Stran 102                   ANGELČEK                    Leto 29
Ivan Langerholz:
Šola lepega vedenja.
6.   Poštenost   in   zvesloba.
EJ*i|§ecite, kar hočete: človek bi skoraj tr-dil, da SotTtSi s*a P°štcnost in zvestoba umrli. EsS        »Ni res, ni resL kliče Joža Umnik,   >za-
spali sta.«
Dobro!   Pa ji prebudimo!
Ali pa borao pošteni, če bomo taki, kakor je tisti Miha iz Lačne vasi? Ta človek vedno iztika doma po shrambah, kje bi kaj naiel za svoj sladkosnedni jezik. Nič ni varnega pred njim: ne dcnar, ne meso, ne sme-tana, ne orehi — vse gre z njim. AH kako je pa vpil in sc cmeril oni dan, ko mu je Minka aevede pojedla njegov kos kruha! Kako jo je zmerjal! »Tatica, grda talica!« je vpil ia kar penil se je od jeze. Seveda, Miha! ZanJ bi morai biti vcs svet pošten, on bi pa smcl krasti, kakor bi hotel! Pripravno življenje tžko!
Joža Potrcben je pa doma pošten kakor zlata vaga, Ali, kadar zori sosedovo sadje, kadar jc krom-pir po tujih njivah že dozorel, kadar jc grozdje žc toliko mehko, da je zobno, takrat pa ni več nobena reč varna pred n)im. Tu naklati }abolk, tam sc spusti v hruško, drugod si pa nakoplje krompirja, mimo-grede utrga še par kobuljev grozdja. — Joža^ kako pa bo to?« — »E, saj ni vsc skupaj nič! Par jabolk, poldruga hruška, pa kakih pet gniiih krorapirjev: kaj bo to?« — Res ni veliko. Ali, Joža, to je bilo prvič. Ko3iko jc bilo pa dru^ič? In tretjič? In zmiraj vcč. Vidiš: iz tatička postancš tatič, iz tatiča pa tat. Be-scda je vcdno krajša, grešnik pa vedno večji. Tako je!
Leto 29                   ANGELCEK                Stran 103
Lovro Premeten pa hodi okrog kakor živa ce-dolžnost. Tako zna prcvmiti vse hudobije na druge, da bi ga imcl človek za največjega svctnika. In ko so ga oni dan z a s a č i 1 i pri tatvini — nak! — še se je moral prati! — »Saj nisem mislU vzeti (kako lepo! »Vzeti«, ne ukrasti!), pa mi je Draganov Fran-celj naročil, da tmi moram prinesti.. .<* — Ahal Lovro, ta. bo bosa! Ti si dvojen lat; blago kraideš iti Augim dobro ime.
Petcr Kiatovič se je šel pa učit mizarstva. Pa se je v par tednih priklatil spet domov. Pravil je, da jc moral stradati pri svojem mojstru. Pa srao kmalu zvedeli, kako je stradal. Prišla so za niim pisma s pečatom. Peter je šel parkrat v mesto, in ko jc šel drugiČ, ga par dni ni bilo nazaj! Starši so jokali, ljudje so pa govorili.da soPetra nckam spravili.., Za par dni! V knjigi poštenih otrok iraamo pa zapisanega nekega Janeza. Piše se Vesten. Povsod ga hvalijo. Priden je pri delu, nalančno opravi, kamor ga poš-ljejo, niti minute nikdar nikjer ne zamudi, Reden je za cerkev, reden za delo. Ljudje samo to želc, da bi bilo dosti takih Janezov. Če se piŠejo Vesten ali kako drugače, je nazadnje vseeno; samo, da so res vestni, pošteni in zanesljivi.
Tožili so pa gospodarii, da je pri nekl hiši služil Tone Uhajač, Prišel je služit in rad je delal, dokler je bilo malo dela. Ko je pa prišlo poletje s svojim delora in s svojo vročino, >o je pa Tone popihal v senco, Pozimi je prosjafiil za službo in obetal pobolj-šanje. Mogoče bo zaenkrat še koga preslepil, pa mu povemo, da dolgo ne bo tako šušmaril. Ljudje dobro poznajo takc tiče, ki časte lcnobo, pred delom pa bcžd.           "                                                 (Konec.)
»... prepoTI