ZAGORSKIM RUDARJEM ZA RESNIČNO STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE V NAŠEM PODJETJU Lani smo dosegli na področju delitve osebnih dohodkov, na področju nagrajevanja delavcev v podjetjih zelo lepe rezultate. Z množično širitvijo nagrajevanja po delu in ne več po času smo dejansko začeli uresničevati napotke tistega dela Programa ZKJ, ki govori o problematiki nagrajevanja in ki med drugim pravi: *V okviru takšnih odnosov v sistemu delitve ima in •nora imeti delovni človek zmerom več možnosti, da z delom na svojem mestu in s svojim aktivnim udejstvovanjem pri opravljanju podjetja, komune in celotne družbe, neprene-n°ma, neposredno in praktično odloča o svojem osebnem Položaju, o svojem dohodku, o splošni delitvi družbenega nruto dohodka, uvidevajoč in zavestno priznavajoč potrebe nadaljnjega razvijanja proizvajalnih sil. Osvobojeni delavec n°ptaja samostojni ustvarjalec v svojem materialnem in političnem interesu, kakor tudi v interesu družbe. Na družbo ®e gleda več s stališča mezde, ki bi mu jo določala neka **ja izven podjetja izven proizvodnje. Njegov dohodek je Mvisen od lastnega prizadevanja in uspeha gospodarske organizacije.« Ko je tovariš Tito v svojem znanem govoru na V. kon-ttrasu SZDLJ v Beogradu med drugim govoril o politiki razdeljevanja dohodkov in sploh nagrajevanju, je med dru-Sun povedal: »Poglavitno načelo, po katerem smo se ravnali Pri izdelavi in dosedanjem proučevanju sistema in njegovih ‘nstrumentov, je bile ds zagotovimo nagrajevanje po delu. piav tako je bilo nujno potrebno zagotoviti, da vsak udeleženec pri razdelitvi, ob spoštovanju pravic delovnih ko-•etivov in organov družbenega upravljanja, razpolaga s tistimi sredstvi, ki izvirajo iz njegove dejavnosti in doseženih uspehov ali iz njegovega deleža pri razdelitvi.« V Nadaljevanju jc pa tovariš Tito še dejal: »Dosedanje izkušnje pa kažejo, da prihajajo v praktični uporabi teh načel Jt° izraza razne težnje. Ene so izražene v težnji po uravnilovki jn po podcenjevanju objektivnih gospodarskih zakoni-*°sti, druge pa v podcenjevanju vloge zavestnega činitelja v Proizvodnji, v tehnokratskem gledanju na vlogo posameznika ali skupin in v njihovem prizadevanju, da bi se dokopali do pri-ilCjijev pri sprejemanju tarifnih pravilnikov, Ut razdelitvi nagrad in podobno. Korenine teh teženj so v ostankih birokratizma kakor tudi v ostankih še nepremagane miselnosti mezdnega delavca in premalo zavestnega Proizvajalca, kar se v glavnem kaže pri nekaterih novih delavcih, ki prihajajo z vasi. Te težnje v bistvu pomenijo Oyiro k široki uporabi osnovnega načela našega gospodarskega sistema — nagrajevanja po delu — in tako tudi oviro hitrejše naraščanje proizvodnje. Zato bo tudi v prihodke ena poglavitnih nalog, da se borimo za odstranjevanje Inkih negativnih teženj. Napori v tej smeri so sestavni del “Pja za napredek in razvoj socialističnih odnosov.« NAGRAJEVANJE V NAŠEM RUDNIKU Ko smo v našem podjetju začeli lani sestavljati napredke oblike nagrajevanja, ki se zrcalijo predvsem v porastu d«la po učinku, smo se zavedali, da je to korak naprej k doslednejšemu in stimulativnejšemu nagrajevanju. Malone ves kolektiv je videl v teh principih nagrajevanja stimulans možnosti za povečanje njegovih osebnih dohodkov, kar 1® bilo dejansko tudi doseženo. Že tedaj je pravladovalo 5°enje, da se bo treba zavzeti še za tak sistem nagrajevanja, ** b0 sproti dajal plodove vsakemu posamezniku, ne pa na koncu leta ali morda dva-, trikrat na leto v razdeljevanju ^ka dohodka, ki ga nekateri imenujejo dobiček. Uspehi stimulativnejšega nagrajevanja so se najbolj po-kui v proizvodnji. Ni treba ponovno dokazovati, du je nas kolektiv predvsem zaradi boljše osebne stimulacije v letu dosegel rekordno proizvodnjo, ki jo v dvestoletnem ob-?*°ju našega podjetja še nismo dosegli. Kot rečeno, smo pa ob razširitvi nagrajevanja po učinku lansko leto polagoma kaieli spoznavati, da imamo dejansko možnosti za uvedbo kompleksnega nagrajevanja, ki bo še bolj stimuliral našega Odarja, ki mu bo dejansko vsak mesec pokazal vrednost kjogovega dela in mu vsak mesce sproti dajal višek ustvar-Hega osebnega dohodka, doseženega z večjim prizadeva-hjem in večjo proizvodnjo. Nekaterim posameznikom v našem kolektivu pa, kot je Videti, nP gre v račun tako resnično socialistično nagrajc-Vahje. Zaradi pomanjkanja ekonomske razgledanosti so se ?®8šli na repu dogajanja in našega bujnega družbenega živ-‘ienja. To se je najbolj pokazalo ob potrjevanju lanskega ^ključnega računa, ko je organ samoupravljanja ugotovil, da faktično ni nobenega viška ustvarjenega dohodka za lan-sko iet„t ker se je višek dohodka razdelil med letom. Mo-ramo ugotoviti, da po zaključku razprave o lanskoletni biriči delavski -ret ni takoj začel pojasnjevati kolektivu za kliučni račun. Pomanjkljiva, resnična informativnost v de ''vnem kole' tivu je bila povod za najrazličnejše neutemeljene Ogovore posameznikov, ki so menili, da je spet priložnost za s®Janje nezadovoljstva, nezaupanja do organov delavske ^tiouprave in celo za izsiljevanje. Ti posamezniki so govo- »Zasavski tednik- le glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik Ib Zagorje - Urejuje uredniški odboj - odgovorni urednik Stane Suštai - Naslov: Uredništvo In uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni bank) Trbovlje iiuo-714-1-146 - List Izhala vsako sredo - Letna naročnina 480 din. oolletna 240 din. četrtletna 120 din mesečna 40 din -Cena Uvoda v kolportaži i din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja -DELO- v Ljubljani - T.okoplsl morajo biti v uredništvu najkasnele vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo m Štev. 20 TRBOVLJE, 11. maja 1960 Cena 10 din — Leto XIII ričili, da se denar mora najti, ne glede na že uveljavljene principe delitve dohodka v lanskem letu. Se več: ti nezadovoljneži, ki jih dobro poznamo, so začeli celo širiti med kolektivom razne grožnje in parole. Povsem razumljivo je, da se je tedaj kolektiv zbral ob teh izpadih in izpričal svojo ekonomsko razgledanost in energično povedal, da delajo račun brez krčmarja in da jim bo onemogočil v kalnem ribariti. To so najbolj izpričali številni rudarji, ko so javno in odločno izpovedali, da so enkrat za vselej proti vsakršnemu razdeljevanju »dobička«,, ker ima leto dvanajst mesecev in so živo zainteresirani, da bi uspehe njihovega dela merili vsak mesec, ker jim to dejansko stalno zvišuje njihov življenjski standard. Omenjene slabosti, ki so se pokazale ob pojasnjevanju lanskoletnega zaključnega računa, pa resno opozarjajo na to, da imamo v kolektivu nekaj skrajno pokvarjenih elementov, ki jim je treba enkrat za vselej povedati, da jim bomo onemogočili izrabljati naše demokratične pridobitve za dosego njihovih umazanih namenov. Ce ne pomaga nobena trezna preudarna beseda, če ne pomaga noben nasvet, če ne pomaga vztrajno dokazovanje, da smo se odločili za dosledno uvajanje kompleksnega nagrajevanja, ker so se za to izrekli vsi pošteni delavci v našem podjetju, potem jih bomo enostavno izločili iz našega kolektiva. Mislimo, da je dovolj, če jim povemo, da bo vsak njihov nov poskus vnašanja razdora v kolektiv naletel na dokončen obračun. To je beseda kolektiva, ne pa posameznikov. In naj nikar vsi tisti, ki so kakor koli računali, da jim bo uspelo ponovno zasejati nezaupanje v kolektiv, ne pozabijo, da je to naša zadnja beseda. PRED UVEDBO NAGRAJEVANJA PO EKONOMSKIH ENOTAH Znano je, da pospešeno pripravljamo uvedbo kompleksnega nagrajevanja po ekonomskih enotah. Na zadnjih obratnih konferencah in na kasnejših številnih sestankih smo se okvirno seznanili z nekaterimi važnimi določili pripravljenega osnutka o tem nagrajevanju. Kot rečeno, so rudarji na konferencah in sestankih docela odobravali tak način nagrajevanja, ker jim bo dejansko nudil še večje možnosti za povečanje osebnega dohodka sproti vsak mesec. Zavedamo se, da terja uvajanje takih oblik nagrajevanja mnogo resnega dela in iskanja najboljših možnosti, da bi to nagrajevanje doseglo svoj namen. Ne rečemo, da bo že takoj skraja šlo vse gladko, ker je razumljivo, da vsakršna novost terja določen čas za preizkušanje in dokončno uveljavitev. Zato bo od vsakega posameznika v našem podjetju odvisno, kakšne uspehe bo dalo to nagrajevanje že v prvih mesecih po uvedbi. Vsekakor bomo ob uvajanju tega nagrajevanja .-/.postavili tudi obratne delavske svete. Ti organi bodo dobili precej samostojnosti, in od njih bo odvisno, kako se bo vsaka ekonomska enota uveljavila. Obratni delavski sveti, ki bodo najbolj poznali prilike v svojih enotah, bodo dejansko v položaju sproti ukrepali in odstranjevali eventualne pomanjkljivosti in slabosti. Treba bo še bolj pojasnjevati ljudem vse, kar bo omogočalo večje proizvodne in druge uspehe. V tem sistemu nagrajevanja bodo dobri medsebojni odnosi še pridobili na svojem pomenu. Kljub temu, da bo vsaka enota imela svoj lasten obračun, bodo vsekakor v ospredju koristi vsega podjetja in kolektiva. Ravno zaradi tega bomo morali onemogočiti vsakršne pojave slabih odnosov med enotami ali v kolektivu. Dosežena stopnja medsebojnih odnosov nam narekuje, da usmerimo vse sile za nadaljnje izboljšanje pristnih mesebojnih odnosov, kajti ni dvoma, da bo le tako lahko -rioten kolektiv uresničil dolžnosti, ki jih ima v letošnjem "'u in v prihodnjem obdobju. Stvar nas vseh pa je, da stopnjujemo vsa naša prizadevanja za dosego teh ciljev. RUDNIŠKI KOMITE ZK RUDNIŠKI ODBOR SINDIKATOV URESNIČITI GESLO V. KONGRESA SOCIALISTI ČNE ZVEZE DELOVNIH UUD1 JUGOSLAVIJE Seznaniti članstvo z našo prihodnio potjo Delegati V. kongresa SZDU v Beogradu iz ljubljanskega okraja smo se že v kongresnih dneh pomenkovali 6 tem, kako na najbolj zanesljiv in kvaliteten način prenesti bogastvo napotkov in misli V. kongresa SZDLJ na naše članstvo. Četudi smo vedeli, da ljudje vsak dan sproti zasledujejo potek kongresa, da bero poročila o delu V. kongresa, smo vendarle vedeli, da bodo morali občinski odbori Socialistične zveze sestaviti podrobne programe dela, v katerih bo bistvo: vsebina V. kongresa, in: konkretni napotki za delo med našim članstvom in sploh delovnimi ljudmi. Vsekakor to opravilo ne bo lahko. Ne gre le za to, da se članstvo naše politične organizacije samo seznani z delom kongresa, predvsem z bogatimi referati tovariša Tita, Kardelja in drugih tovarišev, niti ne samo za to, da spoznamo vso tehtnost kongresa, ki dejansko usmerja našo prihodnjo pot v socializem, pač pa predvsem za to, da bi naše članstvo osvojilo vse napotke kongresa in jih skušalo dosledno uresničevati. Kajti le od doslednega uresničevanja vseh napotkov je odvisno, če bomo praktično dosegli to, kar je kongres začrtal za prihodnje obdobje in ki naj pomeni silen razvoj vsega našega družbenega življenja. Občinski odbori Socialistične zveze v zasavskih občinah so prav te dni začeli s pospešenimi pripravami za uresničevanje napotkov kongresa. Izvršni odbori so začeli sestavljati programe dela, ki temeljijo na osnovnem geslu V. kongresa in ki ga je tovariš Tito povedal v svoji zaključni besedi, ko je delegatom med drugim poudaril, da je opravil V. kongres pomembno delo, da pa morajo zdaj delegati zastaviti vse svoje sile, da bodo duh kongresa prenesli med delovne ljudi, da jim bodo pripovedovali o vsej vsebini kongresa in jih tako oborože-vali za povečano delo v prihodnjem obdobju. Kot je znano, nameravajo občinski odbori SZDL v Zasavju najprej prirediti članske sestanke, v Trbovljah in Hrastniku bodo imeli celo večja občinska zborovanja, na katerih bodo delegati skušali okvirno pripovedovati članstvu o najvažnejših smernicah kongresa, kasneje pa preiti na sistematično obdelavo referata tovariša Tita »O prihodnjih nalogah Socialistične zveze, zlasti pri uresničevanju novega petletnega gospodarskega načrta naše dežele. Treba je poudariti, da bo verjetno že v prihodnjih mesecih osnutek novega petletnega gospodarskega načrta v razpravi. Priprave na ta načrt pa bodo zahtevale široko dejavnost orga-nijacij Socialistične zveze, ki se bodo morale med drugim zavzemati za to, da bodo vse gospodarske in druge organizacije kar najbolj realno pred- videle vse možnosti, kako po svojih močeh doprinesti k uresničevanju napotkov tega našega prihodnjega petletnega načrta, ki bo pomenil uresničitev še vsega tistega, kar nismo mogli storiti doslej. Prav zato imajo občinski odbori SZDL pri uresničevanju napotkov V. kongresa neodložljive naloge, ki jih bo moč uresničiti le s sodelovanjem vseh delovnih ljudi v občini. \ „• ••v.v.v, NEHRU TUDI V PARIZU Predsednik indijske vlade, ki se je udeležil konference ministrskih predsednikov Com-monwealthaa v Londonu, je v nedeljo na povabilo predsednika francoske republike de Gaulla prispel na enodnevni obisk v Pariz. Dan Rdečega križa okrog lockheda u-2 KONFERENCA ZK V STEKLARNI HRASTNIK Vso pomoč strokovnemu kadru v tovarni t*red dnevi je bila letna ^nferenca članov Zveze ko-t^hstov v Steklarni Hrastnik. '*nf«renca sama je bila»plod-T1- razprava je pa pokazala, g® bodo morali član; ZK v to-odigrati večjo vodilno pri uveljavljanju politič-Sa dela v kolektivu. . * v svojem izčrpnem poročilu sekretar Tone Sihur nani-* vso problematiko, s katero v>Ieiktiv kot celota ukvarja, ter naloge čLanov Zvetze komunistov pri tem delu. Osnovno organizacije ZK so predvsem obravnavale, zlasti v obratu, celotno problematiko proizvodnje, nadalje odnose do dela v obratu. Posebno živo so obravnavali nadaljnje delo pri vzgoji novih kadrov za steklarsko industrijo. Premajhna pažnja se je posvečala delu pri mlajših članih ZK, medtem ko so imeli ostali čla- ni obilo možnosti za svojo vzgojo preko Delavske univerze, ki je pripravila nešteto kvalitetnih predavanj. Organizacija Zveze komunistov je pa dosegla preteklo leto znaten uspeh pri vključevanju novih članov, posebno iz vrst mladine. Tako se je organizacija povečala za okrog 40 članov ter šteje sedaj preko 160 članov. V svojem poročilu je tovariš MOTIV IZ SPODNJEGA DELA HRASTNIKA Sihur navedel podatke o izvršitvi gospodarskih nalog v letu 1960 v kolektivu. Družben plan je bil uspešno izvršen. Za leto 1960 je predvidena za 8% večja proizvodnja, medtem ko Se bodo osebni dohodki zvišali za 5%. Za dosego planirane proizvodnje bo pa treba obilo truda ter bo naloga članov ZK, da pri delu nudijo vso pomoč strokovnemu kadru v tovarni. Osnovne organizacije ZK so preteklo leto premalo obravnavale konkretne naloge organizacije Zveze komunistov in so tudi v premajhni meri zadolževale s takimi nalogami svoje člane. Zaradi tega delo posameznih organizacij ni bilo na ustrezni višini. Poročilo samo in tudi razprava sta pokazala, da sistem nagrajevanja kolektiva ni dovolj stimulativen in tudi ni povsem v redu. Mnenje vseh je bilo, da bo to mogoče popraviti in izboljšati ob uvedbi nagrajevanja po ekonomskih enotah. PRVI AGREGAT H1DR0-CENTRALE 0ŽRALT Ta mesec je začel delovati v hidrocentrali Ožbalt prvi agregat. Prihodnje leto bo HE Ožbalt popolnoma dograjena. Z njo bo v celoti zaključen sistem zgornjedravskih vodnih elekttam. — Pred kratkim je začel obratovati tudi nov daljnovod v Dravski dolini. Sekretar občinskega komiteja ZK Marijan Orožen je med razpravo dopolnil poročilo tovarniškega komiteja ZK ter dal precej smernic in napotkov za nadaljnje delo. Med drugim je poudaril, da za neiskrenost, netovarištvo in slabe odnose med posameznimi člani ni mesta v organizaciji. Vso pomoč je treba nuditi organom DS ter sindikalni podružnici, ki ima obilo dela. Na konferenci so na kraju izvolili nov tovarniški komite. R. V. 8. maja je 84 držav članic organizacije Rdečega križa, praznovalo kot mednarodni praznik RK v čast rojstnega dne velikega ustanovitelja organizacije Rdečega križa Henrija Dunanta, ki se je rodil na ta dan leta 1828 v Ženevi. Vsakoletni mednarodni dan Rdečega križa ima določeno geslo, po katerem naj bi se ravnale in usmerjale svojo dejavnost organizacije RK po vsem svetu. Letošnje geslo je bilo: »Vsak član Rdečega križa naj bo tudi aktivist!« S tem geslom naj bi se podaljšala dejavnost Rdečega križa, ki je bila določena s stoletnico rojstva ideje te mednarodne organizacije. PREDLOG IMEN ZA SOLE V TRBOVLJAH N» svoji zadnji seji je predsedstvo SZDL občine Trbovlje razpravljalo o predlogih za imena trboveljskih šol. Občinski odbor SZDL predlaga volivcem občine Trbovlje na-slednja imena za trboveljske šole. Sola Trbovlje II. naj bi se imenovala osnovna šola »Ivana Cankarja«. Sola V4»de po narodnem heroju Alojzu Hoh-krautu in nova šola, ki je v gradnji, pa naj bi se imenovala po narodnem heroju Tončki Čečevi. To so sicer zaenkrat predlogi občinskega odbora SZDL. Prosi pa občinski odbor vse volivce, naj tudi oni sami dajo svoje predloge, katere sprejema občinski odbor SZDL Trbovlje do 20. maja. Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika pa bo občinski ljudski odbor Trbovlje sprejel odlok o imenih za šole po predlogih volivcev. Ob 15 - letnici osvoboditve Spet je pred nami dan, ko proslavljamo in slavimo obletnico, ko se je za nas pričela nova doba, novo in lepše življenje. Petnajstletnica osvoboditve. Kdo bi si ne mogel želeti lepšega in veličastnejšega slavja, kakršnega smo doživeli v teh dneh, kakršnega je doživela v nedeljo naša slovenska metropola s splošno in vseljudsko manifestacijo. Več kot 13.000 udeležencev, mladih in odraslih, delavcev, kmetov in uslužbencev, pionirjev in mladincev se je udeležilo partizanskega pohoda okrog Ljubljane, pohoda po poti, ki so jo fašisti obdali z bodečo žico. Tako samosvoje in tembolj simbolično je ta velika množica počastila spomin na herojsko po* in boj našega ljudstva v dolgih letih okupacije. na njegovo po vsem svetu občudovanja vzbujajočo ilegalno dejavnost. Prireditev, kakršna je bila ta pohod, ki se ga je udeležilo stotine in stotine ekip iz Slovenije in J-uglh krajev naše države, je bila najlepša oddolžitev vsem tistim, ki so živeli ln se borili v okupirani Ljubljani, in vsem neštetim partizanskim borcem Iz tistih časov. »Ce je bil polet ameriškega izvidniškega letala nad ruskim ozemljen 1. maja nameren, je bilo to dejanje norosti.« (Times, London). To je šlo v korist Hruščevu. Verjetno je želel pripraviti predsednika Eisenhowerja, da bi popolnoma prepovedal take polete, kar ne bi bila slaba stvar. Ta pretres je poslabšal vzdušje pred samim sestankom na najvišji ravni. TASS POROČA Na tiskovni konferenci Nacionalne administracije za aeronavtiko in vesolje predstavnik ni znal odgovoriti na vprašanje novinarjev, ki so želeli zvedeti, zakaj se ZDA tako živo zanimajo za meteorološke pogoje na področjih, ki so blizu Sovjetske zveze. HERTER 0 BERLINU Ameriški zunanji minister Herter je na zasedanju CENTO pakta v Teheranu povedal, da sta »najeksplozivnej-ši točki pariškega sestanka Nemčija in Berlin«, njegov francoski kolega je pa v Istambulu ponovil znano tezo, da je mogoče združiti Nemčijo samo na podlagi samoodločbe, to je na podlagi splošnih volitev v obeh Nemčijah. VDOVA BANDARANA1KE PREDSEDNICA STRANKE Na seji izvršnega komiteja ceylonske demokratske-socia-listične stranke Sri Lanka so po izjavi njenega predsednika De Silve, da ne bo mogel popolnoma izpolniti svoje dolžnosti na prihodnjih volitvah, ki naj bi bile letos julija, izvolili za novega predsednika vdovo bivšega premiera Siri-mavho Bandaranaike. IZ JUŽNOAFRIŠKE UNIJE V Južnoafriški uniji traja obsedno stanje že drugi mesec. Opozicijska združena stranka zahteva od vlade, naj čimprej revidira svojo politiko, ker terja nemogoči položaj v deželi dnevno več kot pol milijona funtovšterlingov izgube. Ob istem času se evropsko prebivalstvo vse bolj seli iz dežele zaradi rasistične vladne politike. V zadnjih devetih mesecih se je izselilo 7000 državljanov. VREME ZA CAS OD 12. DO 22. MAJA: Vreme bo nestalno, a večinoma sončno s pogostimi nevihtnimi plohami. — Med 18. in 22. majem se pričakuje močna ohladitev, obenem trajen dež. Dr. V. M. OB SPREJETJU DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA OBČINE TRBOVLJE SESTAVLJEN JE DESETDNEVNI PROGRAM PRIREDITEV OB OTVORITVI A . ■ - lil DELAVSKEGA DOMA V ZAGORJU Gospodarski napredek komune zagotovilo kvalitete Z glavnimi značilnostmi družbenega plana in proračuna trboveljske občine so bili naši bralci že seznanjeni ob njuni obravnavi in popravkih. Osnutek družbenega plana kakor tudi proračuna je bil dan v širko obravnavo druž-beno-političnim organizacijam in zborom volivcev. Le-ti so k obema prinesli vrsto popravkov in pripomb, s katerimi Se pa odborniki obeh zborov niso mogli predhodno seznaniti, ker so te pripombe in popravke prejeli šele ob pričetku zasedanja. Razprava o predlogih je bila dokaj živahna ter je pokazala zavzetost odbornikov,' da bi bile postavke proračuna in družbenega plana čim bolj utemeljene ob upoštevanju mnenj in predlogov volivcev v skladu z interesi komune. Za sprejemanje pravočasnega izvrševanja družbenega plana bo zbor proizvajalcev prejemal tromesečne periodične obračune gospodarskih organizacij v občini ter opominjal na dosledno izvajanje sprejete gospodarske politike oz. gospodarskih načrtov. Vzporedno bo ta zbor analiziral zaključne račune gospodarskih organizacij za leto 1959 glede na konkretne naloge za povečanje storilnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti podjetij. Posebno skrb bo posvetil tudi nadaljnjemu izpopolnjevanju sistema nagrajevanja ob analizi izvajanja oz. delovanja elementov tarifne politike, sprejete lansko leto. Pri osebni potrošnji in družbenem standardu je bilo poudarjeno, da je premalo poročil tržne inšpekcije glede izvajanja kontrole nad maloprodajnimi cenami ter o zasledovanju določanja elementov režijskih stroškov v gostinstvu, trgovini ih obrti. Zaradi tega so odborniki z zadovoljstvom sprejeli sporočilo, da bo svet za blagovni promet v mesecu maju pregledal in obravnaval vse režijske stopnje, o čemer naj bi potem seznanil oba zbora LO. Pri trgovini je bilo nekaj kritičnih pripomb glede premajhne samoinieiatdve Knjigarne za zagotovitev potrebnih tiskovin in drugega pisarniškega materiala za vse gospodarske organizacije in ustanove v občini, kar bi podjetju znatno povečalo dohodek in seveda ob večjem zavzemanju osebja razumljivo tudi osebne dohodke tega personala. Opravičilo o neustreznih prostorih drži le delno. Potrebna je večja prizadevnost, katero bi moral bolj spodbujati njen potrošniški svet. Tudi podjetje »Železnina« bi lahko zagotavljalo gospodar, akim organizacijam ustrezen material, ki so ga le-te doslej naročevale od grosistov izven občine v večjih množinah. Tu bo treba v podjetju uvesti boljšo Organizacijo dela in poslovanja. Seveda bodo potrebna tudi skladišča, vendar bo zadostitev domačega trga s potrebnim materialom tudi prinesla ustrezne finančne rezultate, ki bodo omogočili gradnjo potrebnih skladišč. Z regionalnim načrtom trgovin bo pa potrebno tudi »Železnini« zagotoviti potrebne prostore, ki bodo morali biti v centru kraja (opomba uredništva). Odborniki so posvetili nadalje posebno pozornost prometu v občini, ki ne dosega zadovoljivih rezultatov. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da svet za promet z upravnimi organi izdela potrebno ekonomsko analizo Avtoprevozni-štva Trbovlje z ustreznimi predlogi za nadaljnji razvoj prometa, tako osebnega kot tovornega. (Opomba uredništva: spričo okoliščine, da postaja v povojnih letih severni del trboveljske kotline vse bolj naseljen, bo treba v najkrajšem času misliti na permanentni, vsakourni osebni avtobusni promet med železniško postajo oz. centrom Trboveli do Gabrskega!) Vzporedno naj bi se izdelal tudi predlog za kadrsko utrditev podjetja, ki naj bi ob dobrem vodstvu prevzel ves tovorni in osebni promet v trboveljski dolini. Kajti tudi upravičenost ustvarjanja lastnega avtoparka v vsakem podjetju, tudi najmanjšem, je bila postavljena kot aktualen problem v komuni glede na ekonomsko upravičenost, dasi je le-ta eden od elementov za dvig režijskih stroškov, ki bi se jim ob večji medsebojni povezavi gospodarskih organizacij, ki bo s časom postala v komuni vse bolj in bolj nujna, lahko izognili. Pri investicijah v gostinstvu so bili odborniki mnenja, da naj se v prvi vrsti zagotovijo potrebna sredstva in načrti za vse vrste investicij, kar naj velja tudi za druga področja. Šele nato naj se prične z gradnjami in renoviranjem. Pri razvoju obrti je bilo postavljeno načelo, predvsem kar zadeva pavšalizacije, da je treba v okviru predpisov določiti potreben stimulans, ki naj ga le-ta dš obrti za ostvaritev skladov za njen napredek, nikakor pa ne sme pavšalizacm služiti neupravičenemu dviganju osebnih dohodkov. Na področju kmetijstva je bil na predlog kmetijskih delavcev sprejet sklep, naj se namesto z gradnjo hleva za živino začne z rekonstrukcijo obstoječih hlevov, s čimer bo mogoče prihraniti nekaj milijonov dinarjev. Razen tega je bilo tudi načelno poudarjeno, naj bi v Trbovljah redili le toliko živine, za kolikor je na razpolago krme, ne pa da sc kupuje nova živina, za Katero bi bilo potrebno konec koncev kupovati še krmo. Ob razpravi o občinskem kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš je bila sprožena misel o združevanju sredstev hišnih svetov. Ta zamisel bi po našem mnenju lahko rodila uspešne sadove za večja vzdrževalna dela pri hišah, ki hkrati zahtevajo večja denarna sredstva. Tako bi s solidnimi pogodbami hišni sveti (posebno sosedni) lahko {»stepno cpravilj popravila in vzdrževalna dela, ki so jim sedaj težko kos. Hvale vredna je pobuda obeh zborov, ki sta iz tega Občinskega sklada namenila 5 milijonov dinarjev hišnim svetom za {»pravila hiš. Nadvse živahna je bila raz- MLADOST MED CVETJEM prava odbornikov obeh zborov, ko je bilo treba odločiti o razdelitvi prenesenih sredstev iz 1. 1959. Obstajala sta dva predloga, ki sta bila oba enako opravičljiva. Šlo je predvsem za načelno stališče, da bi o obeh predlogih moraii že prej razpravljati v obeh zborih na temelju predlogov volivcev, v katerih je bil — kakor je razvidno iz našega članka na drugem mestu — predvsem dan poudarek ureditvi drobnih komunalnih vprašanj, o čemer niso mogle predhodno razpravljati odborniške komisije, ki teh predlogov niso dobile pravočasno. Zaradi povečanja sredstev proračuna na 209 milijonov dinarjev so se nekateri izdatki povečali, predvsem štipendije. Obširna razprava o družbenem planu in proračunu je pokazala, kot že rečeno, veliko zavzetost odbornikov obeh zborov občinskega LO, da bi zraven težnje za nadaljnji gospodarski napredek v komur.i tudi v večji meri ustregli potrebam državljanov pri dvigu družbenega standarda, ter pr -zadevanje, da se predhodno posvetujejo z občani o vseh važnejših vprašanjih, katerih rešitev naj dobi v gospodarstvu ustrezno mesto. Pred dnevi je posebna ocenjevalna komisija pri okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja določila skupine posameznih Svobod in prosvetnih društev iz ljubljanskih občin, ki bodo sodelovale na okrajni kultumo-zabavni reviji, ki bo v novem Delavskem domu v Zagorju v času od 25. maja do 1. junija letos. Mimogrede pojasnimo, da je pripravljalni odbor za otvoritev Delavskega doma v Zagorju sklenil .prestaviti otvoritev doma od 15. na 22. maj. To je zdaj dokončno določen datum, ki ga odbor ne misli več spremeniti. Prav tako je odbor sklenil, da bodo otvoritvene slovesnosti trajale deset dni s tem, da traja kulturno-zabavna revija sedem dni. Četudi niso v vseh ljubljanskih občinah izvedli občinskih kulturno-zabavnih revij, je imela žirija priliko izbrati najboljše skupine, ker so v tistih občinah, ki so izvedle revijo, nastopale številne sekcije, ki so se dobro pripravile na to novost v naših delavskih in prosvetnih društvih. Žirija je izbrala skupine iz hrastni-ške, trboveljske, zagorske, šentviške in ljubljanske občine, razen tega pa še iz Ivanč- Ob medsebojni pomoči Mnogotere so oblike kulturnega udejstvovanja, še posebej, kadar želimo nekaj ustvariti, da ne bi že v naprej ra- 1ZDELK0V* Zfl SHKKO POTROŠNJO 30. aprila so odprli v Zagrebu letošnji spomladanski velesejem. Letošnji zagrebšiti spomladanski velesejem daje poseben poudarek izdelkom za široko potrošnjo. Celotna prireditev je organizirana pod naslovom »Družina in gospodinjstvo 1960«. Zraven domačih razstavljavcev je na velesejmu precej inozemskih, ki prikazujejo svoje najnovejše izdelke, ki služijo splošnemu izboljšanju življenjske ravni. Posebne pozornosti so pa vredni izdelki, ki olajšujejo delo v gospodinjstvu. Izredno mesto ima letos na zagrebškem velesejmu turistična razstava, ki je zanimiva tako za domače kot za obiskovalce iz inozemstva, ker so na njej prikazane možnosti za letovanje tako domačih kot tujih turistov v številnih krajih naše države. Tudi letošnji zagrebški spomladanski velesejem je pomembna manifestacija našega gospodarstva. čunali z vsemi možnostmi in težavami, ki se nam postavljajo piri uprizoritvah na pot. Vse je že kazalo, da bo Svoboda-Zasavje v Trbovljah kulturno odmrla, ker ji ni uspelo ob pomanjkanju dramske, še manj pa pevodoske pomoči prikazati ena samo dramsko delo, kaj šele koncert sicer maloštevilnega, a ambicioznega zbora. Prijetno pa je presenetil in razgibal Svobodo-Zasavje tov. Adolf Dragar, dolgoletni pevovodja na Dolu pri Hrastniku. Sam že dalj časa službuje v Trbovljah in je prišel na misel, da bi bilo možno prikazati koncert, na katerem bi sodeloval ženski pevski zbor Svo-bode-Zasavje z moškim pevskim zborom Svobode Dol pri Hrastniku. Mimo lahko rečemo, da mu je to v celoti uspelo. Res niso glasovi popolnoma uravnovešeni, rekli bi barviti, kar velja zlasti še za alt, upoštevat; pa moramo, da v tako kratkem času ni balo mogoče vliti glasov, da bi zveneli enotno, skladno. Razumeli bomo, da pri 16 članicah in 28 članih zbora na prvem skupnem nastopu ni mogoče ustvariti neke posebne skladnosti in zvočnosti. Več pomeni skupna volja do kulturnega dela, kjer pride do PO BERTU ČRNA SENCA SESTRELJENEGA LETALA PMMMNM Se preden se Je sestal Vrhovni sovjet s« zahodni časopM napovedovali, da ima Hruičev v žepu »bombo«, ki jo bo vrgel na mizo na večer pred se-Stankom na »vrhu«, ki bo, kot Je sna-no, 16. maja v Parizu. Ugibali so celo o tem, da bo sovjetski premier z visoke tribune sporočil, da Je razpuščen Varšavski pakt... »Bomba« Je re» eksplodirala, toda ne taka, kot so Jo pričakovali v zahodnih krogih. Hruščev Je z najvišje tribune povedal, da so nad ozemljem Sovjetske zveze sestrelili ameriško letalo, ki je 1. maja kršilo sovjetski zračni prostor ... Toliko in nič več. 2e to je bilo zadosti, da so govorniki, ki so govorili za njim, obsodili »ameriško agresijo« in ameriške imperialistične kroge. Sovjetski premier sam je namenoma napravil razliko med temi krogi in med predsednikom Ei-senhouerjem, v čigar dobronamernost ni podvomil, pač pa je izrazil domnevo, da je ameriški prezident »ujetnik reakcionarnih krogov ZDA in da ne more storiti tega, kar bi rad ...« Prvotnemu sporočilu predstavnika Bele hiše, da ne pogrešajo nobenega ameriškega letala, je sledilo pojasnilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki pravi približno takole: z letališča v Turčiji Je vzletelo letalo ameriške meteorološke službe, ki proučuje stratosfero, zračne tokove in druge meteorološke pojave v visokih zračnih plasteh: premier Hruščev, da Je verjetno | govoril o tem letalu, ker letalo pogreši šajo od 1. maja dalje, zadnja vest, k) ■ so jo prejeli od pilota pa se glasi, da se je pokvaril aparat sa kisik |n da je torej možno, da se je pilot onesveslil in tako nehote zašel v Sovjetsko zvezo. Ameriško zunanje ministrstvo je bilo zelo ogorčeno, ker so Sovjeti sestrelili neoboroženo letalo in je zahtevalo od sovjetske vlade ustrezna pojasnila... Komaj j« šlo to poročilo v eter, že je premier Hruščev postregel z novimi informacijami. Letalo Lockeed Je priletelo 2 00» km globoko v notra-1 n.iost Sovjetske zveze. Sestreljeno je bilo v bližini Sverdlovska: pilot je h-i Skočil z višine 20.000 m in ostal živ in zdrav. Izpovedal je, da se pile Po-wers, da je pllot-kapetan, da Je dobil nalogo, naj preleti vso Rusijo, i i naj se spusti po opravljeni misiji na neko norveško letališče. Slikati bi moral vojaške objekte na maršruli, ki so mu jo znčrtall predpostavljeni — Hruščev Je pokazal poslancem šop po-I snetkov o sovjetskih letališčih in to-X varnah, ki so jih dobili, ko so razvili filme s sestreljenega letala _____ v pri- meru, da bi ga sestrelili, pa bi se mo-, ral pilot — kot je povedal Hruščev zbosti s posebno iglo, ki bi povzročila trenutno smrt. Pri pilotu so našli kot je povedal sovjetski premier — precej denarja v sovjetski |n drugi valut) ter revolver z napravo za zaglule-vanje poka; razen tega še tri zlate ure, dragocene prstane, ribiški pribor itd.... Skratka, poročilo, ki ga je dal pred poslanci Vrhovnega sovjeta Nlkita Hruičev, je kot atomska bomba treščilo v svetovni javnosti. Nedolžen meteoroloiki polet se je izkazal kot organiziran ipijonski polet, na sam večer pred sestankom na vrhu; Sovjeti so ga označili kot »agresijo« na Sovjetsko zvezo in nekateri govorniki so to ameriško provokacijo primerjali celo s provokacijami izza časa hitlerjevske Nemčije, čeravno je Hruičev svojo prvotno ostrino. naperjeno proti ZDA, neko'iko omilil z izjavo, da ta provokacija ne sme vplivati na priprave na »vrhu« in da zaradi Incidenta z letalom Sovjetska zveza ne bo popustila v naporih v smeri razorožitve. »Provokacijo moramo presojati trezno in preudarno«, so bile besede Hrušče-va, medtem ko je general Grečko govoril o učinkovitosti sovjetskih raket, k| da so s prvim strelom sestrelile »piratsko letalo«, maršal Malinovski Pa je govoril, da bo treba sovjetsko raketno orožje še izpopolniti.., Skratka, na videz nedolžno in majhno letalo je čez noč postavilo sestanek na »vrhu« v nove psihološke okvire, v novo atmosfero. Medtem ko Je ameriško zunanje ministrstvo prvih 24 ur molčalo in »proučevalo« govor premiera Hruičeva, so padali v Ameriki takile komentarji: »Brezprimerna sovjetska provokacija«, »Ne nasedajmo sovjetskim falsifikacijam«, »Hruičev izsiljuje in groši pred vrhom« itd. V to psihozo razboritosti in »užaljenosti> je kot ledena prha padlo sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki pravi: »Nobena oblast v Washlngtonu ni dala odobrenja za let omenjenega letala nad Sovjetsko zvezo; očitno gre za akcijo, ki jo Je odredil kak lokalni poveljnik v težnji, da bi dobil podatke izza železne zavese; zbiranje takih podatkov je pač že ustaljen praksa, v konkretnem primeru pa je treba poudariti, da so v Sovjetski zvezi tajnost taki podatki, ki so na Zahodu vsem dostopni ...« »Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je neka vlada odkrito priznala, da je zapletena v ipijonažo«, je v tej zvezi zapisal londonski Observer. Verjetno pa je tudi prvič, da je neka vlada špi-jonažo javno opravičila z uradno deklaracijo čel, saj to počenjajo vse države, to ni nič posebnega ...« Skratka, vlada ZDA se je znašla na večer pred sestankom v Parizu v strahovito neprijetnem položaju, kajti neglede na to, da tehnično ni pojasnjeno, kako je ostal pilot živ, če je skočit z 20.000 metrov viilne, in na kakien način so ostali nepoškodovani fotografski aparati in filmi, če je letalo v taki višini zadela raketa, je neizpodbitno in trenutno edino važno dejstvo ta: ameriško letalo je bilo sestreljeno 2.000 km globoko v sovjetskem ozemlju; pilot je povedal, da Je špijoniral; v sovjetskih rokah so tudi materialni dokazi, ki govore v prid izpovedim, ki jih je dal pilot ameriškega letala. Seveda se je razvnela huda polemika v zahodnem tisku, ki gre od obsojanja »ameriške budalosti« do obsojanja »Sovjetske zveze, ki da hoče s tem incidentom skaliti vzdušje na vrhunski konferenci«. Na dlani je, da go zadnja stališča nevzdržna in da gre Sovjetska zveza na »vrh« v velikimi propagandnimi In moralnimi prednostmi; toliko bolj, ker je dala v zadnjem času veliko pobud s področja razorožitve in prekinitve atomskih poskusov, medtem ko je bil Zahod nebogljeno pasiven. Se tako zagrizen antisovjet ne bi mogel — ne da bi pri tem sprožil ironičnega posmeha — opravičevati ameriške avanture, ki je resnično vrgla črno senco na bližnji sestanek v Parizu. Ce pustimo polemiko, ki jo Je incident sprožil na obeh straneh, ob strani, si Je treba zastaviti dve vprašanji: ali bo afera s ameriškim letalom bistveno vplivala na potek konference na najvišji ravni. In kaj pomeni afera za Ameriko samo? Incident bo nedvomno skalil vzdušje, ki je bilo, če že ne zelo dobro, pa vsaj izpodbudno, kajti konec koncev od konference na vrhu nihče ne pri- čakuje čudežev, marveč utrditev zaupanja. Toda ker konferenca ni bila sklicana zaradi dobre volje organizatorjev, marveč zato, ker je to narekoval položaj blokovske pregrade (vojna pomeni uničenje za obe strani, zatorej je treba iskati način, da se preneha oboroževalna tekma)! Elementi, ki so narekovali sklicanje konference pa niso sedaj, po incidentu z letalom, prav nič drugačni kot so bili, preden »o sovjetske rakete » s prvim strelom zbile roparsko plieo«. Zatorej je upravičeno upanje, da se bo konferenca odvijala, kot Je bilo predvideno; izjave Hružčeva, da je treba trezno presojat) ameriško provokacijo, daje namreč upanje, da šef sovjetske vlade ne bo skušal izkoristiti prednosti, ki mu jih je dal incident, do tiste meje, da bi Eisenhovver lahko (pred vsem zaradi notranjih potreb) rekel, da se »ob grožnjah in pritisku ne bo pogovarjal«. Politika je veliko preveč resna stvar, da bi jo prepustili generalom«, je dejal nekoč Churchill. Eisenhovver in Hruščev, oba sita bila sicer generala, prvi poklloni, drugi med vojno, toda oba sta se pokazala kot realistična in spretna politika. Kaj pomeni incident na notranjem ameriškem področju? Ce verjamemo uradnemu sporočilu ,da Eisenhovver in politična oblast ZDA nista bili obveščeni o letu, ki je sprožil svetovni škandal — in ni razloga, da tega ne bi verjeli, saj je tudi Hruičev Eisenhovver ja ostro ločil od mllitarisitičnih krogov — potem se nehote vsiljuje misel, da se je miselnost v vrstah ameriške armade razvijala v tej smeri .da vojska počasi kaže težnjo, odločilno vplivati na politiko najvišje zakonodajne in izvrine oblasti. Incident s tem letalom je sicer začetno znamenje za tak proces, toda primer Franclje nas opozarja, da so te reči selo nevarne. In konec koncev, kdo jamči, „ l ir ♦ *» . . POGLED NA ZAGORJE Nekaj pojasnil in navodil v zvezi s popisom kmetijstva OBNOVA HOTELA KUM V ZAGORJU Da bo v dneh od 15. do 31. maja v vsej Jugoslaviji popis kmetijstva, pač vsakdo že ve iz dnevnega časopisja, iz radijskih obvestil, z zborov volivcev, zadružnih zborov in drugih virov. Mnogi pa še ne vedo natančno, kakšen je namen lega popisa, kaj in kako se bo popivalo ter kakšne podatke si morajo vsi, ki obdelujejo kmetijska zemljišča, vnaprej oskrbeti, da bo popis sam hitreje in brez težav potekal. Zato nekaj pojasnil: 1. Namen kmetijskega popi-ja je, da tako Organizacija združenih narodov. ki je ta popis organizirala po vsem svetu, kakor tudi zvezni, republiški, okrajni in občinski organi, ki imajo opravka s kmetijstvom, z narodnim gospodarstvom, pa tudi vsi drugi zainteresiran«, dobijo prvič resnične, s popisom zbrane podatke, ki smo jih doslej morali bolj ali manj točno le ocenjevati. Nikakor ni namen popisa, dobiti podatke, »-na podlagi katerih bi lahko zviševali davke-«, kakor to nekateri govorijo. Narobe: Način zbiranja podatkov je tak, da iz njega nikakor ne bi bilo mogoče “-izračunavati davkov«. (Samo primer: Vemo, da je treba plačevati davek od vseh mlatilnic, tudi takih, ki imajo samo boben. V popisu kmetijstva so pa kot mlatilnice mišljene le tiste, ki tudi stresajo in presevajo zrnje.) Statistične urade zanimajo le podatki in odgovori na razna vprašanja, ne pa premoženjsko stanje posameznika! 2. Kaj se bo popisovalo? Tista gospodarstva, ki imajo nad 1000 kv. m, to je nad 10 arov svoje ali najete zemlje, bodo obširno in vsestransko popisana. Pop s pri teh gospodarstvih bo zajel številne podatke o družinskih članih, podatke o zemljiških vrstah po stvarnem stanju — kajti po katastru so znani — nadalje podatke o površ ni posameznih pridelkov, o vrstah, številu in starosti sadnega drevja, o ži- 0BČN1 ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V TRBOVLJAH Izpopolnitev sistema nagrajevanja V torek, pred 1. majem Je bil v Jrbovljah V. letni občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Iz poročil sindikalnega sveta, dobavljenih delegatom občnega zbo-r*» smo povzeli važnejše misli, na Razpravo in na sklepe se bomo pa •e povrnili. V obeh poročilih, v političnem ■o Organizacijskem, je nakazano •telo sindikalnih organizacij v komuni. Sam program dela sindikalnega sveta pa v jedrnatih mislih pakazuje glavne in odgovorne na-l°gc, ki stoje pred sindikalnimi Podružnicami v občini v letu 1960. 8Ujub temu, da politično poročilo načenja vsa važnejša področja dela sindikatov, se v njem v Dobenem pogledu ne izgublja glavna nit — to je odgovornost sindikalnih organizacij pri reševanju Problemov, ki zadevajo delovnega človeka. Tako so dokaj konkretno naka-*ane naloge pri nadaljnjem izpopolnjevanju delavskega in družbenega upravljanja. Zavzemajo se za nadaljnjo decentralizacijo organov Samouprave in za boljši stik članov delavskih svetov s kolektivom, **ko v prenašanju sklepov iz zasedanj DS na kolektiv kakor tudi Predlogov in mnenj kolektiva na Nasedanja delavskega sveta. Predla se več razprav oz. posvetovanj med zborom proizvajalcev in *lani DS pred razpravami o važnejših vprašanjih v enem ali družbi organu. . Skratka — poročilo posveča ve-Jfko skrb popolni uveljavitvi neposredne demokracije v upravljanju, za kar se morajo zavzeti v večji mčri tudi sindikalne podružnice. Nadalje posveča poročilo posebno pažnjo gospodarskim nalogam in nagrajevanju. Na kratko ngotavlja gospodarske uspehe v *etu 1959 in opominja na naloge v jetu 1960. Mnogo bolj konkretno P*, obravnava nagrajevanje pri de-JJ in vlogo sindikalnih organizacij pri izpopolnitvi tega sistema. Na področju nagrajevanja je poudarjena potreba po večjem angažiranju tehnične inteligence ozi-jnma vsega vodilnega kadra v P°djetjih, od mojstrov do obrato-i°dij pri uvedbi sodobnih naprav *n metod dela, pri nadaljnjem dvi-»*nju storilnosti. C»lede uvajanja ekonomskih enot Poudarja poročilo, da se mora konkreten rezultat v teh odražati v višini osebnih dohodkov. Pri nagrajevanju po učinku poročilo ugotavlja, da le-to ni uvedeno v 4 podjetjih v občini, in sicer pri podjetju »»Meso«, »»Zlatarstvo«, ►»Foto-Trbovlje« in KZ«. Najdaljši korak so na tem področju napravili v »»Mehaniki«, kjer so uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda. Kritično se ocenjuje, da so se podjetja v okviru občine v večini zadovoljila s sprejetjem tarifnih pravilnikov, ničesar pa niso storila za izboljšanje sistema nagrajevanja. Za smotrno delo bi bilo treba uvesti posebno službo spremljevanja oz. opazovanja nagrajevanja, ki naj bi v večjih podjetjih delovala samostojno, medtem ko bi morala biti za manjša podjetja uvedena v komuni. V političnem poročilu se opozarja tudi na nezdrave pojave oz. razprave v nekaterih kolektivih, na primer da v Brivnicah govorijo o opustitvi dela po ustvarjenem prometu, namesto da bi iskali notranje rezerve za boljše poslovanje, nadalje da v Zlatarstvu kljub dogovoru za rok uvedbe nagrajevanja po učinku doslej le-to še niso uvedli, čeprav so za to dani objektivi)! pogoji. V »»Majolki« in v trg. podjetju »»Prvi junij« ne izvajajo določb TP glede doslednega nagrajevanja po učinku in zadržujejo izplačevanje osebnih dohodkov po učinku do dokončne delitve dohodka za leto 1959. Podobne razprave okrog izvajanja tarifnih pravilnikov In določb o nagrajevanju po učinku v trgovini in gostinstvu zmanjšujejo pomen sprejetih sklepov. Pri tem opozarja poročilo na vlogo Zveze komunistov In sindikalnih podružnic v teh podjetjih pri uveljavljanju sprejetih načel kakor tudi na vlogo organov LO, ki bi tudi morali dosledneje skrbeti za izvajanje politike, ki jo je nakazal zbor proizvajalcev. Tudi na spreminjanje razmerja delitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade opominja poročilo, za čemer teže v »»Majolki«, v podjetju »»Meso« in Elektrarni. — Kot zaključek se smatra za potrebno, d** ju vprašanje dobro prouči, kajti v ^Vseh teh primerih gre za znižan}*, skladov. Za izboljšanje sistema nagrajevanja pripravlja ObSS študijo in analizo nagrajevanja v občini in bo konec maja temu vprašanju posvetil posebno razširjeno sejo sindikalnega sveta. Zlasti važno je še stališče glede izplačevanj tako imenovanih plač nad tarifnimi postavkami, za kar se v programu postavlja načelo, da se v letu 1960 v celoti preneha z izplačevanji, ker naj bi vsak delavec dobil sproti vsak mesec svoj zaslužek, dosežen s konkretnim izračunom delovnega učinka svojega delovnega mesta, oddelka in končno celotnega podjetja. Le v podjetjih, kjer je zaradi narave proizvodnje ali poslovanja teže u-vesti ta način dela, naj bi izvajali tromesečne obračune v skladu s proizvodnimi rezultati oz. storitvami. Iz obsežnega političnega poročila smo povzeli dvoje najvažnejših nalog sindikalnih organizacij v letošnjem letu. Obsežno in konkretno se tudi obravnavajo ostala področja: skrb za človeka, v katero je zajeta problematika družbenega standarda, varnost pri delu, družbena prehrana, letni oddih, delovni odnosi. Tudi kadrovsko-socialni službi in pošolskem izobraževanju ter problemu vzgoje je v poročilu dan poseben poudarek. Na kraju se pa podčrtavata dve osnovni misli za uresničitev letošnjega programa dela, pri katerih se bo morala obdržati večja samostojnost in demokratičen ter politični posluh samih sindikalnih podružnic: 1. ' sindikalne podružnice bodo morale širše in vsestransko ter podrobneje spoznati konkretne razmere in tekočo problematiko v svojem delovnem področju; 2. potrebno bo več odločnosti in tudi večja pripravljenost sindikalnih organizacij za vsestransko in dosledno izvedbo sprejetih sklepov in stališč. Organizacijsko poročilo sindikalnega sveta pa obravnava konkretno organizacijsko vlogo sindikalnih organizacij v skladu z uveljavljanjem statuta ZSJ. Tako poročilo ugotavlja, da je bil na področju vključevanja zaposlenih v Zvezo sindikatov Jugoslavije napravljen korak naprej, in sicer od 90,9V« članov ob koncu leta 1956 ob IV. občnem zboru na 98,9*/* s stanjem 1. aprila 1960. Organizacijsko poročilo tudi analizira kadrovska vprašanja sindikalnih po- družnic, v katerih dela 486 članov, od teh 156 žena ali 32,1*/«. Z večjim številom sindikalnih podružnic se je pomnožilo števild odbornikov sindikalnih odborov od 374 v letu 1958 na 486 v letošnjem letu, to je za 32,6V» več, prt ženskah pa celo za 54,8*/». Organizacijsko pord-čilo obravnava tudi analizo občnih zborov sindikalnih podružnic tdr delo sindikalnega sveta s komisijami. Obe poročili sta dobro analizirali položaj ter je tudi razprava dopolnila ugotovitve občinskega sindikalnega sveta na najvažnejših področjih dela sindikalnih organizacij. Program dela prav tako konkretno navaja glavne naloge sindikalnih podružnic ter bo razprava lahko le dopolnila oziroma še bdlj razčlenila te naloge, ki bodo dober pordk za nadaljnje uspehe sindikalnih podružnic na pddročju trboveljske občine. t. Svobodarji iz Javornika v Trbovljah V soboto in nedeljo so imeli Svobodarji iz Zgornjih Trbovelj ponovno v gosteh tovariše iz Slovenskega Javornika s katerimi fmajo že več let navezane prijateljske stike in izmenjave. Svobodarji iz Javornika so tokrat gostovali s svojo dramsko skupino, ki je zaigrala komediji “Babilonski stolp« in -Muzo na mansardi«. Obe predstavi, posebno pa večerna, sta lepo uspeli in jih je trboveljsko občinstvo sprejelo z zadovoljstvom. Uvodoma sia pa goste pozdravila v imenu Sveta Svobod tov. Rado Cešnovar in predsednik Svobode II Stane Šuštar, Svobodarji iz Javornika so povabili Trboveljčane, da jih obiščejo na Gorenjskem. vini, o gnojenju in načinu dela, o strojih in opremi, o sodelovanju s kmetijsko zadrugo, ter o proizvodnji najvažnejših pridelkov oziroma kaj gospodarstvo lahko ponudi za trg, kaj pa mora dokupiti. Pri gospodinjstvih, ki imajo manj kot 1000 kv. m kmetijskih zemljišč se bodo popisovalci sicer tudi zglasili, vendar bodo zapisovali samo nekaj najvažnejših podatkov; na primer o izmeri zemlj šča, o vrstah in številu sadnega drevja itd. 3. Kakšne podatke naj si vsako gospodarstvo ozir, m i gospod njstvo preskrbi že pred popisom? Popisovalci se bodo vsaj pri vseh tistih gospodarstvih, ki predvidoma pridejo v poštev za obširnejši popis, zglasili že nekaj dni pred popispm in jim bodo izročili posebne »Pomožne popisne liste«, ki ftaj bi jih vsako gospodarstvo izpolnilo že pred popisom. Na teh Listih bo treba Vpisati število parcel in površino vsakega posevka posebej, sešteti nato skupno površino pod posameznimi posevki, vpisati vse kose (ne parcele) sadovnjakov, travnikov, senožeti, pašnikov, gozdov ter neplodnega sveta vključno stavbišča. Na podlagi seštevka površin posameznih kosov istovrstnih zemljišč je treba vpisati skupno površino njiv in vrtov, sadovnjakov, travnikov, senožeti (kjer se le enkrat na leto kosi), pašnikov, gozdov in nerodovitnega sveta. Kortčno je treba na ta pomožni list vpisati še število vseh sadnih dreves posameznih vrst, ločeno s številom mladih ih že rodečih dreves. Ob popisu bodo popisovalci zbrane podatke prepisali iz teh pomožnih listov na obrazce za popis. Zato naj vsaiko gospodarstvo izpolni ta pomožni list takoj, ko ga bo prejelo. 2e prej pa naj vsi izmerijo vsaj približno vse posevke, poiščejo posestni list in razmisli, jo,' koliko se dejansko stanje površine njiv, travnikov itd. ujema z resničnim stanjem. Prav tako naj vsi čimprej pre-štejejo vsa sadna drevesa in ugotovijo, koliko posameznih vrst dreves je že rodnih. (Posebej opozarjamo, da hruške lesnike ne štejemo med pleme, nite hruške!) Razen podatkov za izpolnitev pomožnega lista, naj si vsako gospodarstvo pripravi do posipa zlasti še tele podatke: Koliko je bilo v teku enega leta kupljenih in porabljenih umetnih gnojil, koliko (»rabljeno hlevskega gnoja. Dalje naj izmerijo površino vseh stanovanjskih prostorov, vseh hlevov in prostornino vseh drugih gospodarskih stavb. Kdor bo vse te podatke ž* pripravil, bo s tem omogočil popisovalcu izvršiti popis pri tem gospodarstvu hitro in pravilno, kajti na vsa druga vprašanja bo lahko gospodar sproti PREDLOGI TRBOVELJSKIH VOLIVCEV Bodoče naloge v občini Ob sprejemanju družbenega plana In proračuna občine Trbovlje za letošnje leto so med drugim obravnaval« tudii predloge, kii so jih prinesli zbori volivcev pri razpravi o družbenem planu. Predlogov je mnogo. Nekatere izmed njih bo mogoče takoj upoštevati, spot druge med letom, ostale pa šele prihodnje leto. Predlogi volivcev bodo prvenstveno naloge občinskega ljudskega odbora. KAJ PREDLAGAJO POSAMEZNI VOLILNI OKOLIŠI Volivci na Dobovcu so prinesi« vrsto predlogov, vendar bodo za zdaj uPoštevali le najnujnejše, tako na Primer gradnjo izogibov in kanali-*ac4je na cesti Trbovlje — Dobovec, katera dola bo treba urediti še letos. Prav tako važna je na Dobovcu urerditev zajetja in glavnega rezer-v°arja pitne vode kakor tudi ureditev mrtvašnice ter nakup potrebne-kn orodja. Predlogi volivcev z Dobovca so vsi izvedljivi. Zbor volivcev terena Zasavska ce-®ta — Ob železnici je razpravljal o Vrsti konkretnih nalog, med katere uoramo šteti kot najnujnejše uredi-ograje ob Zasavski cesti ter ure-nitev pešpoti od železniške postaje ‘rbovlje do Eloktra«-ne. Prav tako Umesten jo predlog o ureditvi jav-razsvetljave na Zasavski cesti. V Bovškem so volivci predlagali kr«dnjo potrošniškega centra, ven-ta gradnja za sedaj ne pride v Jvjtev, kor so podjetja »Vltaminka«, Meso« m še druga vložila v svoje P®*oyalniiee na tem območju pre-r']*nia denarna sredstva, ki se mo-Jjto na vsak način amortizirati. Je P^za celotno področje Trbovelj na-regionalni načrt za ureditev rgovske mreže, po katerem se bo vnala in razvijala v bodoče grad-slm, P°sameznih poslovalnic trgov-Podjetij, Volivci v Bevškem so dalje Izrekli željo, da se uredi °b cesti Cementarna - želez-Postaja ter od Miklavčiča do ?ttka ter od Miklavčiča ao ®'wine v Bevškem. Ograje od Ce- mentarne do postaje ne bo mogoče urediti, ker bodo tu nadaljeval« s pokrivanjem potoka, tako da bo s pokritjem Trboveljščice sploh odpadla potreba po cestni ograji. Tud« škropljenja ceste skozi Bevško nebo mogoče uvesti, dokler Komunala Trbovlje ne naroči novega škropilnega avtomobila. Most za pešce pri RTP se bo gradil letos. SEDEM PREDLOGOV NA ŽABJEKU Zelo pereče je na Žabjeku vprašanje tamkajšnjih stanovanjskih barak. ObLO Trbovlje bo skušal še letos skupno z upravo rudnika rešiti vprašanje stanovalcev v barakah št. 34 in 36. Stanovalci naj se presele drugam, barake p>a podrejo. Nadalje so potrebna popravila, tako na primer pri hiši št. 28 na Napisih, popravilo greznice pri hdšd št. 5 na Žabjeku, kanalizacija na Nasipih. Ureditev javne razsvetljave na cesti od Sušnika do Nasipov in dalje proti Bukovi gori ter razsvetljava pri pralnici na Žabjeku bo rešena še letos. Gradnja potrošniškega centra na tem terenu za zdaj ne pride še v poštev, ker bodo to vprašanje reševali skupno s celotno trgovsko mrežo v kraju. Skromni so bili volivci Vodenske ceste in Trga revolucije. Ti so predlagali le popravilo stanovanjskih hiš »Za cesto«. Manjša popravila so predlagali volivci Šuštarjeve kolonije in Opokarne, kot na primer napeljavo vode ter rekonstrukcijo ceste. Ta je letos v načrtu in bo za sedaj zgrajena oz. urejena le do Opekarno. Nadalje bodo uredili gostišče »Na hribčku« (pri Ameršku) ter njegovo neposredno okolico. Razna manjša popravila, kot na primer ureditev krušnih poči in podobno, bo moral finansirati hišni svet. PROSTOR ZA ZBORE VOLIVCEV IN MNOŽIČNE SESTANKE Volilni enoti Dobrina in Retje si želita prostor za zbore volivcev In sestanke množičnih organizacij. ObLO Trbovlje je sklenil dati vsoto 200.000 diin v breme občinskega proračuna za poru Sonje doma Svobode-Dofoma, ki je zaradi rudarjenja hudo poškodovan, o lokacij« in gradnji potrebnih javnih prostorov bodo pa razpravljali in določali kasneje. Vrsto predlogov so prinesli volivci drugod. Tako na primer želijo poplavilo ceste Neža — Dobrna, pripravo gramoza za pešpot Neža — Hohkrautova kolonija ter ureditev ceste Kantina — Spodnja Dobrna, kar bo rešila Komunala Trbovlje. Predlog za popravilo krušne poči na Dobrni se reši in uredi iz neporabljenih sredstev bivše stanovanjske uprave občine Trbovlje za leto 1959. Priključitev javne razsvetljave na Dobrni na že obstoječi vod javne razsvetljave je že v teku. Gradnja pralnic na Dobrni in v Hohkratutovi koloniji za zdaj zaradi pomanjkanja sredstev ne pride v poštev. Na zboru volivcev na terenu Neža so predlagali predvsem ureditev cestne razsvetljave, nadalje razna manjša popravila, na primer vprašanje greznic, popravila na treh stanovanjskih hišah ter ureditev pla-zovja pri hiši Snoj. — Prav dober predlog so sprožili v koloniji Prvi maj, namreč da se prepove odlaganje pepela in uredi sipina, ki jo je napravila Komunala pred prodajnim paviljonom. Predlagali so nadalje ureditev otroškega igrišča, ki je že v gradnji. Volivci na Rudarski cesti, v Glo-bušaku ter v naselju pod Ostrim vrhom žele, da se fekalije redno odvažajo ter da se hišnim svetom, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, odo-bre primerne subvenoije. ObLO Trbovlje bo skušal uredit: vprašanje tako, da hišni sveti najamejo posojilo iz sredstev stanovanjskega sklada ObLO Trbovlje. Zbor volivcev na Leninovem trgu je prinesel predlog za ureditev otroškega igrišča, prestavitev pokopališča ter pxredlog za izdelavo načrtov za gradnjo telovadnice puri šolah ter predlog za izdelavo načrtov za gradnjo telovadnic pri šolah ter gradnjo strelišča. Na Trgu Franca Fakina so volivca predlagali ureditev kanalizacije s Keršičevega hriba, popravilo krušnih peči v občinski koloniji nasproti Plavšaku ter še druga manjša popravila. Zbori volivcev v Gabrskem si žele gradnje ceste Klek—Planinska vas— Knezdol. Načrti za to cesto so že naročeni in bodo skončani še letos, ObLO Trbovlje bo pa posredoval pwi Okrajni gozdni upravi, da se ta gradnja finansira iz gozdnega sklada. Nadalje si tu žele ureditev cestne razsvetljave. To bo možno letos urediti le s sredstvi, s katerimi razpolaga krajevni odbor. Volivci menijo, da bi se z dobro voljo dalo urediti tudi vprašanje škropljenja ceste do Gabrskega. Za sedaj bodo to delo opravljali ob delavnikih le do podjetja Strojno mizarstvo, ob nedeljah pa tudi do Gabrskega. — Glede gradnje transformatorske postaje, ki si jo žele volivci v Gabrskem, je treba pripomniti, da pride ureditev tega vprašanja v poštev šele leta 1963, ker ima podjetje Elektro-Trbovlje za zdaj angažirana vsa sredstva p«ri drugih važnejših gradnjah in popravilih. Na Kleku so volivci izrekli željo, da jim napoljejo telefon, da se uredi cestna razsvetljava Globušak — Klek, ureditev ceste od Ličarja do Stakneta in da se odstranijo nasipi na cesti Klek—Čebine. Nov gasilski dom si žele v Čečah ter nadaljevanje gradnje vodovoda. To je samo del predlogov zborov volivcev, bilo jih je pa še veliko več. O njih bodo razpravljali pristojni sveti oziroma jih bodo reševali zadevni organi ObLO Trbovlje. Občinski ljudski odbor bo skušal ugoditi vsem željam volivcev ter bo o njih po zastopnikih poročal na prihodnjih zborih volivcev. Vendar bo mogoče vse predloge in želje reševati le v okviru možnosti in razpoložljivih sredstev. Marsikaj bi pa lahko napravili na terenu tudi z dobro voljo in organizacijo, s čimer bi bilo mogoče prihraniti občinskemu ljudskemu odboru obilo denarnih sredstev, ki so nujno potrebna drugje. odgovoril. Da pa bo lahko odgovarjal in popis omogočil, mora biti gospodar na dan, za katerega &e bo popisovalec najavil, doma. Popisovalec bo namreč zapovrstjo obiskoval gospodarstvo za gospodarstvom in se bo pri vsakem zamudil precej časa, četudi bodo vsi podatki pripravljeni. Nikar torej ne otežujmo popisovalcem njihovega že tako napornega dela s tem, da bi morali vnovič obiskovati posamezna gospodarstva, ker bi ob prvem obisku ne bilo nikogar doma, ki bi jim mogel dati potrebne podatke. TUDI LETOS BODO S ŠTEVILNIMI PRIREDITVAMI POČASTILI PRAZNIK MLADOSTI Praznik mladosti Kakor vsa zadnja leta se tudi letos v Zagorju vneto pripravljajo, da bi čim lepše proslavili praznik mladosti. Odbor za izvedbo tega praznika je že izdelal dokončen program praznovanja, ki obsega naslednje prireditve: 14. maja: ob 16. uri odhod mladinskih aktivistov izpred doma družbenih organizacij po partizanskih poteh Zagorja, nato zbor patrulj na Plešah ter zvečer taborni ogenj na Zasavski gori. 16. maja: ob 16. uri pričetek ekipnega šahovskega turnirja v poslopju Industrijske rudarske šole v Zagorju. 17. maja: ob 16. uri pričetek pionirskega turnirja v nogometu med šolami Zagorje, Toplice in Loke na stadionu »Proletarca«. 18. maja: ob 11.40 uri na Križišču v Zagorju slovesen sprejem nosilcev štafete mladosti, popoldne ob 16. uri pričetek ekipnega streljanja z zračno puško na letnem telovadišču TVD Partizana. 19. maja: ob 16. uri pričetek mladinskega košarkarskega turnirja na stadionu »Proletarca«. 20. maja: ob 16. uri pričetek namizno-teniškega turnirja na letnem telovadišču TVD Partizana, hkrati na stadionu »Proletarca« pričetek pionirskega lahkoatletskega tekmovanja. 24. maja: zvečer ob 26. uri prižiganje kresov po okoliških hribih — na večer pred dnevom mladosti — hkrati izvedba ognjemeta. 25. maja: ob 16. uri se bo po ulicah Zagorja pričela že tradicionalna parada mladosti, nato bo zborovanje mladine pred novim Delavskim do-mom, združena z razdelitvijo nagrad najboljšim športnim ekipam. 28. maja: ob 8. uri pričetek tekmovanja v pionirskem mnogoboju na letnem telovadišču TVD Partizana ter občinsko prvenstvo pionirjev v igri »Med dvema ognjema«. 29. maja: ob 9.30 uri pričetek, ob 14. uri nadaljevanje pokalnega mladinskega nogometnega turnirja na stadionu »Proletarca«. Na njem bodo sodelovala moštva Kladivarja iz Celja, »Ljubljane«, Rudarja iz Trbovelj, »Litije« ter dve moštvi domačega Proletarca. Istega dne ob 16.0° uri v Kisovcu nad Zagorjem izročite; novega igrišča za košarke in odbojko svojemu namenu Po slovesnosti bo propagandna tekma v košarki. 2. junija: ob 19.30 u--i pričetek javne oddaje »Naš krai« v veliki dvorani Delavskega doma. Na njej bodo posamezniki in ekipe govorile o razvoju Rudnika Zagorje, o razvoju kraja, o 15. obletnici osvoboditve in o 10-letnem delu delavskih samoupravnih organov. 3. junija: ob 16. uri za šolsko mladino, ob 19. uri n odrasle javna produkcija gojencev zagorske Glasbene šole v domu TVD Partizana; ob 19.30 uri istega dne v dvorani Svobode Loke-Kisovec javna podaja »Pokaži, kaj znaš!« 4. iunija: ob 19.30 uri v veliki dvorani novega Delavskega doma v sodelovanju z RTV Ljubljana odda5 ■ »Iščemo najbolj veselo mesto«. Po tej prireditvi v stekleni dvorani Delavskega doma ob zaključku praznika mladosti mladinski ples. Razen tega bodo še posamezna društva in organizacije, predvsem pa pionirski odredi po osnovnih šolah, sami pripravili številne prireditve v počastitev praznika mladosti. Človek človeku ... Odnos šoferja do šoferja, prometni znaki in še kaj... Sobota pred 1. majem v Zidanem mostu. Pred železniško postajo se ustavi osebni avt rdeče barve in parkira v kot vzporedno s postajo. Šofer spremi sorodnike na vlak. Ob povratku s perona vidi, da je osebni avto blokiran, kajti avtobus S—5244 je parkiral pravokotno na smer postaje. Spredaj stena, zadaj pa avtobus. Izhod je bil za avto nemogoč. »Prosim, ali bi lahko pomaknili avtobus malo naprej, da bi lahko nadaljeval pot?« »A, ti si tisti... (rabljenega izraza ne bi rad ponavljal) ko si parkiral tako, da jaz ne morem obračati? Tu je parkirni prostor za avtobuse,« je bil odgovor iz avtobusa na solidno prošnjo. Užaljeni s tako žaljivim odgovorom je iskal pravico. No, kje neki kot na postaji Ljudske milice. »Parkiral si narobe. Edino, če ti šofer avtobusa napravi uslugo in se umakne,« je povedal prijazni miličnik. Prizadetega je bilo sram. Usedel se je v avto in čakal. Mislil je pač, da ga nihče ne vidi. Motil se je. Kolikor sedežev je bilo na eni strani avtobusa, toliko ljudi se je zamislilo in gledalo enkrat »prijaznega« šoferja avtobusa, drugič okupirani avto v kotu, v katerem je sedel osramočeni šofer. Pogled mu je obvisel na kazalcih ure, ki so se pomikali počasi, po drugi strani pa tudi naglo. Čas za odhod v službo se je bližal. Dvajset dolgih minut je poteklo, preden je imel prosto pot iz kota. Ko se je peljal proti Radečam, mu je rojilo po glavi, ali je res napačno parkiral? Ali je prostor rezerviran za avtobuse? Znaka hi. Ali ne bi smel parkirati vzporedno? Kje so znaki? Konec koncev: ali je res narobe postavil svoj avto? No, in če je, ali se ne da pomagati človeku, ki ne ve, kje so parkirni prostori za avtobuse, kako je usmerjeno parkiranje ob železniški postaji v Zidanem mostu, in ki ne ve, zakaj ni prometnih znakov na takih mestih? In zakaj mora človek p»rav zaradi teh malenkosti požreti žalivko vpričo desetine ljudi? S—16632 JANEZ KNEZ: »PRI DELU« (LESOREZ) STANOVANJSKE SKUPNOSTI V ZAGORJU SO 2E ZAČELE Z DELOM m /) • • V • Ureditev ustanov za varstvo otrok I Ham p**«#® IZ JEVNICE Na področju zagorske občine delujejo tri stanovanjske skupnosti. Med najuspešnejše sodi vsekakor stanovanjska skupnost Zagorje ob Savi I, to pa najbrž zato, ker so si tamkaj znali poiskati širok krog sodelavcev in pridobiti med ljudmi pripravljenost za pomoč pri delu ter pripraviti konkreten delovni program. Zagorski občinski ljudski odbor je za poživitev dela namenil za stanovanjske skupnosti v družbenem planu občine 2 milijona dinarjev. Razumljivo je, da bodo ta sredstva zadoščala res samo za poživitev dela, ker so sredstva, ki jih bodo dobile stanovanjske skupnosti na račun najemnin, majhna. Stanovanjska skupnost Zagorje I ima v načrtu za letošnje leto ustanoviti gradbeno remontni servis (mizarski obrat, slikarski obrat in zidarski obrat), prevzeti od Gospodinjskega centra v Zagorju pralnico ter urediti še kopalnico in likalnico, zmogljivost -pralnice pa povečati z nakupom še 1 pralnega stroja z zmogljivostjo 12 kg perila, 80-litrskega bojlerja in primerne centrifuge. Razen tega bo sta-.novanjska skupnost kupila Stroj za šivanje z 80 operacijami, prav tako stroj za pletenje otroške volnene konfekcije. Z delom je že pričel servis za žaganje drv za območje zagorskega kraja. — Stanovanjska skupnost Zagorje I ima pa skupaj z občinskim ljudskim odborom v načrtu ureditev otroškega igrišča za področje Sel, sami pa bodo uredili otroško igrišče na Cankarjevem trgu. Sicer so pa v stanovanjski skupnosti Zagorje I razpravljali tudi o ustanovitvi obrata družbene prehrane, za katerega vlada precejšnje zanimanje, vendar ga za sedaj še ni mogoče urediti, ker ni zato na razpolago primernih prostorov. Stanovanjska skupnost Zagorje II ima pa v programu ureditev otroškega vrtca s kuhinjo ter organizacijo krpalni-ce nogavic. Razen tega bodo na območju te stanovanjske skupnosti letos uredili še eno otroško igrišče. Za to igrišče so v proračunu ObLO Zagorje že zagotovljena potrebna sredstva. Na področju stanovanjske skupnosti Loke — Kisovec pa bodo iz sredstev občinskega proračuna uredili otroško igrišče, ki ga tamkaj nujno potrebujejo. Priznati je seveda treba, da je do uresničitve vseh teh načrtov še dolgo. Kljub temu bo pa potrebno, da se prav vsi prebivalci v posameznih stanovanjskih skupnostih prizadevajo pomagati rri uresničevanju zadanih nalog. Videti je, da so po stanovanjskih skupnostih še mnoge želje in potrebe, za katerih uresničitev pa ni še na razpolago potrebnih sredstev. Zato bo verjet-, no nujno v prihodnje več razpravljati o uvajanju samoprispevkov v kakršnikoli obliki, kakor to ponekod že prakticirajo. Za zdaj so na področju zagorske občine razpravljali o uvedbi krajevnega samopri- spevka samo v volilni enoti za področje Sel. Te dni se z vso resnostjo pripravljajo tudi na ustanavljanje društev prijateljev mladine po stanovanjskih skupnostih. Prva, neodložljiva naloga po ustanovitvi teh društev bo pa v sodelovanju z vsemi ustanovitev zavodov za varstvo otrok, ki jih za sedaj v Zagorju že tako močno pogrešajo. Za ustanavljanje teh objektov nam ne sme biti žal sredstev, saj se bodo denarni zneski, ki jih bomo vložili v te vzgojne ustanove, kaj kmalu bogato poplačali. Doslej se namreč dogaja, da vzgoja otrok staršev, kjer sta oba zakonca v službi in sta primorana dati otroke v vzgojo drugim osebam, ni zmeraj najboljša. Zato je nujno, da tudi stanovanjske skupnosti skupaj z vodstvi društev prijateljev mladine zastavijo vse sile, da čimprej začnemo z delom za te prepotrebne stroške vzgojne ustanove. V SVOBODI — ZASAVJE V TRBOVLJAH Nov klubski prostor MLADINA NA SOH TRBOVLJE-VODE SE USPOSABLJA ZA TEHNIČNO DELO Klubu Svobode II v Trbovljah se je pred dnevi pridružil nov klubski prostor v domu Svobode-Zasavje. V petek, 29. aprila, je bila v novem klubu skromna otvoritvena slovesnost. Tej je prisostvoval tudi tajnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije ter tajnik Prešernove družbe, tov. Vinko Trinkaus. P redsednik Svobode-Zasavj e tov. Janez Ocepek je v svojem uvodnem nagovoru poudaril pomen klubskega prostora v spodnjem delu Trbovelj, kjer se bodo ljudje lahko zbirali v popoldanskih in večernih urah ter preživljali svoj prosti čas tudi organizirano. — Tovariš Trinkaus je pa spregovoril o klubskem življenju. Nimajo vsi ljudje veselja do petja, do igranja na odru in še do drugih oblik dosedanjega dela Svobod in prosvetnih društev, v klubih pa bodo našli nešteto možnosti za uveljavitev svojih hotenj in sposobnosti ter za izpopolnitev svojega znanja in razširjenja duševnega obzorja. Klubsko življenje se pri nas šele razvija, zato še nima stalnih in določenih oblik dela. Dana so za to samo osnovna napotila. Iz izkušenj klubov širom po Sloveniji se bo pa izkustvo o klubskem življenju obogatilo. V imenu Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije je tov. Vinko Trinkaus izročil predstavniku Svobode-Zasavje umetniško reprodukcijo francoskega slikarja Utrilla, — Kratek kulturni program, ki so ga izvajali člani Svobode-Zasavje, je ustvaril prijetno razpoloženje na tej skromni slovesnosti. Upamo, da se bodo klubu Svobode-Zasavje pridružili še novi klubi v Trbovljah. Vso skrb bo pa seveda treba posvetiti vodenju klubov, da bodo res služili svojemu namenu. D. P. KINO KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 11. — 13. maja avstrijski barvni film »MOZART«; 13. — 16. maja amer. barv. vist. film »MOBI DIK«; 17. — 19. maja amer. barv. finem, film »DEŽEVJE PRIHAJA«. KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: 11. in 12. maja amer. film »PESEK IVO JIME«; 13. — 16. maja jug. črnem, film »SAM«; 17. in 18. maja franc, barv. cinem. film »PEVEC IZ MEHIKE«. KINO »SVOBODA II« V HRASTNIKU: 11. in 12. maja indijski film »AVARA«; 14. — 16. maja amer. barv. cinem. film »ARRIVEDERCl ROMA«; 18. in 19. maja amer. barv. film. »NAPADALCI«. V GOSTILNI — Taiko majhna klobasa osem kovačev in še smrdi po vrhu! — Nikar se ne razburjajte! Ce bi bila večja, bi še bolj smrdela. OB OTVORITVI TEHNIČNE DELAVNICE NA SOLI TRBOVLJE-VODE Mladina naj se tudi tehnično vzgaja Reformirana osnovna šola v svojem programu poudarja tehnično vzgojo mladine. Mladina naj se že na stopnji osnovne šole seznani z osnovnimi proizvodnimi procesi, orodji in najrazličnejšim materialom. Važno je to, da tehnična vzgoja nima namena in cilja usposobiti že v osnovni šoli otroke - obrtnike, pač pa v otroku vzbuditi smisel za delo, naučiti ga osnovnih prijemov orodij, naučiti ga čuvati skupno lastnino. Ne samo pri rednem šolskem pouku tehnično vzgajati, pač pa predvsem v interesnih krožkih, ki imajo še to dobro stran, da otrok organizirano preživi svoj prosti čas. Dostikrat stojimo vzgojitelji pred problemom, kam z otroki, kjer sta oba roditelja zaposlena. Ti otroci so največkrat problem v učnem in vzgojnem pogledu. V raznih krožkih pa bodo našli okolje, NOV NATEČAJ ZA MLADINSKA ODRSKA DELA Kljub resnejšim prizadevanjem v zadnjih letih našim poklicnim in ljubiteljskim ^igralskim ansamblom še vedno primanjkuje ustreznih besedil za ljudi pod dvajsetim letom starosti. Za otroško publiko še nekako gre — tudi na zadnjem hatečaju Delavskega odra v Ljubljani je bilo nekaj uporabnih tekstov za najmlajše — mnogo teže je pa dobiti dobre igre za doraščajočo mladino. Zato je Delavski oder pred kratkim razpisal nov natečaj za igre, ki bi bile predvsem primerne za mladino med 14 in 18 letom. Razpisnik skuša s sorazmerno visokimi nagradami - 200.000, 150.000 in 100 tisoč dinarji — izpodbuditi k sodelovanju kar največje število dramskih piscev in upa, da bodo na prvi reviji mladinskih igralskih skupin, ki bodo prihodnje leto, uprizorjena predvsem nova dela domačih avtorjev. Natečaj traja do 1. oktobra ki bo nanje pozitivno vplivala Da pa bodo naše šole lahko vzgajale mladino v tehničnem pogledu, morajo imeti za to predvsem materialne pogoje, to se pravi tehnično delavnico, ki bo tako opremljena, da bo pouk lahko nazoren ter praktičen in ne samo teoretičen. Proračuni šol so pa tako pičli, da ni sredstev, ki bi jih lahko vložili v delavnico, ki zahteva precej denarja in najrazličnejše orodje in material. Tudi kadra, ki bi vodil pouk tehnične vzgoje, še ni na razpolago. Toda tudi vse to se da urediti, predvsem tam, kjer imajo podjetja razumevanje. Ravno ta lahko pomagajo šolam pri ureditvi tehničnih delavnic, pa tudi s strokovnim kadrom lahko priskočijo na pomoč. Vse letošnje šolsko leto se je urejala tehnična delavnica na osnovni šoli v Trbovljah -Vodah. Pred kratkim je bila tamkaj skromna otvoritvena slovesnost. Delavnica je skromno založena z orodji, a za začetek je le nekaj. Slovesnosti so se udeležili člani šolskega odbora, predstavniki Ljudske tehnike iz Strojne tovarne Trbovlje, učiteljstvo m učenci vodenske šole. Predsednik šolskega odbora je pozdravil vse navzoče in se zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri opremi delavnice. Upravitelj šole je pa poudaril pomen in nujnost delavnice na šoli za čim boljši pouk in vzgojo. Da je delavnica urejena, gre največ zahvale Ljudski tehniki STT, ki je pokazala za to vse razumevanje. Tov. učitelji Emil Dolinar, Alojz Fine in Dana Podbregar so žrtvovali mnogo prostega časa pri urejanju delavnice. Tudi učenci VI., VII. in VIII. razreda so sodelovali pri tem. Precejšen delež je prispeval i tudi Cementarna Trbovlje. Vsi, ki so pomagali pri urejanju tehnične delavnice, zaslužijo vse priznanje in zahvalo. Prvomaisko slav*e Prvomajske dni je bilo povsod enako. Kljub dežju atio radostni praznovali naš prvi maj v podjetjih, šolah mestih in vaseh. Gledali smo veličastne parade an baklade, poslušali koncerte, bili navzoči na prireditvah, potovali, odhajali na izlete, razen tega pa doživeli nešteto tistih majhnih veselj in osebnih zadovoljstev. Gledali smo parade v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju. Največja je bila vsekakor v Beogradu, kjer jo je gledalo približno 300.000 državljanov. Na slavnostni tribuni pred zvezno ljudsko skupščino je bil med nami tudi predsednik republike Josip Broz-Tto z najvišjimi voditelji. Na beograjskih in ljubljanskih ulicah so defilirali pred nami novi' izdelke naše jugoslovanske in slovenske industrije. Pokazali smo, kaj smo napravili in kaj še bomo napravili. Bilo je to petnajsto — torej jubilejno — slavje mednarodnega praznika dela v osvobojeni domovina, bil je to v nekem smislu petnajsti povzetek naše socialistične graditve. Tudi ml Zasavčani smo slovesno proslavili naš delavski praznik. Na večer pred praznikom so povsod zagoreli kresovi, v nebo so švigale številne rakete in v noč so grmeli streli iz karbidnih možnarjev. V ZAGORJU so skoraj po vseh gospodarskih organizacijah imeli interne proslave 1. maja, združene s praznovanjem 10-letnice delavskega samoupravljanja. Osrednja slovesnost je bila 30. aprila v domu Partizana, kjer je go- . ______ ___ voril predsednik zbora proizvajalcev inž. Borišek. V kul- 1960, v ocenjevalni komisiji so turnem sporedu sta sodelovala godba na pihala DPD Svobode in pevski zbor. Na akademiji je predsednik zagorske občine izročil red dela II. stopnje Francu Kojniku, direktorju izlaške Keramike, in Francu Golobu, šefu zobne ambulante Zdravstvenega doma. red dela III. stopnje pa dr. Ani Ko-stevc-Coilauti, Francu Vrtovšku in Francu Polcu. Medalje dela so prejeli Franc Murene, Albin Končar. Janez Berba, Peter Lazar in Leopold Jere. Na sam 1. maj so mnogi Zagorjani sodelovali tudi v prvomajskem sprevodu v Ljubljani. Tako godba na pihala, rudarji v delovnih oblekah ih reševalno moštvo rudnika Zagorje. Vsi se moramo zavedati, da od naše mladine lahko veliko pričakujemo le takrat, če ji bomo posvetili v šoli in izven nje vso skrb. Z ustanavljanjem in urejanjem tehničnih delavnic bomo prispevali v ta namen znaten delež. MATURANTI NA TRBOVELJSKIH ULICAH Niti slabo vreme, ki je v četrtek spet prodrlo v naše kraje, ni preprečilo maturantov Ekonomske srednje šole, dane bi opravili svojega prvega pohoda po trboveljskih ulicah. Z dežniki, slovesno okrašenim nosilcem »vsemirske« rakete, maturantsko zastavo in ključem so pričeli v dežju svoj »pohod« pri trboveljski železniški postaji in ga nadaljevali vse do svoje šole. Spotoma so obiskali trboveljska podjetja ih ustanove, kjer so priporočili maturante kot dober in sposoben kader. Zaradi hudega naliva, ki je divjal nad Trbovljami okrog 11. ure dopoldne, niso mogli izstreliti »vsemir-ske« rakete tipa »Hubert«, ki bi odnesla na pot okrog zemlje maturantsko znanje. Maturanti ESS so se najprej poslovili od razreda pod Klečko, kjer so pred štirimi leti pričeli s šolanjem, nato pa od gimnazijskih kolegov, ki bodo čez nekaj dni tudi sami odšli na pot po Trbovljah. Težko je bilo slovo maturantov od ravnatelja ESS, razrednikov in ostalih profesor-jer ter od 3. letnikov, kd so prejeli in slišali modre nasvete učenih maturantskih »buč«. Prvi maturanti ESŠ bodo v tem mesecu izdelali doma diplomska dela, ki jih bodo v juniju zagovarjali pred izpitno komisijo. Jevmški pionirji so pogozdovali Pred nedavnim so se zbrali pred jevni^ko šolo domači pionirji. Skoro vsi so bili oboroženi z rovnicami. Ob osmih zjutraj so veselo odrinili proti Golišam. Z njimi je bil tudi gozdar KO Kresnice tov. Ciril Lajovic. Po enourni hoji so prispeli do Končarja. Tam jih je že čakal stalni gozdni delavec Miha Rus. Ciril ’ Lajovic je vzorno posadil nekaj smrekic, na to so pa začeli saditi drevesca. Pridno so delali, Ko so že posadili nekaj stotin drevesc, je gospodar prinesel nekaj okrepčila, a nekaj so imeli pionirji s seboj. Po odpočitku so spet krepko poprijeli za rovnice in kmalu je bilo delo končano. Veseli so se vračali domov, saj so posadili okoli 1.000 mladih drevesc. Denar, ki ga bodo prejeli za svoje delo, bodo porabili za nakup kakšnih rekvizitov. V razgovoru smo zvedeli: industrija potrebuje vedno več lesa. Zato bodo skušali pogozditi vse goličave. Za območje kresniškega krajevnega odbora so prejeli 12 tisoč sadik, in to 5.000 smrek ter 7.000 bora. Precej so ljudje sami posadili. Na območju kresniškega KO so pogozdovale tri šole, in sicer Hotič, Kresnice in Jevnica. Vsaka šola je pogozdila približno 1.000 drevesc. Za šolarje so izbrali teren, kjer ni bilo težko kopati. »•Danes sem bil prav zadovoljen,« je rekel gozdar, »-kajti otroci dobro delajo«. Tovariš Miha Rus je tudi marljiv. Ves čas pridno kontrolira delo in pobira izgubljene smrekice. Za gospodarje je to zelo ugodno, saj plača vse gozdni sklad. Skupno so proslavili 27. april in 1. maj Most med Jevnico in Senožetmi je resnično zbližal ta dva kraja. Zato tudi sosedni šoli izvedeta kakšno skupno akcijo. V torek pred 1. majem so sonežeški pionirji prišli skupno pod vodstvom svoje upraviteljice po končanem pouku v Jevnico. Lep je bil P®" gled na sosedne pionirje, ki so se za to najlepše oblekli. Privezali so si rdeče rutice z* vratbm in dali pionirske čepice na glavo. Skupno z Jevnico so pripravili proslavo. Jevniški pio* nirji so okrasili učilnico. Ob odru je stala na vsaki strani po ena pionirska zastava. Program so skrbno pripravili s pevskiim točkami, folklornimi, simboličnimi plesi, kratkimi prizorčki in recitacijami. Čeprav ni h«0 občinstvo vabljeno, se je nabralo v razredu precej mladih poslušalcev. Otroci so pokazali tudi pazljivost do svojih učiteljev ter jim izročili lepe šopke rožic. Po nastopu so se domenili, da bodo pribo«-njo proslavo priredili v Senožetih. Zdravstveno predavanje na roditeljskem sestanku V mesecu aprilu je bil zdravstveni teden. Zato so sklicali prav na vseh šolah občuic Litije roditeljske sestanke, na katere je prišel zdravnik ali medicinska sestra. Tudi v Jevnici je bil pred dnevi roditeljski sestanek. Udeležba je bila kar lepa. Najprej so na sestanku obravnavali šolske zadeve, nato je pa imela tov. Francka Roškar iz Litije predavanje o nalezljivih boleznih in o pomenu cepljenja. Posebej je poudarila pomen kombinl* ranega cepljenja, ko naenkrat cepijo proti več boleznim. S cepljenjem smo praktično v litijski občini odpravili že več bolezni, tako na primer davico itd. V razpravi so se živahno oglašali domačini. Razveseljivo je bilo posebno, da so na sestanek prišli tudi očetje, čeprav za sedaj še ne v velikem številu. Tovarišica Roškar je poklicala vse navzoče, naj ji sporoče, ali po šolskem upravitelju, o čem naj bi jim drugič predavala. Prav rada bo spet prišla v Jevnico. Ljudje so se ji zahvalili za res lepo in preprosto ter vsem razumljivo predavanje. M. V* IZ LITIJE IN OKOLICE Sestanek šolnikov v Litiji Pred nedavnim so se sešli v Litiji ravnatelji in šolski upravitelji, da se seznanijo s novim načinom finančnega poslovanja in še drugim. Po pozdravu šolskega referenta tov. Riharda Urbanca je dal splošna navodila direktor banke. Letovanje otrok bo letos organizirano. Vodiči bodo nagrajeni za svoje delo. Kuhinjo bodo vodile res samo najboljše kuharice. Otroci bodo spali v barakah na posteljicah. Namen letovanja je, da gredo res vsi šibki otroci na morje, te* tos bodo imeli tudi ekonoma. Kmalu bo krvodajalska akcija. 2elja je, da se odzove čimveč ljudi, saj s tem mnogokrat lahko rešimo kakšnemu človeku življenje. — Fo* menili so se še o ocenjevanju, ki ga bodo izvedli v drugi polovici maja. Letos bo ena ocena več. Za ocenjevanje, ki ga bo izvedla posebna komisija, se bo upoštevalo učno-vzgojno delo, izven-šolsko delo, skrb za lastno izpopolnjevanje in idejna usmerjenost. M. V# IZ KOLOVRATA Zanimivo srečanje Mislim na srečanje z igralsko družino iz Kolovrata in na njihovo predstavo »Zakonci stavkajo«. Ta sicer nekoliko primitivna komedija govori o zakonski zvestobi in nezvestobi, o ljubosumju in o vsem, kar iz tega sledi. Konec je srečen. Ženska, ki je delala zdraho v vasi (v tem primeru županja), je odkrita, vaščani jo obsodijo, življenje pa teče spet tako, kot je teklo prej. Vas je pa za izkušnjo bogatejša: ne imej vsakega za prijatelja, ki ti kaže lep obraz, in ne obsodi nekoliko veselejšega človeka za nemoralnega. Snov je vredna igre, le škoda, da režiser ni črtal nekaterih prizorčkov, ki so sicef izzivali salve speha, obenem pa žalili okus gl®* dalcev. Igralci so bili zelo prisrčni, nič narejenega, nič štrleče teatrskega nismo videli. Ce bi bilo treba povedati, kdo je bil najboljši, bi se mogoče odločil za Korenko in Barbo, ali pa za Tilko, Siparico ali pa za koga drugega. To 3« težko reči pri tako izenačenem ansamblu. Nestrpno pričakujemo novega srečanja* IZ ŠENTG0TARDA Lepo so praznovali 1. maj Prvi maj smo letos tudi v Sentgotardu do-dostojno praznovali. Na večer pred praznikom je bila majhna, a prisrčna slovesnost na pokopališču, kjer smo ob lepo urejenem grobu treh neznanih borcev odkrili spominsko ploščo. Odkritja sta se udeležila tudi predsednik ZB NOV s Trojan in predstavnik KZ Cemšenik. Pg krajšem govoru tov. Jožeta Dobrška, odkritju spomenika In enominutnem molku ter polaganju vencev je članica PD doživeto povedala Borovo pesem »Vrnitev«. Sledila je prvomajska proslava v prosvetni dvorani, ki so jo pripravili pionirji in domače prosvetno društvo. Ko je legel prvi mrak, smo skupno odšli na Sentgotarski hrib, kjer so domačini pripravili velik kres. Hosta je bila zaradi celodnevnega deževja popolnoma premočena, a nič zato. Pravijo, da mora tam, kjer ljudje »skupaj držijo«, še voda goreti. Ogenj je kmalu zaplapolal in se visoko dvignil proti nebu. Niti dež niti veter nista mogla zmotiti veselega razpoloženja. Ponosno smo se ozirali po ostalih hribih Zasavja in si želeli, da bi nas videl ves svet. Ce bi bili med nami, bi bili bogatejši za prijetno doživetje. n.r. IZ ČEMŠEN1KA Tudi v Cemšeniku je bilo videti in čutiti na vsakem koraku, da je prišel težko pričakovani praznik. Veliki mlaji z zastavami so k veselemu majskemu razpoloženju prispevali svoj del. Popoldne je pa ZVVI pripravila slavnostno prireditev, pri kateri so sodelovali pionirji, re-citatorji in pevci. — Sledilo je splošno ljudsko rajanje. n. r. IZ ZAGORJA Poverjeništva ObK ZKS. — Zaradi koordinacijskega dela osnovnih organizacij Zveze komunistov na območju stanovanjskih skupnosti v občini Zagorje Je sekretariat občinskega komiteja ZKS Zagorje sprejel sklep o ustanovitvi poverjeništev občinskega komiteja za področje vseh treh stanovanjskih skupnosti v občini. Računajo, da bo delo osnovnih organizacij na področjih stanovanjskih skupnosti živahnejše in skladno. Društvo prijateljev mladine. - V ponedeljek pred 1. majem so Imeli v domu SD Proletarca v Zagorju ustanovni občni zbor Društva prijateljev mladine za območje stanovanjske skupnosti Zagorje I, ki je prvo tovrstno društvo na območju te stanovanjske skupnosti. Občnega zbora se je udeležilo 50 ustanovnih članov društva. Po poročilu iniciativnega odbora, ki ga Je podala predsednica odbora tov. Olga Vipotnik, so Izvolili 9-članski upravni odbor društva ter tričlanski nadzorni odbor, nadalje 10 delegatov za občinsko konferenco DPM. - Na prvi seji, ki je bila takoj po ustanovnem občnem zboru, so izvolili za predsednico DPM Zagorje I. tov. Val« Prašnikar. Avtobusna proga na Bled. - Zagorsko avto-pre^J^hiiško podjetje je s 1. majem t. 1. uvedlo sezotiško avtobusno progo, ki obratuje vsak dan na relaciji Trbovlje - Ljubljana - Bled. Avtobus odhaja Iz Trbovelj ob 6. url zjutraj ter prispe na Bled ob 9.45 uri. Iz Bleda se avtobus vrača ob 15. uri ter se vrne v Trbovlje ob 19.20 url. — V sezoni bo zagorsko avtoprevozniško podjetje vzpostavilo še poletno avtobusno progo Trbovlje— Zagorje—Crlkveniea in obratno. NOVICE IZ TRBOVELJ GOSTOVANJE CELJANOV Celjsko ljudsko gledališče je tik pred prvim majem gostovalo na odru Delavskega doma z Shakespearovo komedijo »Beneški trgovec«. To je bila predzadnja predstava Celjskega gledališča v letošnji sezoni v Trbovljah. GIMNAZIJSKA RAZSTAVA Trboveljski gimnazijci so ob prvomajskih praznikih odprli v prostorih gimnazije večdnevno razstavo del svojih krožkov. Tako so razstavljali fotoamaterji, člani literarnega krožka ter slikarja Leopold Hočevar in Gvido Burja. Ta je razstavil tudi nekaj kipcev. Razstava pri- kazuje tudi razvoj gimnazijskega literarnega glasila »Mi mladi«. DAN VAJENCEV. Letošnje praznovanje Dneva vajencev bodo zasavski vajenci praznovali spet v Trbovljah, kjer se bodo pomerili v raznih disciplinah za prehodni pokal Občinskega komiteja LMS Trbovlje. Tega dne bo tudi kulturna prireditev za vse vajence v Delavskem domu. SOLSKA SKUPNOST. Na vajenski šolt v Trbovljah so v četrtek ustanovili šolsko skupnost, kjer so Izvolili vodstvo skupnosti in sprejeli program dela. Z DOBOVCA UPRIZORITEV »PREVARANEGA SOPROGA« Priznati moramo, da je zadnje leto postalo na Dobovcu nad Trbovljami prosvetno delo precej živahno, čeprav še ne dosega tistega razmaha in kvalitete, kot bi pri sedanjih razmerah bilo mogoče. Vendar je ledina zaorana, zaorala jo je pa igralska sekcija pri gasilskem društvu, v kateri so se zbrali nekateri že starejši igralci, več je pa mladih, in ravno to da misliti, zakaj na Dobovcu še ni samostojnega prosvetnega društva, katerega delo bi bilo seveda lahko veliko bolj plodno, bogato in kvalitetno, kot Je pa delo osamljene sekcije pri gasilskem društvu. Edino prosvetna društva imajo za svojo glavno dejavnost kulturnoprosvetno delo in zato le-to lahko v takih društvih uspeva, kar pa je le redkokdaj primer v ostalih društvih, kjer so prosvetne sekcije nekak pastorek matičnega društva in se njihova dejavnost ne more razmahniti v potrebno širino. Po že nekaj uspelih prireditvah je igralska sekcija pri gasilskem društvu v nedeljo, 8. maja uprizorila Moličrovo komedijo »Prevarani soprog«. Kar dve predstavi sta bili ta dan in obakrat je bila dvorana v gasilskem domu popolnoma polna. Ne smemo gledati na amaterje kot na njihove poklicne ali pol poklicne tovariše. Vendar jim pa moramo izreči priznanje. BiJi so spodrsljaji, toda - kje Jih pa ni! A vendar so se igralci dobro vživeli v svoje vloge, čeprav bi lahko dejali, da je Moličre zanje le še pretrd oreh. Morda bi pripomnili, da je bila Igra premalo razgibana, kar bi pa lahko opravičili z majhnim odrom in omejenim prostorom, ki j« bil igralcem na voljo. Sicer pa vsa čast tem amaterjem, ki so znali prikazati bistvo Moličro-ve umetnine. Nedvomno so gledalci uživali ob vseh neštetih zvijačah, ob prefriganosti in obenem ob izredni finpsti posameznih vlog, ki s° iako tipične za večino tovrstnih del, ki prikazujejo In hkrati razgaljajo takratno francosko družbo in njeno družabno življenje. To pa Je tudi potrdil močan aplavz, posebno po zadnjem dejanju. Pripomnili bi še, da so igralci oziroma nji' hovo vodstvo poskrbeli za kostume, ki so bili tipični v Moličrovem času in s tem v maral' Čem pripomogli k dobri uprizoritvi. S »Prevaranim soprogom« nameravajo D®* bovčani gostovati še po sosednih vaseh (Svibno. Podkum), mislijo pa tudi na to, da bi se enkrat opogumili in predstavili nekje v dolini. Vsekakor Jim želimo v bodoče f-e obilo uspehov. P. pa; Marijan Belina, urednik Dramske knjižnice Prosvetnega servisa: Djurica Flere, dramaturg filmskega podjetja »Viba film«; Bruno Hartman, dramaturg Drame SNG v Mariboru; Tone Soj ar, dramaturg za mladinske radijske igre RTV Ljubljana, in Dušan Tomše, dramaturg Delavskega •dna v Ljubljani. 2. maja so delovni ljudje Zagorja kljub slabemu vremenu odšli na Pleše in na Zeleno travo. O proslavah 1. maja poročajo tudi iz okoliških vaša zagorske občine. TRBOVLJE so slovesno okrašene dočakale 1. maj. Stotine zastav vzdolž glavne ceste in na pročeljih stanovanjskih hiš je dalo Trbovljam svojevrstno podobo. Niti slabo vreme ni preprečilo mladincem, da ne bi prižgali številnih kresov v mestu in bližnjih hribih, ki so oznanjali praznovanje tega delavskega praznika. Na večer pred 1. majem je bila v gledališki dvorani Delavskega doma slavnostna akademija z bogat m kulturnim sporedom, kjer so sodelovali godba na pihala in pevska zbora »Slavček« in »Zarja«. Na akademija je spregovoril o pomenu 1. maja predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Pavle Kovač. Na akademiji je bila prvič izvedena pesem Jožeta Škrinjarja »Trbovlje«. V prvomajskih praznovanjih so pevci Svobode II imeli koncert na Čečah, »Zarjani« na Kleku, v Zasavju so P8 odprli klubske prostore. Prvomajske proslave so imeli tudi v mnogih delovnih kolektivih in pa po vseh šolah. »Elektro-Standard« in »Mehanika« ter Strojna tovarna Trbovlje v izložbenih oknih prikazali Trboveljčanom svoje izdelke-Prvomajske parade v Lji bljani so se udeležila tudi nekatera trboveljska podjetja in godba DPD Svobode-Center. V HRASTNIKU so bile razne proslave in zborovanj8 po kolektivih izvedene že pred praznikom. V steklarni jf zasedal delavski svet, ■ a katerem je imel predsednik tov. Smodač slavnostni govor o razvoju delavskega samoupravljanja v tovarni. Na zasedanje so bili povabljeni V9> člani dosedanjih delavskih svetov. Tudi v Kemični tovarni j* slavnostno zasedal delavski svet. Na večer pred delavskim praznikom so bile slavnost*1* akademije v Spodnjem in Zgornjem Hrastniku ter na Doln-2. maja je pohitelo mnogo Hrastničanov na Gore In K*9" Lepo so praznovali 1. maj tudi v Zidanem mostu, Radeč**1 in okoliških vaseh. SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Rudar: Ljubljana 5:0 (1:0] M- kolu J* Rudar vlaOKo polj**" nasprotniik.* »Ljubljano«. m« JO b.Ja vsC&kozt zanimiva r™ klub spolzkemu terenu do-5*J hitra. Tekmo je vodil sodnik f—1'11* (Bledi, moštvi Da sta nastopili takole. .Ljubljana: Zupančič (Istenič), Trinko, zorko, Skušek. Nikič, Bo-**taj, jež. Bergelj, Herman, Sotlar, Potokar. Rudar- Kalšek, Lenič, Lamovšek. K ra v ogel, Sorel, Perc. Brez-n»kar. Knavs, Irt, Opresnik. Številni gledalci so bili z igro ®“fh naspiotnikov lahko zado- ojjni, saj je bila tekma skozi ‘»ha in zanimiva ter kljub tež-*uin pogojem zaradi spolzkega te-1*1'® tud1; dokaj hitra in polna tstburljrvih dogodkov. V zadetku «a bili oba moštvi precel lizena-™«l, tako v polju kot v obrambi JP napadu, ter sta imela oba vra*-'•rja polne roke dela. Toda že v '• minuti je moral odlični vratar f«tov pobrati žogo iz mreže, *kltl Perc ga Je s strelom z gla-jb presenetil in dosegel vodstvo Kljub mnogim priložnostim, ki Jr. betale neizkoriščene tako na r" kot n.3i drugi strani, saj so SJ"! Bostje dve stoodstotni pri-?**■ domači Pa morda še več. se rezultat do odmora ni spreme-Opazno je pa bilo, da si Ru-?ar noffasi pridobiva premoč, sai Je bil v polju boljši v napadu b* nevarnejši. odmoru Je bila premoč do- mačih še bolj očitna in napadalci so z lepimi prodori nevarno ogrožal: nasprotnikova vrata, v 55. minuti je Opresniik povišal re. zultat na 2:0. nato so pa Rudar-jevci še povečali pritisk, tako da Je vratar Zupančič lahko dokazal. da Je v odlični formi, saj le nekajkrat uspešno Interveniral. V 64. minuti je pa tako nesrečno posredoval, da je moral zaradi poškodbe prepustiti svoje mesto Isteniču. Nekaj minut kasneje je Knavs, kii Je v spomladanskem delu prvič nastopil v tej konkurenci dosegel res lep gol, saj je z močnim, nizkim strelom z desne strani onemogočil vratarja. V 80. minuti je Perc Delavske športne igre v Trbovljah Ob praznovanju 1. maja so tudi letos izvedli tradicionalne prvomajske športne igre, za katere glede na veliko zanimanje objavljamo posamezne tehnične rezultate. Šahovski brzoturnir. - sodelovalo je 11 moštev. Prvo- mesto je dosegla Elektrarna Trbovlje (35 točk). Drugo mesto je dosegla STT (35 točk). Za prvo mesto je odločil medsebojno tekmovanje na prvih deskah, ki je izteklo 2:0 za Elektrarno. Na naslednja mesta so se uvrstili: jamski obrat RTH (34.5 točke). DPD Svoboda I Hrastnik (34 točk), obrat SRD RTH (28 točk), Metalija (25,5 točke) IRS (22 točk), Elektro-Trbovlje (19,5 točke), ROKOMETNI TURNIR V AJDOVŠČINI Na povabilo okrajnega rokometnega odbora iz Gorice je jokonietna ekipa trboveljskega Rudarja igrala na turnirju v Ajdovščini, ki je bil posvečen obletnici prve slovenske vlade ,n občinskega praznika. Med Potimi okrajnimi ekipami so Trboveljčani zmagali brez Poraza. Rezultati: Trbovlje — Gorica 17:10, Trbovlje — Novo mesto 16:10, Trbovlje — Murska Sobota 31:9 in Trbovlje — Kranj 14:8. Vrstni red turnirja: Trbovlje 8 točk, Kranj 6 itd. Najboljši strelec je bil Škrinjar iz Trbovelj z 31 zadetki, najboljši vratar pa Lopan, ki je prejel le 34 golov. Na splošno je ekipa Rudarja prikazala lep in hiter rokomet in zasluženo osvojila prvo mesto na tem turnirju. Prvomajski turnir šahovskih sindikalnih ekip V počasUitev delavskega praznika 1. maja je t.l pod poucrovitelj-•tvoiu Iroovije oougran v jjoinu aD Kutnar v Trbovljah san-mod cvetu brzoturnir. Tekmovanja se je udeležilo deset s.n-JRtalnah ekip ter moštvo Svobode ? ® HrasilnAta. Ekipo je sestavljajo pe*t igraacev. Po zelo zanimivih |jfi'bah sta zmagali ekapd STT in geiktrama Trbovlje. Medsebojni se je končal neodločeno 2,5 : J5* vendar je pokaj osvojila Elek-“farna, ker je na prvih dveh de-zmagalai z 2:0 Moštvo trboveljskega Rucfinika J* zaostalo za pol točke, šahovska JJkoija Svobode I iz Hrastnika je *** zasedla četrto mesto. Te štiri so se ves čas menjavale v '"Odstvu. Pred zadnjim kolom je vodrla ekipa STT s točko in pol &red Elektrarno, vendar je v zad-*>ji rundi zmagala nad Elektrarno *amo s 3:2. Elektrarna je pa prelagala Metalijo s 4,5 : 0,5 I) 8.5, Ivan Paii;k (Rudnik) in *van Kukovič (Elektrarna) 7 točk. Z" 5. deska* Ciril Urek (Rudnik) Edi Urana (Svoboda I) 7. Pod-*°Tšek (IRS) 8.5 točke. Končrvi vrstni red ekip Je bdi Naslednji. « S^ktrama 35 točk: 2. Strojna wa,ma Trbovlje 35 točk: 3. Rud-34,5: 4. Svoboda I Hrastnik J;. to^'k; 5. strojne rudarske delav. D‘i Ugl in bodo prvič nastopili an v h6***1.)®, ln to proti 01ympljl Pa i°® v Zagrebu. Clant nt» Kiaijo v programu štiri sreča-^ m to v Kranju, Litiji ln Tr- ke in Elektro-Standard Trbovlje 10,5 točke. Vse nastopaioče ekipe su dobile lične diplome celotno tekmovanje Je pa traij&lo tri ure. (n)) Mehanika (16,5 točke), obrat separacije RTH (14,5 točke) in Elektro-Standard (10,5 točke). NAMIZNI TENIS. - Sodelovalo je 6 moštev, l. mesto: Elektro-Standard 10 točk; 2. mesto IRS 8 točk; STT 4 točke; 4. Mehanika 4 točke; 5. Elektrarna Trbovlje 4 točke: 6. mesto obrat SRD RTH (brez točk). STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO. — Sodelovalo je 9 moštev. - 1. STT 778 krogov; 2. Metalija 765 krogov; 3. jamski obrat RTH 720 krogov; 4. STT II 692 krogov; 5. Mehanika 663 krogov; 6. Avto-prevozništvo 563 krogov; 7. separacija RTH 506 krogov; 8. Strojno mizarstvo 482 krogov; 9. Pleskar-stvo-slikarstvo 450 krogov. KEGLJANJE. — Sodelovalo je 13 ekip. - i. obrat SRD RTH 433 podrtih kegljev; 2. jamski obrat RTH 420 kegljev; 3. STT I 368 kegljev; 4. Trg. podjetje »Železnina« 360 kegljev; 5. STT II 350 kegljev; 6. Zdravstveni dom 335 kegljev; 7. Elektrarna Trbovlje 324 kegljev; 8. Mehanika 321 kegljev; 9. Strojno mizarstvo 310 kegljev; 10. Elektro-Standard 298 kegljev; 11. separacija RTH 292 kegljev; 12. Elektro-Trbovlje 288 kegljev, 13. Soc. zavarovanje 262 podrtih pegljev. NOGOMET. — V turnirju je sodelovalo 10 moštev. - v finalnem tekmovanju je IRS premagala rudniški obrat SRD v tekmi, kjer so odločale 11-metrovke po odigranih podaljških 2x5 minut. Ta tekma je bila najlepša v izvedenem kosanju, v katerem je bilo odigrano 9 iger. Vsak zmagovalec je dobil v znak prizn. manjši pokal v trajno last. vse sodelujoče ekipe pa zelo okusno izdelane listine, ki dajejo poudarek 15. obletnici osvoboditve in 10. obletnici delavskega samoupravljanja. t. Smučarji so praznovali 1. maj Vsa leta po vojni je na1 Okrešlju nad l>ogars«ko dolino, v t«ti prelepi konici, ledeniški tvorbi pod vrhovi Kamniških planin, ki je še daleč tja v poletje, ko že skoro dozorevajo češnje, prekrita z debelim snegom, na praznik dela — 1. moja. živo kot v mravljišču. Na ta dan se zbero smučarji iz vse Slovenije, pa še iz zamejstva, na tradic:onalnem prvomajskem sindikalnem tekmovanju v slalomu. ki ga prireja v organizaciji Smučarskega društva1 Celje Okrožni sdtvdlkalnd svet iz Celja v počastitev praznika dela. To je nedvomno ena izmed najkvalitetnejših in najmnožičnejših smučarskih prireditev pri nas, katere sloves je prodrl že daleč v zamejstvo. Tudi smučarji iz Zasavja se tega tekmovoinj-a že menda od vsega začetka množično udeležujejo in dosegajo ka.r lepe uspehe. Letos se je zbralo na startu nad 90 tekmovalk in tekmovalcev, med njimi 14 mladincev in članov Iz Trbovelj in z Dobovca. Tekmovalna* proga je bila zaradi na no- šesti na šesti ekonomiadi V Kranju je bila v dneh od 27.-29. aprila VI. ekonomiada. Udeležili so se je tudi športniki in športnice iz Ekonomske srednje šole v Trbovljah, ki so leženci Ekonomskih srednjih šol Slovenije. Med boljšimi so bili predvsem atleti, ki so zasedli tretje mesto za Mursko Soboto in Celjem. Med posamezniki je bil Lojze Deželak prvi v skoku v višino (168 cm) in drugi pri skoku v daljino (5,43 m), Franci Deželak drugi na 100 m s časom 12,00, Sere je pa v teku na 1000 m pritekel na cilj v času 2:49,6. Z malo več sreče bi se lahko uvrstili na boljše mesto tudi šahisti, ki so bili do predzadnjega kola v vodstvu, nato so pa zaradi poraza Med ženskimi tekmovalkami je bila najboljša strelska ekipa, ki je s 195 krogi zasedla drugo mesto, Vera Grošljev 4 je pa bila med posameznicami v tej disciplini četrta. Na četrto mesto so se uvrstile tud' igralke namiznega tenisa, medtem ko so atletinje, odbojkarice in rokometašice razočarale. Zadnji dan tekmovanja je prireditelj VI. ekonomiade, ESŠ Kranj, organiziral za vse udeležence enodnevni izlet po Gorenjski. Tekmovalci so z devetimi avtobusi obiskali Bo- OD SREDE DO SREDE ROJS IVA prodrl po krilu in lepo podal prostemu Opresniku, ki je tako dosegel četrti gol za domače. Do. bro minuto pozneje se je situacija ponovila in Opresnik je z vo-leyem povišal na 5:0. Do konca tekme so imeli domači še neka.: priložnosti, toda obramba gostov le imela več sreče. Toliko o poteku tekme, medtem ko Igri lahko rečemo, da je bila faor. Rudar je tokrat zaigral zares dobro. In kar je še najbolj važno — učinkovito. Moštvo je zaigralo enostavno, brez omahovanja, akcije napadalcev (kjer ,1e po dolgem času nastopni Knavs, ki je predvsem s koristno Igro dobro odigral vlogo srednjega napadalca) so pa bile premišljene ln nevarne. Prav zaradi tega 1e visoka zmaga popolno-ma zaslužena. vo zapadlega snega skrajšana in dolga 1600 metrov. Rezultati- ČLANICE; L Resi Schaflinger (Badgastein) 1:40,8. — 2. Gabrijela Zdovc (Ravne) 1:58,8. — 3. Krista Eanedel (Ravne) 2;09,0. ČLANI; 1. Janez Jenko (Triglav, Kranj) 1:33,3. — 2. Janez Šumi (Triglav, Kranj) 1:34,5. — 3. Dušan Šober (Branik, Maribor) 1:38,8. MLADINCI: 1. Branko Medija (Triglav, Kranj) 1:36,8. —2. Karel Rom (Celje) 1:44,9. — 3. Anton Vogrinc (Branik. Maribor) 1:45,0. Med Zasaivčani je bil najuspešnejši mladinec ALBIN MAK (Trbovlje), ki je s časom 1:58,8 dosegel 8. mesto. Nad'boljši od ostalih so se pa pri članih zvrstili takole- 18. Odlazek (Kum). 20. Glavač (Trbovlje), 20. Dolanc (Kum). 25. Bevc (Trbovlje) itd. Tudi letos je udeležbo naših tekmovalcev omogočil Občinski sindikalni svet Trbovlje, ki je preskrbel avtolbus, za kar so mu vsi udeleženci hvaležni. p. R. uitEŽICE: Pavla KUSEVlC, La-uUČ, LRH, sina; Milica KIC, La-utuč 40, LRH, hčerko; Rozalija ,-APUH, Priliipe 8. sina; Stežka --1IMC1C. Ljubljana, dvojčke — ina in hčerko; Ana GRMSEK, .jo-beno 1, sina; Marija ARH, Strmo rebro 3, sina; Terezija KORBAR, Sremič 13, sina; Ana ŽARN, Nemška gora 5. sina; Marija GRAMC, Brestanica- 126, sina; Antonija POŽUN. Dolško 56. sina. SEVNICA: Ni bilo rojstev doma- TRBOVLJE: Frančiška HRI- BAR, Trbovlje, hčerko; Roza DERNOLSEK. Zagorje, sina; Marija KAMNIKAR, Trbovlje, sina; Ivana TOMAŽIČ. Trbovlje, hčerko; Angela LESKOVEC, Trbovlje, sna; Zcra ROGLIC, Zagorje, hčerko; Marija SATLER, Zagorje, sina; Jožica RAJH, Trbovlje, hčerko; Ljudmila PERC. Hrastnik. sina; Ana VOZELJ, Zagorje, hčerko; Breda SALAMON. Hrastnik. sina; Ivanka BUKOVSEK, Zavine-Zagorje, sina: Silva EBERLINC. Trbovlje, sina; Antonija KOKOT, Trbovlje, hčerko; Slavka MARCATTO. Kisovec, sina; Frančiška SENICAR. Hrastnik, dvojčka — sinova: Pavla ZAKONJŠEK, Trbovlje, hčerko* Marija GREŠAK. Hrastnik, sina! Vilma ŽAGAR. Trbovlje, sina, Marija CESTNIK. Trbovlje, hčer. ko; Ivanka KERŠIČ, Zagorje, hčerko. PORfHfF , ,®RE?*CE: VIKTOR SKRABO- LJE, železničar iz Saipjan pri Ri-jekl in IVANKA KRŽAN, polje-delka iz Bukoška 36, Brežice. SEVNICA: JOŽE PAJK, delavec iz Ledine in ANA LISEC, po-Iiedelka iz Ledine; JOŽEF KU-že,e?ničar iz Radeža in JO-ZEFA KOLMAN, poliedelka iz Drožanja; MIHA PRAH, kmet m brda :n JOŽEFA KLENOVŠEK, poljedelka iz Podgorice: RUDOLF LTVIO, delavec iz Sevnice ln MATILDA LAPORNIK. poljedelka* iz Jevš-Breg* JOŽE MAJER, rudar iz Hra.stn -ka ln MARIJA POZUN. poljedel-£S.Jz..Ltdltne; FRANC KLENOVŠEK, livar iz Sevnice in MARIJA RADEJ. gosp. pomočnica iz Ca-nja: JOŽE STERGAR, poljedelec iz Volčie-Sromlie in IDA BERTO-LE. šivilja iz Can.i-a. TRBOVLJE; IVAN TRATNIK, rudar iz Trbovelj ln HERMINA DRNOVŠEK, delavka iz Trbovelj* ADAM KOLARIČ, rudar iz Trbo^ velj in ALOJZIJA OGRINC, gospodinja iz Trbovelj: EMILIJAN POZNIČ, kie*o 1 r iz Trbovelj in VIDA FLIS. delavka Iz Trbovelj; KARL ROZINA, strugar iz Trbovelj in JUSTINA BOLARIČ, gosp. pomočnica iz Trbovelj; FLORJAN PLEVNIK, rud. tehnik iz Trbovelj in NEVENKA MARKOV-ŠEK. uslužbenka iz Trbovelj: MARTIN BEC. mesarski pomoči nik iz Trbovelj in JOSEFA JEV-ŠEVAR. delavka tz Trbovelj: FRANC PERC. ključavničar iz Trbovelj in ANA UMEK. uslužbenka iz Trbovelj; MILAN ŽURAJ, ključavničar iz Trbovelj in MARIJA SAJOVIC, uslužbenka iz Trbovelj; JANEZ S RIB AR. Ind. nadzornik iz Trbovelj ln TEREZIJA ŠKET. rol. Kramar, frizerka iz Trbovelj; DUŠAN JAJF4V. delavec iz Trbovelj in HEDVIKA ŠENER. gosp. pomočnica' iz Trbovelj; DANIEL BLAŽIČ, natakar »z Trbovelj in MARIJA CENC, na-taikariva iz Trbovelj; DUŠAN CR-NOMARKOVIC. delavec iz Trbovelj in HNDVIKA ŠKOF, delavka iz Trbovelj: FRAlClSEK BU-SIC, rudar iz Trbovelj in ANA MACUR, delavka iz Trbovelj; IVAN KOSEC, kovač iz Trbovelj in MARIJA KOLAR, delavka lz Trbovelj; HASAN DURANOVlC rudar iz Varoš Karijeka in IVANA JONTEZ, razv. Košec, gospodinja iz Trbovelj; STJEPAN PUNCEC. delavec iz Trbovelj in ANTONIJA ZAJEC delavka lz Trbovelj; MARIJAN VOGRINC, uslužbenec iz Petrovč ln FRIDERIKA RAK, telefonistka lz Trbovelj. ZAHVALE Ob prerani in težki izgubi nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MIHAELA RODICA se iskreno zahvaljujemo dr. Mihaeli Drnovšek in dr. Francu Polhu za njuno požrtvova! cije, po 10. uri tudi civilno -pravne osebe. * PRODAM: 1. hišo, starejšo, bivšo gostilno in trgovino z gospodar, poslopjem in pripadajočo fcmljo v sredi vasi Sromlje 4 pri Brežicah; 2. kmečki mlin pri Sromljah, potreben malega popravila, Volčje št. 1; 3. kmečko hišo Sromlje, h. it. 18, z gospodarskim poslopjem (2 ha 44 a 50 m2) zemlje. Informacije daje: Ljubljana, Emonska 25 in tudi Jože Kržan, Sromlje 32. * PRODAM dve posteljni mreži. — Naslov v upravi našega lista, * SPREJMEMO SLUŽBO no pomoč pri lajšanju bolečin NOČNEGA ČUVAJA, po mož-pokojnega. Zahvaljujemo se sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja, duhovščini, pevcem Zarje in delavski godbi ter vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena, hčerke z družinami in ostalo sorodstvo. uosti gasilca in kurjača za sušilnico lesa. Delo stalno. Plača po dogovoru, Prijave poslati do 20 V. 1960 na naslov: Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnih razmerij Strojne mizarstvo Trbovlje. • UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO »FORD«, registriran. — Trbovlje, Dom in vrt 2*. * PRODAM MOTORNO KOLO znamke DKV 250 ccm — letnik 1953 — v odličnem stanju. — Rudi Stakne, Trbovlje, Partizanska c- 23. • POCENI PRODAM KOMPLETNO KUHINJSKO IN SOBNO POHIŠTVO. — Zglasite s« pri Emi Hauck, Trbovlje, pod Ostrim vrhom 16. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega moža in očeta RAJKA RIZMALA se iskreno zahvaljujemo dr. Kržišniku in strežnemu osebju bolnišnice. Nadalje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, darovalcem vencev in cvetja, duhovščini in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena, otroci in sorodniki MALI OGLASI Po sklepu 51. seje upravnega odbora Splošne bolnišnice Trbovlje odprodamo na podlagi 88. člena Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij naslednja osnovna sredstva: 1 šivalni stroj — rabljen, 1 moško kolo — rabljeno, 2 rešo-kuhalnika — rabljena. Licitacija bo na upravi bolnišnice dne 14. maja ob 8. uri. Prednost nakupa imajo gospodarske in družbene organiza- DOPISNA SOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis za borce, aktiviste, družbeno-politične delavce in otrok# padlih borcev v oddelke Z REDNIM poukom pri Gozdarski srednji šoli v Postojni in ekonomskih srednjih šolah v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani in Mariboru. Šolanje traja dve leti. Pogoj za vpis je dokončana osnovna ali njej ustrezna šola. Kandidat, z nedokončano osnovno šolo se lahko vpišejo pogojno. Pogojno vpisani bodo postali redni slušatelji po uspešno opravljenih izpitih čez I. letnik. Navodila in priglasnice za vpis lahko osebno dvignete ali pa pišete zanje na Dopisno šolo, Ljubljana. Izpolnjene priglasnice s prilogami (izpisek iz matične knjige, overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala) in s priporočilom občinskega ali okrajnega odbora ZB oziroma občinskega ali Okrajnega komiteja ZK pošljite najkasneje do 10. junija 1960 Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ul. 3, telefon 30-043. Razpis večernih oddelkov pri Delavski univerzi v Trbovljah Za sezono 1960/1961 razpisuje Delavska univerza v Trbovljah vpis v naslednje večerne oddelke za odrasle: 1. večerno osemletko; 2. I. letnik Ekonomske srednje šole; 3. I. letnik Tehnične srednje šole — strojni oddelek; 4. I. letnik Tehničr? srednje šole — elektro oddelek; 5. večerno Administrativno šolo — oddelek za administracijo v gospodarskih organizacijah, nadalje oddelek za javno upravo. Kandidati naj v novem, podaljšanem razpisnem toku do 25. maja' 1960 dostavijo Delavski univerzi pismene prošnje z zadnjim šolskim spričevalom in pismeno izjavo o plačilu šolnine (osebno ali gospodarska organizacija). DEIjAvsKA UNIVERZA TRBOVLJE s Celjani in Mariborčani — oba dvoboja so izgubili s 5:1 — zdrknili na četrto mesto. Rokometaši, ki so veljali za favorite, so razočarali in obtl- v skupnem plasmaju zasedli ,čali kot tudi odbojkarji bolj na šesto mesto med devetimi ude- repu lestvice. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA ZA PIONIRJE IZ 17. ŠTEVILKE Rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga prinesli v 17. številki našega lista, se glasi (vodoravno in navpično); 1. GAD, 2. ANA, 3. DAN. Žreb je tokrat prisodil nagrado Ivanu LUDOVIKO, učencu 4. razreda osnovne šole, pošta Cemšenik (nad Zagorjem), Jesenovo 12. Knjižno darilo mu bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO. NOVA NAGRADNA BESEDNA OBRATNICA ZA PIONIRJE 1 2 3 4 == število od I do 9. 4 3 2 1 = jed, ki jo imamo vsi radi. Vstavite namesto številk ustrezne črke, pa bo uganka rešena. Za pravilno rešitev imamo pripravljeno 1 lepo knjižno nagrado. Ko nam boste poslali rešitev uganke, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem obilo sreče pri reševanju uganke. UREDNIŠTVO. SAH0VSK1 TURNIR V SEVNICI ODKUPUJEMO STARO SREBRO (KOVANCE) PO CENI OD 8—10 DIN ZA GRAM —CENA JE ODVISNA OD ČISTOČE SREBRA. ZLATARSTVO TRBOVLJE V drveh od 5. do 27. aiorila je bJl v Sevnici Saihcv6il5l turnir. Prireditelj je bil DPD Svoboda. Turnirja se je udeležilo 29 igralcev, priglasilo se jih je pa Se mnogo več, vendar smo morali zaradi različnih ovir omejiti število sodelujočih. Pričakovati je pa. da bo v kratkem organiziran te en turnir za tiste prdtglaSence, ki sedaj niso Igrali. Turnir sam je z manjšimi spodrsljaji usiješno vodil do k ca j a kolegij treh članov: Maurer, Blas ln Zurad. Opariti Je bilo, da je hinj, Bled, Vrbo, Begunje in Drago. Prihodnja ekonomiada bo leta 1961 v Ljubljani. -pb- turnir zaradi visokega števila udeležencev prenaporen, kar se je zlasti opaicilo v kvaliteti iger posameznih igralcev. Pohvalo zasluži najmlajši udeleženec turnirja Jamšek, ki je uspešno nastopal proti mnogo starejšim in rutiniranim nasprotnikom. Da pa se je plasiral v »spodnjo hišo«, je kriva predvsem neiakušenost. Končni vrstni red na turnirju* I. —2. Rauter, Rudi Blas po 15,5 točk. — 3. Janko Blas 14. — 4. Jo. že Maurer 12,5. — 5.-6. Ogorevc, Rajko Košar po 12. — 7. Harlander II, 5. — 8. Šušteršič 18,5. — 9. Vilki Košar 1«. — 10.—m. Zemljak, Ja-nozovlč po 9,5. — 12. Žuraj 9. — 13.—14. Jazbec, Kozamernik po 8.5. — 15. Zeltč 8. — 16. Brcar 6.5. — 17. Jamšek 6. — 1«. Radanovtč 5,5. — 19. Trbovc 3. — 20. Kralj 2,5. (-rer) RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRR0VLJE-HRASTNIK, TRBOVLJE razpisuje v smislu Pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del (Ur. liet FLRJ št. 13/57) JAVNO LICITACIJO n oddajo naslednjih gradbenih in obrtniških dol: L Samski dom Trbovlje: predračunska vrednost gradbenih in obrtniikih del 33,085.574 din IL Samski dom Hrastnik: predračunska vrednost idbenih in obrtniikih del 40,113.206 din izgradnje: do 30. XI. 1960 do UL fam, ROK IZGRADNJE: do 30. XL 1960 do 111. faze, do 1. V. 1961 dovriitev vseh deL Ponudbe je predložiti v roku 10 dni po objavi licitacije. Licitacija bo dne 30. maja 1960 ob 8. uri zjutraj na upravi rudnika. Udeleženci natečaja dobe potrebne informacije in podatke pri obratov od s tv*u Zunanjega obrata rudnika Trbovlje-Hraetaiik. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRB0VLJE-HRASTN1F — TRBOVLJE av*tičaatne manifestacije »Poho- ° Ob šini Al» . t 1..U11___ 4® J C fj hvale’ "klD* kirJ« b»pe*h rti. *•*-»*»“ vv, mulju »iuiiip ob žici okupirane Ljubljane. tll„ h trboveljske občine udele- vaeikakor po-vredno. Sc posebno lep me-V' . 10 dojegll v štafeti »ti?'. h reprezentanc člani laihko-hasi^ sekcije Rudarja, ki »o ‘opili icot reprezentanca Trbo-rnei* 171 14 uvrstili na častno 8. n-Tu?* Nastopila le 18 mestnih re-tstovMw,c na oto*1 5x7 l°m. M .vti)a za žensko reprezentan-t,r- .Oovel.1* ki je tekmovala na 6 t*1 *x 1.8 km at se uvrstila na dA,.,!11 5. Jtrnhla bo v Trbovljah Vadi,!1*0 Prvenstvo v orodni telo-bbtrl' kl1 bo obenem veljalo kot tek,niovr.n|e za letošnjo "bledo v Rimu. Nastopili bodo *^jb»Jbol|si lugoilovanskl trlo-e*- - * T državnim prvakom bomo ffotovo odličen uspeh. g*),1,J* državnim prvakom CE jEjyEM na čelu. O tem ~-‘=ner|e poročali pozneje. 25. — >»Ne verjamem, Ben, da bi tl kaj takega zmogel. Tetka Polly je posebno natančna za tole ograjo. Ce bi bila to zadnja ograja, bi nič ne rekel... Veš, treba Jo Je skrbno popleskati. Ne verjamem. da bi kateri izmed dečkov to znlogel ...* - Tom je opazoval učinek svojih besed. — »No, Tom, daj, da poizkusim vsaj malo. Ce bi bil jaz na tvojem mestu, bi tebi prav gotovo dovolil.*« — »Ben, tudi jaz bi tebi, častna beseda, ampak.. .* 26. — »Ne bodi no tak, Tom« je s čedalje večjo užaljenostjo nagovarjal Ben. »Pazil bom! Daj, da poizkusim. Poslušaj, dam tl sredico svojega jabolka.« Tom se še kar ni dal p-eproBiti. — »Dam ti vse jabolko, Tom,« je že skoraj jezno zabrusil Ben. Tom se je »omehčal«. Z izrazom odpora v obrazu, a v srcu vesel, je sedel na sod, ki je bil zraven drevesa, medtem ko je odstopil čopič vsiljivemu Benu. Ugrizel je v jabolko, cmokal in delal načrt« aa »pokol« 27. — Ko je Ben omagal, je Tom že odstopil čopič, na videz sicer nerad, Bil-lyju Flsherju za skoraj nepoškodovanega papirnatega zmaja. Nato si je odkupil pravico do pleskanja Johnny Miller z mrtvo podgano in z vrvico, ki si jo lahko vihtel. In tako naprej. Uro za uro. Ko je minila polovica popoldneva, si je Tom od dečkov že nabral veliko bogastvo. Dobil je dvanajst frnikol, ustnik za trobente, iz tuljav narejen top in še mnogo drugih »dragocenosti«. 28. — Tom si je dejal, da svet konec koncev ni tak pekel. Odkril je vettk zakon človeškega udejstvovanja, ne da bi se tega zavedal. Zakon namreč, da je treba narediti zadevo nedosegljivo, če naj si jo deček ali pa človek sploh zaželi... Ograja je bila prepleskana, ne da bi se bilo treba Tomu kdo ve kaj mučiti. Ponosen na opravljeno delo je stopil Tom pred tetko Polly, ki je sedela pri odprtem oknu v zadnji sobi... Iz popotnih zapiskov Pomenek na relaciji Lodz -Warsza wa NOVICE OD TU IN TAM Kadar je človek na tujem, si pač hoče zbrati čimveč vtisov, ustvariti vsaj kolikor toliko zaokroženo podobo dežele, ki mu je izkazala gostoljubje, in priti v stik s kar najširšim krogom ljudi. In ko se mu zdi, da je dosti videl in slišal, in ko meni, da se je spoznal z deželo, se šele zaveda, da pravzaprav ne ve dosti, da je bore malo videl in da tako rekoč nima kaj prida povedati. In ne preostaja mu drugega, kot da se tolaži s tem, da v polovici meseca pač Tares ne more. ustvarjati sodb in mnenj. Zato pa skuša v kopici vtisov izbrati nekaj posameznosti, ki se m • zdijo najprimernejše oziroma značilne in vredne, da iih razloži svojim znancem ali prijateljem. Tudi meni se je pripetilo podobno. Priznati moram, da še danes nimam urejenih vtisov s potovanja po Poljski, četudi sem si sam marsikaj zapisal, celo podčrtal, zaznamoval in skušal oteti pozabi. Listajoč oo zapisnici, sem naletel na zapiske o nečem razgovoru v vlaku na relaciji Lodz— Warszawa. V tem delu zapisnice sem pripisal drobno opazko: vsa čast poljskim železnicam. Ta ugotovitev je bila namreč povod za pomenek z mladim človekom, kot se je kasneje izkazalo, gozdarskim inženirjem. Saj veste, kako je na potovanjih v vlaku. Človek poskuša brati, opazovati pokrajino, in ko je že vsega preveč, se skuša zaplesti v pomenek s sopotnikom. To je pač najbolj preizkušen način, da človek uide moreči zaspanosti, utrujenosti in konec koncev celo naveličanosti. In ni pretirana tista stara ugotovitev, da človeku v kramljanju s sopotnikom najhitreje mine čas. Pomenkovali smo se v nemščini, poljščini in celo angleščini. Tu pa tam smo vpletli v pomenek slovenščino, srbohrvaščino, skratka jugoslovanščino in celo slo-vanščino. Kot rečeno, smo načeli razgovor o vlaku. Mlad poljski inženir se je, ko je zvedel, da smo Jugoslovani, sprostil in ljubeznivo odgovarjal, povpraševal, in kmalu smo bili dobri znanci. Razložil nam je, da je imela Poljska že pred vojno odlično urejeno železniško službo in da je menda dobro leto pred vojno začela elektrificirati nekatere važnejše proge. Nemška okupacija je seveda »blagoslovila« deželo tudi s tem, da je razdejala vse važnejše prometne komunikacije in ni prizanesla niti tirnicam. Za osvobojeno Poljsko je bilo sila važno in pomembno v prvi vrsti urediti železnice, in to je bil hkrati tudi začetek kar pospešene elektrifikacije važnejših prog. Doslej so uresničili že precej načrtov, le glavna varšavska postaja še čaka pridnih rok, da ji bodo spremenili sedanjo, že kar nemogočo podobo. No, kljub temu pa podoba kolodvora in ovira, da ne bi malone vsake tri minute zapeljal ali pa odpeljal na posamezne perone vlak, ki dovaža in odvaža iz glavnega mesta številne potnike. Naš sopotnik nam je med drugim pripovedoval tudi o znanem poljskem Oktobru. O tem, kako se je Poljska skoro enodušno uprla nasilju in zahtevala vsaj nekoliko več svežega zraka. Človek se je razvnel. Oktober jim še danes pomeni uresničitev njihovih skritih želja. Toda človek se ne more ubraniti vprašanju, koliko tistega, doseženega v Oktobru, je še ostalo in koliko bo še ostalo. In kot da je naš sopotnik uganil neizrečno misel, je poudaril, da so za vselej minili časi pred Oktobrom, ker ljudje ljubosumno varujejo tisto, kar so pridobili. Upajmo, da bodo znali obvarovati. Na postajnih zidovih vzdolž proge so bili pritrjeni številni lepaki. Odgovarjajoč na naše vprašanje, čemu toliko podobnih lepakov, nam je pojasnil, da je Poljska začela široko akcijo proti alkoholizmu. Uspehi akcije se že kažejo. Dejansko Poljaki skorajda ne pijejo drugih alkoholnih pijač kot pivo in vodko. Inženir nam je pojasnil, da je uživanje vodke pred leti zavzelo tolikšen razmah, da so bili ukrepi nujno potrebni. Začeli so s preventivnimi merami: s številnimi predavanji o škodljivosti čezmernega uživanja te alkoholne pijače, s številnimi statistikami o škodi, ki jo vodka prizadaja narodnemu gospodarstvu, s številnimi protialkoholnimi lepaki in celo z uvedbo brezalkoholnega dne. Ob sobotah namreč ni moč dobiti v nobeni trgovini alkoholne pijače, točijo jo le v gostiščih, tam pa je kajpak mnogo dražja kot v trgovinah. Nismo uspeli zvedeti, koliko je to hasnilo, vsekakor je pa administrativen ukrep skraja naletel na mnogo hudomušnih opazk, kot je naletela uvedba brezmesnega dne, pravzaprav brezmesnega ponedeljka. Brezmesni ponedeljek se razlikuje od brezalkoholne sobote le v tem, da ob ponedeljkih človek ne dobi niti v najboljšem hotelu nobene mesne jedi razen rib. In kot so se ljudje navadili na brezalkoholno soboto, tako so se navadili na brezmesni ponedeljek. Kajpak so pa na slabšem predvsem tisti, ki se hranijo v obratih družbene prehrane in gostiščih, kajti pripovedovali so nam, da je meso le moč dobiti tudi ob ponedeljkih. Kako in kje, tega nam niso povedali. Naš sopotnik ni pozabil omeniti vojnih let. Kot Varšavljan je preživel vse grozote nemške ekspanzije. Ko smo se približevali glavnemu mestu Poljske, nam je z vlaka kazal posamezne predele, ki so danes pozidani, v vojni pa ni ostal kamen na kamnu. Vsa Poljska se je odzvala klicu po obnovi porušene Varšave. Resnično so Poljaki mnogo storili v povojnih letih. V ilustracijo naj povem, da je štela Varšava pred vojno nekaj nad milijon prebivalcev, da je med vojno — vsaj tako so nam rekli — izgubilo življenje skoro 800.000 ljudi glavnega mesta, in da praktično ni ostal niti kamen na kamnu. Danes šteje Varšava že spet okrog 1 milijon 100.000 prebivalcev, pa tudi mnogo predelov je dobilo spet nekdanjo podobo. Naj omenim, da so Poljaki stare predele mesta obnovili in jim dali predvojno lice. To je bila sila draga stvar, nam nerazumljiva, medtem ko so vsi ostali predeli mesta dobili novo arhitektonsko podobo, ki jo mi nismo mogli razumeti, in nad katero niti prebivalci sami niso preveč navdušeni. Toda o poljskem glavnem mestu drugič. V Varšavi smo se poslovili od našega sopotnika, ki nam je zaželel prijetno bivanje v njegovi deželi. M. V. POMLADNO SREČANJE SREČNO POT SAMOT! Sammy je poizkusna opica, tehta samo tri kilograme in petnajst dekagramov, poslali so jo pa kar 88.000 m visoko z raketo tipa Little Joe, ki so jo izstrelili z Wallops Islanda v ZDA. Posoda, v kateri so namestili opico, je menda prav taka, kot bo notranjost prostora, v katerem bo človek zapustil Zemljo. Čeprav so opico oblekli v posebej zanjo napravljeno obleko in jo varno namestili v udoben sedež, niso preveč trdno verjeli, da se bo varno vrnila. Na krovu rušilca Borie, ki je konico rakete ulovil nekje v Atlantskem oceanu, pa je mali Sammy prav vesel in dobro razpoložen zapustil svoje začasno bivališče! V. dogovoru z Upravo civilnega letalstva FLRJ je bilo sklenjeno, da bodo od 1. junija do konca septembra prihajali v našo državo angleški turisti z letali. Uvedba tako imenovanih »charter« voženj bo lahko bistveno povečala naš tujski promet, saj predvidevajo, da bodo angleška turistična letala pristala na zagrebškem letališču 260-krat, na titograjskem pa 25-krat v času turistične sezone. V kolikor bodo pokazale potrebe, bodo pri prevozu pomagala tudi letala našega JAT. * V Italiji imajo trenutno 39 letališč, od katerih jih je 19 tako urejenih, da na njih lahko vzletajo in pristajajo letala vseh vrst in velikosti. Nadaljnjih 11 letališč služi za promet turističnih in športnih letal. Štiri moderna letališča služijo izključno za vojaške potrebe, medtem ko imajo potem še 5 prav tako sodobno urejenih letališč, ki pa služijo hkrati vojaškemu letalstvu in letalskemu prometu. V bližnj' prihodnosti nameravajo zgraditi še tri najmodernejša letališča za letalski promet v Rimu, Milanu in Palermu, pa tudi nekaj manjših letališč v letoviških predelih, kjer naj bi se spuščala in vzletala predvsem »taksi« letala, kakršna že redno obratujejo med Neapljem in Caprijem. Tako bo Italija svoja letališča še boli približala tujemu letalskemu prometu in turizmu. * V francosko-sovjetski koprodukciji so posneli zanimiv letalski film »Normandija-Nje-men«, ki govori o borbi eska- ZA KRATEK ČAS NAROBE SVET — Ko sem bila že dekle, sem morala pol noči čakati, preden je odšel, odkar sem se pa poročila, moram pol noči čakati, da pride! MATI ZE VE — Mama, kako dolgo pa trajajo medeni tedni? — Tako dolgo, dokler ne boš morala prvikrat prositi moža za denar, dragica! NAJBOLJŠE SREDSTVO — Tovariš doktor, moja žena mi pravi, da v spanju govorim. Svetujte mi, kaj naj storim. — Dajte ji kakšno uspavalno sredstvo! NI VARNO — Milica, ali ste že povedali tovarišu Kregarju, da je postal oče trojčkov? — Ne še, ker se ravnokar brije! MOŠKE DOBRO POZNA — Sinoči, pripoveduje Mica svoji prijateljici, st>a se z možem prepirala. On je hotel poslušati radio, jaz sem pa hotela v kino. — No, in kako mu je ugajal film? — odgovori prijateljica. MODROST IN ZAKON Govornik: — Kdor popusti, če sprevidi, da nima prav, je moder. Toda kdor popusti, če vidi, da ima prav ... Glas iz občinstva: — ... je oženjen! ZALJUBLJENCI MED SEBOJ Fant in dekle sedita v parku na klopi. Pa se fant pokora jži in ji reče: — Draga Elza, tako dolgo sem te hotel nekaj vprašati! Ona pa zardi in odgovori: — In jaz sem ti že tako dolgo hotela odgovoriti! drile francoskih lovskih pilotov, ki se je družno s sovjetskimi letalci v II. svetovni vojni borila za uničenje, nacističnega letalstva. Film je režiral francoski režiser Jean Drevil-le, avtor znanega filma »Bitka za težko vodo« in še nekaterih drugih uspelih filmov s tematiko iz II. svetovne ■'i'dn° NE MAŽI, DA B0§ DOBRf VOZIL Tako so svetovali strokov njaki voznikom osmih taksije\ v Baltimoru, ZDA, ko so jim pred dvema letoma izročili \ uporabo posebej predelana vu žila. Seveda ne velja navodila jemati dobesedno: gre samo za mazanje tornih površin podvozja, ne pa motorja. Ležajn« površine pri teh avtomobili! so prevlekli s plastjo posebn< umetne mase, teflona, ki gf poznajo elektrotehniki že del časa zaradi izrednih izolacij skih sposobnosti. Preizkusni avtomobili so med tem prevozili že skoraj po 100.000 kilo metrov brez vsake okvare, od ostalih, ki so jih morali mazati, so pa med tem že kar 36 poslali v mehanično delavnico, kjer so jim izmenjali mazivo. Nove ležaje še preizkušajo, obetajo pa, da jih bodo kmalu uvedli tudi v standardne avtomobile. KAJ BRIZGAJO KITI V ZRAK? Angleška oceanografa Fra-ser in Piower z Zoološkega oddelka Britanskega muzeja v Londonu sta z analizo dokazala, da »vodomet«, ki ga brizgajo kiti v zrak, ni ne morska voda niti kondenzirani vodni hlap; iz kitovih pljuč, pač pa drobno mehurčasta pena. ki vsebuje organske snovi in sicer živale beljakovine. Te vsebujejo tudi fino emulzirano maščobo, ki absorbira veliko dušika. Raziskovalca domnevata, da je funkcija izvržene pene v tem, da pospešuje izločanje odvečnega dušika, ki se nabira v kitovih pljučih, dokler ta plava pod vodno gladino. KONSERVIRANJE Iznašli so metodo konservi-ranja raznih vonjav, da ne bi na zraku izhlapele. Tekoči parfum razpršijo v mikroskopsko majhne delce, ki jih potem nepredušno zapre v drobne, tanke cevke iz želatine. Četrt milijona takih cevčic, ki so tako majhne, da jih s prostim očesom ni mogoče videti, razporejenih druga zraven druge, je dolgih komaj centimeter. PROSTOR ZA REZERVNO KOLO V slehernem vozilu bo dovolj prostora za rezervno kolo — tako pravijo v angleški tovarni Dunlop. Tam so namreč izdelali posebno avtomobilsko rezervno kolo, ki je povsem plosko in ga lahko spravijo kamorkoli v vozilu. Ko ga potrebujemo, odpremo na kolo pritrjeno jeklenko z ogljikovo kislino, ki gumo napolni in napne. Napeta guma je sicer ožja od običajne pnevmatike, vendar zdrži okoli 600 km vožnje, kar je več kot dovolj. 3 km ŽICE IZ KAPLJICE KOVINE Elektronske naprave so vedno manjše in lažje. Tega ne zahteva le tehnika računskih strojev in podobnih naprav, temveč predvsem raketna tehnika, kjer je vsak miligram teže dragocen. Miniaturne elektronske naprave pa seveda tudi zahtevajo številne tuljave, navite z izolirno žico. Zato si tehnologi prizadevajo, da bi izdelali kar se da tanke kovinske žice, obdane s primemo izolacijo. Kot poročajo iz Sovjetske zveze, so na tem področju do- VSE IZ PAPIRJA V zadnjem času v Združenih državah Amerike izdelujejo predmete iz papirja, ki so čvrsto izdelani in trajni. Ameriški tisk je že pred nekaj meseci pisal o tem, kako je neka bolnišnica dobila bolniško perilo iz specialnega papirja. Te- PRIZOR IZ FILMA -ANASTAZIJA- Z GLAVNO IGRALKO INGRID BERGMANOVO. FILM BO NA SPOREDU V KINU DELAVSKI DOM segli velik napredek. S strojem LOS 10 A lahko izdelujejo žice, dvakrat tanjše od človeškega lasu. Taka žica meri v premeru le dve tisočinki milimetra, torej dva mikrona, iz enega grama kovine pa lahko izdelajo dva kilometra dolgo žico. Nove, izredno tanke "ice niso — kot je sicer običajno -izolirane z lakom, temveč s tanko plastjo stekla, ki pa je tako prožno, da lahko iz žice navijajo tudi najmanjše tuljave. ga perila seveda ne perejo, ampak po uporabi odvržejo. Sedaj so odposlali na tržišče šotore, grelne vreče, ležalnike — vse izdelano iz papirja. Vse te predmete prodajajo z garancijo za eno sezmo in imajo to prednost, da so zelo poceni. Napravljen; so iz specialnega papirja, izdelanega iz celuloznih vlaken in vlaken pojača-nih z nylonom. Ta papirnati material se lahko zvije in šiva po volji. Je negorljiv in nepremočljiv. ^edcHbka kronika Od poročila zadnjega sta že minila tedna dva. Vmes smo, kakor vsakdo, praznovali, zato bi danes skupno poročilo dali. Celjane smo v gosteh imeli »Dobre znance«, ki so nam zapeli. Da gozdovi bodo zašumeli, vabili so nas lepaki. Le pol dvorane polne so imeli, ker šumeli so prereč s stotaki. Pa še gledališče Celjsko je za abonma igralo z vsem razpoložljivim kadrom nam je Beneškega trgovca dalo. Naš žogobrc je presenečenje napravil, ko z goli petimi »Ljubljano« je odpravil. Se v kinu smo se dvakrat pomudili Garyja in Ingrid smo občudovali, se ob napeti zgodbi »Moža, ki ga ni bilo« spotili pa smo že sred' prvomajskih praznikov vedrili. Vse najboljše smo v Ljubljano letos odposlali. V Paradi naši so sodelovali in na televiziji so zaigrali. Skoda le, da Kum presneti ni v našem še dometi, da so le še iluzije, gledati program televizije. Praznično razpoloženje je le dež kalil, a pri polni mizi, zdravem spanju si vsakdo je odpočil. Naši so rokometaši, zadnje čase resda asi. V Ajdovščini prvomajski so turnir igrali. Prvo mesto osvojili in pokal so priigrali. Filmski program »Tri Ane« in »Vozove na zapad« je dal, največ pr. obiskovalec od »Rimljanke« je pričakoval. Kdor prebral roman je o »Rimljanki« je ugotovil, da le borni so ostanki tega čtiva prve vrste režiserju šli skozi prste. V Svobodi II so imeli Javorničane v gosteh, ki so »Muzo na mansardi« zaigrali na predstavah dveh. Za finale tedna na pohodu smo ob žici okupirane Ljubljane množično sodelovali Slavčki pa s„ zadnjič »Trcmerski dukat« igrali. Pif ROMAN V NADALJEVANJIH Skrivnost dveh bratov »Dobro jutro, žlahtni vitez!« Pritegnil je vajet* in se začuden ozrl. »O, dobro jutro, lepa grajska gospodična!« je odvrnil vesel, ko je ■vojega konja, ki se je up.ral, pognal po bregu proti vodi. »Bodite previdni!« »Tukaj je prehod čez vodo,« jo je poučil Dick Alford. »S čim si pa preganjate čas?« je vprašal. Razjahal je konja in sedel zraven nje. Ležala je z iztegnjenimi nogami v travi, glavo je pa oparala na komolec. »Leslie, na kakšno vprašanje pa čakate, da bi vam odgovorili ta .čarobni studenec ?« Cernu je imelo brezno, zraven katerega je Leslie ležala, to ime, ni mogel nikoli dognati. Ze tri generacije so tu iskali zaljubljenci odgovor na svoje srčne tesnobe. Leslie Gine je vstala in si poravnala lase, ki so ji silili na čelo. »Jaz sem odgovor že dobila. Sedaj vprašajte še vi!« Tudi Dick je zaklical v brezno: »Kaj naj se zgodi z Leslie?« Odmev se je glasil: »Poroči jo!« Oba sta se smeje pogledala. Ze stoletja je bil odmev enak. Dick Alford je vstal in se vzravnal. »Rajši bi videl, Leslie, če ne bi hodili tod okrog brez spremstva,« ji je dejal resno. In mlado dekle se je spet nasmejalo. Se nikoli se mu ni zdela tako lepa kot to jutro. Bila je kot sončni žarek, nekaj, kar ne sodi v njegovo pusto vsakdanjost. »Doma je bilo tako dolgočasno, da sem se zatekla semkaj. Hotela sem poskusiti, če se lahko še kaj naučim. Je kaj novega, Dick?« »Ne dosti. Izvzemši, da sem Thomasa spodil iz službe. Morda Se ga ^pomnite: bil je mračen patron, ki se je vedno pojavil tam, kjer ga ni Mo treba.« >4Caj pa je zagrešil?« »Pravzaprav nič posebnega. Nekaj let je sedel v ječi in Puttler ga je spoznal. Danes sem Thomasa presenetil, ko je ob treh zjutraj prišel iz knjižnice. Seveda sem mu takoj pregledal žepe. No, večje vsote denarja pri njem nisem našel, toda kdo ve, če si fant pri zanikmosti mojega brata v denarnih stvareh že ni prej prilastil večje vsote.« Sla sta počasi v smeri proti njeni hiši. Dick je vodil konja na uzdi. »Leslie,« je spet prosil, »obljubite mi, da ne boste hodili sami tu naokrog. Ce si želite na zrak, vzemite svoj avto in se držite ceste.« »Zakaj: Pa se menda vendar ne bojite tudi vi Črnega opata?« se je nasmehnila. Dick je pa ostal resen. »Njega ne, pač pa tistega, ki stoji za njim.« Ker je dekle brala z njegovega obraza, da ne mara o stvari dalje govoriti, je obrnila pogovor v drugo smer. Pripovedovala mu je o obisku, ki ga pričakuje. »Tako hudo rivalinjo boste sprejeli v goste?« jo je podražil. »Ne bodite vendar tako zoprni, Dick! Revica mi je pisala, da je na neumno zaljubljenost Harryja že davno pozabila.« »Glej jo no! Ce bi njegova grofovske visokost to vedela( .Neumna zaljubljenost')« Ko sta bila že blizu hiše, je obstal. »Ljuba Leslie, obljubite mi, da se ne boste sami potikali tu naokrog. Ne mislim vas prestrašiti, toda povedati vam moram, da boste prihodnje dni morda v nevarnosti.« Precej dolgo je premišljevala. »Ali je stvar v zvezi s chelfordskim zakladom?« je vprašala tiho. Na njeno presenečenje ji je fant prikimal. 33. Leslie je gledala za odhajajočim jezdecem, dokler ji ni izginil izpred oči. Potem se je obrnila in odš’a z rahlim vzdihom proti svoji hiši. Skrivnost nad skrivnostjo! Stvari s Črnim opatom ni nikdar vzela za resno. Mislila je, da je vse skupaj le prazno govoričenje. Tudi njej je bila ta pravljica znana. Dick jJ je o njej pripovedoval in Harry, ki je živel le v preteklosti. Ta ji je do potankosti obrazložil, kako je bilo s tistim umorom pred osem sto leti. Toda kaj naj ima ona opraviti s Cmim opatom ...? Pred hišo je stal neki moški v aiVi obleki in malomarno kadil cigareto. Ko je prišla bliže, je potegnil roke lz žepov In jo pozdravil. »Dobro jutro, mias« »Dobro Jutro, Thomas.« »Bi lahko govoril z vami nekaj minut, mias?« Leslie ni takoj odgovorila. »Mr. Alford mi je povedal, da vas je odpustil ic službe. Zal mi Je, te vam ne morem pomagati.« Thomas se je režeče nasmehnil. »Mr. Alford me ni nikoli maral, miss... Samo minuto!« je rekel hlastno, ko je dekle že odprlo hišna vrata. »Ne prihajam k vam s kakšno prošnjo, pač pa imam neko novico, ki bo za vas važna.« Njene oči so ga pomerile odklanjajoče. »Ne vem, kaj bi mi imeli povedati tako važnega.« »Mislite...? Njegova glava je kimala, kakor glava pagode, ki jo je imela na svoji pisalni mizii. »Vem nekaj, kar ne ve nihče. Ljudje govore mnogo o chelfordskem zakladu.« »Ne maram n.česar slišati o tem,« je rekla in odšla skozi vrata. Thomas je divje pogledal za nje, potem pa se je začel pripravljati, da se vrne v svoje sedanje skrivališče. Naenkrat se mu je pa posvetil« v glavi neka misel: če se mu bo kakšer. načrt, ki jih je imel pripravljene, posrečil in bo moral naglo zapustiti Chelfordbury, bo morda dobro, če zve o tej hiši kuj več. Za nizkim plotom je bilo gosto grmičevje*... Nekaj minut pozneje je Thomas v njem izginil. »S kom si govorila, Leslie?« jo je vprašal njen brat Arthur, ki je počival na ležalniku, oko je pa imel obvezano. »S Thomasom.« »Služabnikom iz Fossawaya? Ti je izročil kakšno naročilo?« »Ne. Danes zjutraj je bil odpuščen iz službe. Dick sumi, da je tat.« »Si z Dickom govorila?« jo Je vprašal začudeno. »Srečala sva se. ko je jahal k mlinarju.« »Zdi se mi, da si s tem gospodom zelo pogosto v družbi,« je pripomnil s nagrbančenim čelom. »Dick sem, Dick tja... Leslie, povej mi. ati je pametno, da se igraš z ognjem? Se nikdar nisem slišal od tebe, da bi se srečala s Harryjem.« »Harry tudii nikoli ne gre Iz svoje knjižnice,« mu je odgovorila in se nasmehnila, »medtem ko je težko, da ne bi srečala Dicka kadar sed1 kje zunaj. Ne vem, zakaj naj bi se ga izogibala.« Arthur Gine je vzel cigareto in jo gledal zamišljeno. »Proti Dicku nimam kaj reči, razen da je kot drugi san hiše reven kot cerkvena miš. To imej vedno pred očmi ’ Zate je potrebno - govorim odkrito — da se omožiš z bogatim moškim.« Prva napoved resnice! Leslie se je pripravljala, da jo zve v celoti »Bogat moški bi se za moje premoženje pač malo briga! « je reki« mirno. »Ce bi se na primer poročila v Dickom, ki je v 'kupčijskiH stvareh mojster, bi bilo verjetno, da bi si kdaj hotel ogledati moje delnice in druge denarne listine.« Sledil je napet molk. »Na razpolago ni ne akcij ne drugih denarnih vrednot, leslie!« Potrebna je bila solna volja, da je napravil to izpoved Ni si upm vzdigniti glave in Ji pogledati voči. »Torej nimam ne delnic ne drugih denarnih papirjev?« le pono|V^|l,1 počasi. »Menda som imola prav, kar sem rekla zadnjič v avtu — d* nimam niti beliča!« (Dalje prihodnjič-)