DELAVSKA POLITIKA
takaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo in vsako soboto.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter
Ur*dniitvo In .prava: Maribor, Ruška cesta 5, poitni predal 22, telefon 2326.	Xnameščencev, stane vsaka beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega zna-
Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica —	čaia stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta
Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski lom. — Rokopisi se ne vračajo.	Din i.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaia
Wtir«nkirana pisma se vobče ne sprejemajo. — R*k'*mac!Je se ne frankirajo.	mesečno Din 18.—, ra Inozemstvo mesečno D1b 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 98	Maribor,	sreda,	dne	8.	decembra	1937	Leto	XII
Za uiraitev demokracije
El
_	vropi
Predsednik vlade dr. Stojadinovk v Rimu
na obisku
Dr. Stojadinovič je prispel v Rim v soboto zvečer, kjer so mu pripravili lep sprejem. »Slovenec« poroča, da so porabili 9000 metrov platna za jugoslovanske zastave. Ta obisk je bolj formalnega značaja z ozirom na trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena. Po obisku Rima, si ogleda Stojadinovič še milansko industrijo in se potem vrne v Beograd, kjer sprejme francoskega zunanjega ministra Delbosa, ko prispe v Beograd.
Politika prijateljstva s sosednjimi in drugimi državami je potrebna.
O	tem ni dvoma. Značilno pa pripominja k temu obisku »Berliner Tag-blatt«, da stoji Jugoslavija na strani Italije proti revolucionarnim silam, ki hočejo razdreti evropski mir in red, s čemer hoče označiti politiko predsednika vlaae.
Potovanje Delbosa po Evropi ima tudi namen sporazuma med državami, miru in reda na demokratični podlagi. _________
Predvsem sporazum glede Sredozemskega morja
Nemške zahteve so presenetile Francijo
Londonsko konferenco angleških in francoskih politikov so nemške kolonialne zahteve presenetile, zlasti Francijo. Med drugim zahteva Nemčija ozemlja v belgijskem Kongu in Angoli. S tem so prišle nemške ko-Ionijalne zahteve do reševanja.
Anglija ne namerava pričeti kolonialnega vprašanja takoj, marveč namerava počakati na ugoden trenutek. V ta namen izdela protizahteve, ki se tičejo Sredozemskega morja in drugih mednarodnih vprašanj. Šele na bazi protipredlogov in sporazumno z interesiranimi državami pride do konkretnih pogajanj.
Prekinitev pogajanj med francoskimi socialisti in komunisti
Socijalisti hočejo ostati socijalisti
Pogajanja o zedinjenju francoske socialistične in komunistične stranke v eno samo »stranko proletariata«, ki so se vršila med delegati obeh strank že od junija meseca tega leta, so bila odgodena za nedoločeno dobo v zmislu sklepa pred-sedništva socialistične stranke.
Predsedstvo socialistične stranke tako-le pojasnjuje svoj sklep. V predposvetovanjih je že mislilo predsedstvo na to, da se obe stranki »zedinita v svobodno stranko« in nikakor ne, da »socialistična stranka utone v komunistični stranki pod vodstvom tretje internacionale.
Glavni vzrok socialistične nezadovoljnosti je bil pa nedavno objavljeni ostri članek tajnika tretje internacionale Dimitrova, ki je natisnjen v listu francoskih komunistov »Hu-manite«. V tem članku Dimitrov obrekljivo napada socialno demokracijo.
Vendar pa socialistična stranka 'ie izključuje možnosti novih pogajanj, toda ob pogoju »lojalne in trajne edinstvenosti«, ki je prepotrebna v takih pogajanjih.
Francoski zunanji minister Del-bos je po londonski konferenci odšel na potovanje po Evropi.
Najprej je odrinil v Varšavo. Ustavil se je spotoma v Berlinu, kjer je razgovarjal z nemškim zunanjim j ministrom Neurathom. Oba ministra soglašata v tem, da treba nekaj storiti, da se izboljša atmosfera med obema državama.
V Varšavi je Delbos razpravljal o zvezi ined Francijo in Poljsko, ki obstoja že od 1921, o manjšinj-skem vprašanju, o odnošajih z Rusijo in Nemčijo', o sodelovanj:; z Romunijo, o spravi s Čehoslovaško in končno o zahtevi Poljske po kolonijah.
Delbosova misija v vzhodni in jugovzhodni Evropi ima torej namen, utrditi politično sodelovanje evropskih. malih držav in male antante z zahodno demokracijo, to je Francijo in Anglijo, v katerih imenu Delbos potuje.
Zanimivo je, da v Nemčiji zro na Delbosovo potovanje z nekim apatičnim nezaupanjem, dočitn italijanski tisk zaenkrat molči, kar je tudi prej znak nezaupanja kakor veselja glede delovanja za — svetovni mir.
Delbosovo potovanje ima vsekakor namen
utrditi položaj demokracije
ter izboljšati odnošaje s Francijo I vzhodnih in jugovzhodnih evropskih '
Pravijo, da je sladkor dobro in potrebno hranivo. Velika je pa razlika po posameznih deželah glede cene in porabe sladkorja na eno osebo.
Samo par	primerov letne	pora-
v kg:		
	na	Cena
	osebo	v Din
Anglija	49.1	3.74
Švedska	43.9	6.12
Švica	32.5	3.91
Avstrija	23.7	11.13
V	čehoslovaškem parlamentu je
v	proračunski razpravi rekel poslanec Sidor, da je bil 1935 dr. Tuka po krivici obsojen zaradi veleizdaje, ker je organiziral slovaški upor.
Minister dr. Derer je stvar pojasnil. Dr. Tuka je organiziral upor.
I	o je priznal sam sodišču 22. aprila 1935. V zvezi pa je bil z inozemstvom1, kjer so mu izdelali načrte za
S premočjo vojne tehnike prodirajo Japonci vedno tri obje v Kitajsko in so se že približali Nankingu, glavnemu mestu Kitajske, na topovski odstrel. Pričakuje se, da bodo v
držav in državic. To je problem, ki ga mora demokratični svet prav iskreno pozdravljati. Toda problem sam, če ni elementa, ki bi ga rešil, ostane problem in se sesuje v prah. j Tu ima prav angleški pisatelj Shaw, ki pravi, da je Evropa bogata v besedah, siromašna pa v dejanjih. Zakaj?
Politični dogodki zadnjih let so zrcalo. V vseh važnejših mednarodnih vprašanjih je
popolnoma odrekla sposobnost demokracije,
dasi ima na svoji strani mednarodne pogodbe, dolžnosti in odgovornosti. Kaj bi ponavljali vse katastrofe o Kitajski, Abesiniji, Španiji itd. Nikjer se demokracija ni uveljavila s svojimi pravicami. To so grehi. Toda grehi se nadaljujejo. Kapitalistični fašizem nadaljuje s svojim rovare-njem po sosednjih in ostalih deželah, kakor je že rovaril prej v Španiji in drugod, ko njegova agresivnost še ni bila tako vidna. Demokracija vse to dopušča in molči.
Omenili smo že zadnjič, kako celo angleški list »Times« ščuje Nemčijo proti Čehoslovaški zaradi nekih krivic, ki se gode Nemcem na Čehoslovaškem, dasi je manjšinjsko vprašanje tam razmeroma urejeno. Z ! enakimi metodami, kakor v tem pri-1 meru deluje kapitalizem s fašizmom
Čehoslovaška	23.5	11.30
Francija	22.6	6.63
Nemčija	22.5	13.34
Madžarska	10.9	11.23
Španija	11.0	7.48
Italija	7.1	14.20
Jugoslavija	4.6	13.00
Zed. države	43.1	4.59
Avstralija	44.8	5.61
Japonska	10.1	4.08
Ta pregled velja za	1936 in	je z
ozirom na porabo sladkorja socialno zrcalo navedenih dežel.
upor. Dobival je tudi denar iz inozemstva ter je bil v najtesnejših zvezali s fašisti in jugoslovanskimi emigranti. Celo Anglež lord Rothemee-re je sodeloval ter deloval za združitev Slovaške z Madžarsko-, češ, da dobi popolno avtonomijo.
Nas zanima glavno dejstvo, da je tudi ta »upor« organiziral tuji fašizem in tuji kapital.
kratkem času zasedli Nanking.
O miru zaenkrat še ni govora, dasi se čuje mnogo o posredovanju.
Izgleda, da velesile same niso posebno interesirane na miru, ker ra-
drugod. Dokazuje to tudi zasnovana zarota v Franciji, za katero so žrtvovali domači in tuji kapitalisti znatne milijone.
Tu torej ni na mestu igračkanje z besedami, marveč je
potrebna odločna politika demokracije,
ki mora uveljaviti svoj princip in svojo veljavo. Demokracija mora prekrižati račune kapitalizma, odvzeti mu mora vpliv na mednarodne dogodke v svetu, ker dokazuje zgodovina zadnjih let, da so vse vojne več ali manj posledica zahrbtnega hujskanja in zahrbtnega spletkarenja kapitalističnih kamaril.
Ni drugače glede Abesinije, Španije, Kitajske.
Če ima Delbosovo potovanje po Evropi namen poživljenja aktivnosti demokracije, je plemenit. Namen sam brez dejanj pa ne more uspeti. Uverjeni smo, da ima potovanje tak namen.
Interesantno je tudi, da gospoda vprek govori o vojni nevarnosti. Ne pove pa, kje je ta in kakšni so vzroki te nevarnosti.
Demokracija zbudi se in preidi k dejanjem!
Odločaj javno o javnem življenju sveta!
Pa bo vojnih hujskačev in sleparjev konec!
Ameriško delavsko gibanje
Med Greenom in Leurisom še ni sporazuma
'Fe dni se je vršilo pogajanje med zastopniki zveze strokovnih organizacij (predsednik Green) in neodvisne delavske organizacije (voditelj John Le\vis), ki pa ni vedlo do sporazuma. Green je absolutni pristaš nerazrednih in nepolitičnih strokovnih organizacij, dočim je Lewis popolnoma opredeljen.
Razvoj amerikanske-ga kapitalizma in stremljenje njegovo po svojevrstnem fašizmu, katerega pritisk občuti celo predsednik Zedinjenih držav Roosevelt, bo to vprašanje že v par letih spravil na pravo pot.
Koliko je dr2avnih nameščencev
Po finančnem poročilu ima država 208.752 nameščencev, vpokojencev 65.631, invalidov 69.827. Pennzije in invalidske podpore znašajo 1.119.4 milijone dinarjev.
čunajo s tem, da čim dalje bo trajala vojna, tem bolj bo Japonska gospodarsko izčrpana in tem manj sposobna za nove podvige.
Razen tega pa oboroževalna industrija lepo zasluži in se ji tudi noče miru.
Žrtev vojne je kitajsko in japonsko ljudstvo.
Ubogi Jugoslovan plaia sladkor skoro Štirikrat dražje, kot bogati Anglež
Nekaj primerov o ceni in porabi sladkorja
O	slovaški zaroti Razkritja v čehoslovaškem parlamentu
Japonci pred Nankingom
Kitajci prešibki za odpor
Angleški konservativci za monarhijo v Španiji — delavska stranka za republiko
Angleška vlada je sklenila, da v doglednem času prizna Francovo vlado. Delavsko glasilo ta sklep ostro obsoja (»Daily Herald ) in pra-
vi	:
Prvi oficielni agent Francov je vojvoda Alba, ki je angleški plemič. Že sedaj je vlada vojvodo priznala kot poloficijelno diplomatsko osebnost. Če potuje v Anglijo, njegove prtljage obmejni kontrolni organi ne smejo pregledati. Alba je angleške ministre uveril, da bo s priznanjem Franca vlada podprla monarh:stieni element v škodo fašizma. Pod tem vplivom so se ministri odločili za podpiranje restavracijskih stremljenj. Bodoči kralj naj bi bi! princ Don Juan, ki je v Angliji študiral in
bil tudi častnik angleške mornarice. Alba je tudi zagotovil, da bo bodoča monarhija Španija izrecna prijateljica Anglije.
Tako »Daily Herald«.
Dalje je predsednik angleške vlade Chamberlain pojasnil trgovinske razgovore s Francovo vlado, češ, da ti niso diplomatičnega značaja. Razgovori so privatno trgovskega značaja, ki jih je treba voditi z obema španskima taboroma, da pa vlada Francove vlade de faeto ni priznala.
Kot odgovor na to zadržanje konservativcev je sedaj poslala delavska stranka svojega vodjo, majorja Attleeja, v Španijo na obisk, da se prepriča o dejanskem položaju na
Intrige mojstrov v Beogradu
Podpredsednik finančnega odbora poslanec dr. Časlav Nikitovič je predstavil ministru socialne politike in ministru za trgovino in obrt depu-tacijo pekovskih mojstrov, ki je pojasnila ministrom svoje —• stališče. Poročilo o avdijenci je torej čisto »diplomatično« in ne navaja zahtev delodajalcev, ki jih itak že poznamo. I
Doma Ut
Še nas bodo izkoriščali Kreuger-jevi bratci. Švedski magnat Kreuger, ki je sam! končal svoje življenje, potem, ko so ga razkrinkali kot goljufa, je kakor znano, posodil naši državi težke milijone. V zastavo za to posojilo in, da bo imel čim več dobička, smo mu izročili tudi vžigalič-ni monopol. Posojilo, ki je v obliki vrednostnih papirjev krožilo na borzah je naša država odkupila s pomočjo posredovalcev. Vžigalični monopol, ki je bil zastavljen za to posojilo so si pa Kreugerjevi bratci lepo pridržali in ga bodo izkoriščali še okoli 20 let! Ni treba povdarjati. da bodo nagrabili v tem času milijone in milijarde, ki jih bomo plačali mi, ne vštevši onih milijonov, ki jih bodo plačali državljani radi prepovedane rabe vžigalnikov, ker se s tem zmanjšuje dobiček izkoriščevalcev vžigaličnega monopola.
Organizacija nameščencev za izboljšanje plač nameščencev. Zveza privatnih nameščencev v Zagrebu vodi večjo akcijo za izboljšanje plač nameščencem. Tudi zagrebški občinski nameščenci so zase pokrenili akcijo ter zahtevali božičnico in zvišanje plač. Zahteva je upravičena,
Pekovski molstri proti odpravi
nočnega dela v pekarnah
Minister socialne politike naj bo v tem primeru bolj minister narodnega zdravja, pa bo takoj uvidel, da »stališče« delodajalcev ni utemeljeno. Zaradi odprave nočnega dela v pekarnah še ni noben državljan umrl od gladu, zdravje si pa lahko ohrani mnogo državljanov.
_)(_
ker se celo uradno priznava, kako silno je porasla draginja življenjskih potrebščin. Ta opomin velja tudi za Ljubljano, Maribor, Ptuj, Celje itd. ter privatna podjetja.
Ker se niso udeležili proslav
L decembra, »Slovenec zelo napada Sokole. Sokoli pa niso šli k proslavam, ker so se jih udeležili uniformirani slovenski fantje, ki so postali konkurenčna * organizacija ' Sokolu«. £ .H. \ , . .. v	-I"
Izgnali smo londonskega Reuterjevega poročevalca. V Beogradu je bil izgnan Beuterjev dopisnik Hubert Harrison, ker je netočno obveščal angleško javnost in tendenciozno. Oblast mm je poslala obvestilo, da njegovo bivanje v Beogradu ni več željeno.
Narodni dohodki so po poročilu finančnega ministra znašali 1926 69.6 milijard, 1931 42 milijard, 193S 37.5 milijard, 1936 zopet 42.3 milijarde in 1937 pa 44.2 milijarde dinarjev.
Ljubljanski velesejem bo imel v 1. 1938. dve prireditvi. Spomladanski velesejem bo od 4. do 13. junija. Jesenski velesejem pa od 1. do 12. septembra.
ozemlju, ki ga brani republikanska vojska in se posvetuje z vlado v Barceloni, kako bi m-ogli angleški delavci s svojim političnim vplivom najbolje pomagati republikanski vladi v njenem boju za zmago demokracije.
Potovanje Attleeja je vzbudilo v krogih konservativcev nevoljo in so radi tega interpelirali že v parlamentu. Obžalovati je, da v teto usodnih dneh ni na krmilu v Angliji delavska vlada.
Brez večjih bojev
je potekel prejšnji teden in tudi te dni se na španskih bojiščih ni zgodilo ničesar pornebnejšega. Izgleda, da je nameravano Francovo ofenzivo prehitela zima.
Konjunkturisti, vkup! Najmočnejša stranka v Avstriji je — domovinska fronta,« poroča »Slovenec«. Mi pravimo, da je tudi edina, ker so ostale prepovedane!
Knez Starhemberg se je zopet
oženil. Znani bivši avstrijski hajm-verovec knez Starhemberg, ki je bil hud sovražnik socialistov in je sodeloval pri pobijanju socialnih demokratov, se je oženil drugič z igralko Gregor. Avstrijski klerikalci mu niso zaupali in so ga potisnili v kot. Njegov novi zakon je pa veljaven, ker je knez dobil od cerkvenih oblasti razveljavljenje prvega zakona. Za kneza je to priznanje nagrada, ki je pa navaden zemljan nikdar ni vreden. Tako bi vsaj utegnili misliti, ker niso vzroki prve ločitve nikjer pojasnjeni. — Zanimivo je to, da se nad Starhembergom skandalizirajo sedaj tisti krogit (pri nas »Slovenec«), ki so ga kovali v zvezde, ko je povzročil februarsko krvoprelitje v Avstriji in pomagal ustanoviti katoliško stanovsko državo.
I	Tudi brazilski diktator posnema j svoje evropske vzornike. Brazilski diktator je razpustil vse stranke — razen svoje, kajti samo ta je za državo! Uboge države, ko bo enkrat konec takih edino zveličavnih strank! Vse se bodo podrle!
Spisi o samomoru avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa so' izginili. Ni jih več. Cesar jih je takrat izročil grofu Taaffeju z naročilom, da se smejo objaviti šele petdeset let po njegovi smrti. In prav je, da so se izgubili. vsaj nihče ne bo mogel kon-terolirati bedastih romanov o> tej dinastični tragediji, v koliko so resnični in v koliko politična reklama.
Južnoafriška Unija ustavi podporo italijanski plovbi. Po pogodbi iz leta 1934 je dajala jugoafriška Unija italijanskemu plovstvu za promet med njo in Genuo okoli ,36 milijonov dinarjev letne podpore. Unija to podporo sedaj ustavi.
Kar dve smrtni žrtvi rudarjev
Zopet nesrečna Barbara
Iz Rajhenburga poročajo:
Pri rudarski proslavi Sv. Barbare v Senovem pri Rajhenburgu se je zgodila zopet žalostna nesreča. Po proslavi je prišlo do prepira, v katerem je bil ubit rudarski zaupnik Frlan, oče 6 članske rodbine. Bližjega poročila še nimamo. Vsekakor naj bo ta nova nesreča končni opomin rudarjem in vsemu delavstvu:
Neisprosen boj alkoholu. Mesto pijače, izobrazbo, delavski časopis v roke. pa ne bomo imeli takih usodnih žrtev in zapuščenih sirot.
Osiroteli rodbini naše najgloblje sožalje!
V	rudniku v Zabukovci,
ki je v državni upravi, pa je transmisija zagrabila 281etnega rudarja Jakoba Cilenška iz Megojnice in je na posledicah poškodbe še isti dan umrl. Koliko nadebudnih življenj je že na ta način pograbila transmisija — kje so varnostne naprave in nadzorstvo nad življenji naših najboljših delavcev?
Telo in dušo zahtevajo
(Zelo poučna polemika med »Slovencem:; in Sokolom Lajovicem)
»Slovenec« in industrijalec Lajovic sta kar prehitro končala polemiko o delavcih tako, da jo je večina naših ljudi prezrla. Oba sta začutila, da imata skupni intefes, da o takih stvareh ne govorita pred javnostjo.
»Slovenec« je napadel industri-jalca Lajovica, ki je drugače »sokol«, da zahteva od vseh svojih uslužbencev, da so člani »Sokola«.
Lajovic se tega očitka načelno ni branil in je še pristavil: »Mnogim podjetnikom Sokolom je ljubo, če so njihovi nameščenci člani Sokola, kar je razumljivo in pravimo^
Potem pa je Lajovic prosil »Slovenca:, naj objavi izjavo-, ki jo morajo podpisati nastavljenci v »katoliških,: podjetjih, kakor so »Štora« v Št. Vidu, »Šešir- v Škofji Loki, »Indus« v Ljubljani, Lesna industrija Marijin grad itd.
»Slovenec« je seveda na to sramežljivo molčal, Lajovic pa tudi ni več dregal vanj.
Kaj sta s tem razodela nazadnjaški »Slovenec« in »napredni« industrijalec. Da sta si popolnoma enaka. Oboji hočejo, da jim uslužbenec napol zastonj dela, vrhu tega mora pa še svojo dušo zapisati tistemu »programu«, za katerega se ogreva g. šef. To je svobodoljubnost in socialnost Knafljeve in Kopitarjeve ulice, ki se je moremo ubraniti le s trdno socialistično solidarnostjo in organizacijo!
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, Izpolni svojo dolžnosti
A. M. de Jong:
76
i----------------------------IZDAJA——j
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
»Ti nisi hud nanj? je vprašal še enkrat, in ko je župnik zopet odkimal in se še naprej smehljal, je dodal poln upanja: »AJi ga smem imeti še vedno rad, četudi je zaprt?«
Župnik se je suho odkašljal in položil svojo roko na Mereyntjejevo glavico, da mu je postalo toplo pri srcu.
Seveda, ljubi moj,« je rekel. »Sedaj ga moraš inieti še raje, ker je nesrečen ... Tako hoče ljubi Bog, ali ne veš tega?-
Mereyntje je pokimal in oči so se mu svetile od veselja. Torej se vendarle ni motil o ljubem Bogu. O vse bo še dobro. Nenadoma je župnik povzel besedo.
»Veš kaj, Mereyntje? V sredo popoldne moraš priti enkrat k meni v župnišče, in potem bova skupaj pisala Vrču pismo. Ali ne misliš, da ga bo Vrč zelo vesel?«
Mereyntjeju se je srce topilo od radosti. Mahoma mu je odleglo in čutil se je srečnega. Sam
ni vedel, kaj naj bi odgovoril, s tresočimi se glasom je rekel:
O da, prosim, gospod župnik!«
Potem pa je zbežal, kolikor so ga nesle noge skozi vrtna vrata, prevzet od tega kar je doživel in ponovno ves zmeden, samo, da ta zmeda ni bila več tista strah vzbujajoča zmeda, ki se jo je bil pravkar rešil. Župnik je gledal za njimi, roke prekrižane na prsih, v katerih mu je igralo srce. Bolestno je mrmral:
»Srečno detinstvo ... Čisto kot kristal... In kaj ostane od vsega tega, kadar utone v življenju? ...«
Skakaje je hitel Mereyntje po vaški cesti in se poskušal v hoji po ostrorobatih kamnih, ki so ležali ob robu sveže izkopanega cestnega jarka. Bil je izredno vesel, kot doslej malokdaj v svojem življenju. Svet se mu je zdel zopet kot nekdaj, moten pajčolan, v katerega je bil zavit, se je dvignil in zopet je lahko nanj posvetilo sonce. Zadnje čase mu je bilo res težko. Kajti bil je vajen živeti verujoč v dobroto vseh stvari in ljudi, doživel pa je bridko razočaranje. Mnogo grdega je čul pripovedovati o svojem zaprtem prijatelju. Odkar je bil proč. so si upali	govoriti	o	njem	vse
mogoče slabe stvari, česar si poprej, dokler je trdovratni velikan živel v njih bližini niso upali, am-
pak so skrivali v svojih srcih polnih sovraštva in zavisti. Tudi Mereyntje je moral pogoltniti marsikatero psovko in grdenje. On pa se je junaško zadržal, stisnil je zobe in ni niti črhnil proti vsem tem neusmiljenim posmehovalcem, tem škodoželjnim figarskim gobezdačem, ki so se naslajali ob nesreči drugega ... Željan maščevanja, se je odločil, da si bo vse natanko zapomnil, kar je ta ali oni izmed njih rekel, in povedal Vrču, ko se bo zopet vrnil... Skrbno si je hotel vse zapisati in potem jo bodo dobili vsi vsak ob svojem času — pošteno po podplatih, kakor so si bili zaslužili. Trnuren in čemeren se mm je zdel svet v njegovi bolečini, kot brezbarven. Nikakor ni mogel doumeti, kako je mogel prej nekoč tako brezskrbno poskakovati po svetu, na katerem je bilo toliko grdobije, nevšečnosti in nesreče. Sedaj je uvidel, da se je grdobija že dolgo poprej skrivala pod površino. Dolgo že so oprezovali, kako bi lahko naskočili Vrča. Vsi so bili grdi, graničar, orožniki na konjih, Janeka in vsi ti ljudje, ki so sc na skrivaj škodoželjno veselili Goortove nesreče, ter ga najbolj ogabno raznašali, so ga imeli na vesti. Najhuje pa je bilo, da je Mereyntje prvič v svojem življenju podvomil v vsemogočnost in pravičnost Boga.
(Dalje prihodnjič.)
Tmovite
Rudarsko zborovanje
V nedeljo, dne 12. decembra t. 1. se bo vršilo ob 9. uri dopoldan rudarsko zborovanje Zveze rudarjev Jugoslavije v dvorani »Delavskega doma«. Ker se bodo obravnavale važne zadeve, pozivamo vse rudarsko delavstvo, da se zborovanja udeleži. Udeležba pa je obvezna za člane organiza-ciie- — Vodstvo ZRJ., podružnica Trbovlje.
Kino »Delavski dom« bode nekoga v oči.
V	nekem listu se je nekdo spodtaknil nad vodstvom kina »Delavski dom« in osebami, ki ga vodijo. Da bo dotični, ki se vtika v stvari, ki ga nič ne brigajo, imel mirn ■ vest, mu povemo, da je zadeva glede vodstva kina »Delavski dom« in odškodnine, ki je ni, popolnoma v redu. Raje naj se sam vpraša odkod so sredstva, s katerimi se hoče graditi v bližini j reprezentativne« stavbe.
■Za ženske pravice
Predavanje za naše ženske je minuli četrtek privabilo toliko naših sodružie, da so prav napolnile obširno dvorano Delavskega doma. Razen sodružie pa je prišlo tudi lepo število sodrugov, ki so zvesti obiskovalci vseh naših predavanj. Uvodno besedo je spregovoril s. Fešenko. Predavatelj s. dr. Reistnan je v. nadenournem govoru razložil pravzaprav prepotrebne zahteve o polni enakopravnosti žensk, ki se izražajo šele v moderni socijalni zakonodaji, medtem, ko starejši zakoni žensko še močno zapostavljajo. To vidimo posebno pri zakonih o nezakonski materi in njenem otroku, ki je v naši državi posebno na jugu še brez zaščite. Slišali smo lepe besede Masaryka o ženi in končno še nekaj za matere, ki imajo otroke v uku kot vajence in tudi o nujni potrebi ženske izobrazbe, delavskega časopisa v kuhinji. S. Jelen je posvetil svoj govor nalogam ženske v strokovni organizaciji in kulturnem društvu, kjer na žena vneto pomaga možu sodrugu. Sodružice so bile kar najbolj zadovoljne s predavai'jeni ter soglasno želele:	pridite
zopet! Predavanju je sledila še običajna »spoved« z neštevilnimi vprašanji sodružie za nasvete v raznih njihovih težavah.
Zagorje eb Savi
Obsodba radi procesije. Pred meseci • smo poročali, da so bili pred sreskim sodiščem v Litiji štirje rudarji oproščeni radi obtožbe zasmehovanja procesije, ker_ se jim ni mogla dokazati nobena krivda. Že prej je rudarje obsodilo radi tega sresko načelstvo, a so se prizadeti pritožili na Bansko upravo. Sedaj so dobili ti rudarji sledečo rešitev Banske uprave: »S kazensko razsodno sreskega načelstva z dne 20. jan. 1937 ste bili radi prekrška čl. 74 zak. o notranji upravi, ki ste ga storili s tem, da ste dne 24. dec. 1936 v Toplicah javno zasmehovali procesijo, se nespodobno obnašali, upi!' nad ljudmi, ki so šli v procesiji »presice hudičeve« in druge psovke, vsled česar so se nad Vašim početjem zgražali prisotni, po čl. 78 cit. zakona obsojeni na globo Din 500, v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora. Vaši pravočasno vloženi pritožbi z dne 26. jan. 1937 se ne ugodi in osporavana kazenska razsodba potrjuje. Dokazano je, da so bili o priliki procesije dne 2‘i. decembra 1936 v koloniji v Toplicah neredi, da so na udeležence padala polena in psovke. Ni sicer dokazano, kaj in koliko ie zakrivi! vsak posamezni, gotovo pa.je, da ste pri izgredih sodelovali v skupini izgrednikov.« — Ker odločba sama priznava, da ni dokazano, kaj in koliko je zakrivil vsak posameznik, bodo ti posamezni vložili sedaj tožbo na upravno sodišče proti odloku Banske uprave.
Peč&vnik pri Celju
Rudarji zahtevamo od vodstva Narodno strokovne zveze, da čimprei izvede mezdne zahteve. Zdaj je že skoro dva meseca odkar ste jih vložili brez vednosti večine rudarjev in je skrajni čas, da se to vprašanje že enkrat reši. Mi smo lačni, brez obleke in obutve pa ne moremo dalje čakati. Dajte »narodni«, saj imate »narodnega« tajnika, ki zna kolektivne pogodbe vlagati. Pritisnite tudi vi nacijonalni, nekdaj revolucionarni rudarji iz Zagorja. Pospešite mezdno gibanje tudi vi, krščanski »barbarovci«, ki imate močno zaslombo v jeruzaletnu. Zganite se vsi, ki imate moč in vpliv m ne zapustite nas bednih lačnih. — Pečovniški rudarji.
Potek bojev pred Quinto in Belcito
Z aragonske fronte v novembru 1937.
Ponoči soi nacistična letala skušala prinesti oblegani posadki hrano in municijo. Letala so se spustila ze-
lo	nizko in so odmetala svoj tovor, pa je padel povečini v naše postojanke. Prav lepe in dobre so: bile šunke, katere so bile poslane le kot Priboljšek, kajti v vrstali Frankov-cev vlada pomanjkanje in nam o tem stalno pripovedujejo ujetniki poudarjajoč, da pomanjkanje hrane povzroča silno nezadovoljstvo. Po večdnevnih težkih uličnih bojih, smo
7g (tašiU Ucaiev
Ljubljana
Ali je potrebno razširiti ljubljansko splošno bolnico?
Mnogo se je že pisalo o tem vprašanju. O tem so razpravljali razni zdravniki, ki so opisali težkoče in ovire, ki jih imajo pri izvrševanju svojega poklica vsled premajhnih prostorov, da marsikaj ne morejo izvršiti, kakor bi bilo potrebno. Pa tudi higije-nično bolnica ni urejena tako, kot bi morala biti. Kot lajik ne nameravam razpravljati v tem članku o takih vprašanjih, ker so zato poklicani zdravniki, pač pa se mi zdi, da ne bi bilo pravilno, ako molčim o tem, kar sem sam doživel v tej bolnici, na kirurgič-nem oddelku št. 1 v času od 18. do 22. novembra t. 1.
Ko sem prišel ob 15. uri na oddelek, so čakali poleg mene že trije drugi bolniki. Postelje so bile vse zasedene, večinoma tako, da sta ležala po dva bolnika na eni 80 cm široki postelji. Ko sem čakal že eno uro, me je vprašala sestra, če sem pripravljen se vleči v posteljo, kjer bi ležala dva bolnika skupaj. Ker pa sem to odklonil, me je pustila seveda še nadalje čakati tako dolgo, da je prišel g. primarij, ki je videl, da še nimam postelje. Po kratkem času sem res dobil svojo posteljo. Z bolestjo in neprijetnim občutkom pa sem moral gledati, ker se mi je moral umakniti drug revež-bolnik in se preseliti k drugemu bolniku na itak ozko posteljo. Potem pa se je pričelo pripravljanje za nočni počitek. Bilo je okoli 19. ure. Nanosili so nekaj nosilnic, na katere so legli bolniki: štirje ali pet pa jih je leglo na žimnice in druge cunje, kar po tleh. Pravega miru seveda ni bilo vso noč. Ob 4. uri zjutraj je pričela sestra pri bolnikih meriti vročino, ko je bilo to gotovo, se je pa začelo pospravljati postelje. Oni, ki so ležali po tleh so morali vstati, da so odnesli žimnice in perilo, na čemer so spali. Tudi nosilnice so počasi izginile iz sobe, da so mogli počistiti in pomesti. Seveda so med tem opravile sestre tudi brezpogojno potrebne molitve, na kar bi bil skoro pozabil.
Drugi dan, t. j. 19. t. m. pa sem si vso zadevo še bolj natančno ogledal. Preštel sem najprej« bolnike v naši sobi, katerih je bilo 53, poleg tega pa še v mali sobi trije. Če pa prištejem zraven še postrežnike in druge, bo skupno število gotovo presegalo 60 oseb, ki imajo vsi skupaj, glej in se čudi, eno — stranišče, ki je vedno vse mokro. Cevi so menda pokvarjene, tako, da, če nimaš dobrili copat-, si zmočiš noge.
Poleg stranišča se nahaja tudi ena kopalnica, ki ie približno 5 m dolga in 3 m
široka. V njej se nahaja emajlirana banja, ki pa je na dnu že popolnoma okrušena. Iz-gleda bolj podobna koritu, kot pa banji. To kopalnico uporabljajo vsi bolniki, ki prihajajo in odhajajo, da se v njej preoblačijo. Jako prijetno je stati na asfaltiranih (?) mokrih tleh. Včasih je tako zasedena, da .ie sploh premalo prostora za slačenje in oblačenje pacijentov.
Najlepše pa je bilo na večer, približno ob 19. uri. Takrat nas je dobilo kakih šest bolnikov klistir v omenjeni kopalnici. Prvi je bil še srečen; takoj po klistiru je mora! v stranišče. Toda drugi smo imeli strašno smolo. Vsi smo se držali za trebuhe, ker nismo mogli na stranišče. Jaz nisem mogel vzdržati. Zahteval sem od sestre druge spodnje hlače. Nekaj časa se je temu upirala, končno pa sem le prišel do svežih hlač.
Lepo je bilo tudi v nedeljo zvečer. Vse postelje so bile zasedene s po dvema bolnikoma. Samo par izjem, bolniki, ki so ravno prestali težke operacije, so ležali sami. Jaz sem se vlegel ob 20. uri v posteljo in zaspal. Nekako med 22. in 23. uro me začne buditi nočna sestra, da naj se umaknem, da se bo poleg mene vlegel še eden v posteljo. Jaz sem se nekaj časa temu upiral, ko pa mi le ni dala miru, sem vstal in prepustil ležišče onemu, ki je imel baje zlomljeno roko in nalomljena rebra, čeravno mi je sestra rekla, naj ležem k njemu nazaj, tega nisem storil, ker bi mu z dotikom lahko povzročil še hujše bolečine. Torej tako se mi je godilo in to celo meni, ki sem znan, da si ne pustim dopasti kake krivice in se znam braniti, če je treba zelo energično. Kako se godi potem onim revežem z dežele, ki se boje vsakega ostrejšega pogleda gotovih ljudi?
Teh žalostnih razmer v bolnici pa niso krivi ne zdravniki, ne drugo bolniško osob-je. Zdravnikom gre vsa hvala in čast. Moja kritika velja le onim, ki so krivi, da se prostori ne razširijo in da je vsled tega bolnica nepopolna, natrpana, da ni mogoče vzdržati higijne in odpraviti vse polno ne-dostatkov. Javnost se mora zavzeti z vso energijo, da se ljubljanska splošna bolnica poveča in razširi. Če se najde za vse drugo denar, naj se ga najde tudi za to, da ne bodo trpeli pacienti, zdravniki in strežno osobje vsled varčevanja, kjer absolutno ni na mestu.	M.	Č.
Velekapital raste iz revščine. Ob prvem je mogel človek opazovati, kaka gneča je bila pri prodajalnah tvrdke, ki pravi, da prodaja poceni obutev. Da, revščina in velekapital napredujeta v enakem tempu, vsak seveda v svojo smer.
Tramvajska vožnja v Št. Vid in nazaj
je kaj zabavna. Še bolj mikavna bi bila, če bi postavili »kolodvorske« buffete na izogi-bališčih, kjer čaka tramvaj na tramvaj skoro po 10 minut.
Maribor
Kam gre Francija? O tem je nedavno govoril v Pragi najožji Blumov sodelavec s. prof. Dominois. Glavne misli njegovega predavanja in sledeče diskusije praških politikov bo predočil danes, v torek, ob 20. uri na predavanju v dvorani Delavske zbornice s. dr. Reisman. Vabljen vsak, ki se zanima za resna politična vprašanja.
| SABA
znano dobra rezila za se dobijo povsod
Delavski azil — vajeniški dom. »Slovenec« pojasnjuje v polemiki z »Večerni-kom«, zakaj je občina delavski azil spremenila v vajeniški dom. Pravi, da radi tega, ker je bilo poslopje napačno zgrajeno za delavski azil. V čem obstoja ta napaka, ne pove, pa tudi ne, zakaj je poslopje prikladno baš za vajeniški dotn in sicer baš za dom nekega društva, ki je »Slovencu« tako blizu. Baje je v tem azilu tudi ena soba za potujoče delavce, ki po mnenju »Slovenca« zato niso nič prikrajšani. Tega »Slovenec« gotovo sam ne verjame, še manj mu more verjeti ostala javnost. Gospodje so praktični, znajo izrabiti konjunkturo in bi bilo prav, da se od njih učimo.
V	enem se pa strinjamo s »Slovencem«, in sicer v graji, da je delavski azil ostal dve leti prazen, da je bila v njem le borza dela in pa stanovanje g. šefa. Prav bi bilo, ako bi nam kdo pojasnil, zakaj je poslopje stalo toliko časa prazno. Menda vendar ne ra-
di tega, da bi bili brezposelni in potujoči nevšečna soseščina?
Predobjava — Silvestrovanje pri Unionu (prej Gotz)
Strokovna komisija v Mariboru in »Pod-savez delavskih pevskih in kulturnih društev« bosta priredila pri »Unionu« silvestov večer z bogatim sporedom. Sodelovala bodo vsa mariborska delavska kulturna društva. Igrala bo godba I. glasbenega društva žel. del. in uslužbencev pod taktirko g. Schonherrja. Šaljivi nastopi! Najlepši zaključek starega leta bo pri Unionu. Vstopnina bo: v predprodaii Din 8, pri blagajni Din 12.
Pekovske pomočnike je hudo razburila akcija mojstrov proti omejitvi nočnega dela. Poskrbljeno je da bodo tudi pomočniki odgovorili kot se spodobi.
Sneg je zapadel v noči od nedelje na pondeljek. Ker je pritisnil mraz, je zmrznil. Izgleda, da bo ostal kot podlaga za nov snežni blagos‘lov, ki se ga upravičeno boje revni in brezdomci.
Premiera operete »Pod to goro zeleno« se vrši v torek, dne 7. decembra. V vodilnih vlogah nastopajo: Igličeva, Barbičeva, Starčeva, Gorinškova, Gorinšek, Košič, Hara-stovič, Sancin, Verdonik in drugi.
Nepotrebno razočaranje!
Nekateri trgovci nikakor ne morejo dočakati tradicijonalne zlate nedelje, vsled česar jim je uspelo, da so tudi miklavževo nedeljo proglasili za zlato. Da se disciplina ne krši, so bile vse trgovine v nedeljo dopoldne odprte. Popoldne pa je že sledilo tarnanje, češ, da je občinstvo hodilo samo mimo trgovin, vsled česar veliko trgovcev ni kasiralo niti za kurivo. Nekaterim pa ne zadošča razočaranje, ki so ga doživeli trgovci. Tiste nekaternike najdemo med brivci. Tudi ti iščejo vzroke slabemu prometu tam, kjer jih ni, pa so godrnjali tako dolgo, da se je tudi njim ustreglo. Ker pa so še manj iznajdljivi, so imeli še večjo smolo, saj so oelo pozabili obvestiti občinstvo, da bodo tokrat spravili svoje pomočnike ob nedeljski počitek. — Promet je bil menda res rekorden, saj smo že ob 10. uri videli nekatere gg. mojstre na ulici. Upamo, da bo sedaj lažje uspelo uvidevnejšim članom pridobitnih krogov prepričati ostale, da je nemogoče proglasiti vse nedelje za zlate. Delavstvo prav dobro ve. da je glavni vzrok slabega prometa v trgovinah in obrti brezposelnost in polovičarske mezde. Obrnite, gospodje, politiko v to smer in prepričali se boste, da ima delavstvo prav. Nameščencem, ki so bili že večkrat ob nedeljski počitek, pa priporočamo, da si vse nedelje, odnosno prekočasno delo točno zabeležijo, saj čez 7 let vse prav pride. Če ni pardona na eni strani, zakaj bi bil na drugi! Vse ob pravem času, tako tudi zlata nedelja! — Svit.
Celje se pripravlja na veliko prireditev, ki se bo vršila dne 1. januarja 1938 in sicer bo to
II. natakarski ples, ki se bo vršil v vseh prostorih »Narodnega doma«.
Ker bo to ena najlepših in največjih prireditev vabimo cenj. občinstvo že sedaj, da ne zamudi te lepe prireditve.
Natančen program za to prireditev bo objavljen s posebnim letaki.
Pripravljalni odbor.
Kranj
Aktualno predavanje. »Vzajemnost« priredi v nedeljo 12. decembra ob 9. uri dopoldne v dvorani rest. Semen predavanje o temi: »Vzajemno delo med možem in ženo«. Predavala bo s. Vodetova iz Ljubljane. Delavci ni delavke, udeležite se. v čim večjem številu!
Veseloigro »Nebesa na zemlji« ponovi »Vzajemnost« na splošno željo delavstva v nedeljo 12. decembra ob 16. uri. Tudi pri tej predstavi sodeluje tamburaški zbor društva »Vzajemnost« iz Smlednika.
Koievje
Predavanje o Masaryku, demokraciji in delavstvu ter o socialni zaščiti se bo vršilo v nedeljo, dne 12. decembra ob 9. uri dopoldne v gostilniških prostorih Beljan Marije v Kočevju. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen. Pridite v čim večjem številu!
Pravici je zadoščeno! Že pregovor pravi: Vrč hodi toliko časa k vodnjaku, dokler se ne razbije. Tako se je zgodilo tudi nekemu judarju v rudniku v Kočevju. Bil je odpuščen, ker so mu prišli na sled, da si je prisvajal vozičke, ki niso bili produkt njegovega dela. Zelo značilno za ljudi njegove vrste je to, da je bil tudi on eden od prvih »reiserjev«. priganjaški vzgled drugim in je užival velik ugled v očeh svojega krščanskega nadpaznika. Koliko so morali ostali rudarji radi tega človeka trpeti, se v današnjih časih niti opisati ne da. Ko je sedaj prejel nagrado v obliki odpusta za svoje nelepo delo, je še osebno napadel nekega sodelavca in bi ga mogoče težko poškodoval, da niso to preprečili navzoči rudarji. Ni dovolj, ako je nekdo včasih pri kakšnem gospodu priljubljen samo zato, da blati člane marksistične strokovne organizacije, temveč je treba biti tudi pošten in značajen!
Delavski žepni Koledar 1938
ki ga vsako leto izda Strokovna komisija je v tisku. Zaupniki, sporočite pravočasno Strokovni komisiji koliko komadov ga rabite, da se ga bo lahko razposlalo naročeno število vsem zaupnikom naenkrat. Letošnji koledar bo zelo ličnega formata. Vsebina pa bo pod-učna za vsakega delavca in delavko ter nameščenca.
postali gospodarji Belcite, ki šteje 18.000 prebivalcev. Največja težava je bila zavzetje cerkva, v katerih se je nasprotnik zabarikadiral Šele pod pritiskom naše artiljerije nam je uspelo zavzeti te utrdbe. Na Kranjskem je mačka »sv. Duha« snedla, tukaj pa »duh« fašiste. Istega dne proti večeru, ko smo pričeli odvažati preostali materijal (municijo) iz cerkve, ni bilo nikjer ne duha ne sluha o fašistih. Prihodnji dan so se pa iz cerkvenih grobnic prikazali na dan fašisti v bojni opremi in civilisti, da smo kar ostrmeli odkod naenkrat toliko sovražnikov. Dokler so imeli upanje, da pride rešitev, so nas pozdravljali iz navadnih in strojnih
pušk, ko so ,pa postali naš plen in korakali v celih kolonah mimo nas, so pozdravljali »Salud kamerados!« (pozdravljeni sodrugi!). Zlasti so bi-
li	veseli, ko so videli, da jim ničesar nočemo. Veliko število vojakov je takoj stopilo prostovoljno v naše vrste in so obrnili orožje proti onim, ki so jih poprej prisilili, da se bore proti sebi in proti nam. V tem mestu smo vjeli čez 2000 vojakov in zaplenili veliko vojnega materijala.
Torej tako bi izgledalo nekoliko podrobnejše poročilo o zavzetju Ouinte in Belcite. Zdi se mi, da ne bi škodovalo, če bi navedel še dve stvari o zavzetju Ouinte in Belcite. Prvič ima zavzetje Belcite zgodovin-
ski pomen. Letos je ravno 100 let odkar je Napoleon s svojo vojsko ponosno osvajal vasi in kraje v Španiji in se nazadnje hotel polastiti tudi Belcite, kar mu pa na žalost ni uspelo. Kar pred 100 leti nepremagljivi Napoleon ni mogel izbojevati, to je uspelo n,aši republikanski armadi kljub utrdbam in silni obrambi.
Zavzetje Belcite je velikega pomena glede nadaljnjih operacij v smeri proti Saragossi, katero bo v bližnji bodočnosti dohitela ista usoda kot Ouinto, Belcito in nešteto drugih krajev. Skoro bo nad Sara-gosso zaplopolala zastava lepše, boljše in pravičnejše bodočnosti!
(Dalje prihodnjič.)
CANKARJEVA DRUŽBA
vabi pisatelje, da za prihodnje leto predtože rokopise najkasneje do 1. marca 1938. leta. Družba bo kakor vsako leto izdala dve socialni povesti, vsako v obsegu 7 tiskovnih pol.
CANKARJEVA DRUŽBA.
Ptuj
Slučaj vdove Vogrinc. Kakor sum na tem mestu poročali, je pred enim mesecem umrl delavec s. Vogrinc, eden iz garde ptujskih brezposelnih. Zadnje leto je bil večinoma dobesedno brezposeln in le deloma zaposlen pri javnih občinskih delih z mezdo Din 15— dnevno. Moral je vzdrževati bolno ženo in 14-letno hčer. Po smrti moža sta ostali mati in hčerka, ki ne more dobiti nobene zaposlitve, brez vsakih sredstev. Na njuno prošnjo jima je odobrila občina »podporo in sicer: brezplačno stanovanje za 4 zimske mesece. Drugega nič. Ne nudi niti prilike zaposlitve pri delih, ki jih opravljajo moški brezposelni, četudi bi radi delali obe, mati (kljub bolni nogi) in hčerka. Nekaj časa sta dobivali hrano v »Javni kuh-inji«. Sedaj ne več. Neka sestra jima je rekla:	»Samo na cesti in vse-
povsod Vas vedno vidimo, v cerkvi nikoli.« — Tak je slučaj vdove Vogrinc. Mogoče bi mogel preskrbeti njeni hčerki kdo kako službo? Pripravljena je opravljati vsako delo.
Onim, ki se jih tiče. Te dni obiskuje naša akviziterka p. n. g. trgovce in druge obrtnike z namenom, da dobi novoletne oglase za »Delavsko Politiko«. Veliko trgovcev in obrtnikov je, ki imajo sicer radi delavski denar, nočejo pa inserirati v našem listu. Naše delavstvo se bo za dokazano nenaklonjenost prizadetih primerno oddolžilo. — Poverjeništvo.
Sv. Lovrenc na Pohorju
58 kamnosekov na cesti. Stavbena tvrdka Adolf in Ernst Ehrlich iz Zagreba je letos začela prav naglo delati v svojem tukajšnjem kamnolomu. Hotela pa je uvesti nekako posebno Hrvaško kraljestvo, kjer ni nobene socijalne zakonodaje, kakor se na to dostikrat sklicujejo socijalno čuteči naši podjetniki. Delavstvo pa se je organiziralo in zahtevalo svoje pravice po naših že davno veljavnih zakonih. Pa kljub temu ni nič pomagalo/brata Ehrlich le nista izplačevala niti bolniških šihtov, niti neprostovoljnih dopustov, ali če je šel delavec za pričo k sodišču itd. Odpuščeni delavci uveljavljajo sedaj po odpustu svoje pravice in sami ne vedo, čemu so bili odpuščeni. Mora biti v ozadju kaka posebna politika, ker ima tvrdka na skladišču več vagonov granita in tudi potreba po granitnih kockah je še velika. In tako bo morala sedaj tvrdka vendarle plačlati delavcem enote-l denski dopust, katerega jim je tako velikodušno prisodila o Veliki noči, kakor tudi bolezenske šihte, ker to določa zakon.
Tezno pri Mariboru
Dramska predstava. Diletantski odsek »Vzajemnosti« priredi v soboto, dne 11. decembra s pričetkom ob 8. uri zvečer v dvorani pri Feliču socialno dramo od Kranjca v 5. dej. »Katakombe«. Prijatelje delavskega izobraževalnega dela vabimo k obilni udeležbi.	Odbor.
Studenci pri Mariboru
Moškričeve »Rdeče rože« na odru studenške »Vzajemnosti« so bile nov dokaz razgibane delavnosti naše delavske mladine. Autor te naše sodobne socijalne drame je posamezne vloge kakor nalašč prikrojil duhu in pojmovanju naših igraicev-delav-
cev, zato ni čudno, če je njegova drama bila igrana že na večini odrov bivše »Svobode« in sedanje »Vzajemnosti«. Z nedeljsko predstavo je prodrla tudi v mariborsko okrožje. Vrli studenški »vzajemničarji« so nam jo predstavili razmeroma zelo dobro; vidi se, da je tu na delu idealna, homogena odrska družina, ki ima smisla za disciplino in resno vstvarjanje. Želimo, da bi se njena povezanost še bolj utrdila. Nekateri liki so bili predstavljeni res dobro, pri nekaterih pa bi bilo želeti, da bi se oprostili neke prisiljenosti, kar upamo, da bodo sča-som dosegli če se bodo poglobili v svoje vloge in se z ljubeznijo oklenili dela. Nezadovoljiva je bila samo razsvetljava in pomanjkljiv kontakt med upravljačern svetlobne inštalacije in med odrom; mučno je, če se začne razvijati dejanje :ia odru, ko je dvorana še razsvetljena. Sprememba scene pri odkritem zagrinjalu naj se vrši pri popolni zatemnitvi, da ne bo imelo občinstvo povoda za smeh. če mrtvec, ki je ravnokar izdihnil, pred njegovimi' očmi vstane in	zbeži z	odra. To so	sicer	malenkosti,
ki pa	so za	celoten vtis	zelo	važne.	Velika dvorana pri Mrazu je	bila	nabito	polna in	gledalci	so ob vsaki	priliki	burno	plo-
skali. Pri predstavi je sodelovalo pevsko društvo »Enakost«.
Jesenice
Krščanski socialci napadajo... Ko sem
nedavno napisal nekaj kritičnih opomb k vprašanju naših obratnih zaupnikov na Jesenicah, je čutila »Delavska pravica« potrebo, da me je napadla. Ko sem nato njene očitke zavrnil, so postali besni in namesto, da bi očitke pojasnili, udarjajo okrog z raznimi lepo zvenečimi gesli, s podtikanji in blatenjem, dokažejo pa ničesar. Iz tega razloga bom razčistil danes, zaradi resnice, ne zaradi kakega zagovora ali polemike, nekatere stvari, v katere se zaletava »Delavska pravica« v št. 48 pod Jesenicami. Kdor je pazno preči tal moje poročilo v »Delavski Politiki« z dne 17. novembra t. 1. in vsakogar vabim, da ga prečita, kdor ga še ni. bo točno videl, zakaj pri »Delavski pravici« tako cvilijo. Pregovor pravi, da cvili tudi pes, kadar mu stopiš na rep. V zadoščenje mi je, da je »tovariš« s cvilenjem priznal svojo krivdo in slabo vest. Gospodje vprašujejo, kdo ima v rokah »Tov. vestnik«. To so — še enkrat povdarjam — ljudje njihove branže, čeprav so morda ultračrni. »Tov. vestnik« prinese često kako stvar, ki jo potem pri »Delavski pravici« glodajo. Kdo ve. če nimata na tej delitvi vlog obe skupini sorodnih interesov? Kar se tiče denuncian-stva naj se obrne »Delavska pravica« kar na uredništvo »Našega kovinarja«, ki to de-nunciantstvo nazorno prikazuje v zadnji številki, v članku »Naši ljudje v naših tovarnah«. Ker so ljudje okrog »Delavske pravice« tudi zastopani v konzorciju in uredništvu »Našega kovinarja«, bodo najlažje tam izvedeli za točne podatke o teh in sličnih denuncijacijah in denuncijantih. Kaj ni neke vrste denuncijant tudi »Delavska pravica« oz. njen dopisnik, ki hoče denuncirati z neodgovornimi označbami »Tov. vestnika KID« mene pred delavstvom? Kaj pravite o tem, gospodje? — Želite vedeti, kdo .ie bil od ljudi, ki so bili v Ljubljani, povišan? Kaj tega ne veste sami? Kar informirajte se po uradih, pa boste videli, morda Vam bodo pa kar delavci povedali. Ne da bi hotel spravljati to v kako zvezo, omenjam samo zanimivo dejstvo, da je bii v treh obratih, takoj ko je bil vržen po en zaupnik tega obrata na cesto, eden od Vaših ljudi — pa bodi to manj ali bolj črne barve — povišan za mojstra. Zaenkrat je menda o tej stvari dovolj. — Glede dnevnic pa povdarjam še enkrat, da sem bil o tem baš od zastopnikov JSD pod pričami direktno obveščen. Zaradi vprašanja, kdo je plačal vožnjo v Bohinj pa to-le: Kdo pa je plačal vožnjo v Podkoren, kdo je plačal vožnjo v Kropo itd. Mi vemo, da je v Bohinj vožnjo
Zahvala
Podpisani izrekamo iskreno zahvalo za številne izraze sočutja ob priliki izgube našega dragega moža, očeta, starega očeta, gospoda
Hrastnika Ivana
kovala dri. iel. v pokoju
Zlasti se zahvaljujemo godbi Glasbenega društva žel. del. in uslužb , delavskemu pevskemu društvu „Frohsinn", primariju g. dr. Lutmanu, ki je storil vse za olajšavo njegovega trpljenja v zadnjih dneh življenja, dirovalcem vencev in cvetlic, kakor tudi vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoii ostali.
plačal vsak martinar sam, tovarna pa je prispevala Din 9000 za preko 200 udeležencev. Vsak je dobil kosilo, dva vrčka piva in malico, koliko je pa bilo tega, naj vsakdo sam izračuna. Nekaj pa je: ko smo videli, da se bo izlet priredil, pa bodisi z nami ali brez nas, smo rajši mi vzeli organizacijo v roke, tako, da smo mi o stvari odločali in tako uredili, da je delavstvo imelo čim več koristi od tega. Kako ste pa Vi vodili te stvari, se najboljše vidi z izleta obrata najbolj krščanskih ljudi, kjer so delili kolajne z znano sliko in kjer sta bila pri prvi maši dva krščanska človeka, pri drugi pa z zastopniki podjetja vred 20. Ce se jezite, da se Vam je vsa stvar ponesrečila, nam pa ne, ne moremo zato. Saj vemo, da na Jesenicah »fovšija« bujno cvete. Mi vemo, da je to dal delavec, vemo pa tudi, da je bilo to namenjeno — in bi bilo izdano, če bi stvar vzeli v svoje roke ali ne. Čudimo se, da	hočete	to nam	očitati —	ne
vidite pa tega,	kar je	»Na mejah« v št.	22
bilo potrjeno: Din 200.000 za cerkev. Din 70.000 za orgije — ne vidite kapelice pri Sv. Križu: kaj	ne, to	je bilo	vse dano	iz
zasebnih žepov	darovalcev, tu	niso bili	de-
lavci nič prizadeti in žulji niso bili zaradi tega nič bolj trdi? Pa povejte, kaj smo mi dobili za naše namene, če bi radi še kaj očitali? — Glede razbijanja strokovnih organizacij, pa malo poglejte okrog sebe. Ni še daleč ona doba, ko je bila na Vaši strani samo ena strokovna organizacija, ni to JSZ,	zdaj sta	pa dve:	J SZ in ZZD, poleg
njih	pa čuva	še tetka	JRZinka s	stricem
JUGORasom, ki je prišel menda iz Abesini-je, kjer so mu odvzeli rimski napadalci naslov »rasa«. SMRJ je pa še vedno samo eden. Imeli ste eno enotno gospodarsko zadrugo, zdaj imate dve. Imeli ste eno enotno »Delavsko pravico«, zdaj pa je že dobila bratca izven zakona: »Slovenskega delavca«,	ki mu nezakonski	oče celo na	Jesenicah	stoluje in	uči vse	o enotnosti	in pra-
vovernosti one, ki ga hočejo poslušati. Pokroviteljstvo nad vsem ima pa »Slovenec«, ki dela po morali: kadar se ti zdi, da .ie kdo na tleh, stopi mu na tilnik. In čeprav
»Slovenec« »Delavski pravici« vedno bere levite, ga »Delavska pravica« v tem posnema in je zdaj že v dveh številkah izbruhala vso svojo jezo na Čelesnika, ki ji je menda nevaren. In čeprav sta bratca po materi »Delavska pravica« in »Slovenski delavec«, vsaj na videz do smrti sprta, sta pri napadanju nekega Čelesnika vendar enotna. »Slovenski delavec« je priobčil v 5. štev. tako podel in neresničen napad, da ga stavljam »Delavski pravici« za merjenje podlosti kot vzgled •— nanj pa sploh ne odgovarjam. Zadnjič smo v »Slovencu« že čitali namiga-vanje zaradi skupnega nastopa obeh bratcev in glavni zaupnik je ona kost, ki se vsem tako sline cedijo po njej. Mi pa imamo 5 zaupnikov razrešenih — po čegavi zaslugi vedo vsi. Ostalih 11 pa ni konstituiranih. Zakaj, vedo tudi vsi. Kdo želi razrešitev še ostalih zaupnikov, kdo želi dobiti volilni odbor v roke, kaj kdo zabiču.ie na novo sprejetim delavcem — to so javne tajnosti po Jesenicah. Sistem, ki se je lani izvedel pri volitvah v občinski odbor na Jesenicah po načelu — vsak naj voli svojega gospodarja — želijo vpeljati še v tovarno ter na ta način izriniti pravi delavski zaup-niški sistem. Ljudje Vaše branže in barve so oni — odtenki barv niso važni, važno pa je sorodstvo vsaj do drugega kolena — ki bi vse to imeli radi in ki imajo zaenkrat morda celo moč, da to izvedejo. Toda delavstvo stoji na straži in ho storilo vse, da ostane njegov zaupniški sistem neokrnjen in da bodo mogli zaupniki izvajati ono. kar jim zakon dovoljuje in nalaga. Volitve so k sreči tajne, in delavci bodo brez pritiska z vaše strani lahko odločili, ali bo Čelesnik kandidiral in če bo kandidiral, tudi ali bo izvoljen, ker to bo volja martinarjev in SMRJ na Jesenicah, ne pa JSZ ali skrivnega dopisnika v »Delavski pravici«. Lahko je iz anonimnosti govoriti o denunciantsivu in podlosti, če pa ima oni, ki se tako zaletava vame, korajžo in mirno vest, naj se pa pod ev. novi odgovor podpiše s polnim imenom kakor sem se jaz še vedno. Dotle.i pa naj velja za — figamoža, ki laja za hišo!
Čelesnik B an.
Delavski pravni svetovalec
Mejni spor (Zakovica—Lokovica)
Vprašanje: Soseda, katere gozd meji , na mojega, je umrla in njen sin hoče prestaviti mejo, ki je bila do seda.i nesporna. Posekal je na mojem svetu smreko in jo odpeljal na svoj dom. Kaj mi je napraviti?
Odgovor: Če nastopi spor glede meje, se lahko vsak prizadeti obrne na sodišče, ki v nespornem postopku mejo dokončno določi, če vrednost spornega mejnega prostora ne presega 500 Din, v nasprotnem primeru pa nrejo začasno ugotovi, ter ie možno dokazovanje močnejše pravice s tožbo.
Izročilna pogodba (Hrastnik)
Vprašanje: Nameravam prevzeti majhno posestvo od dveh starih samskih žensk in se dogovoriti z njima tako, da bi jima dajal do smrti popolno oskrbo in postrežbo in mesečno rento v denarju. Ali je pogodba veljavna, če jo napravimo kar doma in jo ženki kar doma podpišeta? Ali bom jaz kot prevzemnik tudi užival ugodnost kmečke zaščite glede starega dolga, ki je na posestvu, tako kot jo uživata dosedanji lastnici?
Odgovor:	če nameravate napraviti
omenjeno pogodbo, je edino pravilno, da jo napravite pri odvetniku ali pri notarju, ki Vas bo glede sestave pogodbe natančneje poučil. Če je dosedanjima lastnicama posestva njun dolg že znižan po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, bo pri tem tudi ostalo.
Posvojitev (Dol)
Vprašanje: Vzel sem triletno deklico ubogih staršev k sebi in bi jo rad dal prepisati na svoje ime. Kako naj to napravim?
Odgovor: Posvojitev je možna edinole na podlagi pismene pogodbe, napravljene pri sodišču ali pa pri notarju med Vami in očetom nedoletne deklice. Nato morate pogodbo s posebno prošnjo predložiti do-tičnemu okrajnemu sodišču, ki izvršuje varstveno oblast nad nedoietno deklico. To
sodišče bo preiskalo vse okolnosti in poslalo Vašo prošnjo pristojnemu okrožnemu sodišču.. ki bo posvojitev končno potrdilo, ter se bo nato deklica v matičnih knjigah prepisala na Vaše ime.
Hranarina in plača v času bolezni (Velenje)
Vprašanje:	Bil sem dalj časa bolan.
Ali imam v času bolezni pravico do hraiia-rine in do plače?
Odgovor: Delavci lahko zahtevaio po 8 210 o. ■/.. od delodajalca plačo za en teden bolezni. Od okrožnega urada Vam gre hranarina za ves čas bolezni, največ do 26 tednov, vendar, daje Okrožni urad v nekaterih primerih hranarino tudi celo leto.
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova ces'a 13
priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice nahrbtnike itd. kot zelo praktična
Božlžna darila
Po zelo ugodni ceni se proda
skorai nov gramofon
s ploščami. Vprašati v trgovini Delavski dom, Maribor, Frankopanova 1
ElvMfls CA ^roc*a se 1,3 o-ostovo-rl VUQ SV lini javni sodni dražb
po umrli hotelirkl Lebič Frančiški
pohištvo, obleke, perilo, porcelanasta in steklena posoda, jedilni pribor, sodi, vkuhano sadje etc..
Dražba se vrši v Celju, Hotel „Beli vol“
dne 17. decembra 1937 ob 9. uri. Kupnino je plačati takoj, kupljeni predmeti se morajo nemudoma odstraniti.
Dr. Ivan Stojan I. r.
jav. notar, kot sodni komisar
MALI OGLASI
Nail Sltatelji kapn-lejo na|cenef£e pri našiti 1 naeren tih!
Front Kormonniv nail.KarI Rass
Maribor, Gosposka oljca 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Nai-večia izbira in naibollši nakup.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domf.no.z.
Maribor. Frankopanova ulica 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča cenj. občinatra za izdelavo oblek za gospode In dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra In eolidaa izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Naročajte tiskovine
V Ljudski tiskarni
Maribor, Sodna ulica št. 20
Zahtevajte vedno In povsod kron In pecivo iz nelovske pekorne v Mariboru.
Telefon 2324
ZA ZIMO
en par dobrih
Karo" čevljev
Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.