St. 123 Mina m f gotoiini (tajusirnlf im li listi)
jrhaja, fcvzemSi pondeljek, vsak dan zjutraj t/edrfU^j AsiSkega St. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se	^
V Trstu, v Četrtek 25. mala 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik xlvu
pisma se ne sprejemajo, rokopi-i se ne vračaj, ifvjj Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost'£j£. »naša za mesec L 7. —, 3 mescce L 19.50, pol kta Zi iaczemstvo mesečno 4 Ure več. — Telefon urednih
FrančiSka ukirana
in up
Mcajska kn j ±2 LJUBLJANA -
ten
:nost
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računaj a V širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent' csm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. - Mali oglasi po 20 st beseda, maj nanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se poSiljajo iz ki učno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-1 FrančiSka AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57.
PO OBISKU
Naši poslanci so že na tržaškem ozemlju pred licem kraljeve dvojice zvesto izvršili veliko svojo dolžnost! Dostojanstveno, z dolžno spoštljivostjo, ob enem pa moški, samozavestno — tako, kakor zahtevata ugled in dostojanstvo ljudstva, ki jim je poverilo svoje zaupanje: skromnega sicer, a vendar živo zavedajočega se svoje vrednosti in svojih pravic!
V	jeziku naroda so poslanci govorili kralju in kraljici in jima izrazili čustva naroda. In tudi to ljudstvo je povsod po deželi, kjer so se vršili sprejemi, pozdravljalo •s svojimi vzkliki, v svojih narodnih nošah, v svoji besedi in s svojo pesmijo. In mi trdimo, da je ravno v tem, da je naše ljudstvi zavedno, brez strahu in z zaupljivostjo poštenih ljudi razgrnilo pred kraljevo dvojico svojo dušo, prav tako, kakor pravi nemški pesnik: «Z moškim ponosom pred kraljevimi prestoli* — da je ravno v tem dejstvu vsa moralična vrednost in tudi politična pomembnost sprejemov na naši zemlji in med našim ljudstvom tudi za vladarja samega. Ljudstvo mu je govorilo z jezikom in srcem. Pošteno in lojalno hočem biti! Ali slovensko sem, zvesto« sem svojemu rojstvu, ohraniti hočem vse, kar ustvarja mojo narodno bitnost; srčna čustva so mi plemenita, sveta in — neizpremenljiva! Ne poznam sovraštva proti nikomur, pač pa se hočem upirati vsakomur, ki bi hotel žaliti moja čustva in mi kratiti pravice: pisane in naravne.
Vse to je mogel vladar javno razbrati iz besede našega ljudstva in iz vsega njegovega nastopa.
V	svojem jeziku je govorilo naše ljudstvo svojemu novemu vladarju. A glej čudo nečuveno: svet se ni podrl; stoji, kakor je stal poprej; zemlja se ni odprla pod nami; nobena opeka ni padla z nobene strehe v Julijski Krajini; in ugled, moč in varnost države je menda danes ravno ista, kot je bila poprej. In nikdo ni vznemirjen ali užaljen, nihče se ne razburja razun morda malo število tistih, ki ne morejo biti blage volje in se ne morejo uveljavljati brez sovraštva in boja . . .! Ti nesrečneži so dobili najhujšo moralično in državno - palrioti-čno lekcijo cd kraljeve dvojice same: kralj Italije je dobrohotno poslušal slovensko besedo svojih državljanov, a kraljica je govorila ljudstvu v n']ego\em in — svojem materinem jeziku! Bila je tudi posredovalka i..ed narodom in kraljem.
S svojim kulturnim, modrim in moškim aastopem je naše ljudstvo izvojevalo veli-co moTalično zmago, ki pa — to je naša trdna vera — ne more ostati brez dejanskih, stvarnih posledic. Do tega hipa, ko to pišemo — si ni nobeno javno glasilo \-palo niti ziniti neblage besede radi tega nastopa našega ljudstva pred kraljevo dvojico. Celo «Piccolo», ki je bil doslej najglasnejši podpihovalec v vsaki gonji proti našemu naredu, piše po obisku na Krasu in na Notranjskem:
« Pomembnost dogodka je zgodovinska. Ne udajamo se sicer nadi, da pomeni to že absolutno pomirjenje med Italijani in
Slovani, kajti mnogi temni interesi in mnoge nezdrave ambicije so na deluf da bi preprečile pomirjenje; ugotavljamo pa z upravičenim ponosom, da se je dne 22. maja 1922 zgodilo prvikrat — odkar živita obe plemeni na tem ozemlju — da sta nastopili drugo poleg drugega, brez tajne mržnje in brez nezaupljivosti in z istim čustvovanjem. Po polstoletnem bojju, čigar rane so še odprte, smo včeraj prvikrat slovenski vzklik «živio» — ki nam je toliko let zvenel kot izzivanje in kot žalitev našega legitimno odločnega italijanstva — poslušali brez ozlovoljenja in brez užaljenja. Prvi most med obe narodnosti, ki živita skupno v Julijski Krajini, je postavil kralj... Če je Avstrija skozi stoletja razdvajala Italijane in Slovane, jih je pa Italija sedaj združila prvikrat. Razlogi domače politike jih bodo mogli še ločevati. To je neizogibno. Ali iz zgodovinske ugotovitve, Iti naravnost izhaja iz včerajšnjega dogodka, bodo voditelji Slovanstva v Julijski Krajini, če iskreno želijo pomirjenja, mogli izvajati koristen pouk. Će se to zgodi._ bodo tudi Italijani, pozabljajoč prošlost, znali ubrati pot, ca katero je pokazal kralj.»
Na ta izvajanja v «Piccolu» bi mogli odgovoriti marsikaj. Ta prilika ni primerna za to. Le na sploh bodi povedano, da^ bi nam morali ravno na italijanski strani^ z novim postopanjem omogočiti — pozabije-nje! Glavno nam je za danes, da moremo ugotoviti, da sedanje strune zvenijo kaj drugače, nego so zvenele one, ki jih je ubiral ta list do — včeraj. Njemu so prinesli ti dnevi pouka, ki se mu, kakor kaže, vsaj za sedaj ne more odtegniti. # ^
Sicer pa se tudi mi ne smemo udajati pretiranim nadam. Krvave rane, ki jih je odpiral na našem narodnem telesu dosedanji boj med nami in Italijani, so še odprte in še pečejo in žgejo. Duše so< globoko ranjene. Take rane se ne celijo hitro. Zdraviti jih bodo morali zdravniki, ki so spretni blage volje. Ne smemo se nadejati,
m
da bi po kraljevem obisku takoj nastd-pilo stanje, zadovoljivo za nas. Še bo treba težkega dela, še nas čakajo težke borbe, predno dozori dan, ko se bo mogel naš narod v Julijski Krajini res oddehniti z zavestjo: odslej bom mogel živeti v tej državi kot enakopraven in zadovoljen državljan, ki mu ni ogrožena nobena materialna ne nobena etična dobrina.
Ali ta zavest ne izpreminja nič na dejstvu, da obisk kraljeve dvojice pomeni važen dogodek na potu našega življenja. Če bodo na italijanski strani res hoteli — kakor zatrjuje tržaški list — posnemati vzvišeni zgled, ki jim ga je dala kraljeva dvojica povodom svojega prebivanja med našim ljudstvom: potem se smemo nadejati že danes, da je Golgota Jugoslovenov v Julijski Krajini za njimi! Toda eno moramo imeti mi živo v zavesti: graditelji bodočnosti, moramo- biti v prvi vrsti mi sami, s svojim delom, s svojo voljo, s svojo neomajno samozavestjo, s svojo prisego, da bomo v strnjenih vrstah, složno, roka v roki, odpirali pot do take boljše bodočnosti!
Italija
Jugoslovensko - italijanski sporazum
GENOVA, 23. Jugoslovensko - italijanski sporazum glede izvedbe rapaliske pogodbe je torej podpisan.
Po odhodu ministra Ninčića je ostal v Ssnti Margheriti minister Krstelj, ki je 20. t. m. ob navzočnosti ministra Schanzerja skupno s podtajnikom Tostijem podpisal dogovorjeni načrt za sporazum. Zader bo užival posebne carinske ugodnosti s strani Jugoslavije, ki dovoljuje v določenih teritorialnih mejah prost dovoz in odvoz določenega števila pridelkov, potrebnih za živež v mestu. Zader bo dobival vodo iz vo-devoda na jugoslovenskem ozemlju. Sledi še več podrobnosti. Glede Reke je določena komisija 6 članov, ki se nastani na Reki s pooblastilom, da stori vse, kar bo potrebno za življenje nove reške države, potem določi vzhodno mejo med Reko in Jugoslavijo v smislu člena 4. rapaliske pogodbe. Ako ne pride do sporazuma, se komisija lahko obrne prijateljsko do predsednika švicarske republike za arbitražo v smislu člena 5. omenjene pogodbe, komisija ima nadalje preskrbeti za železniški promet itd. Upa se, da prevlada gospodarski razum nad politično strastjo in da komisija dovrši svoje delo v najkrajšem času. — Vsa zadnja pogajanja, sicer še težka, ki pa se vodijo z iskrenostjo, so se strnila v en glavni dokument s serijo dogovorov. Ti dogovori in trgovska pogodba, katere posamezne točke so cbdelali jugoslovenski in italijanski izvedenci, se podpišejo po glavnem protokolu. Trgovska pogodba je zadnji del akta. Sledi le še dogovor glasom člena 7. rapaliske pogodbe za gojitev intelektualnih cdnošajev med obema državama. Pa tudi tozadevno je dogovor takore-koč že zaključen. — Navidezno se bliža 6por ugodnemu koncu za obe strani, v resnici pa nasprotja še obstoje in ni izključen še neuspešen razid obeh strank.
Iz krogov jugoslovenske delegacije se širijo o tem sporazumu te-le podrobnosti: Luka Baroš pripade definitivno Jugoslaviji, o bankini bo kofičnoveljavno odločila posebna komisija. Sušak in tretjo cono izpra-
zne Italija v najkrajšem času in ju izroči v posest Jugoslaviji. Reki se zagotovi popolna državna neodvisnost. Ali se na Reki razpišejo nove volitve v konstituanto, m gotovo. Nasprotno, računati je s tem, da prevzame vlado na Reki prejšnja večina z Zanello na čelu. Da je prišlo ob koncu koncev med Italijani in Jugosloveni do sporazuma, je izključno zasluga Lloyda Georgea. Jugoslovensko - italijanska pogajanja so stopila, kakor je znano, že v tak štadij, da je bilo računati s tem, da se razbijejo. V tem trenutku je nastopil Lloyd George ter pritisnil na italijansko delegacijo, da je popustila. V diplomatičnih krogih se širi vest, da je Lloyd George izrazil napram jugoslovenski delegaciji svoje začudenje, zakaj svoječasno Jugoslavija ni sprejela Nittijeve črte, ki ji je nudila železniško progo Reko - Sv. Peter s Postojno in Idrijo, a je kasneje sprejela skrajno neugodno, v rapallski pogodbi določeno linijo.
Obletnica vojne napovedi
RIM, 24. Danes, ob priliki obletnice vstopa Italije v vojno, so razobešene zastave po vseh javnih in mnogo privatnih poslopjih. Vrše se razne spominske proslave tega zgodovinskega dne.
Poluradeo dementi glede poročil o dogokih t Tri polisu.
RIM, 24. Agencija Štefani objavlja: Inozemski tisk je razširil vznemirljive vesti o najnovejših dogodkih v Tripolisu. Te vesti so priobčili tudi nekateri italijanski listi. V teh poro-člih se govori o neki veliki italijanski ofenzivi pod poveljstvom generala Badoglija in o znatnem pojačenju italijanske posadke. Temu nasprotno je znano, da so se v Tripolisu izvršile edinole policijske operacije, da se vzpostavita red in normalna služba, ter da ni bil za te operacije poslan v Libijo niti en sam italijanski vojak. General Badoglio, ki je bil poslan v Tripolis v navadni misiji inspekcije, se povrne čez nekaj dni v Italijo.
Hudi spopadi med fašisti in socialisti y Benetkah
BENETKE, 24. Snoči je prišlo do hudih spopadov med «vitezi smrti* in fašisti na eni in socialisti ter komunisti na drugi strani. Bilo je več oseb težko ranjenih, ena pa ubita. Govori se, bo delavstvo proglasilo splošno stavko.
Velika povoden} v dolini teke Art
SAN GIOVANNI Dl MORIANA, 23. Vsled naglega taljenja snega je prestopila reka Art bregove in se razlila po ravni-nici. Promet po državni cesti in železnici je ustavljen. Vlaki se ustavljajo na postaji S. Giovanni di Moriana. Rimski brzovlak vozi skozi Ventimiglios. Gradi se provzor-na proga.__- - - *
Jugoslavija
Odgoditev kraljeve poroke vsled bolezni princezinje Jelene
BELGRAD, 24. Snoči ob 6. je bila po mestu razširjena izredna izdaja «Vremena», ki je kratko poročalo, da je kraljeva poroka odgodena. List je predhodno prejel iz Aten brzojavko z dng^l. t. m. o poslabšanju stanja nevarno bolne, v soboto drugič operirane soproge grškega prestolonaslednika, kraljične Jelene, sestre zaročenke našega kralja kraljične Marije. Romunska kraljeva dvojica je z ozirom na kritično stanje svoje hčere bivanje v Atenah podaljšala za nekaj dni. Romunski kralj je obenem zaprosil svojega bodočega zeta, kralja Aleksandra, da se naj radi tega za dne 1. junija t. 1. določena poroka odgodi 4p 8. junija t. 1. Na podlagi te brzojavne prošnje je kralj Aleksander takoj brzojavno odgovoril, da ustreže te želji v nadi, da se tekom teh dni bolezen kralične Jelene izboljša. Kraljeva brzojavka or odgoditvi je še danes ponoči dospela v Atene.	x
Upoštevati pa je tudi treba okolnost, da se z 8. junijem prične pravoslavni post in je vsekakor pričakovati, da bos poroka preložena še za dalj časa, najbrže do 16. julija. Gotovo pa do prve nedelje po Petrovem.
Prihod Ninčića v Belgrad
BELGRAD, 24. Včeraj je prispel v Belgrad iz Ljubljane zunanji minister dr. Momčilo Ninčič z vsemi ostalimi člani delegacije na genovski konferenci.
Pokrajinska obitna razstava v Mariboru
MARIBOR, 24. Otvoritev pokrajinske obrtne razstave se bo vršila tik pred zaključkom ljubljanskega velesejma. Prijavnice za «Pokrajinsko obrtno razstavo» so se razposlale vsem obrtnikom, industrial-cem itd. ter se morajo najkasneje do 1. junija izpolnjene vrniti odboru. Vsi oni, ki bi slučajno še ne bili sprejeli prijavnic, se naprošajo, da nemudoma javijo svoj naslov odboru «Pokrajinske obrtne razstave» v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 22.
Vsi obrtniki se ponovno opozarjajo, da je razstavni odbor znižal najemnino za prostore od 50 na 25 din. za kvadratni meter, da s tem omogoči vsakemu obrtniku udeležbo na razstavi.
ČehoslovaSka
Prodava Siivija Pellica.
BRNO, 23. V veliki dvorani deželnega dvorca se je vršil slovesen sprejem italijanskih romarjev, ki so potovali v Brno, da proslavijo spomin Silvija Pellica. Svečanost je otvoril zbor moravskih učiteljev. Nato so se izmenjali prisrčni pozdravni govori. Brnski župan je veličal žrtev Silvija Pellica, ki ni bila zaman: misel narodnega vstajenja je zmagala v Italiji in svobodna Italija je pomagala tudi Čehoslovakom do svobode. Ko je zbor odpel vse narodne himne, je Šel sprevod na Spielberg. Tam je govoril general Podhajsky, italijanski delegat Franzoni, dalje Venino, Bordonaro, Sccdnik, Rossi, Carboni de Marchi, Torra-gni in Corro. V zastopstvu predsednika republike Masaryka je položil minister Čer-ny na spominsko ploščo venec iz cvetlic. Slavnost se je zaključila z govorom turin-skega zastopnika Turbiglisa. Minister Čer-ny je priredil pojedino na čast gostom.
PRAGA, 23. Sinoči so prišli italijanski romarji iz Brna v Prago. Na kolodvoru so romarje sprejeli italijanski poslanik kom. Bordonaro z vsem osebjem legacije, župan Baxa, polkovnik-legijonar kot zastopnik vojnega ministra, italijanska kolonija in ogromna množica. Župan Baxa je izrekel prišle cem dobrodošlico v imenu vse Prage. Odgovoril mu je Venino zahvaljujoč se za veličastni sprejem. Na to se je ob zvokih državnih himen uvrstil sprevod, ki je obhodil« burno pozdravljen od številne množice, vse glavne ulice mesta.
Bolgarska
Političen umor ▼ Sofijri SOFIJA, 24. Grekov, ravnatelj nekega opozicionalnega lista, svoj čas opravnik poslov v Parizu, Bernu in Stockholmu, je bil v prosli noči umorjen bHzu njegove hiše. Morilci so zbežali. Razlogi za umor niso znani.
Francija
Žalna aeja parlamenta za Paulom Descha-nelom.
PARIZ, 24. Parlamentarna dela so se danes odgodila. Po žalnem obredu za Paulom De-schanelom sta zbornica in senat v znak žalosti zaključila sejo.
Pogovor med Bratiannjem in francosko vlado.
PARIZ, 24. «Intransigeant» piše: Romunski ministrski predsednik Bratianu, načelnik romunske delegacije na konferenci v Genovi, je imel dolg razgovor z Millerandom, Poinca-rejem, ministrom vojne Magginotteom, mini-srom financ DeirAsteyriejem, Bertelotjem in Fochem. List dostavlja, da se je pri tej priliki razpravljalo o vseh možnostih, ki bi se utegnile razodeti v srednji in vzhodni Evropi, ter da sta se vladi popolnoma zedinili'.
Visoko odlikovanje romanskega ministrskega predsednika.
PARIZ, 24. Ministrski predsednik Poincarć je izročil veliki križ častne legije Bratianuju, romunskemu ministrskemu predsedniku. To odlikovanje je bilo določeno leta 1916., ko je Romunska stopila na stran zaveznikov.
Rumena knjiga o francoski balkanski politiki v 1. 1912 do 1914
PARIZ, 24. Ministrstvo vnanjih stvari je objavilo drugi zvezek rumene knjige o francoski politiki na Balkanu v letih 1912. do 1914. in tekom druge balkanske vojne od premirja v Čataldži dne 3. decembra 1912. do bukareškega miru dne 10. avgusta 1913.
V tej dobi je bila Francija v stalnem stiku z Anglijo in je delovala povsem v skladu z Rusijo. Francija je podvojila svoje napore za vzdržanje, podpirajoč v prvi vrsti balkanske države, ki so se borile za udejstvitev prejšnjih pogodb. Francija je nastopala za balkansko in evropsko zvezo, toda francoski agenti po Evropi so ugotovili že zdavnaj nemške intrige na Balkanu proti zvezi. _
Anglija
Lloyd George v Londonu
LONDON, 24. Lloyd George se je vrnil danes v London in je predsedoval seji ministrskega sveta. Ministrski svet je bil sklican, da razpravlja o uspehih konference v Genovi, toda smatra se, da je razpravljal tudi o irskem vprašanju. Komisija za irsko vprašanje se bo bržkone sestala popoldne in bo razpravljala o polož?/V, ki je nastal vsled sklepa, da se v Dublinu sestavi koalicijska vlada, sestavljena od republikancev in zastopnikov svobodne irske države.
Dogovor o Palestinu
LONDON, 24. Dolnja zbornica. Odgovarjajoč na neko interpelacijo je rekel Churchil: Imel sem razne razgovore z angleškim zastopnikom pri Vatikanu in s Samuelom, angleškim visokim .komisarjem v Palestini, ki se ravnokar mudi v Londonu. Sicer se pa — je dostavil Churchil — mora dogovor glede Palestine skleniti z oblastvi Palestine in v Palestini.
Ukrepi ulsterske vlade proti sinfejnovcem
BELFAST, 24. Ulstrska vlada je dala aretirati nad 1500 oseb v ulstrski pokrajini, da prepreči vstajo sinfejnovcev.
Grška
Bolezen grške princeze Jelene
ATENE, 24. Princezi Jeleni gre čezdalje na bolje. Romunska kraljeva dvojica bo zapustila Atene jutri.	•
Parlamentarna kriza rešena
ATENE, 24. Dosegel se je sporazum med ljudsko stranko, kateri načeljuje Gunaris, in reformistično Stratosovo skupino. Na ta način se je omogočila sestava kabineta, ki bi razpolagal z močno večino.
Ogrska
Rusija
Prihod misije italijanskega Rdečega križa t Caricln
CARICIN, 23. Semkaj je prispela iz No-vorosijskega misija italijanskega Rdečega križa. Misija je pripeljala s seboj 180 vagonov živeža. Sporazumno s sovjetskimi krajevnimi oblastvi je misija takoj začela graditi 18 kuhinj, ki bodo porazdeljene med Caricin, Duvorvko, Noholo in Svakajo na Volgi. Misija bo delovala tudi v donski in kabanski guberniji, kjer je lakota najhujša. Pogled na zapuščena in od živali razkosana trupla je grozen. So možje, ženske in otroci, ki so tako obnemogli, da se ne morejo niti gibati ^
Izjave ministra vnanjih stvail Bannfyja o konferenci v Genovi
BUDIMPEŠTA, 24. Minister vnanjih stvari grof Bannfy, ki se je vrnil v Genovo, je dal madžarski brzojavni agenciji tole izjavo: «Na konferenci, kjer se sicer niso dosegli prav dalekosežni uspehi, se je vendar delalo v spravljivem razpoloženju. Madžarski politiki so zadovoljni s pogajanji, ki so se začela izven konference in ki bodo prinesla svoje sadove na polju trgovine z inozemstvom, posebno s sosednimi narodi. Hvaležni smo zastopnikom velevlasti, posebna pa italijanski vladi, gg.
\ Facti in Schanzerju, ki sta bila pristna predstavitelja plenienite in velikodušne italijanske gostoljubnosti, kakor tudi italijanskemu narodu, ki nam je pokazal veliko simpatijo.» _

Avstrija
Napad' ukrajinskih častnikov na ministra vnanjih stvari Sk rmunta
DUNAJ, 24. Ko je šel Skirmunt, poljski minister vnanjih stvari, snoči skozi 'dvorano hotela, kjer se je nastanil, so mu vrgli trije ukrajinski častniki rodom iz Galicije nekoliko jajc v obraz in mu zamazali čelo in obleko. Častniki so bili aretirani. Izjavili so, da hočejo maščevati Ukrajino, potlačeno od Poljske. Proti napadalcem je bila uvedena sodna preiskava. Kancler in minister vnanjih stvari sta obiskala mini-
stra Skirmunta in mu izrazila svoje obžalovanje zaradi omenjenega dogodka«
Talna diplomacija
Mnenja o uspehih genovske konference so zelo različna. Nekateri trdijo, da jo bila popolnoma brezuspešna, medtem ko ji drugi pripisujejo velike zasluge. Kar se tiče vidnih in neposrednih uspehov, imajo bolj prav prvi nego drugi, ker je, ako ne upoštevamo rusko-nemške pogodbe, res nemogoče pokazati na kakšen pezitiven uspeh genovske konference. In slednjič ni niti rusko-nemška pogodba pravi plod genovske konference, marveč je le — kar je razvidno iz poročila bivšega ruskega delegata Jofe-ja, ki ga je te dni podal v Moskvi — le posredna posledica položaja, ki ga je ustvarila genovska konferenca.
Dasiravno pa se genovska konferenca ne more ponašati z vidnimi in neposrednimi uspehi, ji vendar ni mogoče odrekati velevažnega pomena za bodoči razvoj mednarodnih odnošajev in posredno tudi za notranje razmere posameznih držav. Genovska konferenca je zadala prvi resni udarec dosedanji tajni diplomaciji in ker se bo v Genovi zapričeto delo v Haagu nadaljevalo, je gotovo, da bodo prvemu udarcu sledili drugi in to tako dolgo, dokler se slednjič do tal ne poruši ta, za blagostanje narodov neizmerno škodljiva stvar, ki jo imenujemo tajno diplomacijo.
Tajna diplomacija je iz starih časov preostala uredba, ki v najvažnejših političnih vprašanjih popolnoma uničuje 'vse one pravice, ki so si jih narodi v obliki parlamentarizma izvojevali cd nekdanjih samodržcev, Tajna diplomacija odstranjuje parlamentarno in potom nje ljudsko kontrolo od pogodb, ki se sklepajo med vladami raznih držav in ki se v prvi vrsti tičejo vprašanja vojne ali miru, t. j. vprašanja, ki stavi na kocko življenje in blagostanje miljoncv ljudi.
Na genovski konferenci pa se je prvič dogodilo, da so se vprašanja medsebojnih odnošajev med raznimi državami postavila na dnevni red in so o teh vprašanjih delegati raznih držav javno razpravljali, tako da je miljonskim množicam raznih narodov sedaj mogoče sediii o tem, katere vlade so bolj naklonjene vojni in katere hočejo za vsako ceno ohraniti mir. Čim bolj bodo ljudske množice o teh vprašanjih čitale in razmišljevale, tem lažje jim bo razsojati, kakšna politika je ljudstvu koristna in katere vlade delajo proti gospodarskim in kulturnim interesom širokih ljudskih slojev. Vsled loga je že sedaj gotovo, da bodo genovska in njej sledeče slične mednarodne konference, ki se bodo vedno bolj izpreminjevale v prave mednarodne parlamente, imele izredno velik vpliv tudi na razvoj notranje politike v raznih državah. Ljudstva bodo prej ali slej korenito obračunala z vladami, ki tirajo države v krvave vojne in podpirale le take stranke in vlade, ki bedo upoštevale želje narodnih množic, ki hočejo, da jim bo zagotovljen mir kot podlaga gospodarskega blagostanja in splošnega napredka. Navdušen sprejem, ki ga je londonsko prebivalstvo priredilo Lloydu Georgeu o njegovem povratku iz Genove v London, nam je najboljši dokaz za to, da je angleški narod pazljivo zasledoval postopanje svojega ministrskega predsednika na konferenci in da brezpogojno odobrava njegovo miroljubno mednarodno politiko.
Od druge strani pa smo megli opaziti, da so pristaši politike vojnega nasilja zakleti sovražniki javne diplomacije, ki se je skušala uveljaviti v Genovi. Francoska vlada v začetku ni niti hotela poslali svojih delegatov v Genovo, ker je vedela, da bo treba tam javno govorili o vprašanjih, katere bi ona najraje skrivala pred svojim narodom. Na Angleškem pa se je po konferenci oglasil eden izmed najvojevitejših angleških politikov, bivši minister za vna-nje stvari, Grey in je odločno nastopil proti javni diplomaciji v Genovi.
Ni čudno, da se ravno Grey toliko ogreva za tajno diplomacijo, ker je znano da je on eden glavnih krivcev svetovne vojne. Grey je bil namreč angleški minister za vnanje stvari ravno v času izbruha svetovne vojne. On je neposredno pred začetkom vojne tajno zagotovil Sporazumu angleško pomoč, medtem ko je trdil nemškemu poslaniku v Londonu, da bo Anglija ostala nevtralna. Nemčija je tako z gotovostjo računala na svojo zmago in se ni obotavljala z objavo vojne.
Iz tega zgodovinskega primera je jasno razvidno, kako grozno nevarnost predstavlja tajna diplomacija za človeštvo in kako veliko zaslugo ima za blaginjo narodov genovska konferenca, ki je začela rušiti osnove te srednjeveške naprave.
Politično društvo „Edinost'
Podpisani vabi člane na
izredni občni zbor
ki se bo vršil v četrtek, I. junija t. 1. na Opčinah pri Trstu, v prostorih, ki se posebej naznanijo. Začetek točno ob 9.30. Na dnevnem redu so:
1.	Naša politična organizacija, pokrajinska in osrednja.
2.	Volitev odbora.
3.	Slučajnosti.
V TRSTU, 20. maja 1922.
ODBOR Političnega društva „Edino s
Stran ft
EDINOST.
V Trstu, dne 2$. naja 1922
V	torek, dne 23. t. m, popoldne je kraljev obisk veljal čisto slovenski zemlji: Postojni in krajem, ki ležijo med Trstom in Postojno. V&e vasi in trgi, ki leže ob cesti so bili okrašeni s zastavami in zelenjem, čez cesto so se povsod vzpenjali številni slavoloki s slovenskimi napisi, ki so klicali kraljevski dvojici dobrodošlico. Nekateri slavolcki so imeli tudi italijanske napise.
V	štirih velikih avtomobilih se je okrog 14 ure odpeljal kralj, kraljica, kraljična Jo-landa, vojvoda DAosta s spremstvom iz Trsta. V spremstvu smo opazili tudi ministrskega predsednika De Facta, ministra De Vito, gen. civ. komisarja Mosconija, generala Sanna, tržaškega župana dr. Pitac-co, poslanca Banelli-ja in Suvich-a kakor tudi še druge vojaške dostojanstvenike.
Prvič se je ustavil sprevod na Opčinah, kjer je zbranemu ljudstvu posebno ugajalo, da je kralj ukazal orožnikom odstopiti, da zamore ljudstvo k njemu. Po kratkih pozdravnih besedah je sprevod zdrvel proti Sežani, kjer je bil sprejet z glasnimi živio-klici od Kraševcev, ki so bili prihiteli v svojo metropolo. Kralja so pričakovali v Sežani; goriški podkomisar Maggioni, deželni glavar kom. dr. Pettarin; civ. komisar Guglielmo s podkomisarjem svetnikom Rebekom, župan Ludvik Mahorčič na čelu tridesetih kraških županov, kraška duhovščina s komenskim dekanom Valentinči-čem na čelu, mnogoštevilno uradništvo sežanskih oblastev, šolska mladina iz Sežane in bližnjih krajev s svojimi učitelji pod vodstvom okrajnega nadzornika Vaselli-ia. Kralja je pozdravil župan Mahorčič s sledečim pol slovenskim pel italijanskim nagovorom: «Vaše Veličanstvo! Dovoljujem si na naših tleh v svojem ter v imenu kraškega prebivalstva pokloniti Vašima Veličanstvoma najspoštljivejše pozdrave. Veličanstvo! Naš narod je srečen da pokloni V. V. izraz spoštljivosti in udanesti in prosi Boga naj bi varoval V. V. za dobrobit narodov, ki živijo pod slavnim žezlom visoke savojske hiše. Živela naša vzvišena vladarska dvojica kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena!» Kralj se je županu zahvalil. Med tem časom pa je mala dcklica, hčerka sodnega oficijala Krstelj-a poklonila šopek cvetic kraljici, ki se je z ljubkim nasmehom zahvalila v srbo-hrvaščini. Tudi kraljični Jolandi je bil poklonjen krasen šopek. Dve godbi pod vodstvom našega domačega kapelnika Majcen-a sta med tem časom igrali kraljevo himno. Spremljan od. glasnih živio-klicev se je kraljev avtomobil odpeljal naprej.
Sprevod se je na to izven programa ustavil v Štorjah, kjer je kraljica brez vsakega ceremonijela vprašala zbrano ljudstvo, ali je zadovoljno ped novo vladarsko hišo. Ko je dobila povoljen odgovor, je tolažilno dostavila: <rNadajmo se boljih vremena«.
Posebno živahen je bil sprejem v Senožečah, kjer je župan Meden nagovoril kralja s sledečimi besedami v slovenskem jeziku:
«Čast mi je, da se kot župan senožeške občine in kot zastopnik drugih sosednih občin zahvalim Vašemu Veličanstvu, Veli, čanstvu Kcaljici, Princezinji Jolandi in Vojvodu cd Aoste za današnji obisk našega trga.
To nam je dokaz dobrohotnega zanimanja Vaših Veličanstev do našega naroda.
Veselimo se tega visokega obiska zlasti tudi radi tega, ker je kraljica Jelena ne samo naša kraljica, nego tudi hčerka bratskega nam naroda črnogorskega.
V	imenu senožeške cbčine, kakor tudi v imenu vseh sosednih občin izražam Veličanstvom čustvo udanosti in lojalnosti in izražam najtoplejšo željo vsake sreče Vam in Vaši presvitli vladarski hiši.
Zato poživljam vse navzoče, da se pridružijo mojemu vzkliku:
Živio Kralj Viktor Emanuel III., živela Kraljica Jelena, živela princezinja Jolan-da, živio vojvoda od Aoste!!!»
Kraljica je ta slovenski nagovor z zanimanjem poslušala, in ko je neka učiteljica čitala kralju prevod tega govora, je kraljica opazila poleg sebe malo deklico Marico Dcbevc ter jo prijazno pozvala z besedami fcDodji bliže!» nakar ji je deklica poklonila s primerno deklamacijo šepek cvetlic. Ko je sprevod odhajal, so ga spremljali glasni klici: «Živio Kralj, živela Kraljica!«
V	Razdrtem se je ponovil isti prizor. Hrenovški župan je pozdravil kralja s sledečim nagovorom:
« Veličanstvo: «Kot župan občine Hrenovioe pozdravljam najudaneje Vaše Veličanstvo v imenu vsega tukajšnjega prebivalstva.
Najsrčneje se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu, da je blagovolilo počastiti tudi našo občino s svojim obiskom. Prejmite, Veličanstvo, od nas novih državljanov Italije, izraze najodkritosrčnejše lojalnosti in vdanosti.
S pravim navdušenjem kličemo: Dobrodošli!
Živel kralj Viktor Emanuel f Živela kraljica Jelena! Živela princezinja Jolanda! Živio! — Živio! — in Živio!!!«
V	oblaku prahu smo prišli za kraljevskim sprevodom v Postojno, ki je bila odela svečano obleko. Edino, kar nas je neprijetno zadelo ob vstopu v mesto, je bil slavolok prvotno z dvojezičnim napisom, pri katerem je bilo pa — očividno v zadnjem hipu — slovensko besedilo prelepljeno s papirjem. Po celem mestu je bil vojaški kordon, za katerim je občinstvo pozdravljalo kralja in kraljico z navdušenimi živio-klici. Na sredi mesta je kralja pozdravil
postojnski župan Kutin obdan od občinskega zastopa s sledečim nagovorom:
«Veličanstvi!
«V imenu mesta Postojne in prebivalstva obeh narodnosti mestne občine postojnske Vaju prisrčno pozdravljam. Neizmerno nas je vzradostila vest, da hočeta Veličanstvi posetiti naše kraje, ki so pripadli po mednarodnih dogovorih veliki Italiji. Vidimo v tem dejstvu dokaz posebne milosti in naklonjenosti napram našemu prebivalstvu, ki je sicer borno, a poštenega srca pa čistega in bistrega mišljenja, in kateremu je danes dana prilika, da Vama izraža svojo vdanost in lojalnost.
Bodite, Veličanstvo, kralj našemu tu bi-vajočemu prebivalstvu skrbni oče in zaščitnik pravic, upoštevajte njega narodno individualnost, podpirajte narodno in kulturno stremljenje istega. To dovede naš narod v vrsto prvih kulturnih narodov, kamor Slovenci po svoji naravni inteligenci spadamo. Veličanstvo kraljica pa bodi skrbna mati revnim in zapuščenim, upoštevajoč, da je naše krvi in da je vzrastla iz našega jugoslovenskega naroda.
Divili se bosta Veličanstvi danes naši postojnski jami, ki je last našega mesta. Občudovali bosta Veličanstvi to podzemeljsko krasoto, ki izraža v vsakem svojem delu posebno svojstvo naravnega čudeža. Kakor je trden ta kraški svet, tako hoče biti trdna zvestoba slovenskega na-, roda do presvetle vladarske hiše.
Želimo, da ponesete Vajini Veličanstvi, vračajoč se v prestolico, iz naših prelepih krajev najlepše spomine, in v ti nadeji Vama kličemo:
Bog živi kralja Viktorja Emanuela III.!
Živela kraljica Jelena!«
Kraljev avtomobil eo obkolile žene in dekleta v pestrih narodnih nošah in ga obsipale s cvetjem. Posebno lepo skupino so tvorile šolske deklice, tudi v narodni noši, pod vodstvom učiteljice gdč. Petaros, iz katere je stopila mala Miljana Kutin in je kraljici izročila šopek z nastopnimi besedami:
cVašc Veličanstvo pozdravlja mladina okolice, prinašaje Vašemu Veličanstvu šopek nežnih šmarnic, ki so tako bele kot naše pečice in tako čiste kot naša srca, katera vdanosti polna bijejo za Vaše Veličanstvo, videč v Vašem Veličanstvu svojo dobro in ljubečo materU
Vidno ginjena je kraljica poklicala deklico k sebi z besedami: «Dodji bliže mala, 4a te poljubim«. Deklica se je vspela na stopalo avtomobila in kraljica jo je poljubila. Ljudstvo je ta prizor pozdravilo z navdušenimi živio-klici.
Nato je sledil oficijelni sprejem v poslopju civilnega komisarijata. Pred poslopjem so bili orožniki v paradi in kraljevi kirasirji, vsa hiša je bila v zelenju. Prvi je pozdravil kralja posl. Lavrenčič s sledečimi besedami, katere je nato tudi prečital v italijanskem prevodu: « Veličanstvo!
V imenu prebivalstva tega okraja, katerega imam čast zastopati v rimskem parlamentu, Vas prav toplo pozdravljam in izražam naše najglobokeje spoštovanje in udanest do Vas in Vaše presvitle hiše. Zahvaljujem se Vam za izkazano nam milost, da ste nas posetili in s tem dokazali, da se interesirate za potrebe našega ljudstva. da Vam je dobrobit istega pri srcu.
Bodite zaščitnik tega Vašega dobrega in zvestega ljudstva.«
Nato se je posl. Lavrenčič obrnil proti kraljici in ji izrazil, da jo pozdravlja s posebnim veseljem, Jcot hčer junaškega bratskega črnogorskega naroda, v katere žilah se pretaka naša kri. Radi tega ravno od nje pričkuje naš narod pomoči in zaščite v vsakem oziru. Kraljica je nagovor z zanimanjem poslušala ter vprašala poslanca takoj nato, kako je z našim šolstvom v Pcp-stojni. Poslanec Lavrenčič jej je odgovoril, da imamo v Postojni slc-venske šole, da nam je po volji, da se v teh šodah poučuje v primernem obsegu italijanščina, da pa želimo, da te šole ostanejo slovenske. Opozoril je nato kraljico na naše žalostne šolske prilike in posebno na one v Istri, kjer je skoraj polovica naših šol zaprtih. Takoi se je kraljica obrnila do Mosconija za pojasnilo in je nato poklicala k sebi posl. Lavrenčiča, ter mu sporočila, da je tudi kralj za to, da se nam odpro vse šole; krivo, da se to ni še zgodilo, je dejstvo, da primanjkujejo učitelji. Generalni civilni komisar M (»coni da ji je izjavil, da se učitelji slobodno lahko vrnejo in da bodo vsi nameščeni. — Kralj je nato sprejel župane postojnskega okraja, ki so mu izročili spomenico. Vipavski župan Petro včič je izročil kraljici pozdrav vipavskih žena in deklet. Kraljica mu je odgovorila, naj poizdravi, ko pride domov, vse ženstvo in družine i ♦neka budu sigurne, da ću jima pomoći*.
Sledili so častniki postojnske posadke, bojevniki, občinski zastop mesta Poctojne, uradništvo, duhovščina in zastopniki trgovine in obrti. Kralj je vse prijazno sprejel, kraljica je tolmačila slovenske nagovore.
Koj nato so se visofci gostje z vsem spremstvom podali v postojnsko jamo, kjer je slavnostni odbor priredil čajovko. — Kralj, kraljica in ostalo spremstvo so se podpisali v spominski knjigi obiskovalcev jame.
Sledila je nato koavercacija^ Videli smo posebno poslanca Lavrenčiča večkrat v pogovoru s kraljem, kraljico in vojvodom D'Aosta. Pevski zbor «Postojna» je zapel mešane zbore «Nazaj v planinski raj* in «Domovini», ki sta na vse navzoče napravila velikanski vtis. Sam kralj ee je napram posL Lavrenčiču pohvalno izrazil o
petju ter se zanimal za pesnika in skladatelja. Ravno tako poiivabio te je izrazil o lepih narodnih nošah* Med razgovorom s številnimi udeleženci slavnosti je svirala izvrstna domaČa postojnska godba.
Kralj se je imel povrniti db 17 in 30 v Trst. Ob 18 uri ga je dvorni ceremonijar opozoril na pozno uro in kralj je dal znamenje za odhod. Kr. gosti so se povrnili v Trst po isti poti.
Povsod se je vršil sprejem mirno in v popolnem redu, le v Sežani je prišlo do precejšnjega incidenta, ki se je odigral koj po kraljevem prihodu. Godba je bila namreč zaigrala «Lepo našo domovino«, ki v naših krajih ni imela nikoli drugega značaja nego onega lepe pesmi. Neki Dalma-tinec pa se je smatral s to pesmijo provo-ciranega ter izzval napad na godbo in na Mahorčičevo gostilno. Na ljudstvo je skrajno neugodno uplivalo, da varnostna oblast ni tega preperčila ter nasprotno še odhajajoče napadalce prijazno pozdravila z ro-kovarjem. Sežanski civilni komisar je sicer vsled protesta vseh kraških županov izdal stroge varnostne naredbe, toda slavnostnega razpoloženja, ki je vladalo ob prihodu kralja, ni mogel vzpostaviti.
Irski zgledi
Irski narod je bil od nekdaj zgled za posnemanje vsem podrejenim narodom. Junaški odpor maloštevilnih katoliških Ircev proti mogočni protestantski in fevdalni Angliji je navdajal vse druge narode — male in velike — s čustvom globokega občudovanja napram temu neustrašnemu ljudstvu, ki ga stoletja brezobzirne socialne, gospodarske in narodne sužnosti niso mogla streti. Nobena angleška vlada ni mogla rešiti irskega vprašanja in se otresti te naineprijetnejše mere, ki je neusmiljeno tiščala na notranjo in zunanjo politiko mogočnega angleškega carstva skozi stoletja.
Irsko vprašanje je planilo v vsej svoji strahoti na dan po zaključku zadnje krvave vojne. Takoimenovane irske grozote so nam vsem še v živem spominu. Anglija se je pokrila v dobi teh grozot z blatom velike sramote. Ta sramota pa ne izvira iz dejstva, da je Lloyd Georgeva vlada poslala nad mali irski narod ogromno armado, ki ie vodila neusmiljeno borbo proti potlačenemu in svobodeželjnemu narodiču zelenega otoka. Angleška vlada je zagrešila na Irskem nekaj drugega. Angleška vlada je dala civilnemu prebivalstvu, kar ji ga je ostalo zvestega, proste roke, da lahko po svoji lastni spodbudi nastopa proti uporni republikanski armadi in proti vsem irskim patriotom sploh. Civilisti so obrazovali takoimenovane čete prostovoljcev, ki jih je vlada tajno zalagal?, z orožjem in raznimi drugimi vojnimi potrebščinami. To so bile organizacije, ki so bile zelo podobne poznejšim fašistov-skim organizacijam po Italiji. Uživale so tudi popolnoma enake predpravice kakor fašizem pri nas: med drugim so bile popolnoma neodgovorne za svoja dejanja in so imele proste roke v vsakem oziru.
V rokah redne angleške armade so bile te organizacije dragoceno sredstvo. Kraljeva angleška armada jih je rabila tam, kjer bi si bila sama s svojim neposrednim nastopom «omazala svojo viteško čast*. Vsled tega so se tem neodgovornim ban-dam poverile vse operacije, ki si jih vlada ni upala izvršiti, ker bi se jih bila morala sramovati. Te neodgovorne čete so pustošile in požigale irske domove, uničevale zadruge in druge gospodarske organizacije, napadale stare in mlade pripadnike junaškega irskega naroda in pobornike irske svobode. Ogromna večina vsega tega, kar smo bili tedaj vajeni imenovaLi z besedo «irske'grozote*, je bilo storjeno po teh od divjaškega patriotizma umetno prepojenih tolpah.
Angleška vlada si je zadovoljno mela roke, češ njeni prs^i, prsti angleških oblastev v Dublinu so čisti. Vendar pa so se londonski mogotci malce zaračunali. Dejanja so bili res naprtili neodgovornim patriotom, toda odgovornosti jim niso mogli naprtiti. Evropsko in ameriško javno mnenje je angleško sramoto na Irskem izpo-znalo in obsodilo. Simpatije za tlačeni irski narod so se množile, posploševale. V Angliji sami je nekatere kroge začelo biti sram, medtem ko so borci za irsko svobodo, naslanjajoč se na splošne simpatije, kazali v svojem odporu čezdalje večji pogum. Ko se je vzdignila nadnje najhujša burja, da jih pomete brez sledu kakor zavržene smeti, so postali idealni zgled za vse potlačene in ponižane narode širotm sveta, najidealnejši primer najčistejše ljubezni do svojega narodnega bistva in svojega rodu. Ni je bilo lepe lastnosti, ki bi je ne bili v splošnem občudovanju pripisovali irskemu mučeniku.
Tedaj je priilo, da je mogočni London ponudil Ircem mir. Irci ponudbe niso smeli odkloniti, ako niso hoteli, da bi jih ostali svet smatral za upornike radi upora. Sprejeli so pogajanja in proti koncu lanskega leta je bil sklenjen angieško-irski mir. Ircem so se deloma izpolnile njihove vekovne želje, njihova domovinaje postala svobodna, k angleški kroni jo veže le tenka nit angleSke državne skupnosti, tako da je slednjič postal ta mučeniški narod vendarle gospodar svoje lastne usode.
Angleško-irski spor rešen! Tako se is veselo odmevalo z vseh strani anglosaksonskega sveta. Irski narod sam se je globoko oddehnil. Dolgotrajna in neusmiljena gverilja z Angleži ga je bila izmozgala do kosti. Vsi narodi, predvsem tlačeni in ponižani, so hiteli Ircem čestitat, da ®o zmagali svojega vekovnega tlačitelja, da so si končno izvojevali samostojno življenje. Toda čim se je ta narod - ideal spustil na tla vsakodnevne stvarnosti, se je kmalu pokazalo, da ima poleg vzvišenih lastnosti.
vsled katerih ga je občudoval ves svet, tudi svoje slabe lastnosti. Idealen v eno-dušnem odporu proti tujcu-tlačitelju, je ta divni narod podlegel svojim slabim lastnostim in se razklal na dva sovražna si tabora. Irska kri se preliva dalje, državljanska vojna divja naprej. Razlika je le ta, da je ne preliva več Anglež, temveč v kruti bratomorni borbi Irci sami.
Angleški mogotci si lahko bcij kot ke-daj prej od veselja manejo roke. Lloyd George se je irskega vprašanja spretno odkrižal, ne da bi ga bil rešil. S svojo irsko politiko je razvnel domače strasti in razbil irsko slogo, ki je Anglija ni mogla omajati skozi stoletja. Česar ni zmogel meč angleškega imperializma v teku stoletij, bo zmogla notranja nesloga v deželi sami v par letih, ako se ta viteški narod ne povrne zopet na pot slogć in edinosti, s katero je tujcu uspešno kljuboval skozi stoletja.
Vsi narodi, posebno podrejeni, ki so občudovali junaško borbo Ircev proti Angliji in si jemali njihovo brezprimerno požrtvovalnost in ljubezen do lastnega rodu za zgled, pošiljajo temu mučeniškemu ljudstvu topla voščila, da bi ne postalo žrtev svojih lastnih slabosti, potem ko se je s svojimi lastnimi močmi iztrgalo iz krempljev nasilnega imperializma najmogočnejše države na svetu.
Pogled v stoletje
Bilo je pred sto leti. Po francoski revoluciji, po tej prvi zarji meščanske dobe, so Napoleonovi' orli preleteli Evropo1 od Gibraltarja de« Moskve. V tem skoro dvajsetletnem potopu krvi so se združile velike evropske sile, da vržejo ob tla Napoleonovo Francijo, In ko se jim je posrečilo zadeti V srce izčrpano cesarstvo, so: se zbrale evropske sile leta 1821. na dunajski kongres. Tam so v imenu pravice na novo razrezale Evropo kot hleb kruha. Tebi d'amo velik kos, ker si bil priden; ti dobiš miljon ljudi za doto; ti pa se zadovolji s skorjo, ker nam tako nič ne moreš, ker imaš le pravico, a ne oborožene moči. Znamenito dunajsko mirovno pogodbo so podpisale vse sile s slovesnim sdile-pom, da hočejo varovati nedotaknjen novi evropski politični red in zato sklenejo v miru živeti za vse večne čase.
Kot neslana šala se nam zdi ta težke slovesnosti polna mirovna pogodba- Polj-rko ljudbvlado so v imenu večnega miru tretjič razsekali. Ubcgo italijansko zemljo, to areno častihlepnih pustolovcev in tujih vojskovodij, so vnovič dali v zakup Habs-buržanov in raznih domačih in tujih vladarskih rodovin, ki s.o bile vse, razen sa-vojske, do mozga prežete z odporom proti stremljenju združiti italijanske pokrajine v enotno državo. Kraljevina Ilirija, celica, ki bi se bila mogla razviti v državo združenih Jugcslovenov, je bila že prej izbrisana z zemljevida. Na dunajskem kongresu so nesli k pokopu zadnje upanje, da pridemo Jugosloveni do lastne države.
Evropa je bila mirna — kot pokopališče. Sulice ruskih kozakov, avstrijski žandarji in trop fevdalnih vojsk je Čuval, da se ne zbudijo mrtveci', narodi, ki so jih bili pokopali diplomatje. Stara Evropa je zmagala, mlada, probujajoča se Evropa meščanske demokracije je bila za enkrat poražena.
Dva svetova sta se spopadla: svet fev-dalstva in mlado meščanstvo. Na dnu boja za politično premjoč sta valovila dva družabna tokova: Fevdalni razred, katerega najvidnejši predstavniki so> bile vladarske rodovine, svetno in cerkveno plemstvo; pro<ti njemu pa je šel tok mlade industrije, velike obrti in tudi kmetskih tlačanov. Te takrat napredne sile so se pripravljale, da iztrgajo dlržavo iz rok fevdalcev. Razbiti so hotele takrat že spačeni fevdalni družabni red, razbiti tesni okvir stanov, plemiških predpravic, celo družabno hijerarhijo. Francosko meščanstvo, ta zastavonoša kapitalistične dobe, je prvo pokazalo ljudstvom pot Dunajski kongres, sveta zaveza evropsfce fevdalne reakcije, je bil jez, ki naj bi ustavil poplavo mladega meščanstva. Toda zastonj so vse umetne zavore, zastonj vsi napori oborožene sile: Z železno zakonitostjo je klicala zemlja, je zahtevalo gospodarstvo, so klicala ljudstva po novi uredbi družbe. Revolucija v letu 1848. je prinesla prvo zmago novemu političnemu in družabnemu redu.
Če pogledamo na sodobno- Evropo in jo primerjamo z Evropo pred enim stoletjem, moremo ugotoviti mnogo enakih temeljnih potez. Kot pred sto leti so se v svetovni vojni v imenu človečnosti, pravice in svobode narodov združila ljudstva proti nasilniku. V imenu »tih načel so zmatfovalci osnuli novo «sveto zavezo», ki reže kruh in pravico narodomc In ravnotako kot pred stoletjem se glasi sodba mogočnih: Tebi kruh, tebi kamen, tebi zemljo vzamemo, tebi jo damo. Nova nasilja, nove bolestne amputacije narodov so se izvršile, nova, močnejša sovraštva je zanetila zmagovita ententa: in v isti sapi je slovesno oznanila zemlji in nebesom, da naj zavlada efeba večnega miru... V desnici ima ententa debelo vrv, na kateri vleče napol zadušene tlačene narode, v levici pa oljkino vejico, znanilko večnega miru. Te globoke zgodovinske hinavščine ni nihče-bolj zbičal kot Čičerin v zbadljivi noti, v kateri je zavrnil matermsktrskrb zaveznikov za geor-gijsko ljudstvo.
Glavna poteča sodobja je pa, da stojimo v prelomu dveb socialnih, gospodarskih in pel tičnih redov. Kakor sta se pred stoletjem spopadla fevdalizem in meščanski kapitalizem, tako si stojita danes nasproti razred meščanstva in proletariat. Ni dvoma, kdo bo zmagal. Zdrave Črne množice, ki so kljub vsem« zablodam polne idealizma, ki imajo v rokah zasnovo nove, pravičnejše
družbe, bodo zmagale. Toda te sile bodočnosti ne bodo zatrle le sedanjega družabnega reda, razbile bodo tudi posodo, v kateri je kapitalizem: prevrgle bodo cel politični red Evrope. «Sveta zaveza?>, sklenjena v Parizu, se bo razmrviia kol počen lonec. Nastal bo nov vrtinec, ki bo zmlel tvorbe pariških diplomatov; a iz tega: kaosa izidejo, upamo:, svobodni narodi
Kako se bo to zgodilo? V razvoju aH s prevratom? Za letom reakcije 1821 je prišlo leto revolucije 1848. Mcrda ne bo niti treba revolucije, da se družabni in politični red Evrope preobrazi. Morda bodo strašni biči lakote, brezposelnosti in revščine prisilili proletariat, da v dnevnem vztrajnem delu preobrazi lice Evrope. Če se pa to ne zgedi, se bo v notranjosti Evrope zbiral in gostil odpor tlačenih, ki bo lepega dne izbruhnil in raznesel politični in družabni red sodobja.
To veliko zgodovinsko resnico moramo imeti pred očmi tudi mi primorski Jugosloveni. Sicer izgubimo iz rok nit zgodovine in se do vratu utopimo v malem, drobnem delu; tako da bomo na dan sodbe presenečeni, zmedeni, brez smeri in cilja. Treba je Ie, da pravilno ocenjujemo ta tok zgodovine; skrajno nevarno bi bilo, čakati prekrižanih rok na socialno aH narodno odrešenje od tretjih činiteljev. Krepiti gospodarske sile našega ljudstva, napolniti ljudstvo z duhom nove, socialne dobe, pripravljati je na dni, ko bo vstopilo v novi politični red Evrope, — to je velika naloga našega pokolenja. Pri vsem tem pa ne smenuo utoniti v žalostni dobi, ki jo preživljamo, ampak s trdnim zaupanjem glej-« mo v zakone stoletia, ki sc približuje.
K.
ZaHaj jg FmsKa m\WKm
Protiruska politika francoske delegacijo v Genovi je bila predvsem odvisna od nasprotujočih si gospodarskih interesov, ki obstoje med francosko buržoazijo in ruskim proletariatom. Gospodarska politika pa povzročuje gotove politične položaje, ki igrajo istotako važno *iogo v mednarodni politiki. Taki strogo politični momenti so imeli velik vpliv tudi na politiko francoske delegacije v Genovi.
Možje, ki danes vladajo Francijo, so osebni sovražniki ruske revolucijc, ker &o strogo vezani na svojo politično preteklost. Današnji ministrski predsednik Poincare je bil ob izbruhu in tekom vse vojne predsednik francoske republike. On je bil velik prijatelj ruskega carizma in carja Nikolaja II., kateremu je obljubil Carigrad in dardanelski preliv. Poincare je vedno moralno in denarno podpiral ruske cari-stične emigrante in ne more kar tako spremeniti svojih nazorov.
Sedanji predsednik republike Millerand je bil ministrski predsednik za časa WrangIove avanture. On je uradno priznal Wranglovo vlado in podprl njegovo akcijo, kar je stalo Francijo kakih S00 miljo-nov frankov. Vsled tega je lahko razumljivo, da mu je sedaj nemogoče odreči se vse svoje dosedanje politike in ubrali ravno nasprotno pot.
Francoske vlade od vojne do danes so svojemu narodu vedno trdile, da bo Rusija plačala vse dolgove in zaostale obresti kakor tudi da bo Nemčija plačala vso vojno odškodnino. Lahko si torej predstavimo, kako bi popcJnoma padel vpliv nacionalističnega bloka, ako bi moral priznati, da je vse to neizvedljivo in da so bile vse te lepe nade le prazne sanje.
Francoski kapitalisti so imeli kot upniki ruske države in kot lastniki mnogih ruskih podjetij ne le velike dobičke, marveč tudi velik ugled in politični vpliv v ogromni slovanski državi in posredno ludi med vsemi Rusiji prijaznimi slovanskimi narodi. Ti francoski kapitalisti pa imajo Še vedno glavno besedo v pariškem parlamentu, v katerem ne sedi nič manj nego 130 miljonarjev, kar ni nič čudnega v deželi velikih in malih rentirjev.
Ti krogi so bili vedno v neštevilnih osebnih zvezah s propalo rusko buržoazijo, ki jim je šla uslužljivo na roko pr» njih kupčijah in podjetjih. Vsl-ad tega njih zveza in prijateljstvo z ruskimi protirevo-lucionarnimi generali, katere so v vsakem oziru podpirali. Od teh generalov so upali in upajo še sedaj, da zopet posade v sedlo njih stare prijatelje, rusko buržoazijo, ki bi jim na račun ruskega naroda poravnala dolgove in vse zaostale obresti ter jim zopet široko odprla vrata v — ruski raj.
Vse to so lastnosti, ki silno vplivajo na politično mišljenje vladajočih krogov v današnji Franciji in postavljajo njeno delegacijo v Genovi v položaj neizprosnega sovražnika ruske revolucije.
Dnevne vesti
Pometajte pred svojim pragom! *PiccoIo» govori v svojih razmišljanjih o kraljevem obisku, da je na naši strani advokatska vsiljivost preprečala sporazum in mirno sožitje med obema plemenoma. In lo si upa1 «Pic-colo» trditi v isti sapi, ko pripoveduje kako jc «dobri» slovenski župan v Podgori kralja prosil, da bi se tam zopet odprla slovenska šola! Mari mu je kak «advokat® šepetal na uho tc» naiprisrčnejšo kulturno željo ljudstva?! Ne! želje ljudstva izhajajo iz ljudstva samega, a naši voditelji so le tolmači njegove volje! Ce bi bili mogli, bi bili stotisočj našega ljudstva izrazili kralju enake želje in zahteve. Ce pa že «Piccolo» po vsej sili hoče razlikovati na naši strani med »advokatsko predrznostjo* in voljo ljudstva, češ, da so le voditelji nesprav-ljivi: potem pa moremo tudi mi pošteno odbrusiti, kako da je na njegovi strani! Poglejmo le na Gorteko. Furlansko ljudstvo jc miroljubno, ne pozna narodne mržnje in želi živeti s slovenskim ljudstvom v božjem miru! A kdo. je bil doslej tisti, ki je vse poizkušal, da bi tudij
V Trsta, dne 25. maj« 192*.
»EDINOST*
VircnlllL
.Nova h kro napisal
med to mirno ljudstvo vrgel plamenico narodnih bojev? To so bili in so izvestni prvaki s svojimi javnimi glasili! Pa tudi naše tržaško ljudstvo ni bilo razpoloženo za boje, ker je v svojem jedru dobrodušno. Še le neprestano hujskanje od zgoraj doli — kjer je tudi nekaj advokatov — in cd zdolaj po časopisih, ?e Je to ljudstvo razburilo, zapeljano od najdrznejših klevet na naše škodo. Še te dni je neki znani odvetnik v nekem listu zagrozil «scimio-fomr, če bi se drznili — klicati kralju «Živio». • V Istri sploh ni več slovanskih odvetnikov razen v Liburnji. Vendar bi ljudstvo tudi povsod tam, če bi moglo govoriti s kraljem, naglasilo istotako prvo svojo željo: vrnite nam našo šolo! — prav tako, kakor je govoril župan v Podgori. Prav gotovo je, da bi bilo toliko v Istri kolikor v Trstu danes razmerje med obema plemenema precej drugačno, če bi ne bilo tu zadnja leta »advokatske vsiljivosti^ na nasprotni nam strani in — pa «Pic-cola». Pometajte pred svojim pragom!
Kraljev odhod v Istro. Včeraj na vse zgodaj
1'e odplula eskadra vojnih ladij s kraljem, kra-jico, princezijnjo Jolando in njihovim spremstvom v Istro. Ustavila se bo najprej v Poreču, a nato v Puli. Prva je odplula vojna ladja «Conte di Cavour», nato «Andrea Doria», *Ehrillio» in končno «Dante Alighieri*.
Eskadra je priplula o Poreč ob 8.30. Po svečanem sprejemu in pozdravu kraljevih gostov je eskadra odplula ob 11 v Pulo.
Potovanja princezinje Jelene v Belgrad. Predsnočnjim se je vozila skozi Trst v «Orient-Expressu» princezinja Jelena, ki potuje v Belgrad, kjer se bo udeležila poroke svojega brata, kralja Aleksandra.
«PiccoIa» zapušča spomini V svoji torkovi številki — v članku pod naslovom zgodovina^, kjer piše svoje pripombe Jjevemu obisku na Goriškem — je «Piccolo» naslednjo apestrofo na naslov Ju-goslovenov v Julijski Krajini. «Kaj bi mogli pričakovati, če bi se bila vojna drugače končala? Kaj bi bili v Avstriji?!» — Ce prav razumemo to novo muziko < Piccola^, priznava sedaj, da se nam Slovanom v Avstriji ni dobro godilo. To je že res! Samo da je tržaškemu listu opešal spomin in se ne spominja več, kaj in kako je pisaril in trobil do včeraj! Nas Slovane je Avstrija favorizirala, z našo pomočjo da je zatirala Italijane, dajala jim je preobilico šel, omogočala jim je, da so mogli po-tvarjati iaiijanski značaj teh krajev itd. Z eno besedo: Slovani so imeli pod Avstrijo vse, kar jim je le srce poželelo! Kako hoče *Piccolo» svojo gornjo apestrofo spraviti v sklad z dosedanjimi, dovčerajšnjimi bajkami o dobrotah, ki so jih Slovani vživali v Avstriji?! Ali je «Piccolc» res tako drzen, da si zavestno čn brez sramu dovoljuje taka protislovja, ali pa ga zapušča spomin, da dar.es ne ve, kaj je včeraj pisal? No, najbližje resnici bomo menda, če rečemo, da so mu dogodki kaj neljubo zrasli črez glavo in da ne more
več zatajevati resnice!
Prosek. Prcseško-konloveljrika šolska mladina priredi danes v Četrtek 25. t. m. ob 17. uri v dvorani gosp. Starca na Prošeku šolsko veselico s sledečim sporedom: 1. Šumi zeleni gaj, (petje). 2. Ciciban in čebelica, (prizorček). 3. Noč ribiča Petra, (deklamacija). 4. Lonče-rez, (Šaljivi prizor). 5. Na j£oro (petje). 6. Šivilja Klara, (igra v treh dejanjih).
V nedeljo vsi v Štorje! Prihodnjo nedeljo 28. t. m. se bo vršila v Šforjah pri Sežani velika narodna veselica na korist slovenskega šolskega društva v Trstu in na katero opozarjamo vse rodoljube iz bližnjih krajev. Razen domačega društva, ki je eno najbolj delavnih na krasu, nastopijo še tri druga društva. Ka-ker večina naših pevskih društev se tudi naše bori z neznanskimi težavami in zato je naravnost največje pohvale vredno, da kljub vsem težavam in zaprekam tako lepo napreduje in prireja veselice, ki so v čast domači vasi. naši stvari sploh in ▼ korist naši zatirani mladini. Rodoljubi! Vaša dolžnost je, da se te pomladanske prireditve vrlih Štorcev vdele-žile v kar največjem številu.
Dobrodelni odbor slovenskih žena v Trstu priredi v soboto 27. t. m. ob 18. uri v prostorih ♦ Delavskega kensumnega društva« pri Sv. Jakobu otroško veselico s sledečim sporedom: 1. Deklamacija; 2. Petje: Zupančič: »Božji volek^, Logar: «Jezdec>\ Zupančič: < Ciciban ciciiuj»; 3. Go«li: Tarantclia za gesli s sprem-Ijevanejm glasovirja; 4. Igra: Ribičič: «Vraže», mladinska igra v treh dejanjih. Sedeži z vstopnino vred prve tri vrste L 5, druge tri vrste L 4, ostali sedeži po L 3. Otrocii plačajo eno liro manj. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Ker je čisti dobiček namenjen naši revni deci, se prosi mnogoštevilne udeležbe.
Zahvala. Odbor « šentjakobske Čitalnico* se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem članom dramatičnega odseka, kakor tudi vsem pevccm in pevkam, kateri so z vso vstrafnostjo in požrtvovalnostjo zahajali k vajam, kljub j temu da so bile razne ovire na potu, posebno pa pežig društvenega odra. Da nagradi ves ta! trud in požrtvovalnost, je odbor napel vse sile' do skrajnosti in se mu je tudi posrečilo, da je s pomočjo <'Delavskega konsumnega društva* m s prostovoljnimi prispevki vzpostavil oder| in s tem omogočil ne samo, da pokaže uspehe svojega truda, aanpak omogočil tudi drugim napredek na dramatičnem polju. Posebno se
zahvaljuje odbor domačemu pevskemu društvu
«Ilirija*, katero je rade volje dalo na razpolago nekaj najboljših svojih moči.
Odbor «Šentjakobske Čitalnice*.
Iz triaSkega življenja
Odmevi požara v ulici della Tesa. O požaru ki je izburhnil kakor znano, v pondeljek zvečer v skladišču sena Pasquale Ciccarelli v ulici della Tesa št. 7, smo izvedeli Se naslednje:
Vzroki silnega požara, ki je povzročil okoli 20.000 lir škode, so se razjasnili: ogenj so zanetili tatovi, bodisi iz neprevidnosti ali pa iz zlobnostL	__ -
Automobilska nesreča. Včeraj ponoči okoli 2. ure so pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico železniškega uradnika Vincenca Rebeca, starega 22 let, iz Gorjanskega. Uradnik je prišel pod avtomobil na cesti, ki vodi na Gorjan-sko. Pri tem se je težko poškodoval.
Kako se je končalo sporeka&je med dvema mornarjema. Pred včerajšnjim zjutraj je prišlo na krovu torpetJov.ke «Ippolito Nievo* do hudega sporekanja med mornarjem Ferdinandom Vignolijem in njegovim tovarišem De Martini jem.
— Sedaj sva v službi: nočem delati nemira. Toda ko bova v mestu, bom že poravnal s teboj račun — je dejal De Martini svojemu nasprotniku.
De Martini je šel zvečer okoli 10. ure po ulici Carlo Ghega. Tedaj je naletel na Vignoli-ja. Med mornarjema je nastalo sporekanje, ki se je končalo s tem, da je povlekel De Mar-
udelefijo v petek fočtio ob 8. url zvečer generalne Taje,	Odbor.
«Tržaiko podporno is bralno društvo* vabi svoje člane na 42. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 28. maja t. h ob 10. uri zjutraj v društvenih prostorih ulica Torre bianca 39.
Slov. Marijana družba v Rojanu priredi danes popoldne ob 5. uri v svojem domu (Vicolo delle Rose 13) veselico, katere čisti dobičsk je namenjen letošnjim prvoobhajancem slov. ljudske šole v Rojanu. Uprizori se drama v 4 dejanjih: «Goslarica naše ljube Gospe» ter burka v enem dejanju: «Brez zajutrka<>. Udeleženci so naprošeni, da prispevajo k temu blagemu namenu z 1 liro (mesto vstopnine) in 50 cent. (za sedeže).
Pevski zbor «Učiteljske zveze«. Dne 27. t. m. ob 16. uri bo pri Sv. Jakobu v šoli vaja za vse, ki so sodelovali v Gorici in so navedeni v okrožnici, kakor tudi za novo prijavljene. Prost dan naj si vsak sam izposluje, sklicujoč se na zvezinega predsednika, ki je dobil tozadevno dovoljenje od višje oblasti. Prenočišča se preskrbe vsem, ki jih po poslani «izjavi» potrebujejo. Kdor še ni odposlal izjave, naj to nemudoma izvrši.	Vodstvo.
Organizacija oskrbnic vojnih sirot ima svojo sejo v soboto, 27. t. m. ob 16 in pol v navadnih prostorih.	Predsednica.
Vesti » Goriškega
tini iz nožnice bodalo in ga zasadil nasprotni ku v prsa. Na ranjenčevo vpitju so orožniki in aretirali ranilca. Vignola je bil odpeljan v težkem stanju v mestno bolnišnico. De Martini ni hotel povedati, zakaj je ranii tovariša, poslednji pa ni bil še zaslišan glede te zadeve.
Na noben način ni hotel povedati, kdo ga je ranil. Včeraj zjutraj okoli 5. ure se je pojavil na rešilni postaji Libero Rccco, star 29 let, stanujoč v ulici dei Porta št. 377. Bil je močno vinjen in ranjen s kroglo od samokresa v lice. Ko je dobil ranjenec prvo pomoč, so ga odpeljali v mestno bolnišnico. Tam ga je zaslišal j neki policijski agent. Ranjenec ni hotel na noben način povedati, kdo ga je raniL Tudi ni hotel povedati, kje je bil ranjen in iz kakšnih vzrokov. Policija preiskuje to zadevo.
Skrivnostna tatvina. V pondeljek zjutraj se je pojavil na policiji neki gospod, ki stanuje v ulici Geppa št. 9, in povedal službujočemu komisarju, da so vdrli tatovi dan preje v njegovo stanovanje in se polastili nekaj zlatenme, perila denarja itd. v skupni vrednosti 40.000 lir. Kmalu po ovadbi je šlo nekaj policijskih agentov v stanovanje goriomenjenega gospoda, da izvršijo preiskavo. Pri tej priliki niso našli najmanjše sledi, ki bi pričala o tatovih. Zakaj gre torej? Ravno to vprašanje rešuje policija. ;
DruStven« vesti
♦ «Šentjakcbska Čitalnica« ponovi v nedeljo dne 28. t. m. na splošno željo občinstva burno pozdravljeno opereto «Čevljar baron» v dvorani DKD pri Sv. Jakobu točno ob 15. in pol uri, da tako omogoči tudi občinstvu z dežele nekaj umetniškega užitka. Sodelujejo pomnoženi orkester «Panme» najboljši šentjakobski pevci ter nekoliko naših izbranih igralcev. Ker je to zadtaja ponovitev te zabavne operete, se slavno občinstvo opotzarja še enkrat, da ne zamudi prilike in pohiti v nedeljo v dvorano DKD pri Sv. Jakobu. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Tržaška Sokolska župa sklicuje vse načelnike in voditelje na skupne vaje. v nedeljo, 28. t. m. v Prvačino (Sokolski dom).
Pevsko društvo »Kolo«. Danes pevska vaja v navadnih prostorih ob 10. uri pred p.
Slov. akad. fer. društvo «Balkan». Po sklepu zadinjega sestanka se današnji sestanek n e vrši. Ravnotako odpade odborova seja. Ne moremo se udeležiti vrtne veselice pri Sv. M. Magdaleni, ker je prenešna na nedeljo 28. t. m. ob 16. Prihodnji sestanek kakor običajno v četrtek.	Tajnik.
M. D. P. — Sv. Jakob priredi z Magdalen-sko «Prcxsveto» danes — v četrtek — pol-dnevni pešizlet v Drago. Shajališče šentjakobskih ovarišev točno ob 13 pri šentjakobski cerkvi. Poživlja se vse članstvo, da se tega izleta udeleži. Za zabavo med' potjo in v Dragi je preskrbljeno. Vabljeni so vsi društveni prijatelji, ki imajo lepo priliko preživeti lep popoldan v krogu vesele mladine. Ker se pričakuje večje udeležbe, prosimo tovariše, da se vestno drže navodil izvoljenih rediteljev. Tovariši, točnosti	Tajništvo.
M. D. P. Magdalena. Prireditev katera bi se morala vršiti dne 25. t. m., se bo vršila nepreklicno v nedeljo 28. t. m. ob 4. uri pop. na vrtu Konsumnega društva na Kolonkovcu. Kakor je bilo že javljeno« je določena polovica čistega dobička Dijaški Matici. V ta spomin dobi dama z največ razglednicami krasno per-gamerbo s podpisi pripravljalnega odbora Dijaške Matice. Ker je to prva prireditev v ta namen, se nadejamo od občinstva, da se je v čim večjem številu udeleži.	Odbor.
»šentjakobska Čitalnica* poživlja vse one, ki sodelujejo pri «čevijarju baronu*, da sc
Kralj v Gorici. V pondeljek dne 22. t. m. je prišel »kralj v Gorico, ki je bila za to priliko okinčana z zastavami in mnogoštevilnimi, zares okusnimi slavoloki od južnega kolodvora prihiteli po celcm tekališču pa do Travnika. Koj po ie bili**' ur* se	Popeljala kraljeva dvojica s
spremstvom na avtomobilih, ki so se počasi pomikali med špalrrjem vojaštva in ljudstva na Travnik. Koj ko je stopil kralj v mesto, ga je pozdravil župan Boane z izbranimi besedami. Ko se je pripeljal kralj med pozdravi množice na Travnik, je sprejel v prvi vrsti senatorja Bcmbig_a, nato poslanca Podgornika in Lavrenčiča, nadškofa Sedeja in druge, med temi slovenske župane iz okrajev, jki jih ne bomo po sebej naštevali. Dalje so bili predstavljeni voditelji raznih šol in društev ter drugih korpo-racij. Med tem so se morali pokazati tudi na • baVionu zbranemu občinstvu. Kraljici Jeleni se je predstavil tudi neki Selič iz Grgarja, star 78 let, ki je bil skozi 14 let vrtnar kralja Nikole in ga je kraljica takoj spoznala in pozdrarvila z besedami: «Ali ste še živi?» Spominjala se ga je še izza svojih dekliških le:L Nato se je pedal kralj v mestno hišo, kjer mu je bil predstavljen občinski svet. Od tam se je podal kralj v Podgoro in sicer k spomeniku na Kalvariji. Tu ga je pozdravil podgorski župan gosp. Dominko v italijanščini, kraljico pa v slovenščini, ki je takoj pričela z g. županom prav domač in prijazen pogovor, iki ga je nadaljevala s par hipi presledka skoraj ves čas, kar se je mudila ob spomeniku. Zanimala se je za vse, poslušala je vse. To priliko je gosp. župan tudi vporabil, da je omenil kraljici žalostno dejstvo, da Slovenci nimamo srednjih šol v Gorici in moramo svoje otroke šolati v inozemstvu. To je kraljica vzela z začudenjem na znanje rekoč: «Javiti ču ministru!* Ob tej priliki je kraljica dejala g. županu sledeče besede: «Prcsim Vas, da javite vašemu ljudstva, da jaz jako spoštujem in ljubim ta narod in se čutim vedno kot Slovanka.»
Iz Podgore se je podal kralj na športni trg, kjer so se vršile tekme. Nato se je kralj zopet odpeljal proti Trstu. Kot poročajo, so v Mirnu pozdravljah kralja in kraljico z živijo klici. Zvečer se je vršila v Gorici razsvetljava, ki je bila precej lepa in prisrčna.
Poslancema dr. Podgorniku in Lavrenčiču je kralj omenil, da so ga med potoma pozdravljali z »živijo«, kar ga spominja na Črnogoro. Zopet je vprašal kralj, če je med našim in sr-bohrvasskim jezikom velika podobnost, nakar sta poslanca odgovorila, da tako velika, da se navadni ljudje lahko sporazumejo med seboj. Kralj je omenil, da je med nekaterimi laškimi narečji razlika precejšnja. Nato je kralj zopet omenil po vojno vzpostavitev in degal, da se je med potoma prepričal, da delo na deželi počasi napreduje. Po par besedah o vročini so omenili; tudi: zadevo naših kulturelnih in drugih pravic, nakar je dal kralj zagotovilo: »V Italiji se ne sme nikomur goditi krivica«. — Kraljica je nato govorila v srbohrvaščini in dejala poslancema naj sporočita ljudstvu zahvalo za prisrčni sprejem.
Županska zveza je bila sklenila, da goriški župani ne gredo k sprejemu kralja v Trst, ki je izven mej dežele, ampak v Gorico. Res se župani; (par ifejem!) niso udeležili sprejema v Trstu, peč pa so prihiteli v Gorico. Tu pa so odklonili župane postojnskega in senožeškega okraja, češ, da se s tem prevrže prvotni red, da ni časa itd. Tega dejstva ni moglo spremeniti niti posredovanje naših poslancev ne predsednika županske zveze, kakor tudi ne pov-darjanje, da more tak način slabo vplivati ne samo na župane. Odgovor je bil, da bodo župani predstavljeni v Senožečah in Postojni. Zastonj je v tej zadevi posredoval tudi dr. Pettarin. Bilo je to gotovo malo maščevanje, ker župani niso prišli v Trst. Županska zveza bo morala na ta ali oni način drugače posve- i titi v to zadevo. Da ni prišlo do škandala, se:
imajo gospodie Zahvaliti samo obzirnosti in spoštovanju, ki ga inra naše disciplinirano ljudstvo do kralja m predstavnika države.
Nabrežina. Dramatični odsek javne ljudske knjižnice v Nabrežini vprizori v nedeljo 28. maja t. 1. na dvorišču kavarne v Nabrežini burko v štirih dejanjih « Vražja misel». Začetek točno ob 17. uri Med dejanji bo sviralo god-beno društvo iz Nabrežine.
Poljubin. Izobraževalno društvo v Poijubinju priredi dne 28. maja t. 1. igro <;Krivoprišežnik». K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Sežana. Prihodnjo soboto 27. t. m. in v nedeljo 28. t. m. bodo gostovali pri nas ruski umetniki, ki so priredili letošnjo pomlad širom. naše dežele celo vrsto krasno uspelih prireditev. Zanimanje za te prireditve, ki se bodo vršile v dvorani gosp. Šmuca, je velikansko v Sežani in po okolici. Vstopnice so v predpro-daji v trgovini gosp. Štolfe.
Mlečni trg v Trstu
V zadnjem «Gospodarskem listu» daje g. ing. Podgornik koristne nasvete glede povzdige govedoreje. Govedoreja, se da gotovo dvigniti z nasvetovanimi živinorejskimi zadrugami, s pravilno odbiro plemenske živine, dobrimi pašniki, umetnimi travniki, pravilnim krmljenjem1 itd. Važno vprašanje, če ne najvažnejše, pa je prodaja predmetov, ki nam jih nudi govedoreja, predvsem prodaja mleka in sira. V naslednjem naj se nekolika dotaknem predvsem prodaje mleka na tržaškem trgu.
Na splošno imajo govedoreje! največji dobiček tedaj, ako oddajo vse sveže mleko neposredno konsumu. To je v prvi vrsti mogoče v bližini večjih mest v Julijski krajini posebno v bližini Trsta. Razne mlekarice, ki nosijo sveže mleko po hišah in imajo stare odjemalce, zelo dobro« izhajajo. Težje je za one, ki si hočejo šele pridobiti odjemalcev. Enako stališče imajo tudi mlekarske zadruge. One zadruge, ki so obstajale pred vojno in imajo vse stroje, ki so potrebni za mlekarski obrat — predvsem pasterizatorje in hladilnike — ter izvežbanega mlekarja in stare odjemalce — kavarne, hotele, bolnišnice, ječe itd. gotovo dobro obratujejo. Vendar se morajo tudi te zadružne mlekarne boriti z raznimi mlečnimi krizami, ki nastajajo vsako toliko časa in celo v zimskem času, ko bi človek mislil, da se proda poljubna količina mleka.
Mnogo večje težave imajo one zadružne mlekarne, ki so nastale po vojni. Teh je sicer zelo malo — ni jih toliko kot prstov na eni roki — a bi se njihovo število pri ugodnih predpogojih gotovo dvignilo. Nove zadružne mlekarne morajo predvsem i-skati odjemalce za mleko; teh pa ni mogoče tako lahko nafti. Kavarno imajo svoje stare zalagatelje. Poleg tega je kon-sum v kavarnah in povsod mnogo manjši kot je bil, ker je tudi tu odločujočega vpliva gospodarska kriza in brezposelnost. Mnogi, in tudi kavarne, «i pomagajo s kondenziranim mlekom, katero tako razredčijo, da je naravnost sramotno. Brez-primeren škandal'je, da popijemo toliko vode pod imenom mleka, ko je dovolj dobrega in svežega mleka. Poleg tega pazi tržaška občina premalo na kakovost mleka. Ako bi bilo to nadziranje pogostejše in temeljitejše, bi gotovo zadružne mlekarne mogle prodati svoje mleko, ker bi tržni nadzorniki zlili v kanale precej mleka. To se pa žalibog ne godi in vsled tega so slučaji zelo gosti, da se pokvari pristno mleko od zadrug, a mlečna voda gre v denar. , _
Gotovo je, da se proda mnogokrat vse mleko, ki pride na trg in kdor je videl naval na mleko v dneh, ko se pečejo velikonočne potice, je bil gotovo prepričan, da bi se ga prodalo še toliko, ako bi le bilo na razpolago. Letos so se plačale na trgu cene nad 2.— in celo 2.50 L po litru. Popolnoma drugačna slika je tedaj, ko se jedo ostanki velikonočnih potic. Vsled začetka pomladanske krme pride na trg mnogo več mleka in letos se je prodajalo mleko 4 dni po Vel. noči za več kot 50 % nižje kot prej. Zadrugam je ostalo mnogo mleka, ki se je pokvarilo.
Mlečne krize so posledica neorganizirane razprodaje mleka. To organizacijo pa je nujno izvesti, ker grozi nevarnost, da izpodrine mleko iz starih pokrajin kraljestva vse domače mleko. V istem času, ko je bila v Trstu dnevna cena mleku po 1.80 L po litru, je ponujala mlekarna iz
Sorisine (Cremona) mleko po taki cenf^ da bi se moglo razprodajati na dro&no po1 1.20 L. Ako bi se dobila tvrdka, ki bi ho-J tela in mogla organizirati razprodajo po-« nujanega mleka, bi bil s tem zadan vscn» proizvajalcem in trgovcem mleka, pa tudi^ vsem tukajšnjim mlekarskim zadrugam, udarec, od katerega bi se ne opomogli ta-v ko kmalu. Verjetno pa je, da se bo dobila \ taka tvrdka in to so Delavske zadruge (Cooperative operaie). Delavske zadruge so že javile, da mislijo organizirati razprodajo mleka. One so predvsem konsumna organizacija, ki bodo gotovo ščitile enostransko konsumenta in dobivale mleko od tam, kjer ga bodo dobile najbolj po ceni. Gotovo je, da bo sveže mleko iz Sorisine bolj odgovarjalo podrobni razprodaji, ker bo isto pasterizirano in shlajeno na nizko stopinjo. V Trst se bo prevažalo v hladilnih vagonih, in gotovo jc, da SJ bodo upoštevali vsi mlekarski zdravstveni predpisi.
Mogoče je tudi, da bo sčasoma igralo na tržaškem trgu precejšnjo vlogo mleko iz Jugoslavije, predvsem iz Slovenije. V„ Ljubljani se že misli na akcijo za izvoz mleka v Trst; Gospodarska Zveza v Ljubljani si je že nabavila 5 hladilnih vagonov. Ti vagoni so sicer namenjeni predvsem za prevoz mesa, a skoro gotovo je, da bo Gospodarska Zveza prisiljena prevažati tudi mleko, ker na to silijo njene članice, zadružne mlekarne, katerih ima že 18, Vzrok poskusom izvoz- mleka iz Jugoslavije v Trst je tamkajšnja nizka cena mleku in visoki tečaji lire. Kar se tiče uvoza mleka iz Jugoslavije, bodo morali naši poslanci na vsak način doseči pri vladi, da se uvoz prepove, vsaj za toliko časa, dokler je dovolj mleka v Julijski Krajini sami. Dovolj mleka bo pa čisto gotovO vedno, posebno ker bo tvorilo mleko enega najvažnejših prihodkov širokih mas kmetskega življa
Na vsak način pa grozi nevarnost iz starih pokrajin kraljestva. Kako tukaj od* pomoči? Organizacija prodaje mleka v velikem mestu ni vprašanje cd danes dc jutri, temveč plod dolgotrajnega dela. lz< vrši naj to nalogo n "Iz zadružništvo. V ta namen naj se stvori konscrcij vseh zadružnih mlekarn, katerega sestav bo začasne rahel, a se bo tekom svojega življenja kom solidiral. Pri začetku obdrži vsaka izmeč članic konsorcija vse svoje odjemalce in jih zalaga kot sedaj. Centralna mlekarna s svojo stavbo in vsemi mlekarskimi in sL rarskimi stroji bo imela predvsem nalogd prečistiti mleko za konsum, biti zalog«* mleka in izrabljati preostanke mleka, ki se ni moglo prodati na trgu. Preostanki bi se izrabljali za maslo ali sir, ali pa sama sir. Podrobnosti naj uredi konsorcij. Sčasoma bi postala centralna mlekarna edina odjemalka podeželskega mleka, ki bi imela po mestu svoje podružnice in bi zalagala kavarne, bolnišnice itd. Mlekarna, oziroma konsorcij bo gotovo uspeval, samo ako bo imel sposobnega ravnatelja in mlekarja.
Najvažnejše vprašanje pri vsem tem je vprašanje obratnega kapitala. Gotovo se bo dalo tudi to vprašanje rešiti, seveda ne samo z apeliranjem na požrtvovalnost članic konsorcija. Za potrebno stavbo in stroje bo potreben precejšen investicijski kapital, a upati moremo>, da bo Šlo v tem oziru kolikor toliko tudi tržaško mesto na roko in da smemo računati tudi na podporo od države ali drugega zavoda, ki ima namen podpirati zadružna podjetja.
Da pridemo glede konsorcija čimprej na zeleno vejo — stvar je bolj nujna, kot izgleda na prvi pogled — naj vsi oni, katerih se to vprašanje tiče, predvrom pa zadružne mlekarne resno premislijo in pretehtajo ter pripravijo morebitne predloge, ker je neobhodno potrebno, da čim«, prej beseda postane meso.	Rusija.
("Go?*p. list ).
"	DAROVI	~
Dijaškemu podpornemu društvu v Trst a»
darujejo mesto venca na grob pok. Antonu Zerjalu po 5 L: gg. Peternel Peter, H. Schmidt, Emest Hočevar, Narobe, Sirca, Iv. Millonig, Devkleva, 2erjal; po 10 L: Žigon, N. N. (ime nečitljivo), skupaj 60 lir na blok št. 2.
NarečaSte in širite EDINOST"
»J«
PODLISTEK
l S, TURGENJEV:
RUDIN
(Iz ruščine prevedel Ivaa Vouk.)
0)
V	I. w
Bilo je tiho poletno jutro. Solnce je stalo že precej visoko na čistem nebu, toda polja to še blestela v rosi; iz ravnokar se prebudivših dolin je vela vonjava svežost, a v Se vlažnem, nešumnem gozdu so veselo prepevale zgodnje ptičke. Na vrhu strmega hoima, ki je bil od vrha do tal pokrit z ržjo v polnem cvetu, je p tal a majhna vasica. Proti tej vasici je korakala po ozki kolovozni poti mlada ženska v beli museiinasti obleki, z okroglim slamnikom na glavi in s solnčnikom v roki. V gotovi razdalji ji je sledil sluga.
f Ni se ji posebno mudilo; oči vidno se Je nagajala z izprehodom. Vsenaokrog nje so begali po visoki, zibajoči se rži z mehkim šele-s tem dolgi valovi, ki so se prelivali v srebrno-tejenih in rdečkastih gubah; v višavi so žvr-gđleli škrjančki. Mlada ženska je prihajala iz svojega lastnega seia, ki je bilo oddaljeno komaj vrsto od vasice, kamor je bila name-»jena; imenovali so jo Aleksandro Pavlovno Lipino. Bila je vdova brez otrok in precej padata. Živela je * svojim bratom, upokojenim itaĐn:m ritmojstrom Sergejem Pavličem Vo-
lincevian. Ta je bil samec in je upravljal njeno premoženje.
Aleksandra Pavlovna je prispela do vasice, se ustavila pri prvi koči, ki je bila napol razpadla in zelo nizka. Pozvala je služabnika in mu velela, naj stopi v kočo in naj vpraša, kako je z zdravjem gospodinje. Vrnil se je takoj v spremstvu postarnega, betežnega muzika z belo brado.
—	No, kako je? — je vprašala Aleksandra Pavlovna.
—	Še Živi... — je spregovoril starec.
Ali smem notri?
—	čemu ne? Kajpak da smete.
Aleksandra Pavlovna je stopila v kočo.
Notri je bik> tesno, zatohlo, zakajeno... Nekdo se je zgenil in zastokal na zapečku. Aleksandra Pavlovna se je ozrla in zagledala v polmraku rumeno, gobasto glavo starke, ki je bila zvezana s kariranim prtom. Do prsi jo je pokrivala težka kmetska suknja, dihala je težko in s težavo razprostrla nekoliko svoje koščene rok«.
Aleksandra Pavlovna se je. približala starki in se dotaknila 9 prsti njenega čela... žarelo je cd vročice.
—	Kako se počutiš, Matrjona? — je vprašala ter se sklonila nad iežiftčem.
—	Oh — oh! — je zastokala starka ter se zagledala v Alaksandro Pavlovna. — Slabo, slabo, draga moja! Prišla je smrtna urica, ljuba moja!
—	Bog je usmiljen, Matrjona: morda se ie popravil. Ali si vzela zdravilo^ ki sem ti ga
poslala?
Starka je bridko zastokala in ni odgovorila. PreslUala jc vpraianje.
—	Zaužila ga Je, — je £zpregovoril starec, ki se je bil ustavi) pri vratih.
Aleksandra Pasovna s« je obrnila k njemu.
—	Ali ni razen tebe nobenega pri njej? — je vprašala.
—	Je tu dekle — njena* vnukinja, pa ie vedno proč. Ne more obsede ti na mestu: zelo je vihrava. Se za to ie prelena, da bi podala starki kozarec vode. Jaz pa sem sam star; kaj naj napravim!
—	Ali je ne bi prepeljali k meni, t bolnu šnico?
—	Ne! čemu v bolnišnico? Saj bo tako umrla. Dovolj časa je živela; videti je, da Bog iako hoče. Ne pojele veS is zapećka. Kako bi mogla v bolnišnico! Predao bi jo dvignili, bi izdihnila.
—	Oh, — je zastokala bolnica: — dobra gospa, ne zapusti moje sirotice; naša gospoda je daleč, a ti...
Starka je umolknila. Govorila je preko tvojih moči.
—	Ne vznemirjaj se, — je izpregovorila Aleksandra Paviovnta: — vse bo prav. Ce ti diši, le izp5»* Ali nimate aamovara? — je pristavila fa pogledala starca.
—	Samo var? Ne, nimamo samovarja, lahko ga pa dobimo.
—Torej dobi ga, pozneje paSljem že svojega.
In ukazi vnučki, da s« ne oddalji od bolnice. Reci ji, da je to grdo.
Starec ni nič odgovoril ter sprejel z obema
rokama zavoj čaja in sladkorja.
—	Torej zbogom, Matrjona! — je rekla Aleksandra Pavlovna: — pridem še k tebi. Ne obupaj, ampak pridno jemlji zdravilo___
Starka je dvignila glavo in se iztegnila proti Aleksandri ravIovnL
—	Daj mi ročko, gospa, — je zašepetala.
Aleksandra ji ni dala roke, ampak s 2 je
sklonita in jo poljubila na čelo.
—	Pazi, — je rekla starcu pri vratih: dajajte jž redno zdravilo, kakor je napisano. In čaja..
Starec ni tudi topot ničesar odgovoril, ampak se samo poklonil.
Olajšano je vzdihnlla Aleksandra Pavlovna, ko se je znašla zopet v svežem zraku. Razpela je sofočnik in hotela naravnost domov, ko je izza ogla koče nenadoma privozil mimo na nizkem koleslju Človek tridesetih let v starem površniku iz sivega kolonialnega sukna in v ravno taki kapi. Ko je zagledal Aleksandro Pavlovno, je takoj ustavil konja in se obrnil k njej. Njegovo obličje brez rdečic, z majhnimi, svetlosrvimi očesci in svetlobarvnimi brki se je podajalo barvi njegovega oblačila.
—	Pozdravljeni1, — je ipregovoril z lenim nasmeškom: — Kaj pa delate pravzaprav tu, če smem vedeti?
—	Obiskala sem bolnico... Odkod pa vi, Mihajlo Mihajlovič?
člorvek z imenom Mihajlo Mihajlovič jo je pogledal v oči in se ponovno nasmehnil. . — To je lepo cd vas, — je nadaljeval: — da obiskujete bolnico; toda meni se zdi, da bi bilo bolje, če bi jo prepeljali v bolnišnico.
I — Tako je slaba, da jc ni mogoče zge-' niti.
—	Torej nameravate odpraviti svojo bolni, šnico?
■— Odpraviti? Čemu neki!
—	No tako.
—	Kakšna čudna misel! Kako vam prihaja kaj takega na um?
Saj neprestano občujete z Lasunsko in kolikor se zdi, ste vi pod njenim vplivom. Zakaj po njenih besedah so vse bolnčšnice in vsa učilišča samo neumnosti, nepotrebne iznajdbe. Dobrodelnost, da mora biti osebna, prosveta istotako: to vse mora biti stvar duše... tako nekako se mi zdi, se ona izrazu je. Rad bi vedel, čemu ona takšne neslanosti kvasi?
Aleksandra Pavlovna se je zasmejala.
—	Darja Mihajlovna je razumna ženska, jaz jo imam zelo rada in jo spoštujem, toda tudi ona lahko pogreši, sicer pa ne verjamem vsakž njeni besedi.
—	In prav imate, — je rekel Mihajlo Mihajlovič, ne da bi stopit s kolesja: — zakaj ona sama ne verjame popolnoma svojim besedam. In meni je zelo všeč, da sem vas srečal.
—	Kako je to mogoče?
—	Nenavadno vprašanje! Kakor da ml ne bi bilo zelo prijetno, kadarkoli vas srečami Danes ste tako sveži in mili, baš kakor današnje jutro.
Aleksandrova Pavlovna se je vnovič zasme-« jala.
—	čemu se smejete %
(Dalje.)
Stran IV.
»EDINOST«
* Trstu, dne 25. maja 1922,
Književnost m umetnost
-^Slovenske zapovedi« so fczšle. Izdal in za-fcožil jih t® Jezikovni krožek «Odvada» v Tr-$»tu {Chiarbola zg. 11). Komad stane 20 sto-Jtink V Trstu se dobe pri J. Stoki m lobakar-taah, v Gorici pa v knjigarni KTD. Vsak Slovenec jih mora unetif
Alojz šonc ima v zbirki pesem «Izkušnja» za Aplo glas in brenčeči zbor. Zbirko, ki bo našim zborom v tej muzikalni suši dobrodošla, moremo kar najtopleje priporočiti, ker bo gotovo 'zadovoljila vse.
Petnajst z borovih pesmi. (Izd. in zal. Gl. M.
/V Trstu.
Ljubljansko «J utro* od 23. aprila je priobčilo điaslednjo oceno omenjenega dela naših skladateljev Sonca in Mirka:
Viktor Sonc ima v tej zbirki 6 okusno prirejenih narodnih pesmi, ki so vse, razen morda brenčečega preludija k prvi, <Kar si, zdaj boš ostala», pravilno harmonizirane, to je, zvišana jim je učinkovitost, toda s sredstvi, ne s perverzno modernimi efekti, kakor to dela često Dobrooič, ki se v to svrho poslužuje raiinira-mh dinamičnih kontrapunktičnih sredstev, ki so v narodni pesmi nemogoča in v obdelavi laž. Dobronič bi n. pr. gorenjskemu očancu s Jtučmo in prevezenim kožuhom čisto mirno-dušno obul lakaste čevlje in mu nataknil na glavo mesto kučme cilinder. Ne tako Šonc. Učinkovita stvarica je tudi njegova «Teku sem dol* po dolin«, ki je dobila obliko ljubkega teherza v 3U taktu in je pisana vseskozi v slac-catu, kar ilustrira tekanje. Dopadel se bo tudi moški zbor «Na srčku bolan*.
Mirkove pesmi, izmed katerih je moški zbor cJutro* posvećen Kozinovemu kvartetu, bo melodiozne, globoko občutene skladbe, ki bodo posebno z ^Majolčico* in «Svatbo na poljani* našim, vsaj srednje izvežbanim zborom silno dobrodošle. V njegovi «Napitnici* skladbi za bariton in klavir, tvori glasu originalno ozadje instrumentalni part «Kako na ftaUi žvoni*.
Adamičeva -Kregata se baba in de-rotka*, ki je že napol znana, je v tako eno-Mavni in lahki obliki nezaslišano dramatična •tvar, ki se bo dala izvajati tudi v kvartetu, »lasti če se v petem taktu izpusti v drugem akordu gornji basovski a, kar bo šlo moraa brez škode. Ta pesem se bo bliskovita udomačila.
Dr. B u n c ima v tej zbirki daljšo pesem »Poslednje pismo* za mešan zbor in sopran Bolo,ki je morda edina pesem, ki je malo težje izvedljiva za neposebno trdne zbore, ker bo treba spraviti v takt triole s po dvema osmiu-kama.	_
Jadranski Almanah za!. 1923.
Poziv vsem duševnim delavcem
Naša založba v Trstu se je odločila, da izda za prihodnje leto ^Jadranski almanah*, ki naj bo verno zrcalo in najlepši izraz vsega življenja našega naroda v Julijski Krajini. Obsega naj kratke informativne članke o vseh panogah: kulturi, politiki, kmetijstvu, socializmu, nar. gospodarstvu, dijaštvu, učiteljstvu, naših društvih in kulturnih organizacijah itd.
Poživljamo tedaj vse naše kulturne delavce v Julijski Krajini, .naj po svojih strokah sodelujejo. Članki naj bodo kratki in jedrnati, da bo slika našega naroda tembolj mnogostranska in popolna. Vsi rokopisi naj se pošljejo najkasneje do 30. junija t. 1. g. Francetu Bevku, Gorica, Via Carducci 4, z izrecno pripombo «za Almanaha Uredništvo «Almanaha» je poverjeno veščim rokam drja Alojzija Resa.
Ker je almanah zasnovan kot strnjen oris vsega našega kulturnega, političnega in gospodarskega položaja v Julijski Krajini, smemo in moramo pričakovati najširšega odziva in sodelovanja vseh duševnih delavcev na tem ozemlju.
Trst, 1. maja 1922.
Naša založba.
NAŠA ZALOŽBA V TRSTU
ta nova in prepotrebna književna zadruga, ki ima namen zalagati najboljša dela naših duševnih delavcev cb Adriji, je izdala kot svoje prvo delo sloviti zgod. roman Ivana Preglja
PLEBANUS JOANNES Naročite to knjigo vsi, ki vam je nov kulturni razcvit našega ljudstva na
tem ozemlju pri srcu! Za veliko noč je izšla zbirka novel Franceta Bevka
FARAON
Obe knjigi je umetniško opremil slikar Tone Kralj. Cena prvi 5.50 L, drugi 5.20 L. Dobe se v Trstu pri Stoki in Traniju, v Gorici pri KTD.
Hali oglasi
m računajo po 20 stotink beseda. — Najmanji« pristojbina L 2'—. Debele žrke 40 stotink besede. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Xowr lič* službo, plače polovično ceno.
SOBA, kuhinja, voda, plin, blizu Dreherfa se zamenja z večjim stanovanjem ali odda. Naslov pri upravništvu.	1036
V DOBROZNANI pekarni in slaščičarni Kau-*sei Guido, Trst, via Ugo Foscolo št. 4 se sprejemajo naročila v vsaiki množini in za vsako priliko*, kakor kolačev, potic in drugih slaščic. Brezkonkurenčne cene. 1030
DEČEK, 17 leten se sprejme kot delavec. Reflektira se . edino le na v Trstu bivajoče, prednost ima oni, ki se razume pri konjih. Naslov pri upravništvu.	1031
KUPIM hišice v bližini mesta. »Hišica* na upravništvo.
Ponudbe pod 1032
GLASOVIR «Mignon», križane strune, prodam radi odhoda. Via Valdirivo 15, I. desno.
1033
TRGOVSKI POMOČNIK star 23 le-t, vešč mešane stroke, želi primerne službe v mestu ali na deželi. Milan Bručič, Slavina št 6, p. Prestranek.	1034
POSESTVO obdelano, vinograd, 2 hiši, hlev, vodnjaki. Krasna solnčnata lega, blizu mesta, se proda. Cena ugodna. Via Madonnina 4, n. od 3-6.	1035
SLUŽKINJO, Slovenko išče slovenska družina. Pojasnila daje Lentič, Belpoggio 1 A.
.	1027
ŠOFER, izkušen, govori slovenski, italijanski, češki in deloma nemški jezik, išče službe. Gre tudi kot kočjaž. Masten Josip, via Udine štev. 5.	102S
POROČNE SOBE od L 1400.— naprej, jedilne sobe od L 2300.— naprej se prodajajo v skladišču pohištva, via Udine 25.	1029
ZA GOSTILNE in kavarne najbolje esence za rum, cognac, likerje, malinovec ima v zalogi lekarna v II. Bistrici.	2
IVAN KACIN, GORICA, Via della Croce 10 za Kornom). Izdeluje org^e, harmonije, popravlja in uglašuje klavirje. Izdelani harmoniji, vijoline, kitare, mandoline, strune za tamburice in furnir za mizarje vedno v zalogi. Harmonije prodaja na obroke in posoja. Vsako delo se jamči. Istotam so na prodaj lepe orgije s 4 krasnimi spremeni in pedalom.	1001
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt.	331
VINOGRADNIKI! Nudim partijo 350 hektolitrov sodov malo poprave potrebnih, vsebu-jočih 300—3500 litrov za svoto 4900.— lir franko Trst. V plačilo vzamem vino. Ponudbe na upravništvo pod «Partija sodov*.
1015
sprejme županstvo občine Renče. Pogoji: Treznost, vestnost, znanje slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo do 15. junija. RENČE, 19. 5. 1922. (363)	Županstvo Renče.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Elita Ima tnal ti. HazziiL — Lastna salata.
Delniška glavnica ia rezervni sSklal K č. SI. 22j,008.000
Izfčfijt kiiubi vsi baatas ia najalniara traas&ćji == Uradna ure od 9-13 =
Uvozna in izvozna tvrdka
DeblBSlo i Domeniš
Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34
* lastno skladišče v prosti luki št. 4
opozarja na novodešle velike partije sfekle-nine, porceiane, emailirane kuhinjske posode in najrazlične ših Šip v originalnih zabojih pu najnižjih konkurenčnih cenah.
- vse blago |e češkega izvora. -
IVAN KERŽE
ima v lastni zalogi nftjraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz ihroinija. steUniK, ta a nailira* prsti. TRST — Piazza San Giovanni
= DOBROZNANA MANUFAKTURNA TVRDKA =====
M. AITE
Trst — Via Mazzini ilev. 37 (prei Via Nuova) — Trst
naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške in ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej, žimnlc in vatiranih odej lastnega izdelka, trl!2a, volne in Žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah.

J
Škropilniki, mehi za žvepljanje, stiskalnice za tropine, trebilnice za grozdje, plugi, slamnoreznice, kotli za kuhanje krme in drugi poljedelski stroji. Aparati za parno pranje perila, stroji za izdelovanje sodovke in pokalic, vrči za prevažanje mleka itd. itd.
Ing. Righi & M. Vidovich Trst, Via Saniifi 8 (vogal Via Porporelln)
Klene šipe
vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22
m
KONTROLNA blagajna «National», s svoto in kontrolno črto, se proda po izredno nizki ceni. Miiller, Ireneo 6.	1017
ODDA SE v najem trgovina z mešanim blagem, z vsem inventarjem, proti kavciji. Trgovina se nahaja na jako prometnem kraju in križišču glavnih cest Trst-Reka-Divača-Pulj, odaljena 10 minut od železniške postaje. Naslov pri upravništvu.	1019
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14.	15
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 1°
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16
UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1.
monijev. V. nadstr.
17
SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino, Naslov Kuret, Settefontane 1. 195
Borzna porodila.
Tečaji«
Trst, dne 24. maja 1922.
Jadranska banka	129
CosuIIch..................289
.................• ••••••••• 20o
Gerolimich ................1525
Libera Triestlna.................
Uoyd .......................
Lussino...................
............................J«
Oeeanla . . ................
.........................370
Tripcovich................. 238
Ampelea ..................592
Cement Dal:natia	310
Cement Spalato . ..............270
Tuja valuta ca tržaškem trga:
Trst, dne 24. maja 1922. .... —. 2.30 2.40 .... -.22.- -.25 .... 37.15.— 37.65 .... 27.90.— 28.30 .... 13.25.— 14.25 .... 652.— 7.25 .... 19.20.— 19.35 .... 17525.—175.75 . . . 370.-.-374.-..... S6.25- 86.60 . . . . ' 95.-.- 97.-____ 7H — 11 —
©grške krone.....
avstrijsko-nemške krone Jteikoslovaške krone . dinarji . . • . . . •
lejl.........
marke...... • •
dolarji.......
francoski franki ... Švicarski franki ... angleški funti papirnati angleški funti, ziati .
RUSKI BEGUNEC VIOLINIST, absolvent petrograjskega in pariškega konservatorija, poučuje v igranju na gosli in tudi ruski in francoski jezik.	_
Okrajna hranilnica fn posojilnica
reg is trovana zadruga z neomejeno zavezo
vabi k
36
RENATO LEVI NIN
fu Alessandro
Trst olo Snn Sefcasflano 3, Trst
Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah.
Dr. A. Grusovin
specialist za kožne In sporne ooieznl ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure.
Gorica (Piazza grande) Travnik hiša
Paternoti.	(60
ki se bo vršil
5. junija cb 8.30 d ob. v zadrnžnen prostoru
DNEVNI RED:
1.	Pregled in odobritev računa za 1.1921.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelništva.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Predlogi.
SEŽANA, 23. maja 1922.	302
NAČELNIŠTVO.
NB. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, vrši se po zadružnih pravilih pol ure pozneje ne glede na število prisotnih.
nseriralte
Velika zaloga vina, žganja In likerjev
JAKOB PERHAUC
ustanovljena leta 1873
Trst, via S. T« Xydlas S«. 6, tefeFon 2-S6.
Vedno v zalogi In po cenah izven vsake koriku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec.
Lastni Irttolkl: šumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Gristi in druga.
Speciaflt«t9 I Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor priStm nialino-V<*> in dra?L	(50)
Maji rtmcM iaml anl
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
uradufe v svoji lastni h!SI ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne .hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Oraitae ure za stranko od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št telet 25-67.
Srebrne krone In zlato pla-culem po niMiii cenah
ALOJZIJ
Trst Piazza Garibaiđl št. 2
g (prej Barriera)
zaeriii
v Trstu
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
Ulica Pler LuigI da Pclsstrlna it. 4,1.
!'Mi
5
lil 0!
vloge, vezane na trimesečno odpoved P° S1/,1/, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6°/0 ako znašajo 30-40.000 „ po 6^% a^o presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. 16-04.
Tel. št. 1C-0 4.
»gniiiiiiiii mm ■ n i m m hiti 11 um ^
Mirna in slaščičarna Uia Commercisie št. 1
prevzema naročila za BIRMO, kakor.KOLACEV in vsake vrste SLAŠČIC. Velika izbera KONFETOV. ČOKOLADNIH BOMBONOV
itd. itd. — KRUH pečen večkrat na dan. — Postrežba točna.J
---— .....




Pri Sy. Mol u EeoUtirnlcl
Via S- Capsira ii, 5 (prei via Erts)
dobite najmočnejše .in najirpežnejJe obuvalo za moSke, ženske in otroke,
VELIKA IZ3EIS& @ey¥HUI za bsi
Delavsko obuvalo po jako zmernih cenali. Podružnica: Vža Sidina £t. 2 (prej via BeEvedes-e)
KUPUJTE
pri tej dobro znani tvrdki
Trst - Via Trento št. 8 - Trst
Brzojavni naslov: Zanklfi^ll
Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben.
Kie se dobi manifak&urno na	p© smernih cenah?71
TrsJ, Via Sdpšo SSataps? št. 10 IpraJ via BosshettoJ
Brzojavni naslov: SRiardou-Traesle, Te!. 2690 bis
Delniška brnita L 15,000.000 Rezeroe L 5,100.900
Dunaj, Opatija, 7^STV Zadar.
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank.
Izvršuje vse banšne posle.
er PREJEMA VLO^E
na Hranilna Knjižice ia na tekoči račun ter ji& obrestuje po 40/c.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
= Daje v najem varnostne predale (saias) -■
Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Risparmio štev. 5 — Via S. NicoE6 štev. 9.
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.