{^olpf Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi prsdhodnik tednik GORiNIEC leta 1900 PETEK, 9. OKTOBRA 2009 Leto LXn, št. 80» cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Martta Volćiak ča50pis izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov g ore N TS KIG LAS. s i Loka Občina Škofja Loka po podatkih Ministrstva za finance sodi med deset najbolj zadolženih občin v Sloveniji. Njen dolg znaša 7,3 milijona evrov» za več kot milijon pa je zadolženih še šest gorenjskih občin. Danica zaviažlíbir rov v občini Bohinj do 3,8 dovljica. V primena^i z naj- ..............................................................................milijona evrov v mestni ob- bolj zadolženimi občinami $kof)a Loka, Kranj - Vse slo- čini Kranj. Kranju po višini v Slovenifi (Ljubljana, Celje venske občine imajo skupaj dolga sledita Jesenice in Tr- in Velenje) imajo gorenjske prek 475 miiijonov dolga, žič, njima pa ena manjših še razmeroma malo dolga, dve petini tega, skoraj 95 gorenjskih občin Komenda, skupno so gorenjske občine milijonov evrov, je zadolžc- ki je ^dolžena za blizu 1;/ zadolžene za skoraj ^ milina Mestna občina Ljubljana. milijona evrov. Če bi upošte- jonov evrov, kar je denimo Koliko so zadolžene druge vali velikost občine oziroma manj, kot je zadolžena obči-občine na Gorenjskem? število njenih prebivalcev, bi na Ceije. Cerklje, Kranjska Gora, bila občina Komenda na pr Za pojasnilo, zakaj se Mengeš. Moravče, Gorje, Je- vem mestu po dolgu na pre- sploh zadolžujejo in kolikš- zersko. Preddvor, Trzin, Vo- bivalca. Po tej logiki ima no breme to predstavlja za dice in Žirovnica so brez vsak občan Komende na občino, smo vprašali na naj- vsakega dolga, pri drugih pa plečih nekaj več kot 348 ev- bolj zadoiženi občini Škofja je razpon zadolženosti po rov dolga, vsak Ločan pa 323 Loka, kjer so postregli z na- podatkih ministrstva za fi- evrov. Do milijon kredita tančnimi podatki. nance od slabih 82 tisoč ev- imata še obdni Bled in Ra- Občina Skofid Loka se je dolgoročno zadolžita tudi za sofinanciranje infrastrukture na cesti ^ 3. stran Podtubnik«Klančar./^di« ppf a Prvi mož zakonodajne oblasti Tudi v naši državi se oblast deli na tri veje: zakonodajno, izvršno in sodno. Gorenjci smo lahko ponosni, da je bil kot prvi na čelu prvega slovenskega parlamenta France Bučar, zdaj pa je to Pavel Gantar, prav tako naš rojak. Doma je iz Gorenje vasi, po stroki sociolog, bil je minister za okolje in prostor iar za informacijsko družbo v vladah Janeza Drnovška, poslanec in zdaj predsednik Državnega zbora RS. Z njim se bo pogovarjal Miha Naglič. Vabljeni. Preja bo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi v četrtek, 15. oktobra, ob 19. uri. Prosimo vas, da udeležbo na Preji potrdite po telefonu: 04/201 42 00. Pokrovitelji večera: Galerija Krvina, Marmor Hotavlje In Občina Gorenja vas-Poljane kJ cr Potrjeno res je meteorit! Kamnina, ki je sredi aprila padla na Mežaklo, je res meteorit, so pokazale analize. utóa Pffírnel končala ugibanja, ali je dobra 2,35 kilograma, star pa okrog fotografije meteorita, druge- dva kilograma težak kamen, 4.6 milijarde leř M doslej, ki so ga našli na "Da. iahko potrdimo, da je ki naj bi iz vesolja priletel v Več o najdbi bodo v Priro- ozemlju Slovenije. A če prve- šlo za meteorit, in sicer hon- začetku aprila, zares redka doslovném muzeju Sloveni- ga • našli so ga leta 1908 v drit," je na vprašanje, ali so že kamnina iz vesolja. Je meteo- je povedali 21. oktobra v okvi- Avčah - hranijo na Dunaju, končane analize kamnine, ki rit, natančneje hondrit, za ka- ru razstave Evoludja Zemlje naj bi po zagotovilih meteo- sta jo maja letos na Mežakli terega so značilne hondrule, in geološke značilnosti Slo- rit z Mežakle zagotovo ostal v našla dva domačina, odgovo- to je majhne mineralne kro- venije. Takrat bosta najdite- Sloveniji, v Prirodoslovnem rila dr. Breda Činč luhant, di- glice, po katerih se meteoriti Ija meteorita razkrila okoliš- muzeju Slovenije, saj gre za rektorica Prirodoslovnega razlikujejo od vseh zemelj- čine, v katerih sta našla kam- muzeja Slovenije. S tem so se skih kamnin. Težak naj bi bil nino, pokazali pa bodo tudi izjemno pomembno narodno naravno dediščino. 80 KRONIKA Začetek sojenja kranjskima bombašema Na Okrožnem sodiS^u v Kranju so v sredo začeli soditi miadima Kranj« banoma, 2v letnem u Stanku Radoj«-v\ču in i94etnemu Dejanu Ssviću. ki naj bi 15. maja letos odvrgfa ročno bombo pred policijsko stavbo v Kranju. g GC-h Parka se iz pisame rte da upravljati Vodenje naravovarstvene službe je bilo romantično obdobje mojega dela v TNP. Možnost sem imel spoznati ?ark. To je edina deviza zà uspeSno opravljanje, iz pisame se parka ne da jpravijati»' pravi Martin Solar, novi direktor TNP. 10 CC+ v hotdu )e(en so nepovabljeni gostje Na območju nekdanjega hotela jeien v Kranju naj bi letos vendarle začeli graditi stanovanjsko-poslovnl kom* pleks. Začetek del se je zavlekel zaradi pridobivanja soglasij, to pa so izko* ristfh nepovabljeni gostje • breićomc] in narkomani. 12 EKONOMIjA Letos investirajo največ "Težko sprejemam očttke o izčrpavanju, o zaviranju razvoja pravi Bine Kordež, predsednik uprave Merkuqa, in ob tem poudarja, da je Merkur lefos 180 milijoni evrov eden največjih slovenskih investitorjev v državi in v tujini. 17 VREME Pretežno oblačno bo s padavinami Nyvečjih bo v «4x5 m nedAjo, v mddjo popoldne pa bodo povečini ponehale. Hladnge bo. 10/15 jutri'oblačno s padavinami M <0 vo Ci Ln m o k i i 4 ♦ • 2 POLITIK Á da nica^avri si GOREN|SKI GLAS petek, 9. oktobra 2009 LjudgANA Mednarodna konferenca o otrokovih pravicah V tednu otroka je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem, ki sojo v okviru slovenskega predsedovanja odboru ministrov Sveta Evrope pripravili ministrstvo za zunanje zadeve, državni zbor in varuh človekovih pravic, njen častni pokrovitelj pa je bil predsednik države Danilo Tiirk. S konferenco so počastili dvajseto obletnico Konvencije o otrokovih pravicah» na njej pa je sodelovalo okoli šestdeset tujih in domačih govorcev, med njimi predsednik države Danilo Turk, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik» in nekateri ministri. Poglede na te* matiko otrokovih pravic so predstavili številni domači in tuji strokovnjaki, med njimi tudi komisar Sveta Evrope za Človekove pravice Thomas Hammarberg. Sodelovali so tudi otroci in mladostniki. S konferenco se naša država odziva na tiste teme glede otrokovih pravic, ki so v središču mednarodnih razprav, zlasti na problematiko nasilja nad otroki. Predstavljenih je bilo več projektov za zaščito otrok pred nasiljem, ki jih izvajajo državne ustanove, nevladne organizacije ali šok, beseda pa je bila tudi o prihodnjem družinskem za*^ koniku, ki v ospredje postavlja koristi otrok in prepoveduje telesno kaznovanje/ D. Ž. LjUBgANA Dve leti stranke Zares Stranka Zares, nova politika, je praznovala drugo obletnico svojega delovanja. Z dobrim volilnim izidom na državnozbor* skih volitvah se )e lani uvrstila v parlament in postala partnerica v levosredinski koaliciji. Njen predsednik Gregor Gobbfč, sicer tudi eden od ministrov te stranke v vladi Boruta Pahorja, vse to ocenjuje kot velik uspeh. Viden član stranke Zares je tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar. D. Ž. UUBLJANA Danes znova izredna seja Po ponedeljkovi izredni seji državnega zbora, ki je bila sklicana zaradi zahteve po referendumu o sodniških plačah, je za danes sklicana že druga izredna parlamentarna seja. To* krat bo namenjena predstavitvi proračunskega memoranduma za leti 2010 in 2011, predlogu državnega proračuna za leto 2010 in za leto 2011. To je že petnajsta izredna seja v tem sklicu, medtem ko bo za prihodnji teden sklicana redna seja državnega zbora > deseta redna seja po vrsti. D. 2. ^arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme VALENTIN VOVK iz Žirovnice. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Kdo gre veselo v Kranjsko Goro? Gorenjski glas bo petnajstim naročnikom podaril vstopnico za prireditev Veselo v Kranjsko Goro, kjer se bodo srečali na-rodno-zabavni ansambli. Prireditev bo v soboto, 17. oktobra, ob 20. uri v dvorani Vitranc. Če se želite potegovati za vstopnico, odgovorite na vprašanje: Katero po vrsti je letošnje srečanje narodnozabavnth ansamblov v Kranjski Gori? Odgovore pošljite do srede, 14. oktobra, na naslov: Gorenjski glas, Blelwelsova cesta 4, Kranj ali na: kotiček@g-glas.si. Nagrajence bomo Izžrebali. Imena bodo objavljena v petek. Najlepži dogodki v življenju Najbrž se boste strinjali z mano, da sta dva najlepša dogodka v življenju, ki se nam lahko zgodita, rojstvo otroka in poroka. Ker bi verjetno marsikdo med vami rojstvo otroka ali svoj poročni dan rad delil z našimi bralci, vas vabimo k sodelovanju. Če ste povabi/eni na poroko» ste se je udeležili pred kratkim ali se pripravlja rojstvo, nam pišite in nam pošljite fotografijo v elektronski obllkL Z veseljem jo bomo objavili. Naj tudi drugi izvedo za vašo srečo! Prvih deset, ki nam bo poslalo fotografijo, bo nagrajenih. D. K. meji na Arbitražni sporazum o reševanju mejnega spora s Hrvaško je bil sicer strogo varovana tajnost, a že konec tedna se je kopija dokumenta o tem pojavila v javnosti. Vladajoča koalicija sporazum podpira, opozicija opozarja na pomanjkljivosti. Danica Zavrl Žlibir « « * « * Milenko ZtherI Ljubljana • Vladajoče stranke SD, DeSUS, LDS in Zares podpirajo arbitražni sporazum o reševanju mejnega spora s Hrvaško. SLS, SNS in SDS pa ocenjujejo, da sta bistveni pomanjkljivosti sporazuma časovni okvir, ker dopušča arbitražnemu sodiš- ču predolg rok za razsodbo (tri leta), in premalo jasna formulacija o nalogi arbitražnega sodišča, ki mora določiti stik Slovenije z odprtim Tomaž Tom Mencinger morj em. Dva gorenjska poslanca, je, je treba peljati naprej in enega 12 koalicijskih in dru- pripeljati do razumne rešit- Škofje Loke» ki je tudi pod- gega iz opozicijskih vrst, ve. Vladi zaupam» da svoje . predsednik parlamentarnega smo vprašali za mnenje o delo na tem področju odgo- odbora za zunanje zadeve, tem je citiral predsednika predlogu arbitražnega spo- vomo opravlja in dela v in- pa je najprej komentiral dej- svoje stranke Janeza {anšo, razuma. Jeseničan Tomaž teresu naše države." Na stvo, da se je "super tajni do- ki je dejal» da se lahko ^odi, Tom Mencinger (SD) je de- vprašanje o morebitnem re- kument" o arbitražnem spo- da Slovenija ne bo imela re- jal: "Arbitražni sporazum o ferendimiu pa je odgovoril, razumu, id so ga minuli četr- šene meje. Hrvaška pa ne bo meji med Slovenijo in Hrva- da je v sedanjih razmerah tek razdelili članom odbora» prišla v Evropsko unijo. Sicer ško se mi zdi edino prava nepotreben in da je bilo mej- že naslednji dan pojavil na pa je kritičen tudi do delova- pot, da se razreši problem, ki no vprašanje Slovenije in hrvaškem spletu, lir ocenju- nja matičnega parlamentar- že dolgo kali odnose med so- Hrvaške že doslej prevečkrat je kot farso» češ da je bilo vse nega odbora, češ da je bilo le- sedama. Strinjam se s tisti« izkoriščeno v polirične na- skupaj že naprej zmenjeno, tos več mesecev izgubljenih, mi, ki pravijo, da smo ta tre- mene. Omenil je ravnanje O vsebini pa: "Rok za razso- ker so po odhodu Iva Vajgla nutek prišli najdlje pri rešit- Joška Jorasa in ribičev v Pi- dbo se mi zdi absolutno med evropske poslance dda- vi problema, odkar se je ta ranskem zalivu. Pravi, da predlog: eno leto za memo- li brez predsednika. Šele se- pojavil. Kar je sedaj dogovor- tudi ne verjame v uspeh re- randum» tri leta za arbitražo» daj je biJa za predsednico Milenko ZiherI (SDS) Iz membo aktov... je preveč, saj bi to pomenilo, da bi bil dogovor sklenjen šele leta 2014. Ciljno leto za vstop Hrvaške v Evropsko unijo pa je leto 2011, kar pomeni, da bi Hrvaška vstopila, ie preden bi imeli rešeno mejno vprašanje." ZiherI navaja še več pomanjkljivosti, med največjimi dejstvo» da ni jasno definiran prost izhod na odprto morje. PraW» da sedaj Slovenija na morju meji z Italijo, prav to pa si želi tudi Hrvaška. ZiherI še meni> da se s sporazumom nismo niti malo približali rešitvi, referendum pa lahko pomeni prenos odgovornosti. Pri A jeno na ravni Evropske uni» ferenduma. nato pa še pol leta za spre- imenovana Janja Klasinc. Sodniške plače na izredni seji Poslanke in poslanci so na ponedeljkovi izredni seji odločili» da bodo zahtevo za razpis referenduma o novelah zakonov, ki urejata sodniške plače» vložili v presojo ustavnemu sodišču. Danica Zavrl Žlebir de in da je ta podlegla izsilje- vo. Noveli zakonov po njego- pri sprejemanju vseh določi- ...................................................vanju sodnikov, ki so s stav- vem odpravljata neustavno- tev bi morala biti razvojna Ljubljana - Poslanci SDS in ko terjali povišanje plač. Pre- stí. "Slovenke in Slovend si naravnanost, kar pa se doga- SNS so namreč vložili zahte- pričani so tudi, da bi to poví- zaslužimo učinkovit pravni ja s tem zakonom» vodi h go- vo za razpis zakonodajnega šanje tudi v drugih poklicnih sistem, ta uskladitev, ki smo spodarskemu razkroju. "Vsa referenduma o novelah obeh skupinah sprožilo podobne jo dosegli s popravkom ne- sredstva, ki so bila v prete- zakonov, ki sodniške plače zahteve. V koaiidjí pa so me- ustavnega stanja, pa je le ena klosti zbrana v proračunu za usklajujeta z odločbo ustav- nili, da je prejšnja obiast sod- od isodh, ki vodi k dokončni odpravo sodnih zaostankov, nega sodišča. Koalicija pa je nike ponižala na raven jav- se bodo sedaj prelila v neto predlagala» da se zahteva za nih uslužbencev, da je treba y (jo^jj^jj §0 menili da ie sodniške plače," je prepričan razpis referenduma vloži v njihove plače približati pla- Grims, Id nasprotuje tudi presojo ustavnemu sodišču, čam funkcionarjev {denimo P^«)^")^ sodnike uravnilovki pri sodniških ki naj presodi, ali bi z odložit- poslancev), da brez dobrih ponižala na raven javnih pj^^ah, kar bo spet imelo za plač v sodstvu ni pričakovati uslužbencev in da je treba posledico sodne zaostanke, neodvisnosti in samostojno- njihove pláče približati za državljane (in tudi mala vijo uveljavitve novd ali zaradi zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne sti sodnikov. V zvezi z očitki posledice. o povečevanju sodnišldh plač plačam funkdonaiiev. in srednja podjetja) pa manj možnosti, da na sodišču dosežejo svojo pravico do sod- DZ bi moral na izredni seji v krizi pa koalidja odgovarja, najprej odločati o zahtevi za da povišanje sodniških piač potrebni rešitvi in k povečani nega varstva in sojenja v ra- razpis referenduma o sodni- preiaga na december prihod- učirdcovitosti sodstva. V pri- zumnem roku. V Kranju iz- ških plačah, šele nato pa bi nje leto. pravi pa je tudi že zakon o voljena Darja Lavtižar Bebler lahko odločal o ustavni pre- V razpravah so se oglasili sodiščih, ki bo učinkovitost (SD) je izrazila zaskrbljenost soji te zahteve, so menili v tudi nekateri gorenjski po- sodstva še povečal," je dejal zaradi dolgotrajnih sodnih SDS, zaradi tega procedural- sland. Borut Sajovic iz Trti- Sajovic. Branko Grims postopkov in pritožb» ki jih nega zapleta se je seja začela ča je v imenu stranke LDS {SDS) pa je dejal, da gre via- zaradi tega na evropsko so- kasneje. Zakaj so v opoziciji dejal» da si vsi želimo» da bi da z novelo zakona daleč dišče naslavljajo naši držav- sploh predlagali referen- sodnild delali učinkovito, po prek odločbe ustavnega so- Ijani (zaradi česar mora dr-dum? Ker so prepričani, da listavno sodišče ni zahtevaio zakonu, v razumnih rokih, dišča in da služi zgolj kot žava plačati visoke odškodni-pa tudi za razumno ceno, ne krinka pri uveljavitvi povsem ne), vendar meni, da vsega zvjšanja sodniških piač za pa da so zaradi svojega nere- politične odločitve vladajoče tega ne gre pripisovati zgolj kar sedem razredov, da je v šenega položaja prisiljeni koalicije. V času krize se mu so^ikom. Pač pa je treba to času krize tolikšno povečanje stavkati in iskati pravico na zdi povečevanje plač v sod- bolje in radonalneje urediti plač neodgovorna poteza via- sodišču s tem, da tožijo drža- stvu neodgovorno, merila v posebnih zakonih. i i J J GORENJSKI GLAS petek, Cf. oktobra 2009 i KTU LNO info(§>g'^s.si 3 Najbolj zadolžena je Skofja Loka i 1. stran infrastrukture. Zadolževa. Skupni dolg Občine Škofja Loka je 30. junija letos znašal 7.195.67} evTov (pravne osebe v tej občini pa imajo 85 tisoč evrov dolga), od tega je dolgoročni (investicijski) lae-dit znašal 5.815.673 preostalo: 1,38 milijona evrov pa je kratkoročni (likvidnostni) kredit. "V letu 2009 se bomo, glede na sprejeti proračun Občine Škofja Loka. lahko na novo zadolžili za 6.146.000 cvTov. Po pravilih o zadolževanju ministrstva za finance pa limit možnega Župan Igor Draksier v industrijski com na Trati, za katero obsega zadolževanja za našo seje občina prav tako zadolžila. /^«»^^'^''Corenisbgiai občino, ki ga odobri omenjeno ministrstvo, znaša okoli 16 milijonov evrov. Na našem oddelku za finance predvidevajo, da bo celoten dolg občine ob koncu leta 2009 znašal okoli 8,5 milijona evrov," dodajajo na občini Skofja Loka, kjer se zaradi najvišjega dolga med gorenjskimi občinami ne vznemirjajo preveč. Kje so razlogi za zadolženost? "Občina Škofja Loka izvaja zahteven razvojni program, zato se je v skladu z zakonom o javnih financah tudi zadolžila. O tem priča tvidi struktura dolga, saj gre v veliki večini za dolgoročne kredite, vezane na pomembne razvojne investicije, Id trenutno potekajo v občini: industrijska cona Trata, poljanska obvoznica, sofinanciranje komunalne infrastrukture na cesti Pod- lubnik^Kiančar, nova šport* na dvorana na Trati, telovadnica na Osnovni šoli Jela fa-nežiča, prenova Sokolskega doma, gradnja komunalne Miohtrslvoi« finance m bslni izri^uni nje je za občino pravzaprav nujno, če želimo hkrati izvajati nekaj finančno zelo za» htevnih naložb in tako ohranjati razvojno dinamiko. Predvsem pa se zadolžujemo zato, ker nam nujna delna lastna finančna soudeležba omogoča, da potem pridobimo tudi druga državna in evropska nepovratna razvojna sredstva. Ta pa bodo v tolikšni meri (in pod tako ugodnimi pogoji) na voljo le še do leta 2013, zato jih je treba kar najbolj izkoristiti," razloge za zadolženost občine pojasnjuje župan Igor Draksier. Poddtki 0 zadolženosti občin în pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin (na dan 30. 6. 2009) Vse v EUR Stanje občine Stanje pravnih SKUPA) Dolg Naziv občine na dan oseb na dan na pF^ivafca 30.6.2009 30.6.2009 . * ^ * t ^ Škofja Loka 7.195«673 85.000 7.280.673 323.4« Kranj 3.770.000 60.352 j.830.352 71,10 Jesenice 2.303.556 Î62.272 2465.828 112,69 Tržič 2.002.25} 76.780 2.079.033 135^35 Komenda 1.689.290 0 1.689.290 348.38 Bled 803.712 282741 1.086453 132,69 Radovljica 926.339 128.959 1.055.^9^ 56,79 Medvode 899.266 7.303 906.569 60,93 Šenčur Si 7.339 0 817.339 100,50 Naklo 696.988 0 696.988 13S.34 Gorenja vas-Polja ne 694.336 0 694.336 97»! 6 Žiri 429.139 0 429.139 86^54 Domžale 291.248 111.871 403.119 12,30 Lukovica 241,278 0 241.278 45^90 Železniki 1H.774 0 114.774 16,70 Bohinj 81.888 0 81.888 1547 Kamnik 0 15.000 15.000 0.53 Skupaj 22.957.079 930.278 1 9049 Majhen upad brezposelnosti Konec septembra je bilo na Gorenjskem registriranih 6480 brezposelnih (6544 bořrían Bogataj rov subvencij. Med njimi je jejo cebtno izobraževanje, ..............................................................................tudi veliko delavcev gorenj- drugi le pomoč do zaključka Kranj - V primerjavi s sep- skih podjetij, med rifijvečjimi pridobitve izobrazbe. Lani je tembrom 2008 se je brezpo- pa so Lip Bled in TCG Uni- biJo na Gorenjskem v izobra- selnost v regiji dvignila za tech s 150 delavci na čakanju, ževanje vključenih 71 oseb, v 77,8 odstotka. Prejšnji mesec v ukrep so vključeni 105 de- tem šolskem letu pa predvi» je bilo iz evidence na Gorenj- lavd iz Hidire Perles, stoteri- devajo 158 novih vk3ju6tev v skem odjavljenih 886 oseb, ca iz Lip opažne plošče Bo- izobraževanje. Najpogostej- od njU^ se jih je 540 zapos^- hinj in 71 iz podjetja SUZ Je- Še potrebe delodajalcev na lo. Največ brezposelnih je na območju Urada za delo senice. V ukrep subvendoni- Gorenjskem se kažejo po deranja polnega delovnega časa lavcih t^ez poklica, voznikih. Kranj (2841 oseb ali 70 od- je bilo doslej vključenih prek prodajalcih, kuharjih in na- stotkov več kot septembra sedemsto podjetij oziroma takarjih, po ekonomistih, lani), največje povečanje pa več kot 72 tisoč zaposlenih. vzgojiteljih predšolskih je na območju Škofje Loke Ob povečanju števila brez- otrok ter strojnikih, gradbe- (povečanie za 127 odstotkov. poselnih je večji tudi interes nikih, elektrotehnikih, kovi- danes U07 brezposelnih). za vldjudtev v (s strani zavo- narjih in informatikih na V ukrep o delnem povrači- da) financirano formalno iz- vseh izobrazbenih stopnjah, lu plače je danes v državi obraževanje. ViSina sredstev Ves čas je prisotno tudi pov- vključenih skoraj 12.300 oseb, za katere je zavod na- za izobraževanje brezposelnih se razlikuje od osebe do praše van je po delavcih v zdravsťm. Ti tudi v času kri» menil skoraj 1,5 milijona ev- osebe, saj nekateri potrebu- ze delo dobijo takoj. Kran; Novi direktor Iskraemeca družbe Iskrâemeco, ki je, kot je znano, v lasti Egipčanov, so sporočili, da bo mesto glavnega izvršnega direktorja družbe in celotne skupine z desetim novembrom prevzel Dieter Brun-ner, ugteden in priznan mednarodni menedžer. Po narodnosti Nemec, je eiek-tro fakulteto in MBA končal na univerzi v Svid in je eden najodličnejših menedžerjev na področju upravljanja in merjenja energije. V teh dneh se je mudil na informativnem obisku v Iskraemecu in ob tem izjavil, da je Iskra-emeco spoznal kot predstavnik konkurenčnega podjetja, da ga ceni in spoštuje, njegov cilj pa je, da postane eden vodilnih svetovnih ponudnikov celovitih rešitev na področju merjenja in upravljanja energije. 2. // Napeli smo vse sile // Alpinist Davo Karričar je po vrnitvi iz Himalaje pojasnil, kako se je na gori Manaslu ponesreči Franc Oderiap. Stoian Saîe bra sva se okrog 9.30 odpravila na precej izpostavljeno območje, kjer so v zgomjem delu serald in se lahko mar- Ljubljana - Alpinist in ekstremni smučar Davo Kami-čar z Jezerskega je načrtoval sikaj podre. Ločila sva se in vzpon na K2, drugo najvišjo dvesto metrov hodila nara-goro na svetu, s katere bi zen po zložnem pobočju. Ko smučal z vrha kot prvi Zem- sem prišel skozi najbolj ozko Ijan. Pred tem sta se oninko- grlo, sem pohitel na varnejši roški alpinist Franc Oderiap dvignjen prostor. Ko sem se podala v Nepal, Iqer sta name- ozrl nazaj, je Franci ležal v ravala preizkusiti opremo na plazu. Očitno je nanj padlo gori Manaslu. Osma rujvišja nekaj večjih ledenih kock. gora na svetu, ki je bila usod- Videl sem» da je dobil hudo na za kranjskega alpinista poškodbo glave in da ni bil Nejca Zaplotnika, je tokrat za- pri zavesti." KamiČar je sam htevala novo žrtev med slo- prenesel prijatelja na vamej- vensldmi alpinisti. še mesto» ga s pomočjo Fran- Po vrnitvi v Slovenijo mi- cozov spravil do tabora 1 in nulo sredo je Davo Kamičar nato z višinskimi nosači v med drugim povedal: "Od najinega prihoda v tabor 1 bazo. O nesreči je takoj obvestil Planinsko zvezo Sloveni- konec septembra sva naredi- je, ki je pomagala pri reševala sklep, da greva do tabora z, nju. Žal je helikopter lahko tóer bi preživela dve noči, se priletel šele tretji dan, alpi- vmila v bazo in nato poskušala priti na vA. Prvega okto- nist Oderiap pa je med pre vozom v Katmandu umrl Kamnik Šolski center letos praznuje dva jubileja v šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku so pred kratkim začeli celoletno praznovanje 60-letnice gimnazije in 30-let« nice ekonomskega izobraževanja. Pripravili so dan odprtih vrat z igrami brez meja In številnimi drugimi aktivnostmi. Posadili so drevo, pripravili koncert, slavnostno so odprli tudi novo tekaško stezo in športno igrišče za odbojko. "Danes smo začeli praznovanje dveh obletnic gimnazije in ekonomske šole, ki pa se jima pridružuje še ena. Prvega septembra pred tridesetimi leti so dijaki namreč pn/ič prestopili prag nove šole^ torej stavbe, v kateri ŠCRM deluje še danes," je povedala ravnateljica ekonomske šole Tatjana Novak. ). P. Gorenjski Glas ODGOVORNA URÊONIO^ Marija Vot^k NAMEST>JIKAOCX:OVORN£ UREDNICE Cveto Z3pk)tni k, Danica Zavrl ŽIdbir UREDNIŽTVO NOVI NAR) I-UREDNIKI; Bcň^n Bogatel Aknka Brun, Igor Kavůč, Suzâna P. Kova&č, Urša Pelsmel, Mateja Rant, Stojan Saje. Vilma Stanovnik, Simon Subie, Cveto Zaplotrik, Dania Zavrl Žtebir, Štefan Žar^; stalni sodelavci: Mar^r^a AhaSč, Maja Bertorcelj» Ma^až Cr^onč, Ana Hartman, Jcâe Koinjek. Milena Mildavó^ Miha Naglič. Jasna Paladin, Mar^ Smolnikar. Ana Vol^ak obu kovna zasnova jemej Strrtar, HovarStritar d.o.o. TEHNIČNA UREDNIK Grega Flajnik FOrOGRAFIjA Tna Doki, Corazd Kav^c LEKTORICA Marjeta Voziič VODjA OCIASNEGA TRŽfNjA Mateja Žvižaj CORENjSKI ClAS (ISSN 0)52 (666) j« r^gisuirana blagovna in scoritvcna snamka pod it. 977196) pH Uradu RS 22 intelektualno laslntne. Ustanovitelj in isdajatelj: Corenjski g1a&, d «.o,. Kranj / DÍf«tftonca; Manji V«l4)»k / Naslov» 8leÍsM®ísova 4. ^onr» Konj / Tal.: 04/20142 00, fax: 04/20142 >3, «-mail; info®ig.gla$.$Í; mal» ojlas! In osmrtmce; tel,; 04/201 42 47 / Delovni (as: ponetieljrt, tocek In ^Irtek od do 17. ur, sreda od & do ure, petek od 8. do 14 ure. sobote, nedelje in prazniki zaprto, / Cerenjski glss je pohedník, izhaja ob Torkih in peti(ih. v nakladi 22JMO iTVodov / Redne priloge: Moja Corenjska, Letopis Gorenjski (enkrat letno) in drvel lokalnih pHlog / Tisk: Ocuek Carlnthla Cm&H & CoXC, St. Veit/Glan (St. Vid na Glini), Avstrija / Narodi na: tek: 04/301 42 4^ / ^^^ izvoda: 1,35 EUR, tetna naroi^^ma: 140.40 EUR; Redr>i plačnik! Imajo 10 % popgsta. polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vtaćunan ODV po stopnji 8,$ nare^rrina se upoitcve od tekoče itevllke fesopisâ do pisnega preklica, ki vei;a od zamika naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne «loritvc: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 20142 48. U 4 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 9. oktobra 2009 Zavrgli ovadbi zaradi Jurčka Mate ta Rant Ijenca stoiiJa naznanjeno ....................................... kaznivo dejanje in ker je v Bled - Okiožno državno to- primeru Občine Bled po za-žilstvo v Kranju je zavrglo konu o odgovornosti pra-kazensko ovadbo proti Obči- vnih oseb za kazniva dejanja ni Bled, županu janežu Faj- far^u in občinskemu svetniku Antonu Omerzelu zaradi podana okoliščina, tí izključuje pregon. Zaradi domnevnih nepravilnosti pri zlorabe uradnega položaja razpisu za picerijo Jurček na aii uradnih pravic. Komisija Homu je župana Fajfarja in za preprečevanje korupcije svetnika Omerzela lani ova- je zaradi tega na generalno diia protikorupojska komi- policijsko upravo že podala sija na podlagi prijave pod- zahtevo za preveritev delo- jetja Veldesdur. Omenjeno vanja kriminalistov v tej za- podjetje je na razpisu ponu- devi. Namestnica vodje dilo najvišjo ceno za najem okrožnega državnega tožil- picerije in komisija ga je na stva v Kranju Marija Marin- podlagi tega tudi izbrala, žu- ka ]eraj je pojasniJa. da je pan pa se na koncu ni odlo- bila kazenska ovadba zavr- Čil za nobeno od podjetij in žena, ker ni bil podan ute- je gostinski lokal oddal v meljen sum, da sta osum- podnájem. Tržič Dobrodelnost na Zelenici Letos jeseni bo minilo deset let, odkar je pogorela koča Planinskega društva Tržič. Nova koča je že pod streho, vendar društvu manjka še veliko denarja za dokončanje objekta. Da bi dosegli ta cilj, je društvo začelo akcijo z geslom Nikoli ni prepozno. Skupaj s Športno zvezo in Občino Tržič organizira dobrodelno rekreativno prireditev, ki bo v nedeljo, n. oktobra. Z Ljubelja bodo udeleženci planinskega pohoda ob 9. uri krenili na pot do Zelenice. Pol ure zatem se bo začela nordijska hoja. Start gorskega teka bo ob 10. uri. gorskega kolesarstva pa ob 10.30. Denar, ki ga bodo zbrali s kotizacijo po deset evrov na osebo, bodo namenili nadaljevanju del v koČi. Društvu lahko pomagate tudi s prostovoljnimi prispevki na TRR 05100-8010009034 • pripis Nikoli ni prepozno, ali pa jih vplačate v pisarni TPIC Tržič na Trgu svobode iS. S. S. Tržič Drugo gradbišče v Tržiču Poročali smo že, da se je Občina Tržič lotila obnove dotrajanih komunalnih napeljav v središču mesta. Drugi teden sep* tembra so se začela gradbena dela na spodnjem delu Trga svobode, kjer obnavljajo vodovod, kanalizacijo in javno razsvetljavo ter urejajo električno in telefonsko omrežje. Napeljali bodo tudi plinovod in optične kable. Podobna dela potekajo od 21. septembra v ulici Balos od križišča z glavno cesto proti tržiški knjižnici (na sliki). Na obeh gradbiščih velja popolna zapora prometa, zato ni možen dostop z vozili v mesto pre'< mostu čez Tržiško Bistrico pri avtobusni postaji. S. S. jESENIC£ Malčki darujejo igrače v vseh enotah Vzgojno-varstvene organizacije Jesenice so se odločili, da bodo pomagali otrokom Iz socialno ogroženih družin Gorenjske. Tako so konec prejšnjega meseca začeli akcijo zbiranja igrač in knjig, ki bo trajala do 16. oktobra. "Starše in otroke smo poprosili, da doma izberejo nekaj knjig in igrač, ki jih ne bodo več potrebovali, ter jih prinesejo na zbirno mesto v vrtec," je o poteku akcije povedala vzgojiteljica Maja Derlink Zbrane Igrače in knjige bodo s pomočjo otrok ter Leo kluba Brdo predaii centrom za socialno delo predvidoma 17. oktobra, ko je svetovni dan boja proti revščini. U. P. Kako se pri vas reče? Na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske so začeli zbirati stara hišna imena. Urša Peternel Žal pa z opuščanjem kme* ..............................................................................tij zamirajo in izginjajo v Jesenice • Razvojna agenci- pozabo. Da se to vendarle ja Zgornje Gorenjske je za- ne bi zgodilo/ jih bodo v čela projekt z naslovom omenjenih petih občinah Kako se pri vas reče?, v ok- začeli odkrivati in beležiti, viru katerega bodo odkriva- Zato pozivajo vse, ki poznali in obujali stara hišna jo svoje ali kakšno drugo imena na podeželju. V pro- hišno ime, da ga sporočijo jektu sodeluje pet gorenj- na Razvojno agencijo Zgor-skih občin: Bled, Gorje, nje Gorenjske. "V projekt Kranjska Gora, Radovljica vključujemo tudi osnovne in Žirovnica. Kot je povedal šole, učend bodo na terenu Klemen Klinar iz Razvojne odkrivali hišna imena in z agencije Zgornje Gorenj- njimi povezane zgodbe. S ske, se stara hišna imena tem bodo spoznali boga- vse bolj izgubljajo, saj se v stvo kulturne dediščine na- Načrtujejo tudi označitev domačij s tablicami. veliko primerih razlikujejo od priimkov. Oblikovala so šega podeželja/' je povedal Klinar. Seznam hišnih cijske skupine Gorenjska občin Bled, Gorje, Kranjska se na osnovi določene zna- imen z izbranimi zgodba- košarica in je sofinanciran Gora, Radovljica in Žirov- čiJnosti prednikov posamezne hiše in v sebi skriva- mi bo objavljen v knjižici, s strani Evropske unije, Mi- niča. Načrtujejo tudi ozna- hišna imena bodo doseglji- nistrstva za kmetijstvo, čitev domačij s tablicami, jo marsikatero zanimivo va tudi na spletu. Projekt gozdarstvo in prehrano Vreden je 32 tisoč evrov, zgodovinsko podrobnost, poteka v okviru Lokalne ak- prek programa Leader ter potekal pa bo do konca leta. Ločevanje odpadkov se jim splača Občanom Cerkelj se bosta ločeno zbiranje odpadne embalaže in štirinajstdnevni odvoz komunalnih odpadkov že kmalu krepko obrestovala. - - - A »S Simon Šubic podražitvi na primer štiri- munalnih odpadkov za pri- kup ekoloških zabojnikov Cerklje • Tako kot v drugih člansko gospodinjstvo v Šenčurju, ki uporablja bližno tretjino, je pojasnil za odpadno embalažo, ker direktor Komunale Kranj sama zanje nima dovolj de- občinah, ki so včasih svoje 120-litrski zabojnik, smeti Ivan Hočevar. "Podražitev narja. Ti zabojniki naj bi odpadke odlagale na depo- pa mu odvažajo vsak te- je sicer potrebna, ker se je namreč po novem ietu za-niji Teneliše, se bodo cejie deii, po novem plačevalo po zaprtju Tenctiš zelo po- menjali sedanje ekološke vreče, občani pa jih bodo lahko pri komunalnem ravnanja s komunalnimi za odpadke 13,51 evra na dražilo deponiranje odpad-odpadki zaradi desetkrat mesec, v Cerkljah pa zara- kov, dodatne pa so tudi za- dražjega deponiranja pre- di dvotedenskega odvoza hteve ministrstva za okolje, podjetju najeli ali kupili, cej povišale tudi v Cer- samo 7,98 evra. Pri upora- V Tenetišah je bila cena 16 Župan priporoča, da si na- kljah. Ker pa tu že od maja bi 240-litrskega smetnjaka evrov na tono, na Mali Me- jamejo ali kupijo tudi ločeno zbirajo odpadno je razlika v ceni še viája: v žakli in v Logatcu pa plaču« manjši zabojnik za mešane embalažo in imajo odvoz Šenčurju bo nova cena jemo 85 evrov," je dodal, komunalne odpadke: "Raz- smeti urejen le na vsaldfa znašala 27 evrov, v Cer- Nove cene bodo veljale do 1. mišljali smo sicer o trite« štirinajst dni, bodo Cer- kljah pa samo 16 evrov na aprila 2010. denskem odvozu odpad- kljani podražitev občutili mesec. Občinski svet je na zadnji kov, vendar je bolj smotr- bistveno manj kot drugi. Z obveznim ločenim zbi- seji potrdil tudi predlog žu- no, da ostanemo pri štiri- Kot je pojasnila Marija ranjera odpadne embalaže paua Franca Čebulja, da najstdnevnem odvozu in Občina Cerklje posodi Ko- raje zmanjšamo velikost Pivk Oman iz Komunale Kranj, bo'po predlagani so v Cerkljah znižali količino oddanih mešanih ko- munali Kranj denar za na- zabojnikov/' Deset let Senta na Gorenjskem V Radovljici so praznovali deseto obletnico delovanja dveh Šentovih enot. ŠENTGOR Radovljica in ŠENTK Kranj delujeta od leta 1999. Danica Zavrl Žlebir kot zaposlitveni center viduainim, timskim, sku- primer dobie prakse napo- Radovljica - Pomen progra- Šentplavž. pinskim in skupnostnim dročju skupnostne obra- 'S temi programi smo delom," je dejala Marija vnave oseb s težavami v du- mov, ki jih izvajajo za ljudi odgovorili na najbolj aktu- Zupane. Pri tem so uspeš- ševnem zdravju, ki poteka s težavami v duševnem alne potrebe naših uporab- ni, saj se v programe dnev- zunaj psihiatrične bolniš- zdravju, je predstavila vodja nikov. Naš cilj je, da osebe nih centrov v vseh treh nice, je še dejala Zupanče- Centra za duševno zdravje s težavami v duševnem enotah vključuje 260 upo- va na prireditvi, ki so jo s v skupnosti Gorenjske Ma- zdravju dosežejo čim vïè)o rabnikov, v program zapo- svojim nastopom poživili rija Zupane. Prvima dvema dnevnima centroma se je stopnjo samostojnega življenja brez nepotrebne slovanje in delovno uspo- folkloristi skupine Triglav sabljanje pa 19 invalidov. V s Slovenskega Javomika in letos pridružila še enota v stigmatizacije, diskrimina- Zaposlitvenem centru na Adi Smolař, spregovorila Škofji Loki, na Jesenicah pa cije in izključenosti, konč- od leta 2005 deluje pro- ni cilj pa je dvig kakovosti Jesenicah je zaposlenih osem invalidov na zaščite- pa sta tudi župan Janko S. Stu šek in izvršni direktor gram zaposlovanja in delo- njihovega življenja, Pri nih delovnih mestih. Iz teh Šenta iz Ljubljane Nace vnega lAsposabijanja, sedaj tem jim pomagamo 2 indi- dejavnosti so razvili tudi Kovač. i. á GORENJSKI GLAS petek. o. oktobra 2009 GORENJSKA 5 obnovo šol v prihodnjih letih bodo v občini Železniki imele prednost investicije v dotrajano šolsko infrastrukturo. Ana Hartma>j žave. "Upamo, da bo prihodnje leto objavljen razpis mi- treba temeljito obnoviti, pri čemer bi bil zelo dobrodošel turnega doma in Bonceljno- ve hiše, ureditvi Športnega Železniki-Obdnskisvetniki nistrstva za sofinanciranje zasebni partner, ki bi obe- parka Železniki,pokrite trž-V Železnikih so na zadnji investicij v šolstvo in da se nem zagradil še apartmaje nice, trgov starega mestne-seji potrdili razvojni pro« gram občine Železniki 2000-2015. Kot pravi župan bomo nanj prijavili s projek- ali mini hotel." pravi župari. ga jedra ... Kot je poudaril tom obnove centralne šole, Trenutno kaže, da bodo mo- vodja projektne skupine ki je že pripravljen," je dejal rali bazen obnavljati sami, Lojze Demâar, je največja Mihael Prevc, bodo v prihod- Prevc, do najboljšega predloga ure- dodana vrednost razvojnega njih letih imele prednost investicije v šolstvu. "Caka nas celovita obnova centralne Projektna skupina, ki je ditve bazena pa bodo sloiáali programa to» da so svoje vi- pripravijala predam, si je za občino Železniki izbrala priti prek javnega natečaja. denje razvoja občine imeli V skladu z razvojnim pro- možnost izraziti tudi obča- šole v Železnikih in njene raoto Zelena dolina modrih gramom se do leta 2015 ni. Največ njihovih predlo-podružnice v Dražgošah, v ljudi. Kot eno od slabosti ob- obetajo većje investicije tudi gov se je nanašalo na uredi- Selcih pa bomo prihodnje leto končali dolgoletno obno- čine navaja neizkoriščene turistične zmožnosti. "Redki pri gradnji toplovodnega te v poslovno-storitvene omrežja, širokopasovnega cone, konkurenčnega trgov- vo šole," pojasnjuje župan in pogumneži se odločajo za omrežja elektronskih ko- skega centra, športnega par- opozarja, da v prihodnje Šol kmečki turizem, sploh pa bi munikacij, vodovoda, kana- ka Železniki, prostora za ne bodo zmogli obnavljati potrebovali večji objekt, kjer lizacije in dograditvi čistilne 'skejť, letni kino, koncerte, zgolj z občinskim denarjem, bi lahko prenočili vsaj avto- naprave na Studenem, pri bolj pestro dogajanje za zato upa j o tudi na pomoč dr- bus turistov. Bazen bi bilo obnovi občinskih cest, kul- mJade, razvoj turizma ... ŠKOFjA Loka Nameščajo modularni vrtec v ŠkoQt Loki so prejšnji teden začeli postavljati modularne enote novega vrtca Biba v Podlubniku. Gre za prvi tovrstni vrtec na Gorenjskem, zanj pa so se odločili, ker je v občini letos še posebej velik vpis otrok v vrtce^ saj jih spomladi kar 167 niso mogli sprejeti. Montažo osemoddelčnega vrtca je opravilo podjetje Trimo Trebnje, Da se je postavitev modularnega vrtca zamaknila v oktober, ko bi ga morali po prvotnih načrtih že odpreti, na občini Škofja Loka opravičujejo z zahtevnejšo izdelavo modulov. V prihodnjih dneh bodo nad kontejnerje namestili streho, riaredili fasadni ovoj, izvedli notranje inštalacije in namestili notranjo oprem. Pričakujejo, da bodo gradbena dela končana do srede novembra, ko naj bi novi vrtec (imenoval se bo Biba) sprejel 112 otrok. D. 2. Kranj Prostočasne dejavnosti v prikupni knjižici Pri Mestni občini Kranj so ob začetku letošnjega šolskega leta izdali zanimivo knjižico z zgovornim naslovom Prostočasne dejavnosti. Kot je ob predstavitvi poudaril župan Damijan Peme, je tudi za prosti čas pomembno, da ga znamo dobro načrtovati, zato lahko stárli in otroci v knjižici na zelo informativen način ugotovijo, kaj vse ponujajo organizacije, ki se v občini ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, od šport nih, kulturnih do tabornikov, modelarjev in drugih. "Naš cil je bilo zbrati čim več dejavnosti, ki so na voljo našim otro kom. Takšne podatke smo zbirali pn/ič, želimo pa si, da b bila v prihodnjem šolskem letu knjižica Še bolj obsežna, de javnosti pa bi bile otrokom in staršem cenovno še bolj ugodne," je povedal vodja oddelka za družbene zadeve UroŠ Korenčan. Knjižica je izšla v nakladi pet tisoč izvodov. V. S. Kran) Gregorčičeva ulica je zaprta Zaradi naknadne spremembe projekta poteka meteornega kanala na delu Gregorčičeve ulice mimo nekdanjega Globu* sa v okviru prometne ureditve Slovenskega trga so minuli torek zaprli Gregorčičevo ulico. Od torka naprej poteka promet na cesti med nekdanjo blagovnico Globus in Delavskim domom erîosmerno, in sicer v smeri z Gregorčičeve na Koroško cesto z vključevanjem v desno stran. Poleg tega je zaradi dostopa na Maistrov trg in Na skalo spremenjena prometna signalizacija na vrhu jelenovega klanca, kjer je možno desno izključevanje s Koroške ceste in desno vključevanje na Koroško cesto. Spremenjena prometna signalizacija bo v veljavi predvidoma do konca aprila 2010. Pri Mestni občini Kranj prosijo vse uporabnike Gregorčičeve ulice ter stanovalce za razumevanje in upajo na čim manj neprijetnosti. V. S. Rovtarji navdušili na Bavarskem Danica Zavrl Žlebir Skofja Loka • Kolesarji po' starem iz dnižtva Rovtarji so se udeležili drugega svetovnega prvenstva v kolesarjenju po starem v Sankt Engl-marju na Bavarskem. Tekmo je organizirala družina Piemeier, lastnica hotela, kjer sta bila start in dlj dirke. Lošid kolesarji so žal tekmo zamudili, vendar so se v spremstvu organizatorja kljub temu zapeljali po progi. Obiskovalci so bili navdušenj nad loško ekipo, Še posebej, ker jih je spremljal an-sambei Suha špaga. Srečali so se pri čebelarski lipi Danica Zavrl Žlebjr V nedeljo so na prireditvi pri čebelarski lipi prvič podelili Preddvor • V Preddvoru je plaketo Frana Lakmayerja bilo pred kratkim že četrto zaslužnemu članu društva srečanje pri čebelarski lipi, s Darku Miklavdču (na sliki). čimer so zaokrožili letošnja dogajanja ob občinskem Fran Lakmayer je velika avtoriteta na področju Čebelar* prazniku, Srečanje je pripra- stva. Bil je župnik v Pred- viJo domače čebelai^ko driiš- dvoru in pisec največjega tvo, ki temelji na bogati če- Števila strokovnih knjig spo- belarski tradiciji. Društvo dročja čebelarstva. Pred Jeti trenutno šteje 49 članov, ki so mu pri vrtcu v Preddvoru skrbijo za 650 Čebeljih dru- postavili spominsko zname- žin, vodi pa jih uspešen če- nie ob čebelarski lipi. Na pri- belar Jožef Kokl, letos dobit- reditvi so nastopili otroci iz nik najvišjega čebelarskega osnovne šole Matije Valjav- priznanja Antona Janše in ca Preddvor, pevski zbor Ko- prejemnik naziva šampion krškega odreda in igralki na radgonskem kmetijskem Francka Rozman in Ančka sejmu za svoj akadjev med. Rehbereer. Kran) , Gradnja telovadnice se odmika Čeprav so kranjski svetniki že na drugo zaporedno sejo sveta Mestne občine Kranj dobili predlogo izbiri zasebnega partnerja in sklenitvi koncesijskega javno zasebnega partnerstva za gradnjo telovadnice pri podružnični Šoli v Žabnici, so odločanje znova preložili. Svetniki so namreč občinski upravi očitali, da iz priloženega gradiva še vedno ni jasno, kaj občina kupuje, za kakšne dimenzije telovadnice gre, prav tako pa so zahtevali primerjavo, koliko bi gradnja stala, če bi jo občina gradila sama oziroma s kreditom. Tako se začetek gradnje telovadnice očitno znova zamika, čeprav si jo domačini že dolgo želijo in so jo pričakovali že ob obnovi šole. V. S. Kranj Rekljeva in Urbane sta nova svetnika Po smrti svetnika Mestne občine Kranj Aleksandra Ravnikarja in po odstopu svetnika Vita Rožeja so kranjski svetniki na 50. seji minulo sredo potrdili mandata dvema novima svetnikoma. Z liste kandidatov Socialnih demokratov je mandat prešel na naslednjega svetnika Andreja Urbanca, z liste kandidatov Mladi za Kranj pa na Suzano Rekelj. Oba sta sprejela nadomestno Članstvo. V. 5. Moravče Odprli nov oddelek vrtca v Moravčah so natanko pet ,et po odprtju novega vrtca pred kratkim odprli dodatni oddelek, v katerem so sprejeli Štirinajst najmlajših otrok. Kot je na odprtju povedal župan Martin Rebolj, si občina prizadeva vsako leto odpreti kakšen nov oddelek in tako bo tudi prihodnje leto. So pa vrtec z vsaj dvema oddelkoma predvideli tudi v načrtih za gradnjo Šole v Vrhpolju. Kljub vsemu prostorska stiska v predšolski vzgoji z novim oddelkom ni povsem rešena, saj so morali letos zavrniti devet otrok. J. P. Smlednik Razstava gob na Smledniškem gradu Ljubitelji gob iz Smlednika v soboto, 10., in nedeljo, n. oktobra, pripravljajo 4. razstavo gob, ki bo potekala od ii. ure dalje na Smledniškem gradj. Okrepčali se boste lahko tudi z gobovo juho iz kotlička. M. B. A 6 GORENJSKA ^ GORENJSKI GLAS petek, g. oktobra 2009 PRE] EU SMO Poziv Obdni Kranj V áariku v Kranjđctm giosu. lofířyi g^bega a^ta seje žagalo a^t in kopaio zarodi dodatne cevi za javno razsvetljavo, koje bilo grobo asfaltirano cestišče, pa je sledilo U izkopa- ki > iziel ij. !,plemhra pod fkihjaSkcv. obzUknih gornjim naslovom, je na sira- z debelim betonom. Zakaj? Aii nehObánskibncvicnapisano. je tc pi^l^ Občina ^ ob-da bo Grcgorčiica ulica v cch- ti tlakovana z granitnimi koc- obračunal pn naslednjih po- kami. Ni sicer navakno, 2« P^ kakUn promet bo namenjena, če pa bo za promet z avtomo- trebnem to že plačali delavci, ki 50 pri 40 stop m/ah Celzija bili. bi vasprosil. da si ogledate ™ vaš, žal že verjetno arkiv, o nujnosti rešitve prekomernega hrupa na KoroSki cesti, za ka- tere^ je ohána že pod prejšnjo garnituro dobila odločbo odgovornih ljudi. K že tako ali tako ozki enosmerni cesti so na pločnik postavili še nerjaveče kdilkt kot č^Stc oviro že za dva pešca, tu pa se valijo trume šo- ustreznega republificega orga- f " f na, da zcuki^ re$i. Zaradi de- ^rau^nemu domu m nfloa so potožili le Ieže& poli- P®?»" "" caje. za kar sem jim že vnapr^ P^^ odpjpemcesU so prv, ko- rekel, date ni rešitev. Obljubili ^P^^J" so pa. da bodo planirali U> za Podobo m^ tako nel^ko kot naslednje leto, use skupaj pa Oblastnike grr po poti začasne avtobusne ^ "P'"^"^- postaje Kranj, kije začasna že ved kot 40 let in sedaj še brez javnih sanitarij, ko zaprejo go- zadostovati, ne pa vlagati pre stinski lokal ob 16. ali po ig. «fe^-iJ« " uri. Potniki, ve^i del, in taksi- « «"J sti nimajo niti strehe! Pred odgoi>omega. da še danes Mercatorjevo trgovino ob avto- Kranj spodobne tržnice (seda busni postaji je stalno za kak- T ?" P'': šen avtobus veselih pivcev, iz krasnizeleni smrdeči strani. sosednjega parka pa se valijo ^ roji mrčesa vse do Zavoda za zdravstveno varstvo! Škandalozno, gorenjska metropola! Po nekaj letih obljub ste končno uredili v pol leta Co- sposvetsko ulico. Takoj po po- Izločajo). Dober gospodar vlaga v prioritetne projekte, med katere spada ludi mestna trž- nica. Milan Prah, Kranj sorica Sadovi jeseni v Sorid V Sorici se je minulo soboto z odprtjem razstave udeležert-cev likovne kolonije in predstavitvijo nove turistične zloženke o Sorici začela prireditev Sadovi jeseni, ki jo prireja Turi* stično društvo Sorica. Prireditev bo vrhunec dosegla ta konec tedna; jutri, v soboto, ob 14. uri bo tržnica kmetijskih pridelkov, ob 15. uri pripravljajo ponudbo okusnih domaČih jedi in otroški Živ Žav, veselo pa bo tudi ob 17. uri na srečanju ljudskih pevcev in godcev, ki mu bo sledila veselica z ansamblom Roka Žlindre. V Sorici bo pestro tudi v nedeljo po 14. uri, ko pripravljajo etnografsko prireditev Sadovi jeseni s prikazom jesenskih del na podeželju. A. H. Preddvor V Preddvoru vabijo na eko teden Od }2. do i6. oktobra bo v osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru tudi letos "eko teden". K sodelovanju so povabili občino Preddvor in Gorenjske elektrarne. Tako bodo na izobraževalnih delavnicah govorili o različnih virih energije, predstavili pa bodo tudi nov način ločevanja odpadkov, ki so ga začeli uvajati v občini. V eko teden je zajeta tudi akcija zbiranja starega papirja, učitelji gospodinjstva in vodje prehrane pa bodo spoznali, kako v šole in vrtce uvesti ekološko prehrano. D. Ž. s OBČINA BLED, CESTA SVOBODE 13,4260 BLED objavlja javni natečaj za zasedbo prostega uradmšk^ dek)vr>ega mesta na pok>žaju VODjE SKUPNEGA MEDOBČINSKEGA INSPEKTORATA IN REDARSTVA V "Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Bled In Bohinj" (m/ž) Vsebina javnega natečaja za prijavo na prosto uradniško delovno mesto na položaju je dostopna na spletni strani Občine Bled vavw.obcina.bíed.si. Temeljni kamen za nov vrtec Občina Domžale je s pomočjo kredita začeta graditi nov šest oddelčni vrtec Gaj, ki bo otroke sprejel že prihodnjo jesen. Iasna Paladin Preserje pri Radomljah • V občini Domžale nadaljujejo intenzivno reševanje prostorske stiske V predšolski vzgoji Le mesec dni po odprtju novega vrtca Češ min v Domžalah so pred dnevi položili temeljni kamen za Vrtec Gaj, ki bo namenjen predvsem otrokom iz KS Preserje in Radomlje. "Vrtec Gaj smo napovedali že v letu 2007 in pričaku» jemo, da bon:o z gradnjo vrtca V tem predelu občine rešili velik del pomanjkanja predšolsk^a varstva. Za do- Temeljni kamen za nov vrtec so položili župan Toni Dragar, v. d. ravnateljice Vrtca Domžale končno rešitev na območju jana Julijana Pirman in direktor SGP Graditelj Janez Zorman. celotne občine bomo nadaljevali investicijo v gradnjo čeli graditi. V pritličju bodo črtovano tudi dvigalo, ki bo Vrtca Domžale, kjer kuhinje vrtca v vzhodnem ddu obči- štirje oddelki za prvo starost- povezovalo klet, pritličje in niso več ustrezne. ne," je povedal župan Toni no skupino, dva oddelka za nadstropje ter bo namenjeno Dragar in dodal, da bo vrtec drugo starostno skupino pa transportu hrane, otrok, za-v Preserjah s 123.280 evri sofinancirala tudi država. bosta v prvem nadstropju. V poslenih, staršev in invali- nadstropje bosb dodani tudi dov. Vrtec bo imel tudi svojo Gradnjo novega vrtca so s kulturnim programom pozdravili tudi najmlajši - učenci iz Osnovne šole Pre- Delavd gradbenega podjet- likovno-glasbena soba in kuhinjo, v kateri bodo pri- serje pri Radomljah in naj-ja SGP Graditelj iz Kamnika pravljična soba. Zaradi igral» pravljali po 750 kosil na dan, mlajši iz radomeljskega vrt» so vrtec ob Igriški vlid že za- nic v prvem nadstropju je na- tudi za tiste dislocirane enote ca Kekec. Nepravično odvzeta odškodnina jama in odlagališče Jazbec sta urejena, pri odlagališču Boršt pa bo treba urediti še polovico zemljišč. Boštian Bogatai Gorenja vas • Zapiralna dela Rudnika Žirovsld Vrh so se lani nadaljevala po predvidenem načrtu. "Zaključili smo prekritje odlagališča Jazbec večje kot pri začasnem odla- ga zaprtja obeh odlagališč in lene in nadaljuje; "Lani pa je gališču v Krškem, vendar ne zmanjšanega vpliva na oko- znova padlo veliko padavin, ije. Prvotni kriterij za določi- navozili smo tudi veliko tev odškodnine je bila ome- zemlje (prekrivke), območje jena raba prostora zaradi od- plazu pa se }e premaknilo za iagaiišč."Taš€vednovelja,v osem centimetrov." Po nje- pozna sevanja naravnega okolja, saj ga pred začetkom rudarj en ja v Žiiovskem Vrhu niso nikoli izmerili. Pa vendar je Občina Gore- času urejanja pa so vplivi na govih besedah bojazni, da bi in postavili ograjo, nadaljeva- nja vas-Poljane pred dvema okolje celo večji. jalovina spolzela v dolino, ni: li smo urejanje odlagališča letoma tudi na ta račun. Ob arejanju odlagališča "To se lahko zgodi le ob po- Boršt (do sedaj je urejenih uradno pa zaradi omejene Boršt so se v prejšnjem letu javu obilnih padavin in zelo približno štirideset odstot- rabe prostora, po uredbi via- pojavili večji premiki mase močnega potresa, ki bi pov- kov), dela pa je močno oteže- de letno prejela milijon ev- od predvidenega centimetra zročil katastrofalne posledi- valo slabo vreme," je v let- rov odškodnine. Čeprav se na leto.. "Boršt je plazovito ce tudi drugod." Danes ima rudnik urejeno stalno satelitsko meritev in bi lahko hitre- nem poročilu vpliva mdnika stanje ni spremenilo, je pole- območje, kar se je pokazalo na okolje povedal Jože Roje. ti (nova) vlada ta znesek ob obilnih padavinah v letu Tudi po ureditvi posameznih zmanjšala za polovico. Žu- 1990. Uredili smo drenažni je ukrepali. Gorenjevaško- objektov se sevanje ne umiri pan Milan Čadež je nad takš- tune! in zaveso, s katerimi poljanski svetniki so poročila takoj; pri jami se je že, pri od- no odločitvijo presenečen: smo ulovili vodo in stanje se rudnika sprejeli, vzdržala sta lagaliSču Jazbec še ne. Roje "Vlada navaja, da zniža od-trdi. da so vrednosti sevanja škodnino zaradi skorajšnje- je stabiliziralo," pojasnjuje direktor rudnika Peter Do- se le podžupan Dušan Marc in Jure Krvina. Nova cesta bo varnejša napovedal tudi direktor Direkcije RS za ceste Gregor Ficko, ki je izpostavil predvsem pomen povečane var- Direkcija RS za ceste je prenovila odsek regionalne ceste Domžale-Duplica. nostivprom€tu,kijevveliki meri odvisna tudi od dobrih cest. Gradbena dela v dolžini Jasna Paiadin varnejšo cesto in dobro pove- Ijene odseke ceste do središ- tisoč metrov, ki so potekala v ...................................... zavo med sosednjimi obČi- Ča Domžal in do Preserij, pa drugi polovici poletja, so ob- Domžale - "Za obnovo odse- nami in Gorenjsko. V zad- tudi pločnike in javno raz- segala odstranitev obstoječe- ka regionalne ceste njih letih smo varnost na ce- svetljavo," je na nedavnem ga asfalta, zamenjavo nosil- Domžale-Duplica smo si na sti skiišali povečati z novimi odprtju ceste pred občani na nih slojev, novo asfaltiranje občini prizadevali že od leta semafon'i in novim križiš- Rodid povedal župan Tooi in obnovo prometne signali- 1998, saj je bilo močno po- čem Deteljica, a obnova to- Diagar. zadje. Dela, ki jih je v celoti škodováno cestišče že nevar- kratnega odseka je le prvi del Nadaljevanje del države na financirala Direkcija, so bila no za promet. S temeljito obljube države. Čim prej si tem odseku je v svojem go- vredna slabih petsto tisoča- prenovo smo dobili bistveno namreč želimo tudi prenov- voru že v prihodnjem letu kov. GORENjSKI GIAS petek, 9. oktobra 2009 • é* «»S : lî n vilma.stanovn ik@g-^s. si 7 za samostojnost Ženski del kranjskega košarkarskega kluba Triglav se je pred začetkom nove sezone osamosvojil, po lanskem tretjem mestu v državnem članskem prvenstvu pa si dekleta v prihodnjih sezonah želijo še više. Vilma Stanovnik Kranj • "Po lanski sezoni smo se odločili, da je čas, da se ženski del kranjskega košarkarskega kluba Triglav poda na novo pot Samostojno želimo uresničiti naše ideje in želje, naš dlj pa je v klub pripeljati Čim večje število mladih igralk iz naše regije ter jim omogočiti najboljši možen košarkarski razvoj. S trdim in organizira- riiin dcioiu želimo postati najbolj prepoznaven ženski košarkarski klub v Sloveniji," je ob simboličnem rojstvu Ženskega košarkarske-ga kluba Triglav Kranj mi- ^ KOŠARKARS o into BASKETBALL J o ^ à U ^ ^ w » i .v • » C : o ^ ' o 'O • ^ ' . K i vU . A % é à A ^41 tà ^ II I h M nulo nedeljo na prvem ob- Kranjske košarkarice se bodo v novi sezoni v vseh selekcijah borile za mesto med čnem zboru poudaril pred- najboljšimi v Sloveniji, sednik jemej Go rtu ar. Osamosvojitev deklet so podprli saj so članice v državnem pr- ke devete in mlajše pionirke košarkarski kolektiv za raz-tudi pri moškem deiu, pred- venstvu osvojile tretje mesto, tretje. Klub ima tudi res vr- lične diiavne reprezentance sednik Košarkarskega Uuba mladinke so bile druge, ka- himske igralke, saj je v mi- prispeval kar sedem deklet Triglav Darko Vidakovič pa detinje tretje, starejše pionir- nuli sezoni kranjski ženski je poudaril, da bosla kluba Še naprej sodelovala med seboj. " Po lani res uspešni sezoni si sedaj ždimo narediti Še korak naprej. Trudili se Prva danska tekma državnega prvenstva v novi sezoni ^ ^^ ^^^^ selek- CUji deklet v novi sezoni košarkarice Triglava čaka prihodnjo soboto, ko se flí^^eklet uvrstile na za- so pogumni, kot je povedal ključne tumirie, kar pome glavni trener članic in mla- ^^ ^ P^™^® ^ ^^P^ ni med štiri najboljše v Slo- dink Siniša Drobnjak pa ho- ske Gore. Ze jutri pa tekme 1. kroga začenjajo veniji, in se s tem imele možnost boriti tudi za na- čejo biti klub, ki bo prepo- košarkarji. Eldpa Senôirja CP KR bo v športni dvorani znaven po domačih igral- v Šenčurju gostila ekipo Parkljev, TCG Mercator gos- slove državnih prvakinj. Po-kah. Da so uspehi možni tuje pri Geoplinu Slovanu, ekipa Heliosa pa je tekmo tiomo organizirali tudi z veČina domačimi ig ralkami, so kranjska dekleta dokazala že v minuli sezoni, odigrala vnaprej in premagala Zlatorog z 89 : 70. tudi nekaj odmevnejših prireditev," pravi trener Siniša Drobnjak. lenjcem pokaj Gorenjskega glasa Četrta kolesarska dirka za pokal Tadeja Valjavca je bila letošnja zadnja v pokalu Gorenjskega glasa za dečke. Skupni zmagovalci pokala so kolesarji Adrie Mobil, Sava Kranj tretja, Perftech Bled peti. Maía Bertonceli Besnica • V soboto se je končal letošnji kolesarski pokal Gorenjskega glasa za dečke. Peta dirka je bila v Besnid za četrti pokal Tadeja Valjavca. Da je dirkati pri Valjavcu nekaj posebnega, dokazuje udeležba- Na startu v različnih kategorijah je bilo 180 kolesarjev, 95 je biio kategorizua-nih, ki so se borili za točke p> kala Gorenjskega glasa. "Res je super občutek, da dirka pritegne toliko otrok. Upam, da so vsi uživali, da so zadovoljni in da bo kakšen izmed njih morda kdaj prišel tudi med profesionalne « kolesarje," je bil zadovoljen Tadej Valjdvec, Id je v konku- Na četrti dirki za pokal Tadeja Valjavca je nastopilo 95 kategoriziranih mladih kolesarjev. rend začetnikov ime! tudi že svojega sina Erazma, letnik C. Med kolesarji, ki tekmuje- glasa? Med ekipami so pre- kom (Sava), pri dečkih B 2006. Dirkal je še s koleščki. jo za gorenjski klub» sta bila pričijivo zmagali kolesarji Kristjan Kumar {HVT), naj-Pri kategoriziranih kolesarjih na stopničkah Gašper Katraš> Adrie Mobil pred Radensko boljši predstavnik gorenjske-so zmagali Uroš Kosec nik (Sava), 2. pri dečkih A. in KD Finančno točko in Savo gaklubajeAnžePazlar (Perf (Adria) pri dečkih A, Kristjan Tim Zubanovič (Perftech Kranj, Perftech Bled je peti. tech) kot sedmi, pri dečkih C Kumar (HIT Casinos Nova Bled), j. pri dečkih B. In kako Pri deđdh A je skupni zrna- pa je največ točk zbral Benja- Gorica) pri dečkih B in Benja- se je razpletlo v skupnem sc- govalec David Per (Adria) min Muhič (Adria), BorutRa« min Muhič (Adria) pri dečkih šlevku pokaia Gorenjskega pred Gašperjem Katrašni- kovec (Sava) je četrti. Maratonca nihče ni mogel ujeti vtlma Stanovní k od konkurentov ni mogel uje- ...................................... ti našega najboljšega mara- Brdo pri Kranju • Čeprav so tonca Romana Kejžarja iz Že- se sredi nedeljskega dopoldneva na Brdu in v okolici še leznikov, ki je bil v odlični formi že na avgustovskem podile meglice, pa to ni mo- svetovnem prvenstvu, očitno tilo prek tristo tekačev in te- pa jo bo obdrfal do bližnjega kade, ki so se ogrevali pred ljubljanskega maratona, štartom prvega teka okoli "Proga tukaj na Brdu je ma- Brda. Prireditev, ki naj bi v kadamsia in ni tako hitra. Je bodoče postala tradicional- pa lepa, ravna, zato je za re- na, je privabila tudi veliko kreativni tek zelo primerna, otrok, saj so organizatorji iz Rezultat okoli 32 minut {31,14) Atletskega kluba Triglav za- na deset kilometrov na tald nje pripravili áe posebno za- podlagi je odličén in z njim nimiv program. Tako oni kot sem zadovoljen. Trenutno se starši so lahko spoznali, kako pripravljam za ljubljanski poteka atletska šola, najbolj maraton in današnji tek je bil navdušeni, ki jih je bilo prek dobra popestritev v pripravah petdeset, pa so se nato pome- na42-!diometrskitek,"ievd* rili tudi na otroškem teku, lju povedal Roman Kejžar, ki k^er so bili zmagovaid vsi, ki je nekaj časa tekel za drugou- so pritekli v dlj, saj jim časov vrščenim Tonetom Kosmačem, na koncu pa mu tudi So pa zato izmerili čas tek- Hotaveljčan ni več mogel sle- movalcev. ki so se podali na diti. Tone je pritekel v cilj kot desetkilometreko progo. Gle- drugi (31:53), na tretje mesto de na štartno listo, preseneče- pa se je uvrstil Peter Letnar nja na cilju ni bilo, saj nihče (32,57). niso merili. Tone Kosmač, Roman Kejžar in Peter Letnar so bili na Brdu najhitrejši. HoTAvgc Vrečar prvi na Blegošu športno društvo Marmor je prejšr>jo nedeljo pripravilo žen. vzpon z gorskimi kolesi na Blegoš. Tekmovanje za veliko nagrado Kras Sežana je hkrati Šteio za državno prvenstvo, zmagovalec pa je postal kolesar KD Adrie Mob'Ja Robert Vrečar, ki je s časom 39127 postavil tudi nov rekord proge. V kategoriji pod 23 let je zmagal Lulca Mezgec (M6K Obrea). med mlajšimi mladinci Peter Zupančič (KD Calcit Kamnik), med starejšimi mladinci pa Miha Tertinek (Ganesha team). Med amaterji je slavil Marko Čretnik, v treh kategorijah veteranov pa Iztok D<^a, Marja Jauk (vsi Ganesha team) In Bojan Ropret (Bambi). Med dekleti je bila najboljša Tanja Žakelj'(M6K0brea).V. S. Kranj Skakalci in skakalke za naslove prvakov Smučarski klub Triglav Kranj bo jutri, v soboto, na kranjski 109-metrski skakalnici pripravil državno člansko posamično in ekipno prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, za naslove državnih prvakinj pa bodo tekmovala tudi dekleta. Posamično tekmovanje se bo začelo ob 9. uri s poskusno serijo, ob 12. uri bo sledila prva serija nordijskih kombinatorcev, ob 13. uri bo ekipna tekma, ob 16.30 pa še tek z rolerji na progi Njivica-Besnica-Podbitca. Na tek-movanju naj bi nastopili vsi naši najboljši tekmovalci in tekmovalke, pozdravili pa bomo fahko tudi drugo uvrščenega na zadnji tekmi poletne velike nagrade v Klingentalu, Kranj-čana Roberta Kranjca. Kranjec, ki je (za Simonom Amma- nnom) osvojil tudi drugo mesto v skupnem točkovanju, bo seveda tekmoval za domaČi Triglav. V. S. 8 o I 1 si mon. subie (g)g-gias. si GORENJSKI GLAS petek» 0. oktobra 2009 Kranj Odkrili 26 nasadov konoplje Kriminalisti In policisti Policijske uprave Kranj so jeseni izvedli več akcij, v katerih so po vsej Gorenjski Iskali ilegal« ne nasade kortoplje. Odkrili so kar a6 takšnih nasadov, v katerih je bilo posajenih od pet do sto prepovedanih rastlin, visokih od enega'do poltretjega metra. Skupaj jim je uspelo zaseči tristo sadik prepovedane droge. V največjem odkritem nasadu je bilo vsajenih 153 sadik konoplje. Kriminalistom je uspelo izvedeti, da je zanj "skfbel" 32-ietnl Kranjčar^» ki ga bodo kazensko ovadili zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje In prometa s prepovedanimi drogami. Tr?tenik Ljubitelj nakita N^rnani storilec je v ponedeljek popoldne slí07i vhodna vrata vlomil v stanovanjsko hišo na Trsteniku, jo obrnil na glavo in si prilastil nakit, vreden okoli Štiri tisoč evrov. j£senice Prijet pri vlomu V torek okoli 1.30 so jeseniški policisti takoj po dejanju pri* jeli osumljenca, ki je z razbitjem stekla na vhodnih vratih vlomil v trgovino 2 živili. Ukradel je hrano, cigarete in alkoholno pijačo v vrednosti petdeset evrov. Policisti so ukradene predmete zasegli in jih vrnili oškodovancu, osumljenega s2-letnega jesentčana pa bodo kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja vloma. Kran) Izginilo pnevmatsko kladivo Neznani storilec je z gradbišča v okolici Naklega ukradel pnevmatsko kladivo za bager vredno okoli tri tisoč evrov. Begunje na Gorenjskčm, Kran) Iz garaže odpeljali poršeja Neznani storilci so v noči na torek vlomili v stanovanjsko hišo podjetnika v Begunjah na Gorenjskem. Odnesli so večjo vsoto denarja» v garaži pa je zazijala praznina na mestu, kjer je ponavadi črni Porsche gu turbo letnik 2008, na katerem sta bili nameščeni registrski tabifci z oznako KR 36-80V. Iz parkirne garaže na Cogalovi pa je dve noči kasneje izginil precej cenejši avto - Renault Clio letnik 2003 srebrne ban/e. Na vozilu so bile nameščene registrske tablice z oznako KR S1-313. Kranj Prijeli bencinskega tatu Kranjski policisti so stopili na prste 21-letnemu Kranjčanu, ki na) bi letos opeharil kar nekaj gorenjskih črpalkarjev. Sumijo ga namreč, da je vsaj 27-krat natočil gorivo na bencinskih servisih na širšem območju Kranja in se odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj tatvine bodo zoper njega podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Bencinske servise je oškodoval v skupnem znesku 730 evrov. Kamnik Ceneje ne gre Nekdo v Kamniku je zaželel hrastov parket in je zato vlo* mil v eno od tamkajšnjih stanovanjskih h\l v gradnji, v kateri si je postregel z več kvadratnimi metri takega parketa. Lastnika je nepridiprav oškodoval za okoli ssoo evrov. S. i. š « četek sojenja bombašema Ma Okrožnem sodišču v Kranju so v sredo začeli soditi mladima Kranjčanoma, ki naj bi 15. maja odvrgla ročno bombo pred policijsko stavbo v Kranju. Simon Šubic Kranj • Obtožba 2i'letnega Stanka Radojeviča in 19-let- nega Dejana Savića bremeni, da sta po predhodnem dogovoru 15. maja ob 1.08 prišla do Policijske postaje Kranj, eden od njiju pa je odvrgel ročno vojaško defen« zivno bombo. S tem naj bi se maščevala policistom, ki so ju že večkrat obravnavali (Radojevič je bil tudi že pravnomočno obsojen). Bomba je k sreči povzročila samo škodo na stavbi in dveh avtomobilih, lahko pa bi bila ogrožena tudi življenja policistov in mimoidočih, če bi se tedaj znašli pred policij* sko postajo. Kot je pojasnila okrožna državna tožilka Re- Devetnajst let nega Dejana Savića (v beli jakni] in 21-letnega Stanka Radojevića (v črni majici) nata Vodnjov, sta s tem stori- so policisti prijeli dva dni po bombnem napadu. / r«©: cor^iá tuvdi la kaznivi dejanji povzročitve splošne nevarnosti ter nedovoljene proizvodnje iii prometa 2 orožjem. kov Janeza Hočevarja in Alike Kuz^iieriiik zasli^alu Starša, Id ga lahko nadzoru- pa šibek in marsikje zmo- jcla, glede nn ^ožuje, ki so ten. Tožilka Vodujovovii se kriminalista in bombna teh- mu bile izrečene, pa ni ver- ni strinjala z odvetnikoma. Obtožena sta bUa pred nika, ki so preiskali prizoriž- jetno, da bi hodil naokoli in saj je samo za ogrožanje sodnim senatom zelo redko- če bombnega napada, ter fo- iskal stike s potencialnimi splošne vamosd zagrožena besedna. "Te noči sem bil renzike iz Centra za foren* storilci kaznivih dejanj," je kazen od enega do osmih let doma, na dodatna vprašanja žične preiskave Ljubljana» Id Kozamemikova predlagala, zapora, pri tem pa poudarila, pa ne bom odgovarjal," je bil so pr^edaJi biološke sledi, naj sodišče Savlču po petih da je njuno dejanje res pov- kratek prvoobtoženi Radoje- najdene na ostanku eksplo- mesecih pripor nadomesti s zročilo samo gmotno škodo, hišnim priporom- Enak a posledice bi lahko bile veli- vič. Tudi Savić se brani z dirane bombe. molkom, potem ko naj bi Odvetnika sta senatu pred- predlog je za Radojeviča po- ko hujše. S tožilko se ie na- vse povedal že v predkazen- lagala tudi odpravo priporov. dal odvetnik Hočevar, pre- zadnje strinjal tudi sodni se-skem postopku. V nadaljeva- "Sodni izvedenec psihiater pričan, daje dolgotrajen pri- nat pod vodstvom sodnice nju sodnega procesa zoper je za Dejana Saviča ugotovil, domnevna bombaša bo so- da mu pripor škoduje in da por nesorazmeren z zagroženo kaznijo, strah pred po- dišče na predlog zagovomi- je ogrožen. Doma ima oba novitvijo podobnega dejanja Andrifane Ahačič, ki je naslednjo obravnavo sldicaia za 21. oktober. l-£sce Sportina zanika očitke v družbi Sportina zanikajo navedbe o vpletenosti v lastni» njenje Istrabenza. Kot so pojasnili, so trditve o veČmilijon- skih zaslužkih napačne. "V času transakcije nismo vedeli, da gre za lastninjenje Istrabenza in v poznejših transakcijah s paketom istih delnic nismo sodelovali," zatrjujejo. Njena družba Plinfin je leta 2007 prodala družbi Mlcrostrust 378.327 delnic istrabenza iz poslovnega razloga, ves čisti dobiček 581.943 evrov pa $0 reinvestirali v poslovanje družbe. S. Š. Kranj Proti koru pcijska komisija preverja kriminaliste Protikorupcijska komisija je prejela prijavi zoper ravnanje kranjskih kriminalistov in nekdanje uprave LTH. Sindikat LTH ji je namreč izročil dokumentacijo, ki so jo želeli izročiti kranjskim kriminalistom, a je ?i po besedah predsednika sindikata Davida Švarca niso želeli prevzeti, temveč so jih golj opozorili o kaznivosti krive ovadbe. Za komentar navedenega očitka smo se obrnili tudi na Policijsko upravo Kranj, ki pa nam obljubljenega odgovora do oddaje današnjega časopisa v tisk še niso posredovali. S. Š, Kranj Ur za skoraj vsak dan Zelo podjetni so bili neznani tatovi, ki so v noči na torek vlomili v prodajalno urv Kranju in odnesli kar 250 različnih. Lastnika so nepridipravi oškodovali za okoli dvajset tisoč evrov. Prasici so bih živahni Veterinarski inšpektor ni ugotovil večjih nepravilnosti pri prevozu prašičev, o katerem smo poročali pred tednom dni. Simon Šubic je kar nekaj prašičev nepremično ležalo v lastnem bla- Kranj • "Na mestu je bilo tu. ugotovljeno, da so prašiči Na VURS-u imajo sicer brez posebnosti, živahni in ustanovljeno posebno mo- ne kažejo znakov, ki bi dali bilno enoto, ki bedi nad ne- sumiti na kužno bolezen. pravilnostmi med prevo- Pregledana je bila tudi doku- zom živali. Ta je v letu 2008 mentadja, ki je spremljala opravila 280 pregledov, iz- pošiljko (dnevnik vožnje, rekla 51 opozoril (v prime- certifikat). Ob pregledu pre- rih, ko ugotovljena nepravil- voznega sredstva je bilo ugo- nost ni imela direktnega tovljeno, da vode v zbiralni- vpliva na počutje živali) in ku za napajanje ne bi bilo 85 sankcij. "Včasu, kodeiu- dovolj za celotno pot, zato je je mobilna enota, se je pre- liradni veterinar šoferja cej zmanjšalo Število krSitev spremljal na mesto, kjer je med prevozom, kar kaže na dotočil oziroma napolnil to, da je glas o njej segel zbiralnik. Druge nepravilno- zelo daleč. To tudi pomeni, sti glede poSiljke niso bile da se stanje na področju ugotovljene," je odgovoril transporta živih živali bodi- Mat>až Emeršič, predstavnik si izboljšuje bodisi se kršite- za odnose 2 javnostmi Vete- Iji raje izognejo naši drža- rinarske uprave Republike vi," ugotavljajo na veterinar- Sloventje (VURS). Z njimi ski upravi. Kazni za kršitve se ne strinja Slađana Duka- znašajo za fízične osebe do novič.prijavitelj ica domnev- 3400 evrov, Z2 pravne pa nih nepravilnosti, ki trdi. da tudi do 62 tisoč evrov. Gorenjski Glas ww.gorenîskiclas.si AKTUALNO POGOVOR NA ROBU KNJIGE IN LJUDJE RAZGLED Aktualno Predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč: "Dvoma ni. Kranjska čebela izvira iz Slovenije." Stran ii '20 HONEY. Al EZELA ODI t^HE-l L/ ptkhlXï^iTM/ k^iiovO&l^^ vâf «iiHcUiť koi^ce. tiiKo )e i« voi. Nrtvi pnocb^'0 ^ v^S: mcernj r ^u sSr^crHc^mi dobflh hi^cr^ SO oux^M^ HA nac«Hh nrMVHiiitéô M dei kutUi^c. tdrelUh ko M ru 2 V^l v mestu V kranjskem hotelu Jelen so gostje brezdomci in narkomani Stran 12 Osebnosti Beograjski nadškof dr. Stanislav Hočevar zna rahločutno tkati vezi med narodi. Stran 13 u 10 GG + petek, o. oktobra 2009 Pogovor Parka se IZ pisarne ne da uprav Martin Šolar Vodenje javnega zavoda Triglavski narodni park je v začetku oktobra prevzel Martin Šolar, ki je sicer v tem zavodu zaposlen že od leta 1991» Deset let je vodil naravovarstveno nadzorno službo, zadnjih devet let pa službo za načrtovanje, upravljanje in razvoj par MateiaRant Zdâj je zakon pred vlado» ko-- Ukor smo obveščeni, gre po Ka) ste si v prihodnjih štirih novem letu v parlament. ktžh zastavili kot prednostno Zato imamo velUco upanja, nalogo? da je časa in tudi politične vo- "Javna služba varstva nara- Ije dovolj, da se zakon sprej- ve, ki je dokaj natančno pred- me. " pisana v zakonodaji» je tista, zaradi česar smo tukaj. Mor- V parku vladajo različni in- da smo v preteklem obdobju teresi. Kako jih boste uskiaje- preveč delali, kar se je vsake- vali oziroma iskali ravnoves- mu od nas zdelo luštno', pri- je med njimi? memo, nismo pa sledili "Narodni park je prven- osnovnim ciljem javne služ- stveno zavarovano območje be varstva narave in temu narave. V prostoru je potem bom dal v prihodnje velik po- treba videti, kje te nwavovar- udarek. Med osnovnimi na- stvene interese lahko uveljav- logami je priprava načrta Ijaš oziroma íqe je cena tega upravljanja, a smo na točJd, Se sprejemljiva za vse. V teh ko je treba počalcati, da se osrednjih, vitalnih območjih sprejme zakon o TNP, če« mur ta čas kaže dobro. Ima- parka morajo prevladovati parkovni procesi. V skladu z de^djo parka v naši zakonodaji in mednarodnimi in 2004 smo prejeli dve pri- s^dardi pa sledita še dva d-znanji za upravljanje parka, Ija - to je prostor za obiskova- Martin Šolar t fou>: comi kiv« letos pa tudi certifikat za čez- nje in doživljanje parka, mo pa tudi nekatere mednarodne obveznosti. Leta 2003 mejno sodelovanje. Vse to ie spodbujati pa je treba tudi "Te ovire se tudi sam zave- ba bo dejansko zmanjSati koviteje reševali. Predvsem povezano s celo vrsto nalog, trajnostni sonaravni razvoj dam. Vseeno mislim, da je to promet in njegove vplive, pa je treba razmejiti pristoj-obvez in priporočil, ki jih tre- ob upoštevanju ljudi, ki živi- predvsem prednost. Za kan- Vemo, kako je to mogoče na- nosti in določiti, kdo je tisti, ba izpolnjevati, gre pa vse na jo v parku ali na njegovem didaturo pa sem se odločil rediti, kar kaže tudi praksa iz ki bi moral speljati stvari od račun še boljšega upravljanja robu." parka. Tu so še mednarodni tudi zato, ker sem čutil podporo na treh ravneh: podporo tujine. A na tem področju še nismo veliko naredili." začedcado konca." projekti, s katerimi skušamo Lokalni prebtvald se kljub države na strokovru ravni, lju V svoji preds^vitvi ste pou pridobiti dodatna sredstva, temu počuliio zapostavljene di, ki v parku živijo in nena- Kat bi bil torej učinkovit darili, da ste kot strokovnjak saj nam sredstva iz proraču* 'Težava je, da pogosto sli* zadnje podporo zaposlenih, ukrep za zmanjšanje prome- na področju varstva narave na zadoščajo zgolj za golo šimo samo glasnega nezado- To je bila dodatna spodbuda, ta v paHni? in upravljanja parka ter po preživetje. Ves čas pa ome- voljneža, tihe večine pa ne. da grem v kandidaturo." njam še reorganizadjo sa- Zato bomo poskušali pri- "Treba je spodbujati alter- znavalec parka prepričani, da nativně oblike dostopa v Triglavski narodni park zrno mega zavoda." Zakaj ie ta potřena sluhniti tudi tej tihi večini. Večkrat ste opozarjali na ne- park. Prvi koiak smo že stori- re in zasluži več. Kaj kon-Pomembno je tudi povezo- dovoljeno početje znotraj li in uredili parkovno temat- kretno ste imeli s tem v mis-vanje z različnimi drugimi parka. Se ozaveščenost ljudi sko pot in zdaj lahko obisko- lih? "V tej hiši sem že osem- inštitudiami, ki imajo v par- povečuje, imajo več občutka valcem Vrat ponudimo zani- "Čutim, da je v zadnjem najst let in na osnovi izku- ku svoje interese ali celo šenj vidim, da je za boljše upravljavske pravice, to so delo potrebna radonalizadja planinska in turistična druš- in sinergija aktivnosti, kar je tva, lovske družine..." tudi v skladu z izhodišči via- za odgovorno vedenje v parku? "Sam trdim, da ga imajo. Tudi kot vodja nadzorne službe sem ugotavljal, da se mivo doživetje, če se v Vrata obdobju park zastal, Na za odpravijo peš." Kako močni pa so pritiski po pozidavi tega prostora? četku sem omenil dve priznanji, ki sta pomenili kul- minadjo razvojne poti parka. Idealno bi bilo, če bi se kmalu Vodenje naravovarstvene službe TNP je bilo romantično ^ ^^ kriznih časih. Ta čas I>esedetje ste vodili največjo je marsikaj izboljšalo, red- "Ta težava pa je bolj pere- po tistem sprejel zakon, ki bi . J J , , imamo veliko število notra- organizadjsko enoto, nara- mo v zvezi z odpadki in vede- ča, saj tu ni povratnih proce- dal parku nove možnosti, nov OuuOuje mojega njih organizadjskih enot, ki vovarstveno službo TNP. njem ljudi v gorah, trganjem sov. Ko prostor z različnimi zagon. V zadnjih štirih letih je JI 1 pogosto pomenijo enega sa- Verjetno ste v tem času pre- cvetja... Pojavljajo pa se dru- posegi in urbanizadjo degra- bilo sicer marsikaj narejeno, a aeid V parKU. mega doveka, zato bomo hodili kar obsežen del parka? ge težave, redmo nove obli- diramo, poti nazaj ni. Zato je kljub temu bi morali posvetiti Možnost sem enote in nalogezdniževall." "To je bilo romantično ob- ke rekreadje, kot so motoma trebaše posebno skrbno gle- večjo pozornost učinkovitejši dobje mojega dela v parku, kolesa, motorne sanke, štiri- dati, kako se načrtuje posege uveljavitvi naravovarstvenih imel Vresledatl Bo zaradi tega tudi kakšen Možnost sem imel pregleda- kolesniki in gorska kolesa na v prostor. Tu imajo izjemno ciljev, ohranjanju kulturne in spoznati park. To je edina deviza za uspešno upravljanje, iz pisarne se namreč parka ne da upravljati '' zaposlenj odveč? "Ta trenutek ne \idim ni- ti in spoznati park. To je edi- gozdnih poteh. A z različni- pomembno vlogo občine, ki krajine v robnih predelih, na deviza za uspešno uprav- mi ukrepi, in to ne samo v so avtonomne pri náčrtová- boljšemu sodelovanju s po- kogar, ki bi odhajal, a zato Ijanje, iz pisarne se namreč represivnem smislu, ampak nju prostorskega razvoja. Za- dročjem turizma,... Če pc^e-tudi nikogar, ki bi prihajal, parka ne da upravljati. Ob tudi v smislu osveščanja se vedam se, da je tam, kjer so damo mednarodno de&iidjo čeprav bi si želel dve do tri tem bi rad povedal, da sem to da omejiti. Bo pa treba še dodatne zaposlitve. A ta Čas na Bledu doma, Blejec. Ne- delati na tem." naselja, razvoj potreben, a zaradi parka je potrebna parka, pomeni, da je park namenjen varstvu ekosistemov je to nerealno." Omenili «rte. da novemu kateri pravijo, da ne poznaš kombinadja naravne in kul- in rekreadji, se pravi namen parka, če nisi iz Bohinja. A Kje torej ta Čas vidite največ- turne krajine' TNP bo Bled je ravno toliko oddaljen od meje parka kot Bohinjska je težave? "Imamo dve vrsti težav: in naloga parka je naravi in okolju prijazen obisk ter do- Kaj pa problem črnih gra- življanje parka. Tu mogoče v sprejet? "Kot uslužbenec parka spremljam te napore, ki se Bistrica. Bil sem tudi aktiven popravljive in nepopravljive, denj? sodelovanju z lokalnimi turi- alpinist in gorski reševalec. Nedelje so recimo strašan "Črne gradnje so spet dveh stičnimi organizadjami nis- začnejo v vsakem novem park zelo dobro spoznal." gomištvo je naša družinska sko obremenjene glede pro- vrst - tiste, za katere vemo in mo razvili dovolj kakovostnih tradidja in tudi skozi to sem meta na PokljuJd, v Bohinju so tudi v postopkih, in tiste, programov. Radi se pohvali- sklicu Dvakrat je parlament in na Vršiču, a v ponedeljek za katere sploh ne vemo. mo z lepimi primeri tiajnost-se to umiri in problema ni Opažamo, da tu prihaja do nega razvoja, sodelovanja z Ah je to, da tako dobro po- več. Promet je sicer skupni težav zaradi premajhne učin- ljudmi in z znate park, lahko sarao pred- imenovalec večine težav. To kovitosti vseh vpletenih v razvijanjem okoljskega kmetijstva, a je pred koncem mandata. Po- nost ali zaradi tega kakšne je mogoče zmanjšati z različ- tem procesu - želimo, da bi vse skupaj nekoliko zastalo v stvari m(^oče postanejo tudi nimi ukrepi - samo pobira- nova zakonodaja pripeljala zadnjem obdobju. V tem da bi to pripeljali do konca, samoumevne? nje parkirnine ni dovolj, tre- do tega, da bi te stvari učin- smislu zmorem več." GG + petek, 9. oktobra 2009 11 Aktualno Čebela izvira iz Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije: ''Hrvaški čebelarji lahko gojijo kranjsko čebelo, vendar ob tem ne more biti dvorna^ da je njeno izvorno območje Slovenija." Cveto Zaplotnik Ker je po svetu zelo razširje- zaradi nepravilnega prevoza "Vsekakor! Doslej smo iz- ičniva pri čebelah. Kaj tre» ktno počnejo? 'Čebele se že pripravljajo • 4 . na čebelja vrsta, imajo tudi medu, napake pri skJadišče- dali tri velikosti kozarcev, v hrvaški čebelarji vso pravico, nju ali iz kakšnih drugih raz- da jo gojijo." logov. Izkuinje kažejo, da katere je dovoljeno polniti le slovenski med. Čebelarska HMF narasle, če je med iz- zveza lahko kadarkoli preve na zimo. Ali ima ureditev glede postavljen previsoki tempe- Ste kdaj razmišljali o tem, da je tudi v dnižbi tako kot v Čebelji družini • imamo delavce in imamo trote? kranjske čebele na Hrvaškem lahko tudi praktične posledice? ri, ali je v teh kozarcih dejansko slovenski med." raturi. Spodbudno je, da v medu ni bilo odkritih nobenih ostarxkov neregistriraixih Kranjska čebela je ogrože- "Če bi HrvaŠka sprejela 02. nedovoljenih zdravil." enako zakonodajo kot Slove- na. Kai vse jo c^oža? "Ogrožajo jo bolezni, še "Čebelarji in čebelarska nija in bi biJa na Hrvaškem Torek je bil zgodovinski dan zlasti varoia, pa klimatske društva so pridne čebele; toli- dovoljena le kranjska čebela, za slovenski med. Zakaj? spremembe, zastrupitve s ko aktivnosti, kot jih imajo potem bi slovenski čebelarji "Čebelarska zveza je prido- Škropivi... Zastrupitev je bilo zadnja leta, imajo morda le po vstopu Hrvaške v Evrop- bila certifikat za uporabo letos bistveno nanj kot lani, še gasilci. Večkrat pa se poša- sko unijo lahko peljali čebele geografske označbe Sloven- največ po zaslugi medijev, ki lim, da čebele čez zimo po- na pašo tudi na Hrvaško." spravijo trote, tako da vedno ostanejo na površju najmočnejši -čebele, matice." Vas je presenetila navedba v hrvaških dukumentlh za Kako bi komentirali ugoto« vltve Zveze potrošnikov Slovenije o cvetličnem medu v Sloveniji? ski med. Oznaka zagotavlja so javnost obveščali, kako po- potrošniku sledljivost, saj bo membna je čebela za čebe- na vsakem kozarcu medu za- laistvo in za okolje." pisano, kdo ga je pridelal. Če bomo želeli z geografsko Je zdaj ogrožena bolj, kot je Boštjan Noč, čebdar s Séla pri Žirovnici in predsednik označbo Slovenski med priti bila, denimo, pred deseti- Čebelarske zveze Slovenije Testiranje je pokazalo, da v velike trgovine ali na med- mi, dvajsetimi leti? pogajanja o vstopu v Evrop- je ves analizirani med v skla- narodni trg, bomo morali 'Ali se v Sloveniji trend ob- "Na mejnem območju pri- Kje so mladi? sko unijo, da je kranjska čebela na Hrvaškem avtohtona vrsta? du s pravilnikom o sloven- ustanoviti združenje proizva» rača na bolje, je zelo težko haja do mešanja vrst, zato je "Če pogledamo zgo\\ števd- skem medu. Sporočilo po- jalcev, ki bo trgu lahko zago- reči, naš dli je, da bi letne iz- čebelarje treba czaveščati, ke, je starostna sestava čebe- trošniku je nedvoxxmno: naj- tavljaJo večje količine." "V čebelarski zvezi doku- večja garancija za kakovost menta s takšno navedbo nis- medu je nakup neposredno Je med težko prodati? gube zmanjšali pod pet od- izobraževati in jim tudi pri- larjev velik problem, a če se-stotkov. Rezultati enotnega znati prispevek za ohranja- danje razmere primerjamo s zdravstvenega varstva se nje kranjske čebele." mo videli, ker ima oznako pri Čebelarju." zaupno, vendar se nam zdi "V zadnjih dveh letih čebe- bodo pokazali šele čez pet let. tistimi izpred štirih in več let, smo lahko zadovoljni. Ne- larji lažje prodajo med, kot Pomembno se nam zdi. da je Kako $e letos medilo? Kakš- kdaj je bilo v čebelarskih bistveno, da dokument do- Nekateri vzorci niso izpol- so ga prej> prodali so večino- Slovenija uspela prepričati na je bila letina? krožkih od tristo do štiristo sledno uporablja ime kranj- njevall kriterijev glede vse- ma tudi vse stare zaloge. Pro- Evropsko unijo o ogroženo- ska čebela, ne pa hrvatska bnosti HMF (hidroksimetil- daja domačna medu je v pri- sti čebel." "Na Gorenjskem je bila le- otrok, v zadnjih dveh letih se tina podpovprečna in slabša je to število povzpelo na tisoč siva pčela ali kakšno drugač* furfurala). Zakaj? no ime. Ce pa govorimo o merjavi s tujim porasla." "V čebelarski zvezi bomo kranjski čebeli, potem ni no- preverili, zakaj je bila meja, benega dvoma, da je njeno ki velja za kolektivne blagov-izvorno območje Slovenija, ne znamke, prekoračena: ali med? Ali k temu prispeva tudi posebni kozarec za slovenski kot v drugih regijah." Ali kranjsko čebelo ogroža dvesto. Zanimanje za čet>e« larstvo med mladimi se pove- tudi italijanska čebela, ki po Na slikah slovenskega čebe- čuje, k temu so pripomogle naravni poti prodira k nam z zahoda? larstva pogosto videvamo tudi različne akcije čebelar- pred čebelnjaki le starejše, ske zveze in njenih društev." Svet závoďa GLASBENE ŠOLE TRŽIČ Šols^ul.2.4290Tržič razpisuie delovno mesto RAVNATELJA / RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnateija/-ice iz-poin;evati splošne zakonske pogoje In posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI (Ur. I, RS, št. 16/07 - uradno prečišćeno besedilo In 36/08). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacij* ske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. izbranl/-a kandldat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 tet. Predvideni začetek dela je 1. t. 2010. Pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o Izobrazbi, potrdilo o nekaznovanost zaradi naklepnega kazriivega dejanja, ki ee preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev '^n potrdito o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda) in kratek opis dosedanjih delovnih izku&enjz žh/ljenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Glasbene šole Trz;č< Šolska ul. 2. 4290 Tržič s pripisom ZA RAZPIS RAVNATEUA. Kan^idatf/-ke bodo prejeli konitem roku. pisno obvestilo o Imenovanju v za- ( ÉC • I» I Gorenjska 96 MHz \ ; > .i Z Zvezdica 1,49^ 1,29 € RADIO 2 A RAOOVEDN 9 % Tulipan ^mall i K t Kristal L a Bufa ••1 « t 9 I iT" i. AJiciia vaji do 31. okrobra 2009. IpU 60 dni Vestina 90 dni Sve^a 120 dni 3,15 i EldctroDski vložek 2,88 € Solza 30 dot è « 2 S EKO Katja lA9l EKO Elipsa 2,99 € 'Hiitpao 6Ù dni 1,99 € r www.posta.si Ugodna prodaja sveč na poštah. Ob dnevu spomina na mrtve prižgiie svečo in poôastite spomm na svoje najdražje. Na poštah smo 2Z ta dau pripravili široko ponudbo navadnih in elektronskih sveč po ugodnih cenah. Obiščite nas! Zanesljivo vs pravili še krajše jezikovne teren j skem tudi pooblaščena Tehniški fakulteti Maribor, ji). Konec prejšnjega tisočlet- čaje," Projektov, tudi medna-ustanova izpitnega centa Fi- "Veliko uspešnih Kranjčanov ja smo v sodelovanju s stro- rodnih, bi bilo še več, je pou-lozofske fakultete za pridobi- je pridobilo izobrazbo prav kovnjakom Antonom Koma- darila sogovornica, če bi dobi-tev pogojev za slovensko dr- na gradbeni, strojni in elektro tom posneli serijo sedmih li nove prostore. "Naša želja žavljanstvo," je povedala di- fakulteti ter fakulteti za kemi- ekološko izobraževalnih od- je, da bi se preselili v prostore rektorica Ljudske univerze Kranj Darja Kovačič. Delavsko univerzo s sedežem v Parku svobode v Kra» nju so ustanovili 26. novem- )o in kemijsko tehnologijo," je poudarila Kovačičeva. V začetku sedemdesetih let so začeli z bogatim jezikovnim daj, z naslovom Kako zelena v stavbi Globusa, kjer se gradi je moja dolina." knjižnica. Še najbolj pa si že- Leta 2003 so kot prvi začeli lim. da bi vseživljenjsko izob-z izobraževanjem na bolj ten- raževanje tudi v Kranju sledi» izobraževanjem, kočutnem področju, intuiciji, lo dobrim praksam skandi- bra 1959, septembra leU najprej odraslih, zatem tudi ki pa je kmalu postalo priljub- navskih drfav, kjer je poskrb- 1963 so se preselili na Gesto otrok. Usposobili so fonola- Ijeno izobraževanje v mnogih Ijeno za vse generacije, pred- Staneta Žagarja v Kranju, boratorij, konec sedemdese- organizacijah. "Izobraževali vsem pa za starejše," so načr- kjer so še danes. Njihova tih iet so dobili prvo računal- smo poslovni svet, med dm- ti direírtorice. CG + petek, o. oktobra 2009 13 Osebnosti Slovencem se ni treba skrivati Srbiji Če bomo Slovenci v Srbiji tajili» kar smo, bo manj možnosti za spoznavanje različnosti in za dialog, pravi beograjski nadškof, Slovenec dr Stanislav Hočevar ložE Košnjek lahko za pospeševanje sode- lovanja naredili Še več. Poleg Med nedavnim obiskom tega je Srbija na začetku ev-predsednika Srbije v Slove- ropske poti, na kateri bi ji niji Borisa Tadica so poveda- lahko Slovenija s svojimi iz "Želim, da bi bil še naprej v službi povezovanja, edinosti, sprave in pospeševanja kulture. Vse, kar lahko storim, naredim rad. Žal imamo tu li zanimiv podatek, da smo kušnjami pomagala. Srbija premalo sodelavcev m sredstev." (Beogra)ski Slovenci med tujimi nalož- tako pomoč pričakuje. Škoda nadškof dr. Stanislav Hočevar) bami v Srbiji na prvem me- je, da dogovori najvišjih _^^_ "Graditev slovenskih pod- v Srbiji. Opažam pa neko stu in da se na srbskem trgu predstavnikov obeh držav na pojavlja že okrog 130 podjetij nižjih ravneh zastanejo in se iz Slovenije, vrednost med- razvodenijo. Upam, da bo jetij v Srbiji ni koristna le pomanjkljivost. Ko prihajamo sera, se Čutimo manj vredne in skušamo skrivati sebojnega gospodarskega obisk srbskega predsednika zaradi gospodarskih koristi sodelovanja pa je lani dose- v Sloveniji pospešil sodelova- in možnosti zaposlovanja eiâ 1,3 milijarde evrov. nje med državama. Regio- domačinov, ampak tudi za tisto, kar smo, tudi v ver- Nedavno odprtje novega nalno sodelovanje ima pri- vzpostavljanje odnosov skem pogledu. To pa ni ko- proizvodnega obrata Mar- hodnost. Ponovila bom misli med ljudmi in širitev njiho- ristno niti za nas niti za morja s Hotaveij v Topoli v pokojnega predsednika srb- ve kulture ter za reševanje Srbe, ker se s takim ravna- šumadiji v Srbiji je bilo pri- ske vlade Zorana Djindjica, najosnovnejših socialnih njem ne ustvarja evropska ložnost za pogovor o možno- da morajo tudi manjše drža- vprašanj, Srbi pri vsako- kultura, v kateri mora vsak stih vsestranskega, ne le go- ve, kar Srbija in Slovenija sta, mur, ki prihaja k njim, po- povedati, kdo je. jasnejši spodarskega sodelovanja sodelovati med seboj in se ne sebej cenijo spoštovanje nji- smo v svoji identiteti, več med Slovenijo in Srbijo. ozirati le po velikih, Id imajo hove kulture in verske tradi- možnosti bo za pravi dialog. Darja |an SalaČanin, po v zavesti svoje premoâ lahko dje. Pri srcu so mi dejanja. Če nekdo nastopa pritajeno, rodu Í2 2irov, kjer še vedno tudi slabe namene." ki odpirajo pogled na zgo- potem pogovor ne pride do živi njen g3-letni oće, ima v Beograjski nadškof dr. dovino in kulturo srbskega pravega izraza. Ker prihaja Beogradu podjetje, ki se Stanislav Hočevar je v Srbiji naroda in upoštevajo poseb- v Srbijo vedno več Sloven* ukvarja z naložbami in je v preteklosti pri začetkih po- eden od najbolj spoštovanih katoliških duhovnikov in nosti tega območja. Vsa do- cev, je možnosti za tak dia-gajanja na tem področju je log vedno več," je poveda! slovanja v Srbiji pomagalo Slovencev v Srbiji ter po treba pozorno spremljati, za Gorenjski glas nadškof tudi številnim slovenskim mnenju številnih v obeh dr- saj bomo lahko le na ta na- Hočevar in nas v Sloveniji podjetjem. žavah človek, ki zna rahlo- Čin avtentični v združeni sponmil, da bi lahko večna "Slovenska podjetja v Srbi- Čutno tkati vezi med ljudmi Evropi. Slovenci smo na redili za svoje rojake, ki živi- ji uspevajo. Obe državi bi in narodi. splošno zelo dobro zapisani jo v Srbiji. Beograjski nadškof dr. Stanislav Hočevar v pogovoru z direktorjem Marmorjeve hčerinske družbe v Beogradu Janezom Bizjakom In vodjem gradbišča v hramu sv. Sava v Beogradu Andrejem Rogljem Darja Jan Salačanin Ključar sv. Lucij e Ludvik Debevc s Skaručne je zaradi svojih večletnih prizadevanj pri obnovi lokalne kulturne dediščine postal častni občan občine Vodice. Jasna Paiadih nariji, obnovili smo župniŠČe ravo je ostal zvest vse do da« družina ali občina - priprav- — in fasado na cerkvi, povsem nes. V zakonu so se jima z Ijen podariti ves svoj čas in SkaruČna • Podružnična cer- prenovljena je tudi kapelica ženo rodili trije otrod, BoŠt* znanje," je povedal župan. kev sv. Lucije na Skaručni, ob poti k cerkvi, naredili smo jan. Milena in Barbara, ki še Že več kot petdeset let je znana kot priljubljena ro- nov oltar, obmjen proti ljud- danes pomagajo na kmetiji, Ludvik Debevc član PGD marska cerkev, h kateri so še stvu, zamenjali stopnice na kjer se ukvarjajo predvsem s Polje, krajani pa cenijo pred- pred stotimi leti prihajali ro- kor, pred nekaj tedni pa smo prodajo mleka. Ludvik se je vsem nj^ovq delo, povezano mat vemild iz vse Slovenije, zaključili še ureditev cerkve- upokojil že pred sedemnaj- s cerkvijo. "Ko so me predla- kaže tudi danes zelo urejeno nega dvorišča, tako da ima stimi leti, svoja zadnja leta gali za častnega občana, sem podobo. Bogata saJaalna de- zdaj cerkev s svojo okolico pa se je, čeprav je dedek s kar bil zelo presenečen in sprva diščina s cerkvijo» ki je bila zares lepo podobo," je ponos- dvanajstimi vnuki in vnuld- sem pomislil • zakaj prav jaz. zgrajena v drugi polovici 17. no povedal 68-letnj Ludvik njami, še bolj posvetil delu v Mi pa zelo veliko pomeni, da stoletja, skoraj povsem na Debevc, ki skupaj z ženo kraju, saj je bil kar dvanajst somojaprizadevanjavtehle- novo pozidana pa leta 1744, Francko letos praznuje štiri- let občinski svetnik. Kot je tih opazili tudi drugi," je pred s kapelico In predvsem zna» rumi freskami sv. Lucije, ki jih je že ieta 1748 poslikal Franc Jelovšek iz mengeške fare, je danes ohranjena in obnovljena predvsem po za- deseto obletnico poroke. Ludvik Debevc že vse svoje življenje živi v občini Vodice. Rojen je bil v Polju, nato pa se je preselil na mamino domačijo z veliko povedal župan Brane Pod- podelitvijo naziva častnega boršek, je bil kot svetnik še občana ob letošnjem občin- posebej aktiven pri razvoju komunalne infrastrukture, skem prazniku skromno povedal Ludvik Debevc, ki je ob oblikovanju kmetijske politi- visokem priznanju dobil še ke, gradnji igrišča in obnovi večvoljeza delo. Čeprav ga je slugi Ludvika Debevca s Ska- kmetijo na Skaručno, kjer dvorane kulturnega doma neruvadna bolezen pred dve-ručne, ki že od leta 1975 od- živi še danes. Po prvih letih na Skaručni, obnovi farne ma letoma priklenila na inva-govomo opravlja funkcijo intenzivnega kmetovanja se cerkve v Vodicah in pri šte- lidski voziček, si kot pobud- cerkvenega ključarja. je bil leta 1964 primoran za- vilnih drugih projektih. "Ce nik akdj želi uresničiti še ne- "Nekje v sredini 80. kt posliti v ljubljanskem pod- bi ga moral opisati z enim kaj stvari, povezanih s ccrkvi- prejšnjega stoletja smo se lo- jetju Astra, kjer je do upoko- samim stavkom, bi se ta gla- jo sv. Ludje. Na svojo obnovo tili temeijite obnove cerkve z jitve delal kot skladiščnik, saj sil takole: Ludvik Debevc je čakajo namreč še znamenite okolico. Od takrat pa vse do jim je država nadonalizirala visoko načelen, pošten, dela- freske, še lepšo podobo pa bi danes smo obnovili streho večino zemlje, a delu na ven in skrben človek, ki je za celotni okolici dala tudi nova na cerkvi, župnišču in mež- kmetiji in povezanosti z na- svojo okolico • pa naj bo to fasada na župnišču. Ludvik Debevc s fotografijami podružnične cerkve sv. Lucije Vodišld župan Brane Podboršek: "Ludvik Debevc je visoko načelen, pošten, delaven in skrben človek, ki je za svojo okolico - pa naj bo to družina ali občina - pripravljen čas in znanje." titit dariti ves svoj 14 GG + petek» o. oktobra 2009 Na robu Zgodba o Dušici in o tem» kako je, ko smo potisnjeni ob zid Kot da nas ni več Milena Miklavčič usode je v znanju fizike in mate- V zadnjih mesecih je shuj- matike pobiral nagrade v šala za dvajset kilogramov, srednji šoli. V moževem bolestno hrepeni po cigare- podjetju, ki ga je ustanovil tah, a kaj, ko zanje nima depo tistem» ko je v rudniku, narja. K frizerju ne hodi več, še dobro, da je Škarij vešča kjer je delaJ, dobil odpravnino» sta bila zaposlena še dva delavca» občasno in med počitnicami pa sta priskočila na pomoč tudi oba otroka in hči, da jo lahko ostriže in uredi. Ko gre v trgovino, kupi le nekaj osnovnih stvari, makarone, riž, moko. padla na kolena, toda ostajal je neomajen. Vesela bodi, da greš vsaj na čakanje, večina ne bo imela te sreče, mi je grobo dejal. Dokazovala sem mu, da brez mene ne morejo, da sem edina, ki sem {kar je bilo res) obvladala določene faze dela, toda nič ni pomagalo. Podpisala še kakšen drug študent za Večino zelenjave sedaj pri- sem papirje in ko sem se vr- nameček. Začeli so poprav- dela doma, krompir in jabol- Ijati hišo, najeli so kredit. kupili nov avto» toda vse, kar so počeli, ni bilo "nič takega", kar si ne bi mogli privoščiti. "Moževo podjetje je bilo posredno povezano z avtomobilsko industrijo. To, kar ka pa je prislužila pri kmetu, kamor, skupaj z otrokoma, hodi na dnino. "Tako kot v starih časih moje prababice," se trpko nasmehne. nila nazaj v pisarno, sem bila drug dovek," reče in po licu se ji ulijejo solze. Danes ve, da je imela, po svoje, celo srečo, Njene sodelavke, ki so ostale, so danes na cesti brez odpravni- Cvetličnega vrta, na katere- ne, brez denarja in brez praga je bila zelo ponosna, ni vic. smo izdelovali, je bilo pri več. Spomladi so ga zorali in vsakem avtu nepogrešljivo posadili povrtnine, Skrbno in v zadnjih letih se nam je proizvodnja iz leta v leto povečevala do te mere, da smo še lani pozimi razmišljali o zâposlitvi Šc enega dclavca. pazi na vsako gIa'/ico cveta- če, noben korenček ne uide njenemu očesu. Zima bo verjetno dolga in otroka sta zmeraj lačna. Potem pa se je "zgodila" re- "Kruh sem se navadila peči cesija. Skoraj čez noč. Ce- sama. Izračunala sem. da je prav, to moram priznati, je to ceneje, saj dlje časa obdr- do določenih CKjpovedi, oziroma zmanjševanj naročii prihajalo že pred tem, a jih nismo jemali za mar. Kar naenkrat ni bilo več dela za študente, potem je šel. na srečo, eden od delavcev na daljšo bolniško, mož in tisti drugi, ki je Še prihajal, pa sta dopoldneve največkrat preživela ob pospravljanju po delavnid in drugih delih. Se tisti naročniki, ki so bili red- ži svežino kot tisti, ki ga kupim v trgovini. Ker se mi je zdelo škoda trošiti elektrike, smo čez poletje večino kosil skuhali na vrtu, na žaru. Trudim se, da iz vsakega dneva posebej naredim "dogodek", ker nočem, da bi tudi otroka Čutila nemoč trenutka, v katerem smo se znašli," Sama je že lep čas na čakanju. Ko je nekoč, bilo je lani ni plačniki, so z nakazili za- ob tem času, prišla v službo. mujali. mož je moral načeti jo je šef poklical k sebi in jo ki jo je hranil za postavil pred dejstvo. Skoraj "rezervo" Z Dušico sva se seznanili v najhujšem obdobju njenega življenja. Vse, kar je le možno, se je zgrnilo na njena ramena. Še dobro leto nazaj, je menila, da ji ničesar ne manjka*; imela je dobro službo, čeprav bi bila lahko plača večja, hči je študirala, sin pa hude čase. Vsak mesec pa je bilo, kljub temu da so stroji stali, potrebno plačati dajatve, te pa so bile visoke, saj smo v minulihletih poslovali z lepimi dobički." je na kratko povzela začetke katastrofe, ki se jim je zgrnila na glavo, Dušica. je padla v nezavest, ko je slišala, kaj se ji obeta. "Uprla sem se, saj sem vedela. da se bo na Čakanju moja plača prepolovila in bom dobila manj, kot sem plačevala za obrok kredita. Moledovala sem, jokala in malo je manjkalo, da nisem (se nadaljuje) Ko se umiri, ko popijeva kavo, ki sem jo prinesla s seboj, se nasloni na mizo in si nekaj časa ogleduje roki. "Zmeraj sem bila urejena. Ne pomnim, da bi kdaj zanemarila nohte, to. da sem kupovala ustrezne kreme, sploh ni bilo vprašanje. Kar poglej me ... Zaloge so pošle, denarja nimam, moje roke pa so take, kot bi bila stara sto let..." In potem, bolj zase, kot da bi pripovedovala meni, razpreda misli o tem, kako hudo je, ko se Človeku zgodijo težke stvari, na katere ni pripravljen. "Dolga leta smo živeli objestno, sekirali smo se zaradi malenkosti. Na primer zaradi nekaj gnilih iistov pri solati, ki smo jo kupili v trgovini. Ali pa zaradi malo slabše sobe v hotelu, kjer smo letovali. Vihali smo nos, Če je deževalo takrat, ko smo pričakovali sonce. S hčerko sva si, vsaj enkrat na mesec, privoščili nakupovalni izlet v Trst ali Celovec. Vse to je bilo samo po sebi umevno..." Zakaj so domače naloge koristne? Damjana Šmid moj pogled Domače naloge so za nekate- H muka, za druge navada, za tretje razlog, da se prepirajo s starši in učitelji. Da so koristne, je že zdavnaj dokazano tn navkljub nekaterim osamljenim trditvam, da hi lahko otroci živeli tudi brez njih, h vedno spadajo med šolske obveznosti. Če jih učitelji ne bi dajali, alibi otrod bolj upehani in nezadovoljni kot otroci. Nekaterim je zares vsetno za znanje. Ampak to je že druga zgodba. Nenapi' sano pravilo, ki je pHsotno v pedagoških krogih, pravi, da naj bi otrok posvetil deset minut učenju in domičim nalogam - na dan. Teh deset minut je seveda potrebno množiti s številom razreda, v ka- nem času pogovarjamo s starii, so začudeni, sûj njiho-v i otroci po ra bijo več Casa za učenje. Za to obstaja več raz- logov. Lahko da otroci ne delajo sproti svojih obveznosti in jih čaka še vse od p''ej. Po-leg tega je njihov Čas pogosto zelo neorganiziran in tako hitro zapolnijo tri ure s pisu' njem domačih nalog. Vmes odprli šolske torbe? Večina terem je. Tako imajo prvošol- pridejo po sladoled, pobožajo najbrž ne. Ker vsi otroci v šoli ci deset minut, drugošolci mačka, odigrajo eno aW dve ne sledijo pouku, obstaja re- dvajset minut, tretješoki pol igrici na računalnik, gredo alna možnost, da znajo premalo. Zato je potrebno domače delo. Učenja je toliko več, kolikor manj slediš pouku. Vsakoletnih lukenj v znanju je še več, U ne delaš ne v šoli ne doma. Tako se sklene začarani krog neznanja, v katerem so običajno ure m tako naprej do deveto- Šolcev, ki imajo eno uro in pol učenja na dan. To je nekako povprečje, ki seveda do- na stranišče, se prepirajo s starši, jamrajo. se pregovarjajo, tel^onirajo sošolcu in še kaj... Torej je to zapravljanje 'e. G pušča minute dol ali gor. Je časa in ne učenje. Ce hočemo dokaj logično, saj se z leti po- biti realni, potem merimo čas večuje število predmetov, obsežnost snovi in priprava na srednjo šolo. Ko se o navede- učenja in pisanja domaČih nalog. Vse ostalo ne spada ê SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Potrjena sodba v primeru Global Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Kranjčana Davida Bukovca in bosanskega državljana Seada Suljanoviča spoznalo za kriva [>ovzročitve hude telesne poškodbe, zaradi katere je pred ljubljanskim Globalom 7. oktobra predlani lunrl dvajsetletni Gorazd Čamemik. Okrožno sodišče v Ljubljani jima je prisodilo po osem let zapora, višje sodišče pa je kazen potrdilo. Na sodbo sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba. Okrožna državna tožilka Blanka Zgajner je namreč menila, da je bila prisojena prenizka kazen, saj je sama predlagala po dvanajst let zapora, medtem ko sta se zagovornika Matjaž Kušar in Dušan Csipo zavzemala za oprostitev oziroma vsaj ponovno sojenje. Poročali smo že, da je Bukovac kot varnostnik v Globalu pred ljubljansko diskoteko zaradi izrečenih žalitev s strani Gorazda Čamemika po radijski zvezi poklical Suljanoviča, ki je delo varnostnika opravljal na čmo. Skupaj sta se potem pognala za skupino, v kateri je bil tudi Čamemik, ki je prejel več silovitih udarcev in brc. Usoden je bil zadnji udarec, s katerim ga je Suljanovič položil na tla. Tri dni kasneje je mladenič zaradi hudih ran glave imirl v Kliničnem centru. Trebanjec osuniljen poskusa uboja I Pred preiskovalnega sodnika novomeškega okrožnega sodišča so trebanjski policisti pripeljali 40«letnega Trebanjca, Id naj bi prejšnji teden 24-letnici in 24-letniku s pištolo grozU, da ju bo ubil. Policijska uprava Novo mesto je sporočila, da naj bi Štiridesetletnik dekletu prislonil pištolo na čelo, mladenič pa mu je namero preprečil. Osumljeni je potem večkrat ustrelil, zato sta napadena zbežala, med begom pa je nanju štiridesedetnik izstrelU še nekaj nabojev, vendar ju ni zadel. Policisti so osumljenca izsledili In ga pridržali, s kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poskusa uboja po 115. Členu kazenskega zakonika pa so ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen do petnajst let zapora. zraven. Prejšnji teden kar sedem smrtnih žrtev Prejšnji teden so slovenske ceste terjale visok krvni davek, saj je v prometnih nesrečah izgubilo življenje kar sedem udeležencev petih prometnih nesreč, so sporočili 2 Generalne policijske uprave. Na naših cestah je letos (do ponedeljka) umrlo 144 oseb, kar je sicer manj kot v enakem obdobju lani, ko so ceste terjale 166 smrtnih žrtev. GG+ petek, o. oktobra 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in kniigoliubi (15) Komunistični manifest sil HA NAGLIČ podkrepimo, preberimo, kar ugnezditi, vsepovsod naseli- stranska odvisnost nacij dru- --sledi. "Delo proletarcev je z ti» vsepovsod navezati stike, ge od druge. Tako kot 2 ma- Pomislite: deveta od desetih razširjanjem strojev in z de- Buržoazija je z izkorišča- terialno je tudi z duhovno najbolje prodajanih knjig v litvijo dela i^ubilo sleherno njem svetovnega trga koz- produkcijo ..." Bi lahko i6i slovenskih knjigarnah je bil samostojnost in s tem ves mopolitsko oblikovala pro- let po prvi objavi teh besed septembra 2009 - Komunistični manifesti "Če bi mi mik za delavca. Le-ta posta- dukcijo in potrošnjo vseh de- še bolj zgovorno opisali, kaj ne zgolj pritiklina stroja, od žeL Industriji je na veliko ob- se nam je zgodilo v tej slavni kdo pred dvajsetimi leti de- njega se zahteva le najeno- žalovanje reakcionarjev globalizadji?! jal, da bom kdaj kakorkoli slavnejši, najbolj enolični, spodmaknila spod nog nad- Sicer pa ne gre za to, da bi sodeloval pn izdaji Manifesta v slovenskem icziku, bi najiaže pri učljiv prijem. Stroški, ki jih povzroča dela- mislil, da se norčuje. Takrat vec, se zatorej omejujejo sem se ponosno ra^lašal za skorajda le na življenjske po- Marx, Friedrich nemarksista. A časi se spre- trebšćine, ki jih potrebuje za Engels, Komunistični minjajo; številni takrat naj- svoje preživljanje in za raz- manifest, prevedel bolj vneti marksisti so, ne da plod svojega plemena. Cena ^^ Božidar Debenjak, bi vedeii, preko nod postali kakega blaga, torej tudi dela, xHoíhék Sanle monetarist!. Sem sam neve- pa je enaka stroškom za nje- t» vi» de postal marksist? Monda." govo produkdjo. V isti meri. 2009. Tako se glasi prvi odsUvek kot narašča zoprnost dela, M4 strani, 8,99 evra. spremne besede, ki jo je za upada zatorej plača. Še več, v - "sanjsko" izdajo (izšla pri za- isti meri kot naraščata maši- povzdigovali Manifest. Ni potrebno. Ne glede na usodo komunizma ostaja eno od velikih besedil svetovne literature. Še vedno drži ogledalo globalnemu kapitalizmu, Pet očetov komunizma, podobe v svili (9,5 x 14,6 cm), pa tudi "komunizmu", kakr- Kitajska, pred 1966 šen je kitajski, v katerem so delavd še "ta pravi" proîetar- ci, saj pod partijskim vodstvom živijo in delajo v najbolj grobem kapitalizmu. In s svojo ceneno delovno silo ložbi Sanje) Manifesta napi» ncrija in dcHtev dela, v isti onalna tla. Prastare nadonaJr zmanjšujejo tudi vrednost sal dr. Jože Mendnger, go- meri narašča tudi masa dela, renjski rojak, ki so ga ome» bodisi s povečanjem števila A ne industrije so bile uničene in se §e iz dneva v dan uni- dela mnogih si o venskih in evropskih delavcev. Koliko njeni monetaristi označili za delovnih ur, bodisi s pomno- čujejo. Spodrivajo jih nove tovarn so morali že zapreti, "staroekonomista". Pomen- žitvijo dela> ki se zahteva v industrije, katerih uvajanje tudi pri nas (Mura najbrž ni Ijiva je v tem kontekstu tudi določenem času. s pospeše- postaja za vse civilizirane na- zadnja), prav zaradi tega, ker usoda Igorja Bavčarja. V le- nim tekom strojev itn." Od- dje življenjsko vprašanje, in- niso mogle delati tako početih, ko je še prijateljeval z Ja- kod je to? Ce bi zatrdil, da je dustrije. ki ne predelujejo ni kot kitajske in druge, kjer nezom )aiišo in pred aretad- to opis dela v kaki tovarni na več domačih surovin, tem- je delo podcenjeno, Manijo le-tega {1988), je svoje Kitajskem, v eni od mnogih, več surovine z najbolj odda- fest je pravzaprav preroški udarne članke običajno za- ki v letu 2009 proizvajajo za Ijenih področij, in katerih fa- spis, saj se njegove "napove-špičil s parolo iz Manifesta: globalni trg, bi najbil nihče brikati se ne porabljajo le v di" uresničujejo že poldrugo Naj živi proletarska revolud- ne posumil, da to ni res - da deželi sami. temveč na vseh stoletje. O tem, kako ga bra- re v resnid za besedilo, ki je delih sveta likrati. Na mesto ti danes, pišejo v odličnih zneje mu je skoraj uspelo bilo prvič objavljeno že leta starih potreb, ki so jih zado- spremnih besedah: filozofa ja! Dobri dve desetietji po- postati vodilni slovenski ka- 1S48, napisala pa sta ga Kari voljevali izdeUd domače de- Mladen Dolar in Slavoj Ži> pitalist, a mu je na koncu Marx in Friedrich Engels. žele, stopajo nove. ki terjajo žek, ekonomist Jože Men- spodleteio; pri tem je uničil Pa listajmo še malo po tem za zadovoljitev produkte naj- cinger, etnolog Rajko Mur-primorsko sanjsko firmo, neuničljivem spisu. "Potre- bolj oddaljenih dežel in pod- šič in pesnik Janez Ramo-sam pa posta) predmet poli- ba po vse širšem odjemu nebij. Na mesto stare krajev» veŠ. To daje novi slovenski djske in sodne preiskave... njenih produktov podi bur- ne in nacionalne samoza- izdajiposebno težo, njen us- Ni kaj: časi se spreminjajo in žoazijo po vsej zemeljski dostnosti in zaprtosti stopa mi z njimi! Da to staro misel krogli. Vsepovsod se mora vsestransko občevanje» vse- peh pa je - kot rečeno - sanjski! Kari Marx (i3iS<83), spomenik v Chemnitzu (nekdanji Karl-Marx-Stadt] Slovenci v zamejstvu (163) Kernjak je razumel koroško dušo Jože KoJnjek med sosedi Prejšnji teden so v dvorani kaj dni kasneje v Ljubljani • nice smrti Pavla Kernjaka, pod novo farno cerkvijo v št op. p.) je bila v cerkvi maša za preprostega sina šentiljskega llju/St. Egyden v Rožu na Ko- vse pokojne Kemiakove in za mežnarja in organisîa, Id se roškem prvič javno predvajali pevke in pevce, ki so peli v je v revščini lahko izučil le zâ film Pavle Kemjak, pr' Drave' njegovih zborih. Daroval jo je krojača. Bil je glasbeni samo- doma. Predpremiero so skupaj organiziraj Televizija S!o- župnik Lovro Petričič, zaveden Slovenec iz okolice Čeda- uk, ki je nad 60 let ure in ure presedel za domačim har- venija, slovenski oddelek av« da v Italiji, ki ie že već kot 50 monijem in za orglami v do- strijske radiotelevizije OR F, Krščanska kulturna zveza iz let župnik v Št Ilju. Ko so se odvrteli zadnji kadri izvrstno mači cerkvi ter učil petja šte-viine zbore v Rožu in v dm- Celovca in župnija Št Uj. Sce- narejenega filma, pri kate« gih delih Koroške. Napišem narij za film o skladatelju» rem je avtorjem še posebej le tisto, kar slišim in čutim, organistu, zborovodji, har-monizatoriu ljudskih pesmi veliko pomagal dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze je pogosto povedal, ko so ga spraševali o nastanku njego- in tudi piscu besedil Pavlu Nužej Toimajer, je občinstvo vih pesmi. Nad krojaškim Kemjaku, ki se je rodil leta v polni dvorani, številni so poklirem in delom na doma- Valentin Kernjak, eder od 22 vnukov Pavla Kernjaka, in 1899, umrl pa pred trideseti- bili solznih oči, skupaj z do- či kmetiji v bližnji Trebi mi leti, leta 1979, je napisala mačim cerkvenim zborom in nji^reffen, ki sta jo obdelo Jasna Nemec Novak, režirala skupino Ascolti, ki ju vodi vala 2 ženo in tremi sinovi pa ga je koroška Slovenka, po Katrin Ha&ier, zapelo eno od ni bil preveč navdušen poklicu učiteljica na sloven- najbolj znanih koroških do- "Samo pri krompirju delam Milena Olip iz Sel, režiserka filma Umaknil seje in utihnil. njegova misel: "Slovenci na Za Pavla Kernjaka pravijo, da Koroškem bomo Živeli, doni nihče tako dobro kot on kler bomo peli." ski šoli v Celovcu Milena Olip moliubnih pesmi Rož, Pod- Iz krompirja pa ni motivov poznal duše koroškega dove- Televizija Slovenija bo film o iz Sel. Snemali so ga letos juna, ZUja. za pesem/ je potaniaJ. Zad- ka. Svojim rojakom je 2 ne- Pavlu Kemjaku predvajala v spomladi. Pred prvo predsta» Koroška se letos spominja n)a leta predvsem zaradi bo- smrtnima Katrco in Mojcej torek, iy oktobra, ob 21. uri vitvijo filma (diuga je bila ne- no-letnice rojsKa in 30-let- lezni grla ni mogel več peti. vrnil pesem. Znamenita je na prvem sporedu. 16 GG + petek, o. oktobra 2009 razgled Piti ali ne piti Miha Naguč Mihovanja sem bil prvič v svojih najstni- predstavljati, da bi ga že tako ških letih» ko ga nisem še rút ali tako nalitému šoferju kar pil, drugič pa zadnjo soboto v med vožnjo dolival narav- ietošnjem septembru. Trgali nost v usta. Danes je "mo- smo v vinogradu na Novi demo", da se eden "žrtvuje"; gori nad Drašiči. povabi] nas tako ga drugi lahko tudi je vinogradnik, ki nam sicer malo več popijejo, abstinenč-dobavlja svojo metliško črni- ni dobrotnik pa jih nato varno. Dobro smo opravili in ri- no pripelje domov. Naredili tual sklenili 2 obilno malico, smo torej moralni premik, žejo pa tešili z lanskim pri- kot skupnost in upam, da delkom. Vprašanje vame vr- večinoma tudi pri sebi, vsak nitve smo rešili tako, da ena sam. Ne gre le za zakon in od oseb pač ni pila in nas je prometne predpise, bistveno Vaš razgled varno pripeljala domov. je, da je sprememba tudi na Spominjam pa se ne tako ravni vrednot, da smo spre- davnih Časov, ko so se te reči menjeřii pogled na te reči po- dogajale drugače, bolj nevar- notranjili. no. Nekoč smo Šli p>o vino na Hkrati menim, da ne kaže Vipavsko. Preden smo ga ku- pretiravati v drugo skrajnost, pili, smo ga seveda obilno Smo vinska dežela in tisto, popili. Pa še ni bilo dovolj, kar pridelamo, je treba tudi Vračali smo se v dveh oseb- popiti. Od vinogradništva in Preddvorom nih avtomobilih. Sporni- vinarstva, pa od pivovarstva , njamse, da je bilo v tistem, v in žganjekuhe živi pri nas katerem sem bil za sopotni- kar precej ljudi. In če človek ka, zadaj obilo vina, spredaj ob dobrem kosilu spije koza- pa midva s šoferjem. Moja rec ali dva dobrega vina, še ni , ki so zelo delavni, pravimo, da so kot mravljice. Tudi mravlje, tiste živali» so morale biti zelo pridne» da so nanosile skupaj toliko igUc možno naloga je biia, da sem vsake toliko časa natočil kozarec in zločinec, tudi če po zaužitju sede za volan. Nekateri proti- ga šoferju kar med vožnjo alkoholni čistuni zahtevajo vlival v žejna usta, vsakič uvedbo popolne treznosti Piti ali ne piti • to seveda sem ga moral malo zliti tudi med vožnjo (0,0 promila al- sploh ni vprašanje. Vpraša- v svoja. Ko sva tovor srečno kohola v krvi), kar pa za vino- nje je le, kaj piti, koliko in pripeljala na cilj, se nama je rodne dežele gotovo ni pri- kdaj, posebej ko gre za pijače dobro zdelo, srečno vrnitev merno. Tudi sicer ne kaže alkoholnega značaja. Povod pa je bilo treba še enkrat zali- uprizarjati lova na Čarovnice za razmislek o teh rečeh je ti. Tako je pač bilo, nikogar le proti vinjenim voznikom, dvojen. Prvi je huda promet- " ne obsojam, nič ne obža) u - Zadnjič sem na televiziji gle- na nesreča, Id se je zgodila 2. jem, dobro pa se mi zdi, da dal poročilo, po katerem ti oktobra na štajerski avtocesti se ni zgodilo nič hudega. povzročijo kar tretjino naj- v bližini Žalca; v njej je pija- In še bi lahko našteval, takš- hujših prometnih nesreče, ti- ni voznik zapeljal v napačno nih "podvigov" v tistih časih stih s smrtnim izidom. To je smer avtoceste in se zalelel v ni bilo malo in smo jih tudi bilo poudarjeno: kar tretjino! nasproti vozeči avto, v kate* doživljali kot podvige. Ceš: Kar pomeni, da dve tretjini rem so umrli trije mladi Ijud- poglejte, koliko smo ga popi« voznikov, ki povzročijo naj- je, povzroâtelj sam pa je bil !i, potem pa vozili in si nič hujše nesreče, niso pod vpli- le lažje poškodovan. Dmgi naredili! Danes policija take- vom alkohola! Vinjeni vozni- povod je ta, da smo v najbolj ga voznika obravnava kot po- ki torej niso glavni krivd. Po- vinskem času leta; trgatev tencialnega zločinca in v tem udarimo raje pravilo, ki je v smo v glavnem opravili, \ino ji večinoma pritrjujemo. Da- teh rečeh edino nesporno: že nastaja in za martinovo ga nes bi česa podobnega tudi Kadar piješ, ne vozi in kadar bo treba pokušati. Na trgatvi sam ne počel. Ne morem si voziš, ne pij! > 1 • »»v 4 I I % O é i v Kranju je zadnja leta dobro poskrbljeno za najmlajše, ki radi obiskujejo zlasti otroško igrišče Gibi-gib ob bazenu, prav tako pa družinice z otroki rade zahajajo na Pungert. Pričujoča slika je še en dokaz» da se pri urejanju prostora vedno več pozornosti posveča otrokom, žal pa zadrževanje v otroškem salonu na pol zrušenega hotela jelen (na sliki) zaenkrat odsvetujemo. V. S., foto: Gorazd Kavčič Na piedestalu pravice Marifta Smolnikar sedmica Kakor koii obračam, v vsakem Verjetno sc bo veči na strir\jala Ijane enako bodisi smo jih pri- n ikov i n sadn ic po zvišanju ad min istracije od da vkoplače- primeru demokracija sU^'i ali s tezo, daje obstoj zakonov (v pravljeni prekršiti v slehernem plače. Pri čemer je potrebno vaUev pričakuje, da m upora- pade na pojmu pravna dria- smislu pravice) piedestai prav* trenutku, ko smo prepričani, poudariti oziroma spomniti, bim izraza zahteva, vUjopla* va. Vsebinsko vzeto je termin ne države. Ampak. Država da nas varuhi zakonov, kot da ne policisti ne sodniki svo» čo. Kratko malo, smešne, tako zelo obsežen in razte^jiv, nastopa v vlogi p ravlčnika ozi- podsisttma pravne države ( v j ega dela ne op ravljajo niti Temeljno vp raša nje, ki se mi v da ga brez večjega zadrž ka roma se temu ideal u približu • smisl u p ravice), ne vidijo. približno perfektno. Mimogre- zvezi s pravno državo na eni ^ p m z grožnjami državnih uslužbencev na drugi strani uvrstimo v kat^orijo politične Je izključno v primeru, da po- Prai'O katastrofa za pravno de, dvakrat na dan se s kok-jUozofije. In to d(jstvo politiki litična srenja zakone, ti jih je držai/o, vsaj za moje po^de, som peljem mimo vhoda v pa- zvito izrabljajo, da r\e rečem sama spršela, v praksi izvaja, je, ko varuhi zakonov zaradi lačo predsednika države, kjer postavlja, je: ali imajo takšni zlorabljajo. Tako zelo zvito, da Dolžnost družbe, ki se ima za čisto osebnih interesov stavka- stoji policist, ki očitno ne ve, in drugačni inšpektorji, tožilci, sodniki, policisti in drugi državni namcŠČenci sploh je raz m^itven a črta med de- demok ratično, pa je, da veljav- jo in ne izpol njujejo obvez no - p rviČ, kaj fci v času službe po- mokradjo in anarhijo v rcsniČ- nc zakone dosledno upošteva sti, za katere dobijo (zagoto- Čel, in drugič, kam hi se prav- nem življenju pogosto komaj in celo spoštuje. Brez te celote vo) mesečno plačo, V misiik zaprav dal. Navadno se dogo- pravico stavkati? Moj odgovor opazna. Ambicija tegfl diskurza ni su- pravna država ne obstaja. imam policiste in sodnike di, da državnega uslužbenca, je, ne, dokler si^cjega dela ne In kako s tem v zvezi stojimo (povsem upravičeno pa bi sem se pravi, policista, k; naj ne bi opravljajo spoštljivo, vestno. hopamo naštevanje vseh se- pri nas? V Sloveniji? Tako, da štela tudi katere druge držav- varoval le vhoda v predsedni' sprotno, pomeni brez zaostan- stavnih delov pravne države. Je v praksi v veČini primerov ne uradnike). Prve izpostav- ško palačo, paČ pa tudi ugled kov, nasploh odgovorno in z Pravzaprav je lažje, pa tudi izpolnjena le polovica pogoja. Ijam zaradi aktualne grožnje države in svojega ceha, zalo- občutkom pripadnosti vsem zanimiv^c, izpostaviti nekate^ Se pravi, zakone irruimo, spo- s stavko, druge zaradi perma- tim, ko sedi na cvetličnem ko- državljanom. Ko bo slovenska re indikatorje nepravne, da nt štujemo jih pa skrajno malo- nentnih pritiskov na skupno ritu in ima maratonske pogo- birokracija doseda to raven, rečem brezpravne politične mamo in pomanjkljivo. Bodi- 4 » asoaaaje si zakon ne velja za vse držaV' državno denarnico, točneje, zaradi nenehnih zahtev sod- vore po prenosnem telefonu. No in takfi^rič iz državne se bomo pa naprej pogovarja- II GORENJSKI GLAS petek, 9. oktobra 2009 EKONOMIJ; sUfàn JZ o rgi@g-^5.si 17 « Letos investirajo največ V Merkurju letos dokončujejo še v konjunkturi začete investicije. Zaradi krize je promet upade za dobro petino. Z nakupi in preprodajami deinic nikogar ne oškodujejo. S rEFAN Žargi Naklo • Merkur, največji slovenski trgovec s tehničnim blagom, se žal največkrat omenja v zvezi z menedžer- s kim prevzemom, nedvomno pa je eden najpomembnejši stebrov gorenjskega gospodarstva. Predsednika uprave mag. Buieta Kordeža smo povpraáall, kako na poslovanje vpliva sedanja kriza. Predstavniki slovenskih de- lodajalskiii organizacij so v Četrtek napisaJi pismo pre* mieru, v katerem opozarjajo, da gospodarska kriza v naši državi še zdaleč ni mimo. Opozarjajo na padec Bine Kordež BDP. veliko nelikvidnost Laško, ki jih sedaj preiskuje policija? "Pri naložbah v delnice Save in Perutnine Ptuj gre za naložbe Merkurja na podlagi ocene, da gre za naJožbe, Id bodo povečale premoženje podjetja. Vedno se iščejo druga ozadja, resnično pomembno pa je» ali bo pri tem kdo oškodovan, na primer delničarji. Tega v primeru Merkurja ni, saj smo lastnild le zaposleni. Pogosto se omenja tudi izčrpavanje podjetja, kar je nesmisel, saj bi oškodovali lastno premoženje. Tudi prenosi med Merkurjem in Merfinom so le bilančni premiJd znotraj celotnega premoženja, ki je v naši lasti- Težko sprejemam dogajanje ulice, populizem vam v preteklosti so gibanja - Če so ostale, kakršne so bile, očitke o izčrpavanju, o zavi- in demagogijo o prerazde- na primer javne porabe-prav delovnega časa nismo skraj- ranju razvoja ob dejstvu, da litvi bogastva. Kako ocen ju- obratna. Sam bi podprl pred- Ševali, nismo pa izplačevali je Merkur letos z osemdese- jete sedanje razmere? "S temi navedbami se moč- vsem pospeševanje državnih stimulativnega dela, to pa po- timi milijoni evrov eden naj-investidi, ki bi dale pospešek meni kar precejšnjo razliko, večjih slovenskih investitor- no strinjam, čeprav moram gospodarstvu." reči, da sem, gledano na splošno, optimist. Verjamem Kakšne so posledke krize v bo mogoče izplačati tudi vsai Za koliko je kriza spreme« Upamo, da bodo prihodnji jev v državi in v tujini." meseci nekoliko boliŠi in da namreč, da se bo stanje zače- Merkurju? del tega. Dvignili pa smo mi- nila sicer zelo ambiciozne lo izboljševati, vse kaže, da "Posledice so po posamez- nimalne plače na sedemsto načrte razvoja Merkurja? smo že na poti iz krize. Vsi nih segmentih naše dejavno- evrov bruto, tako da večina " Leto^ investiramo največ upamo, in že to je premik, da sti različne. Pri prodaji konČ- dobi skupaj s prehrano in v zgodovini Merkurja, saj zase približuje izhod iz kriae. nim kupcem, kjer zaslužimo stroški prevoza nad sedem- kljuČujemo že prej začete Sicer pa je gospodarska pro- približno polovico, beležimo sto evri neto. projekte. Verjetno bo treba v blematika v Sloveniji precejš- od pet- in desetodstotni upad» V Merkurju za plače daje- prihodnjih dveh letih nekoli- nja, padec višji kot v tujini, pri prodaji podjetjem pa so mo mesečno sedem milijo-kar je bilo tudi pričakovano, razlike večje. Če izvzamem nov evrov, v vodstvu smo pla- ko zajeti sapo, počakati na ureditev razmer. V treh do Ker smo velik izvoznik, je metalu^jo, je upad okoli 15 če znižali za do trideset od- štirih letih računam, da normalno, da so v krizi naši odstotkov, pri prodaji meta- stotkov. Moja neto plača je bomo ujeli prvotno načrtovani tempo, prilagodili se bomo okolju, vendar se naročniki najprej poskrbeli Iiu'ških izdelkov pa je bila šest tisoč evrov, nekaj je še za domače dobavitelje. Kar prodaja v prvem polletju za plač okrog tri tisoč evrov, vse zadeva padec BDP, je bil v polovico manjša kot lani in dnige pa so praktično v raz- bomo razvijali še vedno hi- dnigem kvartalu nad devet padale so tudi cene. Zgodilo ponu ena proti štiri." treje od tega okolja." odstotkov, vendar je to poda- se je celo. da smo morali bia- tek za ves BDP. V gospodar- go iz,zalog prodajati ceneje, V Sloveniji so v medijih še Je mogoče zaprtje prodaj- stvu je padec za dvajset od- kot smo ga kupili. Pri meta- vedno najbolj aktualne taj- nega centra v Vižmarjafa ra- stotkov. Naš najhujši pro- lurgiji tako v prvem polletju kunske zgodbe. Mnc^ me- zumeti kot politični pritisk? btem da torej ustvarimo za praktično ni bilo zaslužka, se ni j i. da so le dimna zavesa desetino mani kot lani, pora- je pa stanje začelo izboljševa- za druge probleme ... bimo pa za pet odstotkov ved ti. Poâstili smo drage zaloge Za toliko so namreč plače, in tudi količine so večje; do "Mislim, da so bile pri nekaterih menedierskih odku- 'To bi težko trdil. Dejstvo je, da je objekt tehnično in vamostnp brezhiben, problem je le odvoz odpadnega pokojnine in socialni trans- konca leta ocenjujemo, da pih narejene nepravilnosti, materiala. Poznam vrsto pri- ferji večji od lani. Posledica je bom o dosegli okoli sedemde- problem pa je v tem, da se ne merov, ko so objekte, ki so znana; dve inilijaidi eviov set odstotkov lanske prodaje, ukrepa pravočasno in da se bili celo varnostno pomanj- primanjkijaja. Kar zadeva ne- Tudi na ravni Skupine Mer- zaradi posamičnih primerov kljivi, odprli, mesece in me- likvîdnost. je ta res huda. To kur bodo torej padd prodaje kriminalizirajo vsi takšni od- sece delajo brez uporabnega je posledica slabšega poslova- občutni, dosežene razlike v kupi. Pri prevzemu Merkur- dovoljenja in ni bilo podo- nja podjetij in normalno je, ceni manjše, vendar, ker smo ja nepravilnosti ni bilo, niko- bnega najstrožjega ukrepa- da banke ne dajo dodamih ukrepali tudi na stroškovni gar ni, ki bi lahko trdil, da nja. Kljub trditvam ministra kreditov takim podietjem aii strani, nam uspeva ohranjati smo ga oškodovali. Vsa ta očitno pred zakonom vsi nis- so pri tem bolj previdne. Kre- pozitivno poslovanje." ditni krč v glavnem ni več po- razprava pa razumljivo ustvarja zelo negativno raz- mo enaki ' sledica pomanjkanja denarja Kakšne so posledice takih položenje v javnosti, celo fhi- Koliko je Merkur družbeno v bankah." dbanj za zaposlene v Mer- stradje, govori se o silnem Oelodajald opozarjajo na nevarnost gospodar^k^Q in so- kurju? "Ocenjujemo, da bomo imeli novembra za okoli šti- premoženju, o silnih milijonih, ki pa jih pravzaprav ni -v večini menedžerskih odku- odgovomo podjetje, koliko je prijazen do svoj^ okolja? Trdim, da smo družteno odgovorno podjetje, vendar v dalnega zloma. Za nova de* risto manj zaposlenih kot v pov, posebno izpeljanih v zad- razmerah, ko zaslužimo za lovna mesta predlagajo via- istem meseai lani, tako da njem Času. ni bilo realizira- dvajset in več odstotkov ganje v razvoj, deregulacijo nas bo v skupini ckoh pet ti- nih zaslužkov ali bogastva." manj, mora tudi okolje razu- trga dela, debirokratizacijo soč. Odpuščanja ni bilo, pač meti, da možnosti niso ena- države in znižanje javne po- pa nismo podaljševali neka- Kako bi prepričali naše bral- ke. Če so delavci morali spre- rabe za desetino. Koliko se terih pogodb za določen čas ce, da preprodaje na primer jeti, da se jim prejemki zni- vam rdijo te zahteve realne? iz časov konjunkture in odli- delnic Save med Merkur- žujejo, je razumljivo, da smo "Te zahteve so seveda na vi so bili tudi po naravni poti. jem, Perutnino Ptuj in morali tudi okolju zmanjšati mestu, vprašanje pa je, koliko Kar zadeva piače, tudi za« NFD ni podobno preproda- prispevke. Naša prva skrb za je resnično mogoče napraviti posleni delijo usodo rerulta-pri tem. Kijub takim zahte- tov poslovanja. Osnovne pla- jam delnic Mercatorja med Istrabenzom in Pivovarno okolje je vsekakor skrb za za poslene." Izbrali menedžerja leta Stïfan !Žargi vanje delavcev v upravljanju ..............................................................................ter za pošteno delitev ustvar- Brdo pri Kranju - V torek je jenega. Poudaril je pomen Združenje managerjev Slo- etike v poslovnem življenju, venije pripravilo v kongres- saj je lastniško prestrukturi- nem centru na Brdu svoje ranje ustvarilo razmere za jesensko srečanje z vrsto etično sporne menedžerske predavanj, delavnic in okro- prevzeme, izčrpavanje pod- glih miz ter slavnostni večer- jetij, nezmerno zadolževa- jo. Vrhunec popoldanskega nje in prepletanje političnih programa je bila okrogia in poslovnih interesov. Ste- miza z naslovom Izjemni čaji Mure. LTH in Vina Bre- posamezniki, povprečna žice so po njegovih besedah družba?, kjer so se kar poš- pokazali, kam lahko pripe- teno kresali različni pogledi, ljeta neodgovorno lastništvo častni večerni gost pa je bil in slabo upravljanje. predsednik republike Dani- Na srečanju so slovesno lo Tiirk. V slavnostnem go- podelili tudi priznanje ma- voru je opozoril^ da uspešne- nager leta 2009, ki ga je ga izhoda iz recesije ne bo prejel predsednik uprave brez uspešnega gospodar- Si.mobi]a Dejan Turk ter iz- stva in dobrih menedžerjev. volili novo vodstvo združe- ti pa vselej poskrbijo za do- nja, ki ga bo vodil predsed- bre vodstvene ekipe, za do- nik uprave Petrola Aleksan- bro informiranost in sodelo- der Svetelšek. UUBgANA Proslavili 40-letnic0 Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v torek je bila v Cankarjevem domu slovesnost ob 40-letni-ci delovanja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki za svoj začetek postavlja ustanovitev Zveze obrtnih združenj Slovenije, združenj, ki so jih ustanovili in vodili obrtniki sami, nezadovoljni z organiziranjem, ki ga jim je tedaj predpisovala država. Slovesnosti z bogatim kulturnim programom so se udeležili predsednik republike Danilo Turk, ministři Ivan Svetlik, Igor Lukšič in Patrick Vlačič. Predsednik republike je v nagovoru poudaril pomen zbornice, ki je bila pomemben nosilec oživitve po osamosvojitvi In je pomembno prispevala h gospodarskim rezultatom, ki jih je zadnjih 18 letih dosegla Slovenija. Poudaril je tudi pomen podjetnosti in mojstrstva, ki ga zahteva sodobno in uspešno obrtništvo. Na proslavi so že devetič zapored podelili tudi mojstrske diplome. S. Ž. i scem-sodelavko ali sodelavca S; - ^ I ♦ za delovno mesto: Svetovalec za projektno financiranje I z visoko univerzitetno oz, strokovno izobrazbo ekonomske al druge ustrezne smeri, ki ima vsaj cve leti ustreznih delovnih izkušenj in: zr>a delati ^ računalnikom v okoiju Windows, aktivno obvlada angleški Jezik, Ima ustrezne Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen ćas. rokom. Ključne naloge: samostojna priprava naložbenih programov s pripravo predlogov za projektno fmarKiranje m za odločanje na kreditnem odboru, analiziranje poslovanja m priprava ocene projektov, spremljanje tržnih tendenc in konkurenčnosti banke ter predlaganje ukrepov na področju projektnega financiranja, predlaganje in uvedba novih obiik poslovanja, spremljanje izvajanja in uspešnosti posameznih naJožb. priprava m vodenje potrebnih evidenc m poročil, samostojno izvajanje Užnih pi«;kivs&iii na podcoCju financiiarija in ostalih investici(. Pisne pnjave s kratkimi življe nje pi&i in dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 6 dni po objavi na naslovu: GomnjsKa banKa, d.d.» Kranj, Blehralsova cesta 4000 KranJ, Sektor splošnih poslov. It www^bkr.si GorenjskA^ Banka 4 i I 4 4 i8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik @g'glas.s i GORENJSKI GLAS petek, o. oktobra 2000 Mešetar Avgusta se odkupna cena mleka ni spremenila CvFTO Zaplotnik Ijakovin, dostavljeno v mle- ....................................... kamo, znašala 25,50 evra za sto kilogramov in je bila povsem enaka kot mesec prej. Ker je mleko v povprečju vse- Po podatkih tržno infor- bovalo 3,98 odstotka maŠČo madjskega sistema, ki delu- be in 3,25 odstotka beljako- je pri agenciji za kmetijske vin, je bila povprečna dejan- trge in razvoj podeželja, |e ska odkupna cena višja • avgusta povprečna odkupna 26.32 evra in je bila za o,ot cena za mleko s 3,7 odstotka evra oz. za 0,04 odstotka niz- maščobe in 3,15 odstotka be- )a kot julija. Mesec Odkupna cena za mleto s Deianska 3,7 % oiašč. in 345 % bdj. odkupna cena 33,32 EUR/100 kg 35^33 EUR/100 kg Januar 2008 December 2008 3340 EUR/joo EUR/100 Januar : Februaj 2009 April Maj 2009 Junij 200< Julij 2009 Avgust 20 31.S1 EUR/10033^4 EUR/100 kg 30,91 EUR/îoo 32,71 EUR/100 kg 29,65 EUR/X0031,05 EUR/100 27,69 EUR/100 kg 2842 EUR/100 25,61 EUR/ioo kg 27,04 EUR/100 kg 2549 EUR/100 kg 26,54 EUR/100 kg 25,50 EUR/100 kg 26,33 EUR/ioo kg 25^50 EUR/100 kg 26,32 EUR/ioo kg Ponikva Kmetje pri svojem zavetniku v nedeljo bo na Ponikvi tradicionalno srečanje slovenskih kmetov pri zavetniku slover\ske;a kmetijstva in kmetijskega slovstva Antonu Martinu Slomšku. Opoldne bo v cerkvi na Ponikvi maša, ki jo bo daroval nadškof Anton Stres. Ob pol treh bo pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu slavnostna akademija, hišo sf bo možno ogledati, v njej pa bosta na ogled tudi razstava likovnih del učencev osnovnih šol na temo Zvoki podeželja in razstava o no-letnem neprekinjenem Izhajanju revije Slovenski čebelar. Kmetijsko gozdarska zbornica oz. njeni kmetijsko gozdarski zavodi so poskrbeli za avtobusni prevoz kmetov na shod. C. Z. Kran) Na ogied Orlovega gnezda in rudnika soli Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine vabi v soboto, 24. oktobra, na strokovno ekskurzijo po Avstriji. Udeleženci si bodo ogledali Orlovo gnezdo, nekdanjo Hitlerjevo rezidenco, odkoder je lep razgled na Salzburg in okolico, rudnik soli in alpsko mesto Berchtesgaden. Za člane društva je cena 50 evrov, za druge pa 56 evrov. Prijave 2 vplačili sprejemata do 14. oktobra Rok Roblek (040/35 22 81) in kmetijska svetovalka Milena Črv (04/23 42 411). C. Z. Gorenjski Glas Priznanja za gorenjske kmetije V akciji Živimo s podeželjem bodo prejela priznanja tudi družine Eržen iz Ševelj, Lipovec iz Prihodov in Erman iz Studenčic. Cveto Zaplotn i k Kranj - Pri tedniku Kmečki glas so v letošnji, že dvaindvajseti akdji Živimo s podeželjem ocenjevali kmetije, katerih lastniki si prizadevajo za ohranitev nekdanje podobe hiš ter za lepo zasajeno in urejeno okolico. Komisija za ocenjevanje je izbrala šest kmetij, med njimi tudi tri gorenjske, ki bodo na podelitvi prejele priznanja. Priznanje za ohranjanje stavbne dediščine bodo dobili Erženovi iz Ševeij v Selški dolini in lipovčevi iz Prihodov pri Jesenicah, priznanje za ozelenitev pa Ennanovi iz Studenčic pri Lescah. Erženovi, Id so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja Erženovi iz Ševelj so na mestu stare hiše zgradili novo, ki ohranja značilnosti kakovostnega podedovali kmetijo od so- loškega stavbarstva. rodnikov, so se pred desetimi leti odloČili, da na mestu kmečko IcruSno pečjo, veliko debele stene, 7^menjali lese- živa meja iz liguf^tra, med zastare, poškodovane in že več mizo in bogkovim kotom... no streho, nadomestili lesene sajenimi trajnicami so hoste. let nevzdrževane hiše zgradi- Tudi lipovčeve je dotraja- strope 2 betonskimi» v man- rudbekije, rman, lučnik in jo novo, pri tem pa so za po- na domačija s poškodovano sardi uredili spalne prostore» sezonsko cveq'e, bivalno tera- moč zaprosili tudi na arhi- streho, vlažnimi stenami in obnovili fasado in postorili še so obrašča vinska trta, tekta z znanjem in občut- neprilagojeno razporeditvijo marsikaj drugega, pri tem pa "gank" krasijo begonije in kom za prenovo. Nova hiša prostorov napeljevala h grad' so lepo ohranili nekdanjo nageljni, za hišo sta zelenjav- ohranja značilnosti kako- nji nove hiše, a so se kljub kulturno dediščino. ni vrt in sadovnjak, celotna vostnega loškega stavbarstva temu raje odločili za postop- Ermanovi bodo prejeli pri- zunanja ureditev pa je po - lesen balkon nad glavnim no prenovo stare. V okviru znanje za ozelenitev. Na dvo- oceni komisije v sozvočju s vhodom, kamnite okenske in vratne okvirje, "hišo" s prenove so izolirali zunanje, tudi več kot 80 centimetrov riŠČu kraljuje oreh kol osrednje drevo, domačijo obdaja kmečkim značajem hiše in okolice. Mojca Noč državna prvakinja v striženju ovc Cveto Zaplotnik Javorniški Rovt - Na kmetiji Fortuna v Podlipi pri Vrhniki je biio v nedeljo 14. državno tekmovanje v striženju ovc. V striženju z ročnimi škarjami je med tremi tekmovalci zmagala Mojca Noč z Javor-niškega Rovta, sicer članica '''Ki V ; Društva drobnice rejcev Zgornje Gorenjske, v striženju z električnimi Škarjami pa med enajstimi rejci Andrej Škibin iz občine Divača. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob tej priložnosti podelilo priznanja za dosežene rezultate Zmagovalca: Andrej Skibin In Mojca Noč / f'r»- T^u^na Cop pri reji plemenskih koz in ovc ter za splošno urejenost kmetije, z Gorenjske sta ga prejela Marko Valentin Ber-toncelj s Svetega Lenarta nad Lulo za rejo ovc jezersko solčavske pasme in fanez Zo-bavnik z Briš pri Kamniku za rejo ovc oplemenjene jezersko solčavske pasme. Prireditelji so pripravili še prvo razstavo koz burske pasme, delavnico polstenja za odrasle in otroke, pokušino in prodajo sirov iz mleka drobnice, prodajo izdelkov iz volne, prikaz dela pastirskih psov in zanimiv kulturni program. Tržič « Prepoved ne ustavi motoriziranih gobarjev Nekatere gozdne ceste so predvsem zaradi zagotavljanja mirnih con za divjad zaprte za promet z motornimi vozili, po njih se je dovoljeno voziti le za potrebe gospodarjenja z gozdovi. Vsi "ljubitelji" narave prepovedi ne spoštujejo, še več: nekateri se znesejo tudi nad zapornkami, ki fizično pre« prečujejo vožnjo po zaprtih gozdnih cestah. Zdaj, v času gobarske sezone, je gobarska strast pogosto močnejša od prepovedi. Ko je gozdarska fnšpekcija pred nedavnim v jelen- dolu preverjala spoštovanje režima na gozdni cesti Med-vodje-Vetrih, je ugotovila dvanajst kršitev vožnje po zaprti gozdni cesti. Kršitelji bodo plačali štiristo evrov kazni, v pr\-meru plačila v osmih dneh pa polovico manj. C. Z. LiusgANA « Pri tri teta stari kravi posumili na BSE V Nacionalnem veterinarskem inštitutu so na podlagi hitrega testa posumili na bolezen BSE (bovino spongiformno en-cefalopatljo) pri tri leta in pol stari črno beli kravi, ki je 25. septembra poginila na kmetiji v okolici Ljubljane. Rezultati testa so pokazali za klasično obliko BSE dokaj neobičajno sliko. Če bodo tudi rezultati ponovitvenih testov nejasni, bodo vzorce poslali v laboratorij v Veliko Britanijo. Na kmetiji, kjer so posumili na BSE, je Še 92 goved. Če bodo nadaljnje preiskave potrdile BSE, kar bi bil že deveti primer tovrstne okužbe v Sloveniji, bo treba neškodljivo uničiti šestnajst živali, od tega štirinajst na izvorni kmetiji In dve na drugih kmetijah r^a ljubljanskem območju. C. Z. » i À à % k GORENISKI GLAS petek, g. oktobra 2000 k 19 Planinski izlet: Lučki Dedec (2023 m) V V • moz mozici Bab je v naših gorah ogromno; to smo že ugotovili, a tudi Dedci niso redki. Samo v Kamniško-Saviniskih Alpah so vsaj trije: Kamniški, Kranjski in ta, ki ga bomo obiskali danes. i elena îumn razpotju zavijemo levo proti Povežaku. Cesta je asfaltira- nam bo zmanjkalo vode, bo več kot dobrodošel. Pot se nadaljujemo levo in se tudi držimo bolj levo, dokler ne Kamniško-Savinjske Alpe na še približno tri kilometre, znova položi in nas popelje dosežemo prepadnega vrha, presenetijo obiskovalca na nato sledi udoben makadam, pod stmia in pozimi plazovi- ki ga označuje ogromen mo- Lučkega Dedca vsakem koraka Njihov videz ki nas pripelje nad kmetijo ta pobočja Tolstega vrha, na žic. Razjed na Korošico glo- v človeku buri domišljijo, Planinšek. Križišča so ozna- kar nas opozorijo tudi števil- boko pod nami je veličasten. obenem pa imajo tudi zanimiva imena. Številnim Ba- čena in sledimo markacijam ne spominske plošče. Sledi ravno tako tudi na njeno hiš-za planino Podvežak. Tik razpotje: desno proti Molički no goro Ojstrico. bam so se pridružili tudi pod planino ie urejeno parki- planini, levo proti Korošici. Z vrha Lučkega Dedca nas Dedci. Kamniškega smo že rišče, kjer parkiramo. Maka- Krenemo levo in se po kra- bodo do sedla Prag vodili šte- obiskali, Kranjski, ki stoji kot dama je sedem kilometrov. Škeni svetu Dleskovške pla- viini možici. Pot je namreč pomol ob Konju, je skoraj ne- Sledimo inaikaujain, ki nas nole pov^pnemo do Seddca, neoznačena. KraSkisvetjeza- dosegljiv, ker je močno poraŠ- v desetih minutah pripeljejo 1900 m. Kocbekov dom na hrbten in nevaren, zato do- čen 2 rušjem, za vzpon prav do planine, s katere je lep Korošici vidimo pred seboj, sledno sledimo možicem. Ko udoben, čeprav nanj ne vodi- razgled proti Lepenatki in na njegovi ievi pa naš današ- vidimo prvega, že gledamo jo označene poti, pa je naš da- Rogatcu. Nad planino se pot nil dlj. Dom obidemo po levi naprej, kje je naslednji. Pot našnii dlj. Lučki Dedec. postavi pokonci, se strmo strani in prečimo melišče po nas pripelje na markirano pot Če se na goro podamo iz dvigne in sčasoma povsem dobro vidni stezici, nad kate- s sedla Presedljaj. gorenjske oz. kamniške stra- položi. Prečimo stranski rob ro se pne sevema stena Luč- Spustimo se do Korošice, ni, je pot precej dolga, zato si Deske, ko dosežemo travna- kega Dedca. Neoznačeni ste- se pri Mojci v planinskem bomo za vzpon raje izbrali to ravnico, kjer vas v poletnih dolino Podvolovjek in malo mesecih lahko pozdravi zi preko melišča sledimo, vse dokler se na naši levi strani domu okrepčamo, nato pa za-okrožmio tivo. Dvignemo se Koča na Molički planini, nad katero je cerkvica raziskali tudi ta konec Slove- kakšna glava govedi. Pot za- ne pojavi travnik. Skromna do Sedelca, s kater^a smo se nije. Skozi Kamnik se zape- vije rahlo desno in se ponov» grapa, poraščena s travo, nas ob prihodu spustili, in na Ijemo proti prelazu Čemivec, no strmo dvigne skozi ruŽev- kar vabi, da zagrizemo vanjo. drugem razpotju zavijemo malo pod vrhom se levo od- je. Prečimo ogrado, z desne Previdnost je potrebna pred- levo proti Molički planini, ka» cepi cesta do Volovjeka oz. pa se priključi pot s planine vsem po dežju, saj je trava mor nas usmeri tudi smero-Kranjskega raka. Spustimo Vodole. Malenkost višje je lahko zahrbtno spolzka. Ko kaz. Izgubimo kar nekaj vise na Savinjsko stran in v Inkretov studenec, umak- pridemo na greben, se desno šinskih metrov. Na naši levi drugem večjem, očitnem njen s poti in ob vrnitvi, če odcepi potka do Vežic, mi pa so čudoviti skalni skladi, neverjetno zaviti, naloženi en na drugega. Če bomo oprezni, bomo sledili smerokazu do kapelice na Molički peči, ki tik pred gostimi borovci zavije le%'o. Pod kapelico je tudi koča. Od koče se povzpnemo v smeri proti LuČam čez sedlo Prag do markirane poti, pod plazovi ti mi severovzhodnimi osten ji Tolstega vrha. Do jeklenega konjička na.s čaka še slaba iira hoje. Za nami je še en čudovit dan! Lučki Dedec s poti na Ojstrico Nadmorska višina: 2023 m Višinska razlika; 459 m Trajanje: 6 ur Zahtevnost irkirk * OMEVMO SVrSS MOV(CF »'SUA BRAi.CEtf PB^LOCr KRONIKA Gorenjski Glas XavasitSotťi bektimùiùi Jedi za jesenske dni t KUHARSKI RECEPTI Pikantna solata Ianez Štrukelj prelijemo 2 oljčnim oljem ter mo in olupimo, meso nare- s peče m o na žaru. Slanino Scstauine: i giava zelene so- p^^v tako opečemo na žaru. lau, t giava kodraste solate, t ^^ pripravljeno solato nalo-radič, 20 dag bučk ali cufemov, ^^ t>učke, gobice in slani-jo dag šampmjonov, 8 rezin p^^^^ p^ „aribamo sir vodo in jih pustimo počivati prekajene slanine. 22 dag ricco' „ccota. Solato prelijemo s 15 minut. Odcejene kocke žemo na kocke, olupke na tanke rezance. Narezane kocke in trakce jajčevcev stre- semo v dve skledi s hladno ta sira. Preliv: pol dl oljčnega olja, pol dl vinskegfl kisa, sladkor po okusu, sol, poper. Priprava: Solate očistimo, otrebimo in liste operemo pripravljenim dresmgom. jajčevcev dve mimiH pusH kocke jajčevcev, začinimo in pražimo še nekaj minut Medtem segrejemo maslo in na njem z obeh strani na hitro popečemo začinjene brancine. Razkoščičene olive operemo in grobo sesekljamo. V skledn damo smeta- ke ekspres kave, pol ČeŠnjei^a kompota, 2 jajci. Priprava: Smetano stepe- mo s sladkorjem v prahu in vanilin sladkorjem. Po- membno je, da je zelo trdo stepena. Vodo segrejemo in Brancin z jajčevci in črnimi olivami Sestavine: 10 dag filejev mo v slanem kropu. Kocke no, olive, konjak aH janežev vanjo zakuhamo kavni nado-odcedimo in nato i minuto liker, preostalo olje in poper, mestek. Kavo ohladimo, jo parimo še narezane olupke Sestavine narahlo stepemo, umešamo k stepeni sladki jajčevcev. Odcejene kocke in trakce damo v hladno vodo. Vse skupaj porazdelimo po smetani. Kremo premeša-krožnikih, nanje položimo mo, da postane svetlo rjava. pod tekočo vodo. Radič otre- branána, 40 dag jajčevcev, jj Ko so popolnoma ohlajeni, bimo in operemo. Solate in dag črnih div, t ^ smetane, pol jih posušimo s kuhinjsko radič poljubno narežemo in žlice konjaka, 4 žlice oljčnega krpo. Pekač narahlo namaže- naložimo na krožnik. Bučke olja, 4 dag masla oii margflri- mo in nanj položimo naieza- še brancina, poleg ponudimo omako. Češnje iz kompota brez vode porazdelimo v kozarce in ohladimo. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljake ste- operemo in narežemo na li- ne, 2 stroka česna, sol. poptr. ne olupke in jih pečemo ne- Mocka krema v kozarcu pemo v čvrst sneg. Rumerja- ste in liste na rezance, jih mariniramo in spečemo na kaj minut v pečici pri 180 Priprava: Ribe operemo, stopir^ah Celzija. V ponvi se- ke pa umešamo med smeta- SeStavine: pol \ sladke ^TAeia- no. Kremo porazdelimo na žaru ali v ponvi. Gobice ope- posušimo in narežemo na grejemo z iUd oija, popraži- ne, S dag sladkorja v prahu, 1 češnje in napolnimo kozar- remo osušimo, začinimo in kose. Jajčevce dobro opere- mo oiupljen česen, dodamo vanilin sladkor, ena in pol žlič- ce. Kremo takoj ponudimo. 4 I 4 i 20 KAŽIPOT, OGLASI info@g-tías.si GORENISKl GLAS petek, 9. oktobra 2009 •1 l'K(MUM\\ if.' Ciljno varčevanje fnou Ki^ini ».oinsktt (. t UM \ T M /M ■ II varfuiete : redrifml mesenimi vplačil v Izbranem oroobju, Obrestna merd od z90 %2a s me$«c«v do 410 H 60 meeœv www. proba o k « il i» Odbojka •Tekmatketiega krocai. državne odbojkarske lige Jutri, v soboto, la olctobra 2009, bo v dvorani I. OS v Murski Sobot) ob 20. uri tekma treljega kroga odbojkarskega državnega pnirenstva moških. Odbojkaši Ast«c Tričava se bodo porrerifi z ekipo G a lex Mír. Na tekmo vabimo čim več navijačev m ljubiteljev odbojke. asrec GG naročnine 04/201 42 41, e-po^td: narocnine^^g^gids.si www.gorenjskíg d$.sl D Mehanizmi Iskra Mehanizmi, Industrija mehanizmov» aparatov In sistemov, d. d, Upnica Smo podjetje s SO-letnimi izkušnjami r^ področjih fînon^haniKe, elektromehanike in elektronike, z lastnim razvojem in trženjem htevnih sistemov, idelkov in tehnologij, v celoti usmerjeno v izvoz. Nase amt^iozne načrte podpirajo standardi kakovosti in proces nenehnih ebdisav, predvsem pa motivirani, sposobni in prizadevni sodelavci. Smo prvo sk^vensKo podjetje, ki je za svoja prsadMnja na področju ízot)raževaniá in razvoja zaposlenih prejek^ mednarodni naziv "VLAGATEUIV LlUDf. Družba šteje 420 sodelavcev. Ponujamo vam možnost, da ^paj z nami uresničite svoje amtwiie. Zaposliti želimo: VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA ZA NABAVO (m/ž) v nabavnem oddelku za nabavo materiakw, opreme in storitev na področju Kovin, iskanje novih dobaviteljev, m^riaJov in nabavnih trgov, s VT. ali VII. stopnjo strojne smeri in znanjem vsaj enega tujega jezika (ang. ali nem.). Prí delu se zahteva poznavanje kovinah n^halov, poznavanje konstrukcij orodij in tehnok)gij štancanja. Zaželene izkušnje na področju poDjektnega vodenja in nabavnega managements. TEHNOLOG PROCESA (m/ž) z univerzitetno izobrazbo strojne smeri in znanjem vsaj enega tujega jezika (ang. ali nem.). Glavne defôvne naloge so: • vodenje prcćvoctije; • nadzorkaKovosd, produktMiosti in s&oèkov izdelave,...; • reševanje tehničnih in tehnoloških motenj, zastojev v procesu, nastavljanje strojev in naprav ter izvajanje manjših vzdrževalnih d^; ■ sodek)vanje pri reševanju reklamacij ; ■ sodek>^je pri razvijanju ^ uvajanju novih metod, tehnik načinov dela; • sodetovanje pri uvajanju zdefka v proč^njo v \Qeh fazah; • sodelovanje pri izdelavi Časovnih gantogramov oeuajanja in prenosa tehnoiogii; i komunikacija s kupcem / dobaviteln. usklajevar^ na cfe^evnem nivoju s kupcem / dobavitelji (reševanje pro(zuodno4ogističnih problemov); Prednctst in^o Kandidati z visoko razvitimi or^ankacQs^Kintt. P09»- ja^kjmi ter vodstvenimi sposobnostmi. Od kandidata se zahteva poznavanje standardov avtomobilske industrije. Cenimo samostojnost, komunikativnost. samoiniciatMiost, pripravljenost za tinisko delo, zanesljivo^, ažurnost ter željo po pridobivanju novih znanj in srečevanju z norimi \zzm. Će irriate veliko dobre volje In željo po napredovanju. Vas vabimo, da se nam prvlnižle. r^čin zaposlitve po dogovonj. Prijavo 6 kfatkim avQenjepieom ter potrebnimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naS rtaslov: ISKRA MEHANIZMI, ď enanlznfU^ HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 NapoffD 2i cAjavo spftienutfid po Mířenu 04/20M2>00, fa^si M/201-42-1) ali otftHvo na íli^iweisovi c^^ii 4 D! I • do pOMMkè tfi fiirdu do 11 viutaki. JANËZ ZMAN S.P. • ROZMAN BUS, UNCOVO 4240 RADOVgiCA TEL: 04/5315 249^ MADŽARSKE TOPUCE: 1$.. 10. 2.-S.". 30.10.; KOPALNI IZirr-BERNARDIN: 2.11; BERNARDIN: 15. n-18. ; RIM Î9.11. - 22. ii.; TOPOIÍŮCA: 26. M>UniNOVAN]£: u. n. Obvestila o dogodkih osjavijamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Tekma v spretnostnem jahanju Šenčur - Konjeniški klub Šenčur v nedeljo, 11. oktobra, prire« ja tekmo v spretnostnem jahanju in vožnji vpreg z začetkom ob 12.30 na travniku ob pokopališču v Šenčurju. Dobrodelna akcija Drobtinica Kranj • Klub študentov Kranj organizira dobrodelno akcijo Drobtinica, ki bo potekala v petek, 16. oktobra, ob 9. uri na Glavnem trgu v Kranju. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za subvencioniranje šolskih malic \n kosil otrokom kranjskih osnovnih šol. Več na www.ksk.si. Test hoje v Naklem Naklo > Komisija za šport in rekreacijo Društva upokojencev NaMo bo priredila jutri, v soboto, 10. oktobra, med 10. in 12. uro pred Zdravstvenim domom v Naklem test hoje na dva kilometra, na katerem bodo merili tudi krvni tlak In sladkor. Predstavljena bo tudi nordijska hoja. 11« Slikarska kolonija Kranj • Turistično društvo Kranj danes, v petek, 9. oktobra, of-ganizira že tradicionalno n. Slikarsko kolonijo 2009, ki bo potekala med 10. in 13. uro. Znamenitosti Kranja bodo na risbe upodabljali učenci osnovnih šol Simona Jenka, Franceta Prešerna, Staneta Žagarja, Helene Puhar in Orehek. Za otroke v knjižnicah Hrušica - V torek, 13. oktobra, bo ob 17. uri v knjižnici ura pravljic. Žirovnica «V knjižnici bo ura pravljic v torek, 12. oktobra, ob 17. uri. Škofja Loka - Pravljica o domišliavi žabi bo v knjižnici na sporedu v torek, 13. oktobra, ob 17.30. izleti Na Kresiše Cozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi mlade in najmlajše Člane na jesenski izlet na Kresiše (1839 m) v soboto, 10, oktobra. Zbor bo ob 8. uri pred penzionom 300 vpvasa"» O ps\n M a se sptaluie. aVi bo zna* piav«no tavnat« VuiV-O»^- i v dabo^®^ ftečna Gorenjski Oas špik v Gozdu Martuljku. Hoje bo za 5 do 6 ur. Prijave pri Sari 041/554 014 ali Mojci 041/821 366. V primeru slabega vremena izlet odpade. Na Potoško goro Kokrka - Društvo upokojencev Kokrica vabi na Potoško gon^. kamor se boste odpravili jutri» v soboto, 10. oktobra. Zbor po-hodnikov bo ob 9. uri pred Domom krajanov na Kokrici. Pohod po Miškovi poti Šenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v soboto, 17. oktobra, na pohod po Miškovi poti: Velika Polana (hiša Miška Kranjca)-Copekov mlin-Lendava -Sv. Trojica-Lendavske Gorice*Piramida*Miškova zidanIca-Lujzova klet-Lendava). Skupne zmerne hoje bo okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 5.30 izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave zbira do četrtka, 15. oktobra, Franci Erzin, tel. 041/875-812. U rekov pohod Jutri, v soboto, 10. oktobra, bo tradicionalni 15. Urekov pohod na Goro. Odhod pohodnikov na Goro bo ob 8.30 od gostilne Lipan na Hotavljah ali s postaje v Gorenji vasi. Na Goro se lahko preko Malenskega vrha odpravite tudi iz Poljan, po kratkem programu ob 9. uri kot uvodu v pohod. Po prihodu pohodnikov na Goro bo okrog 12. ure sledil kratek kulturno- razvedriini program z obvezno "jutranjo telovadbo*'. Bo h or Kranj • Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 15. oktobra, na izlet na Bohor (Bohorski slapovi, Zasavje, 925 m). Odhod posebnega avtobusa izpred Creine bo ob 7. .uri. Planinci bodo hodili okrog s ur, pohodniki pa se bodo dogovorili z vodnikom. Prijave sprejemalo v društveni pisarni do ponedeljka, 12. oktobra. obvestila Fotografska delavnica Triglavski narodni park vabi na tretjo fotografsko delavnico pod vodstvom jožeta Miheliča z naslovom V najbolj Trentarske od Trentarskih gora v nedeljo, 11. oktobra 2009. Zborno mesto je pri izviru Soče ob 8. uri. Prijave zbirajo Še danes, v petek, 9. oktobra, do 12. ure po telefonu: 031/260 192 ali e-pošti: jo2e.mihelic(g)tnp.gov.si Prikaz nordijske hoje Radovljica • jutri, v soboto, 10. oktobra, ob 16. uri na sta- dionu pri Osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici organiziran prikaz nordijske hoje. Udeleženci naj s seboj prinesejo pohodne palice, omejeno količino pa si bo mogoče izposoditi. Merjenje tlaka, holesterola in sladkorja Britof - Krajevna organizacija Rdečega križa Britof-Orehovij obvešča krajane, da bo merjenje tlaka, holesterola in sladkorja v krvi jutri, v soboto, 10. oktobra, in sicer v Gasilskem domu Britof od 8. do 10. ure. Po možnosti ne zajtrkujte. Žirovnica • Društvo upokojencev in Rdeči križ Radovljica obveščata. Da bodo preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi potekale 13. in 27. oktobra od 8. do 18. ure v Čopovi rojstni hipi v Žirovnici. Po možnosti nc zajtrkujte. Test hoje na dva kilometra Radovljica • Zdravstveni dom Radovljica organizira test hoje na dva kilometra in sicer jutri, v soboto, 10. oktobra, od 9. do 10.30 pri Osnovni šoli A. T. Linharta. razstave 20 let zvestobe Galeriji Para Ško^a Loka < Danes, v petek, 9. oktobra, bodo ob 18. uri v Fari odprli fotografsko razstavo z naslovom 20 let zvestobe galeriji Fara. predstave Vražja vdova Sveti Duh - V soboto 10. oktobra, ob )9.30 bo v kulturni dvorani Sv. Duh gostovala dramska skupina DU s Sovodnja s komedijo Vražja vdova. Gospa ministrica 2iri • DPD Svoboda Žiri obvešča, da bo prva predstava gledališkega abonmaja Gospa ministrica v izvedbi SNG Nova Gorica danes, v petek, 9. oktobra, ob 19.30. Predpro-daja vstopnic je v trafiki Kocka. # f i 4 « t GORENISKIGLAS petek, o. oktobra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE info@£-^as.$i 21 SPOROČILO O SMRTI Z žalostjo sporočamo, da smo se 6. oktobra 2009 na pokopališču v Tenetiah poslovili od Damjana Veternika predsednika KS Tenetiše Na žalni seji, ki je bila 5. oktobra 2009 v prostorih KS Tenetiie, smo se ga spominjali kot izrednega Človeka, ki je med nami pustÙ neiibrisno sled v prispevku k razvoju in napredku naSe krajevne skupnosti. Predvsem pa ga bomo v spominu ohranili kot človeka 2 izrazitim sodainim občutkom in humanističnim poslanstvom. Dragi Damjan» s svojimi dobrimi dejanji ostajaš med nami, ki smo imeli to Čast, da smo lahko s tabo sodelovali! Svet KS Tenetiše in krajanJ AOHOMET» nun v MERKUR I K V I 1. B rokometna liga za ženske i RK NAKLO MERKUR : ŽRK SEŽANA L i i SOBOTA. 10. 10. 2009. ob 18.00 url v eC Strahinj VABUENI • VSTOP PROST ABANKA Tm Mercator Coreni^Glds već na http://ol d er.si POHIŠTVO POMERJ i vrata - ograje otroške sobe dnevne sobe kopalnice spalnice kuhinje mizoroCvo QQMVe 9 t a % !L (g) 3 a O 3 GG naročnine 04/201 42 41 e-poštd: narocnine@g-glas.si www.goreniskiglas.si domplan Dofnplandd^ Bleiw«bova (4,4000 Krioj T:04/»6â70C.F:04;?068 70UU:041 647433 WMW^doiTipbnil tdornpldn^ompldrxsi LOTO Rezultati So. kroga • 7. oktobra 2009 3, 7,12,14,22, 27,36 in 4 Lotko: 640693 Loto PLUS: 1,27,28,29.31,34.36 in 11 Predvideni sklad 81. kroga za Sedmico: 1.370.000 EUR STANOVANiE PRODAMO K/anj, ^riijevo naselje, dvosobno v III. radstr. izmere 64.S2 m2, i. izgr. <968, b> felnica v celoti oboovl^ena. osuJo potreti ro obnove, cena 106.000,00 £UR. Kranj, Plani Od dvosobno v priti, izme* 2 garažnim n>estom v podzemni garali. (. izgr. 2004. nizek objekt, cena nS.ooo.oo EUR. Preddvor» enosobrro v mansarài erne* ^4S,oo m2. vhiii so samo ŠTiri stanovanja. I. izgr. i960, stanova n)e izdelano 1,1991, CK. cena 79.500,00 ÉUR. 5TAN0VAN)E ODDAMO V NAjEM Krar^ Dr^j lovka, manj$a visoko pntti6 r a hiiâ tlorisa 30 m2 na pansii velikosti 530 m2.1. řzgr. 1951. v cdoti prenovi;^ na in opremljena I. 2009. v pridičju- kuhln)«!, jedilniu i (iriervriu ^ubu. WC. v • spalnica, pomožni pn>stor In kopalnica. CK, največ za dve «ebi vselj ^^ vo ta^, cena 630.cc CUR/me$e^ 4 stroški * 2x varidna. Kfar^ Vodovodni stolp. ePU>sobno v prv bi^ii izfTTere 39»oo m2,1. izp. 1967, v cefot' opremljeno, balkon. CK. klet. œroa EUR mesečno + srroSki + « variSine. ^^jivo takoj. HI^E-PRODAMO K/ar^, $p. Besnica. vlsokopritiićna, tlori* 120 m2 na parceli velikosti 549 mz, CK na olje, tel garaža, dve parkirni mesti, son&ta lega. hiia je lepo vzdrževa* na. I. izgrad. 19S1, cena 2 96.000,c» EUR. vselitev možna kooec leta Z009. Trstenik» na izredno lepi c^dji, Predvideni sklad 81. kroga 2a Lotka: 460.000 EUR Predvideni sklad 87. kroga za PLUS: 40.000 EUR fnedetažna s 300 mz uporabne stanov. površine na pa redi veíiKOSti 1144 mz. I. izgr. 1999, cena 439.000,00 SUR, v katero je vključena tudi vsa oprerr>a izde* lana po meň. Corerýskaf Strahinj pri Naklem, visoko-pritlična, tlorisa S.^x S mz na parceli ve* kosti 539 mz> I. izgr. 1939. 2x garaža, vsi pnključki, CK na olje, ZK urejena, cena 148000.00 EUR. POSLOVNI PROSTO« • PRODAMO * fiiâ, v centru mesta na giavrn ulid, pn-iličje v izmeri 30 mz, L iigr. 1900, H vei-bat ddno prenovljen, primeren za neži' nkko trgovino, cena 47.000,00 EUR VIKEND • PRODAMO Trslenifc • Orie, zidan, vi$okoprittl6ii, tlôrisii 46 ms na parceli velikosti 47S m2. lepa sončna lokadja. garaža, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manjSa brunarica, I. izgr' 1997, cena 2S0 000,00 EU R. PARCELA • PRODAMO Krvi,* proti NaUemUi v industrijski coni y izmeri 5957 mi za pročevodnjo, skla-diSča, parkiniČe. cena 144 EUR/ms in i« pribl t8 EUR/pn2 za komunalni pn< Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malloglasi@g-glas.si Mdle oglđse sprejemamo: za objavo V petek - vsredo do 17.B0 in za objavo v torek do petka do 13.301 Defcvnicds: ponedeljek, toiek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petek oda. do 14. ure, sobote, nedelje In prasiiki zaprto. NEPREMIČNINE stanovanja_ PRODAM KRANJ - ok^icd; 51.67 m2, man$dn;lâ većstan. otjekta, lasten ^rfxx}, obn. 08. solastništvo na parceli. 79.000 eur, SVHT flE d, o. o., Nazorjeva ul, 3, Kfsnj. « 051/237-03t ©oow4 ENOSOBNO stanovanje, 38 19Ô5, delno opremljeno, 69.000 EUR. Lesce, Koroška ulica, « 03t/ 512-626 MC59oe KRANJ - cd^olica; 1S, 45.42 m2 v nad. vecstanovanjske nise o&n. I. 09. mirna okolica, ćudovrt razgled, 69.000 ©ur, SVET RE d. O. O.. Nazoiieva ul. 3. Kranj. « 05V237-031 , d. O. a, nepremičninska ànàba. Koroška C z, Kranj, Teleion: Z36 73 73 Fax: 236 73 70 EpoSta: inro(S)fe5sLsi Internet: KRANJ - okoltca; 23. 43.19 m2 v prit. hiše obn. I. 08, z zemij 42.41 m2, lasten vhod, parkirno mesto, 88.000 eur, SVET RE d. o. o., Nâzorjeva ul. 3, Kranj, «051/237-031 9c069?3 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 3 S, 76.85 m2, delno obn. I. 08, 10/12, razgled na okoliško naravo, ZK Ljrejer>o 1i2.000eur, SVETREd.c. o,. Nazor- jeva Ul. 13, Kranj, «051/237-031 TRISOBNO stanoH^nje. Kranj, Planfr^a I, 87.44 m2, adap. 04, 2K, T2. cena po dog., «041/466-683 gekkoprojekt nepremičnine Br^79A, 4000 Kranj lnfo-neD^9ekkoprT>)ekt 9 «vww.oekKoprotekt, S 04 2341 999 031 67 40 33 TRISOBNO stanovanje, 73 m2. I. 2006, Zlato polje pri ZD. vsi lastni pt^ klluàki (voda, plin), ZK urejeno, možnost lastne garaže, resni Infor., « 041/236-C78 M0S94I OD QAM ENO- iN DVOSOBNO stanovanje, samski osebi s trimesečnim predfdači-om, «045/389-518 2,5 • SOBNO STANOVANJE, popeti-noma obnovljeno v Zgornjih Gorjah. GG BteC d o o., Ljubljanska cesta 19, Bled, ggWefl^^ggbied.sí. « 04/575 00 00 ENOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, v Šenčurju, z vsemi centralno ogrevanje, ločen vhod, cens po doçovonj, « 040/795^2 «ftt^fi ENOSOBi^O stanovanje v hisi v Kamn Gorici pri Radovliici, lahko za daljst čas. « 051 /208-844 STANOVANJE iludenlom ali delavcem v Portorožu, « 051/611-068, 041/323-090 DVOSOBhO stanovanie v ŠkoHi Loki, Novi svet. opremljeno, « 040/830- 960 DVOSOBNO stanot/anje, delno oprerrv l)eno na Zoisovi 13, tr 041/334-939, PO 14. uri Dvojček. AKCIJA! 229.000 € t Na IdOm, Britof. 1 ri aďsta rioaro rik, 041705 606. li hiše PTODAM HIŠO V Kranju, dvostanovanjsko z vrtom in dvojno garažo, cena po dogov> fu, « 041/947-677 »oodo» KRANJ ; hise 168.68 mg s Štirimi iS Stan., obn. I. 09, garažni pn^stor, m> žen nakup posameznih enot, 239.000 eur, SVET fl€ d.o.o., Nazofjeva ul. 3, Kranj, « 051/237-C31 eooi«? ODDAM STARBJSO hiáo z vrtom, brez CK v Loki, datjsi cas, cena dogovor. vikendi, apartmiaji PRODAM VIKEND, bivalni, pri Maribonj, cca 20 ar, sadovnjak^ brajda la velik vrt, ugod* na cena, « 051/45>846 VIKEND, v Lendavskih goricah, 64 m2. vinograd 566 m2, sadovnjak 1.100 m2, dvoriéàe 150 m2, tlakovane, čudovit razgled, « 05/90-11-603, 051 /207-072, pcrac^oan «oeo28 SUnov»^ 3 pgt atrijska 102 m2 * atrij 100 m2, mansardno 12Û m2. Lepa sončna lokaqa. trgovina, šoia, vrtec, (ZV02 na âvto cesto, neposredna blizina centra Knnja prodamo. Atrisko stanovanje z ograjenim 1.490,00 €/m2, mansardno 1.290 €/m2 ♦ 8,5 % ddv. INFO: 041 m 742 051 607 S77 posesti PRODAM TRAVNIK Od 500 Û0 3.000 m2, k.o, Kokrica, Drimerru za vrtičkarie aJi čebelarje. « 070/250^564 socâm NAJAMEM NJIVO AU TRAVNIK na relaciji Kranj-šenčur-Cerklje-MoTe-Vodice. « 040 /56&091 QCOS03- VEČJI travnik ali večjo količino zemlje, okoiba Kranja in oddam dvosobno stanovanje v Šenčurju. « 031/818^334 poslovni prostori PRODAM KRANJ , poslovni pr. 73.55 m2 z izložb. oknom v posl. »trani stavbi. I. 07. dve park. mesti. Možen najem 138.000 eur. SVET d. o- O., Nazor-ieva ul. 3, Kranj, «051/237^31 ODDAM PISARNIŠKE prostore na Koroški sil (cefiter), « 041/361-100 garaže ODDAM GARAŽO za daljst :as na Vrečkovi v Kranju. « 041/712-862 MOTORNA VOZILA avtomobili PfiODAM OOKUP. PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d o. o., Krani, Savska 34, Kranj. « 04/20-11-413, 041/707-145. 031/ 231-358 soo&eo? AUDI disel A4. Avanl 1,9 ac karavan, serv. knjižica, lepo ohranjen. « 04/58-82-484. 040/6B6-208 »»eo« LADO Nivo 1.7, za rezên toijem 5,5 KW, klir>o 55 cm In koritom za debela drva. « 031 /239-234 GRADBENI MATERIAL gradbeni material PRODAM DESKE cďa. zračno sušene, « 041/ 758-972 Moeož? TLAKOVCE. ligodno. « 04/20-42-284 stavbno pohištvo PRODAM OKNA. stara, različne velikosti, za simbolično ceno, « 031/272-632 kurivo PRODAM DRVA • metrska all razžagana. možna dostava, «041/718-019 fiodasod BUKOVA dn/a, 9 040/205^6 BUKOVA mejaka drva. 50 eur/m3 in borova, 30 eur/m3, Zalog pri Cerkljah ,«04/25-21-801 »oo5«B8 DRVA - mešana: bukev, gabar, javor, jesen, hrast, možnost razreza tn dostave, cena 40 EUR, « 070/323-033 DRVA, mozoost plačila na obroke, metrska ali razžagana, možnost dostave. « 040/338-719 DRVA. bukova, suha. 20 m3, možen razrez in dostava, cena 44 e>x/m3, « 031/661-879 MOMfi OORSKA, soha bukova drva, možen razrez in dostava. « 040/3$7-507 SUHA bukova dAra, možen razrez in doctava, « 041/884-892 SUHA, bukova rnetrska dr>^. « 040/ 899-489 9oo5»&e SUHA bukova drva. cena 50 eur/m3, možnost razreza in dostave. « 031/547-948 SUHA bukova dn,^. « 051/383-047 00060«6 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM OMARO za dnevno, moderen dizajn. nizka z vitrino, beia, vai predaji na tiho zapiranje, « 041/543-87S PODARIM STANOVANJSKO Opreme, zaradi praznitve stanovanja. Sp. 6or;e. « gospodinjski aparati PRODAM ZAMRZOVALNO shnnjo LTH, 200 I, v 90, i 98. g 64, « 04/51-20-512. 051/201-360 ogrevanje, hlajenje KUPIM KUPPERĐUSCH peč, novo ali dobro , « 041 /83&^0C ostalo PRODAM DVE PLINSKI jeklenki, « 04/20-21 468 SPORT, REKREACIJA PRODAM SMUČARSKI komplet, otroški za 10-12 leL « 031/840-233 9000036 MOŠKO športno kolo, obnovljeno, cena 15 eur, podlipnik, « 070/213-736 ŽENSKO 27-coisko kolo. 10 prestav, nove gume, « 041/858-149 BlUARD, « 031/206-724 »306W TURIZEM PRODAM LESENO hišo v Termah Čatež. 47 m2, 2 etaži, adaptirana 08. opremljena, ogrevanje, parking. « 031 /623-409 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKUUSTIČNI pregledi za očala in kontaktne leče. velika izbira sončnih očal, popusti za upokojence in študente. Optika Alek&aAdra. Oiandia Kranj, « 04/23-50-123 sooMsa ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM CIPRESE thuja smaragd, so doma vzgojene, odporne na nase vremenske razmere, velikost lOO - 11O cm, le , «031/31&-547 000^78 PODARIM DVA prijazna mucka, stara 4 mesece. « 051 /427-576 60069M MLADE mucke, « 04f/754-547 flcc694b MLADE 096 lepe mucke, « 041/672- KMETIJSTVO kmetijski stroji PRODAM PLUG Lemken in sejalnico Amazone 07, 2.5m, « 041/878-507 SEKULAR za žaganje drva s koritom, « 04/20-46-578. 031/812-210 MMÛI4 SILOKOMBAJN Pottingcr Mox II. v okt/ari. «051 /320-608 SLAMOREZNICO, sani za konjsko vleko lesa, plug za konjsko vleko. « 031/631-891 Moecci TBHNOSTROJEV trosilnik hlevskega gnoja, okopalnik za koruzo, siiokom- bajn Petinger, vse dobro ohranjeno. « 041 /523-755 KUPIM TRAKTOR Univerzál, štore, Fergus* son, U rsus al i Zetor, « 031/868-034 TRAKTOR UniveřiaJ. Štore. iMTali Zetor, lahKo hjdi v slabem slanju, plačilo takoj, «051/203-387 mo5»S2 pridelki PRODAM 6ELI krompir za ozimnico, ekološko pridtfan. « 04/2&-51-328 BEU krompir, okusen, Bazmast.. Pogačnik, Sr. Bitnje 54. « 04/23-12- 309 Moeot? FIŽOL v zrnju m j 041/347-507 9000W* JA60LKA. hruške, krompir, jabolčni sok in zelje {tudi naribamo). Matčjovc Jeglič, Pocfbrezje 192, « 04/S3-31-144 eccsftd JABOLKA ester in gafa movke in jabo ka za la, Čadovlje 3, Golnik. 048 , hruške vilja* , Marku-® 04/25-60. JABOLKA in HRUŠKE Od visokode-beljnih dreves, ugodno, Kmeirjđ PRINC, Hudo 1. tPri Kovorju), Tržič, « 041/747-623 WXC4* 4 S 22 MALI OGLASI, ZAHVALE ~ GORENJSKI GLAS petek, o. oktobra 2009 JEDILNI krompir, prícíelan na hriboviti íi, tt 04/25-03-186 eooâe^e JEDILNI krompir in neprebran za krmo. • 041/584-046 KRMNI krompir, cca 1.200 Kg» cena zakg 5 ceniw. «041/961-512 KRMNO D^, O 04/25-01-008 KRMNO korer^id in 200 kg ovsa. 9 04/25-21-536 KROMPIR, jedilni, noprebmn. varaždinsko čebulo ptujsko rdečo, 2abnlca 53, « 041/860-207 KROMPIR jedilni, rdeči in beli. 9 031/39>ee6_»006978 KROMPIR knnnl, 9 04/23-10-582 KROMPIR« jedilni in IvmnI, beli in rdeči. « 031/229-857 KROMPIR, beli In rdeči, jedilni in krmni. 9 0D1/22&O62 KROMPIR, iediini. 250 kg. cena 0.25 euT, tr 01 /36-27-028 KROMPIR jedilni in krmni, lahko tudi dostavimo, ťt 031 /565-345 KVALITETNO seno in otavo v ogiatih balah, Ljubno 145, « 031/309-747 NEêKROPUENA i lor^aUn, V PESO, k(^erabo in rumeno Korenje. 9 041/205^29 9ÛCS6TI RDEČI krompir za ozimnico 30 kg«6 f»tt. Preťkívof. If 041/293-627 M06013 REPO za ^sarje In jedilni krompr, beli in rdeči. « 041/242-375 soosva SI LAŽNA koruza, na eni nJM. 0.5 ha. $ortd NK. vt§ir)d 3 m. okolica Kranja, cena 150 eur, « 040/383-733 9006073 VARAŽDINSKO in holandsko zetje. tjdf naribamo, beli. rdeči in drobni krompir ter repo, Zabnica, 9 041/ 209-877_ vzrejne živali PRODAM BIKCA, stmentaica, SUre^a 14 dni. 031/820-541 BIKCA sim.. iSOkg.telico imuzin, st 16 mes, plemen, ovna js z rodovni Kom. st Sleta. 0 04t/42&-276 BIKCA simentalca, težkega 100 kg, ti 04/53-38-040 BIKCA, mesne pasme in čb. stara en teden, tr 041/506-183 BIKCA simentalca» starega 10 dni 031/432-305 BIKCE čb. stare od 14 dni do 3 mes., 0-10/652-286. 021/361-219 BIKCA in ielfčko sM tinski premazi, brušenje in lakiranje parKetov, za upokojence 10 % popust, Zupan Pnmož, s p^, Golniska c, 99, «031/S8&-393 DELAMO vsa zklarska dela. notranje omete in fasade z našim ali vašim m^ terúiJom, Arjaniti, d. o. o,, Žabntoa 47, Žat>nica. «041/288^73, Q41/87&-366 FLORIJANI, d. o. o,, C. na Brdo 41, Krani izvaja vsa gradbena dela od temeljev do sirehe. adeotecije. ometi. ometi fasad, kamnite škarpe, tlakovanje dvonáč. « 041/557^71 IKEA - prevoz - montaža, Andrej To-minc s.p.. Poljane 45. Poljane, tř IZDELAVA podstrešnih stanovanj po stemu Krauf, montaža strešnih oken Ve-lux in poâganje laminďov, zd. boinanc fn nadstreékcv, Dair^n Mesec. s. p.. Jazbine, PoÇa-ïe, V 041 /7e5«42 gcttssr IZDELUJEM kamnite škarpe in tipujem dvorišča, Aiem Tafiiaj e.p., Zg. Bitnie 101 a. Žabnica. tr 040/995-538 MO6MO KERAMIČAflSTVO. Tomaž Pogačnik s p.. Spodnje <3otie 237. zgornje Gorje, tř 040/625-635 9C«M0 POSEK In spravilo lesa na območju Gorenjs^, M-LES. Matej Urh, s. p.. Bodešče 16. Bled, tř 031/561-613 SM547& IZOBRAŽEVANJE VABLJENI na kulinarično delavnico "testenine. Lazanje, solate...", v sredo. U.10.2U09. od 16. do IB. ure, na OS Cvetka Golarta v^^i Lok]. Sihro Jam-nlk, s.p., Hafnerjevo nas. 29. škof/a U)ka. tř 059/020-714 9OO&07» ZASEBNI STIKI . 3^^-€TNI mosKI Iščem prepn>sto dekle za resno zvezo, tr 041 /2€t-343 43-LETNI samozaposlen Kome/ciaJist, prijetnega videza, nekediiec, vege. 173, alietske postave iz Lj.. vabi simpatično žensko na sprehod in kavtco, V 031/515-336 nae^ OGROMNO raznovrslnit^ žensk od vsepovsod Vas želi spoznati, tř 031/ 505-495 900»^ VITEK d4-jetnl športnik išče vitko šDorinico za skupna Špooájte delovne roke. Zaprte $0 utrujene oči, a moja duša Se živi. zahvala V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta Frančiška Koželj roj. Grašič, p. d. Bajdova mama. C. na Klanec 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam ustno in pisno izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo izrekamo njeni osebni zdravnici dr. Prosen, bolnišnici Golnik, g. župniku Stanetu Zidarju za lepo opravljen pogrebni obred, za lepo zvonjenje na Hujah in Primskovem, pogrebni službi Komunala Kranj, cvetličarni Bambus, pevcem za ganljivo zapete.pesmi in trobentaču za Čutno zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo tako Številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Krani, Železniki, x. oktobra 2009 zahvala ^ Sončno bitje je odšlo. Sonca ni odneslo - k sijaj mu je vzele. Živim v mračnem svcím, ljubim osirotelo sonce ter spomin na sončno bitje. (N^o Maurer) v sredo, 50. septembra 2009, smo se na kranjskem pokopališču poslovili od naše ljube žene, mame, stare mame, tašče, prijateljice in sosede Ruže Krt z Zlatega polja v Kranju Iskrena zahvala vsem, ki ste jo imeli radi in ki ste jo v tako velikem številu pospremili • na njeno novo pot. Hvala za darovano cvetje in za vse globoke besede sočutja, ki so nam v teh težkih trenutkih segle do srca. Posebej bi se radi zahvalili revrokirurgu Kliničnega centra v Ljubljani dr. Domagoju Jugoviću, ki nam je kot človek in zdravnik stal ob strani v času krute bolezni. Mama, ostajaš z nami. Imamo te radi, Vsi tvoji: mož Matevž, hči Hermina z možem Zvonetom, hči A vnukinje Martina. Petra in Ntka » • I L» reia m 4. I 24 í nfo ^g-glos. si GORENjSKI GUS petek, Q. oktobra 2009 Anketa Za in proti referendumom B UBIJAN Bo Ci Al AI V zadnjih tednih je nastalo kar pet referendumskih pobud. Med njimi sta dva o meji s Hrvaško» po en pa o noveli zakona o sodniških plačah, o predlogu družinskega zakonika in delni zamrznitvi pokojnin. Ste za referendume? FMO: CfrfArd P- r Miha Kozina: "Glede na nesmiselnost referendumskih pobud oziroma vprašanj, bi se morali poslanci odločiti namesto nas. Tudi zato smojih izvolili. Sicer se udeležujem vseh referendumov." Jane Trajčev: "Vseh pobud niti ne poznam, poslanci naj se zmenijo sami. Denar za referendume naj namenijo brezposelnim. sami pa delajo gospodarno in odgovorno. Tako moramo delati doma." Bora Čekov: 4 "Razpisi referendumov v času krize niso smotrni, imam 35 let delovne dobe, sedaj pa mi bodo dali 26S evrov. Denar naj raje namenijo državljanom, ki danes težko shajajo skozi mesec." Ivan Raspor f DašaMikloša: "Podpiram razpis vseh petih j "Referendumi me ne zani- referendumov, morda bi jih : majo, v primeru, da jih raz- morali zaradi varčevanja j pišejo, pa bi se jih verjetno organizirati na en dan. Dan* : udeležila. Demokratično je, danes se dogaja toliko : da državljani neposredno svinjarij, da druga pot sploh : odločamo o pomembnih ni mogoča." : vprašanjih." Po zdravo hrano na Tri gorenjske družine so nakupovale potrebščine za kosilo na kmetijah v okolici Kranja in na Brezjah. Uroš Brankovič Kranj • Okoljski problemi, kot sta onesnaževanje in segrevanje oztačja, niso le stvar politikov in velikih podjetij, ampak nanje v mnogo-čem vplivamo tudi posamezniki z načinom potrošnje, prevoza in porabe energije. Kako nakupovati in pripravljati hrano za družinsko kosilo manj potratno, bolj ekološko in pri tem uživati, so tri izbrane gorenjske dnxži-ne povsem v praksi spoznavale v akciji Spoznavam in uživam v trajnostni potrošnji moje družine. Za začetek so se družine odpravile na kmetije v okolici Kranja in na Brezje, da si neposredno od sonaravnih lokalnih pri- Tri gorenjske družine pri malici na ekološki kmetiji Skalar na Brezjah delovalcev naicupijo potrebščine za nedeljsko kosilo. Od gospa Končeva napolnila nju ter pripravi različne kosokješprenju, pečenem krompirju s sirom in solati dodali še meso ekološko dveh vozil je bilo eno prvi go- družinske košare, z naku- čaje in domaČo "vegeto", renjski avto na električni pogon, tako da so udeleženci za polovico zmanjšali prometni izpust CO2. Gorenjskega kosila povalci pa se zapletla v zanimiv pogovor, kako na družinski kmetiji ekološko pridelujejo mleko in različ- ki je kmalu še popestrila je-šprenj in glavno jed. Vsi pa vzrejenega jagenjčka, je za- so bili presenečeni, da prav vse za zdrave in okusne dišalo... "Izostal'" je le običajen kup embalažne pla- ni na žita. Ob tem so družine jedi še vedno lahko kupi- stike iz trgovinskih naku-brez krompirja in solate, ki pokukale še h kravam, ki mo na kmetijah na pragu pov, saj so vsi odpadki kon-so ju skoraj s polja dobili na ob reji s prostim izpustom mest, brez transporta Čez čali na kompostu. integrirani kmetiji Kadivec prispevajo mleko za sir za pol sveta. Akcija j C bila ena od treh v Hrastju, zraven pa spo- pečenje, skuto in sirotko. Iz polnih košar so sedru- aktivnosti Centra za traj- znali tradicijo kmetije, Manjkale so le še začimbe žine pod vodstvom Silve nostni razvoj podeželja v skupno ogrevanje na lesno in ob xo\ nasvetu o zdravi Potočnik na kmetiji Porta v okviru projekta Od papirja biomaso, pa tudi tegobe pa- prehrani so jih nabrali v Ovsišah lotite priprave ne- trajnostnih politik do koša- pirnatih 'Vojn kmetovalcev. 11 današnjih pestrem podeželskem vrlu Silve Potočnik z ekološke dcljskcga kusiila. Najprej so rite trajnostne družine, ki z domačo gospodinjo Mirni jo sofinancirata Urad RS za V bližnjih Čirčah je v do- kmetije Skalar, Brezje. Po- iz ekološke moke skupaj komuniciranje in Ministr mači mlekarski delavnici suši jih v domačem sked* zamesili in spekli kruh. In stvo za okolje in prostor. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami. Največ jih bo v noči na nedeljo, v nedeljo popoldne pa bodo povečini ponehale. Hladneje bo. Agencija RS 2d obelfe. U'đd «a m«t«Qrolog)ro PETEK SOBOTA i NEDELJA 10 « 4 f f4t f4 f • * « 4 * » • 11/2rc i 10/15°C I 11/14"C o CekMc ' ir/io'C* NcwTora Otfit s gtfvoinwb '* / «yiî'c ô 23/13 "C O r^ 25/1ř "C Kranj Gorenjska banka odprla poslovalnico v Šiški > Gorenjska banka je v trgovsko poslovnem kompleksu na Celovški cesti v Šiški {nasproti Mercatorjevega hipermarke- ta) odprla novo poslovalnico, kar je njena druga poslovalnica v Ljubljani in skupno osemindvajseta. Poslovalnica je namenjena tako občanom kot tudi podjetjem in drugim pravnim osebam. Opremljena je s sodobnim bankomatom in dnevno nočnim trezorjem. Med tednom je odprta od osmih zjutraj do sedmih zvečer, ob sobotah pa od osmih do pol enih. Prvi komitenti nove poslovne enote bodo do konca oktobra dobili brezplačen dostop do e-banke In plačilno kartico MasterCard brez plačila letne Članarine ter ob prvem obisku tudi praktično darilo. Vodja enote Aleš Mesner je prepričan, da se bodo z bančnim servisom kar najbolj približali potrebam številnih podjetnikov na tem območju Ljubljane pa tudi občanom, ki jim obiska bančne poslovalnice zaradi njenega delovnega časa ne bo več treba posebej načrtovati. C. Z. Šenčur Odprtje paketnega centra na svetovni dan po^e Danes, 9. oktobera» ob svetovnem dnevu pošte, Pošta Slovenije v Šenčurju odpira prvo od Šestih predvidenih regijskih paketno pretovornih pošt, s katerimi želijo razbremeniti logistična centra v Ljubljani in Mariboru» kjer poteka predelava pošiljk za vso Slovenijo. Pošta Slovenije danes za osnovnošolce pripravlja tudi dan odprtih vrat v obeh logističnih centrih, devetim ustanovam za otroke s specifič* nimi učnimi težavami bo v teh dneh podarila otroško predstavo s Poštarjem Pavlijem, prav tako pa je osnovnim šolam ponudila otroško predstavo Pika praznuje v izvedbi Studia Anima. Izdala je tudi priložnostni poštni žig, ki bo na voljo na poštah 2101 Maribor in 1101 Ljubljana prihodnjih petnajst dni. S. Š. kran^ Srečanje upnikov SHP-ja V torek ob 18. uri bo v dvorani mestne občine v Kranju srečanje upnikov Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj v stečaju. Srečanja se bosta udeležila stečajni upravitelj Andrej Toš in odvetnik upnikov Mátjaž Jan iz odvetniške družbe Čeferin. Kot je na vabilo zapisal predsednik upniškega odbora Simon Antolič, se želijo v miru, brez ustanoviteljev in predstavnikov nekdanje SHP, pogovoriti o poteku stečajnega postopka. C. Z. ppj ^UPOACIÍÍAHO RADJO KRANJ d.o.o. Stritarjeva uL 6. KRANJ TEi.£FON (04) 201 (04) 2S1 2221 -WHtà 21722 (0»1) 1 ^ûmjw umita FAX (04> 281 (04) 281 E-poila. radlekra nJCr«idl»4(r«nJ www.radio-kranj.si