Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 4 »Ali je sam?« »Sam?« je obotavljaje se odgovoril Heyward, ker ni MfH »avajen lagati. »Ni sam, Magva, saj smo mi pri njem.« »Torej Zviti lisjak lahko gre«, je rekel nato tekač ter hladnokrvno pobral sveženj, ki mu je ležal pri nogah. »Potem belokožci ne bodo videli drugega, kot ljudi svoje barre.« »Kdo je Zviti lisjak?« »To ime je dobil Magva od svojih kanadskih očetov«, je odgovoril tekač ves ponosen na to odlikovanje. »Zvitemu lisjaku sta noč in dan isto, ako ga čaka Munro.« »A kako se bo Lisjak pred poveljnikom Viljem Henrika opravičil zaradi njegovih hčera? Ali si bo upal prianati mu, da sta njegova otroka ostala brez vodnika, čegrav jima je Magva obljubil, da jih bo vodil?« »Sivolasee ima velik glas in dolgo roko, a Lisjak ga * gozdovih ne bo ne slišal ne čutil. Zviti lisjak pozna pot do velikih jezer in tam bo našel kosti svojih očetov.« »Dosti, Magva«, je rekel Heyward. »Ali nisva prijafelja? Čemu bi se prerekala? Munro ti je obljubil nagrado za sliižbo, ako vse dobro izpelješ. Tudi jaz ti jo dam. Daj počitka trudnim udom, odpri malho in jej. Nimamo vec dosti časa. Ko se vsi okrepčajo, pojdemo naprej.« Indijanec je predirljivo pogledal Heywarda, a je taJcoj umaknil oko pred njegovim odkritim pogledom. Po- tem je sedel na tla, izvlekel ostanke jedi in pričel jesti. Medtem je počasi in previdno gledal okrog sebe. »Prav je tako«, je nadaljeval Heyward. »Zviti lisjak bo kmalu zopet močan in bistrih oči, da zjutraj najde stezo.« Iz bližnijega grmovja se je oglasil šum kakor pok suhega dračja in šumenje listja, a Heyward se ni dal zmotiti in je nadaljeval: »Predno solnce izide, moramo biti na poti, sicer nam utegne Montcalm presekati pot do trdnjave.« Roka, ki jo je Magva nesel k ustom, je padla doli. Z razširjenimi nosnicami je postrani zasukal glavo. Oči je sicer upiral v tla, ušesa pa so mu vidno stala bolj pokoncu kot sieer. Heyward je bistro opazoval njegove kretnje, počasi potegnil eno nogo iz stremena, z drugo roko pa se je bližal torbi iz medvedje kože, kjer je imel svoje samokrese. Ta hip pa je Zviti lisjak brezslišno vstal in prisluškoval še pozomeje. Heyward je izprevidel, da je čas prišel. Vrgel je nogo čez sedlo in stopil s konja z namenam, da izdajalskega vodnika zgrabi in poveže. A da bi ne delal nepotrebnega hrupa, se je še vedno delal mirnega in prijaznega ter je rekel: »Zakaj ne je Zviti lisjak? Ali njegovo zrnje ni prav žgano? Pokaži!« Magva je pomolil majorjif vrečico z žitom, a ni pokazal niti najmanjše suranje. Ko pa je čutil, kako so mu Heywardovi prsti polzeli više po goli roki, jo je hipoma sunil navzgor, presunljivo kriknil in z enim samim skokom izginil v goščavi. Takoj nato je Čingagok planil iz grmovja in zasledujoč ga švignil za njim. Čul se je Unkasov krik — potem pa se je zabliskalo in počila je lovčeva puška. III. Pribežališče. Nenadni beg tekačev in divje vpitje njegovih zasledovalcev je Heywarda za trenotek kar omamilo. Hitro pa se je zavedel, kako važno je, da se polaste ubežnika, ter stekel za drugimi v grmovje. A predno je bil napravil sto korakov, so mu oni trije že prišli nasproti. »Zakaj ste si tako hitro premislili?« jim je zaklical nasproti. »Malopridnež se je bržkone skril za drevjem, kjer ga lahko ujamemo. Dokler je prost, nismo varhi.« »Ali hočete od oblaka, naj veter lovi?« je odgovoril lovec. »Slišal sem, kako se je kot črna kača zmuznil skozi ovenelo listje. Ko sem ga videl teci mimo tiste-le debele jelke, sem pomeril nanj, a ga seveda nisem zadel. A poglejte to sumahovo drevo, rdeče listje ima!« »To je kri Zvitega lisjaka!« je vzkliknil major. »Morda ga pa vendarle ujamemo.« »Nikar ne mislite na to«, je odgovoril lovec. »Samo kožo sem mu malo oprasnil, potem pa je tekel še hitreje kot konj, ki ga izpodbodeš.« »Štirje korenjaki se vendar lahko merijo z ranjencem?« »Ali ste se življenja naveličali? Tisti rdeči hudič bŁ vas zvabil pod tomahavke svojih bratov, predno bi se bili ogreli od teka. Prav po neumnem sem sprožil puško, ko se vsak strel lahko sliši v zasedi. Toda izkušnjava je bila prehuda. Zdaj pa pojdimo, prijatelji, poiskati si moramo drug kraj, sicer se bodo jutri naši skalpi na vetru sušili pred Montcalmovim taborom.« Ta grozna izjava iz ust vešcega lovca je spomnila Heywarda odgovornosti, ki jo je bil prevzel zaradi deklic. Zaman je skušal z očmi prodreti rastočo gozdno temo. Zdelo so mu je, kakor bi bil odrezan od vsake človešfcei pomoci. Njegova razpaljena domišljija, zapeljana od sive* besedico, vas prepustim Mingom! Izstreli puščico, Unkas, in dobro meri! Za drugi strel nimamo casa.« Še niso izzvenele zadnje besede, ko se je ranjeoo žrebe vzpelo in padlo na kolena. Čingagok je stopil k njemu in ga bliskoma z nožem sunil v grlo, agrabil utripajočo žival in jo vrgel v reko. To navidez kruto, a neizogibljivo ravnanje je vplivalo na popotnike kot grozno svarilo pred nevarnostjo, ki jih je čakala. Sestri »ta vztrepetali in se tesneje privili druga k drugi, Heyw«rd, ki je bil aehote poloiil roko na samokres, pa je stopil pred nji, kakor bi ji hotel braniti gostih senc, ki so krile gozda notranjost z neprodirnim zastorom. Indijanca sta bila medtem presltašene in uporne žirali prijela za uzde in jih peljala v rečno strugo, kjer so po reki navzgor kmalu izginile za naprej molečim bregom. Sedaj je potegnil lovec iz varnega skrivališča pod grmovjem čoln Lz drevesne skorje in povabil deklici, naj sedeta vanj. Potem je ukazal Heywardu, naj dvigne en konec alabotnega čolna, sam pa je prijel za drugega. Nato so gazili po reki navzgor, spremljani od potrtega lastnika mrtvega žrebeta. Dolgo časa so tako stopali naprej. Heyward je vodstvo popolnoma prepustil lovcu, ki se je bregu zdaj približal, zdaj se od njega oddaljil, kakor se je že hotel izogniti ostrim skalam ali globokejšim krajem v reki. Zdajinzdaj je postal in poslušal, če se ne sliši kak glas iz apečih gozdov. Slednjič so prišli na kraj, kjer je pazno ozifajoče se Heywardovo oko v brežni dolbini uzrlo nekaj, kar se mu je zdelo kot na en kup stisnjene postave. Obstal je in tovariša opozoril na to. »Je že res«, je mirno odgovoril lovec, »tam so Indijajici skrili konje, premetea«- kot pristei divjaki.« Drašba je bila kmalu zopet zbra«a. L«v»c in oba IndijMM* m m aavmi pricaii pmritorntti. ga mraka, je videla v vsakem majajočem se grmu, v vsakem drevesnem štoru človeško postavo. Najmanj dvajsetkrat se mu je zdelo, da vidi grozne obraze prežečih sovražnikov, kako v skrivališčih čakajo na svoje žrtve. »Kaj naj storimo?« je vprašal ves nemiren. »Ne zapnstite me! Pomagajte mi braniti deklici, ki sta pod mojim varstvom, in sami si izgovorite plačilo.« Njegovi tovariši so se v bližini pomenkovali v svojem jeziku in se niso zmenili za njegovo resno, nujno prošnjo. Dasi so govorili šepetaje, je vendar Heyward pristopirši lahko ločil žiTahne besede mladeničeve od premišlj«nih ugovorov drugih dreh. Ocividno so nekaj ukrepali popotnikom v korist. Ves neniren radi odlašanja, ki je nerarnost delalo še večjo, je Heyward stopil bliže k njim, da bi jim vnoTič poirudil bogato nagrado. Ta hip pa se je Sokol obrnil k njemu in mu rekel po angleško: »Gospod, ako hočete neani deklici rešiti iz krempljeT krutih zrerin, ne smete izfubljati casa in slušati, kar vam eretujemo.« »Ne dvomite, da storim vse, kar je mogoče. Saj sem va« že prosil . . .« »Prosite Boga, naj nam da pamet, da uidemo tistim ETijačnim vragovom«, mu je lovec segel v besedo. »Placilo pa si lahko prihranite. Mohikanca in jaz storimo vse, da deklici, ki nista ustvarjeni za divjino, rešimo nesreče in sicer za tisto plačilo, ki ga Bog nakloni poštenjaku. Prej pa nam morate v svojem in v imenu svojih prijateljev obIjubiti dvoje, da ne boeno sami sebi škodovali, vara pa nič koristili.« »Kaj pa?« »Prvič, da boste tiho kot speči goidovi, naj se ¦tgpdi karkoli. Drugič, da nikdar aofcenanii ne poraste ia krai, hamor t«s popaliaHvu« »Vse bom storil, da vara ustrežem.« »Potem pojdite z nami, kajti izgubljamo trenotke, ki so dragoceni kot srcna kri zadetega jelena.« Heyward je v čedalje bolj gostečih se večernih seneah opazil nestrpljivi lovčev obraz. Hitro je krenil tja, kjer je bil pustil drugo družbo. S kratkimi besedami jim je povedal, kake pogoje »tavi novi vodnik, in kako je potrebno, da zatro slehemo bojaeen in vse sile žrtvujej« begu. Čeprav sta sestri ta Tanemirjajoci •¦«e«in sprejeli s tihim strahom, sta se Tendar dali nemudoma dvigniti i* sedel ter sta hiteli ¦ prijatJjem doli t rodi, kjer so jih drugi že čakali. »A kaj naj počnemo s temi nemimi strarmi?« je mrmr«l Sokol in pokazal konje. >Čas bi tratili, ako bi jih eaklali in jih vrgli t reko. Ako pa jih pustimo tu, bi to opozorilo Minge, da lastnikov ni iskati daleč.« »Potem jih izpustimo, da se prosti izgube t goadu«, je nasvetoval Heyward. »Ne, boljše bi bilo, da lopove zvabLmo na napačno sled. Premotiti jih moramo, češ, da morajo biti hitri kot konji, ako se hočejo polastiti plena. — A čujte, kaj se giblje tam v grmovju?« »Žrebe.« * »Žrebe pa mora umreti«, je mrmral lovec, zagrabil žrebe za grivo, a žival se mu je spretno izmuznila. »Unkas, daj puščice!« »Stojte!« je glasno zaklical lastnik obsojene živali ne oeiraje se na to, da so vsi drugi tiho govorili. »Prizanesite žrebetu Mirjame! Ljubek potomec je hrabre matere in nikomur ne naredi škode.« »Kadar se clovek bori za svoje življenje«, je strogo adgororil lovec, »takrat mu celo za življenje drugib ljudi at t«š kai m itni^a^p djrjfk mvsdi v goad«, Ako mmtto a«