Stran 224.
Politični pregled.
Položaj. — Z zaključenjem državnega zbora dosegli so cehi velik uspeh Vlada je spoznala, da nima moči, premagati češko obstrukcijo. Vladalo bo vsaj za sedaj s § 14, mej tem pa iskala izhoda iz nastalega kaosa. Kakor je minister Pi§tak se izjavil, bo poteklo dlje časa, predno se skliče državni zbor.
Zaključenje državnega zbora. — Minoli teden je bil velikega pomeoa. Kar je vlada že dlje časa pripravljala, kar se je že dlje časa pletlo, to se je ziaj izvršilo a se tudi izjavilo. Ko se je sešel državni zbor 6. t. m. je poljskega kluba načelnik Jaworski kategorično zahteval, da morajo cehi opustiti obstrukcijo, sicer da desnice ni več smatrati za eksi-stentno, Čehi so sklenili, da od obstrukcije ne odnehajo. V seji izvrševalnega odbora desnice, ki jo je sklical Jaworski le vsled pritiska drugih strank, so cehi sicer izjavili, da hočejo ostati pri desnici, da pa morajo obstrukcijo nadaljevati, dokler se ne prekliče vsaj Kindingerjev ukaz. S tem pa Ja-worski in Kathrein nista bila zadovoljna, in Jaworski je brez ovinkov povedal, da Poljaki ne pripadajo več k desnici. Še tisti dan se je po prizadevanju ministerskega predsednika u>tano7ila nova veči ia v namen, da dožene razpravo o bud-getnem provizoriju iu zaduši češko obstrukcijo. Eazen čeških veleposestnikov in Slovanske krščanske zveze so se vse stranke pridružile tej novi večini. A še tisti dan, ko je bila ustanovljena ta večina, je že tudi razpadla. Eazbila jo je Češka obstrukcija. Nova večina je v petek hotela začeti boj zoper Čehe, Ko je predsednik Fuchs naznanil konec seje, je po storjenem dogovoru Zallinger predlagal, naj se seja nadaljuje, in sicer naj se začne razprava o obrtni noveli. Na ta način se je hotelo pretrgati čitanje brezštevilnih interpelacij in priti na dnevni red, do budgetnega provizorija. cehi so na ta poskus nasilstva odgovorili s hrupno interpelacijo. Eazgrajali so od 6. ure zvečer do 1. ure zjutraj tako, da je bilo vsako posvetovanje nemogoče. Vlada bi bila pač rada, da se je s silo postopalo proti cehom, a zbala se je tega, kar bi nasilstvu sledilo na češkem, in zato je hitro zasedanje zaključila. Na veliko jezo nemških strank, ki dobro čutijo, da je to zlasti zanje strašanska blamaža.
Nova zveza. — Hohenwartov klub se je zopet oživil. Ko je razpadla desnica so se češki veleposestniki, slovensko-hrvatski-rusinski klub in centrum združili v skupen klub, ki se zove Verband der Eechten in ima popolnoma tisti program, kakor ga je imela desnica. Ta novi klub je sklenil, gojiti prijateljstvo s cehi in je volil svojim načelnikom grofa Pallffvja.
Nemiri na Kitajskem. — Družba kitajskih razbojnikov, takozvanih „boksarjev", kateri napadajo tujce, zlasti kristjane in jih mučijo in more na nečuven način, se ne briga za ukaz pekinške vlade,   da pod smrtno   kaznijo   ne sme pri-
stopiti nihče k tej družbi, marveč ta družba se mnoši od dne do dne. Okoli Pekina so se boksarji »taborili in je pričakovati, da udero v mesto, kjer bi uprizarjali grozodejstva nad tujimi naseljenci. Vnanje velevlasti so ukrenile vse potrebno, da se zavaruje bivanje tujcev na Kitajskem pred nevarno družbo boksarjev. Euska vlada je odredila, da odkoraka 2000 kozakov v Pekin, poleg tega je v Vladivostoku na nogah 10.000 ruskih vojakov, kateri v kratkem času lahko prestopijo mejo pokrajine, v katerej stoji glavno mesto Kitajske, Pekin V Port-Arthurju pa ie še 14 000 mož ruske vojske, ki čakajo ukrcanja. V luki Taku je vsidrano vojno brodovje vnanjih velevlasti in sicer 9 ruskih brodov, 3 francoski, 3 angleški 3 nemški, 2 američanska in 2 japonska vojna broda. Na več krajih so se spoprijeli inozemski vojaki z boksarji. V mestih vlada mej tujci velik strah, zlasti ker se v enomer čuje o novih grozodejstvih. V diplomatskih krogih je razširjena misel, da je organizacija družbe boksarjev delo neke evropske velevlasti, ki je hotela dobiti prevlast v Pekinu, katera nakano so še zarana zasledile druge velevlasti in jo hočejo preprečiti! — Ako je to resnica, tedaj si zamoremo misliti, da so vso stvar zmešali Angleži, kateri bi v prvi vrsti radi odvrnili pozornost Evrope od južne Afrike in v ta namen zbrodili nekako „kitajsko vprašanje", kjer bi naj se zlasti moglo dražiti z vspehom Angliji nevarno Eusijo. Toda ta nakana se Angležem težko posreči, kajti Eusija je v iztočni Aziji tako močna, da jej nobena velevlast ne more do živega. Vender je nevarnost, da bi se baš vsled Eusiji sovražnih prizadevanj vtegnilo na Kitajskem kaj zgoditi, kar bi zapalilo veliko mednarodno vojno, katere nas Bog varuj!
Vojna v južni Afriki. — Angleži so sicer dospeli v Johannesburg ter razvili ondi na javnih poslopjih angležko zastavo, govori se celo, da so zasedli že tudi Pretorijo, stolno mesto Transvaala. Toda vojna s tem še ni končana popolnoma, ker je predsednik Kriiger izjavil, da se Transvaalci hočejo boriti za svojo neodvisnost do zadnjega. Tudi generalissimus Burov, Botha, je rekel v Pretoriji, ko mu ie tamošnje ženstvo izročilo zastavo, „da dokler ima Transvaai še na tisoče požrtvovalnih mož, ki so pripravljeni braniti svoj rod in dom, da jim ni treba misliti na to, da jim tujci ugrabijo najdražje na svetu — domovino. Angleži se ta hip že nahajajo v Pretoriji, kjer so razobesili angležko zastavo in jim je mestno vodstvo izročilo ključe. Kruger je prenesel svoj vladni Šotor v Lvdenburg in okoli Pretorije se zbirajo močne čete Burov. Mej Buri vlada še isto vojno navdušenje, kakor v početku in zlasti še radi tega, ker so se jim jeli pridruževati razni ustaši v Griqualandu itd. Tudi Ašanti nadlegujejo občutno Angleže in Buri upajo, da se jim posreči pregnati Angleže tako iz Pretorije, kakor iz Johanesburga in izražajo nado, da je angležko zasedanje teh mest le od  danes do jutri.