LIKI SE NIKA 
ZAČNE 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 7. avgusta 2008 • Leto XVIII, št. 32 
Manjšinski radijski programi 

ZELO PRIVLAČEN MEDIJ 
Kljub hitremu razvoju v zadnjem desetletju, se vloga radijskih programov ni zmanjšala, kvečjemu je medij dobil novo, kot bi aktualno rekli, dodano vrednost. Spoznanje velja za državne, mišljen je geografski in ne politični termin, regionalne in lokalne radijske programe. Spremenil se je odnos do branja časopisov in revij, poslušanja radijskih oddaj in spremljanja televizijskih programov. Bralci so kritični in skozi to optiko izbirajo časopise in revije; zaradi napredka tehnologij, ko lahko radijske postaje spremljamo že na prenosnem telefonu in zavoljo zelo širokega spektra ponudbe, se je spremenilo ravnanje poslušalcev. In sicer imajo radijske postaje in tudi 


posamezne oddaje zdaj manj k novinarskemu odgovoru na zavezana, da mora v svojih ci imajo vsak dan nekaj več kot stalnih ali zvestih poslušalcev, vprašanje, kakšna je na Mad-programih poskrbeti tudi za 8 ur radijskega programa (Radio več je tistih, ki po naključju po-žarskem, v Avstriji in Sloveniji spored v jezikih avstrijskih 2 Agora); hrvaška manjšina ima slušajo oddaje tedaj, ko so jih pri-manjšinska radijska ponudba. narodnih skupnosti. Slovenski le nekaj minut več kot 12 ur protegnile z vsebino, ki jim je blizu. Poleg drugih informacij, se pri radijski spored na Koroškem grama tedensko; Madžari le 2 Razume se, da takrat, ko je nekje pisanju oslanjam na dva vira: je na primer del te obveze. uri in štirideset minut na teden; večja naravna ali druga nesreča, »ORF oddaja premalo v jezikih Česa podobnega avstrijske Čehi imajo na srednjem valu odstotek poslušanosti osrednje manjšin«, NOVICE, št. 29, Celo-manjšine, ki živijo na Duna-1476 uro in četrt programa na postaje poraste in enako lokal-vec, Avstrija in »ORF je premalo ju, nimajo. (Imajo Slovenci teden, na UKV dve oddaji skupaj nega radia. Za primer je lahko emitirao na jeziku Slovencev, v Budimpešti? opomba avtor-50 minut in enkrat na teden 25 nedavno neurje, ki je zajelo Čehov i Ugrov« – ORF ima pre-ja.) Sicer so oddaje v češkem, minut radijskega programa, navelik del Slovenije. Pomembno malo sporeda v slovenskem, slovaškem in madžarskem menjenega otrokom; štajerski vlogo je imel Radio Slovenija, češkem in madžarskem jeziku, jeziku, ki jih ORF oddaja na Slovenci nimajo svojih radijskih ki je poročal iz večine krajev in HRVATSKE NOVINE, št. 30, Že-srednjem valu, in to ponoči. oddaj, kar je edinstven primer v posebej lokalne postaje, ki so se lezno, Avstrija. Članka sta na-Štajerski Slovenci pa nimajo Evropi. Svoje oddaje pripravljajo približale prizadetim naseljem pisana po sprejeti odločbi zvez-niti tega.« Zvezni komunika-še Slovaki in Romi. Večina manjali območjem. Nekaj dni po ne-nega komunikacijskega senata, cijski senat je analiziral spored šinskih oddaj je na UKV, nekaj urju sem od večjega števila ljudi ki je potrdil pritožbo, po kateri med januarjem 2006 in junijem pa na Radiu 1476 -srednji val. slišal, da se je posebej izkazal je premalo ponudbe na radiu 2007 in ugotovil, da sta ponudba Pogled na shemo razkrije, da Murski val, ki je imel poročeval-in TV za manjšine v Avstriji. Pri-in obseg oddaj v jezikih manjšin imajo poleg koroških Slovencev, ce, ki so pokrili ves prostor, se tožbo je pred enim letom sprožil nezadostna. Ocena se nanaša vsebinsko pestre oddaje Hrvati, oglašali iz prizadetih krajev in se mag. Marjan Pipp, predsednik predvsem na Dunaj in štajerske denimo vsakodnevna kratka pogovarjali s prebivalci. Centra avstrijskih narodnosti na Slovence. poročila, oddaje o kulturi, glas-V želji, da nekoliko daljši teore-Dunaju. Za ponazoritev razmer v Avstriji, bi in mladim namenjen spored. tično uvod ni odvrnil bralcev, »Avstrijska radiotelevizija je na Madžarskem in v Sloveniji, Razen izjem so oddaje na UKV naj preidem k bistvu, in sicer kot javna ustanova po zakonu nekaj podatkov: koroški Sloven-dolžini, le nekaj ponovitev je na srednjem valu. Na Madžarskem imajo obsežnejši program Hrvati – regionalni Studio Pécs 
– Slovenci pa 8 ur tedensko iz Monoštra in v nedeljo pol ure iz regionalnega studia v Győru. Zdaj je zagotovljena ustrezna slišnost UKV oddajnika v Porabju in na Goričkem. Prekmurski Madžari imajo iz lendavskega centra RTV Slovenija vsak dan 18 ur in 15 minut programa na UKV in srednjem valu, s čimer je prekrito dvojezično območje in precejšen del Madžarske, vključno s Porabjem. Tu se vidi/sliši velik razkorak med Porabskimi Slovenci in prekmurskimi Madžari, čeprav naj bi državi na osnovi pogosto omenjenega sporazuma iz leta 1992 težili k zagotavljanju posebnih in enakih pravic obema manjšinama. Če bo denar, bo po novem letu iz Monoštra na teden 24 ur slovenskega programa. Tako je z narodnostnimi radijskimi programi, kjer se s skoraj idealnimi razmerami ponašajo prekmurski Madžari (enako italijanska manjšina v Sloveniji) in deloma Slovenci na Koroškem, manj so zadovoljni Slovenci na Madžarskem, medtem ko so na najslabšem Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Seveda kaže poudariti, da so manjšinski radijski programi samo en, toda pomemben segment v informiranju narodnosti in o narodnosti. Zelo važno in strokovno slabo raziskano je vprašanje, koliko in kaj o položaju manjšin poročajo večinski, zlasti osrednji ali vsaj regionalni mediji. 
Ernest Ružič fotografija: Karel Holecz 
2 



Francek Mukič: ČRNOŠOLEC – GARABONCIJAŠ 

Pred dobrima dvöma mejsecoma je Radio Slovenija dau skoro petnajst minut mesta za knigo Črnošolec/Garaboncijaš, stero je napiso Francek Mukič, vödana pa je bila pri založbi Franc-Franc iz Sobote. Nisterni so si knigo lekar že doj prešteli, zato ka je najprvle na sveklo prišla v našon slovenskon jeziki z Gorenjoga Senika, zaj, dvej leti kesnej, pa eške v knjižnoj slovenščini, kak Črnošolec. Tou je taša kniga, ka od nas piše, od sega toga, ka se je z nami godilo pa kak se je godilo pa kak lagvo je bilou, eške najbole med drugov bojnov pa duga leta po njoj. Tisti, ka v Porabji živejo, do v njoj dosta toga naleci spoznali, zato ka so sami vse tou doživeli ali pa, hvala Bougi, samo čüli od starejši pripovidavati. Spodi leko doj spreštete, kak je Radio Slovenija z velkin poštenjon od te knige gučo. Eške več – Francek Mukič je sam eden mali tao svoje pripovesti prešto. Lekar je tou sploj oprvin bilou, ka se je na glavnon slovenskon radiomi čüla naša rejč, napisana v knigi. 
ske šole. Kakor smrt v Bergmanovem filmu Sedmi pečat igra šah z vitezom za življenje, tako dva prijatelja preigravata zgodovino, igrata s časom za zgodbe. Osrednje gibalo je mladi, zagonetni Marci. Še dandanes naj se ne bi vedelo, zakaj so ga ustrelili in kdo je ubijalec. Dokumentov ni, ker so jih v arhivu uničili, govorice in legende 
o njem pa so kontradiktorne. Morda naj bi bil dvojni vohun, jugoslovanski in madžarski. Morda je padel kot žrtev stalinističnih čistk, ki so prizadele veliko Porabskih Slovencev. Mnogi so bili po zaporih, mnogi so izgubili življenje, veliko pa jih je bilo izseljenih v notranjost Madžarske, večinoma samo 
zato, ker so bili zavedni Sloven-ci ali pa so »simpatizirali« za priključitev k Sloveniji. Mukič opiše s presenetljivo dramatičnostjo recimo, kaj so počeli »avoši« (izg. ávoši), pripadniki madžarskih policijsko-vojaških enot, znani po brutalnem delovanju, kakršnega je v Jugoslaviji izvajala OZNA, »Oddelek za zaščito naroda«, nekakšna tajna policija. Tudi z literarnega stališča izstopa zgodba o tem, kako policijski »seciranti« kar vsem na očeh razkosavajo Marcija na navadnem vozu ter se pred starši igrajo z njegovim izrezanim srcem ... Avtor vplete v zgodbe vse, kar nekako poganja življenje, ne le nasilje, ampak tudi ljubezen, strah, a tudi pogum, ne le surovost države ter njenih političnih potez, ampak vse tisto, kar človeka stisne v past usode. Mukičev Črnošolec od
likuje pripovedovalska razgibanost, prehajanje iz zgodbe v zgodbo, časovni preskoki so funkcionalni in literarno trdni. Pestrost dopolnjuje povrhu vsega kopica porabskih besed. Prav zaradi tega proti koncu knjige nekajkrat zmotijo, zdi se, da dobesedni navedki aktivističnih govorov na povojnih partizanskih mitingih za priključitev Porabja k Sloveniji 


oziroma tedaj k Jugoslaviji ali so jih z zborovanj poslali tedanjim politikom. Temu naj bi se avtor raje izognil z neko bolj literarno intervencijo. V celoti gledano je roman Črnošolec, čeprav Mukičev prvi obsežnejši literarni tekst, gotovo eden zanimivejših v aktualni slovenski literaturi. Pa še nekaj besed o že omenjeni nadnarečni, porabski različici Črnošolca – o Garaboncijašu, ki je po času izida starejši. Razlik je več, ne le v idiomih ali v običajnem spremnem aparatu. Pomembnejša formalna razlika je zlasti naslednja. V starejši, porabski izdaji najdemo spremno besedo Milana Vincetiča, v mlajši, knjižno-slovenski izdaji pa le nekaj stavkov na zavihku. Žal – saj ravno to, o čemer Vincetič širše piše, potrebuje tukajšnji bralec. Mukičevo literarno delo Vincetič namreč objektivno, resda zelo naklonjeno ovrednoti v kontekstu sedanje slovenske književne ustvarjalnosti, hkrati pa razpre pogled na razmere v Porabju samem. Predvsem velja, da je v porabščini, natančneje -v govoru Gorenjega Senika, v kateri je napisan Garaboncijaš, nekaj nedoumljivo lepega, skrivnostnega, arhaičnega. Hkrati pa je tudi dokaz, da ta jezik premore tudi literarno oblikovano besedo v vsej svoji polnosti. 
Peter Kuhar 
Založba Franc-Franc iz Murske Sóbote je ena tistih, ki daje veliko poudarka slovenskemu izvirnemu leposlovju. Sredi marca so v Ljubljani predstavili romaneskni prvenec z naslovom Črnošolec. Napisal ga je Francek Mukič iz Porabja na Madžarskem, v Ljubljani šolani slovenist. Mukič je sicer bolj znan kot avtor Madžarsko-slovenskega frazeološkega slovarja, Slovenske slovnice v madžarščini ter Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskega slovarja, krajša leposlovna dela pa je objavljal le občasno, v zbornikih porabske literarne ustvarjalnosti in podobno. O romanu Črnošolec – Peter Kuhar. 
Roman Črnošolec je nekaj posebnega že po tem, ker je to prvo delo pri nas, ki ima dve jezikovni verziji, pa nista prevoda. Knjiga je najprej izšla leta 2005 v porabskem narečju, z naslovom Garaboncijáš, letos spomladi, sicer z lansko letnico izida, pa tudi v knjižni sloven-ščini. Poleg tega ne gre za enostaven prenos iz enega idioma v drugega, saj se déli med seboj tudi sicer nekoliko razlikujeta. Branje v knjižni slovenščini, tu in tam obarvani s porabskimi besedami in frazami, je pač lažje, čeprav je porabščina že sama po sebi skrivnostna in se ji, zdi se, snov v Črnošolcu še bolj prilega.  Roman je napisan razgibano, pretresljivo in zvečine tudi zelo spretno. Gradivo zanj so dogodki, o katerih obstajajo dokumenti, a tudi legende, ljudska mistika in govorice, ki med ljudmi v Porabju krožijo še dandanes. Presenetljivo, za pisca tudi nekoliko tvegano je, kadar nastopijo resnična dejstva z resničnimi ljudmi, avtor pa jih ne prikrije, ampak večinoma operira s pravimi imeni. Roman ali - raje - povest, kar se zdi žanrsko bliže, tako postane neke vrste dokumentarec, ki skozi literarne in resnične osebe spregovori o zelo zapleteni podobi krajev in ljudi, globoko zaznamovanimi z zgodovino, po prvi svetovni vojni pa tudi z obmejno lego. Porabje je povrhu vsega tudi politično in narodnostno občutljivo področje, kjer so se križali meči različnih vojska in lomili interesi mnogih držav, pa naj gre za Slovence, Nemce ali Madžare, avtohtono prebivalstvo Porabja. -V drugi polovici 20. stoletja je bilo sedem porabski vasi obdanih z eno najstrašnejših meja, kar si jih je mogoče zamisliti. Zaprto območje je bilo obdano s stražnimi stolpi in bodečo žico, da kmetje niti na lastna polja niso smeli brez dovolilnic in oboroženega vojaškega spremstva, kaj šele da bi prosto prehajali recimo do sosednje vasi. Obdobje v romanu sega širše, za nekaj stoletij nazaj, vendar je največji delež in pomen dan prejšnjemu stoletju, pravzaprav najbolj črnim časom po drugi vojni, to je obdobju stalinistične strahovlade. Avtorjeva narativna metoda je zanimiva: zgodba se plete skozi šahovsko igro, v kateri se pomerita neki učitelj in arhivar, ki pripravljata učbenik zgodovine za porab-

Zakaj smo Porabski Slovenci takšni, kakršni smo? 
Skozi stoletja zaničevani s strani večinskega madžarskega naroda, vendar še kako cenjeni od istih ljudi kot najboljša delovna sila na ogrskih tleh. Še tako utrujeni ljudje na madžarskih veleposestvih niti enkrat niso zamudili ob poznih večerih, da ne bi bili večglasno zapeli svojih milih porabskih viž. Zakaj smo največkrat preskromni, da ne rečem pohlevni, po drugi strani pa znamo biti tudi še kako pikri, ko se nekateri norčujejo iz nas, kaj neki žlobudramo v tej vendski spakendranščini. Kaj hitro se najde kak korenjak, ki jim ravno tako osorno zabrusi nazaj, da če Porabci pozabimo madžarski jezik, bomo pač govorili slovensko, vi pa boste najbrž lajali, če pozabite svojo madžarščino. Kako je to, da če se dva Porabca, ki se prej nista poznala, srečata v nekih oddaljenih madžarskih krajih in po eni uri dobita občutek, kakor bi bila bližnja sorodnika in se poslovita s prijateljskim poljubom? Zakaj Porabci slovenski gučimo, ljudje v matični domovini pa slaski? Zakaj smo bili med drugo svetovno vojno tako dovzetni za nemškutar¬stvo in madžaronstvo? Zakaj so med vojno vihro morali skorajda vsi maloštevilni porabski izobraženci prebegniti v matično domovino? Nekaterim pa so bili celo usojeni smrtonosni streli, med njimi tudi nesrečnemu Marciju Lončarju. Zakaj smo Porabski Slovenci takšni, kakršni smo? Štel bi si v veliko čast, če bi bralci našli vsaj nekaj odgovorov na tovrstna vprašanja v prvem porabskem romanu Črnošolec. 
Francek Mukič 

Porabje, 7. avgusta 2008 

3 




70 lejt folklore v Beltincaj 


»Prijte vsi, šteri ste od kolena menši pa od podplata vekši – z glasnimi gutami, friškimi petami ino trdimi mošnjami!« 
-so zvali lüstvo v krajini med Mürov in Rabov več stau lejt na gostüvanje. Ranč s tejmi rečami so čakali goste na 38. mednarodni folklorni festival v Beltince med 24. pa 27. julijom. Pred skoro štiridesetimi lejtami 
so si nisterni pri beltinskoj folklori vözbrodili, ka bi fajn bilau, če bi vsikšo leto napravili festival za folklorne skupine iz Slovenije pa sausadnji rosagov. Že na začetki so pozvali skupino iz naši Sakalauvec, od tistoga mau pa je vsikšo leto gorstaupila najmenje edna skupina iz Porabja. V par lejtaj je festival eške vekši grato, prišle so na priliko folklore iz Bosne, Francuskoga, Španjolskoga pa eške iz Kanade tö. Na zadnjom dnevi festivala je vsigdar bila revija (szemle), na šteroj so se slovenske skupine trüdile nutpokazati, ka znajo, ka naj bi vöodebrali najbaukšo. Letos so prvi den festivala posvetili sedemdesetim lejtam beltinske folklore, štera je edna najstarejši takši skupin nej samo v Prekmurji, liki v cejloj Sloveniji. Za tau priliko so oprli na beltinskom gradi edno razstavo, štera s pomočjauv stari kejpov nutpokaže delo pa živlenje prekmurske skupine. Pred sedemdesetimi lejtami je profesor Vilko Novak pauzvo eričnoga poznavalca plesov Franceta Marolta v Prekmurje, pa djenau v Beltince. Tam sta badvagorziskalaMatijoKavaša, v krajini poznanoga plesca pa tamburaša. V tisti cajtaj je v vesi že igrala Beltinška banda, z legendarnimi Miškom Baranjo pa z bratami Kociper. Profesor Marolt je je nagučo, ka naj napravijo folklorno skupino, pa tak gordržijo prekmursko instrumentalno 

muziko pa plese. Profesor je plese na papér tö dojspiso, ka bi se je leko indri v rosagi tö navčili. Nej je dosta cajta minaulo, folklora iz Beltinec je začnila ojti po festivalaj. Oprvin v Maribor, sledik pa so gorziskali tihinske rosage tö. (Če ne štejemo, ka je tistoga ipa Jugoslavija eške vküper bila.) Veuka vrejdnost beltinske folklore je bilau tau, ka so leko lidge indri v Sloveniji spoznali prekmurske plese pa muziko, šteri so v drügi krajinaj do tistoga mau skoro neznani bili. V Beltincaj so se plese zvekšoga včili eden od drügoga. Zdajšnja predsednica Kulturno-umetniškoga drüštva Beltinci, Lizika Zadravec se na tiste čase tak spominajo: 
»Mi, petnajset lejt stare deklice smo prišle plesat s starimi gospaudami, ka so bili stari 40-45 lejt. In te so uni nas vrteli, kak je trbölo. Če si znau plesati s starim plesalcom, si biu dober, če si pa nej znau, si mogo vkraj oditi. Gda nas nekak sto kaj nauvoga navčiti ali pa kakši ples plesati, te pravim, čakaj, ka zaprem oči, pa samo do nogé delale ali pa tejlo. In te mi zaplešemo, kak smo se navčili od tisti starcov. Mladi se zdaj že mogauče bole včijo na kakši stopaj, mi smo nej. Nas so ovi primlili z rokami, mi smo tak plesali, kak so nas moški vodili.« 
Gda je štirideseta oblejtnica beltinske folklore bila, te so eške takši tö plesali, šteri so že na začetki cüj valon bili. Beltinška banda - z goslaroma bratoma Kociper -je pri folklori več kak šestdeset lejt špilala, če rejsan je erični muzikant Vlado Kreslin pri svoji koncertaj v Ljubljani ž njimi tö vküper igro. Na žalost so stari muzikaši gnes že na drügom svejti. Folkloro v zadnji deseti lejtaj sprevaja mlada Marko banda, štere člani so se zvekšoga včili pri staroj bandi. Plesi, štere pleše beltinska folklora, so prekmurski ravenski plesi. Te so nej dosta ovaški od plesov drügi krajin v Sloveniji. Na priliko tkalečka je eden takši ples, šteroga samo tü poznajo pa šteroga so plesali člani tkalskoga ceha. Ples »po zelenoj trati« pa ma takšo melodijo, ka poznajo Vaugri v Prekmurji tö. Profesor Mirko Ramovš, čednjak za slovenske plese iz Ljubljane, šteri slejdnja lejta dosta pomagajo pri beltinskoj folklori tö, pravijo, ka so vsi te plesi od indri prišli, eden je nej v toj krajini iz zemle vözraso. Lidge so je vidli, pa je začnili po svoje plesati, so jim dali svoj pečat, svoj temperament. Tak so gratali prekmurski, ali če škemo, porabski plesi. Edna folklorna skupina pa nüca nošo, gvant tö. Gda je beltinska folklora v osemdeseti lejtaj dobila evropsko nagrado za svojo delo v ljudskoj umetnosti (s tejm so sami v Sloveniji zvün ljubljanske skupine Marolt), so daublene peneze ponücali za tau, ka so gorziskali, kakše gvante je lüstvo v beltinskoj krajini nosilo. V tistom cajti so v ravenski vesnicaj eške dosta takši gvantov pa stari kejpov meli. Gnes ma folklora tri fajte noše: edno bejlo laneno s konca 19. stoletja, delavno nošo iz djenau tistoga cajta pa svetešnjo, štero je lüstvo samo na gostüvanjaj ali k meši nosilo. Gostüvanje pa je ranč tista šega, štero je beltinska folklora dostakrat nutpokazala, pa so z nje film tö redili. 
najgir lidgé eške makedonske plese tö vidli, goslarski večer pa je tö nej faliu. Beltinska folklora je bila prva v Prekmurji, gratala pa je pelda za dosti drügi takši skupin. V Prekmurji gnes dela 27 vözraščeni pa 17 mlašeči folklor. Njina najvekša naloga je tau, ka se plesno znanje prejkda iz generacije v generacijo. Zakoj pa vsigdar 

Na letošnjom festivali so z veseldjom gledamo plesce? na prvom dnevi skupine iz Zatau, ka vsikši rod malo ovak Prekmurja pa Porabja vküper pleše. Plesi pa se leko plešejo svetile 70. rojstni den beltinske v ovaški formaj tö, na priliko, folklore. Nut so pokazale plesno gda kakše šege pa navade tradicijo krajine med Mürov nutpokažejo. Tau je leko in Rabov, s štere so nej steli gostüvanje ali žetva, glavno vönjati Madžare v Prekmurji je, ka naši stari prekmurskotö nej. S tremi plesami so se porabski plesi furt v nauvoj nutpokazali porabski plesci z postavitvi na oder pridejo. Gorenjoga Senika tö. Dvoriške Dokeč se plesi ne pozabijo, na beltinskom gradi se je eške nika ostane od indašnjoga napunilo z lidami. Depa nej sveta naši babic pa dejdekov. samo prvi den. Na festivali, -dmšteri je trpo do nedele, so leko 

VII. mednarodna likovna kolonija v Monoštru 

Od 6. do 15. avgusta poteka v Monoštru v Slovenskem kulturnem in informativnem centru VII. mednarodna likovna kolonija, na kateri sodeluje 9 umetnikov iz Slovenije (Goce Kalajdžiski, Endre Göntér, Metka Kavčič), Madžarske (Péter Baky, Péter Borsos, Kata Karácsony), Italije (Klavdij Palčič, Paolo Kervischer) in iz Srbije (Mirko Molnár). Soorganizatorja desetdnevne kolonije sta Zveze Slovencev na Madžarskem in Galerija-Muzej v Lendavi. Umetniki se ob ustvarjanju spoznavajo tudi z Monoštrom in Slovenskim Porabjem. Iz del kolonije se pripravi razstava, ki jo ponavadi odprejo novembra, in se pripravi tudi katalog. Vsak umetnik podari organizatorju svojo sliko, ki bogati zbirko, ki – na žalost – še nima stalne galerije. 
Porabje, 7. avgusta 2008 

4 



Znauvič so si želeli slovenski program


V zadnji lejtaj nas na Slovenskoj zvezi iz vse več vogrski krajov iščejo, ka želijo meti slovenski kulturni program, najbole iščejo folklorne skupine pa goslare. Tau se razmej tü, k 
tomi nej trbej razmeti rejč pa itak leko má veseldje kakšenkoli narod. Letos smo pá prejk pet pozvanj mogli nazaj prajti zatok, ka so dvej odrasle folklore v tej (po)letni mejsecaj mele zavolé nastopov pri Slovencaj, mlajši so bili v taboraj, ovak je pa tau čas, gda si lüstvo privaušči cajt za počivanje nindrik indrik. Halastó je mala ves od Krmedina naprej prauti županiji Zala. Prejdnji vesi so 26. juliuša planirali vaški den, gda so si želeli slovenski kulurni program pa mlade futbaliste tü. Zakoj ranč v tau vesi? V januari je bijo en velki projekt v trinajsti vasaj, gda so nas organizatorji prosili, naj porabsko borovo gostüvanje pokažemo nota v enoj maloj vesi, v Halastó, s kulture pa večer na zaklüčnom kulturnom programi v Szarvaskendi. Borovo gostüvanje smo vküper sprajli zvekšoma s slovenčarskimi lidami, goslare smo pa mogli v pausado prositi z Goričkoga. Nejmam se šegau valiti, depa tau borovo gostüvanje ške gnesden spominajo, ka hvali vse lidi, steri so si pripravili maškare pa se njim je nej vnaužalo nota zravnati, ali stere ženske so tiste fajnske fantje spekle pa spejvale. Velko borovo gostüvanje trinajst vesi v Szarvaskendi bi prej brezi Gorički lajkošov pod vodstvom Stanka Črnka bola pokapanje bilau kak pa gostüvanje. Oni so taum tašno karažnost naprajli, ka so je skur pred vsak

šo kučov steli pogostiti. No, nas 
Slovence so taum v Halastóni 
trno lepau gora prijali, so bili 

fejs srečni, ka ena taka mala ves je dobila tašni karažni, fejs dober zimski program. Nej bi prajla tau pri sakalauvskoj folklori v Szarvaskendi, nej bilau zavole publike, v njij so sploj nej ostali lejpi spomini. Gda se je župan zglaso za program na vaški den, sam si tak mislila, naj deta tiste dvej skupine, stere sta si v zimi tau prislöjžile. Etak smo šli že tretji vikend vküper folklorna skupina ZSM Sakalovci pa ljudski pevci pa godci Drüštva Gorički lajkoši. Za futbal so se pa na prvo rejč vzeli gorejnjisenički podje, stere nam je vküper spravo Vili Nemet, v Halastóni pa vodo ekipo Balaž Bajzek. Oni so se špilali petkrat, vsakši vsakšim, šlau je za brsanje, nej pa sto je najbaugši. Iz dvej vörnoga kulturnoga programa smo Slovenci dobili trifrtale vöre. Sakalauvski folkloristi so meli za program lejpe, vesele pa redno dobro nota navčane plese. Lepau se držijo na odri, enga drüga gledajo, pazijo na vsakši svoj stopaj, so skoncentrirani, djujkati že tü znajo po porabskom. Tak brodim, ka dosta deja pri kvalitetnom programi tau tü, ka mentor Zoran Domjan sam tü skur furt pleše z njimi, nikdar se ne dá tröjcati, gdakoli pa gdekoli je potrejbno z dobre volé nota stane. Dostakrat, kak zdaj tü, če bi on nej pleso, bi nej mog-li gora staupiti s štirimi pari. Ka je sakalauvska folklora tak leko vözrasla, zvöjn prejk deset
letnoga rednoga strokovnoga dela mentora pa mladi se pri uspešnom (sikeres) nastopi največ šté, ka majo živo muziko. Plesi té valajo nika, če se plešejo z dobro volauv, nasmejano. Tau dobro razpoloženje (hangulat) zvöjn fude, stere že par lejt vlači v Sakalauvci Boris Velner, dosta zdigne boben s svojim bobnarom Brankom Baumanom iz Prekmurja, steri je vsikdar dobre volé. Med dvema spletoma plesov so pa s svojimi veselimi prejkmurskimi pesmimi me »davali« Gorički lajkoši. Spejvanje zvöjn fude nikak posebno popestri igranja na lüdske škeri, kak so kosa, ribaš, grable pa ejber. Lidgé mujs morajo poslöjšati. Tau je pa ške plus, ka je vse té pevke pa pevce Baug gli na tau stvauro. Gda so goslarge malo štijmali pred nastopom, je lüstvo na dvauri z eno vüjo že z njimi bilau. Med programom v dvorani so ji nisterni z laumpi pa očami pošlöjšali, tejlo se njim pa tak li ujckalo, nisterni bi se vejn najraj na paté postavili pa zavrteli. Gorički lajkoši so mislili, ka vejn nisterni döjn razmejo slovensko rejč, ka so ji tak pozorno poslöjšali. Kakšen kvaliteten program smo dali Slovenci, tak kulturno se je držo domanji narod. Tau smo tü dobro leko vidli, ka ena mala vogrska samouprava kelko možnosti ma, kak leko pogosti nastopajoče. Nej slobaudno pozabiti, Porabski Slovenci tü samo zatau mamo maudoš, ka smo manjšina na Vogrskom. Depa kormanj (vlada) de nas samo dočas držo za manjšino, ka mo meli svoj djezik, ka mo svoj djezik gounčali tü, nej samo nika malo razmeli ali lepau spejvali ali plesali. Čas bi bijo, če vsi, steri se držimo, čütimo za Porabske Slovence, sami pri sebi na tejm redno začnemo zmišlavati, nej ka bi kesnau bilau. Leko smo ponosni, ka smo s svojim djezikom, kulturo, šegami, djestim... ovakši kak drügi narod, tau je samo našo, ka nam niške ne more vkraj vzeti, samo mi sami. Tau smo leko vidli zdaj v Halastóni tü, kak so štimali slovenski program. Organizator Tibor Balaskó mi na znanje dau na drügi den, ka je narod bijo fejs zadovolen s programom, posebno s slovenskim, na sterim se je vidlo, poznalo, ka členi skupin redno delajo, probajo, v njigvi očaj so več kak amaterske skupine. S strani Slovenske zveze, ejkstra v svojom imeni, se trno lepau zavalim za vse lepote pa doživetja vsejm nastopajočim, obadvöma mentora pa goslarom. 
Klara Fodor fotografiji: J. Illés 

Porabje, 7. avgusta 2008 

5 




Pri nas se ne konča, liki se nika začne 

Na Slovenskom dnevi v Andovci so v kulturnom programi nastaupili členi Kulturnoga in umetniškoga društva Budinci. Tau, ka oni majo društvo, smo samo dva mejsaca nazaj zvedli, gda smo v Budinci špilali mali nogomet. Te smo si tak zmislili, ka njij pozovemo, vejpa če smo mi nej znali od njij, te drugi so je ešče tö nej vidli. KUD Budinci ma enga aktivnoga člana, šteri pleše, igra, če trbej, te popejva, špila nogomet, leko bi pravo, enga univerzalnoga človeka, šteri vsigdar tam pomaga, gde trbej. Tau je Vendel Žido. Njega sam spitavo malo od društva, malo od samoga sebe. 
• Vendel, gda ste ustanovili KUD Budinci? 
»Društvo smo ustanovili pred dvajstimi lejti, zdaj nej davnik nazaj smo meli dvajsto obletnico. Samo žau, osemnajset lejt nazaj je nej bilau aktivnoga dela. Na obletnici smo te vidli, ka se fanj drüžiti, ka je tau dobro pa lejpo za naš kraj. Te smo si tau prajli, dočas de se tau dalo, pa mo meli volau, dočas mo delali. Tak je te gledališka skupina zdaj že dvej, trij lejta aktivna, folklora pa zadnjo leto nazaj.« 
• Člani društva ste vsi iz Budinec? 
»Večina je iz Budinec, mamo pa ešče člane iz Mali Šalovec pa z Dolejnec.« 
• Kakšne skupine mate v društvi? 
»Folkloro, gledališko skupino pa ljudske pevke.« 
• Sto vas vodi ali vči? 
»Predsednica je Darja Bedič iz Budinec, pa tudi ljudske pevke ona vodi. Vodja folklorne skupine pa gledališke skupine je Suzana Škodnik iz Mali Šalovec, ona je po poklicu učiteljica.« 
• Kak sam te gledo, ti si univerzalen, zato ka plešeš, igraš, pa sam te v igri ešče čüjo popejvati tö. 

»Navadno sem, če dje kaj trbej pomočti, paulak. Vsigdar 
sem emo volau za tau, samo 


časa sem emo menje. Zdaj mi pa že čas bola dopüšča, zato ka doma smo že bola vse kaj tanaprajli, pa hčerka že tö odrasla. Tak mislim, ka vse, ka za ves leko napraviš, je fanj, če pomoreš pa si paulak.« 
• Vidlo se je na odri, da ste nastopali, ka vi tau rejsan z veseljom delate, ali je tau tak? 
»Rejsan bi tau leko pravo za sebe, pa za vse, ka delamo v taum društvi. Pa tüdi vala tau za tiste, šteri so zvüna drüštva, pa nam pomagajo. Rejsan delamo z dobro volauv pa z veseldjom. Najbola nas pa tau veseli, gda vaščanom, publiki veseldje spravimo.« 
• Tak vejm, ka ti nogomet tö špilaš. 
»Ešče špilam, dapa že nej tak kak prvin. Istino, prvin sem tö nej vrhunski igralec bijo, dapa zato sem redno igro. Zdaj sem že bola samo tak paulak pa pomagam dečkom organizirati. Dapa če tak pride, te ešče zato gorpotegnam kopačke.« 
• Ti tak živiš, kak bi vsakši mogo. Nega vejn tašnoga kedna, ka bi nej üšo na pohod, nej? 
»Probam tak živeti, pa probam tau drugim tö priporaučiti, naj bi tak živeli. Žau, tau pri nas na Goričkom čas ne dopüšča. Vüpajmo, ka mo gnauk vsi meli več časa za tau. Če gledamo naprej, tak mislim, ka se splača te čas, ka si ga vzemamo za tau, ka bi zdravo živeli.« 
• Ka misliš, zaka smo do tejga mau tak malo stikov meli eden z drugim, če gledamo dvej vasnice Andovce pa Budince? 
»Če nazaj mislim, te dja tak mislim, ka meja je bila tisti faktor, ka nas je laučila. Po mojem vse tau bi se že moglo zgoditi pred dvajstimi lejtami, ka se meja odprejo, pa bi tau baukše bilau za našo ves pa za vašo ves tö. Vej pa obadvej vesi sta odmaknjeni bile v svoji državi. Dapa vüpam, ka je ešče nika nej kesnau. Tak vidim, ka vse de v pozitivno smer, če gledamo te naše skupne prireditve. Če pa gledam te slovenski den v Andovci, te leko povejm, ka je tau bilau vrhunec sodelovanja.« 
• Tau sodelovanje med vasnicama se je nej uradno začnilo, bola se je začnilo med lidami, pa samo potistim se je med organizacijami, nej? 
»Najbola je vejn rejsan tau, ka zdaj smo se tisti lidgé najšli, šteri škemo sodelovati, pa s toga nej meti koristi. Tau je tak špontano prišlo, pa vüpam, ka de vsigdar več lidi. Dostakrat je tak, ka mali lidgé leko kaj velkoga napravijo. Kak je edna na pohodi pravla: v Andovci pa v Budinci se ne konča, liki se nika začne.« 
• Gnako sva stariva pa prvin itak sva se nej srečala. Če si nazaj mislim, našo sodelovanje se je vejn te začnilo, gda smo se lani vzimi na meji srečali, ka sam z autonom vezno, ti pa Dušan sta mi pomagala. Tam smo telefonske številke vömenili. 
»Mogauča telko lejt trbelo, ka se praviva človeka srečata. Tau je bila sreča v nesreči. Če bi ti nej vezno, mogauče, ka bi te nej tak sodelovali.« 
• Ka misliš ti od tauga, ka pri nas v Andovci, v Porabji mlajša generacija že slabo guči materni jezik? 
»Gda prejkdemo k vam, tau vidimo, ka edni znajo malo, samo sram je gučati, da pa začeš se z njimi pogučavati, se pa trüdijo. Tak ka je umrla slovenska rejč fejst v Porabji, pri mladi generaciji. Dapa dja tak mislim, ka do se nazaj začali včiti. V tejm do na velko pomauč medsebojna srečanja pa prireditve, drugo pa tau, ka že sem čüjo, ka vse več mladi Porabcov odi se k nam na Goričko delat. Pa slovenski jezik de se sam od sebe obdržo.« 
Vendel, dja kak tebi, tak drüštvi dosta uspehov želim, pa vüpam ka še dugo, dugo lejt mo tak dobro leko vküp sodelovali kak zdaj. 
Karel Holec 



Porabje, 7. avgusta 2008 

6 

»Eške dosta kaj znamo« 



Slamokrovstvo 


Gda pomislimo na staro prekmursko ižo, si včasi pred oči namalamo kejp male niske cimprane iže s slamnatov strejov. Inda so vse iže bile s slamov pokrite, gnes den jij 
pa najdemo bole malo. Neka jij leko vidimo v Filovskih pa Strejovskih goricaj, v Lendavskih goricaj, pa tü pa tam na Goričkom eške tü štera stoji. V tisti časaj, gda eške nej bilou pokrivačkoga cigla (čerpnjé) pa moderne »bramac« streje, je biu vsakši pavar slamokrovec (tisti, steri s slamov pokri
va strejo), zatou ka si je mogo popravlati strejo nad glavo. Gnes den slamokrovcov skoron več nega. Ges sam dva najšla. V vesi ob Ledavskom jezeri Krašči stoji turistična kmetija Ferencovi. Tü je vert gospod Anton Kous, šteri mi je dosta znau povedati o tom, kak so inda strejo s slamov prekrivali, pa eške pokazati mi je znau, kak se tou dela. Gospod Kous pravi, ka je tou pri njij tradicija. On se je toga dela navčo od svojoga očo, pa tak je tou šlou od kolena do kolena. V 

panonskom svejti je slamnata streja bila prisotna vse od naselitve ali od tistij časov dale, gda so lidgé začali v ižaj živeti, pa so si mogli nekak strejo napraviti. Gospod Kous pravi, ka se je pri nas slamokrovstvo najbole prekinilo tam nindri v 70-tij ali 80-tij lejtaj 20. stoletja, gda so naši lidgé za
čali fejst v Avstriji delati, pa si velke pejneze slüžiti. Te so začali streje z vsem drügim prekrivati. Slamokrovstvo njim je dosadno gratalo, drago je bilou, zatou ka takšo strejo trbej dosta popravlati, stari meštri so mirali, mlade nej brigalo in tak pravi, ka je prišlo do »ekonomske in miselne zapostavljenosti in s tem prekinitve«. Slamnata streja je bila znak siromaštva. Njemi se je tou nej vidlo, zato se je li trüdo, ka bi tou nikak ponovno oživelo. Po dosta prošnjaj, štere je pošilo na ministrstva pa podobne inštitucije, njemi je gratalo. Tak so na kmetiji Ferencovi na Krašči meli delavnico slamokrovstva, štero je on vodo. Malo prakse njemi je falilo, pa je pouzvo par starejšij lüdi, šteri so njemi pomagali pri včenjej. Bilou je sedem učencov, pa dva od njij sta odprla s.p. (samostojno podjetništvo/egyéni vállalkozás). Tou sta Golnar v Sovjaki in Škodnik v Fikšincaj. Ta šola ali delavnica je trpela 20 mesecov, pa v tom časi so prekrili vse pozdravne pa oglasne table v občini Cankova. Velki problem je dobiti »šopo« (prečesano, pripravleno pa spucano slamo). Uvažali so jo z Madžarske tü. Neka pavrov se je pa v tistom časi tü odločilo, ka do pomagali, pa so posejali po 20 do 30 arov rži. Takša slama je tüdi najboukša, ržena, ka najduže trpi. Najprlej trbej slamo prečesati, vse ročno z takšimi velkimi lesenimi glavniki. Probali so vsefelej, eške z obračalnikom za senou (rendsodró) so probali česati, liki nej dobro bilou. Ročno je eške skouz najboukše. Glavna šker pri deli pa je »ravnjača«, tou je takša nazobčana deska, štera se slame fajn prime pa jo vö ravna, odzvüna na streji, ka te fajn vövidi. Vse je pod enim koutom, tak poševno. Nüca se eške dosta vsega: škarce za obrezavo, klejšče pa najbole takša mala lestvica, štera se na sleme dene, te gda mešter ne more nikam stoupiti, ka te tom gor stoji, ka leko delo zgutauvi. Turistična kmetija Ferencovi je znana tüdi po tom, ka je 13 let zapored organizejrala etnološko prireditev – prikaz žetve in mlatitve pa lüpanje kukurce. Za prikaz mlatitve in žetve so na 40. Radgonskom senji dobili 1. nagrado. Zdaj toga pri njij več nega. Majo pa ešče itak možnost pokrivanja s slamov, šteroga se pri njij leko navčite. Že prlé sam Vam pravla, ka dva učenca že samiva delata. Ges sam enoga ziskala in tou je Drago Škodnik s Fikšinec. On je delo v Avstriji, pa je tisto delo püsto, ka ga je gospoud Kous s Krašč notri napelo, ka se je pri njem vönavčo. Te je pa doma začo delati. Napravo si je velko skladišče (raktár) za slamo, štero ma vse fajn pod mrežami (háló). Velki problem je, pravi, pri materiali. On svoje žito seja, liki ma skouz nekše nevoule. Te gda sam pri njem bila, njemi je glij vdarilo v njivo, tak ka njemi je žito vse ta ležalo, nej ga pa mogouče posišiti bilou, ka vrejmen tü nej pravo bilou. Tak ka nej glij najbole zadovolen, pa ne vidi prihodnosti v slamokrovstvi. Dela pa neka drügoga, ptičje ižice pa krmilnice. Glij po tej ptičjij ižicaj je Drago tudi najbole znani. Leko ga srečamo na vsakšoj rokodelskoj tržnici ali na kakšom senji, ka proba kaj odati. Slamokrovstvo je eške ena rokodelska spretnost, štera se pomali zgibi. Kak pravijo meštri, prihodnosti nega, mladih ne zanima, tak ka se bojimo, ka de vse vküper enoga dneva odišlo v pozabo in zamrlo. 
Jasmina Papič 
(podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract 
– 
tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 

– 
2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) 




Porabski grbanji 


Porabje, 7. avgusta 2008 


7 



NAŠA ZLATA 
RIBICA 

Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi 

ŽETEV 


pa eške same sebe nej. 

- Pomalek, edna naj guči. Vej pa melete kak trgé stari mlini vkü-	Zlata ribica pa je bila vesela, ka je nej trbelo nikšne čalerije naprej per, - ji je zmirila. vzeti. Brezi toga je rešila mlade nevoule. Tou pa je dun nika vrejd-
Na, tak so se dun dola stavile. Zdaj je te edna povedala, ka 	no, ka nej? čakajo na pšenico pa je nega. Une so pa lačne gé. Kak bi Miki Roš 
Tiüča je gratala. Mlade glavé so začnole broditi, ka njij je škela prajti. 


Lidge brezi vode bi nej mogli živeti. Na, pa ribe ranč tak. Pa tau tö pravijo, ka bi brez gestija tö nej mogli živeti. Najbole pa brezi krüja. Na, ribe tö morajo nikaj gesti. Une gvüšno, ka svojo žetev nemajo. Depa leko, ka se kaj zgodi, gda lidge žetev držijo. Leko, ka kaj od žetve v potok tö spadne. Tou se ne godi vseposedi, depa pri potoki zlate ribice se gvüšno godi. Godi vsikšo leto. Neje poznano, ali je tou leko kakša stara šega. Pa tou tö nej, kak dugo se že tou dela. Tou, ka pšenico mečejo v vodou. Vsikši človek tou naredi, šteri je pri potoki žetev obredo. Nej dosta, nin dvej ali pa tri prgišče nut v vodau liči. Od toga, kak so ribe rade zatoga volo pa ranč nej trbej gučati. Leko povejmo, ka zato majo une tö vsikšo leto žetev. Pa nemajo ednoga mejtera poula. Depa žetev dun majo. Nej dugo nazaj je pri potoki znouva žetev bila. Edno leto stare ribe so oprvin vidle, kak pšenica nut v vodou kaple. Tak je bilou prvi den pa drugi den, tretji den, štrti den tö, pa eške peti, depa šesti den se je vse dola stavilo. Zgotovili so žetev. Mlade ribe so zaman čakale, gda pšenica v vodou spadne. Nej pa nej so se mogle včakati. Pa so se začnole pomalek koriti na lidi, ka njim ne mečejo pšenico v vodou. Tak na glas so se čemerile, ka je tou prišlo na vüje zlate ribice. 
- Ka je gé za nevoule, - ji je pitala. - Ka se pa korite? Edna prejk druge so začnole gučati, ka je gé. Tak, ka ji je niške nej razmo nej gratale takšne nevoulaste. 
-Tak je tou, mlade moje ribe. Žetev je vsikšo leto, depa neje vsikši den prejk cejloga leta. Zato te mogle na njou čakati ka de kleti znouva žetev. Pa po tistom leko znouva pšenico dobite, - njim je tumačila zlata ribica. 
-Sto de čako edeno cejlo leto? Zdaj škemo pšenico, zdaj smo lačne, - so začnole znouva raščati edna prejk druge. 
Tak na glas so se drle, kak bi je stoj škeu vö iz vode potegnoti. Ka naj zdaj naredi 
zlata ribica? Kak je naj zmiri? Kak naj njim nut v glavou vdari, ka je žetev gotova? 

-Pojte vö iz vode pa si ziščite pšenico. Gvüšno je kakšno zrno spadnolo na zemlo. 
Male ribe so se dola stavile. Edna več nej raščala. Gledale so zlato ribico. Nejso mogle vörvati, ka njim je tou pravla. Pa ranč una, una, zlata ribica, ka je čelejrska pa trno čedna riba. 
-Vej pa venej mrgémo. Mi ne moremo biti venej. Ka pa takše sumarije gučiš, -so jo spitavale, depa bole pomalek pa nej edne prejk druge. 
-Nikšne sumarije ne gučim! Srečne bojte za té dar, ka nam ga davlejo lidgé po staroj nepoznanoj šegi. Če pa stera ške kaj več pa naj si vzeme, depa tou leko trno drago plača, - se je že obrnola, ka de vkraj plavala. - Leko s tejm tö, ka go več nede. 
Lüblene moje, dragi moji, gelte, kak je inda lepou bilou. Šou si v bauto, si küpo, ka je trbelo, pa je vse v redi bilou. Na, včasin si na kaj mogo malo duže čakati, depa dun si doubo ali doubila. Gnesden je vcejlak ovak. Gnesden je vcejlak naoupak, nej samo ovak. Kak najbole prvo trbej povedati, ka gnesden drugi brodijo namesto mene, namesto tebe, namesto nas. Gučim najbole resno! Gnes človek več ne kipüvle tisto, ka njemi trbej. Gnesden človek küpi tisto, ka njemi reklame povejo, ka njemi trbej. Eto je prišo vküper z novinami pa ednim pismom cejli küp prospektov od stou pa edne baute. V njij se leko vidi, ka so edni bole fal od drugoga. Na, tou se ne vidi, liki tou vsikša bauta za sebe guči. Pa skur vsikši nam šké povedati nikaj takšnoga: 

-Samo za vas smo naprajli vse najbole falo! Samo za vas leko pri nas dobite najboukše za najmanje pejnez. V naši bautaj za vas odavlemo z lübeznijo. 
Zmejs med prospektami je vsigdar bar eden, ka ponüja kakšno tehnično blago. Vsefele žage, klapače, tapače, lopate pa vse takšo. Na, človek nagnouk gora pride, kak njemi tou vse trbej. Vej pa brezi toga ne more živeti! Vej pa piše: 
-Vse za vaš doum pa držino! Pri nas dobite vse, ka de vaš doum bole topeu pa srečen. 
Ja, vsi tisti, ka nam té kataloge ponüjajo, nas majo trno radi, samo za nas brigo majo, naj nam bou lepou pa nejlepše na svejti. Lidge, kak moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa njim vörvlejo do groba pa eške tadale. Zato je naš ram pun vsega tistoga, ka nam trbej ali pa nam sploj nej trbej. Tak je eto küpila cejli komplet klapačov pa tri tapače. Gda sam njoj pravo, ka klapače pa dvej tapači že mamo doma, se je skur dola svadila. 
-Ge mam brigo, ka falo küpim, ti pa me spitavleš, če nam tou trbej! Gnesden trbej brigo meti, ka je vse tak drago gé. Tou sam trno dobro küpila. 
Pa je tadale küpila eške škarce za drejve rezati, pa drejv sploj nemamo. Je küpila tegline za cejli mali varaš korin pa klüče za šrajfati, ka ji je gé puna kuča pa je eške privlejkla domou farbo za petoun, pa nika takšoga nemamo za farbati. Depa najbole naprej valoun je tou, ka je vse tak nebesko falo. Zato njoj nika ne smejm prajti, ka se ge v tou ne razmejm. Leko, ka se ne razmejm, depa gda na sronjek poglednem, dun nika vidim. Če je eške mojoj mami za šankrejt pucati dojšo eden detergent, je gnesden tou več nej mogouče. Vej pa več tam nemam mesta, ka bi se normalno dola vseu pa tisto delo, ka se na sronjeki dela. Tam gestejo nikšne rece, pa glažeki pa šprickance pa škatülice in škatüle. Vse zatoga volo, naj šankrejt bou kak laboratorij. Tou pa zato, ka nam tak na teveni tumačijo v reklamaj, kak skrb trbej meti, naj bakterije preminejo. Dun mo dugo živeli! V kopalnici smo indasvejta vsi meli edno žajfo pa eden šampon. Boug moj, vej pa samo moja tašča Regina, trno čedna ženska, ma na stalažaj pa v košaraj edno pettresti fele losionov, balzamov, tonikov, žajfic, šampounov pa ka je eške takšoga. Kak bi nej mejla, če pa njoj reklame na teveni gučijo, kak je tou dobro gé za njou. Depa tou je samo eden mali tau velke nevole, ka nam je delajo reklame na teveni pa reklame po pošti. Od toga, kak jo reklame noure redijo bi vam leko gučo dneve pa dneve. Kak tisto, ka je tapreštejla, kak nikšen jogurt črvou vrači, če ga pigeš vsikši den. Pa so ga na akciji odavali. Küpila si ga je za tri mejsece vküper. Na pa je nin za eden mejsec črvou prajlo, ka je jogurt že stari gé pa njoj je začno leteti vö iz nje zar pa naprej. Depa nika nej! Samo ka je falo bilou pa je nika nej, če se je pokvaro, ka je stari grato. Gda sam tou čüo, sam začno iskati po reklamaj, ka leko stoj pamet tö odava. Pa nej mujs, ka je trno fal. 
Miki 
Porabje, 7. avgusta 2008 


PETEK, 08.08.2008, I. SPORED TVS 
6.55 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA 
ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKH MEST: LJUBLJANA, 12.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 BRIDKOSTI TROPSKEGA OTOKA, FRANC. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI 
– HIDAK, 15.45 MEDVEDEK, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE, 16.25 MAKS, DANSKA NAD., 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 TV POGLED, 17.35 SLIKE IZ SEČUANA: SVILA, 17.45 MOGOČNI STROJI, AM. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, TV POGLED, 
20.00 BLISK, TV NAD., 20.30 ŠTEVERJAN 2008, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: MARATONCI, 
0.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.08.1990, 0.30 MOGOČNI STROJI, PON., 1.20 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL 
PETEK, 08.08.2008, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.55 ŠPORT ŠPAS, 11.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.08.1990, 11.40 PODOBA PODOBE: FARAONSKA RENESANSA, 12.05 DUHOVNI UTRIP, 
12.30 OLIMPIJSKI SPREHOD, 13.30 PEKING: ZAČETEK POLETNIH OLIMPIJSKIH IGER, 18.00 SLOVENIJA DANES -REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: JOŽE HUDEČEK, 20.00 HOROVO OKO, BRAZILSKA DOK. SER., 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 22.30 ČUVAJ PARKIRIŠČA, KITAJSKI FILM, 0.25 NOVO ŽIVLJENJE, AM.-MEHIŠKI FILM, 1.55 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 2.40 INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 09.08.2008, I. SPORED TVS 

6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.30 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 14.20 SANJSKI HOTEL: ZALJUBLJENI NA MAVRICIJU, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.30 NA VRTU, 17.50 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 
19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 50 LET TELEVIZIJE: ŠOU BO ŠEL, 20.50 POLETNA POTEPANJA, 21.20 MALI OGLASI: JUBILEJ, TV NAN., 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 KLAN, TV NAD., 23.30 LEPA ZA UMRET, ANG. NAD., 0.35 ZBIRALKA, FRANC. FILM, 1.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.08.1990, 
2.15 DNEVNIK, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL 
SOBOTA, 09.08.2008, II. SPORED TVS 

4.00 INFOKANAL, 4.55 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.25 LUNA NAD KAROLINO, AM. FILM, 0.10 ELVIS - ZGODNJA LETA, AM. NAD., 1.30 VSE PO PREDALČKIH, ANG. NAD., 2.25 INFOKANAL  
* * * 
NEDELJA, 10.08.2008, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 
10.20 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI: GLUHI ŠTUDENTI O PROBLEMIH IN TEŽAVAH, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: BOŽJO VOLJO SPOLNJEVATI - PORTRET DR. ALOJZIJA ŠUŠTARJA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 V DOLINI TIHI, DOKUMENTAREC O LOJZETU SLAKU, 14.20 HATARI, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.35 TV KAVARNA 
– ROGAŠKA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 
20.00 AVSENIKOV ZLATI ABONMA: POKLON EMI PRODNIK, 21.25 VEČERNI GOST: MICHAEL I. FOCK, 22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.45 2046, KITAJSKI FILM, 0.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.08.1990, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL 
NEDELJA, 10.08.2008, II. SPORED TVS 

3.00 INFOKANAL, 3.55 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 
21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 LILIJE, ANG. NAD., 23.10 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.50 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008) S.HRISTIĆ-I.OTRIN: OHRIDSKA LEGENDA, BALET SNG MARIBOR, 1.00 INFOKANAL  
* * * 
PONEDELJEK, 11.08.2008, I. SPORED TVS 

7.15 TEDENSKI IZBOR, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 MOGOČNI STROJI, AM. ZNANS. SER., 
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POLNOČNI KLUB, 14.35 ZADNJA TRAMVAJSKA POSTAJA, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS.,16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 
16.20 BISERGORA: VČASIH SMO DRUGAČNI, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: ŠPORT, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOV. KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. SER.,18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TV POGLED, 20.00 ŽELJKO KOZINC-HELMUT ANDICS KUGY -ROYAL DARJEELING, TV NAD., 21.05 SUŠNO OBMOČJE, AVSTR. NAD., 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 PISAVE, PON., 23.40 GLASBENI VEČER: NAJ NAM ZAIGRA SRCE! 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 11.08.1990, 1.35 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. SER., 2.30 DNEVNIK, PON., 3.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.35 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 11.08.2008, II. SPORED TVS 
3.00 INFOKANAL, 3.55 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 
21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 POPOLNA DRUŽINA, NAN., 22.10 ČRNO BELI ČASI, 22.25 MOJSTER IN MARGARETA, RUS. NAD., 
23.15 TV PRODAJA, 23.30 IN VENDAR SE VRTI, DOK. ODD., 23.55 50 LET TELEVIZIJE:VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 0.25 IME MI JE DAVID, AM. FILM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 

TOREK, 12.08.2008, I. SPORED TVS 
6.55 TEDENSKI IZBOR, 7.00 ODMEVI, 7.45 TV PRODAJA, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 NA POTEP PO SPOMINU, 11.05 KRONIKA MORSKIH LJUDSTEV, FRANC. DOK. SER.,12.00 VEČERNI GOST: MICHAEL I. F., 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 TEDENSKI IZBOR, 13.25 ŽELJKO KOZINC-HELMUT ANDICS:KUGY - ROYAL DARJEELING, TV NAD., 14.30 OBZORJA DUHA: PORTRET DR. ALOJZIJA ŠUŠTARJA, 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: LEONARDO DA VINCI, RIS. NAN., 16.10 RISANKA 16.20 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 16.30 IZGUBLJENI ZAKLAD FIDŽIJA, AVSTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 TV POGLED, 17.35 MEJICE, DOK. ODD. 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 KRTEK, RIS., 18.45 BINKO, RIS.,19.00 DNEVNIK,VREME, ŠPORT 19.55 TV POGLED, 20.00 MIŠKO KRANJEC-FRANCE ŠTIGLIC: STRICI SO MI POVEDALI, TV NAD., 21.20 SODBI JE BILO IME ZLOČIN, DOK. ODD., 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 KOMUNA G7 ALI UTOPIJA NA ROBU DRUŽBE, DOK. ODD., 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 12.08.1990, 0.25 MEJICE, DOK. ODD., 0.55 DNEVNIK, PONOVITEV, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
1.55 INFOKANAL 

TOREK, 12.08.2008, II. SPORED TVS 
3.00 INFOKANAL, 3.55 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 
21.00 
OLIMPIJSKI S5, 22.00 POPOLNA DRUŽINA, DOM. NAN., 

22.10 
ČRNO BELI ČASI, 22.25 MOJSTER IN MARGARETA, RUS. NAD., 23.15 TV PRODAJA, 23.30 DEDIŠČINA EVROPE: ARTHUR RIMBAUD, FRAN. DOK. ODD., 0.30 TRAGIČNA USODA PAMIRJA, NEMŠ. NAD. 2.00 50 LET TELEVIZIJE: TV KAVARNA -ROGAŠKA, PON.


 * * * 

SREDA, 13.08.2008, I. SPORED TVS 
6.55 TEDENSKI IZBOR, 7.00 ODMEVI, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.10 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.35 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 NA VRTU, ODD. TV MARIBOR, 13.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODD. TV MARIBOR, 14.00 SODBI JE BILO IME ZLOČIN, DOK. ODD., 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 6.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, PON., 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 TV POGLED, 17.40 ZGODBE NAŠIH GENOV, DOK. ODD. 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TV POGLED, 20.00 KAROL -PAPEŽ LJUDSKIH MNOŽIC, IT.-POLJS.-KANAD. FILM, 21.30 GLEDAMO NAPREJ, 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 BREZ REZA: DR. DRAGO OCVIRK -KRŠČANSTVO IN ISLAM V SODOBNEM SVETU, 23.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 13.08.1990, 23.50 ZGODBE NAŠIH GENOV, DOK. ODD., PON., 0.45 VZGOJA SRCA, FRAN. LIT. NAD., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 
2.35
 INFOKANAL 


SREDA, 13.08.2008, II. SPORED TVS 

3.00 
INFOKANAL, 3.55 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 POPOLNA DRUŽINA, DOM. NAN., 22.10 ČRNO BELI ČASI, 22.25 MOJSTER IN MARGARETA, RUS. NAD., 23.15 TV PRODAJA, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA - OTO PESTNER IN JAZZ CLUB GAJO QUARTET, 0.15 VOHLJAČ, ANG. FILM, PON. 2.30 INFOKANAL   


* * * 

ČETRTEK, 14.08.2008, I.SPORED TVS 
6.55 TEDENSKI IZBOR, 7.00 ODMEVI, 8.00 NA ZDRAVJE! 9.15 TEDENSKI IZBOR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 MIŠKO KRANJEC-FRANCE ŠTIGLIC: STRICI SO MI POVEDALI, TV NAD., 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK,15.45 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS. NAN., 16.05 RISANKA, 16.10 ZDAJ SEM SVOBODNA, KRATKI DOK. FILM EBU Z TURČIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: KONJENIŠTVO, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 TV POGLED, 17.35 JASNO IN GLASNO: PRIJATELJSTVO, KONTAKTNA ODD. ZA MLADE, 18.15 DUHOVNI UTRIP: OD INTELIGENCE DO MOČI ZAVESTI, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BENI IN FLORIJAN, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TV POGLED, 20.00 KAROL - PAPEŽ LJUDSKIH MNOŽIC, IT.-POLJS.-KANADSKI FILM, 
21.35 TEDNIK, 22.20 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.30 OSMI DAN, 0.05 PRIKRITI NASMEŠEK, ANG. TV FILM, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.08.1990, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.50 DNEVNIK, PON., 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL 
ČETRTEK, 14.08.2008, II. SPORED TVS 
3.00 ZABAVNI INFOKANAL, 3.55 PEKING: POLETNE OLIMPIJSKE IGRE 2008, 21.00 OLIMPIJSKI S5, 22.00 POPOLNA DRUŽINA, DOM. NAN., 22.05 ČRNO BELI ČASI, 22.25 MOJSTER IN MARGARETA, RUS. NAD., 23.10 TV PRODAJA, 23.30 HUJŠAJMO!, ANG. NAD., 0.15 LEGENDA O BAGGERJU VANCEU, AM. FILM, PON., 2.20 ZABAVNI INFOKANAL 
Župa »Kelnar, v mojoj župi je müja!« »Vej nede več dugo! Poglente, prouti njoj že plava pavok!« 
Po porodiŽena pita ginekologa: »Kak dugo po porodi z možoum neva mogla seksati?« Ginekolog odgovarja: »Vi približno kakše štiri kedne, on pa leko včasi!« 
Higiena Pištak pride k Djančini pa pravi: »Jaj, kak me zebé!« Djanči pa: »Küpi si spoudnje lače, higienske so pa eške toplo ti baude!« Pištak rejsan küpi duge spoudnje lače. Gda ga zgrabi potrejba, de na stranišče, opravi pa pogledne v školjko (kagyló) pa se začüdiva: »U, kak je rejsan higiensko, pa toplo mi je tö!« 
Modna revija Mouž pa žena sedita v prvoj vrsti na modnoj reviji (divatbemutató) in ona njemi pravi: »Gda vidim tak lepou oblečene manekenke, si zaželejm nouvi gvant.« »Jaz pa nouvo ženo,« velej mouž.



 Tašča v nebesaj 

»Ka si tak žalosten?« 
»Ah, moja tašča je mrla!« 
»Moje iskreno sožalje.« 
»Vala lejpa. Vejš, guč župnika me 
je trno žalostnoga naredo.« 
»Zakoj pa?« 
»Pravo je, ka baudemo v nebesaj 
pa vküper.« 


Tašča na zemli 

Mladi pa stari živejo v istoj kuči. Sneja je bila včena malo duže spati, pomalek spiti kavo... En zranjek tašča začne: »Znaš, mlade sneje tvoji lejt stanjüvlejo ranej. Ob toj vöri je že sküjani obed, vse je vred vzeto pa zaprano. Ne vejm, ka je s tebov?« Sneja, eške malo sneno: »Draga tašča, gospe vaši lejt so že vse pod zemlov, pa vam toga nigdar v auči ne mečem.« 


Marija Rituper 
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM  Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail. datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk:  Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.  
Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica  EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija  Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB  
Marijana Sukič  

Budapesti telephelyű nemzetközi cég ügyfélszolgálati munkavégzésre szlovénul beszélő munkatársakat keres főállásba 
- akár azonnali kezdéssel is. 
Érdeklődni lehet: Fekete Nikolett, HR menedzser; 
nikolett.fekete@teleperformance.hu, 0620/578-2389