BorutJug1,BredaBarbiž-Žagar2,MatejaGrošelj3,DarjaMilovanovićJarh4,
TjašaLipušček5
Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti
in var no sti zdrav lje nja z ro su va sta ti nom
(Sor va sta®) in uva ja nje do dat nih ja ko sti
v kli nič no prak so pri bol ni kih
s hi per li pi de mi jo – FROZEN
Non-InterventionalStudyofEfficacyandSafetyofRosuvastatin
(Sorvasta®)TherapyandIntroductionofAdditionalStrengths
toClinicalPracticeinPatientswithHyperlipidaemia –FROZEN
IZvLEČEK
KLJUČNEBESEDE:rosuvastatin,hiperlipidemija,boleznisrcainžilja,LDL-holesterol,učinkovitost,varnost,
dodatniodmerki
IZHODIŠČA. Bo lez ni srca in žilja os ta ja jo glav ni vzrok obo lev no sti in umr lji vo sti v sve -
tu, na pr vem me stu pa so tudi v Slo ve ni ji. Naj po go stejši vzrok za nje je ate ros kle ro za. De -
jav ni kov, ki pos pešuje jo pro ces, je več, med naj po memb nejšimi pa je hi per li pi de mi ja. Gle -
de na pri po ročila evrop skih smer nic za pre prečeva nje bo lez ni srca in žilja je zniževa nje
ho le ste ro la v li po pro tei nu z niz ko go sto to (angl. lowdensitylipoprotein, LDL), in si cer pred -
vsem s sta ti ni, ključno za pre prečeva nje srčno-žil nih do god kov. Učin ko vi tost in var nost
zdrav lje nja s sta ti ni po tr ju je jo šte vil ne kli nične ra ziskave in dol go let ne iz kušnje, kljub
temu pa so v prak si še ved no pre ma lo krat upo rab lje ni oz. so upo rab lje ni v pre majh nih
od mer kih. Na men nein ter ven cij ske ga sprem lja nja FROZEN je bil sprem lja ti kli nično učin -
ko vi tost zdra vi la Sor va sta® v vseh od mer kih, še po se bej pa v od mer kih 15 mg in 30 mg.
METODE. V tri me sečno sprem lja nje učin ko vi to sti in var no sti ro su va sta ti na (Sor va sta®)
je bilo vključenih 1.627 bol ni kov s hi per li pi de mi jo in z zmer no, ve li ko ali zelo ve li ko srčno-
-žilno ogroženost jo. Oprav lje na sta bila dva obi ska. Na pr vem (ob vključitvi bol ni ka v sprem -
lja nje) so na os no vi bol ni ko vih začet nih vred no sti maščob in stop nje srčno-žilne ogrože -
no sti do ločili začetni od me rek zdra vi la Sor va sta®. Na dru gem obi sku so pre ve ri li vredno -
sti maščob v krvi in ocenili nežele ne učinke in do se ga nje cilj nih vred no sti LDL-ho le ste rola.
REZULTATI. Po treh me se cih je zdrav lje nje z zdra vi lom Sor va sta® v pov prečnem skupnem
od mer ku 19,0 ± 9,6 mg na da lje va lo 1.543 bol ni kov (94,8 %). Skup ni ho le ste rol, LDL-ho -
le ste rol in trigli ce ri di so se v času zdrav lje nja sta ti stično značilno znižali (p < 0,0001).
1 Prof.dr.BorutJug,dr.med.,Kliničnioddelekzažilnebolezni,Internaklinika,UniverzitetnikliničnicenterLjubljana,
Zaloškacesta7,1000Ljubljana;borut.jug@kclj.si
2 BredaBarbiž-Žagar,dr.med.,Krka,d.d.,Novomesto,Dunajskacesta65,1000Ljubljana
3 MatejaGrošelj,mag.farm.,Krka,d.d.,Novomesto,Dunajskacesta65,1000Ljubljana
4 DarjaMilovanovićJarh,Krka,d.d.,Novomesto,Dunajskacesta65,1000Ljubljana
5 TjašaLipušček,Krka,d.d.,Novomesto,Dunajskacesta65,1000Ljubljana
523MedRazgl.2019;58(4):523–32 • Sponzoriran članek
Povprečno re la tiv no znižanje skup ne ga ho le ste ro la je bilo 29,3 ± 14,7 %, LDL-ho le ste ro -
la 37,2±22,7% in tri gli ce ri dov 18,7±34,7%. Pov prečna vred nost ho le ste ro la v li po proteinu
z vi so ko go sto to (angl. highdensitylipoprotein, HDL) se je re la tiv no zvišala za 6,5 ± 28,7 %,
a to zvišanje ni bilo sta ti stično značilno. Us pešnost zdrav lje nja je bila oce nje na gle de na
znižanje pov prečnih vred no sti LDL-ho le ste ro la v krvi in stop njo srčno-žilne ogroženo -
sti. Zdrav lje nje z zdra vi lom Sor va sta® je bilo oce nje no kot zelo us pešno pri 42,1 % bol -
ni kov, us pešno pri 43,5 % bol ni kov in neus pešno pri 6,8 % bol ni kov. Za 7,6 % bol ni kov
ni ma mo po dat ka. Vse tri me se ce sprem lja nja je bilo brez neželenih učin kov 91,0 % bolni -
kov. ZAKLJUČKI. Na pod la gi re zul ta tov lah ko za ključimo, da je zdrav lje nje hi per li pi de -
mi je z zdra vi lom Sor va sta® var no in učin ko vi to pri bol ni kih z zmer no, ve li ko in tudi zelo
ve li ko srčno-žilno ogroženost jo.
aBSTRaCT
KEYWORDS:rosuvastatin,hyperlipidaemia,cardiovasculardiseases,LDL-cholesterol,efficacy,safety,
additionaldoses
BACKGROUNDS. Car dio vas cu lar di sea ses re main the lea ding cau se of mor bi dity and mor -
ta lity in the world and in Slo ve nia. They are most of ten cau sed by at he rosc le ro sis. Se -
ve ral fac tors ac ce le ra te the pro cess, of which hyper li pi dae mia is the most im por tant one.
Ac cor ding to the la test Eu ro pean Gui de li nes on Car dio vas cu lar Di sea se Pre ven tion in Cli -
ni cal Prac ti ce, re du cing low den sity li po pro tein-cho le ste rol (LDL-C) in par ti cu lar by sta -
tins, is cru cial for the pre ven tion of car dio vas cu lar events. Ef fi cacy and sa fety of sta tin
the rapy is de mon stra ted by many cli ni cal trials and long-stan ding cli ni cal prac ti ce. Des -
pi te this, they are of ten un de ru sed in prac tice or are used in in suf fi cient do ses. The pur -
po se of the FROZEN non-in ter ven tio nal study was to as sess the cli ni cal ef fi cacy of Sor va sta®
in all do ses, es pe cially 15 mg and 30 mg. METHODS. The study on the ef fi cacy and sa -
fety of Sor va sta® was con duc ted over a three-month pe riod, and 1,627 pa tients with hyper -
li pi dae mia at mo de ra te, high, or very high risk of a car dio vas cu lar event were inc lu ded.
Two vi sits were sche du led. At the first vi sit, when a pa tient was enrol led in the study,
the ini tial dose of Sor vasta® was de ter mi ned by con si de ring the pa tient’s ba se li ne li pid
le vels and car dio vas cu lar risk gra de. At the se cond vi sit, li pid blood le vels, ad ver se reac -
tions, and ac hie ve ment of tar get LDL-C le vels were as ses sed. RESULTS. Af ter three months,
1,543 pa tients (94.8%) con ti nued re cei ving Sor va sta® at the to tal dose of 19.0±9.6 mg on
ave ra ge. Du ring the treat ment pe riod, to tal cho le ste rol, LDL-C, and trigly ce ri des re vea -
led a sta ti sti cally sig ni fi cant re duc tion (p < 0.0001). The mean re la ti ve re duc tion in total
cho le ste rol was 29.3±14.7%, in LDL-C 37.2±22.7%, and in trigly ce ri des 18.7±34.7%. Mean
high-den sity li po pro tein cho le ste rol (HDL-C) le vels pre sen ted sta ti sti cally in sig ni fi cant
re la ti ve in crea ses of 6.5±28.7%. The treat ment out co me was eva luated with re gard to the
re duc tion of the ave ra ge LDL-C le vel in blood pla sma and car dio vas cu lar risk gra de. Sor -
va sta® the rapy was ra ted as very suc cess ful in 42.1%, suc cess ful in 43.5%, and un suc -
cess ful in 6.8% of pa tients. No data were avai lab le for 7.6% of pa tients. Throug hout the
three-month cour se of the study, no ad ver se drug reac tions were re por ted in 91.0% of
the pa tients. CONCLUSIONS. Ba sed on the re sults, we can conc lu de that the treat ment
of hyper li pi dae mia with Sor va sta® is safe and ef fec ti ve for patients at mo de ra te, high,
and even very high risk of a car dio vas cu lar event.
524 Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti in var no sti zdrav lje nja z ro su va sta ti nom (Sor va sta®) …
IZHODIšČa
Bo lez ni srca in žilja so glav ni raz log umr -
lji vo sti v sve tu. Vsa ko leto za ra di njih umre
17,9 mi li jo na lju di, kar pred stav lja 31 %
vseh smr ti. Štiri od pe tih srčno-žilnih smr -
ti so po sle di ca srčne ali možgan ske kapi (1).
Zvišan ho le ste rol, zla sti ho le ste rol v li po -
pro tei nu z niz ko go sto to (angl. lowdensity
lipoprotein, LDL), je eden od glav nih de jav -
ni kov tve ga nja za srčno-žilne do god ke;
v sve tu lah ko tret ji no is he mičnih srčnih bo -
lez ni po vežemo z zvišanim ho le ste ro lom (2).
Do ka zi, da znižanje LDL-ho le ste ro la v krvi
zmanjša tve ga nje za bo lez ni srca in žilja, so
ned voum ni. Iz sled ki te melj nih ra zi skav
kažejo, da LDL-ho le ste rol ni le de jav nik tve -
ga nja za raz voj ate ros kleroze, tem več njen
ne po sred ni vzrok (3). Zniževa nje LDL-ho le -
ste ro la je naj po memb nejši cilj pri pre pre -
čeva nju srčno-žil nih do god kov, kar po tr ju -
je jo evrop ske smer ni ce za pre prečeva nje
bo lez ni srca in žilja (4). Tve ga nje za srčno-
-žilne do god ke je še manjše, če je znižanje
LDL-ho le ste ro la večje (3).
Sta ti ni so prva iz bi ra za zdrav lje nje
hiper li pi de mi je in so do ka za no po ve za ni
z zmanjšan jem srčno-žilne obo lev no sti in
umr lji vo sti. To po tr ju je jo tudi naj no vejše
evrop ske smer ni ce (3–5). Cilj ne vred no sti
LDL-ho lestero la, ki jih pri po ročajo smer nice
za zdrav lje nje hi per li pi de mi je, so za bol nike
z zelo ve li ko ogroženost jo nižje od 1,4mmol/l
(<55mg/dl) oz. vsaj 50% nižje od iz ho diščne
vred no sti. Pri bol ni kih z ve li ko ogroženost -
jo je cilj na vred nost LDL-ho le ste rola nižja
od 1,8mmol/l (<70mg/dl) oz. vsaj 50% nižja
od iz ho diščne vred no sti. Pri bol ni kih z zmer -
no ogroženost jo smer ni ce pri po ročajo cilj -
no vred nost LDL-ho le ste ro la pod 2,6mmol/l
(< 100 mg/dl), pri bol ni kih z majh no ogro -
že nost jo pa pod 3,0 mmol/l (< 116 mg/l) (5).
Na no vo je do da na cilj na vred nost LDL-
-ho le ste ro la pod 1mmol/l (<40mg/l) za bol -
ni ke, ki so v dveh le tih od diag no ze bo lez -
ni srca in žilja dožive li žilni do go dek.
Kljub šte vil nim pre pričlji vim do ka zom
o učin ko vi to sti sta tin ske ga zdrav ljenja in
kljub dol go let ni upo ra bi teh zdra vil je po -
go stost srčno-žil nih do god kov še ved no
ve li ka (6,7). Žal sodelovanje bolnikov pri
zdravljenju s statini ni optimalno, saj ciljnih
vred no sti LDL-ho le ste ro la ne do se ga sko -
raj 80 % bol ni kov z ve li kim tve ga njem (8).
To je po tr di la tudi ra zi ska va Eu roas pi re IV,
v ka te ri so ugo to vi li, da kar 67 % bol ni kov
v pri mar ni pre ven ti vi in 79 % v se kun dar -
ni pre ven ti vi ne do se ga cilj nih vred no sti
LDL-ho le ste ro la (9). S časom se sodelovanje
pri zdravljenju še slabša, po ročajo celo, da
zdravlje nje s sta ti ni po dru gem letu pre ki -
ne 77 % bol ni kov (4). Slabo sodelovanje je
glav ni vzrok, da cilj ne vred no sti LDL-ho le -
ste ro la niso do sežene. Šte vil ne ra zi ska ve po -
ročajo o ve li kem raz ko ra ku med pri po ro čili
smer nic gle de zdrav lje nja s sta ti ni in kli -
nično prak so upo ra be sta ti nov ter do se ga -
njem cilj nih vred no sti LDL-ho le ste ro la (8).
Po dat ki iz kli ničnih ra zi skav kažejo, da
zdrav ni ki naj po go ste je pred pišejo manjši
od me rek sta ti na in ga zelo red ko ti tri ra jo do
pri po ročene ga, zato bol ni ki kljub zdrav lje nju
os ta ja jo ogroženi za raz voj in na pre do va -
nje bo lez ni srca in žilja (4,9). Ro su va sta tin
(v ob li ki zdra vi la Sor va sta® Krke, d. d., Novo
mesto) je na vo ljo v šes tih ja ko stih (5 mg,
10 mg, 15 mg, 20 mg, 30 mg in 40 mg), kar
omo goča pri la ga ja nje zdrav lje nja po sa mezni -
ko vim po tre bam in po večuje ver jet nost, da
bodo do sežene cilj ne vred no sti maščob (9).
V nein ter ven cij skem sprem lja nju (NIS)
FROZEN smo pri bol ni kih s hi per li pi de mi -
jo sprem lja li učin ko vi tost in var nost zdrav -
lje nja z ro su va sta ti nom (Sor va sta®) ter
uvajanje do dat nih ja ko sti v kli nično prak -
so (10).
METODE
V NIS so bili vključeni odra sli bol ni ki s hi -
per li pi de mi jo, ki niso do se ga li cilj nih vred -
no sti LDL-ho le ste ro la in so po tre bo va li
zdrav lje nje s sta ti nom.
NIS sta odo bri li Ko mi si ja Re pub li ke Slo -
ve nije za me di cin sko eti ko in Jav na agencija
Re pub li ke Slo ve ni je za zdra vi la in medicinske
525MedRazgl.2019;58(4):
pri po močke. Vsi vključeni bol ni ki so bili pi -
sno ob veščeni o na me nu in po te ku NIS.
Sprem lja nje je po te ka lo od ok to bra 2016 do
no vem bra 2017.
Na men sprem lja nja je bil potrdi ti učin -
ko vi tost in var nost zdra vi la Sor va sta®v vseh
ja ko stih (5mg, 10mg, 15mg, 20mg, 30mg
in 40mg). Sprem lja nje po sa mez ne ga bol ni -
ka je tra ja lo tri me se ce. V tem času sta bila
oprav lje na dva obi ska: prvi ob vključitvi
bol ni ka v sprem lja nje, drugi oz. končni pa po
treh me se cih. Na pr vem obi sku so pre so dili,
ali je bol nik pri me ren za zdrav lje nje z zdra -
vi lom Sor va sta®. Na os no vi bol ni ko vih začet -
nih vred no sti maščob in pred vi dene stop nje
srčno-žilne ogroženo sti so do ločili začetni od -
me rek zdra vi la Sor va sta®. Na dru gem oz.
končnem obi sku so pre verili vred no sti maš -
čob v krvi ter oce ni li nežele ne učinke zdra -
vi la (NUZ) in do se ga nje cilj nih vred no sti
LDL-ho le ste ro la. Na obeh obi skih so bol ni -
ku iz me ri li tudi krv ni tlak. Ob kon cu sprem -
lja nja so gle de na vred nosti LDL-ho le ste ro -
la in bol ni ko vo srčno-žilno ogroženost oce ni li
us pešnost zdrav lje nja. Dnev ni od me rek zdra -
vi la Sor va sta® je bil od 5mg do 40mg.
Za ra di ve li ke ga vzor ca je bil za izračun
sta ti stično značilne raz li ke med pov preč -
jema dveh me ri tev v isti po pu la ci ji upo -
rabljen asimp to tični z-test, pri in ter val nih
oce nah pov prečja pa asimp to tični 95-od stot -
ni in ter val zau pa nja.
REZULTaTI
V NIS je bilo vključenih 1.627 bol ni kov
s hiper li pi de mi jo in z raz ličnimi stop nja mi
srčno-žilne ogroženo sti. Pov prečna sta rost
bol ni kov je bila 62,7±10,2 leta, 50% je bilo
moških in 50% žensk. 407 (25,0%) je bilo bol -
ni kov z zelo ve li ko srčno-žilno ogrože nost -
jo, 780 (48%) z ve li ko ogroženost jo in 420
(26%) z zmer no ogroženost jo. Za 20 bol ni kov
(1%) ni bilo podatka o stop nji ogro ženo sti.
Pred vključit vi jo se 24 % bol ni kov ni
zdra vi lo za ra di hi per li pi de mi je, 76 % bol ni -
kov pa se je že zdra vi lo z zdra vi li za zniževa -
nje ho le ste ro la.
Zdra vi lo Sor va sta® so bol ni kom pred -
pi sa li v šes tih raz ličnih od mer kih (5 mg,
10 mg, 15 mg, 20 mg, 30 mg in 40 mg).
Pov preč ni skup ni od me rek na no vo uve de -
ne ga zdra vi la Sor va sta® je bil 17,8 ± 9,1 mg.
526 Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti in var no sti zdrav lje nja z ro su va sta ti nom (Sor va sta®) …
40 mg 10 mg30 mg 20 mg 15 mg 5 mg
D
el
e ž
(%
)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Zmerna ogroženost
7,8 %
30,7 %
17,6 %
28,1 %
12,6 %
3,3 %
Velika ogroženost
5,3 %
26,7 %
18,6 %
27,8 %
14,3 %
7,0 %
Zelo velika ogroženost
18,9 %
11,9 %
19,9 %
17,1 %
27,6 %
4,7 %
Sli ka 1. Nadaljevalnidnevniodmerkirosuvastatina(Sorvasta®)pribolnikihz različnostopnjosrčno-žilne
ogroženosti.
Po treh me se cih je zdrav lje nje na da lje va lo
1.543 bol ni kov (94,8 %), 41 (2,5 %) jih je
zdrav lje nje pre ki ni lo, za 43 bol ni kov (2,6%)
pa ni bilo po dat ka. Pov preč ni skup ni od me -
rek pri na da lje val nem zdrav lje nju je bil
19,0 ± 9,6 mg.
Pri zmer no ogro že nih bol ni kih je bil pov -
preč ni za čet ni od me rek zdra vi lo Sor va sta®
15,7 ± 7,9 mg, na da lje val ni pa 16,8 ± 8,3 mg.
Pri bol ni kih z ve li ko ogro že nost jo je bil pov -
preč ni za čet ni od me rek 17,4±8,6mg, na da -
lje val ni pa 18,4 ± 9,1 mg. Pri bol ni kih z zelo
ve li ko ogro že nost jo je bil pov preč ni za čet -
ni od me rek 20,5 ± 10,3 mg, na da lje val ni pa
22,2 ± 10,8 mg (sli ka 1).
Zdra vi lo Sor va sta® v no vem od mer ku
15 mg je bilo uve de no 16,7 % bol ni kom,
v no vem od mer ku 30 mg pa 13,3 % bol ni -
kom. Po treh me se cih je zdrav lje nje z od -
mer kom 15mg na da lje va lo 16,8% bol ni kov,
z od mer kom 30 mg pa 15,2 % bol ni kov.
Med sprem lja njem so se skup ni ho leste -
rol (SH), LDL-ho le ste rol in tri gli ce ri di (TG)
sta ti stično značilno znižali (p < 0,0001). Po
treh me se cih je bila pov prečna ab so lut na
vred nost SH znižana za 2,1 ± 1,2 mmol/l in
re la tiv na vred nost za 29,3±14,7%, pov preč -
na ab so lut na vred nost LDL-ho le ste ro la za
1,8±1,1mmol/l in re la tiv na za 37,2±22,7%,
pov preč na ab so lut na vred nost TG za 0,6 ±
1,4 mmol/l in re la tiv na vred nost za 18,7 ±
34,7%. Pov prečna ab so lut na vred nost hole -
ste ro la v li po pro tei nu z vi so ko go sto to
(angl. highdensitylipoprotein, HDL) se je brez
sta ti stične značil no sti (p = 0,13628) zvišala
za 0,0±0,5mmol/l, re la tiv na vred nost pa za
6,5 ± 28,7 % (ta be la 1, sli ka 2). 
Med sprem lja njem se je LDL-ho le ste -
rol sta ti stično značilno znižal (p < 0,0001)
ne gle de na stop njo srčno-žilne ogroženosti.
Pri zmer no ogroženih bol ni kih se je znižal
za 1,7 ± 1,1 mmol/l oz. 35,1 ± 22,7 %, pri
bol ni kih z ve li ko ogro že nost jo za 1,9 ±
1,1 mmol/l oz. 37,8 ± 22,5 %, pri zelo ogro -
že nih bol ni kih pa za 1,7 ± 1,1 mmol/l oz.
38,1 ± 23,4 % (ta be la 2).
Us pe šnost zdrav lje nja z zdra vi lom Sor -
va sta® je bila oce nje na gle de na od sto tek
527MedRazgl.2019;58(4):
Ta be la 1. Povprečnevrednostiholesterolamedzdravljenjemz rosuvastatinom(Sorvasta®).SH –skupni
holesterol,LDL-holesterol –holesterolv lipoproteinuz nizkogostoto(angl.low den sity li po pro tein),HDL-
holesterol –holesterolv lipoproteinuz visokogostoto(angl. high den sity li po pro tein),TG –trigliceridi.
Prvi obisk Dru gi obisk ab so lut na raz li ka Re la tiv na raz li ka p-
Li pi do gram mmol/l mmol/l mmol/l %
vrednost
SH 6,9±1,2 4,8±1,0 –2,1±1,2 –29,3±14,7 < 0,0001
LDL-holesterol 4,5±1,1 2,7±0,9 –1,8±1,1 –37,2±22,7 <0,0001
HDL-holesterol 1,4±0,6 1,5±0,4 0,0±0,5 6,5±28,7 0,13628
TG 2,2±1,7 1,6±0,9 –0,6±1,4 –18,7±34,7 <0,0001
Ta be la 2. Znižanjeholesterolav lipoproteinuz nizkogostotogledenaocenjenosrčno-žilnoogroženost.
LDL-holesterol –holesterolv lipoproteinuz nizkogostoto(angl.low den sity li po pro tein).
Prvi obisk Dru gi obisk ab so lut na raz li ka Re la tiv na raz li ka p-
LDL-holesterol mmol/l mmol/l mmol/l %
vrednost
Zmernaogroženost 4,6±0,1 2,9±0,8 –1,7±1,1 –35,1±22,7 <0,0001
Velikaogroženost 4,6±1,1 2,8±0,9 –1,9±1,1 –37,8±22,5 <0,0001
Zelovelikaogroženost 4,1±1,2 2,4±0,8 –1,7±1,1 –38,1±23,4 < 0,0001
bol ni kov, ki so do se gli cilj ne vred no sti LDL-
-holesterol v krvi, opre de lje ne s ta krat ve -
ljav ni mi smer ni ca mi ESC (Eu ro pean So ciety
of Car dio logy)/EAS (Eu ro pean At he rosc le -
ro sis So ciety) iz leta 2011 (2,99 mmol/l ali
manj pri bol ni kih z zmer no ogroženost jo,
2,49 mmol/l ali manj pri bol ni kih z ve li ko
ogroženost jo in 1,79 mmol/l ali manj in/ali
≥ 50-od stot no znižanje pri bol ni kih z zelo
ve li ko ogroženost jo). Zdrav lje nje z zdra vi -
lom Sor va sta® je bilo oce nje no kot zelo us -
pešno, če je bila cilj na vred nost LDL-ho le -
ste ro la do sežena. Če ni bila do sežena, a se
je LDL-ho le ste rol znižal za 10 % ali več, je
bilo zdrav lje nje oce nje no kot us pešno. Kot
neus pešno pa je bilo oce nje no, če cilj na
vred nost ni bila do sežena in se je LDL-ho -
le ste rol znižal za manj kot 10 %. Ob upo šte -
va nju naj no vej ših smer nic ESC/EAS za
zdrav lje nje di sli pi de mij, v ka te rih so pri vseh
sku pi nah srč no-žil ne ogro že no sti cilj ne
vred no sti še niž je, bi bil od sto tek bol ni kov,
ki so do se gli cilj ne vred no sti, še manj ši (5).
Pri 685 bol ni kih (42,1 %) je bilo zdrav -
lje nje z zdra vi lom Sor va sta® oce nje no kot
zelo us pe šno, pri 707 (43,5 %) kot us pe šno
in pri 110 (6,8%) kot neus pe šno. Za 125 bol -
ni kov (7,6 %) ni bilo po dat ka o us pe šno sti
zdrav lje nja (sli ka 3).
Po drob nejšo oce no us pešno sti zdrav lje -
nja gle de na srčno-žilno ogroženost pri ka -
zu je ta ta be la 3 in sli ka 4.
528 Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti in var no sti zdrav lje nja z ro su va sta ti nom (Sor va sta®) …
0
2,5
1,5
1
0,5
2
3,5
3
4
4,5
5
5,5
6
6,5
7
7,5
m
m
o
l/
l
SH LDL–H HDL–H TG
Prvi obisk Drugi obisk
6,9
4,5
2,2
1,4
4,8
2,7
1,6
1,5
Slka 2.Grafičniprikazpovprečnihvrednostimaščobv krvinaprvemindrugemobisku.SH –skupniholesterol,
LDL-H –holesterolv lipoproteinuz nizkogostoto(angl.low den sity li po pro tein cho le ste rol),HDL-H –hole-
sterol v lipoproteinuz visokogostoto(angl. high den sity li po pro tein cho le ste rol),TG –trigliceridi.
Ta be la 3. Uspešnostzdravljenjagledenasrčno-žilnoogroženost.
Zmer na ogro že nost ve li ka ogro že nost Zelo ve li ka ogro že nost
Zelouspešno 238(56,7%) 295(37,8%) 152(37,4%)
Uspešno 130(30,9%) 371(47,5%) 206(50,6%)
Neuspešno 29(6,9%) 54(6,9%) 27(6,6%)
Nipodatka 23(5,5%) 61(7,8%) 22(5,4%)
529MedRazgl.2019;58(4):
Š
te
vi
lo
 b
o
ln
ik
o
v
0
1 00
2 00
300
400
500
600
700
800
Zelo uspešno
zdravljenje
Uspešno
zdravljenje
Neuspešno
zdravljenje
Ni podatka
125
707685
110
Sli ka 3. Uspešnostzdravljenjaz zdravilomzrosuvastatinom(Sorvasta®).
uspešno ni podatkaneuspešnozelo uspešno
D
el
e ž
(%
)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Zmerna ogroženost
56,7 %
37,8 % 37,3 %
47,5 % 50,6 %
6,6 %
5,4 %
6,9 %
7,8 %
31,0 %
6,9 %
5,5 %
Velika ogroženost Zelo velika ogroženost
Sli ka 4. Uspešnostzdravljenjagledenasrčno-žilnoogroženost
Bol ni ki so zdra vi lo do bro pre našali, med
sprem lja njem je bilo brez NUZ 1.481 bol -
ni kov (91,0 %). NUZ so zaz na li pri 94 bol -
ni kih (5,8 %), med tem ko za 52 bol ni kov
(3,2 %) ni bilo po dat ka o NUZ. Pri 86 bol -
ni kih (5,3 %) so bili NUZ vzročno po ve za -
ni z zdrav lje njem, pri preo sta lih 8 (0,5 %)
pa vzročne po ve za ve ni bilo. Naj po go ste je,
pri 24 bol ni kih (1,5%), se je po ja vi la mialgija.
Preostali NUZ so bili manj po go sti (< 1 %).
Večino ma (pri 50 bol ni kih (58,1 %)) za ra di
NUZ ni prišlo do spre memb zdrav lje nja, pri
pe tih bol ni kih (5,8%) je bilo tre ba zmanjšati
od me rek zdra vi la Sor va sta®, 18 bol ni kov
(20,9 %) pa je po tre bo va lo simp to mat sko
zdravlje nje. Zdra vi lo je bilo ukin jeno pri 18
bol ni kih (20,9 %), pri pe tih bol ni kih (5,8 %)
pa o tem ni bilo po dat ka. Re zul ta ti po tr ju -
je jo var nost je ma nja zdra vi la Sor va sta®.
RaZPRava
Hi per li pi de mi ja je kro nična bo le zen, ki zah -
te va skr ben nad zor in zdrav ljenje. Pri zdrav -
lje nju je po memb no do se ga nje in dol go -
trajno vzdrževa nje cilj nih vred no sti LDL-
-ho le ste ro la. Upošte va ti je tre ba, da so cilj -
ne vred no sti pri bol ni kih z večjo srčno-žilno
ogroženost jo nižje, zato je pri njih po sebno
po memb na iz bi ra do volj velikega začet ne -
ga od mer ka sta ti na oz. us trez no po ve ča nje
na da lje val ne ga od mer ka, če cilj nih vred -
nosti ne do se ga jo. Le tako jim lah ko omo -
gočimo op ti mal no zaščito.
V NIS so bili vključeni slo ven ski bol ni -
ki s hi per li pi de mi jo, od ka te rih se je 76 %
bol ni kov že zdra vi lo z zdra vi li za zniževa -
nje ho le ste ro la, le pri 24 % pa je bil sta tin
uve den pr vič. Po treh me se cih je zdrav lje -
nje z zdra vi lom Sor va sta® na da lje va lo 1.543
bol ni kov (94,8 %).
Po treh me se cih zdrav lje nja so se SH,
LDL-ho le ste rol in TG sta ti stično značilno
zni žali (p<0,0001), kar do ka zu je, da je zdrav -
lje nje z zdra vi lom Sor va sta® učin ko vi to.
Pov prečna vred nost SH se je re la tiv no zni -
žala za 29,3 ± 14,7 %, LDL-ho le ste ro la za
37,2 ± 22,7 % in TG za 18,7 ± 34,7 %. Pov -
prečna vred nost HDL-ho le ste ro la pa se je
re la tiv no zvišala za 6,5±28,7%, ven dar raz -
li ka ni bila sta ti stično značilna. Če pri mer -
ja mo te re zul ta te z re zul ta ti in ter ven cij ske
kli nične ra zi ska ve ROSU-PATH, ki je prav
tako proučeva la učin ko vi tost in var nost stan -
dard nih in tudi do dat nih (15 mg in 30 mg)
od mer kov ro su va sta ti na, je bilo znižanje SH
in TG ter zvišanje HDL-ho le ste ro la pri -
mer lji vo, med tem ko je bilo znižanje LDL-
ho le ste ro la v ra zi ska vi ROSU-PATH večje,
in si cer za 45,2 %. Raz lo gov za to je lah ko
več: manj pred hod no že zdrav lje nih bolni -
kov, večji pov prečni končni od me rek ro su -
va sta ti na (22,4 mg) in večja kon tro la
zdrav lje nja bol ni kov, saj je šlo za in ter ven -
cij sko ra zi ska vo (11).
Za ni mi vo je, da je bila iz ho diščna vred nost
LDL-ho le ste ro la po dob na v vseh sku pi nah
srčno-žilne ogroženo sti, čeprav so se pred
uved bo zdra vi la Sor va sta® tri četr tine bol -
ni kov že zdra vi le z dru gi mi hi po li pe mič nimi
zdra vi li. LDL-ho le ste rol se je po uvedbi
zdra vi la Sor va sta® (ne gle de na pred hod no
zdrav lje nje) v vseh treh sku pi nah sta ti stično
značilno znižal (p < 0,0001), v pov prečju
prib ližno za tret ji no. Tudi re la tiv no znižanje
je bilo pri vseh sku pi nah po dob no.
Us pešnost zdrav lje nja je bila oce nje na
gle de na znižanje pov prečnih vred no sti
LDL-ho le ste ro la. Pri večini bol ni kov (85,6%)
je bilo zdrav lje nje ocenjeno kot zelo us pešno
ali us pešno. S tem zdra vi lom je več bol nikov
do se glo cilj ne vred no sti LDL-ho le ste ro la kot
s pred hod nim hi po li pe mičnim zdrav lje -
njem.
Zdra vi lo Sor va sta® je bilo učinkovito
v vseh sku pi nah bol ni kov, saj je bilo zdrav -
lje nje pri večini oce nje no kot zelo us pešno
ali us pešno. Če po gle da mo re zul ta te po sku -
pi nah, lah ko ugo to vi mo, da je bilo v sku pi -
ni z zmer no ogroženost jo več bol ni kov, pri
ka te rih je bilo zdrav lje nje zelo us pešno
(56,7 %), kot v sku pi nah z ve li ko (37,8 %) in
zelo ve li ko ogroženost jo (37,4 %). To po me -
ni, da cilj ne vred no sti LDL-ho le ste ro la po -
go ste je do se ga jo zmer no ogroženi bol ni ki,
530 Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti in var no sti zdrav lje nja z ro su va sta ti nom (Sor va sta®) …
bol ni ki z ve li ko ali zelo ve li ko ogroženost -
jo pa red ke je. Da je do se ga nje cilj nih vred -
no sti ve lik iz ziv v kli nični prak si, so ugo -
tav lja li tudi v šte vil nih dru gih ra zi ska vah.
V ne ka te rih kar 80 % bol ni kov z ve li ko
ogroženost jo ni do se glo cilj nih vred no sti.
To kaže, da so bol ni ki kljub zdrav lje nju še
ved no bolj ogroženi za raz voj in na pre do -
va nje bo lez ni srca in žilja (8,9).
Po dat ki iz ne katerih kli ničnih ra zi skav
kažejo, da zdrav ni ki naj po go ste je predpišejo
pre maj hen od me rek in da ga le red ko ti -
trirajo do pri po ročene ga, kar se je po tr di lo
tudi v tem sprem lja nju (9). V vseh sku pi nah
srčno-žilne ogroženo sti, tako pri uved bi kot
pri na da lje vanju zdrav lje nja, sta bila naj -
večkrat pred pi sa na od mer ka 10mg in 20mg
ro su va sta ti na. Za zdrav lje nje z no vi mi od -
mer ki ro su va sta ti na (15 mg in 30 mg) se
zdrav ni ki še ved no red ke je od ločajo, pred -
pišejo jih le vsa ke mu sed me mu bol ni ku, ki
se zdra vi z ro su vasta ti nom.
Pov prečni skup ni na da lje val ni od me rek
ro su va sta ti na je bil 19,0 ± 9,6 mg. Med sku -
pi na mi z raz lično stop njo srčno-žilne ogro -
že no sti so bile raz li ke v pov prečnem pred -
pi sa nem na da lje val nem od mer ku majh ne:
pri bol ni kih z zmer no ogroženost jo 16,8mg,
pri bol ni kih z ve li ko ogroženost jo 18,4 mg,
pri bol ni kih z zelo ve li ko ogroženost jo
22,2 mg. Za do se ga nje cilj nih vred no sti
LDL-ho le ste ro la šte vil ni bol ni ki po tre bu je -
jo in ten ziv nejše zdrav lje nje z večjimi od -
mer ki sta ti na, npr. z od mer ko ma 30 mg in
40 mg, ki sta v kli nični prak si še ved no pre -
ma lo krat pred pi sa na.
Re zul ta ti tudi po tr ju je jo, da je je ma nje
ro su va sta ti na var no in da bol ni ki zdra vi lo
do bro pre našajo, saj v tri me sečnem sprem -
lja nju 91 % bol ni kov ni ime lo NUZ. Z zdra -
vi lom po ve za ni NUZ so se po ja vi li le pri
5,3% bol ni kov. Re zul ta ti var no sti so pri mer -
lji vi z re zul ta ti šte vil nih večjih kli ničnih ra -
zi skav (9).
ZaKLJUČKI
Dol go ročni cilj zdrav lje nja hi per li pi de mij
je pred vsem pre prečeva nje srčno-žil nih za -
ple tov. Zato je zelo po memb no, da bolniki
z zvišanim LDL-holesterolom do sežejo cilj -
ne vred no sti, ki so pri po ročene gle de na
njiho vo srčno-žilno ogroženost, in da jih dol -
go ročno vzdržuje jo. Kljub zelo ja snim smer -
ni cam za zdrav lje nje hi per li pi de mi je bol niki
v kli nični prak si po go sto os ta ja jo ne zdrav -
lje ni oz. neu strez no zdrav lje ni. Tudi pri na -
šem sprem lja nju se je po ka za lo, da so bili
bol ni ki z ve li ko in zelo ve li ko srčno-žilno
ogroženost jo pre ma lo in ten ziv no zdrav lje -
ni in so red ke je do se ga li cilj ne vred no sti
LDL-ho le ste ro la kot zmer no ogroženi bolni -
ki. Na pod la gi re zul ta tov lah ko za ključimo,
da je zdrav lje nje hi per li pi de mi je z zdra vi -
lom Sor va sta® var no in učin ko vi to tako pri
bol ni kih z zmer no in ve li ko kot tudi zelo ve -
li ko srčno-žilno ogroženost jo.
531MedRazgl.2019;58(4):
LITERaTURa
1. Factsheets.Cardiovasculardiseases(CVD)[internet].WorldHeartOrganization;c2019[citirano2019September 3].
Dosegljivona:https://www.who.int/en/news-room/fact-sheets/detail/cardiovascular-diseases-(cvds)
2. LansbergP,LeeA,LeeZV,etal.Nonadherencetostatins:Individualizedinterventionstrategiesousidethe
pillbox.VascHealthRiskManag.2018;14:91–102.
3. HanželJ,ŠabovičM.Novostiv zdravljenjuhiperholesterolemijeinarterijskehipertenzije.Farm.vestn.2016;
67:134–40.
4. PiepoliM,HoesA,AgewallS,etal.2016EuropeanGuidelinesoncardiovasculardiseasepreventioninclinical
practice:TheSixthJointTaskForceoftheEuropeanSocietyofCardiologyandOtherSocietiesonCardiovascular
DiseasePreventioninClinicalPractice(constitutedbyrepresentativesof10societiesandbyinvitedexperts)
DevelopedwiththespecialcontributionoftheEuropeanAssociationforCardiovascularPrevention&Rehabi-
litation(EACPR).EurHeartJ.2016;37(29):2315–81.
5. MachF,BaigentC,CatapanoAL,etal.2019ESC/EASGuidelinesforthemanagementofdyslipidaemias:Lipid
modificationtoreducecardiovascularrisk.EurHeartJ.2019;00:1–78.
6. ZoungasS,CurtisA,McNeilJ,etal.Treatmentofdyslipidemiasandcardiovascularoutcomes:Thejourney
sofar.Isthistheendforstatins?ClinPharmacolTher.2014;96(2):192–205.
7. MendisS,PuskaP,NorrvingB,etal.,eds.Globalatlasoncardiovasculardiseasepreventionandcontrol[inter-
net].Geneva:WorldHealthOrganizationincollaborationwiththeWorldHeartFederationandtheWorld
Stroke Organization;c2011.[citirano2019Sept3].Dosegljivona:https://apps.who.int/iris/handle/10665/44701
8. VonbankA,AgewallS,PerKjeldsenK,etal.Comprehensiveeffortstoincreaseadherencetostatintherapy.
EurHeartJ.2017;38(32):2473–9.
9. JarhMilovanovičD,GrošeljM,Barbič-ŽagarB.Evidence-basedtherapywithKrka’srosuvastatininprimary
andsecondarypreventionofcardiovasculardisease.CardiolCroat.2017;12(4):161–5.
10. Zaključno poročilo. Neintervencijsko spremljanje učinkovitosti in varnosti zdravljenja z  rosuvastatinom
(Sorvasta®)inuvajanjedodatnihjakostiv kliničnopraksopribolnikihs hiperlipidemijo –FROZEN.Podatki
izdokumentacije.Krka,d. d.,Novomesto,Slovenija;2019.
11. SmrekarJ.Theefficacyandsafetyofrosuvastatindosetitrationinthetreatmentofpatientswithhyperlipi-
demia(ROSU-PATH).Statisticalanalysisreport.Dataonfile,Krka,d. d.,Novomesto,2015.
Prispelo23. 10. 2019
532 Nein ter ven cij sko sprem lja nje učin ko vi to sti in var no sti zdrav lje nja z ro su va sta ti nom (Sor va sta®) …