I Piero Fassino spodbuja Walterja Veltronija, naj kandidira za voditelja Demokratske stranke /^22
Glavni goriški trg opremili s tablo in napisom »gia Travnik«
Na mavhinjskem festivalu v petek kar tri predstave
Primorski
ČETRTEK, 21. JUNIJA 2007_
Št. 146 (18.929) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Izbrali »varne« oblike in teme
Ivan Zerjal
Lanski mali »čudež«, ko se je bilo pri prvi pisni nalogi v okviru državnega izpita kar lepo število kandidatov odločilo za analizo literarnega besedila (takrat je bil na sporedu Grumov Dogodek v mestu Gogi), se letos ni ponovil. Večina letošnjih maturantov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici je včeraj pri prvi pisni nalogi izbralo članek oz. esej ali pa splošno nalogo, posvečeno vprašanju vpliva industrializacije na človeške odnose. Zgodovina je bila tudi na letošnji prvi maturitetni pisni preizkušnji pepelka, čeprav je bila tema kar zanimiva in aktualna, saj letos obhajamo 60-let-nico podpisa pariške mirovne pogodbe, ki je usodno vplivala tudi na življenje v naših krajih in v obmejnem prostoru. Vendar so se te teme lotili le redki posamezniki.
Maturanti so se torej odločili za bolj »varno« obliko eseja ali članka in za bolj splošne teme oz. take teme, h katerim je bilo priloženega kar nekaj gradiva za iztočnico. Glede tega so se sestavljalci naslovov odločili med drugim tudi za temo, ki je bila tudi aktualna, se pravi za vprašanje Slovencev in manjšin v Evropski uniji ter skupne evropske usode. S tem vprašanjem so se nekateri kandidati vendarle spopadli, čeprav nimamo dokončnih podatkov, koliko jih je v resnici izbralo to temo. O manjšinski in evropski problematiki se namreč veliko govori in piše, vprašanje pa je, koliko je to v resnici občuteno. In to ne samo pri mladih, ampak tudi pri odraslih - in tudi pri manjšincih.
TRST, GORICA - S pisno nalogo iz slovenščine se je na višjih srednjih šolah začel državni izpit
Tudi o Slovencih v EU in mirovni pogodbi
Večina maturantov izbrala esej oz. splošno nalogo
Za tržaške in goriške slovenske maturante se je začela preizkušnja ob koncu višješolskega študija
kroma
TRST, GORICA - Za 125 dijakov petih razredov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici se je včeraj s prvo pisno nalogo iz slovenščine začel letošnji državni zaključni izpit. Med letošnjimi temami je treba omeniti npr. analizo besedila odlomka iz dela Balada o trobenti in oblaku Cirila Kosmača, vprašanje Slovencev in manjšin v Evropski uniji in zgodovinsko nalogo, posvečeno 60-letnici pariške mirovne pogodbe iz leta 1947. Večina dijakov se je
izognila zgodovinski in literarni nalogi in se je raje odločila za pisanje krajšega članka oz. eseja in splošne naloge, posvečene industrializaciji. Danes bo na sporedu druga pisna naloga, ki bo posvečena specifičnim predmetom, kijih poučujejo na posameznih šolah oz. v okviru posameznih učnih smeri. V ponedeljek pa bo potekala tretja pisna naloga v obliki meddisciplinskega testa.
Na 6., 7. in 17. strani
BRUSELJ - Na današnjem in jutrišnjem vrhu
EU težko išče notranje ravnovesje
BRUSELJ - Petindvajset članic Evropske unije nasprotuje odpiranju vprašanja o sistemu odločanja v institucijah unije, kar zahteva Poljska, podpira pa jo tudi Češka, je sporočilo nemško predsedstvo dan pred vrhom EU, na katerem naj bi se članice dogovorile o časovnem načrtu in vsebini pogajanj o novem temeljnem dokumentu EU, imenovanem re for mna po godba. Polj ska ta ko po navedbah virov tik pred začetkom vrha ostaja »največja skrb« in ovira za dosego kompromisa. Glavnina držav tej zahtevi nasprotuje, ker bi namreč s tem odprli celoten instituci-
onalni sveženj, tudi sestavo Evropskega parlamenta in Evropske komisije, ki je sedaj za Slovenijo ugoden, je pojasnil. Sedaj je namreč Sloveniji zagotovljena enakopravna obravnava pri določanju komisarskih mest po načelu en evropski komisar na članico, enakopravno pa je obravnavana tudi v sistemu rotacije komisarjev, predvidenem v prihodnje.
Če bi odprli razpravo o spremembi odločanja v Svetu EU, bi odprli tudi ureditev drugih institucij, pri čemer »obstaja težnja, da članice ne bi bile več enakopravno zastopane« v Evropski komisiji.
Mittelfest se bo začel s simbolnim napadom na Bastiljo
Na 3. strani
Gusenbauer razočaral sosvete: namesto števila tabel le splošne
smernice
Na B. strani
Vse več zahtev po zaprtju škedenjske železarne
Na 5. strani
Dolina: ločeno zbiranje odpadkov na domu
Na 8. strani
Gorica: Iris z izgubo, Gutty odstopil
Na 17. strani
2
Četrtek, 21. junija 2007
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Zakaj nasprotujem poimenovanju letališča po Jožetu Pučniku
Jo2e Pirjevec
/
Kadar imam priliko, zadnje tedne pogosto kopujem mariborski Večer in to iz preprostega razloga: v njem so objavljeni kot podlistek odlomki iz moje zadnje knjige »Trst je naš!«, ki bo, upam, kmalu izšla pri Novi Reviji. To ne počenjam toliko iz samoljub-lja, kolikor iz radovednosti, kako moj tekst zveni, sedaj ko imam do njega že dvomesečno ča sov no dis tan co. Dej stvo, da je šel iz za -sebnosti moje študijske sobe v svet, da ni več tiskopis, temveč časopisni članek, ustvarja med mano in njim določeno odtujenost, ki mi daje možnost, da ga presojam s čustveno neprizadetostjo.
V eni od zad njih šte vilk Ve če ra sem med drugim naletel na kolumno Bojana Brezigar-ja, v kateri naš urednik pritrjuje nedavni odločitvi slovenske vlade, da preimenuje letali šče Br nik v le ta li šče Jo že ta Puč ni ka. V sve -tu je to pač razširjena praksa, pravi, in pokoj ni Puč nik si ta ko pri zna nje vse ka kor za -slu ži.
Mo ram re či, da se z njim ne stri njam. Naj razložim zakaj. Jože Pučnik je bil človek težkega življenja in tragične usode. Rodil se je v preprosti kmečki družini leta 1932 in je že kot gimnazijec okusil represijo Titovega režima. Zaradi neprimernega članka, objavljenega v literarni reviji Iskanja, so mu prepovedali opraviti maturo. Moral je k vojakom, kar verjetno za disidenta ni bila prijetna izkušnja, in je šele po vrnitvi iz vojske zaključil gimnazijo ter se vpisal na univerzo. Leta 1958 je diplomiral iz filozofije, postal asistent in začel objavljati v Reviji 57. Zaradi zo-petnega neprimernega pisanja, ki da ruši so-ci a lis tič no ure di tev, so ga ob so di li na 9 let za -pora. Skušal je zbežati, a so ga ujeli, ga pretep li in mu za ka zen na lo ži li po seb no strog režim. Po petih letih je prišel na pogojno svobodo in se takoj pridružil reviji Perspektive, v kateri je leta 1964 objavil kritiko povojne jugoslovanske kmetijske politike. Seveda so
ga spet zaprli prav v trenutku, ko bi se moral poročiti z nosečo ženo. Ko je leta 1966 prišel iz zapora, se mu je zdelo najbolj primerno, da emigrira v Nemčijo. Tam je najprej delal v cinkarni, opekarni in pristanišču, obe nem pa se sku šal vpi sa ti na po di plom ski študij. Ker so mu ob prvi aretaciji zaplenili diplomo, je prosil univerzo v Ljubljani za duplikat. Dobil ga je šele osem let kasneje. Ni mu to rej pre os ta lo dru ge ga, kot da se vpi še znova, opravi ves univerzitetni curriculum, doktorira in si nato poišče mesto predavatelja sociologije. Ko je sredi osemdesetih let v Sloveniji prišlo do bolj sproščenih razmer, se je Pučnik takoj vpletel v politično življenje. Sodeloval je v 57. številki Nove Revije in postal voditelj opozicijske koalicije Demos, ki je zmagala na parlamentarnih volitvah spomladi leta 1990. Istočasno pa je doživel osebni poraz, kajti na predsedniških volitvah, ki so sle di le ta koj na to, ga je krep ko pre ma gal Mi -lan Ku čan. Puč nik je v na sled njih le tih vo dil Socialdemokratsko stranko, katere leader pa je že leta 1993 postal Janez Janša. Leta 1997 se je razočaran umaknil iz političnega življenja in se vrnil v Nemčijo. Tam je leta 2003 skoraj pozabljen umrl.
Življenje idealista, ki je posebno v mla-dos ti pos tal greš ni ko zel in pla čal ra ču ne za uporništvo cele generacije mladih oporečnikov, to da ta kih iz dru žin »so ci a lis tič ne« no -menklature. Takšnega pedigrija pač Pučnik ni imel. Življenje politika, ki je v ključnih trenutkih ustvarjalno posegel v slovenski osamosvojitveni proces, a se v tekmi z vse dru-gač ni mi spret ne ži ni znal pro fi li ra ti kot » -boss«. Življenje demokrata, ki si ne zasluži, da » od zgo raj«, z vlad nim od lo kom po njem poimenujejo letališče, kot da bi bil kakšen Lenin, Stalin, Tito ali Kardelj. Značilno za da-naš nji slo ven ski po li tič ni tre nu tek je, da nih -če ne opazi neelegance takšne poteze. O tempo ra, o mo res!
VREME OB KONCU TEDNA
Prvi vročinski val že popušča
Subtropski anticiklon z vročim severnoafriškim zrakom bo v prihodnjih dneh pod pritiskom hladnejšega in bolj vlažnega atlantskega zraka popustil in bo zapustil naše kraje ter večji del severnega Sredozemlja. Višinska dolina s hladnejšim severnim zrakom, ki se iznad Britanskega otočja približuje osrednji Evropi, ga bo izpodrinila proti jugovzhodu. V prihodnjih dneh bo zato zelo vroče le še nad južnim Sredozemljem, drugod se bodo temperature postopno povrnile v poletno normalnost in bo ozračje nekoliko manj stanovitno. Prvi izrazitejši vročinski val je bil pri nas po pričakovanjih kratkotrajen in se že zaključuje, ob koncu tedna bodo vročino zamenjale normalne junijske temperature.
Kot kaže, bo v začetku prihodnjega tedna prehodno spet za kako stopinjo topleje, toda ne dolgo časa, predvidoma le za kakšen dan. Najkasneje sredi prihodnjega tedna naj bi nov izrazitejši vdor hladnega se-vernoatlantskega zraka predvidoma zajel večji del stare celine. Če se bo ta vremenska slika uresničila, bodo temperature več dni, lahko kar do konca meseca povečini v normalnosti ali občasno pod dolgoletnim povprečjem. V tem primeru bo tudi ozračje manj stanovitno in bo občasno več spremenljivosti z morebitnimi padavinami. Kaže, da vsaj v bližnji prihodnosti izrazitejših in dolgotrajnejših vročinskih valov ne bo.
V preteklih dneh je živosre-brni stolpec predvsem v nižinskih predelih z lahkoto presegal mejo 30°C, in to ob razmeroma precejšnji stopnji vlage, ki je bila povečini več kot 50 odstotna. Toplotna obremenitev je bila ponekod kar izrazita. Deželna meteorološka opazovalnica Osmer je v torek v nekaterih nižinskih predelih izmerila toplotni indeks preko 38°C. Temperature so bile včeraj še za nekaj stopinj višje, vlažnost pa se ni bistveno spremenila. Zelo toplo je bilo včeraj tudi na Trbižu, kjer se je že v opoldanskih urah temperatura približala 28°C, nekoliko manj toplo, toda bolj vlažno, pa je bilo zaradi morskega vetra čez
tiil
dan na Krasu in na Tržaškem. Ob morju je bilo topla tudi noč. Deželna meteorološka opazovalnica Osmer je na pomolu Bandiera včeraj zabeležila najnižjo temperaturo 23,9°C.
Tudi temperatura morja je v zadnjem tednu poskočila in je v torek ob pomolu Ban-diera dosegla kar 26,7°C, kar bi presegalo normalnost celo v avgustu. Trenutno je za več kot 4°C višja od dolgoletnega povprečja.
V prihodnjih dneh se bo našim krajem približala višinska dolina s hladnejšim zrakom, ki bo vplivala na vreme pri nas. Danes bo povečini pretežno jasno, v popoldanskih urah se bo predvsem v gorah povečala oblačnost in bodo možne posamezne plohe
ali nevihte. Kakšen nevihtni oblak bo lahko obrobno dosegel nekatere ostale predele. Jutri bo delno jasno do občasno spremenljivo oblačno. V popoldanskih in večernih urah bodo nastale posamezne plohe ali nevihte. V soboto bo delno jasno do občasno spremenljivo, ponekod bodo nastale kratkotrajne plohe ali posamezne nevihte. Vročina bo popustila. Tudi v nedeljo se bo nadaljevalo delno jasno vreme z občasno nestanovitnostjo. Vse te dni bo ob morju več sončnega vremena.
Darko Bradassi
ODPRTA TRIBUNA
Zakaj smo izgubili v Devinu-Nabrežini
Vera Caharija
Sem Vera Caharija, po poklicu šolnica na slovenski srednji šoli. Oglašam se kot bivša kandida-tika na nedavnih občinskih volitvah v devinsko-nabrežinski občini na listi Skupaj-Insieme, ki je podpirala županskega kandidata Massima Vero-neseja. Rada bi povedala svoje mnenje o tej izkušnji, tudi zato, ker se skoraj ni oglasila nobena ženska predstavnica leve sredine.
Najprej bi se rada zahvalila vsem občanom in občankam, ki so me res prijazno sprejeli na svojih domovih, četudi sem se pogosto pojavila na vratih s svojimi letaki ob uri kosila. Posebej se zahvaljujem tistim me njimi, ki so mi izkazali zaupanje in oddali preferenčni glas zame. Seveda, se zahvaljujem tudi predstavnikom Levih demokratov iz devinsko-nabrežinske občine, ki so predlagali moje ime. Direktno srečanje z vaščani in va-ščankami in besede, ki so jih izrekli v prisrčnem pogovoru, so me popeljali za 30 let nazaj, v čas, ko sem po vaseh naše občine zbirala podatke za svojo zemljepisno tezo. Obnovljeni stik z mojimi ljudmi me je, ne glede na volilne rezultate, trajno obogatil.
Pa poglejmo pobliže izide volitev. Bili smo polni navdušenja in smo verjeli v zmago naše koalicije, čeprav smo domnevali, da ne bo prav lahka zaradi prednosti, ki jo ima vsak župan, ko se ponovno predstavi na volitvah. Žal so se stvari drugače zasukale. Poskušala bom podati svojo analizo razlogov za poraz. Verjetno se bo v marsičem ujemala s tem, kar so že drugi pred mano ugotovili, mogoče pa bo v njej tudi kaj novega, o čemer bi bilo vredno razmisliti.
Začela bi z vprašanjem: Kateri je bil naš prvi cilj? Razumljivo, da je to bila zmaga leve sredine. Kako ga doseči? Da dobimo pravi odgovor, se moramo najprej vprašati, kdo so naši potencialni volilci in kako so sestavljeni. Ni nobena novost, da smo Slovenci v devinsko-nabrežinski občini v manjšini. Govori se o 30% prisotnosti. Žal, mislim, da nas je manj, mogoče okrog 25%, kajti je naša skupnost štela približno eno tretjino prebivalcev še v sedemdesetih letih pr. st., ko sem zbirala demografske podatke in podatke o narodnostni sestavi prebivalstva v naši občini za že omenjeno tezo.
Od takrat so se zvrstile številne spremembe, ki so spremenile družbeno in narodnostno sestavo občino Devina-Nabrežine. Veliko je bilo novih gradenj, zrasle so nove hiše, stanovanjski bloki in vile, v katere so se pogosto priselili ljudje od drugod, torej povečini Neslovenci. Glede na to, da je bilo predvsem slovensko prebivalstvo že takrat staro (glej starostno piramido v moji tezi!), bi povečanje prebivalstva v občini težko pripisali naravnemu prirastku, temveč predvsem pozitivni razliki med izseljenimi in priseljenimi. Če je torej slovenskih volilcev v občini ena četrtina, je nujno potrebno poiskati čim večji konsenz med italijanskimi volilci, bodisi med levo usmerjenimi, bodisi med onimi, ki se prepoznavajo nekje na sredini. Tega mogoče nismo dovolj upoštevali pri sestavi skupne liste, saj je bilo na njej premalo italijanskih kandidatov, ki bi lahko pritegnili zmerne italijanske volilce. In še ti so bili, po mojem mnenju, večinoma precej šibki, če sodimo po zbranih preferencah. Zato so se zmerni italijanski volilci opredelili za »močnejšega« kandidata in njegovo listo, torej za G. Reta, ki prav tako zbira svoje glasove na sredini. Vemo tudi, da štarta župan v drugem mandatu z veliko prednostjo, razen če ni naredil grobih napak in se s tem zameril volilcem.
Župan G. Ret pa je bil tudi med volilci leve sredine dokaj priljubljen zaradi osebne prijaznosti in razpoložljivosti. Županski kandidat leve sredine M. Veronese je zagotovo strokovno usposob-
ljen in dokaj izkušen politik. Opravil je res izredno delo, ko mu je uspelo ponovno združiti razklano levo sredino. Več mesecev si je tudi prizadeval, da bi vzpostavil trdno vez med teritorijem in svojo koalicijo. Očitno ves ta napor ni zadostoval, da bi bil kot županski kandidat pri večini prebivalstva dovolj prepoznaven.
Tudi glede programa bi rada nekaj pripomnila. Bil je vsekakor dober, v marsičem tudi ino-vativen, vendar presplošen in v nekaterih pogledih pomanjkljiv. Menim, da se le manjšina volilcev odloča, tudi pri nas kot v državi, glede na ideale in politično pripadnost. Večina sodi upravitelje predvsem po rezultatih. Zanima jih, če so bile ceste asfaltirane, pločniki obnovljeni, šolska poslopja popravljena in če jim na občinskih uradih ni treba predolgo čakati, da dobijo ustrezen dokument. Seveda tu namenoma nekoliko banali-ziram naloge upraviteljev, vendar nisem daleč od resnice. Hočem reči, da volilce, ki niso politično ali drugače osveščeni, ne zanimajo preveč morebitne gradbene špekulacije ali vsaj te niso njihova glavna skrb.
Tudi računanje na nasprotnikove napake ali na tretjega kandidata, ki naj bi črpal glasove na desnici, se ni obrestovalo. Mnogi so še lahko razlogi za tako pekoč poraz, npr. vsedržavni trend, ki kaže, da drsi volilno telo proti desnici. Razni komentatorji so tudi govorili o tem, da se izgublja smisel za skupno ali vsaj, da se ta močno rahlja in da se vedno bolj uveljavlja individualizem in par-tikularizem. Takšno čutenje bi lahko takole izrazili: dober politik je tisti, ki ne nalaga (več) davkov. Pred kratkim sem bila priča ihtavemu izbruhu domačega obrtnika proti gospodarskemu ministru.
Dodala bi še, da bi bilo lepo, ko bi razne samokritične izjave ne bile zgolj deklarativne, saj če priznamo svoje napake, se jim v prihodnje laže izognemo.
Kaj nam je sedaj storiti? Poiskati moramo direkten stik z vsemi občani, prisluhniti moramo njihovim stiskam, potrebam in pričakovanjam. Tega me je naučila moja skromna izkušnja.
Potem so mladi. O njih veliko govorimo, ampak stvarnost zna biti drugačna. Mlade moram o ponovno približati politiki. Nimamo več dosti časa, kajti medtem ko na levici o tem razmišljamo, je desnosredinska uprava v občini uvedla npr. kartico za storitve za mlade občane. Obenem je izvolila tudi več mladih v občinski svet.
Drugi problem je šola. O njej v programu leve sredine ni bilo niti besedice. Kot šolnica in vzgojiteljica si torej postavljam vprašanje: Ali ne mislimo, da se vzgoja mladega človeka in državljana začne prav v šoli?
In še eno vprašanje: Kako naj se levosredin-ska koalicija proglaša za napredno, ko je dala na svoje liste tako malo žensk in ni izvolila nobene (sama sem bila prva med kandidatkami s 70 preferencami)? In kako naj svojo napredno usmerjenost zagovarja, če zastopa levo sredino v novem občinskem svetu šest moških svetovalcev in nobena svetovalka? Istočasno je desna sredina izvolila štiri ženske in v novem odboru sedita dve od-bornici in - ne po naključju - je ena od teh Slovenka.
Še zaključna misel. Sin, ki živi v Milanu, me je ob svojem zadnjem obisku na domu naravnost šokiral, ko je izrazil misel, da zaznavajo mladi (samo v Milanu?) v nekaterih pozicijah leve sredine konservativne težnje, ki naj bi imele namen ohraniti obstoječe stanje, in vidijo, paradoksalno, v nekaterih pozicijah desne sredine nekakšno inova-tivnost! Mogoče bi se bilo vredno prav ob tem zadnjem stavku resno zamisliti.
AJDOVŠČINA - Jutri v Pilonovi galeriji
Odprtje razstave Ne povsem/Ne pravo
AJDOVŠČINA - V Pilonovi galeriji bodo v petek, 22. junija, ob 20. uri odprli razstavo z naslovom Ne povsem/Ne pravo. Gre za pet izbranih pozicij s področja sodobne umetnosti in fotografije, in sicer Tomaža Gregoriča, skupine IRWIN, Janeta Štravsa, Trie in Aleksandre Vaj d & Hynek Alt, ki odpirajo neslutene možnosti za sedanjost in prihodnost fotografije, je zapisala kustosinja razstave Marina Gržinič. Postavitev je nastala v produkciji Hiše fotografije Slovenije, v Ajdovščini pa bo na ogled do 13. julija, so sporočili iz Pilonove galerije.Čeprav sprva izgleda, da imajo razstavljeni avtorji različne poglede na fo-
tografijo, jih povezuje neka radikalizacija v smislu koncepta, ki ni povsem v ravnotežju in ne ko-respondira na »pravi« način s parametri njene »objektivne« zgodovine, ugotavlja Gržiničeva.
Za skupino IRWIN in Trie velja, da fotografijo uporabljata za konceptualizacijo vprašanj na področju umetnosti, ki presegajo fotografsko žanrsko ali medijsko omejitev. Po drugi strani pa se zdi, da so Štravs, Vajdova ali Gregorič posvečeni »le« fotografiji. Toda razlikovanje zunaj -znotraj je zadeva preteklosti, še piše Gržiničeva.
Kot poudarja, ni pomembno le kako, pač pa tudi zakaj oz. za koga je fotografija nastala. (STA)
/	ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 20. junija 2007
3
MILAN - Letošnji čedajski festival namenjen človekovim pravicam se bo začel 14. julija
ZAŠČITNI ZAKON
Menia: Razpustiti
simbolni napad na Bastiljo paritetni
r	* odbor!
Med protagonisti vrsta velikih imen gledališke, glasbene, plesne in tudi filmske scene
Moni Ovadia je duša tudi letošnje izvedbe Mittelfesta
MILAN - Isabelle Huppert, Josef Nadj, Rodion Shchedrin, kot tudi Vaclav Havel, Mohammad Bakri, Gino Strada, Borodin String Quartet, Vasily Pantir in cela vrsta drugih predstavnikov svetovne gledališke, glasbene, plesne in tudi filmske scene so le nekatera imena protagonistov 16. izvedbe Mittelfesta. Izvedbe, ki se bo pričela v znamenju napada na Bastiljo in vsega kar je predstavljala Francoska revolucija. V soboto 14. julija, se pravi točno na dan francoskega državnega praznika se bo tako pričel čedajski vsakoletni sestanek s svetom umetnosti, kije letos posvečen človekovim pravicam, manjšinskim narodnostnim skupnostim in spoštovanju drugačnosti. Gledališko-glasbeno-plesni dogodek vse bolj širi svoja obzorja in vključuje v devetdnevni spored tudi druge umetniške žanre, predvsem pa ljudi, ki so običajno aktivni na drugih področjih, jim pa Mittelfest predstavlja priložnost, da se preizkusijo tudi v sklopu kulturne produkcije.
»Najvažnejši gledališki in plesni italijanski mednarodni festival, kot je med včerajšnjo milansko predstavitveno konferenco pripomnil njegov novi predsednik Fulvio Hon-sell, predstavlja hkrati priložnost za dialog, spoznavanje in primerjanje z drugačnimi jeziki in kulturami. Izložbo srednjeevropske odrske in seveda glasbene produkcije, kije »z velikim pogumom, še v času Varšavskega pakta, znala približati tudi italijanskemu občinstvu to, kar se mu je kljub bližini zdelo še zelo oddaljeno«, kot je še povedal deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz. In hkrati dokazala, tako podpredsednik deželnega sveta Carlo Monai, »da ravno kulturno zbliževanje in spoznavanje omogočata tudi evropski politični in ekonomski uspeh«.
Ob prikazu tulečega otroškega obraza, ki glasno zahteva svoje pravice, in ki bo simboliziral letošnjo 16. izvedbo, si je Mittelfest zadal cilj, da bi ob kulturni vrednosti predstavljal tudi nekakšen zvočnik vseh zapostavljenih pravic, ki označujejo današnji čas. »V zadnjem letu svojega umetniškega vodenja, kot je povedal Moni Ovadia, sem želel nagla-siti pomen enakopravnosti, svobode in človekovih pravic, ker je vse zastonj, da hodimo v tuje države razglašat pomen spoštovanja, ko pa ga pri nas doma ne izkazujemo«.
Tihožitje za človekove pravice. Beležka o revoluciji, bo tako naslov dela s katerim se je sicilski avtor Roberto Ando lotil povezave med pravicami in revolucijo, ki je tiste pravice dosegla. Otvoritvena misel en espace bo označevala prisotnost ene kultnih igralk francoskega filma in gledališča, Isabelle Huppert. Ravno tako serija priznanih kulturnih, mirovniških in političnih osebnosti pa bo v ponedeljek 16. julija, tokrat pod naslovom Za svetovno listino človekovih pravic, pričala o
svojih izkušnjah. Ustanovitelj Emergencyja Gino Strada, palestinski igralec Mohammad Bakri, režiser Paolo Rossi, predsednik Furio Honsell, sam Moni Ovadia, posneto sporočilo Vaclava Havla, bodo tako posredovali nekaj utrinkov v zvezi s spoštovanjem in zatiranjem pravic. V tej skupini bo o svoji »manjšinski« izkušnji spregovoril tudi Michele Obit. Da pa obstaja tudi pravica do satire, bodo v istem sklopu prav gotovo dokazali še Tul-lio Altan, Sergio Staino in Renato Calligaro.
Zelo številčno bo letos zastopana tudi italijanska gledališka scena. Med ostalimi gre pri tem omeniti work in progress Renata Sar-tija in Franca Peroja, ki bosta v četrtek 19. julija obudila lik Danila Dolcija. V koproduk-ciji tržaške Pokrajine in gledališča Miela (predhodno je sodelovalo gledališče Rossetti, ki se je kasneje premislilo) bo namreč zaživelo delo Prepovedano postiti se na plaži, ki predstavlja izjemen portret Danila Dolcija in pravic, za katere se je intelektualec, rojen v Sežani, boril vse do konca svojega življenja.
Ob italijanskih prisotnostih pa vzbujajo posebno radovednost tuji gostje. Med temi eden najslavnejših skladateljev, Radion Shchedrin, ki bo v nedeljo 15. julija poklonil Mittelfestu skladbo Boyarynia Morosova, posvečeno verski svobodi posameznih manjšin. Nasploh bo glasba velik protagonist letošnje izvedbe, saj bo eden od otvoritvenih dogodkov v soboto 14. julija, nastop Borodin String Quarteta. Tudi zaključni dan bo potekal v znamenju ciganske glasbe, in sicer nastopa violinista Vasilyja Pantira ob spremljavi Gypsy Rhytmsa. Na svoj račun bodo v soboto 21. julija, ob nastopu Mozartbanda prišli tudi oboževalci velikega avstrijskega mojstra. Mittelfest pa bi ne bil Mittelfest brez plesnih dragocenosti, ki vsakič znova presenetijo publiko. Tokrat bo za te poskrbel madžarski, zdaj francoski plesalec Josef Nadj, ki bo v Čedadu predstavil Journal d'un inconnu.
Bivši jugoslovanski prostor pa bo obogatil potek festivala z nastopom Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane z delom Fragile v režiji Matjaža Pograjca (v soboto 21.) in pa cirkuške zgodbe Circus History beograjskega Jugoslovenskega dramskega pozorišta, v režiji Sonje Vukičevič. Posebna pozornost bo letos namenjena tudi Bolgariji in Romuniji. Dessislava Shapatova bo namreč predstavila svojo predelavo dela angleške pisateljice Sarahe Kane, 4:48 Pshycosis, romunski režiser Gelu Badea pa bo predstavil delo mladega sodržavljana Raduja Macrini-cija, Električni angel. Tako bolgarsko kot romunsko delo, sta s predstavo Not to be. Pravice Antigone in Welbyja Vannija de Lucie, posvečena pravici do odločitve o lastni usodi.
Ivana Godnik
RIM - Paritetni odbor za slovensko manjšino je treba enostavno razpustiti. To zahteva tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, kateremu se novi paritetni odbor zdi nesposoben in neuravnovešen pri opravljanju svojih funkcij. Škoda, da za stop nik skraj ne des ni ce ni zah -teval razpustitve prejšnjega odbora, ki so ga njegovi somišljeniki sistematično bojkotirali in s tem hromili njegovo dejavnost.
Kaj ta tako moti Menio, da od predsednika vlade Romana Prodija in od ministrice za dežele Linde Lanzil-lotte zahteva razpustitev paritetnega odbora? Moti ga, da je odbor prejšnji teden dejansko potrdil seznam 32 občin, ki pridejo v poštev za zaščitni zakon ter podrobno odgovoril na pomisleke, ki jih je v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona posredovala prejšnja des no sre din ska vla da.
Me ni a pro tes ti ra, češ da je pa ri -tetni odbor popolnoma prezrl zahteve Trsta, Gorice, Čedada, Tavorjane, Tipane, Podbonesca in Srednjega, ki hočejo biti izločeni iz seznama občin. Po njegovem prepričanju se je odbor nespoštljivo obnašal do županov in občinskih svetnikov, ki zahtevajo izločitev občin iz seznama. »Pozabil je, da podpisniki teh zahtev zastopajo interese lokalnih skupnosti in da so njihovi institucionalni predstavniki,« pod-črtuje še poslanec Finijeve stranke.
Menia poziva Prodija in ministrico Lanzillottovo, naj zavrneta seznam 32 občin in naj vlada pri zaščiti Slovencev upošteva izključno »objektivne danosti« na teritoriju in hkrati voljo lokalnih uprav. Zato je paritetni odbor popolnoma nepotreben, »objektivne danosti« pa je mogoče ugotoviti le s preštevanjem pripadnikov slovenske manjšine ali s podobnimi sredstvi, piše v vprašanju, ki ga je Menia poslal ministrskemu predsedniku in ministrici za deželna vprašanja.
Ista stališča je na zadnji seji paritetnega odbora zagovarjal Adriano Ritossa, deželni svetnik Nacionalnega zavezništva iz goriške pokrajine. Tudi on predlaga preštevanje Slovencev, paritetni odbor pa bi moral »na terenu« ugotoviti realno število pripadnikov manj šin ske skup nos ti. To ni do -volj za tržaškega župana Roberta Di-piazzo in svetnike desne sredine, ki so - kot vemo - enostavno zahtevali izločitev celotne tržaške občine iz zaščitnega zakona.
evropa
Illy: Države bivše SFRJ nujno v EU
PASSARIANO - Pred dreviš-njim delovnim sestankom o evroregi-ji bosta predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy in predsednik hrvaške županije (regije) za Reko in Go-ransko območje Zlatko Komadina podpisala listino o sodelovanju. Podpis listine bo v Vili Manin v Passari-a nu.
Illy je medtem včeraj v svojstvu predsednika Evropskega združenja dežel (Are) ocenil zadnja dogajanja v zvezi z evropsko ustavo. Državnike je pozval k pogumnim dejanjem in izbiram. Illy predlaga, da bi evropski parla ment pos tal ne ke vrs te po slan ska zbornica Evropske unije, Evropski svet neke vrste zbornica držav, Evropska komisija pa prava vlada z izvršilni mi pris toj nost mi.
Po mnenju predsednika Furlani-je-Julijske krajine ni realno, da bi države nekdanje Jugoslavije še naprej ostale izven Evropske unije. To ni prvič, da se je Illy tako odkrito zavzel za vstop teh držav v EU.
KOROŠKA - Kancler Alfred Gusenbauer razočaral predstavnike manjšinskih sosvetov
Namesto konkretnega predloga
le nekaj okvirnih smernic o dvojezičnih tablah
DUNAJ - Glede dokončne rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem avstrijski zvez ni kan cler Al fred Gu sen -bau er tu di vče raj na po go vo ru s pred sed ni ki na rod nost nih sos ve -tov na Dunaju ni predložil konkret ne ga pred lo ga s šte vi lom ta -bel. Kot je po raz go vo ru s kan -clerjem povedal predsednik narod nost ne ga so sve ta za Slo ven ce in hkra ti tu di pred sed nik Zve ze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, je Gusenbauer svo jim so go vor ni kom pred sta vil le »okvir ne mej ni ke« na čr to va ne rešitve: dodatna finančna sredstva za manj ši ne ter za dvo je zič ne občine in regije, v katerih hočejo predstaviti dodatne dvojezične ta ble, re ši tev v ustav nem ran gu, ter spre mem ba za ko na o na rod -nih skupinah i z let a 1976, ki ga ko roš ki Slo ven ci ni ko li ni so odob -ravali. Predlog s konkretnim šte-
vi lom ta bel pa naj bi sle dil v na -sled njih dneh.
Sturm je raz go vor s kan cler -jem si cer oce nil kot kon struk tiv -ne ga in » v dob rem ozrač ju«, pri -sta vil pa je, da se čas za kan cler -ja očit no iz te ka. Kot je zna no, je Gu sen bau er na mreč še le pre te kli teden med svojim obiskom v Celovcu napovedal, da želi do 28. junija imeti na mizi»predlog, ki naj bi imel ši ro ko pod po ro ta ko pri stran kah kot tu di pri slo ven ski manj ši ni, dru ga če vla da za de vo ne bo rešila v svoji komaj začeti man dat ni do bi«.
Po včerajšnjem razgovoru s pred sed ni ki sos ve tov Gu sen bau -er ni dal nikakršnih izjav za jav-nos ti, je pa na se stan ku s pred sed -ni ki sos ve tov po ve dal, da še ved -no velja njegov časovni načrt. Po njem naj bi 28. junija vlada vložila svoj predlog v pristojnem pododboru avstrijskega parlamenta.
Pred srečanjem z Gusenbau-erjem je Sturm še menil, da bo av-strij ski zvez ni kan cler po dal kon -kret ne pred lo ge gle de šte vi la kra -jev z dvojezičnimi napisi. Sturm je govoril tudi o neki spremljevalni komisiji, ki naj bi spremljala ures ni či tev no ve re šit ve in ki bi tudi razsojala o morebitni postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov. Po razgovoru Sturm o komisiji ni več govoril, omenil tudi ni več, da bi obravnavali t.i. raz ši rit ve no klav zu lo, ki bi omo -go či la tu di še po znej šo po sta vi tev do dat nih dvo je zič nih ta bel, ka ko so to pred la ga li pred stav ni ki po -li tič nih or ga ni zacij ko roš kih Slo -vencev (NSKS, ZSO in SKS), ko so vladi predlagali postavitev dvojezičnih tabel v 173 krajih na južnem Ko roš kem.
Jas no je, da vse tri slo ven ske or ga ni za ci je slej ko prej od loč no odklanjajo predlog predsednice
koroških socialdemokratov (SPÖ) Gaby Schaunig (in tudi predsednika koroške ljudske stranke Josef Martinza) s 141 dvojezičnimi tablami in brez razširitvene klavzule. Najrestriktivnejšo rešitev pa slej ko prej zah te va ko roš ki de -želni glavar Jörg Haider. Slednji že li re ši tev na os no vi za ko na o narodnih skupinah iz leta 1976, torej skupno 91 tabel ali niti ene dodatne table!
Sturm je še na po ve dal, da bo do kon kret ni pred log av strij ske vlade, ko bo le-ta na mizi, najprej obravnavali v ožjem Koordinacijskem od bo ru ko roš kih Slo ven cev (KOKS), v katerem sta zastopani obe krov ni po li tič ni or ga ni za ci ji koroških Slovencev ZSO in NSKS. Dokončno odločitev, ali bo manjšina pristala na predlog vlade ali ne, pa bo vsekakor sprejel razširjeni KOKS.
Ivan Lukan
4
Četrtek, 21. junija 2007
GOSPODARSTVO
/
sdgz - Obrtniki sklenili niz sekcijskih občnih zborov
Bogat obračun dela najmočnejše sekcije SDGZ
Ezia Maurija je nasledil nov predsednik David Stupar
ZGONIK - Obrtniki so najbolj množična sekcija v okviru SDGZ in nemara tudi najbolj raznolika, saj so v njenem sestavu številni poklici in dejavnosti, tako servisni kot proizvodni. Glavna vizitka slovenskih obrtnikov in tudi ostalih podjetnikov so ne-dvo mno obrtne cone, ki so bi le v zad -njih desetletjih dograjene v Zgoniku in Dolini. Prav konec del v coni Do-lina2 je bil razlog za nerazumevanje
sdgz
Novi odbor
obrtne
sekcije
David STUPAR, Graphart srl -tiskarna, OC Dolina - predsednik; Cor-rado ANDOLŠEK, Andolsek srl - gradbeništvo, Opčine (TS); Tomaž CAHA-RIJA - kamnoseštvo, Nabrežina; Pietro CANTE - elektroinštalaterstvo, Praprot (Devin Nabrežina); Igor CAVARRA, Modim snc - livarski modeli, OC Dolina; Ivan COLJA - avtoličarstvo, OC Zgonik; Dragotin DANEV - ekologija, OC Zgonik; Paolo FORAUS, Foraus snc - gradbeništvo, OC Dolina; Valentina HERVAT, Hervat snc - prevozništvo, Dolina; Paolo HROVATIN - umetnostna obrt, Briščiki (Zgonik); Igor KRIŽ-MANČIČ, PML sas - precizna mehanika, OC Dolina; Maximilian KRALJ, Termoservis - inštalaterstvo, OC Zgonik; Franco MINGOT, Mingot srl - dvi-galne naprave, OC Zgonik; Tomaž MUCCI, Mucci Mario - kleparstvo, Štandrež (GO); Aleksandra PANGERC, Betonfer snc - izdelki za gradbeništvo, OC Dolina; Alberto PAOLI, Acconci-ature Fantasy - frizerstvo, Opčine (TS); David PETAROS, Vital - zadruga za storitve, Pesek (Dolina); Paolo PURIČ, Pe-trovizza marmi srl - kamnoseštvo, Re-pentabor; Marjan RENČELJ, avtoelek-tričarstvo, Trst; Bogdan STOPAR - mizarstvo, Bazovica (TS); Peter ŠTOKA, pekarna Čok, Opčine (TS); Flavio TRAMPUŠ, Telmec snc - precizna mehanika, OC Zgonik.
med dosedanjim predsednikom obrtnikov Eziom Maurijem in organizacijo. Slednji je namreč po kratkem uvodnem poročilu zapustil občni zbor obrtnikov SDGZ, ki je bil v torek na
Udeleženci torkovega občnega zbora obrtne sekcije SDGZ
kroma
sedežu SDGZ-Servisa v zgoniški obrtni coni. Vodstvo občnega zbora je nato prevzel odbor nik in član predsed -stva Združenja Rado Andolšek, ki je dal besedo tajniku sekcije in direktorju SDGZ Andreju Šiku za dopolnilo poročila o opravljenem delu.
Šik je raz čle nil bogato de lo vanje organizacije v prid obrtništva, od zaključka evropskega projekta za internacionalizacijo obrtnih con do posvetov o čezmejnem gradbeništvu pri nas in v Sloveniji, od nastopov umetnostnih obrtnikov do lanske odmevne razstave Kamen v Devinskem gradu. Ob vseh teh pobudah je bilo pripravljeno izvirno strokovno gradivo, knjige kot so študija o naših obrtnih conah, skup ni katalog za kam no seke in slo -vensko-italijanski slovarček gradbenih izra zov. Ome nje no je bi lo tudi sode -lovanje z obrtniki v Sloveniji, saj je Obrtna zbornica Slovenije ponudila
članom SDGZ kartico z ugodnostimi, ki so predvide ne za nje ne čla ne. Šik je pove dal, da je na raz pola go pre cej sredstev za nove pobude, ki jih financira deželna komisija za obrt, npr. za sejemske nastope in druge dejavnosti. Člane je povabil k sodelovanju in predlaganju možnih akcij.
Omenil je tudi predlog o vključitvi SDGZ v združenje tržaških industrij cev v obliki pridruženega članstva. Na osnovi tega sporazuma, ki ga mora potrditi občni zbor organizacije, bi bili člani SDGZ deležni istih ugodnosti in konvencij, ki jih predvideva sistem Confindustrie za svoje člane; v zameno naj bi tržaški industrijci lahko posegali po storitvah Servisa in specializiranih podjetij Euroservis in Servis Koper.
V razpravi so člani opozorili na problem novih parametrov t.im. področnih analiz (studi di settore), s ka-
sejmi - Včeraj predstavitev v Celovcu
Oktobra bo v Vidmu debutiral Good! sejem enogastronomije Alpe-Jadrana
VIDEM - Sredi oktobra, od 19. do 21., bo na videmskem sejmišču doživel krst nov sejem, zamišljen kot srečanje med enogastronomskimi kulturami regij Alpe-Jadrana, območja, na katerem se stoletja stikajo in prepletajo latinske, slovanske in germanske tradicije. Pobudnik sejma z naslom Good! I grandi sapori di Alpe Ad-ria (v prevodu bi zvenel Dobro! Veliki okusi Alpe-Jadrana) je videmsko-goriška sejemska družba Udine e Gorizia Fiere, kije na sejem povabila več kot dvesto razstav-ljalcev oziroma proizvajalcev iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Avstrije, Slovenije in Hrvaške.
Sejem, ki sta ga predsednik in generalni direktor družbe Udine e Gorizia Fiere Sergio Zanirato in Maurizio Tripani predstavila včeraj v Celovcu, bo zasnovan po tematskih področjih, ki bodo obiskovalcu oziroma odjemalcu omogočila rekonstruirati življenje in kakovost nekega proizvoda od trenutka njegovega nastanka do končne porabe v kuhinji oziroma na mizi. Tematskih področij bo sedem in bodo vezana na kravo, ovco, kozo, mleko, sir
in mlečne derivate; na prašiča, gos, na morske in sladkovodne ribe in mehkužce, na sadove zemlje (od žit, testenin, kruha in sladic do sadja in povrtnin), na kavo, čokolado, likerje, žgane pijače in tobak, na vodo in na mineralne vode.
Zanirato in Tripani sta pojasnila, da so za predstavitev novega sejma izbrali Celovec zato, da bi izpostavili njegovo mednarodno valenco in priložnosti, ki jih odpira za odkrivanje velike in heterogene živahnosti tradicij in okusov območja Alpe-Jadran. To območje pa je vse prej kot homogeno, saj se regije, ki ga sestavljajo, razlikujejo po klimi, okolju, po navadah in običajih, sta poudarila Zanirato in Tripani.
»Samo smo premajhni, lahko pa se Evropi predstavimo skupaj,« je pobudo komentiral podpredsednik koroške gospodarske zbornice Peter Mitterer, pripravljenost za sodelovanje z videmskim sejmom pa je prepričano potrdil tudi predsednik celovbske sejemske družbe Walter Der-muth.
Med drugimi podrobnostmi, ki so
bile predstavljene v Celovcu, velja omeniti, da bo Good! na enem od svojih razstavnih prostorov gostil tudi šesto izvedbo nacionalne razstave starodavnih in avtohtonih vin Vinun Loci. Še ena potrditev torej, da so se v Vidmu odločili nov sejem posvetiti odkrivanju tradicionalne prehrane, torej globaliziranemu lokalizmu, ki zna postati trenutek enogastronomskega srečanja med Alpami in morjem.
Sejem Good! bo odprt za vse obiskovalce, sprehod po sedmih tematskih območjih pa bo dopolnjen s prostori in iniciativami, ki bodo posvečeni medijem, združenjem, storitvam visoke ravni, promocijskim aktivnostim, degustacijam, družabnim srečanjem in poglobitvam. Med organizacijami, ki bodo sodelovale na sejmu Good! izstopajo Slow Food, italijansko združenje someljerjev AIS, Club Papillon in Gastronauta.
Kot sta še pojasnila Zanirato in Tripani, je bil oktobrski rok izbran zato, da se dogodek ne bi pokrival s celovškim sejmom Gast (Gost), ki ga vsako pomlad po-svečaju turizmu in enogastronomiji.
terimi je finančna uprava krepko zvišala davčno osnovo podjetij. Organi-zaciijo so pozvali k poseganju in posredovanju, če je mogoče, v sodelovanju z drugimi stanovskimi organizacijami.
V nadaljevanju je tajnik sekcije na kratko orisal vsebino projekta Imprendero, seminarje in svetovanje za generacijski prehod in prenos podjetij (funkcija 2), za nastanek novih podjetij (funkcija 3) ter menedžersko usposabljanje in razvoj podjetij (funkcija 4). Tudi pri tem je člane povabil k udeležbi, saj bodo prvi seminarji stekli že zadnje dni junija oz. v začetku julija. Sledile so predvidene statutarne obveznosti s soglasno izvolitvijo novega odbora in predsednika. Nov predsednik obrtnikov SDGZ je David Stu par, solast nik pri zna ne tis kar ne Graphart in predsednik konzorcija obrtnikov Dolinal.
inovativnost
Dežela FJK podpira prenos tehnologije
TRST - Dežela FJK bo dala na voljo 6 milijonov evrov za fi-nansiranje projektov tehnološkega transerja, ki jih bodo realizirali deželni tehnološkli parki v partnerstvu s podjetji. Iniciativo, ki se uokvirja v širši kontekst politik za pospeševanje inovativnosti, je napovedal deželni odbornik za znanstveno raziskovanje in univerzo Roberto Cosolini med predstavitvijo rezultatov projekta D4 - Izboljšanje človeških resurzov na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja, ki je bila včeraj v Area Science parku. Ta projekt, ki ga je finansirala Dežela FJK s sredstvi evrop skih skla dov, je pokazal na visoko rast izmenjave »možganov« v nacionalnem in mednarodnem okviru. Na lokalni ravni pa se bo treba po Cosolinijevem mnenju posvetiti ustvarjanju podjetništva znanja, ki je nujno potrebna podpora za inovativno gospodarstvo.
Evropska centralna banka
20. junija 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 20.06 19.06	
	ameriški dolar	1,3427	1,3403
japonski jen		165,88	165,46
	kitajski juan	10,2287	10,2097
ruski rubel		34,8300	34,7850
	danska krona	7,4442	7,4452
britanski funt		0,67370	0,67465
	švedska krona	9,2990	9,4172
norveška krona		8,0525	8,0790
	češka krona	28,728	28,597
švicarski frank		1,6605	1,6627
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		248,08	249,78
	poljski zlot	3,7763	3,7966
kanadski dolar		1,4310	1,4302
	avstralski dolar	1,5851	1,5876
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lej	3,2051	3,2190
slovaška krona		33,743	33,733
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,6960	0,6962
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		83,40	83,50
	turška lira	1,7435	1,7464
hrvaška kuna		7,3305	7,3400
Zadružna Kraška banka			
		20. junija 2007	
	valute	evro	
		nakup	arodaja
	ameriški dolar	1,36147	1,33351
britanski funt		0,68343	0,66771
	švicarski frank	1,69033	1,64916
japonski jen		171,7768	161,3686
	švedska krona	9,56883	9,1111
avstralski dolar		1,63328	1,56437
	kanadski dolar	1,46764	1,41177
danska krona		7,59873	7,31186
	norveška krona	8,26503	7,89496
madžarski florint		299,736	234,7932
	češka krona	32,88655	25,7373
slovaška krona		38,79295	30,3597
	hrvaška kuna	7,86114	7,0097
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
hrvaška kuna
20. junija 2007
_evro_
nakup prodaja
,3630 0,6852 7,557 ,4489 168,01 ,6902 8,199 9,559 ,6104 7,57
1,3295 0,6683 7,371 1,4132 163,87 1,6485 7,997 9,323 1,5707 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
20. junija 2007 Indeks MIB 30: -0,22
delnica		cena €	var. %
ALLEANZA		10,02	-0,46
ATLANTIA		25,09	-0,32
BANCA ITALEASE		20,4	-0,92
BMPS		5,01	-0,32
BPI		11,49	-0,73
BPM		11,18	+0,79
BPVN		21,79	-1,09
CAPITALIA		7,67	+0,01
ENEL		8,055	-0,47
ENI		26,97	-0,52
FIAT		21,58	-0,55
FINMECCANICA		23,52	-0,13
GENERALI		30,86	+0,49
IFIL		8,055	-0,38
INTESA		5,67	-0,70
LOTTOMATICA		31,28	-0,32
LUXOTTICA		26,26	-0,04
MEDIASET		8	+0,01
MEDIOBANCA		16,89	-0,82
MEDIOLANUM		6,3	-0,06
PARMALAT		3,23	+0,84
PIRELLI		0,9	+0,04
SAIPEM		23,77	-1,49
SNAM		4,465	+0,34
STMICROELEC		14,41	+0,35
TELECOM ITA		2,1175	+1,12
TENARIS		17,81	-0,64
TERNA		2,59	-0,27
UBI BANCA		20,25	-0,69
UNICREDITO		6,905	-0,30
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
|———|	Ulica dei Montecchi 6
r~PH r^l [ □	tel. 040 7786300
fax 040 772418 trst@primorski.it
TRST	Četrtek, 21. junija 2007 J
APrimorski
~	dnevnik
KROŽEK MIANI - Zaradi stalnega prekomernega zračnega onesnaževanja
Zahteva po takojšnjem zaprtju škedenjske železarne
Dipiazza: Zagotoviti ponovno zaposlitev delavcev - Cosolini: O zadevi po poletju
Župan Roberto Dipiazza mora takoj poseči in zahtevati, da se dejavnost škedenjske železarne začasno prekine. Onesnaževanje zraka, ki ga po vzro ča in du strij ski ob rat, je na -mreč že večkrat krepko prekoračilo po zakonu določeno mejo. Župan, kije po zakonu odgovoren za zdravje občanov, ima torej dolžnost takoj ustaviti njegovo delovanje.
To je stališče Krožka Miani, združenja Servola respira in krajevnih od-bo rov ob ča nov, ki so vče raj na tis kov -ni konferenci poudarili podatke o prašnih delcih Pm10, ki so jih v okolici železarne zabeležile merilne naprave deželne agencije za okolje Arpa. Krožek in odbori so se na srečanju zavzeli za zaprtje obrata in za ponovno zaposlitev okrog 450 delavcev železarne, kritizirali pa so tudi deželno omizje o železarni in deželnega odbornika Roberta Cosolinija, ki mu predseduje. Kot je v njihovem imenu povedal Maurizio Fogar, je sam župan dejal, da je za stalno prekoračenje meje količine delcev Pm10 neposredno odgovorna železarna. Zato je občinska uprava primorana kaj storiti za njegovo takojšnje začasno zaprtje, meni Fogar, prav tako kot izdaja odredbe o zaprtju mestnega središča za promet v primeru pre ko mer ne ones na že nos ti zra ka. Dipiazza je torej po mnenju krožka Miani dolžan ukrepati, tudi ko ones-na že nost po vzro ča in du strij ski ob rat.
Občinska uprava je s tem v zvezi pojasnila, da je od začetka leta za zaprtje industrijskega obrata v takem primeru pristojna pokrajinska uprava. Zato so uradom v palači Galatti tudi posredovali zadnje podatke agencije Ar pa. Žu pan pa se ve da še ved no no si odgovornost za zdravje občanov. Zato so po dat ke Ar pe po sre do va li tu di zdravstvenemu podjetju, ki bo moralo analizirati, do kakšne mere so emisije železarne nevarne. Dipiazza je s tem v zvezi izjavil, da mu je poleg zdravja občanov pri srcu tudi usoda delavcev železarne. Če zahtevajo nekateri občani po eni strani zaprtje indu strij ske ga ob ra ta, je tre ba po dru gi za go to vi ti de lav cem no vo de lov no mesto. V ta namen, je povedal, se bo s predstavniki deželne vlade podal v
Vse več zahtev po zaprtju škedenjske železarne
kroma
Rim s ciljem iskanja ustreznih socialnih blažilcev, ker 500 ljudi ne more (in ne sme) ostati na cesti.
Kro žek Mi a ni in od bo ri so na -padli tudi deželno omizje, od katerega zdaj pričakujejo, da se bo zavzelo za zaprtje železarne in za ponovno zaposlitev delavcev. Deželni odbornik je na to odgovoril, daje prvenstveni cilj delovnega omizja ugotoviti, ali so pogoji za nadaljevanje dejavnosti škedenj-ske že le zar ne. To je ve za no na tri fak -torje, in sicer na nadaljevanje produktivnosti, na izboljšanje varnostnih pogojev in na ukrepe za spoštovanje okolja. V zvezi s slednjimi je v teku skupna raziskava med deželnimi uradi in ministrstvom za okolje, je povedal. Študija naj bi se zaključila po poletju in bo do ta krat na raz po la go no vi po -datki. Šele s tistimi podatki, je nagla-sil Cosolini, bo lahko delovno omizje sprejemalo odločitve. (A.G.)
BASSA POROPAT
Pokrajina ni pristojna za bonifikacijo industrijske cone
V zvezi s polemikami, češ da ima Pokrajina Trst neposredno odgovornost glede bonifikacije industrijske cone, je pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat v tiskovni noti pojasnila, da pokrajinska uprava nima s tem v zvezi nobene pristojnosti. Kdor to zatrjuje, je slabo informiran ali pa morda izkrivlja dogodke, pravi Poropatova. Dežela FJK j e namreč leta 2004 z zakonom 15/04 naložila industrijski ustanovi Ezit nalogo, da izdela načrt za anali-
zo terena v industrijski coni. Do odločitve deželne uprave se je polemično obregnila prejšnja, Scoccimarro-va pokrajinska uprava, po mnenju katere je šlo za nezakonito dejanje. Zato ni podpisala ustreznega programskega sporazuma, ki so ga podpisali Dežela, tržaška in miljska občina, Pristaniška oblast in Ezit. Zdajšnja pokrajinska uprava soglaša z delovanjem deželne uprave, kljub temu pa si torej ne more prevzemati pristojnosti, ki po zakonu pripada Ezitu.
HUDA NESREČA - Včeraj na avtocesti štiri kilometre pred izhodom za Sesljan
Smrtno povozili kamionista
Slovenski tovornjak silovito zadel 32-letnega Romuna, čigar vozilo je bilo ustavljeno na zasilnem pasu
Včeraj okrog 12. ure je prišlo do hude prometne nesreče s smrtnim izidom na avtocestnem odseku, ki pelje iz Trsta v smeri proti Moščeni-cam.
Približno štiri kilometre pred izhodom za Sesljan je prišlo do vzporednega trčenja med tovornjakom z registrsko tablico iz Ljubljane in romunskim tovornjakom, ki je bil ustavljen na zasilnem pasu (na sliki Kroma). Prvi je nato povozil kamionista, ki se je nahajal v bližini svojega ustavljenega vozila. Dvaintridesetletni romunski državljan T. L. je bil na mestu mrtev.
Prometna policija, ki je nemudoma posegla, je ugotovila vzroke tragedije in pojasnila potek dogajanja. Žrtev nesreče je zaradi luknje v pnevmatiki zaustavila svoj tovornjak na zasilnem pasu. Kmalu zatem se je za njim ustavil še tovornjak moldav-skega šoferja, ki je želel nuditi pomoč kolegu v težavah.
Moldavski državljan se je sklonil h kolesu in se začel ukvarjati z zamenjavo pnevmatike. Takrat je pri-vozil slovenski tovornjak, ki je najprej z desnim bokom dregnil ob romunsko vozilo ter zatem silovito zadel nesrečneža z desnim prednjim delom svojega vozila.
Pri tem je slovenski šofer L. M. močno pritisnil na zavore, žal pa prepozno. Njegov tovornjak je nadaljeval pot še kakih sto metrov in se zaustavil ob desni jekleni odbojni ograji. Pri tem je za sabo izgubil lep del svojega tovora, saj so iz raztrganega ogrodja tovornjaka začele padati embalaže mleka, ki so popolnoma prekrile cestišče.
Zaradi nesreče in posledičnih del za izpraznitev cestišča so vožnjo omejili na en pas, zato se je za večji del popoldneva ustvarila tri kilometre dolga kolona. Prometna policija je medtem sporočila, da je začasno zasegla obe vpleteni vozili. (af)
Pokrajina bo asfaltirala ceste v nabrežinski občini
Pokrajinska uprava bo v kratkem asfaltirala tri ceste v devinsko-na-brežinski občini. Vest je objavil vodja svetnikov leve sredine v na-brežinskem občinskem svetu Massimo Veronese, ki je tudi pokrajinski svetnik. Sklep o aslfalti-ranju cest (v kratkem bodo dela dali na dražbo) je podpisal pokrajinski odbornik Mauro Tommasini.
Aslfaltirali bodo cesto med Na-brežino in Šempolajem, cesto med Vižovljami in Mavhinjami ter cesto med Prečnikom in Ma-vhinjami. Domačini že dolgo časa zahtevajo predvsem ureditev pokrajinske ceste Nabrežina-Šem-polaj, za kar so tudi zbrali več sto podpisov.
Jutri spet proces o aferi LB
Civilno sodišče v Trstu bo jutri nadaljevalo obravnavo v okviru postopka, v katerem 711 pretežno hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke zahteva od Nove Ljubljanske banke izplačilo deviznih vlog v višini okoli deset milijonov evrov. Iz LB so sporočili, da pričakujejo, da bo Božidar Vukasovič, ki je v imenu varčevalcev vložil obtožnico, umaknil 108 zahtevkov varčevalcev, ker pooblastila varčevalcev Vukasoviču niso bila podpisana v skladu z italijanskimi predpisi. Postopek bi se moral prvotno nadaljevati sredi maja, vendar so takrat proces prestavili zaradi nujne operacije enega od odvetnikov NLB.
Predsednik uprave LB Borut Ožura je v sporočilu še izrazil pričakovanje, da bo sodišče naslednjo obravnavo razpisalo proti koncu tega leta. Postopek proti NLB na tržaškem civilnem sodišču se je začel 30. septembra 2003. Več kot 700 varčevalcev pod vodstvom Vuka-soviča zahteva od NLB izplačilo okoli deset milijonov evrov deviznih vlog. NLB medtem vztraja, da ni pravna naslednica pogodbenih razmerij LB, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog hrvaških varčevalcev, v skladu z ustavnim zakonom iz leta 1994. Ta določa, da se na NLB prenese vse poslovanje ter premoženje na računih doma in v tujini, razen obveznosti do tujih bank upnic in Narodne banke Jugoslavije, ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ.
Milje: zasedanje komisije za enake možnosti
V Miljah je zasedala komisija za enake možnosti, ki ji predseduje Slovenka Miriam Bisiacchi. Seja je bila posvečena čezmejnemu sodelovanju. O tem je, poleg Bi-siacchijeve, govorila tudi Isabella Flego z občinske komisije za enake možnosti iz Kopra. Seje sta se udeležili tudi predsednica deželne komisije Renata Brovedani in deželna svetnica Tamara Blažina.
Avtomobil povozil dečka
Nekaj pred 14. uro je včeraj avtomobil s slovensko registrsko tablico podrl pešca, mladoletnega fanta, na križišču med Ul. Flavia in Cesto za Glinščico. Huje ranjenega ponesrečenca je rešilec odpeljal v katinarsko bolnišnico. Na oddelku za nujno nego so ga sprejeli z zadržano prognozo.
6
Četrtek, 21. junija 2007
TRST
/
ŠOLSTVO - Včeraj na višjih srednjih šolah začetek državnega izpita s prvo pisno nalogo iz slovenščine
V središču pozornosti esej in razmišljanje o industrializaciji
Nekateri kandidati pisali tudi o Slovencih in manjšinah v EU in o mirovni pogodbi - Zahtevne teme
Odlomek iz Kosmačeve Balade o trobenti in oblaku, esej o Slovencih in manjšinah v Evropski uniji in zgodovinska naloga ob 60-letnici mirovne pogodbe iz leta 1947 so bile med temami letošnje skupne prve pisne naloge iz slovenščine v okviru državnega izpita na višjih srednjih šolah. Na slovenskih višj ih šolah v Trstu se j e včeraj s slovensko nalogo potilo 89 kandidatov, ki so imeli za razvijanje izbrane teme šest ur časa. Tudi letos se je večina kandidatov odločila za tipologijo B pisne naloge, se pravi za kratek članek ali esej, pa tudi za tip D oz. za splošno nalogo o vplivu industrializacije na člo-veš ke od no se. Na šo lah s hu ma nis tič -no usmeritvijo je bilo tudi precej kandidatov, ki se je odločilo za tipologijo A (analizo odlomka iz dela Cirila Kosmača), tudi letos pa je zelo malo maturantov pisalo nalogo iz tipologije C, ki je bila posvečena 60-letnici podpisa mirovne pogodbe v Parizu leta 1947 in njenemu vplivu na odnose med slovensko in italijansko komponento na obmejnem območju. O temah, prisotnih v naslovih, v tem članku ne bomo več na dolgo pisali, saj jih v celoti objavljamo na drugem mestu, lahko pa za pi še mo, da iz be sed ne ka te rih kan -didatov ter predsednikov oz. članov izpitnih komisij izhaja, da so bili ponujeni naslovi sicer hvaležni, a tudi zahtevni, čeprav se nekateri na videz niso zdeli problematični.
Prva šola, ki smo jo obiskali, je bil Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa, kjer je iz besed prof. Magde Jevnikar izhajalo, da se je kar nekaj kandidatov odločilo za pisanje razmišljanja o spremembi medosebnih odnosov. Glavna težava, nam je dejala prof. Jevnikarje-va, j e bila v tem, da j e bilo treba najprej prebrati trinajst strani (slovenska naloga je dejansko obsegala devet strani, katerim so dodali še štiri strani ci-
tatov v italijanskem izvirniku, da bi jih primerjali s slovenskim prevodom) ter se potem koncentrirati in izbrati področje, kar je dijakom vzelo približno uro časa. Drugače so bili naslovi v redu, je dejala sogovornica, ki je pri tem poudarila smisel take naloge, ki je v tem, da pri množici informacij znaš izbrati tisto, ki ti služi. Okoli 14. ure smo tudi ulovili enega zadnjih dijakov, ki so zaključili nalogo. Mladenič, ki obisku -
Slovarji in pravopisi so verjetno še kako prav prišli
kroma
je 5.A razred oddelka za knjigovodje (iz tega razreda je dvanajst maturantov, medtem ko so trije - od katerih ena zunanja - na oddelku za geometre), nam je povedal, da je pisal esej o Slovencih in manjšinah v EU, ker se mu je zdel najlažji na podlagi znanja, ki ga je prejel. Pri pisanju naloge, nam je dejal, ni imel te žav in je bil pre cej mi ren. Os ta -li naslovi ga niso pritegnili, za nekatere bolj filozofsko naravnane teme pa je
dejal, da jih lahko pišejo na liceju.
Na Poklicnem zavodu Jožefa Štefana opravlja letos državni izpit 23 kandidatov (enajst na mehanskem, devet na elektronskem in trije na biokemijskem oddelku). Za analizo literarnega be se di la, nam je po ve da la pred sed ni -ca komisije prof. Mihaela Pirih, se ni odločil nihče, večina kandidatov je pisala članek oz. esej ali pa splošno nalogo o vplivu industrializacije, en kandidat z mehanskega oddelka pa se je opogumil in pisal zgodovinsko nalogo o mirovni pogodbi. Maturanti, nam je dejala Pirihova, so bili precej mirni in se niso pritoževali, čeprav je opozorila, da so nekatere naloge, zlasti esejske, nastavljene »lažno lahko«, se pravi, da so na videz lahke, v resnici pa skrivajo pasti. So pač napisane za dijake, ki se ob rednem učenju še dodatno sami izobražujejo. Težavnost naslovov nam je potrdila tudi skupina dijakov, ki se je po zaključku pisanja zadrževala pred šolskim poslopjem: večina jih je pisala esej oz. članek o ekspresionizmu: gre za snov, ki so jo predelali v teku šolskega leta in če ne bi bilo tega, so za-u pa li, bi bi lo hu do.
Na Pe da goš kem in druž bo slov -nem liceju Antona Martina Slomška so letos štirje maturanti na pedagoški, dvanajst pa na družboslovni smeri. V glavnem so se odločili za pisanje splošne naloge o industrializaciji in za esej, trije pa tudi za analizo Kosmačevega besedila. V krajšem pogovoru s prof. Jano Ban smo izvedeli, da so bili kandidati precej mirni in da večjih težav ni bilo, tri dijakinje družboslovne smeri, ki so se po zaključku pisanja zadrževale v šolski veži, pa so rekle, da so bili naslovi precej zahtevni: ena od punc je povedala, da je rabila uro časa samo za razmislek o temi, o kateri naj piše. Izbira je bila težka, na koncu pa sta se dve odločili za pisanje eseja o ekspresioniz-
mu oz. pravičnosti, ena pa za pisanje splošne naloge o vplivu industrializacije.
Tudi večina 35 kandidatov na Liceju Franceta Prešerna se je odločila v glavnem za pisanje članka oz. eseja. Ta tipologija je absolutno prednjačila med kandidati 5.B razreda znanstvenega li-ceja, kjer je od skupno sedmih kar šest ma tu ran tov iz bra lo esej, eden pa zgo -dovinsko nalogo. V 5.C razredu jezikovnega liceja je enajst maturantov iz-bra lo esej, šest ana li zo li te rar ne ga be -se di la, dva pa sploš no na lo go, v 3. kla -sičnem liceju pa so trije pisali analizo be se di la, pet esej, eden pa sploš no na -logo. Večje živčnosti med kandidati ni bi lo, nam je po tr dil pred sed nik ko mi -sije na znanstvenem in jezikovnem liceju prof. Igor Sancin, nekateri kandidati so zapustili šolo že okoli 12.30. Podobna slika se je kazala na klasičnem oddelku, kjer pa je podpredsednica komisije prof. Milena Padovan soglašala z ugotovitvijo predsednice komisije na zavodu Stefan Mihaele Pirih, da so bili naslovi esejev le na videz enostavni. Naslovi pa kot vse kaže niso prestrašili kandidatke jezikovnega liceja, ki smo jo srečali v šolski veži: izbrala je ana li zo Kos ma če ve ga be se di la, na lo ga pa po njenih besedah ni bila težka, saj so tega pisatelja obravnavali ravno pred tednom dni. Resnici na ljubo so se posvetili predvsem delu Tantadruj, zato so se morali malo znajti, a večjih težav ni bilo. Kar se splošne ocene o letošnjih naslovih tiče, nam je kandidatka za u pa la, da so se ji zde li tež ki, kar po njenem mnenju velja predvsem za tistega, ki je bil posvečen Slovencem in manj ši nam v EU.
Danes se bodo kandidati morali spo pas ti z dru go pis no na lo go, ki bo specifična za vsako šolo oz. učno smer po sebej.
Ivan Žerjal
DRŽAVNI IZPIT - Vsi naslovi in teme prve pisne naloge iz slovenščine
Odlomek iz Kosmačeve Balade o trobenti in oblaku Slovenci v EU in šestdesetletnica mirovne pogodbe
DRŽAVNI IZPIT NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH NALOGA IZ SLOVENSČINE
(Za vse smeri: redne in eksperimentalne) Izberi enega izmed štirih tipov nalog!
TIP A - ANALIZA BESEDILA
Ciril Kosmač: Gaber (iz Balade o trobenti in oblaku)
Zvok trobente se je prelival v valovih - kakor za-stor, ki se odgrinja - in se je počasi izgubljal na levo in na desno stran, v mir in v tišino.
Peter Majcen se je zravnal in tako globoko zajel zrak, kakor bi hotel vsrkniti vso zeleno lepoto zemlje in vso modro lepoto neba, a tudi ves mir in vso tišino. Začutil je, kako so njegova pljuča razširila krila in za-plala in kako se je takoj nato v srcu oglasilo polno utripanje dragocenega trenutka, trenutka ugodja, trenutka sreče, trenutka tiste prave sreče, ki ji je primešana grenka kaplja, zakaj srce, posebno zrelo moško srce, je največkrat take volje, da če že seže po sladki pijači, potem seže po tisti, ki je močna in ki tudi malce po-greni.
»Mar ni lepo!« je vzkliknil Peter Majcen in razširil
roke, kakor bi hotel vso dolino zajeti v objem. »Lepo je! Res je lepo!...In tukaj nekje, nemara prav pod tem vinogradom, bo tista prijazna, samotna bela zidanica, ki je podobna črnolasemu in črnookemu dekletu z mlečno belimi lici. Glej, skoraj bi bil pozabil nanjo! In vendar sem prej rekel tistim trem košatim vrbam ob potoku, da se bom nazaj grede spustil k njej. In spustil se bom in se bom tudi sam zleknil v mehko travo! A zdaj bom še malce posedel tukaj, da si zviška napa-sem oči. Temnikar bo že počakal. In naposled bo celo koristno, če se naužijem te nove, mehke dolenjske pokrajine, da bo v meni jasneje zaživela ostro rezana tolminska dežela.«
Spustil se je na tla, a ker se je bal, da ga bo premagala stara slabost, to se pravi, da se bo nehote in nevede zleknil vznak ter se brezplodno zasanjaril, je rajši spet vstal, stopil k hrastovemu parobku in sedel nanj. Prižgal si je cigareto in se zamaknil v dolino.
»Tako!...In zdaj poglejmo, kaj je pred mano! Tam na dnu je travnik, tista neizmerna ravna postelja, pre-grnjena s puhasto odejo zelene trave. Ob njem se vijuga potok. Močvirna trava je zdaj še bolj zelena, voda pa je skoraj črna...In ob potoku še zmeraj gredo ti-
ste tri vrbe, tri tetke, tri košate babnice. Res niso daleč prišle. Ko se bom potem spustil v dolino, bom kar vse tri lepo po vrsti mahnil s palico po zadnji plati. Nikamor se niso premaknile. Niti do tolmuna ne.«
Nagnil je glavo na rame in uprl pogled v košati gaber pri tolmunu.
»Sicer pa, kdo ve, nemara se niti ne upajo tja. Gaber je videti nenavadno resen, otožen, mrk. Nepremično strmi predse v prozorno gladino svojega tolmuna. Kajpak, tolmun je njegov. To je njegovo oko, veliko, globoko, jasno zeleno oko...Kaj vse je videlo tisto oko!...In kje je zdaj tisto, kar je videlo?...V gabru?...Se-veda, v gabru je! Vsak njegov list je odsev žive podobe, ki se je nekoč odzrcalila v tolmunu...O, saj saj! Ko je mlada perica oprala in razgrnila bele rjuhe po zeleni travi, se je slekla, da bi se okopala, gaber pa je prav tisti trenutek, ko je za hip obstala na robu tolmuna, preden je zabredla vanj, skrivaj posnel z vodne gladine njeno podobo ter jo zvil in skril v svoj trdi list...Kdo ve, koliko lepih podob hrani v svoji gosti, temni krošnjiL.In kadar je sam, posebno proti jeseni, ki naznanja samoto in zimsko spanje - nemara zadnje spanje, saj gaber že čuti v skopem, pojemajočem soku, da so stare ko-
renine utrujene - takrat počasi spušča list za listom v tolmun, ki pa ni več njegovo oko, temveč je samo zrcalo, ki mu ga drži spomin. In vsak list se razgrne po vodni gladini, podoba še enkrat oživi, nato pa z rahlim drhtenjem odteče za vselej, kakor pod biserno meglico globokega vzdiha izgine v zrcalu vsaka podoba...Da, tako stari gaber prešteva dneve, ki so se natekli in odtekli... «
TIP B - IZDELAVA KRATKEGA ESEJA ALI ČASOPISNEGA ČLANKA (Izberi eno od štirih predlaganih tem) 1. Literarno-umetnostno področje Tema: Značilnosti in oblike slovenskega ekspresionizma Gradivo
»Pač pa se je k ekspresionizmu prištevala Kosovelova skupina, tj. ona okrog Mladine (od drugega letnika naprej, 1925 - 1927), pozneje Svobodne mladine (1927-1929), in Literarno- dramatičnega krožka Ivan Cankar. To je razvidno predvsem iz Kosovelovega pro-gramatičnega članka Kriza (1925), ki ga je bral tudi na skupnih javnih nastopih. Kosovel periodizira genezo
S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi»
lAtcriipli frt ti^ih^nk [ImLi an	li/k^uh Svijt prisile Wtk lulihu [Mrtlenile laki), ti J i l*ilK' fll)iai«TI( ki kL
I INPEI "I 1:11 -I U: ■: i n:injH,'ni?L' SIiLhIli IhinV Sarduni m f n )H Ifljuji." '-I: | *'i h. I: |l' /.ivu/ivim m;Lrij ^Mfinninim sknL.iit4iiii] ^.IILIHTIIIUH
Kuf K ' / f i 11 i' f* i trn
■ hv.K"ir :k- ¡v (iri;>jXT.1t,k1 ki |Hftti^t*1! /jiknn 4 JNi / 1113 L1 ■: Il-l r-anlni :n JIHi, U: _ i L l ■ i: 11 l.-litm \ \i lLh ki :■ 11 b: i l - -l : l I ■.: riLiMiviuji > 111:1 ilL'k-i i.Liik.1 11:1 L l< »tuniki1 jn-mrinim <: 11-11 r h I >. ■ ] 111111 Hiritmi^-K iimi 111 [LCfiii^iLnini iiJitni JI:LII].
1.1 SC/itjitl L-|Ktil:t IluIi S h L k 11 JiinV SiinlLH'
niLimivjititi (Mifi^kliiii» u^nihinjlllD in rK-pmiilnim lEAinMIll v u k k vi ¡h (Li 11 j ".^1 Modrih» ( fnico, vpiSck" d ivtno Siivi ko Sk]:iHJ:i Liijrtv S;in[ihT i 11 St1 | >. h 11:-1 -h 1.■ 11 ■
hr-ik-irt, irTiS JL"i'lnfr K (Mlill iJrtj it i>lh'iLi in ijhUmh ipMilili J.-JjTrii •■ k-»
Davčna številka Sklada liorčc Sard<>č je:
91013840318
TRST	Četrtek, 21. junija 2007 J
/-
evropskega ekspresionizma že pred prvo svetovno vojno: »V pričakovanju vojne se je rodila nova umetnost. V tisti zlovešči tišini, kije razodevala krvopre-litje, se je rodila.« V njegovih definicijah, ki so predvsem ideološke in se takorekoč ne dotikajo poeto-logije, prepoznamo poleg drugega strukturne prvine zgodnjega ekspresionizma: sovraštvo do civilizacije, tehnike in industrializacije. Obenem pa tudi kategorije ali gesla aktivizma in predvsem mesijanske-ga oz. utopičnega ekspresionizma: človek kot poosebljeni etos, vstajenje novega človečanstva, osvobojeni človek, človek človeku človek. Temu se pridružuje tudi značilna kategorija predstavnika malega in ogroženega slovenskega naroda, kije nemški ekspresionizem seveda ne pozna, saj je nadnacionalen. Narod narodu narod.«
L. KRALJ, Slovenski ekspresionizem. Literarni leksikon - Študije, trideseti zvezek. Ljubljana, 1989.
»V nasprotju z večino drugih književnosti pa se na Slovenskem v tem času razvije kratka, pa tudi obsežnejša proza, celo roman. V tej prozi razlikujemo na ravni idejnega ali filozofskega sporočila tri stopnje, ki ustrezajo razvoju slovenske literature in njenemu nacionalnemu oz. socialnozgodovinskemu kontekstu. Med temi je Cankarjev poznosimbolistični ekspresionizem kljub metafizično - etičnemu pojmovanju sveta družbeno najmočneje angažiran, saj postavlja upanje in pokončno misel proti strahotam prve svetovne vojne. Čutno-religiozna dvojnost Pregljevega ekspresionizma prikazuje skozi prelomna zgodovinska dogajanja sodobnega človeka in njegovo duhovno razklanost, ki ne ostaja brez možnosti za notranjo pomiritev in sintezo. V Grumovem individualno iskateljskem ekspresionizmu pa brezciljno, naravnost absurdno bivanje v svetu kljub poskusom ne najde rešitve iz eksistencialne stiske.« F. BERNIK, Ekspresionizem in slovenska pripovedna proza. Obzorja slovenske književnosti, Ljubljana 1999. Ekspresionizem v slovenski likovni umetnosti se je pojavil neposredno po prvi svetovni vojni kot reakcija na dotedanjo impresionistično umetnost in na življenjski materializem, ki je doživel polom s prvo svetovno vojno. V nasprotju z dotedanjo usmerjenostjo slovenske umetnosti v zunanji videz ali razpoloženjsko in lepotno ubranost pojavov se je manifestiral kot izrazito ponotranjena, v duhovne in duševne razsežnosti življenja usmerjena umetnost, a se je kmalu za tem preusmeril v bolj realistično novo stvarnost.«
M. KOMELJ, Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920/1930. Zloženka Moderne galerije, Ljubljana, 1986. »Ali tudi dandanes, ko poznam v vseh umetnostih umetnine, ki so lepote polne, je moje nagnjenje do glasbe še vedno največje in bo tudi zanaprej prav gotovo tudi ostalo. Zdi se mi, da le ona ve, kje je njen vir in kam naj se vedno zopet nagiba in utaplja, medtem ko druge umetnosti to šele spoznavajo. Bliže notranje narave je. Ljubezen do notranje narave pa je v meni večja kakor dopadenje nad zunanjo, ki je notranji le posoda, kajti vse, kar je v notranji naravi bliže, je bliže tudi meni, ker moja notranjost sem.«
M. KOGOJ, odlomek iz razprave O umetnosti, posebno glasbeni. Ljubljana 1918.
2. Družbeno-ekonomsko področje Tema: Pravičnost, pravnost, zakonitost so osnova družbenega sožitja in izvajanja oblasti Gradivo
»... izmed vseh živali razpolaga samo človek z darom govora: ... z govorom izrazimo, kaj je koristno in kaj je škodljivo, torej tudi, kaj je pravično in kaj krivično: to je namreč z razliko od drugih živali značilno za človeka, da namreč samo on zaznava dobro in zlo, pravično in krivično ter druge vrednote. De-leženje le-teh tvori družino in državo ... ko je popoln, je človek najboljše od vseh ustvarjenih bitij; na podoben način pa je najslabše od vseh, ko se oddalji od zakona in pravičnosti ... Pravičnost je eden od elementov države; pravo je namreč urejevalno načelo državne skupnosti, pravičnost pa je opredelitev tega, kar je prav.«
ARISTOTELES, Politika, I
»Poglejte: beseda pravo ni v nasprotju z besedo moč. Prva ni nič drugega kot preobrazba druge, namreč preobrazba, ki je koristna večjemu številu ljudi. Z izrazom pravičnost jaz označujem tisto nujno vez med interesi posameznikov, ki bi se sicer razkrojili v nekdanje stanje nedružbenosti; vse kazni, ki presegajo nujnost, da se ohrani vez med ljudmi, so po svoji naravi krivične. Paziti moramo, da ne bi besedi pravičnost pritaknili pomena česa realnega, podobnega fizični moči ali posameznemu bitju; gre preprosto za način pojmovanja ljudi, ki pa neskončno vpliva na srečo vsakogar od njih; niti nimam v mislih ono drugo vrsto pravičnosti, ki izhaja od Boga in ki je neposredno povezana s kaznimi in nagradami v onstranstvu.«
C. BECCARIA, Dei delitti e delle pene, 1764, 2. pogl. »Diritto di punire« »Kdor terja opredelitev pravičnosti, išče navadno normativni pojem, oz. kriterij, s pomočjo katerega razlikovati pravično od krivičnega. Če želimo opredeliti tak pojem, se smemo najprej navezati na mnenja, ki so med ljudmi najbolj razširjena. Ta postopek pa zadene ob težavo: mnenja o tem, kaj je pravično in kaj krivično, so zelo različna ... Če se omejimo na dobro premišljene sodbe o pravičnosti, opazimo, da se tudi na ravni temeljev, na ravni načel o pravičnosti stališča med seboj zelo razlikujejo. Ekonomski liberalizem trdi: »Vsakomur po meri njego-
vih dosežkov.« V pravni državi velja: »Vsakomur to, kar mu pripada glede na njegove zakonite pravice.« Drugače v mnogih aristokracijah: »Vsakomur po njegovih zaslugah«. In spet drugačna je zahteva socializma, namreč: »Vsakomur po njegovih potrebah.« O. HÖFFE, Giustizia politica, Bologna, 1995
»Vprašanje, ki si ga moramo sedaj zastaviti, je: ali obstajajo neka jasna načela, na podlagi katerih smemo določiti v idealnem smislu pravično porazdelitev pravic in privilegijev, bremen in bridkosti, ki naj pripadajo posameznim ljudem kot takim? Zelo razširjeno je prepričanje, da moramo - če želimo ustvariti pravično družbo - priznati nekatere naravne pravice vsem članom skupnosti. Po tem prepričanju bi moralo pozitivno pravo vsaj vključevati in ščititi te pravice ne glede na druga pravila, ki jih morebiti predvideva. Toda o tem, katere naj bi bile te pravice, je zgolj na podlagi zdrave pameti težko doseči soglasje, še bolj nejasna pa so načela, iz katerih je mogoče o njih sistematično sklepati.«
H. SIDWICK, I metodi dell'etica, Milano, 1995
»Pravičnost je prva odlika družbenih ustanov, tako kakor je resnica poglavitna odlika miselnih sistemov. Teorijo, ki se izkaže za neresnično, je treba opustiti ali spremeniti, pa naj je še tako preprosta in elegantna. Na isti način je treba reformirati ali odpraviti krivične zakone in ustanove, pa naj so še tako učinkoviti in domišljeni. Zahteva pravičnosti je, da je človek nedotakljiv, in nad to nedotakljivostjo ne sme prevladati niti družbena korist. Zato ni v skladu s pravičnostjo trditev, da bi bilo mogoče izgubo svobode enih opravičiti z večjimi koristmi, ki bi jih od tega imeli drugi ... V pravični družbi je zato za vse enaka državljanska svoboda samoumevna; o pravicah, ki jih jamči pravičnost, se ni mogoče ne pogajati, niti ne morejo biti odvisne od računice družbenih interesov ... krivico je mogoče dopustiti samo v primeru, da se s tem prepreči še večja krivica. Ker sta resnica in pravičnost največja odlika človekove dejavnosti, ne moreta biti podvrženi kompromisom.«
J. RAWLS, Una teoria della giustizia, Milano, 1982
»Ideja pravičnosti se vedno znova poraja kot absolutna zahteva vesti. To dokazuje, da njena vsebina presega raven zgolj zgodovinskega oz. pozitivnega dejstva. Brez poklicanosti in neizčrpne dejavnosti vesti bi bil zgodovinski razvoj prava nerazložljiv. Prav iz tega prvobitnega in nepotlačljivega nagnjenja namreč izhaja nenehno obnavljanje družbenih odnosov in pravil, ki jih urejajo ... Kdor lahkomiselno krši zakone, maje osnove civilnega življenja in pogoje, od katerih je odvisen njegov lastni ugled. Toda kult pravičnosti ne obsega samo spoštovanja zakonitosti in niti se z njim ne prekriva. Ne odgovarjamo na klic naše pravne vesti s tem, da se pasivno prilagajamo obstoječemu redu ali s tem, da nedejavno pričakujemo, da nam bo pravičnost sama padla od zgoraj. Ta poklicanost nam nalaga, da aktivno in neumorno sodelujemo pri večni drami, katere oder je zgodovina in katere vsebina je nasprotje med dobrim in zlom, med pravico in krivico. Zakonom se ne smemo samo podrejati, ampak jih moramo tudi oživljati ter sodelovati pri njihovem prenavljanju ... Ko govorimo o pravičnosti, govorimo o podreditvi hierarhiji vrednot. In nič ni bolj tujega tovrstnemu načelu kot samovoljna odstranitev meje med dovoljenim in nedovoljenim, med zaslužnim in nevrednim dejanjem ... Samo pravičnost se blešči, samo pravičnost je varni svetilnik v viharju strasti ... Brez nje ne le, da življenje ne bi bilo mogoče, ampak tudi ko bi bilo, ne bi bilo vredno, da bi ga živeli.«
G. DEL VECCHIO, La Giustizia, Roma, 1959
»V sleherni družbi, torej tudi v demokratični, je osnovna vloga prava ta, da določa pravila o uporabi sile. To se pravi, da mora določiti: kdo sme uporabljati silo (ne vsakdo, ampak samo, kdor je za to pooblaščen); kako (ocena o tem mora biti podvržena pravilom); kdaj (ne kadarkoli, ampak ko so bili izpeljani vsi postopki, ki jih predvideva zakon); v kakšni meri (manjše tatvine ne moreš kaznovati enako kot umor). V pravni državi je ena od velikih nalog zakonodaje ta, da določi, kako se uporablja monopol nad zakonito silo, ki je v lasti Države.«
N. BOBBIO in M. VIROLI, Dialogo intor-no alla Repubblica, Roma-Bari, 2001
3. Zgodovinsko-politično področje Tema: Slovenci, manjšine v Evropski Uniji (EU) in skupna evropska usoda Gradivo
»Prihodnost malih in velikih narodov je v federativni ureditvi Evrope. Nova Evropa mora biti zveza velikih in malih narodov, velikih in majhnih domovin, ne pa totalitarnih držav, kjer se pod znamenjem sile spajajo v ljubosumno mitično enoto zemlja, človek, kapital, duh in kri. Nova Evropa se mora zgraditi pod znamenjem celotnega, osebnega človeka, njemu morajo služiti državni stroj, gospodarski red in duhovne vrednote.«
E. KOCBEK, Mali in veliki narodi, Dejanje, 1939.
"EU promovira predvsem multikulturalno pot, ki je za manjšinske interese marsikdaj preohlapna, saj za realizacijo zahteva ozaveščeno družbo. Dokler družba na strani večinskega in manjšinskega naroda v določenih članicah EU ne bo dovolj ozaveščena, bodo v določenih državah na območju EU še vedno uspevali posamezniki, katerih cilj je asimilacija manjšine (...)«
B. MULEC, Pravno varstvo manjšin v Evropski skupnosti, Revija Ampak št. 5, 2004.
»S tem, da bo postala slovenščina delovni in uradni jezik Evropske unije, bodo pravico do rabe svojega jezika v odnosih z EU pridobili tudi tisti Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Pravica pa bo veljala v obeh smereh: tudi Slovenci iz Republike Slovenije se bodo lahko na območjih, na katerih živi manjšina, posluževali pravic, ki so izvorno namenjene prav manjšini sami, kar potrjujejo tudi nekatere razsodbe Evropskega sodišča v zvezi z rabo nemškega jezika na Južnem Tirolskem. To pomeni, da bo Evropa obravnavala, glede na jezik, slovenski etnični prostor nediskriminatorsko, kar je za Slovence in še zlasti za zamejske Slovence zelo pomembna novost (...) Kar pa zadeva evropske jezike nasploh, ne vidim velike nevarnosti, ki bi prihajala iz Bruslja. Če želimo, da se jeziki ohranijo, jih je treba kultivirati doma, zanje skrbeti, jih opremljati in razvijati. Tisoči pripadnikov manjšin po vsej Evropi to že desetletja delajo s požrtvovalnim prostovoljnim delom in zgrešeno bi bilo, če tisti, ki imajo za seboj državo, prepustijo slednji vse, češ, bo že država poskrbela za ohranjanje našega jezika.«
B. BREZIGAR, Jeziki, jezikovna različnost, in manjšine v osnutku ustavne listine Evropske unije. Razprave in gradivo, št. 42, 2003.
»Proces povezovanja evropskih držav in nastajanja enotne evropske države ima veliko različnih možnosti. Kot osnova za oblikovanje federalne Evrope je bila izbrana Evropska unija, ki se iz ekonomske organizacije počasi spreminja v organizacijo z atributi državnosti. Videz evropske države je odvisen od tega, če bo Evropski uniji uspelo izpolniti osnovne predpostavke federalizacije - oblikovanje evropske identitete in spoštovanje nacionalnih in regionalnih identitet. Proces nastajanja skupne evropske identitete bo dolgotrajen in njegov uspeh je odvisen od dolgoročne politične in ekonomske prosperitete Evropske unije oz. Države. Ekonomski propad bi pomenil odpoved evropski identiteti in vrnitev evropskih državljanov k nacionalnim identitetam.«
L. CABADA, Razumevanje nacionalne in evropske identitete, Teorija in praksa, št. 1, 2000.
»Evropska unija se je razvila v centralistično naddržavno tvorbo, ki jo upravlja evropska pluto-kracija po birokraciji evropskih institucij. Njena doslej vodeča ideologija neoliberizma doživlja kot gospodarski projekt sicer svoj polom, zaenkrat delen in še ne totalen, vendar pa drugi vidiki neoliberistične ideologije, kot je npr. postopno ukinjanje nacionalne države in njenih institucij kot za enotnost Evrope motečih dejavnikov, ostajajo ena prioritet evropskega integriranja. Da bodo z izničevanjem nacionalne države prepuščeni na milost in nemilost logiki kapitala tudi atributi nacionalne suverenosti in posledično narodna samobitnost, je v ideologiji evropskega načrta bolj ali manj vešče prikrivano, vendar pa bi vsaj Slovencem morale biti znane posledice takega položaja malega naroda.«
P. KOVAČIČ PERŠIN, Evropa kot konfederacija narodov, Revija 2000, št. 114, 1998.
4. Tehnično-znanstveno področje Tema: »Čutne izkušnje« in »zanesljivi dokazi«: rojstvo moderne znanosti Gradivo
»Filozofija je zapisana v tej velikanski knjigi, ki je vedno razgrnjena pred našimi očmi (jaz ji pravim vesolje). Toda ne moremo je umeti, če se prej ne naučimo jezika in črk, v katerih je napisana. Napisana je v jeziku matematike, njene črke pa so trikotniki, krogi in drugi geometrijski liki, brez katerih je njena govorica popolnoma nerazumljiva; brez njih zaman blodimo po temačnem labirintu.« G. GALILEI, Il Saggiatore, 1623 »To je eden od velikih trenutkov v zgodovini človekovega duha. Galileo odkrije velikanske možnosti, ki jih nudi razumevanje fizične realnosti skozi matematične modele, in to svoje začudenje izrazi v teh znanih stavkih [glej zgornji dokument]. To, da se narava izraža v jeziku matematike ali, če smo natančnejši, da nam matematični pojmi, povezani preko enačb in računov, dovoljujejo, da reproduciramo in predvidimo vedenje fizičnih teles v realnem svetu, ostaja še danes, štiristo let po Galileu, vir neusahljivega strmenja.«
I. EKELAND, Il migliore dei mondi possi-bili. Matematica e destino, Torino, 2001
»Poskusi raztolmačenja detektivke o naravi so tako stari kot človekova misel sama. Toda minilo je komaj tristo let, odkar so znanstveniki začeli razumevati jezik, v katerem je ta detektivka napisana. Od tedaj dalje, to se pravi od Galilea in Newtona, je njeno branje napredovalo naglih korakov. Metode in sredstva raziskovanja, namenjeni odkrivanju in zasledovanju novih indicev, so se vedno bolj množili in izpopolnjevali. Tako je bilo mogoče razvozlati nekatere uganke narave. Toda marsikdaj so se predlagane rešitve v luči kasnejših raziskav izkazale za začasne in površne.«
A. EINSTEIN in L. INFELD, L'evoluzione della fisica, 1938
»Civilizacija ne napreduje enakomerno v smeri proti boljšemu ... Če upoštevamo dolga tisočletja zgodovine, ugotovimo, da se novosti pojavijo nenadoma ... Šestnajsto stoletje po našem štetju je videlo razkol v zahodnem krščanstvu in rojstvo moderne znanosti ... Reformacija je bila ljudska vstaja in je Evropo za poldrugo stoletje pogreznila v kri. Začetek znanstvenega gibanja pa se je dotaknil le manjšega
dela intelektualne aristokracije. Teza, ki jo želim razviti, je, da je mirni razvoj znanosti nemara spremenil slog naše miselnosti. Način razmišljanja, ki je bil nekoč nekaj izrednega, je danes v vsem omikanem svetu splošno sprejet. Toda ta novi slog si je le počasi utiral pot skozi stoletja, preden se je razcvetel v naglem razvoju znanosti, ki ga je s svojimi čedalje bolj eksplicitnimi aplikacijami še bolj utrdila ... Ta novi odtenek modernega duha se izraža ravno v strastnem in odločnem iskanju razmerij med splošnimi načeli in neizprosnimi in trdovratnimi dejstvi. Po vsem svetu in v vseh obdobjih so živeli ljudje praktične miselnosti, ki so se posvečali opazovanju omenjenih dejstev; po vsem svetu in v vseh obdobjih so živeli ljudje filozofskega mišljenja, ki so tkali votek splošnih načel. Značilna novost naše sodobne družbe je ravno spojitev strastnega zanimanja za snovno posa-mičnost z enako strastnim oblikovanjem abstraktnih posplošitev ... To ravnovesje duha je postalo tradicija, značilna za miselnost izobražencev. Je sol in okus življenja ... Nadaljnja značilnost znanosti je njena univerzalnost. Moderna znanost se je rodila v Evropi, toda njeno naravno okolje je ves svet.«
A.N. WHITEHEAD, La scienza e il mondo moderno, 1926
» ... ukvarjati se s fiziko v našem pomenu besede ... pomeni aplicirati na realnost toge, eksaktne in precizne pojme matematike, in še posebno geometrije. Če kdaj, potem gre v tem primeru za paradoksalno početje, kajti realnost, namreč realnost vsakdanjega življenja, sredi katere živimo in smo, ni matematika ... Iz tega sledi, da je aplicirati matematiko na preučevanje narave zgrešeno in nesmiselno. V naravi ni krogov, elips, premic. Hoteti natančno izmeriti dimenzije naravnega bitja, je smešno: konj je brez dvoma večji od psa in manjši od slona, toda ne pes ne konj ne slon nimajo točno določenih dimenzij: povsod je dovolj prostora za netočnost, za »igro«, za »več ali manj«, za »približnost« ... In prav preko instrumenta mere se pojem eksaktnosti polasti tega sveta in svet eksaktnosti prevzame mesto, ki je prej pripadalo svetu »približnosti.«
A.KOYRE, Dal mondo del pressapoco al-1'universo della precisione, Torino, 1967 »Raziskovanje narave se odvija v najrazličnejših oblikah ... Moderna znanost sloni na odkritju nove in specifične oblike komuniciranja z naravo, to se pravi na prepričanju, da se narava res odziva na eksperimentalne spodbude ... In dejansko eksperimentirati ne pomeni samo zvesto opazovati dejstva tako, kot se dejansko odvijajo, in niti ne samo iskati povezave med pojavi na izkustveni ravni, ampak predpostavlja sistematično interakcijo med teoretičnimi pojmi in opazovanjem ... Tako smo prišli do tega, kar je po našem mnenju posebnost moderne znanosti, namreč do srečanja med tehniko in teorijo ... Eksperimentalni dialog z naravo, ki ga je odkrila moderna znanost, ne predpostavlja pasivnega opazovanja, ampak neko obliko prakse. Gre za to, da manipuliramo, da izoblikujemo »scenarij« fizične realnosti z namenom, da ji glede na teoretično izhodišče določimo kar se da optimalen približek ... Razmerje med izkustvom in teorijo izhaja torej iz dejstva, da eksperiment naravne procese podvrže preverjanju. To preverjanje je smiselno samo, če se odvija v odnosu do hipoteze, ki zadeva načela, katerim so ti procesi podrejeni.«
I.PRIGOGINE in I. STENGERS, La nuova alleanza, metamorfosi della scienza, Torino, 1981
»Da je znanost nikoli dokončano počasno gradbišče, na katerem sme vsakdo - v mejah svojih moči in sposobnosti - sodelovati s svojim doprinosom; da namen znanstvenega raziskovanja ni korist posameznika, rase ali skupine, ampak korist vsega človeštva; da sta v vsakem primeru razvoj in rast samega raziskovanja pomembnejša od posameznih raziskovalcev: te danes splošno sprejete resnice so med bistvenimi sestavinami pojmovanja znanosti, ki ima točno določen zgodovinski izvor. Ne poznajo ga velika vzhodna verstva, klasična antika, srednjeveška sholastika. Luč sveta je zagledalo v Evropi med drugo polovico 16. in prvo polovico 17. stoletja kot najbolj značilen proizvod moderne zahodne civilizacije.«
P. ROSSI, I filosofi e le macchine (14001700), Milano, 1976
TIP C - ZGODOVINSKA NALOGA
Leta 1947 podpisana Pariška mirovna pogodba je določala, da Primorsko, Istro južno od reke Mirne in jadranske otoke dobi takratna Jugoslavija, Trst s severno Istro pa je bil razglašen za Svobodno tržaško ozemlje.
Kandidat naj prikaže vzroke, ki so privedli do sporazuma, in vpliv, ki ga je le-ta imel na odnose med sosednjima narodoma in državama.
TIP D - SPLOŠNA NALOGA
»Industrializacija je uničila vas. Človek, ki je živel v skupnosti, se je preobrazil v osamljeno množico velemest. Televizija je sicer obnovila »svetovno vas«, toda ne moremo govoriti o skupnem dialogu, kakršen je bil tisti, ki se je odvijal okoli gradu ali farne cerkve, in pri katerem so bili vsi soudeleženi. Globok prepad zija med pasivnim opazovanjem svetovnega dogajanja in soudeleženostjo pri zadevah skupnosti.« (G. Tamburrano, Il cittadino e il potere, v: »In nome del Padre«, Bari, 1983)
Razpravljaj o navedeni trditvi, pri čemer izpostavi, ali je po tvojem mnenju v njej bolj zaznavna »nostalgija« po preteklosti ali pa potreba, ki je razširjena v sodobni družbi, da bi stopili v bolj pristno dia-loško razmerje s skupnostjo, ki nas obdaja.
8
Četrtek, 21. junija 2007
TRST
/
DOLINA - Občinska uprava se je odločila za nov sistem
Težavno uvajanje zbiranja odpadkov na domu
»Vroče« srečanje z občani pri Domju - Več ločenih odpadkov, nižji stroški
Uvajanje novosti često butne ob ostre miselne čeri. To je spoznal že stari Galileo, ko je hotel prepričati ljudi, da se zemlja vrti okrog sonca. Na podobno zaprtost je zadnje večere naletel dolinski občinski odbornik za javna dela Igor Tul na predstavitvah novega načina ločenega zbiranja odpadkov na domu.
Zamisel je za tržaško pokrajino popolna novost. Dolinska občinska uprava jo je udejanila v prepričanju, da bo z njo mogoče zmanjšati količino odpadkov in s tem pripomoči k znižanju stroškov za odvoz odpadkov.
Ob čin ski svet je že je se ni odob ril načrt, več mesecev je bilo potrebno za razpis za oddajo odvoza odpadkov v zakup. Zadnje tedne je bila zadeva urejena, uprava je odločila, da bo novi sistem stopil v veljavo julija.
Občinski upravitelji so že jeseni napovedali, da bodo - pred uvedbo ločenega zbiranja odpadkov na domu -priredila po vaseh informativne sestanke, da bi občane seznanila s tem, kar jih čaka. Eden takih sestankov je bil v torek v Centru Antona Ukmarja pri Domju, na sedežu domačega društva Fran Venturini.
Dolinska županja Fulvia Premolin je uvodoma predstavila dosedanje stanje. Ločeno zbiranje odpadkov se je lani ustavilo pri klavrnih slabih 15 odstotkov. Premalo, saj je zakon Ronchi že za leto 2003 predvidel 35-odstotno ločeno zbiranje, finančni zakon 2007 pa za letos kar 40-odstotno. Manjši odstotek lo če no zbra nih od pad kov po me ni viš -ji odstotek odpadkov, ki jih gre sežga-ti, kar pomeni tudi višji strošek (vsaka tona sežgana v tržaški sežigalnici stane 98 evrov, odvoz v odlagališče pri Kr-minu pa kar 100 evrov več...).
Zbiranje odpadkov na domu želi »prisiliti« občana, naj bolje »upravlja« s svojimi odpadki. Odbornik Tul je nakazal kako. Vsako gospodinjstvo bo prejelo na dom tri kante: veliko rumeno za steklo, plastiko in pločevinke, manjšo modro za papir, veliko zeleno za vlažne odpadke.
Odpadke iz prvih dveh zabojnikov bo dodeljeno podjetje odvažalo vsaka dva tedna, služba bo brezplačna. Vlažne odpadke bodo odvažali dvakrat tedensko. Kanta bo opremljena z mikro-čipom, ki bo potrjeval izpraznitev. Večkrat bo ta kanta izpraznjena (to je: več odpadkov bo družina poizvedla), višja bo cena, ki jo bo morala plačati družina za to službo.
Županja Premolinova je predstavila načrt za zbiranje odpadkov na domu
kroma
Sodeč po odzivih je bila velika večina prisotnih na srečanju (zbranih je bilo kakih sto občanov) zelo kritična do novega načina zbiranja odpadkov na domu, če že ne nasprotna. Slišati je bilo veliko pomislekov: da v stanovanjskih blokih ni mogoče hraniti kant; da bodo odpadki zasmradili stanovanja; da bodo nastale težave pri odvozih odpadkov, ker tovornjak naj bi ne imel dostop do vseh gospodinjstev. Mnogi so vihali nos, ker novi sistem ni bil preizkušen. Nekateri so celo oporekali o barvah kant, ker naj bi bile »zgrešene«.
Mestoma je prišlo do prerekanj, mnogokrat do vpadanja v besedo, do kričanja, do osebnih napadov na odbornika Tula, oglasile pa so se tudi psovke in žalitve, da je bilo ozračje v že itak vroči dvorani razbeljeno. Nekateri prisotni so protestirali, ker naj bi z novim načinom zbiranja odpadkov plačali več. Od bor nik Tul jih je sku šal pre pri -čati, da bodo stroški odvisni od pozor-nos ti, ki jo bo do ob ča ni po sve ti li lo če -nemu zbiranju, učinek njegovih naporov pa je bil razorožujoč. Bilo je, kot da bi se občani bali napovedane spremembe.
Po srečanjih v Borštu, Prebenegu, Mačkoljah, pri Domju in sinočnjem v Ricmanjih, bo danes podoben sestanek v Boljuncu, sledila pa bodo še srečanja v Gročani, Dolini in Dragi. V ponedeljek, 2. julija, bo nov sistem stekel.
NOVA STRANKA
Kandidata za odbor tudi dva Slovenca
Tudi v tržaški pokrajini potekajo pospešene priprave za ustanovitev Demokratske stranke. Primarne volitve za izvolitev vo dil nih oseb nos ti bo do 14. ok -tob ra, v teh dneh pa se tu di pri nas voli pokrajinsko uustanovno skupščino.
Po bud ni ce De mo krat ske stran ke iz stran kar skih vrst so že predlagale 11 imen, to se pravi polovico članov pripravljalnega od bo ra. V ta od bor je bi la ime -novana tudi deželna svetnica Levih demokratov Tamara Blažina.
Še danes med 18. in 20. uro pa lahko pristaši nove stranke volijo predstavnike civilne družbe in združenj, ki podpirajo ta novi politični projekt. Volitve potekajo na sedežu odbora za primarne volitve v Ul. Donota 1. Med kan di da ti sta tu di Slo ven ca Oliviero Kokošar in Darija Bet-oc chi.
LONJER - Župan Dipiazza potrdil ukrep
Ul. Fabiani še enosmerna
Ukrep naj bi ostal v veljavi vsaj, dokler ne bo hitra cesta dokončana - Protest v občinskem svetu
Ul. Max Fabiani v Lonjerju bo ostala enosmerna
kroma
Bel prah v kuvertah
Poseg policije in gasilcev - Ni bilo znakov kakršnega koli onesnaženja
Gasilca v belih kombinezonih sta odnesla kuverti z belim prahom
kroma
Ko je Martin Maver, uslužbenec Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, včeraj malo po poldnevu na sedežu orghani-zacije v Ul. Cicerone odprl kuverto z napisom AcegasAps, gaje čakalo neprijetno presenečenje. V kuverti je - ob izrezanem članku, popisanem s kljukastimi križi in runskimi znaki - opazil bel prah. Takoj je poklical policijo, na kraj pa je prišla tudi v belih kombinezonih in z masko na obrazu opremljena gasilska ekipa za boj proti radioaktivnemu, bakteriološkemu in kemijskemu onesnaževanju.
Gasilci so prevzeli kuverto, izvidom je sledila tudi izvedenka zdravstvenega podjetja Marina Brana, ki pa je ob koncu pregleda ocenila, da ni bilo opaziti znakov kakršnega koli onesnaženja.
Pol ure kasneje so policiisti, gasilska ekipa in izvedenka Brana posegli še tri nadstropja nižje, na sedežu Kmečke zveze. Tudi tajnik Edi Bukavec je pri odpiranju podobne kuverte z nazivom AcegasAps opazil - ob iztrganem časopisnem članku - bel prah. Gasilci so tudi to kuverto odnesli v laboratorij za pregled snovi.
V brk mnenju rajonskega sveta in protestom domačinov bo Ul. Fabiani v Lonjerju ostala enosmerna. Tako je na zadnji seji tržaškega občinskega sveta pribil župan Roberto Dipiazza v odgovoru na aktualno vprašanje, ki ga je zastavil svetnik Levih demokratov Tarci-sio Barbo.
Uvedba enosmerne ceste v Ul. Fabiani, to je v smeri navzdol, proti Lonjerju, je konec prejšnjega tedna presenetila Lonjerce. »Ljudje se sprašujejo, kaj se dogaja, saj je bil rajonski svet proti takemu ukrepu. Zahteval je tudi srečanje z občinskimi upravitelji, na katerega pa se le-ti niso odzvali,« je Barbo načel vprašanje.
Dan po namestitvi tabel o enosmerni cesti so bili cestni znaki prekriti, mestni redarji pa niso vedeli povedati, kdo je to storil, ali je to pomenilo pre klic prejš nje ga ukre pa, ali pa je šlo le za protestno potegavščino neznancev. Domačinov ni nihče obvestil, tako niso vedeli, ali ostaja odlok o enosmerni cesti v veljavi, ali ne. Poleg tega je bilo v Lonjerju nameščenih kar osem semaforjev, kar naj bi bilo za svetnika Levih demokratov za tisti predel očitno preveč.
Barbo je župana seznanil s širino protesta. V petek in soboto so v vasi s 300 prebivalci zbrali 120 podpisov ljudi, ki nasprotujejo enosmerni cesti. Predvsem zato, ker jim povzroča veli-
ke preglavice, ko so namenjeni na Cesto za Bazovico. Vsiljeni obvoz je dolg kake štiri kilometre (!). Na podlagi teh tehtnih dejstev je Barbo zaheval, naj občina umakne oziroma prekliče sporni cestni ukrep.
Župan Dipiazza je bil popolnoma drugačnega mnenja. Ukrep je bil potreben zaradi varnosti. Sam je bil pred kakim mesecem priča nesreči v križišču Ul. Fabiani in Ceste za Bazovico, v kateri je bilo dekle hudo ranjeno. Cesta je strma, do 35 stopinj, kar povzroča težave pri vstopu na Cesto za Bazovico. Če bi hoteli na tem odseku zagotoviti varnost, bi ga morali razširiti, kar naj bi stalo najmanj pol milijona evrov, denarja pa občina nima.
Za to bo enos mer na ces ta os ta la v veljavi najmanj do odprtja zadnjega odseka hitre ceste. Ko bo hitra cesta dokončana, se bo promet usmeril na to prometnico, promet na Cesti za Bazovico se bo zmanjšal, kar naj bi znižalo tudi nevarnost. Glede postavljenih semaforjev pa je Dipiazza poudaril, da so jih morali namestiti zaradi avtobusnega prometa.
Barbo je v repliki očital Dipiazzi, da se je požvižgal na mnenje rajonskega sveta za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol, kar je izzvalo jezen županov odgovor: »Naj bo konec z rajonskimi sveti.« In Barbo: »Dobro, če so tako nepomembne, pa jih kar ukinimo!«
/
TRST
Četrtek, 21. junija 2007
9 1
dsi - Tradicionalno ponedeljkovo srečanje
»Transakcija«: sporazumni akt med občinami in družinskimi skupnostmi
Večer je spadal v širši sklop srečanj o skupni lastnini ob 80-letnici predhodnice Agrarne skupnosti
Ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani je bil tokrat posvečen transakciji oziroma »prenosu uprave« določenega teritorija, ki jo je po nekajletnem postopku uspešno izpeljala občina Dolina z boljunsko srenjo. Gosti večera so bili: županja Občine Dolina Fulvia Premolin, predsednik srenje Boljunec Silvester Metlika in podtajnik Občine Dolina Igor Giaco-mini. Večer je spadal v širši sklop srečanj o skupni lastnini, ki jih prireja Agrarna skupnost ob 80-letnici ustanovitve njene predhodnice Zveze upravičenih posestnikov.
Na ponedeljkovem srečanju je Silvester Metlika poudaril, da je prišlo do »prenosa uprave« nekaterih površin v dolinski občini na boljunsko srenjo, ker je občinska uprava vselej priznavala srenji imovino vpisano v zemljiški knjigi in vedno upoštevala mnenja srenjskih odborov.
Jusi in srenje na našem teritoriju so neprofitne družinske skupnosti, ki jih sestavljajo družinski poglavarji starodavnih prebivalcev našega teritorija. Ti sledijo načelu dedovanja iz roda v rod v skladu s tradicijo. S tem uveljavljajo pravico do skupnega starodavnega kmetij-sko-gozdno-pašniškega imetja in z njim povezanih posesti in uslug. Gre morda za najstarejšo obliko zemljiške lastnine Slovencev, ki izhaja še iz ča sa sred nje ga ve ka, ko so bi le pra -vice določene v posebnih krajevnih zakonikih, ki so temeljili na krajevnih navadah in ustaljenih ljudskih pravilih. Tako upravno ureditev, ki se je razširila predvsem pri germanskih na ro dih, sre ča mo z raz lič ni mi ime -ni tudi v raznih krajih severne Italije in drugod po Evropi.
V naših kraj ih j e taka upravna ure di tev pri do bi la mo der nej šo ob li -ko sredi 19. stoletj a, ko so kmetj e vknjižili zemljo v zemljiško knjigo, ki je še danes osnova pri določanju premoženj skih od no sov in to rej tu di skupne lastnine jusov in srenj. S spremembo državnih meja so se ta ozemlja znašla tudi v Italiji. Fašistična oblast je izglasovala leta 1927 ta-kozvani zakon »Uso civico«, ki je pri sil no uki nil sre nje in jih s tem » -de fac to« raz las til, ta ko da so srenj -ska zemljišča in vsa imovina postala ob čin ska, skup no last niš tvo se je ohranilo samo v odmaknjenih in težko do stop nih gor skih pre de lih. Ob -činske uprave so marsikatero zemljišče prodale, bilo je tudi mnogo raz-las ti tev. Sre nje so do kon ca dru ge svetovne vojne vsekakor obdržale svojo redno upravo. Po vojni so v Italiji še vedno obdržali protiustavno figuro jusarskega komisarja, ker združuje upravno in sodniško oblast. V na šem pri me ru no ben ko mi sar ni mogel osporavati jusarskih pravic in jih odpraviti, ker je lastnina teh zemljišč bila vpisana v zemljiški knjigi na vaš ke skup nos ti.
Dežela FJK je leta 1996 izglasovala zakon, ki daje možnost srenj-skim odborom, da izpeljejo postopek za pravno priznanje srenj. Zakon pa ne navaja postopka kako naj občine predajo upravo in pridobljena fi-nanč na sred stva prav nim za stop ni -kom. V ob či ni Do li na je ves pos to -pek prenosa uprave boljunski srenji trajal štiri leta. Na srečanju gaje podrobneje orisal občinski podtajnik Igor Giacomini. Dolinska županja Ful vi a Pre mo lin pa je med dru gim obrazložila, da tranzakciji ni nasprotovala samo opozicija, pač pa so se porajali pomisleki tudi v vrstah same večinske koalicije. Temu vedenju je v prvi vrsti botrovalo nepoznavanje ar gu men ta. Srenj ska last ni na ni le ostanek iz preteklosti, temveč živa in di na mič na stvar nost v na ši druž bi.
Erik Kuret
Tej temi je zadnje čase namenjenih več srečanj
kroma
Placebo drevi na Velikem trgu
Drevi bo na Velikem trgu nastopila angleška skupina Placebo. Band, doma iz Londona, sestavljajo karizma-tični pevec in kitarist Brian Molko, basist Stefan Olsdal in bobnar Steve Hewitt. Trojica je v svet glasbe vstopila leta 1994, ko sta se Molko in Ol-sdal po naključju srečala v Londonu, s prihodom bobnarja Hewitta pa je bila skupina nared. Band je prišel pod okrilje »belega vojvode« Davida Bo-wie-ja in v teku dveh let podpisal pogodbo z glasbeno znamko Virgin ter tako leta 1996 izdal svojo prvo, istoimensko ploščo. Svetovni uspeh so Molko in njegovi doživeli s ploščo »Without you I'm nothing« iz leta 1998, ki je vsebovala uspešnice kot so »Pure Morning« in »Every You Every Me«. Z naslednjo »Black Market Music« so še bolj podčrtali alternative rock pečat skupine. Leta 2001 so Placebo nastopili kot gostje na italijanskem glasbenem festivalu Sanre-mo, kjer je pevec Molko svoj nastop zaključil z razdejanjem svoje kitare, kar je seveda fino publiko Aristona globoko prizadelo! Višek glasbene kariere so Placebo dosegli z albumom »Sleeping with Ghosts«, ki je izšel leta 2003 in potrdil svetovno raven angleškega tria. Letošnji tour londonske skupine se bo v Italiji dotaknil še Bre-scie in Rima, in sicer 30. t.m. in 2. julija. Za tržaški koncert so bile vstopnice še na voljo; več informacij na spletni strani www.azalea.it .(RD)
repentabor - Srečanje gostov domov za ostarele z vzhodnega Krasa
Prijetne urice ostarelih
Otroci vrtcev s Cola in Opčin so jim podarili risbe in jim zapeli - Hvaležno delo socialnih operaterjev in prostovoljcev
Kakih sto starejših občanov, gostov domov za ostarele z vzhodnega Krasa, je včeraj skupno prebilo nekaj lepih, prijetnih uric na Repentabru. V hladni senci lip so jih organizatorji srečanja Pridi z nami na Repentabor - vzhodnokraški rajonski svet,, področje za socialne in zdravstvene storitve, prostovoljno združenje Volop, Center za pomoč na domu, dnevni center in Sklad Mitja Čuk - sprejeli s človeško toplino, jim ponudili prigrizek, postregli z razvedrilno glasbo in jim ob koncu posladkali nevsakdanji dan na prostem z domačimi slaščicami.
Praznik ostarelih na Repentabru so tudi letos otroško popestrili malčki vrtcev Antona Fakina s Cola in Andreja Čoka z Opčin. Ze v prejšnjih dneh so se pripravili na srečanje. Pod mentorstvom vzgojiteljic so narisali risbe, ki so jih včeraj podarili ostarelim, ob tem pa so jim še zapeli vrsto slovenskih pesmi. Mnogi starejši so se jim pridružili v petju, podobno kot so prej in pozneje zapeli zimzelene tržaške in slovenske narodnoza-bavne pesmi ob spremljavi harmonike in kitare.
Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Mil-kovič je pojasnil, da so se vsakoletnega srečanja na Repentabru letos udeležili gostje domov za ostarele Cappon, Ieralla, Antonella in Meridiana. V prejšnjih letih so se jim pridružili tudi gostje doma Don Marzari iz Naselja S. Nazario, ki pa jih letos ni bilo, ker so jih prejšnji teden premestili v dom Gregoretti pri Sv. Ivanu. Ostarele goste so spremljale bolničarke, socialni operaterji in prostovoljci. Brez njihovega doprinosa bi takega praznika gotovo ne mogli prirediti.
Malčki iz vrtcev s Cola in z Opčin so zapeli »manj mladim«
kroma
križ - Zelo visok življenjski jubilej
Alojz Košuta dočakal 105 let
Bil je med ustanovitelji KPI in dolgo let tudi raznašalec Primorskega dnevnika
Res je, da se je v zadnjem času na srečo povprečna življenjska doba močno dvignila, res pa je tudi, da 105 let starosti ni nekaj vsakdanjega. Ta zelo visok življenjski jubilej danes v Tripoliju (zaselku med Križem in Na-brežino) praznuje Alojz Bogatec- po domače Gigi Puh. Njegovo življenje je pravi roman, saj je slavljenec »dal skozi« dve svetovni vojni in še marsikaj.
Gigi je prava kriška korenina, v dru ži ni je bi lo šest bra tov in ses tra Marija, ki je umrla skoraj na pragu stoletnice. Do upokojitve je delal kot zidar. Že od mladih let je bil angažiran v kriškem prosvetnem in političnem življenju.
Leta 1921 je bil Košuta med ustanovitelji Italijanske komunistične partije in član celice, ki je sodelovala s Pinkom Tomažičem in menda gostila tudi Antonia Gramscija. Tržaški zapor je pod fašizmom dejansko postal njegov drugi dom, okusil pa je tudi samico v zaporu Sremske
mitrovice. Med vojno je bil aktivist Osvobodilne fronte in terenc.
Kot zidarski mojster je prebil kar nekaj časa na gradbišču Ljudskega doma in bil stalni gost na vseh vaških po li tič nih in kul tur nih pri re dit -vah. Najbolj všeč so mu bile prvomajske povorke od Nabrežine do Križa.
V kriški vaški skupnosti pa je Gigi ostal v spominu kot raznašalec Primorskega dnevnika. To delo je opravljal celih 18 let, natančno l n vestno. Do našega dnevnika je čustveno zelo navezan, tudi danes, ko mu visoka starost pravzaprav ne dovoljuje več, da bi ga pre bi ral.
Svojo lepo jesen življenja Gigi preživlja v mirnem Tripoliju s hčerko Gigčko, vnuki in pravnuki, ki ga imajo zelo radi. »Kaj je lepšega, da preživiš svoja zadnja leta življenja z ljudmi, ki te imajo radi,« nam je povedal, ko je praznoval sto let. Res, kaj je lepšega kot to? Srečno Gigi v imenu vseh na Primorskem dnevniku. (st)
Alojz Košuta s hčerko Gičko in pravnukinjo Martino
kroma
10
Četrtek, 21. junija 2007
TRST
/
ZGODOVINA - Predstavitev na pobudo SKD Igro Gruden
Res zanimiva knjiga o Nabrežini skozi stoletja
Nova izdaja ob 100-letnici domače ljudske knjižnice
V Nabrežini so predstavili drugo dopolnjeno izdajo knjige »Nabrežina skozi stoletja,« ki je v prostore SKD Igo Gruden privabila precejšnje število vaščanov. V publikaciji, ki je izšla na 366 straneh, so objavljeni tematsko ločeni prispevki različnih avtorjev o delovanju in dogajanju, ki se je v tej vasi in njeni širši okolici odvijalo v teku stoletij.
Kot znano, je Nabrežina vse do 1. sve tov ne voj ne in po njej bi la ze lo po-memb no in du strij sko sre diš če za čr panje in obdelovanje cenjenega kraškega kamna. Kraj je cvetel tudi s kulturnega, narodnega, socialnega, demografske ga, banč ne ga in dru gih go spo dar -skih vidikov. Z namenom, da bi ta in druga zgodovina ne tonila v pozabo, in pa iz ljubezni do svojega rodnega kraja, se je pred več kot desetimi leti zbrala skupina avtorjev in pričela zapisovati oziroma raziskovati krajevno zgodovino.
Prva izdaja knjige, ki je terjala veliko truda in prostovoljnega dela, je izšla pred 10 leti in je nato kaj kmalu pošla. Tokratna izdaja (uredila in ponovno lektorirala jo je Vera Tuta Ban) je izšla ob 100-letnici ustanovitve Javne in ljud ske knjiž ni ce, ki je de lo vala v vasi in j o SKD I go Gruden i ma za svoj o predhodnico.
Na prireditvi je predsednica društva, Mariza Škerk, spregovorila o pomenu publikacije, ki z razliko od prejšnje vsebuje nova poglavja, in sicer, o društvenem delovanju po letu 1945 (Patrizia Žužek, Ivan Vogrič, Vera Tuta, nabrežinskem morju (Bruno Volpi Lisjak), nabrežinski posojilnici po 2. svetovni vojni (Matej Caharija) in o slovenski šoli po letu 1945 izpod peresa Vere Tu te.
Slednja je na srečanju menila, da bi knjiga morala doživeti prevod, če že ne celotnega, vsaj delnega, v italijanščino, kar naj bi imelo za posledico boljše poznavanje naše zgodovine s strani italijanske javnosti. »V kolikor je spomin slab sopotnik..., se mladi iz knjige lahko marsikaj naučijo o zgodovini Nabrežine, kar lahko le pripomore k utrditvi njihove samozavesti,« je obenem me ni la urednica. Ivan Vogrič je dejal, da predstavlja zbornik »korak naprej« na poti raz is ko vanja na bre žin ske pre teklosti ter opo zo ril, da se slednje mora nadaljevati.
Kapitan Volpi-Lisjak je prisotnim razkril malo poznan zgodovinski podatek, na osnovi katerega naj bi Nabre-
žinci (kot tudi prebivalci drugih obmorskih zaselkov) od leta 1808 dalje bili "de jure" posestniki kosa morja. »Na-brežinci so imeli svoje morje in nihče ni smel priti tja lovit ribe. Dokumenti tudi pravijo, da je mavhinjski župnik dajal dovoljenje za ribolov v Sesljan-skem zalivu,« je obrazložil kapitan.
Za časa Avstrije je namreč bil priobalni ribolov (znotraj 1 morske milje) dovoljen izključno krajevnim ribičem. Volpi-Lisjak je tudi svetoval uveljavitev večje enotnosti med Slovenci, saj »drugače ne bo nič.« Prisotnega župana Giorgia Reta je opozoril, da če bo gojil pravilen odnos do Slovencev v občini, »vas bodo volili še drugi Slovenci.« V svojem pozdravnem nagovoru je pred nedavnim potrjeni župan dejal, da nepoznavanje zgodovine in kulture predstavlja velik hendikep tudi za prebivalce devinsko-nabrežinske občine in se tudi sam zavzel za prevod predstavljene publikacije v italijanski jezik.
Novo dopolnjeno izdajo bogati sodob na in le pa opre ma ter cela vrs ta novih fotografij. Platnica rjave barve prikazuje sliko, ki jo je društvu podarila prof. Majda Mašera. Gradivo in publikacijo je računalniško obdelal in opremil požrtvovalni Damjan Gerli. Izid knjige sta omogočila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po sve tu ter Zadružna kraška ban -ka. (Mch)
Ivan Vogrič, Mariza Škerk Kosmina in Vera Tuta Ban
kroma
OPCINE
Tečaji v cvetličarni Atelje Dom Art
Pred kratkim je na Dunajski cesti na Opčinah odprla svoja vrata nova cvetličarna A.D.A. - Atelje Dom Art. Gospa Vivjana Kljun ima v programu inovativni pristop do strank in snuje kratke tečaje in sestanke za raznovrstne okuse.
V četrtek in petek se je v prijetnem zelenem in s cvetjem obdanem okolju odvijal tečaj botanične ilustracije v akvarelu tehniki. Voditeljica tečaja, gospa Flavia Laurenti, ki uspešno sledi tečaju Society of Botanical Artists iz Londona, je na enostaven način orisala delo in navdušila tečajnice in stranke cvetličarne, ki so se radovedno približale tečajnicam. V cvetličarni je na ogled tudi majhna razstava akvarelov voditeljice tečaja. Kdor bi se rad udeležil drugega tečaja, tokrat risanje in barvanje cvetja z akvareli, ki bo danes in jutri v popoldanskih urah, naj se zglasi v omenjeni cvetličarni. (B.S.)
RAI - Slovenski tv program
Tu pa tam
Ob 20.50 ponovitev oddaje o Štandrežu
V prejšnjih tednih je bilo v Štandrežu na Goriškem zelo živahno, saj je bilo v teku veliko pobud, s katerimi so različni vaški dejavniki - zbrani v pripravljalni odbor - želeli obeležiti 150. obletnico domače osnovne šole. V okvir pobud je sodilo odprtje več dokumentarnih, likovnih in fotografskih razstav, predstavitev publikacije o zgodovini in pomenu domače šole, postavitev plošče na stavbi osnovne šole F.Erjavca, ki bo spominjala na častitljivo obletnico, vrh vsega pa je bila prav gotovo prireditev, s katero so domači otroci in učitelji ponudili slavnostni zaključek praznovanju. Naše ekipe so se v preteklih tednih kar pogosto zadrževale v Štandrežu. Zadnja oddaja Tu pa tam v letošnji sezoni je v celoti posvečena prav 150-let-nici osnovne šole v Štandrežu. Televizijsko realizacijo podpisujeta Luana Grilanc in Martina Repinc.
Oddaja bo v ponovitvi na sporedu drevi ob 20.50 .
ZAHODNI KRAS - Avstroogrsko vojaško pokopališče pri Proseku
Akacija ogrožala grobove
Hiter poseg ekipe prostovoljcev združenja alpincev - Rupel:»Pokopališče je vse bolj zapuščeno«
Prostovoljci alpincev so odžagali visečo vejo
Konec preteklega tedna je predsednik zahodnokraškega rjaonskega sveta Bruno Rupel med ogledom av-stroogrskega vojaškega pokopališča pri Pro seku opa zil, da se je s kakih 15 metrov visoke akacije ob zidu pokopališča nevarno nalomila velika veja. Verjetjo jo je nalomil veter ob nedavnem neurju. Obstajala je nevarnost, da bi se težka veja odlomila in treščila na več kamnitih križev grobov av-stroogrskih vojakov ter jih polomila.
Preddsednik je poklical gasilce, ki pa so bi li zasede ni. Zato se je obr -nil na ekipo prostovoljcev združenja al pin cev. Ti so hit ro pri spe li na kraj, odžagali vejo in jo nato razžagali po ko sih ter tako pre pre či li, da bi viseča nevarnost povzročila škodo na pokopališču.
Ob tej pri lož nos ti je Rupel ponovno ugotovil, daje avstroogrsko vo-jaš ko poko pali šče pre pu šče no sa mo sebi. Nihče ne skrbi zanj, trava se vedno bolj bohoti in pokopališče daja vse bolj vtis, da je zapuščeno.
Kresovanje na Padričah
Konec tedna bodo po naših vaseh zagoreli svetoivanski kresovi. Kresovanje je posebno na Padričah že ustaljena in zakoreninjena tradicija. Kulturno društvo Slovan bo tudi letos pripravilo krajši športno-kulturni spored. Že jutri bo na vrsti 8. nočni orientacijski pohod "Po sledeh merjascev", ki bo tudi letos startal ob 22. uri v prostorih Gozdne zadruge na Padričah. Skupine (sodelujejo lahko skupine od 2 do 6 oseb, mlajši od 14. leta tekmujejo v spremstvu odrasle osebe) se lahko vpišejo na dan tekmovanja, od 20.30 do 21.45, čeprav je zaželjen predvpis, saj so organizatorji omejili število nastopajočih skupin (največ trideset). Za vpis in katerikoli informacije lahko pokličete na telefonsko številko 3497386823 ali pa pošljete sporočilo na elektronsko pošto slovan@fastwebnet.it. Proga letošnjega nočnega orientacijskega pohoda bo za tekmovalce prava novost. Seveda ne smete pozabiti na primerno svetilko, rezervne baterije, kompas, pisalo, primerno obutev in... precej poguma. V soboto bo sledil kulturni del padriškega Kresovanja 2007. Od 17.30 dalje se bo na vaškem trgu »pr'štjrne« odvijal otroški ex-tempore. Od 18. do 19. ure pa bodo vaščani prinesli na trg "kranclje" (venčke), ki morajo biti sestavljeni izključno s poljskega cvetja, brez nikakršnih sintetičnih materialov. Posebna komisija bo izbrala najlepši venček, ki bo seveda tudi primerno nagrajen. Ob 20.30 bo na trgu zapel domači mešani pevski zbor Slovan-Skala, pod taktirko Hermana Antoniča. Sledilo pa bo nagrajevanje venčkov in nočnega pohoda. Ko se bo sonce skrilo za »Drašco«, bo padriška mladina prižgala kres, ki bo - vsaj simbolično -tudi letos pregnal vse čarovnice in zle duhove. (jng)
Kresovanje pri Sv. Ivanu
Kresovanje pri Sv. Ivanu bo v znamenju otrok in njihovih šolskih in obšolskih dosežkov, plesa in glasbe. Vigilija prazničnega dne je v soboto, kar pomeni, da bo naslednji dan procesija in se bo višek verskega praznovanja v bistvu strnil med večerno mašo v stari cerkvici (Ul. Capofonte) v soboto (23.6.) ob 20.00 in nedeljsko (24.6.) procesijo ob 9.00 ter slovesno mašo v farni cerkvi ob 10.00. Vmes bo samo kres na Stadionu 1.maj, ki bo v soboto po maši pri stari cerkvici ponovno zadobil skrivnosten pomen, ki ga pripravljalci vsako leto na novo odkrivajo ob skladnem postavljanju vejevja in še posebej ob prižigu v nočnih urah. Vsako leto je namreč magija nabita z drugačnim pričakovanjem in v naslednjih mesecih bomo odkrili v kolikšni meri bo plamen podžgal prisotne k delu. Toda preden se bodo Svetoivančani in njihovi prijatelji predali čaru ognja in ugibanju o morebitnih srečnih napovedih, bo v veži pred dvorano na Stadionu odprtje razstave izdelkov otrok. Osnovnošolski otroci so v preteklem šolskem letu enkrat mesečno v društvu Škamperle spoznavali nove izraznosti od pripovedi, glasbe in likovne spretnosti do telesne govorice in športa. Nove stimulacije so obrodile novo povednost in učiteljice, ki so otroke pri tem spremljale, so poskrbele za primerno obdelavo nabranih izkušenj in gradivo postavile v prostor. Ob 21.00 bosta v dvorani na Stadionu nastopila tudi zbor O.Š. Oton Župančič pod vodstvom Sa-manthe Mazziero in skupina Show Chance. Ko bodo izzveneli otroški glasovi in se umirila gibčna telesa plesalcev, bo Dušan Kovač s svojo harmoniko vodil zbrane do kresa.
Etnoploč v Čedadu
Festival Udin&Jazz je v sedemnajstih letih obstoja postal najpomembnejša revija jazz glasbe v severnovzhodni Italiji. Velika imena mednarodne scene bodo tudi letos stopila med 16. junijem in 13. julijem na številne odre dogodka, ki zaobjame širši furlanski prostor. Program letošnje izvedbe obsega tudi nastop čezmejnega trija »Etnoploč«, v katerem trije priznani glasbeniki iz Italije in Slovenije prirejajo na jazzy in ironičen način znane motive etno obarvanega repertoarja. Harmonikar Aleksander Ipavec, saksofonist Piero Purini in trobentač Matej Špacapan bodo nastopili danes ob 21. uri v kavarni San Marco v Čedadu.
/
TRST
Četrtek, 21. junija 2007
1 1
BAZOVICA - Končan spomladanski sklop štirih večerov
Pesem na M'zarju s svojo razgibanostjo zadostila prav vse okuse
Pretekli petek se je v Bazovici končal pomladanski sklop štirih večerov, poimenovan Pesem na M'zarju v režiji domačega kulturnega društva Lipa. Vaški trg M'zar je letos samo posodil ime tej pobudi, saj so neugodne vre men ske raz me re one mo go či le iz -vedbo srečanj na prostem. Tako se je v dvorani športnega središča ASD Zarja zbralo veliko domačinov, ki so prisluhnili domačim zborom in pro-seškemu Godbenemu društvu.
S po ve zo va njem Mar ti ne in Ti -ne so se prvi predstavili pevci otroške ga zbo ra Slom šek, ki so pri pra vi li presenečenje in zaplesali po koreografiji, s katero so gostovali na 1. mednarodnem karnivalu v Črni gori. Ubrano in odločno je zapel mešani pevski zbor Lipa, ki se je pod vodstvom Ta-mare Ražem predstavil z venčkom Dober večer, dinamično Igraj kolce in Merkujevo J'enja cenu iti nja ter požel navdušen aplavz prisotnih.
Nato so znova prevzeli oder otro ci in pris rčno za pe li dva ven čka slo ven skih ljud skih pod ve ščim vod -stvom neutrudne Zdenke Kavčič Kriz-man čič. Na har mo ni ko jih je sprem -ljal Marko Manin. Nato je stopila na oder moška vokalna skupina Lipa, ki je pod vodstvom Anastazije Purič prepričljivo zapela Ipavčevo Slovenec sem, češko Ako si mi krasna ter Kaj bi te vprašal in O kresu. Hvaležno ob-
čin stvo je na gra di lo vse tri zbo re z dolgim in navdušenim ploskanjem.
Prijetno glasbeno srečanje so sklenili godbeniki s Proseka, ki so pod taktirko mlade Eve Jelenc zaigrali raz lič ne ko ma de glas be ne ga re per to -arja, od bolerov do filmskih kulis, od koračnic do Avsenikovih zimzelenov. Tudi godba na pihala je prav prijetno presenetila in razgrela poslušalce, ki so ji odmerili res dolg aplavz. Večer se je končal z družabnostjo in klepetom.
V okviru Pesmi na M'zarju pa so se zvrstila še tri srečanja. V dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici se je z izvajanjem evergreenov in jazzov-skih strandardov predstavila pevka Andrejka Možina ob spremljavi mojstra Aleksandra Vodopivca. V župnijski kinodvorani pa so nastopili člani dramske skupine SKD Slavec iz Ric-manj in z igro v narečju Kratki stik zabavali številno občinstvo. Pri predstavi sodelujeta tudi bazovca Saša Carli in Ve ro ni ka Sgu bin.
Teden pozneje pa se je dvorana na pol ni la z raz igra ni mi otro ci. Druš -tvo Lipa je v sodelovanju z osnovno šolo Trubar-Kajuh in otroškim vrtcem Ubalda Vrabca pripravil večer mladih za mla de. Ob kon cu šol ske ga le ta so otroci iz vrtca in šole zapeli in zaplesali, potem pa so z navdušenjem sledili nastopu otroške folklorne skupi-
Proseška pihalna godba je v dvorano ASD Zarja v Bazovici pritegnila veliko domačinov
kroma
ne Stu ledi, ki jo vodi Monika Sulli, in Mla dim kraš kim mu zi kan tom, ki so s svojo pristnostjo osvojili mlade in manj mlade poslušalce. Še prej so v Bazovskem domu odprli izredno boga to raz sta vo roč nih iz del kov in risb otrok i z vrtca i n šol e pod spretnim vodstvom učiteljic.
Tudi letošnja izvedba Pesmi na M'zarju je bila pestra in zanimiva, tako da je zagotovo zadovoljila številno ob čin stvo, ki se je na vseh ve če rih ra -dodarno odzvalo vabilu organizatorjev. K uspehu štirih prireditev pa je nedvomno prispevala tudi razpoložljivost odbornikov in vaščanov, ki so priskočili na pomoč, in ustanove, ki so jih finančno podprle: Zveza slovenskih kulturnih društev, Rajonski svet za vzhod ni Kras, Od bor za lo če no upravljanje jusarskega premoženja iz Bazovice in Zadružna kraška banka.
Vendar za pevce in odbornike druš tva še ni čas po čit ka, saj bo me -šani pevski zbor Lipa v kratkem nastopil na koncertu v Ogleju skupaj z zbo rom Hrast iz Do ber do ba, čla ni druš tva pa bo do ime li tu di pol ne ro -ke dela na šagrah, ki jih skupaj prirejajo vaške organizacije in ki se bodo zvrstile v juliju in prvi teden avgusta.
Kaj več o navedenih prireditvah in dogajanju v Bazovici lahko bolj radovedni bralci najdejo na spletni strani www.bazovica.com.
OPČINE - V Finžgarjevem domu
Pepelka sklenila gledališki teden
• ■ • v
za najmlajše
Radijski oder je v sodelovanju s Slovensko prosveto pripravil že šesto leto zapored Gledališki teden za najmlajše oziroma gledališki tečaj za otroke od prvega razreda osnovne do drugega razreda srednje šole. Na njem se je od ponedeljka naprej vsako jutro zbralo 43 malih navdušencev, ki so potrpežljivo in vztrajno vadili od 9. do 14. ure (z vmesnim kosilom v bližnji restavraciji) pod vodstvom sedmih mentorjev in šestih animatorjev.
V zadnjih letih je izbira teksta padla na priredbe pravljic bratov Grimm (Volk in sedem kozličkov, Sneguljčica) in tudi letos je bilo tako. Za osnovo so si mentorji namreč izbrali igrico Pepelčica, za katero je besedilo (delno v prozi, delno v verzih) priredila Lučka Susič. Pri tem je mo ra la upo šte va ti vi so ko šte vi lo vpisanih in njihovo starost, saj so bili gojenci v veliki večini stari od šest do osem let.
Glavna režiserka, ki sije odlično zamislila odrsko postavitev, je bila mlada Alida Bevk, ki je prav pred začetkom tečaja dosegla v Ljubljani magistrski naslov. Mentorice Radijske ga od ra Ma tej ka Pe ter lin, Lu čka Su sič in Alen ka Hro va tin so skrbe -le predvsem za dikcijo in smiselno interpretacijo besedila; Jelka Bogatec je izoblikovala plesne točke in gib, glasbo je po motivih iz risanke Wal-ta Disneya je priredil Iztok Cergol,
Martina Feri pa se je posvetila pevskim točkam in jih v živo spremljala na klavir. Z malimi tečajniki so ko-repetirali in nudili vso pomoč pri poteku tečaja mladi člani gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba Julija Berdon, Kim Furlan, Patri-cija Jurinčič, Valentina Oblak, Roberta Busecchian, Danijel Simonet-tig in Jure Kopušar. Njihovo prizadevnost je s posebnim prispevkom nagradila Zadružna kraška banka. Tehnični plati - luči in zvoku - se je posvetil nadebudni Samuel Kralj, pri oblikovanju scene pa je pomagala Magda Samec.
Tako je v pičlih petih dneh nastala odrska predstava, ki so jo tečajniki ponudili na ogled na odru Fin-žgarjevega doma, in sicer kar dvakrat. Zaradi visokega števila tečajnikov so namreč vse stranske vloge odigrali različni igralci v dveh izmenah, medtem ko so bile vloge Pepelke, mačehe, hudobnih polsester in še neka te rih dru gih li kov za u pa ne is tim igral cem v obeh iz me nah. Star ši in številni drugi gledalci, ki so obakrat napolnili dvorano Finžgarjevega doma, so bili res prijetno presenečeni, saj so prisostvovali bogati igrici, ki je po te ka la spro šče no in brez zap le tov. Kot je že v navadi, bodo gojenci igrico ponovili septembra, kot prvo izmed ponudb Gledališkega vrtiljaka.
Breda Susič
KONCERTI - Duhovnost in glasba na srečanju openskih župljanov
Šmarnični koncert je letos poleg domačih
gostil tudi priznani mešani zbor Hrast iz Doberdoba
Duhovnost, glasba, praznični in družabni trenutki so vsebine vsakoletnega srečanja openskih župljanov, ki na zadnji majski dan počastijo konec šmarnic s tradicionalnim verskim in glasbenim dogodkom. Letošnja izvedba je potekala v znamenju nekaterih novosti; maša, ki so jo s petjem sooblikovali osnovnošolci in srednješolci, in koncert sta si sledila kot nepretrgana celota. Ob tem pa je prišlo do spremembe pri dolgoletni navadi nastopanja izključno domačih pevcev, in sicer z gostovanjem priznanega goriškega zbora. Uvodna točka je bila poverjena mlajši mladinski pevski skupini Vesela pomlad, ki je zapela v seks-tetu pod vodstvom Mire Fabjan.
Pri šmarničnem koncertu ima vodilno vlogo cerkveni zbor Sv. Jernej, ki ga zaradi drugih obveznosti ni vodil stalni zborovodja Janko Ban, temveč Aleksandra Pertot. Tokrat je zapel v dveh zasedbah. Openski zbor se lahko ponaša z odličnimi moškimi glasovi, ki so zato nastopili tudi samostojno in izpolnili pričakovanja z razgibano izvedbo in bogato zvočnostjo. V popolni, mešani zasedbi, se je zbor najprej poklonil Lojzetu Bratužu ob 70-letnici smrti, nakar je z običajno suverenostjo izvedel priljubljene Vodopivčeve in Sattnerjeve pesmi, tudi ob orgelski spremljavi Vinka Škerlavaja.
Čeprav šmarnični koncert poteka vsako leto, se njegove vsebine stalno spreminjajo v režiji članov župnijskega sveta in cerkvenega zbora. Posebnost letošnjega programa je bil nastop mešanega zbora Hrast iz Doberdoba, ki se ponaša z dolgo vrsto nagrad in priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Skladbe Brucknerja, Schnittkeja, Rachmaninova, Jerici-ja in Gruberja so izjemoma zazvenele pod vodstvom Mirka Ferlana, saj so Hilarija Lavrenčiča zadržale delovne obveznosti. Priložnostna misel je bila zaupana Alenki Hrovatin, ki je razmišljala o vlogi slovenske verske pesmi, o preprostih melodijah v ljudskem tonu, ki se človeku vtisnejo v spomin in ga spremljajo skozi vse življenje, postanejo dragocena dediščina, ki se pre-na ša iz ro da v rod, saj, kot sta za pi sa la tu di fi lo -zo fa Pla ton in Aris to te les, ima glas ba na rod no in izobraževalno vlogo. Plemenite misli o sporočil nos ti glas be ne go vo ri ce je ob kon cu po dal tudi župnik Franc Pohajač, ki se je zahvalil vsem pevcem in zborovodjem za visoko občutene izvedbe, Miri Fabjan pa za posredovanje teh vrednot mlajšim generacijam. Večer, ki ga je povezovala Urška Sinigoj, je sklenila skupna pesem Marija skoz'življenje. (ROP)
Utrinek s šmarničnega koncerta v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah
kroma
12
Četrtek, 21. junija 2007
TRST	/
Slovenska župnijska skupnost pri sv. Ivanu in Marijin dom
vabijo na celovečerni koncert
KO KRESOVI ZAŽARE...
Nastopata
MePZ Jacobus Gallus in Komorni zbor Ipavska
pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka
danes, 21. junija 2007 ob 20.30 v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu
POKROVITELJI:
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 21. junija 2007
ALOJZ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 -Dolžina dneva 15.43 - luna vzide ob 11.02 in zatone ob 0.46.
Jutri, PETEK, 22. junija 2007
AHAC
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,7 stopinje C, zračni tlak 1011,2 mb ustaljen, veter 9 km na uro severo-zahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,4 stopinje C.
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 18. junija, do sobote, 23. junija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00
in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Melara - Ul. Pasteur (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141 - 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'orologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. dell'orologio 6 - Ul. Diaz 2 (040 300605).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
m Kino
ALCIONE - 17.00, 19.00 »Quattro minuti«; 21.00 »Notturno Bus«.
SKD IGO GRUDEN vabi na
otvoritev likovne razstave
MAJDE MASSERA »Pogledi na kraške vasi«
v Kavarno Gruden, danes, 21. junija ob 19.30
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I fantastici 4 e Silver Surfer«.
ARISTON - 21.30 »Mio fratello e figlio unico«.
CINECITY - 16.00, 16.50, 18.30, 19.10, 21.30 »Ocean's thirteen«; 16.30, 18.30 »I Robinson: una famiglia spaziale«; 21.30 »Grindhouse-a prova di morte«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »I pirati dei ca-raibi: Ai confini del mondo«; 16.15, 17.00, 18.10, 19.15, 20.05, 21.30 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; 16.20 »Paprika: sognando un sogno«.
EXCELSIOR - 18.20, 20.10, 22.00 »Gui-da per riconoscere i tuoi santi«.
EXCELSIOR AZZURRA -18.20, 20.10, 22.00 »Il matrimonio di Tuya« nagrajen v Berlinu leta 2007.
FELLINI - 17.40, 19.55, 22.10 «Le vite de-gli altri«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Io e Beethoven«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Finché nozze non ci separino«.
KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 22.00 »Zodiak«; 18.40, 21.20 »Oceanovih 13«; 20.30 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 16.30, 18.30 »Shrek Tretji« (sinhroni-ziran).
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ocean's thirteen«; Dvorana 2: 16.30, 19.15, 22.00 »I pirati dei Caraibi: ai confini del mondo«; Dvorana 3: 16.30 »I Robinson«; 18.15 »La cit-ta pribita«; 20.15, 22.15 »Grindhouse«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il destino nel nome«.
SUPER - 22.15 »Paprika: sognando un so-gno«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.15, 22.10 »I fantastici 4 e Silver Surfer«; Dvorana 2: 17.00, 18.30, 20.00 »TMNT: Teenage Mutand Nin-ja Turttles«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.20 »Ocean's thrteen«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.20 »Il destino di un gur-riero«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.00 »Hostel: parte 2« prepovedano mladim pod 14. letom.
H Šolske vesti
DPZIO JOŽEF STEFAN prosi, da starši potrdijo vpis v I. razrede za šolsko leto 2007/2008 do 30. junija.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da se bo pouk za šolsko leto 2007/2008 začel 10. septembra.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do
30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v Ul. S. Anastasio 12, v Trstu. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
0 Prireditve
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST PRI SV. IVANU IN MARIJIN DOM vabita na celovečerni koncert ob praznovanju farnega zavetnika KO KRESOVI ZAŽARE... Nastopata MePZ Jacobus Gallus in Komorni zbor Ipavska pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka. Danes, 21. junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in Zadružna Kraška Banka.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na zaključni nastop gojencev glasbene šole, v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta, danes, 21. junija, ob 18.30 na sedež društva v bivši nabrežinski klavnici.
SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« danes, 21. junija 2007 ob 19.30 v Kavarno Gruden v Nabrežini.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zahodnokraškim rajonskim svetom priredi glasbene večere »Zai-grajmo skupaj na Proseku«, v soboto, 23. junija, ob 20.30 Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Koncerti bodo na dvorišču Rajonskega sveta na Pro-seku.
SŠKD TIMAVA vabi na kresovanje 2007, ki bo v Štivanu na predvečer Sv. Ivana,
23.	junija 2007, ob 20.30. Nastopila bo plesna skupina kulturnega društva Kre-menjak, obeta pa se tudi slastno tekmovanje sladic in peciva. Priporočamo se za udeležbo in toplo vabimo k sodelovanju.
OBNOVLJENA ŽENSKA PEVSKA SKUPINA KD IVAN GRBEC vabi v nedeljo,
24.	junija, ob 18. uri v društvene prostore, v Škedenjski ulici 124, na zaključni koncert pevske sezone »Vesela pesem pred kresno nočjo«. Vodi in samostojno nastopa dinamična Marjetka Po-povski, povezuje Sara Trampuš.
B Mali oglasi
DAJEM V NAJEM pisarno na mejnem prehodu Fernetiči. Zainteresirani naj
pokličejo na tel št. 040-213341.
DAJEMO V NAJEM opremljeno stanovanje (80 kv. metrov) na Proseku. Tri sobe, kuhinja, balkon in parkirišče. Tel. 333-1129574.
KAVARNA V TRŽIČU išče natakarico. Zaželena je dinamičnost, volja do dela in dostojnost. Curriculum vitae posredovati na info@pahor.it ali na tel. št. 0481-40469 od 9. do 13. ure.
KUPIM STARE raztrgane karpone. Tel. v večernih urah na št. 040-226752.
KUPIM knjige za IV. razrede višje šole. Tel. 340-0030154.
LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo krasno mucko. Tel. 040-826941.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim tri male kužke mešance, majhne rasti. Tel. 040-228781.
NUDIM KNJIGE za I., II. in III. razred nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah.
NUDIM VSE KNJIGE za I., II. in III. razred DTTZ Žige Zoisa. Tel. na št 3393036533.
NUJNO IŠČEM dva dijaka - študenta za raznašanje letakov v Trstu in okolici za obdobje 2 tednov. Tel. št.: 3338337691.
PODARIMO PSIČKO leto dni staro. Tel. 040-231054.
PRODAM AVTO citroen saxo van dizel, letnik 12/02, prevoženih 115.000 km, edini lastnik, redno servisiran, kupcu podarim stiri zimske gume. Tel. 335387517.
PRODAM kmečki voz Macoratti, nosilnost 40 kvintalov, z dokumenti. Tel. 333-2331049.
PRODAM motor Cagiva SST 125, črne barve, kolesa iz litine, original prtljaz-nik, letnik 1981. Tel 348-6001728.
PRODAM približno 2000 kv. m veliko nezazidljivo zemljišče z vhodom na glavno ulico v Gropadi. Tel. na št. 040291454 ali 348-9312987.
PRODAM VW Polo CL Best Seller, 1043 kubični, bencin, letnik '93, temno plave barve, električno zapiranje oken, autoradio, centralno zapiranje vrat, v odličnem stanju. Tel. 348-6001728.
PRODAMO novo vrtno utico (gazebo) v velikosti 3mx3m z osmimi vogalnimi zamrežitvami (griglie) iz lesa iglavcev, tretiranega (autoklave) za zunanjo umestitev za polovično ceno. Možna zamenjava ostrešja s fiksno streho s kanadsko kritino (tegola ca-nadese) z malenkostnim doplačilom. Možna je tudi namestitev lesenega podu s tikovino (teak s.A.) in zabojniki za cvetje in grmičevje. Na razpolago je tudi zamrežitev za komarje. Tel. 392-3393117.
RESNO DEKLE z izkušnjami v poletnih centrih išče zaposlitev kot otroška varuška. Tel. 334-6060899 ali tel. 3346690936.
V	CENTRU SEŽANE se prodaja luksuzna garsonjera. Klicati na tel. št. 040299820.
V	STROGEM SREDIŠČU NA OPČINAH, dajem v najem prostor, 59 km z dvema manjšima prostoroma, uporaben lahko kot skladišče, ambulanta ali za manjšo obrt. Informacije na tel. št. 040-211043.
Razveselil me je
Matija
Srečna pranona Anica čestita mami Eriki in očku Aljoši.
Čestitke
19. junija je na univerzi v Padovi postala doktor gozdne agronomije FEDERICA SANCIN. Danes pa praznuje svoj 30. rojstni dan. Želimo ji še veliko nadaljnjih uspehov na delovnem področju ter osebne sreče, mama Graziella, oče Dušan, sestra Martina z Davorinom. Čestitkam se pridružijo vsi ostali sorodniki in prijatelji.
Naši dragi vnukinji FEDERICHI SANCIN, čestitamo ob lepem uspehu na univerzi in za njen rojstni dan, no-ni Zofka in Marija ter nono Ottavio.
H1 Osmice
VSAKOLETNA OSMICA NA KATINA-RI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri. Margaret in Boris Mihalič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska.
OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, na št. 42. Tel.: 040-299450. Toplo vabljeni!
NA KONTOVELU je odprl osmico Henrik Lisjak.
OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. Tel. 040-229174.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42.
OSMICO so odprli Coljevi v Samator-ci 53. Tel. 040-229586.
PRI ŽUPANOVIH je osmica odprta (Medja vas št. 1). Tel. 040-208166.
V	PREBENEGU na Bržnici je odprl osmico Davorin Bandi. Toplo vabljeni!
V	ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. 040-229293.
Prispevki
V	spomin na drago teto Ivanko Terčon darujejo Bruno, Mirka in Flavia 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega moža in očeta Draga Bukavca daruje žena Berta z družino 50,00 evrov za SKD Primorec - Trebče.
V	spomin na Draga Bukavca darujejo Boris, Marina in Romina Pertot 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel.
t turistično ogenwi"
salvia
Pristaniška 21, 6000 KOPER Tel. 00386 S 6633 660 Fax. 00386 5 6633 662 e-mail: palma-kp@palma.si www.palma.si URNIK:
od ponedeljka do petka 8.00-19.00 sobota 9.00 do 13.00
/
TRST
Četrtek, 21. junija 2007
13 1
M Izleti
SPDT organizira tridnevno potepanje po karavankah od 29. junija do 1. julija 2007. Zainteresirane prosimo, da se čimprej javijo zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v kočah. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040220155 - Livio.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 048178398 (Mila), 0481-78121 (Miloš).
Ü3 Obvestila
KRES NA OPČINAH! Sklad Mitja Čuk vabi vse, ki imajo les na razpolago, da pokličejo na št. 040-212289 v dopoldanskem času.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 25. junija do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN
obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center PIKAPOLONICA. Vpisovanje je možno do sobote, 23. junija.
TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka.
1.	tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od
2.	do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040422696.
DANES, 21. JUNIJA 2007 bo ob 21. uri
v baru Knulp - Ul. Madonna del mare 7/A, predstavitev knjige »Il ritorno di sendero luminoso«, ki piše o komunističnem gibanju v današnjem Peruju. Predstavil jo bo avtor, Silvano Ceccoli. Organizira skupina 1. maj 1945/Gruppo Primo maggio 1945.
KMEČKA ZVEZA sporoča, da danes, 21. junija zapade rok za predstavitev prošenj za odškodnino po lanskoletni suši, ki jo je Odborništvo za kmetijstvo priznalo za obdobje 7. junij - 3. avgust 2006. Za tržaško pokrajino je bila priznana samo škoda na travnikih in sicer 26,23% povprečne letne proizvodnje. Kdor pa je utrpel več kot 20% škodo tudi na ostalih kolturah, lahko vseeno zaprosi za prispevek, le da bo moral utrpeno škodo dokazovati z ustrezno dokumentacijo. Pozivamo vse, ki jim je lanskoletna suša povzročila vsaj 20% škode, in bi zaprosili za odškodnino, da se čimprej zglasijo v naših uradih.
SKUPINA 1. MAJ 1945 vabi danes, 21. junija, ob 21. uri v bar Knulp v Ulici Madonna del mare 7/A na predstavitev knjige »Il ritorno di Sendero lumi-noso«, ki piše o komunističnem gibanju v današnjem Peruju. Predstavil jo bo avtor Silvano Ceccoli.
AGRARNA SKUPNOST jusov - srenj v tržaški pokrajini, vabi na srečanje o skupni lastnini »Pomembnost skupne lastnine« v petek, 22. junija 2007, ob 20. uri na sedežu Š. kluba Primorje na Proseku. Na večeru bodo spregovorili Edi Bukavec, podpredsednik Jusa Prosek, Marco Legghissa, predsednik Agrarne skupnosti, Karlo Grgič, koordinator Agrarne skupnosti.
KD SLOVAN - Padriče prireja v sklopu vaškega kresovanja VIII. nočni orientacijski pohod »Po sledeh mr.jascev«, ki se bo odvijal v petek, 22. junija. Vpisovanje bo v prostorih Gozdne zadruge od 20.30 do 21.45. Start skupin bo ob 22. uri. Informacije na tel. št. 3497386823 ob večernih urah, e-mail: slo-van@fastwebnet.it
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek občine Dolina vabi na Praznik komunističnega tiska na Krmenko. V petek, 22. junija, ob 18. uri srečanje s senatorko SKP Lidio Menapace na temo odporništvo in mir na svetu; sledi ples z ansamblom Oasi. V soboto, 23. junija, ob 18.30 poseg evropskega poslanca SKP Roberta Musacchija, sle-
di ples z ansamblom Mi. V nedeljo, 24. junija, ples z ansamblom Evergreen. V ponedeljek, 25. junija, ples z ansamblom Oasi.
TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v petek, 22. junija, ob 20.30, na zmedeni excursus etno glasbe - balkanska, klez-mer, ruska, argentinska, gospel -»TRIA ETNOPLOČ«, ki ga sestavljajo harmonikar Aleksander Ipavec, saksofonist Piero Purini (Purič) in trobentač Matej Špacapan. Ob »ploču« bo skočilo tudi nekaj na mizo.
AŠD PRIMOREC prireja v soboto, 23. in v nedeljo, 24. junija Športni praznik pri nogometnem igrišču v Trebčah. Delovali bodo dobro založeni kioski, potekal bo turnir v malem nogometu, v večernih urah pa bo ples.
AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Za vse informacije se lahko obrnete na tel. št. 348- 4702070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
KD SLOVAN - Padriče priredi 23. junija KRESOVANJE 2007; ob 17.30 extempore za otroke, od 18. do 19. ure ogled svetoivanskih venčkov ter nagrajevanje, ob 20.30 nastop MePZ Skala-Slovan. Sledi prižig kresa Zad za ka-lom. Vabljeni!
MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SKD FRANCE PREŠEREN vabita na SVE-TOIVANSKO NOČ v soboto, 23. junija ob 20.30 na Jami v Boljuncu. Sodelujeta Tamburaški ansambel SKD France Prešeren s sodelovanjem pevke Marjetke Popovski - vodi Ervin Zer-jal in ženska pevska skupina Dekleta s Škofij - pevovodkinja Marjetka Po-povski. Sledil bo svetoivanski kres.
OPZ LADJICA prireja poletno šolo angleščine za začetnike od 9. do 13. julija 2007, in sicer za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca in prvih treh razredov osnovne šole. Prijaviti se je treba do 23. junija voditeljem zbora ali družini Brecelj na tel. št. 040-209023.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 328-4559414.
SKD S. ŠKAMPERLE prireja kresovan-je na Stadionu 1. maj: ob 20.45 odprtje razstave osnovnošolskih otrok,ob 21.00 nastop pevskega zbora o.š. O. Zupančič in plesne skupine Show Chance, potem pa do kresa s harmoniko Dušana Kovača.V soboto 23. t.m. od 20.30 ste vljudno vabljeni na Stadion 1. maj!
SKLAD MITJA ČUK prireja v sodelovanju z vaškimi društvi na openskem Pikelcu kres za god sv. Ivana v soboto, 23. junija. Kdor ima na razpolago les, naj nam sporoči v jutranjih urah po tel. 040-212289.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščamo člane, da se bo dvodnevni tabor odvijal v soboto, 23. junija in v nedeljo, 24. junija 2007 v Jamljah. Zbirališče (v kroju!) bo ob 9.00 na parkirišču nasproti gostilne Pahor (nasproti križišča s cesto za Doberdob). Zaključek dvodnevnega tabora bo v nedeljo, 24. junija ob 17.00 na tabornem prostoru. Sledil bo sestanek za tabor. Prvi dan naj imajo udeleženci kosilo v nahrbtniku. TABORNIŠKI SREČNO!
TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo na akcijo ODPRTA VRATA V NARAVO, ki je namenjena vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Akcija se bo odvijala v Jamljah, 23. in 24. junija 2007. Program: lokostrelstvo, pionirstvo, prižiganje ognjev, športne igre, spanje pod šotori, večerni ogenj...Začetek aktivnosti ob 10. uri. Predhodnih prijav ne potrebujemo. Akcija je popolnoma brezplačna. Otrok se prijavi ob prihodu, za odhod pa se starši odločijo sami. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Informacije: 340-1635884 (Majna), 3355316286 (Veronika).
VAŠKE ORGANIZACIJE BAZOVICA vabijo v soboto, 23. junija 2007, ob 21.
uri na kresovanje pri Babni ogradi (stara cesta za Sežano).
ŠRD VAŠKA SKUPNOST PRAPROT
organizira 33. Šagro v Praprotu v soboto, 23. in v nedeljo, 24. junija 2007.
KRUT obvešča udeležence skupinskega letovanja na Malem Lošinju, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 24. junija 2007, ob 6.30 s Trsta, trg Oberdan izpred Deželne palače in iz Bazovice ob 6.45 s postankom v bližini bivšega poštnega urada.
SLOVENCI IZ ŽAVELJ IN ŠTRAMARJA bodo v nedeljo, 24. junija ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana v Štramarju počastili svojega zavetnika sv. Ivana. Slovesno mašo bo daroval zlatomašnik p. Bogomir Srebot.
SLOVENSKI KLUB sklicuje v ponedeljek, 24. junija 2007, izredni občni zbor, na katerem bodo člani preučili možnost včlanitve v nastajajoči Di-stretto culturale. Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Vabljeni.
V SLOMŠKOVEM DOMU V SV. KRIŽU bomo 24. junija 2007, ob 20.30, odprli razstavo vseh kriških ustvarjalcev, pod naslovom »Poznaš kulturno, glasbeno in likovno bogastvo svoje vasi?«. Razstava bo na ogled vsak dan do 1. julija od 17.00 do 20.30, v soboto 30. junija pa od 10.00 do 13.00 ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 25. junija, v Peterlinovo dvorano v Trstu, kjer bo ob 20.30 okrogla miza Tajni dokumenti o Osimskih sporazumih. Ob izidu že drugega zbornika Arhivskega društva Slovenije Viri o nastajanju Osimskih sporazumov, bodo spregovorili zgodovinarji prof. dr. Božo Repe, avtorica in urednica obeh zajetnih zvezkov dr. Viljenka Škorjanec in urednik Virov dr. France M. Dolinar.
ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007: tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORA-TORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040-211113 ali na št. 3358186940.
SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA - obveščamo, da bosta pilates in vadba za hrbtenico v juniju ob torkih in četrtkih z običajnim urnikom.
SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v torek, 26. junija 2007, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. junija, redna pevska vaja.
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN
vabi na redni občni zbor, ki bo potekal v sredo, 27. junija, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni!
ZADRUGA NAŠ KRAS IN KD KRAŠKI
DOM vabita na Štrekljev večer v petek, 29. junija 2007 ob 20.30 v Kraški hiši v Repnu, na katerem bo nastopil MoPZ Vinogradnikov iz Šentruperta. V okviru večera bo tudi odprtje likovne razstave Štefana Pahorja »TITANI - pozabljeni bogovi«. Avtorja bo predstavil Štefan Turk. Večer v sodelovanju s KD K. Štrekelj iz Komna in JSKD-OI Sežana.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja tudi v naslednjem šolskem letu individualne tečaje vseh pihal, trobil in tolkal. V juniju potekajo predvpisi: vsi novi učenci, ki se bodo vpisali v glasbeno šolo POR do 30. junija, bodo deležni 50 evrov popusta na celoletni šolnini. Za dodatne informacije in prijave: 320-4511592.
SKLAD MITJA ČUK zbira za poletno središče volno, blago in otroške namizne igre. Kdor ima na razpolago ta material, naj nam sporoči v jutranjih urah na tel. št. 040-212289.
ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3.
natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje. Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev; izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba in glasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija 2007 na naslov: ZCPZ, Ul. Donizetti 3, 34133 - Trst.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040212289 v jutranjih urah.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org.
ARTEDEN/07 - LONJER - likovna delavnica za osnovnošolce od ponedeljka, 9. do petka, 13. julija, v jutranjih urah pod mentorstvom umetnikov Društva za umetnost KONS. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Katinara.
ARTEDEN/07 - LONJER - Plesna delavnica za mlade od ponedeljka 9. do petka, 13. julija 2007, od 18.00 do 19.30, pod mentorstvom Raffaelle Petronio. Informacije in prijave na tel. št.: 3335062494. Vabi SKD Lonjer-Kati-nara.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine HYPERLINK »http://www.comune.dui-no-aurisina.ts.it« www.comune.dui-no-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291.
UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za socialno službo organizirata od 3. do 10. septembra 2007 letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v občinskem uradu za socialno skrbstvo od 18. junija do 3. julija 2007 s sledečim urnikom: v ponedeljek, 18.6. in v sredo 20.6. od 8.30 do 11.00 in od 14.30 do 16.30 v torek 19.6. od 8.30 do 11.00 ostale dneve ob urnikih za stranke: ponedeljek in sreda od 14.30 do 16.30 četrtek od 9.00 do 11.00 ure. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopijo davčnih dohodkov za leto 2006 (730/2007 ali UNICO/2007 ali CUD/2007; kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem
zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Obveščamo, da na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005, se stroški letovanja v breme udeležencev določajo na podlagi dohodkov. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija!
ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI-Deželni sedež za FJK-Slovenski program vabijo na glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija 2007, ob 21. uri, Devinski grad (v primeru slabega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Pokrovitelji: Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Devin-Na-brežina, Slovenska kulturno-gospo-darska zveza. Sodelujejo: A.I.R.S.A.c. Europa, Slaščičarna-čokoladarna Ota, Zadružna kraška banka, MoPZ Fantje izpod Grmade. Predprodaja vstopnic: ZSKD, ul. Sv. Frančiška 20, Trst (tel. št.: 040-635626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št.: 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9. 13. ure
KRUT vabi na 7-dnevno počitnikovan-je v srcu Julijcev, v Bohinju v obdobju od 13. do 20. julija 2007, izredno ugodni pogoji. Za informacije in prijave na sedežu v Ul. Cicerone 8 ali na tel. 040360072. Tehnična izvedba agencije Adriatic Yachting SRL.
MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 338-5953515 (Katja).
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija.
t
Zapustila nas je naša priljubljena mama in nona
Raffaela Saksida vd. Pupis
Za njo žalujejo
sinova Boris in Andrej, snahi Giusi in Elena, vnuka Dani in Alessia, sestri Angela in Lidia, brat Angel, svakinje nečaki ter ostalo sorodstvo.
Naša draga bo ležala na svojem domu v Sesljanu v soboto, 23. junija ob 11.00 do 12.30. Sledil bo pogrebni obred ob 12.40 v nabrežinski cerkvi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Sesljan, Zalošče, 21. junija 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Ob boleči izgubi drage mame Raf-faele smo ob strani Andreju in ostalim svojcem.
Marija, Adriano, Laura, Furio.
Ganjeni ob izgubi drage mame Raf-faele sočustvujemo s sinovoma Borisom in Andrejem ter ostalim sorodstvom.
Vsi pri podjetjih Pupis srl in Sceltadiclasse srl
Dragemu Andreju izrekamo občuteno sožalje ob izgubi ljujbljene mame Raffaele
Sara, Mitja, Valentina in Marko.
1 4 Četrtek, 21. junija 2007
KULTURA
/
GLEDALIŠČE V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI - Koprodukcija SSG in SNG Nova Gorica
Silovite Bakhantke bodo jutri razgibale tržaški poletni festival
Evripidovo delo je v učinkovito glasbeno uprizoritev predelal režiser Vito Taufer - Predstavo spremlja uspeh
Jutri zvečer ob 21.30 bo v rimskem gledališču v Trstu v sklopu festivala Gledališča v gledališču v Trstu in pokrajini, ki ga sooblikujejo vse tržaške gledališke hiše, enkratna ponovitev uspešnice letošnje gledališke sezone Slovenskega stalnega gledališča, balkan opere Bakhantke. Koprodukcija je nastala v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica na pobudo ministrstva za kulturo RS. Evripidova tragedija z glasbo Saše Lošiča in v režiji Vita Tauferja je že doživela vrsto ponovitev v Trstu, Novi Gorici, Celju, Ljubljani in na mednarodnih festivalih v Turčiji in Rusiji. Izredna ponovitev v sklopu tržaškega gledališkega festivala, bo opremljena z italijanskimi nadnapisi, in predstavlja edinstveno priložnost za vse, ki si še niso ogledali glasbeni spektakel, ki je zasnovan kot preplet arhaičnega in sodobnega ter zahteva izredne igralske, pevske in plesne sposobnosti, saj je po besedah režiserja »pri grški tragediji zbor ključ do bistva - tu glasba odgovarja na vprašanja tega sveta«.
Zgodba
Bakhantke so klasična grška tragedija, ki pripoveduje o tebanskih ženskah, privrženkah boga Dioniza: živijo v divji, ekstatični blodnji na vrhu gorovja Kitajrona. Tebanski kralj Pentej skuša preprečiti orgiastično čaščenje novega boga, čeprav sta mu vi-dec Teiresias in starec Kadmos naklonjena in ga svarita pred božjo jezo. Oddelek vojakov prižene zvezanega učlovečenega Dioniza do kraljeve palače, a bog ne izda svoje identitete, niti ko ga kralj Pentej žali in s tem zbudi njegovo neizprosno maščevalnost. Tudi mati kralja Penteja, kraljica Agava, se z drugimi ženskami vdaja pohotnosti. Dioniz predlaga Pen-teju, naj se preoblečen v žensko pridruži divjemu plesu, a bakhantke ga razkrinkajo in raztrgajo. Kraljica Agava v blodni norosti sama odtrga glavo tujcu, v katerem ne prepozna svojega sina, in se z njo zmagoslavno napoti v mesto, kjer jo čaka boleča streznitev.
Odmevi
Dotakniti se toliko tem v sorazmerno kratkem času in privabiti v njihov vrtinec gledalce, je sposobno verjetno le gledališče. Vito Taufer je danes eden izmed tistih režiserjev, ki zna z gledališko govorico na učinkovit način nakazati dileme sodobnega človeškega in družbenega bivanja. Zna združiti spektakel in kritiko, efekt in meditacijo.
Ace Mermolja, Primorski dnevnik, 22. oktobra 2006
Ritem komaj slabo uro in pol dolge predstave imenitno narekuje glasba Saše Lošiča, med katero se prvinski, izrazito čutni ritmi gibko prepletajo s krhkejšo in bolj harmonično mistično glasbo, medtem ko je scenograf in kostumograf Samo Lapajne tesnobno vzdušje ustvaril s sožitjem črne in bele, senc in svetlobe ter izdatnimi količinami dima, ki se z odra lenobno zliva v avditorij in ustvari vtis nekakšnega močvirja, po katerem brodijo nastopajoči, v njem pa čemijo tudi gledalci, opazovalci razbrzdanega plesa opitih bakhantk. /.../ 13 igralkam in pevkam na oder
Predstava je izredno učinkovito tudi z vizualnega vidika
uspe prenesti tudi erotiko, prvinsko divjost in nebrzdano strast.
Andraž Gombač, Primorske novice, 24. oktobra 2006
Evripidove Bakhantke postavlja režiser Vito Taufer v dveh kodih. Prvi je operni in koreografski: na praznem odru, zamejenim s tirsi z bršljanovimi aplikacijami in horizontom, in z lučjo obarvano globino odra, pred nami poteka tragedija Penteja in njegovih, ki jo nosi in razgibava glasba Saše Lošiča. Ta poskuša rekonstruirati izgubljeno glasbeno tradicijo tako, da jo izpelje iz kot da brezčasnega, abstrahiranega balkanskega melosa. /.../ Gre skoraj dobesedno za poskus vnovičnega rojstva tragiške opere iz duha glasbe, če parafraziramo, pri tem pa skladatelj ob uglasbenih zborovskih partih poseže tudi k izvirniku, in tako imamo precejšen del petega gradiva v originalu, v stari grščini. /./ Druga plat uprizoritve je aktualistična; vojaki in policisti so prav sodobni in Dioniz, ki ga preoblečenega vklenejo in vržejo v ječo, je v živo oranžnem zaporniškem kombinezonu ena od brezpravnih žrtev nove svetovne osi iz guantanamskega ali sorodnega zapora. Dioniz, novi, potentni in prepovedani, od upravljalcev polisa izrinjani bog dobi tako tudi podobo muslimanskega mučenca, pa ne samo imenovanega žrtvovalca, temveč dobesedno mučenega. V tej aktualizaciji za hip polno zasije tragika vseh tistih, ki se tujim bogovom, ki jih ne razumejo povsem in jih potem demonizirajo, postavljajo nasproti.
Matej Bogataj, Delo, 25. oktobra 2006
Igralci /.../ dojamejo z veliko empatijo in navdušenjem intuicije Vita Tauferja in razvijejo hkrati stilizirane in ostre junake, ki nastopajo med natančno
premišljenimi artikulacijami in plastičnostjo krepke in neposredne zgovornosti.
Dejan Bozovic, II Gazzettino, 24. oktobra
2006
Bahkantke /.../ v režiji Vita Tauferja, genialnega režiserja širokih estetskih obzorij, nenehnega iskalca odgovorov na temeljna vprašanja človeškega bivanja /.../. Usodna moč neslutenega se odraža prav v zboru bakhantk, ki so enkraten, močan gledališki izraz. Iz tudi kostumsko poudarjene strogosti prvih prizorov so se preobrazile v nekakšne podivjane, bojevite "amazonke" z dolgimi lasmi in smrt prinašajočimi trsi v rokah in v dognani koreografiji oblikovale izrazite plesne figure, medtem ko so ritmično skandirale oz. pele stihe v stari grščini. Za to jim gre še posebna pohvala! /./ Skratka, Bakhantke so velik gledališki spektakel močne vsebine, ki je vreden ogleda in bo še dolgo odmeval v zgodovini slovenskega teatra kot odlična združitev sil SSG in SNG Nova Gorica.
Iva Koršič, Novi glas, 26. oktobra 2006
Ključ za tolmačenje tega dela nam Taufer ponuja z izrazito ekspresivnimi podobami, pri čemer se zgovorno sklicuje na sedanjost, z uporabo, med drugim, stare grščine pri verzih zbora. /... / Sugestivna glasba Saše Lošiča vtisne pravi in povsem primeren ritem grškim verzom in koreografskim kretnjam žensk, ki s svojimi tirsi preplavijo pripoved s plesom. Gre za zbor Tebank, za glavnega igralca, za gibalo dramskega dogajanja na odru, ki ga izvrstno podaja 13 igralk dveh gledališč. Ženskam se zoperstavi-ta glasova Penteja in Dioniza, to je mladih igralcev Vojka Belšaka in Primoža Forteja, v manjših, a opaznih vlogah pa se zvrstijo še barbarska Agava Hele-
ne Blagne, stari in vdani Kadmos Stojana Colje in Teiresias, slepi in neposlušani prerok Iva Barišiča.
Mario Brandolin, Messaggero Veneto, 31. oktobra 2006
Glasba je centralni del Tauferjevega tolmačenja klasične grške tragedije, ki pripoveduje zgodbo Te-bank pod vplivom moči boga Dioniza. Ritmična balkanska glasba namiguje na zvoke grške glasbe in združuje v eno samo celoto tradicijo, otožnost, a predvsem žalost in obup, ki sta že od antičnih časov zaznamovala to področje. Glasba Saše Lošiča, enega izmed največjih bosanskih skladateljev našega časa, je namreč ustvarila neke vrste obred, ki neprestano prevzema in navdušuje publiko.
Ivana Godnik, II Piccolo, 24. novembra 2006
Kar 17 minut bučnega, izredno prisrčnega aplavza in nabito polna dvorana sta kronala uspeh prve uprizoritve Evripidovih Bakhantk, ki so otvo-rile novo sezono Slovenskega stalnega gledališča. /.../ Režija Vita Tauferja je prepričljivo izmerila gledališki jezik in odprla pot novim perspektivam in pristopom. Njegove Bakhantke so biser bogoskrunskega norčevanja, ki se iz zadržanih, skorajda hieratičnih začetnih scen, ko se pridušeno in sakralno petje preliva v harmonične koreografske kretnje bakhantk -strogih vojakinj (vse so odlične pevke, igralke in plesalke), razvije v crescendo katarzičnih orgiastično-razbremenilnih plesov bakhantk, ki se končno osvobodijo mračne uniforme, geometrično razporedijo čevlje ob robu odra, kot dokaz zadnje podobe »civilizacije«, in postanejo divje zveri.
Maria Luisa Runti, Network Caffe, november 2006
/
KULTURA
Četrtek, 21. junija 2007
15
fiat - Nadomestiti priljubljeno staro pando 4x4 ni lahko
Panda 4x4 ni dolgoprogaš, na terenu in v mestu pa se dobro odreže
Z elektronsko zaporo diferenciala mala panda pride (skoraj) povsod
Panda 4x4 v prejšnji izvedbi je bila nedvomno najbolj priljubljeno terensko vozilo v Italiji. Še zdaj, ko ni več v proizvodnji, jo videvamo na naših cestah in kdor jo ima, se ji prav nerad odpove. Nova panda, ki sicer niti ni več tako nova, saj jo je Fiat predstavil že pred leti, sodi prav tako v dva različna razreda: je mestni avto zaradi svojih zunanjih mer, je pa istočasno tudi terenec, ki se dobro znajde tudi če mu pod kolesi zmanjka asfalta.
Prejšnja panda je bila široka in nizka, nova panda je višja, za različico 4x4 to velja toliko bolj, saj je višja od svojih mestnih sester, kljub temu pa izgleda dokaj skladno. . Zaradi širine, pravzaprav ožine, dolžine malenkost nad 3,5 metra ter kratkega previsa čez zadnjo os je idealna za ozka mestna jedra. Zaradi višje oddaljenosti od tal pa pa lahko prepleza marsikatero oviro. Zmore več kot bi pričakovali od avtomobila njenega kova. Zaradi majhne teže vo zila zmo re pri ple zati dlje kot kakšen slavnejši terenec. V pomoč ji je tudi elektronska zapora diferenciala, ki je serijska pri vseh pandah 4x4 in enakomerno porazdeljuje navor med prvo in zadnjo osj o. Sistem j e vklopljiv roč no, izklo pi pa se, ko vo zilo pre seže hitrost 30 km/h. Ni pa bolj zahtevne vzpone . Razlog lahko pripišemo pomanjkanju reduktorja. Panda ga, pravzaprav niti ne potrebuje, saj bo zadostila skoraj vsem željam po vožnji navkreber.
Panda 4x4 gotovo ni avto za vožnjo na dolge proge, vsaj danes ne. S starim cinquecento je marsikdo od nas prepotoval vso Evropo od Sicilije do Skandinavije. Danes pa ni več tako, postali smo bolj zahtevni in od avta hočemo tudi udobje in zmogljivosti, katerim panda 4x4 ni kos. Ze znani 1,3-litrski dizelski agregat so v primerjavi z grande puntom malenkostno zadušili, tako da zmore le 69 KM. V povezavi s petstopenjskim ročnim menjalnikom s težavo pride do 150 kilometrov na uro največje hitrosti. A kaj, ko ste tudi ta ko lah ko ob katero točko na voz -niškem dovoljenju. Panda 4x4 pa niti noče biti avto za vožnjo po avtocestah. Zanjo so mestne ulice pa tudi ceste na de že li, pa naj so še tako ozke. Na ovin -kih se kljub višjemu težišču dobro znajde in ni čutiti pretiranega nagibanja karoserije. Efekt "barke na razburkanem morju" tu odpade, če seveda ne pretiravate.
Glede na majhnost avtomobila v notranjosti ne boste čutili nobenega pomanjkanja. Je pa glavnina stikal po-stavlje na na sre din sko kon zo lo, kjer sprva iščete določeno stikalo, vendar se kmalu navadite na gosto razporeditev. Na vrhu konzole kraljuje radio, kar pomeni, da ni potrebnih veliko pogledov s cestišča za njegovo upravljanje. Za pomoč so še osnovne komande na volanu. Na zadnji klopi in v prtljažniku res ni obilice prostora, kar je le odraz pičle velikosti karoserije. Na spisku opreme najdemo ročno klimatsko napravo, potovalni računalnik, zračne blazine, sprednji meglenki, ki sta atraktivno vgrajeni v odbijač, električni servooja-čevalnik, električno nastavljivi zunanji ogle da li ter še ne kaj ma len kos ti.
V najbolj opremljeni obliki vas bo panda 4x4 1.3multijet 16V cross stala krepko čez 18 tisoč evrov.
Stran pripravil
Ivan Fischer
Panda 4x4 se dobro znajde na terenu (zgoraj), dostop do notranjosti pa ni težaven (desno)
peugeot - Kmalu v prodaji
207 z nahrbtnikom
Peuge ot je te dni spo ročil, da se bo kaj kmalu začela prodaja modela 207 SW. Mali kombi j e dolg 4,15 m, lahko pa si izberite motor, ki ga bo poganjal iz cele pahljače agregatov. Izbira te lah ko med 4 ben cin ski mi mo tor -ji (dva 1400-kubična in dva 1600-ku-bična) z močjo ki gre od 75 do 120 KM ter dvema turbodizloma, oba sta 1600-kubična, le da eden zmore 90, drugi pa 110 KM. Vse motorizacije lahko dobite z ročnim ali samodenim menjalnikom. Peugeot 207SW je videti dokaj prostoren, vsaj če sodimo po veliki medosni razdalji (2,54 m). Tudi zmogljivosti so zadovoljive, odvisno od motorja dosega 207SW od 175 do 200 km na uro. Pora ba je seve da mno go nižja pri dizelskih različicah kot pri ben cin skih.
biodizel
Avtomobili na
alternativni pogon
Ze samo ime nam pove, da j e biodizel prav gotovo čistejši in ekološko manj sporen od običajnega dizelskega goriva. In res je tako. Biodizel namreč »raste« na poljih, vendar je na žalost v primerjavi s proizvodnjo običajnega dizelskega goriva daleč zadaj, zato pa je tudi za odtenek dražji.
Večina dizelskih motorjev lahko z majhnimi predelavami ali celo popolnoma brez njih normalno deluje tudi, če vanj natočimo čisti 100% biodizel. Vendar pozor! Nekateri proizvajalci vozil odsvetujejo uporabo bio-dizla v običajnih dizelskih motorjih, zato se pred uporabo prepričajte, če lah ko tudi v vaš avtomo bil na toči te bio di zel.
Vodik lah ko v avtomo bi lih upo -rabljamo na dva načina: z izgorevanjem ali z vodikovimi gorivnimi celicami. Če govorimo o izgorevanju, gre za bolj ali manj enak princip kot pri ostalih motorjih z notranjim izgorevanjem na ben cin ali di zel. Če pa go vo rimo o go riv nih celi cah, pa je princip precej bolj kompliciran in zahteven, saj se najprej vodik s pomočjo teh celic pretvori v električno ener gijo, ki potem poganja električ -ni motor. V vsakem primeru pa z vodikom ne bomo onesnaževali okolja, saj je edini stranski proizvod voda.
Najdlje pri razvoju avtomobilov na vodik j e ta čas BMW, ki deia na tem že nekaj let in je letos v omejeni izdaji prvi na svetu ponudil serijski avtomobil, ki ga poganja vodik. S konceptnim vozilom H2R so dosegli tudi hit rost ni rekord v raz redu vo zil na vo di kov pogon, in si cer so pri šli do hitrosti 300 km/h. Medtem pa se velike korporacije kot npr. DaimlerChrysler in General Motors posvečajo počasnejšemu in dražjemu razvoju vodikovih gorivnih celic. Kaj bo sedaj, po razporoki med Daimlerjem in Chryslerjem, kdo bo uspešnejši pri nadaljnjem ratiskovanju, pa bomo vide ti v bodoč nos ti.
Avtomobili, ki se iz dneva v dan pri prodajanju bolje uveljavljajo, so avtomobili na hibridni pogon. Kombinacija motorja z notranjim izgorevanjem z električnim motorjem se je izkazala za ze lo us peš no. Si cer takšni avtomobili proizvajajo relativno majhno moč, a ta vseeno zadostuje za normalno vožnjo.
Toyota je z modelom prius leta 1997, ko je na domačem Japonskem kot prva na svetu ponudila hibridno vo zilo v avtomo bil skih sa lo nih, na redila velik korak naprej pred svoje kon ku ren te na tem področju. Kar ne -kaj pri u sov se vo zi tudi po na ših ces -tah, med tem, ko na Japon skem in v ZDA dosega zelo visoke rezultate, zato so se tudi dru gi pro izvajal ci avto-mo bi lov začeli posve čati tej vrs ti po-go na.
Kaj pa prihodnost? Se bomo še dol go vo zili z avtomo bi li na ben cin -ski in di zel ski pogon? Jih bomo zame -njali z avtomobili na vodik, elektriko, biodizel? Mogoče jih bomo zamenjali s čim dru gim, še na prednej šim, še bolj čistim in cenejšim. Kaj pa sonce? Mor da bo prej ali slej pos tal stal ni ca v na ših avtomo bi lih.
Italija bo morala čimprej kaj pos toriti, da bi zmanj ša la ones na že -nje v mestih. Tu seveda ni govor samo o avtomo bil skih izpuš nih pli nih, temveč tudi o industriji in ogrevanju, ven dar če ne bo ho tela bi ti de lež na slanih glob s strani ES, se bo morala podvizati.
1 6 Četrtek, 21. junija 2007
APrimorski
r	dnevnik
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Sklep je bil sprejet pred poldrugim letom, šele sedaj namestitev table
Travnik in Piazza Grande, vendar z mastnim pripisom »gia«
Edini slovenski zgodovinski toponim v mestnem središču -»Odločali« uradni akti
Rumena tablica s slovenskim toponimom
bumbaca
gorica - Danes v državni knjižnici
Tigrova sled
Predstavili bodo italijanski prevod Sardočeve knjige
Sklad Dorče Sardoč, knjižnica Damir Feigel, raziskovalni inštitut Leopoldo Gasparini in goriška državna knjižnica vabijo danes na predstavitev knjige Dorčeta Sardoč »L'orma del TIGR«; gre za italijanski prevod njegove Tigrove sledi, pričevanja o uporu primorskih ljudi pod fašizmom. Potekala bo danes ob 18. uri v konferenčni dvorani državne knjižnice, v ulici Mameli v Gorici, o knjigi pa bodo spregovorili Lida Turk, Boris Peric, Milan Pahor in Dario Mattiussi.
Italijanski prevod spominskih zapisov Dorčeta Sardoča so v sodelovanju izdali sklad, ki po avtorju nosi ime, dalje Založništvo Tržaškega tiska in center Leopoldo Gasparini iz Gradišča, ki raziskuje predvsem zgodovino odporništva. Knjigo je prevedla Diomira Fabjan Bajc, uredila pa Lida Turk, ki je za Radio Trst A pripravila vrsto radijskih nizov s protagonisti polpretekle zgodovine na Primorskem; med temi je seveda bil tudi Sar-
doč. Po poklicu je bil zobozdravnik, v tedanjih zgodovinskih okoliščinah pa je bil predvsem velik domoljub, pokončen narodnoobrambni delavec in upornik proti raznarodovanju, ki ga je uzakonila in dosledno izvajala fašistična oblast. Bil je med ustanovitelji gibanja TIGR, ki je organiziralo antifa-šistični upor na Primorskem v obdobju med obema vojnama, zato je knjiga z njegoviimi spominskimi zapisi dragoceno pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom.
Današnje srečanje prirejajo Sklad Dorče Sardoč, center Gasparini in slovenska knjižnica Damir Feigel v sodelovanju z državno knjižnico v Gorici. Pobudniki so prepričani, daje treba tovrstno pričevanje posredovati širši italijanski javnosti, ki s pomočjo prevoda lahko bolje spozna takratno zgodovinsko dogajanje, s katerim žal ni dovolj seznanjena. Knjigo so pred nedavnim predstavili v Trstu in je že naletela na dober sprejem.
Travnik, glavni goriški trg, ki je za Slovence nabit s simboliko, je odslej Travnik tudi na cestni tabli. Pod že obstoječo tablo z uradnim italijanskim nazivom »Piazza della Vittoria« so namreč pravkar namestili rumeno tablico z napisom »gia Travnik« in »gia Piazza Grande«. Z napisom niso opremili vseh tabel s poimenovanjem trga, temveč samo eno, na dnu Raštela.
Treba se bo sprijazniti z mastno zapisanim prislovom »gia«. Kar je za goriške Slovence tudi danes edino sprejemljivo ime za trg, je za italijansko večino zgodovinski toponim z istim dostojanstvom kot naziv »Piazza Grande«, ki ga uporablja kvečjemu najstarejša generacija še živečih Goričanov; pri mnogih med njimi je utečen tudi naziv Travnik, če ne celo poitali-jančena različica Traunig. Poleg Travnika so v tem prvem sklopu predvidene še naslednje table z zgodovinskimi toponimi: »-gia Riva Castello« (drevored DAnnunzio), »gia Contrada del Duomo« (ulica Marconi), »gia Contrada del Municipio« (ulica Mazzini), »gia Contrada del Teatro« (ulica Garibaldi), »gia Via del Giardino« (kor-zo Verdi), »gia Contrada delle Scuole« (ulica Mameli), »gia Contrada dei Signori« (ulica Carducci) in »gia Piazza Corno« (trg De Amicis). Škoda, da so izpadla slovenska imena, ki so tudi danes prisotna v zavesti in uporabi goriških Slovencev ter sta jim slovenska člana toponomastične komisije Aldo Rupel in Marija Češčut poskušala vrniti enakovredno mesto in dostojan-
stvo. Poskusi so se izjalovili, ker slovenski toponimi niso šli skozi rešetke preverjanja mestnih aktov, na podlagi katerih je komisija utemeljila izbor. Tako so bila zavrnjena imena Gosposka ulica (za ulico Carducci), Na Kornu (trg De Amicis) in Stari trg (za trg Cavour). »To so pristni slovenski toponimi, zakoreninjeni v slovenskem izročilu, ki pa niso dokumentirani v uradnih aktih. Avstrija je namreč prepuščala svobodo italijanski birokraciji, ki je slovensko prisotnost ignorirala. Na tej osnovi je bila vsaka naša bitka, da bi opravičili ob italijanskem imenu še slovenskega, že vnaprej izgubljena,« je povedal Rupel, član toponomastične komisije pod Brancatijevo upravo, ki je izdelala prvi seznam rumenih tabel z zgodovinskimi toponimi in ga posredovala občinskemu odboru, ta pa ga je z uradnim sklepom odobril oktobra 2005. Tedaj je stekel postopek za namestitev prvega sklopa rumenih tabel. Poteklo je poldrugo leto, da so sklep uresničili. Tabla z napisom »gia Travnik« pa je v mestnem središču edina s slovenskim imenom.
Toponomastična komisija je predlagala še dodatnih dvanajst rumenih tabel. Zanje občina enostavno ni imela denarja, kot ga tudi ni bilo za osemnajst tabel s starimi krajevnimi imeni v goriških predmestjih z izrazito slovenskim prebivalstvom -evidentirali so deset slovenskih ledinskih imen iz preteklosti -, je povedal Carlo Mi-chelutti, predsednik komisije, ki je zaključila mandat z zamenjavo občinske uprave v Gorici. Da bi se vnaprej zavarovali pred morebitnimi napadi politične ali ideološke narave in da se ne bi izgubljali v iskanju miligramskih ravnotežij, so določili pravilo, po katerem mora biti vsak toponim utemeljen v mestnih aktih, je še pojasnil. Namene Micheluttijeve komisije bodo podedovali drugi, ki lahko izbirajo med kontinuiteto in ideološko zlorabo toponomas-tike. Njihovo delo pa bomo najprej ocenjevali po tem, ali bodo udejanjili to, kar so pred njimi načrtovali, a sta jim zmanjkala denar in čas, da bi izpeljali. Načrtovane so table s slovenskimi ledinskimi imeni v predmestjih, dalje večjezične informativne table, ki naj bi jih namestili pred znamenitosti (na primer pred Trgovski dom), v četrtih s slovenskim prebivalstvom pa tudi dvojezične table za ulice in trge. To bo mogoče, ko bodo uresničeni zakonski pogoji, ki se sklicujejo na zaščitni zakon 38. (ide)
gorica - Najdba
Goljufi s čevlji luksuznih znamk
Goriška finančna straža je na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu zasegla 6.000 parov čevljev s ponarejeno blagovno znamko Gucci in Hogan. Uvoznika blaga je prijavila sodišču.
Preiskava se je začela v torek, 12. junija, ko so se finančni stražniki lotili redne kontrole hrvaškega tovornjaka, ki je bil namenjen v Nea-pelj. Med pregledom so ugotovili, da je prevažal čevlje luksuznih blagovnih znamk, za katere so zasumili, da so ponarejeni. Vozilo so raztovorili in pregledali vseh petsto zabojev, v katerih je bilo po dvanajst parov čevljev. Blago je skupno tehtalo več kot sedem ton, po besedah finančnih stražnikov pa so bili čevlji tako dobro izdelani, daje bilo res težko razumeti, da so ponarejeni. Zaradi tega je moralo osebje finančne straže opraviti skrbno analizo blaga, po kateri ni bilo več dvomov: čevlji so bili skoraj povsem enaki originalnim, ne glede na to pa je bila njihova blagovna znamka ponarejena. Po besedah finančnih stražnikov so ponarejevalci poskrbeli tudi za škatle, na katere so natisnili ponarejene blagovne znamke, tako da so bile na pogled enake originalnim. Ob tem so goljufi položili v škatle tudi par rezervnih vezalk in kartonček s podatki o blagu, tako da bi kupci lažje nasedli na limanice. Ko je bilo jasno, da je blago ponarejeno, so ga finančni stražniki zasegli, uvoznika iz Neaplja, ki je nameraval čevlje prodajati, pa so prijavili sodniku.
Po navedbah preiskovalcev finančne straže je na tržišču vedno več ponarejenih artiklov, saj si kupci želijo luksuznih blagovnih znamk. Velikokrat se dogaja, da kupci prepoznajo ponarejeno blago, ne glede na to pa ga vseeno kupijo. Finančni stražniki še dodajajo, da na Goriškem naj ne bi bilo nobene kriminalne združbe, ki bi se ukvarjala s proizvodnjo ponarejenega blaga. Ne glede na to pa je goriška pokrajina zaradi svoje obmejne lege zanimiva za ponarejevalce, ker tod uvažajo v Italijo blago, ki ga proizvajajo na evropskem vzhodu in še predvsem v Aziji.
nova gorica - Občina odklonila zamenjavo s parkirišči ob blokovskih naseljih, ki jo je predlagala družba SGP
Travnik ob sodišču jabolko spora
Župan Brulc: »Za območje bo v kratkem sprejet podrobni lokacijski načrt in bo naprodaj tako na javni dražbi kot na kak drug tranparenten način«
Družba SGP Gorica je na novogoriš-kega župana naslovila dopis, v katerem mu predlaga zamenjavo nepremičnin, ki so v njeni lasti, za zemljišča, ki so v lasti občine. Z drugimi besedami povedano: SGP občini ponuja 2.000parkirnih mest v mestu, predvsem na Cankarjevi ulici, v ulici Gradnikovih brigad in Gregorčičevi ulici, v zameno za zemljišče med Kidričevo in ulico Gradnikovih brigad, poznano kot travnik ob sodišču, za katerega se na mestnem svetu v teh dneh sprejemajo podrobni lokacijski načrti. Tu bi družba SGP zgradila večstanovanjske in poslovne objekte ter parkirne hiše. »Takšno pogajalsko stališče je za nas nesprejemljivo,« pravi župan Mirko Brulc in dodaja: »To, da so oni lastniki teh zemljišč, je njihovo mnenje.«
Družba SGP je namreč v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica 250.000 kv. metrov površin v Novi Gorici in okolici; gre za parkirišča pred stanovanjskimi bloki, ki jih je omenjena družba gradila v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ter za pločnike in zelenice. Že pred leti je bila ustanovljena skupna komisija za zamenjavo zemljišč podjetja, ki
pa je tedaj imelo druge lastnike, in občine; njeno delovanje je z zamenjavo lastnikov v začetku letošnjega leta zamrlo, pred kratkim pa je bila zamisel o skupni komisiji ponovno obujena. Obe strani sta v njej imenovali svoje predstavnike, SGP pa je občino 7. junija z dopisom obvestilo o svoji ponudbi zamenjave parkirišč s travnikom. »V primeru, da občina naše zamenjave ne bo sprejela, bomo začeli parkirišča tržiti. Z drugimi besedami: oddali ali prodali jih bomo zainteresiranim kupcem,« je povedal Janez Artič, predsednik nadzornega sveta v družbi SGP. To pomeni, da bodo lastniki stanovanj, če ne bodo pristali v najem ali nakup, ostali brez parkirišč. Odziv občine na predlog o zamenjavi pričakujejo do 26. junija, vendar je občina včeraj že odgovorila. Župan je predlagano zamenjavo parkirišč, »za katera trdite, da so v vaši lasti,« označil kot nesprejemljivo. Pojasnil je, da travnik ob sodišču ne more biti predmet razgovorov, saj gre za območje, za katerega bo v kratkem sprejet podrobni lokacijski načrt in za katerega je načrtovana prodaja tako na javni dražbi kot na kak drug tranparenten način. Glede lastništva
parkirnih mest občina pa zagovaj stališče, da morajo biti v javni lasti. Tamkajšnja blokovska naselja so se namreč gradila v drugem političnem sistemu, ko so bile takšne površine v javni lasti, kasneje seje kot njihova lastnica v zemljiško knjigo vknjižila družba SGP, ki je blokovska naselja ob parkiriščih tudi gradila, zato - tako Brulc - bo občina to vprašanje skušala urediti po pravni poti.
V družbi SGP, ki ima skupaj s hčerinskima podjetjema Synthesys in Presto okoli 130 zaposlenih, so poslovno leto 2006 zaključili z dobrih 460 tisoč evrov čistega dobička, ki so ga namenili za pokritje izgub iz preteklih let. Predsednik uprave Miha Šegu-la je v zvezi z gradnjo 72 stanovanj na Ron-ketu pojasnil, da so na novogoriško upravno sodišče naslovili urgenco, naj čimprej odloči v primeru upravnega spora, ki ga je sprožil eden izmed tamkajšnjih stanovalcev, ki se z gradnjo ne strinja. V družbi so pred kratkim na novo opremili upravo in gradbišča, prerazporedili obstoječe delavce in zaposlili nove kadre, predvsem visoko usposobljene strokovnjake.
Katja Munih
Travnik v mestnem središču, ki naj bi bil predmet zamenjave; občina Nova Gorica: »Nesprejemljivo«
fotok.m.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 21. junija 2007
17
gorica - Maturantje so se spopadli z eseji in s članki iz slovenščine
Industrializacija premagala Kosmača
nova gorica - Plaža pred občino
Mivka spotike
Majnardi: »Ustreza standardom in zakonodaji«
Na travniku pred novogoriško občinsko stavbo je že vse nared za današnje odprtje poletne plaže, ki bo med poletjem krajšala gostom čas. Današnji prvi dan poletja bodo Novo-goričani lahko preživeli v družbi gusarjev, ki bodo predvsem otroke od 18.30 dalje razveseljevali z gledališko predstavo, dve uri kasneje pa bo na vrsti uradno odprtje plaže s koncerti skupine Pepel in kri, Dan D in DJ Lov-rom. Praznični dogodek bo zaključil ognjemet.
Za potrebe odbojkarskega in otroškega igrišča so na travnik navo-zili kar 120 ton mivke. Ravno okrog nje se je že lansko leto kresalo veliko mnenj. Lokalne podružnice Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) so opozarjale, da je mivka, ki vsebuje kremenčev pesek, zdravju škodljiva ter da ni primerna za uporabo na javnih površinah, izpostavili pa so tudi, da bi bilo nujno predpise z delovne zakonodaje uskladiti s predpisi za uporabo na javnih površinah. Zato so HIT-u za letošnjo plažo svetovali uporabo soške mivke, ki se nahaja nad izlivom Idrijce. »Ta predlog je nerealen. Mi potrebujemo 120 ton mivke. Kje naj je na bregovih Soče nad izlivom Idrijce nakopljemo tolikšno količino?« se sprašuje vodja HIT-ove-ga urada za komuniciranje z javnost-
Travnik pred občino se spreminja v plažo.
foto k.m.
jo, Tilen Majnardi. »Njihov drugi predlog pa je bil uporaba padske mivke, za katero pa nam nihče ni hotel izdati certifikata, da je neoporečna,« dodaja Majnardi, ki poudarja, da so pripravljeni na dialog s SABS-om, zato so jih letos tudi povabili k pogovorom o izbiri mivke, ter da razprav na to temo z njimi nočejo zaostrovati. Zato so se prepričali, da mivka, ki so jo izbrali za letošnjo poletno plažo, kljub temu da vsebuje kremenčev pesek, ustreza predpisanim standardom in veljavni zakonodaji.
»Poudarjamo, da je HIT kot gospodarska družba zavezan spoštovati predpise, ne pa ugotavljati, ali so pravi ali ne. SABS bi se moral v tem primeru obrniti na zakonodajalca,« opozarja Majnardi, ki še pojasnjuje, da je lansko leto ob zaključku poletne plaže Inštitut za varovanje zdravja iz peskovnika in odbojkarskega igrišča vzel vzorce, ki so pokazali, da tudi potem, ko je bil pesek vse poletje izpostavljen vremenskim vplivom in trenju, njegovi najmanjši delci niso bili manjši od mejne vrednosti, ki znaša 0,1 milimetra. Manjši delci od navedene vrednosti namreč - po navedbah SABS-a - z vdihavanjem zaidejo v pljuča, kjer povzročijo nepopravljivo škodo, kar vodi v obolenje s silikozo pljuč. (km)
Ma tu ra se je za če la, med vče rajš -njo prvo pisno nalogo pa je industrializacija »premagala« Cirila Kosmača. O slovenskem pisatelju, ki je znan predvsem po Baladi o trobenti in oblaku, je včeraj pisala le peščica maturantov s slovenskih višjih srednjih iz Gorice, kar nekaj pa se jih je odločilo za splošno nalogo, kije bila posvečena industrializaciji.
Na klasičnem liceju Primož Trubar so se vsi štiri maturantje odločili za nalogo tipa B, ki predvideva izdelavo kratkega eseja ali članka. »Pisal sem o manjšinah v Evropi, moji sošolci pa o osnovah družbenega sožitja,« je povedal Ar-ti Bajdak, ki je bil nad svojo nalogo kar zadovoljen, saj mu je bila izbrana tema posebno všeč. »Dijaki licejev in poklicnih šol morajo izbirati med istimi naslovi, tako da na tehničnem polu navadno imajo nekaj več težav s pisanjem kot na humanističnem,« je ugotavljala predsednica komisije na klasičnem liceju Flavi-ja Bezeljak, ki je vsekakor poudarila, da se je na vseh goriških zavodih matura za-če la brez no be nih te žav, sploh pa so se dijaki kar umirjeno lotili pomembne življenjske izkušnje. S komaj zaključeno nalogo sta bili ob izhodu iz šole zadovoljni dijakinji poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar Elena Lavrenčič in Michela Montin, ki sta pisali o industrializaciji. Po njunih besedah se je kar nekaj njunih sošolcev od-
Med včerajšnjim pisanjem slovenske naloge na goriškem tehničnem polu
bumbaca
ločilo za splošno nalogo, medtem ko je na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois (komisiji obeh zavodov s trgovkso usmeritvijo predseduje Joško Prinčič) nekaj dijakov izbralo analizo Kosmače-vega besedila, en maturant pa se je posvetil problematikam manjšin v Evropski uniji. Članek ali esej je pisala večina maturantov družboslovnega in znan-stveno-tehnološkega liceja Simon Gregorčič ter industrijskega tehničnega zavoda Jurij Vega, kjer komisiji predseduje Marina Castellani. Po njenih besedah so dijaki izbrali razne teme, marsikdo pa se je posvetil pisanju o industrializaciji.
Danes se bo matura nadaljevala z drugo pisno nalogo, ki se razlikuje po smereh. Maturante klasičnega liceja čaka letos latinščina; na družboslovnem liceju bodo pisali nalogo iz družboslovja, na znanstveno-tehnološkem liceju pa iz matematike. Specifične naloge bodo seveda pisali tudi na treh šolah tehničnega pola. Kandidatom na poklicnem zavodu Cankar bo namenjena naloga s področja ekonomije in tehnike turističnega podjetja; maturantje smeri informatike na industrijskem zavodu Vega bodo pisali nalogo iz informatike, medtem ko se bodo njihovi kolegi iz trgovskega zavoda Zois spopadli z gospodarskim poslovanjem. Tretja pisna naloga bo za vse maturante potekala v ponedeljek, 25. junija, ko bo komisija znanje kandidatov preverjala z večpredmetnim testom. (dr)
Integracija Slovencev
Na goriški pokrajini bo jutri med 9. in 14. uro potekal seminar na temo slovenske narodne skupnosti od razpada Jugoslavije do širitve EU. Spregovorili bodo odbornika Marko Marinčič in Roberta Demartin, dalje raziskovalca s Kingston University Enrica Rigo in Federico Ra-hola, Sandi Volk iz NŠK-ja v Trstu ter Živa Gruden z dvojezične šole v Špetru; sledila bo projekcija videosešivalnice spomina Nadje Velušček in Anje Medved v Kinoateljejevi produkciji. Med 11.30 in 14. uro bo okrogla miza, na kateri so napovedani Hadrijan Corsi, Aleš Doktorič, Alessandro Metz, Aldo Rupel, Bruna Dorbolo, Bruna Zorzini Spetič, Drago Štoka, Edi Bukavec, Emidij Sus-si, Erik Švab, Giorgio Banchig, Giorgio Ret, Igor Gustinčič, Mirko Sardoč, Tamara Blažina, Tiziano Manzini in drugi. Predstavili bodo tudi izsledke raziskave EUROREG, pri kateri je sodelovalo osem univerz in raziskovalnih inštitutov, bila pa je namenjena učinkom evropske integracije na slovensko narodno skupnost v deželi FJK.
Odložili rok za šole
Fundacija Goriške hranilnice sporoča šolam in drugim zavodom, da so odložili rok za izročitev prošenj, na podlagi katerih dodeljujejo prispevke vzgojnim pobudam v letu 2007-08. Sprva določeni rok, ki bi zapadel 29. junija, je bil preložen na 13. julij letos. Obenem tudi obveščajo, da tudi danes in v ponedeljek bodo pisarne na korzu Italia 110 zaprte, da pa jih bodo spet odprli v torek, 26. junija, na novem sedežu Fundacije v ulici Car-ducci 2 po urniku: od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15. Ravno v teh dneh se namreč zaključuje selitev Fundacije v nove prostore, ki bodo meseca julija zaživeli v vlogi novega kulturnega žarišča in rastavnega središča.
Ljubljanski grafični bienale
V	palači Attems-Petzenstein v Gorici, kjer imajo sedež Pokrajinski muzeji, bo danes ob 11. uri javna predstavitev 27. izvedbe prestižnega grafičnega bienala iz Ljubljane. Potekal bo med 6. septembrom in 28. oktobrom, goriška predstavitev pa je plod sodelovanja med muzejskimi ustanovami.
Praznik glasbe v BSI
V	okviru evropskega praznika glasbe bo drevi ob 20.30 v državni knjižnici BSI v ulici Mameli v Gorici nastop tria Berto-gna-Grassetti-Spanghero.
Duo na Kostanjevici
Novogoriški Kulturni dom prireja dre-vi ob 20. uri peti koncert iz niza Glasba z vrtov sv. Frančiška v dvorani samostana na Kostanjevici. Nastopili bosta pianistka Meta Fajdiga in flavtistka Jana Faj-diga. Vstopnine ni; prostovoljni prispevki so namenjeni ohranjanju kostanjeviške-ga kulturno-zgodovinskega bisera.
nova gorica - Z računskim sodiščem o javnih financah
V ospredju županov fond
Način porabe denarja mora biti res transparenten, da ga računsko sodišče tolerira
Posvet republiškega računskega sodišča in goriških županov, ki je včeraj potekal na sedežu novogoriške mestne občine, je zaobjel problematiko razpolaganja z javnimi financami v lokalnih skupnostih. Poleg županov iz Nove Gorice, Mirna-Kos-tanjevice, Brd, Vipave, Ajdovščine in Renč-Vogrsko so se ga udeležili še direktorji občinskih uprav in predstojniki uradov za finance iz omenjenih občin, na njihova vprašanja pa je odgovarjal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Posvet je bil predvsem namenjen izmenjavi mnenj in vprašanj, povezanih z javnimi financami v občinah in s predmetno zakonodajo. Novo-goriški župan Mirko Brulc je včerajšnje srečanje označil za koristno in poudaril, da tudi revizijske obiske v občini cenijo, saj na njih večkrat najdejo skupne rešitve.
»S tem posvetom želimo župane in njihove sodelavce na preventiven način opozoriti na probleme občin v praksi,« je izpostavil Šoltes. Povedal je še, da občine povečini tarejo enake ali podobne težave, povezane z javnimi financami. »Največ vprašanj je bilo okrog prerazporejanja
Župan Brulc (desno) in predsednik računskega sodišča Slovenije Šoltes
fotok.m.
proračunskih sredstev zadolževanja občin in dodeljevanja denarja iz tako imenovanih proračunskih rezervacij,« je povzel vsebino razprave Šoltes. Veliko pozornosti so namenili tudi t.i. županovemu fondu, denarju, s katerim župan brez vnaprejšnje odobritve mestnega sveta dodeljuje sponzorska sredstva raznim društvom in posamezni-
kom, ko gre za primere, da se le-ti zaradi posebnih okoliščin niso uspeli prijaviti na redne razpise. Ob zaključku proračunskega obdobja pa o vseh v ta namen porabljenih sredstvih izda natančno poročilo in ga predstavi mestnemu svetu. Računsko sodišče takšen način tolerira, če je način porabe tega denarja res transparenten. (km)
1 8 Četrtek, 21. junija 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Skupščina delničarjev odobrila obračun družbe za javne storitve
IRIS posluje z izgubo, upravni svet včeraj odstopil
Gutty: »Z denarjem iz tarif ne krijemo stroškov za ravnanje z odpadki
Gianfranco Gutty med včerajšnjim navajanjem poslovnih rezultatov družbe in razlogov za odstop s predsedniškega mesta
bumbaca
gorica - Nocoj koncert zbora Lojze Bratuž
Za dušo in srce
Zaključujejo uspešno sezono, ki jim je prinesla srebrno plaketo mesta Maribor
Nocoj bo mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice poklonil ljubiteljem zborovskega petja koncert ob zaključku sezone. Potekal bo v župnijski cerkvi sv. Ivana v Gorici z začetkom ob 20.30 in bo imel naslov Pesem... duša in srce.
Priljubljeni slovenski zbor zaključuje uspešno sezono. Med številnimi nastopi, na katerih je zapel od lanskega septembra do letošnjega junija, izstopajo koncerti z zborom iz Sel na Koroškem in s člani Slovenske filharmonije, s katerimi so gorieki pevci naštudirali Mozartovo mašo v C-duru, dalje svečanosti ob 70-letnici nasilne smrti glasbenika in prosvetnega delavca Lojzeta Bratuža, meseca aprila letos pa udeležba na slovenskem državnem tekmovanju Naša Pesem v Mariboru, na katerem je goriški zbor
zaslužil srebrno plaketo mesta Maribor.
Celovečerni koncert, ki ga bo zbor nocoj oblikoval v Gorici, bo razdeljen v dva dela. V prvem bodo goriški pevci pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja predstavili sakralni program, ki bo poslušalce vodil od Gallusove renesanse in Mozartove klasike mimo romantike Čajkovskega in Rahmaninova do glasbenih izrazov dvajsetega stoletja z zapuščinami Duruf-leja, Busta, Bratuža in Gruberja. Temu sklopu, ki ga organizatorji posvečajo duši, bo sledil drugi del večera, posvečen srcu, ki bo potekal na notranjem dvorišču goriške cerkve. Tu bo zbor zapel venec izbranih del iz slovenske umetne in ljudske glasbene zakladnice, ki jim goriški pevci vedno namenjajo posebno pozornost.
«
Družba za javne storitve IRIS je zaključila lansko poslovno leto z 1.416.000 evrov izgube - leta 2005 j e imela 733.000 evrov dobička -, po včerajšnji odobritvi obračuna na skupščini delničarjev pa je odstopil njen upravni svet s predsednikom Gianfran-com Guttyjem na čelu.
Razlogov za slab poslovni rezultat v lanskem letu je več. Družba IRIS, katere delničar so vse občine goriške pokrajine, je po besedah predsednika Guttyja leta 2005 dobila dvojni državni prispevek za dobavo električne energije v znesku 400.000 evrov, ki ga lani ni bila več deležna. Ob tem so lani izgubili 900.000 evrov zaradi sprememb državnih določil za dobavo in prodajo zemeljskega plina, 250.000 evrov pa zaradi nepopolnega delovanja naprave za kompostiranje v Moraru. Skoraj 100.000 evrov so lani morali plačati zaradi smrti delavca, ki je izgubil življenje leta 1990, dodatnih 400.000 evrov pa se je nabralo zaradi raznih stroškov. Po Guttyjevih navedbah je zadolžitev ob zaključku lanskega poslovnega leta znašala 28.000.000 evrov, ob izteku leta 2005 pa 22.000.000 evrov. Razlika med zneskoma je odvisna tudi od odnosa z družbo IRISACQUA, za katero so krili stroške, nabrani krediti pa jim niso še bili izplačani. Vrednost lanske proizvodnje je bila 75.600.000 milijonov evrov, leta 2005 pa je znašala 66.500.000 evrov, je pojasnil Gutty, ki je pred skupščino delničarjev spregovoril tudi o industrijskem načrtu družbe in o poslovnih rezultatih iz prvega trimesečja letošnjega leta. Po njegovih besedah distribucija zemeljskega plina prinaša manjši dobiček od predvidenega, v izgubi pa so distribucija električne energije in dejavnosti, ki so vezane na okolje oz. na ravnanje z odpadki, kjer so stroški zelo visoki. »Lani smo pri dejavnostih, ki so vezane na okolje, beležili izgubo dveh milijonov evrov, leta 2005 pa 1.662.000 evrov,« je povedal Gutty in pojasnil, da se družba IRIS že leta ukvarja s prenizkim prilivom denarja iz tarif za ravnanje z odpadki. Po njegovih zagotovilih bo vsekakor družba IRIS v prihodnjih štirih letih dobila po 2.100.000 evrov prispevkov za dobavo električne energije, zaradi spremembe tarif pri prodaji zemeljskega plina pa naj bi v prihodnjih petih letih prejeli po 330.000 evrov na leto. K boljšemu poslovanju bo pripomoglo tudi znižanje stroškov zaradi manjšega števila osebja. Dne 30. junija bo devetnajst uslužbencev prešlo k družbi IRISACQUA, petnajst zaposlenih s pogodbami na določen in nedoločen čas pa bodo odpustili, je še navedel predsednik.
Bilanco je včeraj odobrila skupščina delničarjev z 86,5 odstotki glasov. Občine Vileš, Krmin in Škocjan so se vzdržale, Doberdob in Gradež pa nista volila. Po glasovanju so Gutty in ostali člani upravnega sveta odstopili, goriški župan Ettore Romo-li pa jih je v imenu delničarjev zaprosil, naj svojo funkcijo opravljajo še nekaj časa. Naposled so se dogovorili, da bo upravni svet ostal na svojem mestu do 10. julija, dva dni kasneje pa bodo delničarji na zasedanju izvolili nove upravitelje. V teku so namreč pogajanja za evidentiranje Guttyjevega naslednika. Ker ima goriška občina večinski delež v družbi, naj bi ji tudi pripadala pravica, da izrazi predsednika. Ta bo moral zagotavljati visoko stopnjo podjetniške sposobnosti, ki bo edino jamstvo za poravnavo izgube, moral pa bo obenem uživati konsenz ostalih občinskih uprav.
Gutty je včeraj še pojasnil, da so razlogi za njegov odstop osebne narave, obenem pa so vezani na rezultate podjetja. Po njegovih besedah bodo morali župani, sploh pa bodoči upravitelji dobro premisliti, kako v prihodnosti voditi družbo. Gutty je mnenja, da bo treba najti nove oblike združevanja oz. sodelovanja z drugimi družbami in podjetji, zato da bo IRIS konkurenčna, ne glede na to pa bo treba vse višje stroške za ravnanje z odpadki kriti z denarjem iz tarif, ki jih bodo morale občine povišati. (dr)
gorica - ASCOM
»Goriškim podjetjem preti zaprtje«
Goriški trgovci in obrtniki zahtevajo, da bi ministrstvo za ekonomijo pri spremembah tako imenovanih sektorskih študij upoštevalo specifi-ke posameznih območij, kjer delujejo trgovska in obrtniška podjetja. Pri pripravi novih tabel, na osnovi katerih bodo določali povprečne dohodke trgovcev, obrtnikov in avtonomnih delavcev, je po mnenju članov zvez ASCOM in Confartigianato treba vzeti v poštev močno konkurenco velikih komercialnih centrov in nizko kupno moč potrošnikov. Po besedah trgovcev in obrtnikov bi spremembe, kijih na ministrstvu nameravajo vključiti v sektorske študije, povzročile obubožanje podjetij in posledično znižanje porabe družin, kar bi imelo izredno negativen učinek na gospodarstvo. »V goriški pokrajini bi prišlo do zaprtja večine podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino, turizmom in nudenjem storitev, zaradi tega pa bi ostalo brez dela visoko število zaposlenih,« je poudaril predsednik zveze ASCOM Pio Traini. Po njegovih besedah bi sprememba sektorskih študij povzročila znižanje dodane vrednosti goriških podjetij, zato pa bi kupna moč potrošnikov goriške pokrajine doživela občuten padec. Svoje nasprotovanju spremembi sektorskih študij je izrazil tudi predsednik zveze Confartigianato Ariano Medeot, ki je poudaril, da bi odločitev ministrstva oškodovala vsa obrniška podjetja, ki so v goriški pokrajini že itak v hudih težavah. »Državna vlada straši z direktivo Bol-kenstein, mi pa jim odgovarjamo, da nas ni strah poljskega vodarja in ukrajinske frizerke, če se lahko poslužujemo tudi storitev, ki jih nudijo slovenski notar, slovaški odvetnik, romunski komercialist in ruski inženir,« je poudaril Medeot in skupaj s Trainijem poudaril, da naj se vlada rake loti iskanja utajevalcev davkov in dela na črno.
Da bi izrazili svoje nasprotovanje omenjenim spremembam, bodo zato trgovci in obrtniki zbirali podpise, ki jih bodo nato poslali na ministrstvo za ekonomijo. Dokument bodo lahko podpisali člani obeh stanovskih organizacij, zbirali pa jih bodo na vseh sedežih zvez ASCOM in Confartigianato ter v nekaterih trafikah, trgovinah in na bencinskih črpalkah.
štandrež
Spet brez predsednika
Tudi sinoči je desnosredinska opozicija preprečila izvolitev predsednika rajonskega sveta v Štandrežu. Zasedanje se je zaključilo v borih petnajstih minutah; občinska zapisničarka je namreč že na začetku ugotovila, da prisotni svetniki ne zagotavljajo potrebnega kvoruma. Ker je bila izvolitev edina točka na dnevnem redu, so sejo prekinili. Še pred tem pa je občinska uslužbenka prebrala uradni dopis s pojasnili o nejasnostih pravnilnika, ki ga je rajonskemu svetu poslal občinski tajnik. Svetniki so določili, da bo prihodnja seja v torek, 26. junija, tedaj pa bo izvolitev predsednika omogočila že polovica prisotnih svetnikov. Naj še zabeležimo, da so se sinočnjega zasedanja udeležili vsi predstavniki večine -Oljke in Foruma -, ki sta se jim kot opazovalca pridružila Božidar Tabaj in Aleš Waltritsch, iz opozicije pa ni bilo nikogar, čeprav se je eden izmed njih zadrževal pred sedežem s skupino desničarskih somišljenikov.
romjan - V vrtcu s slovenskim učnim jezikom se veselijo nove opreme
Listanje slikanic je bolj prijetno
Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije podarilo štiri bralne kotičke - Darežljivi dedek izdelal leseno omaro
V romjanskem vrtcu s slovenskim učnim jezikom v ulici Capitello se veselijo nove omare s predalčki in štirih novih bralnih kotičkov, kjer malčki pridno listajo po knjigah in slikanicah. »Pred dvema letoma je Franco Bosco, dedek Zena in Norme Valati, izdelal in nam podaril lesen voziček za barve in za kartončke, letos pa smo bili deležni novega darila, in sicer omare s predalčki, v katere otroci spravljajo svoje risbe,« so povedali v romjanskem vrtcu in pojasnili, da je prijazni dedek pred leti podaril vrtcu rdečo mizico, ki so jo namestili ob kuhinjskem igralnem kotičku. Po besedah vzgojiteljic imajo leseni izdelki visoko vrednost; če bi jih hoteli kupiti, bi morali zanje odšteti po več sto evrov. Zato so dedka prejšnji teden povabili v svojo sredo in se mu ljubeznivo zahvalili. Romjanski vrtec je pred kratkim prejel tudi darilo z ministrstva za šolstvo Republike Slovenije. Za vsako od štirih sekcij so namreč dobili v dar bralni kotiček s po dvema omaricama in blazinama, na katerih si malčki ogledujejo knjige in slikanice.
Malčki v bralnem kotičku
altran Franco Bosco, dedek, ki je vrtcu podaril omaro
altran
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 21. junija 2007
19
OSLAVJE - Odprtje prenovljene gostilne
Sherlock snubi Tildo
Lastnica vrača lokalu tradicionalno vsebino
Ob koncu minulega tedna je bilo na Oslavju veselo. Več sto ljudi se je udeležilo ponovnega odprtja gostišča Sherlock, ki ga je lastnica Adriana Furlan preuredila in deloma spremenila njegovo namembnost. V zadnjih petnajsth letih je namreč gostilna, ki so jo Furlanovi odprli leta 1927, izgubila značaj restavracije in bila preoblikovana v lokal, ki je bil namenjen predvsem mlajši generaciji. Takrat je gostišče dobilo ime Sherlock Holmes Pub in so se v njem ob četrtkih preizkušali rock ansambli. Adriano Furlan smo vprašali, zakaj se je odločila, da se ponovno vrne v čase, ko je bila gostilna poznana daleč naokrog z imenom Pri Tildi (gospa Tilda je bila namreč Adrianina stara mati).
»Petnajst let od tega sem bila še zelo mlada in sem v spremembi videla izziv in željo po novostih. Sedaj je napočil čas, da gostilna ponovno zadobi pečat, ki ga je imela skozi desetletja. Tudi sama sem med tem časom dozorela in prišla do spoznanja, da je prav, da lokal spet postane klasična gostilna in da se umesti v brški prostor. S tem v zvezi sem se odločila, da bomo v prvi vrsti točili domača vina, pa tudi hrana se bo naslanjala na krajevno kulinarično izročilo. Zato smo nekoliko preuredili notranjost lokala, ki bo nudil prostor tudi zaključenim družbam, kot so lahko ohceti, rojstni dnevi, proslavljanja itd. V zadnjih petnajstih letih vsega tega nismo bili v stanju nuditi. V jedilnici dajemo prostor na razpolago tudi umetnikom, ki bodo lahko svoja dela razobesili na stenah. Razmišljam tudi, da bi gostišču povrnili staro ime Pri Tildi.«
Razmišljate o posebnih večerih?
»Tako je. Novostim bomo namenili četrtke. Nameravamo namreč uvesti poseben četrtkov večer, ko se bodo na jedilniku znašle kuharske posebnosti drugih narodov, kot so npr. bosanska, srbska, madžarska in druge, pa tudi slovenske dobrote, kot so lahko žlikrofi. Naš namen je tudi, da bi na teh večerih nastopil kak glasbenik z bolj umirjeno glasbo, ki ne bi motila gostov in bi obenem popestrila večer. Na takih večerih bi lahko potekala tudi pokušnja domačih briških vin, ki se po kvaliteti lahko merijo s katerokoli evropsko in svetovno proizvodnjo. Med posebne večere bi kazalo vključiti tudi manjše kulturne prireditve, kot so lahko predstavitve knjig ali tematska predavanja. Ker v Pevmi in na Oslavju ni primernih prostorov za tovrstne pobude, bi bili takšni večeri več kot dobrodošli.«
Gostilna slovi tudi po lepem vrtu, zraven pa žal samevata balinarski igrišči. Kaj nameravate z njima?
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fabris), ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
U Kino
Adriana Furlan in natakar Aleš pred obnovljeno gostilno Sherlock na Oslavju
foto vip
»Dvorišče imajo gostje zelo radi in je v toplejših mesecih polno ljudi. Kar pa zadeva balinišči, zadeva ni ravno preprosta. Lahko bi ju za silo uredili za goste lokala, lahko pa bi igrišče ponudili v upravo kakemu društvu ali organizirani balinarski skupini. V tem primeru bi morali biti balinarski stezi temeljito preurejeni, kasneje pa vzdrževani za razna srečanja in tekmovanja.«
Delo v gostilni zahteva veliko truda in požrtvovalnosti, pa tudi ljubezni do tega nelahkega poklica. Kdo vam bo pomagal?
»Dela je res na pretek, tako da je skoraj nemogoče razmišljati o družinskem vodenju lokala. V kuhinji mi sicer občasno pomaga mama, naslanjamo pa se seveda tudi na kuharja. Za strežbo in stike z ljudmi skrbiva z natakarjem Alešem, ki ima za sabo veliko let tovrstnih izkušenj. Če se bo pokazala potreba, bomo pač razmislili o okrepitvi osebja.«
Kot smo lahko videli, je lokal v novi preobleki in s polno paro že zakorakal novim izzivom naproti. Gostišče je odprto vsak dan med 11. in 15. uro ter med 17.30 in polnočjo in pol; ob sobotah in nedeljah bodo gostom stregli nepretrgoma od 10.30 do polnoči in pol, ob torkih in sredah pa bodo počivali.	Prijazni Adriani Furlan, ki nam je že izkazala svojo gostoljubnost, seveda želimo, da bi se lokala prijel sloves, ki se je v preteklosti držal gostilne Pri Tildi. (VIP)
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.20 - 22.15 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«.
Dvorana 2: 16.50 - 18.00 »I Robinson
-	Una famiglia spaziale«; 20.10 -22.10 »U.S.A. contro John Lennon«. Dvorana 3: 17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«.
CORSO: zaprto. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.15 - 22.10 »I Fantastici 4 e Silver Surfer«.
Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.20 »Ocean's Thirteen«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Io e Beethoven«.
Dvorana 5: 17.00 - 18.50 »I Robinson
-	Una famiglia spaziale«; 20.10 -22.15 » Il des ti no nel no me«.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so opravili redni natečaj in ki so naknadno dosegli specializacijo za poučevanje podpornega pouka ter se želijo vključiti v posebne sezname za podporni pouk, da morajo do 3. julija 2007 vložiti tozadevno prošnjo, naslovljeno na urad, ki upravlja posamezne natečaje. Podrobnejša pojasnila in dopise s potrebnimi obrazci so dosegljivi na tajništvih šol. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so vložili prošnjo za pogojno vključitev v bivše permanentne lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje ali specializacijo za podporni pouk, naj do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Prošnjo, katere obrazci so na spletni strani ministrstva za javno šolstvo, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Rismondo, 6, v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila.
M Izleti
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES KONFERENCA ZA ITALIJO
v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja »ANTON GREGORČIČ« in ZVEZO VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO vabi
NA PROSLAVO
OB OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE
jutri - v petek, 22. junija 2007 ob 20.30 Pod lipo v ŠTEVERJANU (Klanec 14)
Program predvideva
predstavitev najnovejšega dela prof. dr. JOŽKA ŠAVLIJA: KARANTANIJA, nastop trobentača/veterana, otroškega zborčka in duet violin. Gledališka umetnika BOGDANA BRATUŽ in ANTON PETJE bosta recitirala Gradnikove pesmi.
Večer bo počastil s svojo prisotnostjo dr. MILAN ZVER, minister RS za šolstvo in šport.
nadalje obvešča, da bo od 28. do 30. julija planinski izlet na Mont Emili-us (3559 m) in Mont Avic (3006 m) v Dolini Aoste. Obvezna prijava samo do 30. junija; informacije Vlado (tel. 0481-882079.)
□ Obvestila
KD DANICA prireja tradicionalni izlet v Laško, na Praznik cvetja in piva, ki bo 14. in 15. julija; informacije na tel. 339-7484533 (Dolores).
SPDG SPDG obvešča, da naslednji izlet z gorskimi kolesi Bikers 2007 v nedeljo, 24. junija, bo za cilj imel planino Cuar in ne dolino Preone kot predvideno po programu; informacije na tel. 328-8292397 (Robert).
SPDG vabi 1. julija na Briceljk (2346 m). Izlet v priredbi s PD Nova Gorica je zahteven in zato primeren za vešče in hoje vajene planince. Informacije Dino (tel. 333-1581015). Društvo
DRUŠTVO KRVODAJALCEV GORICA
prireja drevi ob 20. uri v občinski dvorani v Krminu predavanje o nevarnosti klopa.
KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo s ponedeljkom, 25. junija, vse do 14. septembra poslovala po poletnem urniku: vsak dan razen sobote od 8. do
16.	ure. Knjižnica bo zaprta za dopust od 13. do 24. avgusta.
MPZJEZERO obvešča vse člane, da bo pevska vaja v Braniku v torek, 26. junija, ob 20.30.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro.
OBČINSKI PRAZNIKV SOVODNJAH: do četrtka, 21. junija od 18.30 dalje nogometni in odbojkarski turnir; petek, 22. junija, ob 18. uri odprtje otroškega kotička, ob 18.30 morebitni prenosi tekem, ob 19. uri odprtje razstav Reliefi JK Kraških krtov in Trofeje lovskih družin v občini, ob 20. uri odprtje razstave vin, ob 21.30 Ples s skupino Kingston; sobota, 23. junija ob 18. uri odprtje otroškega kotička in finale ženskega nogometnega turnirja, ob 19. uri finale moškega nogometnega turnirja, ob 20. uri odprtje razstave domačega kruha, ob 20.30 kotalkarska revija AKŠD Vipava, ob
21.	uri tekmovanje v briškoli, ob 21.30 ples z ansamblom Modri Val; nedelja, 24. junija, ob 9. uri zbirališče za pohod Po poteh prve svetovne vojne, ob 12.30 kosilo za pohodnike, ob 13. uri odprtje otroškega kotička, ob 13.30 Igre brez meja med domačimi vasmi, ob 17. uri tekmovanje v košnji, ob 19. uri kulturni program (ples-noakrobatska skupina Twist, slavnostni govor župana, podeljevanje priznanj in nagrajevanje turnirjev in tekmovanj, nagrajevanje domačega kruha in vina), ob 21.30 ples z ansamblom Trije prašički; vse dni bodo delovali dobro obloženi kioski z jadačo in pijačo.
OVERNIGHT- Goriškapokrajinanu-di vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov, ki bodo povezovali Gorico s Sesljanom in Tržičem, bo ob 21.50 s trga pred Rdečo hišo in ob 21.55 s Travnika; vrnitve bodo ob 03.00 in 05.00 (Travnik) ter 03.05 in 05.05 (Rdeča hiša); informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800-955957.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -Konferenca za Italijo prireja v petek,
22.	junija, ob 20.30 pod lipo v Štever-janu (Klanec 14) slovesnost ob 16. obletnici osamosvojitve Slovenije. V nedeljo, 1. julija, pa se bo ob 11.30 z mašo v oglejski baziliki začelo srečanje v Italiji živečih Slovencev, ki se bo nadaljevalo v gostilni Ca' Tullio na poti za Gradež; predviden je kulturni program ob udeležbi predstavnikov državne in deželne vlade.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo dvodnevni tabor v soboto, 23. junija, in v nedeljo, 24. junija, v Jamljah. Zbirališče (v kroju!) bo ob 9. uri na parkirišču nasproti gostilne Pahor (pri križišču s cesto za Doberdob). Zaključek dvodnevnega tabora bo v nedeljo, 24. junija, ob
17.	uri na tabornem prostoru. Sledil bo sestanek za tabor. Prvi dan naj imajo udeleženci kosilo v nahrbtniku.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo na akcijo Odprta vrata v naravo, ki je namenjena vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem 23. in 24. junija v Jamljah. Na programu lokostrelstvo, pionirstvo, prižiganje ognjev, športne igre, spanje pod šotori, večerni ogenj... Začetek aktivnosti ob 10. uri. Predhodnih prijav ni treba. Akcija je popolnoma brezplačna. Otroci naj se ob prihodu prijavijo, za odhod pa se starši odločijo sami. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko; informacije na tel. 340-1635884 (Maj-na) in tel. 335-5316286 (Veronika).
TE ČAJ KRA NI O-SA KRAL NE TE RA -
PIJE 1. stopnje bo v Gorici vodil Samo Lutman v drugi polovici avgusta; informacije na tel. 393-7958254.
ZCPZ Trst pripravlja raziskavo o cerkveni glasbi med Slovenci v Italiji od 1900 dalje.Prosimo za pomoč zborovodje, organiste, skladatelje in organizatorje, da nam posredujejo podatke po tem vzorcu: ime in priimek; datum in kraj rojstva; ime staršev izobrazba, poklic, delo; glasbena izobrazba inglasbeno delo. Podatke naj pošljejo do 30. junija na naslov: ZCPZ, ul. Donizetti 3, 34133 - Trst.
ZDRUŽENJE MATER NATURA prireja drevi ob 20.30 na sedežu v ul. Ca-scino 5 v Gorici srečanje s kiroprak-tikom Garyjem Barbarom na temo hrbtenice; vstop prost, informacije na tel. 0481-533216.
ZSŠDI obvešča, da bo - do 22. junija urad v Gorici odprt - od 10. do 12. ure.
ŠEMPETRSKA ŠAGRA bo ob praznovanju sv. Petra in Pavla v petek, 29. junija, in na Petrovo nedeljo, 1. julija: 29. junija ob 19. uri praznična maša v cerkvi sv. Petra v Šempetru; ob 20. uri monokomedija Evangelij po Ču-šinu in ob 21. uri družabno srečanje na dvorišču župnijskega urada v Šempetru; 1. julija ob 8. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 9. in 12. uro tržnica ter med 9. in 10. uro mimohod ljudskih noš na šempetrskem placu; ob 10. uri maša v cerkvi sv. Petra; med 17. in 22. uro 1. ples na brjarju in nastop folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice na šempeterskem placu.
H Prireditve
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno laško svetoivansko kre-sovanje drevi od 20.45 dalje. Družabni večer bo v prireditvenem prostoru v Selcah. Ob priložnosti bo tudi nagrajevanje najlepših vencev.
DRUŠTVO JADRO iz Ronk praznuje svojo dvajsetletnico s koncertom tria Etno ploč in pevke Martine Feri pred knjižnico v Ronkah v sredo, 27. junija ob 21. uri.
GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK prireja predstavitev zbornika o pravljicah Sedi k meni, povem ti eno pravljico v petek, 22. junija, ob 18. uri. Zbornik bosta predstavili urednica Ljoba Jenče in etnologinja Inga Mi-klavčič Brezigar. Predstavitvi bo sledil družabni kresni večer pred gradom. Predstavili bodo pletenje ven-čkov sv. Ivana in pletenje košaric za češnje. S pesmijo in pravljicami in »-aprtn'ki« bodo nastopili Lokovčani.
MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRA-TUŽ (dirigent Bogdan Kralj) vabi na koncert pod naslovom Pesem...duša in srce drevi ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici (prvi del noter, 2. del na vrtu).
SKLAD DORČE SARDOČ, knjižnica Damir Feigel, Raziskovalni center Leopoldo Gasparini in Državna knjižnica v Gorici vabijo na predstavitev knjige Dorče Sardoč L'orma del TIGR - Testimonianza di un antifascista slo-veno / Tigrova sled Pričevanje o uporu primorskih ljudi pod fašizmom danes ob 18. uri v konferenčni dvorani Državne knjižnice v Gorici. O knjigi bodo spregovorili Lida Turk, Boris Peric, Milan Pahor in Dario Mattiussi.
ZSKD, Unione societa corali del FVG, Glasbena Matica, RAI - Deželni sedež za FJK - Slovenski program vabijo na glasbeni večer Zasul si me z zvezdami-Pavletu Merkuju ob 80. jubileju v torek, 10. julija, ob 21. uri na Devinskem gradu (v primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. San Francesco 20, Trst (tel. 040-635626); korzo Verdi 51, Gorica (tel. 0481-531495), od ponedeljka, 25. junija do torka, 10. julija od 9. do 13. ure.
Pogrebi
DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Raffa-ele Tripodi (ob 9.30 z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Iolanda Mia-ni vd. Padoan iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Cesare Parmeggiani v kapeli pokopališča in tudi v cerkvi v ul. Costalunga v Trstu ob 13.00.
20 Četrtek, 21. junija 2007
PRIMORSKA
/
pliskovica, škrbina - Izšel vodnik turistične ponudbe spodnjega Krasa
Turistična ponudba občin Komen in Miren-Kostanjevica
Tudi ta vodnik je izšel v slovenskem in angleškem jeziku - Predstavitev obogatil kulturni spored
PLISKOVICA - Po uspešni predstavitvi konec septembra lani prvega dela turističnega vodnika ponudbe Gornjega Krasa, v katerem je zajetih 64 naselij v občini Sežana in Divača, se je Mladinski hotel Pliskovica odločil predstaviti drugi del vodnika turistične ponudbe Spodnjega Krasa. Vodnik, v katerem je ob zemljevidu predstavljenih 46 vasi občin Komen in Miren-Kostanjevica, so predstavili pred dnevi na Spacalovi domačiji v Škrbini, ki je po otvoritvi kraške vinske ceste ponovno po nekaj letih odprla vrata številnim obiskovalcem.
Kot je povedala urednica vodnika Tanja Godnič, sicer vodja Mladinskega hotela Pliskovica, ki ima za sabo že 4 leta uspešnega delovanja, je tudi ta vodnik izšel v slovenskem in angleškem jeziku. Tokratna naklada je zaradi manjšega števila predstavljenih vasi (le 46) znašala 10 tisoč izvodov, medtem ko je bil prvi del turističnega vodnika izdan v nakladi 20 tisoč izvodov. Tudi pri tem vodniku je delala ista ekipa kot pri prvem. Za fotografije in oblikovanje se je nadvse potrudil Borut Hočevar, prevodi pa so delo Nuše Kocjan, Tanje Ambrožič in Tanje Godnič. Predstavitev vodnika je sodila v sklop praznovanj ob 100-letnici Spacalovega rojstva. Tretji in s tem zadnji del vodnika pa načrtujejo izdati v prihodnjem letu, ko bodo podrobneje predstavili turistično ponudbo Zamejskega Krasa. Zavedajo se, da bo delo še težje zaradi velikega števila vasi in pestre turistične ponudbe, ki jo premorejo naše slovenske vasi v zamejstvu. A se projekta ne bojijo, saj imajo dobro podlago in izkušnje pri izdaji prvih dveh vodnikov.
Tudi v drugem vodniku turistične ponudbe Spodnjega Krasa so vasi razvrščene po abecedi, kjer predstavijo imena in število prebivalcev, nadmorsko višino in lokacijo vasi. Osrednji del pa je namenjen pristni predstavitvi podeželjske kmečke ponudbe s tipičnim življenjem in ohranjanjem kulturne in naravne dediščine. Tako so predstavljena tudi razna razvojna, turistična, kulturna, športna itd. društva. Tudi v tokratnem vodniku so predstavljene znamenite osebnosti in znamenitosti vasi. Kot zanimivost so vnesli tudi nekaj tipičnih receptov za Spodnji Kras. Tudi ponudniki (pa naj si gre za vinogradnike, vinarje, osmičarje, čebelarje in kmetovalce) so predstavljeni z osnovnimi informacijami. Na koncu vodnika so zbrane prireditve, ki potekajo na tem delu Krasa in druge potrebne informacije za turiste. K vodniku je tudi tokrat priložen zemljevid za lažjo orientacijo turistov in obiskovalcev.
Vodnik turistične ponudbe Spodnjega Krasa je mogoče po ceni 5 evrov kupiti v Mladinskem hotelu v Pliskovici, pri Turistično informativnih centrih, na Zavodu za šport, turizem in prosti čas Sežana kot tudi v vseh petih kraških občinah in v Kosovelovi knjižnici Sežana. Komplet obeh vodnikov pa stane 8 evrov. Polovico cene so namenili za ponatis, saj računajo, da bo prvi vodnik kmalu razprodan in bo zato potreben ponatis.
Predstavitev vodnika so s kulturnim programom obogateli Oktet Rožmarin Temnica in Ženska dramska skupina Klepetulje iz Kulturnega društva Simon Jenko iz Temnice. O pomenu projekta, ki bo v nadaljevanju združeval tudi občine onstran meje, pa so spregovorili komenski in kostanj eviški župan Uroš Slamič in Zlatko Martin Marušič ter direktor sežanskega ZŠTIP Božo Dragan. Z izbrano kulinarično ponudbo pa so se predstavili: vinogradniki Pipan, Urdih in Cotič (Bun-tovi) iz Škrbine, številni vinarji (Kobal Štanjel, Kukanja Komen itd.) in ekološka kmetija iz Nove vasi, kmetije Pipan iz Komna, turistična kmetija Ostrouška Pelicon iz Coljave in Špacapanova hiša iz Komna. Ročno kovane izdelke iz železa je predstavilo umetno kovaštvo Femont iz Komna, sodelovali pa so tudi trije čebelarji. S svojimi deli so predstavitev obogatili umetniki Damjan Švara, Maja Licul, Mojca Senegačnik in Marko Drpic.
Olga Knez
Predstavitve se je udeležilo res lepo število ljudi
olga knez
koper - Zeleni Slovenije predsedniku Luke Koper
Prekiniti vsa dela ob školjčni sipini v Ankaranu
KOPER - Predstavnik Zelenih Slovenije Mestne občine Koper David Stepan se je včeraj sestal s predsednikom uprave Luke Koper Robertom Časarjem. Stepan je prepričan, da mora koprsko pristanišče prekiniti vsa dela ob školjčni sipini v Ankaranu, kjer naj bi Luka gradila začasno parkirišče za avte. »Kljub odločbi inšpektorata za okolje in prostor, da mora Luka dela prekiniti, se le ta nadaljujejo,« pravi Stepan in dodaja, da s Časarje nista našla skupne rešitve.
Predstavniki Luke Koper izjave niso podali.Stepan je prepričan, da je tre ba vsak po seg v pro stor skrb no in skupno načrtovati, kar se dogaja, pa je po njegovih besedah neodgovorno početje.
Kot je pojasnil, se s predsednikom uprave Luke Koper nista ničesar dogovorila. Sam naj bi mu predstavil nestrinjanje stranke z nadaljevanjem del in neupoštevanjem odločbe inšpektorata, Časar pa naj bi mu dejal, da se
Robert Časar
bo Luka na odločbo inšpektorata verjetno pritožila.
Stepan je še povedal, da se s postavljanjem carinske ograje krši tudi pravica do svobode gibanja. »Kar počne Luka Koper je izključno v interesu pristanišča, ni pa v duhu trajnost-nega razvoja države Slovenije, je še povedal in dodal, da ne morejo sprejeti, da ima Slovenija samo 47 kilometrov morske obale, avti pa so parkirani ob samem morju«.
Povedal je še, da so o tem že več-
krat obvestili tudi predsednika vlade Janeza Janšo, ki pa se zaenkrat še ni odzval. Stepan je prepričan, da za vsem stoji država Slovenija in ministrstvo za okolje in prostor, ki po njegovih besedah ni sposobno opravljati svojega dela.
Tudi Koprski Socialni demokrati so presenečeni nad načinom, s katerim je Luka Koper po njihovih podatkih nezakonito posegla v prostor v lasti Mestne občine Koper in zasula znatne in dragocene površine ter jih spremenila v terminal za avtomobile.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, gre omeniti tudi mačehovsko vlogo vlade in ministrstva za okolje, ki tako očitno zatiskajo oči in dopuščajo takšno okoriščanje. Razočarani so tudi nad medlo reakcijo vodstva Mestne občine Koper, ki ne glede na to, da je Luka Koper posegala po občinskih nepremičninah, ni znala najti dovolj poguma, da bi zaščitila svoje prebivalce in svojo lastnino. (STA)
V Ankaranu odsvetujejo pitje vode
ANKARAN - Rižanski vodovod Koper odjemalcem vode na območju Ankarana, in sicer od Sončnega parka do Debelega rtiča, preventivno odsvetuje uporabo vode v prehrambene namene do preklica. Svetujejo tudi temeljito spiranje na vseh domačih vodovodnih pipah, so sporočili iz Regijskega centra za obveščanje Koper. Odjemalce vode na območju Ankarana obveščajo, da je bila v okviru rednih vzdrževalnih del na vodohranu Ankaran izvedena obnova opleska v objektu. To je bil vzrok, da je voda prevzela značilen vonj po razredčilu. Rižanski vodovod Koper je na sistemu distribucije, ki se napaja iz vodohrana Ankaran, izvedel vse možne ukrepe, da bi posledice neprijetnih vonjav čim prej izločili oziroma zmanjšali na najmanjšo možno mero.
Odvzeti pa so bili tudi vzorci vode, so še sporočili iz Regijskega centra za obveščanje Koper.
Ob slapu Boka omahnil 17letnik
BOVEC - Na razgledni ploščadi ob slapu Boka se je včeraj okoli 13.30 zgodila nesreča, v kateri je umrl 17-letni dijak Škofijske gimnazije iz Ljubljane. Mladenič je padel na skale slabih 20 metrov globoko. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče kljub zdravniški pomoči umrl, so pojasnili na Policijski upravi Nova Gorica.
Slovesnost na Lajšah
CERKNO - V nedeljo, 24. junija bo ob 16. uri spominska slovesnost na Lajšah pri Cerknem. Somaševanje bo ob 16. uri vodil koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, ki bo med mašo imel tudi nagovor. Pred mašo bo molitev rožnega venca.Spominska slovesnost je za vse žrtve okupacije in revolucije na Primorskem pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej.
Medgeneracijski tabor
SEŽANA - Območno združenje Rdečega križa Sežana prireja v sodelovanju z Medgeneracijskim društvom Naše vezi Nova Gorica in Zvezo društev za socialno geronto-logijo Slovenije letos že tretje leto zapored Medgeneracijski tabor. Tabor bo potekal v Pliskovici in se bo pričel v petek, 22.junija, in zaključil v nedeljo, 24.junija. Tabora na turistični kmetiji Petelin-Durcik se bo udeležilo 33 ljudi iz treh generacij (otroci, srednja generacija in starejši). Letos so po besedah sekretarke sežanskega RK Dore Sedmak na tabor povabili tudi tri člane medgeneracijskega društva Jesen iz Ilirske Bistrice. (OK)
portorož - Zaključna konferenca Programa upravljanja z obalnim območjem
Skrb za celosten razvoj
Smernice za razvoj turizma in prometa, za zmanjšanje pritiskov na okolje, za kulturno dediščino in biotsko raznovrstnost
PORTOROŽ - V Portorožu je včeraj potekala zaključna konferenca Programa upravljanja z obalnim območjem (CAMP) Slovenija, na kateri so predstavili rezultate programa in nadaljnje aktivnosti. Program je podal smernice za traj-nostni razvoj turizma in prometa, za zmanjšanje pritiskov na okolje, za učinkovito varstvo kulturne dediščine in naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter trajnostni prostorski razvoj, s katerim bi povečali konkurenčnost in izboljšali kakovost življenja v regiji, je pojasnil Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor. Posebno pozornost so pri projektu namenili urejanju obalnega pasu, najpomembnejši prispevek programa CAMP Slovenija k regionalnemu razvoju pa je okrepitev procesa integralnega upravljanja z obalnim območjem, je pojasnil Bricelj in dodal, da je z vključitvijo v regionalno razvojno načrtovanje CAMP ponudil inovativen odgovor na vprašanja organiziranosti procesa in financiranja po-projektnih aktivnosti na regionalni oziroma lokalni ravni.
Kot je pojasnil Bricelj, je tokrat prvič v zgodovini republike Slovenije, da kot dejavna evropska, obalna in pomorska država obravnava vsebine, ki so ji naložene z izvajanjem evropskega pravnega reda. Med drugim je izpostavil pomen evropske morske strategije, ki je že sprejeta in pravkar v obravnavi in tik pred sprejetjem tudi evropska pomorska strategija. »Z dokumentom, ki ga danes obravnavamo, smo kot država pripravljeni na te izzive, Slovenija bo o tem procesu in rezultatih obvestila Evropsko komisijo in trilateral-no Slovensko-Hrvaško-Italijansko komisijo za Jadran, ki bo zasedala v Trstu 4. in 5. julija,« je še povedal.
Sredozemski akcijski načrt (MAP) deluje v okviru programa za okolje Organizacije združenih narodov, vanj pa je vključenih 21 sredozemskih držav in Evropska unija. Aktivnosti MAP pa so usmerjene v zmanjševanje degradacije morskega okolja, obalnih območij in zaledja ter v povezovanje problematike razvoja in trajnostnega upravljanja z viri. CAMP Slovenija temelji na prioritetah MAP, vključ-
no z mediteransko strategijo trajnostnega razvoja, ki je bila sprejeta na 14. zasedanju pogodbenic barcelonske konvencije novembra 2005 v Portorožu. Slovenski projekt pa po Bricljevih besedah upošteva načela mednarodnih okoljskih programov in sprejete državne strateške dokumente, predvsem Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in Nacionalni program varstva okolja 2005-2012.
CAMP Slovenije vključuje šest individualnih projektov med katerimi je najpomembnejši projekt zasnova prostorskega razvoja južne primorske, ki opredeljuje prostorsko integracijo pomembnih nacionalnih in regionalnih strategij ter programov. Drugi projekt je podrobnejša zasnova prostorskih ureditev obalnega pasu, ki podaja temeljne usmeritve, pravila in navodila za usklajevanje razvojnih interesov z načeli trajnostnega razvoja. V okviru projekta upravljanje zavarovanih območij narave so bili opredeljeni različni alternativni modeli upravljanja kot spodbuda za vključevanje novih partnerstev.
Strategija trajnostnega razvoja turizma južne Primorske je opredelila vizijo, cilje in strategijo razvoja turizma v regiji, usklajeno z načeli trajnostnega razvoja in nosilno zmogljivostjo okolja. V okviru projekta Regionalni program varstva okolja in vodnih virov je bil pripravljen model, na podlagi katerega lahko občine spremljajo in preverjajo finančno izvedljivost ukrepov iz operativnih programov odvajanja in čiščenja odpadnih voda do leta 2017. Proj ekt karte občutljivosti slovenske obale pa je prispeval zanesljivo orodje, ki je v pomoč pri razvoju strategij ukrepanja ob onesnaženjih morja v okviru nacionalnega načrta ukrepanja ob nesrečah.
Poleg individualnih projektov pa so potekali še trije horizontalni projekti, ki so vse aktivnosti povezovali in sicer projekt z naslovom sistemska analiza in analiza perspektiv trajnostnega razvoja, prostorski regionalni informacijski center in program sodelovanja javnosti, usposabljanje in javna promocija. (STA)
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 21. junija 2007
21
DRŽAVNI ZBOR - Slovenija se približuje Italiji
Jutri končna odobritev zakona o prepovedi kajenja
Včeraj je državni zbor odobril besedilo zakona v drugem branju
LJUBLJANA - Poslanke in poslanci so opravili drugo branje novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ter zakona o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje.
O protikadilski noveli, ki uvaja popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih, bo državni zbor dokončno odločil v petek. Zakonska novela po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Dorjana Marušiča upošteva nova spoznanja o škodljivosti pasivnega kajenja. Ključna sprememba uvaja popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih delovnih in javnih prostorih. Kajenje dopušča le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju, tako imenovanih kadilnicah.
Kadilnice bodo morale izpolnjevati določene tehnične pogoje, v njih ne bo dovoljeno jesti in piti, obsegale pa bodo lahko največ 20 odstotkov skupne površine zaprtega javnega ali delovnega prostora. Kadilnice pa še vedno ne bodo dovoljene tam, kjer je bila že doslej v veljavi popolna prepoved kajenja - v zdravstvenih ter vzgojno-izo-braževalnih ustanovah.
Druga pomembna sprememba se nanaša na kajenje mladih. Omejitev dostopa tobačnih izdelkov mladoletnim osebam bo dosežena z višanjem starostne meje s 15 na 18 let, tako za prodajalce kot tudi za kupce tobačnih izdelkov.
Poleg tega bi po predlogu na embalažo tobačnih izdelkov poleg drugih zdravstvenih opozoril uvedli še telefonsko številko za pomoč pri odvajanju od kajenja, ki jo bo določil minister za zdravje.
Državni zbor je v drugem branju zakona zavrnil vsa vložena dopolnila.
Nepovezana skupina poslancev je denimo želela iz javnih prostorov, kjer velja prepoved kajenja, izvzeti prostore, v katerih se izvajajo predstave s področja scenskih umetnost. S prepovedjo kajenja v gledaliških in drugih scenskih predstavah bi namreč po njihovem mnenju prišlo do pomenljivega posega v avtorsko delo.
Poslanec SNS Bogdan Barovič pa je s svojim dopolnilom predlagal, naj lastniki, upravljavci ali najemniki lokalov ne bi bili kazensko odgovorni za neupoštevanje zakonskih omejitev s strani tretjih oseb.
Zakon o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje, pa po besedah ministra za zdravje Andreja Bručana dovoljuje pridobivanje tkiv in celic samo na podlagi prostovoljnega in neplačanega darovanja, kar preprečuje možnost trgovanja z deli človeškega telesa.
Zakon je bilo treba po Bručano-vih besedah pripraviti zaradi direktive Evropskega parlamenta, ki med drugim zagotavlja, da so človeška tkiva in celice, namenjene za zdravje ljudi, v EU po kakovosti in varnosti primerljivi.
Upoštevajoč direktivo predlog določa, da na področju postopkov v zvezi s tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, deluje v ustanovi za tkiva in celice, ki jo za opravljanje dejavnosti imenuje in jim izdaja dovoljenje javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Ta bo izvajal tudi nadzorstvene preglede in kontrolne ukrepe. Vse dejavnosti se bodo opravljale kot javna zdravstvena služba in jo bodo izvajali javni zdravstveni zavodi.
Državni zbor je med drugim sprejel koalicijsko dopolnilo, po katerem bi pridobivanje tkiv in celic, ki se uporabljajo za avtologen način zdravljenja, poleg javnih zdravstvenih zavodov lahko opravljali tudi zasebniki. (STA)
Kmalu si tudi v Sloveniji pob pijači ne bo dovoljeno prižgati cigarete
Avtocesta na Dolenjskem: tri nove pogodbe
TREBNJE - Družba za avtoceste v RS (Dars) je danes v Trebnjem z najugodnejšimi izvajalci, izbranimi na javnem razpisu, sklenila tri pogodbe za začetek gradnje avtocestnih odsekov Pluska - Ponikve in Ponikve - Hrastje. Investicijska vrednost prvega odseka znaša 105,27 milijona evrov, drugega pa 77,14 milijona evrov, prometu pa bosta predvidoma predana konec prihodnjega leta, so sporočili iz Dars.Pre-dor Leščevje na odseku Pluska - Ponikve in viadukt Dole na odseku Ponikve - Hrastje bosta gradili podjetji SCT Ljubljana in Primorje Ajdovščina. Predor Leščevje bosta zgradili za pogodbeno vrednost 12,1 milijona evrov, in sicer v roku 14 mesecev, viadukt Dole pa v roku 18 mesecev za 8,2 milijona evrov.
Premostitvene objekte na odseku Ponikve - Hrastje bodo za pogodbeno vrednost 7,1 milijona evrov v roku 16 mesecev gradila podjetja v skupnem nastopu SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, Kraški zidar Sežana in Ve-grad Velenje. Postopki javnega naročanja za oddajo preostalih gradbenih del za izgradnjo avtocestnih odsekov mimo Trebnjega še niso zaključeni. Kot je povedal direktor projekta Dolenjska Slavko Žličar, je predor Leščev-je na odseku Pluska Ponikve edini nedokončani predor na avtocesti med Ljubljano in Obrežjem. Dolg bo 384 metrov in sestavljen iz dveh ločenih predorskih cevi, prečni profil posamezne cevi bo znašal 10,2 metra. Viadukt Dole na trasi avtoceste, ki se spušča proti Dolenji vasi, bo temeljil na enajstih podpornih stebrih, za izgradnjo prekladne konstrukcije pa bodo uporabili tehnologijo narivanja. V okviru tretje pogodbe bodo na 7,2 kilometrskem odseku Ponikve - Hrastje gradili pet podvozov, od tega štiri na trasi avtoceste in enega na prestavitvi ceste za Mirno Peč, kjer bodo zgradili tudi nadvoz in 142 metrski pokriti vkop.
Po besedah predsednika uprave Dars Rajka Siročiča je danes prezgodaj govoriti, ali bo cesta končana do konca leta 2008. Veliko je odvisno od vremenskih pogojev, je pojasnil in dodal, da bodo spomladi 2008 lahko ocenili, kako so zimske prekinitve vplivale na izpolnitev roka.
Kot investitor v Dars niso najbolj zadovoljni, ker do sedaj niso uspeli podpisati vseh pogodb. Postopki javnega naročanja so v teku, Darsove službe bodo v naslednjih tednih speljale postopke za zagotovitev izvajalcev. Kar je najbolj pomembno, denar je zagotovljen, pravi. Do tega trenutka so odkupili že nekaj nad 30 odstotkov zemljišč, je dejal Siročič, ki pričakuje, da bodo v juliju in avgustu začeli z deli danes podpisanih pogodb in v septembru z ostalimi deli na trasi manjkajočega dela dolenjske avtoceste.
POLITIKA - Afera SOVA buri duhove in diskreditira politiko
Prihodnji teden v komisiji razprava o Ropovih izjavah o prisluškovanju Sanaderju
LJUBLJANA - Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Pavel Gantar (NP) je nujno sejo komisije, sklicano za torek, na kateri bi obravnavali obveščevalne informacije, s katerimi je Sova leta 2004 razpolagala v zvezi z mejnimi incidenti v Piranskem zalivu in s katerimi je seznanjala takratnega predsednika vlade, odpovedal. Za isti dan in isto uro pa je ponovno sklical nujno sejo z vsebino in naslovom točke, kot ga je predlagala poslanska skupina SDS, so sporočili iz komisije.
Po predlogu dnevnega reda seje bodo tako obravnavali izjavo poslanca SD Antona Ropa, ki jo je podal v informativni oddaji Dnevnika na TV Slovenija v nedeljo v zvezi s prisluškovanjem pogovorom med nekdanjim vodjo opozicije Janezom Janšo in predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanader-jem. V okviru te točke bo komisija opravila pogovor z nekdanjim direktorjem agencije Iztokom Podbregarjem in poslancem ter nekdanjim premierom Ropom.
Poslanska skupina SDS je v ponedeljek na komisijo naslovila zahtevo za sklic nujne seje komisije, na kateri naj bi obravnavali Ro-
povo izjavo. V SDS so nad Ropovimi besedami, da sta se Janša in Sanader dogovarjala, kdaj bo kakšen incident v Piranskem zalivu, »ogorčeni in zgroženi«, saj so te po ocenah SDS »neresnične, škodljive in žaljive«. »S takimi izjavami poslanec Rop povzroča škodo mednarodnemu ugledu Slovenije in njeni nacionalni varnosti,« so navedli v SDS.
V SD vodji poslanske skupine SDS vsem, ki že vnaprej razsojajo, svetujejo, da vsa vprašanja o delovanju Sove končno prepustijo v oceno pristojnim organom. »Le tako bodo njihove ugotovitve imele potrebno verodostojnost, ne pa prizvoka političnih spletk in političnih obsodb brez dokazanih dejstev. S tem pa bomo prispevali tudi k verodostojnosti države in njenih institucij, doma in v mednarodni javnosti,« je v odzivu zapisal vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. Socialni demokrati so se tako na Tan-kove izjave odzvali zgolj s kratkim komentarjem, da ne bi tudi sami »z neodmerjeni-mi in žaljivimi izjavami prilivali olja na ogenj že tako pregretim političnim razmeram v Sloveniji, temveč da bi prispevali k njihovi umiritvi«, je še zapisal Potrč.
Tanko je sicer včeraj izjave poslanca SD Antona Ropa označil za »laži, ki so dogovorjene in predvsem politično motivirane« in ki rušijo mednarodni ugled države ter zbujajo težave v odnosih med sosednjimi državami.
Tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak je na novinarski konferenci po seji vlade predstavil četrto vmesno poročilo delovne skupine za oceno dela Slovenske ob-veščevalno-varnostne agencije (Sova) na področju zakonitosti dela Sove. »Ugotovitve poročila kažejo na utemeljen sum nezakonite uporabe opreme za nadzor mobilnim GSM aparatom v Sloveniji v obdobju med letoma 1999 in 2005,« je dejal Hajdinjak .Vlada bo poročilo poslala vrhovnemu državnemu tožilstvu in upravo kriminalistične policije zaprosila, da pristojni organi preiščejo sum nezakonite uporabe opreme Sove za nadzor mobilnih komunikacij, je še dodal Hajdinjak.
Kot je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje, o vsebini poročila podrobneje ne more govoriti, ker je označeno s stopnjo tajnosti. V njem je namreč veliko konkretnih
podatkov, v interesu preiskave pa ni, da bi v tem trenutku postali javni. Tudi prejšnja tri poročila so bila prvotno označena s stopnjo tajnosti, vendar je bila ta oznaka na sejah vlade umaknjena, tako da so bila potem dostopna javnosti. Vendar je Hajdinjak prepričan, da bodo pristojni organi obvestili javnost o rezultatih same preiskave.
Predsednik države Janez Drnovšek je po včerajšnjem obisku Mestne občine Celje povedal, da je zelo presenečen nad domnevnim prisluškovanjem Sove, ki naj bi leta 2004 prisluškovala pogovorom predsednika slovenske vlade Janeza Janša, ki je bil takrat vodja slovenske opozicije, in hrvaškega premiera Iva Sanaderja. Na vprašanje, ali ga je takratni premier Anton Rop seznanil o domnevnem prisluškovanju, je Drnovšek odgovoril, da o tem ni vedel nič.V pogovoru z novinarji je tudi pojasnil, da je v času, ko je bil tudi sam predsednik vlade vsem direktorjem Sove izrecno prepovedal prisluškovanje.
Meni tudi, da afera Sova ne koristi nikomur, to je škoda za vse vpletene udeležence in tudi za državo.
22
Četrtek, 21. junija 2007
ITALIJA
/
rim - Predsednik vlade Romano Prodi včeraj v parlamentu
Pokojnine bodo višje za dva milijona ostarelih
Danes v palači Chigi nadaljevanje pogajanj s socialnimi partnerji
Pred za danes napovedanim nadaljevanjem srečanja s sindikati in predstavniki industrij cev o finančnem zakonu in reformi pokojninskega sistema je predsednik vlade Romano Prodi svoja stališča iznesel včeraj v poslanski zbornici med tako imenovanim »question time«.
Prodi je med drugim dejal, da bo mo go če z iz red nim fi nanč nim pri li -vom zvišati pokojnine dvem milijonom ostarelim. Predlog vlade gre dejansko v več smeri. Po eni strani je treba nujno zvišati najnižje pokojnine, vlada pa hoče poseči tudi za zre-duciranje prekernega dela. Prodi pa je govoril tudi o Maronijevi pokojninski reformi in o tako imenovani »lestvici« za zvišanje praga odhoda v pokoj. Vlada hoče Maronijev sistem zamenjati z bolj postopnim mehanizmom, kajti po Prodijevi oceni je Maronije-va reforma iz tega vidika nepravična. Če bi obveljal sistem, ki ga predvideva reforma Maroni, bi si delavci ob prehodu na leto 2008 v enem dnevu znašli za tri leta bolj oddaljen odhod v pokoj, je dejal Prodi. Prav iz te nepravičnosti pa izhaja poteba po postopnosti, za katero se zavzema vlada.
Predsednik vlade je še povedal, da želi v pogajanjih s sindikalnimi predstavniki zadostiti nekaterim potrebam. Po eni strani je treba zagotoviti čas prisotnosti na delovnem mestu, po drugi pa je treba zajamčiti gospodarsko in finančno ravnovesje na daljši rok. Glede mladih je Prodi de-jal,da želi vlada zagotoviti učinkovito fleksibilnost, ki naj postane priložnost za osebno in profesionalno rast.
Pro di je v par la men tu po ve dal, da o teh temah poteka razprava s sindikati, kajti potrebno je doseči ne le socialno pravičnost, pač pa tudi medgeneracijsko pravičnost. Predvidena je možnost kumulacije prispevkov različnih delovnih obdobij, lažjega odkupa študijskih let in priznanje pripevkov tudi za obdobja brezposelnosti. Nadalje bo vlada posegla tudi na področjih socialnih blažilcev in asistence. Gre za zelo inovativne posege, je dejal Prodi, katerih uresničitvi smo zelo blizu in jih bo vlada vključila v finančni zakon za prihodnje leto.
V pričakovanju na odločilno današnje srečanje s socialnimi partnerji se je predseddnik vlade včeraj sestal na delovnem kosilu z gospodarskimi mi nis tri.
Predsednik vlade Romano Prodi je prepričan, da bo možno dogovor s socialnimi partnerji glede pokojninske reforme in bistvenih postavk finančnega zakona doseči do koncaa meseca junija
ansa
fassino
Podpora Veltroniju na čelu nove DS
Rimski župan Walter Veltroni
ansa
Vse več je pozivov in javnih izjav vidnih politikov in osebnosti iz kroga leve sredine, po katerih naj rimski župan Walter Veltroni kandidira za voditelja Demokratske stranke in torej tudi bodočega predsednika italijanske vlade. To pomeni, da je popularni rimski župan skoraj uradno že v tekmi. Kandidaturo je včeraj okrepil tudi vsedržavni tajnik Levih demokratov Piero Fassino.
»Želim, da bi se Walter Veltroni, ki tačas razmišlja o svoji morebitni kandidaturi, odločil pozitivno in da bo dejansko tudi kandidiral«, je dejal Fassino in dodal, da bo rimslki župan v takšnem primeru imel za seboj podporo vseh Levih demokratov. Stališče vsedržavnega tajnika ima seveda veliko težo je morda posledica srečanj, ki jih je imel Veltroni z njim in Massimom D'Alemo. Slednji je bil zadnje dni sicer previdnejši in je v Veltroniju videl le »dobrega kandidata za predsednika vlade«. Fassino pa je šel dlje in izrazil prepričanje, da bi Veltronijeva kandidatura na čelo Demokratske stranke potegnila za seboj zelo širok konsenz italijanske družbe.
Neposredno zainteresirani Veltroni doslej še ni rekel nobene. Pravzaprav je na zadnjem srečanju 45 ustanovnih predstavnikov izrazil svoje pomisleke nad pravili, ki so predvidena za oktobrske primarne volitve in po katerih je govor o zaprtih listah, ki naj bi bile povezane s kandidati za voditelje. Zanj se tudi ve, da bi želel stopiti v morebitno bitko na drugačen način. Vendar sedaj z odkrito podporo tajništva Levih demokratov njegova kandidatura postaja od lo čil ne ga po me na, za to je pri -čakovati, da bo Veltroni kmalu dal odgovor.
rim - Včeraj na Kvirinalu
Okrnjena desna sredina obiskala predsednika republike
RIM - Kot so napovedali, so predstavniki desne sredine včeraj obiskali Kvirinal in se zadržali v pogovoru s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Srečanja, ki je trajalo kake pol ure in se je zaključilo sinoči okrog 19.30 so se udeležili Silvio Berlusconi, Gianfranco Fini, Umberto Bossi in Gianfranco Rotondi, po ses to pu s Kvi rina la pa so se sre -čali s časnikarji.
Ber lus co ni je po no vil svo ja zanana stališča, zakaj so smatali za umestno, da gredo kot predstavniki opozicije na razgovor z Napolitanom. Ocenili so kot svojo dolž nost, da pred sed ni ku re -publike povedo, kako je razširjeno mne nje o ne le gi tim nos ti ob sto -ječe Prodijeve vlade. Tako misli po Berlusconijevi oceni velika večina ljudi in ker je predsednik Napolitano odgovoren za delovanje institucij, je pač moral biti seznanjen
Voditelj
desnosredinske
opozicije Silvio Berlusconi
ansa
z dejstvom, da institucije ne delu-jej°.
Vendar, kot je povedal lider opozicije, na Kvirinalu niso razpravljali o vladnih formulah, ki naj bi nadomestile Prodija, kajti to ne so di v pris toj nos ti pred sed ni ka dr -žave. Za opozicijo bi bile seveda volitve najboljša in pravzaprav edina rešitev, je dejal Berlusconi in dodal, da je navsezadnje tudi politik večine formata,kakršen je Massimo D'Alema, dejal, da če pa-
de ta večina, ni druge poti razen volitev. Berlusconi je govoril o tem, da vlada ni sposobna vladati, parlament ne dela zakonov, kot bi moral in o tem govorijo tudi številke glasovanj, ki so po oceni desnice bistveno nižje kot v istem obdobju prejšnje vlade. Nadalje opozicija ne more izvajati svoje vloge, ker je bila ob glasovanju vb parlamentu kar 18 krat postavljena zaupnica, je še dalje potožil Berlusconi. Ob tem desnica očita vladi, da se je odpovedala uporabi svoje moči, kot dokazuejo cestne blokade na jugu države.
»Vse navedene stvari smo bi li dolž ni jas no po ve da ti pred sed -niku države. Povedali smo, da je bila takoj po volitvah naša ponudba dialog, a vlada s eje polastila vsega in ni bilo kaj«, je povedal Berlusconi in izpostavil dejstvo, da je ne po pu lar nost vla de po ne -spor nih po dat kih do se gla vi šek.
rim - Poročilo Viminala o kriminalu
Velik porast nasilja nad ženskami
Minister za notranje zadeve Giuli-ano Amato je včeraj predstavil poročilo notranjega ministrstva o kriminalni dejavnosti v državi. Iz podatkov, ki jij je navedel, izhaja, da se znižuje število umorov, v porastu pa so ropi in ena oseba na štiri se ne počiti varno, ko hodi sama po cesti. Amato je navedel tudi zaskrbljujoč podatek, po katerem je bilo kakih šest milijonov in pol žensk tako ali drugače deležnih dejanj fizičnega ali spolnega nasilja.
Glede umorov je, kot povedano, položaj boljši in podatki kažejo, da je njih-vo število najnižje v zadnjih tridesetih letih. Če bi po umorih hoteli primerjati leta 2005 - 2006 s preteklostjo, bi morali seči tja do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Med leti 1988 in 1992 je k porastu števil aumorov prispeval organiziran kriminal. V letu 91 so raznim mafijam pripisali preko 700 od skupnih 1901 umorov, leta 2006 pa le 109 na 621. Po drugi strani pa se je drastično zvišalo število umorov v družinskem krogu ali zaradi ljubezenskih strasti. V letu 2006 je bilo izvršenih 53 tovrstnih umorov.
Kar zadeva tatvine je njihovo število začelo naraščati v drugi polovici devetdesetih let in z raznimi nihanji se je njihovo število potem spet približalo visoki stopnji iz leta 1991. Ropi pa so se še bolj pomnožili in so presegli število iz leta 1991.
Število žensk,ki so kakorkoli bile podrvžene nasilju, je res zelo veliko. 3.961.000 žensk je bilo deležnih fizičnega nasilja, 5 milijonov jih je doživelo spolno nasilje, od teh pa je bilo 482.000 žrtev posilstev, 703.000 žensk pa je doživelo poskus posilstva. Vsekakor so partnerji odgovorni za največje število nasilnih dejanj do žensk.
Iz poročila Viminala izhaja, da je za italijansko družbo še vedno značilen organiziran kriminal mafijskega tipa, ki kaže veliko sposobnost prilagajanja teritoriju in ima tudi izrazite sposobnosti vrinajnja v ekonomsko finančne sfere. Kot povedano pa je zrasel tudi sr-trah pred kriminalnimi dejanji, saj se en državljan na štiri ne počuti varnega, če je sam na ulici.
/
TRST
Četrtek, 21. junija 2007
23 1
Mnogi begunci na gumenjakih in zasilnih ali dotrajanih plovilih sploh ne dosežejo obal držav, v katerih iščejo pogoje za boljše življenje
ansa
ramala - Apel Palestincev za mednarodno pomoč
Na območju Gaze vse manj osnovnih življenjskih potrebščin
rim, vatikan, beograd - Ob svetovnem dnevu beguncev številni posegi
Pomoč beguncem moralna dolžnost držav
Po podatkih ZN na svetu trenutno 8,4 milijona beguncev
RIM / VATIKAN / BEOGRAD -Ob svetovnem dnevu beguncev je italijanski predsednik Giorgio Napolitano pozitivno komentiral dejstvo, da se je parlament lotil vprašanja reforme sprejema beguncev in priseljencev v državi. Predsednik je še posebej izrekel zadovoljstvo ob dejstvu, da nosi eden od vloženih zakonskih predlogov podpise tako parlamenetarcev večine kot opozicije. Gre namreč za temo, je dejal Napolitano, pri kateri je glede na nje no po memb nost nuj no iska ti skup -ni jezik in čim širše soglasje.
Predsednik republike je govoril na srečanju proti nestrpnosti, ki se ga je ude le žil tu di pred stav nik vi so ke ga komisariata OZN za begunce Walter Irvine in je nato pudaril pomen pomoči be gun cem - bro do lom cem, ne gle -de na razloge, zaradi katerih so se znašli naodprtem morju na poti v Italijo. Pri tem je predsednik omenil veliko vlogo obalne straže in mornarice, ki vestno opravljata to častno nalogo.
Visoki komisar Združenih narodov za begunce Antonio Guterres včeraj poudaril, da morajo države vzpostaviti ravnotežje med varovanjem meja pred nezaželenimi osebami, kot so domnevni teroristi, ter zagotavljanjem zaščite beguncev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Papež Benedikt
XVI. je medtem voditelje držav pozval, naj sprejmejo in poskrbijo za begunce, ki iščejo azil v njihovih državah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Guterres je ob zaključku tridnevnega obiska v Keniji in na jugu Suda na po uda ril, da med na rod na skup -nost ne naredi dovolj, da bi beguncem zagotovila zaščito, ki jo potrebujejo. »Begunci niso teroristi. So žrtve terorizma,« je dejal Guterres in dodal, da so številne države zaprle meje za begunce, saj se bojijo priliva skrajnežev ali morebitnih teroristov. Papež Benedikt XVI. je po koncu tedenske avdi-ence v Vatikanu pozval »javno mnenje, naj ne pozabi tistih, ki so prisiljeni bežati z domov, ker so v resni življenjski ne var nos ti«. Po leg te ga je pa pež iz ra -zil željo, »da bi zagotavljali azil in priznanje pravic beguncev« ter vlade pozval, naj ponudijo zaščito tistim, ki so se znašli v težkih razmerah. Sprejemanje be gun cev je po pa peže vih be se dah namreč »obvezna dolžnost človeške solidarnosti«, poroča AFP.
Srb ske ob las ti so med tem spo ro -čile, da se v Srbiji nahaja okoli 305.000 beguncev in razseljenih ljudi, kar naj bi bilo največ med evropskimi državami, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Od teh je večina pribežala s Kosova (okoli 207.000 razseljenih), iz BiH je pribežalo okoli 27.000 beguncev, iz Hrvaške pa okoli 70.000 beguncev, so sporočili iz Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR). Po podatkih UNHCR se begunci s Kosova soočajo z veliki problemi zaradi negotove varnosti, omejene svobode gibanja in splošnih neugodnih razmer. Poleg tega se je po podatkih UNHCR na Kosovo vrnilo le 16.000 razseljenih prebivalcev Kosova od konca konflikta med leti 1998 in 1999, poroča AFP. V UNHCR so dodali, da je število beguncev v Srbiji lani v primerjavi z letom 1996, ko se je končala vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije, zmanjšalo z 534.000 na 97.918 beguncev, poudarjajo pa, da se je število razseljenih predvsem zaradi krize na Kosovu povečalo z 176.014 leta 1999 na več kot 206.600 leta 2006.
Po zadnjih podatkih Visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR) z začetka minulega leta je na svetu sicer 8,4 milijona beguncev, največ iz Afganistana, Sudana, Burundija, DR Kongo in Somalije. Iskalcev azila je 773.500, od ka te rih pa jih naj več že li v Francijo, nato v ZDA, Veliko Britanijo, Nemčijo, Avstrijo in Kanado. V Sloveniji je trenutno 119 oseb, ki imajo status begunca. (STA)
Več Palestincev se hoče prebiti v Izrael, a so mejni prehodi zaprti, Gazo pa obdaja sedem metrov visok zid, ki ga ni mogoče premostiti
ansa
tokio
Spet
izvirno ime za otok Ivo Džima
TOKIO - Japonska je preimenovala otok Ivo Džima, znanega po kruti bitki med ameriškimi in japonskimi vojaki v drugi svetovni vojni. Državni zemljepisni inštitut je odločil, da se otoku na prošnjo njegovih nekdanjih prebivalcev vrne prvotno ime Ivo To. Slavno ime Ivo Džima so mu namreč po pomoti dali japonski vojaki, ki so ga v drugi svetovni vojni zasedli in napačno prebrali znaka njegovega imena, poročajo tuje tiskovne agencije.Japonska znaka za »žvepleni otok« se namreč lahko izgovori kot Ivo To ali Ivo Džima. Prebivalci so otok imeno-va li Ivo To, a je to ime v voj ni vi -hri tonilo v pozabo, predvsem zaradi tega, ker je japonska vojska z njega evakuirala vse prebivalce. Tudi danes na njem prebiva le 400 japonskih vojakov.
Nekdanji prebivalci so pozdravili odločitev oblasti, da otoku vrnejo prvotno ime. »Vedno sem imel ču den ob ču tek, ko sem slišal, da moj dom kličejo z drugim imenom. Zdaj sem srečen,« je dejal 74-letni Jošiharu Okamo-to. Japonska vojska je otok v drugi svetovni vojni zaradi svoje izpostavljene lege 1120 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Tokio utrdila in se z izkopavanjem predorov in strelskih jarkov več mesecev pripravljala na pričakovano ameriško invazijo. Na 21 kvadratnih kilometrov velikem otoku se je februarja 1945 spopadlo 100.000 ameriških in 22.000 japonskih vojakov, od slednjih jih je srdite boje preživelo manj kot 1000. Ameriška vojska je izgubila skoraj 7000 vojakov.
Otok se je v zgodovino zapisal predvsem zaradi znamenite fotografije, na kateri štirje ameriški marinci dvigajo zastavo ZDA na 166 metrov visoki gori Suriba-či. Strokovnjaki dvomijo, da se bo novo ime prijelo, saj se je ime Ivo Džima že globoko zasidralo v ameriški narodni zavesti. Tako je po njem poimenovan spomenik marincem v Washingtonu, ameriški režiser Clint Eastwood pa je la ni pos nel film z na slo vom »Pis -ma z Ivo Džime«, v kateri zgodbo bitke pripoveduje iz vidika japonskih vojakov. (STA)
RAMALA - Kot je bilopričakova-ti po krvavih spopadih med Palestinci iz zadnjih dni, bo na območju Gaze v malo več kot tednu dni zmanjkalo osnovnih življenjskih potrebščin, kot so moka, riž in sladkor ter zdravila, če mednarodne organizacije ne bodo priskrbele novih zalog, je včeraj na novinarski konferenci v Ramali posvaril visoki palestinski predstavnik Saeb Erekat. Opozoril je, da bi na ozemlju lahko prišlo do katastrofe, saj so mejni pre ho di za pr ti, od kar je pa le stin sko gibanje Hamas v noči na petek na območju Gaze prevzelo nadzor, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po besedah palestinskega predstavnika je gospodarski položaj na območju Gaze slab in postaja »zelo resen«, saj so za pr ti mej ni pre ho di z zu na njim sve -tom, tudi mejni prehod Rafa z Egiptom, mejni prehod Karni, ki j e edini prehod za blagovno trgovino med Izraelom in območjem Gaze, ter prehod Erez z Iz ra e lom.
Po Erekatovih besedah potrebuje 1,5 milijona Palestincev, ki živijo na območju Gaze, okoli 450 ton hrane dnevno, zalog pa imajo dovolj za naslednjih devet dni. Dodal je, da potrebujejo okoli 33 ton zdravil in zdravstvenih pripomočkov dnevno, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa dnevno dobavlja le osem ton zdravil.
new york - Župan mesta in miljarder
Michael Bloomberg včeraj izstopil iz republikanske stranke
Klub namigovanjem pa ne namerava kandidirati za predsednika države
NEW YORK - Newyorški župan Michael Bloomberg je včeraj sporočil, da zapušča Republikansko stranko, s čimer je nemudoma sprožil ugibanja, ali se bo kot neodvisni kandidat potegoval za predsednika ZDA na volitvah leta 2008, poroča francoska tiskovna agencija
AFP. 65-letni Bloomberg, milijarder in lastnik medijskega koncer-na Bloomberg, je bil leta 2001 kot republikanec izvoljen za župana New Yorka in je takrat nasledil sedanjega kandidata za republikansko nominacijo za predsedniške volitve 2008 Rudyja Giulianija. Leta 2005 je bil Bloomberg ponovno izvoljen za župana. Doslej je vedno znova zavračal ugibanja, da se bo potegoval za predsedniški položaj, vendar tega ni nikoli dokončno zanikal.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je sicer v včerajšnjem sporočilu za javnost poudaril, da »se njegovi načrti za prihodnost niso
spremenili«.
Ob tem je tudi sporočil, da je že izpolnil papirje v New Yorku in se registriral kot »nevčlanjen v nobeno politično stranko«. Kot je še dejal, je »nestrankarski pristop že delal čudeže v New Yorku«. Bloomberg je bil sicer vrsto let član Demokratske stranke in je v republikanski tabor prestopil tik pred začetkom bitke za županski položaj v New Yorku leta 2000. Hkrati je Bloomberg po pisanju ameriškega časnika New York Times ameriški administraciji pod vodstvom Georgea Busha tokrat očital, da se zaradi strahu pred javnomnenjskimi raziskavami »skriva v ozadju« in ne vodi več javne politike.
Kot še piše New York Times, bi bil Bloomberg v volilnem boju za predsednika države v primerjavi z drugimi kandidati v prednosti, vsaj kar zadeva finance. Sinoči pa je Bloomberg ponovno potrdil, da nenamerava kandidirati na predsedniških volitvah. (STA)
1 6 Četrtek, 21. junija 2007

APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
ragbi - Brata Mauro in Mirko Bergamasco sta bila včeraj na obisku v Trstu
Kdor se posveča temu športu, mora sprejeti »kulturo ragbija«
Ragbi vse popularnejši - Na septembrskem SP računa Italija na uvrstitev v četrtfinale
Tržaški župan Roberto Dipiazza je sprejel »orjaška« brata Mirka in Marca Bergamasca
kroma
Včeraj sta prišla na obisk v Trst brata Mirko in Mauro Bergamasco, medijsko nedvomno najbolj znana italijanska igralca ragbija. Obisk, sprejel ju je tudi župan Dipiazza, sodi v sklop pobud za popularizacijo tega izjemno zanimivega športa, ki bo septembra meseca v središču pozornosti, saj bo v Franciji, eni izmed zibelk in svetovnih velesil tega športa, svetovno prvenstvo. Italijo je žreb uvrstil v skupino C, kjer bo igrala, po vrsti, z Novo Zelandijo (8.septembra, Marseille) ter Romunijo, Portugalsko, Škotsko. Dve ekipi napredujeta v četrtfinale, za Italijo pa bo verjetno odločilna tekma s Škotsko. Uvodno vprašanje smo postavili prav Mirku Bergamascu, mlajšemu od bratov.
Kateri so cilji italijanske reprezentance na svetovnem prvenstvu?
Mirko Bergamasco: Nestrpno pričakujemo začetek svetovnega prven-
stva, saj gre za izredno pomemben dogodek. Štiri leta čakaš na to manifestacijo, morali pa bomo silovito teptati z nogami po tleh, tako nasprotniki bodo takoj dojeli, da nismo na izletu! Vse ekipe ciljajo na uvrstitev v četrtfinale, saj nihče ne odhaja na SP že vdan na poraz. Mi pa smo prepričani, da je za Italijo cilj dosegljiv. Nasprotnike poznamo. Sicer po kakovosti se Nova Zelandija, Škotska, Portugalska in Romunija razlikujejo, a pepelk ni. Ze ogromno časa se pripravljamo na ta dogodek in vsi igralci nimamo namena razočarati navijačev.
Morda pa bi organizacija svetovnega prvenstva pomagala pri rasti italijanskega ragbija. Morda pa je z geografskega vidika ta šport v določenih predelih polotoka še premalo razširjen.
Mauro Bergamasco: Ni dvomov, da popularnost ragbija ni enakomerno
starejši brat
Mauro Bergamasco
Dvakrat prvak z Benettonom
Mauro Bergamasco, krilo, se je rodil v Padovi l.maj a 1979. 183 centimetrov visok in 100 kilogramov težak oziroma flanker je krstni nastop v reprezentanci opravil že pri 19 letih (leta 1998 proti Nizozemski). Zrasel je pri Petrarci, nato prestopil k Benettonu iz Trevisa, kjer je zmagal naslova v sezonah 2000/2001 in 2002/2003. Kot brat Mirko se je nato preselil k francoskemu Stade Francais, kjer je takoj osvojil naslov, zmago pa ponovil tudi letos, s točko prednosti nad Toulousem. Reprezentančni dres je oblekel 58-krat.
porazdeljena. Vendar sem mnenja, da tako pomembni dogodki lahko privabijo k temu športu tudi tiste, ki ragbiju do sedaj niso nikoli sledili. Mislim pa, da imamo pomembno vlogo v tem smislu tudi mi sami. Moramo namreč nadaljevati z uspehi, da bi se čim več ljudi približalo temu krasnemu športu. Če bi nam to uspelo, bi imeli tudi več možnosti, da bi v bodoče lahko Italija organizirala svetovno prvenstvo.
Italijanski ragbi napreduje, a najboljši igralci so primorani oditi v tujino, da naredijo dokončni kakovostni skok...
Mirko Bergamasco: Za vsakega igralca, ne glede na to, če je to koristno s tehničnega vidika, je pomembno oditi v tujino. Po mojem povečaš na tak način osebno kulturo in širiš svoja obzorja. Spoznaš nove osebe in okolja. Res pa je, da italijansko prvenstvo ni na nivoju angleškega ali francoskega. Vendar pridobiva iz leta v leto na kakovosti. Veliko truda je vloženega v to izboljšanje, tako da ne izključujem, da se bomo lahko čez nekaj let vrnili v domovino in igrali v prvenstvu, ki bo približno na isti ravni kot francosko. Pohvaliti je treba italijansko federacijo, ker je karseda aktivna.
Mauro Bergamasco: Nedvomno se strinjam, da so za popularizacijo kateregakoli športa potrebni rezultati. In do rezultatov lahko prideš le s trdim delom, ki traja desetletja. Če nimaš zaledja, strokovnjakov, ki se trudijo v mladinskem sektorju in omogočajo rast bodočih generacij, nikamor ne prideš. V Italiji pa imamo celo vrsto odlično podkovanih trenerjev, ki se potijo, da bi zagotovili ragbiju svetlo prihodnost. Gre pa seveda za dolg proces, za dolgoročne načrte. Vidi pa se že določene rezultate, saj sta reprezentanci U19 in U21 kakovostni. Treba nadaljevati po začrtani poti, trmasto vztrajati z delom, slediti določeni logiki in se ne vdati ob prvi težavi.
Vse več ljudi se približuje ragbi-ju ne samo zaradi uspešnih in nadvse spektakularnih tekem pokala šestih narodov, ampak tudi zaradi "čistoče" tega športa. Poštenost, ki je v nogometnem svetu le pobožna želja.
Mirko Bergamasco: Mislim, da ni primerno delati primerjav. Vsak šport ima svoje značilnosti. Govorimo o dveh različnih svetovih, o dveh stvarnostih. Zanima me izključno govoriti o svetu ragbija in ga prikazati v svetli luči. Ljudje se ragbiju približujejo, zato ker začenjamo žeti uspehe, začenjamo zmagovati. Ampak pomembno je, da zadnjih zmag ne ocenjujemo kot dosežen cilj, temveč kot začetna točka. Upajmo, da se bo poznavanje ragbija še bolj razvilo, da se bo število zmag še povečalo. Sam sem v to prepričan.
Neizpodbitno pa je dejstvo, da se "pokvarjeni" nogomet primerja z rag-bijem. Kaj bi svetovali kolegom nogometašem?
Mauro Bergamasco: Nočem dajati nasvetov. Ni mi všeč, oziroma se mi zdi primerjanje športov dokaj neokusno. Vsaka disciplina ima svoje značilnosti. Moram pa čestitati kolegom nogometašem, saj so z zmago na svetovnem prvenstvu na najboljši način odgovorili na vse polemike. Igralci so nekaj, politika in spletkarjenja v ozadju pa drugo.
Vsekakor gre tudi za kulturno razliko, saj ragbi ni le šport. Ko se začenjaš vbadati s tem športom moraš sprejeti tudi "kulturo ragbija".
Katere so značilnosti tega športa in vsakega igralca ragbija?
Mirko Bergamasco: Gre za ekipno igro, tako da postane največja vrlina skupina. Zedinjenost pa je najbolj pomembna ne samo v športu, tudi v življenju. Egoizem te nikamor ne pripelje. Ekipa, posameznik, celo država, napredujejo le če strnejo moči.
Iztok Furlanič
Sta Inter in Milan špekulirala z bilancami?
MILAN - Od leta 2003 do leta 2005 naj bi letošnji državni nogometni prvak Inter in Milan predstavila lažne bilance. Če bo milanski tožilec Carlo Noceri-no dokazal, da sta oba milanska kluba res špekuliral z bilancami, potem bi lahko športna pravica ostro ukrepala (odvzem točk v prihodnji sezoni ali celo odvzem letošnjega »scudetta«).
EP U21: finale Nizozemska-Srbija
Italijanska nogometna reprezentanca bo nocoj (20.30 po Rai3) igrala pomembno tekmo za 5. mesto proti Portugalski. Zmagovalec bo prihodnje leto nastopal na olimpijskih igrah v Pekingu. Sinočnja polfinala: Nizozemska - Anglija 13:12 po enajstmetrovkah (1:1), Srbija - Belgija 2:0.
Quagliarella na »kuverte«
Kje bo v prihodnji sezoni igral nogometaš Quagliarella (ali pri Udineseju ali pri Sampdorii) bo v petek odločala boljša ponudba v »kuverti«.
Bodiroga ostaja v Rimu
RIM - Od letos upokojeni sloviti srbski košarkar Dejan Bodiroga ostaja pri svojih zadnjih delodajalcih, saj ga je italijanska Lottomatica iz Rima imenovala za športnega direktorja kluba.
»Fanta« Formula ena
Nemški tisk je včeraj pisal, da se bo upokojeni Michael Schumacher vrnil k Ferrariju. Španski mediji pa poročajo, da bo Alonso zapustil McLaren.
Po Švici: etapa McEwenu
BERN - Avstralec Robbie McEwen (Predictor-Lotto) je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Švici, Luk-semburžan Frank Schleck (Team CSC) pa je zadržal prvo mesto v skupnem seštevku. McEwen je za 192,8 km dolgo etapo potreboval 4:55:40 ure. Drugo mesto je osvojil Italijan Daniele Ben-nati, tretje pa Nemec Erik Zabel. Na dirki nastopa tudi slovenski kolesar Janez Brajkovič (Discovery Channel), ki je današnjo preizkušnjo končal v času zmagovalca na 51. mestu, v skupni razvrstitvi pa je še vedno 13. (+2:26). Kolesarska karavana na švicarski pentlji je včeraj na poti od Liechtensteina do švicarskega Giubiasca morala premagati dva gorska cilja, največ energije pa jim je zagotovo vzel prvokategorni prelaz na 1940 metrov visoki Lukmanier.
Martinsa so hoteli ubiti
LAGOS - Napadalec Obafemi Martins je v nigerijski prestolnici Lagosu preživel napad. Zakrinkani napadalci so nogometaša in sopotnike napadli na bencinski črpalki, in začeli divje streljati. Nekdanji nogometaš Interja je imel srečo, saj se mu ni zgodilo nič. Tudi ozadje napada še ni razjasnjeno, obstajajo pa sumi, da so Martinsa napadli, ker je pred kratkim izpustil reprezentančno tekmo. »Zdaj se doma ne počutim več varnega,« je dejal nogometaš, ki kljub 22-letnom že razmišlja o koncu reprezentančne kariere: »Situacija je ušla izpod nadzora. Ne vem, če bi sploh še kdaj še v Nigerijo.«
Jadranje: Vinčenc prvi
KIEL - Koprčan Gašper Vinčec je na prvokategorni jadralni regati, ki se je za olimpijske razrede končala v morju pred nemškim Kielom zmagal v skupnem seštevku razreda finn, Izolan Vasilij Žbogar pa je v razredu laser zasedel tretje mesto. Zmagal je Avstralec Michael Blackburn. Najboljša slovenska jadralca sta potrdila dobro formo pred svetovnim prvenstvom v Cascai-su na Portugalskem (tekmovanja od 3. do 13. julija), kjer bodo ob 11 naslovih prvakov podelili tudi 75 odstotkov kvot za olimpijske igre v Pekingu leta 2008.
mlajši brat
Mirko
Bergamasco
V Italiji igral z Viadano
Mirko Bergamasco, krilo, (rojen v Padovi 23. februarja 1983),180 centimetrov visok in 90 kilogramov težak je zrasel v domačem društvu Petrarci in 2001. leta prestopil k Vi-adani. Krstni nastop z reprezentanco je mlajši brat Bergamasco opravil leta 2002. Po svetovnem prvenstvu je leta 2003 prestopil k francoskemu Stade Francais, enemu izmed najbolj kakovostnih klubov na svetu, s katerim je takoj osvojil francosko prvenstvo. Uspeh je ponovil tudi letos. Medtem je postal tudi steber reprezentance, s katero je zbral skupno 42 nastopov (enkrat kapetan).
/
ŠPORT
Četrtek, 21. junija 2007
25
NAVIJAŠTVO - Evropsko prvenstvo na Danskem
Člana tržaškega športnega društva Cheerdance Millenium Ester Gregori in Niki Meriggioli sta prejšnji konec tedna zastopala Italijo v disciplini partnerskih dvigov na evropskem prvenstvu cheerlea-dinga (navijaštva) na Danskem. Par se je kljub solidni tehnični izvedbi koreografije uvrstil na 4. mesto.
Glavna trenerka tržaškega društva Petra Križmančič iz Gropa-de pa je tako ocenila nastop: »Začet no živ čnost sta mla da tek mo val -ca kma lu ob vla da la in do bro iz ved -la skoraj vse koreografske elemente (dvige), ki so bili tehnično dokaj zahtevni. Paru se je med nastopom spodrsni lo sa mo en krat, a ne do kon -ča ni dvi gi in pad ci so do le te li tu di vse ostale tekmovalce. Po nastopu vseh parov j e bil o jasno, da bosta Ester in Niki pristala najmanj na 3. mestu. Toda ni bilo tako. Cheerle-ading žal spada v tisto kategorijo špor tov, pri ka te rih je rez ul tat sku -pek subjektivnih mnenj in ocen sodnikov ne pa merljivih rezultatov. In to dej stvo je do le te lo tu di nas, ko nam je uvrs ti tev na zma go val ni oder spodletela le za peščico točk.«
Križ man či če va pa je bi la kljub te mu za do volj na: »Četr to mes to je odlična uvrstitev glede na konkuren co, ki smo jo ime li na tek mo va -li šču, a gle de na iz ved bo po sa mez -nih vaj (tekmovalnih koreografij) ostalih grenka preizkušnja za mladi par, ki je bil skupaj z mano in ostali mi gle dal ci pre pri čan, da bo odnesel domov eno izmed medalj. Za čet no raz oča ra nje je že za na mi in v te ku so že pla ni za no vo se zo -no in brez hib ne nas to pe na ev rop -skem prvenstvu 2008, na katerem se bo Cheer dan ce mil le ni um - kot zastopnik Italije - predstavil v različnih disciplinah in kategorijah s ci ljem, da stopi na naj viš je stop nič -ke«.
Na evropskem prvenstvu na
Niki Meriggioli in Ester Gregori sta na Danskem zastopala Italijo
Danskem je nastopalo enajst držav: Avstrija, Danska, Finska, Nemčija, Italija, Norveška, Poljska, Slovenija, Švedska, Anglija in Ukrajina. Tek mo val ci pa so se po me ri li v sed -
mih raz lič nih dis ci pli nah: de kliš ke navijaške ekipe, mešane navijaške eki pe, ples ne sku pi ne, de kliš ki sku -pin ski dvi gi, me ša ni sku pin ski dvi -gi, part ner ski dvi gi, po sa mez ni ki.
KOLESARSTVO
2. mesto z grenkim priokusom
V Asiagu se je v nedeljo odvijala mednarodna tekma v gorskem kolesarstvu, kije veljala tudi za Pokal Triveneto. Gorskega maratona (42 km, 1600 višinske razlike) se je udeležil tudi slovenski kolesar Christian Leghissa (Ovam Vittorio Veneto). V močni mednarodni konkurenci (več kot 550 tekmovalcev) je bil na absolutni lestvici odlični 12., za las pa mu je spodrsnila osvojitev pokala Triveneta, saj je bil v kategoriji mastersport drugi. »Zadnji 5 km dolgi spust je odločal o končnem zmagovalcu v kategoriji mastersport, v kateri tekmujem zadnje leto,« nam je povedal Christian Leghissa, ki se je po porazu potolaži le s tem, da mu je zmagovalec Fabio Zampese na koncu čestital. »Na cilju sva se pogovorila. Razlika je bila v spretnosti, saj je Zampese boljši v spustih. Jaz naj bi bil tako moralni zmagovalec, on pa fizični,« je bil Leghissa z naslovom podprvaka nekoliko razočaran. Oba kolesarja sta se ob glavnine odcepila že po 10 kilometrih, na cilj pa sta prikolesarila 6 minut po zmagovalcu Leonardu Paezu (Kolumbija).
Christian Leghissa bo svoje nastope nadaljeval že naslednjo nedeljo, ko se bo v Coneglia-nu potegoval za deželni naslov v zvrsti »cross country«. Julija čaka kolesarja tudi italijansko prvenstvo v tej zvrsti.
BALINANJE
Niki Meriggioli in Ester Gregori za las ob medaljo
Člana tržaškega društva Cheerdance Millenium sta nastopila v disciplini partnerskih dvigov
Zamejsko prvenstvo: vodita Mak in Gaja
Zamejsko balinarsko prvenstvo je v polnem teku. Z nastopi so pričeli le v B skupini kjer bo danes tretje kolo (Nabrežina -Mak in Gaja - Primorje) elitnejša A skupin pa bo s svojimi nastopi pričela šele 5. julija. Prvi dve koli nam nista mogli dati realne slike sil v B skupini, po našem mnenju pa bi morala biti Gaja in Mak najresnejša kandidata za vstop v polfinale. Omenjeni ekipi sta se že srečali na vrhu v prvem kolu, vsaka pa si tam razdelila s po dve zmagi na vsaki strani. Presenetljiv je bil tam izid dvojic, kjer sta morala Gajevca Debevec in Balos kar z 0:11 priznati premoč domačinov. V istem kolu sta se Zarja in Nabrežina sporazumeli z Remijem. Prejšnji četrtek je bilo osrednje srečanje na Padričah, kjer so domačini s težavo strli odpor žilavih Bazovcev s Pečarjem na čelu. Realne moči Nabrežine bomo spoznali danes, ko se bo ob 18. uri doma pomerila z nevarnim Makom, na Padričah pa bo Gaja gostila Primorje, v tem kolu bo prsta Zarja.
Nedeljski prijateljski turnirji se vrstijo kot na tekočem traku. Prejšnjo nedeljo je bilo v Samatorci vzdušje zelo živahno in veselo, saj je Kras organiziral tradicionalni turnir za Kraški pokal, katerega je v postavi Guš-tinčič Zorko in Pečar premočno osvojila Zarja pred Planino. V nedeljo pa so nekaj podobnega ob 30 letnici delovanja društva pripravili Repenci, na najvišjo stopničko so stopili prav domačini pred Sokolom, Gajo in Po-virjem. V taboru Gaja še vedno pričakujejo (čeprav je od tega minilo že skoraj mesec dni) odgovor s strani pokrajinske in deželne balinarske federacije v zvezi s sramotnim vedenjem sodnika Ulcigraja, ko je na Deviskih stezah prepovedal Ražemu in Skupku, da se med srečanjem pogovarjata v materinem jeziku, čeprav obstajajo v Gajinih vrstah tudi taki, ki na omenjani izbruh ne posvečajo prevelike pozornosti, pa nam je predsednik Ga-brieli zaupal, da bo storil vse kar je v njegovih močeh, da se krivca tudi primerno kaznuje. (ZS)
1. kolo: Mak - Gaja: 4:4; Zarja - Nabrežina: 4:4; prosto Primorje. 2. kolo: Primorje - Mak: 2:6; Gaja - Zarja 5:3; prosta Na-brežina. Vrstni red: Gaja in Mak 3, Zarja in Nabrežina 1, Primorje 0.
PLANINSKI SVET
Pobratimsko planinsko odkrivanje Benečije
Za izvedbo letošnjega tradicionalnega planinskega srečanja s pobratenim Planinskim društvom Integral je SPDT sklenilo popeljati ljubljanske prijatelje v za njih manj znani planinski svet Slovenske Benečije in jim tam raz-kazati lepote in značilnosti tega sveta ob zahodnem robu Slovenije. Izbira je bila posrečena, saj so ljubljanski gostje, vsaj v malenkostni meri, v svoje veliko zadovoljstvo spoznali delček naravnih danosti in narodnostne ter družbene stvarnosti teh od matice odročnih krajev.
Veselo snidenje je bilo prejšnjo nedeljo v Landarju, nedaleč od znamenite jame, kamor se je z avtobusom pripeljalo petdeset tržaških planincev in tam dočakalo okrog 20 ljubljanskih pobratenih prijateljev. Dobrodošlico so jim izrekli predstavniki Planinske družine Benečije, ki so potem večjo skupino spremljali in jo vodili na pohodu mimo Landarske jame po strmem, gozdnatem pobočju nad desnim bregom Nadiže do vasi Vrh in do cerkvice sv. Duha 900 metrov visoko.
Dolga kolona pohodnikov se je vila po strmi, ozki stezi, ki je bila vsa blatna od nočnega deževja, in počasi napredovala zaradi nevarnosti zdrsa. Kratek počitek na asfaltni cesti pred vasjo Vrh in še nekaj hoje in planinci so se zbrali pred, žal zaprto, cerkvico, kjer jim je predsednica SPDT v glavnih obrisih orisala zgodovino Beneške Slovenije.
Pot je potem vodila navzdol po gozdu in travnikih mimo naselja Koleše in opuščenega kamnoloma, v steno ka-
terega je izkopana velika votlina, in še po blatni strmini do Landarske jame. Postanek za ogled jame in razlago o njenem nastanku, postavitvi notranje kapele in nastali legendi o od Hunov oblegani kraljični in nedeljski pohodniki so se peljali mimo Podbonesca čez Nadižo v Špehonje, kjer jih je v tamkajšnji gostilni čakala obložena miza.
V sproščeni družabnosti so si tržaški in zlasti ljubljanski planinci izmenjali vtise in mnenja o doživetjih in spoznanjih tega dne, ki so ga preživeli v Beneški Sloveniji, tudi po zaslugi predstavnikov Planinske družine Benečije, katerim se SPDT toplo zahvaljuje za sodelovanje in vodenje, a predvsem za čistilno akcijo in košnjo trave na stezah za olajšanje prehodov.
Dan se je že nagibal k večeru, ko so se pobrateni planinci, sedaj za spoznanje bolj osveščeni, ob veselih zvokih harmonike, poslavljali od slovenske Benečije z željo, da bi še kdaj obiskali te kraje. (L.A.)
Skupaj na Briceljk (2346 m)
Planinsko društvo Nova Gorica in Slovensko planinsko društvo Gorica vabita v nedeljo, 1. julija 2007 na vzpon na Briceljk, najvišji vrh v Loški steni. Pot tehnično ni zahtevna, potrebna pa je dobra telesna pripravljenost, saj je hoje za 9 ur. Prevoz je organiziran, število mest omejeno, zato sprejemamo predhodne prijave. Obvezen sestanek z udeleženci v torek, 26. junija ob 18. uri na sedežu društva. Za podrobnejša pojasnila, tudi glede prevoza, opreme in drugih zadev, naj interesenti pokličejo Dinota (tel. 333158015).
Konec julija v dolino Aosta in na Mont Emilius
Med zahtevnejšimi planinskimi izleti v poletni sezoni SPDG bosta vzpona na Mont Emilius in Mont Avic v Ao-sti.
Mont Emilius velja za nekakšno hišno goro mesta Aosta. Visok je nekaj nad 3500 metrov, z njegovega vrha pa je lep razgled prav na dolino, ki se nadaljuje proti severozahodu do Mont Blanca.
Izlet bo od 28. do 30. julija. Predvideni sta torej dve nočitvi v planinski koči. Glavna tura je namenjena vzponu na Emilius, ob ugodnih vremenskih razmerah pa tudi na sosednji Mont Avic, ki je po višini skromnejši (3.006 m), zato pa nič manj zanimiv.
Zaradi pravočasne organizacije prevoza in posebej prenočišča, društvo naproša interesente, da se čimprej prijavijo. Najkasnejši rok je 30. junij. Prevoz bo ob zadostnem številu s kombi-jema ali minibusom, v nasprotnem pa z lastnimi sredstvi. Informacije: Vlado tel. 0481/882079.
Julija in avgusta sedež SPDG ne bo odprt
Sedež SPDG na Verdijevem kor-zu 51 v juliju in avgustu ne bo redno odprt ob četrtkih. Ker je glavna sezona izletov pred vrati, društvo vabi člane, ki še niso poravnali članarine, da to naredijo do konca junija in sicer danes, od 19. do 20. ure in naslednji četrtek, prav tako od 19. do 20. ure.
S plačano članarino imajo planinci pravico do popusta za prenočevanje v planinskih kočah v Sloveniji.
Dolomiti 2007 Civetta
SPDT pripravlja svoj tradicionalni dvodnevni izlet v Dolomite. Letos bomo dva dneva vandrali po osrčju Ci-vette.To bo na nedeljo 8 ter ponedeljek 9 julija. Morda je marsikoga opis izleta v društveni brošuri prestrašil,ker je bil omenjen kot zelo zahteven. Tu je po-nagajal tiskarski škrat ; izlet bo namreč potekal po običajnih gorskih poteh,pri-mernih za vse! Predvidena je nočitev v planinskem domu Coldai na višini 2132m,zato so naprošeni vsi ki bi se radi pridružili,da se predhodno prijavijo, ker je potrebno rezervirati mesta za nočitev.Na pot bomo šli z osebnimi avtomobili. Prvi dan bomo potrebovali do koče Coldai 2 do 3 ure hoda.Naslednji dan bo tura malo daljša,6 do7 ur, a manj naporna,ker poteka z izjemo vspona do koče Tissi in na razgledni Col Rean 2281m večinoma navzdol.Vso pot pri-klenja nase pogled na mogočno vršno ostenje Civette ter nižje dva stolpa dobro poznana vrhunskim plezalcem: Torre Venezia 2337m in Torre Trieste 2458m.Več podrobnosti o izletu boste lahko prebrali prihodnji četrtek v tej ru-briki,ko bo tudi javljeno ali bo na razpolago društveni kombi.Prijave prejema vodja izleta Stojan G. ob večernih urah na tel.:040-228967. Vabljeni! (SG)
□ Obvestila
SK DEVIN vabi jutri (22. t.m.) na 33. letni občni zbor v na društveni sedež v Slivnem ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na vrsti bodo predsedniško in blagajniško poročilo, razprava, razno.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo danes (21. junija) ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Stadiona 1. maja. Vabljeni člani in prijatelji.
ZSŠDI obvešča, da bo od jutri (22. junija 2007) urad v Gorici odprt od 10. do 12. ure.
ŠD POLET sklicuje 39. redni letni občni zbor, ki bo v torek, 26. junija 2007 ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ulica na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: poročilo upravnega odbora, poročila odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, pozdrav gostov in razprava, razno. Sledila bo skromna zakuska.
SPDT organizira 3-dnevni izlet po Karavankah od 29. junija 2007 do 1. julija 2007. Prvi dan: pohod se bo začel pri hotelu Garni na mejnem prehodu Ljubelj do Prešernove koče na Stolu. Hoje bo približno 5-6 ur. Drugi dan: hodili bomo po Trazverzali od Stola do Koče na Golici ob slovensko-avstrijski meji po slikovitem grebenu, približno 5 ur hoje, čas bo najbrž daljši zaradi slikovitih razgledov. Tretji dan: Golica-Dovje pri Mojstrani po Trazverzali 56 ur hoje. Izlet bo potekal po slovenski planinski poti. Prevoz z avtomobili. Zainteresirane prosimo, da se čimprej javijo zaradi pravočasne rezervacije ležišč v kočah. Vse potrebne informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio Semec).
26
Četrtek, 21. junija 2007
PRIREDITVE
zamejski festival amaterskih dramskih ♦ skupin
KOLEDAR PREDSTAV
PETEK, 22. junija 2007
19.45 - COŠ.S. GRUDNA, VRTEC MAVHINJE IN ŠEMPOLAJ - Oš. S. Grudna: Žabji kralj;
20.15 - ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - Porabska gledališka družina Nidrik-Indrik ZS: Male bojne/majhne vojne; 21.15 - SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA - Mladinska skupina slovenskega dramskega društva Jaka Štoka: Večerja s pismom.
SOBOTA, 23. junija 2007
20.00 - PD SLOVENEC - Otroška dramska skupina P.D. Slovenec: Pika Nogavička;
21.15 - SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »BILKA« IZ BILČOVSA (Avstrija) - Mladinska gledališka skupina »Bilčovske Frajle«: Skrivnost iz šolskega veceja.
NEDELJA, 24. junija 2007
19.00 - VZS MITJA ČUK - Barvana Klapa: Princeska in dobri velikan;
20.30 - SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA - Otroška skupina slovenskega dramskega društva Jaka Štoka:
Narobe stvari v mestu Petpedi; 21.30 - BENEŠKO GLEDALIŠČE - Poletje gre h koncu.
■ GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU V TRSTU IN POKRAJINI
Danes, 21. junija ob 19.00, Park Mira-marskega gradu / »Praznik glasbe«, Godbeno društvo Viktor Parma, Trebče; ob 21.00 »Na krilih pesmi«, vokalno in instrumentalno potovanje po Evropi v organizaciji konservatorija G. Tartini.
Jutri, 22. junija ob 21.30, Rimski amfitea-ter / »Bakhantke«, produkcija Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice.
V	nedeljo, 24. junija ob 21.30, Rimski amfiteater / Euripid: »Helena«. Produkcija PAV.
V	ponedeljek, 25. in v torek, 26. junija ob 21.30, Devinski grad / »Drugačno potovanje R. M. Rilkeja«. Produkcija: Studio Progetti Culturali MO.MA.
V	četrtek, 28. junija ob 21.30, Jean Anouilh: »Antigona«. Produkcija: Teatro Litta.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
DOLINA
Na K'luži
Jutri, 22. junija ob 21.00 / "Junijski večeri 2007" - Dramska skupina KD Domovina iz Ospa nastopa s »Srečno vdovo«.
_SLOVENIJA_
ŠKOCIJAN PRI DIVAČI
V	soboto, 23. junija ob 21.00 / Rado-slav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«. SNG Nova Gorica v ko-produkciji s Kosovelovim domom Sežana.
PORTOROŽ
Amfiteater
V	ponedeljek, 25. junija ob 21.30 / "14. Primorski poletni festival" - Jean-Baptiste Poquelin Moliere: »Plemeniti meščan«. Režija: Vito Taufer.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Danes, 21. junija ob 19.30 / Meta Hočevar: »Smoletov vrt«.
Jutri, 22. junija ob 19.30 / Andrej E. Skubic: »Fužinski bluz«.
Mala drama
Danes, 21. junija ob 20.00 / Fernando Pessoa: »Mornar«.
Jutri, 22. junija ob 20.00 / »Črimekun-dan ali Brezmadežni«.
Šentjakobsko gledališče
V	petek, 29. junija ob 21.00 / V. C. Bren, J. Jenull, M. Bratuš: »Kaj ti je, deklica?«.
■ GLASBA Z VRTOV
SVETEGA FRANČIŠKA Dvorana Frančiškanskega samostana
na Kostanjevici Danes, 21. junija ob 20.00 / Jana Faj-
diga - flavta in Meta Fajdiga - klavir.
Cerkev Frančiškanskega samostana na Kostanjevici
V	torek, 26. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž, Gorica. Zborovodja: Bogdan Kralj.
Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki so namenjeni za ohranjanje kulturnozgodovinskega bisera.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
MAČKOLJE
Župnijska cerkev sv. Jerneja
Danes, 21. junija ob 21.00 / V priredbi SPD Mačkolje - zaključni koncert Mešanega pevskega zbora Mačkolje. Zborovodja: Andreja Štucin. REPEN
Kraška hiša
V	petek, 29. junija ob 20.30 / »Štrekljev večer«, nastopil bo MoPZ Vinogradniki iz Šentruperta.
DEVINSKI GRAD
V	torek, 10. julija ob 21.00 / Glasbeni večer »Zasul si me z zvezdami« - Pa-vletu Merkuju ob 80. jubileju. (V slučaju neprimernega vremena se bo prireditev odvijala v Kulturnem domu v Gorici). Predprodaja vstopnic: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, Trst (tel. št. 040 635 626); Korzo Verdi 51, Gorica (tel. št. 0481/531495), od ponedeljka, 25. junija 2007 do torka, 10. julija 2007 od 9.00 do 13.00.
RONKE
Pred občinsko knjižnico
V	sredo, 27. junija ob 21.00 / Koncert Tria Etnoploč in pevke Martine Feri ob dvajsetletnici društva Jadro.
GORICA
Cerkev sv. Ivana
Danes, 21. junija ob 20.30 / Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (dirigent Bogdan Kralj), koncert pod naslovom »Pesem... duša in srce«, (prvi del noter, drugi del na vrtu).
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Amfiteater Avditorija
Jutri, 22. junija ob 21.00 / Suita quasi Balkanika, The Fool Cool Orchestra. Dirigent: Izidor Leitinger, gosta: Vlat-ko Stefanovski & Simone Zanchini.
V	torek, 26. junija ob 20.00 / Obalni simfonični orkester. Dirigent: Alek-sandar Spasic. Solistka: Lea Sirk - flavta. Koncert ob 15-letnici smrti in 85-letnici rojstva Vladimirja Lovca. Vstop prost.
V	četrtek, 28. junija ob 21.00 / Poletni koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. Solistka: Sabina Cvilak - sopran.
PIRAN
Tartinijev trg
Danes, 21. junija ob 21.00 / Prome-nadni koncert Orkestra slovenske vojske in Vojaškega orkestra 14 iz
Nemčije. Dirigenta: Andreja Šolar in Karl Kriner. Vstop prost. V slučaju neprimernega vremena bo prireditev v Amfiteatru.
V	soboto, 23. junija ob 17.00 / Festival plesa Piran 2007. Organizator: ZKD Karol Pahor Piran. V slučaju slabega vremena bo prireditev v Tartinijevem gledališču.
Križni hodnik
Frančiškanskega samostana
V	nedeljo, 24. junija ob 20.00 / Mešani pevski zbor Mačkolje priredi celovečerni koncert z gosti. Solisti: Mateja Kališnik - mezzosopran in Godalni kvartet Allegretto. Zborovodja: Andreja Štucin.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 21. junija ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao.
Danes, 21. junija ob 20.15, Linhartova dvorana / »Glasbe sveta '07«: Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbecove grape (Slo) in Majorstuen (Nor).
■ 48. JAZZ FESTIVAL LJUBLJANA
V	četrtek, 28. junija ob 20.30, Križanke / Tomasz Stanko Quartet, Matthew Shipp Trio, Bill Laswell's Material feat. Nils Petter Molvaer, Bernie Worrell, Ayib Dieng & Hamid Drake.
V	petek, 29. junija ob 20.30, Križanke / Fool Cool Orchestra feat. Vlatko Stefanovski & Simone Zanchinni, Ge-ri Allen trio feat. Carmen Lundy, Lee Konitz New Noet.
V	soboto, 30. junija ob 18.30, Cankarjev dom, Štihova dvorana / Oval.
V	soboto, 30. junija ob 20.30, Križanke / Steve Coleman & The Five Elements, Maja Osojnik Sextett, Omar Sosa Trio.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00.
ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij -12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella: do 15. julija bo na
ogled razstava slik in glinastih kipcev umetnika Gilla Dorflesa. Urnik ogleda: od 9.00 do 18.00, od ponedeljka do sobote (razen ob torkih, ko je muzej zaprt) in od 10.00 do 18.00 ob nedeljah.
Palača Gopčevic: do 22. julija, bo vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava aktov.
Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto.
Občinska umetnostna dvorana: do 3. julija ima pod naslovom »Lacerti« osebno razstavo Ines Lippolis.
Tržaška knjigarna: do 26. junija bo razstavljala olja Nevia Gregorovich, odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
Galerija Rettori Tribio 2: od sobote, 23. junija (otvoritev ob 18.00), do 6. julija bo pod naslovom »L'urlo dal profondo del suo essere«, razstavljala slikarka Sabrina Alessandrino.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3): do 30. junija bo na ogled razstava »Conosere il Merletto«. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE
Galerija Ugo Cara: do 22. junija razstavlja Giovanni Pulze »Angeli Metro-politani«. Odprto od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. DOLINA
Torkla: "Junijski večeri 2007" - do 22. junija bo razstavljal Piero Conestabo.
OPČINE
Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): do 30. junija bo razstavljal Akvarele Radko Oketič. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN
Kraška hiša: od 29. junija do 22. julija
bo na ogled likovna razstava Štefana Pahorja »Titani, pozabljeni bogovi«.
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
GORICA
V galeriji Kulturnega doma: je do 30.
junija odprta razstava »Fleurs« slikarja Claudija Pescija iz Bologne.
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (musei@provincia.gori-zia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
SEŽANA
Kosovelov dom: na ogled je razstava ki-
-/
pov Milenka Kočevarja. VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
AJDOVŠČINA
Pilonova Galerija (Prešernova ulica 3):
jutri, 22. junija, ob 20.00 odprtje razstave z naslovom Ne povsem/Ne pravo - Zgodovine, telesa in koncepti v sodobni fotografiji. Razstavljajo Tomaž Gregorič, IRWIN, Jane Štravs, Trie in Aleksandra Vajd&Hynek Alt. Razstava bo na ogled do 13. julija od torka do petka od 10.00 do 17.00, ob nedeljah od 15.00 do 18.00, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): vsak dan od 10.00 do 19.00 je do 25. junija na ogled razstava slik Andrejke Čufer z naslovom Rože.
Mestna galerija Nova Gorica (Trg Edvarda Kardelja 5 ): na ogled je razstava kustosinje Kavdije Figelj »Universe of Art / Vsemirje umetnosti«. Odprto do 28. junija z urnikom: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto.
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. KANAL
Galerija Rika Debenjaka: na ogled je razstava z naslovom Valentin Stanič (Bodrež 1774 - Gorica 1847). Razstava bo odprta do 4. julija vsak torek, četrtek, petek in soboto od 17.00 do 19.00. DOBROVO
Grad Dobrovo:v priredbi Branke Sulčič je na ogled razstava »100 let bohinjske proge«.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
GLASBA
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 21. junija 2007
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40	Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Kotiček: Video Nerode pa take
20.30	Deželni TV dnevnik
20.50	Tu pa tam (pon.)
23.00	Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije in vreme
6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (voditaDuilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.30 Tg Razstave in dogodki 10.35 Tg parlament 10.40 10 minut za oddaje pristopanja 10.50 Gremo v kino 10.55 Aktualno: 233. Obletnica ustanovitve finančne straže 12.30 Vremenska napoved 12.35 Nan.: Gospa v rumenem - Filantrop (i. Angela Lansbury, Michael Hor-ton)) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Corinne Clé-ry, Massimo Bulla, Paola Pitagora) 15.20 Nad.: Orgoglio - 2. del (i. Elena Sofia Ticci, Cristiana Capotondi, Daniele Pecci, 1. del) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sestre McLeod - Nikogaršnje ozemlje (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Rachael Carpani) 18.00 Nan.: Komisar Rex - Prekleto poletje (i. Tobias Moretti) 18.50 Kviz: L' eredita 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-
scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.10 TV film: Assunta Spina (It., '06, r. Riccardo Milani, i. Bianca Guacce-ro, Michele Placido, Sergio Assisi) 23.35 Dnevnik
23.40 Glasb. odd.: Live in Dublin - Bruce Springsteen
0.45 Nočni dnevnik, Razstave in dogodki, 1.20 Izžrebanje lota 1.30 Poithoma
V^ Rai Due
6.00 Tg2 Navade in družba 6.40 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 8.10 Plavo drevo 9.45 Svet v barvah
10.00 Tg2Dnevnik/Meteo, Medicina 33,
Potovanja, Nesamodenar 11.00 Variete: Matinee' (vodita Rossella
Brescia in Giampiero Ingrassia) 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2
Zdravje 14.00 Variete: Italija na 2. 15.50 Aktualo: Ricomincio da qui (vodi
Alda D' Eusanio) 17.10 Nan.: Čarovnice - talci 17.50 Nad.: Andata e ritorno (i. Michele
Bottini) 18.05 Tg2 Flash/Tg šport 18.25 Dnevnik /Meteo 2 18.30 Tg2 Dnevnik, vreme 19.00 Variete: Soiree' 19.50 Hum. nan.: Piloti 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 Aktualna odd.: Annozero (vodi
Michele Santoro) 23.05 Dnevnik Tg2 23.15 Dok.: Mi smo zgodovina 0.20 Tg parlament
0.30 TV film: Heartland Ghost (thriller, ZDA, '02, i. Beau Bridges, Nia Long, Miguel ferrer)
^ Rai Tre
6.00 8.05 9.05
10.55 12.00 13.00 13.10 14.00 14.50 17.00
17.45 18.15 19.00 20.00 20.15 20.30 21.05
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.10
16.00 16.45
18.55 19.35 20.10 21.10
23.45
1.00
9.40 11.00
13.00 13.40
14.10
14.45 15.15
17.05
17.35 18.50 20.00 20.30
21.20
23.30
1.20
Rai News 24
Mi smo zgodovina
Film: La gatta (dram., Fr., '58, r. H.
Decoin, i. Francoise Arnoul)
Cominciamo bene
Tg3 - Šport, vreme
Nikoli ni prezgodaj
Nan.: Moonlighting
Deželne vesti, dnevnik
Variete: Trebisonda
Nan.: Squadra Speciale Vienna (i.
Bruno Eyron, Pia Baresch)
Dok.: Geo magazine
Meteo 3
Dnevnik, deželne vesti
Rai Tg šport
Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole
Film: Air Force One (pust., ZDA,
'97, r. W. Petersen, i. Harrison
Ford, Gary Oldman)
Dnevnik, deželne vesti
Tg3 Primo Piano
Dok.: Sfide
Tg3 Night News
Dok.: Art News
Koncert na Rai 3
Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Velika dolina - General Wal-lant, 7.40 Pot za Avonleo, 8.40 Nash Bridges - Vraževerja Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Nan.: Poirot
Nan.: Balko (i. Jochen Hoorst, Ludger Pistor) Nad.: Steze
Film: Il prof. dott. Guido Tersilli,
primario della cliniica... (kom., It.,
'69, r. L. Salce, i. Alberto Sordi)
Dnevnik, vreme
Aktualnosti Tg4
Aktualno: Forum
Film: Revenge (dram., ZDA, '89, r.
Tony Scott, i. Kevin Costner, M.
Stowe, Anthony Quinn)
Dok.: Srečanje z zgodovino (vodi A.
Cecchi Paone)
Pregled tiska
; Canale 5
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5
TV film: Avventura nel deserto (pust., Poljska, '01) Tg5 Borza Flash
Nan.: Providence, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss)
Nad.: Centovetrine (i. Glenda Cima, M. De Micheli) Nad.: Vivere
TV film: Rosamunde Pilcher: veter ljubezni (kom., Avstrija-Nem., '05) Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Nad.: Tempesta d' amore Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) Nan.: I Cesaroni (i. Claudio Amen-dola, Elena Sofia Ricci, Emanuele Vezzolli, Max Tortora) Film: Mickey occhi blu (kom., ZDA, '99, i. Hugh Grant, James Caan, Jeanne Trippleton) Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.05 Nan.: Arnold - Prva ljubezen, 7.05 Young Hercules in olimpijska tekma
8.00 Variete za najmlajše
9.55 Nan.: Willy, princ Bel Aira, 10.25
Hercules in dobri velikan 11.25 Nan.: Xena in smrt v verigah (i. Lu-
12.25 13.40 15.00
16.25 16.50 18.00 18.30 19.05 19.10
20.10 21.00
22.00
22.50
23.45 0.40 1.10
cy Lawless)
Odprti studio, vreme, šport Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210, 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scol-lay)
Nan.: 15/Love
Risanke
Nan.: Raven
Dnevnik, vreme
Nan.: Love Bugs 3
Nan.: Will & Grace - Družabniki (i.
Sean Hayes)
Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: CSI: Miami (i. David Caruso, Adam Rodriguez) Nan.: CSI: NY - Nočna bitja (i. Gary Sinise, Melina Kanakaredes) Nan.: Killer Instinct - Amnezija (i. Johnny Messner) Nan.: The inside Šport studio Odprti studio
^ Tele 4
8.05 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.35 Nad.: Verdi (r. R. Castellani, i. Ronald Pickup, Carla Fracci) 11.00 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 2 13.05 Oddaja v živo 15.20 Kaj veš o Afriki? 16.00 Nan.: Don Matteo 2 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.15 Športni vrtiljak 20.55 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 23.50 Aktualno: Stoa'
La 7
6.00 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.05 Dok.: Zakladi človeštva 10.25 Nan.: Na Alicinem sodišču, 11.30
Angelski dotik (i. Della Reese) 14.00 Film: Il riposo del guerriero (dram.,
Fr.-.It., '62, i. Brigitte Bardot) 16.00 Nan.: Osrčje Afrike (i. Stephen
Tompkinson, Amanda Holden) 16.00 Nan.: Srce Afrike (i. Amanda Holden), 18.00 Star Trek 19.00 Nan.: Murder Call (i. Lucy Bell, Peter Mochrie, Geoff Morrell) 20.30 Osem in pol
21.30 Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach,
Benjamin Bratt) 23.35 Aktualno: Tetris 0.35 Variete
Jr Slovenija 1
7.00 8.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila
9.05 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu 9.35 Kviz: Male sive celice 10.20 Igrana nan.: Razjarnikovi v prometu
10.45 Dok.: Peter Pavel Gantar 11.40 Omizje
13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Hum. nad.: Čokoladne sanje 13.45 Informativno-razvedrilna oddaja:
Piramida (vodi Erika Žnidaršič) 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Krastačja patrulja 16.05 Kratki igrani film EBU: Moja sestra Tina
16.20 Enajsta šola
17.00 Novice, kronika, šport
17.30 Kontaktna odd.: Jasno in glasno -
Veliki brat 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport
19.55 TV kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) 20.55 Tednik
22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 23.00 Knjiga mene briga - Richard Daw-
kins: Sebični gen 23.20 Glasbeni večer. Mozartina Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 0.35 Duhovni utrip 0.50 Dnevnik
(t Slovenija 2
6.30 9.3G Zabavni infokanal
7.15 TV prodaja
7.45 Oddaja o modi: Bleščica
8.15 Labirint 9.05 Dok.: Dežele sveta 10.00 Seja državnega zbora (prenos) 18.00 Poročila
18.05 Dok.: Mednarodna obzorja - Obogateni Iran 19.00 Z glasbo in s plesom... Janez Gre-gorc, Dane Zajc, Vlasto Dedovic: Preludij poletju (TV-balet) 19.20 Ob 400-letnici opere: Svet opere -
Kraljevo gledališče San Carlo 20.00 Film: Življenje, ki te čaka (dram., Šp., '04, r. Manuel Gutierrez Aragon, i. Juan Diego, Celso Bugallo) 21.45 Nad.: Številke - Numb3rs (ZDA, '05, i. Rob Morrow, David Krum-holtz, Jud Hirsch, Dianie Farr) 22.25 Miniserija: Kanadski duce - Il duce canadese (Kanada, '04, r. Giles Walker, i. Tony Nardi, Marina Or-sini, Gianpaolo Venuta) 23.55 Film: Sonce tudi ponoči (It., r. brata Taviani) 1.45 Seja državnega zbora 4.15 Infokanal
Koper
13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 16.15 16.45
18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.50 22.05 22.20 22.30
22.50 23.20 23.50 23.55
Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Euronews Odmev
Pogovorimo se o... Alpe Jadran
Mali nogomet: Memorial Miki & Vlado
Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, šport Vas tedna Potopis Artevisione Nanizanka Avtomobilizem Vsedanes - TV dnevnik Kam pa kam
Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika
Dok.: Korenine slovenskega morja
IPrimorski mozaik
Vreme
Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
10.30	Dnevnik, vreme
11.00	Videostrani
17.00	Odprta tema
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.40	Napoved dnevnika
18.45	Kultura: Gledališče vas pričakuje
19.15	Mladi za mlade
19.55	EPP
20.00	Dnevnik, vreme
20.30	Kmetijska oddaja
21.30	Estrada
22.45	Na živce mi gre
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Opremljanje z Anastazijo Kor-sič; 12.00 Zgodbe v času in prostoru; Glasbeni listi; Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: V labirintu (Boris Pahor, dram., A. Zorn, r. B. Ko-bal, 2. del); 18.00 Monografije: Karlo Košuta; Glasbeni listi; 1920 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti: pianistka Ajda Kljun; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Eu-
ro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Sence adolescence; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež.
SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelj tedna: Manuel de Falla; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Koncert Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
21	Torek, 19. junija 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
Nad nami se prehodno zadržuje severnoafriški anticiklon s toplim in vlažnim zrakom. V prihodnjih dneh se bo ob hladnejših višinskih jugozahodnih tokovih povečala nestanovitnost.
Nad Britanskim otočjem in srednjo Evropo sta ciklonski območji. Oslabljena hladna fronta bo dosegla Alpe. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje zelo topel in suh zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58
Dolžina dneva 15.43
'"lunine mene ^
Luna vzide ob 12.02 in zatone „ ob 0.46
BIOPROGNOZA Po nižinah bo vremenski vpliv zaradi zelo visokih temperatur obremenilen. Vremensko občutljivi bodo čutili utrujenost in pomanjkanje koncentracije, pri nekaterih se lahko pojavi tudi slabost. Posebno pazljivi naj bodo kronični bolniki.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.32 najvišje 0 cm, ob 8.31 najnižje -29 cm, ob 16.47 najvišje 36 cm, ob 0.18 najnižje -12 cm. Jutri: ob 3.55 najvišje -8 cm, ob 9.27 najnižje -20 cm, ob 16.32 najvišje 37 cm, ob 0.42 najnižje 15 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........30 2000 m...........15
1000 m...........25 2500 m...........13
1500 m...........20 2864 m...........11
uv indeks
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 9, v gorah 10.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
663
TOLMEČ O
12/25
TRBIŽ O
11/24
ÓSf _
ČEDAD O VIDEM O 19/29 -> 18/30	3-
O 13/26 KRANJSKA G.
O
TRŽIČ
15/29 O <
KRANJ
'CELJE 17/30 O
PTUJ
O „
19/29
O
LJUBLJANA/-]	W
O PORDENON	«MMC-AVO N. GORICA	18/30 V N. MESTO 18/31
2i/3n ° 18/29 POSTOJNA	O ^
21/30 s___18/29 O 12/26
C\Vs	C-^V, KOČEVJE
TRST0./T..V 4 „O)	O
24/29	O
PORTOROŽ O	-yAi V ČRNOMELJ
18/29
.„ REKA 20/29 OPATIJA
r,
m:
' ZA
ar &
ZAGREB 19/31 O
PAZIN O
Ú.
NAPOVED ZA JUTRI
V petek bo ob morju delno oblačno, v gorah oblačno s padavinami, deloma nevihtami, ki bodo pogostejše v gorah in v severnejših nižinskih predelih. Možne bodo tudi močnejše nevihte z obilnimi padavinami in močnim vetrom. Ob morju in v nižinah bo pihal zmeren jugo.
V petek bo večinoma sončno. Možne bodo le posamezne plohe ali nevihte. Popoldne bo spet pihal jugozahodnik. V soboto bo več oblačnosti, nastajale bodo plohe in nevihte. Nekoliko hladneje bo. Več sonca bo ob morju.
■KM a A
' A Lil
— II

NOVA GORICA SEŽANA
KOPER
Kidričeva 20	Partizanska 37a Pristaniška 2
tel:+386 5 333 42 43 tel:+386 5 7341410 tel:+386 5 627 8410
Last Min Ute Center8 HIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si
MORJE
Morje mirno, temperatura morja 25,1 sto-
pinje C.
katmandu - Conrad Anker in Leo Houlding na Everestu
Po stopinjah Georgea Malloryja, pogumnega pionirja alpinizma v Himalaji
Ameriški alpinist Conrad Anker in njegov britanski kolega Leo Houlding sta se včeraj v Kathmanduju srečala z novinarji. Pravkar sta se vrnila iz baznega tabora pod Everestom, od koder sta poskušala na svojstven način osvojiti najvišjo goro na svetu.
Anker in Houlding sta namreč skušala ponoviti izvirno smer, ki jo je v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja opravil britanski plezalski pionir George Mallory. Izziv je bil predvsem v dejstvu, da sta alpinista uporabljala natanko enako opremo in oblačila kot Mallory pred skoraj devetdesetimi leti. Alpinista sta morala zaradi hudega mraza odnehati na višini 7500 metrov in se vrniti v bazni tabor. Tako je tudi dobila razlago hipoteza, kako naj bi bil umrl nesrečni George Mallory.
Malloryje bil med prvimi, kije nas-kakoval najvišjo goro na svetu in se je prve odprave do vznožja Everesta udeležil leta 1921. Potem je bil leto pozneje še v drugi odpravi, v teku tretje, leta 1924, pa je na gori skupaj Andrewom Irvinom izgubil življenje. Dolgo let ni bilo znano, kje in v kakšnih okoliščinah sta alpinista umrla in ali sta pred smrtjo sploh osvojila vrh Everesta. Znano je bilo le to, da sta izginila nekj sto metrov pod vrhom gore. Everest je padel šele dvajset let pozneje, ko sta nanj leta 1953 kot prva stopila Novozelandec Edmund Hillary in nepalski šerpa Norgay Tenzing. Skrivnost o Malloryjevi in Irvi-novi smrti pa je ostala taka celih 75 let, dokler ni ravno ameriški alpinist Conrad Anker leta 1999 med odpravo na Everest odkril Malloryjevo truplo v severni steni Everesta na višini 8155 metrov. Truplo je bilo zaradi velikega mraza zmrznjeno in ohranjeno v odličnem stanju. Po mnogih indicih so potem sklepali, da sta Mallory in Irvine dosegla vrh in umrla pri sestopanju, trdnih dokazov za to pa še danes ni.
Masiv Everesta z vrhom (na gornji fotografiji), desno alpinista Conrad Anker in Leo Houlding včeraj v Katmanduju
statistika
Moskva
najdražje
mesto
NEW YORK - Svetovalno podjetje Mercer Human Resource iz New Yorka je v torek objavilo lestvico najdražjih svetovnih mest glede na življenjske stroške za tujce in že drugo leto zapored se je na vrh uvrstila ruska prestolnica Moskva. Med najdražjih 50 mest sta se iz ZDA uvrstila le New York na 15. in Los Angeles na 42. mesto. Podjetje Mercer izvaja svojo preiskavo v pomoč mednarodnim podjetjem, da lahko za svoje začasne delavce izračunajo vi ši no po treb ne kom pen za ci -je.Raziskava upošteva stroške stanovanj, stroške prevoza, hrane in druge. Moskva je najdražja, ker se ru belj vse bolj kre pi in ker krep -ko naraščajo stroški stanovanj. Za dvosobno luksuzno stanovanje v Moskvi naj bi bilo potrebno odšteti okrog 4000 dolarjev na mesec. Moskva naj bi bila za tujce na začasnem delu kar za 35 odstotkov dražj a od New Yorka.
Na drugo mesto se j e uvrstil britanski London, pred južno-korejskim Seulom. Sledijo Tokio (Japonska), Hongkong (Kitajska), Koebenhaven (Danska), Ženeva (Švica), Osaka (Japonska), Zurich (Švica), Oslo (Norveška), Milano (Italija), Sankt Peterburg (Rusija), Pariz (Francija) in Singapur.
Med vzhod no ev rop ski mi mesti je najvišje uvrščena Bratislava (Slovaška) na 31. mestu, češka Praga pa je na 49. mestu. Naj-ce nej še mes to je Asun ci on v Pa -ragvaju, kjer so življenjski stroški za polovico manjši od tistih v New Yorku.