Najveija krivica — nestalnost! Odkar stoji naše politično življenje v izrednih ali nenormalnih okoliščinah, Stoji tudi diržavni nameščenec, več ali manj z vso državno upravo vred, v nekem tesnem pričakovanju nečesa posebnega. iMorda je to ustalitev razmer, ki ,se sedaj stalno spreminjajc. Gotovo je, da naše življenje ne pozna stalnosti, in da je bistvo vsega našega pričakovanja neko neutoilažljivo hrepenenje po ustalitvi raz- ljamo, že sam na sebi krha živce še tako močnemu poedincu, zato smatramo, da je prav sedaj čas, da odločujoči činitelji uvidijo upTavičenost naših teženj in zahtev po stalnosti. Država je brez dvoma na stalnosti uradništva, odnosno nameščenstva zelo zainteresirana. Da prednjači v tem učiteljstvo, ni treba posebej poudarjati. Učiteljstvo živi v po- mer, skratka, po uStalitvi življenja samega. / deželju, v zadnji gorski vasi. Na polju pro- Prepričani smo lahko, da se razmere med narodom n.e bodo prej uredile, dokler ne bo državnemu nameščencu v interesu države določen kot njegov pravi delokrog, služba narodu, ne pa kaki trenutno vladajoči politični organizaciji, strankarskim interesom ali celo posamezni osebi. Neizpodbitno dejstvo je, da je narod večen, posamezni režimi brez korenin v narodu pa muhe enodnevnice, da ne govorimo o ubogih in klavrnih postavah »žalostnih vitezov«, ki so, recimo, še včeraj igrali nezaslišano »važno« in za državo »odločilno« vlogo, danes pa ljudstvo gleda nanje z vsem prezirom in zaničevanjem. Kolikar pa narodu ni več do prezira in zaničevanja, pa je poln zasmehovanja, istovetenja posameznikov z državno mislijo, na katere račun se je pri nas tako rado grešilo. Da je državni nameščenec, služeč posameznikom ali stranki, izgubil stike t narodom, ni prav nič čudnega, a kot kvarno posledico tega moramo smatrati dejstvo, da se pri malem človeku pojavlja težnja po prilagoditvi vsakršni situaciji. Državni uradnik kot činitelj države in izvrševalec volje državne oblasti mora biti mož na svojem mestu, biti mora osebnost! To pa jc mogočc doseči v prvi vrsti na ta način, da dd država svojemu uslužbencu potrebno stalnost, ki bi mu omoigočila svobodno irazpolagati s svojimi državljanskimi pravicami. S stalnostjo bi izginil nad glavo državnega, odnosno javnega nameščenca tisti Damoklejev meč, ki mu je stalno grozil, da ga uniči, če bi se ne uklonil diktatu nekaterih poedincev. Da učiteljska organizacija, posebno slovensko učiteljstvo, vedno ponavlja zahtevo o stalnosti na službenem mestu, ni slučaj, temveč resnična potreba našega dela med narodom, v šoli in izven nje. Čas, ki ga preživ- svete in vzgoje širokih plasti naroda zastopa oblast in. utrjuje državljansko zavest. Tirdnost državne zgradbe ustvarja pozitivna zavest državljanov, od prvega do zadnjega, a za njo je treba žrtvovati vse. Učiteljstvo žrtvuje mnogo, a za uspehe mu je potrebna stalnost. Stalnost je potreba države, a nestalnost je treba kot glavno krivico prejšnjih režimov nasproti uradništ-vu čimprej likvidirati!