Domžale, 30. III. 1990, letnlk XXVIV, št. 5 občin/ki . poročevolec P Glasilo občine Domžale ze\osebo]im, Ta bo pocila veja, -SSBeau";upoko]e^ Domžale Eden izmed njih bo naš »poslanec« v republiški skupščini 8. APRILA 1990 BOMO IZMED 4 DOLOČENIH KANDIDATOV VOLILI NAŠEGA DELEGATA V ZBOR OBČIN REPUBLIKE SLOVENIJE. Vsem kandidatom - razvrstili smo jih tako kot bodo na glasovnici, smo postavili naslednja 4 vprašanja: 1. Kje je po vašem mnenju težišče dela zbora občin Skupščine republike Slovenije? 2. Na katerih področjih boste poizkušali biti zlasti aktivni? Zakaj? 3. Kakšni načini oz. oblike dela bi bili po vašem mnenju najprimernejši za pridobivanje stališč, ki jih boste v primeru izvolitve posredovali v zbor občin? 4. Vaša delovna maksima (geslo)! Preberite, kaj so odgovorili! aktualno PETER PRIMOŽIČ, DIPL. PRAVNIK Zbor občin mora poleg urejanja zadev, ki izhajajo iz državno pravnih in ustavno-pravnih pristojnosti republike svoje delo usmeriti zlasti v urejanje razmerij med ob-čino in republiko, v skladen razvoj vseh občin, regij in dejavnosti ter v razvoj, ki bo kot predpogoj vseboval reši-tve glede varstva okolja. Svoje delo bom v primeru izvolitve usmeril zlasti v urejanje položaja občine kot družbenopolitične skupnosti, kjer je nujno odpraviti seda-nje stanje, ko je deklarirana velika samostojnost občin, republika pa s svojimi posegi po virih sredstev povzroča, da so občine dopolnjevane pri financiranju svojih nalog. To zavira iniciativnost, zmanjšuje pa tuđi odgovornost za lastni razvoj. Mnenja sem, da je treba obdrža-ti iniciativnost, samostojnost, pa tuđi pronicljivost pri iskanju samostojnih reši-tev, ki smo jih razvili v obči-ni. občina ne srne postati le upravnopolitična enota. Za vse odločitve ne bo mo-goče pridobiti mnenja zbo-rov volilcev, zato se bo treba posluževati tuđi drugih oblik neposrednega izraža-nja volje občanov, v občinski skupščini in njenih organih pa sproti oblikovati in verificirati stališča za republiško skupščino. Seveda brez mnenj strokovnih institucij, političnih organizacij in drugih ne bo šio, ostaja pa dej-stvo, da odgovornost za odločitve nosi delegat neposredno sam. Moji življenski načeli: Delo in rezultati dela naj določajo položaj človeka v družbi. Ne stori drugemu, bar ne želiš, da drugi stori tebi. MAC. ERVIN-A. SCHVVARZBARTL, DIPL. INC Čeprav so vprašanja dobro zastavljena, izhajajo iz zatečenega stanja, ki je z nastopom strank že preseže-no. Zato lahko na prva tri vprašanja odgovorim samo skupno in posredno, saj skupščinsko delo po zborih zavračam, torej tuđi smotr-nost obstoja zbora občin. z ukinitvijo delegatskega sistema se opušča tuđi vplete-nje DPO in SIS, ki so interes »baze« maličile, da ne rečem izigrale. Strankarski poslanci borno (če bom izvoljen) zato v parlamentu mogli v dialogu med strankami zagotoviti uveljavitev interesov svojih volilcev samo strokovno in z močjo argumenta. Če ne, nas bodo volilci odpoklicali ali zaupali svoje glasove drugi stranki. Tako se bodo avtentični interesi volilcev, ki nišo nujno tuđi pripadniki stranke izvoljenega poslanca, manifestirali skozi njihove dobre odločitve in odražali v sploš-nem dvigu standarda in zadovoljstva občanov s stanjem. Torej ne gre za vprašanje področja aktivnosti poslanca, ampak pravilnosti in smotrnosti njegovih odloči-tev ob vsakem primeru po-sebej, saj bo za svoje delo odgovarjal posledično. Moje geslo: Pri obnovi vrednost civilizirane Evrope in v želji bolje ži-veti, ne smemo pozabiti, da Ijudje želimo več kot zmore-mo, imamo več kot rabimo, naredimo več kot smemo in vemo več kot znamo. Torej: Prizadevanje ceni-mo rezultati štejejo. ALEŠ OCEPEK, DIPL INC AGR. Težišče dela Zbora občin Skupščine Republike Slovenije je po mojem mnenju v pri-bližanju želja in planov občin skupščini in njihova razumna porazdelitev v enot-nem slovenskem prostoru. V primeru izvolitve si bom zlasti prizadeval za ustvar-janje razumnega dialoga med gospodarstvom in ekologijo, saj je to glavni pogoj in način za ohranitev sveta in človeka. Strokovno pripravljene programe naj po legalni poti ovrednoti prizadeta javnost. Čas gesel je minil. Samo DELO je lahko pot do uspeha. VOLITVE 1990 8. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegata za zbor občin skupščine republike Slovenije — Delegate za družbenopoli-tični zbor skupščine občine Domžale — Predsednika predsedstva republike Slovenije — Štiri člane predsedstva republike Slovenije VOLITVE 1990 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V PODJETJIH VOLILI: — Delegate za zbor združe-nega dela skupščine občine Domžale — Delegate za zbor združe-nega dela skupščine republike Slovenije VOLITVE 1990 22. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopoli-tični zbor skupščine občine Domžale BOGOMIR GERMOVŠEK, PRAVNIK Težišče dela Zbora občin vidim prav v tem, da se naj v njem sprejemajo odločitve, ki bodo zagotovile lažji razvoj občin in v njihovem okviru mest in naselij, tako na gospodarskem kot infra-strukturnem področju, kar vse bo olajšalo življenje ob-čanom, da bodo lazje in od-govorneje sodelovali v jav-nem življenju. V primeru, da bom izvoljen, bom večji del svojih pri-zadevanj vložil v nadaljnjo izgradnjo prometnih žil, tako na območju občine, kot širše, ena izmed mojih prioritetnih nalog pa bo zavze-manje za čimprejšnjo izgradnjo avto ceste Celje— Ljubljana, s katero bi dosegli hitrejši pretok vozil in bi-stveno večjo prometno \iar-nost. v zvezi z nataliteto našega naroda bi predlagal, da vsi slovenski otroci dobivajo otroški dodatek, da se od-pravi cenzus o pogojih za pridobitev le-tega, saj država mora čutiti rast mlađega rodu in zanj primerno poskr-beti. stališča, mnenja in predlo-ge bi pridobival predvsem v skupščini občine Domžale, predvsem v Zboru KS, upo-števal pa bi tuđi druge pred-loge in pri tem neodvisno razmišljal in svoja stališča oblikoval v skladu z oprede-litvami, ki zagotavljajo demokratično življenje v občini in republiki. Moja maksima: Dobra prometna pot je tuđi pogoj, da Slovenec ostane povsod na svoji zemlji in tako Slovenci ne borno dali svoje zemlje iz svojih rok. Vsem slovenskim otrokom otroški dodatek. Dobro je vedeti ob volitvcih_____________ (Preberite, preden oddidete na volišče 8. aprila) Vsi volilci boste za volitve 8. in 22. aprila 1990 prejeli osebno vabilo, na katerem je tuđi vaša eviden-čna številka — enaka tišti, pod katero ste vpisani v volilnem imeniku. Ko priđete na volišče (označeno na vabilu), najprej poveste svoj priimek in rojstno ime, po potrebi pa tuđi svoje prebivališče. Če je potrebno, lahko predsed-nik ali član volilnega odbora za posameznika ugotovi njeno istovetnost z osebnim dokumentom ali na drug način. Nato obkroži predsednik ali član volilnega odbora zaporedno številko pred imenom posameznika v volilnem imeniku in mu vabilo vrne, saj boste volilci tako za 8. kot za 22. aprila prejeli le ENO vabilo. Ob-enem volilcu tuđi pojasni, kako se glasuje, ter mu iz-roči glasovnico. ČE KDO POMOTOMA NI VPISAN V VOLILNI IMENIK, GLASUJE NA PODLAGI POTRDILA PRISTOJNEGA ORGANA (Sekretariat za notranje zadeve bo 8. in 22. aprila 1990 izdajal potrdila od 7. do 19. ure), DA JE VPISAN KOT VOLILEC ZA OBMOČJE VOLIŠČA, NA KATEREM ŽELI GLASOVATI. To se vpiše v zapisnik, potrdilo se priloži zapisniku. Člani volilnega odbora morajo volilcu na njegovo zahtevo ponovno pojasniti, kako se glasuje. Pri tem se ne srne na nikakršen način vplivati na odločitev volilca pri glasovanju. Kandidati za predsednika predsedstva republike Slovenije 1. dr. Marko Demšar 2. dr. Jože Pučnik 3. Milan Kučan 4. Ivan Kramberger VOLILEC GLASUJE TAKO, DA OBKROŽI ŠTEVILKO PRED IMENOM IN PRIIMKOM KANDIDATA, ZA KATEREGA GLASUJE. GLASUJE SAMO ZA ENEGA KANDIDATA! Kandidati za člane predsedstva republike Slovenije 1. Ciril ZLOBEC 2. dr. Dušan PLUT 3. dr. Matjaž KMECL 4. dr. Slavoljub ŽIŽEK 5. dr. Alojz KRIZMAN 6. dr. Peter NOVAK 7. Franc MIKLAVČIČ 8. Ivan OMAN 9. dr. Dimitrij RUPEL 10. dr. Boštjan M. ZUPANČIČ 11. dr. Bogdan OBLAK 12. dr. Miroslava GEČ-KOROŠEC VOLILEC GLASUJE TAKO, DA OBKROŽI ŠTEVILKO PRED IMENOM IN PRIIMKOM KANDIDATA, ZA KATEREGA GLASUJE, GLASUJE PA LAHKO NAJVEČ ZA ŠTIRI KANDIDATE. ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE KANDIDATI ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE IZ NAŠE OBČINE 1. Peter PRIMOŽIČ 2. mgr. Ervin Anton SCHVVARZBARTL 3. Aleš OCEPEK 4. Bogomir GERMOVŠEK VOLILEC IZPOLNI GLASOVNICO TAKO, DA OBKROŽI ZAPOREDNO ŠTEVILKO PRED IMENOM IN PRIIMKOM ENEGA KANDIDATA, ZA KATEREGA ŽELI GLASOVATI! vabilo Vabimo vas, da se v nedeljo, 8. aprila, v četrtek, 12. aprila in v nedeljo, 22. aprila 1990 udeležite splošnih volitev delegatov v zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter volitev predsednika in čla-nov predsedstva republike Slovenije. 8. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegata za zbor občin skupščine Republike Slovenije — Delegate za družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije — Predsednika predsedstva Republike Slovenije — Štiri člane predsedstva Republike Slovenije 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V PODJETJIH VOLILI: — Delegate za zbor združenega dela Skupščine občine Domžale — Delegate za zbor združenega dela Skupščine Republike Slovenije 22. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale Občinska volilna komisija Domžale Zbirna lista za družbenopolitični zbor skupščine republike Slovenije, o kateri borno glasovali v občini Domžale 8. aprila 1990 1. LISTA 2. LISTA 3. LISTA 4. LISTA SOCIALDEMOKRATSKA ZVEZA ZELENI SLOVENIJE - ZELENI ZVEZA ZA OHRANITEV ENAKO- DRŽAVLJANSKA ZELENA LISTA SLOVENIJE 1. Andrej Klemenc PRAVNOSTI OBČANOV 1. Sanja Traunšek 1. France Tomšič 2. Marija Reba 1. Ilija Milanovlć 2. Marjan Mramor 2. Igor Podbrežnik 3. Mateja Poljanšek 2. Marija Lišanin 3. Jože Javornik 3. Janez Šinkovec 4. Marko Rutar 3. Đorde Petrović 4. Igor Lipovšek 4. Božidar Spindler 5. Ignac Šteferl 4. Savo Dejanović 5. Miha Tomšič 5. Roman Pogačar 6. Vera Dolinšek 5. Dragi Sokolov 6. Franc Končan 7. Dušan Novak 6. Petar Mitić 7. Petar Badnjak 5. LISTA 6. LISTA 7. LISTA 8. LISTA SLOVENSKA OBRTNIŠKA STRAN- SLOVENSKA DEMOKRATIČNA SLOVENSKI KRŠĆANSKI DEMO- ZSMS — LIBERALNA STRANKA KA ZVEZA — SDZ KRATI LTone Anderlič 1. Peter Kosec 1. Anton Tomažič 1. Marko Magister 2. Andreja Černak-Meglič 2. Jurij Mlakar 2. Marjan Cerar 2. Tone Zupančič 3. Jani Moderndorfer 3. Marija Zupančič 3. Dimitrij Stiasnv 3. Marinka Rugelj 4. Rudi Bregar 4. Peter Slatnar 4. Lojze Marinček 4. Janez Sušnik 5. Jurij Rifelj 5. Edmund Požgaj 5. Marjan Kovačevič-Beltran 5. Ivan Grošelj 6. Demitrij Perčič 6. Bozo Markun 6. Janez Stibrič 6. Bogdan Podobnik 7. Nikola Damjanič 7. Brane Lap 7. Matevž Skamen 7. Alenka Škrabanja 9. LISTA 10. LISTA 11. LISTA 12. LISTA SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENI- NEODVISNA LISTA NOVIH DRUŽ- SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA - LISTA NEODVISNIH JE — SZDL BENIH GIBANJ SKZ 1. Liana Kalčina-Srhoj 1. Tone Jerovšek 1. Vlasta Jalušič 1. Anton Hočevar 2. Katarina Ovca-Smrkolj 2. Andrej Ocvirk 2.Vitold Flaker 2. Anton Demojzes 3. Vekoslava Rak 3. Rajko Šugman 3. Peter Lovšin 3. Franci Rokavec 4. Gordana Šiško 4. Slavko Rokavec 4. Franc Vode 5. Vanda Rebolj 5. Ana Marija Cerar 6. Vida Bogataj 6. Stane Crne 7. Janko Saradjen • 7. Marjan Jerman 13. LISTA DEMOKRATIČNA ZVEZA KOSOVA V LJUBLJANI 1. Martin Berishaj 2. Tađidin Alimi 14. LISTA ZKS — STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE 1. Milan Balažič 2. Janko Strel 3. Ivo Samec 4. Cvetka Zalokar-Oražem » 5. Milan Marinič 6. Mitja Rotovnik 7. Andrej Štritof 15. LISTA LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV 1. Marko Ravnik Volilec izpolni glasovnico tako, da glasuje bodisi za posamezno listo, bodisi za 7 posameznikov z ene ali več list! Volilnemu boju na rob: Na ljudi nismo in ne borno pozabili! Ponudba je res bogata in pestra. Programi in kandidati strank, kritične ocene razmer in velike obljube polnijo tuđi stolpce našega občinskega glasila. Razvila se je prava tek-ma, kdo bo bolj atraktivno in bombastično afirmiral svojo politično usmeritev in prepričljiveje negirat dosedanje delo in tuđi njegove nesporne rezultate. Res smo v krizi: predvsem zaradi napačnih globalnih političnih usmeritev, toda družbeno dogajanje je stkano iz mozaika drobnih bolj ali manj pomembnih aktivnosti mno-žice posameznikov, ljudi brez velikih političnih ambicij, ki so bili že doslej gonilna sila razvoja v svojem ožjem in tuđi širšem okolju. Ideološko povsem neobremenjeni so bili in so pobudniki, organizatorji in uresničevalci načrtov za iz-boljševanje pogojev življenja v naših krajevnih skupnostih pa tuđi v občini. Praviloma so prevzemali danes tako »privlačne« funkcije v samoupravnih organih krajevnih skupnostih, društvih in v socialistični zvezi. Šteli smo jih za naše »aktiviste«, pa tuđi sami so čuti/i določeno pripadnost najmnožičnejši frontni organizaciji, SZDL, ki je edina pove-zovala ljudi in jim pomagala uveljavljati njihove interese. To in nostalgija po »realsocialističnih časih«, bojim pa se, da na takšne aktiviste in sadove njihovih prizadevanj v predvolil-nem boju pozabljamo. Brez njih v naših lokalnih skupnostih ne bi bilo novih čest, urejenih ulic, telefonov, športnih in kulturnih ter mnogih drugih družbenih objektov. Prepričan sem, da ni države, ki bi s svojim profesionalnim aparatom, pa naj bo na oblasti katerakoli stranka, brez takšnih ljudi, ki čutijo pripadnost kraju in so za skupnost pripravljeni tuđi kaj žrtvovati, mogla poskrbeti za vse, kar v življenju potrebujemo. Mimogrede še to/e: Na funkcije jih ni postavljala partija. Nasprotnol Mnogokrat so jih Ijudje silili tištim, ki so pokazali nekaj več volje in pripravljenosti za samoupravno in če hoćete politično delo. Za veliko politiko pa na temeljni ravni v krajevni skupnosti nikoli ni šio, šio je predvsem za reševanje vsakdanjih skupnih problemov. Tuđi o monopolu pripadnikov te ali one družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih ni mogoče govoriti. Pot do funkcij je bila vedno odprta vsem; vprašanje je le, kdo se je želei vanjo podati. Posebno hvaležne te funkcije nikoli nišo bile. V dobršni meri velja to tuđi za občinski nivo. Zato je človek danes res lahko presenećen ob mnogih novih obrazih, ki vstopajo v politiko z izjemno zagnanostjo in velikimi idejami kot kandidati za položaje v skupščini, Ijudje pa jih skorajda ne poznajo, pogrešali pa so jih tuđi v krajevnih akcijah. Cre morda res samo za boj za oblast? Volilci bodo gotovo to znali presoditi in izraziti zaupa-nje predvsem tištim, ki so v sicer neugodnih splošnih družbenih razmerah pomagali Ijudem uresničevati njihove interese in jim za to ni bilo žal truda in nenazadnje prostega časa. Ne nisem proti novim Ijudem; proti generaciji novih politikov, sploh ne, novi Ijudje z novimi znanji, idejami in pristopi lahko samoupravno in politično življenje samo obogate. Ni pa prav, da vse dosedanje slikamo samo crno, saj tako delamo krivico mnogim, ki so po lastni volji in prepriča-nju skupaj z Ijudmi gradili to domžalsko občino in naše kra-jevne skupnosti. Občino, ki jo širom Jugoslavije štejejo za uspešno razvi-jajočo se, dinamično in bogato če hoČete. Življenje v njej kljub kriznim časom poteka brez večjih pretresov, seveda s problemi in težavami, ki jih v lokalni skupnosti brez ustrez-nih sistemskih družbenih sprememb ni mogoče resiti. Razvoj se pri nas ni zaustavit, tuđi zato ne. ker smo mnogokrat ubirali samosvoje poti, iskali izvirne rešitve (na primer na področju obrti) in s podporo većine občanov uresničevati tuđi zelo ambiciozne nacrte. Ni razlogov, da ne bo tak in morda še bolje tuđi v pri-hodnje. Vendar le če borno znali preseči strankarsko nestrp-nost in v novi »oblasti« na občinski in krajevnih ravneh združili vse sile za ustvarjanje še boljših pogojev dela in življenja vseh nas. Socialistična zveza se je doslej in se bo tuđi vnaprej s svojimi delegati zanesljivo borila za to! M. Jeran, predsednik SZ Domžale Vabimo vas na VELIKI SHOD DEMOSA ki bo v soboto, 31. marca 1990 ob 14. uri (en teden pred vol i I no ZMAGO!) pri balinišču ob Papirnici Količevo Glavni gost bo kandidat za predsednika predsedstva Republike Slovenije — dr. Jože Pučnik, ob njem pa tuđi poslanec avstrijskega parlamenta — dr. Karei Smolle. . Predstavili se bodo tuđi številni kandidati DEMOSA, med drugimi: dr. France Miklavčič Ivan Oman dr. Dušan Plut dr. Dimitrij Rupel Lojze Peterle Marjan Podobnik Anton Tomažič France Tomšič Športni klub BUDNIČAR bo organiziral tuđi DE-MONSTRACIJSKO BALINANJE. Med seboj se bodo pomerili kandidati DEMOSA, navijali pa boste lahko za naslednje ekipe: Slovenska demokratična zveza Slovenski kršćanski demokrati Socialdemokratska zveza Slovenije Slovenska kmečka zveza Zeleni Slovenije Poskrbljeno bo tuđi za glasbo, jedačo in pijaco! PRIDITE NA SHOD, KAKRŠNEGA ŠE NI BILO! Ustcmavljamo neodvisni sindikat Slovenije 10. marca 1990 je bil v Ljubljani ustanovljen koordinacijski nadpanožni odbor neodvisnih sindikatov Slovenije, ki je odgovoren za pripravo in izpeljavo ustanovnega kongresa NSS. Na ustanovnem sestanku so ugotovili, da so parlamentarna in pravna država ter učinkovito tržno gospodarstvo z zaščito in socialno varnostjo delavcev uresničljivi le v plu-ralističnem in demokratičnem sindikalnem organiziranju. Vsem zaposlenim mora biti dana možnost svobodne izbire sindikalnega članstva. Mednarodna konvencija, ki jo je ratificirala tuđi Jugoslavija, predvideva, da postane delavec član sindikata sele takrat, ko prostovoljno podpiše pristop-no izjavo o članstvu. Koordinacijski nadpanožni odbor se zavzema za nad-strankarski sindikat. Na ustanovnem kongresu mora biti zastopanih čim več sindikalnih panog iz vse Slovenije, zato so pričeli z akcijo zbiranja poverjenikov in zastopnikov, ki podpirajo idejo o NSS. Ustanovni kongres NSS bo predvidoma 30. marca ob 15. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Takoj pa se lahko včlanite v NSS tako, da pošljete pristopno izjavo, ki naj vsebuje ime, priimek, poklič, datum in kraj rojstva, stalno bivališče, podatke o zaposlitvi, telefonsko številko. Pristopno izjavo pošljite na naslov začasnega sedeža: Koordinacijski nadpanožni NSS, Stemenova 8 (tel. 061-554-407), Ljubljana. Takoj po kongresu bodo podružnice ustanovili tuđi v vseh slovenskih regijah. S tem bo že obstoječi sindikat do-bil sindikalno opozicijo. Ta sindikat je 45 let zvesto služil vladajoči ideologiji, zdaj pa se bo preimenoval v Svobodne sindikate Slovenije. Koordinacijski odbor ne nasprotuje kameleonstvu in kameleonskemu početju sedanjih sindikatov, ampak želi ustanoviti alternativo obstoječemu mono-polnemu sindikatu, ki danes nemočno opazuje množično odpuščanje delavcev ob stečajnih postopkih po vsej Sloveniji. NSS se zavzema za kolektivne pogodbe med delodajal-ci in panožnimi sindikati. Podpisniki s strani sindikata mo-rajo imeti zaupanje delavcev. Zato se zavzemajo za moratorij na kolektivne pogodbe, dokler ne zaživi sindikalni pluralizem in se ne določi lastništvo kapitala. Kolektivne pogodbe lahko počakajo nekaj mesecev — saj smo brez njih že tako ali tako ves čas. "* Igor Podbrežnik, Novi trg 31 61240 Kamnik Uredništvo Občinskega poročevalca pripravlja dne 4. aprila 1990 ob 18. uri predvolilno srečanje — okroglo mizo STRANKE MED SEBOJ ... Prireditev, ki bo v knjižnici Domžale, bo skušala za občane volilce odgovoriti na bližnje volitve mnoga aktualna vprašanja, ki jih prinašajo vzpostavljena medstrankarska razmerja ter naša pluralna prihodnost... O prireditvi borno bralcem obširno poročali na posebni strani... NEVELJAVNA GLA-SOVNICA Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katere kandidate ali za katero listo je volilec glasoval, sta NE-VELJAVNI. Neveljavna je tuđi glasovnica, če je posa-meznik glasoval za VEČ kandidatov, kot je potrebno izvoliti delegatov. •*.AN2 OBČINSKI POROČEVALEC Storimo vse za materialno in duhovno bogatejše življenje! Nadaljujemo predstavitev kandidatov i Socialistične zveze za i družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale. SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Slovenska pot POT. Kadarkoli pogledam nazajjo vidim: mnogokrat gladko, še večkrat razdrapano, marsikdaj prekletozaovinkcmo, paspet vriskajoče ravno. In jo gledam naprej. Kakršnokoli sem sprejel od svojih staršev in dedov, prehoditi jo moram vjutrišnji dan, to mojo slovensko pot. Ko bom hodil po njej, bi jo rad prepel, preskočil v jarke in zagrizel v klance. Rad bi izživel svoje življenje normalno. Da bom svoboden v bogati deželi. Da se bom lahko veselil svojega dela in ustvarjalnega zanosa, in zanju dobil pošteno plačilo. Da bom lahko delal, kar znam in zmorem in me ne bo pri tem oviralo tisoč zakonov. Da bom ponosen na zlato rumene njive in vriskajoče brajde. Da se bom smejal s smehom otrok. Da borno Ijudje res Ijudje med seboj. Da me ne bo nihče karal, ko se bom pod razpelom ob poti pokrižal. Da se bom veselil z mladimi, ko bodo načrtovali prihodnost. Da bodo moji otroci radi hodili v solo. Da me ne bo strah starosti. Da bodo vsi tišti, ki so zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti nemočni, živeli človeka vredno življenje. Da bom enak med enakimi. Da bom lahko brezskrbno zavil v zelene rebri čiste mrave, zadihal čist zrak. Da bo zdravje etna od največjih vrednot moje dežele. Da bo moja pot šla skupoj z vsemi Ijudmi v vse kotičke sveta. Da bom znal odpustiti. Da bom vsakemu mirno pogledal v oči in mu rekel dober dan. Da bom ponosno odprl strani drobne knjižice in prebral: Žive naj vsi narodi... Da bo moj narod enak vsem narodom doma in v svetu. Da bom kot gospodar zavriskal vjutrišnji dan. To je moja pot. Pot jutrifnjega dne. Slovenska pot. FRANC MUŠIČ, roj. 1936, livar, samostojni obrtnik, Trzin, Mlakarjeva 9 Kot družbeni delavec od odbornika pa vseskozi kot delegat sem deloval na po-dročju urbanizma in idejnih zasnov raznih družbeno potrebnih objektov. Še pose-bej sem se zavzemal za izgradnjo obrtne cone v Trzi-nu in počitniške baze na otoku Krku ter boljše in lep-še bivanje naših otrok. Za kandidaturo sem se odločil zato, da dokončamo začete stvari, ki so v planu občine Domžale. Posebna pozornost in delo morata biti vložena v začeto obrtno cono, saj mora le-ta dati svoj prispevek k boljšemu standardu občanov. Po dokončani izgradnji pa bodo pridobljena tuđi nova delo-vna mesta, saj bo po izjavah nosilcev le-teh okoli 300. Zato se bo potrebno zavze-mati zato, da se z visokimi procenti družbenih dajatev razbremeni tako obrtništvo kot tuđi ostalo gospodarstvo. JANKO KRALJ, roj. 1943, elektrotehnik, kon-čal višjb upravno solo v Ljubljani, zaposlen kot vodja splošno-kadrovskeaa sektor-ja v Papirnici Kolicevo Ukvarjanje s problemi ljudi, njihovimi stiskami, mi je poklicno blizu in tuđi v do-sedanjem javnem, politi-čnem delovanju sem bil aktiven na področju stano-vanjske, socialne in skrb-stvene problematike v obči-ni Domžale in kot član Re-publiškega komiteja za zdravstvo in socialno var-stvo. Zavzemam se in se mislim tuđi v bodoče za socialno pravično in ekonomsko uravnoteženo družbo na osnovi rezultatov poštenega dela. Mislim, da sodobni svet ne prenese več krivične ekonomske neenakosti. Evforija okrog tržnega go-spodarjenja ne srne iti pre-daleč, lahko je zelo kruta, ker prezira malega človeka in njegove težave. Problemi, s katerimi se danes Ijudje soočajo in se bodo tuđi v bodoče so skupni in individualni, vendar preprosto ne smemo dovoliti, da se njihovo reševanje prenese na po-dročje medstrankarskih prerivanj in špekulacij, tem-več jih moramo le reševati, zato so nadstrankarski. Sem za politiko, ki probleme ljudi rešuje in ne za politiko, ki se predvsem bori za oblast. MARGARETA STIFTAR, pravnica, roj. 27.2.1942, Mengeš, Koščeva 1 V času pluralnih proce-sov, ki jih ustvarja različnost samostojnih in neodvisnih stališč ljudi, pričakujem na-daljni razvoj našega kraja. Ne glede na izid volitev se zavzemam za pogoje dela, ki bodo zagotavljali socialno in kulturno neodvisnost v okolju, ki bo čisto in zdravo ter varno pred vsakršnim nasiljem. Čas, ki ga živimo nas z vso surovostjo prevzgaja iz potrošniške naravnanosti ter sili k preudarnim odločit-vam na delu in doma. Prav je tako, samo škoda, da se tega nismo naučili že prej. Sem optimist in zaupam v neštetokrat dokazano prid-nost našega človeka, ta pa je garancija za ustvarjalni ■napredek vse naše družbe. JOZE KOPUSAR, roj. 1943, dipl. ing. org. dela, zaposlen Mercator Ljubljana Vir, Tolstojeva 14 Odločili smo se za gospodarsko reformo, tržno gospodarstvo in za boj proti inflaciji, kar v gospodarsko življenje prinaša velike težave, kot so monetarno ome-jevanje in nelikvidnost, težave pri prodaji blaga, omeje-vanje izplačil osebnih do-hodkov, zmanjševanje zaposlenosti, stečaje slabih Socialistična zveza Domžale vabi na predvolilno srečanje: Naš pogled v slovensko prihodnost Večer s Cirilom Zlobcem ter Tonetom Jerovškom Prireditev bo v torek. 3. aprila 1990 ob 19. uri v Restavraciji Slamnik — Napredek Domžale. CIRIL ZLOBEC, akademik, pesnik in pisatelj, podpredsednik {Socialistične zveze Slovenije in kandidat za člana Pred-sedstva Republike Slovenije in TONE JEROVŠEK, mgr. prava, predsednik Zakonodajno-pravne komisije Skupščine Republike Slovenije, nosilec liste Socialistične zveze za republiški družbenopolitični zbor in pobudnik ter predlagatelj Deklaracije o gospodarski suverenosti Slovenije. podjetij, omejevanje rasti splošne in skupne porabe, itd. Zato nam v naslednjih letih ne bo lahko in velike obljube volilcem nišo realne. Prenova družbe, uvedba pravne države, konfederalna Slovenija, samostojno gospodarstvo in njegovo prestrukturiranje za Evropo 92 so resne in odgovorne naloge, ki jih borno morali urejati v naslednjih letih. Za dosego teh ciljev bo potrebno veliko odrekanja, trdega dela, znanja, političnih izkušenj in najboljši kadri. Zato sem prepričan, da se boste volilci odločili za tište kandidate, ki so najboljši in jim zaupate. spremembi vidim rešitve nove nastajajoče družbene ureditve tuđi v naši občini. Kot osnovo za realizacijo te nove državne in družbene ureditve vidim predvsem v znanju in sposobnostih. V občinskem merilu v priznavanju znanja mlađega do-mačega kadra živečega v naši občini, ki ni bil nikdar nič vreden, vrednejši pa je bil vsak tujec. Domači kadri so odhajali in z uspehom uveljavljajo svoje znanje in sposobnosti. Ni nam potrebno iti daleč, le do sose-dov v Kamniku in dokaz je tu. Zavzemal se bom za razvoj občine v mejah zmožno-sti in potreb našega gospodarstva, dovolj je avanturizma z SPB-1 in otroškimi igri-šči na železniških tirih, in dostojno družbeno-eko-nomsko, socialno varno osebno življenje našega ob-čana in to z aktivnim delom na področju družbenih de-javnosti predvsem vzgoje in izobraževanja, telesne kulture in zdravstva. MITJA ŠIRCELJ, roj. 21.5.1939, dr. stom. spec. ortodont, vodja TOZD »ZD Domžale«, Domžale, Ro-ška4 Sprejem kandidature je bil za mene izziv in pričako-vanje, da bo tuđi občinska skupščina postala mesto pluralizma idej posameznika in strank in da se bo tu kreirala občinska politika. Dose-danje, večletne izkušnje kot delegata v delegacijah vzgoje in izobraževanja, telesne-kulture in zdravstva, mi bodo prišle še kako prav, saj vem koliko truda in včasih tuđi večletnega vztrajanja je bilo potrebno v borbi »s samo eno v naprej pripravljeno resnico« — raznih političnih koordinacij ter uprav-nega aparata občine in SIS, ki ni dopustila, da bi delegatski sistem sploh zaživel. Skupščina mora postati parlament, občinska uprava pa njen izvrševalec in v tej ALEKSANDER RIHTAR, roj. 1926, upokojenec. Dob, Šolskal: Ker me je za delegata predlagala organizacija Zveze združenj borcev NOV Domžale se bom razumljivo zavzemal za pravilno vred-notenje našega prispevka v narodnoosvobodilnem boju in ustrezno družbeno skrb zlasti za ostarele borce in vse upokojence. Čustveno pa sem že dol-ga leta vezan tuđi na gasil-stvo, zato bom vedno pod-piral to humano društveno dejavnost in razvoj požarne-ga varstva v občini. Spominska svečanost Krajevna organizacija ZB NOV in DPO Ihan in Občinska organizacija ZZB NOV Domžale vsako le-to organizirajo komemoracijo pri spomeniku na Oklem. Tako je bilo tuđi letos 24. februarja. Vsako leto se na tem kraju zbere veliko število mladih, starih, borcev, svojcev padlih in preživelih te tragedije. V spomin na ta dogodek so tuđi letos pripravili spominsko svečanost, katere se je udeležilo veliko število občanov, med njimi predstavniki družbenopoli-tičnega in javnega življenja občine Domžale, delegacije krajevnih skupnosti, praporščaki, pohodniki po poti spominov NOB občine Domžale ter mnogi drugi. V kulturnem programu so sodelovali učenci in re-citatorji osnovne sole v Ihanu. Spominski slovesnosti je spregovoril eden od preživelih udeležencev bitke tovariš Rada KOKALJ z Vrhpolja pri Moravčah. Delegacija je položila vence k spomeniku, na katerem piše: v tem kraju je 24. II. zaradi izdajstva padlo dvain-sedemdeset partizanov Kamniško-zasavskega odreda iz Okrožnega komiteja KPS Kamnik. Nad tremi požganimi hišami na Oklem stoji nov spomenik, ki je posvećen 72 borcem Kamniško-zasavskega odreda in pripadnikom VOS, ki so na tem kraju padli 24. februarja 1944. Prav zaradi tega dogod-ka je na ta dan komemoracija. Jože NOVAK OBČINSKIPOROČEVALEC STRAN 3 Ml Vam Lahko Pogledamo VOČL. KANDIDATI ZA REPUBLIŠKO SKUPŠČINO Domžalćani volimo skupaj z Moščani, Kamničani in Litijani 7 poslanccv v družbeno-politićni zbor Skupščine Slovenije. Liste so pripravile v tej 2. volilni enoti vse stranke in zveze. Tokrat vam želimo predstaviti dva kandidata z liste ZKS - Stranke demokratične prenove. Nosilec liste je MILAN BALAŽIČ, rojen 1958. leta, po pokliču diplomirani politolog in je član predsedstva CK ZKS - SDP. Stanuje v Ljubljani in spada med mlajše člane Kučanove prenovitvene ekipe. Politično je začel delovati kot student, saj je urejal časopis Tribuno (v njegovih časih je bila tuđi večkrat pre-povedana). Kasneje je deloval v mladinskih vrstah. Bil je med pobudniki uki-nitve štafete, dejavno je sodeloval pri legalizaciji štrajkov, organizaciji prelom-nega krškega mladinskega kongresa, se boril za civilno služenje vojaškega roka, ustanavljanjc malih proizvodnih enot... V ZKS je bil med glavnimi soobliko-valci programa prenove ZKS. Na listi pa je tuđi Domžalčanka CVETA ZALOKARORAŽEM, rojena 1960. leta, po pokliču profesor, zaposlena pa kot vodja Knjižnice Domžale. Sebe in svoj program je želela predstaviti skozi ljudske modrosti: »0 svoji prcteklosti: Besede, ki so govorile resnico, so bile redko in redkim prijetne. Moja volilna obljuba: Kdor preveč obljublja, zaupanje izgublja. 0 predvolilni vročici: Samo od besed se ne da živeti. 0 naši prihodnosti: človeka spoznaš takrat, ko vidiš, kako se maščuje. 0 ženskah v politiki: Hiša ne stoji na zemlji,-temveč na ženi. 0 strahu za prihodnost: Od fanatizma do barbarizma je samo en korak. In kako bo delovala bodoča skupščina: če bi si rinili v eno smer (in doslej smo morali), bi se svet prevrnil.« kandidati t*s Stranke Demokratične PRENOVE, kijim NE manjka ZNANJA in POGUMA MILAN DRČAR, 41 let, tekstilni tehnik, vodja belilnice v Tosami, stanuje v Praprečah Na kandidaturo sem pristal zato, ker je većina politike skoncentrirana v samih Domžalah ali neposredni okolici. Izven centra smo Ijudje premalo zastopani. Zato smo ostali slabše razviti. Zavzemam se za vse dobro in pošteno in me strankarska pripadnost ne moti. ZKS - Stranka demokratične prenove ponuja tak program, s katerim se strinjam in sem ga na nek način tuđi soustvarjal. Konkretno pa: Čas bi že bil, da Čebelarski dom dobi »trota«, da ne dobimo še ene razvaline realsocia-lizma na Brdu. STANA STOPAR, 47 let, ravnateljica OŠ Janko Kersnik Brdo, stanuje v Lukovici. Do volilcev ćutim veliko odgovornost in moram priznati, da me je strah ob bogatih programih, ki jih ponujamo v teh težkih časih. Sama sem naloge razdelila na kratkoročne in dolgo-ročne: - V soli moramo nujno razbremeniti učence, starše in učitelje, karpomeni sproščeno, prijetno, ustvarjalno solo z višjo kvaliteto znanja. - Za vzgojo in izobraževanje moramo nameniti večji del družbe-nega proizvoda, če hoćemo, da bo šola strokovna in humana. - Prizadevala si bom, da bodo tuđi vaščani Češnjic, Hribov nad Troja-nami, Dupeljn in ostalih oddaljenih vaši začutili pripadnost občini Domžale, da jim bo torej ob skupni pomoći omogočen hitrejši razvoj. - Kratkoročno: Učenci morajo imeti brezplačno malico in brezplačne osnovne učbenike, kar bi bistveno razbremenilo starše. JELKA HABJAN, 32 let, diplomirana inženirka urejanja krajine, zaposlena na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, kot konservatorka za varstvo naravne dediščine. Ker govorim in pišem bolj na kratko, bo takšna tuđi predstavitev: - po imenu in prepričanju -ZELENA (razvoj občine ne srne iti na škodo okolja in vrednot naše dediščine) - pri delu in odločitvah upoštevati stroko, znanje in izkušnje - svoje in tuje - ohranjanje in ustrezna predstavitev naravne in kulturne dediščine (revitalizacija objektov kulturne dediščine in ohranjanje kvalitet naravne in kulturne krajine) - o svoji usodi in usodi družbe naj enakopravno odločajo vsi njeni člani (tuđi ženske in ostale marginalne skupine). Naj za konec parafraziram še geslo oktobrske revolucije: ZEMLJO - KMETOM OBLAST - LJUDSTVU IN MIR NA ZEMLJI!!! STEFAN MARKOVIČ, 38 let, dipl. organizator dela, vodja službe za kakovost v Rudniku kalcita Kamnik, stanuje v Mengšu V primeru izvolitve v družbenopoli-tični zbor SO Domžale se bom zav-zemal predvsem za mesto in položaj gospodarstva v družbi v spremenje-nih pogojih, za nevmešavanje politike in države v gospodarstvo. Dovo-liti bo treba tuđi zasebno iniciativo na področju šolstva. Na ekološkem področju moramo doseći sanacijo vseh obstoječih onesnaževalcev, ne dovoliti novih in strokovno nadzirati delovanje čistilnih naprav. Potrebno" bo zmanjšati hrup v strnjenih nase-Ijih, tuđi z omejevanjem vožnje. In nenazadnje, zavzemal se bom, da se razrešijo lastninska vprašanja nastala po vojni. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE DOMŽALE 1. VOLILNA ENOTA KOVAČ IGOR, 38 let, dipl. ing. kemije, direktor enote Lek Mengeš, stanuje v Domžalah ZALOKAR-ORAŽEM CVETA, 30 let, prof. slov. jezika in primerjalne književnosti, vodja Knjižnice Domžale, stanuje v Domžalah MLAKAR IGOR, 31 let, ekonomski tehnik, sekretar Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale, stanuje v Mengšu ROŽMAN JOŽE, 36 let, dipl. pravnik, samostojni odvetnik, stanuje v Mengšu MARKOVIČ ŠTEFAN, 38 let, dipl. organizator dela, vodja službe za kakovost v Rudniku kalcita Kamnik, stanuje v Mengšu KANDUSCHER MOJCA, 35 let, predmetna učiteljica na OŠ Šlandrove brigade Domžale, stanuje v Domžalah HABJAN JELKA, 32 let, dipl. ing. urejanja krajine, konservator za varstvo naravne dediščine na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, stanuje v Domžalah SAVIČŽIVKO, 41 let, clektrotehnik, izvršni sekretar za družbene dejavnosti v OK ZKS - SDP Ljubljana-Center, stanuje v Trzinu MAJHENIČ MARIJA, 43 let, galanterijski tehnik, pomočnik direktorja za galanterijo v Toko Domžale, stanuje na Viru MOKOREL MARKO, 31 let, dipl. sociolog, vodja kadrovskega oddelka v Slovenijalcs Radomljc, stanuje, v Domžalah SVETLIN SAMO, 38 ki avtomehanik v AMZS Ljubljana, stanuje v Ihanu PODBEVŠEK BREDA, 45 let, predmetna učiteljica na OŠ Josip Broz Tito, stanuje v Domžalah MAVSAR FRANC, 66 let/VKV strojni ključavničar, upokojenec, stanuje v Nožicah PEČNIK JURE, 33 let, avtoklepar, vodja proizvodnje v Avtoservisu Domžale, stanuje v Prelogu HACE RUDI, 38 let, gradbeni tehnik, vodja družbenega standarda v Betonu Domžale, stanuje v Radomljah. 2. VOLILNA ENOTA ORAŽEM STANE, 32 let, dipl. ing. strojništva, vodja tehnično-razvojnega sektorja v Papirnici Količevo, stanuje v Domžalah LIPOVŠEK IGOR, 34 let, prof. geografije in sociologije, učitelj na SKUŠ Domžale, stanuje v Radomljah ARNUŠ FRANC, 35 let, višja upravna šola, sekretar Sekretariata za ljudsko obrambo občine Domžale, stanuje na Viru CERAR MIRAN, 34 let, papirničar, vodja skladišča v Papirnici Količevo, stanuje v Moravčah DRČAR MILAN, 41 let, tekstilni tehnik, vodja belilnice v Tosami, stanuje v Praprečah KOBAL BOZO, 45 let, pravnik, direktor Kočne Kamnik, stanuje v Radomljah STOPAR STANA, 47 let, učiteljica, ravnateljica OŠ Janko Kersnik Brdo, ''stanuje v Lukovici ŠTIFTAR ANUŠKA, 35 let, pletilja, skladiščni evidentičar v Tosami, stanuje na Viru HAFNER IVAN, 48 let, tekstilni tehnik, mojster v Induplati Jarše, stanuje v Preserjah JANEŽIČ PETER, 44 let, ing. geologije, vodja TOZD Peskokopi Termit, Domžale, stanuje v Moravčah BOLHAR MARJAN, 47 let, pravnik, vodja splošno kadrovske službe v Heliosu, stanuje v Dobu PAČNIK ANTON, 47 let, prof. filozofije in sociologije, strokovno-politični delavec na Tovariškem razsodišču ZKS - SDP, stanuje v Stegnah EVROPA ZDAJ! STRAN 4 OBČINSKI POROČEVALEC *^* —-—^ OBtlNSKI POROČEVALEC STRAN S Slovenska kmečka zveza podružnica Domžale Predstavitev kandidatov: Družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale Kandidati za volilni enoti: VOLILNA ENOTA 1.: 1. Janez Hribar, Brdo 15 pri Ihanu 2. Jurij Berlot, Domžale, Kidričeva 10 3. Francka Fugger. Domžale, Pot na Pridavko 4. Janez Per, Mengeš, Kidričeva 3 VOLILNA ENOTA 2.: 1. Janez Cerar, Šentvid 10 2. Janez Pirnat, Zg. Tustanj 1 3. Marjan Cencelj, Laže 3 4. Julijana Černivec, Preserje, Kamniška 34 5. Marjan Capuder, Soteska 4 6. Janez Gaberšek, Češenik 7 MARJAN CENCELJ, rojen 1942, Laže 3, gozdarski delovudja Kot izvoljeni delegat v družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale se bom zavze-mal: — za učinkovito kmetijsko politiko; — za komunalno ureditev v vseh naseljih v občini in za čisto okolje; — sem za ekonomske cene kmetijskih proizvodov; — za enakopravnost kmeta z ostalimi zaposlenimi v industriji v pridobivanju dohodka na kmetijstvo, se pravi, da želimo ekonomske cene; — za izvajanje kmetijskega programa tuđi z drugimi zveza- HRIBAR JANEZ, rojen 1939, Brdo 15 pri Ihanu — prizadeval se bom za bolj-še pogoje kmetovanja na vseh predelih občine zlasti pa na hribovitih pasivnih predelih, — sem za čimkrajše posredništvo od pridelovalca hrane kmeta do potrošnika delavca, da bo ta dobil čimbolj cenejšo hrano, — da bi pridelali čimcenejšo hnino in ustvarili primeren do-hodek na družinski kmetiji, sem zato, da kmetje dobijo na-zaj krivično odvzeto obdeloval-no zemljo in gozdove, — zdravstveno invalidsko pokojninsko zavaravanje je potrebno nujno urediti tako, da bodo kmetje plačevali znesek izračunan na osnovi ustvarje-nega dohodka na kmetiji in da se upošteva tuđi naravne nesre-če, oziroma vse izpade kmetij-ske proizvodnje. FRANCKA FUGGER, rojena 1950, galanterijski tehnik, uslužbenka, Domžale Pot na Pridavko 10. Kot kandidat kmečke stranke se bom zavzemala za program kmečke zveze, ki že dobiva obliko usmeritve za slovensko nacionalno kmetijsko politiko. Ker sem optimist, sem prepričana, čeprav je veliko slabih strani današnjega življenja, da smo sposobni najti pravo pot razvoja kmetijstva. Razvito kmetijstvo bi bilo zagotovljeno s priznavanjem zasebne lastnine ter rezultati dela, kar je povsod po svetu temelj in kazalec razvite družbe. Prav gotovo pa bi bilo nujno spremeniti odnos do ženske v kmetijstvu, zagotoviti ji je potrebno primerno socialno var-nost ter pravice, ki jih vsa ta leta ni imela. JURIJ BERLOT, Kidričeva 10, Domžale Sem kmetijski inženir s prakso fizičnega delavca, kmetoval-ca in poslovneža v kmetijskem sektorju. Zaradi pestrosti pre-seka delovnih mest, ki sem jih opravljal, menim, da dokaj dobro poznam utrip kmetijstva na našem območju. Zavzemal se bom, da Slovenska kmečka zveza ne bo le stranka kmetov, temveč stranka ustvarjalnih, delovnih in slovensko zavednih ljudi. Glede sociale sem mnenja, da je potrebno nuditi osnovno varnost ljudem, ki sami nišo sposobni pridobivati dohodek. Mnenja sem, da naj delavci, dokler delajo zaslužijo toliko, kolikor jih plača trg delovne sile. V dobi upokojitve pa naj borno vsi enaki, približno tako kot smo si enaki ob rojstvu. Tišti, ki bodo zaslužili bolje, bodo pač imeli več prihrankov, če bodo varčevali. Sistem naj bi silil ljudi k varčevanjeu in pametnim investicijam. V političnem smislu se bom boril za odprt politični boj, kjer se naj ustvari tekma idej in sposobnosti organiziranja za dosego pozitivnih ciljev. Krivice, ki so bile napravljene dru-gače mislečim državljanom se morajo odpraviti. Na gospodarskem področju bo treba kmetu in kmetijstvu stati ob strani, tako kot to delajo razvite dežele. Sicer pa menim, da se borno na svetovni trg najučinkoviteje prebili z le-poto naše narave in geografskim položajem. Kmetu bo treba zagarantirati ceno, tako da bo svoj kolobar prilagajal naravnim zahtevam in ne trenutnim izumom ZIS. JANEZ PER, Kidričeva 3, Mengeš Program, za katerega bi se zavzemal kot delegat v primeru izvolitve oziroma zaupanja. — Za učinkovito gospodar-jenje v kmetijstvu, vrnitev odv-zete zemlje in gozdov kmeti-jam, ki naj bi se povećale in postale ekonomsko močnejše, da bi tuđi mladi nasledniki vi-deli perspektivo v kmetijstvu. S tem bi našo — slovensko krajino spremenili v prijaznejše okolje, oživelo bi tuđi kulturno življenje na vaši in ohranjanje starih običajev, — kot dodatno dejavnost in dodatni .vir zaslužka bi morali omogočiti prodor kmečkega turizma, tam, kjer je mogoče. — pridelovanje hrane, kot strateško pomembno, naj bi ne bilo monokulturno kot je to se-danja praksa velikih posestev, ki s tem uničujejo okolje in podtalnico. Temeljilo naj bi na tržnosti, vendar ugodnih cenah za potrošnika, država pa naj bi subvencionirala vhodne surovi-ne — možni ugodni krediti. — Zavzemal bi se za večjo izobrazbeno strukturo na kme-tijah. Mladi nasledniki naj bi končali poklicno kmetijsko solo, gospodinja pa kmetijsko-gospodinjsko. Več znanja je potrebno zlasti pri zaščiti rast-lin s herbicidi in pesticidi — zaradi zaščite okolja. — Zagovarjal bi kmečki ži-velj na vseh ravneh udejstvova-nja, naj ne bi bili odrinjeni na rob dogajanj. Zaščititi bi bilo potrebno dobro obdelovalno zemljo pred pohlepnimi urbanisti. — Zavzemal bi se za enakopravnost kmečke žene, porod-niški dopust in ostale ugodnosti, ki jim pripadajo. Vprašanje je namreč perece tuđi na kmetijah — čemu upa-danje natalitete? Izhajamo iz kmečki h korenin, zato se moramo s skupnimi močmi prizade-vati za boljše pogoje naših kmečkih žena in mater. To bi bila vsekakor osnova ohranjanja slovenskega narodu' JANEZ CERAR, dipl. ing. el., rojen, 1952, Šentvid 10 Zavzemal se bom za program Demosa in posebej Kmečke zveze. Posebej pa želim izpostaviti nekaj problemov, ki me kot domžalskega občana še posebej žulijo: — varovanje domžalske in slovenske naravne in kulturne krajine ter dediščine — izenačitev družbenega statusa kmeta z ostalim slovenskim prebivalstvom — odprava monopolov — drastično je potrebno zmanjšati vse birokratske in neproduktivne službe, ki so se nekontrolirano razbohotile v sa-moupravnetn socializmu — potrebno bo ponovno vzpostaviti ekološko ravnotežje v naravi, še predno zastrupimo sami sebe — varovanje slovenske vaši in hribovskih kmetij — razvoj domžalskega gospodarstva na osnovi ekološko nespornih projektov — določitev trase avtoceste, ki bi čimmanj uničila obdelo-valne površine. <■ Vsi nakopičeni problemi pa naj bi se v bodoče reševali seveda v okviru gospodarsko samostojne in svobodne Slovenije. JANEZ PIRNAT, rojen 1965, Zg. Tustanj 1, Moravče, kmetovalec Sprejel sem kandidaturo za DPZ z namenom, da prispe-vam svoj delež k boljšemu in pravičnejšemu življenje v naši družbi. Kot kmet si bom prizadeval, da bom v prvi vrsti pred-stavljal voljo kmetov. Moj osnovni namen je, da poklič kmeta postane enakovreden drugim pokličem. Konkretno se bom zavzemal, da bodo vsi kmetijski pridelki imeli ceno, ki so jo vredni. Nadalje je treba popraviti krivico, ki je bila storjena z odvzemom kmetijskih zemljišč, s tem da se ta zemlja zopet vrne pravim last-nikom. Potrebno je preprečiti uničevanje plodne zemlje in okolja z onesnaževalno industrijo. Hotel bi, da v slovenskem narodu zaveje prava demokracija. JULIJANA CERNIVEC, roj. 1962, Preserje, Kamniška 36 Na področju naše podružnice sem si kot članica in delegat-ka Slovenske kmečke zveze zadala cilje, katere bom skušala doseči na družbenopolitičnem zboru: — na kmetijah ustvariti take pogoje, da bodo tuđi mladi rodovi ostajali na kmetijah in sicer: — ustvariti je treba družin-ske kmetije, na katerih bo do-volj velik dohodek za vsaj normalno žvljenje poprečne družine, — da borno kmetje enako-pravni z drugimi zaposlenimi v gospodarstvu, ne samo v pridobivanju dohodka temveč tuđi v invalidsko-pokojninskem in zdravstvenem zavaravanju, — da bo priznan porodniški plaćani dopust tuđi za kmečke žene, — da bodo kmečke žene imele brezplačne vse vrste zdravstvenih pregledov — da bi šolstvo veliko več vlagalo trenda za redno izobra-ževanje deklet, katere bodo ostale ali se poročile na kmetije, saj je znanje nujno potrebno na kmetiji, — zahtevam, da bi veterinarske službe veliko boljše opravljale svoje službe, zlasti pa osemenjevalna služba, — želim, da bi bodoča družba imela večji posluh za kmeta kot doslej. MARJAN CAPUDER, Soteska Mislim, da je potrebno uve-Ijaviti sistem, da se kmečko prebivalstvo preživlja in razvija iz svojega dela tuđi v hribov-skem svetu. Zaradi tega jim je potrebno zagotoviti: — boljšo zakonodajo - podporo in strokovno pomoć nerazvitim območjem — odpiranje novih, manjših obratov s končnimi izdelki, da denar ostane na vaši; ljudem bližja služba, da se konca od-hajanje ljudi iz vaši v mesta — razviti kmečki turizem (centri za oddih, rekreacijo, predelava kmetijskih pridelkov doma na kmetijah — sirarne, domaća obrt) — ohraniti in izpopolniti kulturo kraja, spomeniško zaščititi arhitekturo kraja, vzdrže-vati ceste, znamenja, cerkve, ker je to ponos Slovenije in našega kraja. JANEZ GABERŠEK, 42 let, čisti kmet Kot kandidat se bom zavzemal za boljše razmere v kmetijstvu. Zavedajoč se odgovornosti kot predlagan kandidat se bom zavzemal za boljše razmere v kmetijstvu in gospodarstvu — boljše razmere občanov. Boril se bom za večjo pridelavo hrane, kjer naj bi kmet dobil kar mu sledi, obenem pa naj bi delavci kupovali hrano ceneje. To pomeni, da bi se moral zaslu-žek posrednikov krepko zmanjšati. Neupravičeno odvzeta zemlja naj se vrne prvotnim lastnikom, ostala pa naj se da tistemu, ki jo bo res intenzivno obdeloval, saj država z moćnim kmetijstvom je moćna država. Želei bi, da se s temi volitvami ljudje zbližajo in res volijo kandidate po svoji volji in prepri-čanju, saj bomo z odkritimi odnosi dosegli največ. Predstavitev naših kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine republike Slovenije 1. Anton DEMOJZES, dipl. ing. agr., Domžale, Krakovska 1 2. Ana Marija CERAR, študentka BTF, Dob Kidričeva 9 Anton Demojzes Kot delegat se bom zavzemal za: Slovenski narod si mora pisati usodo sam! — razveljavitev sedanje neveljavne federalne pogodbe in takojšnji sprejem nove slovenske ustave s katero bo postala domovina Slovencev suverena država slovenskega naroda, ki se bo le z referendumom odločil za konfederal-no ureditev po volji slovenskega naroda. V primeru, da ne bo doseženo tako soglasje bomo predlagali referendum za odcepitev in razglasi-tev samostojne države Slovenije. — Suverena država Slovenija mora temeljiti na zahtevi slovenskega naroda: daje civilna družba, pravna država, pluralistična demokracija z nacionalno, politično in gospodarsko suverenostjo. — Prehod iz totalizma v demokratično urejeno družbo mora biti miren in strpen, brez revašizma, za popravo vseh krivic iz preteklosti, za rahabilitacijo tistih, ki so bili obsojeni po krivem, za objektiv-nejši prikaz zgodovine, za pravico do javnega spomina tistih mrtvih, ki jim je bila ta pravica odvzeta, pripraviti program za denacionalizacijo, sem za dezideologizacijo šolskih učbenikov, za pravno državo z odpravo političnih in mnenj-skih kaznivih dejanj, za popolno upoštevanje in varovanje temeljnih človekovih pravic in svobo-ščin, za strokovno in politično ne-vtralno državno upravo, sodstvo in policije in zato za takojšnjo odpravo politične policije, sredstva za vzdrževanje politične policije pa naj se uporabijo za humane name-ne, takojšnjo ukinitev tajne zako-nodaje, zavzemal se bom za spravo Slovence, skratka za vse kar bo koristilo slovenskemu narodu. Gospodarstvo Zavzemal se bom za: — samostojno gospodarsko politiko Slovenije — jasno določitev lastnikov kapitala, tako da bodo tuđi delavci preko nakupa delnic postali solast-niki podjetij in tako postali resnič- ni enakopravni partrierji soodloča-nja podjetij — resnično neodvisne in samostojne sindikate, kateri se bodo borili za pravico delavcev — skladen razvoj industrijskih, obrtniških in trgovskih podjetij, tako da bo omogočena polna zaposlenost in takšni osebni dohodki, da bo vsem v zadovoljstvo — tehnologija mora biti taka, da bo ostalo čisto in zdravo okolje. Kmetijstvo Zavzemal se bom za: — pravilno nacionalno agrarno politiko — enakopraven gospodarski položaj kmetijstva z drugimi panoga-mi gospodarstva — na osnovi dosedanjih ekonomskih utemeljitev more imeti družinska kmetija prednost — takoj zagotoviti razvoj in ustavno varstvo družinske kmetije, zato je treba kmetom vrniti krivično odvzeto zemljo in hkrati povećati v optimalno velikost tuđi z dolgoročnim najemom državnih kmetijskih in gozdnih zemljišč. — zaščito in pravno varstvo kmetijskih obdelovalnih zemljišč, da slovenski narod ne bo ogrožen zaradi pomanjkanja hrane, ker se je v zadnjih desetletjih največ po-zidalo obdelovalne zemlje, — posebno skrb za razvoj hri-bovskega kmetijstva, da bo ustvar-jen tak prihodek na kmetiji, da bodo mlade družine rade ostale doma na družinskih kmetijah (dodatni dohodek: domaća obrt, kmečki turizem, industrijsko delo na domu, predelava kmetijskih pridelkov: sirarne itd). — Takojšnja sprememba inva-lidskega, pokojninskega in zdrav-stvenega zavaravanja, da bodo kmetje popolno in resnično izena-čeni z ostalimi zaposlenimi v gospodarstvu tuđi v pridobivanju dohodka. — Komunalna urejenost pode-želja mora biti taka, da bo sleher-na kmetija imela: vodo, asfalt, telefon, itd. — Enakopravnost kmečkih žena mora biti izenačena z drugimi in da bo podaljšani porodniški dopust, bolniška in druge ugodnosti, kot jih imajo v nekaterih razvitih dežalah. — Prenove zadružništva po klasičnih zadružnih načelih in sodob-nih evropskih spoznanjih ter vrniti vso ukradeno zadružno lastnino. — Sodobnejše programe v šol-stvu, posebno pa v kmetijskem šol-stvu in enakopravno vključevanje kmetijskega šolstva v celoten vzgojnoizobraževalni sistem, tako, da bo kmetovalec tuđi poklič. — Skratka zavzemal se bom za vsestranski razvoj družinske kmetije, vaši in podeželja, ki bo mladini omogočal človeku dostojno in pol-no življenje na vaši. Varstvo okolja Zavzemal se bom za: — Takšno ekološko politiko, ki STRAN 6 OBČINSKI POROČEVALEC bo zanesljivo ohranila zdravo in prijazno okolje tuđi za bodoče rodove, — gospodarstvo: industrijo, obrt in kmetijstvo, ki bo čimmanj škodila naravi in zdravju ljudi, — za čimkrajšo odstranitev vseh onesnaževalcev narave — okolja (tovarne, farme), — varčno porabo surovin in energije, — postopno odstranjevanje povzročiteljev radioaktivnosti, da bi zmanjšali možnosti rakastega obolenja. Družbene službe Zavzemal se bom za: — take družbene službe, ki bo-do v pomoč vsem ljudem in ki bo-do zvečale kakovost življenja! Zdravstvo: — družbene službe v zdravstvu, ki se bodo prizadevale za prepre-čevanje nastajanja bolezni in povećano skrb ljudi za svoje zdravje, — za zagotovitev osnovnega zdravstva vsem ljudem. Šolstvo — za brezplačno šolanje, — kakovostno in z evropskimi standardi usklajeno solo, — za avtonomnost in večjo vlo-go slovenske sole in univerze. Socialna politika Zavzemal se bom za: — oblikovanje programov zapo-slovanja, — socialne programe za nezaposlene delavce in njihove družine, — varstvo otroka in družin, za primernejšo visino otroških dodat-kov in daljšega porodniškega dopusta, — učinkovito reševanje stano-vanjskih razmer zlasti pri mladih* družinah, — ureditev takih pokojnin, ki bodo zagotavljale prijetno in dol-go življenje, — večjo skrb za ostarele, da bi nudili vsestransko življenje za boljše življenje. Cerar Anamarija Novi republiški parlament bo moral veliko svojega časa posvetiti prav problemom v kmetijstvu. fymečko vprašanje je eno od temeljnih vprašanj slovenske države. Uspešno kmetijstvo v veliki meri vpliva na zdravo gospodarstvo. Novi parlament bo moral težiti k temu, da kmetijstvo postavi na zdrave temelje. Če bom izvoljena v republiški DPZ si bom prizadeva-la, da se problemi v kmetijstvu re-šujejo tako, da bo kmetijstvo napredovalo, da bo postalo enako-pravna gospodarska panoga. Spre-meniti se bo moral tuđi odnos družbe do pokliča kmeta. Kmetij-skemu šolstvu bo potrebno posvetiti večjo pozornost, ter otrokom, ki izhajajo iz kmečkega okolja omogočiti, da pridejo do ustrezne izobrazbe. V osnovne sole je potrebno uvesti dejavnosti, ki bodo učencem približale delo na kmeti-■)'• Potrebno pa bo tuđi resiti pokoj-ninsko politiko, oživiti hribovsko kmetijstvo, mladim družinam S omogočiti dostojno življenje na | kmetijah. .. To je samo neka> problemov, ki j Jih bo potrebno resiti. Republi-skim poslancem bo potrebna pomoč vas vseh, saj bo nekatere probleme mogoče resiti samo s skup-mmi močmi. I Na koncu vas vse prav lepo pozdravljam in vam želim čim bolj uspešne volitve. Predstavitev kandidatov za: Zbor zdmženega dela a) REPUBLIŠKI ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: 1. Smrkolj Ciril, Šentožbolt 1 2. Mušič Franc, Trzin, Jelenčeva 25 b) OBČINSKI ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: 1. Smrkolj Ciril, Šentožbolt 1 2. Mušič Franc, Trzin, Jemčeva 25 3. Gerčar Srečo, Dupeljne 3 • Kandidiram kot član SKZ ozi-roma DEMOS-a za mesto odbornika v ZBORU ZDRUŽENEGA DELA - SKUPŠČINE OB-ČINE DOMŽALE, sem pa tuđi kandidat SKZ za poslansko mesto v ZBORU ZDRUŽENEGA DELA REPUBLIŠKE SKUPŠČINE SLOVENIJE. V obdobju 1986—1990 sem že bil delegat v obeh zborih in mi je delovanje obeh dobro po-znano. Zavedam se odgovornosti in dolžnosti, ki bi mi bile v primeru izvolitve zaupane in sem pripravljen vložiti vse napore za uve-Ijavitev programov naše KMEČ-KE ZVEZE tako v občini kot re-publiki. Zavzemam se za boljše pogoje za razvoj kmetijstva, kot tuđi vseh gospodarskih pa-nog. Samo stalna in napredna kmetijska politika, ter splošno blagostanje nam lahko nudi va-ren in umirjen dom, po katerem vsi hrepenimo. Dobro se zavedam, da imamo še dolgo in naporno pot, vendar ne pot brez upanja. Aktivno bo treba sode-lovati in se boriti za boljše življenje nas vseh. Ustvariti bo treba pogoje za boljše in smotrnejše kmetovanje, kar je pot k cenejši prehrani. Zmanjšati bi bilo treba števi-lo posrednikov od kmeta do potrošnika in se boriti proti vsem oblikam monopolov, tuđi političnih. Zavedam se, da bo nam predstavnikom kmetov v skup-ščinskih organih težko, sploh pa v zborih združenega dela. Zato zahtevam vso podporo za naše delovanje pri zadrugah kot tuđi v Zadružni zvezi Slovenije, še najbolj pa seveda pri kmetih! C!ri| Smrkolj, Šentožbolt 1, ;Trojane — 40 let, kmet, ;šolska izobrazba — strojni tehnik: Srečo Gerčar, star 31 let, kmetovalec, opravljena kmetijska šola, zaposlen doma na kmetiji. Izkušenj v političnem življenju nimam, govornik nisem, zavzemal pa se bom po svojih močeh za razvoj družinskih kmetij z dopolnilnimi dejavnost-mi, tako da ne bo treba družin-skim članom hoditi v službo, še zlasti ne s hribovskih kmetij, na katerih je dovolj dela, ki pa ni ovrednoteno, ker ne upošteva-jo težjih pogojev proizvodnje. Če bom izvoljen, se bom zavzemal za program Slovenske kmečke zveze. Franc Mušič, rojen 1955, Trzin, Jemčeva 25: Zavzemal se bom: — povećati velikost kmetij do družinske kmetije — povećati socialno varnost kmeta — povećati socialno varnost kmečke žene — priznati kmeta kot proiz-vajalca in varuha narave — izboljšati kmetijske sole — za prevzemnike kmetij — izboljšati vprašanje kme-tijskih zadrug — resiti problem lastništva obdelovalne zemlje — resiti problem pospeše-valne in veterinarske službe — kmeta zaščititi kot nepo-grešljivega varuha narave od države — zaščititi kmetijsko obdelo-valno zemljo pred pozidavo — urediti dedovanje kmetij — socialno varnost preužitkar-jev — za posojilno denarno politiko — za mlade prevzemnike. JOŽE CAJHEN obrtnik, rojen 1939: Ker smo obrtniki še ved-no molzna krava za občino in njeno davčno upravo, si bom prizadeval za takšno davčno politiko, ki bo spodbujala proces nastajanja zasebnih podjetij. Prav tako bo potrebno uvesti odprto tržno gospodarstvo, kjer konkurenca ne bo ne-kaj negativnega, temveč edino merilo za uspeh in napredek. Slovenska demokratična zve-za (SDZ) sodi, da je 45-letno vladanje komunistov pripeljalo Slo-venijo na prag gospodarskega, socialnega, ekološkega kultur-nega in narodnega poloma. V SLOVENIJI SO ZATO NUJNE SPREMEMBE! v skupščine, izvršne svete in druge organe oblasti morajo priti novi Ijudje iz novih organizacij z novimi ideja-mi! Predolgo so se v ten organih menjavali vedno isti Ijudje, člani iste organizacije, ki so enako mislili in vsi delovali v imenu iste ideje! Napočil je čas za spre-membe. Slovenska demokratične zev-za želi z vami v te spremembe! SDZ JE STRANKA SPREMEMB! ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦ DEMOS prinaša spremembe Bralcem Občinskega poročevalca predstavljamo kandidate DEMOS-a za družbenopolitični zbor Skupščine občine Domžale. S kakšnimi rezultati v dosedanjem političnem življenju se lahko ponašamo? Vsekakor ne s tolikš-nimi »uspehi«, kot tišti, ki so vodili politiko v zadnjih 45 letih, saj doslej za poštene in neuklonljive ljudi v politiki sploh ni bilo prostora! Kdor se ni prilagodil edini dovoljeni politični sili — Zvezi komunistov, ta je v vsakem primeru zašel v težave in samo vprašanje časa je bilo, kdaj se je znašel zunaj kakršnekoli politike, ponavadi tuđi z negativnimi posledicami za poklicno in privatno življenje. Mi pa smo bili prav takšni — pokončni in neuklonljivi — in zato doslej tuđi odrezani od politike. Sicer pa »uspehi«, s katerimi se hvalijo doseda-nji oblastniki, sploh nišo nobeni uspehi, če jih pri-merjamo z razvojem v drugih svobodnih deželah. Nasprotno — glede na svoje potenciale (naravne dobrine, zemljepisni položaj, kulturno dediščino, civilizacijsko vraščenost v (srednjo) Evropo, pred-vsem pa pridnost slovenskega človeka) je sedanje stanje naravnost KATASTROFALNO, upoštevaje seveda tuđi dolgove, katere bodo odplačevale še ćele generacije. Kaj pa ob takšnem kritičnem ocenjevanju dose-danje oblasti obljubljamo mi, kandidati DEMOS-a? Obljubljamo prav ničesar, ker hočemo biti do volil-cev skrajno odkriti in pošteni. Napovedujemo le, da borno naredili vse, kar bo v naših močeh, da od-pravimo posledice večdesetletne diktature in da Slovenija spet postane normalna evropska dežela, s takšnim blagostanjem, kot si ga prebivalci zaslu-žijo. To pa bo seveda mogoče le, če borno SAMI SVOJI GOSPODARJI - V SAMOSTOJNI SLOVENIJI! Prepričani smo, da RESNIČNE SPREMEMBE lahko prinesejo le NOVI LJUDJE! Mi se ćutimo SPOSOBNE in USTVARJALNE, zato pozivamo volilce, da TUĐI NAM DAJO MOŽNOST! GLASUJTE ZA SPREMEMBE! GLASUJTE ZA NOVE UUDI! GLASUJTE ZA DEMOS! 1. VOLILNA ENOTA - Zahod 1. Janez STIBRIČ 8. 2. Ervin 9. A. SCHVVARZBARTEL 10. 3. Janez HRIBAR 11. 4. France GORŠE 12. 5. Jurij BERLOT 13. 6. Tomaž ŠTEBE 14. 7. Stane STRAŽAR 15. Francka FUGGER Ivanka KERŠMANC Matjaž KARLOVŠEK Bojan BOREC Željko MIKANEC Ivan GROŠELJ Jože CAJHEN Janez PER 2. VOLILNA ENOTA - Vzhod 1. Janez CERAR 2. Janez PIRNAT 3. Mihael STARBEK 4. Matjaž VOVK 5. Marjan CENCELJ 6. Jožica ŠTUHEC 7. Darinka GRUM 8. BogoŽONTAR 9. Julijana ČERNIVEC 10. Janez REMS 11. Marjan CAPUDER 12. Janez GABRŠEK JANEZ STIBRIČ 22 let, sekretar IO SDZ Domžale: Menim, da je moja mladost prej pozitivni kot negativni faktor, kajti ideološko sem popolnoma neo-bremenjen. Sicer pa me naj-različnejše funkcije in za-dolžitve spremljajo že od prvih razredov osnovne sole, tako, da le nisem nekak-šen politični zelenec. Če bom izvoljen, si bom poleg vseh samoumevnih stvari kot so npr. ekonomska, gospodarska in politična osamosvojitev Slovenije, ohranjanje kulturnih de-diščin in zdravega okolja.. .) prizadeval pred-vsem za izgradnjo lokalne radijske (TV?) postaje, saj nam kot občini v neposredni blizini Ljubljane v medi-jih posvečajo premalo prostora, pa tuđi sama obveš-čenost ljudi na lokalnem ni-voju je zelo slaba. Temeljito bo potrebno proučiti tuđi problem telefonije, kajti naša občina je na repu slovenskih občin po številu telefonskih priključkov na število prebivalstva. Ker sem mlad in poznam probleme mladih (štipendijska in zaposlovalna politika, stanovanjska problematika...) si bom v veliki meri prizadeval tuđi za čimbolj-še in čimkvalitetnejše življenje mladih ljudi. FRANCE GORŠE, roj. 1938, diplomirani inže-nir agronomije: Kandidiram na listi DE-MOSA za slovenske demokrate. Zavzemamo se za sa-mostojno Slovenijo in od-pravo soci-komunističnih zablod. Želim prispevati k poštenemu in preudamemu političnemu delovanju. Potrebno bo pozorno sprem-ljati zle namene političnih nasprotnikov, sedanjih oblastnikov, intrigantov in političnih begavcev, ki pod krinko prenovljenih strank ponujajo staro ideološko kramo. Podpiral bom skladen gospodarski razvoj, zasnovan predvsem na zasebnem podjetništvu. Moja skrb bo: varstvo kmetijskih zemljišč, ureja-nje kmetijskega prostora, oživljanje podeželja, zlasti hribovskih območij, pospe-ševanje kmetijstva, ukinja-nje megalomanskih, ekološko oporečnih kmetijskih obratov, vračanje nezakonito odvzete kmetijske zemlje. MATJAŽ VOVK, samostojni referent — pla-ner proizvodnje, rojen 1962: Ker v Slovenski clemo-kratični zvezi vemo, da na mladih svet stoji, bom, če bom izvoljen, storil vse, da bodo imeli mladi Ijudje večji vpliv na družbene odločitve. Prav tako bom spodbujal iniciative mladih in alternativne oblike življenja in dela. Zavzemal se bom tuđi za odpravo brez-poselnosti mladih v čimveč-ji možni meri oziroma za učinkovito pomoč tištim, ki čakajo svoji izobrazbi pri-merno prvo zaposlitev in da bo šolanje kvalitetno in do-stopno vsem, neglede na njihovo socialno poreklo. Nenazadnje ne bom po-zabil, da v Sloveniji ne srne biti njen državljan pri zapo-slovanju diskriminiran pred nedržavljanom Slovenije. Mg. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. ing., rojen 1950: Kot strokovnjak na po-dročju računalništva si bom prizadeval za večjo uvelja-vitev računalnikov v podjet-jih, kajti le tako borno lahko vstopili v Evropo 92. Do sedaj se nisem ukvarjal s politiko, ker sem odklanjal strankarstvo (oz. eno samo stranko, ki je bila na oblasti). Zaradi razmer, v katerih smo in predvsem zato, ker v sebi čutim neko dolž-nost, da moram nekaj stori-ti za Slovenijo in Slovence, sem se odločil, da bom za-čel delovati tuđi politično in s tem prispeval svoj de-lež in moje sposobnosti pri urejanju razmer v družbi. JOŽICA ŠTUHEC, samostojna referentka — fakturistka, rojena 1966: Ker je pravica do stanovanja splošna pravica sle-hernega državljana Slovenije, se bom zavzemala za njeno dosledno uresničeva-nje in učinkovito izvajanje. °BČINSKI POROČEVALEC STRAN 7 Zato se bom borila za to, da se nemuđoma prekine stara praksa posebnih privilegi-jev za posamezne kategorije prebivalcev in gospodarskih organizacij in proti diskriminacijski politiki pri delitvi solidarnostnih sta-novanj. Kot ženska si bom priza-devala tuđi za enake mož-nosti izobraževanja, zapo-slovanja in polnega uvelja-vljanja demokratičnih pra-vic žensk na vseh področjih družbenega in političnega življenja. bom izvoljen, zavzemal za naslednje: -- sanacija Kamniške Bistrice do te mete, da bo-do v njej spet plavale postr-vi; — gradnja avtoceste na najnacionalnejši način (čim manj podrtih zgradb, čim manj uničene obdelovalne zemlje . . .); — pri poseganju v oko-1 je v občini je potrebno uporabiti drugačen pristop. IVANKA KERŠMANC, profesorica v pokoju, rojena 1928: Zavzemala se bom za ta-kojšnjo odpravo vseh ideoloških navlak, ki še vedno vladajo v šolskih učbenikih, za ponovno uvedbo gimna-zij in za reafirmacijo ugleda učiteljske profesije v slovenski družbi. Pogoj za to pa je takojšnja politična in gospodarska samostojnost Slovenije. BOJAN BOREC, trgovski potnik, rojen 1959: Zavzemal se bom za: — ustanovitev slovenske vojske, — pregled stanja negativne kadrovske selekcije (iz časov komunistične diktature) in prekvalifikacijo ka-drov, ki jih to zadeva; — ohranitev in obnovo naravne in kulturnozgodo-vinske dediščine; — možnost, da delavci postanejo delničarji svojega podjetja. BOZO ŽONTAR, inženir geodezije, rojen 1953: Kot človek, ki mi je nara-va blizu, si predvsem želim, da bo naša okolica čista in zdrava, saj je to interes vseh nas. Moja domena je področ-je ekologije, zato se bom, če ZELJKO MIKANEC, instruktor in predavatelj ce-stno-prometnih prepisov, rojen 1949: Prizadeval si bom za pravno in socialno varnost vsa-kega državljana suverene slovenske države. To pa borno dosegli le s skupnimi močmi, zato bodite z nami in nam zaupajte! Kandidat in nosilec liste slovenske demokratične zveze za družbenopolitični zbor skupščine Republike Slovenije za 2. volilno enoto Anton Tomažič, roj. 13. 6.1950, diplomirani pravnik, specialist za investicijska dela v tujini, Vir, Parmova 1 Letos je bila za mene kot planinca zima res lepa. In to iz dveh razlogov. Zaradi pomanjkanja snega sem se lah-ko potepal po najvišjih vrho-vih, ponavadi obsijanih s prijaznim soncem. Priznam, da sem ob tem največkrat pre-mišljeval prav o bližajočih se volitvah in da me je ob tem vedno navdajalo nestrpno in radostno pričakovanje. Zri sem v dolino in šepetaje govo-ril tej moji lepi deželici: še malo, še malo, pa boš spet zadi-hala svobodno in spet postala mati (ne le mačeha) vsem Slovencem po širnem svetu. Zakaj mi volitve 1990 toliko pomenijo in zakaj mislim, da doslej Slovenija ni bila (čisto) svobodna? Kot kristjan sem se že v mladosti čutil za drugorazred- nega državljana. Če smo se s prijatelji menili o popoldan-skem verouku, smo šepetali. Ko sem doštudiral, sem kmalu spoznal, da bi bila ob diplomi potrebna še rdeča knjižica, če bi hotel doseći tište položaje, za katere sem se čuti I sposob-nega. Seveda nisem niti pomi-slil, da bi knjižico sprejel, saj bi s tem zatajil samega sebe. in sem se sprijaznil... Sprijaznil, da so doloČene meje, do katere lahko sežejo moje ambicije. V mojem primeru je bilo to mesto pravnega svetovalca generalnega direktorja Lito-stroja. Da bi se ukvarjal s politiko, pa seveda ni bilo niti naj-manjše možnosti, čeprav sem vedel, da smisel za politiko Program Socialdemokratske zveze Slovenije gradi na tradiciji evropske socialne demokracije. Zavzemamo se med drugim za učinkovit gospodarski sistem, nov model socialne države, slovensko vojsko, učinkovit pokojninski sistem. Socialdemokrati priznavamo samo državno, zasebno in zadružno lastnino. Temelj gospodarstva so delo, znanje in-proizvodnja sredstva v zasebni lastnini. To omogoča učinkovito proizvodnjo, obenem pa ne preprečuje enakomernejše delitve družbenega proizvoda. Poudarjamo svobodno iniciati-vo in podpiramo podjetništvo. Država mora usmerjati razvoj gospodarstva, predvsem preko ustrezne davčne in denarne politike. SDZS se zavzema za samostojno in suvereno Slovenijo, kar je osnova za preklic federalne pogodbe in za začetek po-gajanj s suverenimi jugoslovanskimi državami o morebitni konfederalni pogodbi. Državljani se o vseh omenjenih odlo-čitvah izrekajo na referendumu. Popolna suverenost Slovenije je možna, če bo imela država svojo vojsko. Suverenost države je potrebno vojaško zašči-titi, čeprav se strinjamo, da je možno del obrambno-varnost-nih zadev prenesti v konfederalno pogodbo. Zavzemamo se za učinkovito vojsko in učinkovit varnostni sistem, ki bo spo-soben zaščititi obrambne interese države in bo v celoti pod nadzorom parlamenta in civilnega obrambnega ministra. Socialdemokratska zveza Slovenije je na svoji volilni konferenci soglasno izvolila kandidate za poslance v DPZ skupščine republike Slovenije. Naši kandidati v drugi volilni enoti (Kamnik, Domžale, Litija, Ljubljana-Moste so: France Tomšič, dipl. ing. Igor Podbrežnik, dipl. ing. Janez Šinkovec, dipl. pravnik Brane Kajdiž, Božidar Šindler, dipl. oec. Roman Pogačar, Franc Končan Nosilec liste v drugi volilni enoti je France Tomšič. Njegovo ime se je na Slovenskem prvič pojavilo leta 1987, ko je v Litostroju vodil znameniti štrajk. Tam je pred večtisočglavo delavsko množico izrazil potrebo po ustanovitvi socialdemokratske stranke. Pobudo je skupaj s somišljeniki uresničil leta 1989, ko je postal predsednik prve opozicijske stranke v realnem socializmu. 8. maja, leta 1989 je na mitingu v podporo četverici v Ljubljani zahteval za državljane Slovenije »svojo puško, palico in mošnjo«, kar so kasneje vse stranke zapisale v svoje programe, s katerimi nastopajo na prvih svobodnih volitvah po letu 1938. Jeseni 1989 je prepustil predsedniški stolček v stranki dr. Jožetu Pučniku in se posvetil ustanavljanju volil-ne koalicije DEMOS — združena opozicija. Sedaj je pod-predsednik stranke in se posveča sindikalnemu pluralizmu in vojaškim zadevam. VOLITVE 1990 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V PODJETJIH VOLILI: — Delegate za zbor združe-nega dela skupščine občine Domžale — Delegate za zbor združe-nega dela skupščine republike Slovenije VOLITVE 1990 22. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale VOLITVE 1990 8. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegata za zbor občin skupščine republike Slovenije — Delegate za družbenopolitični zbor skupščine občine Domžale — Predsednika predsedstva republike Slovenije — Štiri člane predsedstva republike Slovenije VOLITVE 1990 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V PODJETJIH VOLILI: — Delegate za zbor združe-nega dela skupščine občine Domžale — Delegate za zbor zdniže-nega dela skupščine republike Slovenije imam. Samo opazoval sem lahko, kako so se moji sovrst-niki vzpenjali po družbeni le-stvici. Pa jim nisem prav nič zavidal. Ćelo smilili so se mi... Sem pa že rajši živel z občutkom, da sem zvest sa-memu sebi... Bolelo pa meje kljub temu. Ne zaradi sebe, ampak zaradi Slovenije! Kako grdo so si jo prilastili! Kako so izmaličili to čudovito deželico! Kako brez-obzirni in oholi so! Ne, to ne more biti za večno! Resnica mora priti na dan! Do neba vpijoče krivice se morajo od-praviti! In smo se trudili... skupaj z drugimi Ijudmi dobre volje, od Sibirije do Sofije: Najprej smo le napisali kakšno protestno pismo. Nato smo šli na Roško in na Trg osvoboditve. Potem smo že ustanovili kak odbor (v mojem primeru je bil to Odbor SDZ za Domžale). Potem smo se povezali z dru-gimi somišljeniki (pri nas v DEMOS), postali smo samozave-stni in s tem močni... Domi-ne so začele padati. Slovenija ljubljena, aprila boš na vrsti tuđi ti! Težko delo pa se seveda sele začenja ... Pripravljen sem pomagati po svojih močeh — zato kandidiram. Predstavljamo: Kandidati DEMOSA, ki jih predlagajo SKD-i domžalske enote Slovenski krščanski demokrati, ki smo se v Domžalah prvič po vojni zbrali na ustanovnem zboru sele konec januarja letos, predlagamo v zbore občinske in republiške skupščine ljudi, ki so s svojim delom in rezultati dokazali, da so dobri gospodarji in podjetni posamezniki ter družinskim vrednotom predani Ijudje, saj vzgajajo ali so vzgojili v svojih družinah poprečno več kot tri otroke. Ker predlagani verjamejo v uspeh demokratizacije naše republike, so v tem prelomnem času pripravljeni zavestno nositi breme odgovornosti za odločitve, ki bodo morale v bistvu spre-meniti tok razvoja in bodočnost našega naroda. Vemo kje je na-še mesto v Evropi in kakšen standard za svoje marljivo delo zaslužimo. Pokončni, iskreni in resnicoljubni, večina tuđi prežeti s etosom in vrednotami krščanstva, so vredni zaupanja. Verjamemo, da bodo tuđi svoje družbeno poslanstvo opravljali pošteno, modro in prevdarno kot zreli Ijudje, ki vedo kaj je odgovornost in ki ne obljubljajo, ampak uresničujejo, tuđi se ne »zavzemajo«, ampak odkrito terjajo in zahtevajo dosledno izvajanje strokovno pripravljenih rešitev. DARINKA GRUM (35) kandidat za delegatko DPZ občine, mati štirih otrok, inženir kemije, ki se je kljub izobrazbi in pokliču posvetila družini in dela doma. Ceni napor in delo, tuje ji je vsa-ko življenje na račun drugih, zato tuđi nasprotujejo vsaki nepotrebni administraciji, ki parazitira na ramenih dela delavcev v proizvodnii in je s svojim delom in odločitva-mi večkrat nekoristna. Če- prav mlada, ve kaj je starost in kakšno breme preteklosti nosijo in plačujejo naši upo-kojenci. PETER JERMAN (50), oče treh otrok, prometni tehnik in strojni ključavni-čar, ki ga v Gradisu cenijo kot iskalca boljših rešitev in novosti. Svoje sposobnosti je dokazal tuđi z ustvarja-njem svojega doma in doda-' tnim izobraževanjem. Kot gradbeni delavec se nikakor ne more sprijazniti z zane-marjeno infrastrukturo v marsikateri KS naše občine. Je kandidat za delegata Zbora KS. IVAN GROŠELJ (53) kandidat za delegata DPZ republike in občine, oče treh otrok, zdravnik pediater v MATJAŽ KARLOVŠEK (48), kandidat za delegata DPZ občine, oče šestih otrok, diplomirani gradbeni inženir, ki izhaja iz podjetne projektantske in gradbeni-ške družine in se temu pokliču ni izneveril. Kot prvi Slovenec ki je ustanovil la-stni Projektivni biro, uspe-šno vodi tuđi svoje privatno podjetje »KARLOVŠEK d. o. o.« za projektiranje in izvajanje gradbenih objek-tov. Razgledan in izobražen, pozna svet (tuđi ZDA) je predvsem korekten in spo-štovan pri naročnikih in iz-jemno delaven. Osem urne-ga »šihta« ne pozna. Ve pa kaj je poslovna in osebna morala, odgovornost in pravično plačilo za trdo delo. Ve kaj je urejena družina in kaj to pomeni za narod. Ne trdi, da nismo po vojni nič dosegli, trdi pa, da premalo, odločno premalo in marsikaj zgrešeno. s?w**w .................._.__J JANEZ FLIS (49) oče treh otrok, ključavničar, vodja strojne skupnosti Domžale, delavec Komunalnega podjetja ve kaj je skrbnost, kmečko delo. To vedo tuđi vsi, ki ga poznajo in cenijo kot iznajdljivega mojstra svoje stroke, saj nikomur ne odreka pomoći, delo pa opravi vestno in kakovo-stno. Pri tem pa je zelo razgledan in se živo zanima za stanje v naši družbi. Je kandidat za delegata ZZD občine. Sffi .Slovenska demokratična zveza Zdravstvenem domu Domžale skozi katerega roke je šla naša mladež ne da bi se tega zavedala. Se pa zato tega dobro spominjajo njihove mame, ki vedo kaj pomeni biti že 25 let dober zdravnik in kakšno uteho prinese prava beseda ob pravem času. Pa ni samo zdravnik, je tuđi skrben gospodar, ki mu je »potrošnja« tuja in tako z ženo tuđi vzgaja svoje otroke v delav-nosti in skromnosti. Je proti »zavzemanju« in ve, da samo trdo delo in strokovne odločitve z veliko mero zdravega razuma lahko spremenijo stvari. || VINKO OKERŠLAR (48) •$ kandidat za delegata ZZD •:| občine, oče dveh otrok, di-•:•:• plomirani ekonomist, izhaja jjij'iz znane obrtniške družine, :•:•: podjetne in inovativne, ki se :•:•: nikoli ni ustrašil spopada s :|:| trgom in ve, da je pravični •:■•:; zaslužek plod lastnega dela i$ in znanja obrtnika. Zelo ga j:|g rnoti razsipništvo naše družili-: be in prenašanje vseh bre-:•£ men na proizvajalca, na ti-•:•:■ stega, ki ustvarja in dobro jj: gospodari, da lahko nekate-:•:•: ri samo trošijo in ne vračajo i&z dobrim delom. Prepričan ■jijlje, da je profesionalizacija •::' (znanje, stroka, zavzetost) jdela v vseh poklicih, pogoj ka napredek in zdrav razvoj ^gospodarstva in družbene infrastrukture. propadanja civilizacijskih moralnih vrednot in kulturne dediščine naših prednikov, MARJETA OSOLIN (25) ondidat za delegatko ZZD Dbčine, mati dveh otrok, vi-feja vzgojiteljica, ki se ne boji imeti še več otrok. Družina |i je smoter in poslanstvo. To pa ne pomeni, da zane-narja pokiicno delo, da ne ^i z naporom in odrekanjem jradila z možem tuđi svoje-3a doma in še našla čas za Iružbeno delo v teh usod-iih časih. PETER PAVLI (36) kandidat za delegata Zbora KS, ^če treh otrok diplomirani nženir, strokovnjak, ki mu jlelovnik ne narekuje ura v ^drometeorološkem Zavo-Ju in ne sonce. Vešč kmeč-e9a dela se tuđi zaveda kaj a KS in družbo pomeni dravo okolje, kaj gospo-'arnost s prostorom in na-Svnimi viri, ki so naše edino :r°gastvo. Sicer pa kdo ne ' 'Ozna priimka Pavlijev, de-1 3vnih in podjetnih domžal-anov, ki jih motijo vsakršne eumnosti in nekoristno J Opravljanje namesto spo-1 :'3dz resničnostjo in realni-' 1! problemi okolja pa tuđi :'9a za katerega delajo in ži-, ijo. ! • JANEZ REMS (51) kandi- ■ ;lat za delegata DPZ občine, • ''ce dveh otrok zaposlen v 1 vevku, ki se zavzema za res-1 fčno spravo med Slovenci, ■ '!trPni dialog in odpuščanje ■ laPak preteklosti. Zahteva 1 '°rrnalne pogoje razvoja ! jsega gospodarstva, so-; zlobno kmetijstvo in stabilne : 117- 119> 121> 123- 4, 5, 6, 6a, 7, 8, 9, 10, 11, va' c.,' Ljubljanska c. 100 12!7, 129, 133, 137; Murno- 12, 16, 17, 18, Taborska c, 101, 102, 103, 106, 108! va ul- Roiska c- Sejmiška Varškova ul., Vodovodna c. no! 112* 114* 116* 118* ul., Ul. 29. novembra, Vego- Volišče 18 — Osnovna 119a, 120, 124, 126, 128! va uL **• VencUa Perka Domža- 130 131 132 134 135 Volišče 13 — Osnovna le — stara stavba — (vhod 136! 138', 140- Ul. Nikola šola JosiP Broz Tito °°m- z dvorišča) Tesla; Ul. Toneta Tomšiča, žale> Domžale Domžale: Kajuhova c. 6, Vodopivčeva ulica Domžale: Adamičeva ul., 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, i-« ■» u Breznikova ul., Jarčeva ul. 1, 15, 16; Kersnikova ul., Ko- Volisce 7 - Hala Komu- 2, 7,12,13,18, 23; Ketteje- lodvorska c, Ljubljanska nalnega centra - volišče I va uL 13i Koširjeva ul., Kovi- c. 56, 58. 60, 62. 63, 64, Domžale: C. talcev 2, 4. čeva u) _ Marokova ul.. Mau- 65, 65 a. 66, 67, 67a. 68; 5; Lobodova ui; 1 |tov trg 2, sar]ev trg 5 -,}. peternelova Nova ul.. Obrtniška ul., Pre- 5, 6, 7 8; Ul. Ljube Sercerja; uL h 12, 14. 17. 19, 21; šemova c. Roška ul.. Ul. Ur- Zupančičeva ul. Rozmanova ul., Trdinova c, ha Stenovca, Zormanova Volišče 8 - Hala komu- Zoranina ul. brez številk 18, c. 1, 2, 3. 4. 5, 8, 9, 11, 12, nalnega centra - voli- 19, 20, 21, 22, 23, 25, Rodi- 13, 14, 15, 16, 17, 24; Že- *^e" ca, Mavsarjev trg 5 lezniška c. Domžale: Ljubljanska Volišče 14 - SKUŠ, Volišče 19 - Delavska on «\ £> ««? !£' ™' 87> Usnjarska šola, UL talcev univerza Domžale, Kolo- 89.91,93,95,97.99 19a, Domžale dvorska 8 Domžale Volišče 9 — Dom upoko- Domžale: Zaboršt. C. pad- Domžale: Kamniška c. 2, jencev Domžale, C. tal- lih borcev, Hauptmanova 3. 5, 5 a, 6, 8, 9, 10, 13d, cev 7 Domžale ul., Pot kurirjev, Pot za Bi- 15; Ljubljanska c. 72, 72 a, Domžale, Cesta talcev 7 strico, Ul. 3. septembra, Za- 76, 76a, 80. 80a. 84, 84a, .Volišče 10 - Zdravstve- boršt 17, 38. 92, 96, 114a; Masljeva c.) ni dom Domžale, Titov 5. VOLILNA ENOTA: Kra- 6. VOLILNA ENOTA: Kra- trg 2 Domžale jevna skupnost Domžale jevna skupnost Domžale Domžale: C. talcev 12, — Vencelj Perko — Simon Jenko 17, 17 a, 18, 19. 19 a, 19 c, Volišče 15 - Bife Kivi, Volišče 20 - prostori 20, 21, 22, 23; Ul. Veljka Depala vas društva upokojencev Domžale, Ul. Simona Jen-ka11 Domžale: Cankarjeva ul. 4, 5, 5a, 5b, 5c. 6, 7, 7a, 8. 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16; Kajuhova c. 1, 2, 3, 4, 5; Ljubljanska c. 71, Savska c. od št. 1 do št. 45 a in št. 50, Tabor 13, 14, 15, 15 a, Ul. Simona Jenka Volišče 21 - AMD Domžale, Krakovska Domžale Domžale: Aškerčeva ul., Brejčeva ul., C. talcev 1, 6, 9, 11, 14, 14a, 15, 16, 16a; Karlovškova c, Kasalova ul., Kopališka c, Krakovska c, Mačkoci, Stranska ul., Ul. Antona Skoka, Usnjarska ul., Vodnikova ul. Volišče 22 - Gasilski dom Študa Domžale Domžale: C. talcev 53 a, Radio c, Savska c. 46, 47, 48, 49, 51.52. 53. 53 a 54, 55, 57; Študljanska c, Šent-pavel pri Domžalah; 7. VOLILNA ENOTA: Kra-jevna skupnost Dragomelj-Pšata Volišče 23 — Osnovna šola Dragomelj Dragomelj, Pšata 8. VOLILNA ENOTA: Kra-jevna skupnost Homec-No-žice Volišče 24 - Gasilski dom Homec Homec: Bolkova ul., stičeva c, Lulica, II. u. ... III. ulica, IV. ulica, V. ulica, Vaška pot od št. 28 do št. 37; VII. ulica od št. 13 do St. 35; VIII. ul. 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12; Grašičeva ul., Partizanska ul., Pionirska ul., Še-skova ul., Preserje pri Ra-domljah, Vaška pot 28, 29, 32, 34 9. VOLILNA ENOTA: Kra-jevna skupnost Ihan | * OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 15 Volišče 25 — Osnovna šola Ihan Brdo, Coričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu Volišče 26 — Samostan Mala loka Bišče, Mala loka 10. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Jarše-Rodica Volišče 27 — stara Osno-" vna šola Spodnje Jarše Domžale: Jarčeva ul. 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 15, 16, 20, 21, 22; Kamniška c. 17; Kettejeva ul., Mavsarjev trg 12, Peternelova ul., Šubljeva ul., Zormanova c. 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25; Rodica, Dragarjeva ul., Fajfarjeva ul.. Groblje, Kamniška c. 15, 17; Miševa ul., Perkova ul., Pe-trovčeva ul., Zormanova št. 18, 19, 20, 21, 22, 23, Slomškova ul., Sodnje Jarše, Jelovškova ul., Spodnje Jarše Volišče 28 - Casilski dom Srednje Jarše Srednje Jarše, Zgornje Jarše 11.VOLILNA ENOTA — Krajevna skupnost Krašnja Volišče 29 — Osnovna šola Krašnja Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke, Žirovše Volišče 30 — Pri Ivanu Urbaniju, Krajne brdo 3 Krajne brdo, Vrh nad Krašnjo 12. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Krtina Volišče 11 — Osnovna šola Krtina Brezje pri Dobu, Krtina, Studenec pri Krtini, Škocjan, Raca, Račni vrh; 13. VOLILNA ENOTA: K ajevna skupnost Lukovica Volišče 32 — Zadružni dom Lukovica Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišće pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Kose-ze, Spodnje Prapreče, Trnja-va, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče 14. VOLI INA ENOTA: Krajevna skupnost Men-geš Volišče 33 - Gasilski dom Topole Topole Volišče 34 - Obrtna zadruga Zora Mengeš Mengeš: C. Kokrškega odreda, Dragarjeva ul., Go-renjska c, Jama, Kamniška c, Kolodvorska c. od št. 1 do št. 20 ter št. 22, 24, 25, 26, 27; Kosmačeva ul., Ko-ščeva ul., Koželjevo nabrež-je, Medvedova ul., Novakova ul., Prešernova c, Stre-hovčeva ul., Šinkova ul., Šlandrova ul., Ul. Toma Brej-ca, Veselovo nabrežje Volišče 35 - Dom počit-ka Mengeš Mengeš: Dermastjeva 4, 6, 8, 12, 14; Kolodvorska c. 2 a, 2 b, 2 c; Slamnikarska ul. 20a, 20b, 21a, 21b, 21c, 27; Glavni trg 13, Glavarjeva ul. 13, 13a, 13b, 14, 15; Volišče 36 - Kulturni dom Mengeš Mengeš: Dermastjeva ul., Dolinškova ul., Glavarjeva ul., Glavni trg, Gorjupova ul., Kersnikova ul., Keržano-va ul., Kidričeva ul., Lavrin-čeva ul., Mehletova ul., Pre-lovškova ul., Slamnikarska ul. 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 9a, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21,22, 22 c, 23, 24, 25, 26; Ul. talcev, Vrhovnikova ul. Zavrti Volišče 37 - Glasbena šola Mengeš I Mengeš: Blejčeva c, Can-karjeva ul., Partizanska c, Proletarska ul.. Stara pot, Tr-dinov trg, Ul. vstaje Volišče 38 — Glasbena šola Mengeš II Mengeš: C. 8. julij, Cesta OF, Glavičeva ul., Jelovškova ul., Liparjeva c, Muljava, Ogrinovo, Pot Rašiške čete, Pristava, Ropretova pot, Škofičeva ul., Tomšičeva c. Volišče 39 — OZD Trak Mengeš — Novi objekt Mengeš: Hribarjeva ul., Maistrova ul., Murnova ul., Ul. dr. Zajca, Ul. Mengeške skupine, Zadružniška ul., Zo-ranina ul, Volišče 40 - Gasilski dom Loka pri Mengšu Loka pri Mengšu, Grajska c, Mušičeva c, Na gmajni, Na ulicah, Pot na Dobeno, Stoparjeva ul., Trzinska c, Dobeno 15. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Morav-če Volišče 41 — Partizanski dom Moravče Moravče: Čebulova ul., Detelova c, Marokova ul., Partizanska c, Šlandrova c, Tomanova pot, Trg svobo-de, Vegova ul., Podstran, Rudnik pri Moravčah, Zalog pri Moravčah, Straža pri Moravčah Volišče 42 - Gostilna nad Logom Moravče Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: C. heroja Vasje, Masljeva c, Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava Volišče 43 - Pri Uran-karju, Gabrje 6 Gaberje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Selce pri Moravčah, Ples, Mošenik Volišče 44 — Pri Jožetu Marčunu, Negastrn 16 Negastrn, Podstran 9, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah Volišče 45 - Gasilski dom Krašce Dole pri Krašcah, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica Novo v Domžalah Ob Kamniški Bistrici, kjer je park 88 lip je tuđi Kraigherjeva ulica. Tu je Lidija Sivavec odprla Modno šiviljstvo. V njeni šivalnici si lahko po svojih željan naročite izdelavo modne ženske, moške in otroške konfekcije iz vseh materialov ražen iz usnja. Lidija vam bo hitro in po konkurenaiih cenah sešila ženske bluze, hlače, krila, kostime, plašče ter ves moški del garderobe (hlače, srajce, suknjice). Na razpolago pa vam bo tuđi širok program otroških oblačil. Ob prihajajočem poletju pa bo Lidija dala poudarek tuđi izdelavi extra mini kril — pri izdelavi le-teh je dosegla že prve uspešne rezultate, saj je na tekmovanju mladih modnih kreatorjev v klubu Black jack v Ljubljani, njen izdelek do-bil prvo nagrado. Obiščite torej MODNO ŠIVILJSTVO Lidije šivavec in se v kako-vost njenih izdelkov prepričajte sami! Modno šiviljstvo obratuje po naslednjem urniku za stranke: PONEDELJEK, od 9.00—12.00 ure in od 16.00—19.00 ure SREDA, od 16.00—19.00 ure PETEK, od 16.00—19.00 ure MODNO ŠIVILJSTVO, Šivavec Lidija DELAVNICA: Kraigherjeva 16, Domžale STANOVANJE: Kraigherjeva 20, Domžale Telefon: 711-867 16. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Peče Volišče 46 - Gasilski dom Peče Križate, Peče, Ples 8, 9, Podgorica pri Pecah, Pretrž, Zgornje Koseze Volišče 47 — Pri Valenti-ni Lavrinc, Gora pri Pecah 16 Gora pri Pecah 17. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Preserje Volišče 48 — Osnovna šola Radbmeljske čete Preserje Preserje pri Radomljah, Bistriška ul., Gajeva ul., Igri-ška ul., Kajuhova ul., Kamniška c, Levstikova ul., Pelec-hova c, Staretova ul., Tovar-niška ul., Vaška pod od št. 1 do št. 27 a, VI. ulica, VII. ulica — del št. 1,1a, 2,2a, 3, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14; VIII. ulica št. 1, 2, 3 18. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Prevoje Volišče 49 — Dom druž-benih organizacij Šentvid Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba 19. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Radom-Ije Volišče 50 — Kulturni dom Radomlje Hudošt. 1,2,3,4, 5, 5 a, 6, 7, 8, 9, 9a, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 18a, 19,20,21,22,23,24,24a, 25, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 38, 39, 41, 42, 44, 47, 48, 49, 50, 51, 54; Radomlje: Bukovčeva c, Cesta borcev, C. Radomeljske čete št. 1,2, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 14, 15, 17, 18, 20, 22, 22a, 22 b, 23, 24, 24a, 24 b, 24 c, 25, 25 a, 26, 27, 28, 28 b, 29, 30, 31, 32 a, 33,34,35,36,37,38,38a, 39, 40 b, 44 b, 55, 74, 78, 110; Dermastjeva ul., Gre-gorčičeva ul., Pernetova ul.. Pod hribom, Prečna ul., Prešernova c, Ravnikarjeva ul., Šlandrova ul., Trata, Triglav-ska ul., Ul. Pirš. J. Luke, Škr-jančevo 20. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Rafolče Volišče 51 — Bife Do-beršek, Rafolče 32 Dupetjne, Rafolče, Straža, Vrhovlje 21. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Rova Volišče 52 — Gasilski dom Rova Dolenje, Hudo 26, 27, 27 a, 28, 29, 36, 52; Jasen, Kolovec, Radomlje: C. Radomeljske čete št. 40, 40a, 41, 42, 43, 44, 44 a, 44 c, 45, 46, 48, 49, 49 a, 53, 54, 56, 57; Rova, Zagorica pri Rovah, Žice 22. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Trojane Volišče 53 - Zadružni dom Trojane Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah Volišče 54 — Pri Cirilu Smerkolju, Šentožbolt 1 Bršlenovica, Gorenje, Ja-vorje pri Blagovici, Log, Pod-milj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Učak 23. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Trzin Volišče 55 — Osnovna šola Edvard Kardelj, Trzin I Trzin: Habatova ul., Jem-čeva c, Kmetičeva ul., Ljubljanska c, Mengeška c, Za hribom, Kidričeva c ..., Ul. Rašiške čete, Zorkova ul., Kratka pot, Obrtno industrijska cona (vse ulice) Volišče 56 — Osnovna šola Edvard Kardelj, Trzi-nll Mlakarjeva ul., Lobodova ul., Partizanska ul., Cankar-jeva ul., Ploščad dr. Tineta Zajca, Rakefova ul., Ul. 7. ju-lija, Ulica Kamniškega bata-Ijona, Ulica OF, Zupančičeva ul., Bergantova ul., Košako-va ul., Pernetova ul., Rebo-Ijeva ul., Trdinova ul., Ul. bratov Kotar 24. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Velika vas — Dešen Volišče 57 - Dom DPO Velika vas — Dešen Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Ve- Krajevna skupnost Vrhpolje-Zalog Štab Civilne zaščite Nevarni travniški i u gozdni požari: Ne kuri v gozdu! Toplo marčevsko sonce zvablja ljudi v naravo, kmete na delo, meščane na izlete. Spomladanski vetrovi osušijo zemljo in rastlinje, je navadno tuđi čas gozdnih požarov. Svet in štab civilne zaščite Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog opozarjata na to nevarnost. Že majhna neprevidnost lahko povzroči neprecenljivo škodo. Kmetje namreč ob lepem in suhem vremenu čist i jo travnike, nagrabljeno list je in vejevje pa zakurijo ob robu goz-da. Vse kmete, izletnike, planince, lovce, pohodnike in druge občane zato štab za civilno zaščito opozarja, naj odvračajo ljudi od spomla-danskega požiganja travišč in list ja, kršilce pa prijavijo. NE KURI V GOZDU, NE ZAŽIGAJ ODPADKOV TIK OB GOZDU! Le s samozaščitnim ravnanjem borno odpravili številne požare. Poveljnik štaba CZ: Predsednik sveta KS: Janez MIHELČIČ, I. r. Vinko KEPEC, I. r. JUBILEJNO - 30. SRECANJE PEVSKIH ZBOROV Zveza kulturnih organizacij občine Domžale vabi na JUBILEJNO - 30. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV, ki bo v SOBOTO, 7. APRILA 1990 ob 20. uri v kulturnem domu v Mengšu. Predstavilo se bo 18 skupin s 450 pevkami in pevci. Vabimo vas, da z našo narodno in umetno slovensko pesmijo preživite lep kulturni večer. Iz koledarčka kulturnih prireditev: 7. april 1990 Jubilejno — 30. srečanje pevskih zbo- rov, ki delujejo v okviru ZKO občine Domžale. 9. april 1990 Koncert evergreenov Obe prireditvi bosta v kulturnem domu v Mengšu ob 20. uri. lika vas, Zalog pri Kresnican, Zgornji Prekar 25. VOLILNA EIMOTA: Krajevna skupnost Toma Brejca Vir Volišče 58 — Delavski dom Vir Vir, Aljaževa ul., Bevkova ul., Borova ul., Bukovčeva ul. od št. 1 do št. 20., Čufarjeva ul., Dvoržakova ul., Koliška ul., Litijska ul., Rožna ul., Sončna ul., Šaranovičeva c, Tkalska ul., Zoisova ul., Po-drečje Volišče 59 — Vrtec Dr. Igor, Vir Vir: Bukovčeva ul. od št. 21 do št. 54; Erjavčeva ul., Cubčeva ul., Finžgarjeva ul., Hubadova ul., Ipavčeva ul., Jurčičeva ul., Kuharjeva ul., Linhartova ul., Maistrova ul., Nušičeva ul., Osojna ul. Volišče 60 — Uprava Pa-pirnice Količevo Vir: Parmova ul., Robova ul., Stritarjeva ul., Šubičeva ul., Tolstojeva ul., Metelkova ul., Papirniška ul., Umekova ul., Valvazorjeva ul., Zrinj-skega ul., Žnidaršičeva ul., Količevo 26. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Vrhpolje-Zalog Volišče 61 - Pisama Krajevne skupnosti na Vrhpolju Spodnja Javorščica, Spodnji Tustanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javorščica, Zgornji Tustanj Volišče 62 - Pri Vinku Kepcu, Zalog pod Trojico 7 Dole pod Trojico, Goričica pri Moravčah, Kokošnje, Selo pri Moravčah, Zalog pod Trojico 27. VOLILNA ENOTA: Krajevna skupnost Zlato polje Volišče 63 — Osnovna šola. Zlato polje Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Pod-gora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Tr-novče, Zlato polje Skupščina Občine Domžale Občinska volilna komisija Številka: 00800-10/90-9/11 Datum: 19. 1.1990 Predsednik Občinske volilne komisije: Aleš Butala, l.r. Neznosna teža konkurence No, no, umirite se, gospodje komunisti! Iz eno-partijske diktature pač ne prehajamo v večpartijsko, saj ta niti ni možna. Se bo pač treba navaditi, da borno en drugemu gledali pod prste in pred javnostjo nastopali le z argumenti, ne pa z etiketami kar počez. V polemiki, katero je sprožila Meta Pometa, na-daljevala E. A. Schvvartzbartl in jaz, stopnjevali pa Igor Lipovšek, Miljenko Martinjak ter Meta Pometa št. 2, ne vidim nič slabega in tuđi ne čutim posebne-ga sovraštva, vsaj z naše strani ne. To, da komunisti NAM očitajo »realsocialistične manire« me pa prav zabava in veseli, saj s tem priznavajo, da je pridevnik »realsocialističen« dejansko neke vrste »psovka«. Menim, da bo bralcem tele naše polemike kmalu dovolj, zato je ne bom še naprej zapletal. Nekaj po-jasnil je pa le potrebnih. Dokaz, da je v republiškem proračunu za leto 1990 za dosedanje »družbenopolitične organizacije« namenjeno 30-krat več denarja, kot za vse nove politične organizacije skupaj, je naveden v Uradnem listu SRS št. 42 z dne 29. 12. 1990. Sicer pa pričaku-jem, da bo nova republiška skupščina to krivico ne-mudoma odpravila. Če bom izvoljen, bom ćelo sam podal ustrezen zakonski predlog. Komunisti imajo na vseh predvolilnih letakih napisano VOLILCEM OBLJUBLJAMO: in nato je na-šteta Indija in Koromandija, med in mleko. Na naše vprašanje, zakaj nišo teh obljub uresničevali že v preteklih 45 letih, pa nas Miljenko Martinjak cinično poziva, naj pogledamo skozi okno in povemo »koliko hiš, privatnih in družbenih, čest, bolnišnic, viken-dov, gledališč, vrtcev, otroških igrišč, galerij, telefo-nov, vodovodov in ostale infrastrukture je bilo nare-jeno pred vladavino komunistov in koliko v času vladavine«. Čudno, da ne opozori še na to, da ima Nova Jugoslavija 10.000 krat več osebnih računalnikov PC/AT, kot jih je imela gnila Stara Jugoslavija ... Odgovor je seveda en sam: pogled skozi okno bi po-kazal VELIKO VEČ hiš, čest, telefonov itd., če nasilna komunistična revolucija ne bi prekinila normalne-ga razvoja evropske Slovenije. Zato tuđi ni nobenega nasprotja med našimi pro-gramskimi izhodišči, da se zavzemamo za novo družbo in bogatejšo Slovenijo ter med mojo izjavo, da nam je GLAVNI CILJ, da spravimo komuniste z oblasti. Ukinitev komunistične monopolne oblasti je namreč PREDPOGOJ, da se naša družba sploh lahko začne normalno razvijati? Druga ovira, ki se je bo morala Slovenija tuđi znebiti pa je Jugoslavija kot jeca narodov (mar se ne pritožujejo prav vsi narodi od Slovencev, Srbov, Al-bancev, Hrvatov do Makedoncev kakšna krivica se jim godi in kako ogroženi da so?). Zato se pri Slovenski demokratični zvezi in pri DEMOSU zavzemamo za SAMOSTOJNO SLOVENIJO, takšno z last-nim denarjem in lastno, slovensko vojsko. Komunisti imajo geslo: »Z Jugoslavijo k Evropi!«, mi pa: »Za samostojno Slovenijo!«. Odločili pa bodo volil-ci! Anton Tomažič Slovenska demokratična zveza Ker ugotavljamo, da so bila v nekajkratni proble-matiki predočena mnoga različna gledanja, interpretacije ter razmišljanja ob članku Mete Pomete »Neznosna lahkost obljubijanja« ter po našem mnenju izčrpa-ni razlogi — zaradi katerih bi odmeve objavljali — uredništvo z objavo članka »neznosna teža konkurence« v skladu s svojimi pristojnostmi zaključuje polemi-ko. Odg. urednik: M. Brojan STRAN 16 OBČINSK1 POROČEVALEC PISMA BRALCEV Zmagali ne borno izgubili! Dosedaj se nisem oglašal v javnih občilih in ta napis bo mogoče moj prvi in zadnji po-izkus. Razlog, zakaj to počnem je pravzaprav eden edini — volitve. Od obdobja dolgoletne brez-barvnosti in sivine smo prešli v obdobje političnega razkošja vseh barv, ideologij in prepri-čevanja. In to je tisto, kar me moti. Po eni strani vesel sem, da borno lahko izbirali na osnovi različnosti, po drugi strani imam politike dovolj, čez glavo. Ko odprem časopis — politika, poslušam radio — politika, gledam televizijo — politika, v službi — politika, edino kadar dobim kosilu na krožni-ku ni politike, pa še to ne vem, koliko časa bo trajalo z ozirom na moj družinski proračun. Kot razmišljajoč človek se seveda sprašujem za koga glasovati? V Mladini je Ervin Hladnik-Milharčič zapisal »Na prihodnjih volitvah bo partija kolosalno izgubila — zmagali bodo komunisti«, bivši, sedanji ali ta mladi. Ta sta-vek mi ne da miru. Že sedaj se čutim potegnjenega in sprašujem se, ali sploh ima smisel moja udeležba na volitvah. Po drugi strani, si ne bi hotel očitati, da sem z neudeležbo pri-pomogel, da se nič ne spreme-ni, eni so predolgo na oblasti. Za koga torej glasovati? Če premišljujem neobreme-njeno — zanima me samo to, kdo bo tišti na oblasti, ki mi bo omogočil mirno in spodobno življenje. Sedanji oblastniki pravijo, da oni ker nišo već ta stari. Papir vse prenese, mi ljudje očit-no enako. Samo kako jim ver-jeti? Po drugi strani imajo de-jansko največ upravljalskih iz-kušenj — vsaj so vadili 45 let. DEMOS je najbolj vabljiv. Imajo ljudi in ideje kako v pri-hodnje. Ampak, Murphv pravi, da vsi težavni problemi imajo enostavno lahko razumljive napačne rešitve. Mladinci so in na oblasti in v opoziciji istočasno, tako, da pravzaprav sploh ne vem kje so. Očitno je nekaj nedvomno. Vsi skupaj imajo izkušnje samo v socializmu in samoupravljanju. Eni so bili proti temu, drugi so bili za. Nobeden nima izkušenj v demkraciji in več-strankarstvu. Tukaj so vsi še vajenci in oni na oblasti in oni v opoziciji in oni na pol na oblasti in na pol v opoziciji. Kako torej glasovati? Jaz bom pri vsaki stranki ob-krožil enako število kandidatov. Saj komaj koga poznam. Štiri leta bodo pazili eni na druge, kot lačni psi. To je sedaj po mojem prepričanju še najbolj pomembno — vsaj do naslednjih volitev, potem bodo vsi imeli izkušnje v demokraciji in se bom lažje odločil. Za-vedam se, da je moje razmišljanje lahko tuđi napačno ali krivično. Če mi kdo ponudi boljši nasvet, ga bom z veseljem sprejel. Zmedeni Domžalčan (naslov v uredništvu) Nekaj pomislekov in poudarkov k programu: za moderno in učinkovito upravo________________ V teh predvolilnih časih dobivamo razne programe; tako je v Občinskem poročevalcu z dne 28.3. 1990 izšel tuđi v naslovu omenjeni program Antona Tomažiča (za Slovensko demokratsko zvezo — Odbor za Domžale). K njemu imam naslednje pomisleke in poudarke: Avtor je napisal splošne usmeritve, ki so smiselne in tuđi dobre; take smo v občini izvajali tuđi dosedaj. Glede konkretnih očitkov na račun občinske uprave in javnih služb pa navajam: V občinski upravi smo v letu 1989 zmanjšali število zaposlenih za 14 odstotkov na podlagi strokovne analize oz. naloge, ki jo je vodil prof. Lorbek. Seznanjen sem, da smo bili na tem po-dročju edini v Sloveniji, ki smo zadolžitev, ki smo si jo zadali tuđi izpolnili. Racionalizacija, ki izhaja iz ustavnih amandmajev, pa je sicer nakazana, ni pa osnovnih sistemskih rešitev; te bodo podane sele z odločitvami in zakonodajo sprejeto v republiški skupščini po volitvah. Glede telefonskih priključkov je treba poudariti, da smo prva občina v Sloveniji z digitalno telefonsko centralo. Tolikšnega povećanja telefonskih priključkov, kot beleži našć^občina v zadnjem obdobju, ni dosegla nobena druga. Akcija »4000 telefonov« poteče konec leta 199G. Dosedaj smo vse roke in dogovore izvajali pravočasno ali ćelo predčasno. Pričakujem, da bo tako do zaključka te akcije. Glede komunalnih naprav: smo občina, v kateri je preko 90 odstotkov občanov priključenih na javno vodovodno omrežje. Če upoštevamo hribovitost terena, je to zelo velik dosežek. Tuđi po vključenosti prebival-stva na javno kanalizacijsko omrežje smo zelo visoko. To smo dosegli s pravočasnim in učinkovitim angažiranjem tako občinskih struktur kot občanov. Centralna čistilna naprava Domžale—Kamnik je bila zgrajena med prvimi v Sloveniji. Po učinkih, ki jih dosega z obratovanjem pa je tuđi prva, — skupaj s škofjeloško napravo. Skratka pričakujem, da bodo tuđi nove politične organizacije priznale delo, ki je bilo v preteklem obdobju dobro opiavljeno. Istočasno pa želim, da bi občina tuđi v bodoče bila med prvimi v Sloveniji na teh in tuđi na drugih področjih (zasebna pobuda, obrt, šol-ska mreža, društvena dejavnost ipd.), kot je bila do-slej. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik Predvolilna kuhinja na zboru volilcev v KS »Toma Brejca« Vir Konec februarja in zaćetek marca so povsod po Sloveniji potekali zbori volilcev, na katerih smo dajali podporo kandidatom za aprilske volitve. To bodo prve povojne svobodne večstrankarske volitve in kot član domžalskega DEMOS-a oziroma Slovenske demokratične zveze sem prišel na ta zbor v upanju, da bom lahko v poštenem in de-mokratičnem vzdušju dal svoj glas za naše kandidate. Ven-dar pa temu še zdaleč ni bilo tako. Zbor volilcev je bil sklican v če-trtek, 22. 2. 1990 ob 18. uri v De-lavskem domu na Viru. Poudariti moram, da sem bil tokrat prvič in zadnjič na nekem sestanku kraje-vne skupnosti. Zadnjič vse dotlej, dokler bodo krajevno skupnost vodili ljudje, ki se nišo pripravljeni sprijazniti z demokratično družbe-no klimd in trmasto vztrajajo pri starem načinu vođenja krajevne skupnosti. Kaj se je na tem zboru volilcev pravzaprav dogajalo? Že od samega začetka je bilo ču-titi pristranski in navijaški duh sklicatelja in voditelja zbora volilcev, gospoda Janeza Leskovca. V vzdušju povsod opevanega in de-klariranega sestopa z oblasti se je izkazalo, kako si (nekateri) funk-cionarji Socialistične zveze Slovenije sestop v resnici zamišljajo. Že sam ciničen ton v razlagi postopka — češ, pravijo, da bodo to prve svobodne volitve po vojni — je po-zornemu in nepristranskemu ude-ležencu zbora volilcev povedal veliko. Nekako smo prišli do tega, kako borno predložene kandidate potrjevali — z javnim ali tajnim glasovanjem. Voditelj zbora je neumorno vztrajal pri javnem glasovanju z banalno obrazložitvijo, da bi tajno glasovanje predolgo trajalo. Sele potem, ko je član ZSMS — liberalne stranke, go-spod Milan Pirman zahteval, naj se udeleženci zbora o tem izjasnijo z glasovanjem, je dal gospod Le-skovec način potrjevanja na javno glasovanje, na katerem seje približno tri četrtine prisotnih izreklo za tajni način potrjevanja predlaga-nih kandidatov. S tem pa zapletov še zdaleč ni bilo konec. Po predstavitvi osnovnih podatkov predlaganih kandidatov in njihovih predlagateljev, je voditelj zbora volilcev pričel razla-gati, in to je poudaril ničkoliko-krat, da povsem zadošča, če obkro-žimo samo dva od desetih kandidatov z liste za zbor krajevnih skupnosti občine Domžale — da potem ne bodo rekli, da volitve nišo demokratične. Približno petde-setim prisotnim pa je tuđi povedal, da bo v primeru enega samega po- trjenega kandidata — le-ta je moral dobiti vsaj trideset glasov — potrebno zbor volilcev ponoviti. Krono vsega pa je predstavljala ta ista, že kar zloglasna lista desetih kandidatov za zbor krajevnih skupnosti. Izkazalo se je namreč, da ima Socialistična zveza oziroma njen ortodoksni predstavnik gospod Janez Leskovec dvojno listo: pravo, na kateri so kandidati raz-vrščeni po abecednem vrstnem redu in pa nepravo, na kateri sta bila kandidata Socialistične zveze gospod Groš in gospod Kerč razvrš-čena na prvo in drugo mesto, čera-vno bi morala biti po pravilih igre pvosem drugje, saj so bili na listi tuđi ljudje s priimki, ki so sodili po abecednem vrstnem redu pred njiju. Za tište, ki se zborov volilcev niste udeležili, naj povem, da po-leg imena in priimka kandidata na listi ni bil naveden tuđi njegov predlagatelj (stranka oziroma zveza, društvo ali pa posameznik), vendar pa to ni krivda krajevne skupnosti, ampak tako določa republiški volilni zakon! Potem, ko je temu ponovno (neuspešno) ugo-varjal gospod Milan Pirman, je končno posredova! predsednik občinske volilne komisije gospod Aleš Butala, ki je bil od vsega začetka prisoten na tem zboru volilcev, vendar se prej ni vtikal v vođenje gospoda Janeza Leskovca, in sele po njegovi intervenciji smo navsezadnje dobili poleg ostalih petih list tuđi pravo listo kandidatov za zbor krajevnih skupnosti občine Domžale in zbor volilcev po opravljenem tajnem glasovanju po vseh zapletih tuđi končali. Šio je torej za več kot očiten po- . izkus favoriziranja in forsiranja kandidatov Socialistične zveze, ali če hoćete, za več kot očiten poiz-kus goljufije oziroma grobega izra-bljanja oblasti in nenazadnje, šio je za poizkus manipulacije v pra-vem pomenu besede z udeleženci zbora volilcev. Takšni ljudje pa si na bližnjih volitvah verjetno ne zaslužijo vaše podpore, kajne?! Matjaž Vovk Slovenska demokratična zveza Domžale S6RVIS K01£S CRDANl CANKARJeVA.Ul.3 DOCoaue. CMB D0MŽM5KO C6RKVIJO) LeLAMUCA J€ ODPRIA.VSAK. DCLAVMK. RAZCM PGTKA OD -15.50-19" T£L. 737-10-1 Informacijsko preobilje Pismo mojemu volilcu! Dragi in spoštovani volilec! Za nama je 4 leta, ki sva jih preživela vsak po svoje sre-čno v tem našem delegatskem sistemu, ki se počasi, a za-gotovo postavlja. Če bog da in bo sreča imela mlade, odslej ne bom več tvoj delegat, tem več poslanec. Koliko večja bo zato moja odgovornost, še nišo izmerili. vendar sem prepričan, da veliko bolj. Pa pustiva to, vrniva se k tištim nepo-membnim rečem — volitvam, ki pa bodo za nekatere (tuđi zame) zelo pomembne. Verjel ali ne, pred tabo so prve svobodne, demokratične in tajne volitve (ne velja le za tište, ki so v letu 1990 dopol-nili 18 let) in če imaš nekaj trenutkov časa, preden stopiš na prizorišče zgodovine, ki se bo po mnenju nekaterih začela 8. oz. v najslabšem primeru 22. aprila 1990, preberi moje pismo do konca. Časopisi, radio in televizija, sosedje in znanci, prepričan sem ćelo, da te priložnosti nišo izpustili tvoji ljubi sovražni-ki, so te v teh dneh že skušali prepričati, koga boš (moraš) voli I. In vol i I boš, škoda da ne bi dal svojega glasu, saj je to tvoja pravica in dolžnost. Vzemi se skupaj, preglej tistih nekaj deset kandidatov in list in od/oči se! Da ti bo lažje, ti po-nujam nekaj praktičnih nasvetov! Skušaj že doma ugotoviti, koga vse boš moral voliti. To niti ne bo težko, saj v časopisih kar mrgoli informacij o kan-didatih, o listah kandidatov, posebej skrbno poglej za svojo občino, v Mariboru bodo najbrž kar dobro opravili brez tebe! Dobro informiran se napoti na volišče. Dobiš glasovnice raznoraznih barv in formatov, tuđi svinčnik in odloči se: kje. V kabini — prvič po vojni — ali kar za mizo. Verjel ali ne, tu ćelo lahko sedeš, imaš pismeno dovoljenje najvišje volilne komisije. Na to pa na delo. Preberi navodilo za uporabo vsa-ke glasovnice posebej, kajti sicer se lahko zgodi, da bo tvoja pot na volišče zaman. Kakšna škoda! Obkroži le toliko kandidatov, kolikor jih je treba, le eno listo, če ti je kakšna stranka posebej všeč. Če boš kaj črtal, je čisto tvoja stvar! Ne obupaj pri črki M, abeceda ima 25 črk in preberi vse kandidate, saj so menda vsi vredni vsaj toliko, da jih prebe-reš, če že glasovati ne moreš za vse. Kot desert vzemi glasovnico z listami za družbenopoliti-čni zbor. Potem, ko je bilo kar veliko predlogov, da ga uki-nejo, so se modro odločili, da ga zakomplicirajo. In tu je zdaj tvoje delo. Žreb je odločil, kdo je prvi, tvoja pravica pa je, da prebereš vse in se odločiš. Za koga, tvoja stvar! Ne obupaj pri 5. listi, pred tabo jih je samo še 10! Ne obupaj pri 43. imenu, do konca jih je samo še nekaj pet. Potrudi se, saj si si tega tuđi ti želei. Zato potrudi se in pridi na volišče! Ne daj, da te kdo pri-krajša za prekrasen zgodovinski občutek, ki ga boš kdo ve kolikokrat opisoval vnukom, ko bodo želeli vedeti, kako je bilo na prvih tajnih, neposrednih in demokratičnih volitvah pri nas. p. s. 22. aprila bo lažje, bo na glasovnicah več domačih! OSA Razpoloženje na Limbarski gori Spremljal sem ženo, ki je šla na Limbarsko goro po nagelj. Odpe-Ijala sva se z avtomobilom do vaši Borje. Tam sva pustila avto in šla peš po poti spominov; mimo Vrank, Golčaja, vseskozi po sleme-nu do Limbarske gore. Pot je zelo prijetna in ne prenapoma tuđi za malo starejše ljudi. Z ženo sva oba že v šestdesetih. Na gori je bilo lepo in veselo. Vreme je bilo kot naročeno. Godci so igrali, Boris Kopitar je napove-doval in vzdrževal veselo razpoloženje z domislicami, vici in dru-žabnimi igrami. Smo že taki ljudje, da poskrbi-mo tuđi zato, da razpoloženje ni vedno in povsod popolno. Meni je razpoloženje pokvarila misel na pogled, ki ga nudijo razsuti odpad-ki v gozdu ob poti Hrastnik Lim-barska gora pri izteku markirane poti na to cesto. Tu na okoli tisoč kvadratnih metrih razmetano vse-mogoče; plastika, bela tehnika, največ pa odpadne pločevine od avtomobilov. Ta je po videzu pri-peljana od avtokleparjev, saj je prirezana. To je v Črnem grabnu tretje di-vje odlagališče, ki jih jaz poznam. Prvo ob cesti Brdo Čaplje, drugo, ki je v nastajanju ob cesti Blagovi-ca Vranke pri kamnolomu in to na Limbarski gori. Sicer pa so manjša odlagališča ali posamezni predmeti kot so stari avtomobili ali štedli-niki in hladilniki ter plastična em-balaža po vseh gozdovih in ob va-ških piteh. Temu moramo narediti konec. Za stare avtomobile, ki jih bo vedno več, je treba poskrbeti na ta način, da jih borno stisnili v bale in uporabili kot sekundarne surovi-ne. V ta namen bi morali pri odpa-du Vrhovec na Viru nabaviti potrebno stiskalnico, Vrhovcu pa omogočiti posojilo pod ugodnimi pogoji, seveda, če mislimo resno z varstvom narave. Na primernih mestih bi morali namestiti večjt kontejnerje za sortirane odpadkt (plastiko, steklo, barvne kovine štof, itd.), bolj redno bi morali pobirati poleg smeti tuđi kosovne od-padke. Velikokrat odvrže človek nekaj, kar nima kam z njim, doma, okoli hiše mora tuđi pospraviti če hoče poskrbeti za čisto naselje. Predlagam, da kar takoj začnemo s pospravljanjem teh divjih odlaga-lišč. Poskrbimo za zbiranje odpad-kov. Bolj pogosto poskrbimo za odvoz tistega, kar morajo ljudje zavreči. Morali bi zagotoviti strož-jo kontrolo inšpekcij in miličnikov in to še pred volitvami. Anton Dolenc Moža: krajni desni. Tuđi če bi bil »zajc«, ne moreš s ■> ežati prop in informacijskemu nasilju na ploščadi pred Ve!eblagovnico. oWMv$Mr TO&UĆE VA'LIE'Ć* STRAN H Ta magična fieseda - oblast Nekoj hudičevega mora biti skritega v njej! Ozrem se nazaj v zgodovinski spomin, ki mi ga ohranja izročilo, o njem pripove-duje knjiga: pobijalo, streljalo, klalo, posiljevalo, požigalo, lagalo, zavojevalo; kot kri, so tuđi solze tekle v potokih zaradi nje. Kot da se vse hotenje človeka v določenem trenutku sublimira v nikoli do konca zatrto težnjo podrediti soljudi, osvojiti, spraviti podse, na kolena, zatreti, vkalupiti, ponižati... Kot da se človek mora iz neke strahotne, v človeku najbolj sramotnih kotičkih duše gojene strasti dokazovati prav v tem: Kdo bo koga!? Menda je v življenju od spočetja naprej po neki iracionalni patološki logiki vse naravnano tako — kdo bo koga!? Prav ta, zdi se elementarni nagon, ki ga v množici nezaved-nih trenutkov z novimi čaši uresničujemo vse bolj tuđi zavedno, nas žene lakotno v boj: Kdo bo koga!! Kot tržnica — se zdi — smo te dni. V vrvežu ponudbe oblasti je povpraševanje po njej kot š"e nikoli. Stotine rok, ki menda so delavoljne, pa se doslej nišo — ražen delovno, zasebniško, zase — nikjer dokazovale. Hlastavo se v ponudbi oblasti te roke stegajo po njej! Kajti oblast, kdo bi zaprl oči pred bleščavo svetlih trenutkov, ki jih obljubljajo, kdo bi se z drobečim se suhim kruhom v roki odrekel potici, ki se 5e topla in sladka blešči na mizi naše prihodnje politične ponudbe, ko bodo praktično vsi lahko segli po njej... stara oblast, utruje-na in jezna, sesuta v zgodovinskem polomu lastnih napak, laži, ideoloških zmot in neuresničenih sanj zgrbljeno opazuje norost početja; ne doumeč množic, ki vro na tržnici ponudbe oblasti, ki je zaenkrat še ponudba; dokler se med sabo ne raztrgajo zanjo: Kje ste bili Ijudje doslej? Marsikje in v zadnjem času zlajnano utrujena melodija »Vsi v boj za demokracijo« se sprevrača v pre-poznavne oblike osebnega prestižnega nastopanja za oblast. Nekaterim neveščim pretendentom na oblast v novokompo-nirani muziki večstrankarstva v njihovi spodrsljivi neveščosti ui-de kot lapsus napaka, spodrsljaj: »Za oblast nam gre! Pa za pre-moženje komunistov, za avtomobile, za niše; za pisarne.« Pa za ljudstvo? Komu gre zanj? To priđe na vrsto potem ... Vedno je tako ... Kdaj potem? .. .^Kdo bi vedel? M. Brojan Pridobitve v naših krajevnih skupnostih: VOLITVE 1990 12. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V POĐJETJIH VOLILI: — Delegate za zbor združe-nega dela skupštine občine Domžale — Delegate za zbor združe-nega dela skupštine republike Slovenije VOLITVE 1990 22. APRILA 1990 BOMO NA VOLIŠČIH V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH VOLILI: — Delegate za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Domžale — Delegate za družbenopoli-tični zbor skupščine občine Domžale Na Prevojah bodo prepevali... Že nekaj časa je bila želja krajanov krajevne skupnosti Prevoje, da se ustanovi pev-ski zbor. Zato smo se zbrali mladi in malo mlajši, da damo enkrat na teden duška svojim srcem. Pojemo ljudske pesmi, ki jih vestno zbira naSa zborovodkinja Meta Galien. V začetku septembra so bile prve vaje. Ker v Šentvidu trenutno še nimamo primer-nih prostorov za pevske vaje, nam je OŠ Janko Kersnik veli- kodušno ponudila njihovo glasbeno učilnico. 15. decembra 1989 smo imeli ustanovni pbčni zbor, kjer smo potrdili naše formalnosti. Tistih »ta pridnih«, ki hodi-mo redno na vaje je 37. Radi bi povećali število moških pevcev, zato si tišti, ki radi pojete in še oklevate, vzemi-te Čas in pridite v našo družbo. Ne bo vam žal, ker je to mešani pevski zbor Šentviški zvon. 5pe|a prasnjkar Iz naših krajevnih skupnosti BLAGOVICA Kako si predstavlja nadaljnji razvoj te, ene izmed najmanj razvitih KS, smo povprašali Franca Barliča, predsednika Skupščine Krajevne skupnosti Blagovica: »Asfalt, telefoni, javna raz-svetijava, urejeno pokopališče, vodovodi, vaške ceste, večna-..ienski prostor — telovadnica, problem stare sole, adaptacija krajevne hiše, izpeljava nove avtoceste in še marsikaj bi se našlo. Vse to je že v programu KS, je plan krajanov, so tuđi problemi, zaradi katerih naša krajevna skupnost spada med nerazvite v občini. Od tega programa niti krajani, niti bodoči delegati ne sme-jo in ne bodo odstopila, kajti razrešitev naštetih problemov je tuđi edina pot, ki bo Kraje-vno skupnost Blagovico pribli-žala razvitejšim KS, obenem pa tuđi izboljšala življenje vseh vaši. Pri tem pa brez širše pomoći družbene skupnosti ne bo šio. Zablode starega centralizma, ki je pospeševal zlasti razvoj večjih centrov, so prevelike in jih ne borno mogli sami od-praviti. Z optimizmom gledam na novo demokratično usmer-jeno družbo, v kateri pričaku-jem tuđi veliko več posluha za nas — majhne.« TROJANE Letošnjo prireditev ob Dne-vu žensk je pripravilo Društvo prijateljev mladine — v ustana-vljanju, ki ga sestavljajo mamice šoloobveznih otrok, ki vedo, da se da tuđi skozi tako organizirano obliko skupnega dela popestriti življenje njihovih malčkov. Dekleta in mamice so same napekle različne sladke dobrote, z denarjem za brezalkohol-ne pijace in obložene kruhke je na pomoč priskočila krajevna skupnost in dvorana gasilskega doma je bila kar premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti učencem Osnovne sole Blagovica, Moškemu pevskemu zboru Lipa in recitatorjem Osnovne organizacije ZSMS Troja-ne. Večer pa sta obogatila tuđi dva harmonikarja. Prepričani smo lahko, da je bila to le ena od prvih nikakor pa ne zadnjih aktivnosti novega društva. VELIKA VAS - DEŠEN Krajani so se odločili, da z neposrednimi in tajnimi volit-vami izvolijo tuđi predsednika sveta Krajevne skupnosti Velika vas — Dešen, ki bo v na-slednjih štirih letih koordiniral vse aktivnosti, katerih osnova bo v programu izglasovanega krajevnega samoprispevka. Pozor! Asfalt prihaja! Krajevni samoprispevki bodo že v zgodnji pomladi obrodili bogate sadove, saj v nekaterih krajevnih skupnostih Drav v teh dneh polagajo težko pričakova-ni asfalt. 4800 m asfalta Lansko poletje, zlasti pa jesen so bili pridni krajani ob cesti Stu-denec—Škocjan — meja s KS Prevoje. S krajevnim samoprispev-kom, dodatno zbranimi finančnimi sredstvi in obilico prostovoljnega dela so pripravili spodnji ustroj 1500 m, na katerega bo izvajalec SCT Ljubljana v teh dneh položil asfalt. Podpisana je pogodba v vrednosti 671.520,00 din, dela bodo predvidoma zaključena 26. 3. 1990. vanju. Do 28. 3. 1990 pa naj bi jim Cestno podjetje Ljubljana na tako pripravljeno traso položilo asfalt vse skupaj v vrednosti 635.647,00. Če omenimo še obnovo spod-njega ustroja Valvazorjeve in Par-move ceste v KS Tomo Brejc Vir (asfalt še priđe) in asfaltiranje ulice v KS Jarše-Rodica, potem je to zaenkrat vse. Tuđi rekonstrukcije so potrebne V 60 dneh naj bi bila zaključena rekonstrukcija križišča Lovec, ki se Tuđi jutri bodo kmetje iz Gradišća in Preserlj vozili po tejle poti - seveda asfaltirani. Sedaj še po makadamu, jutri po asfaltu. Cesta Gradišče-Preserje. Zadnja dela pred asfaltiranjem ceste Stu-denec-Škocjan. Enako kot v KS Krtina so tuđi krajani KS Lukovica, zlasti tišti ob cesti Gradišće—Preserje sami uredili spodnji ustroj. Dela ni bilo malo, pa tuđi dodatno zbranih fi-nančnih sredstev ne. Cestno podjetje Ljubljana zagotavlja, da bo asfalt na ca. 1500 m dolgem odseku še pred koncem marca, dela pa so vredna kar 903.500,00 din. 600 m asfalta bo bistveno izbolj-šalo življenjske razmere ob začetku ceste Zalog—Gabrje, za katero pa KS Moravče skupaj z občino že pripravlja tuđi njeno nadaljnjo rekonstrukcijo. Dela v vrednosti 459.960,00, ki jih izvaja Cestno podjetje Ljubljana bodo predvidoma zaključena do 4. 4. 1990. Letošnja pomlad pa je bila zlasti delovna za krajane KS Moravče, ki živijo ob cesti Podoreh—Ne-gastrn, ki so ob pomoči obrtnika Zemljan Antona že zaključili dela na spodnjem ustroju in odvodnja- je medtem že pričela. Izvajalec del je SGP Graditelj Kamnik, ki naj bi križišče razširil in semaforiziral, skupna vrednost del pa znaša 1.716.313,00 din Že od jeseni lahko spremljamo potek rekonstrukcije križišča M 10 Kovičeva—Ljubljanska c, ki naj bi bila zaključena do 30. 6. 1990, sanacija Ljubljanske ceste v Dom-žalah pa naj bi bila zaključena že do konca aprila in sicer naj bi Cestno podjetje v tem času za 1.154.676,30 din z asfaltom »pre-oblekel« cesto od Avtoservisa do železniške postaje. Do konca aprila pa naj bi Ce-?tno podjetje Ljubljana tuđi zaključilo dela na sanaciji lokalne ceste Domžale—Ihan. Mi se pripravljamo V skladu s programi krajevnih samoprospevkov pa že potekajo intenzivna dela zlasti v smeri čim- Taki trenutkl, kot je asfaltiranje ceste, zgraditev vodovoda ali kak drug poseg, se vtisnejo globoko v spomin sedanjim in prihodnjim generacijam. prejšnje pridobitve ustrezne dokumentacije in začetka zemeljskih del na naslednjih cestah: Krašnja—Krajne brdo (v dolžini lOOOm) Rova— Rafolce odcep skozi vas Dolenje (v dolžini 600 m) Spodnji Prekar—Hrib (v dolžini 1200 m) Dragomelj—Pšata (v dolžini 400 m) Češnjice—Blagovica (v dolžini 1150m) Krajevne skupnosti v skladu s finančnimi možnostmi programi-rajo zlasti izvajanje rekonstrukcije oz. spodnjega usloja posameznih čest, kjer veliko lahko naredijo z lastnim delom. Ustrezna strokovna služba je pridobila tuđi ponudbe za projektiranje ostalih odsekov čest, ki so v planu krajevnih samoprispevkov (Šentvid—meja s KS Lukovica, Selo—Goričica, M-10—Javorje, Goričica —Goropeče). Lahko zapišemo, da je začetek obetav in da vsi skupaj upamo, da bodo plani krajevnih samoprispevkov za letošnje leto uresničeni. V. V. Na zboru krajanov so se odločili, da bodo izbirali med naslednjima dvama kandidato-ma: SREČKO FIRM, rojen 13. 10. 1934, Dešen 10, zaposlen ROG Ljubljana MAKS STRMLJAN, rojen 22. 5. 1957, Spodnji Prekar, zaposlen JUB DOL TOMO BREJC VIR Novi predsednik sveta Krajevne skupnosti PAVLE GROŠ je aktivnosti strnil v tri točke: uresničevanje programa krajevnega samoprispevka, v okviru katerega naj bi asfaltirali vse ceste, tako da v KS ne bi bilo več makadamskih čest. Športni park, dolgoletna ne-izpolnjena želja vseh krajanov, je na začetku realizacije, saj si bodo vsi volilci lahko ogledali idejni projekt. Če bo vse po sreći, naj bi letošnji praznik KS praznovali na večnamenski as-faltni ploščadi v športnem parku. Po mnenju tov. Grosa ni do-rečeno, ali je meja Balkana na Kolpi, ali pa so to Karavanke, saj Če gleda okolico le prelepe zasvinjane Slovenije, naše preljube domovine je čedalje bolj prepričan, da bi se moral opre-deliti za trditev, da so meje Balkana Karavanke. Od tod njegova nenehna skrb za čisto okolje, ki jo je vcepijal tuđi svojih hčerkam in vnučkam. Zato njegova priza- devanja, da tuđi v KS Tomo Brejc Vir čistoći in pravilnemu odnosu do okolja namenij do-volj pozornosti. V. V. VRHPOLJE - ZALOG Letna skupščina je bila v prosto-rih krajevne skupnosti na Vrhpo-ljah z udeležbo 23 članov obeh spolov. Občinski odbor ZB NOV Domžale je zastopal tovariš Tone Kos. Predsednik borčevske organizacije PETERKA je podal izčrpno poročilo borčevske organizacije v preteklem letu in program dela za leto 1990. V razpravi je sodeloval tovariš Kos, ki je pohvali! delo predsednika tov. Peterke in celot-ne borčevske organizacije. Omenil je, da v prihodnje borčevska organizacija ne bo več politična, tem-več stanovska. Težko je prenašati očitke na račun borcev, zato je prav, da se zadeva razišče. Prav je tuđi, da se člani borčevske organizacije na volitvah odločajo za tište kandidate, ki ne blatijo NOB, ki so v resnici za dobrobit slovenskega naroda. Izvoljen je bil nov 13 članski upravni odbor: Ponovno je bil izvoljen za predsednika Tone Peterka, Dora Koz-melj za tajnika in Štefan Marela za blagajnika. Ostalih 10 članov pa v upravnem in nadzornem odboru. Evidentirani so bili tuđi kandidati za občinsko vodstvo ZZB NOV Domžale. Po končani skup-ščini je bilo še tovariško srečanje. Jože Novak Zadovoljni občani Ob pripravi članka o izgradnji čest v naši občini smo po mnenju povprašali tuđi nekate-re »prizadete«. krajane. Proberite, kaj so povedali: CERAR ANČKA Včeraj so prišli asfalterji, da zaključijo cesto Gradišće— Preserje. Presrečni smo, saj bo povezava dosti boljša. Tudl sicer se je na našem koncu veliko naredilo, rečem pa tuđi lahko, da vsi z veseljem dela-mo, ko vidimo, da je pridobitev iz dneva v dan več. BUCAJ RATKO Asfaltiranje ceste Gradišće—Preserje je zelo pomemb-no, ne le za boljšo vožnjo, temveč tuđi zato, ker je ob cesti rodovitna kmetijska zemlja, ki je bila zaradi prahu precej onesnažena. Da bi le tuđi v prihodnje tako napredovali. OGOREVC IVANKA Kar verjeti ne morem, da bo cesta Studenec—Škocjan — meja s KS Prevoje končno asfaltirana. Obljubljeno je bilo že pred 20 leti, pa nič ne de, samo da bo. Krajani smo veliko naredili, veliko prispevali in enako bo tuđi v prihodnje. Hvala vsem, ki ste nam pomagali. ZVONIMIR ŽAVBI Prispevaii smo vsi, tuđi de-lali, zato je veselje toliko več-je, ker bo v urejeni cesti, ki nam bo olajšala življenje, tuđi naše delo naš trud. Mislimo pa že tuđi naprej. Treba bi bilo marsikaj in prepričan sem, da borno tuđi v prihodnje s skup-nimi močmi marsikaj naredili. STRAN 18 OBČINSKI POROČEVALEC Predstavljamo delo v ribogojnici Dragomelj: Če bo riba preživela, borno tuđi mi Pogovor z dolgoletnim vodjo, domaćinom Stanetom Kepicem Ribogojnica v Dragomlju ni od včeraj; ima že več de-setletno zgodovino, saj je bila ustanovljena ket zasebna ribogojnica lastnika Plemlja, tako da lahko govorimo, kot o najstarejši ribogojnici v Jugoslaviji. Do leta 1946 je bila tako v zasebni lasti, po vojni pa je prešla pod okrilje mini-strstva za kmetijstvo in gozdarstvo, kasneje pod Ribarstvo Slovenije. Leta 1965 je po svojem obsegu in prozvodnji po-menila tuđi največjo ribogojnico v državi. Kasneje seje po nekaj letih preimenovala v Ribarstvo Export, ko pa so prišla leta združevanja malih podjetij, je dobila novo ime EMONA RIBARSTVO D. E. Dragomelj. V vseh ten časih in spremembah naslova podjetja pa je ostala kvalitetna proizvodnja ribe, posebej tuđi pridobivanja iker ter mladić iz ribogojnice. Dežele zahodne Evrope kot so Italija, Avstrija, Nemčija, Francija so že dolga leta stalne odjemalke v Dragomlju. Kakovost tega zahtevnega dela daje prizadeva-njem zaposlenih v ribogojnici težo, katero je prav, da ob priložnostnem zapisu o ribogojnici tuđi poudarimo. Tega sicer naš sogovornik Stane Kepic, vodja ribogojnice v Dragomlju ni poudarjal, vendar to drži in zato pomeni po-membno poslovno referenco tuđi za firmo, ki jo v Dragomlju predstavljajo. Najprej o vodi Saj ni potrebno posebej poudarjati, ker je že znano: pri gojenju rib je najpomembnejša vendarle voda. V našem prime-■ru gre praktično za talno vodo — potok Gobovšek, ki izvira v blizini ribogojnice. Potok ima v normalnem vodostaju med 300 in 400 litri pretoka vode v sekundi. Poprečna temperatura te vode, za katero lahko pravimo, da ribe gojijo v podtalnici — znaša 8 do 12 stopinj. Težavje več... Prav pri vodi se v zadnjem času položaj zelo poslabšuje. Težave so v pomanjkanju vode, saj je nizek vodostaj podtalnice že tuđi ogrozil izvir potoka Gobovšek. V zadnjem desetletju je ta potok presahnil že trikrat. To bi lahko pomenilo za ribogojnico katastrofo in konec njenega obstoja, vendar so s pomočjo vodnih črpalk ribe čas presušitve potoka le preživele. Nizka raven podtalnice je po-sledica intenzivnega črpanja vode, pri industrijskih porabni-kih in v črpališčih pitne vode. V ribogojnici upajo, da se bo s postavitvijo elektraren na reki Savi povrnil nekdanji vodostaj podtalnice. Gnojila, škropiva, odplake Znano je, da je prisotnost nekaterih živali v vodi znak za kvaliteto te vode, odsotnost ali njihov pogin pa znak za opore-čnost ali strupenost. Sodobni razvoj industrije in kmetijstva povzroča pri gojitvi vodnih živali vedno večje probleme. Ones-naženost voda je že pred leti popolnoma iztrebila rake, za-tem tuđi žabe. Dandanes je tuđi potok, kot je Gobovšek, ki izvira komaj dobrih 500 metrov nad ribogojnico že onesnažen do druge stopnje. Tako ones-nažena voda pa je že oporečna tuđi za gojitev ameriške postr-vi, kaj sele potočne, ki je še mnogo bolj zahtevna. Nemara tuđi zato imamo štednje v ribogojnici le nekaj kosov. Seveda je oporečna voda neprimerna še posebej za vzrejo mladić. Umetna gnojila na kamniškem in domžalskem polju Intenzivno gnojenje z ume-tnimi gnojili na kamniškem in domžalskem polju je povzroči-lo, da je v vodi precej plinov, ki jih moramo na vstopu vode v ribogojnico odstranjevati s pomočjo ereatorjev. Izpiranje se-stavin teh gnojil v kmetijstvu je žal dospelo v podtalnico in povzroča skupaj z odplakami gospodinjstev vse več težav. Krizno vendarle še ni Kljub vsem tem težavam pa stanje vendarle še ni kritično, četudi je res, da borno za čisto pitno vodo Ijudem in za čisto bivalno okolje ribam, morali še veliko storiti. Ko bo »odšla« ameriška postrv, kot znanilka kritične onesnaženosti, tedaj bo odšel tuđi človek. Tega bi se morali tuđi zavedati in napo-sled kaj ukreniti, da borno za-gotovili boljšo vodo, ki je osnova življenja, ne pa da vso skrb posvečamo samo temu, kako borno to vodo, ki jo imamo, čimbolj izčrpali in izkoristili. Od ikre do konsumne postrvi Ribogojnica v Dragomlju je popolni ribogojski objekt, ki razpolaga s plemensko jato ameriške postrvi, ikrami, zaro-dom, mladicami, na koncu go-jitvenega postopka pa tuđi s konsumno postrvjo, ki je na voljo kupcem. Te postrvi v Dragomlju letno vzgojijo 50 ton. Glede na količino vode je po- Ikre se oplodijo, po 16dneh (odvisno od temperature vode) pa vsaka izmed iker dobi crno piko — znak, da je v ikri življenje. Ko se ikra izvali, gre za krmljeni zarod, ki ga hranijo z umetno hrano. Na določeni stopnji prehranjevanja in seveda razvoja zaroda ta zarod postane mladica. Te mladice pa nato že gojijo v bazenih. Potrebno je še mnogo časa preden vzredijo takoimenovano tržno — konsumno postrv, ki jo je mogoče kupiti v ribogojnici ali v ribarnicah v Domžalah in Ljubljani. Veliki odjemalci rib iz Dragomlja so tuđi gostišča in hoteli z Gorenjskega, ki kako-vostno ribo — ameriško postrv kupujejo prav v Dragomlju. Riba — najboljša \nrana | Povemo naj, da v Dragomlju poteka tuđi postopek predela- Delo ob vodi in v nje] v vsakem vrmenu in pri vsaki temperaturi ni lahko. ve, kjer ribe tuđi čistijo, vaku-umirajo in pakirajo in tuđi raz-vozijo. V svetu prehrana mnogo bolj temelji na ribah kot pri nas. Menda na Japonskem zaužijejo izmed vseh beljakovin ćelo več kot 90 odstotkov rib. Zdravniki tuđi pravijo, da je riba mnogo bolj zdrava, saj njeno belo meso ne vsebuje hole-sterolov, kar pa mi sicer zauži-jemo pri drugi mesni hrani. Morda pa se borno vendarle kdaj dokopali do spoznanja, da borno le z ribo in ob njej (če bo ona preživete) — preživeli tuđi mi. B. Bazeni z ribjlm zarodom, v ozadju posebna naprava, ki bogati vodo s kisikom. Ribja lepotica - plemenka ameriške postrvi. trebno izredno poznavanje so-dobne tehnologije, skrb v vzre-ji, pa tuđi ekonomsko gospodarenje. Ob 1200 komadih ple-men in 100 komadih samcev vzredijo še 1 milijon do 1 mili-jonpetsto tisoč mladić postrvi v velikosti 9 do 12 cm. Te so na-menjene za nadaljno vzrejo v drugi Emonini ribogojnici na Dvoru pri Žužemberku. Veliko delo za majhen kolektiv Treba je povedati, da vse delo v gojitveni ribogojnici Dragomelj opravljajo le štirje delavci. Na njih je tuđi vsa skrb za vzrejo, hranjenje in vzdrževanje ustreznega tehnološkega postopka; ni potrebno poudarjati, da gre za silno odgovorno delo. Ko smo na obisku v ribogojnici v Dragomlju opazovali zah-tevno delo pri postopku pridobivanja iker (smukanje samic), so nam povedali, da tako prido-bijo približno 4 milijone iker. V, V razmislek: Je praznik sploh še praznik Vsako leto v začetku marca se moški začnemo spraševati, kaj neki naj bi kupili ženam, materam, dekletom, prijateljicom in navsezadnje tuđi ljubi-cam za njihov praznik. Skladno s tem datumom (ali kdo med nami verjame v naključja) se prav sakramensko podraži cve-tje in nekateri kičasti izdelki, ki jih trgovci zavijejo v celofan in primerno okrasijo ter poskušajo z njimi omehčati moška srca in predvsem njihove denarnice. Moški nato izbiramo, skrivaj ali ćelo javno pogledujemo v denar-nico, preračunavamo, še nekaj-krat pogledamo vsebino denarnice (mogoče je kje v kotu še kakšen dinar) in se s kompromisom med količino denarja, upo-rabnostjo in ceno darila končno odločimo za nakup. Darilo torej imamo, ostane nam še šopek. Ko po dvo ali trournem čakanju le zaslišimo že utrujeni glas pro-dajalke, ki vas sprašuje, kaj želimo, ugotovimo, da imajo v prodaji samo še en bel nagelj, štiri rdeče in nekaj takšnih, ki so neke vmesne barve. Z njimi torej ne bo nič. Preostaneta vam dve možnosti, ali oditi v drugo cvet-ličartno, spet čakati v vrsti, ali pa se odočiti za nakup druga-čnega šopka. Seveda se odločimo za drugo varianto (kdo bo spet čakal?). Prodajalka vam željeno cvetje zavije v papir in nam podari prijazen nasmešek, skupaj z računom. Ugotovimo, da je nasmešek prav preklema-no potreben, kajti številke na računu so za naše pojme gromo-zanske. Nekako poskušamo odvrniti nasmešek, nato ugotovimo, da nimamo dovolj gotovine za plačilo računa. Tipamo se po žepih, kjer naj bi imeli čeke in čekovno izkaznico. Predno iz-polnimo ček, se za vami nabere dolga vrsta rož čakajočih mo ških, ki vam zabrusijo nekaj krepkih na račun vaše počasno-sti. Čimprej se skušamo izmuzni-ti iz prodajalne, da nam ne bi slučajno kdo pomagal z že znanim nogometnim gibom noge. Vsi izmučeni in živcni se odpra-vimo na pivo, tam pa po na-ključju srečamo nekaj znancev, ki so imeli podobne nakupe že za sabo. Beseda da besedo, runda sledi rundi in na koncu poza-bimo, po kaj smo šli v trgovino in kdaj naj bi prišli domov. Že krepko vinjeni se odpravimo v smeri proti domu in mrzlično premišljujemo, kako naj bi s čim manj hrupa vstopili v stanovanje in z darilom presenetili našo slavljenko. Vendar pa ona prese-neti vas, po možnosti z valar-jem v roki, in že poslušamo pravo ploho nič kaj nežnih besed, kakršnih od naše »drage« sploh ne bi pričakovali. Prosim vas, ali besede kot so npr. pijandura, prasec, svinja ..., res pristajajo brhko nežnemu glasu in videzu ženske? Tu se ponavadi 8. marčevska zgodba konca, kajti po prepiru, ki sledi gresta vsak na svoj konec. Še lahko noč si ne zaželita. Pa je potrebno tako? Mislim, da ne. Skoraj vse osebe ženske-aa spola, ki jih poznam, mi zatr-jujejo, da takšne »pozornosti« za dan žena ne potrebujejo. Naj bi bili do njih pozorni skozi vse leto, ne pa, da se ga nacukamo za njihov praznik in jim čestitamo z že ovenelimi rožicami i> zmečkanim darilom. Sicer pa, kolikokrat na lete pomijemo posodo, skuhamo ko silo, pospravimo stanovanje? Kdaj zalijemo rože, poskrbimo za otroke, če je bolan ali prestrašen? Razmislimo malo o tem, predno se drugo leto zopet postavimo v vrsto. Janez Stibrič Stanovanjsko poslovni objekt Moravče V centru Moravč se pripravlja gradnja stanovanjsko poslovnega objekta, ki ima pritlični del površine 490 m2 namenjene za poslovne prostore pošte, ATC, banke, ter možnost treh lokalov s še neopredeljeno namembnostjo velikosti 24 do 49 m2. V nadstropju in mansardi pa je predviđeno 12 stanovanj različnih velikosti od 35 do 75 m2. Celotna koristna površina objekta je 1348 m2. Investicijo vodi Razvojni zavod Domžale, ki je izbral preko postopka javnega razpisa kot najugodnejšega izvajalca za projektiranje in izvajanje SGP Graditelj Kamnik. Graditelj Kamnik bo objekt gradil po sistemu »gradnje za trg.« Odgovorni projektant predviđene gradnje je Miro HRIBERNIK, dipl. ing. arh. Investicija je v fazi pridobivanja gradbenega do-voljenja, predvideva pa se za^etek gradnje v maju 1990. Objekt bo lociran na obr6bju Trga svobode na mestu bivše osnovne sole. Pri sami pripravi bo potrebno porušiti del poslopja mizarske delavnice, stanovanjsko hišo Trg svobode 1, ter prestaviti kapelico. Objekt bo omogočil kasnejšo prometno ureditev križišča in pomeni začetek revitalizacije spomeniško zaščitenega jedra. FOTO REPANŠEK, Mengeš, Kidričeva 8 DELOVNI ČAS: vsak dan od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. NOVO: fotokopiranja A 3, A 4, povečave, pomanjšave, barvni papirji. SE PRIPOROČAM! Obiščite trgovino s pleteninami VIDA: Vabljive pletenine V objektu SPB-1 je že dalj časa na voljo prvo-vrstna ponudba pletenin vseh vrst. Odlikujejo jih kakovost pa tuđi izredno konkurenčne cene, saj jih po takih cenah ni moč kupiti nikjer drugje. V zadnjem času so razširili svojo ponudbo tuđi na izbor uvoženega perila, majic in drugih bombažnih izdelkov. Opozarjajo tuđi na ponudbo nogavic, prodajajo pa tuđi ostanke preje od proizvodnje. Če želite kupiti kakovost, modo in to po niz-kih cenah — poiščite VIDO! Odprto imajo vsak dan od 9. do 11. ure ter od 15. do 19. ure. Pričakujejo vas! £& -^g^Mfe* OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 19 Dober dan, domžalski občan: Vid Repanšek Med nami živi veliko delovnih ljudi, ki sejih po nepotrebne/n bojimo posebej izpostavl/ati, češ, lahko kdo reče, da temu in temu že ni treba delati reklame. Pri tem pa pozabljamo, da so svoj ugled, čast in spoštovanje dosegli izključno z delom, s trdim delom, cena tega pa je včasih že kra prevelika in se pozna predvsem pri zdravju. Eden od domžalskih občanov, ki je vreden širše pozornosti kot nadaljevalec homške gasilske in kulturne tradicije, kot iz-vrsten gostilničar in človek v najglobljem pomenu besede, kot simpatični sogovornik in hkrati tuđi kot večni življenj-ski optimist je zagotovo Vid Repanšek. vse je vedno odvi-sno samo od ljudi in prav zaradi njega, njegove žene in njegovih otrok seje njihova gosti/na povzpela v sam vrh slovenskega gostinstva, o čemer pričajo tuđi številna priznanja. In se ena posebna priložnost kar sama narekuje, da se vendarle o Vidu zapiše nekaj besed več: lani so praz-novali stoletnico gostilne. v______________:__________J Mladost na stopnicah Oče Vid Repanšek živi od rojstva naprej v domaći hiši, na kmetiji in v gostilni. Njegov oče je bil kar trikrat poročen: prva žena mu je umrla na porodu z otrokom vred, druga mu je rodila štiri otroke in tuđi umrla, tretja pa tri in prav tretji, naj-mlajši postrežek je bil Vid. »Vsa moja mladost, vse mo-)■'. otroštvo je bilo povezano z ■ stilno. Stal sem na stopnicah • čakal, kdaj bo kdo naročil i- ;kšen »štuc«, potem pa hajdi v klet pod pipo. Takrat smo irneli sicer še malo gostov, po pet do deset na dan. Ker ni bilo hladilnikov in drugih sodobnih naprav, je bila gostinska dejav-nost močno otežena. A je vse-eno šio, pa tuđi kakšen dinar je vendarle kapnil v denarnico. Na srečo so se vsaj ob koncu ted-na in ob božjepotnih dnevih pri nas ustavljali tuđi Ijubljančani, Ki so jo s »cugom« primahali na Homec . . .« Včasih je šla v gostilni v promet predvsem pijaca. Vsak si je hotel pri Repanškovih privezati predvsem dušo. Le ob nedeljah po maši sta šla v promet kisla juha in golaž. Danes je glede tega ravno obratno: vsaka cjostilna sloni na hrani, pijaca je le obstranskega po-mena. »Dobro se še spominjam, kako sva hodila z očetom na Dolenjško po vino. Nekoć, ko sva vino že v sodu s konjem peljala domov, so naju napadli Cigani. Na srečo oče ni imel veliko denarja pri sebi, ker je vino že plačal. Vse to pa me ni zmo-tilo, da ne bi tuđi sam pozneje vsa leta hodil po vino k isti hiši . . .« Oče je bil dvajset let tuđi homški župan, soustanovitelj gasilstva na Homcu, vodja po-sojilnice. Po njegovi ugledni poti je krenil pozneje tuđi Vid sam. Tujci doma Po vojni so bili Repanškovi v lastni gostilni tujci, oziroma samo uslužbenci, ker tedanja oblast pač ni prenesla zasebni-štva. Kdo ve, ali se jim bo kdo kdaj prišel vsaj opravičit za to, kar so počeli tedanji navidezni veljaki z njihovo kmetijo in go-stilno . . . Vid Repanšek je storil vse, da je gostilno dobil le v svoje roke. Nekaj časa je hodil tuđi klat prašiče po hišah, da je za-služil vsaj toliko cvenka, da se je lahko preživljal. Vsak odvišni dinar pa je vtaknil v gostilno. »Če povem po resnici, sem imel prvo vino v svoji gostilni na posojilo. Oče ni imel denarja, jaz tuđi ne, a je bil direktor Slo-venijavina tako dober, da nam je zaupal sod vina na poso-do .. .« Počasi je vendarle steklo. Posebno potem, ko se je Vid oženil s pridno Anico, ki je bila že prej vajena takšnega dela v menzi Induplati Podrobneje sta se spoznala ob igranju iger, kjer je bila Anica vedno ena »ta glavnih.« »Še dobro se spomnim, kako je bilo na začetku, ko sva zastavila na svoje. Doma sem ujel dva piščanca na dvorišču, žena ju je spekla, potem pa sva s strahom pričakovala prve goste . . . Bo sploh kdo prišel ali ne bo nikogar. . . Kar hitro je steklo . . . Naslednjo nedeljo sva prodala že štiri piščan-ce . . . Žena Anica je bila v kuhinji vedno izredno spretna. Ko je bila žegnanska nedelja, je gostom kar zastonj cvrla flan-cate. Vse sva naredila, samo da sva privabila goste z dobro po-strežbo in prijazno besedo . . .« Vid je veliko ostajal pri go-stih v gostilni in z vsakomur rad spregovoril nekaj stavkov. Pravi, da je slab gostilničar tišti človek, ki se ne zna pogovoriti s svojimi gosti. Gostilna ni samo osrednji vaški prostor, kjer se Ijudje zbirajo, kjer nekaj po-jedo in popijejo, ampak je tuđi prostor, kjer se mora zvedeti kaj novega, kjer so od nekdaj tekle kupčije, kjer se je na-sploh odvijalo živahno življenje. »O starih časih moram po-vedati samo še to, da so pri nas redno prespali vsi Ribniča-ni, ki so jo potem s svitom odri-nili naprej. Oče jim je pred spa-njem pobral vžigalice in vžigal-nike, potem pa jih je pustil pri miru. Danes takšnih gostov ni-mamo več, je pa toliko več pre-hodnih. Med njimi so tuđi ime-nitne slovenske osebnosti, od političnih do visokih cerkvenih dostojanstvenikov.« Gostilničar je bogat človek Nekateri Ijudje, ki imajo dve leti roki, vidijo pri gostilničarjih samo bogastvo. Pri tem pa ne pomislijo, da so tako rekoč ne-pretrgoma na nogah, da pono-čujejo dolgo v jutro, da imajo popolnoma na glavo obrnjen biološki red, kar se skoraj vedno pokaže tuđi pri zdravju. »Tistemu, ki mi je nevošljiv, mu iz srca privoščim, naj po-skusi naše delo samo za me-sec dni, pa bo zagotovo spre-menil mnenje. Po koncu tedna, ko je pri nas največ prometa, saj smo ena redkih gostiln, ki ima odprto tuđi v nedeljo, v po-nedeljek spiva z ženo kot ubita, v torek prideva približno k sebi, potem pa spet vse nanovo, od kraja . . . Občudujem ženo, da je vedno dobre volje in da niko-li ne izgubi živcev .. .« V zadnjih letih jima veliko pomagajo otroci. Vseh pet otrok — štirje sinovi in hči — so delovni in prizadevni pomagači, tako da jih ne more pre-senetiti velik obisk. Nekaj dodatnega dela so si naprtili ob vsem tem tuđi sami, z organizacijo prireditve Po do-mače pri Repanšku, kjer je glavni poudarek na medobčin-skem tekmovanju ljudskih god-cev. To tekmovanje bo seveda tuđi letos, verjetno prvo nedeljo v Juliju. Ob tem pa so pripravili tuđi že niz literarnih veče-rov, predstavitev knjig in drugih kulturnih drobc^v v glavnem vse v lastni režiji in z lastnimi sredstvi. Sto let pod kostanji Repanškovi kostanji so edi-na živa priča, da je njihova gostilna bila lani stara že sto let. Medtem je zamenjala že nakaj imen, ves čas pa so jo upravlja- li Repanškovi sami, tuđi ob času nasilne nacionalizacije. Lani je bilo pri Repanškovih veliko slavje, sprevod s kamniško godbo in z vsem drugim okras-jem, ki gre zraven. Anica in Vid pa sta se peljala s kočijo . . . »Res je bilo nepozabno. Moji fantje in dekle znajo vse tako lepo pripraviti, da se lahko brez skrbi pomaknem za pol koraka nazaj. Ko bi me le zdravje bolj ubogalo!« Tako so vse osebne želje obrnjene samo še k sreči svojih otrok in k boljšemu zdravju. Gostilna pa seveda živi naprej. Javne prireditve in predvsem televizijske odda'je, ki jih je tuđi posnel Boris Kopitar s svojo ekipo, so Repanškovim prine-sle veliko gostov. »Vsak me sprašuje, če je to res tista prava domaća gostilna, ki jo je videl na televiziji. . .« Drugače pa Vida Repanška sosednji gostilničarji še vedno radi podražijo, češ, kaj boš ti, ki si »gostilničar-kmet«. Vid pa ve, da se samo šalijo, kajti kaj bi bilo lahko za gosta boljšega kot hrana z domaće kmetije in pristno vino z Dolenjske in iz Vipave. To so gostje iz vse Slovenije že zdavnaj odkrili in zato tuđi imajo toliko obiska. Vid se ob tem samo zadovoljno smehlja, sam pri sebi pa ve, da je cena uspeha vendarle visoka, morda ćelo previsoka. A iz svoje kože pač ne more: ostal bo do konca dni birt in, kmet; predvsem seveda prvo. Birt slovenske gostilne. Ivan Sivec Predstavljamo: Bogomir Germovšek »S svojim aktivnim delom je veliko pripomogel k na-predku svoje krajevne skup-nosti in družbenopolitičnih organizacij v njej, pa tuđi k razvoju moravske doline kot celote. Vedno najde čas za sočloveka, za strokovno po-moč organom KS, za sode-lovanje na .različnih področ-jih,« so zapisali v predlogu, na osnovi katerega je njihov krajan BOGOMIR GERMOVŠEK prejel zvezno odlikovanje krajani iz KS Vrhpo-Ije—Zalog, ki ga tuđi predla-gajo za delegata v ZBOR OBČIN Skupščine Republike Slovenije. Po pokliču diplomirani pravnik, star 60 let, bančni upokojenec in ves čas bivanja v občini Domžale tuđi družbenopolitično aktiven je največ svojega dela namenil prav izgradnji in rekonstrukciji lokalnih čest, kot član Odbora za plan in poslovno informatiko Republiške skupnosti za ceste pa je so- deloval tuđi pri urejanju drugih prometnih žil, na tem po-dročju pa dela še danes. 0 vlogi delegata v repu-bliški skupščini razmišlja neodvisno, osnova pa so mu dosedanje izkušnje in vse napredno v Sloveniji v sedaniem času. Kot sam pravi, je logičen odgovor na naše vprašanje, na katerih področjih bo de-■loval, če bo izvoljen, predvsem na izgradnji in rekonstrukciji lokalnih ceste (take-ga me Ijudje tuđi poznajo!), predvsem v hribovitih prede-lih naše domovine. Razlog je predvsem v tem, da v pri-meru ustrezne cestne pove-zave, mladi ostanejo na do-movih (ali ob domovih) svojih staršev in tako ostaja mladi rod na svoji zemlji, gradi lastno hišo in po dobri cesti dnevno odhaja na delo, njegovi otroci pa rastejo v zdravem in čistem okolju. Istočasno pa ne delajo gne-če v mestih, kjer imajo že tako polno drugih problemov. Njegova prizadevanja bo-do v veliki meri vložena tuđi v čimprejšnjo izgradnjo bo-doče avto ceste od Celja do Ljubljane. Pretok vozil bo tako hitrejši in varnejši, to pa pomeni tuđi prometno raz-bremenitev lokalnih in drugih čest v naši občini. Prepričan je, da bo tuđi člove-ških žrtev manj. Težišče dela ZBORA OBČIN bo po njegovem mne-nju v tem, da se bo v njem usklajeval razvoj občin ter mest in naselij tako v go-spodarskem kot tuđi v infra-strukturnem področju, kar vse bo olajšalo življenje občanov, ki bodo lažje in od-govornejše skepali o načinu in delu svojega življenja. Pri tem pa podpira tuđi vse oblike samoprispevkov in dodatnega združevanja sredstev občanov ob državni pomoći. Tuđi pri nas so rezultati takih prizadevanj vidni, sklene svoje viđenje lastnih možnosti v okviru ZBORA OBČIN. Glede na Slovence in ob tem vprašanje natalitete, bo zastopal stališče, da država Slovenija poskrbi, da vsi slovenski otroci dobivajo otroški dodatek, tuđi kmečki in obrtniški. Prizadeval si bo, da se odpravi cenzus o po-gojih za pridobivanje otro-škega dodatka. Država mora čutiti, da raste mladi rod in je zanj potrebno- poskrbeti tuđi na tak način. Ob 30-letnici Farme Ihan Lahko zapišemo, da tridesetletnica Farme Ihan pomeni tuđi tridesetletnico sodobne slovenske pra-šičereje, pa tuđi tri desetletja povečevanja tržne proizvodnje, razvoja temeljev za širjenje znanja in sodobne tehnologije ter kvalitetnega plemenskega materiala, ki je pomembno vplival na razvoj prašiče-reje tako v zasebni kot zadružniški proizvodnji, obe-nem pa to pomeni tuđi razvoj najsodobnejše tehnologije v svetu na področju prašičereje. Pogled v [eto 1958 Prva prašičja farma v Ihanu se je začela graditi 1958. leta in naj bi postala selekcijski center novo uvoženih mesnatih prašičev Šved- iz pisarne Društva upokojencev Domžale: IZLETI: Sporočamo, da bo prvi izlet 19. aprila 1990 v Avstrijo — Pliberk. Vplačila bo blagajničarka sprejemala od 2. aprila 1990 dalje. Ob vplačilu bodo prijavljena dobili nacrt ostalih iz-letov. ČLANARINA: Zaradi bolezni predsednice letos ni bilo mogoče organizirati sestankov v Ihanu, Dobu, Viru in Jar-šah. Zato prisimo, da poverjeniki v teh krajih poberejo članarino in jo grinesejo v tajništvo. Letos veljajo naslednji prispevki: Društvena članarina 15,00 Din Vzajemna samopomoč — društvena 15,00 Din Vzajemna samopomoč — republiška 30,00 Din K čimprejšnjemu vplačilu članarine vabimo tuđi vse člane in članice iz Domžal. Seji komisije za rekreacijo (izleti) in odbora društva upokojencev bosta v drugi polovici meseca marca 1990. Na naše izlete borno povabili tuđi člane iz ostalih dru-štev v občini, da bodo avtobusi zanesljivo polni. URADNE URE: vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE DRAGO BERTALANIČ Cankarjeva 8 Domžale: ODPRLI SMO VINOTOČ! Na Cankarjevi 8, v blizini cerkve, smo odprli VINOTOČ! Gostinsko dejavnost začenjamo s prodajo žga-nih in drugih pijač ter brezalkoholnih napitkov. Prav tako se boste pri nas lahko oskrbeli s sladoledi Ljubljanskih mlekarn. Odprto od 8. do 20. ure. Vabimo vas na obisk! Drago Bertalanič, tel. 711-868 Domžale ske in Holandske pasme, ki naj bi postopno zamenjali ekstenzivne prašiče v naši državi. Le 9000 pi-tancevje bilo sprva, kmalu pa seje proizvodnja razširila iri z uvoženi-mi prašiči seje prenesla tuđi empi-rična proizvodnja skandinavskih kmetij, kar je bil laičen eksperiment transplantacija drobne kmeč-ke reje v veliko aglomeracijo živali na enem mestu. S tem pa so se po-večevali tuđi organizacijski in zdravstveni problemi, ki so žahte-vali od farme iz dneva v dan več znanosti, več izkušenj industrijske tehnologije in upoštevanja specifičnosti žive proizvodnje, katere rezultat je IHANSKA TEHNOLOGIJA — razvita na temeljih ži-vljenskega ciklusa živali, prevzeta v široki praksi sodobne prašičereje v svetu, za to delo pa je dr. Lucijan Krivec, direktor Farme prejel evropsko kmetijsko priznanje Justus von Liebig Preis. Povezava teorije s prakso V hitrem razvoju tehnologije Farma Ihan postaja poligon projektantske organizacije za tehnolo-ško-tehnične rešitve in neregistrirani institut tako za široko prakso, kot za živinorejsko in veterinarsko fakulteto, brez sofinanciranja z družbenimi sredstvi, saj je bil ves razvoj dosežen izključno na račun tekoče proizvodnje. Tako je bilo opravljenih preko 250 strokovnih in znanstvenoapli-kativnih poizkusov in temeljnih ra-ziskav, pri katerih so sodelovale tako domaće kot inozemske insitu-cije, rezultati teh raziskav pa so bili vrsta najmodernejših dosežkov na področju prehrane, reprodukci- je, zdravstvene zaščite, selekcije, tehnološko-tehničnih rešitev. Omenimo naj le, da je tako razvita nova tehnologija zaključene proizvodnje pod eno streho, ki je pisana na kožo kmečke reje in pomeni pri velikih farmah do 40 odstotkov pocenitev investicij. Pomen za splošen razvoj Preveč besed bi izgubili, če bi podrobneje želeli prikazati pomen ihanske farme za splošni razvoj slovenske prašičereje, zato zapiši-mo le, da so bili strokovnjaki na farmi Ihan kreatorji sodobne slovenske prašičereje in da so imeli vseskozi pravilno politiko do zasebne kmečke reje. Pri tem ne mo-remo mimo tega, da posebej izpo-stavimo mnenje dr. Lucijana Krivca v tej zvezi, ki pravi, da so pavša-li očitki, da se je forsirala družbe-na proizvodnja na račun zasebne reje, povsem neutemeljeni. Tako ihanska kot ostale farme pa so ne-precenljive vrednosti tuđi za bodo-čo slovensko prašičerejo in celotno gospodarstvo, se pa bodo morale prilagoditi novim pogojem gospo-darjenja in vse hitrejšemu razvoju v svetu, vse težji pa bo tuđi njihov položaj v mednarodni konkurenci. Za prihodnost Farma Ihan in njeni strokovnjaki, izpostavimo pa tuđi pridne de-lavce, so izkušnje in rezultate sami ali v sodelovanju z drugimi posredovali širši strokovni javnosti. Prav zaradi velike populacije živali na enem mestu (v enakem okolju) in registriranih podatkih je farma edinstveno področje fundamentalnih raziskav, ki so bile ob-delane tuđi v doktorskih dizertaci-jah naših in tujih znanstvenikov. Rezultati strokovnega pristopa v proizvodnji so se in se tuđi sedaj bogato obresutjejo, saj je bila farma v treh desetletjih vseskozi visoko rentabilna, kar ji je med drugim omogočilo tuđi šest generalnih re-konstrukcij, visok družbeni standard in socialno varnost vseh zaposlenih, pa tuđi načrtovanje in v bližnji prihodnosti tuđi realizacijo vrste investicij, ki bodo pomembno prispevale k varnejšemu okolju. Obletnica - 30-letnica farme v Ihanu je obeležena z velikimi delovnimi uspehi, ki jih je kolektiv dosegel, nahaja pa se tudl pred vrsto zlasti ekoloških problemov. STRAN 20 OBČINSKI POROČEVALEC Kulturno društvo Miran Jare iz Škocjana je povabilo kovača Mirto Krištofa, da je v kulturnem domu na Studencu razstavil svoje izjemno lepe izdelke, s katerimi se je proslavil tuđi že v tujini. Na prireditvi v Hali Komtmalnega centra: Unikatne Vidine pletenine Modne dodatke k bogati domišljeni po-nudbi pletenin, ki smo jo spoznali na modni reviji, so pripravili v »TINI« — Darinke Grad... Na zabavnoglasbeni prireditvi so bili Novi fosili osrednja glasbena skupina večera, četudi smo lahko prisluhnili pevcema Simoni VVeiss ter Zlatku Dobriču, spoznali plesni par in še marsikaj drugega, kar pač sodi v tak večer, ki ima ambicije razvedriti obiskovalce. Ta zabavnoglasbena prireditev, ki jo je orga-niziral Klub malega nogometa iz Domžal, pa bi bila le ena izmed mnogih, kakršnih so obiskoval-ci Hale Komunalnega centra videli že ničkoliko, če... ... če ne bi bilo tuđi modne revije, s katero se je VIDA RETELJ — znana zasebna kreatorka in izdelovalka pletenin iz Domžal prvič v tej obliki predstavila občinstvu. Bogata in domišljena ustvarjalnost, številni modeli, ki govore o kar na-prej iščoči zasebriici — vse to je navdušilo obiskovalce prireditve. Petero mladih manekenov je s svežino in ne-narejeno sproščenostjo ter mladostjo, ki ji je bilo videti, da je še ni utrudila hoja in ekstravagantni zadah manekenskih pist, resnično navdušila. V mnogih — kot pravijo — »izhodih« na sceno so mladi manekeni pokazali več kot 30 mode-lov zlasti ženskih, pa tuđi moških pletenin. Bila je množica ubranih modnih barv, množi-ca lepih in že uresničenih zamisli za vse, ki imajo radi topla, voljna, telesu se prilagajoča pletena oblačila. Vsi, ki smo večeru in tej predstavitvi priso-stvovali smo lahko sami v sebi spoznali in to se je potrdilo tuđi v kasnejšem pogovoru med nav-zočimi: »Pri Vidinih pleteninah, ki smo jih spoznali, ne gre za suhoparno, tržno konfekcijsko gledanje. Gre za nekaj več... Za tisto »več«, ki opazno govori o želji ustvarjati ne le dobi-ček, pač pa predvsem in zlasti lepoto, sozvoč-je materiala in oblike smo vsem, ki so se za ta večer trudili, več kot hvaležni.« Vidi seveda še posebej! Kaj dosti ne da na pohvalo: polna načrtov, ambicij, že ustvarja na-prej... ^ M. Z. Revija elegance, mladosti, lepote v oblikovanju ter smisla za lepo - manekeni z Vidinimi pleteninami na modni reviji. Ustvarjalca je pozdravil domžalski obrtnik, potomec znane ko-vaške družine Juhantovih iz Jarš - Milan Juhant ter izrazil prepričanje, da bo morda vendarle kdo tuđi v Domžalah nadalje-val staro tradicijo kovaške obrti. V kulturnem sporedu so sode-lovali: kvartet bratov Smrtnik iz Avstrijske Koroške, citrar To-maž Plahutnik, z imenitnimi epigrami in soneti pa pesnik dr. Rado Bordon. Pred nami je koncert vedno lepih in vedno zelenečih melodij: Vi z njimi in z nami V simfoničnem orkestru Domžale Kamnik so se to-krat lotili dela nekoliko drugače, v drugačni sestavi — z ritmično skupino. Gre za godala z manjšo pihalno in trobilno sekcijo. Na dveh koncertih v Kamniku in Mengšu bodo predstavili celovečerni program — koncert evergreenov različnih avtorjev. Omenimo naj Gershvvina, Porterja, Barcharacha, Rodgersa in Manci-nija ter drugih. Vokalni delež bodo prispevali vokalni tercet MKM Mateja Srneš, Katarina Habe in Marija Pir-nat, vokalna skupina Vox ter solisti Nuša Pirnat, Nata-lija Šimunovič, Hugo Šekoranja, Tone Savnik, Klemen Repe, Jernej Gnidovec, Miro Novak in Tomaž Plahutnik. Avtor zamisli, dirigent, aranžer in pianist bo Tomaž Habe. Simfonični orkester Domžale Kamnik je pripravil dva koncerta: prvi bo v petek, 6. aprila 1990 ob 20. uri v kinu dom Kamnik, drugi pa bo v kulturnem domu v Mengšu v ponedeljek, 9. aprila 1990 prav tako ob 20. uri. Vsi, ki so vam všeč vedno zelene melodije tega le-pega glasbenega doživetja ne boste prezrli. B. V okviru gledališkega abonmaja smo si v Mengšu lahko ogledali predstavo Mestnega gledališča Ijubljanskega Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta. URE PRAVUIC V APRILU Prišla je pomlad in sonce nas vse pogosteje zvabi v naravo. Zato bodo ure pravljic ponovno samo en-krat tedensko — in sicer vsak torek bo 17. uri. Napovedujemo naslednje pravljice: 3. april MIS IN TR1JE SREBRNI LISTI 10. april DARILA ZAJČJEGA KRALJA 17. april POGUMNE MRAVLJE 24. april OPICE IN METUUI MAČEK MURI VABI OTROKE NA SVOJ KONCERT. V SOBOTO 21. APRILA OB 10. URI VAS BO ZABAVAL V KINODVORANI V MENGŠU, OB 18. URI PA ŠE V STARI KINODVORANI V DOMŽALAH. ČE BOSTE PRIŠLI PREJE, BOSTE LAHKO POISKUSILI SLADOLED, ČUNGA LUNGO IN LAHKO KOKTO. POKROVITELJ: LEGO NASTOPAJO NECA FALK, JERKO IN MARKO NOVAK ORGANIZATOR: BANBOLE KNJIŽNICA DOMŽALE: IZPOSOJA JEZIKOVNIH TEČAJ EV Naši bralci so si že dlje časa želeli, da bi si lahko iz-posojali tuđi jezikovne tečaje na kasetah. Želja se je uresničila in od srede februarja so bralcem na voljo je-zikovni tečaji 2000 S, ki si jih lahko izposodijo za mesec dni. Trenutno lahko izbirajo med angleščino, nemščino in italijanščino različnih stopenj. Izposojni-na za mesec dni je 30 din, podaljšanje za še en mesec pa vas bo veljalo 50 din. Napovedujemo tuđi nakup video kaset z jezikov-nimi tečaji. Srečanje z umetnikom: Snemalec, cineast, estet Nenad Jovičić Predstavitev ustvarjalnosti filmskega delavca Nenada Jovičiča je bila v četrtek, 15. marca ob 19. uri v Knjižnici Domžale. Življenjsko naključje je naneslo, da že kar nekaj let živi med nami filmski ustvarjalec NENAD JOVIČIČ. Dolgo je trajalo, da smo naposled lahko spoznali tuđi njegov življenjski ustvarjalni delo-vni opus. Nenad Jovičič je eden izmed tistih pio-nirjev jugoslovanskega filma, ki so začeli pisati njegovo zgodovino. Rojen je leta 1922 v Sarajevu. Živel je v Mo-starju, od srednje sole naprej pa v Beogradu. Nenad Jovičič je kot prvi Jugoslovan po vojni v Pra-gi končal znamenito praško filmsko akademijo, ki so jo kasneje končali tuđi nekateri drugi, da-nes najbolj uveljavljeni jugoslovanski režiserji. Posnel je okoli 100 celovečernih filmov (Derviš in smrt, Dorote, Daleč je sonce, Človek in zver, Štiri kilometre na uro, Kapelski kresovi, Pe-sem, Šaša . . .), 300 dokumentarnih in 15 TV nada-ljevank. Napisal je 3 scenarije za večje filme (Or-li lete zgodaj, Ljubezen in moda, Pot okrog sveta) in za več manjših. Režiral je veliko kratkometražnih filmov. Od leta 1949, ko je bil končan prvi film, do da-nes je snemal po vsej Jugoslaviji, veliko pa tuđi v tujini. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med njimi zvezno priznanje za kamero za film Daleč je sonce, pet puljskih zlatih aren za kamero za celo-večerne filme, republiško priznanje za življenjsko delo, več različnih, tuđi mednarodnih priznanj in nagrad za kratkometražne filme. Na predstavitvi njegove ustvarjalnosti, prireditev je bila v četrtek, 15. marca 1990 ob 19. uri v Knjižnici Domžale, smo lahko spoznali vso širino Nenadovega dela. Marsikdo izmed nas, ki je menil, da njegovo delo dobro pozna, je bil presenećen nad izjemnim opusom dela v filmu, ki je za njim. Kot filmski snemalec je bil predstavljen tuđi na tej prireditvi s televizijsko oddajo in prav intervju z njim je pokazal, da ga bo zgodovina filmske umetnosti v Jugoslaviji morala postaviti med pionirje jugoslovanskega filma. Ob spošto-vanju za opravljeno delo, ki mu ga izkazujemo, pa smo Nenadu Jovičiču vsi tišti, ki živimo z njim in ob njem hvaležni še za nekaj: Za njegovo člo-večnost, iskren, human in poglobljen odnos do vsakogar in za to, da nas bogati s širino svojega pogleda na film posebej in na umetnost nasploh. Da je za Nenadom Jovičičem bogata ustvar-jalna pot na vseh kontinentih smo lahko spoznali tuđi z mnogih diapozitivov, projekcij filmov in nadaljevank, kar je vse zaokrožilo podobo o njem: podobo snemalca, filmskega človeka in esteta. B. V projekcijah filmov In diapozitivov smo spoznali bogato ustvarjalnost Nenada Jovičiča (tik pred projekcijo - na sliki). VIDEOTEKA KNJIŽNICA Vabimo vas tuđi v našo bogato videoteko, ki je znana po nizkih cenah (izposojnina za dva dni je 6 din, preko vikenda pa 7 din) in dobrih kopijah. Imamo gotovo najbogatejši izbor otroških in mladinskih filmov, saj sami tuđi prevajamo tuje risane filme. V kratkem pričakujte novo pošiljko prevedenih kaset.. In kaj priporočamo iz najnovejše ponudbe: DEAT POET SOCIETY — Družba mrtvih pesnikov (nominiran za Oskarja) MY LEFT FOOD — Moja leva noga (nominiran za Oskarja) HARLEM S NIGHT - Harlemske noči (nova komedija E. Murphvja) PARENTHOOD — Starši in otroci (komedija o star-ševstvu) BLACK RAIN — crni dež (odličen akcijski film) TURNER AND HOOCH — Turner in pes Hooch (film o policaju in psu) THE PACKAGE — Paket (akcijski film z G. Hackma-nom) OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 21 ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • SPORT Občni zbor partizana Mengeš: Mengšani so sportniki! r Na občnem zboru Partizana Mengeš se je zbralo 140 članov društva, udeležili so se ga tuđi predstavniki drugih društev in predsednik sveta KS Mengeš. Žal pa na občni zbor ni bilo predstavnikov ZTKO in TKS Domžale. Kaže, da je Mengeš še vedno daleč od »centra«. Pa nič za to! Predsednik je v svojem poročilu seznanil prišotne s pestro dejavnostjo društva. V društvu je v letu 1989 delo-valo na področu splošne vadbe in rekreacije točno 500 članov v 24 vadbenih skupinah oziroma sekcijah. Na področju tekmovalnega športa pa deluje košarkarska ekipa članic, kl pod vodstvom trenerke Nane Guberinič vadi in tekmuje v Domžalah, saj mengeška telovadnica ne ustreza tekmovalnim predpisom. Tuđi namiznoteniška sekcija si je pridobila status tekmovalnega športa. V to sekcijo je vključenih 82 pionirjev in pionirk. Nekaj podatkov Tako je bilo v društvu preteklo leto aktivnih 6l5članov, ki so opravili 3I82 vadbenih ur. Telovadnica Partizana je tako zasedena vsak dan od 16. do 22. ure, vadbo pa imajo tuđi v telovad-nici OŠ Mengeš in OŠ V. Perka ter v Hali Komunalnega centra v Domžalah. Vadbo vodijo amaterski delavci, ki imajo uslrezno slrokovno znanje, saj je većina opravila tečaje za vaditelje v Mozirju in ustrezno solanje za vaditelje tenisa, namiznega tenisa in odbojke. Imajo tuđi lasten sodniski kader za te-ni.s, namizni tenis, odbojko, šah in karate. Daje variba dobro organizirana in vodena, potrj jje izredno dober obisk, za kar gre vsa pohvala predvsem vadite-ljein, ki predano in vestno vodijo vad-bene skupine. Predvsem je potrebno poudariti, da vadbo vodijo amaterski delavci, da so vaditelji vse ure opravili brezplačno. Zato so doseženi rezultati še toliko bolj pomembni. Cicibani imajo vadbo pod vodstvom Jane Jenc organizirano v dveh skupi-p,ih, k vadbi pa hodi kar 39cicibank in cicibanov. Gimnastiko za pionirke vodijo Anka Krušnik, Marija Benda in Tanja Roje. Delajo po programu mno-žične gimnastike. Odbojka Odbojka — pionirke. Skupina je de-lovala le v I. pol let ju pod vodstvom Marjana Trobca. Ker je većina pionirk srednješolk, so se nekatere vključile v delo mladinske vrste, nekaj jih je pa tuđi prenehalo z vadbo. Odbojka mladinke, mladinci — vadi-jo dvakrat tedensko pod vodstvom Ti-homirja Dimitrijeviča in Jane Jenc. Ekipa mladink sodeluje v medobčinski trim ligi, kjer so osvojile 2. mesto, sode-lovale pa so tuđi na turniju KS Mengeš, kjer so zmagale. Kombinirana ekipa mladincev in članov pa prav tako sodeluje v medobčinski ligi. V odbojki (članice in člani) imajo vadbo enkrat na leden, vadijo pa pod vodstvom Jožeta Mlakarja in Francke Trobec. Odigrali so već prijateljskih te-kem in se srečali na večeru odbojke z ekipo Partizana Preserje. Prav tako ekipa članie sodeluje v medobčinski trim ligi, kjer so osvijile I. mesto. Na turnir-ju KS Mengeš pa so bile 2. Članice sekcije so sodelovale na akciji Razgibajmo življenje v Domžalah. Karate Karale skupino je do odhoda k vojakom vodil Mladen Žerjav, v jesenskem delu pa vadijo pod vodstvom Alana Or- SIMON KOVIĆ REPUBLIŠKI REKORDER______________ Sarajevo 11/3—1990. SD M. V. UČO je na svojem strelišču v Olimpijski dvorani Zetra organiziral strelsko tekmovanje v streljanju s standardnim zračnim orožjem (V. kolo Pokala SFRJ). Na tem tekmovanju so sodelovali tuđi mladi strel-ci iz SD Domžale. Imenitno se je izkazal mladi Simon Kovič, ki je z rezultatom 578 krogov postavil republiški rekord z vsega krogom zaostanka za nastop v finalu. Poudariti moramo, da je tekmovanje v enotni članski kategoriji. Na tekmovanje VI. kola pokala (ki bo v Splitu 20/4—1990) sta se uvrstila samo dva mladinca. S tem rezultatom je Simon postal potencialni kandidat za medaljo na državnem prvenstvu, ki bo čez teden dni na istem strelišču. REZULTATI: ČLANI - PUŠKA 1. Debevec (OL) 689,2 (586) 2. Fazlija (SA) 684,3 (584) 3. Dzeko (Zenica) 682,5 (583) 10. Simon Kovič (Dom) 578 27. Marjan Kovič (Olim) 562 44. Šinko(Dom) 537 62. Gregor Kovič 491 Tretje mesto v državi med mladinci: Izreden uspeh Simona Koviča_________________ Na državnem prvenstvu z zračnim orožjem je Simon Kovič zelo presenetil. Sarajevo: v Olimpijski dvorani Zetra je bilo v sobo-to in nedeljo državno prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem, na katerem je nastopilo 30 ekip v vseh kategorijah in 410 posameznikov. Nastopilo je tuđi 10 strelcev iz naše občine. Imeniten uspeh je ponovno dosegel Simon Kovič z uvrstitvijo na III. mesto posamezno in s tem dokazal, da že močno trka na vrata državne reprezentance. Simon je z osvo-jitvijc bronastz >m£uu!j£, dosege! iiajvečji uspćri eJom-žalskega strelstva, saj je medalja na državnem prvenstvu, kjer nastopajo svetovni rekorderji in evropski pr-/aki, toliko bolj žlahtnejša. vsekakor pa je eden najm-lajših nosilcev medalj z državnega prvenstva v medna-rodnem programu. Simonu je to ze druga medalja iz državnega prvenstva, prvo je osvojil ravno tako v Sarajevu pred tremi leti v pionirski kategoriji nacional-nega programa. Kot zanimivost povejmo, da so se tek-movanja udeležili kar trije Koviči in sicer oče Marjan, ter sinova simon in Gregor kateri je bil z 12 leti tuđi najmlajši udeleženec. liča. Sodelovali so na turnirjih v Domžalah, Komendi in Mariboru, kjer so osvijili I. in 3. mesto. Šah Šah — skupino vodita Lojze Jagodic in Vladimir Skok. Sodelovali so na nekaj turnirjih, organizirali turnir za pri-dobitev 4. kategorije. Na Sončevem me-morialu v Domžalah pa je naš član Tone Božič osvojil 3. mesto in osvojil naslov mojstrskega kandidata. Košarka Skupina košarkerjev pod vodstvom Lađa Gorjana sodeluje v medobčinski trim ligi. Tenis Tenis — pod vodstvom predsednika sekcije Andreja Kozelja so v preteklem letu organizirali 7 turnirjev, sodelovali so v medobčinski ligi, dokončali so ogrevalno steno, razsvetljavo še dveh igrišč, dva člana sekcije pa sta opravila sodniski izpit. Namizni tenis — rekreacija — skupino vodi Zmago Knuplež; v lanskem letu so organizirali občinsko prvenstvo za člane in članice, člani sekcije pa so osvojili skoraj vsa I., 2. in tretja mesta. Batinanje Balinanje — izredno aktivni tako na športnem kot organizacijskem področju. Uredili so okolico balinišč, razsvet-ljavo, garderobe in shrambo ler pripravili več tekmovanj. Na I. sindikalnem prvenstvu je sodelovalo 13 ekip, na odprtem prvenstvu Mengša 12 ekip, organizirali so turnir četvork, klubski turnir dvojic in posameznikov. Živahno je bilo na dvoboju Mengeške godbe in mengeških gasilcev. Na turnirju v Domžalah so osvojili 2. mesto, na med-narodnem prvenstvu Ljubljane pa 10. mesto. » Akrobatika — skupino vodi Fredi Bleje. Rekreacija Rekreacija ženske — pod vodstvom Marjance Lavrič, Francke Trobec in Nuše Zalokar vadi 34 članic. Po tradiciji je vadba dobro obiskana. Rekreacija moški — skupino vodi Jo-že Čemas, sproščajo pa se ob igranju nogometa. Namizni tenis — tekmovalni del. Pionirke in pionirji so vadili v 5 skupinah pod vodstvom instruktorjev Toma-ža Jugoviča, Jožela Mlakarja, Toneta Gostiše, Zmaga Knupleža, Damjana Pogaćarja in Tomaža Seliškarja. Sodelovali so na turnirjih v Ljubljani. Krašnji, Trbovljah, Novem meslu, Podpeči. Na vseh turnirjih so dosegali dobre rezultate. Na turnirjih za mlajše pionirke pa so osvojili nekaj 1., 2. in 3. mest. Organizirali so tuđi regijski pregledni turnir za mlajše pionirje, na katerem je nastopilo preko 90 pionirk in pionirjev in so osvijili 2. mesto med učenci 1., 2. razred, enako pri učenkah, v skupini tekmovalcev 3,, 4. razreda pa je Peter Škrlep osvojil 1. mesto. Prav lako so organizirali občinsko prvenstvo ŠŠD in osvojili većino prvih mest. Ženska košarka Ženska košarka — pod vodstvom nove trenerk«. Nane Guberinič uspešno tekmuje v slovenski ligi, dobro pa dela-ju ludi ekipe mladenk in kadetinj. Ob pomoći trenerja Brumna vse ekipe ka-žejo lep napredek. To je le najbistvenejše iz podrobnega poročila predsednika društva. Po poro-čilih so občni zbor pozdravili tuđi predstavniki Planinskega društva, Mengeške godbe in Peter Janežič, predsednik Sveta KS Mengeš. Poudaril je, da je društvo dobro delovalo, za kar gre vsekakor pohvala vsemu vaditeljskemu kadru, kakor tuđi vodstvu društva, ki mu je uspelo združiti tolikšno število vade-čih in pri tem še postoriti toliko na področju gospodarske dejavnosti. Kaj pa program? Na koncu so sprejeli še bogat program ze leto 1990, ki ga pa hodo speljali ob pomoči ZTKO in TKS, kakor ludi ob pomoči pokrovitelja ženske košarke INDUPLATI in pokrovitelja namiznega tenisa EDIGSA iz Mengša. Po kon-čanem zboru so si vsi prisotni ogledali dva filma avtorja Lovra Korenčana in sicer: letovanje na Sori leta 1962 in smučarsko prvenstvo Mengša ob otvori- . tvi vlečnice na Gobavici leta 1969. Oba filma predstavljala veliko dokumentarno vrednost, saj sta prikazala dejavnost društva v tistih časih. Za to dejanje se Lovru Korenčanu iskreno zahvaljujem. Že sedaj obljubljamo, da borno vse člane našega društva povabili na posebno produkcijo filmov v mesecu aprilu. Seveda pa je bilo veselo še prečej časa po občnem zboru, tokrat v drugačnem tonu. MLAJ Rezultati: ČLANI — PUŠKA — POSAMEZNO 1. Debevec (OL) 692,9(589) 2. Mirosavljev (MS) 689,4 (589) 3. Dzeko (Zenica) 684 (583) 29. Simon Kovič (Domžale) 564 36. Marjan Kovič (Olimpija) 559 MLADINCI — PUŠKA — POSAMEZNO 1. Mirosavljev (NS) 583 2. Vignjevič (Dub) 579 3. Kovič Simon (Dom) 576 28. Paternost (Tr) 555 45. Šinko (Dom) 545 60. Kovič G. (Dom) 508 MLADINCI — PUŠKA — EKIPNO 1. M. U. UČO (SA) 1693 2. NOVI SAD 1688 3. ZENICA 1684 8. TRZIN 1633 9. DOMŽALE 1631 MK Nova pridobitev domžalskih alpinistov »Planina« v hali Domžalski alpinisti, združeni v PD Domžale so v hali Komunalnega centra v Domžalah pridobili umetno plezalno steno. Otvoritev sodobne alpinistične pridobitve, po-membne za trening plezalcev, je za športnike — alpiniste PD Domžale zelo pomembna. Z otvoritvijo sodobne plezalne stene v dvorani Komunalnega centra so pridobili neobhodne trenažne površine, na katerih bodo lahko pridobivali znanje, izkušnje in kondicijo za prave plezalske podvige v planinah. Stena ima površino 130 m2 in omogoča plezanje v petih smereh s številnimi kombinacijami. Stena je sad zamisli in sodelovanja arhitekta in plezalca Slamiča in domžalskih vrhunskih alpinistov Silva Kara in Janeza Jegliča, ki sta na otvoritvi tuđi prikazala njeno uporab-nost. O namenu je v uvodni besedi spregovoril predsednik PD (in skupščine občine) Domžale Peter Primo-žič. Vanjo je bilo vloženih okoli 1000 ur dela, vrednost nove pridobitve osrednjega domžalskega šport-nega objekta pa je 35.000 DEM. Zamisel domžalskih alpinistov so pomagale uresničiti številna podjetja, med njimi Gozdno podjetje Domžale, Stol, Komunalno podjetje, Razvojni oddelek Domžale, farma v Iha-nu, Zveza telesnokulturnih organizacij Domžale, z de-narjem pa so projekt podprli tuđi posamezniki. Nekaj podatkov o steni:__________ vanjo je vgrajeno ca. 10 m3 reža-nega lesa, 3 m3 vezanih plošč, več ti-soč raznih vijakov in okovja ter ca. 1000 ur fizićnega in strojnega dela. Nacrte je izdelal Ajo Slamič, ing. arh. iz Ajdovščine. Dela je izvajala mizarska ekipa Graditelja Kamnik ob sodelovanju janeza Jegliča in Silva Kara. Nadzor je vodil Franc Nah-tigal, dipl. ing. iz Razvojnega zavoda Domžale. Pri izvedbi so sodelovali številni sponzorji in sofnancerji: GG TOK Domžale, Stol Kamnik, Graditelj Občinsko prvenstvo ŠŠD v namiznem tenisu: Kamnik, Razvojni zavod Domžale, Prašičereja Ihan, Helios Domžale, Komunalno podjetje Domžale, Termit Domžale, Mlinostroj, Janez Ju-hant. Brane Srebotnjak iz Doba, An-drej Počivavšek, Frano Urbanija in Peter Nemec. Svoj delež je prispeva-la tuđi občinska telesnokulturna dejavnost, uprava oz. osebje te dvorane. Namiznoteniška sekcija Partizana Mengeš je izvedla občinsko prvenstvo ŠŠD v namiznem tenisu za leto 1990. Na tekmovanju so nastopila šolska športna društva JK Brdo, JBT Domžale, VP Domžale, ŠB Domžale, JV Moravče in MB Mengeš. Tekmovanje je bilo organizirano za ekipno tekmovanje in posameznike v dveh kategorijah. V skupni mlajših pionirk in pionirjev je nastopilo 29 tekmovalcev, v skupini starejših pionirk in pionirjev pa 52 tekmovalcev. Rezultati: a) mlajši pionirji ekipno: 1. MB Mengeš (Javh, Jamšek K.), 2. JK Brdo (Prvinšek S. Avbelj), 3. VP Domžale (Fle-re. Narobe) b) starejše pionirke ekipno: I. JK Brdo (Prvinšek, Pajtler), 2. MB Mengeš (Jerič, Kumer), 3. ŠB Domžale (Rcpež, Ružnič) c) starejši pionirji ekipno: 1. JK Brdo (Prvinšek, Cerar), 2. MB Mengeš (Škrlep P., Debevc M), 3. ŠB Domžale (Preskar, Janša) d) mlajši pionirji posamezno: I. Blaž Telesna kultura za vsakogar Športna vzgoja mora vključevati tuđi nenehen boj proti kajenju škodljivosti kajenja je razumljivo prizadevanje pedagoških de-lavcev in športnih trenerjev, da mladina ne bi zapadla strasti kajenja. Razveseljiva je tuđi pobuda Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije, da bi v planinskih kočah prepovedali kajenje. Gre za problem, do ka-terega ne smemo biti ravnodušni. Izkušnje v svetu in delno tuđi pri nas zgovorno pričajo, da lahko kajenje omejimo ali ćelo preprečimo, če se potrudimo. V ZDA je med zdravniki že 97 % nekadilcev. švedski zdravstveni in športni delavci napovedujejo, da bodo že v prvih letih novega tisočletja (2005) vzgojili mladino za nekadilce. Ko je nemška televizija razpi-sala natečaj za recept ali kratke napotke za zdrav režim življe- Dušan Maksič, MB Mengeš, 6. Robert Prvinšek, JK BMo, 7. Uroš Cerar, JK Brdo, 8.'Borut Preskar, ŠB Domžale g) starejše pionirke posamezno: 1. Spnia Jerič. MB Men