C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 18 Gennaio '928. Posamezna številka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek z jut raj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne more/no ozirati. Odgoi'orni urednik: Polde Kemperle. Št 5 V Goricl v sredo 18. januarja 1928 tetoxi Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oßlasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stras že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Rh va Piazzutta št. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Kako delajmo ? Najvažrujša dolžnost je livuleznost, Cicero. Sedaj ob zučetku leta mi nare; kuje hvaiežnost, da se v imenu »Goriške Straže« toplo zahvalim vsem, hi so s svojim sodelovanjem pri listu pomugali, da se je izpopoh nil, razširil in postal ugledno in prU znano glasilo primorskih Slovencev. Ponavljam: hvala iskrena vsem, prijatelji, kajti četudi se mogoče osebno ne poznamo, nas veže ozka vez istega mišljenja, istih tezenj in istih svetlih ciljev. Z naročevanjem lista in z nabira? njem naročnikov se list brezdvoim no širi in dviga njegov pomen, saj s krogom naročnikov rase iudi tudi njegova udama sila, se jači odmev njegove besede. Še več pa stori za list in njegovo veljavo oni, ki po; stane njegov zvest in zanesljiv so: trudnik, dopisnik. Če hoče biti list raznolik in pester, če hoče zados-- titi vsem potrebam in id jam našega ljudstva, mora imcti za najrazno? vrstnejša vprašanja svoje sotrud* nike. Saj veste! Uredniki so več ali manj čisto navadni ljudje, ki so mogoče sicer drgnili dolga leta hla? če po šolskih klopeh, kojih modrost je pa vseeno omejena samo nu go- tove panoge znanja in vede. Caso* pis pa mora pisati o vsem mogo-* čem: o politiki in o kokošjereji, o treznosti in o pijančevanju, o varč* nosti in o radodamosti, mora prU digati in klatiti dovtipe, se mora spoznati v hlevih in v salonih, mora pisati o molitvenikih in o pohujšljU vih knjigah, se mora razumeti na godbo in na razsajanje ponočnja* kov, mora govohti o umetnosti in o kidanju gnofa, razpravljati sme o milijardiJi in razmisljati o pajčevi; ni v žepu itd. v brezkončnost. Ni ga skoro vpreišanja, s katerim bi se list tupatam ne bavil. Ako hoče biti v svojih podatkih točen in v resnici poučen, mora skrbeti za čim širsi krog dobrih, strokovno naobražc? nih sotrudnikov. Ravnotako mora imeti strumno četo dopisnikov, ki ga zahigajo z vestmi z deželc in od vsepovsod, kjer ima naročnike. Ako ima list po načrtu razpleteno omre: zje dopisnikov po svojem področju, ako prinese včasih iz najoddalje: nejših in najsamotnejsih kotov kako novico, pot em se list gotovo raz; širi, kajti vsi so na njega navezani, vsi hočejo vedeti kaj in kako piše o njihovih razmerah. Na ta način se pa list širi, vdomačuje in pridobiva na ugledu. Sotrudniki in dopisniki so tedaj največja opora, skoro bi rekel hrh- tenica lisiu, zlasti in še posebej pa iakega ljudskega glasila kakor je »Goriška Straža«. Pa se vzbudi včasi pomislek: saj bi pisal, pa ne /nam, samo za iired? nikov koš se pa tudi ne bom trudil! Polagano, prijatelj! Res je, da je človek, ki se redno ne bavi s pisa; njem, v začetku nekoliko okoren in neroden: misli nočejo v pravilne stavke, pew noče teči. Dogaja se to ne samo pri preprostem človeku, temveč tudi pri naštudiranem go* spodu. Treba pa je samo nekoliko dobre volje in stvar ze gre. Sicer pa. četudi se vrine kaka napaka. Saj smo mi uredniki kakor nas poznafe dobri in ljubeznivi ljudje. Mogoče, da sem pa tja malo pogodrnjamo in iudi udarimo, toda samo z besedo, s svojimi sotrudniki in dopisniki pa občujemo vedno samo v rokavicah, seveda če se tudi ti napram nam dn žijo predpisanih pravil. Ali naj jih nekoliko ponovim? Najbrže ne bo skodilo. Tedaj: Pišite, če je le količkaj mogoče s črnilom in samo na eno stran! S tern prihranite uredniku in stavcu marsikako delo in pobožno željo. Pišiie kratko in jedrnato, ker ob- varujeie urednika pred marsikatero pikro opazko in ker samo kratke in jedrnate reči ljudje radi berejo! Pišite točno in zgolj resnico ka* kor da bi bili pri spovedi! Kakor hitro ljudje opazijo, da so poročila lista netočna ali celo lažnjiva, so zgubili vse zaupanje v list in list je obsojen. Kam pa lahko spravite urednika, tega ne bom ponavljal. Poročaj hitro, da ne bodo drugi listi ivojega prehiteli in ga spravili v glas zaspanca! i Poročaj vse, kar se ti zdi po tvoji uvidevnosti primerno, da zve tudi širša javnost! Izogibaj se vaških čenč in oseb* nih napadov, akoprav prikritih, ker jemljejo listu ugled in mu ustvarja; jo nasprotnike! Ne stori z dopisom svojemu bliž: njemu nikoli krivice kot hi se je ti ne želel. Podpisi se vedno s polnim ime; nom ali prideni naslov, ker brez podpisa roma vse v koš. Če imaš vzroke, dogovori se glede podpisa z urednikom. Samo boj se ne, ker urednik mold ko grob! Seveda, če si pošten in ga ne skušaš opehariti. Ne bodi zamerljiv, če urednik črta ali popravlja, ker on ze ve, kaj spada in kaj sme v lists Dovolj bo naukov! Če se jih boc mo držali v medsebojnem prizadd vanju in prijateljstvu, bo »Straža« še napredovala in se bo njena vet Ijavnost še dvignila. To pa je naj* ! iskrenejša zelja nas vseh. I Polde Kemperle. Kaj se godi po svetu? Balkansko vprašanje, oziroma razmerjc med Italijo in Ju^oslavijo je še vedno predmet splošne pozor* nosti. Casopisi so prinesli vest, da je ju&oslovanska vlada prosila Ita? lijo, naj se za šest mesecev podaljša odpovedni rok prijateljske poj»od* be, ki sta jo obe dr/avi skenili 27. januarja 1924. v Rimu. Ta po^odba bi se morala lctos 27. januarja ali obnoviti ali pa odpovedati. Korak jugoslovanske vlade so povsod sma* trali za začetek boljšanja odnoša* jev. Potem so pa listi poroeali, da se je rok po-daljsal, dru.ui so to zani* kali, tako da elovek nikdar ni vedel, pri eem je. Najbo'lj verjetno je še mnenje beli4rajske.ua poroeevalca milanskega »Corriere della Sera«. Ta piše (12. januarja) o tern pred? metu sledeee: »Nekateri listi pišejo šc sedaj kljub uradnemu zanikanju, da je od= povedni ali obnovitveni rok kalij an; ske r. ju.Uoslovanske prijatelj ske po« i^odbe podaljšan. »Pravda« je tej vesti pristavila, da so podaljšanje v diplomatskih kro^ih smatrali za do* kaz, da namcravata stranki nada* ljevati s pogajanji, ki so vzporedna s tistimi, ki so se menda že začela v Pari zu med j»rofom Manzonijem in Beaumarchaissem (novi francos* ki poslanik v Rimu, ur.). »Samo* uprava« je po zanikanju, ki je izšlo iz zunanje^a ministrstva. objavila isto vest, »Slovenec« je pa od svoje strani pripomnil, da sc po^ajanja nadaljujejo na slcdeei padlagi: Ju* <4cslavija znhteva, naj se Italija ne vtika v notranje zadeve Albanijc in naj za to da ncka jamstva; Italija zahteva potrdilo neptunskih kon* vencij. Francija menda nastopa kot posredovalka in se posebno zanima za usodo jußoslovanskih manjšin v Italiji.« »Objavljamo tc vesti,« nadaljuje »Corriere della Sera«, »samo zato, da iili popolnoma zanikamo, ker eisto nič ne od.qovarjajo resnici. Po* navljamo, da do^ovor za podaljša* nje še ni bil podpisan in da se po* gajanj ne udeležuje noben nepriza* det. Scdaj u're samo zato, da se do* seže začasen sporazum. V splošnem je treba reči, da sta Italija in Jugo? slavija izrazili željo po zbližanju in po resnieno iskrenih odnošajih.« * * * Medtem pa se tfodijo v Juj,Josla* viji važne stvari, ki bodo močno vplivale na notranjo politiko. Da ministrskemu predsedniku Vukiee* vieu včasih pona^ajajo radikalni poslanci, ki pripadajo takozvanemu Pašičevemu krilu, je itak znano in ni posebno važno za nadaljni raz* voj. Važnejše pa je razpoložcnje v jugoslovunski demokratski stranki, ki tvori močan del vladne koalicije. Znano je, da sta v demokratski stranki dve struji: Davidoviceva, ki meri na razbitje sedan je vladne ko* alicije in na ustvaritev velikega de* mokratske.ua blcka v zvezi s Pribi* čevičem, in Marinkovieeva, ki zas^o* varja sedan jo vlado in njeno po* litiko. Med Marinkovičcvd in Davidovi* eevo strujo je prišlo že do hudih sporov. Znano je, da je Davidovie cdstopil in da so potem sklenili neki začasni kompromis, ki je to vpraša* nje odstavil z dnevnega rcda do kongresa demokratske stranke, ki naj o zadevi končnovcljavno od* loča. Od sklepa kongresa odvisi usoda sedanjc vladne skupine. Kongres jugoslovanske demokrat* ske stranke se je otvoril v nedeljo 15. januarja v Beogradu. Na kon* gres je dospelo 550 delegatov iz vseh krajev države. Udeležuje se ga tudi mnogo drugih pristašev stranke. Umevno je, da vlada za kongres ve* likansko zanimanje. Zborovanje je otvoril predsed* ! nik stranke Davidovie, ki je takoj I podal svoje poroeilo. Govoril je dve uri. Povedal je, kakšen je no* tranjepolitieni položaj: očrtal delo stranke. Svoje poroeilo je zakljueil | z besedami: »Devet meseecv traja scdanja zveza demokratske in radi* kalnc stranke. Naše žrtve so v teh mesecih postale neznosne. Naši zavezniki v vladi nam ovirajo iz* vrševanje našega programa. To ško* duje demokraciji in državi. Dobro bi bilo, ako se zopet spomnimo na predlog o ustanovitvi demokrat* i skega bloka. Mi takrat bloka nismo ^ sprejeli in nc odklonili. To vpraša* nje je še danes odprto. Moje nine* nje pa je, da jc bolje, ako mesto bloka ustanovimo enotno veliko de* mokratsko stranko. Prepričan sem, da mi bo kongres potrdil.« S temi zadnjimi besedami ie po* udaril, da še ni opustil misli na zlom sedan ie vladne koalicije. Raz* prava o poročilu je bila pridržana za konec. Poročilo o zunanji politiki. Nato je podal svoje poroeilo mi* nister za zunanie zadeve dr. Ma* rinkovic. Marinkovieevi govori so vedno važni, kajti Marinkovie go* vori bolj poredkoma. Kad_p.r pa go* vori, pove temeljito. To pot je za* govarial vodilno naeclo svoie poli* tike, ki se glasi: Balkan balkanskim narodom. Rekel ie: »Srbija in po* tern Jugoslavia a sta se borili za to naeelo tudi takrat, kadar so drugi narodi delovali proti njemu. Srbija se ni nikdar bojevala proti drugim balkanskim narodom s pomoejo vnanjih držav. Jugoslavia a ne stre* mi za. tern, da ustanovi nadvlado. Jugoslavia hoee samo sodelovanje vseh balkanskih narodov za svobo* do Balkana. To svobodo bo Jugo* slavija branila tudi, ako io bodo drugi balkanski narodi hotcli iz sa* moliubnih namenov izpodkopati. Odgovoren politik nekega bal* kanskega naroda (Marinkovie meni s tern grškega zunanjega ministra Mihalakopulosa, ur.) ie pred krat* kim obdolžil Jugoslaviio, da skriva za nacelom »Balkan balkanskim na* rodom« stremlienie po nadvladi. Isti politik ie omenil. da so bili vsi, ki so hoteli ustaliti na Balkanu nad* vlado, poraženi. Tak oeitek nc za* dene Jugoslavije, koie zunania po* litika ie odkrita in poštena. Vcč* krat povdariajo, da nimajo vsi bal* kanski narodi istih koristi. To je napačno. Naša politika nasproti nošim sosedom ie dalckovidna, pri* srčna in bratska. Takšna politika ni vedno lahka, toda mi nočemo, da bi na nas padla krivda: ako ne bo pri* šlo do sporazuma med balkanskimi narodi in ako bo na Balkanu zopet tekla kri.« Položaj v Macedoniji. V zaključku svojega govora se ie Marinkovie dotaknil položaja v srbski Maeedoniji. »Trdijo, da je Jugoslavija šibka,« je rekel, »ker je csamljena. To ni res. Vecina omika* nih narodov je na njeni strani, kaj* ti ti narodi se bojujeio za mir in red. Revolucionarni macedonski odbor hoče vsiliti tako zvano ma* cedonsko vprašanje z umori in a* tentati. Ako bi se to posreeilo, bi pomenilo propad sedaniega reda. Minili so easi. ko so politiena vpra* šanja reševali s sunki z bodalom ali z revolverji, kajti bodalu in revol* verju slcdijo kmalu strojne puške in topovi. To naj si zapomniio na vsem Balkanu. Koneaio naj že en* krat blesti o osamljenju Jugoslavi* ie. Ako bomo prišli tako dalee — mi tcga ne želimo — da bo zunanji položaj posamcznih balkanskih dr* žav moral prestati na preizkus, po* tern bodo neki liudie lahko ugoto* vili, kako zelo so sc motili.i Glasovanje, Kongres je prvi dan sprejel pred* log, naj se da Davidovicu polna moe za nadaljevanie politike stran* ke. Ako se bo Davidovie tega po-* oblastila poslužil, utegnemo doži* veti še važne do^odke. Stran 2. »GORIŠKA STRATA« O&no v svet Vseameriška konferenca. Predsednik Združenih držav Co? olidge jc v ponedeljek 16. januarja otvoril tretjo konfcrenco vseh ame* riških drzav. Konferenca se vrši v Havani na otoku Kuba. Sovjeti dovoljuje nemške liste. Berlinska »Germania« poroča iz Revala, da je sovjetska vlada dovo* lila izdajanje nekomunističncga dnevnika v nemškem jeziku. Izda? jatclj in urednik pa bosta morala biti lojalna nasproti sovjetski drža? vi in bosta morala biti v zapadni Evropi biti na dobrem glasu. Imena še niso znana. Ruska opozicija. Trocki, Rakovski in Radek, ki so bili prognani v Sibirijo, so šc vedno v Moskvi. Stalin se z njimi pogaja. Dovolil jim je, da sami izberejo kraj prognanstva. Nemški vojni minister odstopil. Nemški vojni minister Gessler je odstopil. Vzroki niso znani. Od? stop utegne zbuditi velik odmev. Gessler «ie bil vojni minister od 1. 1920., torej skoraj polnih osem let. Kelloggov odgovor Briandu. Ameriski zunanji minister Kel* logg je odgovoril ha Briandovo pi- smo o jamstvu za svetovni mir. Od* govor odklanja znana dva Briando* va predloga, o katerih smo že go* vorili. Razmerje med Poljsko in Litavsko se je zadnje ease nepričakovano ne? koliko izboljšalo. Poljska vlada je povabila litavsko vlado h konferen? ei, ki naj bi se vršila v Rigi. Zdi se, da bo Litva sprejela poljsko vabilo. Novi francoski poslanih v Rimu Beaumarchais je dospel na svoje mesto. Carinska zveza med Albanijo in Italijo. Med Italijo in Albanijo se bo naj; brž sklenila carinska zveza, ki bo še veejega pomena kot tiranski po? godbi. Skader bo postal veliko pri? stanišče. Konkordat med Vatikanom in Albanijo. Vatikan in albanska vlada sta se pogajale za sklenitev konkordata. Zedinila sta se že v glavnih toekah. Treba še doloeiti podrobnosti, kar pa ne bo delalo težav. DNEVNE VE5TI Vinko Vodopivec — petdesetletnik. Priljubljcni in plodoviti naš skla? datelj g. Vinko Vodopivec, ki je dobro znan tudi v domači italijan? ski javnosti, je praznoval zadnji ponedeljek 16. t. m. petdesetletnico svojega življenja. Obhajal je svoj Abrahamov dan tiho in skromno v dragem kromberškcm zatišju. Od* ličnemu kulturnemu dclavcu želi? mo šc mnogo zdravih let posveče? nih blagoslovljcnemu delu! Vivat, crescat, floreat! Naročnikom, ki dobivajo »Gor. Stražo« potom poštnega urada v Ronkah (Ronchi) sporočamo, da smo dobili celotna zavitka s 3. in 4. številko nazaj. Po? sredovali smo, da se take razdraž? ljivc samovoljnosti odpravijo. Ome* njene številke bomo doposlali nak? nadno. Toliko v znanjc in opra? vičbo, da nas ne zadeva nobena krivda. Dekletom, gospodinjam! Koncem meseca bo izšel »Naš' čolnič«, ki sc je v družinah udoma? eil in priljubil. Poleg lepe vsebine bo prinašal mesečno k r o j n o p r i* 1 o g o za tiste naročnice, ki jo bodo pismeno naročile pri upravi. S tem je uprava izpolnila neštcto prošenj, ki so nam jih pošiljala glede krojnc priloge naša deklcta. Vsaka krojna priloga stane me? seeno 2 liri. Ako pa naroeite celo? letno vseh 12 prilog, bo stalo le 10 lir — torej obenem z listom 20 Hr. Pohitite in naročitc se takoj, ker bomo vzorce tiskali le v omejenem številu. Naročila pošljite: Upravi »Čolniča«, Via Mameli 5, Gorica. Smrt. Zadnji pe_tek je umrl v Gorici v starosti 67 let g. Martin Bratuž. družinski glavar ene izmed znanih Bratuževih družin. Bolchal je dalje easa. Izučil se [c usnjarstva in je imcl svoj čas tudi trgovino z usnjem v našem mestu. Bil je till, zaveden Slovcnec in globoko veren. Za svo? jo družino je zvesto skrbel in jo je dobro vzgojil. Pokoj njegovi ple* meniti duši, družini in sorodnikom pa odkrito sožalje. Prepovedani listi. Jugoslovanska vlada je prepove* dala širjenje italijanskih listov »II Piccolo deila Sera«, »Le ultime no- tizie«, »II Giornale d'Italia«, »II La* voro d'Italia«, »II Popolo d'Italia«, »II Secolo«, ker pisejo proti Jugo* slaviji. Sprememba imen. Goriški tiskarnar Juch, ki jc nc? kaj časa tiskal tudi našo »Stražo, je spremenil svoje ime v Jucchi. Mlinarjem. Kdor hoče še izvrševati mlinar? sko obrt v bodoenosti, moTa imeti posebno licenco, ki jo izdaja »As* sociazione nazionale per la preven- zione dct
  • cij in društev, kmctjc, obrtniki, poslanci in pač vsakdo, kdor jc imel do njega kako proš^- njo ali potrebo. Vsakogar je z vso prijazno* stjo in postrcžljivostjo sprejel, najraje pa dijake in preproste delavske ljudi. Nihče se ga ni bal, vsakdo je sei ob vsaki uri z vc? seljem in zaupanjem h njemu. Sprejemal je tudi med kosilom in večerjo. — Tak je bil že od mladih nog. Sošolcc župnik Hladnik pravi o njem: »Krek se je ločil od drugih di* jakov, ki dostikrat prezirljivo gledajo na mlajše letnike. tudi v tem, da ste ga kot višje* gimnazijea vedno lahko videli v družbi ka* kega malčka iz I. ali II. razreda. Krek sploh ni nikdar kazal najmanjšega nagnenja, da bi se povzdigoval nad one, ki so bili kakorkoli družabno nižji od njega.« In Jancz Tavčar, tovarniški delavec na Jesenicah, ki je v mladih lctih vedno zahajal z drugimi dečki vred v družbo mladega dijaka Kreka, pravi: »Krek je bil vseskozi jako živ in vcscl dijak. Kadar jc bil na počitnicah, je obhodil vse selške hribe. Vedno mu je gledala kaka knjiga iz žepa in odkoder je prišel, jc imel v gumbnici ali za klobukom cvetico. Veliko je zahajal med vaške fante in se rad pogovarjal z njimi. Če so kurili kres ali streljali ob žegnanju, ni Kreka nikdar manjkalo med njimi.« Njcgov župnik, sedaj ljubljanski kanonik zlatomašnik Janez Sušnik pripovedujc: »Bil je ob mojem prihodu v Selce v V. gimnazijskem razredu. Že takrat je imel do ljudi veliko privlačno moč. Večkrat sem ga opazoval, kako je sedcl — dostikrat s pipo v ustih — pod domačo hišo v družbi vaških dečkov * fantov, ki jih je vse zabaval.« Krek je bil vse življenje pravi demokrat in ljubitelj preprostega ljudstva. Z gospodo se je družil le v kolikor je bil v to prisiljen. Visoke gospode in pa takih, ki so sc povzdi* govali nad druge, bodi z denarjem ali s svojo puhlo domišljavostjo, pa sploh ni maral. Ogi» bal se jih je. Najbolj pa je sovražil ljudske oderuhe in ncznačajneže. Pri njem je prevla* devalo sree. Po dobrem sreu je vse sodil. Ne? usmiljenih ljudi ni mogcl. Zgodilo se je, da je šel nekoč v dežju, blatu in truden po cesti. Nedaleč za njim je komaj stopal ubog star berač. Zdaj pa zdaj je po? stajal in počival po obcestnih kamnih, milj? nikih. Po cesti pridrdra voz nekega bogatcga Krekovega znanca. Dospe do beraea in ta milo prosi voznika, naj ga prcpelje do bližnje vasi. A voznik ga ni hotel — oni je bil pač berač in uinazan. Ko pa doteče Kreka, ustavi brž voz, prcvljudno ga pozdravi in povabi k sebi. Krek ga pa zanieljivo zavrne: »Če je oni siromak preumazan za tvoj voz, sem jaz tudi!« in gre dalje svojo pot v dežju, ne menee se zanj. Opomnim, da Krek ni rabil in ni imel dež* ni-ka vse življenje nikdar, ure pa tudi ne. Obleko je nosil zlasti v mlajših letih le boj ponošeno, perilo iz domačega platna, klobuk lcta in leta isti, čevlje pa —¦ nizke škornjc. Tak je hodil tudi na Dunaj v državni zbor. Sele te? kom let se je sicer prcprosti a fini sestri Cilki posreeilo ga malo olikati. V Bovec se je s Trbiža 1. 1901. pripeljal 6 ur dalec na vozu moke. Ves je bil bel od moke, pa še hlače si je ob verigi strgal. Za? šili smo mu jih po noči, ko je šel spat, — saj čez dan jih je zakrivala suknja. (Dalje.) >GOR1ŠKA STRAŽA« Stran 3. lz širohego sveta. Lepo gospodarstvo. V Rumuniji se je izvršila tatvina, ki nima primere. Ukradli so ladjo driavneßa brodovja. Neki Antip? pos, v Romuniji idobro znani po? sestnik ladij, je naprosil mornarico v Braili, naj mu posodi za nekaj ča=- sa neko vlačilno ladjo. Kcr so ga poznali, so mu ugodili. Antippos pa je dal ladjo prebarvati in nato jo je prodal neki tfrški parobrodni druz? bi. Črez 10 mesecev je mornarica opazila, da ladja manjka. Antippos pa je izginil. Sedaj tfa išče policija. Mednarodna sleparija. Francosko finančno ministrstvo je odkrilo veliko goljufijo. Stvar je bila taka. Nemčija plačuje Franciji vojno odškodnino tudi v natura? lijah. Nekateri francoski in nemški industrijalci pa so se domenili, da bodo Ncmci manjše količinc blatfa pošiljali prcko mcje, kot bo to v računih pisano. Vlada pa je morala plačati količino, ki je bila označe? na. Razlikc so bile zelo vclikc. Do? bičck so si med seboj pošteno raz? delili. Prigoljufane svote znašajo, pravijo, več sto milijonov. Izpovedbe zaprtega ogleduha. Čehoslovaška policija v Bratisla? vi je zaprla madjarskeßa oßleduha Vattaya, ki je povedal zelo zajem? ljive stvari o oboroževanju Ogrskc. Rekel je, da je pod tremi leti pri? spei na Ogrsko vlak, poln orožja, cigar tovor pa ie bil označen kot »sadeži v stročju« Vlak je bil na? menjen v Kumunijo, pa je obtičal na Ogrskem. V okolici Blatnega potoka, blizu čekoslovaške meje, so velikanska podzemljska skladišča orožja in streliva. Tik ob cesti, ki pelje v Lipotmezö ie votlina, v ka? teri so štirie oklopni avtomobili. V pristanišču Altofena leži stara, le? sena, obrabljena lad ja. Ako bi kdo odstranil Ie eno desko, bi opazil popolnoma nov vojni monitor. Vattay je rekel, da ve še mnogo takih podrobnosti. Nesreča na morju. Italijanska tovarna ladja »Cado? re« je blizu Lizbone zadela na čer in se potopila. En mornar je utonil, dru^i so se rešili. Ladja je vozila premo^. Izrabljanje odpadkov Rima. Na deželi izrabiio popolnoma vse odpadke, pa naj si bodo to o> stanki iz kuhinje, smeti ali straniš? čni odpadki. Težja je rcšitev te#a vprašanja pri mestih, kjer končajo vsi odpadki navadno v rekah, Ie redkok je jih kmetijsko izrabijo. Odpadki Trsta končajo v morju, odpadki Rima pa v reki Tiberi. Inž. Mario Cerruti je pred kratkim na= pravil načrt, kako bi te odpadke dobro izrabili in po njegovem načr? tu bi lahko izdatno gnojili 27 tisoč ha (80.000 njiv) samo z odpadki Ri? ma. Izračunano je, da bi na ta način dobili od odpadkov letno okoli 15 miljonov lir, celotno vrednost od? padkv Rima pa računajo na letnih 40 milijonov Hr. | Tudi odpadki mesta Dunaja kon? čajo brez koristi. Zanimivo je, da je od velikih svetovnih mest naj? prej Moskva rešila vprašanje od? padkov in je v ta namen že pred vojno najela velika zemljišča, ki so zalaj4ala mesto Moskvo z izbornim ohrovtom (vrzotami) in pa tudi z I drugo zclenjavo. Kai je ooveqa na deželi? Idersko. Lanska letina je bila pri nas sred? nja. krompirja in trave je bilo pre? cej, turšice pa komaj polovica na? vadnc letine. Žita sejemo pri nas mak), repe pa ni bilo nič, kcr nas je sredi avgusta obiskala toča in nam prcccj oklestila. — Diva so sedaj pri nas po 7.50 L za kvintal, težka teleta po 5 lir kg mrtve teže, pra? šiči po 6 lir in še kaj črez. Komen. Obveščamo našo javnost, da se je tukajsnji trgovec Vittorio Sivitz z uradnim dovoljenjem prekrstil v g. Sivilotto. Cerovo. Dne 8. t. m. je umrl 92?letni po* sestnik Andre j Klanjšček. Bil je najstarejši v vsem našem župan- stvu, stara briska korenina, mož globoko veren vse življenje, tako da je večkrat rekel, da sc ne boji smrti. Po 3*dnevnem trpljenju je v Gospodu zaspal. Njegov pogreb je pokazal in izpričal, kako je bil med občinarji spoštovan. Cerkv. pevski zbor mu je zapcl tri žalostinke. Naj v miru poeiva! Ostalemu vnuku iskreno sožalje! Št. Maver pri Gorici. V četrtek dne 12. t. m. proti ve? čeru je šla naša soseda Doljak Roža nabirat drva na Sabotin. Pri nabi* ranju se je spotaknila tako, da je padla. Pri padcu se je pa nekaj uda? rila v desno nogo. Nič hudega slu? teča je odšla domov in po navadi spat. Po no'ci pa ji je začelo priha* jati vedno bolj slabo, tako da se je proti jutru popolnoma onesvestila. Po hitri domaei pomoči je prišla zopet k zavesti. Poklican je bil hitro Zeleni križ, ki jo je odpeljal v go? riško bolnišnico. Po preiskavi je zdravnik ugotovil, da ima v nogi preccj vdik košček lesa, ki ga ji je potem izvlekel iz noge. Zasadil se ji je pri padcu v nogo tako globoko, da ga doma ni bilo opaziti. Ker je družinska mati, ji tembolj želimo skorajšnjega ozdravljenja. Vrtojba. V dopisu iz Vrtojbe z dne 11. t. m. se je vrinila neljuba pomota. Mladi organist sc nc imenuje Stan? ko Stanič, temveč Stanko Lasič. Toliko v blagohotno znanje. Ozeljan — Sv, Mihael. Na novega leta dan in naslcdnjo nedcljo sem moral po opravkih v Ozeljan. Ustavil sem se pri neki hi? ši, misleč da je gostilna, da bom pil običajni četrt. Toda moral sem na? daljevati svojo pot. ne da bi si žcjo | pogasil, kajti to je bila le zasebna | hiša, v kateri se je vršil pies. Res, j žalostno je gledati, kako ta mladcž plešc, si tako zdravje kvari in de? nar zapravlja brez brige za bodoč? j nost. Menda bi pa tudi starši lahko ! bolj pazili, zlasti na svoje nedorasle | hčere, da hi sc nc udeleževale raznih : zakotnih plesov. — Glede dopisa i od Sv. Mihacla v »G. Straži« z dne ! 4. t. m. moram povedati, da je pri? ! pomogel v toliko, da so tisti fantiči že koj naslednjo soboto ustanovili godbeni krožck z inštrumenti do? mačega izdelka, s katerimi so po? zno v noč zabavali občinstvo. Res, malokje tako hitri naprcdek. Sv. Lucija in okolica. V preteklem letu jc bilo v naši župniji rojenih 32 otrok, in sicer 16 dečkov in 16 deklic. Umrlo je 20 oseb. Pri ženitvi smo bili zclo prid? ni, saj smo imeli kar 3 poroke. — Na Silvestrovo so nas osrečili s tre? mi plesi. Knega smo imeli pri Sv. Lu? ciji, drugega v Drobočniku in tretjc? ga v Bači. Pravijo, da je bil menda tudi v Modreju. Za 24. t. m. se nam zopet obeta pies pri Sv. Luciji. Kaj je dolžnost zavednih fantov in de? klet, nc bomo poscbej poudarjali. — Na dan novega leta je umrl v starosti 61. let Gasper Valcntinčič iz Kozmerice. Bil je zaveden narod? njak in skrben očc svoji dru/ini. N. p. v m.! Ostalim naše sožalje. — Na praznik sv. Treh kraljev so imeli otroci božičnico, pri kateri je bilo' nekaj revnih otrok obdarova? nih. Lokovec nad Kanalom. Našo občino so sedaj priključili k Cepovanu. Težko se bodo marsi? kateri prilagodili temu, posebno ti? sti, ki so bolj oddaljeni. — Vecerno šolo za italijanščino imamo tudi le? tos, toda le v Dol. Lokovcu. Po? učuje slovenski učitelj g. Vendra* min. Razglašcno je bilo, da bo ve? černa sola tudi v Sred. Lokovcu, kakor je bila lani, toda lctos menda ni bilo nič priglašenccv, zato se ni otvorila. — Da bi bil »popotnik«, ki je zadnjič v »Straži« nckaj poročal o naši cerkvi prišel k nam o praz? nikih, bi bil v naši ccrkvi opazil poleg prta in novega tapeta tudi nov zbor. Stari zbor, ki je za naše raz? mere že precej dobro nastopal, je nenadoma prenehal. O vzrokih te? ga sc je preccj govorilo, toda o tern ne grc, da bi tu razpravljali. Gotovo je pa, da se z raznim rovarenjem in razprtijami močno škoduje pra? vemu uspehu. — Gospodarska beda se tudi pri nas čimdaljc bolj množi. Mnogi si morajo iskati zaslužka po raznih nevarnih delih v tujini, da morejo vzdrževati svoje revne dru? zinc. Kljub vsemu temu so pa naše gostilne šc vedno dobro obiskane. Kdaj sc bomo zavedli? Idrijske novice. Pogrebno društvo sv. Jožefa v Idriji sklicuje svoj redni letni občni zbor dne 22. Jan. 1928 ob 9. uri do? poldne v dvorani »Hotela Didič« s sledečim dnevnim rcdom: 1. Po? zdrav predsednika; 2. Čitanje zapis« nika zadnjega obenega zbora; 3. Po? ročilo tajnika; 4. Poročilo blagaj? nika; 5. Poročilo rcvizorjev; 6. Vo? litev predsednika; 7. Volitev 6 od? bornikov; 8. Volitev 3 revizorjev; 9. Slučajnosti. V slučaju, da ni ob določcni uri zbrario zadostno štc? vilo članov, sc bo pol ure poznejc vršil drugi obeni zbor, ki bo sklep? čcn ne glede na število navzočih članov. — Člani, ki se zanimate za prospeh tcga tako potrebnega dru.št? va, udcležite se polnoštcvilno ob? čnega zbora. Odbor. Pozdraui naših izseljencev. Aumetz (Francija). Skoro iz vseh delov sveta pošilja? jo naši izseljenci voščila in pozdra? vc v naši priljubljcni »Goriški Straži«, zato upamo, da bo g. urcd* nik dal majhen kotičck tudi nam slovenskim delavccm, ki smo tukaj v daljni Franciji, v bogati deželi Alzaciji ? Lotaringiji. Ni je skoraj vasi na Primorskem, da ne bi bil eden ali pa še več mo? žakov ali fantov zaposlcnih v teh krajih. Posebno številno so zasto? pana Brda, tolminski in idrijski okraji. Prava slovcnska kolonija sc pa nahaja ravno tukaj v Aumetz?u, kjcr jc vedno vcč sto Slovcncev za? poslenih, in sicer iz različnih krajev našc domovine, zato po pravici imenujejo Aumetz — slovcnsko re? publiko. Na Miklavžev večcr smo prazno? vali krst našcga mladcga, na novo ustanovljenega tamburaškega društ* va »Triglav«. Ob nabito polni dvo? rani smo pričakovali prihod sloven? skega sv. Miklavža, ki jc po svojih močeh obdaroval naše male in ve? like, pridne in tudi ncpridnc. prve s kolači in sladkorjem, a drugc z leskovko. Po odhodu sv. Miklavža pa jc pričel udarjati mladi tambu« raški zbor na svoje nove lepo okra* šenc tamburicc. Sprvega je šlo se* veda nckoliko okretno in ncrodno ter je nekam plaho in nerazločno doncla struna, a poznejc, ko je za? gorela vescla kri po žilah, je trda roka kar sama od sebc drsela po strunah in je vesela slovcnska pc? sem donela venkaj v tcmno noč. Ob lepih zvokih godbe ter ob polni ku? pici svežega piva se jc razvila lepa in mirna domača zabava. Na sveti dan ter v nedcljo dne 8. januarja je priredila tukajšnja do« mača šolska in odrasla mladina dva Icpa dramatična veeera, pri katerih sta sodelovala tudi dva naša mlada človcka, in sicer atlet Franc Spole? nak ter gospodična Anica Subelj. Oba sta lepo dovršila svoje naloge. Na željo čč. šolskih scstcr so tudi naši tamburaši sodelovali pri obeh prireditvah ter so med odmorom prav'krepko udarjali. Posebno gin.? ljivo jc bilo slišati, ko so na koncu vsake prireditve zaigrali: Sveta noč, blažena noč ... rrukajšnji g. župnik se nam je iav* no v navzočnosti mnogobrojnega občinstva v francoskem in nem? škem jeziku prav toplo zahvalil za našo soudeležbo; pohvalil je vse Slovence na splošnem ter je izrazil željo, — ako bi bilo mogoče — da bi se naši tamburaši združili s tu? kajšnjim ccrkvenim pevskim zbo* rom ter sodelovali z njim vsaj ob velikih praznikih. Tako smo te. praznikc prav lepo preživieli ter si želimo šc obilno takih dni. Pošiljamo prav prisrčnc pozdra? ve vsem našim domačim, posebno pa vsem čitateljem »Cior. Stražc«. Cenčič Al., Scdlo; Strnad Fr., Go* dovič; Košuta Adolf, Sv. Križ; Ba? tič Vik., Vitovlje; Strukclj Vik., Voice; Raholin Jož., Čiginj; Lazar Ant., Sedlo; Šubelj Fr., Šubelj Ana, Šubclj Bog., Spolenak Leopolda, Truglas Avg., Truglas Pavlina. Tržne cene dnc 17. januarja 1928. Česnik kg L 1—1.20; sveže zelje L 0.60—0.70; kislo zelje L 1.60; cve? tača L 1.40—1.60; čebula L 1—1.20; fižol navaden L 1.80; fižol kosL3; salata indivija L 2.60—3; krompir L 0.60—0.70; sladka rcpa L 0.20 do 0.30; kisla repa L 1; zelcni radič L 1.60—2; rdeči radič L 2.20—3.40; špinača L 1—1.20; zelcna L 1.40 do 1.60; motovilcc L 1.40—2; vrzote L 0.40—0.50; pomaranče L 1.40—2; suhc fige L 1.80—2.20; limoni kos L 0.15—0.20; jabolka kg L 1.80 do 4.80; orehi L 3.60^; lešniki L 6.50 do 7; hruške L 2—4.60; suhc češplje L 3—4.60; svcže maslo L 16; presno maslo L 18; mleko liter L 1; sladka smctana kg L 12; med v satovju L ' 10; skuta L 4; jajca kos L 0.6O?0.70. Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31 I. iiadsir. - TURIN Aparat Zecchi prepričuje napredovanje KiLA ~~m Ozdravljenec v Trstu: Bolan sem bil na kili že več let in sem le obupal. Poskusil sem različne pasove, a nisem dosegel nikakega uspeha. Po sreči sem inogel posknsiti posebni aparat Zecchi, ki mi je povrnil prejšnje zdravje. čutim se vsled tega dolžnega, da javno in povsod to izjavim, ker sem res dobro potrosil svoj denar. Piazza Anton, Trsl, Via Galvani 3. V a ž n o! Vsled mnogili popraševanj naznanjamo, da bo dajal ortopedik ZECCHI osebno vsa pojasnila GORICA, sreda 18 in četrtek 19 jan. Hotel Jngelo d'oro" Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« Gospodarstvo. Odgovor na vprašanja. Mnogi me vprašujcjo, kako rabim umetna tfnojila, krmim orehovc tro- pine, kako čebelarim, itd. Skušam vsem hkrati odßovoriti tu v naši »Straži«. Umetna gnojila rabim že skoro 30 let. Imam torej precej izkušnje. Na travo potrosim aprila meseca na vsakih 4000 irr po 300 k<^ superfos* fata in 100 k# kalijevc soli. To učin? kuje mnogo bolj kot pepel. Trava postanc bolj s^osta in tudi detelje je več. Računam, da se pridelek po? troji ali pa vsaj podvoji. Dobra je tudi Tomaževa žlindra, katere tro- sim ravnotoliko kot superfosfata, samo da moram žlindro raztrositi že v začetku zime, magari na snei^, če ga je malo. Tomaževa žlindra je posebno dobra za močnc zemlje, kjer se kmalu opazi velikanski uei* nek. H koruzi stavim po letu'eilski soliter. K vsaki tursici denem po dve kavini žlici te soli in kdor vidi tu ueinck, se mu morajo oči odpreti. Tudi krompirju izdatno koristijo umetna ^nojila. Pri nas je sedaj vedno več železnih oral. One po Adamovem sistemu se morajo ved? no bolj umikati. Je pa tudi prava i^jrača orati z oralom, ki jc celo iz železa. Orehove tropine dajem tudi že doltfo časa živini. Par pesti na glavo jcdpvolj. Pozna pa se taköj mleku. Žival jih uživa z največjo slastjo, če ji primešam tropine med osoljeno rezanico. Kdor krmi otro* bi, nazaduje, ker prepriean sem, da več zaleže 100 kg orehovih tropin kot 200 ktf otrobi. Tudi čebelarenje v modernih panjih na okvirje je ve? likansko veselje. Nc morem jih do? vo'lj priporočati. To sem hotel za* enkrat povedati. Rad bi povedal več in lep-še, pa je pero preokorno. Na vsak naein pa moramo napredovati, pa naj si bo pri obdelovanju po'lj, pri gnojcnju, krmljenju živine, pri cebelarstvu in povsod. Tudi v naših mlekarnah. Naprcdek je v začetku vcdno oviran, dokler vsi ne odprejo oei. Mnogi so že spre^'ledali, a po? trebno bi bilo, da bi vše bolj. — Ivan Uršič, posestnik in eebelar na Ider? skein. Sežanski trg. Na trgu v Sežani dne 12. t. m. je bilo na prodaj 966 Ljlav živine, in sicer: krav in volov 504, telet 115, konj 142 in prašičkov 205. Gene na* vadne, n. pr. goveja živina od 240— 280 lir stot, teleta po 450 L, konji bolj.se pasme do 2(M)() lir ulava, pra* šički 6-^8 tedenski od 100 do 150 lir. Prihodnji tržni dan se bo vršil 23. jan. — V letu 1927. je bilo na trgu 9607 krav in volov, 1644 telet, 3041 konj in 6474 prašičkov, skupaj 20766 glav. V letu 1926. je bilo na tr<*u 25.891 glav živine. Razliko 5125 glav manj pripeljane živine v letu 1927. je pripisati: padcu cen, su.ši in obmejni carini, ki se je znatno zvi* šala, zlasti pri konjih težke pasme. Kupčija s prasieki je bila prav do* bra, manje ona z govejo živino. Veliko živine se je izvozilo v se* verno in srednjo Italijo, celo v Si* cilijo itd. V prvi polovici leta se je držala kupčija precej dobro; tudi cene so bile u^odne, a v driiL»i polo* vici leta so padle cene od 420 na 300 do 250-- in celo na 200 lir pri Lfove* dini, od 500 do 450 do 350 pri teletih in od 4000 do 2000 pri konjih, do* čim je kupčija pri 5—9 tednov sta* rih prašičkih radi pomanjkanje po* skočila od 80—150 — na 100—200 lir pri prašičku. Razun živine se pro* daja v Sežani tudi manufaktura, zgo* tovljene oblekc po jako u.uodnih ce* nah, čevlji iz Mirna, železnina, le* sena in steklena posoda, kmetijski stroji, konj ska vpre.ua, usnje in sad* no drcvje od 12. 2. do 3. 5. v letu. Tržni dnevi (sejmi) so dne 12. in 22. vsake^a meseca ter 3. maja in 3. novembra v letu. Sežana ima že* lezniške in avtomobilne zveze na vsie strani, kar jc jako ugodno za kupce in prodajalce. V slučaju sla* bill vremen, je na razpolago nad 15 velikih konjskih hlevov. Po gostil* nah se dobi izvrstna sveža hrana, se toeijo prvovrstni pristni kraški te* ran, bcla vipavska in istrska vina in brie. Sejmi v Sežani so najveeji in najbolj obiskani v celi Julijski Be* j nečiji. Valuta. Dne 1(3. januarja si dobil: za 100 franc, frankov 74 25 do 74.55 Lir za 100 belg. frankov 262.— do 266.— „ za 100 švic. frankov 363.25 do 365.25 „ za 100 češ-slov kron 55.90 do 56.20 „ za 100 dinarjev 33.20 do 33 50 „ za 1 sterling 92 25 do 92.45 „ za 1 dolar 18.86 do 18.92 „ Novci po 20 frankov 72.— do 74.— „ za ICO avst. šilingov 264.— do 270'— „ Benecijske obveznice dne 16. ja* nuarja 1928: 72.50. Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Kdinosti« v Gorici. /. Budin /., Dornberg: Ob priliki zglasitc se v tajništvu. 2. Hvala Franc, Trnovo št. 40: Vaša j prošnja jc pri glavni pokojninski direkciji v Rimu registrirana pod št. 1024=218. Glav* na pokojninska komisija jc žc prcd meseci /alitcvala od žujianstva, da pošljc doku* mente, ki so našteti pod št. 8, 9 in 10 enot* ncjja scznama vsch dokumentov, ki so po« trebni za vsako pokojninsko prošnjo. Po« drezajtc sami pri županstvu, da odpošljc zahtcvanc dokumente. 3. Šuligoj I., Lokovec šf. 12S: Vam ni mogoče pomajJati. 4. Rat A., Žaga št. 123: Vaš rekurz je re= gistriran pri Corte dei Conti pod št. 34358. Moratc pa zaprositi Cortc dei Conti, da določi ra/pravo o Vašem rekurzu. Zaprosi* te županstvo, da Vam napi.se tozadcvno prošnjo. 5. S. F. p. F., Ukanje št. 199: Ob priliki zglasite se v tajništvu! 6. Kaus Ivan p. /., Čezsoča št. 100: Vaša prošnja jc registriraha pod št. 59872. Pros« nja jc v pregledu. Pudrezali smo, da se eim prej reši. 7. Faganel /., Šempas št. 136: St. prošnje je 68740; drugaec isto kot za K. I. pod št. 6. 8. Kovačič A., Prem St. 37: Prošnja Vam jc bila odbita z min. odlokom dne 20. 11. 1927. radi Vašega gospodarskega položaja. Kt) dobite negativni odlok, zamorete tekom 90 dni rekurirati na Carte dei Conti. 9. Prinčič Mih. p. L., Gorica, Via Forna: cfe M. 17: Zglasitc sc ob priliki v tajništvu! 10. Natlačen Lojza vd. Vrtovec Vincem ca, Šturjc: Zglasite se ob priliki v tajništvu! 11. Mikuž Anton, Črni vrh št. 27: Sporo« čite čim prej tajništvu naslednje: a) ali stc vlo/ili proti negativnemu invalidnemu t)dlo; ku rckurz? b) kdaj ste vlo/ili rekurz na Corte dei Conti? Iz Vašega dopisa bi skle^ pali, da nistc vložili rckurza. Co niste vlo» /ili rekur/a, ne moremo pomagati. 12. V. F. v K.: Ste podvr/cni davku. Med invalidi drugc skupine so samo oni prosti, ki imajo bole/.ni, katere so navodene pod toeko 15. in 16. tabele A in v zakonu z dne 12. 7. 1923 št. 1491. To so samo invalidi, ki so bolni na spolovilu. Če nimate drugih do= hodkov ko samo pokojnino, potem Vi\m mora davkarija predpisati samo davek (I. 35) brez vsake doklade. Cc Vam jc davka* rija predpisala več davka, laliko rckuriratc, drugaee ni treha. TAJNISTVO. Listnica uredništva. A. R., Gor. Cerovo: O večerni šoli smo priobeili v »Gor. Straži« že oba glasova, zato menimo, da smo tej zadevi posvetili žc dovolj pozor* nosti in prostora. (*"e želite, pri* občimo Vaše pojasnilo kot »Posla* no«, seveda proti plaeilu. C. Š., Stanjel: Saj imate prav, ven* dar hoste razumeli, da ne moremo priobčiti. Bog živi! J. /., Kobjeglava: Smo že prej priobeili dopis o istem predmetu. Pozdravljeni! Darovi. Mcsto cvetja na grob dragega brata g. Avgusta Gomiščeka, daru* jejo bratje in sestre 150 lir za »Slo* vensko sirotišče«. Za »Slovensko sirotišče«: Cenj. g. Terezija Pazzarello 52 L, volilo gospe Helene Vidmar iz Rihcmber* ga 200 L. Razprodaja razglednic 20 L. — Srena hvala in Bog obudi mnogo dobrotnikov! VABILO k OBČNEMU ZBORU »Hranilnice in posojilnice v Rens čah«,, ki se bo vršil v nedeljo dne 29. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne v dvorani g. Fr. Brumata v Renčah. Dnevni red. 1. Poroeilo naeelstva. 2. Revizijsko poroeilo. 3. Odobrenie raeunskih zakljuekov za leta 1913. do 1926. 4. Volitev novega naeelstva. 5. Volitev novega nadzorstva. 6. Slueajnosti. Ako ob doloeeni uri ne bi bilo navzoec zadostno število članov, se bo vršil obeni zbor eno uro pozneje ob vsaki vdeležbi. Odbor. Radi družinskih razmer je na prodaj malo posestvo v Kobaridu, ki obstoji iz stanovanjske hiše št. 112. V hiši je kuhinja, klet, štiri so* be ter hlev za živino, vse v dobrem stanju. K hiši spada novo gospo* darske poslopje primerno za kake* ga obrtnika. Dalie 2 orala in 200 m2 njiv in travnika: vse na ravnem in blizu trga ter 2 hektara 78 m2 goz* da, ki je pa z malo izjemo les le za kurjavo. Kdor bi želel kupiti, naj se zglasi pri lastniku Francu Slunderju istotam. Ako bi se poprej ne pro* dalo se proda na prostovoljni draž* bi dne 5. februarja 1928 ob 2. uri popoldne, na lieu mesta. Podpisano oskrbništvo ima na razpolago vcdno sveža jajca od či* ste krvne pasme »Livornese bian* ca« po zmernih cenah. Oskrbništvo barona Teuften* bach, Vipolže v Brdih. ZAHVALA. Ob priliki nesrcčnc smrti nasega ncpo* zabnega Avgusta Gomiščeka, železničarja, smo prejeli toliko dokazov iskrenega so* čutja, da nam je bila naša bol v resnici olajšana. Zahvaljujcmo sc zato prisrčno vscm stotinam, ki so sprcmljale pokojnika na zadnji poti. Posebej še iskrena hvala č. duhovščini, pevskemu zboru, darovalcem vencev, g. postajcnačelniku Morini za gan* ljivc bescde, zastopnikom žclezničarjev, zlasti g. Milieu, želczničarju v Bussoleno, ki ga je sprcmljal na žalostni poti v do^ mačo vas. Solkan, 16. januarja 1927. Žalujoča družina Gomišček. FRIZER ZA DAME, striženje, pranje glave, ondolaeije i. t. d. PrU poroča se And. Rojic, Via Semina* rio št. 2 Gorica. PUUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob src> dah in petkih ob pop. urah). proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po» sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenict po 6 lir — se dobivsi v lekami C*» stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. V Ravnah pri Cerknem je na pros daj posestvo z zemliišeem, na kate* rem se lahko redi 4 glave živine. Gozd, travnik in njive so vse sku* paj v enem kosa. Hiša je z opeko krita. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. V San Lorenzo di Mossa je na prodai hiša z zemljisčem. Izvrstna kupeija. Vee so iz.ve pri gosp. Re* natu Happacherju, Via Contavalle štev. 1. Franc Prencis, izdelovatelj orgel in harmonijev v Solkanu sc pripo* roča preč. duhovnikom in drugim za vsa v to stroko spadajoca dchi in popravila. Pregledi brczplačno! POZOR1I Velika zaloga mrtvaških potreb* sein 20% ceneje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. Lokomobilo 21 HP 12 atm. po* polnoma v dobrem stanju prodam radi opustitve zage. Cena po dogo* voru. Naslov pove uprava »Gori* ške Straže«. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATICNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravlicnje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse dclavnike od 10—12. Zavod Dr. BOKCINfl-FlNETTI TRST, Via FabJü Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljcno S-dnevno zdravljenje „ŠIJATIKE" (Trcranje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Spn-jcin;: ud 10-12 in od 15-17. Zdravnak za zobe in usfa Dr. LOJZ KRAIGHEB sprejema v GORICI Piazza delJa Vittoria Štev. 20 CORSO VERDI 32 fhša Centr. Posoj.) Vilihü zsIoqb Ceškpcfl plains iz zneni tovarns Hegenchcrt l Raymann, neko- irstne blap ze poročsnce haher tüt!! vsüha izbiPR moSbUQB In žensbRga safcni. Blago solidno! Cene aemern®!!