|lbMri»tlM M t 8tev.—number 273 mk IikaJ« u. umi VEAR XXI. glasilo slovenske narodne podporne jepnote UradnlHd in apravaiikl proatoris MiT «. UvmdaU An, Offloo of PublloaHset »697 South LawndaU At«. Telophon., Roekwoll 4904 neorgan jo. - Dve organizaciji tekstilnih delavcev ae zdruzu-jfU.—M e z d a rudarjem na ^rajnem zapadu se znižuje. JCompanija v MoKnu priznala počitnice za svoje ualuž- I kence. yew York, N. Y.—Delavski naznanja, da mezda neor-liranih delavcev pada, da-mezda organiziranih ivcev zvišuje. ■ River, Masa,—Organiza-tekstilnih delavcev United tile Workers in American „_»tion of Textile Workers podvzeli korake za združe-Pogajanja za združenje se Ontrslia, Waah.~~Rudarjem, delajo v premogovnikih^ in iijo od tone, se namerava zni-i zaslužek pri toni za petnajst d tov. Pogodba se jim ponuja t štiri leta. Rudarji bodo gla-o ponudbi za znižanje za- Cleveland, O. — Organizacija | ki nabijajo in lepijo Ice in oglase na hišne vogale planke, bo imela svojo kon-ajo v tem mestu. Konven-prične dne 24. novembra, sha, Wia.—Dasiravno so 1 delavci v tem mestu poraže-pri volitvah, ko so hoteli oditi reakcijonarnega mest-ravnatelja, so vseeno pro- sita za državnega pravd-ki je šikaniral pleteninam > delavce, izprte pri AUan A. TU—Tvrdka Deere k ki zaposli 4,500 delavcev tuji zunaj tega mesta pa 2,600, izjavila, da bodo njeni delavci ko leto deležni počitnic s pol-plačo. Počitnic so deležni delavci, ki delajo najjnanj to leti pri kompaniji. počit-bodo odvisne od časa, kako algo je kdo zaposljen pri kom- Mi IAJHEN VZROK, PA VELIK UČINEK. Otroci morajo Mati v kapitalistični dnžbl To se zgodi, če imamo zakone za zaščito otrok ali če jih nimamo.—Zakon kapitalizma je tak, da ee množe profitl in oUoci pomagajo k prehranitvi družine. In ta zakon je najvišji v kapitalistični človeški družbi Boeton, Maae.—Otroci ne uživajo dandanes zaščite, pa maga-ri če je drŽava vprav sprejela take postave, kot driava Massa-chusetts. Do takega prepričanja je prišel Delavski biroj za zaščito otrok. Ta odbor je izdal knjižico z naslovom "Šola in otroci, ki delajo." Knjiga poka-zuje jasno, da sta dve stvari: Postava v zakoniku in izvajanje postav človekoljubno. Leta 1927 je delalo v industriji države Massachusetts 87,500 otrok v starosti med 14 in 16 let. Vrhtega dela v industrijah te države še 125,500 mladoletnih delavcev. V šolah se je udomačil šlen-drijan in otroci, ki niso dokončali šestega razreda ljudske šole, dobivajo odpustna spričevala. Za pojav navaja odbor kot vzrok interese starišev ali podjetnikov. Ampak odbor ne preiskuje, za- ___________ _ ____ _ kaj so imeli stariši interes na pri volitvah, da so porazili tem, da so otroke poslali zgodaj na delo v industrijo. Pred dvajset in več leti se je na ulicah nalagal od štirih zju ilaaaffo Mavska fa- Japaalla aaMiaJaiiala Macije napredovalo Tajnik Morriaon poroča konven-■ciji, da je bilo od lani 81,887 prirastka. Stroji mečejo de-lavoe v brezposelnost. mmmmmmmmmmm^ . New Orleana, La. — Ameri-ška delavska federacija je v pre-i eklem letu napredovala za 81,-387 članov. Tako je poročal tajnik Morrison delegatom'48. letne konvencije, ki je bila otvor-. ena v pondeljek zjutraj v Nevv Orleansu. Federacija je imela koncem avgusta t. 1. 2,893,913 članov, ki redno plačujejo unijske ases-mente. . Morrison poroča, da je opaziti najmanj napredka med navadnimi delavci in ženskami v ndustrijah, zato mora federacija posvetiti največ pozornosti organiziranju teh slojev. Gibanje za petdnevnik v tednu kaže precej uspeha. V zadnjem letu je 165,029 delavcev iz-vojevalo pet dni dela v tednu. Poročilo odbora trpko nagla-Ša velik problem glede mehani-ziranja industrij, s katerim se mora baviti federacija. Ofkijel-ne statistike o brezposelnosti vsled mehanizacije industrij še ni, toda število je vsak dan večje. Neko poročilo pravi, da je bilo v letu 1927 uposlenih 8,076,-550 delavcev v ameriških industrijah, Zanimivo bi bilo izvedeti, za koliko zo novi etroji znižali to število v prejšnjem etu. V železarskih tovarnah so nstalirani stroji, ki so reducirali 60 mož na sedem, pri naklada-nju surovega železa 128 mož na ljutp napada ameriiko preiskavo v New Yorku o katastrofi ,,Vae-trisa" na morju. "Sunday Chronicle" piše, da preiskava temelji na predsodkih proti britakim parobrodnim družbam ln da teši sa tem, da se angleški parnlki očrnijo pred svetom v prid ameriškim parobrodnlm interesom. List poudarja, da resnica o "Veetrisovl" katastrofi prids na dan šala v preiskavi, ki ee vriU v območju angleške justice. Naw York City. — Diatrlktnl zvezni pravdnlk Tuttle je naznanil v pondeljek zjutraj, da boats pri nadaljnl preiskavi navzoča dva mornarska svadenca, eden ameriški in eden angleški, ki bosta lahko ispraševala priča. Izpraševanje rešenih potnikov in mornarjev se nadaljuje. Tuttle bo ekušal ugotoviti, kdo j< bil odgovoren aa ssdem lukenj v psrnlku "Vsstrisu", skosl katere ja uhajala voda v ladjo še pri odhodu la New Yorka. Zahteval bo tudi, da angleška družba Lampert * Holt predloži koplje vssh brezžičnih brzojavk, ki so bile Ismsnjane med kapi* tanom "Veetrisa" in kspitanom "Voltalra", parnikom iste družbe, dne U. novembra, ko je "Voltaire" plul is Južne Ameri ke proti New Yorku. KorvpM vplhri pro* raseodiščnem zakonu ni določb, da ss podjetniki prisilijo, da spoštujejo izrek razsodišča. Pred enim tatom eo unije pristala na aaišanje mssds, da ss povrnejo zopet k oeemurnemu delavniku, ki ee ga izgubili leta 1928. Podjetni^ so bili priprav-Ijsnl za boj in nabrali so vojni sklad, lz katerega bi podpirali gospodarska šibks tvrdks. Edino obvezno-raaeodišče je povzročilo mir. Toda boj ja bil samo odložen. ^ Delsvci so orgsnlslrani in sicer je ena četrtina delavcev v socialistični organizaciji kovin-•kih delavcev, ena četrtina pa krščanskoeocialnl organizaciji kovinskih d al a vee v. Hliech-Dunckerjeve unije Imajo le nekaj tisoč članov. Unije bodo plačevale izprtim delavcem podporo ln sleer okoli šaet dolarjev na teden. Tu Je pa še okoli eto tisoč neorganiziranih delavcev. TI delavci ae bodo morali po nekaj tednih Ispora obrniti na Javne oblasti sa pomoč. ■Jeklarskim knezom Je zrastel greben, pa v svoji ošabnostl stavijo vse na kocko. Takoj po vojni eo ee potuhnili, kakor nemški kajzer, ki je 6etal na Nizozem sko, da utače Jezi nemškega ljudstva. Jeklarski magnatje eo pa obljubili vse, da zahtsva po nacionaliziran ju jeklarske Indu-atrije nI poetals tako glasna, da m uresniči. Zdaj so al opomogli ln zrastel jim je greben, da ne izzivajo eamo delavcev, temveč tudi vlado, ko se vpirajo sprejeti Izrek razsodišča. Svaka eiia do vremena, pravi •tar hrvatski pregovor la to lah ko dollve tudi nemški jeklarski kralji in kaosi. Šerif la devet njegovih deputi . jev obtoženih zarets. St. Louia, III.—Korup tlvnl vpliv prohibiclje na oblast-vena organe je podoben gnojni rani, gt se vedno bolj širi I« končno tako sasmrsdl oaračj« okoli bolnika, da na more nihče več prenašati strupensga smre du, ki polni nosnica. Da Ja tako, pokazuje dejstvo, da ja zvezna veleporota, ki ja prsiakovala korupcijo, ki jo Je prohibiclje prineela v okraj Alezander, obtožila zarote dva in sedemdeset oeeb, med njimi tudi okrajnegs šsrlfa Leelle B. Rocha Iz Csirs devet njegovih deputljev In ene-ga policaja v Calru. Kadar kakšna poetava povzroči, da korum pira toliko Javnih organov v enem samem okraju, tedaj je to znamenje, da se taka poetava prekliče, ker poetojt nevarno«t, da ee korupcija proglasi sa čed nost. v Branil!JL Belem. Brazilija. 10. nov. — Domačini, ki delajo na kavčukovih plantažah Henry Forda v okolišu rake Trapajoe, Imajo M centov dnevne plače. Dee Motne*. Iowa. — Bolai-tmike v tukajšnji lova Lutkersn bolnlftnki eo zaeUvkaie v znak protesta, kar je vodstvo Odslovilo tri zdravnike. „ London, 19. nov. — Tekstilni magnatjf ? Angliji bodo začeli kmalu prodacirstl umetni bombaž Iz vlaken neke rastline, ki raste v Hritlsh Gulanl. Vlakna U rastlina, ki spada v družino eoeoa, aa selo podobna bomba-ftu, dottm ja pUdrlovanje msterijala veliko cenejše kot bombaža, »ritakl pajo. da bodo a lom uspešno tekmovali s rišklm ŠČIT® DELAVK OPRAVIČENI To dokaauje študija tega pro- I Waahlngton. D. C. — Mary Winslow, ravnateljica štaba za izredne študije v ženskem biro-ju Zdrušenih držav, Izjavlja, da so zakoni za zaščito delavk v industriji zelo ln šlvo potrebni. Poročilo, ki ga je spisala gdčita. Winslow pravi, da take postave ne korletijo le delavkam, ampak tudi izboljšujejo delavne razmere za delavce. > Za lajava je popolnoma v protislovju s Izjavo žsnsks stranka, ki Jo tvorijo lene takoevanih boljših slojev ln ki Jih podaja U Uranka ob vsaki priliki, kadar podjetniki akušajo odpraviti postave, ki ščitijo delavke pred ne-imejenlm šakoriAčanjem. Kaj ao ta študije dokasalsf Prvič, da Ja Jako malo šen iz-Tubllo dela« ker je bil uveden issmurnl delavnik sa zaščito de-'avk. Delavne razmere za de-avke so sa Isboljšals. Drugič, določen« ure sa delavka so uravaals delavni čas ln temu delsvnsmu času dale stalnost. Trstjlč se il zakoni prisilili lakomne podjetnike, da so uvsd- II v svojih podjstjlh -talni ds-lavnl čas. , Četrtič predsodki proti zaposljen Ju delavk v tovarnah nl-10 več taka veliki, odkar so blU sprejeti zakani za zaščito delavk. Te pridobitve, ki eo poaladlca '.akonov za saššito lene v Indu-ftriji, odtaktajo popolnoma ugo-vore uitramnlnlstk. Kaaia pomota v Ha- tUAHM« roiiKo mano Rumunakl I MUncolnN odpravil vojno maaje, cenzuro, alneku-ra la dal upanje narodnostnim manjšinam. I Bukarešta, 19. nov. — Jullu Maniu, rumuneki kmetski pre-mljer, je začel isvajati velikopotezne reforme. Do danes je svršll sledeče narodbe: Nemškim lletom v Crnovicah (bivša Bukovina) ja dovolil, da pot ishajajo. Bolgarskim pre-blvakem v Dobrudžl Je vrnil njihove pravice ln politični begunci ss vračajo na svoje domove. Cenzura za llsts je odprav-jena. Vojno stanja ja preklicano povsod, razen ob meji Sovjetska unija v Besarablji. Vsi tujessmski žurnallsti, ki so bili sgnanl Is Rumanljs, ss lahko vrnejo. Tuji Inženirji in drugI :ehnlki tar inveetorjl kapitala majo enake pravice kakor domačini. Najbolj pa pomsta mstla njegove vlade v uradih. Na stotine birokratov, ki so pod Bratlano-vlm režimom uživali slnskurs, a Že bilo vrženih na ceeto. Vsi prejžnj! ministri so Imsll vsak k> 80 avtov na državna strošks. Maniu ja prodal vss ta avte, rasen snaga sa vsakega ministra. V ministrstvu poljedelstva so našli 68 advokatov na plačilni Isti. Ko js novi mlnlstar Jon Mlchalache poklical advokate k sebi, jih Je prišlo samo osem; drugih 60 je služIlo samo na papirju ln mlnlstar Je pobasal nji-love plače. Takih slučajev so odkrili na stotins. Kam ss nova vlada obrns, povsod nalatl na korupcijo. Vslsd New Castle, I od. — ftUrje o-borodtenl moški eo vstopili v tu-kašnjo državno banko, kjer so _ orožjem v roki ustrahovsli Lewis Wamplerja, bančaega blaga j nNca, in sahtavall od njega, da Jim odpre blagajno. Kar ss js Wampier nekoliko obotavljal, Ja počil strel, ki ga ja na mestu ubil. Roparji eo nato pobrali is blagajne več tisoč dola rjav In pdbegnili. -- Vlak ekačil a tira. Becket, Maae., It. nov. — Pet oeeb jo bilo ranjenih v pondeljek zjutraj, ko ja brzovtak Ml-chigan Central železnice eku tira, štiri milje Južno ad tukaj. Dva voaova sU bila deloma uničena. Na vlaku ee je ob {psu nesreč* nakajalo 187 potnikov. V 0a(M ji je vaš žene^ kal 4KDEM OSEB POSTALO 2R-TEV BLIZARDA V KANADI. Sneženi vikar jih je zalotil na potu na železniško pontajo. Can.--Sedem moških oeeb je zapustilo Fort Churchill dns 8. novembra ln se podalo na želesnl-ftko postajo Hudson Bay žsles-nlce, ki Js oddaljsna približno sto milj, Ns potu Jih Js v ss-vsrni Msnitobl sajsl bllsard. Iskali so Jih s letali In odšle so tudi skupine rešilcev, da doža-nejo njih ueodo. Dozdaj vza ta niso imela uspeha ln splošno se sodi, ds so val postali žrtev silnsgs sneženegs viharja, o katerem Je poročala skupina enajst potnikov, ki so dns 2. novembra odpotovali v Fort Churchill. Indijanci, ki so Isksll s sanmi in psi pogrešane potnike v divjini. eo ee vrnili bres uspeha. Is tega sklepajo, da ss Js v divjini odlgrsls tragedija ki da so potniki izgubljeni. ■a i; ' ... || m m m Monier aretiran. Wheaton, III. — Črnec Bon Slmms, ki je v soboto ustrslll svojo Ženo 4n Harry Crawforda, Ja bil prijet in aretiran na eaeti blizu Aurore, ko ee mu Je polomil svto, v katerem Je skušal pobegniti. Slmms Je na zaslišanju priznal umora ki dejal, da Ju je Izvršil, ker ea nI hotela še-na vrniti k nJemu In Je rajši Imela Cravrforda. Alane, lt. nov. — Medavno končano ljudstvo štetje na Or-Akem dokazuje, da je v deželi 52.214 več žanak kakor n Akih. Skupaj eo naštall 6,204,-468 prebivalcev. I Chicaga, — Neki nesnsn mo-Ikl sa js v nedeljo Obesil v sobi v «ta no vanju na 54 W. Ontario st. Lastniku Car! Simonsu je neznanec plačal ftflc za sobo in Izjavil, da bo plačal več. kadar bo dobil denar. Ko Je Simone prišel zjutraj v sobe, Je na neznanca obeženega. Njegova identiteta še nI dognana. Dva rudar)« v Kanadi. I>ethbridge, Alta. — V soboto sta ee zadušila dva rudarja pri delu v rovu International Coa A Čoke kompanije tri mUja od tukaj. uradniki aa veliko Jezo liberalci in drugih klvšlh rašlmov-cav, ki so ušivall največje privi-sgije. V mnogih krajih na da-lall kmetje kar sami mečejo stara uradnlks na oeeto, na da bi čakali na odlok Is Bukarešte. Manlu Je obesil na stani v svo-em ursdu sliko Llncolna. "Lincoln Js osvobodil fužnjs, ml pa osvobodimo mllljons naših kmetov," Js dejal novi premljer. POLICIJSKI KAPITAN OD-SliOVLJEN ZARADI KORUPCIJE. Odslovila ga je civilna komlaija. Pklladelphla, Pa^-Clvilns ko-misljs Js odslovila pollcljsksga kapitana James H. Elisona, ker ga nI bilo k zaallšanju ln obrav-navl. Izredna velaporoU ga Je obtožila, da Je imel sveže z "but-egarji" in da Je mižal Um, kjer bi moral imeti oči odprto. Komlaija ee Je Izrekla, da Ja njego-vo obnašanje tako nedoetojno, da ne dela čaatl policijakemu uradniku. PaAar aa vojaškem Mitchal KieldrN Y„ ltr »av« — Včeraj Je nastal v tukajšnji vojaški tsdelovstnisl letal ogenj, ki ja napravil škode sa Četrt milijona dolarjev. Vojaki so ša pravočasno rešili štiri aeropUne in nad dvajset svtov lz gorečega poslopja. Telefon Išna svsaa a Ceko-alovaklja. Washlngton, D. C. — Ta teden otvori telefonIčna zveza med Združenimi državami In Ceho-slovakljo. Predsednik Coolldge In predsednik Masary* boeU prva govorila. ■MIIIPI Belgrad, 19. nov. — "Vreme" poroča, da so pristaši kcpnltaške frakcija, katero vodi Ivan Ml-hajlov, v soboto Ubili enajst pri- __ nasprotne macadonska organizacije v okolici Pstriča. Colby. Kane. — Don Ajrae, " njegova žena ln tri druge oaevM» M bile v n*da»šo ablte. ko ja vlak L A želeskiaa treščil v' itn tomobti, v katerem eo sa voetti. PROSVITA —— R OSVETA GLASILO ILOVENSK« NASODNB PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cmm of laaov po dogovoru. Kokopiai m m rrašaje. li h i IfarofaiBa: »jesS drfava (izvoa Chicara) fO.OO n* loto, $3.00 u M M«; Ckfcafo in Cicoro $7M na lato, $8.76 aa pol leta, ln aa laoaom- pol BtTO f».00. Nulov za tm, kar Im stik s liaioa: "PROSVETA" Lawešalo Aroaao^ CSfcap, lIHagto. —' ■ THE enlightenment Orgaa oi tke 8l»vono National BonefH fMetf. Qwm*4 by tke Morene National Boaoflt SodHf. ItMtedJ SabarHption- Ur»ft#d Statea (except Oh i caro) and Canada f«.00 por : Chlcajr" $7 50. and forotrn countgjorSP.OO p«t iroar. ___________ MEMBER OP BRATgD PRESS 138 Datum v oklepaju n. pr. (Oct. 3M928) pole* vaioga imena na pomeni, da ra mje a tem dnevom potekla naročnina. Ponovite Jo pre a v kakšnih drugih delavnicah ali pa zunaj in tudi naš častiti oeroe Je delavec, ne mislim, d-t elo v tukajšnjih pohištvenih tovarnah «e skoro vedno lahko ilobi, plače pa so seveda bolj niz- kc- Šepridem. na veeelo »videnje v t veter dne S. decembra! Prijatelj 1'remogarji In atavka. Krayn. Pa. — Y naslednjem želim m 1 »uročiti na kratko naae razmere in pa novice it naše nekdanje premogarske trdnjave, kjer je bilo pred časom pač vae drugače kot je dapca, to je, še pred premognrsko atavko. Naša naeeibina,jp bila bombardirana od vseh krajev s "|i-tikami", ali s Fordovimi karami. Po deeet milj eo se daleč vozili in tako ae j« napolnil jukajšnji ' yv. Skale ao pokal«, hiše ao ae rušile, stari deUvti pa ao bili na i*ati. Tako ao se morali podati, to pa šele v največji aiU in siromaštvu. Tako ee j« zgodilo z nami premoga rji. , , Kaj se nam pa sedaj obeti? kdor je dobil delo, je šel nazaj dt lat in ae je ar veda mogel pre-HM w«aj v kompanijaka *ta novanja, ki so jih izpsaznili stavkolomei. Borba se še nadaljuje, lokal še deli podporo po svoji moči. Tako se je rušila zadnja postojanka v 2. dietriktu v centralni Penni. Posti so k temu pripomogli tudi takšni, ki so se na prsa trkali ln dru^e učili, češ, kako se morajo obnašati v stavki — pa so ravno oni prvi podlegli. Vsled tega pa kdor dobi delo gre delat, ker pomoči ni več. Morda pridejo drugi za nami, ki bodo boljši voditelji in boljši unionisti, kakor smo bili mi. Pozdrav vsem trpinom in pre-mogarjem v Ameriki! J. Suhadolnik. Po volitvah. Aubnrn, lil.—Predsedniške in postavodajne volitve Združenih držav so minule, za predsednik* je bil izvoljen H. Hoover/kateri po mnenju časnikarjev nam bo prinesel prosperiteto. "Kdo se zanima za premogarje?" je izšel članek v chicaški Tribuni, katerega so potem razpečavali med premogarji v obliki letaka politični šmokavzarji. Hoover je izvoljen predsednikom, ali pred sedniškega stola še ni zasedel, zato bomo delavci mogli počakati na Hooverjevo prosperiteto do 4. marca, ko bo ustoličen, in potem bomo imeli dosti prostega časa nadaljna 4 leta, iskati Hoo-verjeve prosperitete. Ce bo potem spet izvoljen, kar nedvomno bo, ker je dober kapitalistični hlapec, in kot tak je rad izvoljen v drugič. Marsikateri izraz sem slišal iz ust delavcev, da tisti, ki je volil soc. kandidata, je vrgel svoj glas vstran. Kaj pa sedaj, ko so delavci vrgli 85 milijonov glasov vstran? Po mojem mnergu so vsi tisti glasovi vstran vrženi, katere je prejela republikanska in demokratska stranka. Ne vem kdaj se bodo delavci vzbudili, in glasovali za delavskega kandidata, in kdaj se bodo str nili vsi v eno delavsko stranko, tako pocepljenje delavcev prinese zmeraj gotovo zmago kapitalistični stranki, pa naj je ena ali druga, kapitalistični sta obe. Kadar bo delavst& zrelo politično in bo spoznalo katera stranka je njegova, takrat bo samo kapitalistična stranka ln delavska na glasovnici, in takrat se bo vršil boj za strmoglavlje-nje kapitalizma. Kot je razvidno, zadnje volitve niso prinesle zavednim delavcem nič drugega kot razočaranje in'to se bo ponavljalo tako dolgo, dokler ne postanejo vsi delavci zavedni. Dne 11. dec. se vršijo spet volitve in so zelo važnega pomena, nosebno za premogarje. Vsaki zavedni premogar ve, kam nas je privedla stara korumpirana idministracija, ako pa ni na jasnem, naj pogleda na svojo plačilno listo in se mu morajo oči odpreti. Naša dolžnost je, da po-metemo s to korumpirano administracijo, od prvega do zadnjega. Vsak zavedni rudar naj poduči nezavednega sotrpina, o-pozori naj se vse o teh važnih volitvah, da ne bomo spet razočarani kot pred J>ar dnevi. Zato TOREK, 20. NOVEMbra I vaa Melok: OPAZOVANJA Eto jih: Kranjče, Hrvat štrigljajo seljake. Ako mi i Srbine! ješ peščico socialistov in ^ Naša jugoslovanska politika, šo peščico komunistov jn kultura in kakor se Že imenuje manjšo grupico eselpi8t0Vf j„ ves ta vrag je vedno na krize* med brati Srbini same radi vem potu. Zmirom to naglašam katerim je majka Srbiji in vselej mi kdo Češ nočeš po- DuSan Silni vse in presni trdi. 0lri Preko Save — niso nič. Jugoslovanska narodna poli- $rača Slovenci na tej 8t tika, kultura in ves drugi špeh, luže so — ^ pravici ,-LT "r ki se sveti po ameriških našel-'slabi Srbi in slabi planinski binah zadnja leta in zadnje č&- vatje. torej bolj mršavi JUK0 se je slabo znamenje jugoslo- vani, ; Seveda so izjeme v vanstva tiste vrste, za katerega sameznikih in skupinah, al je slavni londonski odbor potil sploap^pi se nočemo napiti in svetle kaplje šampanca. ljati po tleh. Zanimive »o Ne vem, kaj se godi v Jugo- izjeme, slaviji, ker nisem tam; vem le Imamo profesionalne kat toliko kolikor poročajo od tam čane, ki kažejo brači Hrval — in vse tisto, kar poročajo, je — ameriškim seljakom — p smešno. češ, naš brat dr. Korošec Vidim pa tukaj odmeve, ki so prrremijer v Belgradu, vai stokrat bolj smešni. Brača Hr- Maček pa ni! — To jezi hn vatje in brača Srbini se kavsajo sk<> katojiško bračo pa očita kot pes in mačka. Ne mislim ženski katoliški brači, da se vse brače na obeh straneh. Ne, že» da se je prodala Veli nekaj je pametnih, ki se smeje- srbom, da dela štafažo belgi jo z mano vred. Toda vsi, be- razbojnikom in da se dasti in pametni, smo vendarle — «laj> bože moj! — £Uva brača..." vatov! Hrvatska brača, ki ima glav- "Mani se Hrvata, Krai no besedo, ae je v Ameriki po- moj, i znaj: Bez Hrvatske seljačila. Delavci, ki garajo v Hrvata jaoh ti ga se vj jeklarnah in avtomobilnih to- Kranjcima, pa taman da iq varnah, se shajajo v dvoranah i stotinu vaših Korošecs! N in cerkvah kot Beljaki in pri3e- Bog dade čaršiji zdravlja, ci gajo krvno osveto čaršiji v Bel- čete vi, da če vas cio svijet gradu. Sicer je Belgrad daleč ti!" od Chicaga, St. Louisa in Tako brača pozdravlja sloi Youngstowna, to(Ja bratje selja- sko bračo. ci v ameriških tovarnah, so bli- Dobro je, da ameriški svel zu, zelo blizu. sliši cviljenja naših visokih Brača Srbi na drugi strani nizkih jugoslovanskih politi] POLJEDELSKE ZADRUGE Piše Anton Kristan. V Ljubljani, 4. nov. 1928. riki (Kanadi); tu se gospo Najbolj težak problem so — seve najmodernejše, seve vi poljedelske zadruge. Pokazalo prid veliki zadružni ideji, ij se je doslej v praktičnem življe- kot del velenakupa in vele nju, da so se obnesle: mlekar- dukcije. ske, sirarske in sadjarske zadru- --— ge, potem strojne, za nabavo in TISKOVNE ZADRUGI uporabo strojev; tudi meliora- - cojske zadruge v svrho zboljša- y prvih petkih delav« nja zemlj? so pokazale svojo ko- tiska, so posamezniki - na ristnost. O poljedelskih zadru- šeni borci za svobodo delavs gah, ki naj na skupni račun in ljudstva — izdajali delavski s skupno pomočjo, obdelujejo aopise in brošure. Kojepoi zemljo, izrejajo živino ter vrše gibanje večje, so se ustan samo v aebi ono, kar so vršile qz. konzorciji, ki so to vršili v kar vrše i mlekarske i sirarske nu politične stranke ali 1 i sadjarske, kar je naloga i stroj- kovne organizacije. Poznej nih i melioracijskih zadrug — o je delavsko gibanje bik teh imamo še premalo skušenj. Več ali manj urejeno in kc Hamburška zadruga "Produkt- lidirano -r so se pojavile ion" obdeluje n. prf že mnogo let izdajateljice oziroma lasi svoje lastno velepoeestvo; Zve- Časopisja in tiskarn zadru* za švicarskih konzumnih druš- delniške družbe tev tudi že precej let vrši lastno ,Na sloven8kem se je vs poljedelstvo na dveh znatnih jk>- ppikusila Kdor je , sest vin; na Češkem oDstoji ze knj{gQ „Q delllvskem in sol precej zakupnih zadrug. Za- ll8tičn€rt gibanju od 1. 184; družne zveze zbirajo skušnje na 1896„ kako je bilo ukr tem dosedaj precej riskantnem Avstriji in med Slovenci, polju samostojne, lastne polje- delske produkcije; Seve: An- V zadnjih tridesetih letih gleži imajo potom svojih zadruž- vfe Poskusili: izdajsli mm nih nakupnih družb svoje velika ,skfne stvari Uko posame posestva v Indiji, Kanadi itd. — kakor tudl zaKlo nikdar končati. Danes K ogromni kosi dežele foto-tf&firajo z letala; kraji ki se prejšnje čase niso mogli izme-m' mti z 20 let trajajočim na-P°rmm radakovanjem, so danes • ni med temeljito Izmer je- ,k'le zemeljske površine. * zadnjem času je dežela "Jtario prejela šest letal, ki »o jr Pr»Pmvili v aerodromu Sault Marie, da so na razpolago [«*nim ekNpedicijam, ki jim bo hitre pomoči. To je po-*m novo sredstvo, ki bo prill-[ raz'*kovalcem poguma in 7JKn«»o prodiranje v težko do-[ipni severnokanadaki • svet J Jp pred tremi leti mnoge pu-I 'nrfc zamikalo k Rod Lake-W k ier 140 *kto in kjer f b>U n«krba z živili sila te-r*"* je Jack Hamell najel pet kl "o oskrbovala redno " tend oddajnimi rudiščL J'Lh J" v provinci Ontario le-jrk« Kl.itba izbomo urejena. kapitan Roy Maxwell. T"*1*** z dvajsetimi izvidni-J ,n '" črnimi letali, ki obratihj? n* oz*mlju 30.000 četvor- «iu r,etu i927- «> « *H61 i< talskih ur in izvriila ' milj patruljake služim. u r sh*- Jal | "adskih šumah ni moči «*ti*deimm Takon. pr. radnika sta poletela z letalom v Fort Hope, kjer sta se izkrcala nekako čez tri ure. Medtem ko se je letalo vrnilo v Sioux Lookont sta se uradnika btf lotila preiskave. Aretirala sta ne kega Indijanca.. Dva dni pozneje se je letalo vrnilo: areti-ranec, pilot in oba uradnika so zleteli v Siouz Lookont. . Nema ra je to prva avtentična areta cija z letalom. Kapitalist, ki bi bil rad našel v tej severni deželi vir novega bogastva, proučuje z letala teren, kjer bi zgradil novo vele-tovarno papirja, ali pa leta vzdolž ob reki, da najde primerno mesto za jezove, kjer bi postavil ogromno elektrarno. Tako je nastalo mesto Kapuska-sing, ki ni nič drugega kot ena sama papirnica. Ta kraj je imel še pred nekaj leti samo par barak — danes pa je tu električno razsvetljeno mesto z avtomobilskim prometom. Nekoliko dalje pri Smoky Fallsu so ogromoe turbine, in sredi mogočnih gozdov; v divjini severrie Kanade, brne najmodernejši stroji in vsaik dan se odvažajo nešteti vagoni papirja. Lesa in "belega premoga" je tu toliko, da je New York s svojimi časniki, ki imajo nekaj milijonov dnevne naklade, za več rodov preskrbljen z materijalom za papir. Letala rabijo tudi za zdravstveno službo: kadar se pojavijo med indijanskimi plemeni epidemije, prilete zdravniki in sanitetno osobje po zraku. %'Cu-dež" belega človeka, ki rdeče-poltnim ljudem ne gre v gla-vo... * V • Neprecenljivo uslugo pa so storila letala mineralogom, raziskovalcem rudninskih zakladov, ki so odkrili v poslednjih letih v teh neobljudenih deželah silne zemeljske zaklade, ki bodo cela desetletja zlatonosen vir za rudarsko izkoriščanje. Kanadčani so pod vplivom teh uspešnih ekspedkij zaživeli novo življenje. Mladi ljudje, ki so se bojevali v Evropi pod angleško zastavo, so spoznali važnost strojev in posebej še letal: nekateri so se naučili pilotstva, drugi so se zanj navdušili in se giTnaučili po povratku z vojne. Mlada Kanada se razvija v znamenju letala. Dolga stoletja so bile severne pokrajine a svojimi skalami, jezeri in gozdovi kakor ocean, ki je ločil vzhodno Kanado od zapadne. Letalo fe premagalo vse daljave ln ovire in zdaj se Kanadi razgalja s severa novo bogastvo. M Udi, u-trjeni domačini prehajajo tru-moma v te pokrajine, kjer žive kot pilotje, raziskovalci in pionirji civilizacije, prinašajoči v nekoč nepredirne gozdove rezko pesem žag in sekir, bučanje traktorjev in letal, smotreno oh-vladovanje prirode, ki se je še očetom videla nepremagljiva. Seveda je tudi tu blesk zlata prva in poglavitna pogonska sila. Nekoč so Kanadčani skrbeli v prvi vrsti za to, da divjini iztrgano zemljo posejejo. Današnji rod se bolj opaja z obeti rudar-eke ekspioatacije. s najdišči plemenitih in nižjih kovin, pa z "belim premogom", f vodnimi energijami, ki nikdar ne odpovedo in ne stavkajo. Potemtakem Je iljib kanadskih pionirjev, ki so prodirali vedno dalje na sever, •amo da gredo sinovi višje od očetov in da imajo mlajši pred očmi mikavnejša sredstva. Kaj huda zima ni redka prikazen. Inženjerji, letalci in dela vd nosijo zastavo omike in Človeškega dela vedno višje tja do kraljestva polarnega medveda. Vsa Kanada gleda i upanjem in zaupanjem na sever. Ondi je deviška dežela in po nji steza kapital svoje zlate prste. Država si obeta odtod velikih koristi, zakaj z izkoriščanjem teh doslej brezplodnih, brezkorist njfo krajev utegne napočiti za Kanado nova doba. Saj je n. pr. samo Aluminijeva družba investirala ob Lake 8t. John v Quebecu milijonov dolarjev. Tu gradijo elektrarno, ki bo dajala energije več kot milijon konjskih sil. Tu nastaja novo mesto Arvid, ki bo v kratkem času zgradilo poslopja za 50.000 prebivalcev. A mnogo podobišh podjetij deluje že več let. Zaradi rudišč bakra in zlata v bližini ontarijske meje sta se zgradili dve železniški progi in velika topilnica v Rouynu, kjer se takisto razvija novo mesto. Ind-bury, najvažnejše rudišče niklja na vsem svetu, mika deset-tisoče ljudi, odkar so našli ondi Ae rudišče cinka, svinca in bakra. Višje in višje na sever se pomikajo meje civilizirane, industrijske Kanade — bolj in bolj odstopa divja prirode. rt. ln S.M) lwl im Tibku TISKOVNE ZADRUGE. (Nadaljevanje i t. atrsni.) ki isdaja — v glavnem Cankar, jeve/spise, ki jih urejuje bivši duhovnik apostat dr. Izidor Cankar. Kmetijci Imajo za svoje tiskovine tudi zadrugo kot izda-jateljico . . . itd. — Zadružna založba y Ljubljani je ustanovitev naših zadrug. Mnogo je še v njenem programu neisvršenega, ali tudi to se bo polagoma izvršilo, ko bodo delavci spoznali vrednost dobre knjige. Za delavski pokret pa je potrebno mnogo resnično Izobraženih ljudi. Zadruga služi tedaj tudi v rfvr-he izobrazbe. Tiskovne zadruge so zelo iskana oblika. Tragična smrt profesorja. | Chicago. — Profesor. Daniel J. Ellingsen, ki je .bil v juniju t. 1. odslovljen z luteranskega kolegija v Decorahi, la., kjer je poučfeval fiziko in moderne jezike, je prišel pred par meseci Chicago, da si poišče drugo službo, ker je ni mogel dobiti v svoji procesiji. Tu je dobil delo voznika vzpenjale v še nedodelanem poslopju na 14 Elm st. V nedeljo je prišel na svoje delo kot navadno. Ko je ddprl vrata v drugem nadstropju, da vstopi v vzpenjačo, nI opazil, da je vzpenjača v višjem nadstropju in je tako padel v globočino, kjer si je prebil lobanjo in je po preteku par minut umrl. Ellingsen ja bil rojen v Chicagu in je študiral v Cikaški u-niverzi. Študiral je tudi na Norveškem in je obvladoval devet jezikov. Bil je vdovec in oče dveh otrok. Kdo je ubil unljekega tajnika? Chicago. — John G. Clay, tajnik unije čiatikev in barvil-c^v obleke, ki je bil zadnji petek ustreljen od dveh neznancev skozi okno svojega stanovanja, je bil v nedeljo pokopan ob velikem spremstvu organiziranih delavcev. Oscar F. Nelson, podpredsednik Clkaške delavske federacij« in alderman, je nasledil ubitega kot tajnik. Na vprašanje, kdo je ubil Clayja in zakaj, še ni nobenega odgovora. Umrl na prage cerkva. Chicago. — Joseph Pinotek, •Ur 68 let, se je zadnjo nedeljo zgrudil mrtev, ko je korakal po stopnicah St. Mary's cerkve. 13th ave. in 49th Coort v bližnjem Ciceru. Zadela ga je kap. Vlak ga «MI. Plymouth, Ind. — Vlak Illinois Central železnice je v nedeljo ubil Afthur Diaherja, k« jo skušal pr.Wačlti železniško progo in ni opazil bližajočega * Ob atoletnici rojatva Lava Nikola-Javii» Tolstega so Hiti ainofo pipall tmh o njegovi lani, grofici Zofiji Teleti. Celo literarni a godovi na Ji pri. tnava velik tehnfcen delal na piaate-Ijevih spiaih. Soproga velikega ro-manopiaea ni bila aamo mati avojib otrpk, ampak Ji tudi podpirala svojega mola pri pisateljevanju. Tu pri saiamo opis njene arartl po dnevniku njenega sina Sargeja Lvovli* ToK ■tega. Moskva, 21. oktobra 1919. Danes sem prejel od sestre Aleksandre ' naslednje vrstice; Mtoeal Sergej! Morala sem qdgoditi potovanje v Moskvo, ker moram čuvati mamo, ki je nepričakovano zbolela. Čuti močne bolečine v bokih in ima visoko temperaturo. Bolesen je težka. Pozvala sem zdravnika Aianasjeva. Ce se zdravstveno stanje poslabša, boš nemudoma obveščen. V primeru potrebe, ti bom brzojavtla.. > V sve^u sovjetskih komisarjev je tedaj imel važno besedo Bonč-Brujevič, s katerim sem imel nega dni mnogo opravkov zaradi premeščenja duhoborcev v Kanado. Pisal sem mu, naj mi nemudoma', preskrbi potni list. Njegovi intervenciji gre hvala, da. sem prejel naslednjo listino i podpisom Vladimlrja Ljenina: Osrednje ravnateljstvo Svet sovjetskih komisarjev. Kremelj, 28. Oktobra 1919. St. 8806. Obvestilo Zaradi težke bolezni Zofije Andrej evne Tolste, vdove po Levu N. Tolstem, se dovoljuje njenemu sinu potovanje v Moskvo fn od tam v Jasenike, ki lešl aa progi Moskva-JCursher, od tam pa v Jasno Poljano. Vse vojaške oblasti in ftelezniška ravnateljstva morajo iti Sergeju Tolstemu na roko. Sme se poalužltl vsakega vlaka, vojaškega alt tovornega in v primeru potrebe pe lahko vozi tudi s lokomotivo. Predsednik sveta ljudskih komisarjev: Vladimir Ljenin. Dne 27. oktobra. Ostavil sem Moskvo. Vozil sem se v vagonu II. razjeda a poštnim vlakom V Jasno Poljano sem dos|>el na* slednji dan. 28. oktobra. — Mati je težko bolna. Obraz ima čisto spremenjen. Nos se ji je podsljšsl, U sta so pogreznjena. Njen okras spominja sedaj njenega dsds Tz-lenjeva. V začetku me je apo-znala, potem se je onesvestlls. Vročina doseza 89 stopinj. Proti večeru je temperatura nekoliko ipadla. V vročici je govorila: Kdaj odrinemo! AH je kočija pripravljena T Zakaj ne pride Vara? Kje je Tanja? Menila je, da ss nshaja v Ov-sjanikovu, ne pa v Jasni Poljani, Ko smo jo začeli negovati, Js rekla: ___________ "Vaše skrbi zame so prevelike. Človek bi moral umreti brez bolečin." 29. oktobra. — Danes se me-ma počuti bolje. Spoznala me je in ko sam ji prinesel čaŠo vije dvignila kupico z besedami: "Ns tvojs sdravje, Sergej r — V trenutku, ko sem bil odsoten iz sobe, ja ssstrs Tanja nagovarjala mater, naj bi poklicala popa; v odgovor je dobila: "Nič se še ne mudi. Počakajmo jutrišnjega dnel Ce umrem, prosim, da me pokopljete kakor se spodobi kristjttUkir LiO. oktobrs. - Davi se je njeno stanje poslabšalo. Kosem jo ■noči vprašal sli me pozna, Je dejala: "Svoje otroke spoznam vedno. Kako U je, Sergej? Ali imaš sredstev za življenje? SI. oktobra. — Dane^ je bila ves dan v nezavesti. V dsliriju je govorlls francoski in je klicala mrtvo hčerko Marijo. 2. novembra. — Iz Moskve je prispel dr. Nikitin, star prijatelj naše rodbine. Zjutraj sem ji dejal: "Iz Moskve se je pripeljal dr. Nikitin. Videla boš, da boš ozdravela T Pogledala me je in ni rekla besedice. 8. novembra — Zdaj mrmra |e#Se nerazumljive beafd«. Njon dih je zelo kratek. 4. novembra. — Vso noč nismo ^ali. Sedeli smo deloma v spal ntci, deloma v salonu. Samo Tanja je bila ves čas pri njej Strašno je poslušati njeno brka-nje In gledati, kako umira. 0-krog petih je planila k nam hišna Mašd. Za v pila je: "dgofua umirat" llanil sem pokonci is stakrl v njeno sob*. Mlaje" izdihljaju. Potem je bilo vse končano. Poslali smo po dve ženski, da sta umili mrliča. Telo so prenesli v jedilnico. Prišle so nune in so začele moliti Ostal sem v jedilnici pri m rt v materi do sedmih. Gledal aem materin obraz: poteze ao bile mirne, lica lepa ln vse to se mi je videlo slino tuje. - Podnevi smo se rasgovarjali s Aleksandro in Tatjano, kje na jo pokopljemo. Pred smrtjo je israsila željo, naj bi imela grob poleg moža, našega očeta, če b pa to ne fetlo mogoče, vsaj na pokopališču sa oerkvljo, kjer počivajo njeni otroci. Sklenili smo torej, da jo pokopljemo na pokopališču. Dne 27. oktobra je dejala Tanji: "Caatokrat mislim na Leva Nikolajevtča. Grize me vest, da mu Čaeih nisem dala miru in da nisem vedno Živela ž njim v harmoniji. Bila pa sem mu vedno svesta s Srcem, telesom in duhom. Omoiils sam se, ko mi Je bilo osemnajst lat. Vaka ženica ima v življenju in v zakonu disharmonija. Nikoli nisem lju bila moša rasen njegs, To U povem, predan zatisnem oči" Zvečer so prišle štiri kmetice, ki ao bdele pri mrliču. V i Ionu je vladala velika tišina; samo nune so mrmrale svoje molitve. Pri mizarju amo naročili čl sto preprosto rakev iz lesa. 6. novembra. — Danes smo pokopali mater. Na pokopališče so prišli muliki. SvečenlŠkl o-bred sta opravila pop Trlfun A gatanovlč in neki dijakon. Zbora nI bilo, da bi odpeval. Na kr sto so bili položeni trije venci: prvegs >o prinesli prljstsljl Jaane Poljane, drugega so poslale Zdrulene korporacije, tretjega pa okoliški kmetje. Ns Um je bil trak s napisom: "Dragi Zofiji Ajndrejevni mužikl, ki so jo imeli radi." <«*. In S.M) RAZNO v skladu a vedo. Dobršen dfel vpliva solnčne svetlobe na človeško telo gre na ro-vaš ultravialažnih žarkov kratke valovne dolžine v solnčnem Ša-ru (spektru). Nedavno je neki Francoz dokazal, da onkenjsnl prameni ne morejo blagodejno vplivati naravnost, ampak da morajo nekako odsevsti ns plg mentu. Najprej torej proizvajajo kožno barvilo, s katerim se kopališčnlkl radi ponašajo, ln stoprsv tedaj morejo pronikstl globlje v organizem. Današnja moda, kolikor se tiče zdravja, se potemtakem popolnoma ujema s znanostjo. Poliglot. K doslsj znanim poliglotom, med katere «ada tudi Ceh Vinko ftercl z BO jeziki, pridružuje neki spovednik Meauxu na Frsncoskem, ki lms menda rekord med svojimi vrstniki. V stolnici tegs mesta namreč izpoveduje ksnonlk Out-gnon: češki, hrvsškl, poljski, ruski, ftpanski, portugalski, francoski, iUlljsnskf, romunski, latinski, novogrškl, nemški, danski, angleški, nizozemski, flam-skl, madjarskl, esperantski ter idsfcl. Obvlada torej 19 jezikov kskor Matija Cop. Tepec. * Zvečer se je med družbo v hiši uglednega pariškega parlamentarca prlkasal s tovariši Iz senata tudi Viktor Hugo. Ura, ko so običajno sedli k mlsi, je že davno potekla, In še vedno ni Mio sluge, ki ki gosto povabil k pojedini. Hišni prijatelj, laatopnlk predsednika v senatu, ae mirno približa nekoliko razburjeni go-apodlnji la ae smehljaje šalit •Som se zmotil? Menil sem. da smo povabljeni na večerno poje-dlnoT ' . Dama mu tiho odgovori: "Oh, nekaj je prišlo vmes. Bilo je že 14 gostov, toda v zadnjem tra-notku se je neki gospod oprostil in šel. Poslali ao po šUrinaJsU-gs, ker Js med gosti nekdo, ki M kot trinajsti ne sedel k miši." Nekaj minut kasneje sa gospod zastopnik živo pomenkuje pri mlsi s Kogojem ls rače med drugim I Ude:1 "VaeU". pravi, "zakaj tako dolgo nismo sedli k pojedini V "No r "Kar js m«d gosti neki teper, ki ss boji sesti k mizi, še jih je le trinajst." Viktor Kugo ps odvrne revno- - !T "Ta U|iec aem jaz!" Alpko*» Dandet: WI Učil Nekega julijskega popoldne sem se vračal iz Nimesa. Bila je straftna vročina. Pod velikim srebrnim solncem, ki je napolnjevalo vse nebo, se je med oljčnimi nasadi in malimi hra-stičl v nedogled vila bela ceata, Iznad katere ee je vsdlgoval prah. Nikjer oblačka, nikjer najmanjšega vetriča. Slišal si samo brnenje razbeljenega o-sračja in ostro cvrčanje murnov, ki ao delali tako oglušujočo godbo, kot bi bila odmev tega neskončnega svetlobnega brnenja. .. Že dve uri aem hodil po tej puščavi, kar ae pred wms-no pojavi is prašne ceate skupina belih hišic. Bila je poetaja Sveti Vincenc; pet ali šeat hiš, nekaj dolgih žitnic s rdečimi strehami in sredi venca suhih smokev korito bres vode; prsv ns koncu vaai pa sts stali dve veliki krčmi, vsaka na eni atrani cesta in a lloem druga proti dru fi Sosadščina teh dveh krčem Js bils nekaj zelo čudnega. Na sni strani )a stalo novo poelopje, kjer je vrvelo življenje in so bila podprta vsa vrata; prod poslopjem Je stal poštni voa, Is konj, ki so jih ispragali, ae je kadilo, potniki so isstopili in v naglici kar na oeati v kratki aen ci zidov nekaj popili; dvorišče Je bilo polno mul ,pod han garjl Sč ležali vozniki ln Čaka 41, da zahladi. Odznotraj je bilo čuti vpitje ln kletve, nekdo js rasbijal z pestjo po mlsi, kossrel so žvanketali, udarjale blijardhe krogle in pokali lslstavajočl sa-msški. Is vssga tega hrupa pa se js rastegsl vesel svonld glas, Prelctpa Margareta js v ranem Jutru vatala ls s kanglico arebrno k studencu odakakljsls . . . Nasprotno pa js bils gostllns na drugI strsni ceate mirna ln kakor bi bila zapuščena. Pred stopnicami je raatla trava, polk-na ao bila razbita, nad vršil Js viaels rjsvs vejica aelentke, podobna rtari metli, prag pa je bil podložen s cestnim kamenjam, Vae je bilo tako revno ln usmiljenja vredno, da al atoril rea dobro dalo, čs si ss tu ustavil In popil kozarec aH dva. Ko aem vatopU, sem zsgledsl dolgo, pusto ln mrko dvorsno, katero je močns svetlobe, ki ie prihsjsls skozi troja nesaetrtlh oken, delala še bolj mrko In sa-puščeno. Tu js dremalo v težkem, nezdravem zraku nekaj polomljenih miz, na katerih ao ležali zaprašeni kossrel, rssblt bi-lijsrd, ki js molel svojs štiri luknje kskor bsrsč kspo, rumen divss ln stsra plaslns mla. In muh, muhi Sa nikdar Jih nisem videl toliko; lesls so po stropu« po šlpsli, po kossrclh in po zidu,.. Ko sem odprl vrsta, Js nsstslo tako brenčsnje In šums-nje kril, kot bi bil stopil v panj čebel. Ns kčmeu dvorsne je stals pri ofcnu neka ženska. Bila je o-brajena proti šipi in salo pazljivo gledala ven. Dvakrat sem jo poklical: Kaj, krčmarlcat Počasi se je obrnila In opazil sem reven obrsz kmetles, ves zgrbsnr ds me ne rszume. — AH nI tuksj gostilna? Zena vzdih ne: — Da... je gostllns, še baš hočete.,. Zakaj pa ne greste v ono gostilno nasproti nam, ka-lor gredo drugI? Tam je vae bolj veselo.i. — Tem je seme prevešalo.,, liajšl sem pri vas. Nisem ča-kai odgovora, ampak sem se kar uaedelksa mizo. Ko je uvidela, da govorim rasno. se je urno zasukala; odpirala je predal«, proslavljala sta-klanlca, brisala kozarce In odganjala muhe... Bilo je videti, da jI je prihod toga popotnika, katecage je bilo treba poetreči, izreden dogodek Zdaj aa je nearačnka ustavila rokami firljela bi obupavala, dali ho mogla to izvršiti. Nato ja odšla v zadnjo aobo; slišal aem, kako je žvenkljala s velikimi ključi, kako ae je trudila okrog ključavnice, kako je brskala po košarici ja kruh, brisala in izpihavala prah in umivala krožnike Včasih je zavadi-hniia in pridušeno aaihtela. " Cez dobre četrt ure sem Imel prod sabo krožnik posušenega grozdja, starega boancairskeKa kruha, ki je bil trd ko kamen ln steklenico vina. Izvolite! pravi ta čudna ženska in naglo odstopi, (Is ao vrns ns avoje prejšnje meato. • Pil sem in jo skušal aprsvltl v pogovor. —- Nimate mnogo goatov, kajne, uboga Žena? — Oh, ne, gospod, nikdar nikogar 1, .. Dokler smo blH sami v tem kraju, je bilo vae drugače. Pri naa ae je uatavljala pošta, v času, ko se love divje race, ao pri naa obedovali lovci, voeovi im ao aa vsa Isto ustavljali pri naa... Odkar pa ao se nastanili sosedni, smo vss isgu-biU. Vsi gre|o rajši tja. Pri nas jim js vse preveč žalostno... hr ras je. naša hiša ni baš prijaana. Jas nissm lepa, muči me mrzlica in oba mali sta pomrli... P® rjj^®jijjo^jio flflioii* Gostilno lms neka, Arležanka, Id je lepa in noal čipke in trojno ogrlko na vratu. Poštar je njen ljubimec ln se aato poštni vos uatavljs pri njsj. Poleg tega ima ona tudi Isps sobarice... Zato pa tudi zasluži i K njej zahaja vaa mladina ls Beaoncess, is Redeaaana in is JotKiuemša. Vozniki napravijo ovinek, samo da gredo mimo njene gostllns. las pa asm tu po vss boš j I dan To je govorile s pretrganlm ln malomarnim glaaom, ns da bi Imaknlla čela od Šipa. V go-stilni ns nasprotni atrani jo je moralo nekaj tako alloo aanJtna-tl. Nenadoma nastane na drugi atrani ceste glassn hrup. Pošta as js odslbsls v prah. SUšatI Je bilo pokanje s bičem, glas po-štarjeve trobente in vrlšč deklet, kl ao priletele nt vrats: — Adljol. .. Adijo! .. ki oni močni glss je isnovs zapel: In s kanglieo »rebrno k atudeseu odakakljsls t tam ps Ja ssglarisls tri mlada fsntlla . . » NAROČNIKI POZOR! |ssneswveseas s vmviii s, js mogoče vstavi js* ker nI H plačan. Ake je vaš M* »k* ' RS RO ^'Sp^ ola vstavljen vsled ai| avodlte stari te Mfl tvsni tajniki In dragi kl. ari katerih lafckft MMi Naročalna ss celo lote js M.00 9 Ml JN^ kHtšl ^ft j^eOt^e S. K P. I. doplačajo M JO ss sta. ss Dol leta It^O. Za meni o Chicago In Cksro S leto 17.50, pol leta $178, M Uns M JO, Za Evropo stane u pel leta UO, sa vsa leta pa 19.00. , Tednik stana m Rvrepo $1.70. »ošlnliMi. eta 01 JO. UPRAVNIiTVO u PROS VET A,f 0007 R. Uiradale Ara. CHICAOa ILL. Trideset tat )e trpel m neprebavnosti. fe M Mwe taSenie. J» Sf A. S> B— mrn. Vmtm, Htm. MŠ* »4—«*m> H X «m It u,t,k: i« m aS* fi faaS> kaj adaf "TreH mm S la S M mM Um HmM f m*m a S M |«o|HHni«a, sto^ ».*.. a i a..... tat eba PO^NV rir^r ^'"tJ^z*^ si iriripir^OT t P R O B V Gospa Adela Bentollet j« imela popoldne več opravkov v mestu. Napravila je ie dva oblaka ln se vrnila domov ob pol sedmih, ker je hotela biti doma prej kakor njen mož, ki je prihajal redno ob sedmih. Komaj je pregledala priprave za večerjo, so ee vrata stanovanja odprla. — Kaj, Edmond, se ie začudile mlada iena, ali si le prišel? — Da, Adelica. toda hom moral zopet oditi. Takoj ti razložim, zakaj. Goepod Bentollet je hitro di-hal vsled nagle boje. Njegov iiroki obraz je bil iivahen Obrisal si je plešasto čelo, pritisnil svojo kosmato brado na lice brhke ženice in pričel kramljati s njo ljubeznivo, kakor je imel navado: — Ljubica moja, velik dogodek, nenavaden dogodek... ena, dve... uganJ! Tvoj ljubček ne bo danes večerjal s teboj, ampak oblekel smoking In odAoL Kupčijska pojedina: Vernisaet, Avril, Smithson, velika kupčija sklenjena... Adelica bo soma doma.... kako so bo dogočaefla ... Prvič v sedmih letih, odkar sva poročena, ne bova večerjala skupno. Prišel bom šele oko-J^ polnoči. Preoblekel se je In odšel. Adela je šla počasi v svojo sobo... Da, prvič v svojem sedemletnem zakonu bo cel večer --Bog ve, ali se bom dolgočasila? se je spraševala., Naenkrat se je je polastile dekliška raeposajenoet. Lahko bo delala cel večer, kar bo hotela !... Hitro se je preobleida v črni, s zlatimi nitkaipi vezeni pyja- ma, ki ga je kupila prod več meseci iz gole preSernoeti, četudi jo vedela, da si ga no bo upala obleči, ker je imel njen mož v tem odru moralne predsodke. Sla je v salon ln čakajo na večerjo pila portno vino, kadila cigarete s pozlačenim robom In pričela čitati roman lahke vr- večerji je čitala daljo. Postavila je na mizo tudi vazo, napolnjeno s rdečimi vrtnicami, dekoracijo, ki jo jo Edmond is higijeničnih odrov prepovedal, če* da vonj cvetlic povzroča pri, jedi glavobol. Po vsski jedi je skadila eno cigareto; sobarica se ji ni mogla načuditi. Po večerji je šla Adela v salon, si dala eervirati kavo in liker je namesto čaja, ki sta ga navadno pila s možem. .Potem je odslovila služabnice, da se je tako čutila popolnoma ssma v stanovanju. Odprla jo klavir h) Igrala same klasične komade namesto lahkih operetnih melodij, katere jo njen mož navadno hotel poelušatL Čudno, doUm je ona gotovo on jo bo razumel in Ji P°Ker^e naslednji četrtek prišel Roger Larbel slučajno pwj kakor njen mož, Jo imela priliko govoriti I njim na samem. — Dragi prijatelj; prosila bi vas sa neko uslugo, js zečola no- JARA GOSPODA Marušs je tkila obloženega osla, kateremu so vrhu polnih košar nadeli še rasne savi-jače In vrhovno suknje. Poleg Maruše je stopal joden mladih gospodov, katerega bi bil vsakdo spoznal na sto korakov ss • *{Mčilfikega • dijaka kmetskega rodu. *vsW EdmomU\mogUsuiki xaklad, svete podobe na Večerjo v evoj krožek. Ed- L hla90š]g„\}mi cerkveni pred-mond si jo dolgo pomišljal, po-^ m or mi na uho rasne goda do te igre, tako, da je pozab- L^ 0 drugih mineralnih vpel-ljal svoje ppojšnje principe o |cihf W W se nahajali v bH- Ko sva prišla bliže, je zakli, cal menih: "Pozdravljen, prijatelj, hočeš sprejeti goste?" Ko ni ob Šotoru sedeči domačin ničesar odgovoril, sva Jezdi-bHže. Kako sva se prestrašita sva zapazila, da je mož, ld se je s hrbtom naslanjal na steno šotora ter nosil obleko in čevlje iz kožuhovine, mrtev! V tesnobnem molku sva so spogledala in ne da "bi izpregovorila besedico, sva hitro skoči-a s konj in se razgledala po taborišču.-—Vsepovsod sva našla trupla mož, žen in otrok; v nekem šotoru ob mrzlem ognjišču celo malega otročička v viseči zibelki. "Kaj jo povzročilo smrt teh ljudi," eem vprašal končno meniha. ......u - _____ Odkril se je in tiho molil. Čez nekaj časa je vzdlhnil in f sklonjeno glavo odgovoril: "To je liarf ruski zločin, gospod!" Ker ga nisem razumel, mi je pojasnil: | Ozrite ae okoli gospod. Vsepovsod vidite steklenice, vrčke in sodčke. Vsebovati eo žganje, Id je usmrtil te nomade. Rusk trgovci teh domačinov ne ama- "naseljeneSokra jine trajo aa ljudi. In da Jih lahko u ^^ na ^ kanadska ti brez kazni ogoljufajo, oropajo *** ki ^ gkupn0| z nena ali celo umorijo, je najenostav-j^^ nejše, da Jih zastrupijo z njem. To je-splošen, grozen na-'] čin, kakor trgujejo z domačini. Najprej jih ruski trgovec opija-1 iu, nato jim vzame za sramoti nizko ceno najdragocenejše k že. Radi tega sistema so po*t i Orohonci že davno pijanci bi za kozarček vodke prod, svojo duio vragu. Tako ae zgodilo tudi tem ubogim ljude tu. Najbrže eo prodali svoj lo ski plen ln so prišli s svojo vc ko eem, da bi tu prebili zin Na kak svoj praznik so pou tako dolgo pili, dokler jih ni i omamljene zalotil veter in mi in jih ugonobil. Ko so ugasi ognji, eo ugaanila tudi njiho življenja. Težki zločini so gospod, ki se vrše radi zlata bogastfe. Vrag je zasejal kugo Mcomnoeti med človešl in da m pognojil setev je < ljudem ta strup, alkohol. Al hol oslabi vest, voljo in moč vodi ljudi k zločinu." To zločinsko delovanje trg cev med eibirsldmi in moni skimi nomadi je vzrok, da u rajo oda ljudstva, ki so p kratkim še štela znatno šte ljudi. To se dogaja na Ki čatld, ob reki Anadrir, ob gorju Tsukotaku, tako se j Jakutom, Ostjakom, Goldoi Ajnom ns SahaHnu. Ruski rvdniki, zdravniki in lovci, pridejo včasih v te oddaljen* t jo plačali grozili davek < llgMraJti za "Promi sakonski dolžnosti. In naslednji pondeljek ji je naznanil, da bo ta večer in odslej vsak pondeljek ln potok večerjal v krogu svojih soigmtsev, da bodo lahko prej pričeli f.Jgro. i mineralnih se nahajali žini samostana. Zato mo je geografsko društvo naprosilo, naj jih poličem in analiziram. V to svrho eem skrbno pregledal vso okolioo, s nisem nsšel ničesar, razen majhnega vrelca, ki Jo Adela je bila zadovoljna; rav- vseboval zelo veliko ogljikove ki no je z vso slastjo povečerjala, sline in izviral izpod neko doio-ko ji je sobariea naznanila pri- Imitske pečine. Vendar pa eem hod Larbela. Začudena in ne- videl pri teh svojih potovanjih koliko vznemirjena Je zamenja- mnogo čudnega in značilnega za Ii svoj T>yjama s hitoo. obleko in | življenje v tej pokrajini. sprejela Larbela. ...Lprbel je počakal, da je sobarica zaprla vrata salona, potom po ss je ppmetobikpln smehljaje približal; Adeli. — Tu sem, je rekel tiho. Tu Trideeet milj vzhodno od samostana eem naletel v fsedu ob bregu male reke na prsv svojevrstno nomadsko naselbino. Na travniku ob bregu reke jo stalo kakih dvajset šotorov, Id ao bi-sem, ljubica! ' lil napravljeni iz tenkih brezovih la- Kaj! so Jo začudila Ade- hlodov in pokriti z brezovim ls. ? * t\4t lubjem. Iz odprtine ns vrhu se — Razumel eem vss, ljuba ni dvigal nikak dim plamena, ki lioja, je nadaljeval Larbel. Ra- lje Običajen v teh šotorih. Ob zumel vašo drSŽestno zvijačo, vhodu v enega izmed šotorov je Kor ste spoznali, kako silno vas čepel nek mož. na tihem ljubim, in lter ste mi 'To je gotovo taboriiče Oro-hotell vračati ljuba v, ste se mi honoev," je rekel moi vodnik, zaupali in proeili, naj odstranim eden izmed menihov, "že agodaj vašega soproga. £edaj, ko ga jeseni pridejo sem na zimski lov Imajo v oblasti kvariš, bova lah- soboljev. To so mirni, pridni in Il dvakrat v tednu bres skrbi |dobrodušni ljudje. Pojdimo k IZVRSTNA PRILIKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite Hat Prosveta vaak dan za eno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $1.00—ako m pošljete brez odbitka sveto HJ0. Ali pa tri knjige: SLOV-ANGLEftKA (SLOVNICA, vredna 12.00, 7AK3N BIOGENEZUE, vredna $1.50, in PAT« MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $140, skopaj vrednost $$.00 In dnevnik ProoveU m eno lete ss evoto $6.30. To veljs za člane S.NPJ. sa vse otare In nove naročnike. Ne člani plačajo $7.50. - gimi in za malim ovinkom pota, ko se zdajci oglasi Msruis: „ "Zakaj pa ne hodite s Juliko, goepod Vrbanoj?" . "Zakaj T ponovi oni, ne da bi se obrnil. "Zakaj, da, zakaj? 6icer — do sedaj ste bili vedno i njo!" "Ako n| bilo drugih, kl so bolje krstkoč*-sili goapodično Juliko!" meni on suhotno. "Hlhl! Oh. ta Julika!" zasmejs ee deklica. "Zakaj? BodaJ sopet vprašam, sakaj?" nasmehne ss tudi VibsnoJ in na pol obrne k mladi deklici svoje lice, kaioče lahko rdečico. "Jas bi ns povedala," dsje deklica nekoliko počasno, "ali U Julika je porodna, zlobna — vi ne veste, kaj ml Jo storila!" "Ns, ros ne!" dsje Vrbanoj ns pol začuden, na pol radoveden, kaj ima pač ta otrok na srci. "Seveda ne veste f Toda povem vam: zapreti me jo dala — tri ure zapreti! V gorenji sobi sem morala biti včeraj Iri ure ln ukazala Je. da moram tisto neumno nemžko pravljico — oh, saj sama ne vem. kaj Je — zapisati J prej francoski potem pa alovenekl. Pomi-allte — tri ure eem piaala — no, pa kako? Maičevala eem se tako grdo sem pisala — oh, kako grdo P "Pa sakaj ste ttU zaprti T vpraia Vrbanoj obradožčen. "Prav po nedolžnem! Včeraj sem bila doli na tratlnt pod gradom. In Sivček. ta-le osel. paeel se je tamkaj; tako lepo je bilo pa sem ga zdajci sajahala. In zdlrjala sva po ceati proti vasi. Tam naju pa Je.srečal naš župnik, jas sem ee smejala, on pa ne; on ie iel prav tedaj k nam — no, in potem me Je Julika sapria. No, pa le počakajte, ie nekaj vam povrni P 'Kaj pa ier reče Vrbanoj s glasnim "Nič vei se ae bodete smejali! VI ste tudi take neumni, da J oliki vee verjamete —' "Hvala WpaP sine Vrbanoj In rardi__. » """T*" "De, dS, W leiilJVte In da oh, kaj ml-aMU, da ae vem? Da ete najrajši bHau nje? Ali oeuaud ste, ko mlatite, da je ree tako do- Vrbanoj stopa tako hitro, da ga Sivček in Maraia komaj dobsJaU. "I — gospodičina Maruša," povzame naposled, "vaša gospodičina sestra vendar lahko stori.s takim nstaljnom, kar hoče! In morda eo jI beli — ljubil?" 'Diše vsi Jsdasko. Zakaj ni takisto vsie-. ga dola v kozarec, ali pa — samo vaiegaT To zadnjo Jo rojilo po glavi menda tudi Vrbanoju. "Danes Ji no smete dati nobene cvetice!" veli Maruša. Spremljevalec M bil skoro odgovoril: "Saj jih no bodoml" Toda dejal je po kratkem molku in s nasmehom: "Oh — danes ne bode nikjer dobiti nageljnov t" Maruša Jo talila očito ves žolč ln veo jezo, kar ie ji Jo bilo kuhalo v srci. ^ Počakaj va drugih!" menila je kraj pota šopek rdečih korčkov. Vrbanoj pa Je, kakor bi ne snal drugače dati duika nekomu tesnemu čustvu, jel klicati |: "Hoj, hola, hoj!" 'Vama so pa tudi nekamo čudno mudi!" povssme a premije valeč Jullčln, kl ju je doiel prvi. "Vam so pač aič. goepod Pavel!" savrne ga Meruia Jealčno. "Nate. goepod Vrbanoj r lekii mu ponudi nabrane cvetice. "Hoho, |o Jo sato. ker Sivčka goniš. Andrej!" saamsjs so Psvel. "Da, da." pohiti Vrbanoj in vtakne šopek sa klobuk. "Jako hvaležno delo to. kakor vidiš — hvala lopa, foapodična Maruika; midva so pač ume jeva te potnava — kaj lir W to šalo Jo astri avo jo zadrego ln okor-noat. kl ga Ja oMla ob prihodu onih dveh "Ali nimate nobenega nageljne. Pavel?" zasmeje ss Maruia s otroiko-zlobnlm sama tukaj,.. Hotel jo je objeti Sunila ga j je proč, tresoč ao od jeze in sramote. Torej si je ta neumnež j domišijsl... Sla Je in odprla I vrata. ■, — Dragi moj gospod, je rekla, kasoč na vrata, bili ste tako prijazni in mi pripomogli do samotnih večerov, toda ako mi jih ;s svojo navzočnostjo pokvarite, ne bo več šala. Ce ie mora biti, da me kdo dolgočasi, vseeno raje vidim, da me dolgočasi mOj | mož, pa ns vi. NAZNANILO. Druitvenim tajnikom In taj-| njim, ako vas zanima." Lahko doMte pol lote dnevnik ProavoU ftn vrednosti sa $2J0 knjig, n. pr. JWMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE sH pa ZAJEDALCE te HRBTENICO te INFORMATOR ako sam pošljete sveto $8.90. Nečlani poiljejo $4.50. Afi pa ss $2.90 pol Ista list Proeveta in knjigo JIMMT HIGGINS. NeBsal se 50. i T • To vee velja sa stars ia novs aarečnike. Veak poslati celo evoto brez odbitka. Denar in naiftila poiljite na apravnlMvo na naalov: PROSVETA, 2657 So. Lawndale Ave. Chlcago, IIL PSiOjam $.... •eeeeeee^eaeee Ime ................................................................... Naslov .............................................................. Država. ...M. ........ ....M.. ...... ..... ........ Cl. društva. ■ ......... i*iihwm in trgala * ^^ n^^^u ^ Oster te naslova odoteptlh,| Ičrtaalh te isobtatt II upra valitva Proeveta. | lds ee lahk. peMljaaje te eaatevi, katere poMJe-l I te glavnam« tajska oataaejo i v arhivu Ii JOi apravaiitvo| |ne dobi. Torej jo aeto važno, da| jvaslej peAUete aa t SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila ta vasice in shode, vizitnice, časnike, knjiga kole" darje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, če&kem, nemškem, angleškem jeziku in drugih "Maruis! Primi Sivčka In pasi na pot T veli Julika. ki se Jo v tem sklonila v breg ob koteooeu. utrgala nekaj korčkovlh cvetov in Jih vteknila sa paa. Vaa družba Je bila tudi ie skupaj. In Maruia Je zaklicala: •HU Slviokr hej. Pri vsaki va aaj ss vnel stari in b tajnice te VODSTVO TISKARNE APELIRA NA,/ ČLANSTVO fiLNPJ^ DA TISKOVIN* NAROČA V SVOJI TISKARNI C * Cene smerno, unijsko dalo prva vrste. Vss pojasnila daje vodstvo tiskarn« a N. P. J. PRINTERY So. Lawadale Avenoe CHICAGO, ILL. Naročita aajboljii TAM SE DOBI NA ZELJO TUDI VSA USTMKNA POJASNPLA