r »••ana. '-^U&K Pošamv: *.¦... Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. 359 Jft. ¦ ¦ -~-------------------- Štev, 35 'y»-' ——^.^ jL»'a; Ptuj, 11. septembra 1921 «.. — Ifl^-lHl^lfc*^——^- "'¦¦¦•¦' "'• III. letnik ............................................................% I Stanovanjsko vprašanje j ¦ * (Iz govorov ministra dr. Kukovca na demokratskih shodih v Sloveniji meseca avgusta.) Seveda je danes ministru socijalne politike skoro nemogoče opustiti v svojem poročilu stanovanjsko vprašanje, ki je zlasti za mestno prebivalstvo usodepolno. če hočemo zadeti pravo pot za presoje vanje zadevnega zakonodavstva in prakse, pogledati nam je v preteklo8t. V mejah stare državo je stanovanjsko bedo v veliki meri zapisati v breme vojnega režima Avstroogrske. Ta režim, ki je brezobzirno sekal rane privatnemu gospodarstvu državljanov in z zadolžitvo države spravil ob veljavo tudi denar, pridobival si je naklonjenost siromašnih razredov na stroške posestnikov tudi v stanovanjskem vprašanju. Naredbe, da se ne sme zviševati najemnina in ne odpovedati stanovanje, bile so take narave. Nevarno je bilo dopustiti, da rodbina v vojno službo poklicanega izgubi streho ali mora plačati denarni vrednosti primerno najemnino. Navedba jo torej uzakonila brezpravnost hišnega posestnika, ki ie žalibog še danes ni bilo mogoče odpraviti. Na ozemlju Srbije med vojno ni baš enakih naredb, če tudi je hišni posestnik z okupacijo še bolj brezpraven, navedba o ne-odpovedljivosti stanovanja in nedopustnosti povišanja najemnine prikaže se pa v obliki likvidacije moratornega stanja, povzročenega vsled vojne. V celi kraljevini je pa še danes slišati krik in tožbe hišnih lastnikov in sta-novnikov, pač še neznosnejše razmere nego to tozadevno bile v vojni. Zahteva, naj država zida, ie z oziroin na državne linance otroška. Vladno razpolaganje s stanovanji je brez dvoma krivica na obe strani, vendar v neki mori manjše socijalno zlo nego svoboda. Sprijazniti se pa bode z neizogibnost« jo, da imamo ozdravitev razmer iskati le v približevanju k svobodnemu dogovarjanju in k privatni inicijativi. Moja dolžnost je povedati onim, ki mislijo, da bode oblast staroavstrijsko stanovanjsko nasilstvo nadaljevala, da )e to po sedaj-nem stanju popolnoma izključeno. Z narod-bo, ki je te dni stopila v veljavo na bivšem avstroogrskem ozemlju, ukinil sem vse doso-dajne uredbe, ki bi bile sicer padle brez namestila, ker niso bile pravilno izdane. Zadoščenje mi je, da je izkušeni dr. Tavčar javno priznal mojemu kolbku zaradi moje stanovanjske naredbe neko zaslugo. Tudi jaz Bem svoje delo, ki sem ga izvedel v grdi borbi in ob očitkih lastnih pristašev, srtiatral kot odločen korak k onemogočenju privatne inicija-tive k stanovanjskem vprašanju. Naj si nikdo ne trudi iskati v naredbi sistem, če je porušila nevdržne principe in nas dovede bliže k normalnim razmeram, je dosegla, kar sem hotel. Ker imamo zdaj redno skupščino in jp konec naredbam, a ta naredba velja le do prihodnjo spomladi, vživeti se bode občinstvu v potrebo s svojimi nogami hoditi tudi v tem vprašanju in ne klicati le na pomoč oblasti. Za presojanje sporov zaradi zadnje stanovanjske naredbe na ozemlju Srbije, je ustanovilo ministrstvo socijalne politike za Beograd 11 odborov. Tekom dveh mesecev so pa dobili vsi odbori skupno 18 pritožb, v vseh drugih slučajih so se hišni posestniki in stanovalci med seboj mirno sporazumeli. Vsled te, četudi marsikomu britke svobode se pa vzdigujpjo zadnje mesece v Beogradu hiše kakor gobe po dežju in se je sezidalo in se zida vsega 1500 hiš. V novinah je že citati oglase za oddaje sob. Tudi v Mariboru in v Ljubljani upam, da se krene na isto pot, in da bomo videli na veznih vratih zopet kmalu ponudbe, kje se stanovanja oddajajo. Socija.ma politika bode pa takrat pristopila k nalogi, da bodo zagotovljena tudi zdrava stanovanja. Razredni boj. ¦¦¦a« Dandanes, ko so razne politične stranke t. j. razni razredi človeške družbe med sabo prepirajo radi svojih .ii nasprotujočih programov, mi prihaja večkrat misel: Ali bi ne bilo mogoče, da bi se odstranile vse te stranke, ti razredi človeške družbe, da bi noto vendar enkrat nastal mir med nami- Ob takih prilikah se dotikam Marksa in njegovega uka. Kakor je znano, je bil Marks v tredini preteklega stoletja glavni vodja nemških socija-listov, ki je izdelal socijalizmu znanstveno podlago; on je utemeljitelj novodobnega znanstvenega socijalizma, kajti njegov nauk še tvori dandanes znanstveno podlago za socijalizem. Marks trdi med drugim, da je glavni cilj socijalizma — odstranitev vseh razredov v človeški družbi; on je mnenja in prepričanja, da bo šele takrat nastal mit" med nami in da bodo šele takrat končani strankarski boji in njih za Človeštvo pogubonosne posledice. Odstranitev vseh razredov je dosežena po Marksovi teoriji tedaj, če ne bo več nobenega stanu s posebnimi predpravicami, ako torej vsi ljudje delajo. V tem slučaju bi bilo kmalu jako malo ljudi, ki, ne da bi delali, živijo samo od dela drugih n. pr. od obresti kapitala, ki si ga niso pridobili vsled svojega dela, ampak vsled pododovanja. V očeh poštenih ijudi je bilo in še je tako življenje nekaj grdega v slučaju, ako imetnik takega ali sličnega premoženja ne daruje ničesar za dobrohotne namene. Kolikokrat pa se je že zgodilo, da je tako bogatstvo delovalo jako blagohosno v kulturnem oziru! Zgodovina umetnosti in učenosti to lahko dokaže po neštetih primerih. Dozdaj Se nobena država ni mogla namestiti osebne inicijative „Me-cena !" Zatorej bogatstvo nikakor ni proklet-stva vredno! Nasprotno, bilo bi boljše, če bi ga več imeli! Jaz torej trdim, da je jako malo ljudi, ki bi bili zmožni delati in pa ne delajo, da celo oni, katerim se očita njih navidezna brezdelnost, delajo navadno več nego oni, ki ijim očitajo lenobo in ki v obče nimajo pojma o bremenih in o odgovornosti voditeljev velikih podjetij! Kako pa naj uspeva podjetje brez vodstva in brez avtoritete, to se naj poskuša na — Marksu! Kaj so torej „razredi ?" Razne skupine ljudi, ki na različen način delajo, ti z rokami, drugi ž glavo, ti na težji, a drugi na lažji način, vsak pač po svoji zmožnosti. Glavna razlika med poklici je ta, da rezultat dela enega poklica ni takoj vidljiv in se ne da tako meriti kakor rezultat delu pri drugem poklicu, temveč končni doseženi cilj nam kaže pravi rezultat dela. Socijalistični voditelji pa so naravnost nalašč vsiljevali svojim pristašem naziranje, po katerem se smatra za pravo delo le ono teleBno delo, katerega rezultat je vidljiv ob vsekem času. Kako sovraštvo je nastalo vsled tega med priprostimi ljudmi, to se je v zadnjem času neštetokrat jasno pokazalo. To sovraštvo privede ljudi sčasoma do tega, da presojajo vsak pojav bodisi na gospodarskem ali pa na političnem polju s tega stališča in da se njih zapeljane duše polagoma polasti reviilucijonarno razpoloženje ! Glavni znak tega razpoloženja je prepričanje, da se doseže na tem svetu mir šele po brezobzirni odstranitvi vseh slojev — razredov človeške družbe. Ali pa tudi po odstranitvi lastnega razreda? Tukaj je Mar-ksova teorija paradoksna! Lastni razred ostani in izvršuje diktatorsko oblast nad drugimi! Koliko časa, tega nam Marks ni napisal! Na Ruskem traja ta diktatura že več let! Ali so tam dosegli odstranitev raznih razredov! Ne! Nasprotje med kmeti m delavci nastaja čim večje in še predjkratkim je Ljenin na nekem shodu izjavil, da se morajo odstraniti razredne razlike med kmeti in delavci. Buržoazija se je iztrebila in sicer s posledico, da jim manjka povsod izšolanih delavcev, ki bi zopet spravili gospodarsko življenje na prejšnji tir. Tudi pri popolnem gospodarskem izjed-i načenju je „odstranitev razredov" le utopija, kajti takrat si bi pač stali nasproti razni poklici kot razredi. Namišljena odstranitev razredov na Ruskem je imela za posledico nov velike predpravice uživajoči sloj - razred mnogobrojnih ljudskih komisarjev in gospodarskih podkomisarjev, ki so izvrstno plačani in vsled tega žive razkošno, medtem ko se delavci, ki niso organizirani v rudeči armadi, obupno borijo proti gladu in bedi. Ničesar drugega niso dosegli krvoločni boljševiški voditelji, nego to, da so služili svoji časti-hlepnosti in da so si napolnili svoje lačne žepe ! Ni čuda, saj so poglavitni boljševiški voditelji večinoma tuji elementi — židje, ki jim ni na srcu blagostan in sreča ruskega naroda, temveč lastna dobičkaželnost in Časti-hlepnost! Toda dolgo ne bo več trajala vlada teh krvololjov! Že se pripravlja konec! Povsod vlada glad, industrija je uničena, produkcija je padla. Nikjer ni več revolucionarnega duha. Nevarnost, zločinstvo in skrajna demo-ralizacija vlada na vseh koncih in krajih. Ne smemo se torej čuditi, daje ljudstvo Že skrajno nezadovoljno. Reakcija v^diguje grozeče svojci glavo ! Bliža se dan, ko bo tudi ruski narodi vrgel raz sebe težke spone in zagledal luč? svobode \i\i x>y ^j-jg ftflCTtffl hV\ Po ruskem vzgledu je torej dokazano, da je v resnici Marksova misel o odstranitvi razredov človeške družbe ostala le utopija ! Spoznali smo torej, da ne bo konec naši „bedi", ako stupa hlapec na gospodarjevo mesto! Naše razmere se ne bodo poboljšale, ako stopa revež na mesto bogataša in narobe ! Tudi ne mislimo, da je razredni boj vsebina našega življenja! Ne smemo čakati na ljubezen drugih, temveč z ljubeznijo v srcu jim moramo iti nasproti! Mi ne smemo videti v delovanju svojih nasprotnikov zgolj slabih lastnosti, temveč se moramo potruditi, da luščimo iz njihovega delovanju tudi dobro! Opomba uredništva : Ta dopis smo dobili od mladega prijatelja, ki se doslej morda še ni odločil, v katero stranko vstopi. Zanimivo pa je, da je dospel po samostojnem razmotrivanju življenskih prilik do zaključka, da se morajo v človeški družbi stanovi medsebojno podpirati. Pri nadaljnem izvajanju bi bil napisal v bivstvu to, kar program demokratske stranke, ki hoče dobro vsem stanovom. j Volitev cenilnih komisij za dohodnino j j za cenilna okraja „Ptuj mesto" in i „Ptnj dežela." i ¦ i..........................................................i Cenilne komisije za priredbo dohodnine se sestavijo znova. Število komisijskih Članov in namestnikov se določa : 1. za cenilni okraj „Ptuj mesto" trije člani in trije namestniki; 2. za cenilni okraj „Ptuj dežela'' trije člani in trije namestniki. Volitve se bode vršile vršile v nedeljo, dne 25. septembra 1921. Kot volišča so določeni ti le kraji: a) za volitev cenilne komisije za cenilni okraj „Ptuj mesto" davčno okrajno oblastvo v Ptuju, Slomšekova ul. 15, II. nadstr. soba I. b) za volitev cenilne komisije za cenilni okraj „Ptuj dežela" pa davčni urad v Ptuju, Minoritski trg 1, I. nadstropje. davčni urad v Ormožu, in davčni urad v Rogatcu. Na volišču pri davčnem okrajnem oblastvu v Ptuju volijo volilci, stanujoči v ptujskem mestu, na volišču pri davčnem uradu v Ptuju volilci stanujoči izven Ptuja, a v okolišu davčnega urada v Ptuju; na volišču pri Jdavč-nem uradu v Ormožu volilci, stanujoči v okolišu tega urada; na volišču pri davčnem uradu v Rogatcu pa volilci, ki bivajo v njegovem okolišu. Volitev traja na volišču: davčno okrajno oblastvo v Ptuju od 8.—12. ure predpoldnem in od 14—17 ure popoldne ; na ostalih treh voliščah pa od 8—12 ure predpoldnem in od 14—18 ure popoldne. Volitev bo osebna in ustna z izključitvijo katerihkoli pooblastil, le nedoletniki in osebe pod varstvom morajo svojo volilno pravico izvrševati po zakonitih zastopnikih. Posebne legitimacije in volilne glasovnice se ne razpošiljajo, zato je tudi voiitev po pošti nemogoča. Volilci, katerih ne pozna niti predsednik niti člani volilne komisije, se morajo legitimirati s plačilnim nalogom ali na drug verodostojen način. V smislu § 185 zak. o osebnih davkih se smejo voliti le v dotičnem cenilnem okraju dohodnini zavezane osebe moškega spola, ki so izpolnili 24. leto ter uživajo vse državljanske in politične pravice. Izid volitve objavi predsednik volilne komisije takoj po volitvi ustno s pristavkom, da ugotovi celotni izid za cenilni okraj davčno okrajno oblastvo. Voljeni so tisti kandidati, ki dobe v cenilnem okraju relativno največ glasov; ob enakem številu glasov odloči žreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije na sedežu davčnega okrajnega oblastva. Ne prerano prečiti s trgatvo! Komaj je začelo grozdje se mehčati ter pridobivati barvo in sladkobo, pa že eni vinogradniki silijo k trgatvi; posebno v gor- -» - njih Halozah vinogradniki ne morejo dočakati prave zrelobe ! Kako neumestno je prerano trgati, je dokazala lanska jesen. Vsi, ki so lani bolj pozno trgali, so pridelali ne le boljše, ampak tudi več vina, ker je medtem neki rahel dež ugodno vplival na razvoj grozdja. Kakor vse kaže, se bo ta pojav letos ponavljal, kajti radi dolgotrajne suše imajo jagode sedaj še debelo kožo in mesnato vsebino ter malo soka, vsaj v kamenitih zemljah se to opaža. Jesenski rahli deži in pa nočne rose bodo vsebino jagod bolj omehčali torej naredili grozdje bolj sočno, solčni dnevi pa bodo povišali sladkobo. Ce se bodo torej solnčni dnevi menjavali z rahlimi deži, tedaj bo grozdje pridobivalo do časa popolne zrelobe dan za dnem tako na množini, kakor na kakovosti, zatorej ne preje trgati, predno ni grozdje popolnoma zrelo. Popolnoma zrelo pa ,)o grozdje, ko prično pecelji leseneti, jagode pa dobivati na solnčni strani rujavkasto, opečeno lice. Ob enem listje rumeni in zgubiva sladkobotvorno moč. Sedaj je pravi čas za trgatev. Le v slučaju, da nastopi dolgotrajno deževno vreme, ki povzroča pokanje jagod in gnitje grozdja, ne kaže odlagati s trgatvo, a je tudi ob takih prilikah počakati, da preneha deževati, kajti v dežju in veliki rosi ne smemo trgati, če hočemo imeti dobro in stanovitno kapljico. Mošt iz v suhem, solčnem vremenu obranega grozdja prične hitro vreti ir tako vino hitreje zori. Priporočam torej še enkrat ne prerano trgati in trgati le v lepem vremenu, če to količkaj dopuščajo gospodarske in vremenske razmere. Vinarski inštruktor Zupane. Zvišajte zavarovalnino! Predsedstvo povelj eništva za notranje zadeve v Ljubljani priporoča vsem, ki posedujejo premičnine in neprimičnine, ki so podvržene nevarnosti požara in drugim elementarnim nezgodam, j da zvišajo svojo zavarovalnino proti požaru in drugim elementarnim nesročam, ker so zavarovalnine sklenjene pred vojno z ozirom na sedanjo draginjo tako majhne, da pri popravkih sploh ne pridejo v poštev. Deželna vlada ima na razpolago zelo skromna sredstva za podporo v slučaju požarov in drugih element, nezgod, tako, da je pri najboljši volji ni mogoče podeljevati podpor v taki meri, ko bi bilo potrebno. To se objavlja v svrho, da se ne bodo dogajali slučaji, da bo n. pr- zavarovalnina proti požaru iznašala 15 do 20.000 K, dočim se škoda ceni na več milijonov, kar se je opazilo pri večini požarov v zadnjih dveh letih. Bučnega olja bo zmanjkalo. Vsled velike suše ni letos skoro prav nič buč. Vsled tega tudi bučnega olja kmalu ne bo več dobiti. V Medžimurju pa še imajo židovski veletržci nakupičenih bučnic več vagonov. Zidovi pa te bučnice sedaj prodajajo v Italijo za velikanski dobiček. Medžimurskemu kmetu so zidovi plačali lansko jesen za bučnice samo neko malenkost, a prodajajo jih sedaj za 100 do 200% dobiček. Kmetje in živinorejci, pozor! Izvoz živine je popolnoma prost. Noben laški nakupova-lec živine ne potrebuje obrtnega lista. Kdor bi širil drugačne vesti, ga nemudoma naznanite nam in orožništvu! To je delo prekupčevalcev, ki bi radi živel? na račun kmeta. Živino ne prodajajte izpod 25 kron, ker se dvigajo v Italiji cene živini in znašajo danes že nad 4-50! Skoraj pa se bo plačevala v Italiji živina po 5 lir, kar znaša skoraj 40 naših kron. Vse to razložile kmetovalcem, da bo obvarovano kmetijsko ljudstvo pred škodo! Starše opozarjamo, da je ptujska gimnazija letos do 5. razreda realna, t. j. namesto j grščine se poučuje od 3. razreda francoščina, ! v višjih razredih pa tudi opisna geometrija in kemija, kateri predmeti so potrebni za tehnike in koristni za vse praktične poklice. Ni pa res, kar piše „Straža" z dne 2. t. m., da je grščina potrebna za zdravnike. Abitu-rijent realne gimnazije sme študirati medicino in sploh vse posvetne fakultete. Grščina je potrebna za duhovnike in za profesorje filozofije, zgodovine in starih jezikov. Zato bo se uvedla kot neobvezen predmet za tiste, ki jo rabijo in se je hočejo učiti. Vpisovanje v otroški vrtec se vrši 13. in 14. t. m. od 9.—11. ure dopoldne v šolskih prostorih I. nadstropje. Stariši, pošljite svoje malčke. Vodstvo. Odvetnik dr. Anton Horvat naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno na Minoritskem trgu št 3 v Ptuju. Več med oglasi. Pozor invalidi! Dre službe se tem potom razpišejo in sicer: I. Mostovinarska na ptujskem dravskem mostu. II Šolskega sluga na deški meščanski šoli v Ptuju. Do teh služb imajo pravico v prvi vrsti vojni invalidi, ki so pristojni v Ptuj ; potem invalidi iz ptujske okolice. Tozadevne prošnje je nasloviti na mestno upravo v Ptuju. Priloge: „Izvid nad-pregleda", krstni list, domovnico in nravnostno event. tudi zdravniško spričevalo. Prošnje in zdravniškega spričevala ni treba kolkovati! Več se izve v pisarni vojnih invalidov v Ptuju v nedeljo 11. in sredo 14. t. m. od 9 — 12 ure. Stanovanjsko Oblastvo Ptuj. Okrajno glavarstvo kot stanovanjsko oblastvo sestavlja stanovanjski kataster za mesto Ptuj. V to svrho vpošlje potom mestne občine Ptuj vsem hišnim lastnikom katastralno polo z pozivom, da imajo hišni lastniki to polo, tekom 5 dni po prejemu natančno izpolniti ter oddati zgla-ševalnemu uradu na mestnem magistratu. Hišni lastniki, kakor imetniki stanovanj se poživljajo, da podajo natančne podatke glede stanovanj in prebivalcev ter se opozarjajo na tozadevna kazenska določila § 30 stanovanjske uredbe z 31. maja 1921 (kazen do 50.000 K oz. G mesecev zapora) po katerih bi se proti njih postopalo radi nepravilnih podatkov. Sokol V Ptuju naznanja vsem članom in članicam, da se je zopet začela redna telovadba in poživlja k vstrajnemu delu v očigled težkih nalog, ki nas čakajo v bodočem letu, katero bo še posebno zahtevala od nas, da rešimo čast jugoslov. sokolstva pri našem vse-sokolskem zletu in medaarodnih tekmah. Zavedaj se vsak, da jo ta cilj brez vztrajnega in neumornega dela nedosegljiv. Telovadba za deco in za določene ure se objavijo po začetku šolskega leta. Načelstvo. Državna realna gimnazija v Ptuju. Vpisovanje v I. razred dne 11. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do tega dne po pošti dobi zadnje šolske izpričevalo in rojstni list. Sprejemni izpit za I. razied dne 12. septembra pismeno od 8. do 10. ure, ustno popoldne po potrebi. Sprejemni izpiti za ostale razrede (prijave do 11. septembra), ponavljalni in naknadni izpiti dne 12. septembra od 8. ure naprej. Vpisovanje novih učencev dne 12. septemura od 10. do 11. ure v ravnateljski pisarni (odjava prejšnjega zavoda na izpriče-valu potrebra). Vpisovanje starih učencev dne 13. septembra od 10. do 11. ure, vsak v svojem razredu. Dne 14. septembra ob 8. uri skupna sv. maša (vseh ptujskih šol). Po maši se učencem prebere in raztoži disciplinarni red ter se jim priobči urnik. Redni šolski pouk se prične 15. septembra v polnem obsegu. Ravnateljstvo. Dekliška meščanska šola. Vpisovanje za šolsko leto 1921/22 se vrši v Mladiki v ponde-Ijek 12. septembra od 9—12 ure. Sprejemni , izpiti za 2., 3. in 4. razr. bodo v torek, dne 13. sept. od 9—12 ure. V sredo, 14. sept. se začne šolsko leto z običajno službo božjo ; v , četrtek dne 15. sept. se prične reden pouk. ; V I. razred se sprejmejo učenke s povoljno i dovršenim 5. šolskim letom. Razen zadnjega j spričevala naj prinesejo novinke k vpisovanju ( izpisek iz krstne knjige in domovnico pristojne ( občine. Ravnateljstvo. j Zlatko Balokvič, naš največji jugoslovanski i umetnik na goslih koncertira v petek, dne — 3 16. sopt. ob 8. uri zvečer v Društvenem domu. Občinstvo se opozarja na izvanredni užitek tega večera ter na dolžnost, slovitega umetnika častiti s tem, da v čim največjem Številu posetimo koncert. Spored na lepakih. Ptujska gora. Tukaj se je poročila v nedeljo, dne 28. avg. gdč. Rina Predanova z g. Dragom Cerlini, solastnikom tvrdke ,,Prvan'-d. z. o. z., tvornica kravat in modnih predmetov v Celju. Novoporočencema kličemo na „mnoga leta!" Velika Nedelja. Tukaj se je v nedeljo dne 28. avgusta ustanovil odsek ormoškega Sokola. Pristopilo je 23 izvrSujočih in skoraj toliko podpornih članov. „Vojni invalid.'' SploSna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot za slovensko ozemlje v Ljubljani prične z izdanjem lastnega glasila „ Vojni invalid". Glavni urednik glasila je tov. Meznarič Ivo, odgovorni urednik Brglez Srečke List bode izhajal 14 dnevno. Dopise je pošiljati na uredništvo, Šelenburgova ul. 6, II. nadstr. Naproša se vsa poverjeništva, podružnice kakor tudi poedine invalide in vdove, da točno po- Kraljeva bolezen. Po prvi operaciji se rana ni hotela zaceliti, kar je povzročalo visoko temparaturo. Napravil se je abces, ki ga je bilo treba izrezati. Ko se je to zgodilo, se je temperatura znižala in tudi žila začela redno utripati. Sedaj ni več povoda za vznemirjenje. Upati je, da kralj kmalu ozdravi in se vrne v svojo kraljevino. Iz Madžarske. Po mirovni pogodbi je naša oblast prepustila Madžarom del Baranje. Ko so ga Madžari zaseli, ao začeli preganjati jugoslovansko prebivalstvo in ga mučiti na vse načine. Z zasedbo Baranje bi pa morali Madžari prepustiti Avstriji del za-padne Ogrske, kjer prebivajo po večini Nemci. Madžarska vlada je na videz res izpraznila oni del, ali ko so ga hoteli zasesti Avstrijci, so trčili na oborožen upor. Ako bi ta upor uspel, bi Madžarom greben Se bolj zrasel, kar bi ogrožalo sosednje države, Siljajo dnevno dopise in nabirajo naročnike, predvsem Jugoslavijo in Češkoslovaško. Moralna dolžnost je vsakega voj. invalida in vdove, da postane naročnik odnosno naročnica svojega glasila. List izide 15. t. m. Drž. dvorazr. trgovska šola v Mariboru. Prijave za vstop v I. deški letnik se naj pošljejo najkasneje do 10. t. m.; za dekliški oddelek I. letnika se novih prijav ne sprejema več. V pondeljek, 12. t. m. ob 8. uri so prično sprejemni in ponavljalni izpiti. 14. september je redni Šolski dan. Druge podrobnosti so razvidne iz oglasa v šolskem poslopju Zrinj-ekega trg l/I. Inšpekcija dela za XIII. uadzornisko okrožje v Mariboru, naznanja, da je opuščen dosedanji naslov „Obrtno nadzorništvo" in da se nahajajo uradni prostori na Slomšekovem trgu 10, II. nadstr. (glavna pošta.) Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Ravnateljstvo naznanja, da se vrši vpisovanje vi. in II. letnik dne 12. septembra od 8—12 ure v poslopju bivšega deželnega ženskega učiteljišča, Zrinjskega trg 1, I. nadstropje. Podrobnosti glede sprejema, zdravniške preiskave ter sprejemnih in ponavljalnih izpitov so razvidne iz oglasa v omenjenem poslopju I. nadstropje. Umetniška razstava Stipiovšek - Vidmar v Mariboru. Dne 4. septembra ne je otvorila v Mariboru v gornjih prostorih nar. gledališča II. umetnostna razstava oljnatih in grafičnih del. Mlada razstavljalca Stipiovšek in Vidmar sta se izkazals, že na I. razstavi meseca decembra v Mariboru z nekaterimi zelo dobro uspelimi deli kot krepka in samodelavna umetnika s posebno tehtniško spretnostjo in fino kompozicijo. Zato vlada v Mariboru za razstavo veliko zanimanje. Razstava je odprta občinstvu vsak dan do 24. septembra. I. Obrtna razstava v Mariboru v Gotzovi dvorani je res v pravem pomenu besede obrtna, razstavljeni bodo krasni obrtni izdelki, kateri predstavljajo večmilijonsko vrednost. Torej je že to dokaz, da se obrtniki razstavljalci vložili vse svoje moči in znanje, da pokažejo, da ni opravičena večna in prazna kritika, ter da ni treba, da obrtne izdelke v tujini naročamo, marveč da se lahko in z gotovostjo zanesemo na naše domače obrtnike. Zanimanje za to našo obrtno razstavo je v samem v Mariboru, kakor tudi v celi Sloveniji, posebno pa na bivšem Štajerskem in je upati, da se bode obrtništvo v velikem številu isto udeležilo ter pridobilo večjo vnemo za razvoj domače obrti in s tem pospešilo, da naša obrt v Jugoslaviji dobi ono ime in glas, da se bode o zdravem jugoslovanskem obrtništvu tudi preko naših mej slišalo. Poživljamo vse obrtnike cele Slovenije, da se poslužijo te prilike, poživljamo vse obrtne korporacije na celem Štajerskem, da opozorijo člane na to razstavo ter da naj isto obiščejo. Ra^jtavase je otvorila 8. septembra t. 1. ob 9. uri in je odprta dnevno od pol 9. do 18. ure do vključno 25. septembra 1921. Torej je prilika dana, daobrt-niki to našo razstavo obiščejo in ogledajo ter s tem nove moči za razvoj male obrti pridobijo. naša vlada, ki šteje ob uporne legi-jih bilo do- Neodkritosrčnost italijanske vlade. Italijan-ska vlada jo izrecno zagotovila, da ostani Reka samostojna, Baroš pa jugoslovanski. Do izvršitve pa ne pride, ker se temu upirajo italijanski legionarji in fašisti. Teh pa ne sme z našega ozemlja pregnati ker ne pusti italijanska vlada, istem času težke milijone za onarje in fašiste, ker sicer bi mače že zdavna nagnalo. Novo nasilje fašistov nad tržaškimi Slovenci. Vsem je še v spominu, kako so pred dvema letoma zažgali italijanski fašisti ponosni Narodni dom tržaških Slovencev. Italijanske oblasti so to mirno trpele. V zadnjem času nastopa oblast sicer proti fašistom, a ugnati jih ne more. Tako so 2. septembra zjutraj nemoteni zažgali Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu. Kakor roparska tolpa so se pripeljali, udrli v poslopje, odstranili s silo gostilničarja, polili z boncinom tla ter zažgali. Italijanska oblast jih bo na videz iskala, a ne bo jih našla in ne kaznovala, ker jih noče. Papež o istrskih grozodejstvih. Grozodejstva, ki jih počenjajo razdivjani Italijani nad slovanskim prebivalstvom v Primorju, so tako • grozovita in nezaslišana, da je tudi papež i povzdignil svoj glas in jih obsodil. Če tudi i je moral slovenski škof Karlin pobegniti iz j Trsta in so Italijani dobili svojega Škofa, ki j je ustregel vsaki italijanski želji, naperjeni proti Slovencem, vendar fašisti nisi bili za-I dovoljni, ker hočejo iztrebiti slovanski živelj. Koliko mora trpeti naš narod pod Italijani, spoznamo lahko, ker pravi papež sam, ki je naklonjen Italijanom, da ne vrše omenjene hudobije nekaznovane, kar pomnožuje predrznost hudobnih ljudi, in se zdi, kakor da se odobravajo ta nasilstva. Zaščite države v Nemčiji. Tudi nemška vlada je izdala ostre odredbe, da vzpostavi varnost in red v svoji državi. Prepovedane so tiskovine, shodi in sprevodi, ki bi pozivali in hujskali k nasilni izpremembi ali odstranitvi ustave, k nasilstvom proti zastopnikom republikansko-demokratske vladavine ni nepokornosti napram zakonom. Kakor pri nas so tudi v Nemčiji nezadovoljneži, ki bi radi v svojo korist pr^vrgli državni red, in kakor naša vlada je tudi nemška morala nastopiti proti takim hujskačem. Težave na Angleškem. Angležem se še ni posrečilo, da bi poravnali svoj spor z Irci, ki zahtevajo za se samoupravo, in že se sporoča o uporih v Indiji. Na Malabarju je prišlo do resne vstaja in krvavih spopadov med vstaši in angleškimi četami. Razni narodi, ki so pod angleškim goapodstvom, bi se tudi radi osamosvojili. Ali moč angleške oblasti je še velika. Vojska med Grki in Turki. Grki so še dalje časa zmagovito prodirali proti Turkom. Sedaj pa poročajo, da so Turki potolkli in razgnali levo krilo grške armade. Razširjajte „Ptujski list.*4 ODVETNIK DR ANTON HORVAT naznanja, da je otvorll odyetmSko pisarno na Minoritskem trgu 3, v PTUJU skupno z g. dr. Ivanom Fermevcem, I odvetnikom istotam. ¦ VINIČAR z večjo družino, 4 do 6 oseb, priden, zvest in delaven, zastopen za vsako delo, se sprejme za vinograd Leopold Slawitsch, Majberg. — Vpraša se v moji trgovini v Ptuju. Uiia za i poštenega in pridnega iz okolice Ptuja, kateri ima pri svojih starših stanovanje, sprejme takoj tvrdka Jos. PIRICH, Ptuj. POZOR 1 VINOGRADNIKI I POZOR 1 Najbolj zanesljive vinske pipe prodaja Ignac Horvat, strugar, Ptuj, Aškerčeva ulica 12. SVARILO. Podpisani naznanjam, da sem dne 22. avgusta t. 1. svojo ženo Marijo Ratisnojnik od sebe odpodil, kar se je zakonsko nepošteno obnašala, in je tudi denar in različno pohištvo odnesla. Opozarjam stera vsakega, kateri moji ženi denar ali denarno vrednost izroči, da ni sem noben plačnik za njo. Janez Ratisnojnik. čevljarski mojster, Ptuj, Krekova ulica 1. Ludovik, Mirni, Ivan, Gustav in Maks Schosteritsch prinašajo v svojem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je njihov ljubi oče, ozir. ded in tast, gospod Franc Schosteritsch veleposestnik in trgovec danes v soboto dne 3. septembra ob pol 8. uri zvečer, previdjen s svetimi zakramenti za umrle, po dolgi, težki bolezni, v 79. letu starosti mirno preminul. Pogreb se bode vršil v torek, dne 6. septembra ob l/«3. uri popoldne od hiše žalosti v Št. Vidu pri Ptuju na krajevno pokopališče v družinskem grobu. Sv. maša zadušnica se bode brala v sredo, dne 7. septembra ob 8. zjutraj v župnijski cerkvi v Št. Vidu. Št. Vid pri Ptuju, dne 3. sept 1921. f naii se z takoj rabljivimi vinskimi sodi. — Kje, pove uprava lista. fF Otvoritev Jgosti Sne. Podpisana naznanita cenj. občinstvo v Ptuju in okolici, da otvorita 8. septembra ti. gostilno v Jurovcih. Prizadevala si bova, kar najbolje zadovoljiti cenj. goste z dobrim vinom. , Zl obilen obisk se priporočata Jožef in Ana Šmigoc, gostilničarja. Gonilni jermeni za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri t V. KRAVOS, MiiriboMlSgMniva C, 13. G. ANTON FEKONJA posestniški sin, Oblaki, pošta Juršinci pri Ptuju ni M Krajevni zastopnik zavarovalnice J Q M! Iti Prva ttifto na ifflpjf v PIIIIBI in ni upravičen sklepati zavarovanj za to družbo. Tudi ne sme sprejemati v imenu te družbe nobenega denarja. „K0RUNA", Ljubljana, . _____________________________Aleksandrov? cesta 9, 4 — Štev. 249011 Rte3\ Pozor! Reklamna ponudba! Samo 20 dni veljavna! Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika Izrezani oglas, krasno remontotrko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 45 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje Takoj priporočeno. — Po povzetju se pošlje le proti tri 19 dinarjev. jj Skladišče ur ADOLF MITH, ZAGREB, • Samostanska ul. 4. 0t Vpisovanje gojencev v tukAjsnjo mestno glasbeno šolo za šolsko leto 1921 [22 se vrši dne 12. in 13. septembra t. I. v ravnateljevi piftarni mestne glasbene šole na Hrvatskem trgu štev. (j in sicer od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V mestni glasbeni Soli se bode poučevalo glasovir, goili, solopetje, mladinsko petjo, teorijo in harmonijo. srisnstbftM Vpisnina anaša za vsacega gojenca 5 din. Učnina za glasovir in gosli mesečno 15 din. za solopetje, kontrabas in vsa pihala mesečno 25 din. in za mladinsko petje, teorijo in harmonijo se plača za vsakega gojenca polletno 10 din. Teorijo je dolžan obiskovati vsak gojenec. Pri vpisovanju se plača vnaprej vpisnina in ukovina za en mesec. S poukom se prične dne 19. sept. 1921. Mestni magistrat Ptuj, dne 00. avg. 1921. Vladni komisar: Dr. Senčar. L AUTOMOBILIST - '* posestvo kupiti ali prodati, naj se oglasi v upravništvu „Ptujske§:a lista." s teoretično in praktično vojaško izkušnjo, išče službo. Govori slovenski, češki in nemški. Naslov pore uprava lista. m z o. i poprej iililiia družba v I IHRifi J« illllllUlllllI Panonska ulica 4, skladišče pri kolodvoru nudi g. trgovcem sledeče najceneje: Petrolej 2 krat rafiniran čist beli strojno olje kolomaz sveče Naznanilo. Podpisani si dovoljuje častit, občinstvu iz Ptuja in okolice ; uljuino naznaniti, da je otvorilj kamnoseško obrt bencin tovotmast vazelin Erdal krema fr* l. U. I 11=3= ' " II ' " lt==s re==ii i-»i ir • a Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju Z% -------------- =31=11= at =Jt Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gam;iše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. Cetie nizke, postrežba točna. — v veliki vojašnici v Ptuju, Pantin ska ulica, ter prevzame vsa v to stroko spadajoča dela. — Izdelava nagrobnih kamnov v vsaKi izpeljavi proti nizkim cenam. Za obilen obisk prosi Franc Gojkovič, kamnosek. Velika njiva blizu Ptuja, se išče v najem. — Naslov se izve pri upravi lista. z nekaj zemlje se kupi ali vzame v najem. Ponudbe na upravo lista pod „GostiIna." Odgovorni urednik: Dr. Tone Odsak. Tisk; W Blanke v Ptuju.