LETO X. ŠTEVILKA 1 Straža, 1. februarja 1972 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA »NOVOLES« STRAŽA PRI NOVEM MESTU NAGRADO B. KRAIGHERJA, največje slovensko priznanje za izjemne dosežke v vodenju gospodarskih organizacij, je letos prejel tudi naš glavni direktor Jože Knez Četrtega januarja 1972 so v Ljubljani ob navzočnosti uglednih političnih in družbenih predstavnikov letos že v četrtič podelili nagrade Borisa Kraigherja. To največje slovensko priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij so tokrat dobili: Marko Demovšek, direktor mariborske Elektrokovine, Vladimir Legan, generalni direktor združenega podjetja Iskra, Anton Debevec, direktor Usnja Vrhnika ter naš glavni direktor Jože Knez. V življenju človeka se nizajo uspehi in neuspehi. So ljudje, ki delajo zgolj za svojo plačo in svoj stan dard, drugi pa posvetijo vse svoje življenje nekemu cilju, za katerega živijo, delajo in žrtvujejo najlepša leta svojeg življenja. Nič jih ne odvrne od^ zastavljene poti, ne trenutne težave in tudi ne osebni problemi. Taki ljudje nimajo vdtko o-sebnega življenja, živijo in delajo le za svoje cilje. Takih ljudi je malo, zato tako izstopajo iz sredine v kateri se gibljejo. Tudi Novoles' ima človeka, ki mu je mar samo podjetje; rast in vzpon podjetja, to je njegovo geslo za katero živi in se bori. Vse delo in uspehi Jožeta Kneza pa niso ostali opaženi samo v kolektivu, temveč je tudi širša javnost opazila uspehe in rast Novolesa, ki je s« svojimi dosežki pripomogel k razvoju kraja, občine in ne nazadnje tudi lesne industrije nasploh. Za svoje delo je Jože Knez prejel nagrado Borisa Kraigerja, največje slovensko priznanje za izjemne dosežke v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij. Ta nagrada pa ni samo priznanje za trenutne uspehe, temveč priznanje za celotno življensko delo. Obenem pa je ta nagrada priznanje tudi celotnemu kolektivu, ki je pokazal, da zna delati in ve da pelje njegova pot le navzgor. V zadnjih petnajstih letih je kolek- Leopold Krese, predsednik gospodarske zbornice Slovenije, čestita ^>b podelitvi Kraigherjevih nagrad Jožetu Knezu tiv stalno dokazoval, da si želi razširitve, saj se je število zaposlenih v teh letih potrojilo, proizvodnja povečala za osemkrat, finalna pa za tri-najstkrat. Jože Knez je vedel, da se mora podjetje tudi strokovno okrepiti, če hoče doseči kakšne večje uspehe, zato se je povečalo število inženirjev in tehnikov. Leta 1954 je podjetje zaposlovalo 1 inženirja in 6 tehnikov, danes pa je 30 inženirjev in 75 tehnikov. Iz pretežnega proizvajalca primarnih lesnih izdelkov se je podjetje pod vodstvom Jožeta Kneza preusmerilo v pomembnega proizvajalca zahtevnih finalnih izdelkov. Ob tem je kombinat v zadnjih 15 letih povečal svoj izvoz za skoraj 16 krat, pri čemer je delež finalnih izdelkov v zvozu dosegel že 80%. Na konvertibilni trg prodajamo že nad polovico svoje proizvodnje in smo po velikosti izvoza drugi največji izvoznik v slovenski lesni industriji, medtem ko smo po deležu konvertibilnega izvoza v celotni prodaji med največjimi. Skoraj dve tretjini celotnega izvoza kombinata sta usmerjeni na ameriški trg. Po sodbi predlagateljev in oceni komisije je prav strokovno delo našega glavnega direktorja odločilno pri-spevalo k tako pomembnim dosežkom kombinata ter k utrditvi njegovih razvojnih perspektiv, ki so že zlasti pomembne z vidika uveljavitve slovenskega gospodarstva na zahtevanih trgih. Tovarišu glavnemu direktorju Jožetu Knezu, uic 'niški odbor v imenu celotnega kolekuva, iskreno čestita. Glavni direktor Novolesa Jože Knez je dal za televizijo naslednjo izjavo, katero v celoti objavljamo za naše bralce »Nagrada ni samo priznanje meni,« pravi Jože Knez, »temveč celemu kolektivu.« »Kolektiv Novolesa, ki spremlja našo izgradnjo in prizadevanje, ki so pripeljala do te nagrade, je moral marsikaj žrtvovati. Sigurno je, če bi imeli manj ambiciozne načrte, bi delavci lahko v času rekonstrukcije prejemali malo večje osebne dohodke. Rekonstrukcije so potekale zno traj delovnega časa, ne da bi manjkal en sam delovni dan. Seveda je med tem časom trpela tudi redna proizvodnja. Delavci bi lahko v tem času naredili malo več in tako dobili tudi večje osebne dohodke. Vendar pa je kolektiv pokazal izredna prizadevanja. Mislim, da je v našem sistemu mogoče narediti marsikaj, če je kolektiv tesno povezan in tudi pripravljen narediti nekaj več kot pa samo tisti neobhodni kratki gospodarski korak. Želel bi reči še to, da je meni in našemu kolektivu drago, ker smo prejeli Kraigherjevo nagrado tudi zato, ker smo povprečno podjetje in je to tudi nagrada za stabilno rast in realistično gospodarsko politiko ves čas našega obstoja in razvoja. Posebno me veseli ta nagrada tudi zato, ker vnaša vsaj malo drugačnega glasu v zadnje razprave o gospodarstvu, o katerem se piše samo slabo. Res je, da imamo v gospodarstvu mnoge probleme. Vendar so to problemi današnjega časa, ne pa problemi iz tistega časa, ko je bil slovenski narodni dohodek še 300 dolarjev. Danes se lahko pohvalimo z večjimi osebnimi dohodki in višjim standardom, ker je sigurno rezultat dela ljudi v gospodarstvu, ne samo vodilnih, ampak delovnih kolektivov in je včasih preveč enostransko ocenjevanje gospodarstva skozi prizmo trenutnih težav ob nepriznavanju njegove dobre poti iz prejšnjih dosežkov dokaj krivična. Novoles se je razvil iz majhnega kolektiva v veliko podjetje. To je mlado podjetje, saj je bila tovarna vezanih plošč izgrajena šele leta 1959. V letu 1970 pa so bile izvršene zadnje rekonstrukcije v našem lesnem kombinatu. Sedaj se lahko postavimo z zelo moderno žago, za katero dobivamo strokovna priznanja od Amerike do Češke. Imamo eno največjih tovarn kolonialnega pohištva na svetu. Tovarna vezanih plošč je druga po velikosti v Jugoslaviji, po produktivnosti pa sigurno prva, saj delamo vezane plošče z rezultatom izpod 40 ur po kubiku iz bukovine. Tovarna stilnega pohištva dela šele tri leta in že se lahko pohvali, da se Tudi predstavniki občinske skupšč ine Novo mesto so prišli čestitat Jožetu Knezu za prejeto nagrado B. Kraigherja je uspela plasirati s svojimi izdelki po vsej Jugoslaviji. Nekaj let nazaj smo izvažali preko 50% svojih proizvodov. Lansko leto ne bo dalo takega rezultata zaradi poznanih težav, ki smo jih imeli v izvozu, to so trgovske in ekonomske narave. V letošnjem letu pa bomo rezultat iz prejšnjih let ponovili. Izvažamo v veliko držav. Največ v Ameriko, Italijo, Francijo, Nemčijo in drugam. Lansko leto je bil izvoz v vrednosti 3,5 milijonov dolarjev, letos pa planiramo nekaj čez 4 milijone dolarjev. Domače tržišče je bilo v zadnjih letih v izredni konjukturi, saj prodaja ni predstavljala nobenih težav. Na bodočnost ne gledamo črno, ker imamo za večino izdelkov že zaklju- čene pogodbe za prihodnje leto. Za domači trg predvidevamo sicer malo težje pogoje, zato se bomo preo-rientirali kolikor se bo le dalo na izvoz, ker so pač pogoji boljši in večja likvidnost. Po zadnji rekonstrukciji je Novoles postal velik lesni kombinat, saj že zaposlujemo 1500 ljudi in proizvajamo približno 13 milijard SD. V bodoče ne bomo zanemarjali tega kar smo že^ dosegli. Če bi hotel govoriti malo športno, potem lahko rečem, da je naša žaga že v I. ligi. Zdaj pa moramo še druge obrate spraviti iz II. v I. ligo. Razen tega imamo v mislih še razvoj nekaj novih razvojnih smeri, o katerih bomo govorili, ko bodo dokončno raziskane in utrjene. Sindikalni sestanek Člani sindikalnega odbora so na svojem zadnjem sestanku razpravljali predvsem o letovanju naših ljudi. Odbor je pretresal razne možnosti, kako organizirati naj cenejša letovanja za naše delavce. Z podpisom samoupravnega sporazuma smo sprejeli tudi sklep o razdelitvi 30.000 SD regresa po zaposlenem za dopust. S tem smo izčrpali fond, s katerega smo regresirali letovanja. Tov. Berta Zelnik bo še vedno zbirala interesente za letovanje v domovih Alpe-Adria. Seveda pa bo moral vsak sam plačati polno ceno svojega dopusta, ki pa verje- tno ne bo majhna. Odbor je mnenja, da bo malo takih, ki bi si lahko privoščili oddih v hotelih, zato je sklenil nakupiti nekaj večjih šotorov in jih opremiti s plinskimi kuhalniki, da si bo pač vsakdo sam kuhal in skrbel za prehrano. Obenem pa bo odbor šel v razgovor tudi s tovarno IMV za najem prikolic. Če bo ta verzija uspela, bomo vsako leto nabavili nekaj šotorov ali pa si sposodili nekaj IMV prikolic. šotori bodo postavljeni v kampih in jih ne bo treba voziti in postavljati vsakih 10 ali 14 dni na novo. Obenem pa bodo tj kampi v bližini avtobusnih postaj in bodo dostopni tudi tistim, ki nimajo svojega prevoznega sredstva. Vaš kotiček mladi Z obiska predsednika ZM Slovenije Zivka Preglja V petek, 7. januarja je obiskal naše podjetje predsednik ZM Slovenije Živko Pregelj, že dalj časa obiskuje razne mladinske aktive širom Slovenije. Namen teh obiskov je v tem, da predsedstvo ZM Slovenije ugotovi potek dela mladih glede na postavljene naloge. Aktiv ZM v podjetju Novoles šteje okrog 600 članov. To je približno polovica vseh zaposlenih pri nas. Mladina se pri nas tega tudi zaveda, zato je njena želja vzgojiti to maso ljudi v res dobre samoupravljalce. Do sedaj se je vse premalo čutilo delo mladih v raznih organih samoupravljanja. Mladina bi morala tudi maio več sodelovati v izbir; članov delavskega sveta. Tako bi potem tudi marsikatera ideja mladih prišla do najvišjega organa samoupravljanja. Potrebno je vzbuditi zainteresiranost mladine za delo. Čez noč se ne da vzbuditi zanimanja. Potrebno se je nenehno boriti in sistematično prepričevati. Biti moramo vstrajni in rezultati se bodo pokazali, sicer počasi toda zanesljivo. Prav je, da se mladinska organizacija bori za usposabljanje mladih. Strokovno znanje da tudi politično težo in pomen, je poudaril Živko Pregelj. Premalo pa se čuti delo mladih v samih organizacijah. V ZK ni praktično nobenega mladinca. Kovačnica mladih komunistov pa je ravno mladinska organizacija. Mlad; prav tako pomenijo tudi močan impulz v samem delu ZK. Da mladi znajo delati, je pokazala tudi lanskoletna akcija 75. Naša mladinska organizacija je prejela za delo v tej akciji posebno priznanje. 8. februarja praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik. Na ta dan je leta 1849 umrl naš veliki slovenski pesnik — France Prešeren. Njegove zasluge za slovensko kulturo so neprecenljive, saj je s svojimi pesmimi dvignil slovensko literaturo na evropsko raven. Pesmi tega duhovnega velikana so opevale lepoto naše domovine, hrepenele po sreči, to- Uspehi so bili očitni in bi ne bilo prav, da bi mladina sedaj počivala na lovorikah, ampak bi morala še bolj zagrizeno delati. Krog dela je velik: usposobiti se za dobre samoupravljalce z raznimi seminarji in predavanji. Podjetje je že obljubilo predavatelje. Veliko bi lahko naredila mladina tudi glede vprašanja discipline in reda v podjetju. Veliko je še takih stvari, kjer bi mladinska organizacija morala pomagati s svojimi močmi. »Mislim, da bomo vprašanju o izobraževanju mladih morali dati večji poudarek,« je izjavil glavni direktor Knez Jože. Potrebujemo razgledanega delavca, ki bo bolje delal. Premalo smo še naredili za usposabljanje ljudi za del. mesta. Prav bi bilo, da bi se mladina vkjučevala v bitko za fizičen red v tovarni. Premalo je še reda pri nas1. To je že ena izmed akcij, kjer bi se mladina morala izkazati. Tudi samo obnašanje na del. mestu lahko mnogo prispeva ali pa postane cokla storilnosti. Naš kolektiv je še mlad, prav tako podjetje. Učinkovitost na samem delovnem mestu je velik problem, ki ne tare samo nas, temveč tudi druge. Najbolj učinkovit je tisti delavec, ki si najbolje razdeli samo delo. Razgledan delavec bo tudi manj trpel in več naredil kot pa tisti, ki bo vlagal v delo samo svoj napor ne pa tudi znanja. Po končanem sestanku pa je Živko Pregelj odšel še v Mladinski klub v Stražo, kjer se je vpisal v klub in bo prejel tudi izkaznico tega kluba. žile nad svobodo Slovenstva, a z vso voljo duha in srca verovale v pravico. Njegove pesmi so hranile duše naših borcev med NOB in tako nadaljevale pesnikovo poslanstvo. Gotovo ni hiše, kjer med knjigami ne bi našli Prešernovih poezij. Vzemimo jih v roke in se zatopimo vanje, tako bo naš kulturni praznik dosegel svoj namen. š. M. Kadrovska služba večkrat potrebuje različne delavce, ki obvladajo poleg svojega dela, ki ga opravljajo, še kakšno drugo znanje. Vožnja traktorja, ravnanje z motorno žago itd. Kadrovska aslužba prosi vse tiste, ki imajo poleg svojega poklica še kakšno drugo znanje, da se javijo v pisarni kadrovskega oddelka, kjer jih bodo zapisali in ob priliki po-klcali na drugo delovno mesto, ki je po navadi tudi bolje pačano. Zavarujmo se pri Zavarovalnici SAVA! Zavarovalnica Sava, PE Novo mesto, sklepa preko svojih predstavnikov po našh obratih življenjska zavarovanja, ki so za naše delavce izredno ugodna, saj zajemajo vse primere, ki se človeku lahko zgodijo. Delavec plačuje mesečno premijo, za katero se sam odloči, najnižja pa je 56.00 din. Te premije odtrguje podjetje pri osebnih dohodkih, da posamezniku ni treba skrbeti za plačevanje. Za 56,00 din mesečne premije ima delavec naslednje glavnice: — N din 6.100,00 za primer naravne smrti — N din 12.600,00 za primer nezgodne smrti — N din 25.000,00 za primer 100°/o invalidnosti — N din 610,00 za primer smrti vsakega otroka od izpolnjenega 1. do 15. leta 1. Glavnico pod 1 dobi zavarovanec izplačano po 10 letih kot hranilno vlogo. Ta glavnica se ob izplačilu poviša za bilančne presežke. Enaka glavnica se izplača v primeru, če zavarovanec umre kadarkoli prej njegovim svojcem, le v pri meru smrti prvega pol leta se izplača polovična glavnica. 2. Glavnica pod 2 se izplača svojcem, če pride do smrti zaradi nesreče. V tem primeru se izplačata obe glavnici torej pod 1 in pod 2 skupaj. 3. Glavnica se izplača za 100°/o-no invalidnost zaradi nezgode. Če je invalidnost nižja, se izplača pripadajoči del glavnice. 4. Glavnica se izplača za primer smrti, naravne ali nezgode vsakega otroka od izpolnjenega 1. do 15. leta Primer je narejen za delavce stare do 32 let. Za starejše se glavnica pod 1 nekoliko zniža, za delavce na žagi pa se premija za nezgodo zviša za 2,00 din. Zavarovanje velja za primere v službi in doma, na potovanjih z raznimi prevoznimi sredstvi, torej kjerkoli. 8. februar - slovenski kulturni praznik Nabava je kriva... — da ni bil dosežen plan, ker smo prejeli kartone prepozno — da se lepi lepilni papir, ker je prevlažen — da bo čez 3 dni zmanjkalo lepila — da so iverice pošle — da, da . . . Tako je iz proizvodnje. Na drugi strani pa: nabava je kriva — da je prevelika zaloga iveric — da so v skladišču leto dni stari laki — da je toliko nekorantnega materiala — da je dostavljen kamion blaga po delovnem času — da, da . . . in končno nabava se čuti krivo: — ker je nabavna cena višja kot planska — ker dobavitelji tožijo plačilo — ker se faktura ne ujema s prejemnico — ker, ker . . . Razumljivo, če materiala ni ali ga je preveč, se vedno vpraša nabavo, ki je prva in najbližja. Zadeva pa ni tako enostavna. V naši organizaciji nabave finalnega sektorja ima vsak nakup materiala določen postopek. Predvsem je važno, da je osnovni normativ v materialni listi za tisti artikel pravilen in točen. N. pr. za enoto izdelka rabimo 135 kom lesnih vijakov št. 27/20 ploščata glava železni. Terminski biro FS pa rabi za 4 mesece naprej točne podatke kateri izdelki bodo šli v proizvodnjo. Na podlagi teh podatkov, koliko izdelkov in koliko vijakov za izdelek rabimo, izračuna terminski biro potrebno količino materialov za tisti artikel za eno tovarno in za določen mesec. Ti izračuni gredo nato za vse artikle in vse planske materiale. To ni majhno delo zlasti če upoštevamo več desetin različnih izdelkov in več tisoč različnih materialov. Nabava je izvršilec naloge, ki jo dobi od terminskega biroja in jo izvrši, če dobi nalogo pravočasno in točno. Kaj se zgodi, če zadnji mesec v tovarni spremenijo plan, ali ako prič-neio namesto vijakov 27/20 rabiti 30/20, ali namesto lepila v normativu, drugo lepilo, ki je sicer na skladišču, vendar pripravljeno za drug obrat ali artikel? Kaj se zgodi, če kupec zahteva naenkrat namesto zaskočnikov na vra- ta — ključavnice? Nastane lep nered. Nek material obleži na skladišču, ter nastanejo nekurantne zaloge, drugega pa zmanjka, ker ga je potrošil drug obrat ali drug artikel. Za urejeno in točno nabavo, mora biti urejena in organizirana proizvodnja ter postavljeni točni normativi. Naročilo mora biti tudi pravočasno, da se nabave lahko vršijo s pogodbami večjih količin, dosežejo rabati, nižja cena, nabavlja pri izvoru in ne v trgovinah. Predvsem pa mora biti rok 3-4 mesece skoraj pri vseh materialih iz uvoza, ker pač u-vozni postopek to zahteva. Komercialisti v nabavi pa tudi pri pravilnih in pravočasnih podatkih, ki jih prejmejo, naletijo na vrsto težav. V uvozu so sedaj največje težave v sredstvih, to je plačilu katero mora biti izpeljano pred naročilom. Zgodi se tudi, da je blago na carini, a ga carinik zavrne, ker je uvoznik navedel napačno šifro v prijavi o zaključnem uvoznem poslu in slično. Domač trg je pa tudi zelo »muhast«. Trenutno so cene »zamrznjene«, ter v nabavi že kar slutimo, da bo v februarju zmanjkalo dokaj materialov, ker jih bodo držali v skladiščih, računajoč na višjo ceno v aprilu. Ali pa pereča situacija, ki nastaja z nekaterimi uvoženimi materiali, ki se pri nas sicer prosto prodajajo, a jih sedaj ne bo nihče uvažal. Zgodi se tudi kjub zagotovilu, da je dobavitelj blago odposlal — pošiljke ni. Tako so se že izgubile tudi pošiljke iz uvoza. So tudi primeri, da tovarna enostavno preneha izdelovati nek artikel, ter prijavi »novega«, da doseže višjo ceno. V nabavi pa potem iščemo zadnje komade po celi državi. So pa tudi take cvetke iz našega vrta, da je paket okovja ležal pri vhodu obrata teden dni, nam pa so zagotavljali, da se bo ustavila proizvodnja. Ali pa nam je dala tovarna začetkom leta plan dobav po mesecih. V aprilu pa že prejmemo urgenco, zakaj zopet nova pošiljka tega, saj ga od februarja ne rabimo več. Pa tudi nalepke — etikete — na prejetih pošiljkah so bile pri dobavitelju napačne in v skladišču niso in niso našli desnih spon, dokler niso odprli vseh kartonov. No, pri preko 3500 raznih materialih se pač marsikaj zgodi. V letu 1971 je bilo preko 30 uvoznih poslov mesečno, ter za skoro 20 milijonov din dobav repromaterialov oz. več sto vsak mesec. Evidentiranih je bilo 11 zastojev v dobavah, ki so povzročili določene ovire obratom. V dveh primerih pa celo nekaj zastoja. V delu nabavne službe pa je skrita velika resnica, ki je v drugih službah ni, to je, da se vsaka napaka ugotovi in celo potencira. Tu se ne more zatajiti ali skriti, tudi izgovarjanje ne pomaga. Blago mora biti do datuma v količini in kvaliteti ter ceni v tovarni. Vsako odstopanje je takoj jasno in glasno znano. Zato se sliši — nabava je kriva. Jevšček Miloš Uspehi bodočih tehnikov v I. polletju tretjega letnika V sredo 19. t. m. je bila na Zavodu za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu druga redovalna konferenca Tehniške srednje šole lesnega in gradbenega oddelka. Na konferenci je bil zbran skoraj celotni predavateljski zbor s predstavniki matične šole KMRLP iz Ljubljane in predstavniki podjetij ter dijakov. Ugotovili so, da je od vseh treh razredov Tehniških šol naš oddelek najboljši, kar je nekako tudi razumjivo, saj so dijaki že tretje leto skupaj in so se že navadili na strokovne predmete, tako da sedaj že razumejo stroko, za katero so se odločili za vse življenje. Pa poglejmo, kako so se naši dijaki odrezali. V razredu je samo še 24 dijakov, čeprav jih je bilo na začetku leta še 25, vendar je en dijak izstopil. Od 24 dijakov je 16 dijakov pozitivno ocenjenih ali 64%. Negativne ocene pa ima 8 dijakov ali 32%. Neocenjen je 1 učenec ali 4%. Uspeh je v primerjavi s prvo redovalno konferenco isti. Ce pogledamo uspehe po predmetih je slika sledeča: 1 negativno oceno imajo 4 dijaki 2 negativni oceni imata 2 dijaka 3 negativne ocene imata 2 dijaka Največ slabih ocen je iz angleškega jezika in matematike po 4, iz slovenskega jezika 2 negativni, sušenje lesa 2 negativni, nemščina in tvoriva po 1 negativna ocena. Vedenje naših dijakov je dokaj primerno, kljub temu pa imajo štirje dijaki oceno iz vedenja prav dobro. Sodelujte redno v svojem listu Pet minut s PUREBER RUDOLF — Koliko časa ste že pri podjetju? — Kmalu bo minilo 16 let odkar delam v Novolesu. Seveda nisem bil vsa ta leta v Straži, ker sem pred priklučitvijo Opremalesa k Novolesu delal kot tapetnik v tapetniškem oddelku Opremalesa. Čeprav tam ni bilo vedno najboljše, sem na delu vztrajal. Včasih je zmanjkalo dela in smo odhajali na dopuste ali pa so nas premeščali v druge oddelke. Odkar pa delam v tapetniškem oddelku tovarne stilnega pohištva, i-mamo vedno dovolj dela in to je kar prav. Če je dosti dela, se človek prijetneje počuti, ker ga ne tarejo skrbi, kako bo jutri ali pa kakšna bo plača. samoupravljalci — Imate kakšne želje? — Seveda, moja največja želja je, da bi se Novoles še naprej tako razvijal in pa da bi se osebni dohodki popravili vsem, ki imajo trenutno še prenizke, tako da bi bili vsi zadovoljni, kot sem trenutno tudi jaz. BRUS CIRIL — V Novolesu sem odkar je bila ustanovljena tovarna stilnega pohištva. Vseskozi delam v tapetniškem oddelku. Opravljam pač delo za katero sem izučen. Sem domačin iz Vavte vasi in ne bi rad menjal službe, ker bi bilo potem to pogojeno z daljšo vožnjo. Sicer pa močno dvomim, da bi dobil kje boljše delo. S plačo sem tudi zadovoljen in nima smisla menjavati. Pureber Rudolf in Brus Ciril v tapetniškem oddelku tovarne stilnega pohištva — In kako ste zadovoljni z osebnimi dohodki? — S plačo sem zadovoljen in nimam pripomb. Ravno tako tudi z delom, ki ga opravljam. Trenutno tudi nimam želje, da bi menjal službo, ker sem z delom in plačo resnično zadovoljen. Prav tako pa mi je všeč tukaj tudi zato, ker imamo mesečne kolektivne sestanke, na katerih se pogovorimo o vsem, kar nas zanima in tare. O zalogah, o proizvodnji in tudi o tem, kako trenutno stojimo na trgu s svojimi izdelki. Človeka vedno veseli in ima resnično zadoščenje, če vidi, da so izdelki v katere je vložil veliko svojega dela, na trgu cenjeni in iskani. Kolektivnih sestankov včasih nismo poznali, pogrešali pa smo jih vsi, to vidimo šele sedaj. — Kakšni so vaši delovni pogoji v katerih delate? — Delamo v eni izmeni, se pravi samo dopoldne, popoldne pa imamo prosto. Res je sicer tudi to, da je včasih precejšnja stiska, a če se človek zatopi v svoje delo, še ne opazi, kaj se okoli njega dogaja. — Kdaj je bilo za vas najtežje v tovarni? — Sigurno takrat, ko je požar uničil tapetniški oddelek in smo se preselili v barako, ki na našo srečo ni pogorela. Drugače ne vem kam bi šli. No, stanje se je kmalu normaliziralo in sedaj imamo zopet kar v redu delovne pogoje. 1. decembra 1971 se je upokojil Dušan Dular, naš dolgoletni sodelavec. Zadnje njegovo delovno mesto je bilo žago vod j a na novi žagi. Bil je marljiv delavec, vzoren in dober delovni tovariš. Da pa je bil priljubljen tudi pri svojih sodelavcih, govori tudi to, da je bil izvoljen v razne organe samoupravljanja. Dolgo časa je bil Dušan predsednik upravnega odbora podjetja Novoles, član odbora za medsebojna razmerja, član centralnega delavskega sveta ter predsednik organizacije ZB. Dobrih 15 let je delal v našem podjetju in zdaj, ko je odšel v zasluženi pokoj, je povedal: »Živel sem s kolektivom, ko se je le-ta šele začel razvijati iz primitivnih starih žag v velikega lesnega giganta. To je tudi lep dokaz, da sem delal v dobrem kolektivu, ker samo takemu uspe, da se dvigne tako visoko. Ponosen sem, da sem delal med takimi ljudmi in težko mi je sedaj, ko po tolikih letih zapuščam delovne tovariše. Vedno sem bil s srcem in dušo za Novoles, vesel sem bil, če je podjetju šlo dobro in težko mi je bilo, če ni bilo vse tako, kot hi moralo biti. Še vedno bom zasledoval uspehe podjetja in veselilo me bo, če bom videl, da se širi, veča in napreduje.« Tovarišu Dušanu Dularju ob odhodu v pokoj, želimo še veliko veselih uric in dosti zdravja. Uredniški odbor — Kaj mi lahko poveste o Kraigherjevi nagradi, ki jo je prejel naš glavni direktor? — Mislim, da je nagrada prišla v prave roke, saj kot vem naš glavni direktor Jože Knez posveča ves svoj čas le rasti in vzponu podjetja. Obenem pa se mi zdi, da je ta nagrada tudi priznanje celotnemu kolektivu Novolesa za njegovo uspešno delo. Okoume (Aucomea Klaineana Pierre, družina Burseracae) Že dalj časa se v našem lesnem kombinatu pojavlja to ime. Mnogi tega lesa ne poznajo, kdor ga pa pozna, pa verjetno niti ne ve veliko o njemu razen, da raste v Afriki. Naziv okoume (izg. okume) označuje danes najčešče uporab j eno trgovsko ime za les, ki so ga po odkritju lokalno in na evropskem trgu enostavno imenovali gabon. Ime pa je dobil po državi Gabon v zah. delu Afrike ob ekvatorju. Danes prištevamo to drevo s 30 - 40 m višine k naj lepšim drevesom za-hodnoafriškega deževnega tropskega gozda. Na ugodnih svetlih rastiščih doseže v višno tudi do 60 m pri premeru od 60 - 100 - 180 cm. Pri nas rabimo okoume v glavnem za izdelavo vezanih plošč, 15% okoume-ja pa uporabljamo za sedeže pri gugalnikih. Drugje pa ga uporabljajo še pri izdelavi karoserij, v gradnji letal in ladij. Posebno pa delajo iz okoume-jevega lesa predale, kovčke in otroške vozičke. Ker je brez smole in vonja ter ima lepo teksturo, je svetli okoume - posebno iz Španske Gvineje, najčešče uporabljen les za zabojčke v industriji cigar. Njegova nadaljna pred- Vi vprašujete, mi odgovarjamo Uredniški odbor bi rad vpeljal v naš časopis novo rubriko z naslovom »Vi vprašujete, mi odgovarjamo«. To rubriko smo pred časom že hoteli vpeljati v naše glasilo pa ni prišlo v uredništvo prav nobeno vprašanje, na katero bi lahko odgovorili. Največkrat dobijo naši delavci popačene ali pa netočne odgovore na svoja vprašanja. Marsikdaj pa so ta vprašanja take vsebine, da bi s pravim odgovorom odgovorili večji skupini ljudi. S tem bi se izognili tudi napačni informiranosti. Tem pojavom bi se radi izognili, zato je prav, da se vsakdo, ki ga tare kakršnokoli nerešeno vprašanje, obrne s tem neposredno ali pa preko skrinjice (ki visi med vsakim obratom) na urednika, ki bo poskrbel za najbolj pravilen in točen odgovor in ga tudi z vprašanjem vred objavil v tovarniškem glasilu. Seveda pa morajo biti vsa vprašanja s polnim in čitljivim podpisom. Nihče naj se ne boji, da bi zaradi tega čutil kakšne posledice. Nazadnje nas bo vse to samo veselilo, da naši ljudje iščejo odgovore na svoja vprašanja tam, kjer jih bodo tudi najlažje in najbolj popolne dobili. Uredniški odbor nost je njegova trajnost pod vodo, zaradi česar pride v poštev tudi pri vodogradnji. Kot celulozni les pa da okoume 40% izkoriščanje in dobimo rumenkasto celulozo. V začetku 90 let prejšnjega stoletja se je pričel izvoz okoumeja na pobudo takratnega francoskega guvernerja v Gabonu g. Chavannesa. Njemu gre zasluga, da se je prva pošiljka zasidrala v Hamburgu. Čeprav okoume, posebno v Franciji, ni bil več nepoznan les, do takrat v francoski lesni industriji zanj ni bilo interesa. Po tej prvi pošiljki se je uvoz razvijal zelo vihamo. Pred prvo svetovno vojno, leta 1913, je Evropa uvozila 150.000 ton okoumeja, pred drugo svetovno vojno, leta 1937, 408.000 ton in leta 1966 že 887.000 ton okoumeja. Naše podjetje je dobilo prvo pošiljko okoumeja aprila 1970 in sicer 10.000 ton. Sprva smo ga uporabljali le za izdelavo vezanih plošč, zdaj pa nekaj tudi za sedeže pri gugalnikih. Ves tropski les ali eksote, kakor ga pri nas imenujemo, prihaja k nam z ladjami različnih družb. Vso to robo kupujemo direktno od proizvajalcev. Od Kopra, Trsta in Reke pa ga k nam vozijo z vlaki. Srečanje — Dober dan, kako si kaj praznoval novo leto? — Ja, tako kot zdaj! — Kako to misliš? — Saj veš, da ne smem piti. — Aja! — Kaj pa pijačo, še kaj nosijo noter? — Ne, vsaj zadnji dan starega leta je niso. — Potem pa je to že velik napredek. — Brez dvoma velik, saj je niso nosili, ampak vozili! Dve iz Novolesa Borba proti gripi Iz zaupnih virov smo izvedeli, da se naši ljudje strašno boje gripe. Vsakodnevno se zdravijo z domačimi zdravili (s »šnopcom« ali vinom, odvisno od okusa posameznika). Baje je skupna cena teh »zdravil« tako visoka, da bi se še najbolj zdravih prijela gripa, če bi izvedeli to številko. Delovni prekrški v lanskem letu Komisija za izrekanje ukrepov je v lanskem letu imela veliko dela. To pa pomeni, da naši ljudje niso preveč spoštovali reda pri delu v podjetju. Največ kršitev delovnih dolžnosti je bilo zaradj neopravičenih izostankov na delo ali pa bežanje z delovnega mesta brez vednosti nadrejenih. Alkohol je tudi botroval precejšnemu številu kršitev delovnih dolžnosti. Marsikdo ne more in ne more razumeti, da ne sme prihajati pijan na delovno mesto, ali pa se opiti med delom. Tak delavec ne sme o-pravljati svojega dela, ke lahko pride do hujše nezgode. Najdejo pa se v podjetju tudi posamezniki, ki ne ločijo razlike med tujo in svojo lastnino. Precej je tudi kršitev bolniškega reda in pa površno opravljanje dela. Komisija za izrekanje ukrepov je zaslišala 79 kršiteljev del. dolžnosti. 28-im je izrekla opomin, 14-im javni opomin, 19-im zadnji opomin, e-nega pa je komisija za izrekanje ukrepov izključila iz del. organizaci. je Novolesa. Sedem primerov je bilo takih, za katere so člani komisije smatrali, da se jih lahko oprosti Največ kršitev delovnih dolžnosti je imela tovarna ploskovnega pohištva. I. konferenca sindikatov občine Novo mesto I. konferenca sndikatov občine Novo mesto bo 26. februarja 1972 v Novem mestu. Konferenco sestavljajo delegati izvoljeni v sindikalnih organizacijah, člani občinskega sindikalnega sveta in nadzornega odbora ter predsedniki in tajniki strokovnih odborov in komisij. Osnovne sindikalne organizacije bodo volile delegate po ključu, ki ga določi občinski sindikalni svet, praviloma pa mora vsaka osnovna sindikalna organizacija izvoliti po enega delegata. Konferenca bo tematska in bo obravnavala živi jenske in delovne pogoje zaposlenih v občini Novo mesto. Delegati morajo biti izvoljeni do 14. februarja 1972. Šport Tekmovanje za Fricov pokal ČRMOŠNJICE — V dolenjskem zim-sko-športnem središču je bilo tekmovanje gozdarjev in lesarjev Dolenjske za Fricov memorial. V veleslalomu se je pomerio 21 tekmovalcev, pokal pa so osvojili gozdarji, ki so samo za eno desetinko prehiteli svoje tekmece. V ekipni konkurenci je prvo mesto osvojil par No-volesa Medle in Rebernik. Rezultati — posamezniki: 1. Medle (Novoles) 27.2, 2.Bobnar (GO Straža) 28.2, 3. Serini (GG N. mesto) 38.7 4. Rustja (GG N. mesto) 29.0 5. Rebernik (Novoles) 29.8 6. Goleš (Novoles) 30.8, 7. Legan (GO Straža) 30.9, 8. Knez (GO Črmošnjice) 31.2, 9. Japelj (Novoles) 32.0, 10. štor (GO Straža) 33.6 itd. Ekipno: 1. Novoles (Medle, Rebernik) 57.0, 2. GG uprava (Serini, Rustja) 57.7, 3. GO Straža (Bobnar, Legan) 59.1, 4. Novoles II (Goleš, Japelj) 62.8, 5. GO Črmošnjice (Knez, Šebenik) 68,3 itd. Tekmovanje za Fricov pokal: 1. GG Novo mesto (Bobnar, Serini) 56.9, 2. Novoles (Medle, Rebernik) 57.0 sekund. Rep. prvenstvo Slovenije v orijentacijskem teku na smučeh za starejše pionirje Osnovna sola Vavta vas je prevzela organizacijo slovenskega prvenstva v orientacijskem teku na smučeh za starejše pionirje in pionirke. Tekmovanje bo 19. februarja in ga bo prenašala tudi televizja. Čast organiziranja tega tekmovanja je pripadla osnovni šoli Vavta vas zato, ker so na lanskoletnem državnem prvenstvu v orientacijskem teku na smučeh zasedli prvo mesto, pionirke pa drugo. Leta 1970 so se tekmovanja tudi udeležili samo so tekmovali izven konkurence. Imeli so smolo, kajti če bi tekmovali v konkurenci bi bili tudi prvi. Osnovna šola Vavta vas je letos kupila prenosno vlečnico za katero je prispevalo sredstva tudi naše pod-jetje. Pionirji se zato tudi najlepše zahvaljujejo kolektivu Novolesa. Obenem pa bo Novoles prispeval sredstva tudi za startne številke, ki bodo nosile znak podjetja Novoles. Pionirji vabijo vse prijatelje zimskih športov, da si to zanimivo tekmovanje ogledajo. 13. februarja bo sindikalno prvenstvo Dolenjske v smučanju v Črmoš-njicah. Vabljeni! Od 18. — 19. februarja bo na Starem vrhu nad Škofjo Loko 13. republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev. Tega tekmovanja se bodo udeležili tudi naši tekmovalci, ki so že v tekmovanju za Fricov pokal pokazali kaj znajo. ČESTITKA Kolektivu IMV-ja iskreno čestitamo ob izidu prve številke tovarniškega glasila »Kurir«. Uredniški odbor Mladinski klub v Straži Na zadnjem sestanku mladinskega kluba v Straži, so njeni predstavniki razpravljali o dokončni ureditvi prostorov v katerih je klub, o dejavnostih kluba in o delovanju dis-co cluba. Vsi so se strinjali, da se prepove vstop v prostore kluba vsej osnovnošolski mladini. Mladinska organizacija smatra, da je osnovnošolska mladina dovolj okupirana z učenjem, da bi se lahko udeleževala zabav in dela v Mladinskem klubu, obenem pa ima osnovna šola tako pestro obliko izvenšolskih dejavnosti v okviru pionirske organizacije, da lahko vsak osnovnošolec najde tam svojo zabavo in delo. TRIM šport za vsakogar Kino Straža 5. in 6. februarja ameriški barvni film LOVEC NA KRVAVE NAGRADE 12 in 13. februarja ameriški barvn film TETOVIRANI 26 in 27. februarja ameriški barvni film BEŽI ČLOVEK 19. in 20 februarja ameriški barvni film KRVAVA OBALA Za novoletno nagradno križanko je prišlo nekaj čez sto rešitev. Izžrebani so bili tile srečni reševalci: 1. nagrada 100 din Krštinc Jakob TVP 2. nagrada 60 din Palčič Jože TVP 3. nagrada 40 din Janc Mija uprava ZAHVALA Ob težki izgubi najinega sina Dušana se najtopleje zahvaljujeva sindikalni podr. TDP za darovani venec ter sodelavcem za izrečeno sožalje in pomoč v teh težkih trenutkih Strabič Pepca in Stevo Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Marjan MAZNIK, Izdaja delavski svet Lesnega kombinata »NOVOLES« v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto Nagradna križanka PADCI VALUT Vek KEM. OZ. I TA LITIJ SINJSKA GRA JORR POPEVKA, KI JE ZASTOPALA JUG. HA EVROVIZIJSKEM 1 - ■ N ' ► DEL TSEBNE lAHDEROBL OVA RAZLič 5AM0UAS. rtonvMLu /970. L. VOLT- amper VROČA VODA J 00 M2 prva ČRKA ABECEDE VRSTA ČOPASTE PAPIGE VRSTA PAPIGE LOGAR KAREL PRIBOR NDA OMER ESSEN IVANČIČ RUDI • > E) EGIE-BOG KOKOŠJI GLAS VISOKO -ŠOLEC KRPA M. IME SOGLAS. ČUT ZA STVARNOST ZRCALO LESENA POSOOA TROPSKA RASTLINA RIMSKA 6 IVAN DARE napravil PRITISK ir. MESTO DEL SRAJCE REDKO KINE KRAJ eRl POREČU ILOVICA VODJA C *0 GESLO ERAH. REVOLUC. PUCCIN- OPERA MARUAOTJ ODER POLITIK. MORO LIVARSKI IZDELEK HUDE SANJE TALE SAMO JUR *N%%! ARISTOTEL (LJUBK) RIMSKA 4 VZORNIK SAMO ONE TURČIJA BARU DAN V TEDNU ZADAJ 1 TAVČAR OBČ.LJUO- ODBOR DEL VOZA TRENJE ž?m. DEBEL JE (NEMŠKO) DELEC NEGATIV. ELEKTRIKE m INOUST OTTO MOTORJEV 6 IN 25 ČRKA ABEC IZUMITELJ BRZOJAVA SARAJEVO MAVEC m BARVA kart Wz W£j ji. SIRIJ 9 \ A X MEDMET OEL OBLEKE JAP TFLOl/MC m TOMAŽ (DOMAČE) ELE- 1ENT VULKAN NA minoanau igoonjev/no AASEN GOZDNA ROGATA ŽIVAL MAKED- NARODNA heroina u < -•* SAUl X V T • % /\ KAB L 1 IA ffitčA ROGATA ŽIVAL gr rJOR DUŠKA PRAVLJICA Prebivalec 06 ATLANTIKU BELGIJSKA LETALSKA DRUŽBA w NORDIJSKI URAZ^ZA SMUČI SODELAVEC „KAJEElA" BOONE IZDELOVALE V/JOLIN IZ CREMOKIE hinotoočA SKUPINA /■CANKAR RIMSKA 6 TOVARNA ZDRAVIL V BEOGR. IME najboljši ČRNI PREMOG S£SrAWL RJVANČlČ M ZNAMKA AVTOM.