RDEČI PBAPOR ~ Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. I mmmm————i—. irm——— i i .. 67. štev. V Ljubljani, v torek, dne 6. julija 1909. Iihaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naiočnlna za avstro-ogrske kraje xa celo leto 14 K, za pol leta 7 K, i« četrt leta 3 50 K, mesečno 1*20 K; za Nemčijo za pol leta 7‘90,ia če tri leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 80 K, Nunuai številka 19 «. Reklamacije »o poitata« prstt*. RibuUruii pinu »prt (maje. Bakeplal u ae lUmtL laaitapaa paHt-vnttea (Urhu BS mm) u (akril M »la., veitorat pa iagavara. Leto XII. in versko frazo le v ta namen, da bi jim ostal zvest. Ponudijo mu Se tupatam kakšno zabavo, kakšen «špas», pa je rešena naobrazba in je rešeno socialno vprašanje. Kako težak boj ima delavstvo v takih razmerah, utegne in more pojasniti le delavstvo. Delavstvo je gospodarsko slabeje situirano nego vsi drugi stanovi in zločin je, če kdo predrzno zatira to delavstvo, ali pa pomaga zatiralcem. Že sem čul večkrat pripombo, da je delavec svoboden, si lahko pomaga, kadar in kamor hoče. To je velika predrznost. Toda ta svoboda ima gospodarsko ozadje: delavec je pa tudi takrat svoboden, ko nastopajo industrijske krize, ko ga podjetniki preganjajo, in sicer tako svoboden, da lahko pogine gladu ob cesti, ki ga vodi za kruhom. Boj proti bednim socialnim razmeram delavstva vodi pa le socialnodemokratična politična in strokovna organizacija, ki pospešuje obenem v svojem področju izobrazbo in poznavanje socialnih razmer, socialnih interesov. Zaraditega trdimo, da je to skrajna hudobnost nekaterih ljudi, med katerimi delujejo tudi nekateri učitelji, ko izkušajo razdirati socialno-demo-kratične organizacije, ki so že do danes napravile velik kos kulturnega in socialnega dela. Toda, pardon! To se tiče vseh tistih vzgojevalcev, ki tako napačno razumevajo nalogo vzgojevanja, bodisi klerikalnih ali takozvanih liberalnih, da sodelujejo pri zasužnjevanju delavskih slojev. Radi pa tudi priznamo, da se vdajajo taki službi pač le posamezniki, ki to delajo v svoji nevednosti ali pa iz sebičnih namenov. Današnja doba je namreč doba organizacije, vsak sloj, vsak stan išče v svoji organizaciji svoje interese, lateresi nobene delavske organizacije in ne nobene druge stanovske organizacije ne morejo biti istovetni, ne morejo imeti istih namenov, kakor jih ima organizacija podjetništva, pa če se skriva še pod tako lepo narodnjaško ali pa versko frazo. Tisti čas je minil, ko je sedelo skupaj par oseb, pa sklepalo to in ono, zaraditega, ker so imeli slučajno vpliv med maso, ki ni bila organizirana. Danes stopajo v dogovore organizacije, danes se bojujejo organizacije za pravice in proti krivicam in tudi v kultarnem pogledu se bo moral pričeti boj potom organizacij proti vsem tistim strankam, ki ovirajo napredek, ki hujskajo proti organizacijam delavstva, dasi vedo, da so te organizacije potrebne in dobre. Zašli smo predaleč, toda treba je bilo pa na tem mestu podati te opazke zaraditega, da se razumemo. Naobrazba mladine je torej najvažnejša naloga, ki pripada delavstvu in učiteljstvu. Leta dva faktorja prideta direktno vpoštev pri tem delu, zakaj naloga učiteljstva je, da iiobražoje naraščaj, da mu poda vse tisto znanje, ki je potrebno za navadnega občana in državljana; naloga delavstva je pa, da pridobi delavske sloje zase v čisto praktičen namen, da se popne socialno do one stopnje, ki je za delavstvo nujno potrebna. Le tako se da to vprašanje rešiti v prid zatiranim slojem. Le tako se da osvoboditi delavske sloje klerikalizma in liberalizma, pa jih privesti na pot, na kateri se bodo učili poznati in zastopati svoje kulturne in gospodarske interese. Naobrazba mladine po šolski dobi je nujno potrebna, ker sicer niti ljudsko-šolska vzgoja ne obrodi tistih sadov, ki jih hočemo doseči ž njo; zakaj le prehitro shlape lepe besede učiteljeve in ostane glava prazna. Posebno pa škoduje delavski mladini, če se vda slepo konfuznim klerikalnim in drugačnim meščanskim strankam, kjer pusti vso svojo flučno in duševno moč v prid tem strankam, a sam oslabi, postane v malo letih slabič, ki ni za nobeno resno delo več. Umestno bi bilo, če bi obstajala primerna iz-obraževališča. Imeti bi morala ta namen, ki smo ga omenjali in pa namen, da poda mladini v kme-tiških ali pa v industrijskih krajih primerno strokovno naobrazbo. V to mladeniško dobo spada strokovna naobrazba, ki se opira na teorijo, ne pa v ljudsko šolo, kakor sodijo ponekod. Te bolj splošne opazke smo podali v pojasnilo delavstvu. Naš interes zahteva, da opazujemo to vrvenje in da porabljamo svoj vpliv v tem smislu tam, kjer je treba in kjer nam je mogoče. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlfitvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/IL Ljudsko šolstvo, učiteljstvo in mi. Napisal L. J. III. Ljudska šola je ustanova, ki ima naloga, vzgajati deco v oni dobi, ko še njih duševna sila ni razvita toliko, da bi samostojno iskala poti, po kateri naj hodi, da doseže svoj cilj. Znanje, ki si ga pridobi otrok v osmih letih šolanja v ljudski teli, je podlaga, ki utegne služiti kot podlaga za nadaljnje naobraževanje. O samostojnosti otroka, ki zapusti šolo, pač še ne moremo govoriti, saj nas uči vsakdanja izkušnja, če se le nekoliko ozremo naokolo. Kako naivni smo bili mi I Velik zločin je, da se mladino prepušča tako-rekoč samo sebi od 14. leta dalje. Prav v teh letih bi bilo treba nuditi( posebno praktičnega znanja mlademu človeku, ki stopa ▼ življenje, v katerem je bil vsakdo izmed nas tako razočaran, ko ga je spoznal. Otrok zapusti šolo, postane svoboden in si klije gradove v oblake, ne misli pa na življenja boj, ker ga tega nihče ni učil in ga ne uči; pa tudi pojmil bi ga ne bil prej. V šolski mladeniški dobi ima mladina še razmeroma precej časa, da se utegne naobraževati, če ga nima, se ga ji mora dovoliti, dati in odločiti. Nasprotno pa opažamo, da se izrablja mladina prav često v politiško-izkoriščevalne namene. Lov na mladino v teh letih je naravnost divji, po-»ebno pa med delavskimi sloji nastavljajo meščanske stranke svoje limanice vsevprek. Ia mladenič, ki se vjame na te limnice, je izgubljen za dogledno dobo, zakaj tlako mora delati svojim izkoriščevalcem hotoma ali nehotoma, vtaplja se pač v strasteh sovraštva do svojega bližnjika, dasi ne ve zakaj in ne pozna povoda. Nahujskali so ga, Qiuiqjili so ga, niso mu pa podali prav nobenega manja, da bi mogel sam soditi o svojem početju, da bi mogel sam spoznati, kako nespameten je, da se druži z ljudmi, ki ga slepe z narodnjakarsko PODLISTEK. Lakota. Daije. Sodnik pogleda na uro ter pozvoni. Točno ob devetih se pričenjajo razprave. Pedantični red zahteva, da se ura spoštuje. Sodnik, človek v štiridesetih letih, si popravi očali, ko so mu dosedaj visele na nosu, ter si i njimi zakrije sive, nekako trudne oči. Pogladi si nagubančeno, nizko čelo, katero je'vendar vsled velike pleše videti jako visoko, Pogleda na akte, ki leže na mizi, ter pozvoni. Zadnikar pomoči pero v črnilo, obtoževalec se od-kašlja. Sedaj se odpro vrata in v sobo stopi star **oi, kateremu je videti, da je mnogo in težko delal. To svedočite tuljavi roki, to dokazuje priklonjeno telo, katero slabi nogi jedva nosite. Mož je menda tudi mnogo trpel. Beda je vpisala svojo Zgodovino na to suho, ustrojeni koti podobno lice. Tudi njegove oči gledajo trudno v svet, kakor bi to dušo nič ne zanimalo, kar se godi na svetu. Roki visite ob izmučenem telesu, kakor bi bila ’ njih neka ogromna teža. Vse je mirno na tem ^Plu, le palec desne roke se pomika počasi semnja, kakor bi ga gibal neki nevidni mehanizem. Kdor površno sodi, bi mislil, da je mož prepričan htalist. Sodnik prelista počasi pred njim ležeče spise liki kakšen avtomat, potem začne razpravo: «Vi ste kradli, kaj P» «Da, gospod.* c Ali ne veste, da je to grehP» •Jaz sploh več ne vem, kaj je greh. Sto in sto ljudi krade in goljufa v velikanskih razmerah, a nihče ne pravi, da so grešniki.* «Zakaj ste kradli P» •Bil sem gladen.» •Takol Tatvina je kazniva, ali vam je to znano P* Mož se odgovarja. Razprava se kmaln konča. Javni obtoževalec predlaga, naj se uporabi zakon, sodnik prebrska nekaj listov v knjigi, katera leži pred njim, potem vstanejo vsi in sodnik razglasi sodbo, glasečo se na tri mesece zapora. Obtoženik se obrne ravnodušno ter odide s spremstvom stražarja iz sobe. Druga razprava se prične. Oladen je bil. Kaj je neki to P Vsaki dan prihajajo tatovi pred sodišče, ki se izgovarjajo, da so gladni. Vsaki dan. — Pri drugih sodiščih je menda tudi tako. Mar je toliko gladnih ljudi na svetu P In kaj je vendar ta glad, da ljudje radi njega kradejo P Kako je mogoče krasti P Krasti 1! Ze beseda je tako gnjusna, da se je mora čioyek pre- strašiti. Krasti je grdo, nepošteno, nečastno, a vendar kradejo ljudje, baje zato, ker so gladni. Kaj je torej ta glad, ki zapeljuje ljudi, da pozabijo zakon, pošteiije, čast P Ves dan se je vrtela ta misel sodniku po glavi. Nikakor ni m ogel rszumeti, kako more glad — nekaj imaginarnega, neko prazno čuvstvo — prisiliti toliko ljudi, da kradejo. On id hotel verjeti, da bi mogla biti v lakoti res takšna sila. A vendar mu je bilo čudno, da ae iigovarja toliko ljudi c lakoto. Kaj je torej glad P Ako ima rea toliko tajne moči, da prisili človeka k tatvini, tedaj je on morebiti mnogo ljudi po krivem obsodil. Kaj, ko bi sam spoznal, kaj je vendar ta glad P Ta misel ga ni več zapustila. Seveda določa zakon točno in strogo kazen vsakemu hudodelcu. On se je vedno ravnal po zakonu. A morebiti — kdo ve — morebiti vendar ni prav storil P Vsekakor se hoče prepričati. In ko se mu je misel ustanovila v glavi, jel je takoj pripravljati vse, kar je bilo potreba, da izvede svoj namen. Zeno in deco je poslal v ko-pelj ter jim dal s seboj ves denar, kar ga je imel. Potem je pregledal celo stanovaqje, da ne bi ostala kje kakšna jedila. Konec prih. Zemljedelska visoka šola na Dunaja*). Poslanica akad. društva , slovenskim abiturijentom. Letos smo s svojim poročilom o zemljedelski visoki šoli in o praktičnih službah, ki se dosežejo z zemljedelskimi študijami v dosti prijetnejšem položaju kakor prejšnja leta našega društvenega življenja. Vse, kar smo kdaj prej pisali o naši bodočnosti, in vsa naša priporočila slovenskim abitu-rijentom glede zemljedelskega študija so izvirala zgolj iz dobrega instinkta in mladeniškega navdušenja, to pa, kar piše akad. društvo «Kras* danes slovenski srednješolski mladini, je dobro premišljeno in sloni na statističnih podatkih. Najprej moramo posvetiti par besed onim gospodom, Id so nas hoteli lansko leto radi našega takratnega dopisa in vabila smešiti in ga imenovali •nepotrebno agitacijo*. Storimo to zato, ker je njihovo smešenje imelo deloma uspeh in slabe posledice za slovenski zemljedelski naraščaj. Naš lanski dopis pa je imel razmeroma lep uspeh. Oktobra meseca 1908 je prišlo 8 slovenskih abiturijentov na zemljedelsko visoko šolo, a žal, sta dva vsled takih neosnovanih govoric kmalu opustila svoj načrt in zopet odšla. Zato nujno priporočamo vsem onim, ki niso doma v naših razmerah, da uporabljajo svojo zgovornost v boljše namene. Pribiti hočemo na tem mestu samo to, da ni še celo v prejšnjih, za naše stroke res neugodnih časih, noben agronom stradal kruha, če si ga je znal poiskati in je imel potrebno energijo in pridnost. Lansko leto smo priporočali pravzaprav samo gospodarsko inženirsko stroko. Pisali smo, da se naj oprimejo poljedelskega inženirstva samo oni, ki imajo sami doma veliko posestvo, ali pa da naj študirajo to stroko v zvezi z jusom. Tudi kulturno inženirstvo smo priporočali samo mimogrede. Danes obžalujemo to in tolažimo se samo s tem, da smo storili to vsled pomankljivih in deloma popolnoma napačnih informacij, in pa s tem da letos to lahko popravimo. Najboljši dokaz zato, da je naše obžalovanje opravičeno, je to, da smo pred kratkim dobili uradno vprašanje, ako je kdo med Slovenci v poslednjem semestru, ki bi hotel sprejeti lepo mesto na jugu. Za to mesto se ni zahtevalo, da mora biti kompetent poljedelec, a notorično je to mesto za poljedelca, in ta bi imel v tem slučaju prednost. Pa še več: Izvedeli smo tudi iz povsem verodostojnega vira, da se v kratkem razpišejo v Istri štiri mesta za poljedelce. Končno imamo pa Slovenci še dvoje ali celo troje kmetijskih šol, na katere lahko reflektira slovenski poljedelski inženir, t. s. v Gorici, na Grmu in nova, ki se šele ustanavlja, namreč y St. Jurju na Sp. Štajerskem. Gorica gre z dobrim vzgledom naprej — nastavila je t poslednjih treh letih tri slovenske poljedelske inženirje. Štajerska kmetijska šola jih bo gotovo potrebovala in potem smemo morda upati, da pricaplja tudi kranjska za onima drema. In kulturna tehnika P! V Avstriji smo bili vedno strašni polov ičarji v šolstvu. Prvotni cilj kulturne tehnike je bil, vzgojiti nekega polčloveka, ki naj bi stal s svojim znanjem med inženirjem in navadnim travniškim mojstrom. Svet se je navadil na tega «kulturnega tehnika*, ki že zdavnaj več ne eksistira, in to je krivo, da današnji, z vsemi modernimi disciplinami opremljeni kulturni inženir le vedno ne more priti do svoje veljave. Po pre-osnovi «zemljedelske visoke šole* leta 1906 je dobil izdatno pomnožen program; njegova študijska doba je 8 tečajev, dela lahko doktorat in je torej pravi inženir kulturne tehnike. Njegovo poije je hidrotektonika v najširšem pomenu besede. Vodno stavbenstvo se zanj predava vsakih 6 semestrov, toraj 2 semestra več kakor stavbenemu inženirju. Drugi njegovi glavni predmeti so: kulturnotehnično stavbenstvo, strojno stavbenstvo, cestno in mostovno stavbenstvo (izvzemši železne konstrukcije), pa tudi iz elektrotehnike se mu nudi toliko, kolikor potrebuje pri svojih delih. Ta napredek v učnem programu kulturnega inženirja sam govori za študij kulturne tehnike, ker se bo kulturni inženir sedaj lahko povsod rabil, in ne samo pri melioracijskih delih. Na «zemlje- * Z ozirom na dejstvo, da se že vedno »Hoohschule far I3odenkultur» celo v slovenskih uradnih listinah popolnoma napačno prevaja in titulira z najkonfusenejšimi naslovi, bodi tu pribito, da se glasi njen edino pravi slovenski naslovi Zemljedelska visoka Sola. Ta izraz rabijo tudi Cehi in drugi Slovani in edino prav označuje vse tri smeri ali stroke te visoke dele, t. j. poljedelsko inženirsko, gozdno inženirsko in kulturno inženirsko. delski visoki šoli* študirajo sedaj samo 4 Slovenci, kult. tehniko. Značilno je, da imata dva od teh že drugi tehnični poklic, da sta bila oba v državnih službah, a se povrnila na «zemljedelsko visoko šolo*, da absolvirata še kmet. tehniko. Ako bi jima ne kazalo, bi se najbrže ne povrnila zopet na šolsko klop. Lansko leto je razpisal deželni odbor pet mest za kulturne inženirje za dobo petih let. Po novem načrtu za agrarne operacije bo kreiran pri teh uradih poseben status za kulturne inženirje. Slovenci pa bi potrebovali tudi več samostojnih kult. inženirjev, zlasti ako bi se taisti ukvarjali obenem z geodetičnimi deli. A kaj naj porečemo o gozdnem inženirstvu? Ko se je bilo pojavilo lansko leto na zemljedelski ris. šoli kar 8 prvoletnikov in se je izmed teh vpisalo 6 v gozdno inženirstvo, so celo nekateri naši kolegi zmajali z glavo, češ, kam bomo ž njimi?! Kako neopravičeni so laki dvomi, sledi že iz sledečega : Cehov je na naši visoki šoli nad 150, Poljakov 170. Od teh jih odpade na kulturno tehniko in poljedelstvo komaj 30 %, t. j. Čehi vzgajajo nad 100 gozdnih inženerjev, Poljaki nad 120. Jugoslovanski teritorij ni manjši od češkega ali poljskega, a vse tri jugoslovanske narodnosti imajo na Dunaju komaj 72 zemljedelskih slušateljev, od katerih je približno 50 gozdnih inženirjev. 2e te številke govore dovolj jasno. Pa idimo dalje! Gozdnemu inženirju so odprte tri pota v državni službi: 1. politična, 2. k državnim domenam in 3. k zagrajevanju hudournikov. Skoro pri vsaki politični oblasti je nastavljen 1 gozdni inžener. Oglejmo si te službe n. pr. na Kranjskem. Tu imamo 1 deželnega gozdnega nadzornika in 6 gozdnih inženirjev. Nadzornik je Italijan, 3 inženirji Nemci in torej le 3 Slovenci, in to na Kranjskem. Gozdno - domenske službe za Slovence pridejo v poštev pri gozdno - domenski direkciji v Gorici. Ta ima sledeče gospodarske okraje: Dol, Gorica, Šmohor, Idrija I., Idrija II., Klano, Kostanjevica, Meleda, Millstatt, Montona, Gornja Bela, Paklenica, Radovljica, Saksenburg, Trbiž, Trnovo pri Gorici, Bled, Beljak, Kotiče. Evo Vam mest za slovenske gozdne inženirje. V Gislajtaniji je 7 sekcij za zagrajevanje hudournikov s povprečno 115 gozd. tehn. organi. Za nas pridejo tri v poštev: beljaška, ki je ustanovljena za Koroško, Kranjsko in Primorsko; graška za Štajersko in Solnograško in pa zadrska za Dalmacijo. In koliko Slovencev je pri teh sekcijah? Nobenega! V Ljubljani so agrarne operacije, rabijo gozdne inženirje, na Goriškem in Štajerskem se osnujejo tekom dveh let in bodo potrebovale nekoliko gozdnih inženirjev. Cisto naravno, da bi morali biti gozdni inženirji pri agrarnih operacijah v Ljubljani Slovenci, saj imajo opraviti samo s slovenskim ljudstvom, a faktum je, da so vsi trije agrarni nadzorniki tujci, izmed katerih ni niti eden zmožen napraviti s stranko slovenskega protokola. Ko je govoril pred kratkim neki naš tovariš tu na Dunaju z nekim nadiogarjem, ki ima dobre zyeze z ministrstvom, ga je ta vprašal: «Slišite, mladi prijatelj, kako je to, da se tako malo Slovencev posveti gozdarskim študijam? Ministrstvo išče sekcijskega vodjo za Zader, a nima niti enega Jugoslovana, da bi ga poslalo na to mesto 1* Zabavljamo na nemško uradništvo, pritožujemo se čez nemško birokracijo, nemška ministrstva, a vedno brez kritike o samem sebi. Konec prih. Politični odsevi. * Državnozborski obstrnkcionlsti češke barve so se začeli pogajati. Zadnji čas so neprenehoma posredovali ministri Weiflkirchner, Brdf in Z a če k, pa tudi GeOmann je tekal semintja. Češki agrarci so bili vsaj toliko iskreni, da so priznali, kaj da hočejo: namreč kakšno dobro agrarno kupčijo. Od slovenskih klerikalcev se pa še pravi namen te infamne obstrukcije ne more izvedeti, kar je seveda zelo umevno; kako naj kdo pove namen, če ga nima? Klerikalci imajo Šušteršiča in to je vse. Zatelebali so se vanj kakor Židje v zlato tele in kar pride iz njegovih medenih ust, se mora smatrati za salamosko modrost. Toda Šušteršič ni Salomon, ampak zelo, zelo navaden človek in glava zelo srednje vrste. Kar je kot vodja klerikalne stranke, je iz njega napravila dobro režirana reklama, ki je bila seveda taka, da si ošabni gospod zdaj že sam domišlja, da je velik talent. Tisti, ki v klerikalni stranki kaj zna, ni Šušteršič, temveč Krek. Ampak Krek je slabotnež in to je njegov smrtni greh. Kaj pomaga vse njegovo socialno znanje, kaj moderno razumevanje, če je pa mevža, ki se vselej uda Sušteršičevi puhloglavosti? Ce more človek prenašati vse bedarije in lumparije, ki jih uganja klerikalna stranka, ne da bi ji pokazal fige, nima nobene pravice, sklicevati se na svojo demokratičnost in na take reči. Krek je tako sramotno kapituliral takrat, ko so sklepali nepoštenost, imenovano kranjsko volilno reformo in zdaj se je zopet dal postaviti v kot. Zato bo pa treba povedati tudi širšemu svetu, da so njegove .immer interessante Ausfilhrungen* prazne deklamacije, ki pokrivajo navadno lakajsko štre-berstvo. * Zoper italijansko vseaSiliiSe je baje naperjena Sušteršičeva tepčasta obstrukcija. To so začeli klerikalci jecljati zadnjo uro, ko so ves teden zaman napenjali svoje možgančke, da bi se domislili, čemu pravzaprav obstruirajo. Če bi bila pretveza resnična, bi se moralo konštatirati dvoje. Prvič italijanska univerza še ni na dnevnem redu v državnem zboru in treba je takih tičev, kakor so Šušteršičijanci, da obstruirajo letos nekaj, kar pride čez leto na vrsto. Drugič pa je početje, če ima res preprečenje italijanske univerze za namen, posebno lumpovsko in odločno se mora protestirati, da predstavlja banda z vsemi žegni Slovence pri vsaki priliki kot barbare in policiste. Cela tista bajka, da bi bila italijanska univerza v Trstu ali italijanska univerza sploh Slovencem škodljiva, je privrela iz kakšne nazne butice, ki ne zna politično izračunati, ko* iko je dvakrat dve. Ampak pri Slovencih je že ta trapasta navada, da postane vsaka prismoda-rija takoj dogma, če se le izreče v imenu narodnosti. Toda dokler gre za traparije, bi človek še molčal. Kadar pa se vpeljujejo take komedije v aktivno politiko, je čas, da se odločno nastopi. Ves boj zoper iialijansko vseučilišče ni nič drugega kakor nekakšen prostovoljen pritajen boj zoper .iredento*, tisto strašilo Bušičeve poli-ciotske modrosti, o katerem so trezni ljudje mislili, da je izginil z Bušičem. A med Slovenci se najde še vsak čas kdo, ki privleče crkovino kot pošast na svet in renomira ž njo. Vsa ireden-tarija v Avstriji ni nič drugega kakor otročja igrača in slovenski narodnjakarji, ki se bojujejo zoper takega sovražnika, bijejo Še bolj smešen boj kakor ga je bojeval don Quichote. Le da je v tem boju še nekaj posebno zopernega; Slovenci nastopajo tu kot prostovoljni policisti in spravljajo ugled vsega naroda v nevarnost. Prav v imenu narodnosti je torej treba krepko in odločno protestirati proti taki .narodni* politiki. Če jo pa vodi Šušteršič, je stvar povrh vsega še nad vse smešna. Kako »naroden* je sam vase zaljubljeni klerikalni general, je menda dosti jasno pokazal v času državnozborske in kranjske deželne volilne reforme. Tistih, ki prisegajo na klerikalno narodnost, je pač tudi vsak dan manj. * Odsek la socialno zavarovanje je imel zborovati v pondeljek. V soboto sta pa prišla češka klerikalca Šramek in Zahradnik nad odsekovega predsednika Buzeka in sta mu vsa razburjena očitala, da sklicuje sejo na dan sv. Cirila in Metoda. Dasi je Buzek zagotavljal, da je imela lani na ta dan zbornica sejo, se je vendar vdal pritisku in je preklical sejo. Kdaj bo imela zbornica zopet cel prost dan, da bi mogel zborovati odsek, se ne da povedati. * Ogrska krisa je vrtinec. Pogajanja z ne* odvišnjaško stranko so se razbila in zdaj se v Budimpešti splošno sodi, da se začno — nova pogajanja z neodvišnjaško stranko. Košut agitira — in to je v celi stvari še najzanimivejše — navsomoč proti splošni in euaki volilni pravici. * Bivši poslanec Gregorig, krščanski socialec, ki se je moral iz državnega zbora umakniti, zato da je Gefimann lahko sedel na njegovo mesto, je umrl. V politiki že dolgo ni igral nobene vloge več. * Veleiida)niikl proces dela hrvatskim mogotcem že precejšnje preglavice. Kakor javlja »Pokret*, je imel senat v veleizdajniškem procesu konferenco z državnim pravdništvom, Na tej konferenci je državni pravdnik Accurti izjavil, da po sedanjih rezultatih dokazilnega postopanja ne bo več mogel vzdržavati obtožbe radi veleizdaje in da bo z ozirom na to moral modificirati obtožnico v toliko, da bo osumljence tožil le radi zločina po § 65 kaz. z. (motenje javnega miru in reda) in radi zločina po § 300 kaz. r. (ščuvanje proti državnim organom). Višji drž. pravdnik pl. Voncaš je nasproti temu izjavil, da se pod vsakim pogojem mora vzdržati obtožba radi veleizdaje proti 6 glavnim obtožencem (Adamu Pribičeviču, Valerijanu Pribičeviču, I-OreŠčaninu, V. Lukaču, N. Miliču in G. Živko-viču), dočim bi se naj proti ostalim 47 obtožencem omejila obtožba na ščuvanje proti hrvaški narodnosti. Nadalje se je na konferenci razpravljalo o dokumentih, ki jih je predložil glavni svedok Gjorgje Nastič. Konštatiralo se je, da je večina dokumentov, ki jih je Nastič porabil v svoji brošuri .Finale*, ponarejenih. Sodrngi, soaiSljtaHil Krtine ta trifiic«, kjer )i n uzpoligo UU SSiSS JW Jmn*1 Domače vesti. — Perlldnost klerikalne taktike v državnem ibern. Klerikalci v družbi Seških agrarcev in radikalcev so začeli izvrševati ivojo obitrukcijsko grožnjo, in «Slovenec» s predrznim čelom hvali tako ravnanje, kot da bi se šlo za kakšno koristno reč. Sedanja obstrukcija ni naperjena proti vladi — z vlado je bilo čas obračunati, ko je bil v razpravi rekrutni kontingent in pa proračun — naperjena je proti življenskim interesom avstrijskega ljudstva. S pooblastilno postavo je urediti pogodbe z balkanskimi državami, predvsem z Ru-munsko, katera sicer zapre svoje meje avstrijskim izdelkom. Kako dalekosežnega pomena so te pogodbe, najboljše izpričujejo številke. Avstrija je imela trgovsko pogodbo z Rumunijo od 1875 do 1886. V tej dobi je znašal avstrijski izvoz na Ru-munsko povprečno 140 milijonov frankov, to je 48*6% vsega rumnnskega importa. L. 1887 so dosegli agrarci, da se je zaprla meja rumunski živini, vsled česar so poskočile pri nas cene mesa, ru-munska živinoreja pa je težko zadeta. Rumunija je odgovorila z zvišanjem carine na avstrijske industrijske izdelke; avstrijski izvoz je upadel za polovico, na 60 milijonov, to je 13*4% rumunskega importa. Nemčija in Anglija sta skoraj popolnoma izrinili Avstrijo z rumunskega trga. Za mnogoštevilne panoge je bila to naravnost katastrofa, na tisoče delavcev je izgubilo delo in zaslužek. Od 1893 obstoja zopet trgovinska pogodba med obema državama. Naš izvoz zopet raste, čeprav počasi, in je znašal 1906 119 milijonov frankov ali £8-3°/0 romunskega importa. Kar je Avstrija po trdih izkušnjah pridobila, vse pojde pod nič, ako ne pride do pooblastilne postave. Industrijska katastrofa bi vrgla cele bataljone delavstva na cesto in jih izročila brezposelnosti in stradanju; po drugi strani pa je brez pooblastilnega zakona čisto izključeno, da bi moka in meso zapustila sedanjo vrtoglavo višino. Zategadelj je klerikalna obstrukcija ali blaznost ali pa brezprimeren zločin na življenskih interesih avstrijskega ljudstva. Naši klerikalci so podobni Herostratu, ki je zažgal prekrasni tempelj Diane Efeške, da bi proslavil svoje ime; klerikalci hočejo s stradanjem vsejati v ljudska srca svoj spomin. Proklet spomin! — Vladni mlnlitrantje. »Slovenski Narod* lomi v zadnjem času s sumljivo usiljivostjo kopja za finančnega ministra Bilinskega in človeku se nehote zdi, da veže zlata veriga te najnovejše kumpane. Bridkost vseh bridkosti je »Narodu* dr. Krekov predlog, da se iz finančnega proračuna črta postavka 5000 K, katere je Bilinski namenil svojemu dvornemu žurnalistu. Mi smo zadnji, ki bi opravičevali božjastno politiko klerikalne delegacije in prvi smo bili, ki smo razkrinkali fri-volno igro, ki jo igrajo klerikalci s svojo proti-ljudsko taktiko na Dunaju. Toda Hribarjevo ab-sentiranje ob tem glasovanju je prve vrste škandal Prvič je bilo za vsako pošteno stranko, ki priznava načelo, da se javni denarji ne razsipljejo v politične korupcije, čisto precitno začrtano stališče napram tej proračunski postavki. Drugič pa je naravnost diktat zdrave pameti, da se stranka, ki je v opoziciji proti vladi, upre vsemu proračunu in vsem poedinim postavkam njegovim. Proračun je nekako generalno pooblastilo vladi za vse njeno upravno poslovanje, in kdor pobija to upravno poslovanje vlade, mora pobijati tudi postavno podlago tega poslovanja, proračun. To vse Hribar in njegovi tovariši prav tako dobro vedo kakor mi, in če nasprotno ravnajo, je le dokaz, da jih srce vleče k sedanji vladi, da so takorekoč politični plen te vlade. Zatorej utegnemo še doživeti, da se Hribar sapiie med ministrante sedanjega kabineta, ki je reakcionaren do nezavesti. «Narodovo> pisanje zadnjih dni vsaj to izpričuje. Somalije v slovenski filharmoniji so pro-vzročile, da je odbor odpovedal službo kapelniku Friaeku, kateremu se pripisuje, da je intrigiral med člani orkestra. — Ljubljansko gledailfeds ponuja deželni odbor, kakor smo že poročali, mestni občini. Ze dne 12. decembra 190& je vprašal občino, ali ne bi prevzela deželnega gledališča v svojo last in pod kakimi pogoji. Tedaj stvar ni prišla v razpravo. Letos pa je deželni odbor zopet vprašal. Finančni odsek se je o stvari posvetoval in predvsem zahteval od deželnega odbora tozadevni računski zaključek za leto 1908 in pa proračun za leto 1909. Deželni odbor je ugodil tej zahtevi in iz doposla-nega računskega zaključka je razvidno, da je imela sa leto 1908 dežela pri gledišču 20.085 K primank-ljaja. Proračun za leto 1909 pa izkazuje nedostatka 21.017 K. Neplačenega dolga je 101.000 K. Ta dolga se amortizira letno po 7100 K. Ako se vpo-•teva ta amortizačna vsota, bi bilo v preteklem letu deficita okroglo 28.100 K, v proračunu za leto 1909 pa okrog 29.000 K. Dežela ceni gleda-daliiče na 602.000 K, inventar pa na 26.300 K. Deželni odbor je vprašal, pod kakimi pogoji bi mestna občina prevzela gledališče. Finančni odsek Jo prišel do sklepa, da občina prevzame gledališče * vtem dolgom, toda pod pogojem, ako se dežela »veže, da bo dajala tudi za naprej gledališču enako podporo, kakor jo je dajala v preteklosti. Za mesto bi bilo to novo breme, kolikor bi presegali letni doneski dosedanjo letno podporo 26.000 K. Ako N upošteva najemnina lož, bi se stroški sa mesto zvišali na leto za kakih 4 do 6000 K. Ti izdatki bi se seveda množili, kolikor bi z leti narasla potreba poprav in adaptacij. — Občinski svet je sklenil na predlog finančnega odseka: Mestna občina prevzame deželno gledališče z vsem inventarjem in z vsemi neplačanimi dolgovi v znesku 101.009 K pod pogojem, da se dežela zaveže, da bo dajala tudi potem gledališču ravno toliko redne podpore, kakor v preteklosti. — vlak je povozil pri Ponikvi ob južni .železnici 701etnega preužitkarja M. Slatenšeka. Mož je šel v svoji neprevidnosti, dati neokreten in gluh, pod zaprtimi zatvornicami čaž progo. Zagrabil ga je v istem trenotku došli vlak in ga popolnoma raztrgal. Dopisi. Posavje. V klerikalnem «Slovencu> se nekdo zaletava v socialno demokracijo in besediči, da ne more dobiti na Posavju nikjer prostora za zborovanje. Seveda se zdi to pobožnemu l'stu zelo lepo. Toda dopisnik, ki farba lahkoverne urednike, ve prav dobro, da se laže kakor kljukec in njegova trditev ni pravzaprav nič drugega kakor mig s kolom. Klerikalcem bi bilo zelo všeč, če bi bilo tako, pa zato namigavajo gostilničarjem, da naj zapro socialnim demokratom svoje prostore. Za »Slovenca*, ki hoče biti demokratično glasilo demokratične stranke, je pač zelo značilna taka taktika. Posebno dobro znamenje ni za klerikalce, če pričakujejo svojo rešitev od tega, da nasprotnik ne pride do besede. Ampak pobožne želje gospodov se ne bodo izpolnile, zakaj pristaši socialne demokracije so na Posavju že dovolj prepričani možje, pa jih klerikalci ne bodo kar meninič tebinič . Kar se pa prostora tiče, je pa na Posavju še vedno dovolj gostilničarjev, ki mislijo s svojo in ne s .Slovenčevo* glavo in v njihovih prostorih lahko zboruje toliko oseb, da bi tudi za klerikalce še lahko ostalo kaj prostora. Se bodo že prepričali, kadar bodo socialni demo-kratje imeli zopet svoj shod. Seveda ne pojdejo vprašat klerikalcev, kdaj bi sklicali shod. To bodo že opravili sami socialisti. Ves jezuitski strah za naš blagor je nepotreben, vse veselje nad našim »propadanjem* pa je smešno. Svoje naročnike prosimo, da odpošljejo takoj naročnino za nRdeči Prapor". Zadnje vesti. Državni zbor. Danaj, 5. julija. Neresnost slovenske politike se je najbolje pokazala v soboto, ko je imela »Slovenska Enota" najlepšo priliko, doseči stvaren vspeh v zadevi, ki je zelo važna za narodne manjšine. Nadaljevala se je razprava o nujnem predlogu Metelke o šolah narodnih manjšin. Situacija je bila kakor najaše ugodna. Večina nemško-nacionalnih in krščansko-socialnih poslancev se je bila odpeljala v Trst, gledat kako spuščajo barko „Radecky“ v morje; »Slovanska Enota“ bi bila torej s socialnimi demokrati imela tako večino, da bi se bila gladko sprejela nujnost Metelkovega predloga in predlog sam. Toda kdor ni bil na svojem mestu, je bila »Slovanska Enota". Socialni demokratje so bili do zadnjega v zbornici \z lasti češki sodrugi so bili vsi v čudu, ko so opazili, da so bile prazne klopi čeških meščanskih poslancev, ko je šlo za češki predlog. Ko so pozneje pricapljali nekateri člani Slovanske Enote so jim socialni demokratje povedeli, kar jim gre. Glavni govornik na sobotni seji je bil sodrug S e 1 i g e r, ki je izborno zastopal socialno de mokratično stališče, da se mora vsaki manjšini priznati i zagotoviti njeno pravo. Izvajal je, da so tudi Nemci v mnogih krajih v manjšini in če hočejo, da vživajo pravice, jih morajo v enaki meri priznati tudi drugim narodom. Posebno za nimivi so bili podatki, s katerim je razkril, kako izpreminja kapitalizem, ki išče vedno cenejših delavcev narodni značaj krajev in dežel. Za njim je govoril Grafenauer o koroških raztnereh. Med njegovim govorom je prišel znani Bielohlawek v zbornico in se je po stari navadi hotel odlikovati s tem, da je nahrulil govornika: „Kar vganjate, je potepčevanje", — Zanimivo je, kako se nekdanji najboljši tovariši, nemški in slovenski klerikalci, vzajemno grizejo. Seveda ni dvoma, da se bodo kmalu zopet objemali. Prihodnja seja je v torek ob 10. dopoldne Parlamentarni položaj. Praga, 5. julija. »Narodni Listy» trdijo, da je cesar na zadnji avdienci dalbaronu Bienerthu nalog, naj se poda v konkretna pogajanja s strankami »Slovanske Enote*. S poletnim zasedanjem bi se imela izčrpati naloga sedanjega Bienertho vega kabineta. Dunaj, 5. julija. V političnih krogih sodijo da ostane Bienerthov kabinet do jeseni na svojem mestu; v času državnozborskih počitnic bi se vodila pogajznja s strankami, da bi se v jeseni Bienerthov kabinet zopet rekonstruiral. Vladni faktorji sodijo, da se posreči kompromis, ki bi omogočil, da dobi »Slovanska Enota* zastopstvo v novem Bienerthovem ministrstvu. Pri nameravani rekonstrukciji bi imeli tudi Jugoslovani priti v poštev. To se pravi: Sušteršičevi upi se zopet ponavljajo.) Dunaj, 5. juiija. Pogajanja med Italijani in Jugoslovani se nadaljujejo, toda v stvari se opaža hladnost in vzajemno nezaupanje. Slovanske stranke nimajo enotnega stališča, zdi se, da so slovenski klerikalci najbolj nepristopni. Italijanom naznani Šušteršič jutri sklepe jugoslovanske »Narodne Zveze*. Parlamentarni položa. Praga, 6. julija. »Hlas Naroda* javlja, da hočojo češki agrarci in radikalci danes hrupno obstruirati. Neki agrarec je baje že nakupil piščalk, trobent in podobnega orodja. Praga, 5. julija. »Nar. Listy» javljajo, da so WeiBkircbner, Braf in Začek nudili agrarcem sledeče koncesije: 1. Letnih milion kron za zavod za porabo živinskih produktov. 2. Pet milionov na leto agrarne subvencije vsem deželam razen Nižje Avstrije. Bel gr a d, 6. julija. »Dnevni List* ima oster članek proti slovensko-češki obstrukciji in pravi, da je bila povest o ljubezni do Srbov na peterburškem kongresu gola komedija. Ogrski parlament. Budimpešta, 5. julija. Ogrski državni zbor je danes imel sejo na predlog hrvatskih poslancev, ki so zahtevali, da izreče zbornica svoje mnenje o aretaciji poslanca Novosela v Brodu. Kakor smo že poročali, je bil ta poslanec aretiran ob priliki Rauchovega potovanja, češ, da je ščuval ljudstvo zoper bana. Seja zbornice je bila dobro obiskana. Ministri, ki so, kakor znano, v demisiji, niso sedli na ministrske sedeže, ampak na svoje poslaniške prostore. Košutu so neodvišnjaki priredili ovacijo. Poročevalec v imunitetni zadevi Novosela je bil poslanec Hedervary. Supilo je predlagal, naj se naloži imunitetnemu odseku, da poroča v 24 urah. Ta predlog je bil odklonjen, pač pa je zbornica sprejela poročevalcev predlog, ki nalaga imunitetnemu odseku poročanje v osmih dneh. Zbornica je izrekla, da se je z omenjeno aretacijo kršila poslaniška imuniteta. Sklep se je naznanil ministrskemu predsedniku. Potem se je državni zbor odgodil. Ogrska krisa. Budimpešta, 5. julija. Po zadnji W e ker lovi avdienci pri cesarju se smatra, da je rešitev krize odgodena do jeseni in da je Lukačeva misija s tem končana. Wekerlejebil v soboto na javdienci ter je ostal 1 uro 20 minut pri cesarju. Časnikarjem, ki so ga izpraševali, je le toliko povedal, da je vladar izrazil željo, naj sedanja vlada provizorično vodi opravke dalje in Wekerle se je zavezal, da sporoči to željo svojim ministrskim kolegom. Dobo do rešitve bodo kajpada stranke porabile za nadaljevanje svojih intrig. Tarska želesniea. Spital ob Dravi, 5. julija. Turska železnica se je danes v navzočnosti cesarja z veliko slovesnostjo izročila prometu. Nemčija. Berlin, 6, julija. Na berlinski borzi je razširjena govorica, da je v vprašanju finančne reforme dosežen kompromis, po katerem bi vlada opustila davek za kotiranje in davek na kupčijski promet, namesto tega pa bi se vpeljal davek od talonov; posestniki akcij bi plačevali vsakih 10 let 1 odstotek, lastniki obligacij pa pol odstotka. Namestnik grof Wedel se pelje dne 8. t. m. v Berlin. W e dela imajo v političnih krogih za naslednika Bul o w a. Proces Hamann. Berlin, 6. julija. Včeraj se je pričela pred poroto razprava proti Bulovvemu žurnalistu tajnemu svetniku Hamannu radi krive prisege. Hamann je prisegel, da z neko gospo ni imel spolnega opravka. Priče trdijo nasprotno. Razprava je tajna. Nemfekl državni ibor. B erlin, 6. julija. Zbornica je v drugem čitanju odklonila zakon o podedovali pravici države. Razpravlja se o davku na vino v steklenicah. Srbija, Bel grad, 6. julija. Naprednjaška stranka je pozvala ministrskega predsednika Novakoviča, naj odloži svojo funkcijo, češ, da je stranki škodljiva. papež In Torki. Rim, 5. julija. Papež je včeraj sprejel turško deputacijo, ki mu je naznanila, da je Mohamed V. zasedel turški prestol. Turki in papež so naglašali zvestobo turških katoličanov do otomanske države. V imenu papeža je kardinal državni tajnik Mery del Val deputaciji vrnil obisk. Perzija. Teheran, 6. julija. Med ustaši in kozaki je prišlo do boja, v katerem so kozaki zmagali. Revolucionarji so imeli 12 mrtvih. Pozneje so nenadano pograbili kozake in so jih premagali. V bazarju je včeraj bomba ranila tri osebe.] Umetni diamanti. Pariz, 6. julija. L e mo in e, ki je sleparil s trditvijo, da zna delati umetne diamante, je obsojen na 6 let ječe, 3000 frankov kazni in 5 let pregnanstva. Strajk v Marzeljl. Marseille, 6. julija. Stavka mornarjev je končana. Vsi prej nastavljeni matrozi se zopet sprejmejo na delo. Tiskovni sklad: Za tiskovni sklad »Rdečega Praporja» »o darovali: Vesela družba pri ss ^ Fotograf L), |^r«PI)a ^ ^5 bjtibljao«; cesta 2£ ffa M se priporoča 12—10 za Vsa V to stroHo spadajoča dela. « c- t iii i Povečane slike navadne in £VI >pcciailtcia. v barvah po najnižjih cenah. Pri legitimacijah 25% popusta. ^ BLUZE v težki svili, volni in drugim modnim blagu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srsjoe in drugo perilo za gospode priporoča na/večja narodna konfekcija M. Krištofič-Bučar Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52—33 Našim čltateljem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserlrajo v našem listu. Telefon it. 177 52—8 L Tomažič zaloga piva v Spodnji Eiški pri Ljubljani. Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebško In : češko pivo : (Mm ia in najoenejfia tvrdka *« Največja zaloga, naro&evauje o*lr. Je> čopičev ca pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Lakov, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po Vii '/<> V. in 1 kg. 104—59 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv m tubah, g. dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukatumega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, SUhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. "fiST Adolf Hauptmann t Ljubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, iakov in steklarskega kleja. Ustanovljeno 1.1832. s $ * * t m 5-4 im najbolj uarno naložen denar ie d slouenski .m jtiestni hranilnici ljubljanski Stanje hranilnih olog nad 35 mill|onon kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Za varnost denarja Je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od '6. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene kapitalu. obresti vsakega pol leta Dne 1. In 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko poSilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišče po 4®/*% na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 6% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 627* leta. Kdor plačfcje 0% izposojenega kapitala, poplača dolg y 33. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične domaCe hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi .......................... — kreditno drntfoo. Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih (Elefnntnih) ulicah 3. im V V ji «4f«VMrwi amfrrib f»»i »»kM, Tisk« Iv, Umprat v Knuft*