PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Lex Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 26 Maribor, petek 27.5.2016
OBČINA BLOKE
370. Sklep o ceni storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja -odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
Na podlagi 149. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004, 20/2006 in 70/2008), 59. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.32/1993 in 30/1998), Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) , Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke (Uradni list RS, št. 76/2000) in Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07; 54/2010) je Občinski svet Občine Bloke na 11. redni seji, 19. 5. 2016, sprejel
SKLEP
O CENI STORITEV OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA - ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII
50<DN<65	88,87	78,44
65<DN<80	177,74	156,87
80<DN<100	296,23	261,46
100<DN<150	592,46	522,91
150<DN	1.184,92	1.045,83
3. člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o oblikovanju cene vode, sprejetim na 3. redni seji, 6. 1. 2011.
4. člen
Ta sklep začne veljati takoj, objavi se v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 6. 2016 dalje.
Številka: 35408-0003/20016 Datum: 19. 5. 2016
Občina Bloke Jože Doles, župan
1.	člen
S tem sklepom se določi elemente cene odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode kot jih določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in so v pristojnosti občine.
2.	člen
Potrdijo se cene storitev obveznih občinskih javnih gospodarskih služb odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (cene so brez DDV-ja). Cena odvajanja znaša 0,14 €/m3 vode. Cena čiščenja znaša 0,27 €/m3 vode.
dimenzija	omrežnina	omrežnina
vodomera	odvajanja	čiščenja
DN< 20	5 , 92	5,23
20<DN<40	17,77	15,69
40<DN<50	59,25	52,29
371. Sklep o ceni storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja -oskrba s pitno vodo
Na podlagi 149. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004, 20/2006 in 70/2008), 59. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.32/1993 in 30/1998), Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) , Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Bloke (Uradni list RS, št. 76/2000) in Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07; 54/2010) je občinski svet Občine Bloke na 11. redni seji, 19. 5. 2016, sprejel
SKLEP
O CENI STORITEV OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA - OSKRBA S PITNO VODO
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1074
1.	člen
S tem sklepom se določi elemente cene oskrbe s pitno vodo kot jih določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in so v pristojnosti občine.
2.	člen
Potrdi se cene storitev obveznih občinskih javnih gospodarskih služb oskrbe s pitno vodo (cene so brez DDV-ja). Vodarina: 0,68 €/m3 vode.
dimenzija vodomera	omrežnina
DN< 20	4,56
20<DN<40	13,67
40<DN<50	45,58
50<DN<65	68,37
65<DN<80	135,75
80<DN<100	227,91
100<DN<150	455,82
150<DN	911,64
3. člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o oblikovanju cene odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, sprejetim na 2. redni seji, 25. 11. 2010.
4. člen
Ta sklep začne veljati takoj, objavi se v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 6.2 016 dalje.
Številka: 3553-0019/2016 Datum: 19. 5. 2016
Občina Bloke Jože Doles, župan
372. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 23. člena Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05, 120/06, 61/2010 in 20/2011), 15. člen Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/2007, 54/10 in 9/12) je občinski svet Občine Bloke na 11. redni seji dne 19. 5. 2016 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
I.
Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se
odvzame nepremičninam na parcelah
št. 875/7, 876/0, 310/2 in 875/8 k.o. 1671 Gradiško.
II.
Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičninah parcelah št. 875/7, 876/0, 310/2 in 875/8 k.o. 1671 Gradiško, v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
III.
Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 478-0011/2016 Datum: 20. 5. 2016
Občina Bloke Jože Doles, župan
OBČINA BRDA
373. Odlok o rebalansu proračuna Občine Brda za leto 2016
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07-UPB2, 27/08-odl US, 76/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10-odl US in 40/12-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 11/11-UPB4, 14/13 - popr. in 101/13 ) ter 16. člena Statuta Občine Brda (Ur. glasilo slovenskih občin 4/06) je občinski svet Občine Brda na 16. redni seji dne 24. 5. 2016 sprejel
ODLOK
O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE BRDA ZA LETO 2016
1. člen
Spremeni se drugi člen Odloka o proračunu občine Brda za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2013) in sicer tako, da se na novo glasi:
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
		Rebalans I. 2016
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74 +78)	5.538.009
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	4.706.490
70	DAVČNI PRIHODKI	3.760.706
	700 Davki na dohodek in dobiček	3.143.913
	703 Davki na premoženje	403.893
	704 Domači davki na blago in storitve	212.700
	706 Drugi davki	200
71	NEDAVČNI PRIHODKI	945.784
	710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	684.198
	711 Takse in pristojbine	4.000
	712 Denarne kazni	5.800
	713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	28.000
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1075
	714 Drugi nedavčni prihodki	223.786
72	KAPITALSKI PRIHODKI	217.232
	720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	59.500
	722 Prihodki od prodaje zemljišč	157.732
73	PREJETE DONACIJE	49.000
	730 Prejete donacije iz domačih virov	49.000
74	TRANSFERNI PRIHODKI	565.287
	740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij	361.709
	741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	203.578
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	5.510.848
40	TEKOČI ODHODKI	1.841.218
	400 plače in drugi izdati zaposlenim	312.380
	401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	48.188
	402 Izdati za blago in storitve	1.433.650
	403 Plačila domačih obresti	32.000
	409 Rezerve	15.000
41	TEKOČI TRANSFERI	2.421.217
	410 Subvencija	0
	411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.333.600
	412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	165.900
	413 Drugi tekoči domači transferi	921.717
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	1.156.322
	420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	1.156.322
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	92.091
	431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam - niso proračunski uporabniki	30.000
	432 Investicijski transferi - proračunskim uporabnikom	62.091
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ)	27.161
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
	750 Prejeta vračila danih posojil	
	751 Prodaja kapitalskih deležev	
	752 Kupnina iz naslova privatizacije	
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	23.299
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	23.299
	440 Dana posojila	0
	441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
	442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
	443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje s svoji lasti	23.299
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSIKIH DELEŽEV (IV.-V.)	-23.299
C.	RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	153.707
50	ZADOLŽEVANJE	153.707
	500 Domače zadolževanje	153.707
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550+551)	237.327
55	ODPLAČILA DOLGA	237.327
	550 Odplačila domačega dolga	237.327
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-79.758
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-83.620
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)	-27.161
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo)	79.758
2. člen
Spremeni se prvi odstavek 11. člena in sicer tako, da se na novo glasi:
»Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb, ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1076
V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (UL RS št. 96/2015) se občinam sredstva v višini 3% skupne primerne porabe občin zagotavljajo v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu. Zadolžitev pri državnem proračunu se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občin (10. b člen ZFO-1), prav tako pa za takšno zadolžitev občini ni potrebno pridobiti soglasja Ministrstva za finance (10. a člen ZFO-1). Z MGRT bo Občina iz naslova ZFO sklenila pogodbo v višini 153.707 Eur za ureditev parkirišč in javnih površin za pešce na Dobrovem.«
3. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 4101-01/2016-03 Datum: 24. 5. 2016
Občina Brda Franc Muzič, župan
374. Odlok o rabi javnih površin v vaškem jedru Šmartno
Na podlagi 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07, 57/08, 36/11 in 14/15), 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 in 14/15), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 in 92/14)in 7. člena statuta Občine Brda (Uradni list RS, št. 7/06, 24/10) je Občinski svet Občine Brda na 16. redni seji, dne 24. 5. 2016, sprejel
ODLOK
O RABI JAVNIH POVRŠIN V VAŠKEM JEDRU ŠMARTNO
I. Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se za območje vaškega jedra Šmartno, ki je razvidno iz pregledne situacije št. Š-2012, določijo pogoji in načini posebne in podrejene rabe javnih površin ter določi uporabnina in taksa za rabo javnih površin.
2.	člen
(1)	Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in so opredeljene kot takšne po predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov, površine ali objekti, ki spadajo v grajeno javno dobro in površine v lasti Občine Brda, ki so namenjene splošni javni rabi. Javne površine so skladno s pregledno situacijo št. Š-2012 razdeljene v:
•	območje postavitve stalnih stojnic (na pregledni situaciji št. Š-2012. označeno z rdečo barvo),
•	območje gostinskega vrta, ki je prostorsko povezan z gostinskim obratom (na pregledni situaciji št. Š-2012 označeno z zeleno barvo),
•	območje gostinskega vrta, ki prostorsko ni povezan z gostinskim obratom (na pregledni situaciji št. Š-2012 označeno z oranžno barvo),
•	območje razgledne terase (na pregledni situaciji št. Š-2012 označena z vijolično barvo).
(2)	Posebna raba javnih površin pomeni rabo za:
•	gostinski vrt, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom,
•	začasne premične stojnice,
•	stalne premične stojnice.
(3)	Podrejena raba javnih površin pomeni rabo javnih površin za:
•	postavitev gostinskega vrta,
•	postavitev gradbenih odrov in gradbišč,
•	ulične nastope, snemanje filmov, otvoritve ipd.,
•	izvedbo javno prireditev, javnih shodov in razstav.
(4)	Razgledna terasa je prostor, ki je namenjen zadrževanju obiskovalcev ter opazovanju pokrajine izven obzidja vasi in mora biti vedno dostopen.
II. Postopek sklenitve pogodbe in pridobitev dovoljenja za rabo javnih površin
1.	Sklenitev pogodbe in pridobitev dovoljenja
3.	člen
(1)	Javne površine za namene posebne rabe iz drugega odstavka 2. člena se oddajo v uporabo s pogodbo na podlagi vloge organu občinske uprave pristojnemu za okolje in prostor ali z javnim zbiranjem ponudb, javne površine za namene podrejene rabe iz tretjega odstavka
2.	člena, razen za prirejanje razstav, javnih prireditev in javnih shodov, pa na podlagi vloge pristojnemu organu občinske uprave z neposredno pogodbo.
(2)	Podrejena raba javne površine za prirejanje razstav, javnih prireditev in javnih shodov se pridobi na podlagi dovoljenja, ki ga izda organ občinske uprave pristojen za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, na podlagi vloge.
4.	člen
Popolno vlogo za pridobitev dovoljenja za posebno in podrejeno rabo javne površine je potrebno vložiti najmanj 15 dni pred začetkom rabe javne površine. V primeru, da vloga ni pravočasna, jo lahko pristojni organ občinske uprave za izdajo dovoljenja zavrže kot prepozno.
5.	člen
A)Pridobitev dovoljenja za posebno rabo: gostinskega vrta, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom.
Stranka pridobi dovoljenje za posebno rabo javnih površin na podlagi vloge, ki mora vsebovati:
•	ime in priimek oz. firmo stranke,
•	prebivališče oz. sedež stranke,
•	opredelitev namena rabe javne površine,
•	lokacijo in točen čas rabe javne površine, ki mora biti usklajen z občinskimi odloki,
•	kulturno varstveno soglasje ter druga predpisana soglasja, kjer je to potrebno,
•	načrt gostinskega vrta s podatki o izpolnjevanju pogojev iz 15. člena tega odloka,
•	soglasja za priključitev na javno komunalno infrastrukturo, kadar so ta predpisana,
•	podpis vlagatelja.
6.	člen
(1)	Če je za oddajo javnih površin za namene postavitve gostinskega vrta, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom zainteresiranih več ponudnikov, občina objavi javno zbiranje ponudb, v katerem pozove ponudnike k vložitvi pisnih ponudb.
(2)	Če za posamezno lokacijo iz prejšnjega odstavka prispe več popolnih ponudb, občina s pogodbo odda lokacijo tistemu ponudniku, ki ponudi najvišji znesek uporabnine.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1077
7.	člen
(1)	Javno zbiranje ponudb se objavi na spletni strani Občine Brda.
(2)	Za postopek javnega zbiranja ponudb se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3)	Postopek javnega zbiranja ponudb vodi Komisija, ki jo določi župan.
(4)	Pri javnem zbiranju ponudb se izločijo tisti prosilci, ki:
•	niso poravnali zapadlih obveznosti do Občine Brda in Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (v nadaljevanju: ZTKMŠ Brda),
•	uporabljajo katerokoli javno površino brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem,
•	niso odstranili objektov in naprav, za katere nimajo dovoljenja po tem odloku.
(5)	Pravna ali fizična oseba (v nadaljevanju: stranka) pridobi dovoljenje za posebno in podrejeno rabo javnih površin, če izpolnjuje posamezne pogoje iz tega odloka.
8.	člen
B) Pridobitev dovoljenja za podrejeno rabo javnih površin
Vloga za pridobitev podrejene rabe javne površine mora vsebovati naslednje podatke:
•	ime organizatorja oz. ime in priimek oz. navedba firme stranke,
•	ime in namen javne prireditve (kulturni, zabavni, tržni, športni, politični, verski, itd.),
•	obliko javne prireditve (razstava, predstava, mimohod, karneval, filmska promocija, ples, športna, novoletna in podobno),
•	namen javnega shoda (politični, verski itd.),
•	čas trajanja (začetek in konec, vključno s pripravljalnimi in zaključnimi deli), odpiralni čas mora biti usklajen z občinskimi odloki,
•	oceno pričakovanega števila obiskovalcev in udeležencev,
•	opredelitev lokacije,
•	načrt gostinskega vrta s podatki o izpolnjevanju pogojev iz 15. člena tega odloka in
•	predlog začasne prometne ureditve, v kolikor gre za javno prireditev, javni shod, razstavo.
9.	člen
Za postavitev gradbenega odra ali gradbišča za obnovo ali graditev objekta ob javni površini se mora, zaradi ugotovitve obsega del in časa izvajanja del, vlogi priložiti tudi z drugimi predpisi zahtevano dokumentacijo, iz katere so ti podatki razvidni.
2. Splošni pogoji rabe javnih površin
10.	člen
(1)	Objekti in oprema na javnih površinah morajo biti postavljeni in oblikovani tako, da:
•	so v vidnem polju usklajeni z okoljem, v katerega so umeščeni,
•	ne povzročajo zasičenosti posameznih ambientov ali območij,
•	ne potrebujejo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, oziroma če obstaja možnost priključitve na potrebno gospodarsko javno infrastrukturo brez gradbenih posegov v javno površino in na podlagi dovoljenj po veljavni zakonodaji.
(2)	Posebna in podrejena raba javne površine mora zagotavljati varen in nemoten:
•	promet vseh uporabnikov javne površine,
•	dostop za uporabnike sosednjih površin oziroma
zemljišč,
•	dostop do gospodarske javne infrastrukture,
•	vzdrževanje javne površine in gospodarske javne infrastrukture.
11.	člen
(1)	Pred uporabo javne površine za namene posebne ali podrejene rabe mora uporabnik pridobiti vsa soglasja predpisana z veljavno zakonodajo in drugimi področnimi predpisi.
(2)	Uporabnik mora skrbeti za urejenost javne površine in za njeno redno čiščenje.
(3)	Uporabnik mora po prenehanju uporabe javne površine vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške, v roku, ki mu ga postavi pristojni organ občine v odločbi ali pogodbi.
(4)	V primeru, da občina potrebuje zasedeno javno površino za druge namene, je uporabnik dolžan vse objekte in opremo brez odškodnine v sporazumnem roku odstraniti in vzpostaviti na javni površini prvotno stanje.
3.	Načini in posamezni pogoji posebne rabe javnih površin
Gostinski vrt, ki ni prostorsko povezan z gostinskim obratom
12.	člen
(1)	Gostinski vrt, ki ni prostorsko povezan z obstoječim gostinskim obratom, mora biti urejen kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključen na potrebne komunalne vode, ki jih uredi stranka.
(2)	Za gostinski vrt iz prejšnjega odstavka veljajo vsi pogoji, določeni za gostinski vrt iz 15. člena tega odloka. Stalne premične stojnice
13.	člen
(1)Na	stalnih premičnih stojnicah se prodajajo predvsem briški proizvodi in produkti.
Stojnice je dovoljeno postaviti na javni površini, ki je na pregledni situaciji št. Š-2012 označena z rdečo barvo.
(2)	Stojnice morajo biti lesene s pultom pravokotne oblike in streho iz nebarvanega platna, brez vzorcev. Leseni deli stojnice morajo biti premazani z zaščitnimi premazi, katerih barva naj bo usklajena z ambientom oz. naj bo vidna struktura lesa. Barvo potrdi območna enota Zavod za kulturno dediščino Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS). Za prodajo je dovoljenja uporaba že obstoječih lesenih stojnic, ki so opremljene z logotipom Briške destinacije in so rdeče barve.
Če je v ambientu postavljenih več stojnic, morajo biti stojnice enako oblikovane in enakih barv. Stojnice kovinske konstrukcije niso dopustne. (2) S stojnicami upravlja ZTKMŠ Brda.
Začasne premične stojnice
14.	člen
(1)	V času prireditev je dovoljeno postaviti začasne premične stojnice na javni površini. Na stojnicah se lahko prodajajo proizvodi in produkti skladno z Zakonom o trgovini in ostalimi področnimi zakoni.
(2)	Stojnice morajo izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3)	S stojnicami upravlja ZTKMŠ Brda.
4.	Načini in posamezni pogoji podrejene rabe javnih površin
Gostinski vrt, ki je prostorsko povezan z gostinskim obratom
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1078
15. člen
(1)	Za postavitev gostinskega vrta, ki je povezan z gostinskim obratom (v nadaljevanju: gostinski vrt), se mora upoštevati naslednje pogoje:
•	senčnik je lahko krožne ali pravokotne oblike, z enim pokončnim nosilcem, konstrukcija naj bo lesena ali kovinska, streha senčnika mora biti pletena in brez vzorcev in v barvah surovega platna (npr. RAL 9010, RAL 9001). Prepovedani so senčniki iz plastike ali trstike in ne smejo biti sidrani v tlak javne površine. Senčniki pred lokalom morajo biti poenoteni.
•	pogoje, ki jih določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije in Odbor za revitalizacijo Šmartnega, kjer je to potrebno,
•	tabla oz. izvesek se lahko uporablja le za napis ponudbe gostinskega vrta in je lahko postavljena le znotraj območja gostinskega vrta,
•	sladoledna vitrina se lahko postavi le znotraj območja gostinskega vrta,
•	vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se lahko v primeru intervencije odstranijo,
•	ob gostinskem vrtu mora biti zagotovljen prehod pešcev v širini vsaj 1,5 m,
•	oprema gostinskega vrta se sme postaviti na javno površino brez podlage, kot so podest, preproga ali podobno,
•	oprema gostinskega vrta: mize in stoli morajo biti iz kovine ali lesa ali pleteni (npr. iz šibja), oblikovanje miz in stolov naj deluje lahkotno, morebitne talne konstrukcije, izvedene zaradi padca terena, morajo biti izvedene, tako da jih je po zaključku sezone mogoče odstraniti, pritrjevanje v tlak ni dopustno, barve morajo biti zemeljske oz. usklajene z barvo fasade,
•	klopi so lahko iz kamna, lesa ali kovine. Kamen je apnenec ali briški peščenjak, štokane ali špičene površinske obdelave. Tesane klopi grobega videza niso dopustne. Dovoljena je uporaba največ dveh materialov. Barva naj bo usklajena s prostorom in drugimi elementi v prostoru. Les je lahko barvan, pri čemer barvo potrdi ZVKDS,
•	nameščanje tend na fasade ni dovoljeno,
•	nameščanje nadstreškov na fasade ali njihova samostojna postavitev ni dovoljena,
•	dovoljena velikost ograjenega gostinskega vrta mora biti označena na način, ki ga določi oddelek za okolje in prostor občine.
(2)	Oprema gostinskega vrta ne sme ovirati dostave in izvajanja javnih služb.
(3)	Za izvedbo gostinskega vrta niso dovoljeni nobeni gradbeni posegi v javne površine.
Postavitev cvetličnih korit in loncev 16. člen
(1)	Na javni površini je dovoljena postavitev cvetličnih korit ob vhodu v stanovanje ali poslovni prostor tako, da ne ovirajo ali ogrožajo prometa.
(2)	Cvetlična korita morajo biti iz kamna, betona ali opečnati lonci. Kamen je lahko apnenec, briški peščenjak, štokane ali špičene površinske obdelave. Cvetlično korito ne sme biti obloženo s kamnom in ne sme biti barvano. Zasaditev v cvetličnih koritih mora biti avtohtona.
(3)	V roku najmanj 15 dni pred postavitvijo je potrebno pridobiti soglasje oddelka za okolje in prostor občine.
Postavitev smetnjakov
17.	člen
Koši za smeti morajo biti kovinski in usklajeni z barvo ambienta. Svetleča inox površinska obdelava ni dovoljena.
Izveski
18.	člen
Za postavitev izveskov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
•	izvesek mora biti nameščen na kovinski nosilec in pravokotno na fasado objekta tako, da je maksimalni odmik izveska od fasade lahko največ 75 cm,
•	barva kovine je lahko temno siva ali črna, svetleča inox obdelava ni dovoljena.
•	izgled in velikost izveska morata biti pred izvedbo potrjena od ZVKDS OE Nova Gorica,
•	na omete ni dovoljeno slikati napisov,
•	izvesek ne sme segati v prosti profil javne poti.
•	Za postavitev izveska je potrebno predhodno pridobiti soglasje občinske uprave.
Postavitev gradbenih odrov in gradbišč
19.	člen
(1)	Na javni površini je dovoljena postavitev gradbenih odrov ali gradbišč za gradnjo ali obnovo objektov.
(2)	Dovoljenje se izda za čas trajanja del iz prvega odstavka tega člena.
(3)	Na vplivnem območju gradbenega odra ali gradbišča iz prvega odstavka tega člena je treba po potrebi za čas del odstraniti vse druge objekte posebne ali podrejene rabe javnih površin, postavljene na podlagi tega odloka, na stroške stranke, ki je investitor gradnje ali obnove objekta.
(4)	Za postavitev gradbenega odra ali gradbišča na javni površini mora uporabnik:
•	zagotoviti spremembo prometne ureditve v skladu z dovoljenjem pristojnega organa občinske uprave,
•	zagotoviti postavitev začasne prometne signalizacije in začasnih prometnih zavarovanj,
•	na območju začasne prepovedi prometa omogočiti zavarovan dostop in dovoz do objekta, na katerem se izvajajo gradbena dela.
(5)	Na javnih površinah izven gradbišč je prepovedano odlagati odpadni in gradbeni material ali jo poškodovati na kakšen drug način in mešati beton ter po njej zlivati kakršnokoli drugo tekočino.
(6)	Stranka, ki dobi dovoljenje za postavitev gradbenega odra ali gradbišča, mora po končani rabi javno površino vrniti v prvotno stanje. V primeru, da tega ne stori, opravi to vzdrževalec javnih površin na stroške stranke.
Ulični nastopi, snemanje filmov, otvoritve
20.	člen
Ulični nastopi, snemanje filmov in organizacija otvoritev so dovoljeni, če se s tem ne ovira javna raba javne površine in na podlagi predhodno pridobljenih potrebnih dovoljenj in soglasij s strani organa občinske uprave pristojnega za okolje in prostor.
Izvedba javna prireditev, javni shodov in razstav
21.	člen
Javna prireditev (kulturna, športna, zabavna, izobraževalna, verska ali druga aktivnost), javni shod in razstava se lahko organizirajo na javni površini, če se s tem ne ovirajo osnovne javne rabe javne površine ter na podlagi predhodno pridobljenih potrebnih dovoljenj in
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1079
soglasij s strani organa občinske uprave pristojnega za okolje in prostor.
V primeru postavitve šotora, ta ne sme biti pritrjen v
tlak.
5. Prepovedi pri rabi javnih površin
22.	člen
Prepovedano je:
•	postaviti objekte na javno površino brez dovoljenja ali pogodbe oziroma v nasprotju z dovoljenjem ali pogodbo na podlagi tega odloka,
•	uporabljati javno površino brez dovoljenja ali pogodbe oziroma v nasprotju z dovoljenjem ali pogodbo na podlagi tega odloka,
•	poškodovati javno površino ali izvajati gradbene posege na javni površini brez ali v nasprotju s pogodbo ali dovoljenjem,
•	prodajanje blaga v nasprotju z določili tega odloka,
•	postavitev podesta in polaganje preprog in predpražnikov, razen za protokolarne namene, posebne prireditve Občine Brda in ZTKMŠ Brda skladno z dovoljenji iz tega odloka,
•	v nasprotju z odlokom postaviti in/ali pritrditi nosilne konstrukcije, različne nadstreške, tende, ograje, pomične panoje, šotore, druge načine zavetrovanja, zapiranja ali označevanja območja na območju gostinskega vrta ali izven njega, razen če je s pogodbo določeno drugače,
•	postaviti ograje ali strnjena cvetlična korita okoli gostinskega vrta, ki so v skladu z določili ZVKDS, razen če je s pogodbo določeno drugače,
•	nameščanje zvočnikov in predvajanje glasbe na javnih površinah, razen z dovoljenjem organa občinske uprave pristojnega za okolje in prostor,
•	nameščanje tend na fasade,
•	nameščanje nadstreškov na fasade ali njihova samostojna postavitev,
•	postaviti senčnik v nasprotju s tem odlokom.
III. Uporabnina
23.	člen
(1)	Po tem odloku so zavezani plačati uporabnino vsi, ki z občino sklenejo pogodbo za posebno ali podrejeno rabo javne površine, razen:
•	občinski organi, vaške in krajevne skupnosti v Občini Brda ter javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj je Občina Brda,
•	glede na namen se uporabnina ne plačuje za kulturne, športne in humanitarne prireditve, prireditve, ki jih organizirajo društva, ustanovljena v javnem interesu s sedežem v Občini Brda, ter za objave sponzorjev teh prireditev na prireditvenem prostoru,
•	mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija in imajo na ozemlju Republike Slovenije svoj sedež, agencijo, oddelek, predstavništvo ali pisarno,
•	drug organizator v primerih, kadar je občina pokroviteljica ali sofinancerka ali soorganizatorka,
•	za snemanje filma.
(2)	Župan Občine Brda lahko na predlog pristojnega občinskega oddelka oprosti zavezanca plačila uporabnine, če gre za plačilo uporabnine v zvezi:
•	s prireditvami in aktivnostmi širšega promocijskega pomena, ki promovirajo Občino Brda, pod pogojem, da se ne financirajo s strani udeležencev prireditev,
•	s prireditvami in promocijami, ki jih organizira Občina Brda, vaške in krajevne skupnosti, država ter javna podjetja, katerih ustanovitelj je Občina
Brda in zavodi, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Brda,
•	s prireditvami in aktivnostmi humanitarnih organizacij in društev.
(3) Poleg oprostitev uporabnine iz tega odloka lahko župan na predlog pristojnega oddelka oprosti posamezne zavezance plačila uporabnine, kadar gre za prireditev ali dejavnost, ki je posebnega pomena za razvoj turizma, kulture ali športa v Občini Brda.
Odmera uporabnine
24.	člen
(1)Uporabnina	se plačuje vnaprej in sicer znaša uporabnina za uporabo:
•	za postavitev gostinskega vrta (povezanega in nepovezanega) 0,25 EUR/m2/dan,
(2)	V kolikor z javnim zbiranjem ponudb prispe več popolnih vlog ponudnikov za postavitev gostinskega vrta veljajo zgoraj navedene uporabnine kot izhodiščne.
(3)	Uporabnino za stojnice je določena skladno s cenikom ZTKMŠ Brda.
25.	člen
(1)	Uporabniku se plačilo odmeri s sklenitvijo pogodbe z Občino Brda. Osnova za odmero uporabnine so podatki, pridobljeni na podlagi prijav uporabnikov, izdanih dovoljenj pristojnih organov, prijav pristojnih inšpekcijskih služb ter prijave službe komunalnega nadzora.
(2)	Uporabnina, ki je odmerjena za več mesecev ali let, se plačuje mesečno.
26.	člen
Uporabnina za gostinski vrt se odmeri vnaprej za vse dni koledarskega leta, v katerem bo gostinski vrt postavljen. Uporabnik ne more uveljavljati za preteklo obdobje morebitnih deževnih dni ali dni slabega vremena, v katerih javne površine ni uporabljal.
27.	člen
Uporabnine za javne površine po tem odloku so prihodek proračuna Občine Brda in se namensko uporabijo za vzdrževanje javnih površin vasi Šmartno.
V. Občinska taksa
28.	člen
(1)	Po tem odloku so zavezanci za plačilo občinske takse pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za prirejanje razstav, javnih prireditev in javnih shodov.
(2)	Občinske takse ne plačujejo:
•	javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javni skladi in javne agencije, katerih ustanoviteljica je Občina Brda, drug organizator v primerih, ko je Občina Brda pokroviteljica ali sofinancerka, in občina kot organizatorka ali soorganizatorka,
•	humanitarne organizacije in dobrodelna društva,
•	osebe javnega ali zasebnega prava, v kolikor delujejo v javnem interesu in ne gre za pridobitno dejavnost.
(3)	Zavezanec plača občinsko takso iz tega odloka pred izdajo dovoljenja.
(4)	Zavezanec za plačilo takse je dolžan ob pridobitvi dovoljenja za prireditev razstave, javnega shoda ali javne prireditve za posamezno prireditev, razstavo ali shod položiti kavcijo v višini 200,00 EUR, v kolikor bi na javnih površinah ali opremi Občine Brda v času prireditev ali razstav nastala kakšna škoda ali prireditveni ali razstavni prostor ne bi bil očiščen. V kolikor do navedenih dejstev ne pride, se kavcija brez obresti vrne v roku 8 dni od zaključka javne prireditve oz. razstave oz. shoda.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1080
29.	člen
(1)	Taksna obveznost nastane z dnem uporabe javne površine, preneha pa z dnem, ko zavezanec pisno obvesti pristojni organ občinske uprave o prenehanju uporabe javne površine in jo dejansko preneha uporabljati.
(2)	V primeru, da taksni zavezanec predmeta začasno ne more uporabljati iz razlogov, ki so na strani zavezanca, to ne vpliva na taksno obveznost.
(3)	Taksna obveznost za razstave znaša 1,00 EUR/dan, za javne prireditve in javne shode pa 50,00 EUR/dan.
VI.	Nadzor nad izvajanjem odloka
30.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska ali redarska služba Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica in Občine Brda.
31.	člen
(1)	Pristojna služba iz prejšnjega člena ugotavlja ali je uporaba javne površine prijavljena ter preverja resničnost podatkov na prijavah uporabniške in taksne obveznosti.
(2)	V primeru, ko uporabnina ali taksa ni bila prijavljena ali so bili v prijavi uporabnine ali takse navedeni neresnični podatki, ki vplivajo na odmero obveznosti, ali občinska uporabnina ali taksa nista bili plačani v celoti, lahko pristojna služba odredi, na stroške zavezanca, odstranitev predmeta z javne površine ali prekinitev uporabe javne površine za čas do izpolnitve pogojev, ki jih za uporabo javne površine določa ta odlok.
VII.	Globe
32.	člen
(1)	Z globo 500,00 evrov se kaznuje za prekršek pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
•	ne pridobi dovoljenja ali sklene pogodbe iz 3. člena,
•	brez dovoljenja postavi gostinski vrt (12.,15. člen),
•	postavi gradbeni oder ali gradbišče v nasprotju z 19. členom,
•	priredi javno prireditev, javni shod ali razstavo v nasprotju s 21. členom,
•	ravna v nasprotju s 22,23. členom,
•	ne prijavi taksne obveznosti v skladu s 28., 29. členom.
(2)	Z globo 200,00 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka odgovorno osebo pravne osebe in fizično osebo.
VIII.	Prehodna in končna določba
33.	člen
(1)	Stranke, ki uporabljajo javno površino brez dovoljenja ali pogodbe, so dolžne uporabo prijaviti pristojnemu oddelku za okolje in prost občine najkasneje v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka. Obveznost plačila uporabnine ali taksne obveznosti v tem primeru nastane z dnem začetka veljavnosti tega odloka.
(2)	Če stranka v roku iz prejšnjega odstavka dovoljenja ne pridobi, je dolžna na javni površini vzpostaviti prvotno stanje.
(3)	Če stranke ne ravnajo skladno z določilom prejšnjega odstavka, to na stroške stranke stori s strani pristojnega organa pooblaščeni izvajalec.
(4)	Obstoječi gostinski ponudniki, ki bodo dali vlogo za gostinski vrt, so opremo gostinskega vrta dolžni uskladiti skladno s tem odlokom, v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
34.	člen
Če Občinska uprava Občine Brda po prenehanju posebne in podrejene rabe javnih površin ugotovi nastalo škodo, ki jo je povzročila stranka, izda sklep za povračilo nastalih stroškov na javni površini.
35.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 6222-02/2016-07 Datum: 24. 5. 2016
Občina Brda Franc Muzič, župan
375. Odlok o prometni ureditvi in signalizaciji v vaškem jedru Šmartno
Na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa - ZPrCP (Uradni list RS št. 109/10, 57/12, 63/13), 100. člena Zakona o cestah - ZCes-1 (Uradni list RS št. 109/10, 48/12, 46/15), 3. in 17. člena Zakona o prekrških ZP-1 (Uradni list št. 7/03, 86/04, 44/05, 40/06, 115/06, 17/08, 108/09, 9/11, 21/13, 111/13) ter 7. člena statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/06, 24/10) je Občinski svet Občine Brda na 16. redni seji, dne 24. 5. 2016, sprejel
ODLOK
O PROMETNI UREDITVI IN SIGNALIZACIJI V VAŠKEM JEDRU ŠMARTNO
1.	člen
S tem odlokom se za del vasi Šmartno, opredeljeno kot "vaško jedro-Šmartno", določi posebna prometna ureditev ter ukrepi za zagotavljanje spoštovanja te ureditve. V času prireditev lahko velja na tem območju poseben režim.
Pristojni organ po določilih tega odloka je organ občinske uprave, pristojen za okolje in prostor. S sklepom župana se zaradi racionalizacije postopkov pravice ali pristojnosti pristojnega organa, ki izhajajo iz tega odloka, lahko delno ali v celoti prenesejo na druge organe občinske uprave.
2.	člen
"Vaško jedro-Šmartno" (v nadaljevanju: vaško jedro) po tem odloku obsega območje znotraj rdeče meje, ki je vidna v grafični prilogi št. 3.5.3 Načrta prometne ureditve in signalizacije v vaškem jedru Šmartno št. 427/12, marec 2013, ki je sestavni del Odloka in obsega naslednje ceste in območja:
•	Kategorizirane javne poti, ki so določene v Odloku o
kategorizaciji občinskih cest v Občini Brda (Uradno
glasilo slovenskih občin št. 15/12) in so:
•	JP 520581,
•	JP 520582
•	JP 520583
•	JP 520584
•	JP 520585
•	JP 520586
•	JP 520587
•	Nekategorizirane javne poti:
•	NJP 1 : od JP 520587 do hišne številke 65, v dolžini 34 m, ki poteka izven obzidja,
•	NJP2: od JP 520587 do hišne številke 59, v dolžini 58 m, ki poteka izven obzidja,
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1081
•	NJP 3: od JP 520584 do hišne številke 26, v
dolžini 24 m, ki poteka znotraj obzidja.
• Območja:
•	parkirišče z dovolilnico pod obzidjem,
•	parkirišče za polnitev električnih vozil,
•	javno parkirišče Padrate
•	vzhodni trg
•	zahodni trg
•	pešcona Padrate
•	vzhodna vrata,
•	zahodna vrata,
•	južna vrata,
•	območje znotraj obzidja obsega:
•	JP 520582, pododsek 2,3,4
•	JP 520583,
•	JP 520584,
•	JP 520585,
•	JP 520586,
•	NJP 3.
3.	člen
Na območju za pešce z omejenim lokalnim prometom lahko vozijo samo motorna vozila z največjo dovoljeno osno obremenitvijo do 3,5 t, če ni s prometnim znakom za posamezne prometne površine določena drugačna omejitev.
Vozila, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka si morajo za uporabo prometnih površin na območju jedra pridobiti dovoljenje za izredni prevoz, razen v primerih, ko gre za neizogibno uporabo vozil javnih služb ter intervencijskih vozil. Dovoljenje za izredni prevoz je možno izdati samo v primeru, ko zaradi velikosti, narave in oblike tovora ni mogoče prepeljati z manjšim vozilom in do obremenitve, ki jo dopušča zakonodaja.
Na območju znotraj obzidja je promet z motornimi vozili dovoljen skladno s tem odlokom samo za stanovalce, dostavo, intervencijska, servisna in vozila javnih služb.
Na javnih površinah je prepovedano parkiranje, razen na parkiriščih predvidenih s tem odlokom.
Dostava se izvaja v dostavnem času, ki je vsak dan od 7.00-11.00 ure. Vozila, ki so v dostavnem času na območju znotraj obzidja, morajo območje zapustiti do konca dostavnega časa, razen intervencijskih, servisnih, vozil javnih služb ter vozil invalidnih oseb.
4.	člen
V tem odloku uporabljeni pojmi pomenijo:
1.	»Vsa vozila« so vsa motorna vozila, ki izpolnjujejo pogoje iz 3.člena.
2.	»Dostavna vozila« so vozila za opravljanje dostave blaga in so z firmo označena vozila v lasti oseb, registriranih za opravljanje trgovske, prevozniške, obrtne, storitvene ali druge dejavnosti, katerih voznik lahko ob nadzoru vožnje oziroma prisotnosti vozila na območju vaškega jedra v danem trenutku in na danem kraju dokaže njeno upravičenost, ki je podana zaradi dovažanja ali odvažanja blaga za potrebe trgovske, gostinske ali druge gospodarske dejavnosti ali občanov, o čemer je čas in kraj dobave oziroma prevzema blaga razviden iz dobavnice, računa in podobnega dokumenta. Dostavnim vozilom je dovoljeno ustavljanje v času, ki je potreben za manipulacijo.
3.	»Servisna vozila« so vozila, ki jih uporabljajo izvajalci storitvenih dejavnosti na domu oziroma v poslovnih prostorih naročnika, kadar tovor ali naprave, od katerih je odvisno opravljanje konkretnega naročila oziroma posla, neobhodno terjajo vožnjo, ustavljanje in parkiranje na območju vaškega jedra s tem, da je čas in kraj prevoza oziroma razlog prisotnosti vozila razviden iz
naročilnice, računa ali drugega ustreznega dokumenta. Servisna vozila morajo biti označena tako, da so njihov servisni značaj ter podatki o izvajalcu »servisne dejavnosti« na vozilu trajno ali začasno na opazen način označeni. Kot servisna vozila se ne morejo šteti vozila, ki jih uporabljajo izvajalci gradbenih, inštalacijskih in drugih del pri gradnji in adaptaciji objektov.
4.	»Vozila javnih služb« so označena službena vozila izvajalcev državnih in lokalnih gospodarskih javnih služb (čiščenje ulic, odvoz komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, oskrba s pitno vodo, javna kanalizacija, elektrodistribucija, javna razsvetljava, vzdrževanje cest in zelenic, pošta, telefonski in drugi kabelski operaterji, odvoz vozil, vzdrževanje gasilnih aparatov, dimnikarstvo in pogrebna služba in druge po predpisih organizirane gospodarske javne službe), kadar morajo opravljati dejavnost v okviru javne službe na območju vaškega jedra.
5.	»Intervencijska vozila« so označena službena vozila reševalne službe, službe prve pomoči oziroma zdravstvene in patronažne službe, policije, gasilcev, organov komunalnega nadzora ter drugih intervencijskih vozil med opravljanjem njihove dejavnosti.
6.	»Vozila invalidnih oseb« so vozila, opremljena z predpisano parkirno karto, ki označuje telesno ali duševno prizadetega udeleženca v cestnem prometu, kadar taki udeleženci uporabljajo taka motorna vozila.
7.	»Stanovanjska enota« po tem odloku je skupina prostorov, namenjenih za bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom in je v zemljiški knjigi vknjižena kot stanovanjski objekt, etažna lastnina ali je v katastru stavb evidentiran kot del stavbe, to je stanovanje z svojo identifikacijsko številko oziroma, če je kot stanovanje evidentirano v drugih uradnih evidencah. Če stanovanje v več stanovanjskem objektu v zemljiški knjigi ni vknjiženo kot etažna lastnina in v katastru stavb ni evidentirano kot stanovanje oziroma ni zajeto v drugih uradnih evidencah, se ga ne obravnava kot stanovanjsko enoto.
8.	»Dovolilnica za parkiranje« je dokument, ki ga izda pristojni občinski organ in v katerem je navedeno parkirno mesto, ki ga sme upravičenec uporabljati ter morebitne posebne omejitve v skladu z določili tega odloka. Dovolilnica dovoljuje parkiranje na parkirišču pod obzidjem.
9.	»Upravičenec za pridobitev dovolilnice« je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz tega odloka.
10.	»Ustavitev vozila« je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki ali da se naloži oziroma raztovori tovor ali odpravi okvara na vozilu.
11.	»Parkiranje vozila« je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se je vozilo izognilo prometni nesreči ali ker je voznik ravnal v skladu s prometnimi pravili.
5. člen
Vse javne prometne površine na območju, ki je del tega odloka so razvrščene v eno od naslednjih skupin:
a)	območje za pešce s popolno prepovedjo motornega prometa;
b)	območje za pešce z omejenim lokalnim prometom,
c)	območje omejene hitrosti,
d)	območje za parkiranje z dovolilnico,
e)	območje javnih parkirišč.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1082
6.	člen
Območje za pešce s popolno prepovedjo motornega prometa je območje po katerem je dovoljen samo promet pešcev. Kolesarji in uporabniki posebnih prevoznih sredstev (otroški vozički, invalidski vozički) lahko uporabljajo ta območja, pri čemer kolesarji ne smejo ovirati ali ogrožati pešcev.
V območju za pešce s popolno prepovedjo motornega prometa smejo zaradi opravljanja dejavnosti zapeljati vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila, vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vozila vojaške policije, vozila, s katerimi se opravljajo naloge občinskega redarstva, vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest in vozila za zbiranje in odvoz odpadkov in vozila, ki jih vozijo vozniki iz prvega odstavka 69. člena ZPrCP.
Območje iz prvega odstavka je:
•	JP 520583,
•	Pešcona Padrate.
7.	člen
Območje za pešce z omejenim lokalnim prometom je
območje, kjer je prepovedana vožnja z motornimi vozili, razen vozil iz drugega odstavka prejšnjega člena in vozil stanovalcev, ki prebivajo znotraj obzidja. Na tem območju ni dovoljeno parkiranje. Območja iz tega člena so:
•	JP 520586,
•	JP 520582 pododsek 2, pododsek 3, pododsek 4,
•	JP 520585,
•	JP 520584,
•	NJP 3.
Dostavna, servisna, intervencijska, vozila javnih služb ter vozila invalidnih oseb lahko tako območje uporabljajo le tako, da ne ovirajo ali ogrožajo pešce, pri čemer morajo dostavna vozila upoštevati dostavni čas iz tega odloka.
8.	člen
Območje omejene hitrosti je območje, kjer je hitrost vozil omejena pod 30 km/uro in ki ga za vožnjo uporabljajo vsa vozila, če ni s prometnim znakom drugače določeno. Območja omejene hitrosti so:
•	JP 520581,
•	JP 520587,
•	JP 520582, pododsek 1, pododsek 5
•	NJP 1
•	NJP 2
9.	člen
Območje za parkiranje z dovolilnico je javna površina na kateri lahko parkira stanovalec - fizična oseba, ki ima stalno prebivališče znotraj obzidja in ki izpolnjuje spodaj določene pogoje.
Dovolilnico izda organ Občinske uprave pristojen za okolje in prostor na vlogo fizične osebe iz prvega odstavka. Na dovolilnici je označena številka parkirnega mesta.
Stanovalec lahko s pisno vlogo zaprosi za dovolilnico ob kumulativni izpolnitvi naslednjih pogojev:
•	ima stalno prebivališče prijavljeno znotraj obzidja vasi Šmartno,
•	nima lastne garaže oz. parkirnega prostora znotraj ali zunaj obzidja in tudi nima možnosti ureditve parkirišča zunaj obzidja na svojem zemljišču,
•	je lastnik osebnega avtomobila oz. kombiniranega vozila oz. uporabnik na podlagi pogodbe o leasingu ali pogodbe o uporabi službenega vozila.
Praviloma velja, da na eno stanovanjsko enoto pripada ena dovolilnica. Število trenutno razpoložljivih parkirnih mest je devet.
Poziv na vložitev pisnih vlog vsako leto objavi Občina Brda glede na število razpoložljivih parkirnih mest na spletni strani Občine in na oglasni deski vasi Šmartno.
V kolikor prispe več vlog kolikor je razpoložljivih parkirnih mest veljajo za izdajo dovolilnice naslednja merila:
1.	število stalno prijavljenih oseb na stanovanjski enoti,
2.	doba stalnega prebivanja stanovalca, ki vlaga vlogo za dovolilnico.
Ceno letno dovolilnice vsako leto določi župan s sklepom.
10.	člen
Območje javnih parkirišč je parkirišče, ki ga lahko za parkiranje uporabljajo vsa vozila. Območje javnih parkirišč je razdeljeno:
•	javno parkirišče Padrate,
•	parkirišče za polnitev električnih vozil.
11.	člen
Imetnik dovolilnice, mora dovolilnico in ključ parkirne zapore vrniti organu, ki mu jo je izdal:
•	ob spremembi stalnega prebivališča - v 15 dneh od odjave stalnega prebivališča;
•	v kolikor letne dovolilnice ne plača v določenem roku;
•	ob poteku dovolilnice -v roku 3 dni po poteku datuma od izteka;
•	ob prenehanju drugih razlogov, ki so utemeljevali pridobitev dovolilnice - v 15 dneh po prenehanju razlogov.
12.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpekcijska in redarska služba Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica in Občine Brda.
13	.člen
Z globo 40 € se na kraju prekrška kaznuje posameznik oziroma voznik, če:
•	parkira motorno vozilo na območju za pešce z omejenim lokalnim prometom ali na območju za pešce s popolno prepovedjo motornega prometa,
•	z motornim vozilom vozi znotraj obzidja čeprav ni stanovalec oz. ne izvaja dostave, intervencije, servisa, storitev javnih služb oz. ne vozi vozila invalidnih oseb.
14	.člen
Do ureditve novega parkirišča oziroma dodatnih parkirnih mest izven območja odloka lahko stanovalci vaškega jedra parkirajo na območjih, ki so označena v grafični prilogi št. 3.5.5.
Na teh območjih se lahko parkira skladno s pogojem podanim v tretji alineji tretjega odstavka 9. člena.
15	.člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 6222-01/2016-06 Datum: 24. 5. 2016
Občina Brda Franc Muzič, župan
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1083
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM
376. Sklep o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja IP 3 v naselju Žerjav
Na podlagi določil 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 16. člena statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07 in 79/12) sprejme županja Občine Črna na Koroškem
SKLEP
O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE OBČINSKEGA
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA IP 3 V NASELJU ŽERJAV
1. Ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja IP 3 v naselju Žerjav (v nadaljevanju: OPPN)
Za območje IP 3 v naselju Žerjav je s prostorskimi sestavinami planskih dokumentov Občine Črna na Koroškem (Dolgoročni razvojni načrt občine Ravne na Koroškem, od leta 1986-2000, MUV št. 20/86, 17/89 in 18/90; Družbeni plan občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1990, MUV št. 20/86, 13/87 in 17/89; Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1990 in srednjeročnega družbenega plana občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje občine Črna na Koroškem za posamezna poselitvena območja (razširitev ureditvenih območij in nova ureditvena območja), Ur. list RS, št. 78/2001; Odlok o delni spremembi in dopolnitvi sestavin dolgoročnega plana Občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 2000, spremenjen in dopolnjen leta 1990 in 2001, ter srednjeročnega družbenega plana Občine Ravne na Koroškem za obdobje od leta 1986 do leta 1990, spremenjen in dopolnjen leta 1990 in 2001 za območje Občine Črna na Koroškem za posamezno poselitveno območje Teber (razširitev PUP št. 1), Ur. list RS, št. 29/2003, 44/2003-popr., Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne; območij, ki obsegajo prostor med mejo urbanističnih načrtov Črna, Mežica, Prevalje-Ravne in mejo ureditvenih območij naselij, določenih z družbenim planom občine Ravne na Koroškem za obdobje 1986-1999 in območje Stražišče - Breznica, za katerega v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena izdelava PIA, MUV št. 20/86 in 9/93, Ur. list RS št. 121/2004, 29/2003 in 44/2003 - popr. - PUP št. 5 za matični okoliš Črna (13. člen Odloka);) (v nadaljevanju
prostorske sestavine) predpisana izdelava podrobnega prostorskega načrta. Območje ima opredeljeno namensko rabo stavbno zemljišče in je definirano kot industrijska cona IP 3.
Območje OPPN meri okvirno 1,4 ha in predstavlja del EUP z oznako IP 3 ter je definirano kot industrijska cona. Območje na severni strani in vzhodni strani omejuje obstoječa stanovanjska pozidava, na južni strani meji na območje obstoječe industrijske cone podjetja Tab d.o.o., na zahodni strani pa ga omejuje reka Meža. Dostop do območja je možen preko obstoječega proizvodnega kompleksa TAB Tovarna akumulatorskih baterij d.d. na južni strani.
Območje OPPN predstavlja nepozidana stavbna zemljišča.
Na podlagi prostorskih sestavin je ureditveno območje namenjeno proizvodnim, skladiščnim in poslovnim dejavnostim.
Na območju OPPN je izkazan investicijski interes za širitev že obstoječih industrijskih dejavnostih.
2.	Območje prostorskega akta
Območje OPPn obsega naslednje parcele vse k.o. Žerjav:
78/3, 85, 86, 130-del, 96/1-del in 81/1 -del
Natančna meja obdelave bo določena v postopku OPPN.
3.	Način pridobitve strokovnih rešitev
Strokovne rešitve za OPPN se pripravijo na podlagi prostorskih sestavin, prikaza stanja prostora in investicijskih namer pobudnikov OPPN pri čemer se upoštevajo smernice za načrtovanje nosilcev urejanja prostora.
V kolikor se v postopku priprave prostorskega akta ugotovi, da je utemeljeno potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, se te pripravijo med postopkom izdelave OPPN.
Strokovne podlage posredujejo tudi nosilci urejanja prostora za svoja področja in drugi udeleženci pri pripravi prostorskega akta.
4.	Roki izdelave prostorskega akta
Na podlagi strokovnih podlag se pripravi osnutek prostorskega akta, ki se ga posreduje nosilcem urejanja prostora za pripravo smernic in odločbe o celoviti presoji vplivov na okolje. Osnutek prostorskega akta se s smernicami dopolni in posreduje Dopolnjen osnutek prostorskega akta se posreduje v javno razgrnitev in obravnavo. Po javni razgrnitvi se na podlagi sprejetih stališč do pripomb iz javne razgrnitve in obravnave oblikuje predlog prostorskega akta, ki se ga posreduje pristojnim nosilcem urejanja prostora v pridobitev mnenj o skladnosti prostorskega akta s podanimi smernicami. Predlog se uskladi z mnenji nosilcev urejanja prostora in se posreduje v sprejem Občinskemu svetu Občine Črna na Koroškem.
#	AKTIVNOST	ROK IZDELAVE (okvirno)
1	Priprava osnutka prostorskega akta	30 dni
2	Priprava gradiva in pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora ter odločitve ministrstva o izdelavi CPVO	45 dni po potrditvi osnutka s strani občinske uprave
3	Izdelava dopolnjenega osnutka prostorskega akta na podlagi pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora	30 dni po pridobitvi smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora
4*	Priprava okoljskega poročila (v primeru postopka CPVO)	45 dni po prejemu smernic nosilcev urejanja prostora
5*	Potrditev ustreznosti okoljskega poročila s strani MOP	60 dni po pridobitvi smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora
6	Sprejem dopolnjenega osnutka prostorskega akta	v skladu s proceduro, ki jo vodi občinska uprava
7*	Javna razgrnitev prostorskega akta in okoljskega poročila v primeru postopka CPVO)	30 dni oziroma v skladu s sklepom občinskega sveta
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1084
#	AKTIVNOST	ROK IZDELAVE (okvirno)
8	Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave	15 dni po zaključeni javni obravnavi
9	Izdelava predloga prostorskega akta	30 dni po sprejemu stališč do pripomb
10*	Izdelava predloga okoljskega poročila (v primeru postopka CPVO)	30 dni po sprejemu stališč do pripomb
11	Pridobivanje mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora k predlogu prostorskega akta	45 dni po pripravi predloga prostorskega akta
12*	Pridobitev sklepa o sprejemljivosti vplivov prostorskega akta (v primeru postopka CPVO)	60 dni po pripravi predloga prostorskega akta
13	Izdelava programa komunalnega opremljanja	45 dni po pripravi predloga prostorskega akta
14	Izdelava usklajenega predloga prostorskega akta	15 dni po pridobitvi mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora
* Velja v primeru, če MOP ugotovi potrebo po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje.
5. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi prostorskega akta
Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice na osnutek prostorskega akta, k dopolnjenemu predlogu akta pa mnenje, so:
1.	elektro distribucijsko omrežje: Elektro Celje d.d., Vrunčeva 2a, 3000 Celje;
2.	komunalno omrežje in ravnanje z odpadki: Javno komunalno podjetje Log d.o.o., Dobja vas 187, 2390 Ravne na Koroškem;
3.	TELEKOM SLOVENIJE D.D., Sektor za kabelska omrežja in zagotavljanje storitev, Titova cesta 38, 2000 Maribor;
4.	GEOPLIN PLINOVODI d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 11, p.p. 3720, 1001 Ljubljana;
5.	državno cestno omrežje: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana;
6.	lokalno cestno omrežje: Občina Črna na Koroškem, Center 101, 2393 Črna na Koroškem;
7.	vode: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana;
8.	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana;
9.	Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor;
10.	Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor;
11.	drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave prostorskega akta izkazalo, da so njihove smernice in mnenja potrebni, oziroma rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
Presoja vplivov načrtovanih ureditev na okolje:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana.
6.	Financiranje priprave OPPN
Sredstva za pripravo OPPN zagotovi pobudnik. Prostorskega načrtovalca izbere in financira pobudnik oziroma naročnik OPPN. Izbrano je bilo podjetje LOCUS d.o.o. Domžale.
7.	Veljavnost sklepa o pričetku postopka
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in svetovnem spletu ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0001/2016-1 Datum: 25. 5. 2016
Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, župan
OBČINA KOBILJE 377. Statut Občine Kobilje
Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUJFO) je Občinski svet Občine Kobilje na svoji 12 redni seji dne 25.05.2016 sprejel
STATUT OBČINE KOBILJE
I. Splošne določbe
1.	člen
(1)	Občina Kobilje je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naselja Kobilje.
(2)	Sedež občine je v Kobilje, Kobilje 56, 9227 Kobilje.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa župan.
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(7)	Občina Kobilje (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
(8)	Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
2.	člen
(1)	Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2)	Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3)	Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4)	Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1085
3.	člen
(1)	Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2)	Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja.
(3)	Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.
4.	člen
(1)	Občina ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Kobilje, na spodnji polovici pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
(3)	Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
(4)	Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II. Naloge občine
5.	člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1.	Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
•	sprejema statut in druge predpise občine,
•	sprejema proračun in zaključni račun občine,
•	načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske
akte,
•	sprejema programe razvoja občine.
2.	Upravlja občinsko premoženje tako, da:
•	ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem,
•	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
•	sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin
in premičnin,
•	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.	Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
•	spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
•	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in
pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
•	pospešuje gospodarski razvoj,
•	sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru
interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
•	z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oz.
•	gospodarskih subjektov.
4.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
•	v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov,
•	sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski
program občine,
•	spremlja in analizira stanje na stanovanjskem
področju občine,
•	spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v
občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
5.	Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
•	zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih
javnih služb v skladu z zakonom,
•	nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
•	gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6.	Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
•	ustanovi vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola
in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
•	v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
•	sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom,
•	z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
•	ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7.	Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
•	spremlja stanje na tem področju,
•	pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju,
•	sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi
in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
•	lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične
nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8.	Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
•	omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju,
•	določa občinski program športa,
•	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično
dejavnost,
•	z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
•	sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine.
9.	Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
•	izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja,
•	spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
•	sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja,
•	sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
•	z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10.	Upravlja, gradi in vzdržuje:
•	občinske ceste, ulice in javne poti,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter
•	zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih
cestah in ureja promet v občini.
11.	Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1086
•	organizira reševalno pomoč v požarih,
•	organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in
reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
•	zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
•	zagotavlja sredstva za odpravo posledic
elementarnih in drugih naravnih nesreč,
•	sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in
štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
•	opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
•	sprejema programe varnosti,
•	določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se
kršijo predpisi občine,
•	organizira občinsko redarstvo,
•	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
•	opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
6.	člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
•	ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje
predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
•	določanje namembnosti prostora,
•	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje
pogojev za njihovo uporabo,
•	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
•	zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih
spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
•	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
7.	člen
(1)	Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2)	Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
III. Organi občine
1. Skupne določbe
8.	člen
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan in
•	nadzorni odbor občine.
(2)	Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
9.	člen
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v
zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(4)	Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(5)	Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma notranje organizacijske enote.
(6)	Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
10.	člen
(1)	Delo organov občine je javno.
(2)	Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
(3)	Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem glasilu slovenskih občin.
(4)	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
2. Občinski svet
11.	člen
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2)	Občinski svet šteje 7 članov.
(3)	Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4)	Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5)	Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
12.	člen
(1)	Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2)	Občinski svet se voli po večinskem volilnem sistemu.
(3)	O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
13.	člen
(1)	Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
(2)	V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
• sprejema prostorske akte in druge plane razvoja občine,
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1087
•	sprejema proračun občine in zaključni račun,
•	sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem
področju občinske uprave na predlog župana,
•	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin
ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
•	nadzoruje delo župana, podžupana in občinske
uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
•	potrjuje mandate članov občinskega sveta ter
ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
•	imenuje člane nadzornega odbora in na predlog
nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
•	imenuje in razrešuje člane komisij in odborov
občinskega sveta,
•	določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
•	odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega
premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
•	odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
•	razpisuje referendum,
•	s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino
sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,
•	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb,
•	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
•	imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
•	določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
•	sprejme program in letni načrt varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
•	določi organizacijo občinskega sveta ter način
njegovega delovanja v vojni,
•	sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
•	lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe
gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
•	v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste
delovnih mest za določen čas v kabinetu župana,
•	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta
statut.
14.	člen
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
15.	člen
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4)	Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5)	O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6)	Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(7)	Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
(8)	Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
16.	člen
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4)	Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5)	Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta
17.	člen
(1)	Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3)	Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(4)	Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
18.	člen
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
•	občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
•	občinskemu svetu ali županu daje pobude oz.
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
•	izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev (izdaja odločbe oz. sklepe o plačah in nadomestilih plač občinskih funkcionarjev, o
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1088
sejninah ter plačilih za nepoklicne funkcionarje, o letnem dopustu itd.)
•	obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski
svet
19.	člen
(1)	Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
•	odbor za negospodarske dejavnosti,
•	odbor za gospodarske dejavnosti,
•	odbor za kmetijstvo,
•	odbor za varstvo okolja in urejanje prostora,
•	statutarno pravna komisija.
(2)	Odbori in komisije štejejo 3 do 7 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
20.	člen
(1)	Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3)	Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
(4)	Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
21.	člen
(1)	Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
22.	člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
23.	člen
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
•	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
•	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge
osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta,
•	če občinski svet tako določi, odloča o pridobitvi in
odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine pod določeno vrednostjo, skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	predlaga ustanovitev organizacijskih enot občinske
uprave in njihova delovna področja, naloge in
notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
•	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
24.	člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
•	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
•	imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito,
•	sprejme načrt zaščite in reševanja,
•	vodi zaščito, reševanje in pomoč,
•	določi organizacije, ki opravljajo javno službo
oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
•	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine,
•	sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se
občinski svet ne more sestati,
•	v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo
ogroženih in prizadetih prebivalcev,
•	predlaga pristojnemu organu razporeditev
državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
25.	člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
26.	člen
(1)	Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2)	Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3)	Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4)	Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
(5)	Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(6)	V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
27.	člen
(1)	Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2)	V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1089
28.	člen
(1)	Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2)	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
4. Nadzorni odbor
29.	člen
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2)	Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
•	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem
občine,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna,
•	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev.
(3)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
30.	člen
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(3)	Mandat članov nadzornega odbore traja štiri leta. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. V primeru samorazpustitve občinskega sveta (če odstopi več kot polovica članov) mandat članom nadzornega odbora ne preneha. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
(4)	Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
31.	člen
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(3)	Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
(4)	Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine Kobilje. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzor pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.
(5)	Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
32.	člen
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom in njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor
seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna. .
(2)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(3)	Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
(4)	Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(5)	Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
33.	člen
(1)	Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(2)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Dokumentacija, se pregleda v prostorih nadzorovanca in se iz njih ne odtujuje oz. ne razmnožuje.
34.	člen
(1)	Vsak član nadzornega odbora je dolžan vseskozi skrbeti za to, da ne pride v nasprotje interesov in se mora izločiti iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2)	Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
•	je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali
pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj,
posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
•	če je član nadzornega odbora udeležen ali je
sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3)	Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
35.	člen
(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1090
nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(2)	Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
(3)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(4)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(5)	Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
36.	člen
(1)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(2)	Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
37.	člen
(1)	Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
(2)	V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(3)	Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(4)	Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(5)	Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno.
(6)	Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(7)	Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(8)	Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(9)	Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako nadzorovana
oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
38.	člen
(1)	Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2)	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
39.	člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
40.	člen
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
41.	člen
(1)	Delo nadzornega odbora je javno.
(2)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(5)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
42.	člen
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3)	Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
43.	člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki,
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1091
na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
44.	člen
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
45.	člen
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
5. Občinska uprava
46.	člen
(1)	Občinska uprava v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(4)	Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(5)	Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
47.	člen
(1)	Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
(2)	Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
48.	člen
(1)	Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2)	Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3)	O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
49.	člen
(1)	Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(2)	Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
50.	člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
51.	člen
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
52.	člen
(1)	O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
53.	člen
(1)	O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2)	O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
6. Drugi organi občine
54.	člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
55.	člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
V. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
56.	člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
57.	člen
(1) Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo
območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in
povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1092
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
•	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z
zakonom,
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi z
pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter
odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
58.	člen
(1)	Zbor občanov skliče župan za vso občino na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
(2)	Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini.
(3)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
59.	člen
(1)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2)	Sklic zbora volivcev se objavi na krajevno običajen način ter na spletni strani občine.
60.	člen
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
(3)	Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(4)	Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
61.	člen
(1)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
(2)	Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom in v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3)	Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
62.	člen
(1)	Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(2)	Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja.
(3)	Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
63.	člen
(1)	Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2)	Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
3.	Svetovalni referendum
64.	člen
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi in tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4)	Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4.	Drugi referendumi
65.	člen
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5.	Ljudska iniciativa
66.	člen
(1)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1093
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
67.	člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. Občinske javne službe
68.	člen
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom določi s svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe).
(2)	Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
•	neposredno v okviru občinske uprave;
•	z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij;
•	z dajanjem koncesij;
•	na drug način, določen v skladu z zakonom.
(3)	Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Občine lahko za izvajanje javne službe podelijo skupno koncesijo.
(4)	Občinski sveti občin ustanovijo za uresničevanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz prejšnjega odstavka svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.
(5)	Svet ustanoviteljic in svet koncedentov opravljata svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež sveta ustanoviteljic je v občini, v kateri je sedež javnega zavoda ali javnega podjetja. Sedež sveta koncedentov je v občini, ki jo določi koncesijski akt.
(6)	Strokovne naloge za svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež, če z aktom o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov ni določeno, da te naloge opravlja organ skupne občinske uprave.
(7)	Če je za javne službe, ki jih občine zagotavljajo na način iz tretjega odstavka tega člena, ustanovljena zveza občin, opravlja naloge sveta ustanoviteljic svet zveze občin.«.
69.	člen
(1)	Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
•	osnovnošolsko izobraževanje,
•	predšolska vzgoja in varstvo otrok,
•	osnovno zdravstvo in lekarna,
•	osebna pomoč družini in
•	knjižničarstvo.
(2)	Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
70.	člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
71.	člen
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja:
•	oskrbo s pitno vodo,
•	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode,
•	zbiranje komunalnih odpadkov,
•	prevoz komunalnih odpadkov,
•	obdelavo mešanih komunalnih odpadkov,
•	odlaganje ostankov predelave ali odstanjevanje
komunalnih odpadkov,
•	urejanje in čiščenje javnih površin,
•	vzdrževanje občinskih javnih cest,
•	pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišče.
72.	člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
73.	člen
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
74.	člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
75.	člen
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
76.	člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. Premoženje in financiranje občine
77.	člen
(1)	Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2)	Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
78.	člen
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1094
povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
79.	člen
(1)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2)	Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3)	Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4)	Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
80.	člen
(1)	Proračun občine na predlog župana sprejme občinski svet z odlokom. K predlogu proračuna
župan priloži tudi:
•	program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja, ki je potrebna zaradi zagotavljanja prejemkov proračuna (z obrazložitvami);
•	predlog finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina;
•	predlog občinskih predpisov, ki so potrebni za izvršitev predlaganega občinskega proračuna.
(2)	Sestavni del predloga proračuna je tudi načrt delovnih mest, načrt nabav z obrazložitvijo, navedba poroštev in drugih vprašanj v zvezi z izvrševanjem proračuna in posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna.
81.	člen
(1)	Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(3)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(4)	Župan v juliju občinskemu svetu poda poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju, ki vsebuje:
•	podatke o prejemkih, izdatkih, presežku ali primanjkljaju, zadolževanju ter oceno realizacije do konca leta.
•	podatke o novih obveznostih v proračunu, prenosih namenskih sredstev iz preteklega leta,
•	plačilih neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, unovčenih izdanih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev,
•	razlago glavnih odstopanj realiziranega od planiranega proračuna in predlog potrebnih ukrepov.
82.	člen
(1)	Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.
(2)	Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
83.	člen
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
84.	člen
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
85.	člen
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3)	Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju.
86.	člen
(1)	Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2)	O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.
87.	člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
88.	člen
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
89.	člen
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
90.	člen
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1095
pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
91.	člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. Splošni in posamični akti občine
1.	Splošni akti občine
92.	člen
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
93.	člen
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko v prvem in drugem branju z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
94.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet v prvem in drugem branju z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
95.	člen
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
96.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
97.	člen
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
2.	Posamični akti občine
98.	člen
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
99.	člen
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. Prehodne in končne določbe
100.	člen
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi občine, če niso v nasprotju z zakonom.
101.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011).
102.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 130 Datum: 25. 5. 2016
Občina Kobilje Robert Ščap, župan
378. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kobilje za leto 2015
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 14. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011) je Občinski svet Občine Kobilje na 12. redni seji dne 25.5.2016 sprejel
ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE KOBILJE ZA LETO 2015
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Občine Kobilje za leto 2015.
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Kobilje za leto 2015 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Kobilje za leto 2015. Proračun občine Kobilje za leto 2015 je bil realiziran v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	864.390,88
	TEKOČI ODHODKI (70+71)	420.591,55
70	DAVČNI PRIHODKI	342.119,94
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1096
700	Davki na dohodek in dobiček	319.589,00
703	Davki na premoženje	18.954,01
704	Domači davki na blago in storitve	3.576,93
706	Drugi davki	0
71	NEDAVCNI PRIHODKI	78.471,61
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	34.866,78
711	Takse in pristojbine	
712	Globe in druge denarne kazni	
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	
714	Drugi nedavčni prihodki	43.604,83
72	KAPITALSKI PRIHODKI	211,05
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	
721	Prihodki od prodaje zalog	
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	
73	PREJETE DONACIJE	
730	Prejete donacije iz domačih virov	
731	Prejete donacije iz tujine	
74	TRANSFERNI PRIHODKI	443.588,28
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	443.588,28
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	861.974,38
40	TEKOCI ODHODKI	283.671,52
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	88.613,25
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	13.130,82
402	Izdatki za blago in storitve	180.740,13
403	Plačila domačih obresti	24,56
409	Rezerve	1.162,76
41	TEKOCI TRANSFERI	210.731,75
410	Subvencije	540,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	82.035,72
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	28.671,00
413	Drugi tekoči domači transferi	99.485,03
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	365.574,08
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	365.574,08
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	1.997,03
430	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	1.997,03
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	+ 2.416,50
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki	
	imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	0
50	ZADOLŽEVANJE	0
500	Domače zadolževanje	0
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	1.505,83
55	ODPLAČILA DOLGA	1.505,83
550	Odplačila domačega dolga	2.416,50
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	2.416,50
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	- 1.505,83
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	- 2.416,50
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	18.774,62
3. člen
Zaključni račun proračuna Občine Kobilje za leto 2015 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 127
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1097
Datum: 25. 5. 2016
Občina Kobilje Robert Ščap, župan
397. Pravilnik o oddajanju zemljišč v lasti občine Kobilje v najem ali zakup
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-11, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih
lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14), Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS,
št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo in 58/12) in 14. člena Statuta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011) je Občinski svet Občine Kobilje na svoji 5. izredni seji, dne 05.05.2016 sprejel
PRAVILNIK
O ODDAJANJU ZEMLJIŠČ V LASTI OBČINE KOBILJE V NAJEM ALI ZAKUP
1.	Splošne določbe
1.	člen
S tem pravilnikom (v nadaljevanju: pravilnik) se določa postopek in pogoji za sklenitev pogodbe, način in merila za oddajo zemljišč v lasti Občine Kobilje v najem ali zakup.
V najem se oddajo stavbna zemljišča v lasti Občine Kobilje, v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Kmetijska zemljišča v lasti Občine Kobilje se oddajo v zakup v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Višina najemnine in zakupnine se določi po ceniku najema ali zakupa zemljišč v lasti Občine Kobilje, ki ga sprejme občinski svet Občine Kobilje.
2.	člen
V najem ali zakup se oddajo zemljišča v lasti občine Kobilje, ki jih občina začasno ne potrebuje.
2.	Postopek za oddajo zemljišča v najem
3.	člen
Zemljišče se odda v najem na podlagi neposredne pogodbe, če je predviden letni prihodek od njegove oddaje nižji od 10.000,00 EUR, sicer se uporabita metoda javne dražbe ali metoda javnega zbiranja ponudb.
Če je metoda javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb neuspešna, se lahko zemljišče odda v najem na podlagi neposredne pogodbe.
4.	člen
Namera o oddaji zemljišč v najem se objavi na uradni spletni strani Občine Kobilje, najmanj petnajst dni pred javno dražbo, javnim zbiranjem ponudb oziroma sklenitvijo neposredne pogodbe.
5.	člen
Pisne vloge za najem zemljišča z navedbo parcelne številke in katastrske občine s priloženo kopijo katastrskega načrta prosilci posredujejo na naslov: Občina Kobilje, Kobilje 56, 9227 Kobilje.
Prosilec lahko vlogo za najem zemljišča vloži tudi na občini, in sicer ustno na zapisnik.
6.	člen
Na podlagi popolne vloge lahko pristojni delavec občinske uprave skupaj s prosilcem opravi ogled zemljišča na terenu.
7.	člen
Če je za najem istega zemljišča več interesentov, se leto odda v najem po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, pri čemer se zemljišče odda tistemu ponudniku, ki ponudi višjo ceno za m2 zemljišča. Izklicna cena je cena po ceniku.
Če je za zakup istega kmetijskega zemljišča več prosilcev, lahko uveljavljajo prednostno pravico pri zakupu prosilci, ki so določeni v Zakonu o kmetijskih zemljiščih.
8.	člen
Občinska uprava vodi evidenco vseh zemljišč v lasti Občine Kobilje in register vseh sklenjenih najemnih pogodb za zemljišča, ki so predmet oddaje v najem po tem pravilniku.
3. Sklenitev pogodbe za najem zemljišča
9.	člen
Zemljišče se odda v najem oziroma zakup s sklenitvijo pogodbe o oddaji zemljišča v najem oziroma zakup. Pogodba mora vsebovati:
•	zemljiškoknjižne in katastrske podatke o zemljišču,
•	namen, za katerega se bo zemljišče uporabljalo,
•	višino najemnine,
•	trajanje najemnega razmerja,
•	način plačevanja najemnine ter sankcije v zvezi z neplačilom,
•	način prenehanja najemnega razmerja ter
•	druge medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
10.	člen
Najemnik ne sme oddati zemljišča v podnajem, razen izjemoma in pod istimi pogoji, kot je zemljišče oddano v najem, ob izrecnem predhodnem pisnem soglasju najemodajalca.
11.	člen
Najemno razmerje preneha:
•	s potekom časa, za katerega je pogodba sklenjena,
•	s sporazumnim prenehanjem najemne pogodbe,
•	s pisno odpovedjo katerekoli pogodbene stranke,
•	z odstopom najemodajalca od pogodbe,
•	z neplačilom najemnine za tekoče leto,
•	z ugotovijo javne koristi.
12.	člen
Vsaka pogodbena stranka lahko pisno odpove pogodbo s šest mesečnim odpovednim rokom.
13.	člen
Najemodajalec lahko kadarkoli, brez odpovednega roka, odstopi od pogodbe, če ugotovi:
•	da obstaja dolžnost vrnitve zemljišča v denacionalizacijskem postopku oziroma druge stvarno-pravne ovire,
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1098
•	da najemnik ne uporablja zemljišča v skladu z najemno pogodbo,
•	da najemnik ne plača najemnine,
•	da najemnik kako drugače krši pogodbena določila,
•	da zemljišče potrebuje zaradi javne koristi.
14.	člen
Javna korist je izkazana, če je zemljišče namenjeno za uporabo oziroma gradnjo objektov javne infrastrukture in drugih objektov javnega pomena.
4. Zakup kmetijskih zemljišč
15.	člen
Na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih je predmet zakupa kmetijsko zemljišče (lahko s pripadajočimi objekti, napravami in dolgoletnimi nasadi).
Zemljišče se odda v zakup s sklenitvijo pogodbe o oddaji zemljišča v zakup.
Pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: zakupna pogodba) mora vsebovati zlasti:
•	zemljiškoknjižne in katastrske podatke o zemljišču,
•	namen, za katerega se bo zemljišče uporabljalo,
•	višino zakupnine,
•	trajanje zakupnega razmerja,
•	način plačevanja zakupnine ter sankcije v zvezi z neplačilom,
•	način prenehanja zakupnega razmerja ter
•	druge medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank.
16.	člen
Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe zakupnega zemljišča in ne sme biti krajša kot:
•	25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradnikov, sadovnjakov ali hmeljišča,
•	15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listavcev,
•	10 let, če naj rabi zemljišče za druge namene. Zakupodajalec lahko odda zemljišče v zakup za krajši čas:
•	osebi, ki se po tem zakonu ne šteje za kmeta in v primerih,
•	ko je vložena zahteva za vrnitev nepremičnine v naravi po določbah zakona o denacionalizaciji in drugih predpisih,
•	ko pri gradnji ali obnovi komunalnih vodov in naprav občina namesto odškodnine nudi odvzemnikom zemljišč enakovredno kmetijsko zemljišče.
17.	člen
Zakupna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha. Zakupna pogodba preneha tudi, če zakupno zemljišče v skladu z zakonom preneha biti kmetijsko zemljišče.
18.	člen
Občina Kobilje lahko na ponudbi objavi tudi druge razpisne pogoje kot so:
•	pogoj, da bodoči zakupnik na zemljišču na lastne stroške očisti grmovje in drugo zarast;
•	pogoje o omejitvah rabe glede na veljavne prostorske akte, vodovarstvena območja, kulturno spomeniške omejitve, naravovarstvene omejitve ter druge pogoje;
•	pred oddajo zemljišč v zakup se lahko večje površine razdelijo oziroma manjše površine združijo in se kot take ponudijo na razpisu, kar občina v ponudbi navede posebej.
19.	člen
Zakupodajalec sme od pogodbe odstopiti, če zakupnik:
•	ne rabi zemljišča kot dober gospodar;
•	obdeluje zakupno zemljišče v nasprotju s sklenjeno pogodbo;
•	v nasprotju z zakupno pogodbo daje zakupno zemljišče v podzakup;
•	tudi po opominu zakupodajalca uporablja zemljišče v nasprotju s pogodbo ali na način, ki povzroča škodo imetju zakupodajalca;
•	ne plača zakupnine v 15 dneh po prejetem opominu;
•	če zasadi na zemljišču, ki ga ima v zakupu, trajne nasade ali gradi objekte brez soglasja lastnika.
5.	Osnove in merila za določitev višine najemnin (zakupnin) za zemljišča
20.	člen
Višina letnih najemnin in zakupnin je določena s cenikom najema ali zakupa zemljišč v lasti Občine Kobilje, ki ga potrdi občinski svet in se praviloma vsako leto poviša za indeks cen življenjskih potrebščin.
V primeru, da nastopi obveznost plačila davka na dodano vrednost, ga plača najemnik oziroma zakupnik.
21.	člen
Če najemodajalec odpove najemno razmerje zaradi dolžnosti vrnitve zemljišča v denacionalizacijskem postopku oziroma najemno razmerje preneha zaradi ugotovitve javne koristi, se najemniku vrne že plačana najemnina brez obresti za čas, ko zemljišča ne more več uporabljati.
6.	Merila za določitev višine najemnine in zakupnine
22.	člen
Najemnina ali zakupnina se obračunava enkrat letno. V primeru višjega zneska se lahko razdeli na največ 12. obrokov.
Letna najemnina ali zakupnina se plačuje na podlagi izstavljenega računa Občine Kobilje.
7. Prehodne in končne določbe
23.	člen
Vsi že začeti postopki oddaje zemljišč v najem ali zakup se izvedejo po določbah tega pravilnika.
24.	člen
Že sklenjene pogodbe o najemu ali zakupu nepremičnin ostanejo v veljavi do izteka najemnega oziroma zakupnega razmerja.
25.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 122 Datum: 25. 5. 2016
Občina Kobilje Robert Ščap, župan
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1099
380. Cenik najema ali zakupa zemljišč v lasti Občine Kobilje
Na podlagi 1. člena Pravilnika o oddajanju zemljišč v lasti Občine Kobilje v najem ali zakup občinski svet Občine Kobilje sprejema
CENIK
NAJEMA ALI ZAKUPA ZEMLJIŠČ V LASTI OBČINE KOBILJE
Cenik najemnin za nekmetijsko rabo zemljišč:
funkcionalno zemljišče k stanovanjskemu objektu (dvorišče, parkirišče, dostopna pot, zelenica...)	0,45
funkcionalno zemljišče k poslovnemu objektu (dvorišče, parkirišče, dostopna pot, zelenica...)	0,90
odprto skladišče za les, gradbeni material ...	0,60
športna igrišča	0,05
Cenik najemnin ali zakupnin za kmetijsko rabo zemljišč:
	minimalna
namen uporabe	letna
	najemnina
	EUR/m2
katastrska kultura	katastrski razredi	letna najemnina EUR/ha	Območje bonitete
vrt	1-8	240,00	1-100
njiva	1-3	120,00	65-100
njiva	4-6	100,00	35-64
njiva	7-8	90,00	1-34
travnik	1-2	100,00	50-100
travnik	3-4	80,00	40-49
travnik	5-6	60,00	25-39
travnik	7-8	50,00	1-24
pašnik	1-2	50,00	50-100
pašnik	3-4	40,00	30-49
pašnik	5-8	30,00	1-29
kmetijsko zemljišče v zaraščanju		7,00	1-100
sadovnjak	1-4	110,00	-
sadovnjak	5-8	80,00	-
vinograd	1-3	110,00	65-100
vinograd	4-6	90,00	35-64
vinograd	7-8	70,00	1-34
ostalo		7,00	
Zemljišče pod kmetijskimi objekti	-	200	1-100
Najemnina oziroma zakupnina se obračunava glede na dejansko trajanje najema.
Objavljene cene so brez davka na dodano vrednost, ki ga plača najemnik, v kolikor se obračuna.
Številka: 3505-0001/2016-1 Datum: 25. 5. 2016
Občina Kobilje Robert Ščap, župan
Dosedanji drugi in tretji odstavek sta prvi in drugi odstavek.
Številka: 007-0002/2008 Datum: 9.5.2016
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
OBČINA MARKOVCI
381. Popravek Odloka o komunalnem prispevku v Občini Markovci
POPRAVEK
V Odloku o komunalnem prispevku v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/07, 5/08-popr., 11/09, 14/09, 25/09-popr., 4/10 in 28/12) se črta prvi odstavek 8. člena.
OBČINA POLJČANE
382. Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2015
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.: 72/93 in vse sledeče spremembe), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in 15. člen Statuta Občine Poljčane (Ur. l. RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane na 9. redni seji dne 17. 5. 2016 sprejel
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1100
ZAKLJUČNI RAČUN	2. člen
PRORAČUNA OBČINE POLJČANE ZA LETO 2015	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
zaključnega računa proračuna Občine Poljčane so v letu 1. člen	2015 realizirani v naslednjih zneskih:
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2015, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke ^ proračuna._
KONTO		OPIS	ZAKLJUČNI RAČUN 2015
	A	BILANCA PRIHODKOV IN ODHKODKOV	
	I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	4.749.552,55
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.831.038,84
70		DAVČNI PRIHODKI (700+703+704)	2.534.218,87
700		Davki na dohodek in dobiček	2.167.155
703		Davki na premoženje	253.817,12
704		Domači davki na blago in storitve	113.159,88
706		Drugi davki	86,87
71		NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	296.819,97
710		Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	256.122,46
711		Takse in pristojbine	2.481,09
712		Denarne kazni	1.489,08
714		Drugi nedavčni prihodki	36.727,34
72		KAPITALSKI PRIHODKI (720+722)	5.527,00
720		Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	1.030,00
722		Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	4.497,00
74		TRANSFERNI PRIHODKI (740)	1.912.986,71
740		Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	545.755,95
741		Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	1.367.230,76
	II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	4.956.378,86
40		TEKOČI ODHODKI (40+41+42+43)	983.469,39
400		Plače in drugi izdatki zaposlenim	242.535,02
401		Prispevki delodajalcev za socialno varnost	40.288,82
402		Izdatki za blago in storitve	614.093,87
403		Plačila domačih obresti	52.036,68
409		Rezerve	34.515,00
41		TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	1.245.042,94
410		Subvencije	37.778,83
411		Transferi posameznikom in gospodinjstvom	745.615,69
412		Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	111.977,86
413		Drugi tekoči domači transferi	349.670,56
42		INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	2.682.159,36
420		Nakup in gradnja osnovnih sredstev	2.682.159,36
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI (430)	45.707,17
431		Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	18.140,25
432		Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	27.566,92
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) = (I.-II.)	-206.826,31
	III./1	PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((I.-7102)-(II.-403-404)	-154.809,63
	III./2	TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((70+71 )-(40+41))	602.526,51
	B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0,00
	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV	0,00
	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV	0,00
	C.	RAČUN FINANCIRANJA	
	VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	500.000,00
500		Domače zadolževanje	500.000,00
	VIII.	ODPLAČILO DOLGA	106.007,08
550		Odplačilo domačega dolga	106.007,08
	IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VII)	187.166,61
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	393.992,92
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII-IX.)	206.826,31
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA (31. 12. 2014)	28.403,00
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1101
Priloge k zaključnem računu proračuna Občine Poljčane so bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, ki so izkazani v splošnem delu zaključnega računa proračuna Občine Poljčane. Sestavni del zaključnega računa proračuna Občine Poljčane je tudi posebni del zaključnega računa proračuna, sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov po posameznih področjih proračunske porabe.
3.	člen
Neporabljena sredstva Občine Poljčane v letu 2015 se prenesejo in uporabljajo za pokrivanje odhodkov proračuna Občine Poljčane za leto 2016. Neporabljena namenska sredstva in sredstva rezerv Občine Poljčane se za isti namen prenesejo v proračun Občine Poljčane za leto 2016.
4.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2015 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka:
Datum: 17. 5. 2016
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
OBČINA RADENCI
383. Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2015
Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, št. 46/2013, ZIPRS1314-A, 101/2013, 101/2013 -ZIPRS1415, 38/2014 - ZIPRS1415-A), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2, 27/08 - odločba US RS, 76/08, 79/09 in 1/10, 84/10-odl US in 40/12 - ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 10. redni seji, dne 24. 5. 2016 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE RADENCI ZA LETO 2015
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2015.
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2015 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Radenci za leto 2015. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov ter o njihovi realizaciji v tem letu.
Proračun Občine Radenci za leto 2015 je bil realiziran v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		
	I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	8.421.883
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	3.743.905
70	DAVČNI PRIHODKI	3.080.453
700	Davek na dohodek in dobiček	2.556.797
703	Davki na premoženje	335.007
704	Domači davki na blago in storitve	188.649
71	NEDAVČNI PRIHODKI	663.452
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	540.436
711	Takse in pristojbine	3.583
712	Globe in druge denarne kazni	4.442
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	30.303
714	Drugi nedavčni prihodki	84.688
72	KAPITALSKI PRIHODKI	47.966
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	47.966
73	PREJETE DONACIJE	380
730	Prejete donacije iz domačih virov	380
74	TRANSFERNI PRIHODKI	4.629.632
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.415.890
741	Prejeta sredstva iz drž.proračuna iz sred.EU	3.213.742
	II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	7.906.839
40	TEKOČI ODHODKI	1.632.053
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	215.129
401	Prispevki delodajalca za socialno varnost	33.563
402	Izdatki za blago in storitve	920.193
403	Plačilo domačih obresti	10.458
409	Rezerve	452.710
41	TEKOČI TRANSFERI	1.857.411
410	Subvencije	9.595
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.007.997
412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	154.491
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1102
413	Drugi tekoči domači transferi	685.328
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	4.290.058
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	4.290.058
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	127.317
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	53.674
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	73.643
	III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (PRORAČUNSKI PRESEŽEK) (I.-II.)	515.044
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		
	IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
	VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.)	0
C. RAČUN FINANCIRANJA		
	VII. ZADOLŽEVANJE (500+501)	0
50	ZADOLŽEVANJE	0
500	Domače zadolževanje	0
	VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	174.258
55	ODPLAČILA DOLGA	174.258
550	Odplačila domačega dolga	174.258
	IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+ IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	340.786
	X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-174.258
	XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIIUX.)	-515.044
	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.PRETEKLEGA LETA	417.611
3. člen
Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2015 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 4103-0001/2016 Datum: 25. 5. 2016
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
384. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o kriterijih za obročno odplačilo komunalnega prispevka
Na podlagi 77. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/9, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08, 49/09) in 19. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2011, 17/2011, 27/2011) je Občinski svet Občine Radenci na 10. redni seji, dne 24.05.2016 sprejel naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O KRITERIJIH ZA OBROČNO ODPLAČILO KOMUNALNEGA PRISPEVKA
1. člen
V Pravilniku o kriterijih za obročno odplačilo komunalnega prispevka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/11; v nadaljevanju Pravilnik) se 2. čl. spremeni tako, da se glasi:
»Obročno odplačevanje se na vlogo stranke dovoli brezobrestno v največ 24 zaporednih mesečnih obrokih. Kriteriji za plačevanje komunalnega prispevka so naslednji:
1. Pri višini obračuna komunalnega prispevka do 2.500,00 EUR mora zavezanec za plačilo poravnati plačilo pred izdajo gradbenega dovoljenja.
2.	Pri višini obračuna komunalnega prispevka do vključno 5.000,00 EUR mora zavezanec za plačilo poravnati plačilo v obdobju največ 12. mesecev, pri čemer mora zavezanec za plačilo, prvi obrok v višini 2.500,00 EUR plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja.
3.	Pri višini obračuna komunalnega prispevka nad 5.000,00 EUR mora zavezanec za plačilo, poravnati plačilo v obdobju največ 24. mesecev, pri čemer mora zavezanec za plačilo, prvi obrok v višini 2.500,00 EUR plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Sestavni del tega pravilnika sta Vloga za obročno odplačevanje komunalnega prispevka in Pogodba o obročnem plačilu komunalnega prispevka.«
2.	člen
Peti člen se spremeni tako, da se glasi: »Višina minimalnega mesečnega obroka je 100,00 EUR.«
3.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Spremembe in dopolnitve Pravilnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3506-0013/2016-4 Datum: 25. 5. 2016
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
385. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2016
Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I in
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1103
14/15-ZUUJFO), 6.člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11, 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 10. redni seji 24.05.2016 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O LETNEM NAČRTU RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE RADENCI ZA LETO 2016
Tabela 1: Zemljišča
Zap. Št.	Samoupravna lokalna skupnost	Katastrska občina in šifra k.o.	Parc.št.	Kvadratura v m2	Posplošena tržna vrednost oz. orientacijska vrednost nepremičnine (v EUR)
1.	Radenci	k.o.Radenci (200)	90/2	2.545	2.162,00
2.	Radenci	k.o.Boračeva (198)	deli parc.št. 2/6	Potrebna geodetska odmera	cenitev
3.	Radenci	k.o.Radenci (200)	189/4	355	6.683,00
1.	člen
S tem sklepom se sprejme sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 67/2015) (v nadaljevanju: letni načrt).
2.	člen
Letni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje nepremičnine:
Tabela 2: Zemljišča s stavbami/deli stavb
Zap. Št.	Samoupravna lokalna skupnost	Naslov (št.stavbe, št.dela stavbe), katastrska občina in šifra k.o. ter parc.št.	Velikost parcele v m2	ID znak in ID v ZK	površina dela stavbe v m2 po GURS-u; izmera v ZK v m2	Posplošena tržna vrednost oz. orientacijska vrednost nepremičnine (v EUR)
1.	Radenci	Prisojna cesta 8 (št.dela stavbe 4 v stavbi št. 349), parc.št. 716/11 k.o.Radenci (200)		ID znak 200349-4; ID 5752251	88,7; 88,68	realizacija ZK-vpisa dejanskega lastnika stanovanja
2.	Radenci	del zemljišča s parc.št. 545/5 k.o.Rihtarovci (201)	potrebna geodetska odmera		/	vpis etažnih lastnikov stavbe z naslovom Paričjak 18 na pripadajočem delu zemljišča
Tabela 3: Zemljišča - zamenjava delov zemljišč
Zap. Št.	Samoupravna lokalna skupnost	Katastrska občina in šifra k.o.	Parc.št.	Kvadratura v m2	Posplošena tržna vrednost oz. orientacijska vrednost nepremičnine (v EUR)
1.	Radenci	k.o.Rihtarovci (201)	parc.št.1329/5 se zamenja za parc.št. 502/5	parc.št.1329/5 ima 558 m2; parc.št. 502/5 ima 167 m2	zamenjava ali drugi pravni posel na podlagi cenitve
3.	člen
Iz letnega načrta se izvzame nepremičnina Radenski Vrh 8 (št.stavbe 941), parc.št. 1300/16 k.o.Radenci (200), v kolikor se ne proda v treh tednih od veljavnosti tega sklepa.
4.	člen
Občinski Svet Občine Radenci pooblašča župana za sklenitev pogodb o razpolaganju z nepremičninami in izvedbo dejanj v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14).
5.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 7113-0025/2015-8 Datum: 25. 5. 2016
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
386. Sklep o določitvi višine subvencije cene občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo
Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 39/06-UPVB, 49/06 -ZmetD, 66/06 - ODL. Us 33/07,- ZPNačrt, 57/08,-ZFO-1a, 70/08 IN 108/09), 5. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/2012 in 109/2012) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slov. občin št. 02/11) je Občinski svet Občine Radenci na 10. redna seji dne, 24.05.2016 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIJE CENE OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB OSKRBE S PITNO VODO
1. Občinski svet Občine Radenci potrjuje subvencijo cene občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo:
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1104
1.	Subvencija za omrežnino v višini 41,348 %, za nepridobitne uporabnike,
2.	Subvencija za vodarino v višini 28,315 %, za nepridobitne uporabnike.
Subvencija velja za obdobje od 01.04.2016 do spremembe cene OGJS oskrbe s pitno vodo. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 355-0004/2016-4 Datum: 25.05.2016
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
387. Sklep o podelitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena
Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15; v nadaljevanju ZGO) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11) je Občinski svet Občine Radenci na 10. redni seji, dne 24.05.2016 sprejel naslednji
SKLEP
O PODELITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA
I.
Nepremičninam:
•	s parc.št. 897/13, 251/3, 187/8, 187/28 vse k.o.200-Radenci,
•	s parc.št. 447/19, 423/1, 417/5, 293/2 vse k.o.199-Šratovci,
•	s parc.št. 66/1, 20/18 vse k.o. 198-Boračeva,
ki so last Občine Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci, matična št. 5880297000, do celote (1/1), se podeli status grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
II.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 7113-0025/2016-11 Datum: 25.05.2016
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
388. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radenci v letu 2016
Na podlagi 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radenci (Uradne objave Občine Radenci št. 38/04) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11, 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 10. redni seji dne, 24.05.2016 sprejel
Sklep
o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radenci v letu 2016
I.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radenci za leto 2016 znaša 0,00117 EUR.
II.
S tem sklepom se prekliče sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radenci v letu 2016 št. 4224-0003/2015-2 z dne 2.12.2015.
III.
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1.1.2016 dalje.
Številka: 4224-0001/2016-9 Datum: 25.05.2016
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
389. Sklep o letnem načrtu oddaje nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2016 v najem
Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I in 14/15-ZUUJFO), 6.člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/2011, 42/12, 24/13 in 10/14) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11, 57/16) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 10. redni seji dne 24.05.2016 sprejel
SKLEP
O LETNEM NAČRTU ODDAJE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE RADENCI ZA LETO 2016 V NAJEM
1. člen
S tem sklepom se sprejme letni načrt oddaje nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2016 v najem (v nadaljevanju: letni načrt).
Zap.	Samoup
	ravna
Št.	lokalna
	skupnos
	t
2. člen
Letni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje nepremičnine:
Tabela: Zemljišča s stavbam_
Naslov (št.stavbe, št.dela stavbe), katastrska občina in šifra k.o. ter parc.št. in ID
Velikost parcele v m2
Mesečna
najemnina
EUR)
(v
Neto tlorisna površina dela stavbe v m2
Metoda oddaje v najem in obdobje trajanja najema
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1105
1.	Radenci	Radenski Vrh 8 (št.stavbe	650	cenitev	139,90	Neposredna pogodba; za
		941), parc.št. 1300/16				določen čas 1 leto
		k.o.Radenci (200); ID				
		6323494				
3.	člen
Občinski Svet Občine Radenci pooblašča župana za sklenitev pogodb o oddaji nepremičnega premoženja Občine Radenci v najem in izvedbo dejanj v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/2011, 42/12, 24/13 in 10/14).
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 7113-0025/15-10 Datum: 25.05.2016
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
390. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2016
Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 86/10 in 75/12), 6. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/11, 24/13 in 10/14) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11, 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 10. redni seji dne 24.05.2016 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O LETNEM NAČRTU PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA OBČINE RADENCI ZA LETO 2016
1.	člen
S tem sklepom se sprejmejo spremembe in dopolnitve sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 67/2015) (v nadaljevanju: letni načrt).
2.	člen
Letni načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje nepremičnine
Zap. št.	Vrsta nepremičnine	Samoupravna lokalna skupnost	Okvirna velikost v m2	Predvidena sredstva (v EUR)
1.	zemljišče s parc.št. 881/7 k.o.Radenci (200)	Radenci	84	brezplačno
2.	zemljišča s parc.št. 173/2, 174/4, 175/10, 173/4, 175/8, 169/4, 175/7, 165/2 k.o.Hrašenski Rački Vrh (216)	Radenci		brezplačno
3.	zemljišče s parc.št. 175/11 k.o.Hrašenski Rački Vrh (216)	Radenci	179	brezplačno
4.	zemljišče s parc.št. 163/2 k.o.Hrašenski Rački Vrh (216)	Radenci	232	5 EUR/m2
5.	zemljišče s parc.št. 164/2 k.o.Hrašenski Rački Vrh (216)	Radenci	94	5 EUR/m2
6.	zemljišča s parc.št. 732/3, 732/4, 732/5, 732/6, 733/3 k.o.Radenci (200)	Radenci	9, 25, 62, 562, 2784 (skupaj 3442 m2)	22 EUR/m2
7.	zemljišče s parc.št. 444/1 k.o.šratovci (199)	Radenci	264	18,94 EUR/m2 (5.000 EUR)
8.	del stavbe št. 165 z naslovom Kapelski Vrh 90, ki se nahaja na zemljišču s parc.št. 300/7 k.o.Kapelski Vrh	Radenci	etažni načrt v izdelavi	uskladitev ZK-stanja z dejanskim
Tabela: Zemljišča - zamenjava delov zemljišč
Zap. Št.	Samouprav na lokalna skupnost	Katastrska občina in šifra k.o.	Parc.št.	Kvadratura v m2	Posplošena tržna vrednost oz. orientacijska vrednost nepremičnine (v EUR)
1.	Radenci	k.o. Rihtarovci (201)	parc.št.1329/5 se zamenja za parc.št. 502/5	parc.št.1329/5 ima 558 m2; parc.št. 502/5 ima	zamenjava ali drugi pravni posel na podlagi cenitve
3.člen
Občinski Svet Občine Radenci pooblašča župana za sklenitev pogodb o pridobitvi nepremičnin ter izvedbo dejanj v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 34/2011, 24/2013 in 10/14).
4. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 7113-0025/2015-9 Datum: 25.05.2016
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1106
Občina Radenci Janez Rihtarič, župan
391. Sklep o prenosu premoženja v upravljanje
Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14 in 90/14 - ZDU-11, ZSPDPO), Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod za turizem in šport Radenci - UPB1« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2014) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11, 67/15) je Občinski svet občine Radenci na 10. redni seji, dne 24.05.2016 sprejel
SKLEP
O PRENOSU PREMOŽENJA V UPRAVLJANJE
1.	člen
Občina Radenci daje Zavodu za turizem in šport Radenci, Radgonska cesta 10, 9252 Radenci, v upravljanje naslednje objekte in nepremičnine:
1.	»Večnamenska športna dvorana v Radencih«, na naslovu Radgonska cesta 10, 9252 Radenci, ki se nahaja na parc. št. 676/1, k.o. 200 Radenci.
2.	»Športnorekreacijski center Slatina Radenci«, na naslovu Slatinska cesta 2, 9252 Radenci, ki se nahaja na na parc. št. 809/1, 809/2 in 802/0, vse k.o. 200 Radenci, vključno s stavbami in ostalimi športnimi objekti, ležečimi na navedenih nepremičninah (stavba št. 1052, stavba 106, veliko zunanje nogometno igrišče, pomožno zunanje nogometno igrišče).
3.	Košarkarsko igrišče, ki leži na delu nepremičnine s parc. št. 682/4, k.o. 200 Radenci.
4.	Športni objekti, ležeči na nepremičnini s parc. št. 676/2, k.o. 200 Radenci, ki v naravi predstavljajo: Športno igrišče 1, Športno igrišče 2, Odbojkarsko igrišče, Odbojkarsko igrišče na mivki, Nogometno igrišče, Tribune ter Atletsko stezo.
2.	člen
Medsebojna razmerja v zvezi s prenosom premoženja v upravljanje, se med Občino Radenci in Zavodom za turizem in šport Radenci, uredijo s pogodbo o upravljanju.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep Občine Radenci, št. 674-00001/2007, z dne 15. 3. 2007.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 671-0002/2016-2 Radenci: 25.05.2016
Občina Radenci
Janez Rihtarič, župan
OBČINA ZREČE
392. Odlok o vzdrževanju objekta na Kovaški cesti 24 v Zrečah
Na podlagi 6. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 7. člena Odloka Občine Zreče o merilih in postopku za določitev nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del na njih (Uradni list RS, št. 14/10 in 41/10; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/16) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16) je Občinski svet Občine Zreče na 10. redni seji, dne 11. 5. 2016 sprejel
ODLOK
O VZDRŽEVANJU OBJEKTA NA KOVAŠKI CESTI 24 V ZREČAH
I.	Splošna določba
1.	člen (predmet odloka)
(1)	Ta odlok določa objekt oziroma območje, na katerem stoji nevzdrževani objekt, z navedbo parcelne številke oziroma parcelnih številk in katastrske občine, na kateri stoji objekt, nabor oziroma vrsto vzdrževalnih del, s katerimi naj se odpravi pomanjkljivosti nevzdrževanega objekta ter določitev predvidenih stroškov vzdrževalnih del.
(2)	Sestavni del tega odloka je Elaborat za določitev nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del, št. 001/16, Zreče, februar 2016, ki ga je izdelal Gradbeništvo Berti, Gregor Kovačič, s.p., Ob gozdu 20, 3214 Zreče.
2.	člen
(uporaba določb drugih predpisov)
Za vprašanja, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila Odloka Občine Zreče o merilih in postopku za določitev nevzdrževanih objektov in vzdrževalnih del na njih (Uradni list RS, št. 14/10 in 41/10; Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/16), predpisi s področja urejanja prostora, graditve objektov ter drugi predpisi.
II.	Določitev nevzdrževanega objekta in vzdrževalnih del
3.	člen
(objekt oziroma območje na katerem stoji nevzdrževani objekt)
(1)	Objekt se nahaja na naslovu Kovaška cesta 24, 3214 Zreče, parc. št. 829/11, k.o. 1100 - Zreče. Objekt se nahaja ob glavni prometni vpadnici Zreče - Rogla in stoji ob javnih (zdravstveni dom) in ostalih pomembnih objektih (stanovanjsko naselje, kmetijska zadruga, turistični in gostinski objekti). Na obravnavanem območju je velika frekvenca prebivalcev občine Zreče in turistov. Stanje nevzdrževanega objekta je moteče za okolico.
(2)	Objekt je popolnoma opuščen in brez stanovalcev ali uporabnikov. Tlorisne dimenzije objekta so približno 55 m x 11,5 m. Višina napušča je 3,5 m. Objekt ima polega pritličja še izkoriščeno mansardo. Površina parcele, na kateri leži objekt, znaša 1.928 m2. Objekt sestavlja povezano zidovje sestavljeno iz opeke naravnega formata. Temelji so betonski in niso zaščiteni proti vlagi. Konstrukcija nad pritličjem je deloma betonska deloma narejena iz lesenih tramov. Ostrešje je leseno in krito z opečno kritino. Predelne stene so opečne.
Št. 24/20.5.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1107
4.	člen (nabor vzdrževalnih del)
Na objektu iz prejšnjega člena se opravijo naslednja vzdrževalna dela:
1.	Fasaderska in zidarska dela (izvede se sanacija vzdolžne fasade s strani Kovaške ceste in dve stranski fasadi):
•	lokalno se odstranijo poškodovani ali odstopajoči deli ometov in izvedejo novi,
•	stare zakrpe ometov se zgladijo,
•	fasade se operejo z vodnim curkom, odpadli ometi se nadomestijo z novimi zakrpami,
•	obnovi se strešni venec, leseni napušči (močno poškodovani deli se odstranijo in izvedejo novi),
•	fasade se slikajo s fasadno barvo v treh barvah;
2.	vzdrževalna dela na stavbnem pohištvu:
•	steklenje oken in popravilo okvirjev po potrebi,
•	dobava in montaža manjkajočega okna dimenzij 170 cm ^ 120 cm,
•	brušenje in pleskanje stavbnega pohištva na sprednji in obeh stranskih fasadah;
3.	odstranitvena dela:
•	odstranitev lesenega nadstreška pri stranskem vhodu.
5.	člen
(predvideni stroški vzdrževalnih del)
Skupna predvidena vrednost vzdrževalnih del iz 4. člena tega odloka znaša z davkom na dodano vrednost 9.394,00 EUR.
III. Končna določba
6.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0004/2016-4 Datum: 12.5.2016
Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1108
OBČINA BLOKE
370.	Sklep o ceni storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
371.	Sklep o ceni storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - oskrba s pitno vodo
372.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
OBČINA BRDA
373.	Odlok o rebalansu proračuna Občine Brda za leto 2016
374.	Odlok o rabi javnih površin v vaškem jedru Šmartno
375.	Odlok o prometni ureditvi in signalizaciji v vaškem jedru Šmartno
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM
376.	Sklep o začetku postopka priprave občinskega	podrobnega prostorskega načrta za del območja IP 3 v naselju Žerjav
OBČINA KOBILJE
377.	Statut Občine Kobilje
378.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kobilje za leto
2015
379.	Pravilnik o oddajanju zemljišč v lasti občine Kobilje v najem ali zakup
380.	Cenik najema ali zakupa zemljišč v lasti Občine Kobilje
OBČINA MARKOVCI
381.	Popravek Odloka o komunalnem prispevku v Občini Markovci
OBČINA POLJČANE
382.	Zaključni račun proračuna Občine Poljčane za leto 2015
OBČINA RADENCI
383.	Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2015
384.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o kriterijih za obročno odplačilo komunalnega prispevka
385.	Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2016
386.	Sklep o določitvi višine subvencije cene občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo
387.	Sklep o podelitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena
388.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radenci v letu
2016
Stran 1073
1073
389.	Sklep o letnem načrtu oddaje 1104 nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2016 v najem
390.	Sklep o spremembah in dopolnitvah 1105 sklepa o letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2016
391.	Sklep o prenosu premoženja v 1106 upravljanje
1074
Stran 1074
OBČINA ZREČE
392. Odlok o vzdrževanju objekta Kovaški cesti 24 v Zrečah
na
Stran 1106
1076
1080
Stran 1083
Stran 1084 1095
1097 1097
Stran 1099
Stran 1099
Stran 1101
1102 1102
1103
1104 1104