Leto LXIX Stev. 114 a V Ljubljani, v četrtek, IS. maja 1941 MMm pUhn* t *>Ua velika Letalska strmoglavska eskadrila pod poveljstvom poročnika Riegerja se je posebno odlikovala med uspešnimi napadi na angleško pomorsko formacijo v noči na U. maja pred Ben-gazijem. •i ■! • ' Žrtve v Berlina Berlin, 13. maja. Med zadnjim angleškim letalskim napadom na Berlin v noči od 9. do 10. maja je bilo ubitih 17 prebivalcev, med njimi en otrok. Angleška letala nad Memelom Berlin, 13. maja. Z ozirom na polet angle- je že škega letalstva v pretekli noči, o katerem l< ilnegi štaba, poročajo zdaj še, da so sovražna letala poročalo vojno poročilo nemškega generalnega mogla prileteti nad Memel, kjer so metala razdiralne in zažigalne bombe, škoda ni velika. Mnogo bomb je padlo na odprto polje. Nemško brodovje v Rdečem morju Berlin, 14. maja. Ri. Z nemške strani je bilo danes objavljeno naslednje uradno poročilo: V zvezi z razvojem sovražnosti v vzhodnem delu Sredozemskega morja je treba računati v bodočnosti tudi z delovanjem nemškega brodovja v območju Rdečega morja. Sleherna ladja, ki se bo odslej nahajala v tem območju, se bo izpostavljala nevarnosti, da jo bodo naša vojna sredstva uničila. Nemška vlada opozarja zato na nevarnost v območju, ki je tako omejeno: od severa obsega Sueški zaliv in zaliv Acaba, ki se razteza do severnega tropskega območja. Izključene so teritorialne vode Saudo-ve Arabije. Ladje, ki tod prevažajo romarje, bodo morale imeti znake, ki bodo v bližnjem času določeni te države, kajti notranje močna hrvatska država in etnično zdrava bo postala bistveni del nove Evrope. Zagreb, 14. maja. Rj. Dnevniki objavljajo prisrčne članke o obmejni pogodbi, ki je bilo med Nemčijo in Hrvatsko podpisana v Zagrebu. Clan-karji poudarjajo, da so nove hrvatske meje samo obnovitev zgodovinskih meja med Hrvatsko, Štajersko in Kranjsko. In te meje so bile včasih več stoletij najbolj varno meje v vsej Evropi. Zagreb, 14. maja. s. Tajnik hrvaške države za zunanje zadeve dr. Lorkovič je dal včeraj izjavo, v kateri je izrazil svoje zadoščenje in veselje, da je že en mesec po svoji ustanovitvi mogla neodvisna hrvaška država v svoji polni suverenosti skleniti 6vojo prvo mednarodno pogodbo. Ta pogodba se nanaša na določitev hrvaško-nemške meje. Nova meja se v celoti sklada z narodnostno mejo. Minister Lorkovič je izrazil zahvalo nemškim zastopnikom za vse usluge, toliko bolj, ker je bila Nemčija tista, ki ima večino zaslug za osvoboditev Hrvaške in za ustanovitev neodvisne države. Z določitvijo novih meja med obema državama, je dobila hrvaška država nov trden temelj. Ob zaključku svoje izjave, je dr. Lorkovič rekel, da še ni določen dan, ko bodo začeli urejevati tudi druge meje svobodne Hrvaške. Rudolf Hess duševno bolan priletel v Anglijo Berlin, 13. maja. Dopisni urad narodno-socia-listične stranke sporoča: Kakor doslej sledi iz pisem in dokumentov, ki jih je zapustil Rudolf Hess, je jasno, da je živel v bolni domišljiji, da je on vsekakor poklican osebno posredovati pri Angležih, da bi se ustvarila in sklenila zveza med Nemčijo in Anglijo. In res, poročilo iz Londona jjotrjuje, da je Hess prišel na Škotsko blizu tistega kraja, kamor je hotel priti in kjer so ga pobrali na tleh menda ranjenega. Kakor je znano v strankinih krogih, je bil Rudolf Hess že nekaj let hudo bolan. V teh zadnjih časih se je moral in hotel zdraviti na razne načine, med drugim se je obračal za pomoč tudi na razne magnetizerje in astrologe itd. Pojasnilo se bo, koliko so ti ljudje bili odgovorni za tako duševno zmedenost, zaradi katere se je Hess končno odločil storiti ta obupni korak. Na drugi strani pa je treba pomisliti, da so Angleži Hessu nalašč nastavili past, v katero je padel. Način, kako je Hess ravnal, vsekakor dokazuje dejstvo, ki je bilo sporočeno že v prvem sporočilu, da je bil bolan za fiksno idejo. Hess je bolj ko vsi drugi vedel za vse številne mirovne predloge, ki jih je bil dal Fiihrer iz vsega svojega srca. Jasno je da si je domišljal, da bo z osebno žrtvijo mogel preprečiti tak razvoj dogodkov, kateri bo prinesel popolno razdejanje angleškega imperija. Znano je, da so bile naloge, ki so bile naložene Hessu, zgolj take, ki so se tikale stranke. Iz njegovih dokumentov pa sledi, da ni imel nobenega jasnega pojma, kako naj bi uresničil svoj načrt in kakšne bodo posledice. Narodno-socialističnj stranka obžaluje, da je lak idealist postal žrtev navadne fiksne ideje. Toda za nemški narod se bo začeta vojna brez spremembe nadaljevala. Nadaljevala se bo, kakor je dejal Fiihrer v svojem zadnjem govoru, dokler ne bodo vsi angleški vladalci vrženi ob tla, ali dokler ne bodo pripravljeni sprejeti mir. Berlin, 13. maja. Merodajni berlinski krogi v zvezi s tem sporočilom narodno-socialistične stranke pravijo, da je Hessova mati bila Angležinja, zaradi česar je Hess toliko trpel v tej vojni. Lizabona, 13. maja. Kakor poročajo, je Rudolf Hess z letalom priletel nad Glasgovv ter nad okolico nekaj časa krožil, nato pa se je s padalom spustil na tla. Letalo se je pri tem razbilo, Hess pa je bil medtem ■ ranjen pripeljan v bolnišnico. Vdanostne deputacijo pri Hitlerju Berlin, 13. maja. Vse najvišje osebnosti nar,-socialistične stranke so bile danes sprejete pri Fiihrerju, kateremu so najslovesneje izrazile svojo .vdanost ter trdno in nezlomljivo zaupanje vsega naroda v zmago. Bil je navzočen tudi maršal Nemčije Goring. Sira« »SLOVENEC«, fcetrtek, dne 15. maja 194f. dtev. 114. Sprejemi pri Kr. Komisarju Ljubljana, 14 maja Včeraj so bila sprejeta pri Kr. Komisarju Grazloliju razna zastopstva Krajevnih ustanov in društev, med temi tudf ravnateljstvo Borze, ravnatelj Obrtne banke, člani društva »Družina«, Zveze bojevnikov bivše A-O, upravni, odbor Bolniške blagajne in Društva za podpiranje uradnikov, Odbor za iz-suševanje Barja in odbor Zveze državnih in samoupravnih uradnikov. Vsi navedeni so se poklonili Kr. Komisarju, nato pa so z njim razpravljali o različnih vprašanjih, ki zanimajo javnost in o vprašanjih, o katerih bo Kr. Komisar še ponovno razpravljal Kr. Komisar za nu;no popravilo cest Ljubljana, 14. maja. s. Takoj po prihodu italijanskih čet v Ljubljano, je bila po nalogu Kr. Komisarja in glavnega ravnatelja za ceste pri II. Armadi ustanovljena v Ljubljani od strani Avto-nomne državne družbe za ceste sekcija, ki je takoj začela z deli za hitro ureditev cestne mreže v Novi Pokrajini. Trenutno so v teku dela, ki bodo veljala 1,400.000 lir in pri katerih je dobilo zaposlitev 1388 krajevnih delavcev. Istočasno je dal Kr. Komisar nalog za začasno popravilo obstoječe cestne mreže bivše banovine. Včeraj so se ta dela začela in bodo veljala 4,380.000 lir. Zasldžek bo dobilo 500 delavcev. Prav tako so v teku dela za popravilo voznih cest in mostov. Kr. Komisar je prav tako odredil, da morajo tudi občine skrbeti za popravilo občinskih čest. Vojaški škof v Gorici Gorica, 14. maja. Rj. Vojaški škof msgr. Bar-tolomassi je včeraj prišel v Gorico in obiskal vojaško bolnišnico, kjer se je z ranjenci ljubeznivo razgovarjal. Po očetovskem razgovoru z bolniki je odšel v kapelico, kjer je birmal mnogo ranjencev. Roosevelt ozdravel Washington, 14. maja. Rj. Po 10 dnevih, ki jih je prebil V bolniški postelji, se je predsednik Roosevelt danes dvignil in se j« takoj sešel z admiralom Kingom, načelnikom oddelka za patrolne ladje na Atlantiku. 40 ameriških parnikov za Anglijo Newyork, 14. maja. Rj. Po Rooseveltovem sklepu je bilo danih zavezniški sili za mornarico na razpolago 40 trgovskih parnikov, ki jih bodo uporabljali za vojno oskrbovanje. Washington. 14. maja Rj. Roosevelt ni hotel sprejeti zastopstva ameriških mater, ki je priro-malo v Washington, da bi tam prosilo za ohranitev ameriške nevtralnosti. Angleška diplomacija bo preosnovana Rim, 14. maja. Rj. Angleški zunanji minister Eden je sklenil preosnovati angleško konzularno in diplomatsko službo, piše »Popolo di Roma«. Zanimivo je, da hoče Eden izvesti to preosnovo po svojem porazu na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Portugalska utrjujv Azorske in Kapverdske otoke Lizbona, 14. maja. s. Portugalsko prestolnico Lizbono so v ponedeljek zapustili še novi oddelki portugalskih čet, da okrepe garnizije, ki jih ima sedaj Portugalska na Azorih. Čete so odšle v popolni bojni opremi, poleg tega pa so imele še posebno opremo, kakršno potrebujejo na tej postojanki. Lizbona, 13. maja. s. Portugalske čete še vedno odhajajo na portugalske otoke Azore in na Capverdske otoke, kakor to sporoča nedavna uradna portugalska objava. To naj bi bil odgovor na predlog ameriškega senatorja Peppera vladi Združenih držav, naj zasede te otoke. Poleg pehote je portugalska vlada poslala tudi večje oddelke protiletalskega topništva na Azore. Pri svojem odhodu so čete korakale mimo državnega podtajnika v portugalskem vojnem ministrstvu. Velika nesreča v ilezijskem premogovnika Berlin, 13. maja. Velika nesreča, ki je zahtevala mnogo žrtev, se je zgodila v premogovniku Neuuode v šleziji. Zaradi eksplozije se ie vdrla galerija. Pod razvalinami je ostalo pokopanih več delavcev. Bolgarsko sobranje Sofija, 14. maja. Rj. Predsednik vlade Filov bo danes imel pred Sobranjem govor o uresničenju narodnih teženj. Ubit kitajski general Tokio, 14. maja. Rj. Potrjena je novica, da je bil med zadnjimi japonskimi letalskimi napadi ubit kitajski general Tan Huai Yuan. Veliko razdejanje v Londonu Popisujejo dopisniki ameriških listov Rim, 13. maja. a. Da bi Združene države hitreje posegle v spor, oddaja angleika propaganda vedno resničnejša poročila o nemških bombardiranjih Anglije. Ta poročil^ pa potrjujejo pravi položaj, v katerem se Anglija zdaj nihaja. Neki Reuterjev dopisnik, , ki je prisostvoval zadnjemu nočnemu napadu na London, je 11. maja ob 9.18 poslal sledeči brzojav iz Londona: »Videl sem oblake isker: bil ie to prizor iz pravljic, v resnici pa je bil pekel. Zažgana poslopja so se odražala v temni noči. Ogromni jeziki plamenov so se vili iz stavb, ki še niso bile poškodovane od prejšnjih napadov. Bledi sij meseca je bil zatemnjen od velikanskih oblakov dima. Vso to grozoto pa je še jx>večalo oglušujoče žvižganje Domb med silnim protiletalskim grmenjem in streljanjem strojnic. Se enkrat so se gasilci izkazali. Na vrhu guga-jočih se lestev so se zagrizeno borili proti bes-nečemu ognju ki so mu za vsako ceno hoteli preprečiti nadaljni razvoj. Malo pred zoro pa je bil dan znak, da je nevarnost minila Kupola cerkve sv. Pavla se je jasno odražala na nebu. Ko se je začelo daniti ter se je noč spreminjala v dan, je nudil ves ta prizor fantastično sliko. Vsepovsod so žareli ognji. Skozi dim se je pokazalo sonce, veliko kakor ogromna ognjena krogla.« Dne 11. maja ob 21.33 je agencija AFI brzojavila iz Londona naslednje: Popoldne ie sonce končno predrlo zavese dima in osvetlilo London in pokazalo prebivalcem pravo stanje nočnega napada. Gasilci so pogasili še zadnje požare in se vrnili v svoje kasarne vsi mokri, blatni in potni. Rešilni vozov še vedno drve z veliko brzino po ulicah. Od časa do časa se slišijo še eksplozije: ali so to bombe, ki so tempirane, ali pa eksplozije počenih plinskih cevi. V zaprtih ulicah je pasivna obramba na delu. kjer odstranjujejo ruševine ter iščejo mrtvece in ranjene. V drugem Reuterjevem poročilu pravijo, da so letalske bombe zrušile angleški parlament. V zbornici je bila debatna dvorana težko po-škodovina in bo najbrž ostala neuporabna, dokler je ne bodo ponovno sezidali. V dvorani lordov so bombe zruš*ile znano poslaniško tribuno. Sovjetska zveza in Irak sta se že lani pogajala Moskva, 14. maja. b. Sovjetska brzojavna agencija Tass poroča, da je konec preteklega leta iraška vlada večkrat predlagala vladi Sovjetske zveze po sovjetskem j>oelaniku v Turčiji, da se urede diplomatski odnošaji med obema državama. Iraška vlada je poudarjala željo, naj istočasno s tem sovjetska vlada objavi izjavo, da priznava neodvisnost arabskih držav, med njimi tudi neodvisnost Iraka. Sovjetska vlada, ki je bila v načelu za to, da se urede diplomatski odnošaji med Rusijo in Irakom, pa še ni smatrala za možno podati takšno izjavo V tem smislu je potem tudi odgovorila iraški vladi, nakar so bila medsebojna ; tovrstna pogajanja prekinjena. ; 8. maja 1941 — nadaljuje agencija Tass — Je iraška vlada po veleposlaniku Sovjetske zveze v Turčiji obnovila svoja prizadevanja, da se urede diplomatski stiki med Rusijo in Irakom, ne da bi podredila to dejstvo kakršni koli izjavi arabskih držav. Na podlagi tega je sovjetska vlada umaknila svoje pridržke in sprejela predlog iraške vlade da se vzpostavijo diplomatski odnošaji med Sovjetsko zvezo in Irakom. V političnih krogih nemške prestolnice je vpostavitev diplomatskih stikov med Irakom in Sovjetsko zvezo vzbudila veliko zanimanje. Po volni naj bi Irak dobil Sirijo Beyruth, 13. maja. s. Iraška vlada Je objavila svojo Belo knjigo, v kateri pravi tudi sledeče: 14. aprila je angleški minister v Bagdadu sporočil iraški vladi, da se bo izkrcalo 80.000 angleških vojakov v Basri in sicer bo priplulo v pristanišče deset parnikov, na katerih bo 80.000 mož. 18. aprila so se 'prve angleške čete izkrcale, v Basri. Angleški minister je zahteval potem, da bi smeli vojaki ostati deset dni, da bi se navadili podnebja. Ko pa je minilo teh deset dni, pa so bili vojaki še vedno v Basri in niso kazali nagne-nja, da bi odšli. Medtem pa so se še drugi angleški oddelki izkrcali v Basri. Spričo teh dejstev Je začela iraška vlada izdajati ukrepe za mobilizacijo narodne vojske. Obenem je vlada izdala vse ukrepe, da se ne bi mogle v Basri izkrcane čete združiti z angleškimi četami na letališču Habbannyjah. 2. maja pa so angleške čete prve začele napadati iraške vojne sile. Kolikor se je moglo do sedaj zvedeti, vsebuje iraška »bela knjiga« tudi dokazila, kako se je jrre-tekli mesec predsednik USA Roosevelt , vmešaval v notranje stvari Iraka in se prizadeval, da bi to državo z gotovimi obljubami pripravil do tega, da ne bi nasprotovala težnjam Velike Britanije. Kakor ugotavlja iraška »bela knjiga«, je Roosevelt celo obljubil, da bo Irak po končani vojni dobil Sirijo, če sprejme angleške zahteve. Iraško vojno poročilo Beyrut, 14. maja. Rj. Uradno poročilo ira-Skega vrhovnega poveljstva pravi, da se je delovanje zahodne iraške vojske omejevalo na delo patrol. Položaj v tem odseku je nespremenjen. Poveljstvo južne vojske poroča, da sta dve angleški letali preleteli Amaro in metali bombe, nista pa napravili nobene škode in sta se morali umakniti pred streli obrambnega topništva. Eno bombno letalo je bilo težko zadeto. Obkoljevanj^i angleških postojank pri Basori se še nadaljujel Vsa iraška letala 60 se nejjoškodovana vrnila t) svojih vojnih poletov. Sovražnik je izvedel šte* vilne poskuse letalskih napadov na razna mesta, pa ga je protiletalsko topništvo povsod odbilo, ne da bi moglo metati bombe. Samo na Maserijo soi štiri sovražna letala mogla vreči nekaj bomb, toda brez uspeha. Posadka v trdnjavi Rutbah je odf>odila angleška letala, ki so nizko priletela nad trdnjavo, misleč, da je trdnjava v angleških rokah. Eno letalo je bilo težko poškodovano. Uspešno je bil tudi odbit napad angleških tan-kovskih oddelkov na to trdnjavo Sovražnik je izgubil dva tanka. Od dveh letal, ki sta podpirali napad, je bilo eno težko poškodovano. Bejrut, 14. maja. Rj. Uradno poročilo št. 15 iraškega vrhovnega poveljstva pravi, da so sovražni bombniki preleteli zbirališče čet v bližini Almusaja in so vrgla nekaj bomb, ki pa so napravila le neznatno škodo. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno, posadka pa zajeta. Neki drugi sovražni bombnik je preletel Mos-sul, iraško lovsko letalo pa ga je prisililo, da e moral pristati. Člani posadke so bili zajeti. Nekaj sovražnih bombnikov je preletelo razna zbirališča naših čet, noše lovsko letalstvo pa jih e takoj prisililo k umiku in letala niso mogla vreči bomb. Naše letalstvo je nadaljevalo s svojimi izvidniškimi poleti, vsa naša letala so se vrnila. En sovražni bombnik je preletel Almario, bombe pa niso napravile nobene škode. Dve sovražni letali sta vrgli bombe na po^ licijsko postajo, eno letalo so sestrelili naši protiletalski topovi, drugo letalo pa je bilo prisiljeno, da se je moralo umakniti. Življenje v Atenah sedanjih dni Nemški tisk s pestrimi barvami opisuje življenje v Atenah v dneh, ko so zmagovite nemške čete zasedle mesto. Živahne množice nemških vojakov so si takoj ogledale slavno Akropolo in vse spomenike davne dobe Grkov. Poveljnik nemških čet, fcldmaršal List, je odredil, da »i morajo v posameznih skupinah vsi njegovi vojaki ogledati vse spomenike in zanimivosti grške zgodovine. Življenje v Atenah je dobilo spet svoje prejšnje lice. Seveda to lice ni povsem tisto iz normalnih časov, saj so vse ceste prenapolnjene z ubežniki in z grškimi ujetniki. Ljudje se vračajo v svoje domove, pa najdejo povsod na poslopjih nemške in italijanske zastave. Grški vojaki ne pojdejo v ujetništvo, saj so hrabro branili svojo domovino in zato jim je dodeljena svoboda. Ko pogledaš te vojake, vidiš, kako jim z obraza seva tiha žalost in zamišljenost, pa vse zaradi spoznanja, kako je bila njih domovina osleparjena po obljubah angleške pomoči, ki se ni uresničila. Pirejsko pristanišče je razdejano v tistem delu, kjer so skladišča in pomoli. Bombe osiščnih letal so zares do dna opravile svoje delo, pa so pri tem zmeraj varovale bivališča meščanov. V ribiški luki ni opaziti nobenih vojnih poškodb. Angleži so izpraznili velika in moderna skladišča in silose. Nemški bombniki niso razdejali skladiSč ic ničesar, kar je trgovskega. Ko so časnikarji !»nr»ieva!i prebivalce, naj iim kai povedo o vojnih "dogodkih, so jim ti dejali, da io bili vsi prepričani, da bjj Metaksova črta s Traciji ostala nedotaknjena in da motorizirane nemške Čete pač ne bodo mogle prodirati po goratem grškem ozemlju. Zdaj je vse prebivalstvo uvidelo, kako je izgubljeno vse zaradi Angležev. Grčija je zdaj do dna obubožana, trgovina uničena, pomorska plovba in vse kupčije so onemogočene. Bogati Grki so seveda utegnili že prej spraviti svoje imetje na varno. To .se je zgodilo zlasti v Solunu, kjer so bile do zadnjega velike zaloge vsega, V Atenah živi zdaj razen stalnega prebivalstva tudi še 500.000 beguncev, ne da bi prišteli še tiste vojake, ki so pribežali lz notranjosti Grčije, misleč, da se bodo rešili po morju iz Soluna dalje na razne otoke. V Solunu je videl časnikarski poročevalec na tisoče Grkov v raztrganih uniformah, ki so čakali na kake barke, ki bi jih prepeljale na otoke. Pa se ni nihče zavzel za te obupance, ki jim ni uspelo, da bi se bili rešili še pred prihodom nemških čet. Stari Grki, ki so se bili udinjali Angležem, iztezajo roke, naj jim ljudje pomagajo. Tako se je zgodilo z narodom, ki bi bil lahko mirno živel, pa se je dal ujeti v mreže Angležev. Medtem so pa v Grčiji kot v bivši Jugoslaviji tehnične nemške čete na vso moč zaposlene s po pravili in pa s pomočjo prebivalstvu, tako da vzpo stavljajo vodovod in popravljajo električne vode, kar se je, na primer, v Belgradu žs vse izvršilo. * \ (»La Tribuna«). Kanada zoper defetisfe Washington, 13. maja. s. Kanadska vlada je izdala zakon, po katerem bo kaznovan z osem dnevi zapora In dvajset dolarjev kazni vsakdo, kl bi izražal dvome o britanski zmagi. Ta odredba vlade Je naletela na ostro kritiko v raznih' kanadskih krogih, ki pravijo, da takšni ukrepd za utesnitev svobode govora, ne bodo imeli pozitivnega učinka. Opaža se tudi, da so se v zadnjem času zaostrili odnošaji med kanadskimi Angleži in Francozi, kajti Angleži zelo forsirajo de Gaul-leovo gibanje, s katerim pa večina kanadskih Francozov noče imeti opravka. Zdi se, da skušajo pristaši de Gaullea pridobiti za svojo ikcijo tudi znanega filmskega igralca Charlesa Boyerja. Skozi Dardanele bodo spet plule ruske, romunske in bolgarska ladje Sofija, 14. maja. s. Bolgarski časopisi poudarjajo, da se bo zdaj, ko po zadnjih dogodkih na Balkanu ni več angleškega brodovja v Marmor-skem in Egejskem morju, pomorska plovba med državami ob Črnem morju, v veliki meri omogočila in bodo bolgarske, romunske In ruske trgovske ladje lahko plule normalno skozi Dardanele, Za obrambo Dakarja Vichy, 14. maja. s. Francoski državni tajnik za letalstvo, general Bergeret, je na poti iz Agadira prispel v Dakar. Uradno pioročilo pravi, da obstoji glavna naloga Bergeretovega potovanja v proučevanju sredstev za protiletalsko obrambo. Istočasno proučuje general Bergeret možnost vzpostavitve trgovskih poti med francosko zahodno Afriko in med nezasedeno evropsko Francijo, da bi se trgovina poživila. V Carigradu bodo začeli deliti protiplinske maske Carigrad, 14. maja. s. Carigrajske oblasti so začele razdeljevati med prebivalstvo protiplinske maske. Te maske so bile jx) večini izdelane v Ankari. Najprej bodo dobili protiplinske maske turški častniki in člatvi njihovih družin. Razen tega pa že zdaj pripravljajo maske za orodajo tudi ostalemu prebivalstvu. Novice t Hrvaškega Zagreb, 14. maja. Rj. V nekaj dneh bo izSel v Zagrebu novi dnevnik »Ustaša«, ki ga bo izdajal glavni stan vstaške vojske. Dnevnik bo uradno glasilo vstaškega gibanja. Zagreb, 14. maja. Kj. Vsi srbski nameščenci policijske uprave v Sarajevu so bili odpuščeni. Zagreb, 14. maja. Rj. Danes bo zaključeno Štetje zidov v zagrebškem okraju. V okviru odredb proti Zidom je policija prepovedala sleherno nakujx>vanje pri 2idin. Vsi nakupi pri Židih so neveljavni. Zagreb, 14. maja. s. V Sarajevu so bile v nedeljo v katoliški katedrali, protestantski cerkvi in v mošeji svečane službe božje v proslavo ustanovitve neodvisne hrvaške države. Med drugimi govori je zanimiv tudi govor muslimanskega verskega jsoglavarja reis-ul-ulema Fehima Spaha, ki je omenjal nedavno Paveličevo izjavo, »da so muslimani cvet hrvaškega naroda«. Ta izjava^ najbolj potrjuje zvestobo muslimanov do nove države, do Poglavnika in do dveh velikih šefov Italije in Nemčije. Podpredsednik hrvaške vlade dr. Kulenovič je dal za tisk izjavo, v kateri je rekel: »Moram posebej poudariti dejstvo, da vlada med Hrvati, muslimani in katoliki v Bosni in Hercegovini in da bo tudii vladalo popolno soglasje in sodelovanje. Vsi smo Hrvatje in nihče nas ne more ločiti.« _ Za ureditev trgovskih odnošajev z Nemčijo. V Zagrebu pričakujejo dr. Clodiusa, ki bo uredil trgovske odnošaje med Nemci in Hrvati. Razmejitev. Kakor smo že jx>ročali, je bil v torek v Zagrebu podpisan sporazum, ki določa nove štajerske in kranjske meje med Nemčijo in Hrvatsko. V sredo je odpotovala mešana razme-itvena komisija na mejo, da začne s svojim delom. Hrvatski delavci za Nemčijo. V torek zvečer e odjjotovala prva skupina hrvatskih delavcev v S'emčiio, kjer bodo ostali toliko časa, da jih bo zamenjala nova skupina delavcev, ki bo odpotovala pozneje. Ustaška milica. Na Hrvatskem se je ustanovila ustaška milica. En oddelek ustaške milice bo dodeljen v posebno službo jx>glavniku dr. Paveliču. Za poštne in brzojavne zveze med Hrvatsko in Madžarsko. V Zagrebu se mudi generalni ravnatelj madžarskih pošt, da bi se čimprej uvedle poštne in brzojavne zveze med Hrvatsko m Madžarsko. Obnovitev plovbe po hrvatskih rekah. Na Hrvatskem z veliko naglico urejujejo normalne vodne zveze, ki so bile doslej prekinjene, ker je bivša srbska vojska razrušila mostove. Predvsem opravljajo tozadevna dela na Savi, ki je glavna vodna žila na Hrvatskem. Na obeh straneh Save so nakopičene ogromne množine raznega blaga in surovin, med drugim koks in premog iz šlezije, paralin itd., ki čakajo, da jih bodo v nekaj dneh odpravili v kraje, kamor so namenjene. Posestne izpremembe v Ljubljani in okoliol ZemlJokajižni urad Je aprila m sedaj maja zaznamoval prav rekordno število prenosov lastninske pravice na razne kupce. Kupne pogodbe večidel datirajo od oktobra lani naprej, nekatere pa letos od 1. aprila naprej. Ta mesec samo v štirih dneh je bilo zaznamovanih že 93 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 7,231.532. V naslednjem navajamo nekatere večje zemljiške kupčije: Šiška Ivan, tovarnar in posestnik, Metelkova ulica št. 4, je prodal' Mici Perdanovi, hišni posest-niei, Krokov trg> št. 11, nepremičnino vi. št. 165 k. o. Petrsko predmestje (parcela št. 122-9 stavbni prostor in-gospodarska poslopja) za 1,757.450 din. Kom Josdpina, soproga inštalaterskega podjetnika, Poljanska cesta štev. 8, je prodala Meliti Jelačin, soprogi industrijca, Emonska cesta št. 2, nepremičnino vi. št. 104 (polovico) k. o. Petrsko predmestje I. del (hiša št. 27 na Sv. Petra cesti) za 150.000 din. Peršin Fran, posestnik, Strožice It. 14, jc prodal Marti Globoinik, posestni,kovi ženi v Železnikih, parceli št. 333-1 in 344 k. o. Brinje v skupni izmeri 7075 m' za 530.625 din. Srebotnjak Anton, posestnik v Zgornjih Ga-meljmih št. 4, je prodal tovarni zaves »Štora* v &t. Vidu nad Ljubljano posestvo vi. St. 98 in 432 k. o. Gameljne za 212.000 din. Trček Jakob, posestnik v Dragomeru, p. Brezovica, in Prešeren Ana, Ljubljana, Beethovnova uldca št. 16, sta prodala Maksu Jerasu, posestniku v Ljubljani, Resljeva oesta št. 18, nepremičnino vlož. št. 1002 k. o. Petrsko predmestje I. del (stavbno parcelo) za 400.000 din. črnigoj Josip, posestnik, Ljubljana, GlimSka ulica št. 8, je prodal Podpornemu druitvu za duhovnike ljubljanske škofije v Ljubljani vi. št. 350 k. o. Gradiško predmestje za 385.000 din. AliČ Ivana, posestnica, Kolezijska ulica št. 34, je prodala Katarini Vindišar, zasebnici, Kolezijska ulica št. 1, vlož. št. 1562 k. o. Trnovsko predmestje (hiša št. 34 v Kolezijski ulici) za 100.000 din. »Butterflv« v Helsinkih Finsko operno gledališče .v Helsinkih ie dne 11. maja uprizorilo prvikrat Puccinijevo opero »Butterflv« ž izredno sijajno umetniško opremo. Medtem ko so bili člani igralcev, zbora in orkestra sami Finci, pa je vodil orkester resnični japonski umetnik, in sicer princ Konoje, ki je brat japonskega ministrskega predsednika princa Konoja. Princ Konoje je odličen gledališki skladatelj in izvrsten dirigent orkestra. Tako je bila uprizoritev te »Butterflv«, ki ie opera z japonsko vsebino, v pravem pomenu japonska, ko jo je vodil dirigent Japonec. Prepelice pod posebnim nadzorstvom Bilo je leta 1910., ko je bilo na Dunaju mednarodno lovsko zborovanje. Ze takrat so se v posebnem odseku bavili z varstvom prepelic. Dognali so, da se je v Franciji in Belgiji zmanjšal zarod prepelic za 60 odstotkov. To znizanje števila prepelic pa brez dvoma ni nastalo od tega, kot da bi jill bili toliko postrelili. Pač pa je vzrok ta, ker jih ljudje toliko nalovijo v mreže in pasti ob severnoafriški meji od Maroka do Egipta In na sredozemskih otokih in deloma tudi na evropskih obalah. Dognali so tudi, da samo v Belgiji pojedo ljudje krog 400.000 prepelic, v Angliji in Franciji pa še mnogo več. Vsako leto sprejmejo v pristaniščih Marseilla in Genove do 500.000 prepelic. V oktobru začno razpošiljati mrtve in žive jerebice. Pošiljanje je trajalo vso lovsko dobo in še Čez. Za prepelice, ki so jih žive ujeli in ki so iih potem redili, so plačevali visoke cene, a od teh jih je tudi mnogo poginilo. Medtem je bilo že več ornitoloških kongresov, kjer so mnogo, vendar še ne zadosti dosegli. V Italiji so pred nekaj leti izdali izvrsten lovski zakon, ki so z njim za ptice-sfelilke v Italiji mnogo dosegii. čez nekaj let na io je pariški Mednarodni lovski svet obširno razpravljal o var- stvu ptic-selilk. Leta 1935. so že mogli na zborovanju v Bruslju dognati, da se je od leta 1932. število prepelic povečalo in da se stalno veča. Vsa ta zborovanja za varstvo ptic so dosegla, da so v tako zvanih »uničevalnih središčih« v Evropi in v Afriki izvajali strogo nadzorstvo v varstvo ptic-selilk. Tako imajo zdaj v Maroku prepoved pomladanskega lova. Posebna poglavja zadevajo varstvo prepelic in se ravnajo po tozadevnih določilih v Alžiru. Francosko Mednarodno lovsko društvo je doseglo, da je bilo že 1. 1936. tudi v Egiptu prepovedano loviti prepelice y mreže in pasti. Po Sredozemskih deželah so prepovedali razpošiljanje živih prepelic. V južnih, pokrajinah Grčije, kjer vsako leto spomladi in jeseni počiva množica prepelic, so prepovedali lov nanje spomladi in jeseni. Turčija se je glede na to prepoved prilagodila varstvenim ukrepom Egipta. Po zgledu Italije so v vseh Sredozemskih deželah ustanovili posebne ptičje postojanke, zavode sa raziskovanje ptičev, ki naj bi pripomogli na pragu zimskih postojank neštetih ptic selilk raz-vozljavati poslednje skrivnosti ptičjih poletov. \ (K. Milani.); II Re Imperatore a Cercia Corel a, 14 maggio. II Re Imperatore ha continuato ieri la visita alle zoae di Irontiera. Egli ha trascorso la giornata tra i|uelle truppc che hanno durameute conibattulo e fulgidamente vinto, da vero soldato Ira i soldati. E ognuno di questi reparti aveva dato alla vittnria il proprio olocausto Kcrivendo una pagina di sublime eroismo. Dopo Tepeleni, Premeti, Clisura, Pontibrati, Erze-ke il Sovrano č giunto a Corcia. La picrola citta era tutta un tricolore quando il Sovrano 1'lia visi-tata. Dinanzi alla Baschia. dove ondeggiano le bandiere italiane e albanesi sormontate daU'elmo di Seanderberg hanno ricevuto il Sovrauo 1'aniba-siiatore Jaconioni, il ministri« segretario del PNF albanese e il commissario di Corcia, generali e ufficiali superiori appartenenti ai reparti che hanno operato nella zona. II commissario straor dinario il podestk il prefetto e tutte le autorita e personalita locali erano pure presenti per espri-mere al Re Imperatore la gratitudine di Corcia liberata. Dnpo 1'omaggio delPambasciatore Jaco-moni il Sovrano visibilmente commosso per il caloroso saluto della folla, sale nel salone centrale della Baschia dove il commissario straordinario gli rivolge un iudirizzo. •Sire! II popolo della provineia di Corcia unito a qtiello della Albania, non trova parole per espriinervl la sua prolonda gratitudine per avere realizzato appena due anui dopo che Vi ollerse la corona di Scanderberg eol valore dei rostri cserciti di cui siete comandante »upremo le sue | aspirazioni riunendo alla Madre Patria le terre del Cossovo e della Ciamuria che per secoli giac-quero in barbara schiavitil. Come tutto il popolo albanese b fermamente siruro che 1'atluale guerra che ora sta combattendosi in settori lontanj ter-niinera presto e eol totale trionlo delle potenze delPAsse cosi i con incrollabile lede che il popolo Vi acclama. Viva il Re! Al Sovrano vengono quindi presentati dalPam-basciatore Jaconioni le autorita militari e rivili e il clero. La folla intanto ripete 1'ardente gridn di EvviTa e il Re Imperatore si affaeria al halcone per anunirare il sun popolo. Corcia ha espresso al proprio Re e Imperatore la gioia della sna libe-razione, attingendo il suo ardente entusiasmo al ricordo dei suoi recenti sacrifici. Scene della sfilata militare il Giorno deir Esercito Prizori z vojaške parade na Dan Vojske Ricevimenti presso il Commissario Nellla giornata di ieri sono state ricevute dal Commissario Grazioli varie rappresentanze e eommissioni di Enti e Associazioni cittadine fra cui la Direzione di Borsa. il Direttore della Banca Artigiana, I membri della societa »Famiglia«, 1'L'nione Combattenti ex a. u.. il Consiglio della Cassa ammalati e la Societli di Assistenza per gli impiegati, il Comitato della Bonifica di Barie e il Consiglio della Conferedazione Impiegati statali e parastatali. Dopo aver rivolto parole di deferente omaggio al Commissario essi hanno prospettato vari que-stioni di interesse pubblico e di categoria che il Commissario si č riservato di esaminare. II Commissario per uiia rapida sistemazione delle strade Subito dopo 1'arrivo delle truppe Italiane a Lubiana, per interessamento del Commissario e della Direzione superiore stradale della 2 Armata venne creata da parte della A. A. S. S. (Azienda Autonoma Statale della Strada) una sezione a Lubiana, la quale ha dato immediatamente inizio ai lavori per una rapida sistemazione provvisoria della rete stradale della Provineia. Attualmente sono intatti in corso lavori per nna spesa compiessiva di L. 1,400.000 con 1'impie-gato di 1388 operai locali. In pari tempo il Commissario ha disposto il riattamento provvisorio della rimanente rete stradale della e* Banovina e da domani avranno inizio tali lavori che eomportano una spesa compiessiva di L. 4,380.000 con 1'impiegato di 500 operai giornalieri. Sono pure in corso le opere di rieostruzione di cavalcavie e ponti. II Commissario ha inoltre disposto perehč da parte dei Comuni sia pure provveduto al riattamento delle strade comunali. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predatavo ob 16.. 18. tn 20. art I Rina Morelli — Gino Cervi — Luisa Ferida SALVATOR ROSA Romantična epizoda iz napolitanskih časov Kino Matica, telefon 22-41 Danes premiera Drama v gozdu Viktor Staal. Ruth Hettberg. Kart Baddatr.. Najnovejši žurnal Luce in kot dodatek kulturni film „Jeru'alem" Kino Sloga, telefon 27-30 Za smeh in za kraiek čas Glej, da se ne zaljubiš Hans M o ser. I arom Honn Kari Sc ofibBck, Wolf Albach Retty, Rudolf Cart in drugi Kino Union, telefon 22 21 Comunicate di guerra tedesco Berlino, 13. maggio. II Comando Supremo delle Forze Armate Tedesche comunica: Nostri sommergibili hanno affondato in tenaci attacchi durante piu giorni 9 navi mercantili ne-miche per complessive 56.248 tonn., che facevano parte di un convoglio fortemente seortato da cac-ciatorpediniere. Di ouesto convoglio sono state quindi affon-date dagli attacchi delParma sottomarina comprese quelle gia rese note precedentemente 13 navi mercantili nemiche, par complessive 76.248 tonn. L'arma aerea ha bombardato nella seorsa notte con ottimi risultati citta portuali delPlnghilterra meridionale e sud orientale. Aerei da combattimenlo hanno alfondato durante il giorno davanti alla costa orientale scozzese una nave mercantiie di 8 mila tonn. e nella seorsa notte una piccola nave da guerra nei pressi di Landsend. Con Iancio d i bombe e facendo nso delle armi di bordo, sono state gravemente danneggiate due grosse navi mercantili ed un battello vedetta. Nell'Africa settentrionale carri armati del cor-po tedesco delPAfrica hanno distrutto presso Tobruk una batteria britannica. Azioni locali di carri armati britannici sono state stroncate. Nei pressi di Sollum vivace attivitk di reparti esploratori da ambo le parti. Aerei tedesehi da combattimento e da picchiata hanno bombardato unitamente a formazioni delParma aerea italiana, punti di approvvigionamento del nemico nei pressi di Tobruk, nel porto un ba-stimento e stato incendiato. Nel golfo di Suda ed a sud delPisola di Creta aerei tedesehi da combattimento hanno gravemente danneggiato parecchie navi mercantili. SulPisola di Malta Parma aerea tedeseha ha attaccato importanti attrezzature belliche con evi-denti risultati, tra cui Paeroporto di Luca ed il porto di La Valleta. II nemico ha gettato nella seorsa notte con deboli forze bombe sulla Germania occidentale e sud occidentale. In alcune citti, fra cui Mannheim e Colonia, sono stati provocati incendi a quartieri di abita-zione ed da impianti industriali. I danni ale cose e le perdite fra morti e fe-riti sono irrilevanti. Una sauadriglia di apparecchi da picchiata al comado del tenente Riger si č particolarmente di-stinta durante efficaci attacchi su una formazione navale britannica compiuti nella note sull 11 maggio davanti a Bengasi. (Štefani) Bremen bombardiran Berlin, 15. maja. V noči na ponedeljek so angleški bombniki napadli Bremen ter metali razdiralne in zažigalne bombe po vsem mestu. Ena ljudsko šola je bila zadeta in zažgana ter je po večini razdejana. Zažigalne bombe so zadele tudi višjo dekliško šolo ter zgodovinski muzej, ki je htido poškodovan. Mnogo važnih zbir je pokončal požar. V neki bolnišnici je začela goreti mrtvašnica, pralnica in hladilnica. ItaliJanSiina brez učitelja 14 Zdaj pa na nekaj stavkih preizkusimo, kako ste si osvojili pridevnik in njegove muhe. Mio fratello ž pdvero (= reven), mia soržlla k aneora piu pdvera, ma io sono il piu pdvero di tiitti (= od vseh). Mia sorella fe la piu grande della nftstra famlgia. filla ž piu gentile (= vljudna) di sua sorella mindre (= mlajii). La mia stanza fe piu bella che cdmoda. Oggi sei piu diligente (= priden) che iferi (= včeraj). L'ltalia prodiice (= prideluje) piu vino che la Slovfenia. II nostro vestibolo fe mfeno sciiro del vdstro. £ cosi bu6no come suo fratello. On je najintimnejši (intimen = intimo) prijatelj mojega strica. Naše stanovanje je manjše kakor njihovo. Spalnica je tako velika kakor jedilnica. Kuhinja je temnejša kakor kopalnica. Spre-jemnica je večja od tujske sobe. Anton je bogatejši kakor France, ker (= perchfe) dela bolj kakor France. SEDMA LEKCIJA Seznanili se bomo s preteklim časom. Ljudje so že taki, da zmeraj hvalijo tisto, kar je minilo — ps če je bilo še tako zanič. Če hočete o preteklih stvareh govoriti, morate poznati slovnični pretekli čas. Slovenskega preteklega časa Vas je naučila materina šola, italijanskega Vas moram naučiti nocoi jaz. Malo pomislite: kako pa tvorite » I o v e n » k i pretekli čas? Recimo: »sem delal«. Prva beseda je »sem« — pomožni glagol Druga beseda je »delal« — (tvorno)pretekli deležnik. Italijan ima več možnosti, da izrazi pretekli čas. Mi se omejimo nocoj samo na eno, to je na »sestavljeni pretekli čas«, il passSto prOssimo, ki nekako odgovarja navadnemu slovenskemu preteklemu času in se v italiUnskem govoru tudi na|- Magnifica sfilata degli Alpini davanti 1'Alto Commissario. — Kolone planincev korakajo ▼ strumnem koraku mimo sedeža Visokega Komisarja. Foto J. šmuCi Dunajska c. Gospodarstvo Hrvatski gospodarski načrti večkrat rabi. Lahko se ga bomo tudi naučili, ker je njegova tvorba sorodna tvorbi slovenskega preteklega časa. Italijanski pretekli čas »passato prAssimo« namreč tudi tvorimo: a) s pomožnikom (a v fe r e ali fe s s e r e), in b) preteklim deležnikom. Oba-dva skupaj dasta passato prossimo: ho lavorato — sem delaL Oba pomožnika že poznamo, neznana pa nam je še tvorba preteklega deležnika. Pretekli deležnik tvorimo v italijanščini tako, da pridamo glagolski osnovi odgovarjajočo končnico. (Osnovo dobimo, kakor že veste, tako, da odbijemo nedoloč-niku končnico -are, -fere, (-žre) ali -fre!) Pri glagolih 1. spregatve pridamo osnovi končnico -atoi lavor-ato. Pri glagolih 2. in 3. spregatve pridamo osnovi končnico -uto! tem-uto, ved-iito. Pri glagolih 4. spregatve (brez ozira na skupino a) ali b) pridamo osnovi končnico •itoi sent-ito, fin-fto Opomba. S tem nismo dobili samo tako imenovanega slovenskega t v o r n opreteklega deležnika (govoril, bal, verjel, čutil, končal), ampak tudi slovenski t r p n o pretekli deležnik: govorjen, občuten, končan... Italijanščina ima za oba slovenska deležnika isto oblikol Zdaj, ko znamo tvoriti deležnik, lahko tudi tvorimo pretekli čas passito prftssimo. Pred deležnik postavimo pomožnik (v večini primerov se rabi pomožnik avfere) — pa sme dobili passito prdssimo. Več o njem jutri. Za nocoj poskusite spregati v passitu prftssimu: parlare, temfere, crfedere, fi-nfre, comprire, vedire, dormire, sped<' Hrvatska uživa že dober mesec dni položaj samostojne dižave, too izvršilo racioniranje živil domače proizvodnje kasneje. Določene so maksimalne cene za vse najvažnejše izdelke in življenjske potrebščine, s strogimi odredbami, skušajo oblastva preprečiti kupi-čenje živil in blaga. Izšla je stroga prepoved štraj-ka, vsako zapuščanje službenega mesta je strogo prepovedano. Zidje se energično izločajo iz gospodarskega življenja, v katerem je imelo okrog 40.00« pripadnikov tega naroda odločujoč vpliv. Tovorni promet se polagoma vpostavlja ter deluje sedaj že na pretežnem področju države. Vlada je izdelala v glavnih obrisih gospodarski program, ki ga bo začela izvajati, ko bodo državne meje končno določene. V tem programu se posveča največja pažnja poljedelstvu. Hrvatska je Poletno škropljenje sadnega drevja Ne meneč se za dogodke v svetu je prišla k nam pomlad s svojim brstjem in cve«tjem. Češnje, češ-plje in marelice so že skoraj zacvele, hruške in jablane pa baš odpirajo cvetne čašice poživljajočim sončnim žarkom. Cas cvetenja opominja sadjarje, da je treba misliti na zaščito sadnega drevja pred škodljivci, kajti čim se cvetje ospe, treba opraviti prvo poletno škropljenje vseh vrst sadnega drevja, da ohranimo sadni pridelek pred glivičnimi boleznimi in živalskimi škodljivci. Prvo poletno škropljenje se mora opraviti, ko odpadejo cvetni venci, temu sledi drugo škropljenje, ko so plodovi debeli kakor lešniki, tretje škropljenji pa tri tedne pozneje. Pri poznih (zimskih) jabolkih in hruškah je priporočati še četrto škropljenje konec julija ali v začetku avgusta, da zatremo škrlup na sadju. Za poletno škropljenje po cvetu uporabljamo praviloma le 2—3% žveplenoapneno (kaliforniško) brozgo z 0.2% dodatkom apnenega arzenijata (20 dkg na 100 1) ali pa Vi — %% nosprasit. Paziti moramo, da vzamemo pri drugem in kasnejšem škropljenju po cvetju vsakokrat za y,% slabšo (redkejšo) mešanico nosprasila. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I bo skušala oskrbeti tudi letošnje poletno škropljenje svojim članom in drugim interesentom ter prosi za pravočasne prijave po dopisnici ali tele-fonično na naslov blagajnika g. Teodorja Dreniga, Cesta v Rožno dolino 36 (tel. 23-55). Članom, ki hočejo to delo opraviti sami, so na razpolago za izposojanje ročna in nahrbtna škropilnica proti majhni odškodnini. Tudi brozgo lahko dobijo po znižani ceni. Po možnosti bo podružnica priredila tudi praktični pouk o poletnem škropljenju. kljub izrazito agrarnemu značaju zemlje za gotove poljedelske proizvode, na primer pšenico, še vedno pasivna pokrajina. Z intenzivnim poljedelstvom ter notranjo kolonizacijo, ki predvideva izvedbo agrarne reforme ter preselitev kmečkih družin iz prenapolnjenih v bolj redko naseljene kraje. S kul-tiviranjem 400.000 ha neobdelane zemlje in s pre-oravanjem pašnikov v njive naj bi se zagotovila zadostna proizvodnja jk>1 jskih pridelkov. Prav tako posveča vlada veliko pažnjo industriji, ki je prav močna. Nekatere paonge te industrije, predvsem železna in boksitna industrija, so že prešle pod nemško vodstvo ter so dobro zaposlene, dočim računajo druge z naročili iz rajha. Taka naročila je tekstilna industrija že dobila. Nekatere industrijske panoge, ki so na primer važne za državno obrambo, pa namerava država sama prevzeti. 2e je podržavljena industrija in trgovina sanitetnih potrebščin, ki je bila doslej vsa v židovskih rokah. Zunanja trgovina se je začela polagoma razvijati, klirinški promet z Nemčijo že deluje. V delu so priprave za novo hrvatsko carinsko tarifo. Hkra-tu se vršijo priprave za uvedbo domačega plačilnega sredstva. Enota hrvatskega denarja bo »kuna«, ki bo štela 100 »banic«. Vrednost »kune« bo ista kakor vrednost dinarja. Poleg novega denarja pa 1)0 ostal začason v prometu tudi nemški denar, ki so ga prinesle v državo zasedbene oblasti, ter bo veljala nemška marka 20 »kune. Pripravlja se tudi reorganizacija kreditnega sistema in denarnih zavodov, ki so bili doslej večinoma v židovskih rokah. Število bank se bo zmanjšalo. Poštna hranilnica, ki se je osnovala v Zagrebu, je prvi samostojni državni denarni zavod. Podružnica poziva vse svoje Slane-sadjarje, da s skrbnim in marljivim škropljenjem zagotovijo, v kolikor je to v človeški moči, letošnji sadni pridelek in da s tem pripomorejo v teh težkih časih k izdatnejši prehrani ljubljanskega prebivalstva. * Imenovanje izrednih komisarjev za bivše jugoslovanske paroplovne družbe. V Rimu je izšel proglas Duceja, na osnovi katerega bodo lahko imenovani pri vseh jugoslovanskih paroplovnih družbah posebni komisarji. Ti komisarji bodo imeli iste pravice kot redni upravni organi družb. Komisarji bodo vsake tri mesece poročali o stanju družb. Vpisi v trgovinski register. Pri podružnici bivše Narodne banke je bil vpisan za upravnika vicedirektor Gregorič Ivan, Hrovatin Ivan je bil imenovan za vršilca dolžnoeti upravnika podružnice, za šefe oddelkov pa so bili imenovani Berlič Simon, Bajič Djordje in Janko Košenina. Vpisana je bila tvrdka Alojz Žitnik & Comp., impregnacija papirja in tkanin, izdelovanje umetnin črev, kazeina in kazeinskih izdelkov, družbenika: dr. Šemrov Franc in Žitnik Alojzij, nadalje je bila vpisana v Ljubljani, Tavčarjeva ul. št. 13, družba Jugomineral, rudarska k. d. Cop, r. Stamfel & Ko., osebno jamčeča družabnica Cop Magdalena, roj. Slamplel. — Pri tvrdki I. Hafner, Ljubljana je bil izbrisan prokurist Gruden Vinko, vpisan pa novi dtužabnik Gruden Vinko. Tovorni promet na Hrvatskem. Dne 7. maja je bil obnovljen ves tovorni promet na Hrvatskem, in sicer na onih progah, ki niso poškodovane. Promet 7. Nemčijo je večinoma normaliziran. Hrvatski delavci gredo v Nemčijo na delo. Dne 8. maja je bila v Zagrebu podpisana pogodba, po kateri bo v Nemčijo šlo na delo 54.000 novih hrv. delavcev, razen onih 12.000, ki so že pri delu. Prof. dr. Maver si je ogledal naše vseučiliške zavode Poročali smo ie, da je prispel t Ljubljano univerzitetni profesor dr. Glovanni Maver iz Rima. Profesor Maver je eden najbolj znanih italijanskih slavistov in odličen poznavalec juinoslo-vanskih jezikov. Bil je tudi predsednik vseh Institutov za italijansko kulturo v bivSI Jugoslaviji ter je svoj čas odprl tudi Institut za italijansko kulturo v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom ho sedaj obnovljeno delovanje Instituta. G. prof. dr. Maver pa je prišel ii Rima tudi 'kot odposlanec Prosvetnega ministra kateremu bo poročal o stanju naših prosvetnih ustanov in šol. Te dni je g. profesor obiskal vse vseučiliške ustanove in zavode ter si je ogledal njihov obrat. V spremstvu zastopnikov vseučiliških oblasti si je t ponedeljek ogledal delo in ureditev anatomskega Instituta. V torek je obiskal odposlanec Prosvetnega Ministra vse zavode ljubljanske tehnike, kjer se je posebno zanimal za ie skoraj popolnoma dograjeni in urejeni lavod ia strojništvo, ki je prav po iniciativi njegovega predstojnika univ. prof. ini. Lobeta opremljen z najsodobnejšimi stroji in napravami. G. prof. Maver si je dalje tudi ogledal kemični in mineraloški institut, ki ju sedaj gradijo, prav tako pu je pokazal izredno tanimunje za vse načrte, po katerih nuj bi bila izpopolnjena naša tehnika, tako zu nučrte sodobnega elektrotehničnega instituta in laboratorija ter gradbenega oddelka. V sredo je g.'prof. Maver obiskal vseučiliško knjižnico v starih prostorih v Poljanski gimnaziji, kamor je ie pred leti sam večkrat prihajal, ko se je zanimal za našo literaturo in redkosti iz naše knjiinice, ki ima tudi lepo zbirko italijanskih knjig. G. prof. dr. Maver si je nato ogledal tudi novo zgradbo vseučiliške knjiinice. Prepričani smo, da jo delo naših znanstvenih zavodov napravilo na odposlanca Prosvetnega Ministra v Rimu najboljši ■ vtis in da bo na pristojnem mestu tolmačil delo ' in potrebe naših znanstvenih zavodov. Koledar Četrtek, 15. maja: Zofija, mučenica; Izidor, spoznavalec; Janez Saležki, spozn.; Torkvat, m. Petek, 16. maja: Janez Nepomuk, mučenec; Ubald, škof; Maksima, devica. t. Pogrešane! se oglašajo Iz Splita in okolice so na Rdeči križ došla obvestila o pogrešancih. — Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b-II. sporočila. Opozarjamo, da so naši kurirji še na delu in da bomo v kratkem lahko postregli še z novimi informacijami. Avelin Erna, Babšun Franc, Banko Vladimir, Benčan Baduša, Bernal A. Franjo, Burazin (Latinar) Marica, Draginc Terezija, Drnovšek Milan, Druškovič Franjo, Dubokovič Lučič Pe-tar, Djorževič Zivojin, Einspieler Maksa, Franlt Milan, Grabrijan Nada, Groblcr Edvard, Izlakar-lloškar Merv, Jagodic Stanko, Juhart Julijan, Konte Ivan, Konte Ivan in žena Iva, Lipovž Anton, Lisac Rudolfo, Medenica Radom, Matko F. Herman. Mesesnel Miroslav, Miklavčič Oton, Pa-kota Matej, Panina Nina, Pavlinič. Albin, Per-hnnc J. Kufo, Petrovič Jakob, Prebil Ferdinand, Rebolj Vinko, Robežnik Ivan, inž. Ružič Ante, Sergij Venlurini, Smodlaka Zora, Slarič Rudolf, Stojanovič Levo, Šinkovec Alojzij, Segula Milim, Vela Konrad, Vožnerc Julij, Zaplotnik Bogdan. Iz Belgrada: Bervar Anton, Bezlaj Stane, Boževič Slana, Cvetko Kari, Cajnko Franc z rodbino, Cvijovič Mira roj. Devič, Debevc Gabrijela, Diuroškovič Jovan in Marica, Dolinar Lojze, Djordjevič Nikola, Djordjevič Sofija, Draškovič Marica, dr. Eržen Anton, Gabrijel Marija, Jerančič Pavla, Jovanovič Kosta, Klepej Anton, Krajnik Ivan, Krnc Ivan, Kuščer Paula roj. Frank, dr. Lesič Emanuel, Lobačev Jurij, Logonder Marija, Lo-gonder Vera. Matič Julijana, Mesarič Zvonko, Milenkovič Sofija, Vlad., Mlakar Aleksander, Mosusov Dragica, Nardin Ludovik z ženo, Pen-kovič Lojzka, Pregar Olga in inž. Pregar Gjuro, Prebeg Malo, Hodili Veronika, Svetina Lovro, Skobl Štefanija. Urbar Vitei, Urbič Franc, dr. Vodušek Žiga, Vuk Štefanija. Posetao pazite, kaj bolnik pljel Pijača nI le ia sdrarega človeka zel« važna, temveč tudi ta bolnika mnogokrat rainejSa od hrane I Zato pijte VI In Va9 bolnik fini leSče na5o nafbolj*« mineralno vodo, Id je obeaeta tudi zdravilna ono z rdečimi srcil Prospekte ln vsa potrebna navodila ta domaSa zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprav« »dravilnega kopališča SLATINA RADENCI — Razpis ustanov. Uprava univerze v Ljubljani razpisuje za študijsko leto 1941/42 štiri ustanove dr, Pavla Turnerja, vsako v višini 38.000 din, namenjene za dva jurista in dva filozofa slovenske narodnosti, ki so položili državne (diplomske) izpite ter si pridobili doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se dovoljno omogoči vrednim kandidatom enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih in to v svrho, da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Tekmec za podporo in ustanove mora izkazati, da ima inozemski jezik tistega mesta, v katerem se zaveže bivati v svrho izpopolnitve svoje strokovne in svetovne izobrazbe, že toliko v oblasti, da bo mogel uspešno zasledovati smoter podpore. Obenem mora predložiti pismen načrt, na kakšen najbolj koristen način namerava podporo porabiti. Podpora je določena za eno koledarsko leto v višini po 38 0C0 din kandidatom, ki izpolnjujejo zgo-rajšnie pogoje, in se bo izplačala v dveh polletnih obrokih vnaprej. Drugi polletni obrok se nakaže na podlagi podrobnega poročila precipienta | tem, kako je dotlej porabil bivanje v inozemstvu v smislu smotra, kateremu služi podpora. Univerzitetna uprava bo izplačilo drugega polletnega obroka ustavila, ako bo prišla do prepričanja, da precipient ne izkorišča dane mu prilike tako, ka-ltor bi bilo potreba. Pravilno kolkovane prošnie s potrebnimi dokazili je vložiti na rektoratu do najkasneje 27. maja 1941. Čas, katerega želi prosilec prebiti v inozemstvu, naj bo v prošnji naveden tako, da bo obsegal dva študijska semestra. — Rektor: Slavič. — Tečaj italijanščine (dnevni in večerni) prične 15. maja. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. — Praktični učiteljski Izpit za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev bo v učiteljski gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani. Zgornja Šiška, v dneh 19. do 21. maja t. 1. Učiteljice gospodinjskih šol in tečajev, ki imajo 20 mesecev praktičnega dela v gospodinjski šoli ali ki so imele štiri gospodinjske tečaje, naj takoj vlože prošnje za pripustitev k izpitu. Že vložene prošnje veljajo. Kandidatinje naj se zglase v ponedeljek, 19 t. m. ob 8 zjutraj pri ravnateljstvu gospodinjske šole dr. Kreka, kjer se bo takoj prišel pismeni izpit. — Strojepisni tečaji — novi (dnevni in večerni) prične 15. maja. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska ce6ta 15, Telefon 43-82. — Poštne avtobusne proge odpadle. Ljubljanska poštna direkcija je poprej vzdrževala nekatere državne avtobusne proge za prevoz potnikov ter poštnih pošiljk in pisem. Največ teh prog je bilo na Štajerskem in v Slovenski Krajini. Ker so ti deli Slovenije bili zasedeni od Nemcev in Madžarov, so te proge sedaj izpadle iz uprave ljubljanske poštne direkcije. Tudi avtobusno progo novo mesto—Brežice je poštna uprava zaenkrat opustila. — Velika delavska kolonija v D. M. v Polju. Vsakemu delavcu lepo, zdravo domovje z vrtom! To načelo si je postavila Borza dela, ko je že pred meseci vodila pogajanja za nakup obsežnega zemljišča v D. M. v Polju. Po daljših pogajanjih je javna borza dela kupila 153.701 kv. m obsegajoče zemljišče, ki spada v zemljiški knjigi ljubljanskega okr. sodišča pod zemlj. vlož. štev. 842 in 843 k. o. Slape. Kupnina je znašala 3,996.226 din. Lastnice tega zemljišča, ki je pred vojno tvorilo veliko vojaško vežbališče, so bile doslej :Lotte v. Horsetzky, stanujoča v Ljubljani, Vegova ul. št. 8, Josipina Wenckheim iz Budimpešte in Margareta Paumgarten, stanujoča v j Ljubljani, Aleksandrova cesta 5. Javna borza dela namerava na tem svetu zidati do 150 delavskih hišic, katerih vsaka l>o imela še 400 kv. m vrta. Kmalu bo Borca dela začela zidati delav, hišice. Vsak delavec bo stroške za svet in zidavo hišice plačeval v obliki mesečne stanarine toliko časa, da bodo ti stroški kriti !n amortizirani. Amortizacijski načrt določa 25 let za plačilo vseh stroškov. Delavcu pa bo tudi dovoljeno, da lahko že poprej plača vse stroške, to v slučaju, da ima kake prihranke na razpolago ali pa, da pride do večjega zaslužka. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, kl deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznib strupov. — Avtobusne zveze na Notranjsko. Iz Ljub-liane vodita sedaj dve stalni avtobusni progi na Notranjsko. Obe progi vežeta končno Loško dolino z Ljubljano. Promet na obeh progah je postal sedaj živahnejši. Pečnikarjev avtobus vozi iz Ljubljane čez Velike Lašče na Bloke, v Lož in Stari trg in sicer zjutraj iz Loške doline v Ljubljano, popoldne ob 13.50 pa nazaj v Loško dolino. Zaradi oviranega, pretrganega železniškega prometa Ljubljana—Rakek, je avtobusno podjetje Mele organiziralo avtobusno vožnjo Ljubljana—Stari trg. Ta proga vodi iz Ljubljane čez Vrhniko, Logatec, Planino, Rakek, Cerknico, Grahovo, Bloško polico v Lož in Stari trg. Zjutraj vozi avtobus iz Starega trga in prispe v Ljubljano okoli 8. Povratek je popoldne. Prvi avtobus odpelje ob 15, drugi ob 16. Oba s Figovčevega dvorišča. — Kdor kaj ve o rez. inž. podpor. Božu Kra-maršiču, naj nujno sporoči na naslov: Marija Kra-maršič, Ljubljana, Cesta 29 oktobra, 9-11. — Odšel je baje 8. aprila z 81. leto iz Zagreba proti Popo-vari, oziroma dalje proti Novski. Stroške povrnemo! — Če kdo ve, kje je Anton Kovač, upravitelj šole na Vrhu pri sv. Treh kraljih, ki je bil poklican kot rez. podporočnik, 2. četa, 4. vod, Dra-vograd-Guštanj, lepo Drosim, naj sporoči na naslov: Angela Kovač, Vrh sv. Treh kraljev, pošta Rovte nad Logatcem. 1 Dva naša umetnika, vzgojitelja našega glasbenega naraščaja, sta se združila in sklenila obogatiti naše koncertno življenje z nekaterimi komornimi koncerti V petek, 16. t. m. bodsta izvajala .med drugim Janačkovo sonato v des-duru. Janaček je poleg Smetane in Dvofaka najslavnejši češki skladatelj, ki uživa s svojimi operami in komornimi deli svetoven sloves. Poleg Janačka bosta umetnika igraša v petek še Corelliijevo sonato v d-duru in Beethovnovo sonato v f-duru, ki je znana pod imenom Spomladanska sonata. Koncert bo v petek, 16. t. m. ob 20 v veliki Filhar-monični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. 1 Veliki orkester Ljubljanske Filharmonije bo izvajal v ponedeljek, dne 19. maja v Unionu skladbe skladateljev Škerjanca, Corellija, Glazunova in Beethovna. Koncert, ki bo nudil umetniški dogodek, naj bo v teh časih razprodan do zadnjega kotička, saj je namenjen za pomoč brezposelnim slovenskim godbenikom. Dirigent Samo H u b a d , splist-docent Karlo Rupel. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kina Union. Cene nizke. 1 V 4 mesecih letos 349 porok. Letošnji pred-pust je bil dolg. V vseh ljubljanskih cerkvah je bilo v predpustnem času veliko porok, največ v frančiškanski, kjer se je februarja poročilo 48 parov. Veliki in viharni dogodki od srede marca do srede aprila so nenavadno močno vplivalli na število porok, sklenjenih v sedmih ljubljanskih cerkvah. Mladi ljudje, poklicani k vojakom, so stopali pred oltar in sklepali zakonske vezi s svojimi izvoljenkami. V predpustnem času februarja je bilo v Ljubljani 125 porok, v času od marca do konca aprila pa 173. V času od 1. januarja do 1. maja ja bilo v ljubljanskih cerkvah poročenih 349 parov, Posamezni župni uradi so za te mesece zaznamovali naslednje število porok: frančiškani 122, stolnica 20, žempetrski 77, trnovski 39, šentjakobski 37, viški 28 in župni urad v Spodnji Šiški 26 porok. 1 »Othello« kot dijaška predstava. Posebej opozarjamo dijaštvo na dijaško predstavo Shakes-peareovega »Othella«, ki bo uprizorjen v petek, 16. t. m. ob 15 v Drami. Poznanje Shakeepeareo-vih del spada k splošni izobrazbi, zato bi se moral z njimi seznaniti vsak dijak. 1 Že nad 12.000 bolnikov sprejetih v bolnišnico. Te dni je ljubljanska bolnišnica sprejela bolnika, ki je dobil pri sprejemu številko 12.000. To pomeni, da se v bolnišnico, ki je izgubila precej svojega običajnega zaiedja, zateka nekoliko manjše število bolnikov kakor svoj čas. Lani je bil povprečen sprejem bolnikov na mesec okrog 3000. Ža letošnje leto pa znaša povprečni mesečni obisk le še 2.600, pri čemer moramo računati, da so imeli prvi trije meseci popolnoma normalen obisk, tako da odpade na čas zadnjega poldrugega meseca le nekaj nad 3000 bolnikov. Prav verjetno je, da bo povprečni obisk na mesec le nekaj nad 2000 bolnikov, tako da bolnišnica zdaleka ne bo mogla doseči svojega lanskoletnega rekorda, ki je do-sedel 36.000 bolnikov. I Steklenice od konjaka, vse velikosti, kupi Fr. Kham, Kongresni trg 8. Gledališče Drama. Začetek ob 19. Četrtek, 15. maja: »Komedija zmešnjav.« Red Četrtek. Petek, 16. maja, ob 15: »Othello.« Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 17. maja: »Učenjak.« Red Premisrski. Opera. Začetek ob 19. Četrtek, 15. maja: »Se-viljski brivec.« Rod Premierski. — Petek, 16. maja: Zaprto. Sobota, 17. maja: »Ples v maskah.« Red B. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Kanarček z obročkom in številko se je zaletel v Beljaško ulico št. 22, visoko pritličje. Iz Spodnje štajerske Posedanja Švabska kulturna zveza za Spodnje Štajersko je bila s posebno proslavo, ki se je vršila v bivši unionski dvorani v Mariboru, slovesno včlenjena v novo ustanovljeno »Domovin-sko zvezo<. Pri tej slovesnosti je govoril dosedanji Gaufiihrer Kulturbunda, mariborski protestantski duhovnik Baron, ki je prikazal ves dosedanji razvoj te organizacije na Sp. Štajerskem. Za njim je govoril šef civilne uprave za Sp. Štajersko dr. ftberreiter, ki je članstvu Kulturbunda izrekel Fiihrerjevo zahvalo za dosedanje delo. Spregovoril je tudi voditelj novo ustanovljene Domovinske zveze Steindl, ki je izjavil, da bo najlepša ura njegovega življenja takrat, ko bo Gau-leiter mogel stopiti pred Fuhrerja in mu javiti: >Moj vodja, nekoč ste mi naročili, naj Spodnje Štajersko napravim nemško. Spodnještajerska je nemška !< — Slovesnost so zaključili s petjem nemške himne. Oberreiter obiskal razne kraje na Štajerskem. 1. maja, na dan, ko praznuje V6a Nemčija praznik dela, je politični komisar za Sp. Štajersko Uberrei-ter obiskal večje kraje na Štajerskem, med temi Celje, Laško, Rimske Toplice, Trbovlje in Hrastnik. Kazni za nedovoljeno dviganje een. V Mariboru je bilo kaznovanih več oseb, ki so kljub prepovedi samovoljno zvišale cene raznim živilom, Ne sodite! »Kdor bi prepotoval ves svet ln iskal, bi našel same sodnike, pa nobenih krivcev. Zakaj nihče se svoje krivde ne zaveda tako, da bi se ne povišal nad bližnjegal Vsi, vsi hočemo biti sodniki. Sedimo na visokih Šolah z iztegnjenimi rokami in kažemo nizdol na svoje brate in sestre, ki nam niso všeč. Poglejte jih, ti so krivil Vse roke so iztegnjene, a ne ene ni, ki bi se usmiljeno iztegnila in dvignila grešnika kvišku. Ljudje ne poznamo usmiljenjal« Tako je zapisal pisatelj in zares ti je treba le en sam dan prisluškovati svojim mislim in govoricam, pa takoj zapaziš, da najrajši obsojamo druge, sebe pa ne vidimo. Spričo svojih bližnjih smo le preradi državni tožilci in vse, kar je bilo že zdavnaj pozabljeno in odpuščeno v življenju kakega človeka, vse tiste davne stvari skušamo osvežiti v spominu ljudi, ko razpihamo po kotih preteklosti sleherne drobcene praike, ki so se kakega človeka mimogrede držali, a so že zdavnaj odpadli z njega. Kako se strinja takšna trdosrčnost spričo bližnjih z lastno pregrešnostjo in slabostjo? Ali se naj potem začudimo, da je Kristus dejal: »Hinavec, najprej izderi bruno iz svojega očesa in šele potem glej, kako bi spravil pezdir iz očesa svojega brata!« (Luk. 6, 42.) In ker je tudi vedel, da ne bomo mojjli nikdar skončati dela s tem, da bi očistili svojp oko vseh smeti, je še dejal: »Ne sodite, da ne boste obsojeni; odpuščajte, da bo tudi vam od-puSčenol« (Luk. 6, 37.) Tolikrat govorimo o ošabnosti, pa ne vemo, da je ošabnost tista, ki govori iz nas. Vsi smo zmeraj z eno nogo v grehu in kako se predrznemo obsojati druge in reči, da so greSniki? »Pozabljamo, da smo ljudjel Pozabljamo na svojo slabost, ki smo vprav zaradi nje samo ljudje. Če bi mogli govoriti z glasovi Boga, z viharji, ki hrumijo in bobnijo, da se stresajo skalnate stene naSih dolin, s hudourniki, ki prihrumijo čez naše njive in bogastva: ljudje smo in spričo svoje slabe ure ni noben človek varen. Mi, ki tako bahavo sedimo na stolih sodnikov, poglejmo se do dna v svoje dušel Ali smo brez napake? In če smo, ali je naSega življenja že konec? Bojmo se svoje ure slabosti! Vsakdo, pa če ima sedem oklepov okrog sebe, utegne pasti — vprav zato, ker smo ljudje in ljudem se ne spodobi, da obsojajo druge ljudi.« (E. Jahn.) Čim globlje pogleda človek v svojo dušo, tem milejši in dobrohotnejši je napram svojemu bližnjemu. Zobozdravnik Ned. univ. dr. STANE VRHfMC ordinira pri dr. KRAIGHERJU Beethovnova ulica 9 — Te'.elon 38-30 I Živaheu živilski trg in kontrola mleka. Mestno tržno nadzorstvo je te dniizvedlo strogo kontrolo mleka, ki ga dovažajo v mesto okoliške mle-karice za posamezne stranke. Dnevno so tržni organi vzeli do 20 vzorcev mleka na raznih krajih pri mitnicah in tudi na stranskih potih. Splošno je bilo ugotovljeno, da dovažajo mlckarice v mesto zdravo in čisto mleko brez vsakih primesi. So pa še vedno nekatere, ki skušajo z mlekom manipulirati in prilivajo mleku vodo ali pa dovažajo strankam posneto mleko. Od sobote do včeraj so bili ugotovljeni nekateri primeri, ko so mlekarice prilivale vodo, prav tako tudi primeri posnetega mleka. Te mlekarice morajo plačati takso 80 din za preiskavo, poleg tega pa še denarno kazen do 200 din. Posebna živahnost je vladala na živilskem trgu. Največja gne^a že ob zgodnjih jutranjih urah je bila okoli prodajalk jajc. Jajca so bila 6 do 7 komadov za 10 din. Na trgu je bilo precej kokoši in petelinov. Neka prodajalka je zahtevala za velikega in težkega petelina kar 100 din. Tržni organi so na zahtevo kupovalk intervenirali in je kmtica popustila tri kovače. Gosi so bil po 80 din komad. Za te se ni nikdo zanimal. Želenjava je bila po cenah, kakor jih je za ta teden določilo tržno nadzorstvo sporazumno z zastopnicami gospodinj, prodajalk in trgovcev z zelenjavo. Novi krompir je bilo po 8 do 12 din kg. Solata 18 do 20 din kg. Na Sv, Petra nasipu je bilo 10 voz krompirja Te prestopke so ugotovili uradniki »Wirtschafts-amta«, ki mu je med drugim poverjena tudi kontrola nad nadziranjem določil o maksimalnih cenah. Cena krompirju je bila na Sp. Štajerskem določena s posebno odredbo. Najboljši krompir, bel, smejo konzumentom prodajati po 2.20 din kilogram. Ostale slabše vrste krompirja se smejo prodajati po 2 din kilogram. Važna odredba na Štajerskem. »Mitteilungs-blatt«, ki izhaja v Celju, objavlja odredbo, po kateri se sme v svrho okrepitve nemštva na Sp. Štajerskem zaseči in zapleniti imovina bivših državljanov in juridičnih oseb Jugoslavije. Zaplembo sme odrediti politični komisar za Štajersko, ki tudi razpolaga z zaplenjeno imovino. Določbe o zaposljevanju delovnih moči na Sp. Štajerskem. Po določbah, ki jih je izdal politični komisar, sme delavec mesto zaposlitve zapustiti le s privoljenjem pristojne Borze dela. Tudi odpust delavca je dovoljen le s pristankom borze dela. Obrati stavbnih, kovinskih in prometnih obrti smejo delovne moči zaposliti le s privoljenjem borze dela. Ta določila veljajo tudi za rodbinske člane, ki stalno pomagajo v obratih sorodnikov. Narodno socialistična stranka zaenkrat na Sp. Štajerskem ne bo ustanovljena. Politični komisar za Sp. Štajersko Oberreiter je izdal razglas, v katerem sporoča spodnještajerskemu prebivalstvu, da nemška narodno socialistična stranka na Spod. Štajerskem zaenkrat ne bo ustanovljena, pač pa da je ustanovljen Steierischer Heimatbund, ki bo združeval vse, ki se na Sp. Štajerskem poklicno udejstvujejo, Član more postati le oni, ki se odkritosrčno priznava k Fiihrerju in Reichu. Vodstvo Heimatbunda na Sp. Štajerskem. Za voditelja Heimatbunda na Sp. Štajerskem je postavljen Gaurat Franz Steindl ki se je rodil dne 5. marca 1911 v Eisenerzu na Avstrijskem. V organizacijo »Hitlerjugend« je vstopil že 1. 1928, dve leti pozneje pa v narodno socialistično stranko in v SA. Kot učitelj je bil v Avstriji zaradi svojega narodno-socialističnega prepričanja preganjan. Najprej so ga odpustili iz službe, nato pa je dolgo časa prebil po raznih ječah in taboriščih. Takoj ob izbruhu vojne je bil poklican k vojakom in se je kot tak udeležil borb na Norveškem. Za hrabrost je bil odlikovan z »železnim križem« II. stopnje. Kastro - rumena trdnjava na Lemnosu Kastro je glavno mesto grško-azijskega otoka Lemnosa. Mesto je dobilo ime po mogočni, srednjeveški trdnjavi, ki se, vsa jx>rasla z li-šaji, rumeno blišči v soncu. Kakor se vsa trdnjava sveti v rumenih odsevih, tako je ves otok svetlozelene barve. Nekoč je stala'blizu pristanišča majhna mošeja, kot poslednji ostanek turške preteklosti, ki je pa zdaj ni več. Sveta fora Atos je časih razločno videti v dalji (80 ilometrov je razdalje) kot mogočen stožec, ki ima na vrhu sončno oblo. Krog vsega starega mesta se razprostirajo vrtovi z vilami v sredini. Z lepe obrežne ceste proti severu vidiš več slikovitih točk, čudovite oblike pečin in obmorska trdnjava sliči velikanskemu skladu skalovja. Nato sledijo koničasto-stožčasle grmade skal, ki se v polmraku vse črne in grozeče dvigajo iz lesketajočega se morja. Potem sledi obširen zaliv, ki je pa ves poln debelega grušča in zato ne bo Lemnos nikoli kako moderno kopališče. Ta zaliv ima pa nava.lic temu ali vprav zato poseben čar pa ne le samo za naravoslovca, zlasti zoologa, ki nijde tu mnogo zanimivega v raznovrstnem rastlinstvu obširne doline, ki se izliva vanjo precejšnja rečica, katera po poleti izgine, kot vse otoške reke, marveč tudi zato, ker je ta kraj prav posebno počivališče za utrujenega popotnika, ki je bil prišel s 300 m visokih skalnatih slcmenov. Tu je senca, hlad in studenec s prekrasno, svežo vodo, kar zna ceniti le oni, ki je bil že na lastnem telesu preskusil neusmiljeno vročino grškega poletja. Če takole opoldne, ko se razlega sko/.i ozračje ti-sočglasni, kovinasti klic škržatov, ležiš pod figovim drevesom ali v kaki skalnati votlini in gledaš na svetlomodro ali vijoličasto Egejsko morje, tedaj si pač ne moreš želeti lepšega, pa čeprav nimaš drugega brašna kot kos kruha in prgišče drobnih hrušk. Mimo tega se še lahko skoplješ v kristalnočisti vodi v zalivu. In lepo mirno pljuskaš z rokami po topli vodi. opazuješ ribice in polže in nobena živa duša te ne moti. Zakaj kmetje, ki bivajo v dolini ali ki s svoji- mi osliči prihajajo semkaj s hribov, so ob fem času vsi doma in se krepčajo s čebulami ali olivami, s sirom in kruhom, kar je vsakdanja hrana grškega pol jedelca, pa hodi da je z otokov ali pa Zemljine. Še nekaj lepega čaka popotnika, če namreč na poti domov posedi za mizo pri črni kavi ali limonadi in se razgleduje po morju. Vhod v mogočni grad je zdaj povsem zasut. Treba je stikati okoli in skušati na kak način splezati v notranjost. Vse je v ruševinah, le rože cveto, nešteto rož, ki v soncu opojno dehtijo. Kastro vsebuje še marsikako prijetnost za tujce, ki jih prav malo pride na ta otok. Saj je znano, da prihajajo tujci le na otočje Santorin, kjer jc ognjenik Mykonos in odtod pot na De-Ios in še na Syrs in Tinos, dasi je Egejsko morje polno otokov, pa niso nič pripravljeni za sprejem tujcev. Predvsem je na Lemnaisu dosti izvrstne pitne vode. Dalje imaš tu posebno vino »rezina«, ki ga obdržijo s smolo obrežnega borovca, da ostane pitno, in ga v Grčiji razen vode povsod pijejo, vendar našemu človeku kaj malo prijn. Tudi pivo utegneš dobiti tu, a je dosti dražje kot vino. Tri četrtine litra piva stane 18 drahem, rezina pa en kozarec eno drahmo.) Edina boljša restavracija v Ksisfru (»Estia-torion«)) je v stranski ulici od glavne ceste, ki poteka skozi vse mosto. Tu obstajajo tudi avto-nusi za v Moudros, ki je drugi in ed^ še večji krnj otoka Lemnosa. Moudros lc/i ob širokem zalivu. Onstran luke v Kastru je lično novo mesto vse v zelenju, ob vznožju gričev, ki so posejani z žitom. Na Lemnosu je kaj lahko priti z griča na grič saj tudi v najbolj vročih dnevih pihlja mor=ki veterc in ji od povsod razgled na morje. V nekaj četrtinah ure prehodiš mnogo teh višav, ki se od spodaj zadijo mnogo bolj visoke. Otok I emtios je glede nn prirodne lepote gričev edini te vrste v Egcj-skem morju. A ©v. "lft ^SLOVENEC«, četrtek", dne 18. maja 194T. Strani 5 KULTURNI OBZORNIK Nastop g, Primožiča v »Carmen« Kot Escamillo v nedeljski predstavi »Carmen« ie po dališem premoru nastopil g. Robert Primožič, dolgoletni član slovenskega gledališča, v katerem ie zapustil mnogo dela. V omenjeni vlogi je njegova pojava na odru vzbudila po svoji postavnosti svojski lik bikoborca in takoj v začetku nastopa je prepričevalno učinkoval. Ze njegova zunanjost in osebnost mu dajeta največje pogoje za oblikovanje čim bolj prepričljivega torera, zgrajenega na krepko poudarjeni moškosti, ki vpliva na okolico osvoje-valno in zmagujoče. Vendar se je tista moška mirnost v kreaciji dobro zasnovanega tipa zgubljala v nekoliko odvečni gestikulaci ji z rokami, s čimer je ostro nakazani in pravilno zajeti celotni lik nekoliko obledel. Zašel je tu pa tam v nekoliko prekomerni patos, kar je dajalo vtis, da se oblikovalec lovi med dvema tipoma, onim mirno in moško osvajajočim in onim, ki ga sili v patetično oblikovanje Toda močnejši je prvi, ki se g. Primožiču najbolj poda, prepriča in doprinese najboljše v smislu dramatskib po-ustvarjalnih vrednot Kar se petja tiče, je ugotovili: najlepše mu zveni srednja lega, ki ima največje polnozvočje, toni dovolj prodorni in lepo barvani, višinski toni pa po svoji krčevi-tosti barvno zastrti, manj prodorni in večkrat detonirani, dočim je nižina v primeri s temi boljša. Njegova obsegovna lestvica očituje tri barvna področja. Vendar je pevec tudi visoke tone na nekaj mestih prav lepo zastavil in razvil, kadar ni bila sapna podpora premočna in sunkovita, zaradi česar je bila tudi intonacija točna in čista. Upoštevati je pač treba, da ie pevec nastopil po dolgem času in da je morda marsikaj trenutno prešlo iz rutine. Prepričan sem, da se bo zgoraj navedeno zboljšalo v prihodnjih nastopih, predvsem z zboljšanjem dihalne funkcije. Zdi pa se mi, da je g. Primožič za buffo-partije v našem gledališču morda najbolj poklican pevec, ki bi jim dal najver-nejšo in estetsko najučinkovitejšo oblikovanost. V celoti je njegov nastop sprejemljiv in na dostojni poustvarjalni višini. Pri tej priliki moram omeniti tudi celotno predstavo, ki je bila dobra in ka po svoji dobri režiji učinkuje vedno sveže. Odlikuje to uprizoritev tudi dobra priprava z glasbene strani: dobro naštudirani zbori so tudi tokrat nudili lepo petje, čisti v intonaciii, razgibani v dinamiki, ritmično precizni (zlasti ženski v I. dejanju); izvrsten je bil zopet kvintet gg. Kogojeve, Polajnarjeve, Poličeve in obeh Sancinov. Posebej je v tej predstavi presenetila ga. Ko-gejeva, ki se je otresla skoraj vsega patosa, in je v mirni ter v mnogo bolj dosledno in gladko tekoči igri v celoti mnogo bolj prepričevalno učinkovala, mestoma popolnoma. Petje boljše. Že v prvem dejanju je upoštevanje ritmične točnosti, in boljšega oblikovanja fraz, nudilo znatnejše vrednote. Boljše dihanje, postiranje glasu v prednjo pasažo je omogočalo svetlejši ton, višine povečini dobre. Le tu pa tam še pade v pokrivanje, česar seveda ni mogoče naenkrat popraviti pri tako veliki vlogi. Vidno zboljšanje je zelo razveseljivo. — Dalje je omeniti še go. Ribičevo kot Micaelo, ki jo je zlasti pevsko lepo podala in prvo arijo v muzikalnem oziru znatno zboljšala; nič čudnega, da je tudi v zagrebški Operi dosegla v tej vlogi uspeh, kakor so beležile tamkajšnje kritike. Istotako sta bili dobri gdč. Polajnarjeva in boljša ga. Poličeva. Dober je bil tudi g. Lupša kot Zuniga in g. Rakovec. — Dirigiral je g. dr. Danilo Svara. V celoti je bila predstava dobra sil. Nove šmarnice Naša knjigarna v Ljubljani je izdala za letošnji maj nove šmarnice znanega nabožnega pisatelja J. M. Seigerschmieda: »Kraljica miru«! Šmarnice so izšle že pred veliko nočjo, da 'so jih lahko nabavili župni uradi in jih bero vernikom za letošnji maj. Toda marsikdo ne more k šmarnični pobož-nosti v cerkev, posebno v sedanjih časih marsikje v Sloveniji, zato opozarjamo na to knjižico s pre-značilnim naslovom: »Kraljica miru«. Knjižica obsega nabožna premišljevanja za 31 dmi, lepo urejena pod gesli: Splošna želja im potreba po miru, Marija, varuhinja in delilka božjih milosti, Naj-plemenitejša Kraljica, Naša najboljša Mati, Kraljica miru — napovedana v raju, Kraljica miru — v prerokbah, Golobček z oljčno vejico, Mavrica, Skrinja zaveze, Runo Oedeonovo, Elijev oblak, Bet-sabeja, Judita, Estera; Mir ljudem na zemlji, Mati večne resnice, Krvava žrtev za mir, Kraljica miru — pravim kristjanom, Kraljica miru v sv. Cerkvi, Marija je Kraljica miru — posameznim narodom, Kraljica miru ob splošnih nadlogah, Mir z bližnjim, Mir v družini, Mir v razumu, Mir v srcu, Mir v skušnjavah, Mir v nadlogah, Mir v smrtnem boju in Mir v večnosti. Tako je v teh šmarnicah lepo prikazana Marija v svojih svetopisemskih prispodobah kot Kraljica miru ter potem kot zaščitnica vsakterega miru v dušah posameznika, kakor tudi narodov in sveta. In bolj kot kdaj koli prej se Marijini častilci zbirajo v sedanjih dneh okrog njenega oltarja s klicem: Kraljica miru, prosi za nas! Kdor pa ne more k oltarju Marijenemu, naj prebira ta poljudno pisana premišljevanja, polna svetih zgledov iz življenja, ter naj tako svojo prošnjo priključi tisočem Slovencev, proseči h nebeško Kraljico za mir, mir med narodi in mir v dušah! K razstavi »Slovenskega lika« v palači Bata Pričujoča razstava »Slovenskega lika«, ki ga vodi naš znani umetnik prof. France Kralj, je bila pripravljena že za veliki teden, a je morala zaradi znanih dogodkov izostati. Danes, ko se usmerja naše življenje zopet na staro pot, pa so se delaželini mladi umetniki — izvzemši Franceta Kralja, ki ga javnost dobro pozna — Lojze Perko, Milena Dolgan, Ivan Strekelj in Vladimir Jakil, ojunačili ter otvorili v Batini palači svojo razstavo. Vsega skupaj je razstavljenih 65 del: olja, tempera, risbe in skice ter plastična dela. Franceta Kralja, ki nam ie vzgojil že lepo število umetnikov ln ki stoji na čelu »Slovenskega lika«, ni treba posebej predstavljali. Razstavlja ciklus »Slovenskega kmeta svatba« in več motivov iz sončne Italije. Lojze Perko je Slarotržan. Izšel je iz družine, ki ie štela 16 otrok. Razumljivo ie, da se ni kopal v bogastvu, vendar lo niti najmanj ne vpliva na njegovo delo. Je poln vedrine, živahnosti ter izkazuje brezprimerno hvaležnost svoji dobri materi. Posveča ji veliko olje. Dobra njegova mati sedi. polna zadovoljstva, v krogu številnega zaroda. V naročju stoji najmlajši in se krčevito drži srečne matere. — Perko razstavlja še okoli 20 drugih olj in tempera: »Orača«, »Tončka«, »Tamaro«, »Zadnjo popotnico«, dalje F. S. Finžgar t Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov 200. Od Dubrovnika do Splita Pot od Uskoplja do Dubrovnika je bila prav prijetna in nam je šla hitro izpod nog. Na cesti nas je dohitel še voznik s tovornim avtomobilom, ki nas je prav rad vzel s seboj in pripeljal skoraj do m«6ta. Tu so nas ustavili Hrvati, vprašali po orožju ter nato, ko smo jim povedali, da smo Slovenci, še želeli srečno pot, Cesta nas je vodila ob morju. Večkrat smo obstali in vdihavali svež morski zrak ter uživali lepoto, ki se je vsa od sonca oblita razgrinjala pred nami. Pozabili smo na vse. Utrujenost in pobitost je zginjala. Stopili smo še hitreje, samo da bi prej prispeli v mesto. Globoko pod nami so modri valovi udarjali ob skalnato obalo in se razbiti in razpenjeni vračali nazaj. Nad morsko gladino so pa poletavali beli galebi. Mesto je bilo v zastavah. Povsod so vihrale velike hrvaške tribarvnice. Pravočasno smo še dobili sobe v hotelu na trgu. Sobarica nas je sicer sumljivo pogledovala, ko smo vsi prašni, umazani in neobriti štorkljali v tretje nadstropje. Najprej smo se pošteno umili, očedili in preoblekli. Dubrovnik je gospodarsko mesto! Kosili smo v mestu. Ribe smo ravno zalivali z dobrim pivom, ko je po vsem mestu završala novica: Italijanske in necnške čete prihajajo v mesto. Vse je vrglo na noge. Mlado in staro je hitelo na glavno ulico, koder so že drveli prvi motorizirani oddelki italijanskih in nemških vojaških kolon. Povsod sami mladi ljudje, ki so z mladostnim zanosom drveli dalje in se ustavljali v stranskih ulicah. Vojaštvo je vse prašno od dolgih pohodov poskakalo s svojih vozil in stopilo takoj v pogovore z meščani. Tudi mi smo se pomešali med nje. Zanimali smo se za kraje, ki 60 ji že zasedli. Vse to so izvršili z veliko naglico. Vse važnejše objekte v mestu so zasedle takoj italijanske vojaške oblasti, ki so šle ljudstvu in vračajočemu se vojaštvu v vsakem oziru na roko. Polnoštevilno zasedena godba italijanskega armadnega zbora je še istega večera napravila mimohod po mestu, nato pa priredila dveurni koncert pred cerkvijo sv. Blaža, zavetnika Dubrovnika. Koncert je poslušala številna množica dubrovniškega meščanstva. Začela ga je pa z Gio-vinezzo. Dobrosrčnost italijanskega vojaštva smo videli še ta večer na cesti ob morju. Skupina italijanskih vojakov se je nekaj živahno pogovarjala med sabo. Eden od vojakov je opazil v bližini tavajo-čega psa, ki je stikal za hrano. Živalica se mu je zasmilila in jo je pozval k sebi. Odprl je svojo torbo, izvlekel iz nje vojaškega prepečenca, ga vrgel na tla, zdrobil s čevljem, nato pa še polil z malinovcem. Vsi smo obstali in občudovali njegovo dobrosrčnost. Morda se je pri tem dejanju spomnil svojega doma in domačega kužka. Ne vem, če bi vsakdo izmed nas tako plemenito ravnal s psocn, če bi ga opazil na cesti pred sabo. Ta stvarca popolnoma karakterizira človeka in njegov narod. Naslednjega dne smo tudi Še ostali v Dubrovniku. Ogledali 6mo si prav vse njegove zanimivosti. Za nadijevanje poti smo si kupili tudi kovčke in odvrgli nahrbtnike. Tudi nekaj jestvin smo si preskrbeli. Vsega je bilo dovolj in cene niso bile pretirane. Noč smo zopet prespali v hotelu, naslednjega jutra, v soboto, 19. aprila smo pa zgodaj odšli v pristanišče v Gružu in se vkrcali na ladjo »Split«, ki je z odobrenjem italijanskih vojaških oblasti tega dne vozila v Split. Po krajšem manevriranju v luki, je ladja ob osmih zjutraj zapustila gruško pristanišče in plula dalje ob kršni dalmatinski obali. Vožnja je bila polna užitkov. Med potovanjem smo pristajali v vsakem večjem mestu, kjer je ladjo pričakovala množica meščanov in med potniki iskala svoje sorodnike in znance. V Makarski smo dohiteli tudi ladjo, ki je že prejšnjega dne zapustila Dubrovnik in ni mogla dalje voziti zaradi minskih polj. Mi smo bili na boljšem. Na ladji smo imeli Slovenca, mornariškega ofi- »Zaostali sneg« itd. in večje število prav posrečenih skic. — Perko, ki je študiral slikarstvo v Sofiji in Zagrebu, goji skrito željo: »V Firenco bi krenil, če bi imel sredstva.* Morda se mu bo želja izpolnila. Milena Dolgan ie hči Šolnika. Študirala je kipnrstvn najprej pri Francetu Kralju, nato pa se je izpopolnjevala na akademiji v Belgradu Razstavlja 7 del. Posrečena je »Lastna podoba«, prav mičen pa je »Torzo« iz lerakote. Tudi Ivana Štrekla in Vladimirja Jakiča — oba sta kiparja — ie izprva vodil prof. France Kralj. Prvi je šel nalo v Belgrad, drugi pa v Zagreb. Razstavljata po dve plastiki. Pričujoča razstava bo zaradi pestrosti in zanimivosti ter novih ljudi privabila pravjjotovo marsikoga y razstavni prostor y palači liata. cirja, ki so mu bila znana vsa ta polja in je on od tu dalje do Splita vodil ladjo. Ponekod smo pluli samo nekaj metrov od obale, nato zopet zavili malo vstran in tako dalje. Ostali ladijski oficirji pa so stalno z daljnogledi opazovali morsko gladino, če se ne bi bila že odtrgala kakšna mina in plavala prosto po morju, V taki napetosti smo vozili dobri dve uri. V splitsko pristanišče smo prispeli ob devetih zvečer. Mesto je bilo popolnoma zatemenjeno. Ko je ladja pristula in so spustili most, so jo lahko potniki takoj zapuščali ter so italijanskim vojaškim oblastem morali pokazati samo legitimacije in prtljago. Medtem so pa pričeli z zadnjega dela ladje vračajoči se vojaki skakati kar na pomol. Italijanske oblasti so jih lepo opozorile, da ne bo nihče smel zapustiti ladje vso noč, če se bo to še ponavljalo. Pa ni nič zaleglo in smo zato res po zaslugi teh nepočakancev morali prebiti noč na ladji. Drugo jutro so pričeli že na vse zgodaj voziti na ladjo velike zaboje s konzervami in prepečencem. Vsak vračajoči se vojak je dobil po eno konzervo ali pa tudi več in nekaj prepečenca. Vojaštvo je s pristanišča odšlo takoj na postajo, kjer je lahko dobilo vlak proti Zagrebu. Mi smo pa bili prosti in smo lahko ho- 199. Ko je padla noč Tn jo udarilo polnoč, je Spiridion popeljal mimo podkupljenih strnžnrjev v ječo Epa« frodita in Numido, 200. Ko sta vstopila do zadnjih vrat, jih pa-latinec, ki ni bil pod-, kupljen, ni pustil dalje. Epafrodit je sicer s ponurejenim Uprav-dovim podpisom in prstanom prišel v ječo, Numido pa ječar ni pustil. Zato se je vnel boj, v katerem je Numida zabodel jeČarja in plnnil za Epafroditom v ječo, 201. kjer je bil Iztok' in Epafrodit, ki se je dal spoznati z besedami: »Iztok, moj sin!« Od začudenja ni mogel Iztok spregovoriti drugega kakor bese« do: »Epafrodit, ti?* t 202. Numida je stopil k Iztoku, da mu pre^ pili verige. Epafrodit: »Hitro, hitro, Nu-^ mida! Bežimo!« dili po mestu kamorkoli smo hoteli. Dan je bil lep. Mesto je bilo prav tako, kakor Dubrovnik, vse v zastavah. Po dolgem času smo prišli zopet do časnikov. Iz »Hrvatskega naroda«, sedanjega vodilnega hrvatskega dnevnika smo zvedeli več podrobnosti, ki so spremljale razpad Jugoslavije. Med novimi ministri v hrvaški vladi sem opazil tudi več znancev iz prejšnjih let. Tudi Split smo si dobro ogledali Po kosilu smo si privoščili še vožnjo okoli Marjana. Popoldne smo prebili v kavarni kinu in v ogledovanju splatskih zanimivosti. Zvečer smo odšli na postajo, kjer so nam italijanski vojaki še enkrat pregledali prtljago in nas nato pustili na vlak, ki je zapustil splitsko postajo ob 11 zvečer. Med potjo so mi v zatemnjenem vagonu spet pričele misli uhajati nazaj na vse dogodke, ki so se razvijali zadnje čase v bivši Jugoslaviji, predvsem pa v Belgradu. Pred sabo sem videl obraze nekaterih ministrov in ostalih vojaških in civilnih vojnih hujskačev, ki so v službi tujih interesov sprožili to strašno gorje nad narod in je zaslepljenost teh plačancev moral drago plačati nedolžni narod, predvsem žene, matere in otroci, ki so umirali po Belgradu, Sarajevu, Mo-starju, Skoplju in povsod drugod, vojaki pa na bojiščih. Za čigave interese? Za kakšne ideale? ,>9tOAS »2 Joško Krošelj. Habbania - Basra - Rutbah tri bojišča v Iraku Bagdad, la capitalo dell'lraq. — Bagdad, prestolnica Iraka. Sedanji boji med Anglijo in Irakom so osredotočeni na tri iraška središča, to je na llabbanijo, Baero tn Rutbah. Vse te točke so ločene druga od druge in ni nobene zveze med njimi. Prvo veliko središče, na katerem se odigravajo sedanji boji, leži v srcu Iraka. To je veliko angleško letališče, oziroma letalsko oporišče Habbanija, ki ležii kakih 100 kilometrov zahodno od iraške prestolnice Bagdada. V pogodbi o neodvisnosti iraške države, sklenjeni med Anglijo in Irakom leta 1930. ima Anglija pravico, imeti v Iraku dvoje oporišč in eno teh oporišč je ravno Habbanija. Leta 1936. so ga Angleži popolnoma preuredili in leta 1937. so privedli tja posadko 6000 mož, ki je prej uporabljala neko letališče tik pri Bagdadu. Da bi so Angleži čiin bolj umaknili v ozadje in bi s svojo vedno navzočnostjo ne vznemiri aLi Arabcev, med katerimi se je vedno bolj širilo gibanje za popolno neodvisnost, je London sklenil, naj se angleška posadka umakne v Habbanijo. Letališče Habbanija je sedaj popolnoma samotno, daleč oddaljeno od vsakega kraja in izven važnih prometnih žil. Letališče, ki je zelo veliko, je v polkrogu obdano od gorske verige, za njo pa je visoka planota. Nekaj tednov pred začetkom sovražnosti med Iriikamo in Angleži so Iračani postavili na to planoto svoje vojaštvo, s topovi in strojnicamL Ko so se začeli boji, so iz teh zelo ugodnih položajev obstreljevali angleška letališča. Kakor smo brali v iraškem vojnem poročilu, so se iraške čete že umaknile iz teh postojank. Angleži so poskušali zlaisti z bombniki zadušiti to posadko. Drugo vojno središče je 500 kilometrov daleč od Habbanijo na jugu, tam, kjer sega iraški trikotnik v Perizjski zaliv. V to vojno področje spada ves prostor okoli Basre ter je zelo velikega pomena, ker obvladuje pristanišče Basro in ker je tam drugo angleško letalsko oporišče''Sindebane, ležeče kakih 70 km zahodno od Basre. Sindebane je drugo letališče, kjer ima Anglija svojo stalno g&mi&iju. V Busii 66 bore iiiuijške čete, ki 50 jih pripeljali Angleži iz Indije v Irak tik pred izbruhom vojne. Ves ta prostor drže sedaj Angleži. Sem tudi vedno lahko dovažajo sveže indijske čete, dokler so gospodarji Perzijskega zaliva. Basra in Sidebane ležita blizu meje sultanata Koveit, kjer so se baje tudi izkrcale angleške čete. S stranskim sunkom iz Poveita bi seveda lahko vzpostavili zvezo med indijskimi četami v Ba-sri ter med angleško kolonijo v Sindebane. Formalno je Koveit sicer samostojni sultanat, dejansko pa je to angleško vplivno območje. Na prometnem križišču Rutbah, na najskrajnejšem iraškem zahodnem kotu, 80 km oddaljenem od Transjordanije, je tretje bojišče. Rutbah je velikega pomena za suhozemske zveze z Irakom in zlasti za iraško prestolnico. Cesta, ki vodi iz Bagdada, se' razcepi pri Rutbahu. Severna gre skozi Damask v Beirut, južna pa skozi transjordansko prestolnico Amman v palestinsko pristanišče Haifa. Na cesti Damask —Bagdad je poleti vedno avtomobilski promet. V Rutbahu so bencinski tanki in hoteli. Tekmo za Rutbah so dobili Iračani. Motorizirani oddelek njihove armade je prispel prvi v Rud-bah in ga je zasedel. Angleži so poslali svoje čete proti Rutbahu iz svojega protektorata Transjordanije in poročajo, da so Rutbah zasedli, Iračani pa zopet trdijo, da ga oni še drže. V petrolejskih središčih Kirkuk in Mosaul so utrjeni Iračani. Nekaj petrolejskih vrelcev imajo s svojimi četami zavarovanih Angleži, vendar pa ne toliko, kolikor petroleja potrebujejo za vojno v Sredozemlju. Boji za te kraje so še v teku. Zdravilo. »No. kaj je rekel zdravnik?« »Dal mi je sredstvo za potenje.« »Aspirin, kajne?« »Ne, račun ,.,« Izstavljamo drkularne čeke na Credito Italiano izvršujemo bančna nakazila ter vse ostale bančne posle po vsej lt al j ii Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova SD Emettlamo degli anegnl drčo-larl del Credito Italiano facciamo delle rimesse di denaro e tutte le altre ope-razioni di banca per tulte le piazze d' Italia. Istitutn ii Credito per Commercie ed Industriu, Lubiana, PreSernuvu SO Mali oglasi V malih •(■»Iti volja »oka bemm 1 dla; tenltovanjskl tfflaal I dla. Debelo tlekaoe aanlovne besede ae raAunajo niSI ioe«ek u mali orla« U dla. • Mali ijeje Ukoj pri oaročlla. • Pri oclanlh faja »e ra&ona eookoloaaka, I mm visoka •Klaal oo plaAujeJo takoj reklamnega »nafaja se r» •atltn* vratlea po I dla. - Zrn pismene odgovor* (leda mallb oglasov treba prllotltl aaamko. B SUižte B istcio: Iščem zaposlitve Vešč sem italijanščine ln strojepisja. Franc Rade-šček, Šišenska 53. Vsakovrstno zlato briljaote Id srebro kupole po najviSjib cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Seno prvovrstno, kupi Sušnlk, Ljubljana, Zaloška c. 21. Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjib eenan CERNE, Juvelir, Ljubljana Woifova ulica it. B Vinko Kunstel rez. konjeniški poročnik, poklican 1. IV. v 8. konjeniški polk v Cakovec, se še nI vrnil. Komur je kaj znano, prosim, proti nagradi sporočiti — Joži KunBtel, Vrhnika. Karkoli bi kdo vedel o redovu dijaku Rus Jožetu, ki je služIl rok od 1. XI. 1940 dalje, v Go-raždl, Drlnska banovina v 14. četi 3. bat. šole za rez. pešad. oficirje, naj blagovoli proti povračilu stroškov čimpreje sporočiti očetu Rus Josipu, Ljubljana VII., Lepo-dvorska ul. 28/11. Zatekla se je »REAlITETAa posestna posredovalnica v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20 Prodam hišo 13. maja lovska pslca, v Zalogu, 4 minute od po belo-rjave progaste bar- staje. Naslov v upravi Slove. Korn, Poljanska c. 8. venca pod št. 7421. (p) Vsako nepremičnino v LJubljani ln njeni okolici kupimo. »Reallteta«, Prešernova ulica 64-1, nasproti glavne pofite. Telefon 44-20. k Zamenjava vile Maribor - Dolenjsko. Moderno vilo v najlepši sončni legi z vsem kom-tortom, centralno kurjavo ,lepim vrtom, zamenjam za posestvo ali enako vilo v Novem mestu ali bližini. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Rojstni kraj« št. 7306. p Dve novozgrajeni hiši zaradi odpotovanja prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »LJubljana 260—600.000«. Eno ali več hiš od stotlsoč do tri milijone takoj kupim v Ljubljani ali njeni provinci. Tudi posestvo ali gozdove. Plačam v gotovini. — Ponudbe z opisom položaja, eventuelnl donos ln najnižjo ceno pošljite na upr. »Slovenca« pod »Industrlalec • begunec« št. 7477. Morsko travo od 2 din dalje nudi tvrdka Sever & Komp., Ljubljana. (1) Damsko in moško kolo novo, najboljše italljan-znamke, za vsako ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa c. 13. Zahvala Za ustne in pismene izraze sočustvovanja ob bolezni in smrti moje in naše predrage, nepozabne Milke Završanove izrekam vsem svojo naprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se preč. duhovščini, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, gg. zdravnikom in strežniškemu osebju v bolnišnici. Iskreno^ se zahvaljujem za vse poklonjene vence in cvetje. Prisrčna zalivala ge. Fakinovi, Feldinovi in Vidmarjevi za delo usmiljenja na dan usodnega udarca. Mojo najvdanejfo zahvalo sprejmi predraga in celokupna Matična "družina, ki se je pod vodstvom g. direktorja Poliča z globoko občutenimi žalostinkami tako ganljivo in tolažilno poslovila od moje žene in svoje zveste članice. Sveta maša zadušnica za Milko bo darovana v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 16. maja ob 7 zjutraj. V Ljubljani, dne 14. maja 1941. Janez Završan, mag. ravnatelj v p., in sorodniki. Pulecim zoper bolhe in stenice Ing-Prezelj, Ljubljana, Wolfo-va 8-1, telefon 34—7S. (1 Gnoj naprodaj. - Streliška 26. Oniscin Iščem konja fuksa, z belo liso na čelu, žtg 4128. Javite proti dobri nagradi Hočevar Jožef, Zagorlca 14, pošta Videm-Dobrepolje. lepenka zoper molje ln ribice med knjigami, slikami, v različnih zbirkah Itd. Ing. Prezelj, Ljubljana — Wolfova 3-1, telefon 84-73. Pisalni stroj pisarniški model, ugodno prodam ali zamenjam za fotoaparat. Sv. Petra cesta 91-1. ■ Sobe 1 Jttcjo: Opremljeno sobo iščem za takoj z dvema posteljama in souporabo telefona. Ponudba z navedbo cene pod : »Mirna, stalna, redno plačujoča stranka« na upravo. B Poizvedbe B za živali Dobro nagrado dobi kdor mi pove za konja Šimla, 15S-178, St. < ali brez. LJubljana, hotel Slon, so^ ba 201. Vem za konja fuksa žig št. 60, star 6 let ln šimel j star 9 let, žig 147. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7465. Iščem konja prama žig št. 4304. Ivane Ivan, p. Koprlvnik 48, pri Kočevju. Iščem kobilo fukso z žigom 8923, sliši na Ime »Mica«, z dolgo liso na glavi. — Razpuščena v Mirnl-Trebno. — Kdor kaj ve o njej, naj sporoči na upravo »Slovenca« ali na naslov Gasar Leopold, Murova 16, Jesenice. Oskrbujem konja prama, težak, dolgega povitega života, na čelu Ima 6 cm dolgo liso ln na desnemu kolku malo liso, nad vln-clem Ima male rožlčke, zadnji kopiti podolgastl, pri vožnji malo prha, visok 166, obseg 179 cm, žig 697 in košat, črn in dolg rep. Star okrog 10 let. — Dobi se pri Ignac Kastelic, občina Vel. Loka, p. St. Vid pri Stični. Vem za konje s sledečimi žigi: 160, 1663, 63, 16, 306, 332, 75, 119, 1589, 1653, 218, 0014, 20. 10581, 670, 65, 70, 2585, 87, 28. 162, 660, 127, 175, 69. 93, 108, 40, 38/2, 61, 246, 764, 410, 1105, 82, 409, 242, 312, 655, 696, 99, 40. Zglaslti se osebno ob delavnikih med 12.30 in 14 ln med 18 ln 21, ter v nedeljo dopoldne ln popoldne: Lesar Jože, Gosposvet-ska 13, podnajemnik pri hišniku. 2000 din nagrade dobi, kdor poizve za kobilo fukso, visoko 154/188 cm, lig št. 50. Na glavi mala zvezda, povešenega križa, glavo nosi v desno stran obrnjeno. Zadnja leva noga v vin-clju bela, v sredini rep odrezan. - Konja fuksa, viRok 155/170 cm, star 8 let, žig 113. Na glavi zvezda, zadnja leva nogR v vinclju bela. Na zadnji desni strani na členku za lešnik debela bunkica. Naslov: Ant. Pocihar, Sap št. 14, pošta Šmarje - Sap. (e) Siv vol, z žigom 366, se nahaja pri Hočevar Jože, Zagorlca 14, pošta Videm-Dobrepolje. Pozor! Prepisovanja, prevode v vseh jezikih, razmnoževanje, razna posredovanja tn zaupne posle Vam vestno, strogo zaupno ln strokovno dovršeno Izvrši »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra o. 27, tel. 21-09. — Ne nasedajte neodgovornim šuš-marjem. V vseh zadevah se obračajte edino le na »Servis biro«. r »Naš Glas« Naznanjamo, da je 8. številka »Našega Glasu« lista za državne ln samoupravne nameščence ln upokojence pravkar Izšla. — Uprava. Kratke zanimivosti »Leucorhampa omatus« je ime za 15 centimetrov dolgo gosenico, živečo v Ameriki. Ta gosenica je za las podobna koščku lesa. Ce se ji ' približa kaka živalica, ki jo hočejo ujeti, napihne trioglato glavo, iz nje pa izbuli dvoje kačjim podobnih oči in svojo žrtev tako prestraši, da pozabi na beg. Prav tako stori tudi, če se ji približa kak sovražnik. Robec je bil še pred nekaj stoletji nepoznan. V nekaterih mestih, kakor n. pr. v Dres-denu, je bilo celo prepovedano uporabljati jih. V modo je vpeljala roljec cesarica Jožefina, Napoleonova žena. Glas velike želve, ki živi v Južni Ameriki; je podoben jokanju majhnega deteta. Tujci, ki pridejo v Južno Ameriko in tega ne vedo, se večkrat prestrašijo in misleč, da slišijo glas majhnega otroka, iščejo naokrog, kje bi bil ta otrok. Iz listja - kovine Švedski znanstveniki so dognali poseben način za pridobivanje kovin iz listja dreves. Podzemski zakladi, premog, železo so zdaj že odkriti ie sprav-ljein na svetlo po zaslugah znanstvenih preiskav. Sedanja novost švedskega učenjaškega sveta pa bo še večjega pomena, saj so kovine tako zaželene in potrebne vprav za razvoj sveta sedanjih časov. Dognali so torej, da je v listju in koreninah dreves mnogo rudnin in kovin, ki bi jih po tem novem načinu mogli pridobivati in uporabljati. Sedaj se vse to dogaja še v učenjaških laboratorijih, pride pa čas, ko bomo s pridom uporabljali hrastovo, lipovo in brezovo železo... Naša dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Marija Schimentner vdova po železniškem uslužbencu nas je danes, dne 14. maja 1941, za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokoj niče bo v petek, dne 16. maja, ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana-Sora-Maribor, dne 14. maja 1941. Globoko žalujoči: Micl, hčerka; Franc, Emil, Alojz, sinovi — ter sorodstvo. Kobila prama sirka najdena na Dolenjskem, visoka 152/180 cm, glava srednje velika, z belo zvezdo na nosu, beja. mal* lisa. Prve noge bele kronaste. Zadnja noga čez bincel bela, desna zadnja noga do blncelna bela. Griva In rep močan In siv. Lastnik naj so javi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7472. i Zahvala Za vse izraze sožalja ob smrti dragega soproga, očeta in tasta, gospoda dr. Rada Kusefa univerzitetnega profesorja se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. rektorju univerze, prelatu dr. Slaviču, g. gen. tajniku Akademije znanosti in umetnosti, univ. prof. dr. Kreku, g. dekanu pravne fakultete dr. Pitamicu in zastopniku Društva slušateljev juri-dione fakultete g. Sergiju Vilfanu za tople besede, s katerimi so se poslovili od pokojnika, Akademskemu pevsk. zboru za občutene žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja, udeležencem pogreba, in sploh vsem, ki so na kakršen koli način počastili spomin nepozabnega pokojnika ah nam s toplo besedo lajšali težko bol. Maša zadušnica se bo brala v četrtek, 15. t. m. ob pol 8 zjutraj pri frančiškanih. Ljubljana, dne 14. maja 194L Žalujoči družini KušejevL Green: Luč in tema 16 X. Gryce išče dalje. To odkritje je bilo za me nekaj strašnega. Bilo je torej v resnici tako: Lepa, ljubezniva Eleonora je bila---. Nisem mogel končati stavka, niti v svojih mislih ne. »Vi se čudite,« je dejal Gryce pazno motreč ključ. »Ni ženske na svetu, ki bi se zastonj tresla, zardevala, ali padala v nezavest, gotovo pa ne gospica Eleonora Leavenworth.< »Žena, ki bi bila kaj takega zagrešila, bi ne mogla ne zardeti in ne pasti v nezavest,« 6em nasprotoval. »Dajte mi ključ.« Z veseljem mi ga je podal. »To je tisti ključ, katerega iščemo. O tem ni dvoma.« Vrnil sem mu ključ. »In vendar je ona nedolžna,« sem dejal rečno. Samo debelo me je pogledal, pa se je na-smejal. »Vi posebno verujete v žensko krepost. Toda jaz upam, da boste morali še dolgo živeti, preden se prepričate, da so ženske tega vredne.« Nastopil je molk, katerega je prvi prekinil Gryce. »Preostaja nam sedaj samo še eno. Fobbs, poprosite gospodično Leaven\vorth, naj pride doli, a ne smete je plašiti. Pride naj v sobo za ob-iskc.c Ko sva ostala sama, sem hotel iti k Mary; pa me je detektiv zadržal. »Pojdite z menoj, da vidite nov prizor. Gospica Eleonora prihaja.« Obotavlja1 spm se a misel, da bom lepotico videl v svoji bližini, me je vlekla k njej z ma- gnetno silo. Poprosil sem Gryceja, da me za hip opraviči, pa sem odhitel k Mary, da se od nje poslovim. r »Kaj je? Kaj se je zgodilo?« me je vprašala brez sape. »Vaša sestrična prihaja doli.« »Semkaj?« se je zgrozila. »Ne, v sobo za obiske.« »Nerazumljivo! Povsod sama groza, a nihče mi noče ničesar povedati « »Gospica Leavenvvorth,« Sem jo miril, ne bodite vznemirjeni. Če si bo kaj zgodilo, kar bo važno za vas, zagotavljam vam, da bom to 6toril.< Poslovil sem se od nje, ki se je vsa obupana vrgla na bogato zofo ter šel sam z Grycejem. Komaj sva vstopila v sobo, je vstopila tudi Eleonora. Stopala je počasi in ponosno, pozdravila je naju z malim poklonom. »Prosili ste me, naj pridem sem,« je nagovorila takoj Gryceja, »in zaprosil me je mož, ki je v vaši službi. Ce je tako, prosim, da takoj poveste, česa želite, ker čutim se povsem utrujeno in uničeno ter potrebujem nujno počitka.« »Gospica Leavenvvorth,« si je mencal roke detektiv, »meni je zelo žal, da vas moram vznemirjati, a jaz bi rad zvedel...« »Kako sem prišla do ključa, katerega sem vrgla v ogenj,« ga je prekinila. »Ta mož je to videl, in gotovo ga je vam izročil.« »Pogodili ste, gospica I« »Jaz vam nimam nič drugega povedati, kakor lo, kar je govoril gospod, ki je vam povedal, da sem hotela ključ skriti v pepel.« »Ali?« In že se je obrnila k vratom. »Molčati moram o tej stvari, pa vas prosim, da mi oprostite Pristavljam, da me nobena sila ne more prisiliti, da spremenim svoj naklep. Ves čas bi bil izgubljen, če bi se trudili, da bi me pripravili do tega.« ' Vrgla je na nas površen pogled in šla k vratom. Za trenutek je stal Gryce osupel, a se je ta- koj vljudno priklonil in spremil Eleonoro do stopnic. Jaz se nisem zavedel iz začudenja, ki ga je povzročilo Eleonorino vedenje. Tedaj je stopila vsa razburjena Mary k meni. »Kaj je?« je vprašala v strahu. »Kaj je rekla Eleonora?« »Ah,« sem odgovoril, »ničesar ni priznala, in to je ravno velika nesreča. Vaša sestrična ve neke stvari, o katerih pa trdovratno molči. Je že čas, da se že enkrat pojasni, sicer ...« »Kaj bi se moglo zgoditi?* 6e je ustrašila Mary. »Zašla bi v neprilike, ki ne izostanejo brez posledic.« Minuto me je gledala nezaupljivo, nato se je spustila na stol in si pokrila z rokami obraz. »Oh, da se nisva rodili I Zakaj nisva umrli z onima, ki sta nama dala življenje!...« »Draga gospica,« sem jo tešil, »nimate vzro-a, da obupa vate! Bodočnost je res videti črna. "aša sestrična bo poslušala kot pametno dekle.« Mary je obmolknila na moje besede. Samo skočila je s stola in zaklicala v največji obupanosti: »Znoreli moram, znoreti!« Opazoval sem jo in mislil, da sem jo razumel. Spoznala je, da nam je Eleonora pomagala priti na sled, ali pa, da se je nad njeno glavo zbiral teman oblak. Skušal sem jo pomiriti, a ves moj trud je bil zastonj. Padla je v popolen brezup, da se ni več name ozirala in pripravljal sem se na odhod. »Žal mi je, da vas moram zapustiti, ne da bi bil vas potolažil. Ali smem koga drugega poslati, kako znanko ali sorodnika? Težko vam je sedaj OFtati v tej hiši.« »Ali mislite, da ostanem tukaj?« je pristavila. Niti ene noči nel Morala bi umreti...« »Ni potrebno,« se je oglasil nežno glas za nama. kv' Bil je Gryce, ki je gotovo poslušal ves najin razgovor. Vsedel se je k stolu poleg vrat, z eno roko v žepu, z drugo pa je gladil naslonec, kakor bi naju hotel zagotoviti, da ni prisluškoval. »Vse se bo najboljše uredilo, gospica Leavenvvorth; vi morete iti, kamor vam drago.« Mislil sem, da bo ona ugovarjala, nasprotno, kakor da ji je pogodu njegova prisotnost. Prijela me je za roko ter me odpeljala v stran, rekoč po-tihem: »Vi imate gospoda Gryceja za zelo ostroumnega moža?« »To tudi mora biti na mestu, ki ga zastopa,« sem odvrnil oprezno, »ker oblasti polagajo vanj veliko zaupanje.« Takoj je stekla k Gryceju. »Cujem,« prične proseče, »da ste izkušen kriminalist, da znate iz množice osumljenih najti pravega krivca, katerega izsledite z bistrostjo svojega očesa. Ce je temu tako, imejte usmiljenje z ubogim dekletom, ki je ostalo naenkrat brez zaščite, pa vas prisrčno prosi, da dobite pravega krivca. Noro bi bilo od mene, da vas spominjam, kakor sumljivo se vede moja sestrična, a vam pri-seaam, da je ona istotako nedolžna, kakor jaz. Moj trud je, da obrnem oko pravice z nedolžnih tia krivce in prosim vas, iščite krivca izven hiše.« Pri tem mu je podala obe roke. »To je moral storiti navaden zločinec, ali ga boste mogli privesti prod stol pravice?« Njeno vedenje je bilo tako ganljivo, da sem na Gryceju opazil, da je komaj premagoval svoje čustvo ter da je vrgel svoj pogled na skodelice, ki so stale na omari. »Vi morate, vi hočete najti krivca,« le nadaljevala. »liana mora vedeti vse. Iščite jo, preobrnite vsak košček zemlje, 6torite vse. Kar ie v V3šj moči, vse svoje premoženje vam dajem na razpolago. Veliko nagrado dobi oni, ki najde krivca.« Gryce se je z lahkoto dvignil. Za 'Jskar.no v Ljubljani; Jože Kramar« izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenili