so prijavili pristojnim oblastem mnogo o-seb, ki so jih zalotili, da prodajajo zlasti radijske aparate, ure in podobno brez dovoljenja.
Splavitev ladje «Zicmia Wiclkopolska»
V	soboto dopoldne ov 11. uri bodo v ladjedelnici Sv. Marka splavili 24.000-tonsko ladjo za prevažanje razsutih tovorov «Ziemia Wielkopol-ska> četrto enoto iz serije štirih enakih ladij, ki jih je ladjedelnica najprej začela graditi na lastno pest, a ki jih je pozneje prevzelo poljsko pomorsko podjetje Centrala Morska Importowo-Exportowa Centromor P.P.* iz Varšave. Za
skupine v občinskem svetu Rinaldi in načelnik svetovalske skupine v pokrajinskem svetu Coslovich; PSU — pokrajinska tajnika Pittoni in Pierandrei (Pittoni je tudi občinski svetovalec), občinska svetovalca Lonza in De Gioia, pokrajinski svetovalec Apih ter člani pokrajinskega vodstva Dulci, Giacchetti in Bal-zano; PRI: pokrajinski tajnik Great-ti, pokrajinska podtajnika Cesanel-li in Rinaldo Fragiacomo, občinski svetovalec Oliviero Fragiacomo in član pokrajinskega vodstva Mauro. Slovenska skupnost do sinoči še ni sestavila svoje delegacije. Zvedeli pa 'smo, da bodo v delegaciji gotovo tajnik SS Poštovan, občinski svetovalec Dolhar in pokrajinski svetovalec Rudolf. Ostale člane delegacije bodo določili danes.
zadnja «Ziemia», ki se bo srečala s svojim naravnim elementom. S tem pa ne bo konec serije teh vsestransko posrečenih ladij, kajti Sv. Marko ima v karnetu še dve enaki ladji, in sicer po naročilu nekega dubrovniškega pomorskega podjetja. Osnovne karakteristike nove ladje so naslednje: dolžina 188.70 m, širina 22.80 m, višina 14 m, ugrez 9.85 m, moč pogonskega stroja «CRDA-Fiat» 11.200 KM na os, hitrost ladje pa 16.25 vozla.
Stavka uslužbencev podjetja SAP
Vsi trije sindikati uslužbencev avtobusnih podjetij sporočajo, da so se uslužbenci podjetja SAP sestali na skupščini ter razpravljali o pravilniku disciplinskih ukrepov proti uslužbencem. Pravilnik, ki je dodan zakonu iz leta 1931, priznava podjetjem, da po svoji uvidevnosti odločajo o disciplinskih ukrepih, toda ravnateljstvo podjetja SAP. izvaja te ukrepe tako strigo, da jih osebje ne more več prenašati. Sindikati so se skušali sporazumeti z ravnateljstvom o postopni strogosti disciplinskih ukrepov, toda vsi poskusi so bili zaman.
Zato so uslužbenci napovedali za torek 20 decembra celodnevno stavko ter so poudarili, da bodo borbo še bolj zaostrili, če se ravnateljstvo ne premisli.
Sindikati so zaprosili za sprejem pri deželnih odbornikih za delo in prevozništvo, tako da bi jima orisali položaj ter bi posredovala za rešitev spora, ker niso imeli razgovori na uradu za delo nobenega uspeha. Sindikati so obvestili o tem tudi osrednja vodstva ter ministrstvi za delo in za prevozništvo
V čistilnici «Aquila» se je včeraj zjutraj ponesrečil 57-letni mehanik Umberto Renzi iz Ul. Ginnastica 36, ki je v oddelku čistilnice po pravljal črpalko na paro. Med delom je z neke cevi odletel del železa in Renzija zadel v glavo. Prisotni delovni tovariši so Renziju priskočili na pomoč in mu pomaga li v zasebni avto čistilnice, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Ponesrečenca so sprejeli v nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 10 do 14 dni
Sestanek deželnega odbora KPI
Nedavno se je sestal deželni odbor KPI, ki je razpravljal o upravnih volilnih izidih, ki so pokazale, kot pravi sporočilo deželnega odbora KPI, v Trstu in drugih krajih dežele, da je propadel napor utrditve levega centra. Odbor je tudi razpravljal o borbi za gospodarski napredek ter o posledicah nedavnih poplav.
Na seji je odbor ugotovil, da je uresničitev razvojnega načrta pogo-i jena po okrepitvi javnih dejavnosti in državne industrije, ki mora predstavljati vodilno vlogo celotnega de-želnega gospodarstva proti monopolom. Za dosego tega, je ugotovil odbor, je treba spremeniti sklepe Evropske gospodarske skupnosti glede preureditve ladjedelske industrije, ki si jih Je vlada s sklepi CIPE usvojila in ki predvidevajo zaporo ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev v Trstu.
Potem ko je odbor obsodil te ukrepe, Je razpravljal o nedavnih poplavah, ki so v enem letu dvakrat hudo prizadele Furlanijo, ter je obsodil nezadostno pomoč vlade prizadetim krajem. Odbor je ugotovil, da je treba popolnoma spremeniti izredni zakon za pomoč poplavljenim krajem, o katerem sedaj razpravljajo v senatu, tako glede postopka, ki je žaljiv za krajevne uprave. Hude posledice poplav, pravi poročilo, zahtevajo novo politiko na področju ureditve vodnih tokov, kakor tudi glede kmetijstva in hribovskih področij. Predvsem pa je treba spremeniti vsedržavni gospodarski načrt ter deželni proračun za leto 1967, in sicer tako, kot so zahtevali komunistični deželni svetovalci v razpravi v deželnem svetu.
Za dosego teh smotrov, zaključu-
je poročilo, je potrebna obširna akcija vseh demokratičnih in resnično avtonomističnih sil, za uresničitev katere bodo komunisti dali svoj prispevek v okviru razvoja enotnega množičnega gibanja, ki bo lahko odločujoče vplivalo na voljo po obnovi, ki si jo želijo delavci in vse deželno prebivalstvo.
Komemoraciji Pinka Tomažiča in tovarišev
dreju v zadnjem času beležijo pomembne spremembe osebja, in ko se iz njenih obratov prodajajo važni stroji. Tudi pri glavnem vodstvu Združenih jadranskih ladjedelnic se opažajo občutne spremembe. Tri sindikalne organizacije v tržaški pokrajini so na podlagi navedenih znakov, ki vzbujajo precejšnjo skrb med delavstvom in širokim občinstvom, sklenile uprizoriti novo stavko v najkrajšem času.
Z drugo interpelacijo, r.as!ovl,c“-no na ministra za kmetijstvo in gozdove ter na zakladnega ministra, pa senator Vidali sprašuje vlado, kako daleč je doslej prišla zadeva o ponovni koncesiji običajnega letnega kontingenta žita po znižani ceni tržaškemu ozemlju. V tej zvezi je znano, da je ministrski svet na svoji seji z dne 29. julija t. 1. pristal na to, in da sta se v pozitivnem smislu izrekli tudi predsedstvo ministrskega sveta ter ministrstvo za kmetijstvo. Tu pa je vsa zadeva obtičala, kar je spravilo v stisko tri mlinarska podjetja, ki obratujejo v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini in ki so dala v naprej na razpolago za potrebe tržaškega ozemlja potrebne količine moke, da ne bi mesto ostalo brez kruha. Glede na težko stanje, v katerem se danes nahaja tukajšnje gospodarstvo, preti zaradi zavlačevanja s tem vprašanjem novo povišanje cene kruhu in testeninam. Vidali zaključuje svojo interpelacijo z ugotovitvijo, da je kontingent moke po znižani ceni priznala našemu ozemlju bivša ZVU, nato pa je italijanska vlada od časa do časa obnavljala to koncesijo. Zadnja podelitev moke po znižani ceni nosi da. tum 30. aprila 1966, in sicer so zdaj omenjena mlinarska podjetja nekrita za dobo 8 mesecev.
Ob 40-letnici ustanovitve zloglasnega Posebnega sodišča in 25-letni-ci ustrelitve Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev priredi tržaška federacija KPI jutri ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madon-nina 19 komemoracijo padlih in obsojenih. Govorila bosta sen.Giaco-mo Pellegrini in poslanka Marija Bernetič. Predsedoval bo Bonomo Tominez. Vsi trije govorniki so bili obsojeni od Posebnega sodišča.
m v m
Ob 25-letnici ustrelitve Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev bo v nedeljo ob 15. uri komemoracija na strelišču na Opčinah. Govorili bodo Eugenio Laurenti, Jelka Grbec in dr. Bruno Pincherle. Komemoracijo priredi združenje ANPIA s sodelovanjem združenj ANPI, FIAP in Združenja bivših političnih deportirancev.
JUTRI V PRIREDBI KPI
Spominska svečanost v ljudskem domu
V četrtek, 15. t. m. ob 20. uri bo tržaška federacija KPI priredila v dvorani Ljudskega doma v Ul. Ma-donnina 19 svečanost v počastitev spomina vseh tistih, katere je zloglasno Posebno sodišče obsodilo na smrt ali na hude zaporne kazni. Svečanost je povezana s 40. obletnico ustanovitve Posebnega sodišča in 25. obletnice ustrelitve Pinka Tomažiča, junaškega komunističnega voditelja.
Na svečanosti bodo govorili poslanka Marija Bernetič, senator Gia-como Pellegrini in Bonomo Tominez, katere je Posebno sodišče obsodilo na dolga leta zapora.
Zbor iz Sv. Križa bo izvajal partizanske in borbene pesmi, tržaški gledališki igralci Miranda Cabarija, Aldo Guaschi, Angelo Landi, Gina Rudini in Danilo Turk pa bodo brali pisma na smrt obsojenih. Vstop prost.
iiiiUHiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiaiiitiiiiiivfimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiHiiiiiii
KRATEK BEG PO DREVOREDU XX. SEPTEMBRA
S stojnice Miklavževega sejma je urno izmaknil krzneni plašč
Po naknadni prijavi so ugotovili, da je v preteklih dneh kradel tudi v veleblagovnici Coin
Prejšnji petek je veliko ljudi v Drevoredu 20. septembra na Miklavževem sejmu prisostvovalo razburljivemu dogodku. Mladenič se je približal stojnici, kjer so bili razstavljeni krzneni plašči. Dozdevni kupec je nekaj časa ogledoval blago, potem urno pograbil krzneni plašč in se spustil v beg. Toda tat ni prišel daleč. Stekel je približno 30 metiov, ko ga je že prijel 49-letni kramar Narciso Campanelli iz Fana ter ga nekaj časa potem izročil agentom letečega oddelka, ki jih je medtem nekdo telefonsko poklical.
Policisti so sprejeli v varstvo tatiča in ga identificirali za 20-letnega
mogel prav nič tajiti.
Toda s tem zadeve ni še konec. Predvčerajšnjim se je na letečem oddelku policije zglasil 25-letni u-radnik Gianfranco Boscagli iz Ul. L. Vero 3, uslužbenec veletrgovine Coin na Korzu Italia, in v imenu veletrgovine prijavil več tatvin oblek in površnikov v skupni vrednosti 113.000 lir. Boscagli je povedal, da je neznanec tatvine izvršil v presledku več dni.
Ker so si bile vse tatvine nekako podobne, so policisti ponovno zaslišali Cipriana in niso se motili. Po dolgem obotavljanju je priznal, da je kradel tudi v veletrgovini Coin. Po priznanju so policisti izpolnili
Leonarda Cipriana iz Ul. Montever-1 zapisnik in Cipriana aretirali ter ga di 10, nato so ga odpeljali na zašli- pospremili y zapor pod obtožbo tat-šanje na kvesturo, kjer Cipriano ni' vin z obteževalnimi okoliščinami.
Seja obč. sveta v Nabrežini
Otroška oblačila za poplavljena
Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je med drugim sprejel sklep, da se za nabrežinsko pokopališče zmanjša nezazidljivi pas na 50 m. Kakor smo že poročali, bodo pokopališče razširili in imajo v ta namen že na razpolago 7.5 milijona lir. Nato je občinski svet o-dobril pravilnik o upravljanju občinskih nepremičnin, podaljšal koncesijo za krajevno prevozno službo, odobril ustanovitev novega službenega mesta nadzornika del in zvišanje doklade občinskim uslužbencem. Prav tako je odobril sklep, da gozdna policija poskrbi za pogozdite v 19.000 k v. m občinskega zemljišča v Štivanu na področju od pokopališča proti papirnici. Nato pa je občinski svet sklenil, da občina pošlje za poplavljence razna oblačila, ki jih je imela občina na razpolago za otroške kolonije. Oblačila bodo odpeljali v Rigolata in For-ni di Sopra. Ob zaključku seje je župan izrekel občinskim svetoval-
cem in njihovim družinam voščila za bližnje praznike.
V SLOVENSKEM KLUBU Spominski večer Romana Pahorja
Slovenski klub je včeraj priredil spominski večer ob 15. obletnici smrti Romana Pahorja. Predsednik kluba dr. Turina je povedal, da je do te komemoracije prišlo na pobudo nekaterih bivših mladincev, ki so bili v prijateljskih in drugih stikih z Romanom Pahorjem. Nato je predsednik govoril o svojih stikih s Pahorjem, saj sta se njuni poti od l. 1924, ko je Pahorja spoznal, pogosto križali ne samo pri sodelovanju v mladinskih društvih temveč tudi v zaporih in konfina-cijah.
Nato je govoril Miro Stopar o Romanu Pahorju in mladinskih društvih. Lepo je prikazal vodilno vlogo Pahorja v snovanju mladinskih društev in nadaljnjem delu društev, dokler ta niso bila razpuščena. Stopar je Pahorja predstavil v odnosih s celotnim takratnim dogajanjem med primorsko slovensko mladino. Njegova zelo zanimiva izvajanja bomo v našem listu v celoti objavili.
Recitatorji — Tone Kalc ter sestri Kravos — so s pesmimi Josipa Kravosa, Srečka Kosovela in Alojza Gradnika lepo izpopolnili piete-ten večer. Dvorana je bila polna in med prisotnimi je bil masikateri Pahorjev prijatelj in sodelavec iz težkih dni pod fašizmom. Dr. Frane Tončič, ki se zaradi prej sprejetih obveznosti ni mogel večera udeležiti, je poslal posebno pismo, ki ga je predsednik prebral. Večera so se udeležili tudi svojci Romana Pahorja, ki se ga je Slovenski klub spomnil, «da dokaže, da se danes ne more molče mimo njega«, kot je v uvodni besedi dejal predsednik.
Izplačevanje kvot članom volilnih sedežev
Od včeraj izplačuje občinska blagajna članom volilnih sedežev kvote, ki jim pripadajo. Blagajna v Ul. Nordio št. 11 je odprta od 8. do 12. ure vsak dan razen v sobotah.
Zakupniki bencinskih
črpalk pri Prctiju
Minister za finance Preti je sprejel dr. Roberta D’Andrea, predsednika italijanske zveze zakupnikov bencinskih črpalk (FIGISC), ki je spremljal odposlanstvo zakupnikov bencinskih črpalk v Trstu. Na sestanku so orisali ministru posebni položaj tržaških zakupnikov zaradi bližine jugoslovanske meje. Dr. D'Andrea je predložil ministru tudi zahtevo, da bi nalagali zakupnikom dohodninski davek po tarifi, ki velja za delojemalce (kategor. C).
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiMiiimiiiimiiiitiiiimiil
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Obravnava proti ženski obtoženi poskusa umora
Jutri se bo moral zagovarjati pred prizivnim sodiščem Ubaldo Indelicato
Pred tržaškim porotnim sodiščem (ki je v tem primeru zasedalo kot porotno sodišče za goriško pokrajino) se je začela včeraj obravnava proti 52-letni Flori Miyc iz Ločni-ka, Ul. Persogla 16, ki je obtožena, da je hotela umoriti svojega 62-let-nega brata Serafina Miyca, s katerim je skupaj živela v borni, hišici, ki sta jo podedovala po smrti staršev.
O tem dogodku, ki je svoj čas zbudil veliko pozornost v Gorici in njeni neposredni okolici, smo obširno poročali v našem listu 6. julija lani. Gre za žaloigro, ki so jo pogajale revščina, bolezen in razne druge življenjske nevšečnosti.
Bilo je 4. julija lani zvečer, ko je na postajo karabinjerjev v Loč-niku prišla mlada delavka Laura Sfiligoi. Nad Ločnikom je divjala huda nevihta, a deklica je imela na sebi samo nočno srajco. S tresočim glasom je Sfiligoieva povedala poveljniku Cesci, da je slišala, kako prihajajo iz hiše Serafina Miyca klici na pomoč. Poveljnik Cesca je takoj odšel tja v spremstvu dveh svojih agentov.
Ko je prišel pred vrata borne hišice v Ul. Persoglia, je potrkal večkrat, dokler se ni oglasila Serafi-nova sestra. Ženska je odprla vrata ter hladnokrvno dejala: eProsim, le vstopite; ranila sem svojega brata ter ga lahko odpeljete, saj že umira ter bo vsak čas izdihnil.*
Brigadir Cesca se je pognal po stopnicah navzgor ter stopil v revno spalnico. Na postelji je ležal Se-rafino, ki je bil ves oblit s krvjo ter na videz mrtev. Karabinjerji so ga zavili v odejo in nemudoma odpeljali v goriško bolnišnico. Na srečo je bila zdravniška prognoza zelo ugodna: zaradi površnih ran na obrazu in na vratu bi se moral Se-rafino Miyc zdraviti kvečjemu 25 dni.
Agenti so seveda takoj priprli ranjenčevo sestro. Zaporno povelje je bilo nujno posebno zaradi izjav prizadetih: Flora Miyc je izjavila, da je že dolgo časa premišljevala, kako bi umorila brata, a ta je izjavil, da ga je ona res hotela umoriti.
Pozneje pa sta oba precej korenito spremenila svoja stališča, ženska je dejala, da ni hotela umoriti Serafina, a ta je sploh ni hotel tožiti.
Prof. Ali, primarij goriškega psihiatrične bolnišnice, ki je pregledal obtoženko v zaporu, je izjavil, da gre za žensko, ki je bolna za (fkroničnim halucinacijskim delirijem. » Pristavil je še, da mu je tudi osebje goriškega sodnijskega zapora povedalo, da Flora Mlyc ni prisebna ter vidi osebe, ki jih sploh ni. Poleg tega je ženska hudo bolna ter so jo morali večkrat operirati.
Vse te okoliščine so potrdili včeraj na porotnem sodišču Serafino Miyc, sestra Maria in njen mož, Laura Sfiligoi in obtoženkina prijateljica Alietta De Fornasari. Brigadir Cesca je potrdil svoje poročilo.
Obravnava se bo nadaljevala jutri, ko bo spregovoril javni tožilec.
Pred prizivnim porotnim sodiščem se bo moral zagovarjati jutri znani Ubaldo Indelicato zaradi obtožbe ropa v banki v Nemah ter raznih drugih obtožb. Indelicata je že sodilo videmsko porotno sodišče, ki ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 6 let in 4 mesece zapora ter 240.000 lir globe, na 6 mesecev pripora in 80.000 lir denarne kazni. Proti razsodbi sta se pritožila javni tožilec in obtoženec.
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v petek, 16. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
koncert
orkestra Glasbene šole iz Dubrovnika
Dirigent ANTON NANUT Program G. F. Haendel —
Koncert v g-molu za oboo J. K. Jamovlč —
Koncertanta! kvartet v F-duru L. E. Larsson —
Concertino za klarinet, op. 45 št. 3
A. Vivaldi — Štirje letni časi
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Grimm - Martinuzzi
.OBUTI MAČEK*
otroška igra v dveh delih
danes, 14. decembra ob 16. uri v nedeljo, 18. dec. ob 16. uri
Uprava Slovenskega gledališča sporoča cenj. občinstvu, da je otroška predstava izven abonmaja.	—
Prodaja vstopnic v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred priček-tom predstav. Rezervacije na telefonu 734265.
ZADNJA VEST
Pet ranjenih oseb pri trčenju pri Pesku
Pri trčenju dveh avtov na državni cesti št. 14 pri Pesku, se je pozno sinoči ranilo pet oseb. Vse so odpeljali v bolnišnico in jih sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozami okrevanja od 8 do največ 20 dni. Ranjenci so 26-letni ekonom Ivan Potočnik, njegova 26-letna žena Fani Kozinc, 35-letni uradnik Luciano Saccomandi in 19-letni študent Zvonko Kanderc, vsi iz Ilirske Bistrice ter 43-letni trgovski zastopnik Tommaso Kramarčič iz Trsta, Ul. Appiari 7. Kramarčič je proti Trstu vozil avto TS 73849, nekaj stotin metrov po mejnem prehodu na Pesku, je na ovinku zdrsel po spolzkem asfaltu, zavozil na levo stran cestišča in treščil v »renault* KP 8895, ki ga je nasproti privozil Sac-cnmandi in v katerem so se peljali drugi trije Jugoslovani. Trčenje je bilo silovito in vsi so se ranili in 1 pobili po glavah, obrazih in udih.
Danes, 14. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani Igo Gruden v Nabrežini
Slavvomir Mrožek
STRIP-TEASE ČAROBNA NOČ
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Ivan Cankar va
bi v četrtek 15. t.m. ob 15.30 otroke k telovadbi in priporoča točnost.
{Smučarski odsek SPPT priredi smučarski izlet 26. t.m. v Kranjsko goro skupaj z udeleženci zimovanja. Vpisovanje v Tržaški knjigarni do 21. t.m.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKfc
Dne 13. decembra 1966 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa Je 16 oseb.
UMRLI SO:	70-letna Giuseppina
MastrHll por. Oliva, 78-letna Stefa-nla Corsl vd. Muscovich, 67-letnl Lui-gi Ponta, 62-letna Stefania Ljubic por. Ubaldlni, 72-letnl Guido Grego-retti, 53-letni Mario Vislntin, 78-letna Giuseppina Sajevec vd. Blaha, 1 dan stari Lorenzo Verani, 2 dni stara Cin-zia Buligato, 70-letna Antonia Niva. gnt por. Guasco, 514etni Renato Ma-nlacco. 72-letni Ludvik Trampuž, 60-letni Eugenio Prodan, 81-letna Gisel. la Covacich por. Pierpaoli, 79-letni Ferdinando Mazzeni, 69-letnl Gabriele FTalban.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combi 19: dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro iti Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Čampo S. Giacomo ls Al-la Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitž 4; Nicoll. Ul dl Servola 80 (Skedenj).
Gledališča
Kulturni dom
Danes ob 16. uri uprizori SG otroško igro «Obuti maček». V četrtek zaprto, v petek v mali dvorani koncert glasbene šole iz Dubrovnika.
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo Wagnerjeve opere »Tanhauser*, ki bo v petek ob 20.30 za red A v vseh prostorih. Opera bo izvajana v izvirniku. V glavni vlogi bo nastopil Ernst Kosub, v ostalih pa: Thomas 0’Lea-ry, Hugh Beresford, Hermann Win-kler, Heinz Boršt, Georg Koch, Wal-ter Hagner, Ditha Somrner, Herta Fischer in Liane Dubin. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Aldo Danieli. Dirigent Hans VVallat.
TEATRO STABILE
Danes zvečer ob 20.30 v Avditoriju «Macbeth» s Ti-nom Buazzellijem v glavni vlogi ter Paolo Mannonl, Nanijem Bertorellijem, Guidom Laz. zarlnijem, Egistom Marcuccijem in Robertom Paolettijem v ostalih vlogah. Režija Tino Buazzelli. Ponovitve do sobote 17. t.m. ob 20.30, v nedeljo 18. t.m. dve predstavi: ob 16.30 in ob 20.30. Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Prottl.
Nemški kulturni inštitut
Za svoj božični koncert Je Nemški kulturni inštitut povabit klavičemba-listko Ingrid Heiler iz Muenchna, Ki sodi po sodbi mednarodne kritike med največje mojstre tega glasbila. Koncert bo v četrtek 15. t.m. ob 21. uri v veliki dvorani inštituta v Ul, Coroneo 15. Na programu so izvirne skladbe J. S. Bacha, D. Scarlattija in J. Haydna. Umetnica Igra na lastnem glasbilu, ki ga je izdelal Martin Sassman iz Remsoheida.
Nazionale 15.00 «Quien sabe?» Tech-nicolor. Gian Maria Volonte. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excclsior 16.00 «La mia spia dl mez-zanotte« Metrocolor. Doris Day, Rod Taylor, Arthur Godfrey.
Fenice 15.30 »Alvarez Kelly» Technicolor. Witllam Holden, Richard Wid-mark.
Eden 15.00 «Chi ha paura dl Virginia VVoolf* Elizabeth Taylor, Richard Burton. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «Le fate* Eastman-«Agente Jo VValker operazione E-stremo Oriente* Technicolor. Tony Kendall, Barbara Frey.
Hltz (Ulica San Francesco 10) 16.00 «La dolce petle di Yvonne» Mlche-le Morgan. Prepovedano mladini pod 14, letom.
Alabarda 16.30 «Se spari tl uccido* Technicolor. Edmund Pu-rdom, Fer-nando Sancho,
Filodrammatico 16.30 «On!baba» Prepovedano miadinl pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Le placevoli nottl* Technlcolor. Vittorio Gassman.
Aurora 16.30 «Un avventuriero a Tahiti*.
Garibaldi 16,30 «Verso H Far West» Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capital 16.00 .Tutti insieme appassio-natamente* Todd A-O Technicolor. Julie Andrevvs.
Impero 16,30 «Benny Lake č scompar. sa» Prepovedano mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «1 sette ladri* Edward Robinson, Rod Steigler.
Vittorio Veneta 16.00 .La caduta del-le aquile» Technicolor. James Ma-son, Uršula Andres. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Mary Popplns* Technicolor. Julie Andrews.
Astoria (Ul. Zorutti, fiiobus Št. D 16.00 «Dracula principe deile tene-bre» Technicolor. Christopher Lee. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «La vergine della vatle*.
Abbazia 16,00 «Sono un agente FBI* Technicolor. James Stevvart, Vera Miles.
Darovi in prispevki
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
C Za danes ob 10. uri je prefekt Cappellini sklical sestanek vseh pri-^stojnih funkcionarjev za zimsko kampanjo cestne varnosti, ki jo prireja ministrstvo za javna dela od 22. decembra 1966 do 7. januarja 1967.
Namesto cvetja na grob pok. Ludvika Trampuža daruje Rado Kosmina 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. svaka Ludvika Trampuža darujeta Sonja in Just Colja 2000 lir za Dijaško mati. co, 2000 lir za Glasbeno matico in 1000 lir za Športno združenje Bor.
V	spomin našega Ludvika Trampuža daruje družina 20.000 lir za Dijaško matico,
V	počastitev spomina pok. Antona Križmančiča iz Bazovice darujeta Stefan in Marija Kralj 1000 lir za Dijaško matico in 1000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina dragega prijatelja Ludvika Trampuža daruje družina Karlš-Sancin 5000 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina na pokojnega Romana Pahorja daruje družina Tončič 3000 lir za Dijaško matico.
Ob tretji obletnici smrti tovariša Mirka Kosmlne darujeta 1000 lir za Dijaško matico Batič Vilko in Bijan-ka.

predvaja danes, 14. t. m. ob 18. uri film:
UMfl CJ0RIA ALIUGiNANTe! '
UETGOSCUMVN MA«e
PUALCOSA CHE VALE
ROCk UUDSON DANA WVNTEQ
U£NC* MLLCtt (JUAN0 uEONANDCZ Uffl-UAM MAOSUALL
■ 2IDHEV POrTIER
OlCRAflD 6000KS
d«* ClCMACD BROOKa BMO0D S KOMAN
(NEKAJ KAR VELJA)
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes, 14. t. m. ob 19.30 uri komični film:
I DUE COLONNELLI
(DVA POLKOVNIKA)
Igrajo:	TOTO’, WALTER PIDGEON in SCILLA GABEL
OB 23. OBLETNICI DRUGEGA VELIKEGA TRŽAŠKEGA PROCESA
Nakazali ste nam pravo pot
Ob 25-letnici drugega tržaškega procesa, ki je trajal od 2. do 14. decembra 1941 in se je zaključil z obsodbo devetih Primorcev na smrt z ustrelitvijo ter na skupnih 978 let težkega zapora za ostale obtožence z redkimi oprostitvami, nam preživelim soudeležencem teh, za vso narodno manjšino na Primorskem tragičnih dogodkov, uhaja spomin nazaj vse do tistega dne, ko se je začela žalostna doba.
Leta 1918 se je zaključila strahotna vojna s katero je avstrijska monarhija zaključila svoj obstoj. Mnogo narodov se je osamosvojilo, nekaj jih je doseglo, kar so si od vojne nadejali. Kazalo je, da bo pravica zmagala in da bodo ljudje živeli v miru. Pa temu ni bilo tako. Evropa se je znašla pred delno nerešenimi nacionalnimi vprašanji in zaradi velikega uničenja pred ogromnimi gospodarskimi težavami.
Med tiste države, ki so še prav posebno trpele zaradi gospodarskih težav, je spadala Italija in niša narodna manjšina z njo. Krize vseh vrst so se pojavljale druga za drugo, od gospodarskih do socialnih v političnih. Tako si, sploh lahko razlagamo pojav fašizma, ki se je kaj kmalu spremenil v najbolj reakcionarno desničarsko stranko. Zato pa je tak fašizem lahko dobil podporo monarhije, industrialcev, latifundistov in dela višje duhovščine. To pa ni kar tako.
Pri tem nastanku smo bili Primorci posebno prizadeti, kajti požig Balkana, pohodi škvadristov, pretepanje zavednih ljudi in ricinusovo olje so si sledili po strogo začrtanem načrtu in so bili pravcata odskočna deska za pohod na Rim. In pohod na Rim se ni mogel izjaloviti v smešno farso zaradi podpore mogočnih sil, ki sem jih prej navedel.
Posledice za nas so bile beg v tujino, premestitve v notranjost države, odprava slovenščine v u-radih, šolah, sodiščih in cerkvi.
S stopnjevanjem krivic se je stopnjeval odpor, odpor pa je vodil k uporu mladine. Izražal se je v razširjevanju ilegalnega tiska in v organiziranju podtalnih celic, te pa so našle svoj izraz v uničevanju potujčevalnic ter najhujših sovražnikov svobode.
Leto 1930 predstavlja za te u-pornike prvi uspeh. Fašizem je vsemu svetu javno izpričal, kako zatira manjšine. Izbral si je za to posebno tribuno, Trst. Na to tribuno pa je postavil skupino mladincev, ki so jasno izpovedali, da smo tu, da nas je 600.000 brezpravnih, kot če bi živeli v srednjem veku. Na bazoviškem strelišču so padli štirje junaki in njihova kri je močno obrodila. Takemu narodu je Bog zapisal, da ne sme umreti.
Krivice so se kopičile. Oblast je uporabljala vse oprijeme, politične, gospodarske in cerkvene, da je zatirala našo narodno manjšino, Vzporedno pa je rastel tih, toda sistematičen odpor. Zato pa je bil vsak abecednik fašizmu nevaren in tega so se oblastniki tudi zavedali.
Leto 1940 predstavlja spet nov mejnik. Začela se je vojna in spor fašizma z drugimi narodi se je širil. Nacizem je s svoje strani še bolj divje preizkuševal svoje metode v škodo drugih narodov.
Toda italijanski narod te vojne ni maral. Svojim teritorialnim zahtevam je zadostil brez Albanije in Abesinije in zato so se vojni dogodki razpletali na porazen način. Tudi slovenska in hrvaška narodna manjšina sta se znašli v tem ognju. Mlajše moške so spravili v posebne bataljone, sta-
irejše pa po raznih taboriščih in zaporih.
Za večjimi vojnimi uspehi na-I cizma in fašizma je prišla doba težav. Anglija ni padla, Moskve niso zasedli. Od Dona do Volge se je razvijala tragedija napadalcev. Takrat je izbruhnil oborožen upor v večji ali manjši obliki v vseh zasedenih državah. Jugoslavija je bila med prvimi in nadvse vidno je bilo pronicanje tega upora v naše kraje.
Kaj zdaj? OVRA mora rešiti to nevarno igro. OVRA ima na razpolago posebno sodišče. In ravno obsežen proces pred posebnim sodiščem bi imel ustrahovati vsakogar, ki bi si drznil karkoli počenjati v škodo fašizma, to je Italije, zakaj Italija je bila zanje fašizem, Italija so bili oni.
Spet se je posebno sodišče preselilo v Trst. Spet ni bilo potrebnih dokazov za sodni zbor. Spet je mučenje po zaporih zahtevalo svoje žrtve. Po mnenju večine pripornikov je šlo skozi roke OVRE nad tisoč ljudi: od Bovškega do Brkinov, od Baške grape do Gorice, Kraševci in Tržačani smo bili zastopani, od kmeta in delavca do intelektualca. Med nami ni bilo Škamperla, ki je bil prva žrtev mučenja. Z nami ni dočakal razsodbe Mlekuž, ki je med razpravo zblaznel in pozneje v blaznici za kriminalce umrl.
Tako je 60 novih žrtev sedelo v dvorani Apelacijskega sodišča v Trstu. Predsednik posebnega sodišča, Tringali-Casanova, je iz Rima prinesel v žepu obsodbo, ki je terjala 12 glav. Od 2. do 14. decembra smo slišali neverjetne stvari. Nikoli bi si ne mogel predstavljati, da se lahko komu sodi in ga obsodi za dejanja o katerih se mu ni niti sanjalo. Toda 12 glav je bilo treba za ustrahovanje in potreben je bil velik spektakel. Pravo pravcato obsedno stanje v mestu. Sodišče se je spremenilo v vojašnico črnosrajčnikov in karabinjerjev. Dolge so bile ure od
2.	do 14. decembra, dolge minute — večnost vsaka sekunda.
Stvari na svetu pa so dokazovale, da zmaga osi Rim-Berlin-To-kio, kot so nam jo napovedovali fašisti in nacisti, ni jasna zadeva. Za nas in za vse tiste, ki so se borili proti, pa nemogoča stvar.
Kaj je bil tedaj vzrok, da ni bil več možen tak ustrahovalni pokol, kot so si ga zamislili? Partizanstvo se je ravno v času procesa raztegnilo celo do središča samega Trsta, kot je to eden izmed poznejših procesov pokazal. Strah, zdaj strah tistih, ki so imeli za potrebno izkazovati svojo puhlo moč, je prišel do izraza. Strah pred gotovim porazom, strah pred lastno usodo.
Pet naših tovarišev, od devetih obsojenih na smrt, je darovalo svoja življenja za našo boljšo bodočnost: Tomažič, Ivančič, Kos, Vadnal in Bobek. V ječi pa je podlegel, poleg že prej omenjenih škamperla in Mlekuža, še čok. Polec tega pa je posebno sodišče izreklo skupnih kazni za nič manj kot 978 let.
Ni bilo zaman vse to. V zaporih smo srečali ogromno število antifašistov. Tudi njihove žrtve niso bile zaman in skupno smo našli način za razumevanje novega družbenega reda. Po vsem trpljenju in po vsem boju za pravo demokracijo so si narodi začrtali novo pot. Po 25. letih gledamo danes z zadoščenjem v preteklost in čeprav je še marsikaj od fašizma ostalo na našo škodo, pa vendar lahko mirno gledamo v bodočnost. Od nas samih je odvisno, kakšna bo.
SLAVKO TUTA
Tržaška sodna palača, v kateri je bil od 2. do 14. decembra 1941 proces, na katerem je fašistično posebno sodišče izreklo 9 smrtnih obsodb (štirje obsojenci so bili pomiloščeni) in skoraj 1000 let
težke ječe.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
GRISELLI V «OBCINSKI» DUIZ PRI SANDRIJU
V Občinski galeriji je priredil Ottone Griselli svojo četrto letošnjo razstavo olj in priznati moramo, da je vsaka boljša od prejšnje. To nam le dokazuje resnost njegovega ustvarjanja, s katerim hiti uvrščati se med vidnejše tržaške pokrajinarje. Prirojeni čut za lepote narave in pravilni smisel za prijetne barvne skladnosti jamčita za uspeh. Tega bi pa verjetno že davno dosegel, če ga ne bi življenje vklenilo v upravno službo. Vendar je s krepkim ustvarjalnim zagonom poslednjih dveh let dohitel že mnogo zamujenega, tako da na tej razstavi srečamo že visoko kakovostna dela. Sta to predvsem z živahno odločnostjo naslikano tihožitje s slaniki in pa veliko podolgovato platno *Valovi na čereh», ki ustvarja videz da bo zdaji zdaj brizgnila razpršena morska pena v gledalca. Grisel-
ih iiiirifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiitiiiiiiiii iiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAHODNONEMŠKA DEMOKRACIJA NI TAKO TRDNA
Ne varnost ni samo v
neonacizma 9 odstotkih
Napake zahodnih zaveznikov - Dobrohotnost bonskih oblasti do bivših nacistov - Pol milijarde dolarjev na voljo neonacistom - Odločnost proti mlačnosti
Rezultati zadnjih političnih volitev na Bavarskem v Zahodni Nemčiji so dvignili precej prahu, posebno zaradi tega, ker so potrdili uspeh neonacistov na volitvah na Hesenskem. čeprav so se med alarmantne glasove v evropskem tisku vrinili tudi nekakšni pomirjevalni glasovi, češ da so demokratične sile Zahodne Nemčije preveč trdne, da bi neonacistične sile mogle ogroziti zahodno-nemško demokracijo, velja poudariti (in to smo doslej vedno storili), da dejansko stanje v Zahodni Nemčiji ni prav nič pomirljivo. In to iz več razlogov.
Predvsem velja poudariti, da je Hitler ob svojem prvem nastopu v Zahodni Nemčiji razpolagal z razmeroma šibkim^ sijajni. Kljub temu mu je uspelo v ' nekaj letih potegniti za seboj zelo velike nemške množice. Drugi element, ki ga je treba glede tega jemati v poštev, je tudi ta, da so neonacisti, podobno kot so bili nacisti, dobro organizirani in zelo odločni. Nadalje je treba temu dodati, da razpolagajo z velikanskimi lastnimi finančnimi sredstvi, katerim bi se «v primeru potrebe* prav gotovo pridružila še sredstva določenih zainteresiranih zahodno-nemških finančnih krogov. Kot bi to ne bilo dovolj, najde neonacistično gibanje v Zahodni Nemčiji precej posredne podpore pri samih zahodnonemških oblasteh, še posebej v nemški vojski.
Da nacisti niso prišli na oblast po demokratični poti zaradi svoje številčne moči, je znano. Tega se zavedajo tudi sedanji neonacisti. Vodja zahodnonemških neonacistov Thadden je glede tega izjavil: «Hitler leta 1928, kakor veste, ni imel več glasov kot jih imamo mi sedaj...* «Proti leni večini bomo postavili manjšino z jekleno voljo. Zgodovine ni nikoli ustvarjala večina, pač pa dinamična

j \
.	. i \
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Slovenski motivi - 11.40 Radio za šole -
12.00	Glasbila in barve - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Ansambel Franca Russa - 17.25 Radio za šole - 17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Mozart: Kvintet -19.10 Higiena in zdravje - 19.25 »Cecilijanka 1966» - 20.00 Šport -20.35 Simfonični koncert; v odmoru: Misli in nazori - 21.55 Solisti lahke glasbe - 22.30 M. Kogoj: Osem samospevov 22.45 Sentimentalne pesmi.
Trst
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.40 Straussova opera «Ara-bella», 2. dejanje - 14.20 Tržaške rapsodije.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Poje Eydie Gorme - 11.00 Celentanov klan - 11.15 Plošče -11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah 13.40 Zborovsko petje - 14.00 Glasbeni vrtiljak -
15.00	Baletni odlomki - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Otroški kotiček - 16.45 Operna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester - 22.35 Brittenova sonata.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.45 Mednarodna fol-
SREDA, 14. DECEMBRA
klora - 9.00 Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 9.35 Orkester -10.05 Operna antologija - 10.30 Šo-
12.00	Na današnji dan - 12.10 Madžarski ansambel - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Odlomki iz ope-
la - 1100 Nove pesmi - 11.30 Jazz re «Carmen» - 13.30 Priporočajo
..	^	■ i-i  _______j:	on	,
11.45	Pesmi, ki so v modi - 13.30 Solisti lahke glasbe - 15.10 Nove pesmi - 15.45 Orkester Ballotta -
16.00	Spored za najmlajše - 16.30 Schumannove skladbe -18.00 Knjižne novosti - 18.30 Neapeljske pesmi - 19.05 Delovna Italija - 20.20
vam... - 14.05 Trideset minut z Mozartom - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni inter-mezzo - 15.30 A. Banchieri: La pazzia senile - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam -
18.00	Aktualnosti - 18.15 Iz naših
Klavir in orkester - 21.00 Verdi- studiov - 18.45 Naš razgovor
jev «Otello».
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30 — Poro čila - 8.45 Beppe Cardile - 9.20 Literarni nokturno Dva glasova, dva stila - 9.40 Or- širno.
19.00	Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 A. Schonberg: Pesmi z gradu Gurre - 22.10 Za ljubitelje jazza - 22.50 23.95 Zaple-
kester - 10.20 Pevski program -10.38 Plošče - 11.40 Skladbe za orkester - 14.05 Pevci - 15.00 Nove pesmi - 15.15 Izbrani motivi - 15.35 Pianist Geza Anda - 16.00 Rapsodija - 16.38 Nepozabne pesmi -
17.00	Neapelj, kakršen je - 17.35 Poljudna enciklopedija - 17.45 Pisana glasba - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Glas-beno-govorni spored - 21.40 Nove pesmi.
III. program
18.30 Purcellove skladbe - 19.00 Na sporedu Gaslini - 19.15 Vsako-večerni koncert - 20.30 Revija revij - 21.55 Benevoli in Sarti.
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pisan svet prav-
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.05 spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino -
18.45	Nikoli ni prepozno - 19.15 Komični filmi - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 Športna sreda, ob koncu dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik - 21.15 Dubridge-Cancogni: «Melissa» - 22.15 Zna-r. :t in tehnika.
Jug. televizija
9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.35 in
15.45	Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 16.55 Glasbeni pouk - 17.35 Poročila -17.40 Tiktak: Zrcalce - 17.55 Slike sveta — otroški žurnal - 18.25 Obzornik - 18.45 Reportaža - 19.05
ljic - 9.10 Melodije - 9.45 J. Sever- Pet notnih črt za popevko - 20.00
M. Vodopivec: Trije prijatelji -10.15 Klarinetist Igor Karlin -10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Slov. narodne -
Dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 Živali v nevarnosti - 20.55 J. Mas-senet: Don Kihot — predstava mariborske Opere - 22.40 Poročila.
manjšina.*
Rekli smo, da so neonacisti dobro organizirani. To bi mogli potrditi s številnimi primeri iz novejše zgodovine Zahodne Nemčije, hkrati pa lahko to potrdimo z zgodovino razvoja njihovega gibanja v povojnih letih. Nikaka skrivnost namreč ni, da so se mogli mnogi nacisti ohraniti in se rešiti na račun določenih pogledov zahodnega sveta. Znano je tudi, da so zahodni zavezniki, predvsem Američani, ravnali z mnogimi vidnimi nacističnimi zločinci zelo blago, tako da so ti mogli ne le uiti zasluženi kazni, pač pa da so se začeli najprej v tujini in nato doma ponovno organizirati, pa čeprav pod raznimi maskiranimi organizacijami. Cela vrsta velikih nacističnih zločincev je n.pr. mogla «pobegniti» skozi Francijo in še posebej skozi Italijo v Španijo in v razne države Južne Amerike, mnogi manjši zločinci ali nacistični veljaki nižjega ranga pa so se pritajili kar v sami domovini, ker oko zavezniških sil po vsej verjetnosti namenoma ni bilo dovolj budno.
Kar zadeva velika finančna sredstva, ki so na voljo neonacističnim organizacijam, velja omeniti 500 milijonov dolarjev odnosno 310 milijard lir, s katerimi je razpolagala nacionalsocialistična stranka odnosno tretji rajh pred polomom in ki so jih nacisti pravočasno prenesli v švicarske, argentinske, španske in portugalske banke. Po tipični nemški sistematičnosti so vodilni nacistični krogi že tedaj določili, čemu naj bo ta velikanska vsota služila. Na nekem sestanku, ki so ga imeli že v avgustu leta 1944 v nekem hotelu v Strassburgu, so ta sredstva namenili predvsem reševanju vidnih nacistov pred kaznijo, ki jih je po zlomu čakala. Nadalje so bila ta sredstva namenjena podpori družinam «prizade-tih* nacistov. Pri tem je vredno poudariti, da so nacisti že tedaj določili, da bodo iz teh sredstev črpali tudi sredstva za ponovno oživljanje morebitnih poznejših političnih in vojaških organizacij z isto ideologijo, to se pravi sedanjih neonacističnih organizacij in političnih skupin odnosno gibanj.
Samo ob sebi pa se pri tem razume, da bi mogli neonacisti v danem trenutku računati tudi s sredstvi, ki bi jim jih dali na voljo dokaj znani zahodnonemški finančni krogi, podobno kot se je to zgodilo ob porajanju in ob nastopu nacizma, posebno zaradi dokaj vidnega razpoloženja določenih zahodnonemških ekonomskih krogov.
Kaj pa sedanje zahodnonemške oblasti? Kaj pa tako opevana demokratična zahodnonemška uprava?
Glede tega si zares ne smemo delati utvar. Sicer ne moremo še soditi sedanje bonske vlade, sedanje »velike koalicije*, toda vsa povojna zgodovina Zahodne Nemčije nas ne more prepričati v kaj drugega kot v to, da je toliko opevana demokratičnost Zahodne Nemčije dokaj dvomljive vrednosti. To velja še posebej, kar zadeva njen odnos do tistih Nemcev, ki so Nemčijo privedli do poloma, ves svet pa v grozotno klanje, ki je terjalo v celoti nad 50 milijonov žrtev. Ne bo odveč navesti nekaj etap, ki dokazujejo, kako so bonske oblasti pomagale bivšim nacistom, da so se najprej rehabilitirali, nato pa pojavili tudi v javnem življenju. Že leta 1953 je »zelo demokratični* kancler A-denauer izjavil, da so »bili člani bivših esesovskih enot, vojaki kot vsi ostali vojaki*. S tem je stari bivši kancler bivše esesovske morilce že «opral» grehov. Njihova rehabilitacija pa je bila potrjena tri leta pozneje, ko je bilo z vladnim dekretom dovoljeno bivšim esesovcem, da se vključijo v no-
li v svojem ustvarjanju ne zasleduje novih in visokih ciljev obnavljanja oblikovnosti. Zadovoljuje se nadaljevati tam, kjer so končali dobri pokrajinarji v njegovi mladosti. Lahni impresionizem razgibanih zasnov, zlasti morja, je odlika njegovega slikarstva, ki jo ne zmanjšuje dokajšnja razsteznost barvne lestvice, ker je le ta povsod pogojena značaju krajine in morja. Tako npr. hladna prozornost Soče pri Tolminu izpričuje v barvi nje planinski značaj, medtem ko slike jadranskih obal preveva dih juga. Skale nad Škocjanom in nad blejskim jezerom, istrski portiči in razgledi okrog Gradeža se slikovito izmenjujejo z morji, ki jih biča vihar ali boža lahni vetrič. V tej pestrosti Grisellijevega pokrajinskega ustvarjanja od morja do planin je tudi odkritosrčnost čisto slikarskega dojemanja pristne narave. Da bi pa se je barvno uspešno prilagodil danes tako upoštevani barvni enostavnosti naprednejših slikarjev, dokazuje odlična trojica olj, gole morske gladine med slikama paprik in kostanjev.
Nasproti te razstave, v izložbah trgovine SANDRI pa razstavlja Duiz osem najnovejših olj Krasa in obale pod njim. So to gotovo njegove najboljše ustvaritve, ki smo jih do sedaj videli. Šest slik v bistvu dovršeno zajetih kraških hiš in dva prizora s čolni na bregu kaže, kako visoko se je ta mladi samouk povzpel in kako doseže odlično barvno pesem, ki skladno zveni s prefinjeno igro črtnosti risbe.
Razstava
Silve
Fonda
Izmed vseh tržaških slikark se Silva Fonda razlikuje po svojem zelo osebnem načinu ustvarjanja slik v nekakšnem baročnem ekspresionizmu. To smo ugotavljali vedno jasneje na vseh njenih prejšnjih razstavah, a višek iz-ostrenosti v poenostavitvi barvne lestvice in oblikovnih zasnov lahko vidimo v sedanji novi razstavi olj, ki nam jih prikazuje v občinski galeriji. So to svojevrstne podobe, katerih vsebirn pa je dosledno skladna z doživljanjem žene kot take, doživljanjem, ki je zavito v tajinstvenost bolj simboličnega prikazovanja. Po mon-struoznosti oblik pa nje slike u-stvarjajo videz sanjskih prividov, ki ga še bolj podčrtuje nenavadna barvna lestvica, izbrana nalašč,, da tako bolje izraža občutja slikarke do sveta in podajanja duševnih pretresov.
Zato so med njenimi deli prikazi pokrajin *edke izjeme poleg nekaterih tihožitij, ki so pa bolj barvne igre na mejah abstraktnosti. Vse ostale podobe pa, kot rečeno, obravnavajo problematiko žene. Ta ponekod rada izzveneva v spolno čustvenost osamljene žene in tako prehaja že v duševno razglabljanje freudovske pronica-vosti. V začetku se omenjena baročnost ekspresionizma razbohoti prav v teh vrstah slik. V teh podaja sredi delov ženskih teles mehke, ovčje beline, ki se nam zdi kot topla kožuhovinasta površina mladih jagnjet, kontrastno črne šape mačk z razkrečenimi kremplji, polipasto čudne oblike mehkužcev, ki se tajinstveno razpredajo v stvarnejšo predmetnost slik.
Oblikovno učinkovitost uspešno podpirajo tako osebno izbrane barve svetlo rožastih in zeleno-modrikastih odtenkov, ki so se nam na prvih razstavah Silve Fondove zdele nekam nezrelo plehke, a so v sedanji tematiki slik postale utemeljeno tvorne.
MILKO BAMBIČ
člani openskega mladinskega krožka so se dostojno oddolžili spominu «Goriškega slavčka* — Simona Gregorčiča. Na svojo nedeljsko prireditev so pavabili profesorja Vinka Beličiča, ki je govoril o pesniku, ter mešani pevski zbor Jacobus Gallus. Članica mladinskega krožka Anamarija Kralj je napovedovala vsako točko pestrega sporeda.
Prof. Beličič je prepričljivo in nazorno prikazal življenje in delo pesnika, kmečkega sina, ki je začel svojo težavno pot v Kobaridu ter nadaljeval vse svoje delo in službo v Rihembergu. Najbolje se je Gregorčič počutil tam, kjer so živeli preprosti, kmečki, delovni ljudje, s katerimi je delil grenkobe vsakdanjega življenja. In prav iz tega težkega življenja je pesnik črpal snov za svoje lepe pesnitve.
Po govoru je mešani zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Ubalda
vo zahodnonemško vojsko. Sicer je bila glede tega določena omejitev, ker je bil dovoljen vstop v Bundeswehr ysem bivšim esesovcem do vključno podpolkovni-škega čina. Izločeni so bili le bivši polkovniki in generali. Razvoj je šel dalje: leta 1957 so si mogli bivši esesovci natakniti tudi odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval Hitler za njihove zločine po vsem svetu. Dve leti pozneje pa je zahodnonemška vlada priznala celo združenja bivših nacistov, ki so se vključila v HIAG kot združenja «javne koristb, torej kot nekakšno dobrodelno organizacijo, bivšim esesovcem pa so priznali tudi pravico do pokojnine. Bonska vlada je torej tuu: materialno poplačala bivše naciste.
Da s6 bivši nacisti to «velik> dušnost* bonskih oblasti razumeli in pravilno izkoristili, je samo ob sebi razumljivo. Znani so shodi bivših nacistov, znano je tudi, da so se raznih njihovih zborovanj udeležili tudi visoki predstavniki Bonna, celo ministri, medtem ko je že navada, da zborovanjem bivših esesovcev prisostvuje kak vidnejši predstavnik zahodnonemške vojske.
Desetega januarja letos so bivši nacisti imeli veliko zborovanje v Hamburgu. Tu so se slišali tudi klici: «Nemčija potrebuje firer-ja». In kdo naj bi bil ta firer.
Zahodni Nemci ga že imajo. Je to vodja zahodnonemške neonacistične politične stranke, ki je na zadnjih volitvah na Bavarskem dobila 9 odst. vseh glasov. Je to že omenjeni Thadden, ki se po naključju imenuje — Adolf. Pravijo mu Adolf II. Značilno je glede tega vodilno geslo, ki so ga neonacisti uporabili v volilni kampanji pred zadnjimi volitvami. To geslo je dovolj zgovorno in se glasi: «Wer Adolf will, waehlt Thadden*, torej, kdor hoče Adolfa naj voli Thaddena, z drugimi besedami, kdor hoče družbeno u-reditev, ki jo je uvedel Adolf Hitler, naj voli voditelja neonacistične stranke NPD, ki jo vodi Thadden.
Če upoštevamo le dejstva, ki smo jih doslej navedli, prav gotovo človek ne more biti preveč miren. In to kljub dejstvu, da se del zahodnonemške mladine odločno upira ne le nastopom neonacistov, pač pa tudi mlačnosti določenih zahodnonemških vodilnih krogov, in to kljub dejstvu, da zasledimo med Nemci tudi ljudi, ki se svoje preteklosti sramujejo in so odločno proti vrnitvi sistema, kakršen je bil v dobi Hitlerja. Dejstvo je namreč, da so resnične in odločne antinacistične sile v Zahodni Nemčiji bolj šibke, medtem ko je velika večina proti-nacistično razpoloženih ljudi bolj mlačno razpoložena in velja med njimi prepričanje, da je najbolje na preteklost pozabiti. To mlačnost, to razpoloženje izkoriščajo neonacisti, ki vedo, da bi ob njihovem nadaljnjem napredovanju mnogi sedanji neopredeljeni Nemci potegnili z njimi brž ko bi to kazalo, brž ko bi razmere doma in po svetu omogočile ponovno oživitev stare «velike Nemčije*, j
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllUlllllllllllllllllllIllllIilllIlIliiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkori-
PRFJELI SMO
P. Giuseppe Abate, O.F.M. Conv.: La časa natale di S. Francesco e la topografija di Assisi nella pri-ma meta del secolo XIII. Estrat-to dal »Bollettino della Deputa-zione di Storia Patria per 1 Um-bria*. Volume LXIII — Fasc. I (1966), pp. 5-110. - Presso »Mi-scellanea Francescana* (Via del Serafico, 1 — Roma 10).
Libri e riviste d’ltalia. Rassegna bibliografica mensile. Anno XVIII. N. 201, Novembre 1966. Presiden-za del Consiglio dei Ministri. Ser-vizi Informazioni e Proprietš Let-teraria. Roma.
Od «Triglava do Durmitorja^
Slovensko planinsko društvo je pretekli petek pripravilo tržaškim ljubiteljem planin in prirode zelo lepo prireditev. Na vabilo SPD je prišel v Trst prof. dr. Franc Habe, ki je v mali dvorani Kulturnega doma imel dve zelo dobro obiskani predavanji. Popoldne je spregovoril polni dvorani tržaških študentov, zvečer pa zelo številnemu občinstvu. Prof. dr. France Habe je v Trstu že znan po svoji neposrednosti, hkrati so znane tudi njegove zelo lepe fotografije. Zato je povsem razumljivo, da je bilo za njegovo potopisno pripovedovanje veliko zanimanje, ki ga je še bolj vzbudila tudi sama tema »Od Triglava do Durmitorja».
Prof. dr. Habe je poslušalce povedel s svojo besedo in izredno lepimi diapozitivi po vseh Julijskih Alpah, nato preko Nanosa do Uč-
ke. Od tod smo smu sledili po Velebitu, s kratkim skokom tudi k Plitvičkim jezerom, vse dol proti koncu Dalmacije s kratkima postankoma v Šibeniku, Splitu in Dubrovniku. Nato pa nas je popeljal v smeri Durmitorja in tudi nanj.
Zelo lahkotno prikazovanje lepot in značilnosti pogorij in posameznih planinskih vršacev in čudovite slike najlepših planinskih predelov v vseh letnih dobah so občinstvo tako pritegnile, da ni niti opazilo, da se je predavanje zavleklo na obilno poldrugo uro. Vsem je bilo skoroda žal. da se je pripovedovanje in prikazovanje diapozitivov že končalo.
Tržaško občinstvo je hvaležno SPD in še posebej prof. dr. Ha-betu za ta izreden užitek.
Gregorčičev večer na Opčinah
Vrabca, zapel tri Gregorčičeve pesmi: *Ne tožim*, <TTone sonce, tone» in cNazaj v planinski raj*.
Nataša Sosič in Igor Simonič sta prav dobro , podala Gregorčičeve pesmi *Kupa življenja*, «Človeka nikar*, «Svarilo», <Moj črni plašč* in t-Zvezda mila je migljala*. S tem je bil končan prvi del sporeda. V drugem delu je bil koncert pevskega zbora, ki je zapel več umetniških pesmi: *Christum na-tum*, «Sinoči me dekle je vprašalo*, «Pomladni spev*, «Slovenska pesem» ter narodni «Po cesti gre*, «Hvalile se Kaštelanke*.
Govorniku, recitatorjem ter pevskemu zboru so pozorno sledili številni domačini ter jih nagradili z burnim ploskanjem. Na koncu se je v imenu mladinskega krožka zahvalil ter podaril pevovodji U-baldu Vrabcu šop rdečih nageljnov predsednik Rinald Vremec.
Revija cerkvenih zborov
V nedeljo popoldne je bila v Marijinem domu v Rojanu revija cerkvenih pevskih zborov s Tržaškega. Nastopilo je 12 zborov in vsak je zapel po dve pesmi proste izbire. Koncert je odprl predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov prof. Harej, ki je poudaril pomen tega nastopa za noše kulturno življenje in za razvoj zborovskega petja, cerkvenega in posvetnega. Na koncu prireditve, ki je pokazala nedvomen napredek
številnih cerkvenih zborov, v katerih nastopajo tudi pevci raznih društvenih zborov, sta spregovorila še škofov vikar za slovenske zadeve msgr. dr. Škerlj in župart dr. Franzil, ki je čestital organizatorjem, zborom in pevovodjem za tako lepo prireditev. Koncertu so prisostvovali tudi drugi predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja in veliko število občinstva, ki je do kraja napolnilo dvorano.
M. Magajna v Velikem Repnu
V soboto zvečer je bilo v dvorani v poslopju občinskega kopališča v Velikem Repnu predavanje fotoreporterja «Primorskega dnev-
stite čimprej neko ugodno prilož nost. Paziti morate, da pri dragi osebi ne vzbujate ljubosumnosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izreden dan za kulturna raziskovanja. Popolno razumevanje med najmlajšimi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Samo če boste z odprtimi kartami, boste deležni spoštovanja. Udeležili se boste zanimive svečanosti.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Po daljšem času. vam bo sreča spet naklonjena. Uspešno boste rešili izredno zapleteno pravno vprašanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spuščajte se v nevarne špekulativne
HOROSKOP
do najmlajših.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Spopasti se boste morali z izredno spretnimi in trdovratnimi nasprotniki. Pismo, ki ga boste prejeli, vas bo popolnoma umirilo.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Čakajo vas precejšnje skrbi v zvezi z nekim nakupom. Ne ukrepajte ničesar v stanju razburjenosti.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Trdno vztrajajte na stališču, ki je
posle. Ne bodite tako nepopustljivi za vas edino koristno. Vljudno od-
pravite nekega vsiljivca.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaša ustvarjalnost se bo povečala. Najlepše boste prebili večer v krogu družine.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite, da bi vaši izdatki ne bili večji od dohodkov. Še enkrat skrbno pre-čitajte pismo, ki ga nameravate odposlati dragi osebi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločneje in jasneje ukrepajte v pogledu vseh poslovnih vprašanj. Sklenili boste novo prijateljstvo.
RIBI (od 21.2. do 20.3.) Prejeli boste podporo prav v trenutku, ko vam bo najbolj potrebna. V treznosti in umirjenosti je vaša največja moč.
nika» Maria Magajne o potovanju po Maroku. Predavatelj je tudi prikazal veliko število diapozitivov o tej zanimivi deželi Severne Afrike. Predavanju je sledil nastop domačega pevskega zbora, ki je pod vodstvom Mirka Guština zapel: «Štajerski fantič*, »O večerni uri*, tZavrški fantje» in tPobra-timija*.
Predavanje je bilo v priredbi vaških mladincev, ki nameravajo take večere prirejati za vaščane tudi v bodoče. Dvorana je bila polna domačinov, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanju in nastopu pevskega zbora ter nagradili vse nastopajoče s ploskanjem. Na koncu prireditve se je tajnik pevskega zbora Milko Križman zahvalil predavatelju in vsem prisotnim, ki so v tako lepem številu prišli na ta kulturni večer.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Stališča strank do zakonskega predloga ki podaljšuje prosto cono samo za 3 leta
Splošna težnja je, da ne bi dvignili prevelikega hrupa vsebuje predlog - Opozicija zahteva ugotavljanje izkoriščanja olajšav nasproti tretjini
Zakonski predlog za podaljšanje proste cone za dobo treh let je bil predmet diskusije občinskega sveta v Gorici, ki se Je sestal v ponedeljek pozno popoldne ter zasedal do 23. ure. O tem vprašanju, se pravi o skrajšanem roku veljavnosti novega zakona so komunistični in liberalni svetovalci vložili močijo odnosno interpelacijo, o zadevi pa niso spregovorili samo vsi načelniki skupin, ampak tudi ostali svetovalci. Vsakdo izmed njih je povedal stališCe stranke in svoja zapažanja, ki jih moremo nekako razdeliti v dve skupini. Na eni strani so komunistični svetovalci zahte. vali ugotovitev odgovornosti za okr-njenje zakonskega predloga, šele potem pa naj se iščejo skupno poti za popravo škode. Nekako istega mnenja je bil v političnem pogledu tudi načelnik skupine PLI, ki je celo predlagal nezaupnico odboru in njegovo ostavko, medtem ko so stranke levega centra in tudi predstavniki gospodarskih operaterjev bili zmerni v svojih izvajanjih ker sodijo, da za ostre napade sedaj ni čas, zakaj kljub vsemu gre le za predlog, ki bo za nadaljnja tri leta podaljšal režim o-lajšav, se pravi da bo za nadaljnja tri leta zagotovil po eni strani zaposlitev tisočem ljudi, ki delajo v podjetjih proste cone, po drugi strani pa bo samim operaterjem zagotovil za nadaljnja tri leta ugodnosti, ki jim prinašajo — tako nekaterim velikim trgovcem kakor tudi nekaterim industrijcem — lepe zaslužke, ki jih ne gre podcenjevati, zlasti pa jih ne podcenjujejo, kakor izhaja iz raznih stališč najbolj zainteresirani, to je operaterji sami.
Sejo je otvoril župan Martina, ki Je dejal, da so se tabele o kontingentih izboljšale in da Je podaljšanje zakona o proste coni eden izmed toliko vprašanj, ki izpolnjujejo osnovo gospodarskih zahtev našega mesta.
Poslanec Zucalli, ki je skupno z Martino, vsakdo po svoji politični liniji, na pristojnih mestih v Rimu skušal doseči podaljšanje zakona za daljšo dobo, je opisal celoten potek dogajanj ter prikazal koristi zakona za goriško gospodarstvo. V podjetjih proste cone je zaposlenih 2.000 delavcev in delavk, še enkrat toliko pa v podjetjih, ki so posredno odvisna od ugodnosti tega zakona, tako da živi v Gorici več kot četrtina, skorajda tretjina ljudi od dela, ki ga nudijo ugodnosti proste cone. Občinska uprava je bila 1963. leto deležna od pobiranja trošarine na blago proste cone 350 milijonov Ur, kar je razbremenilo občinski proračun.
Nove tabele predvidevajo povečanje količin blaga z olajšavami pri nakupu za okoli 1-5 milijarde lir:
Odlok o pošiljkah pomoči poplavljencem
Po nalogu notranjega ministrstva goriška prefektura priporoča vsem, ki prispevajo v denarju za pomoč poplavljencem, naj to store po pošti na čekovni račun 1-95000 naslovljen na predsedstvo vlade.
Darove v materialu, raznem blagu, živilih in zdravilih pa lahko izročijo na prefekturi, ali pri ustanovah, ki so pooblaščene za zbiranje prispevkov.
Do 15. decembra Je čas za prevzem bencinskih bonov pri ACI in EAM; uporabiti Jih je treba najkasneje do 20. decembra.
dali bodo za 653 milijonov več bencina, 273 mil. nafte, 162 mil. olja, 278 mil. papirja in kartona itd.
Cez tri leto odpadejo z vstopom v veljavo Skupnega evropskega tržišča vse olajšave, veljavne znotraj trga, zato so se pričeli že sedaj ubadati z mislijo, da bi vpeljali za Gorico, locirano ob meji SET, olajšave, veljavne za tretje države, se pravi za države srednje in vzhodne Evrope.
Liberalec Majo je vprašal, do kakšnih rezultatov se je dokopala delegacija trgovinske zbornice, ki je odšla v Berlin proučevat tamkajšnje gospodarsko stanje z namenom, da bi tamkajšnje izkušnje prenesla v našo stvarnost. Po mnenju govornika se je občina v glavnem potegovala za svoje koristi, ko je šla zahtevat podaljšanje, medtem ko bi morala tolmačiti celotne potrebe. Ni bila na mestu molčečnost o opravljenem delu, ker so na takšen način prišla do veljave nam nasprotna stališča videmskih operaterjev. Obžaloval je, da Je videmski liberalec v deželnem svetu vložil interpelacijo proti goriški prosti coni, kar pa po sodbi svetovalca ni uradno stališče stranke, ki podpira goriške zahteve. Ker je dejavnost odbora okoli podaljšanja proste cone pokazala njegovo nesposobnost, je predlagal ostavko odbora.
Komunist Battello Je zahteval najpoprej ugotovitev odgovornosti, zakaj je prišlo do časovne omejitve, šele potem pa je pripravljen na skupne akcije, da se napaka popravi. Očital je Zucalliju, da ne vidi, kako PLI izkorišča sedanje stanje, da dokaže, kako dežela ni sposobna odpraviti lokalističnih teženj. Vprašal ga je, če so proučili možnosti za Izkoriščanje kontingentov nasproti tretjim državam in da ni moč nastopati pri osrednjih oblasteh s primerjavami, češ da Gorica ni Matera in podobno, ampak da je zavoljo svojega lociranja ob meji potrebno njene potrebe obravnavati z drugačnega stališča. Govornik je nasproti takšni teoriji predlagal sestavo organičnega načrta o veliki Gorici, kakor je to posrečeno uspelo Tržačanom, v katerem bi zajeli vse razvojne komponente našega gospodarstva.
Načelnik skupine PSU Sancin je dejal, da so predvidevali občinsko razpravo o odgovornosti glede časovne omejitve zakonskega predloga. Govornik je vztrajal na izrednosti zakonskega predloga, ki mora veljati toliko časa, dokler se ne odpravijo z nacionalno solidarnostjo vse tiste težave, ki so nastale po vojni, to pa je mogoče doseči le z obnovitvijo proste cone ter njeno preosnovo. Takšno stališče o tem vprašanju so stranke levega centra formulirale v programski izjavi. Svetovalec Sancin je dejal, da so občinski predstavniki delali na način, ki so o njem sodili, da je najprimernejši, ter da je šele prav v zadnjih dneh nastopila bistvena sprememba v vladnem stališču do zakonskega predloga. Povedali smo, da bomo branili to, kar imamo, da bomo skušali dobiti zaposlitev naši mladini v naših krajih. Ce se nas državniki spominjajo, kadar odkrivamo spomenike mrtvih, naj se nas spomnijo tudi, kadar gre za naše življenjske potrebe.
V nadaljevanju diskusije Je libe ralec Caselgrandi dejal, da se je število zaposlenih v Gorici od 1948. leta do 1965 dvignilo od 1.950 na 6.472 in da je bilo v tem času investiranih v industrijske obrate 15 milijard lir, v trgovski sektor pa samo 600 milijonov Ur. Spregovoril
okoli nevšečnosti, ki jih odgovornosti - Možnost državam
je še župan Martina, komunistka Bonnessova in Bratina (SDZ).
Občinski odbornik SfiUgoj je rekel, da so nemalo vplivale na odločitev vlade katastrofalne poplave. Za naš gospodarski potencial pa je velikega pomena avtomobilska cesta proti Ljubljani, mali obmejni promet in pa velik turistični pritisk iz Jugoslavije, ki je za jugoslovanski državni praznik dosegel svoj prvi višek s prihodom okoli 250.000 jugoslovanskih turistov, ki so potro-šiU v Trstu okoli 6 milijard Ur.
Demokristjanski načelnik skupine Cian je ponudil sodelovanje v dobi 60 dni, ki nas še loči od glasovanja o zakonu v parlamentu, da bi združili vse sile operaterjev, politikov in sindikatov za dosego pravičnega zakona. Seja se bo nadalje, vala prihodnjič.
VČERAJ Z MEDOBČINSKIM SPORAZUMOM
Ustanovili so akcijski odbor za avto cesto N. Gorica-Ljubljana
V njem bodo predstavniki občin, skozi katere bo speljana cesta
Včeraj dopoldne se je sestala občinska skupščina iz Nove Gorice na sejo, na kateri so med drugim odo-briU sporazum o ustanovitvi iniciativnega odbora za gradnjo avtomobilske ceste Gorica - Nova Gorica - Ljubljana. Člani tega odbora so predstavniki občin Nova Gorica, Ajdovščina, Logatec, Vrhnika in Ljubljana, se pravi vseh občin, preko katerih ozemlja poteka trasa nove ceste.
Odbor bo imel nalogo, da pospeši financiranje, organizacijsko in tehnično izvedbo te gradnje. Idejni načrt za cesto bo predvidoma pripravljen še tekom tega meseca. NapraviU so tudi že prvi preventiv za stroške, ki naj bi znašali okrog 56 milijard starih din.
Prejšnji dan pa je predsednik občinske skupščine iz Nove Gorice odv. Jožko Štrukelj na tiskovni konferenci za domače novinarje tudi govoril o tem problemu in med drugim povedal, da predvidevajo dnevni promet okrog 15 tisoč vozil na tej cesti že od samega začetka.
2e to dejstvo jasno narekuje potrebo gradnje avto ceste v čim krajšem času.
Delavec iz Števerjana se je ponesrečil v Podgori
Včeraj ob 18. uri so z zasebnim avtom pripeljali v goriško civilno bolnišnico 31-letnega delavca Martina Korena iz Števerjana, Ašči 5. Ko je malo prej delal v rajonskem oddelku tekstilne tovarne v Podgori, mu je spodrsnilo in pri padcu se je močno porezal s steklom po dlani desne roke. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju.
Ljudska prosveta
Danes zvečer ob 20.30 bo v klubu »Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 zanimivo predavanje prof. Zorka Fona iz Tolmina, ki bo govoril o prirodnih lepotah Soške doline. Svoja izvajanja bo ponazoril z okoli 200 barvnimi diapozitivi.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIItlllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
NA SEDEŽU «IVAN TRINK0» V ČEDADU
Uradni pogovori med delegacijama SZDL občine Tolmin in SKGZ
Možnosti sodelovanja v obojestransko korist, zlasti pa pomoč beneškim Slovencem
glede kulturnega delovanja
V okviru uradnih stikov, ki jih Slovenska kulturno gospodarska zveza navezuje in goji s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije ter SZDL obmejnih občin, je bil včeraj dopoldne na sedežu prosvetnega društva «Ivan Trinko« v Čedadu sestanek med delegacijama SZDL občine Tolmin in SKGZ.
Delegacijo SZDL je vodil predsednik občinske skupščine Tolmin Franc Skok, sestavljali pa so jo še Franc Kravanja, predsednik občinskega odbora SZDL, Avgust Kogoj, tajnik občinske skupščine Tolmin in član komisije za stike z zamejstvom pri občinskem odboru SZDL, ter Anton Kručil, prosvetni delavec iz Tolmina.
Delegacijo Slovenske kulturno gospodarske zveze pa je vodil podpredsednik SKGZ Izidor Predan, ki je istočasno tudi tajnik p.d. «Ivan Trinko« v Čedadu, sestavljali pa so jo še predsednik p.d. Mario Kont, odgovorni urednik lista beneških Slovencev «Matajur» Vojmir Tedol-di, tajnik SKGZ Bogumll Samsa, načelnik komisije za Beneško Slovenijo pri SKGZ Gorazd Vesel in dr. Stanislav Ob’"’', član izvršnega odbora SKGZ.
Po uvodnih pozdravnih besedah, v katerih je poudaril, da gre za drugi takšen sestanek med SKGZ in SZDL občine Tolmin, je Izidor Predan orisal razmere v Beneški Sloveniji z različnih zornih kotov, zlasti pa narodnostno - prosvetnega. Omenil je izročitev spomenice predsedniku Saragatu, v kateri so beneški Slovenci nakazali svoje težave in zahteve, ter zaželel, da bi se ugodnosti odprte meje poznale tudi na čedadskem sektorju, zlasti v obliki pomoči pri narodnem pre-bujevanju in izobraževanju slovenskega življa v nadiških dolinah.
Voditelj delegacije SZDL občine Tolmin Franc Skok je izrazil prepričanje o koristnosti takšnih uradnih pogovorov, ki naj si še sledijo, da bi se mogli pogovoriti o skupnih vprašanjih. Dejal je, da odprta meja nudi nove možnosti sodelovanja, ki naj se ne kažejo samo na
ravni Beograd - Rim, ampak tudi med sosednjima območjema Tolminske in Čedada.
Po izčrpnem pogovoru, v katerega so posegli vsi člani delegacij ter so vsak s svojega gledišča postavili v žarišče vprašanja, ki zaslužijo temeljite obravnave in pozornosti, sta se delegaciji ob zaključku sporazumeli, da v naslednjem mesecu skličeta sestanek ljudi, ki se na tem območju ukvarjajo s prosvetno dejavnostjo, da bi poiskali kon kretne oblike sodelovanja v oboje 6transko korist, ki je že tako moč no razvejano na najrazličnejših to riščih delovanja vzdolž vse Italijan uko jugoslovanske meje, še prav posebno pa na Tržaškem in Goriškem.
V Sovodnjah je umrl Mario Cotič
Včeraj popoldne nekaj po 15. uri je po daljši bolezni umrl na svojem domu Mario Cotič, po domače Penatov iz Sovodenj. Pokojnik, ki je bil star komaj 63-let, je prinesel kal malarije še s Korzike, kamor so ga poslali med vojno v zloglasni «battaglione speciale« in od takrat ni bil nikoli popolnoma zdrav. Bil je vesele narave ter zvest čitatelj Primorskega dnevnika. Zapustil je ženo in dve sestri. Pogreb bo danes popoldne od doma na domače pokopališče v Sovodnjah.
Znanci in prijatelji, pri katerih je bil pokojni Mario še posebno priljubljen zaradi njegove vedre narave, izrekajo družini iskreno sožalje. Njim se pridružuje tudi naše uredništvo.
Huda prometna nesreča pri mostu v Zagraju
Včeraj okrog 17. ure so poklicali rešilni voz Zelenega križa iz Gorice v Zagraj, kjer je bil pri promet ni nesreči na križišču blizu mostu čez Sočo hudo poškodovan 41-letni Virgilio Massut, doma iz Zdravšči-ne, Ul. Isonzo 25. Odpeljali so ga
v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom desne stegnenice, rano na čelu in druge poškodbe ter pretres možgan. Pridržali so ga na zdravljenju brez prognoze.
Kino -
Hort ca
VERDI. 17.30: Un maledetto imbro-gllo«, Pietro Germi in Claudia Cardinale; italijanski čmobeU film; mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CORSO. 17.00: «Entrate senza bussa-re», Elke Sommer in Richard Tod; ameriški barvni film
MODERNISSIMO. 17—22.30: «Balla-ta in blu«, Ray Charles in Dawn Adams; ameriški film.
VITTORIA. 17.15-21.30: «Pugni, Pup-pe e pepite«, J. Wayne in S. Granger. Ameriški kinemaskope v barvah.
CENTRALE. 17.00: «Agente 077 — Spionaggio intemazionale«, Robert Mitchum in I. Thulin; ameriški barvni film.
Iržič
AZZURRO. 17.30-22: «Risate all’ita-liana«, V. Gassman, R. Rascel in P. De Filippo.
EXCELSIOR. 16—22: «La preda nu-da», C. Wilde. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «Speedy Gonzales supersonico«, Walt Disneye. va slikanica
S.	MICHELE. 19—22: «Zorro e i tre moschettieri«, G. Scott in J. Stuart. Barvni film.
OB PODPORI IN ODOBRAVANJU PREDSEDSTVA CONI
Firence bodo predložile kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger 1976
RIM, 13. — Minister za zdravstvo Mariotti se je danes med razgovorom s predsednikom CONI odv. Giuliom Onestijem zavzel za dodelitev olimpijskih iger 1976. leta Firencam.
Po razgovoru je odv. Onesti na-
slovil ministru pismo, v katerem je najavil zadovoljstvo za kandidaturo florentinskega mesta za organizacijo olimpiade. Onesti je omenil, da so Firence dale veliko vrhunskih športnikov. Zato je italijanski olimpijski odbor takoj priskočil na pomoč poplavljenemu mestu in je najavilo sredstva za gradnjo dveh novih športnih naprav: telovadnice in atletskega stadiona.
Odv. Onesti je omenil, da bodo lahko Firence predložile kandidaturo šele čez tri leta. V tem obdobju pa bo treba rešiti precej problemov. Firence ima privabljajoče ime, vendar ni izključeno, da se bodo znašle med glasovanjem za dodelitev iger pred nevarnimi tekmeci. Prav zaradi tega bodo morali pripravljalno delo izvesti z resnostjo.
Danes zjutraj je minister Mariotti sprejel tudi glavnega tajnika CONI dr. Maria Sainija, ki je potrdil zanimanje, ki ga ima olimpijski odbor za dodelitev olimpijskih iger Firencam. Dr. Saini je ministra nadalje seznanil o pomoči, ki jo je CONI dodelil glavnemu mestu Toskane 100 milijonov lir za ureditev atletskega stadiona za študente in 120 milijonov za gradnjo telovadnice, ki bo delovala pod vodstvom skupine inštruktorjev olimpijskega odbora. Glavni tajnik je tudi obvestil Mariottija, da bo predsedstvo CONI med četrtkovo sejo sprejel vse potrebne sklepe za takojšnjo ureditev športnih naprav v Firencah, ki so utrpele škodo med novembrsko poplavo.
KOŠARKA
MILAN, 13. — Jutri zvečer bo Simmenthal sprejel v goste peterko finskega prvaka Torpana, s katero bo odigral povratno tekmo drugega kola turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov. Ker so v prvi tekmi na Finskem Italijani zmagali z rezultatom 100:79, bo jutrišnje srečanje brez dvoma še lažjega značaja. Prav zaradi tega nihče ne dvomi v uvrstitev Simmenthala v nadaljnji del turnirja.
Tekma se bo začela ob 21.15, televizija pa bo oddajala zaključili del dvoboja.
• * * *
RIM, 13. — Italijanska košarkarska zveza je najavila spored tekem v okviru prihodnjega leta.
Spored tekem je naslednji:
4.	januarja v Neaplju (ob 21.30) Simmenthal - Slavij a Praga
5.	januarja v Vareseju (ob 21.30) Good Year VVingfoots Akron • Co-rinthias Sao Paolo.
6.	januarja v Rimu (ob 21.30) Ignis proti zmagovalcu v dvoboju Simmenthal - Slavija
7.	januarja v Rimu (ob 20. uri) finale za tretje mesto
RIM, 13. — Mednarodna košarkarska zveza je določila datuma te. kem Ignis - ABC Nanes, ki sta: 11. januarja 1967. leta v Vareseju (sodnika Bolgar Stojčev in Grk Avramidis) in 18. istega meseca v Nantesu (sodnika Spanec Aznar in Ceh Uberall).
HOKEJ MA LEDU
n k J iwM * m V
BUDIMPEŠTA, 13. — Italijanska ekipa Cortina - Rex je danes premagala Dozsa Ujpest 6:2 (3:1, 2:0, 1:1) v izločilnem kolu turnirja za pokal evropskih prvakov v hokeju na ledu. Italijani so zmagali tudi v prvi tekmi s 6:1. Povratna dvoboja bosta 2. in 3. januarja v Cor-tini.
llllllllllllllillIlllinillllllllllllllHIIIIIVilllllllllllllUllllIllllIlIlllillliilllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMlM
SMUČANJI
t
Koledar
sezone 1966-1967
Nad 156 tekmovanj v alpskih panogah
V kratkem se bo na raznih smučiščih Evrope začela tudi tekmovalna sezona. Mednarodna smučarska zveza (FIS) je že oktobra sestavila uradni seznam sezone 1966-67. Vsega skupaj bo 156 tekem v alpskem smučanju in 97 v nordijskih panogah. Razpored tekmovanj v alpskih disciplinah je naslednji:
(ob 21.30) finale za prvo mesto. | MARCA 1967
Kategorija A JANUARJA 1967
5.-6.: Berchtesgaden (Z. Nem.) — Moški
7.- 8.: Oberstaufen (Z. Nem.) — Ženske
10.-13.: Grindelwald (Sv.) — 2 14.-15.: Vengen - Lauberhorn (Sv.) — M
18.-19.: Schruns - Tschagguns (Av.) — Ž
21.	-22.: Kitzbuehl (Av.) — M
22.	-23.: Maribor (Jug.) — 2
26.	-28.: Saint Gervais (Fr.) — 2
27.	-29.: Megeve (Fr.) — M FEBRURJA 1967
1.-3.:	Monte Bondone (It.) — 2
3.-5.:	Madonna di Campiglio (It.)
— M MARCA 1967
11.12.: Kranjska gora (Jug.) — M Kategorija B JANUARJA 1967 7,- 8.: Morzine (Fr.) — M 14.-15.: Bormio (It.) — M 27.-29.: Saafelden - Saalbach . Zeli am See (Av.) — M FEBRUARJA 1967 1,- 2.: Oberwiesenthal (V. Nem.) — M
3.	- 5.: Zermatt - Gomergrat (Sv.)
— M in 2
4,	- 5.: Gourette (Fr.) — M in 2
Poiana (Rom.) — M 10.-11.: Cortina d’Ampezzo (It.) — M
Snortinia (It.) — 2
17.	-19.: Abetone (It.) — 2
18.	-19.: St. Moritz — Pokal Grischa
(Sv.) — M in 2 25.-26.: Szcyrk (Polj.) — M in 2
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VC.EF” Najvišja 7,6 stopinje ob 13.35, najnižja 4,6 stopinje v ponedeljek zvečer ob 20. uri; povprečna dnevna vlaga 98 odstotkov, dežja je I padlo 13,4 mm.
iiiiiiitiiiHKiBimimiimiim-mmiiiiiiiHHnniimfi
Z nedeljske tekme Virtus
Brežanov
4,	- 5.: Villard de Lans (Fr.) — 2
10.	-12.: Andorra — M in 2
Briancon (Fr.) — M in 2
11.	-12.: Are (Šved.) — M in 2 14.119.: Gaellivare (Šved.) — M in 2 17.-18.: Zakopane (Polj.) — M in 2
17.19.	: Cervinia (It.) — M
Navacerrada (Sp.) — M in 2 19.-21.: Vysoke Tatry (CSSR) — M in 2
Tekmovanja kategorije B brez tehničnega nadzorstva FIS
5.	-8. Januarja 1967: Les Gets (Fr.)
— 2
29.	-30. jan.; Selva - Ortisei - Garde.
na (It.) — M
17.19.	februarja: Mitterbach (Av.) — M in 2
10.-12.: marca: Alpbach (Av.) —
27. marca: Hindelang (N. Nem.) — M in 2
30.	marca - 2. aprila: Innsbruck -Mayerhorfen (Av.) — M in 2
7.	-9. aprila: La Toussuire (Fr.) — M
8.	-9. aprila: La Dole (Sv.) — M
9.	-10. aprila: Zuers (Sv.) — M in 2 Druga tekmovanja
8.-9. januarja 1967: Adelboden (Sv.)
veleslalom
6.-12. februarja: Badgastein (Zah. Nem.) — M in 2 — eki*nl alpski pokal
3.	-5. marca: Sestriere (It.) — Arl-
berg - Kandahar — M in 2
4.	-5. marca: Holmen — Kandahar
(Sevd.)
18.19.	marca: Zelenica (Jug.) — Kri-
terium mladih — M in 2 27. marca do 2. aprila: Mednarodni alpski teden
14.-15. avgusta: Kandahar na Andah, Portillo (Čile)
Od 16.-23. februarja bodo državna prvenstva Z. Nemčije, Avstrije, Finske, Francije, Italije, Španije, Norveške, ZDA, Švedske in Jugoslavije, medtem ko bo v Švici prvenstvo od 7. do 9. aprila.
* * •
MILAN, 13.	- Kvalifikacijske
tekme za sestavo ženskih italijanskih smučarskih reprezentanc aa alpske panoge bodo v Bormiu * naslednjim razporedom: v soboto, 17. t. m. — veleslalom v ponedeljek, 19. t. m. — slalom in no-stop training v torek, 20. t. m. — smuk Moški pa bodo tekmovali v Se-strieru in sicer: v petek, 16. t. m. — no-stop v soboto, 17. t. m. — smuk v ponedeljek, 19. t. m. — slalom v torek, 20. t. m. — veleslalom.

IVO JUVANČIČ .................................1.
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI...
(Izredni fašiitični zakoni, diktatura, obkroževanje Jugoslavije...)
Začeti fašistično diktaturo s pohodom na Rim, pomeni sprejeti fašistično razlago zgodovine. Toda če nekateri antifašisti tu in tam prikazujejo pohod na Rim, kot, da bi bila velika maškerada, zopet ne gre. Samo če gleda slike tistega pohoda, se res zazdi človeku današnjih dni, da gre za pustne šeme: črno oblečene srajce korakajo brez dučeja in vsaj večina ne ve, ne kam, ne zakaj se je tako našemila, medtem ko so se kralj, ministri, generali razgalili v vsej svoji nemoči pred to maškerado. Nato se v noči od 29. na 30. oktober 1922 vozi Mussolini v spalnem vozu iz Milana v Rim, ne da prevzame oblast, marveč da sestavi svojo vlado. Zunanji videz je bil res podoben komediji, če ne vemo, da so črne srajce znale požigati, pobijati, ropati, posiljevati. In začeli so v Trstu s požigom Narodnega doma.
Pohod na Rim, prva vlada še ni bila diktatura. V prvi vladi so ob fašističnih ministrih sedeli možje vseh meščanskih strank: nacionalisti, liberalci vseh smeri in struj in tudi katoliški pipijevci (Partijo popolare) prehodniki katoliške demokracije. Samo levica je bila v strogi opoziciji, da ne govorim o predstavnikih slovenske in hrvaške manjšine in o južnih Tirolcih, ki so bili prešibki, da bi kaj mogli početi.
Tako je vladal mož iz tradicionalne republikanske in revolucionarne Romagne tja do srede leta 1924. Narodne manjšine so že v tej dobi fašistične - meščansko reakcionarne vlade
bile udarjene daleč, daleč bolj kot pošteni italijanski demokrati. Pomislimo le na glavni udarec, Gentilijevo šolsko reformo, ki je izgnala slovenščino, hrvaščino, nemščino iz šol, da omenim še južnotirolske otroke, ki so bili prizadeti. Ni prav, če smo pozabili, da so temu zakonu pritrjevali, če že ne ploskali tudi veliki gospodje, kot je bil liberalni filozof Croce, katoliški Tridentinec De Gasperi, lu je pozabil, kako se je do 191P v dunajskem parlamentu bil za pravice svojega ljudstva, ki pa je imelo še srednje šole v materinščini, da ne govorim o uradih, sodnijah.
In še en zakon omenim, še en poklon fašizmu, — tu so se pipijevci začeli razhajati, — volivno reformo iz leta 1923, ki je s pristankom meščanskih strank bila sprejeta in ustvarila na neki legalni način fašistično večino v parlamentu. Volitve 1924, ki se vrše po tej reformi, že pomenijo prelom: izven fašistično - nacionalnega bloka nastopa ob levičarjih že tudi katoliška stranka Partito popolare; toda v Trstu ne, tu gredo vsi s fašisti, da se ubranijo «slavokomunistične» nevarnosti; izjemo tvorijo le maloštevilni republikanci ob slovenski manjšini, da ne govorim o levici.
Da so te volitve bile volitve fašističnega nasilja, je v parlamentu nato dokazal pogumni socialdemokratski poslanec Mat-teotti Svoj pogum pa je moral plačati z najbolj zahrbtno smrtjo: fašisti so ga ugrabili in v okolici Rima pobili ko psa, še zagrebli niso trupla moža, ki je bil daleč nad povprečjem tedanjih vodilnih antifašistov.
V Italiji je nastopila huda kriza. Ni mesto tu, da bi pisal o Aventinu, kamor so se umaknili antifašistični poslanci in ne, kako so liberalni gospodje začeli spregledovati, kako so celo mnogi fašisti zapuščali vrste liktorskega svežnja.
Do 3. januarja 1925 je trajala ta kriza, kriza fašizma samega in celo, vsaj nekateri pišejo tako, tudi Mussolini osebno Ta dan je pa Benitb v parlamentu javno izpovedal, da prevzema odgovornost za vse, kar se je zgodilo, torej tudi za umor

Matteottija. Sedaj poznamo ozadje. 27. decembra 1924 je antifašistični tednik «Mondo» priobčil spomenico fašista Rossija, ki je obremenila s hudo krivdo zaradi umora Matteottija Mussolinija samega; samo tri dni je okleval....
31. decembra Je dobil čudno novoletno voščilo skupine 32 fašističnih konzulov, vodij oboroženih fašistov in bili so sami oboroženi, ko so Mussoliniju povedali svoj: ali - ali. Bilo je pred leti, ne vem 1958 ali 1959, ko je tednik «Oggi» prinesel spomine velikega fašista Montagne, ki se je kar pobahal, da je bil tedaj zraven, ko so voščili dučeju «novo» leto, z besedo in z revolverjem, kot se za fašista spodobi.
Omenil sem Montagno. 1943 je poveljeval v Ljubljani skupino vojske in fašistov, ki je nosila njegovo ime: «Montagna». Tudi o tem je pisal v «Oggi», ni pa natančno popisal, kako je bilo pri Ribnici, kjer je on vodil fašiste in bataljone divizije «Macerata», kakor Je bilo v Jelenovem žlebu, kjer je en bataljon te divizije bil popolnoma uničen od slovenskih brigad.... Povedal pa je, da je bil med sodniki posebnega sodišča, ki je obsodilo Mussolnijevega zeta, bivšega zunanjega ministra Ciana, ali v sebi trdi, da ni bil za smrtno kazen. In še to, da ga po 1945 epuracija, čistka fašistov sploh ni dosegla. Spomine je okrasil s fotografijami iz svoje «demokratične» dobe po 1945, kako dela v svojih vinogradih med kmeti, pred sodi v svoji ogromni kleti.... Stopimo nazaj v tok 1925. Z govorom 3. januarja 1925 lahko začnemo govoriti o »fašistični diktaturi«.
Leto 1925 je še nakam «nedolžno», da se tako izrazim: Le vse, kar je šlo v tisk, zlasti antifašistični listi, so dobili še bolj trdo stisnjene nagobčnike. Kontrola nad društvi, organizacijami se poostri; razumljivo, zlasti nad političnimi društvi, nad strankami. Ukinjena je tudi občinska avtonomija: župane nadomestijo državni uradniki, podeštati, ki jih imenuje kralj na predlog Mussolinija, prav tako kot do tu v kraljevini Italiji od nje začetka dalje prefekta, ki je načeloval pokrajini. Ubogi Viktor je podpisoval imenovanje podeštata v Soči. Breginju
itd., v najbolj zakotnih krajih naše zemlje in velike Italije. Ali kakšna «čast», so pisali fašisti, za te kraje, če pride tja mož, bivši bersaljerski kapetan, propadel učitelj po volji «velikega» Benita, po »ukazu« kralja. Da pa je takemu podeštatu bilo bolj na skrbi to, da trentarska koza ne pride več na mejne hribe, kot to. kako se bo Trentar preživel in kje bo za zimo žel svoji živinici «lješko» (gorsko travo), je razumljivo. Da se je že prvim podestatom obesil marsikateri lirski tisočak na prste, ko so izsekavali občinske gozdove, je tudi razumljivo, saj so fašisti njih službo vsaj v začetku proglasili kot «častno» m jim niso nakazali dostojne plače.
Fašistične organizacije streme po 1925 po monopolnem položaju ; gre zlasti za sindikate, za mladinske organizacije, ki imajo še antifašistično konkurenco in konkurente. Bil je to čas, ki je pokazal marsikaterega moža «trdnih načel in prepričanja da je v resnici velik oportunist. Bil je čas, ko je marsikateri slabič in kruhoborec podlegel. Bil je čas, ko je marsikateri naš človek mislil, da lahko ostane domu in zemlji zvest, pa čeprav sprejme službo s črno srajco. Slovenska filmska komedija (Tistega lepega dne), v kateri se poje: «Buči, buči morje...«, ga kar dobro karakterizira. Ciril Kosmač, ki je libreto spisal, ga je doživel kot mlad fant.
Ko je v letu 1925 in nato še 1926 prišlo do štirih atentatov na Mussolinija, so oktobra 1926 izšli izredni fašistični zakoni: Svoje delo začne posebno sodišče «Tribunale speciale«. Politična policija začne iztegovati svoje lovke in postane proslula OVRA. Omeji se prostost vsakega državljana z osebno izkaznico, za sumljive pa pride do postopne poostritve: od opomina (ammonimento), nezaupnice (diffida) si padel v konfinacijo »H celo v internacijo. Pri prvi si še lahko izbiral stanovanje v določeni ti občini, kje južno od Firenc največkrat, pri drugi, Internaciji si dobil posteljo v taborišču na otokih Ponza, Lipari, Tremiti. Zadnja stopnja je bil proces pred posebnim sodiščem in ječa.
(Nadaljevanje sledi)
HRS-niMlftTVO- TRST - UL MONTECCHI 6 II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej, ri i *	2 250 lir polletna 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za
c™!6 atiit j?S Liubliana Stari trg 3/1 telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške in SFRJ: au ,	, j j .	goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — I* vseh drugih pokrajin Italije pri »Societo Pubbliciti Italiana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja Li tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst