Šle? 223.
V Llnbllanl, v petek, dne 7. oktobra 1910.
Leto XXXVIII
Orad ali tro t« t Kopitar}«?! nllol iter. S/m. Rokopisi sí ae rraóa'o; nafran*iraaa pisma m na = sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
OprarnlStro |e t Koiitarterl nllol itev. 8. t» = Sprejema narocu.iio, lasersta ln reklamaolje. = ===== DprarnUkega teletona iter. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Španifa in Portugalska.
Oči Evrope so obrnjene te dni v te dve deželi, kjer je ognjišče revolucionarnega in republikanskega vrenja in gibanja. Na Portugalskem se je začelo: topovi grmijo, na cestah se preliva kri in na kraljevi palači vihra zmagovito republikanska zastava. Preteklo ne bo več mnogo časa, ko bodemo slišali najbrže iste vesti tudi na Španskem. Duh revolucije, ki upa potom uničenja vsega družabnega reda stanje človeške družbe zboljšati, živi v ljudskih masah, raste in se širi od juga proti severu; vsa politična evro-pejska konstelacija kaže, da se to gibanje ne bo ustavilo na Španskem in Portugalskem, ampak da bodo valovi tega gibanja tudi Italijo zagrnili. V južnih deželah se namreč v okviru ustave popolnoma nemoteno ustanavljajo republikanske stranke, ki so si na svojo zastavo zapisale odstranitev sedanjih vladnih oblik in propagirajo revolucijo In tako se stvar popolnoma naravno dalje razvija.
Vzrok vseh teh pojavov pa je zaslepljenost in sovražnost vlade, ki s kruto silo odbija vse krščanske elemente in tako sama pospešuje nemir in nered v državi.
Tako je na Španskem in na Portugalskem. Tako gospodari še vedno no-omajno na Španskem Canalejas, ki zbira vse liberalne stranke, da jih pridobi za izpeljavo svojih proticerkve-nih postav. Vse kaže, da preveva španski dvor ta misel, da se proticerkvena gonja nadaljuje na vsej črti. To je naravnost brezmiselna politika, s katero si španski kralj Alfonz sam svoj grob koplje. Ravno tisti elementi, s katerimi se hoče španska vlada na krmilu držati, bodo stesali rakev za špansko kraljestvo Taka politika odbija vse zmerne in red vzdržujoče elemente v stran in tira kraljestvo v prepad.
Ista igra, kakor na Španskem, se je odigrala ravnokar na Portugalskem. Tam je izročil mladi kralj Manuel kljub vsem svarilom od strani konservativnih politikov vlado liberalno-re-publikansko mislečemu ministru Tei-xeira. Znano je, da je imel ta mož najožje stike in zveze z republikanskimi strankami, med katerimi so možje, ki so pred par leti očeta in brata sedanjega kralja umorili. Ti ljudje so se javno proglašali kot junaki in mučeniki; v
LISTEK.
Pekli z biseri.
AncVSko spisal H. Rider Hnggard. — Prevel J. M. (Dalje.)
Domicijan ni udaril, kajti bil je premeten celo v jezi. »Brez dvoma«, si je mislil, »ta lopov ve, kje je sedaj deklica. Morebiti jo je celo sam za-se skril.«
»Oh,« je rekel glasno in ponovil stari pregovor, »palica je mati pameti. Dobro, ali jo moreš najti?«
»Gotovo, ako imam dovolj časa. Oni človek, ki more plačati dva tisoč sestercijev za eno sužnjo, ne more lako lahko ostati skrit.«
»Dva tisoč sestercijev!« vzklikne Domicijan. »To je čudovit dogodek. Sužnji, dajte Saturiju obleko nazaj in odidite — pa ne daleč, ker morda samo laže.«
Hišnik je vrgel obleko preko svojih krvavečih ramen in jo s tresočo roko pripel. Nato je povedal ves dogodek na trgu s sužnji in dostavil:
»Oh. gospod, kaj sem hotel storiti? Ti nimaš pri roki dovolj denarja, da bi mogel plačati tako velikansko vsoto.«
Lizboni in v Oportu so razdeljevali zadnji čas podobe teh morilcev; v naj-strupenejših govorih se je od strani republikanske stranke napadal kralj in njegova mati. Posledica take politike je — revolucija.
Kar gospodje liberalni materija-listi na katedrih, v komptoarjih, na borzah, v parlamentih in sodnih dvoranah sejejo, to žanjejo revolucionarci na cestah.
Položaj ItalPe na šadran-skem moriu.
Rimska »Tribuna« se v daljšem sestavku bavi z zadnjimi vajami italijanske mornarice na Jadranskem morju; njena izvajanja so jako zanimiva tudi za nas, ker kažejo, da naš položaj na Adriji ni tako silno ugoden, kakor se to navadno misli. »Tribuna« piše:
»Vaje so dokazale, da se more italijansko brodovje med Brindisijem in Benetkami prav lahko na odprtem morju založiti s premogom. Dokazale so tudi, da se moreta dva oddelka, prihajajoča iz Jonskega morja prav dobro združiti v Adriji in med Brindisijem in Porto Corsini pravočasno zapreti pot sovražni mornarici, ki bi prihajajoča od dalmatinske obali stremila k italijanski. Pa tudi Ancona je s svojimi visoko ležečimi, močnimi utrdbam.i in s pomočjo podmorskih čolnov v sta J i, da odbije bombardiranje napadajo*^ sovražne mornarice. Dokler koli se na Adriji nahaja italijanska mornariška divizija, tako dolgo je vsako obsežnejše izkrcavanje s pomočjo sovražnega bro-dovja na italijanski obali izključeno. Italijanske vojne ladje pa tudi v tem oziru nadkriljujejo avstrijske, ker prevozijo pot Tarent—Benetke tja in nazaj ne da bi v luki pristale. Zgradba enega ali več zasilnih pristanišč med tema dvema točkama bi bila priporočati zgolj iz ozirov na prirodne morske nevarnosti, ne pa radi sovražnika. Sicer pa zgodovina uči, da se Italiji ni treba dati strašiti od onih, ki pravijo, da bi bilo treba milijard za podvojitev njene vojne moči na morju in za zgradbo pristanišč. Govori se, da more Avstrija, naslanjajoč se na svoja mornariška opirališča v Pulju, Šibeniku in Kotoru, ki se jim ne more približati nobena sovražna ladja, z lahkoto napasti italijansko vsled dolgega križarenja utrujeno brodovje, kakor nekoč pri Vi-su; dalje, da more Avstrija posejati
»Norec? Kupiti bi jo moral na up in pustiti, da jaz pozneje uredim vso stvar. O, nič ne de, tudi ko bi se Tit zanimal zanjo, bi ga jaz prevaral. Toda nesreča je žal gotova; kaj sedaj?«
»Jutri grem deklico iskat. Poizvedoval bom, kodo je deklico kupil in če doženem, potem seveda mora kupec umreti — drugo bo potem lahko.«
»Dobro; poslušaj me, Saturij; za danes ti prizanesem, bodi pa prepričan, ako se ti tvoj lov ne posreči, boš umrl in muke bodo še hujše, kakor danes. Sedaj pojdi, jutri se posvetujeva dalje. O bogovi, zakaj ste tako trdosrčni z Do-micijanom? Moja duša je žalostna, in edino pesniki me sedaj utolažijo. Vzdigni onega Grka iz postelje in ga pošlji k meni. Čital mi bo o srdu Ahilovem, ko so mu ugrabili njegovo Bri-zeido. Usoda njegova je sedaj moja osoda.«
Tako je ta rimski Ahilej znal družiti svojo surovost in strast s Homer-jovo pesmijo. Dobro je bilo zanj, da ni slišal Saturija, kako je klel in škripal z zobmi, ko si je spiral in obvezoval svoje rane; kako je prisegal pri vseh bogovih, da se maščuje Domicijanu in sicer z bodalom za palice.
Domicijan je med tem jokal nad krivicami, ki jih je trpel božanski Ahilej in ni prav nič mislil na plačilo, ki ga čaka za njegove kreposti.
Adrijo s plavajočimi torpedi. Nasproti temu da bi Italija nujno morala imeti mornariško opirališče v Varanu ali Anconi ali pa bi morala podvojiti svoje vojno brodovje. To pa je čisto zgrešeno argumentiranje, kajti že črnogorski Peter I. je pokazal, kako so more prevladati Boko Kotorsko. Kakor hitro se avstrijskemu trgovskemu prometu zapre pol skoz otrantski kanal, bi bila avstrijska mornarica, da se izogne obko-litvi v Pulju, prisiljena začeti pomorsko bitko.«
Tako »Tribuna«. Ta izvajanja niso zanimiva samo z ozirom na italijansko premoč na Jadranskem morju nasproti nam, marveč tudi vsled tega, ker kažejo, da se v Italiji neprestano špekulira v vojnem oziru edinole z ozirom na — Avstrijo.' Le naj se sestajajo za-vezni ministri, si stiskajo roke in delajo najljubeznivejše poklone: to vse so samo lepo pomalane kulise, za katerimi se grade proti zavezniški državi vojne ladje in utrdbe in delajo vojni načrti. Gre se le za to, da se zasigura premoč in počaka pravi trenotek.
Bol za kron«.
Ves položaj na Portugalskem svetu še ni znan. Ne ve se še natančno, ali so zmagali republičani ali ne. Ne ve se tudi natančno, kaj da je s kraljem Manuelom, 22 letnim možem in kaj da je z njegovo materjo. Vsa poročila, ki dohajajo s Portugalskega, si tudi nasprotujejo, kar ni nič čudnega. Gotovo je le, da divja meščanska vojska na Portugalskem, da gre boj za krono.
Boji v Lizboni.
»Berliner Tagblatt« je dobil včeraj brzojavko, da so se po dvadnevnem bombardementu udale v Lizboni kralju udane čete in da je proglašena republika. Kralj je pobegnil v Caxias. Vstajo je povzročil 16. pešpolk, ki ga je podpiral neki artiljerijski polk, mornarica in 5000 Lizbončanov. Policija in meščanska garda sta bili po revolucionarjih poraženi. Berolinski »Lokal-anzeiger« poroča, da je trajal boj v Lizboni 30 ur in da so v njem zmagali republičani, dasi imajo kralju zveste čete še zasedene najvažnejše točke. Pričakujejo novih bojev. Ob bojih v Lizboni je padlo 200 mrtvih in 450 ranjencev. Boji so trajali v Lizboni tudi včeraj. Revolucionarjem poveljuje general Amata. V Lizboni je stalo revolucionarjem nasproti nad deset kralju
XXX
V jutro po velikem zmagoslavnem dnevu je sedel aleksandrijski trgovec Demetrij, ki nam je bil poprej poznan po imenu Ivaleb, v svojem skladišču, ki ga je bil za svoje blago najel v eni naj-živahnejših ulic v Rimu. Bil je sicer še vedno postaven in krepak, vendar je bil danes videti zelo potrt. Prejšnji dan se je prerival med množicami, da bi od blizu videl Mirijam. Ko je izvedel, da se sužnji prodajajo že isti večer, prodal je veliko blaga. Vedel je, da ho cena za Mirijam visoka, ker se zanjo zanima tudi Domicijan. Vdelcžil se je prodaje, ponudil vse svoje imetje, a ga ni imel dovolj. Kupila jo jo ženska, preoblečena, zakrita v obraz, govoreča s ponarejenim glasom, toda Kaleh njen stari znanec je pri prvi njeni besedi spoznal, da je bila to Nehušta, Četudi si ni mogel razložiti, kako da je ona prišla v Rim.
Da bi Nehušta rada kupila Mirijam, to se mu je zdelo naravno, toda kako je prišla do takih denarjev tukaj v tujini? In pa za koga je kupovala? Samo na enega človeka je mogel misliti — na Marka. Toda on je že poizvedoval po njem in je zvedel, da Marka ni v Rimu. Bil je skoro prepričan, da ga sploh ni več med živimi. Zadnjikrat ga je videl močno ranjenega, po svojih mislih smrtno zadetega — in on je mo-
zvestih bataljonov. Revolucionarji so utrdili svoje postojanke, da jih ne pre-senečijo kralju zvesti vojaki. Pušk imajo vstaši 6000, ki so jih zaplenili po vojašnicah. Predvčerajšnim ob 4. uri popoldne so revolucionarji še bombardirali kraljevo palačo, ki je popolnoma porušena. Hud je bil boj med vojaki 18. pešpolka, ki so se razcepili v dva dela. Ubit je bil polkovnik in več čast-, nikov, ostali so prestopili republiča-nom. Med prebivalstvo so razdelili orožje iz arzenalov. Ker se revolucionarji boje, da pride do novih bojev s kralju zvestimi vojaki, so prekinili vse zveze z Lizbono.
Proti duhovnikom.
Svoja junaštva so pričeli vstaši 3 tem, da so se spravili na duhovnike. Enega duhovnika so vtopili, kar je po framazonskih načelih menda najzaslur ženejše delo.
Nasllstva revolucionarjev v Lizboni.
Ko si je framazonska svojat ohladila svojo kri nad duhovniki, je vdrla v javna poslopja. Kralju večinoma zveste višje častnike so pobili ali jih pa prisilili, da so korakali ž njimi. Anarhisti so metali bombe na kralju zvesto vojake. Boj med kralju vdanimi voja-. ki in vstaši se je takoj pričel. Bombar-i dement je grozno poškodoval Lizbono.
Samoumor kralju zvestega generala.
Guverner kraljeve palače, general Gorias, je odvedel kralja in kraljico v proti bombam varno klet. Junaško je. vodil brambo palače. Ko je zapazil, da ima med vojaki zarotnike, je uvidel, da je kraljeva stvar izgubljena. General Gorias se je poslovil pismeno od kralja in se nato ustrelil. Medtem so vdrli v palačo vstaši, ki so se odkrili, ko so zagledali mrtvo generalovo truplo.
Revolucionarji poraženi v Oportu. — Kralju zvesti vojaki korakajo proti Lizboni.
V Pariz je došlo vladi poročilo, da so bili v Oportu vstaši poraženi in da so kralju zvesti vojaki odkorakali proti Lizboni. Kralju zveste armade se nahajajo že v dolini ob Taju. Ob bojih v Oportu je bilo ranjenih nad 20 oseb. Iz ostalih provinc se poroča, da je prebivalstvo mirno. Tudi po portugalskih kolonijah je prebivalstvo popolnoma mirno.
Boji proti revoluciji.
Boji so trajali še tudi včeraj. V provinci se zavzema prebivalstvo za monarhijo. Angleži sodijo, da če se je
ral to najbolje vedeti, ker mu je on sam zadal udarec pred starim stolpom v Jeruzalemu. Sicer je res od tam izginil, toda kam naj bi se bil rešil? Ako bi bil živ in zdrav, gotovo bi se bil pokazal pri zmagoslavnem izprevodu.
Kaleh je bil priča, da je ta zakrita ženska — Nehušta — kupila Mirijam, videl je, da je ž njo odšla k blagajni, tam jo je čakal pri vratih.
Toda kakor nam je že znano, odšla je skozi druga vrata na cesto. Ker je le predolgo čakal, zdela se mu je stvar sumljiva, in zato je odšel tudi on na cesto in zazdelo se mu je za hip, da v precejšnji daljavi pred seboj vidi nekaj ljudi. Hitel je preko trga, tekel po velikih stopnicah navzgor in našel vrhu stopnic uradnika, voditelja dražbe, ki je stal in gledal po široki ulici. Stekel je naprej in jih zopet opazil, ravno ko so izginili skozi vrata v veliko palačo.
Naprej si ni upal, v taki palači so vedno stražniki. To je vedel, da je .Mirijam notri, a kedo je njen gospodar, tega ni mogel vedeti. Silila mu je vendar na dan povsem neverjetna misel, kaj pa ko hi bil to vendarle Mark!
Doslej ste dve strasti vladali Kale-bovo življenje — častihlepnost in ljubezen do Mirijam. Hrepenel jo, da postane vladar Judov, in v ta namen ^e je boril proti Rimlja m, f! 1 i ■ gnali iz Judeje. Vdclcai se jc ne.-^e^i-
i1 mseratl: l
Enostoipna petltvrata (72 mm): sa enkrat . • . . . po 15 t sa dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . • 10 » sa več ko trikrat . . • 9 »
V reklamnih nottoah stane enostoipna garmondvrsta 30 vtnarjev. Prt večkratnem obj vljanjn primeren pop.m.
Izhaja: b
vsak dan, lsvsemil nedelje In •rasnike. ob 5. ari popoldne.
= Velja po pošti: s
Za	oelo leto naprej . I 2S-—
sa	pol iota » . • 13'—
sa	četrt » » , » I-50
ss	en meseo » . • t*M
sa	Nemčijo oeloletno » 2t*—
ss	ostalo iaosemstve » 30*—
= V opravnlštvn: s
Sa oelo leto aapre) K 32*40 sa pol leta » . > u 20 sa četrt > • , » s-90 sa en meseo • . > |-g0 S pošiljanjem na dom stane aa mesec 2 K. Posamesne it 10 v.
SLOVENEC
posrečilo kralju in kraljici pobegniti iz Lizbone, monarhija še ni izgubljena, ker nasprotuje vsa provinca republiki, ker je zgolj glavno mesto republičan-sko, dežela pa ne. Če drži vojaštvo v provincah z monarhijo, osvojitev Lizbone ni izključena in je mogoča še na-daljna meščanska vojska. Tudi dunajska poročila zunanjega ministrstva sodijo, da monarhija še ni izgubljena.
Španci ln portugalska revolucija.
Španska posadka v Sevilli jo pripravljena, da oi'koraka na. Portugalsko. Kakor smo že poročali, je Španska obvezana, da posreduje ob revoluciji na Potugalskem za monarhijo. Male demonstracije so priredili republičani v Madridu in v Barceloni, ki jih jo pa hitro zadušila policija.
Provizorična republikanska vlada.
Vstaši so sestavili začasno ministrstvo. Predsednik je Teofilc Braga, ki je brzojavil zunanjim ministrom vele-vlasti, da je na Portugalskem proglašena republika. Začasnemu ministrstvu predseduje voditelj portugalskih svobodomiselcev 67 letni svobodomi-slec Teofile Braga, ki je poleg tega, da je framazon, še lirik, epik, literarni hi-storik, zgodovinar in časnikar. Zunanje ministrstvo jo prevzol Machado, vojno polkovnik Barretto. Ministrstvo javnih del je prevzel A. L. Gomez, mornarice njegov brat, finančni minister je Bazilij Frelles. Braga je izdal oklic na armado in mornarico, v katerem poziva častnike, ki niso bili v zaroti, naj prisežejo zvestobo republiki.
Ločitev cerkve od države.
Prva stvar, ki jo po pariških poročilih hoče izpeljati stari svobodomi-slec Braga, je ločitev cerkve od države, kar je pri tistih lizbonskih vstašili, ki so pričeli revolucijo z umorom duhovnika, nekaj samoobsebi umljivega. Ločitev cerkve od drŽave nameravajo pospešiti, če obdrže v rokah oblast.
Kje se nahaja kralj?
Tega nihče ne zna. Nasprotujejo si vsa poročila o njem. Kakor sodijo na Dunaju, je kralj na varnem, ampak kraljevo bivališče namenoma skrivajo, dokler ne bo padla odločitev. Vsa poročila, kje da se nahaja kralj, si nasprotujejo. Eni trde, da je kralj že v inozemstvu, drugi da se nahaja še na Portugalskem, tretji, da je na varnem v svoji jahti ali na kaki drugi ladji. Kraljica mati je bila pripravljena na revolucijo in je svoje premoženje naložila na Angleškem. Sodi se, da čc zmagajo trajno republičani, se nastani portugalska kraljeva rodbina, v Londonu. Velevlasti pošiljajo vojne ladje pred Lizbono v varstvo svojih podanikov. Pretendent Don Miguel Braganza je izjavil, da se po njegovem mnenju republika na Portugalskem ne bo dolgo držala.
Vsako sredstvo nam bo dobro.
Voditelj španskih radikalcev Ler-roux je pred 14 dnevi nekemu časni-
no obupnih bojev. Vedno in vedno je zopet stavil v nevarnost svoje življenje, a vselej se ga je smrt ognila. Na srečo je svoje premoženje skril in ga z nadarjenostjo svojega plemena celo zelo pomnožil in tako je oni človek, prvi v vojski in zboru, sedaj hodil po svetu kot trgovec z blagom iz vzhoda. Tako je zanj izginila vsa slava; imel je denarja dovolj, a miren ni bil, ker vse njegove misli je prevzelo hrepenenje po deklici, s katero se je kot otrok igral in jo že tedaj ljubil, dasi ga ona ni marala.
Celo noč je taval Kaleb okoli te palače in trpel morda toliko, kakor še nikdar poprej. Končno se je začelo daniti in prikazale so se gruče zaspanih in napol pijanih veseljakov, ki so Se majali domov z gostbe, moški zardelih obrazov in ženske razmršenih las. Prihajali so pa tudi drugi ljudje, marljivi državljani, ki so Šli na svoje dnevno delo.
Prvi med njimi so bili cestni po-metači, ki so upali, da jim ta dan metla najde kake dragocenosti, ki so jih ljudje v gnječi izgubili pri slavnostnem sprevodu. Dva sta začela pometati blizu tam, kjer je stal Kaleb; smejala sta se mu in ga vprašala, ali je morda spal v cestnem jarku in ali vč, na katero stran mora iti domov. On pa je odgovoril, da čaka, da se odpro vrata te hiše.
»No,« je rekel eden, »potem boš čakal še precej časa, kajti ta hiša ni več srečna. Njen lastnik jc mrtev, padel je v vojski in nikdo ne v6, kdo bo njegov dedič.«
»Kako mu je bilo ime?« je vprašal.
»Mark, ljubljenec. Neronov, imenovan tudi Fortunat (Srečni).«
Grdo kletev jima je Kaleb zabrusil v obraz in odšel.	.(Dalje.)
karju, ki ga jp intervieval, izjavil, da mora postati . Portugalska republika, sledila ji bo Španska. Canalejasa bomo še nekaj časa podpirali, potem pa pričnemo proti njemu boj. Canalejasa bomo strmoglavili, vlado bo prevzel konservativec Maura, takrat pričnemo z revolucijo. Vsako sredstvo nam bo dobro: stavke bodo dovedle do barikad.
Poflozdovanle Krasa na Kranjskem.
Komisija za pogozdovanje Krasa na Kranjskem je za leto 1909. izdala obširno tiskano poročilo, kateremu povzamemo naslednje podatke:
I. Pogozdovanje.
Zaradi snega, ki je ležal skoro do konca meseca marca, se je zakesnilo pogozdovanje razen v Vipavski dolini, kjer so bile podnebne razmere ugodnejše.
Nasajanje je sezalo v drugo polovico meseca maja. Nasadne dobe za-raditega ni bilo mogoče okrajšati, ker je bilo število delavcev na posameznih nasadnih objektih tudi leta 1909. še zmerom nezadostno, dasi so se jim bile dovolile višje mezde. Da se je čim prej izvršil ves delovni načrt, je bilo treba, kakor prejšnje leto, torišča zmanjšati, njih število povečati in primerno porazdeliti na vsem operacijskem ozemlju. Tako se je ustvarilo deset delovnih ozemelj, katerih vodstvo je bilo poverjeno šestim gozdnim čuvajem pogozdo-valne komisije in štirim okrajnim gozdarjem.
Vse pogozdovanje še je izvršilo izključno spomladi in v lastni upravi.
Novi nasadi v letu 1909., ki jih je bilo treba omejiti v prid popravam, so obsezali površino 78 64 hektarjev (proti 104-8 hektarjev prejšnjega leta). Zanje se je porabilo 602.000 sadik, in sicer: 532,000 črnih borov, 4000 smrek, 14.000 jelk in 52.000 jelš (za pla-zasti svet v UČjaku pri Petelinjah).
Ti nasadi so prazdeljeni na 18 objektov v nastopnih davčnih občinah postojnskega političnega okraja:
BRC • k • *	10-49	ha,	84.000 sadik	
Gabrče . . .	3 00	»	28.000	»
Ilir. Bistrica .	22 50	»	180.000	»
Knežak . . .	3-95	»	14.000	»
Košana . . .	1-20	»	10.000	»
Nanos . . .	14-00		96.000	» i
Petelinje , .	6-00	»	52.000	»
Trnje . . .	5-00	»	38.000	»
Volčje . . .	0-50	»	5.000	
Vrhpolje . .	12-00	»	95.000	»
Vsi stroški za te nasade znašajo 5734 K 81 h, in sicer stane hektar nasada 72 K 92 h in 1000 sadik 9 K 52 h.
Za. popravo nasadov se je porabilo 1,441.200 sadik (proti 1,203.000 sadikam prejšnjega leta), in sicer: 1,264.000 črnih borov, 166.000 smrek, 7200 macesnov, 1000 gladkih borov in 3000 jelš.
Popravila so porazdeljena na. 35 objektov v nastopnih davčnih občinah postojnskega in logaškega političnega okraja:
		
		»
Britof ....	. . . 65.000	»
Famlje ....	. . . 52.000	»
Trnje . . . ,.	. . . 226.000	»
Gabrče ....	. . . 12.000	»
Knežak ....	. , . 150.000	»
Ilirska Bistrica	, . . 35.000	»
Jasen . . , ,	* . 5.000	»
Kal .....	. . . 45.000	»
Koritnicc . . .		»
Košana ....	. , . 120.000	»
Narin ....	. . . 65.000	»
Nanos ....	. . . 68.000	»
Gorenje Vreme .	, . . 40.000	»
Vrhpolje . . .		»
Palčje ....	,. . . 142.000	»
Parje . . . .		»
Petelinje . . .	. . . 45.500	»
Selce ....	. . 47.000	»
šembije . . .	. . 80.000	»
Volčje ....		»
Begunje . . .	;. . . 30.000	»
Za ta popravila se je porabilo 11.802 K 54 h, tako da stane sajenjo 1000 sadik 8 K 18 h.
Vmesna saditev v starejših nasadih črnih borov, ki naj bi se s pod-saditvijo plemenitejšega lesovja izpre-menili v gospodarske gozde ali pa naj bi se v njih zaredili meševiti gozdi, se jo izvršila na površini 116 hektarjev. Za to se je porabilo 58.050 sadik, in sicer: 41.000 smrek, 3000 macesnov, 11.600 hrastov, 2150 javorov in 300 gabrov.
Stroški za saditev znašajo 538 K 57 h, torej za hektar 46 K 42 h in za tisoč sadik 9 K 27 h.
Za izvršitev kraškega pogozdova,-nja v letu 1909. se je torej porabilo vsega skupaj 2,101.250 sadik, in sicer: 1,796.000 Črnih borov, 211000 smrek, 10.200 macesnov. 14.000 jelk, 1000 jilad-
kih borov, 11.600 hrastov, 2150 javorov, 55.000 jelš in 300 gabrov.
Vsi stroški za pogozditve, izvršene leta 1909., znašajo razen upravnih izdatkov 22.855 K 5 h.
II. Dobava sadik.
2,101.250 gozdnih sadik, ki jih jc bilo' treba za pogozditve, se je dobilo:
1.	Iz državne gozdne drevesnice v Gradišču 1,533.000 in iz drevesnice v flršljinu 11.000, skupaj torej 1,544.000 sadik proti povračilu za izkop, zavoj in dovoz na južni kolodvor po 1 K za 1000 sadik.
2.	Iz lastne drevesnico komisije za
pogozdovanje Krasa na Osojnicl pri Št. Petru se je dobilo 19.600 sadik, in sicer: 14.000 jelk, 4200 hrastov, 300 gabrov in 1100 javorov.
3.	Zaradi nezadostne zaloge sadik ne je nakupilo iz zasebnih drevesnic 524.000 črnih borov; vrhutega so te drevesnice podarile: 12.000 črnih borov, 1000 gladkih borov in 650 javorov, torej skupaj 537.650 sadik, ki jih je južna železnica po znatno znižani tarifni ceni dostavila do Št. Petra.
III. Poškodbe v nasadih.
Požari. V letu 1909. se je primerilo pet požarov v nasadih na površini 1-1698 ha s škodo v znesku 128 K 28 h.
žuželke so napravile le jako malo škode.
Škode po divjačini so se dognale tuintam samo pri podsajenih iglastih in listnatih sajenicah.
Glivice. Bojazen, izrečena v poročilu za leto 1908., da bolehajo nekateri kraški nasadi v trnovski občini za prezgodnjim odpadanjem igel, se je izkazala za upravičeno. Da so imele sadike črnih borov izredno rjavo barvo, so utegnile torej poleg lokalne, jako močne pozne slane povzročiti posledice suše iz leta 1908.
Hrastova medna r o s a, ki je v prejšnjem letu nastopala le posamezno, se je sedaj splošno opazovala na mladih hrastovih mladikah in naraščaju iz štorov; provzročila je, da so se posušili mladi poganjki
Vremenske nezgode. Sneg je le neznatno polomil drevje na Osoj-nici davčne občine Selške ip na Kalu iste davčne občine.
IV. Naredbe za varstvo In negovanje nasadov.
Varnostni zidovi (braniki) in j a r k i. Za bran proti pašni živini in požarom se je postavi v Koša-ni in Neverkah davčne občine košan-ske suh zid, dolg 248 metrov in visok 1 meter, nadalje na Jerušu, Nad Ložo in na Poganu davčne občine Palčje enak zid, dolg 394 metrov. Oba sta stala 296 K.
Ker ni bilo zadosti stavbnega kamenja, sta se nadalje napravila dva požarna jarka Nad Ložo v davčni občini Palčje in ob železniški progi Postoj-na-Prestranek. Nadalje sta se napravila varnostna zidova na Mali gori v davčni občini Gorenje Vreme in ob železniški progi Št. Peter-Gorenje Ležeče. To popravilo je stalo 197 K 40 h. Iztrebitev požarnih jarkov ob železniških progah Postojna-Prestranek in Št. Peter-Gorenje Ležeče, ki ne smejo biti zarasli, je veljala 352 K 50 h. K napravam ob železniški progi je prispevala južna železnica s 50
Trebilo se je v Salzerjevom nasadu davčne občine Zagorske in na Stražici in Grabnu davčne občine trnovske.
U ž i t k i. Na Serčijah v davčni občini Stari Sušici in na Košani in Neverkah v davčni občini košanski se jc dovolilo posekavati brinjeve grmiče.
Travo v kraških nasadih so kakor lani dobivali prizadeti posestniki, če so se zglasili pri gozdnih čuvajih komisijo za pogozdovanje Krasa. Zglasilo se je v 22 občinah 264 strank, ki so po predpisih opravile žetev.
V. Gozdne drevesnice.
Komisija za pogozdovanje Krasa ima dve drevesnici, ki ju oskrbuje sama. in sicer na Osojnici pri Šent
Petru s......... 1240 m'
in v Vrhpolju pri Vipavi s . . 1230 »
skupaj s . . 2470 m1
V	prvi se goje zlasti sadike za pod-saditev in vmesno saditev, druga pa prideluje nekaj sadik črnega bora za Vipavsko dolino, ki ima ugodnejšo podnebje, da tam lahko bolj zarana pričenja s pogozdovanjem, kar no bi bilo vedno mogoče, ako bi se dobavljale sadike iz državne drcvesnicc v Ljubljani.
VI. Gozdno nadzorstvo.
V	službi komisije je, kakor doslej, Šest gozdnih čuvajev, ki nimajo samo opravljati gozdnovarstvene službe, nego tudi vodijo nasadna in drugačna dola. K tem so se pritegnili tudi c. ki\
okrajni gozdarji, kar jih je nastanjenih na Krasu. V pogozditvah ob železniških progah in javnih cestah tudi železniški čuvaji in cestarji o prilikah opravljajo nadzorstvene posle. Leta 1909. je 24 takih priličnih čuvajev za to prejelo skupaj 300 K nagrade.
Gozdni čuvaji so leta 1909 ovadili komisiji 43 preslokov zoper določila gozdnega zakona, in sicer:
1 zaradi samovoljnega kleščenja, 5 zaradi neupravičene dobave gozdne trave, 36 zaradi paSe po nasadih, 1 zaradi zanetitve ognja v nasadu.
O teh ovadbah so pristojne politične oblasti kazensko postopale ter izvršile postopek v 41 primerih.
Prestopki so bili vobče manjšega pomena.
VII. Nasadni kataster.
Na podstavi zakona o pogozdovanju Krasa na Kranjskem z dne 9. marca 1885., dež. zak. št. 12, je bilo koncem leta 1908. pravomočno vpisanih v nasadni kataster:
V postonjskem okraju 3893 37 ha; v logaškem okraju 97 ha. Skupaj 3900-37 ha.
Stanje nasadov koncem leta 1909. 2682-52 ha; proti katastrski površini 3945 10 ha je treba še pogozditi 1262-58 hektarjev.
VIII. Pregled denarnega gospodarje« nja.
Vsi dohodki, kar jih je imela komisija za pogozdovanje (1886—1909), so iznašali 581.755 K 18 v, in sicer:
Državni prispevek 442.446 K; deželni prispevek 67.000 K; drugi prispevki 28.330 K 96 v; obresti naloženih denarjev 7100 K 68 v; globe za gozdne prestopke 26.653 K 56 v; razni dohodki 10.223 K 98 v.
Stroški: 576.755 K 33 v, preostanek 4999 K 85 v.
Kolera.
Po poročilih ogrske notranjega ministrstva od 5. t. m. se je v razen že znanih okrajih pojavila kolera v ko-mitatih Ostrogon, Neuta in Zala na Ogrskem, v Sremu in Virovitici v Slavoniji. — Iz Zagreba se poroča, da je v Borovem obolelo 11 oseb na koleri, od katerih je že 8 umrlo. Doslej se je na Hrvaškem pojavila kolera samo v krajih, ki leže ob Donavi. — V Žungulda-ku ob Črnem morju je 3. in 4. t. m. obolelo pet oseb na koleri, ena pa je umrla. V Erzerumu je nekdo umrl vsled kuge. V Carigradu so v zadnjih 24 urah obolele 3 osebe na koleri, od katerih sta 2 umrli. V Trapenzuntu je od 16 septembra obolelo 290 oseb na koleri, 162 pa umrlo. V vilajetu Erzerumu je od 22. avgusta obolelo 469 oseb na koleri, 309 umrlo. — Iz Tokia, se poroča, da se kolera v notranjosti Japonske vedno bolj širi.
Dnevne novice.
+ »Slovenski klub« v kranjskem deželnem zboru je imel včeraj dopoldne in popoldne sejo. Po klubovih Statutih se klub ob vsakem jesenskem zasedanju konstituira. Klubovo načelni-štvo se je sledeče konstituiralo: načelnik dr. Ivan ŠusteršiČ, načelnikov namestnik dr. Janez Ev. Krek. V parlamentarno komisijo: Povše, Pogačnik, dr. Lampe, dr. Pegan. Po Štatutu sta virilista parlamentarne komisije klubov načelnik in njegov namestnik. Danes ob 10. uri dopoldne je razpravljal klub o cestnem zakonu. Finančni odsek ima posvetovanja o proračunu v ponedeljek.
-f Kako delajo naši poslanci. Klub deželnozhorskih poslancev S. L. S. marljivo deluje in ima slehern dan dolgotrajne seje. Zdaj se posvetuje o novem cestnem zakonu, ki bo prišel v tem zasedanju v deželnem zboru na vrsto. Debate so temeljite in zlasti naši kmečki poslanci posegajo obširno vanje s stvarnimi predlogi, ki spričo tega, upravno in gospodarsko tako važnega in globokosegajočega zakona, kažejo veliko poznavanje vseh vprašanj, ki pridejo tu v poštev in potrebe dežele in ljudstva. Poslanci S. L. S. se vsikdar zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo nasproti ljudstvu in javnemu blagru in je pri njih popolnoma izključeno, da bi najmanjšo stvar, ki se dotika ljudskih interesov, sklepali tjeven-dan ali pa na komando, kakor natol-cujejo nasprotniki, ki sami res tako delajo, ker je njim le za osebe in osebne koristi, ne pa za ljudstvo, ki ga sovražijo. — Kakor od začetka zasedanja sem, tako je tudi danes klub poslancev S. L. S. v deželnem zboru imel sejo od 10. ure dopoludne do enčetrt na eno po-poludne, seja se pa nadaljuje ob 4. uri. Veliko dela imajo zlasti naši deželni odborniki. Klubovih sej se vsi poslanci
udeležujejo polnoStevilno — izostatl sme kdo le iz prav tehtnega razlogu in zato zaprositi načelnika. Danes sta manjkala samo dva. Čisto po pravici je načelnik naše stranke zaklical včeraj v deželnem zboru, da je S. L. iS. stranka resnega dela!
-f- Zmešani liberalci. V »Narodu« beremo cel članek, v katerem se trdi, da je dr. Šusteršič »ponižen vladen psiček«, ki »liže peté baronu Schwar-zu«, v deželnemu zboru pa so dr. Tavčar, Triller in Novak opetovano klicali, da baron Schwarz »ponižno posluša Šusteršiča« in da je dr. Šusteršič »Schwarzov angelj varuh«, ki ga »ko-mandira«. Kako se to vjema? Prehocl od angelja varuha do ponižnega psička je pač prehud. Ampak liberalci sami že ne vedo več, kaj čečkajo in vežejo. Saj ni čuda, ko so sami o sebi na nejasnem in Peter ne vé, kaj hoče Pavel. Kako naj bi potem pametno sodili o drugih?
+ Sokoli v znamenju gnojnice in kolov. Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše: V nedeljo zvečer krog desete ure, dne 2. t. m. so se vračali tukajšnji Orli iz Škocijana, kjer se je ustanovil nov Orel. Ko so z vozom dospeli v Sv. Križ, napade jih kar naenkrat tolpa Sokolov z gnojnico, koli in revolverji. Trije Orli so bili ranjeni s koli, med njimi dva do krvi. In komaj so to storili, Orli še niso imeli časa poskakati z voza — so Sokoli kot zajci pobegnili in se poskrili. Res pravcato junaštvo, napadati zavratno in potem bežati! — Sicer pa Sokoli, le naprej v znamenju kolov in pretepa, tako se pokažete v najlepši luči; pošetni fantje vas bodo spoznali in izprevideli, da prave izobrazbe in zna-čajnosti imajo iskati samo pri Orlih.
+ Konferenca za dekanijo ljubljanske okolice, bo v sredo 12. oktobra na Rudniku dopoludne ob deseti uri.
—	Župnijskega izpita v jesenskem terminu so se udeležili naslednji čč. gg.: Gregorič Josip, ekspozit v Št. Vidu pri Brdu; Knižek Feliks, župni upravitelj na Sv. Gori; Kurent Alojzij, kaplan v Krškem; Lavrenčič Anton, žup. upravitelj v Velikih Poljanah; Lavtar Josip, župni upravitelj na Gori pri So-dražici; Majclič Frančišek, beneficiat na Vačah; Orehek Andrej, kaplan v Dobrcpoljah; Papež Anton, kaplan v Sv. Križu pri Litiji; Vovko Frančišek, kaplan na Vrhniki.
—	Za ribniško dekanijo se bo konferenca Sodalitatis Ss. Cordis vršila dne 19. oktobra ob pol 11. uri pri Sv. Gregoriju.
—	Roparski napad. Ko se je 75 let stari posestnik Damijan Likovič iz Podbukovja. na Krki dne 5. oktobra vračal iz sejma od Sv. Antona na Zdenski rebri, napadel ga je neznan ropar s sekiro. Zadal mu je močan udarec med pleča na hrbet in mu oropal 280 K, ki jih je izkupil za prodano kravo. Nekateri pravijo, da je bil v obližju še en lopov. Mogoče, da sta bila znana sejmarska sleparja. Moža so prepeljali v bolnišnico in bo težko okreval.
—	Razpis učiteljskih služb. V šolskem okraju ljubljanske okolice sta razpisani v stalno nameščenje naduči-teljski službi na šcstrazrednici s štirimi paralelkami na Viču in na dvo-razrednici v Št. Jurju pri Grosupljem. Prošnje je vlagati do 1. novembra t. 1.
—	Kmetijski vajenci. Na deželno pristavo v Robežu oziroma v Goriča-nah sprejmejo se s 1. novembrom 1010 štirje vajenci za teoretično in praktično izobrazbo v živinoreji, pašništvu in travništvu. V poštev pridejo samo kmečki sinovi, namenjeni, da svoj čas prevzamejo podedovano posestvo, kur je dokazati z županstvenim potrdilom. Učna doba traja eno leto. Hrano in stanovanje dobe na deželne stroške. Za obleko in obutež se jim bo izplačevalo na mesec po 10 K. Prošnje je vložiti do 15. oktobra t. 1. na deželni odbor v Ljubljani. Priložiti jim je razun omenjenega potrdila, krstni in domovinski list, šolska izpričevala in dokazila o morebitnem dosedanjem praktičnem delovanju.
—	Iz dalmatinskega deželnega zbora poročajo, da je odstopil deželni odbornik Ante Radič. Mandat je odložil poslanec »Hrvatske stranke« duhovnik Ribičič. S tem je eden glavnih vzrokov pravaške obstrukcije odstranjen.
—	Otvoritev stične proge Tezze— državna meja (Primolano) lokalne železnice Trident—Tezze—državna meja (Valsugana-železnica). Stična proga Tezze—državna meja (Primola.no) lokalne železnice Trident—Tezze—državna meja se je otvorila 21. julija t. L z vlakoma št. 4028, odhod iz Tridenta ob 6. uri 10 minut zjutraj in št. 4020, odhod iz Primolano ob 8. uri 20 minut zjutraj za osebni promet. Promet tovornih vlakov se je pričel 1. avgusta. Pri tem bc je otvorilo postajo Tezze za celotcn
promet in postajo Grigno začasno kot avstrijsko mejno postajo za carinsko službo. Istočasno se je otvorilo med postajama Villazzano in Pergine ležečo postajo Roncogno za celoten promet.
—	Umrla je dobro znana in spoštovana Frančiška Gerčar rojena Teran v Dupeljnah pri Brdu. N. v in. p.!
—	Nesreča. Iz Prežganja pri Litiji se poroča: V vasi Volavlje so pasli dne 2. oktobra pastirji krave in ovce. Zakurili so ogenj pod staro in votlo črešnjo, da je pogorela in padla na pričujoče pastirje. Zadela je 11-letnega Marka Jerebič-a tako na glavo, da je ponoči umrl. Pastirji si nikoli kuj pridnega ne izmislijo.
—	Podpisani sem Izgubil dne 5. t. m. srebrno Roskopf-uro s tremi pokrovi in srebrno verižico s srebrnim ključem na Viču v bližini mesarja Franca Gutnika na državni cesti. — Franc Gostiša, Bevke št. 58, p. Vrhnika.
—	Nesreča z avtomobilom. V ponedeljek 3. t. m. je pridrvil avtomobil z neznano številko iz Bohinja proti Lescam. Baje so sedele v njem tri neznano osebe. Krog ene ure popoludne zaletel se je avtomobil s tako silo v voz Jaka Kocjančiča, posestnika iz Gorij, da je njegovi kobili odbil nogo. Lepo žival, cenjeno 700 K, je moral posestnik takoj oddati konjuču. Nezaslišano in vse graje vredno pa je, da je avtomobil, ne zmeneč se za nesrečo, brezbrižno, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, odpeljul dalje po cesti. Posestnik trpi občutno škodo. Ker pa avtomobil ni imel številke, se do danes še ni moglo dognati, kedo je bil oni, ki se je vozil v njem. Žendarmerija je bila takoj obveščena in sedaj zasleduje brezsrčnega avtomo-bilista. Slavno občinstvo iz Bohinja do Lesec se v javnem interesu naprosi, naj, uko je komu znana številka avtomobila, oziroma njega lastnik, ali osebe, ki so se v njem vozile, naznani oblasti.
—	Tomašičovo nasilje v Senju. Hrvaška vlacla je 5 t. m. nazpustila občinski zustop v Senju in za komisarja imenovala okrajnega predstojnika Šikiča, ki je ondi pripravljal tla za volitve t. j. za vladnega kandidata. »Hrv. Pravo« opozarja Tonmšiču na Šenoino: Čuvaj se senjske ruke!
—	Razstavo perutnine, golobov in kuncev otvorijo 31. t. m. v Osjeku.
—	Andrija Fljan odlikovan. Umi-rovljeni mnogoletni in velezaslužni upravitelj zagrebškega gledališča je dobil od cesarja veliki križ Fran Josi-povegu reda.
—	S ponarejenim 50kronsklm bankovcem je plačal vožni listek na Jesenicah pri kolodvorski blagajni neki tujec, ki je bil po govorjenju Hrvat ali Srb.
—	Osebna vest. Davčni upravitelj Fran Kavčič je imenovan za višjega davčnega upravitelja v področju tržaškega finančnega ravnateljstva.
—	Za dr. Luegerjev spomenik na Dunaju je nabranih doslej 27.000 K.
—	Civilnosodnljsklh depozitov je na Kranjskem 18,243.213 K, na Primorskem 37,437.539 K, na Štajerskem 100,051.438 K, na Koroškem 23,368.230 kron, v Dalmaciji 8,920.151 K, v celi Avstriji skupno 1.042,358.656 kron,
—	Svarilo. Da bi si pridobili denarja za svoje narodno-napadalne namene se Nemci neženirano poslužujejo zelo dvomljivih sredstev. Tako na primer prodajajo vžigalice, ki imajo na škut-ljicah prilepljeno etiketo, iz katere se čita, da so vžigulice v namen veteranskih društev. Ako se pa mulo natančneje ogleda škatljico, se opazi, da je označena etiketa samo prilepljena čez drugo, na kateri se bere, da gre dobiček od vžigalic v blagajne nemško-ofenziv-nili društev a la Sudmark in Schulve-rein. Opozarjamo radi tega nuše somišljenike, da se ne pustijo motiti pri nakupovanju vžigalic. Najboljše je, ako se ne da premotiti od nobenega fingira-nega namena in se dosledno kupuje samo vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ker meja zelo in nujno robi.
* »Knjiga o lepem vedenju«. Spisal Urbanus. Založila »Katoliška Bukvama«. Ta krasna in koristna knjiga, o kateri smo včeraj kratko, pa bomo kmalu obširneje poročali, je sedaj že na. razpolago v dveh izdajah. Cena za broširano knjigo v navadni izdaji 2 K 50 vin., za elegantno in trpežno vezano knjigo na finem papirju 4 K.
Za gostilničarje. V zalogi »Katoliške Bukvarnc« v Ljubljani je izšla pravkar na lepem trpežnem popirju tiskovina »Zapisnik tujcev«, ki je vsakemu gostilničarju v mestu ali na deželi, ki prenočuje tujce, neobhodno potreben. Cena legi 80 v.
Cenllnlk jedil ln pijač za gostilne se dobi istotam na finem trpežnem popirju tiskan in velja vsak izvod 6 vin.
: Naročajte „Slovenca".:
HRVAŠKI ČLANI V DELEGACIJAH.
Nekaj v parlamentarizmu nenavadnega si je dovolil hrvaški ban ob včerajšnjih volitvah v delegacije v ogrsko-hrvaški zbornici. Kakor znano, je vladajoča stranka na Hrvaškem doslej še vedno koalicija in je tudi dr-žavnozborsko zastopstvo iz njenih vrst. Naravno je, da vsak klub sam izmed sebe določi člane, ki se imajo poslati v delegacije ter je to tudi edino dopustno v parlamentarizmu. Hrvatsko - srbski klub je tudi v svoji seji 3. t. m. iz svoje srede nominiral kandidate zu delegacije in jih pravočasno naznanil predsedstvu mažarske narodno stranke. Toda v seji 5. t. m. je zbornična večina izvolila čisto druge delegate, ki jih je imenoval ban Tomašič, in sicer: šipuš, grof Pejacevich, dr. Gruhovac in Šan-dor Popovič, kot namestnik pa Vnso Muačevič. Iz mugnatske zbornice sta izvoljena grof Kulmer in kot namest-nik podban Chavrak; ta dva sta bila tudi v listi koalicije.
Razumljivo je, da vladu v vrstah koalicije vsled tega veliko ogorčenje — bodisi pristno ali narejeno. Mažarski večini tudi ni posebno prijetno pri srcu, kar kaže njen nerodni izgovor, češ, da so se volitve vršile v veliki zmedi. Sicer pu »Pokret« piše, du obvezuje izvoljene hrvatsko - srbske delegate častna beseda, da se bodo držali sklepov svojega klubu; njih dolžnost je tedaj, da ali polože mandat v delegacije ali pa svoje poslaništvo.
IZGREDI V BEROLINU.
5. t. m. so se ponovili v Moabitu poulični izgredi delavcev. Teroristi so napadli delavca Wellschmidta, ki so ga pobili na tla. Bil je ves krvav ter je odšel domov, da se omije. Ko je prišel zopet na cesto, ga je pograbilo Šest soc. demokratov ter vleklo v neko gostilno, kjer so mu med grožnjami prepovedali, delati nadalje pri tvrdki Kupfer & Comp. Potem so ga peljali v nek osumljen kraj, kjer so ga zopet pretepli. Končno so ga izpustili z grožnjo, da ga bodo ubili, uko bo delal pri omenjeni tvrdki.
Štajerske novice.
š »Kres« v Gradcu priredi prihodnjo nedeljo dne 9. t. m. vinsko trgatev v restavraciji »Zum gninen Anker«, Leonhardstrasse, št. 3. — Prvotno se je Imela veselica vršiti v neki drugi gostilni, u ista nam je v zadnjem hipu prostore odpovedala pod pretvezo, da se boji vsenemških razgrajačev. Zopet dokaz, kuko težavno stališče imamo graški Slovenci nasproti nemški oholosti. No, zabava se bo vkljub temu vršilu in upamo temvečje udeležbe od strani zavednih graških Slovencev.
š V mariborsko bogoslovnlco je vstopilo na novo 17 gospodov in sicer: Benko Leopold, Bohak Jakob, Guček Kurol, Ilunžič Ivan, Klobasa Andrej, Kožar Martin, Kuk Jožef, Pavlič Vid, Petrin Franjo, Pinter Mihael, Slavič Ivan, Somrek Anton, Šlik Alojzij. Štig-lic France, Türk Mihael, Veber Franc, Vrečko Jožef. Res razveseljivo dejstvo, če pomislimo, koliko mora danes duhovnik trpeti in kako si vse prizadeva, da bi mladega abiturijenta odvrnilo od bogoslovju.
š Železniška nesreča v Mariboru. Včeraj popoldne je trčnil pri vhodu v postajo Maribor od Spielfelda prihajajoči tovorni vlak v večje število ondi stoječih vozov. Šest voz je močno po-škodovanih, sprevodnik Ileida je ranjen.
š Odvetniški koncipijent aretiran radi krivega pričevanja. V Gradcu je bil včeraj aretiran koncipijent odvetnika dr. Schaleka, dr. Moritz Wechsler, ker so ga obdolžili, da je nugovar-jul dve priči, naj obe enako izpovesti. Dr. Schaleka niso mogli aretirati, ker je nevarno bolan. Kakor se danes poroča, so dr. Wechslerja že izpustili, ker se je preiskovalni sodnik prepričal, da obdolžitev ni bila resnična.
š Zaročil se je v Rogatcu zdravnik Franc Tiller z gdčno. Liziko Berliz-govo.
š Služba ravnatelja se razpisuje za Cirilovo tiskarno v Mariboru. Prosilci naj vpošljejo prošnje do zadnjega tega meseca na naslov: Katoliško tiskovno društvo.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Ljubljanske novice.
lj Umrl je danes ob pol 8. uri zjutraj v tukajšnji bolnišnici g. Ivan To s ti, gostilničar v Ljubljani. Pokojni je bolehal že dalje časa, vendar pa je pri 1. kranjski tovarni mineralnih voda, kateri zadrugi je bil večletni načelnik, do 5. septembra t. 1. opravljal njemu odmerjeno opravilo ter se je podal v bolnišnico šele v trenotku, ko bo ga že popolnoma moči zapustile. Ivan Tosti je bil od leta 1899 do 1902, in od leta 1905 do spomladi letošnjega leta tudi načelnik tukajšnje gostilnišk'.' zadruge. Pri I. kranjski tovarni mineralnih voda je načeloval od 22. maja 1906 do danes. Po njegovi inicijativi se je ustanovila zadruga za izdelovanje so-davice, sadnih sokov itd., Katera od leta do leta zavzema širši delokrog, nadalje je ustanovil mojstrsko in pomoč-uiško bolniško blagajno gostilničarske zadruge, vpeljal je tudi kuharske in servirske poučne tečaje za gostilniško stroko, katerih se je udeleževalo znatno število oseb iz cele Kranjske. Pokojnik je zelo agilno deloval tako pri obrtni ali pa produktivni zadrugi, katerim je bil bodisi odbornik ali pa načelnik. Nekaj časa. je bil tudi ljubljanski občinski svetnik, a ne dolgo, ker se ni prav nič strinjal z «vzornim« ljubljanskim občinskim gospodarstvom liberalne klike. Rajni Tosti je bil tako drzen, da je včasih grozil ne samo v klubu, marveč tudi v javni seji, liberalni generali so zato gledali, da so se ga v občinskem svetu iznebili. Bfljfj marljivemu zadružnemu delavcu jen spomin in lahka zemlja!
lj Prosimo za blagohotne odgo vore gospode, ki so dobili pisma radi predavanj S. K. S. Z.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, 9. t. m. ob pol 11. uri v dvorani »Rokodelskega doma« svoj redni mesečni shod. Na dnevnem redu so važne zadeve. Zlasti naj se zanesljivo shoda udeleže vsi člani, ki se udeležujejo ali ki se hočejo udeleževati strokovnih tečajev, ki jih društvo prireja. Krojaški strokovni tečaj se je že pričel, črev-1 j a r s k i se prične 23. t. m.
lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je darovala neimenovana dobrot-nica po vlč. g. Petru Jancu, mestnem kaplanu in katelietu pri Sv. Jakobu v Ljubljani, 5 K. — Bog plačaj!
lj Seja odbora »Ljubljane« je danes ob pol 9. uri zvečer.
lj Na ljubljanskem učiteljišču je razpisano za drugi semester šolskega leta 1910/11 mesto glavnega učitelja za nemščino in slovenščino.
lj Imenovanje. Finančno ministrstvo je imenovulo finančnega komisarja Val. Z u n a in Ivanu M i 1 o h n o j o za fin. tajnika pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani.
lj Prvotni Imenik porotnikov bo razpoložen od ponedeljka dne 10. t. m. skozi osem dni v mestnem zglaševal-nem uradu vsakomur na vpogled, kjer se tudi lahko naznanjajo morebitni ugovori proti sestavi tega imenika.
lj Rok za oddajo popisovalnih pol za šolsko matico poteče prihodnji ponedeljek, na kur posebno opozarjamo hišne gospodarje, odnosno njih na,-mestnike. Oddati pa. se morejo tudi popolnoma prazne pole.
lj Umrli so v Ljubljani: Pavel AliČ, hiralec, 72 let. — Anton Ježek, prevžit-kar, 69 let.
lj Sumljiv aretovanec. Kakor že. znano, je začel dne 3. t. m. na Ilovici goreti kozolec posestnice ge. Marije Ahlinove, v katerem je bilo deset voz mrve in je pogorel do tal. Tretjo noč potem pa se je vnel kozolec posestnika Jesiha iz Rudniku, ki je bil od tegu od-daljen kakih 300 korakov in je bil isto-(ako (udi tu vpepeljen z vsemi gospodarskim orodjem. Ker takrat pri kozolcih izmed domačih ni imel nikdo ničesar opraviti, se je takoj sklepalo, da sta bila oba ognja zunetena iz zlobnosti, ali pa po nerodnosti kake tuje osebe. Policija je takoj poizvedela, da so hodili pod kozolca prenočevat neki individui, po katerih je jela poizvedovati. Dno 4. t. m. je napravila po barju pogon in aretovala nekega Antona Bambiča, ki je hodil tja prenočevat in ga izročila deželnemu sodišču.
Razne stvari.
Marja Konopnicka znamenita poljska pesnica je nevarno obolela, v Varšavi. Stara je 64 let in je malo upanja da bi okrevala.
Vlom v čenstohovsko cerkev. Kakor znano, je bil preteklo leto izvršen vlom v znamenito božjepotno cerkev v Čenstohovein ter je bilo ob tej priliki ukradenih mnogo dragocenih predmetov iz nje. Dognulo se jo, da je vlomil v cerkcv menih samostana v čeustoho-
vu, Damar Maczoli, s pomočjo cerkovnika. MaC z oh je potem s svojo ljubimko, neko teleprafistinio, pobegnil, ter je k prodanim ropom živel zelo sijajno in zapravljivo. Hop je v zvezi tudi z velikim umorom, ki je povzročil pred nekaj meseci veliko razburjenja. V nekem ribniku pri Čenstohovem so našli di-van, v katerem je bilo skrito človeško truplo. Sedaj so v truplu spoznali brata meniha Maczoha, pošt. uradnika, ki je bržkone zvedel o činu brata ter ga je tu umoril, da ga ne bi izdal. Muske oblasti so naprosile avstrijske in pruske, naj pomagajo zasledovati ubeglega meniha..
Iz Pariza v Tokio v enajstih dneh.
Predsednik japonskih železnic baron Hirai se nahaja sedaj v Parizu radi dogovora o osnovi, ki se ima oživotvoriti: direktni vlak iz Pariza v Tokio. Japonska gradi sedaj od Mukdena do kore-anske obali železniško progo. Vlak, ki gre iz Pariza, bi po sibirski železnici došel do Mukdena, od tam do Fuzana, kjer bi se ukrcal na trajekt, ki ga pripelje v devetih urah v Simonoseki, za en dan pa bi dospel v Tokio. Vožnja bi trajala enajst dni. Koliko bi se prihranilo časa potnikom, ki potujejo sedaj s parniki iz Marseille do Japonske dva meseca.
Stavka v predilnicah na Angleškem. 2. oktobra je ustavilo promet 700 bombažnih predilnic na Angleškem. V tovarnah je uposlenih 140.000 delavcev. Bati se je, da bodo tudi ostale stroke predilnic ustavile delo, vsled česar ho brez posla in kruha nad 600.000 ljudi. Doslej še ni bilo nikjer izgredov. Zastopnik trgovinskega ministrstva posreduje med delodajalci in delavci.
Prav po rusko. V Varšavi so št raj-kali uslužbenci poulične železnice. Bilo jih je 600. Policija je sklenila, da prav po rusko konča štrajk. Aretirala je vseh 600 stavkujočih uslužbencev in jih zaprla. Zjutraj in opoldne spremlja cel polk stavkujoče uslužbence iz ječe. Vsakega voznika in izprevodnika straži jo štirje vojaki in morata izpolnjevati .svojo službo v senci bajonetov. Zvečer jih zopet vtaknejo v zapor. Tako vozi ob varšavski stavki na poulični železnici 100 voz.
Slavni češki umetnik v Južni Ameriki. Slavni češki umetnik Ivan Kube-lik namerava prihodnje leto napraviti umetniško potovanje v Južni Ameriki. Kubelik dobi za 100 koncertov honorar en milijon kron.
Nesreča z avtomobilom. Dne 2. t. mes. se je dva kilometra pred Murzzu-schlagom z vso silo zaletel nek avtomobil v železniško pregrajo, da je odletel po strmem nasipu ter se popolnoma razbil. Voznik avtomobila, tovarnar Henrik Lmvinger iz Dunaja, si je nevarno pretresel možgane. Njegov drug trgovec Ignacij Brettmann iz Carigrada si je zlomil nogo ter se sploh tudi drugače poškodoval. Ostale •osebe v vozu, dva gospoda in neka dama, so 1 > i I i le lahko ranjeni.
Bedo bosenskih mohamedanskih Izseljencev na Turškem opisuje neki potnik v »Hrv. Dnevniku«. Žive v največji revščini; dela in zaslužka je ondi malo, a kar da je turška vlada starim in bolnim ni dovolj za življenje, a preveč za smrt. Naseljujejo se Bosenci v Skoplju in vse do srbske meje, češ, da si tako Turčija zagotovi zveste podanike na tej vroči zemlji. V mestih so jim že zgradili nekaka človeška bivališča, a zunaj po deželi žive v šotorih in kolibah, takorekoč pod milini nebom, zemlja pa je goli kamen. Kaj bo z njimi pozimi? Najslabše krajevne in socialne razmere v Bosni pomenjajo pravi raj nasproti razmeram, v katerih žive ti nesrečniki, zapeljani k lahkomišljeni izselitvi po srbski propagandi, kakor se to v obče priznava.
Trikratna svatba črncev na Dunaju. Na dunajski mednarodni lovski razstavi imajo tudi posebno vas afri-kanskih zamorcev, ki so preteklo soboto praznovali trikratno svatbo. Ze dalje časa so se črnci pripravljali na io svečanost. Med njimi je vladala vsled tega precejšna razburjenost, kajti trajalo je precej časa, predno so se mogle odstraniti vse zapreke za skle-njenje novih zakonov. Deloma je manjkala snubcem zadostna odkupnina za ženske, in posamezni črni ženini so imeli že po eno ali dve ženi, ki so se v svoji ljubosumnosti upirale z vso silo posvečanemu gospodinjstvu. No, rešilo se je vse povoljno. Končno je bilo za odkupnino denarja dovolj, tudi strasti prvih žena so se pomirile, tako da ni bilo pomembnim slovesnostim ničesar več na potu. Svatje in družice ženinov
in nevest so nudili s petjem in igrami primeren značaj važnemu trenutku ter so tekmovali v boju in plesu novo-
poročencem na čast. Slovesnosti so se udeležili vsi prebivalci zamorske vasi ob svitu gorečih bakelj, Dunajčanje pa so se divili navadam zamorcev, ki so postali za časa svojega bivanja na Dunaju zelo priljubljeni med obiskovalci razstave.
Iz Rima.
Ne vem če ste v Ljubljani kaj bolj slovesno praznovali god vašega presvetlega cesarja nego smo ga praznovali mi tukaj v Rimu. Slovesno z zelenjem in draperijami okrašena cerkev sv. Marije varhinje duš (s. Maria dell' Anima) se je proti pol 11. uri začela, polniti z najodličnejšim občinstvom avstro-ogr-ske in nemške kolonije, pa tudi raznih drugih prijateljev Avstrije in našega osivelega vladarja. Zastopane so bile skoro vse narodnosti, ki jih druži slavno habsburško žezlo. Izmed Slovanov: Čehi, Hrvati, Slovaki, Slovenci, dalje v veliki večini Nemci avstrijski in oni iz Nemčije, sploh je bila cela nemška kolonija na nogah, tudi precej Ogrov, nekaj Francozov, Nizozemcev, Ameri-kancev, veliko Italijanov, tako da je bila prostorna cerkev navsezadnje takorekoč nabito polna.
Sveto mašo je opravil škof Avguštin Schiner iz Mihvaukcja v Severni Ameriki. Azistirali smo v kom duhovniki iz Aiiime z rektorjem, prelatom Lohningerjcm na čelu, pri oltarju pa avstrijski germaniki v svojih lepih po celem Himu in drugod zlasti v slikarskih krogih dobro znanih rdečih talar-jih.
Poseben sijaj so slavnosti dajali trije kardinali, ki so bili pri sveti maši navzoči: papežev državni tajnik Merry del Val; prefekt kolegija de Propaganda Fide, kardinal Golti in kardinal Gaspari; dalje so bili navzoči izmed cerkvenih prelatov: mnsgr. De Waal, rektor kolegija v »Camposanto tedesco«; znani starinoslovec in pisatelj povesti iz prvih krščanskih časov, mnsgr. Willems, mnsgr. Jaquemin, mnsgr. Csisca-rek itd.; izmed svetnih dostojanstvenikov oba diplomatska zbora pri Sveti Stolici in na Kvirinalu z obema poslanikoma na čelu, dalje upravni svet Anime in Camposantä; udeležili so se rektorji raznih cerkvenih zavodov, predstojniki raznih redov in mnogo drugih vernikov.
Pevski zbor oziroma »Scuola Gre-goriana«, pod vodstvom msgr. Miiller-ja, je ta dan dobro pel prekrasno, čudovito voljno, nedopovedljivo nežno »Pe-rosijevo mašo »Missa pontificalis I.« v cis-molu oziroma cis-duru. Ta maša, dobro peta, naredi vselej čudovit utis na poslušavca, čeprav ni kdovekak glasbenik. Seveda morajo biti na razpolago čisti, dobri, visoki tenorji; zakaj deški glasovi so strnjeni v enega, ki seveda ne more iti posebno visoko, zato pa tenor tembolj plava v višavi. Kdor ima dovolj lepili basov in čistih, visokih tenorjev, naj jo poizkusi, ne bo mu vito voljno, nedopovedljivo nežno Pe-žal, seveda mora biti tudi organist obdarjen vsaj z zmerno spretnostjo.
Taka slavnost človeka v tujini povzdigne, domoljubje z novo silo vzplam-li. Sicer je res, da v Avstriji še nismo dosegli tega, kar želimo in nam je ravno po sedanjem vladarju zajamčeno vsaj v temeljnih državnih postavah; vendar pa če človek to pomisli, ko se mu obzorje odpira in razmere in duha spoznava, ki vlada po drugih državah, potem mora, reči, da bi nam, ki smo katoličani in Slovenci, še nikjer tolikšnega kosa kruha ne rezali, kolikoršnega sedaj dobivamo. Zato pa iz tujine navdušen klic: Živela mogočna Avstrija!
proti FIsJh.
Bivši župan Ivan Hribar je poslal »Agr. Tagblattu« z ozirom na izvajanja, hofrata Ploja o njegovi nepotrditvi v >11 rv. korespondenci« daljšo izjavo, v kateri sicer z glace-rokovicami prijema tega čudnega moža, a prijema ga vendar in postavlja njegovo postopanje v ti reči v tisto luč, kakor smo je postavili mi. Očita nam zahrbtnost in glavno krivdo na svoji nepotrditvi. Kajti takrat, ko je 1 »loj stopil v akcijo in začel mtešetariti za Hribarjevim hrbtom s Tavčarjem in Trillerjein glede naslednika na županskem stolen, njegova nepotrditev pri osrednji vladi še nikakor ni bila odločena, (.isto jasno je, da je morala vlada, kakor hitro je prišel Pioj k deželnemu pred-
sedniku z vprašanjem, kaj bi vlada porekla h kakemu drugemu članu občinskega sveta, — dobiti vtis, da se hoče Hribarja žrtvovati in da njegova nepotrditev ne bo povzročila nobenega resnega konflikta. Ako je Ploj v tem smislu poročal tudi ministru Haerdt-lu, bodi puščeno na stran, a da je tako poročal baron Scliwarz, je sanioposebi razumljivo. — Tako je torej sedaj z najkompetentnejše strani konstatira-no, da Hribarja niso spravili »klerikalci«, marveč da je tu »vrana vrani oči izkljuvala«, dasi pravi pregovor, da se to ne zgodi. Česar ni zmožna prava vrana, tega je zmožen liofrat žalostne postave . . . Ne moremo drugače nego da ob tej priliki »Savezu Južnih Sla vena« ponovno čestitamo na vrednem predsedniku.
MINISTRSKE KONFERENCE.
Dunaj, 7. oktobra. Danes sta imela ogrski ministrski predsednik Khuen-Hedervary in ogrski finančni minister Luka.cs daljši pogovor, nakar je bil ogrski finančni minister sprejet od cesarja v daljši avdienci. Nato so imeli daljši pogovor Bienerth, Khuen-Heder-vary in oba finančna ministra. Khuen ostane tudi jutri še na Dunaju in bo jutri od cesarja, sprejet v avdienci. Včerajšnja skupna konferenca ni imela nikakega pozitivnega uspeha. Diference o narodnih zahtevah v armadi še niso poravnane in se bode poizkušalo jih poravnati tekom dclegacijskih zasedanj.
ŠKOFOVSKE KONFERENCE.
Dunaj, 7. oktobra, škofovske konference se prično 5. novembra in bodo trajale tri dni.
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM.
Kje je portugalski kralj Manuel?
Gibraltar, 7. oktobra. Jadrnica »Amalija« s kraljico materjo in infan-tom na krovu je ob 11. uri ponoči priplula v tukajšnjo luko. Baje sta na krovu tudi kraljica udova Marija Pia in kralj Manuel.
Dunaj, 7. oktobra. Iz Londona je ravnokar prišla uradna brzojavka, ki javlja, da je portugalska kraljeva družina opolunoči se izkrcala v Gibraltarju in sicer kralj Manuel, infant Alfonz, kraljica mati, kraljica udova in vojvoda oportski, stric kralja Manuela. Kraljeva rodbina se je na ladijci takoj prepeljala na breg in se v vozu odpeljala v poletni gradič angleškega guvernerja. Ta gradič leži na Punto de Europc.
Španska ho priznala republiko na Portugalskem.
Madrid, 7. oktobra. , Ministrski predsednik Canalejas je izjavil v zbornici. da ima španska vlada o dogodkih na Portugalskem nasprotujoča si poročila. Nekatera poročila govore o novih bojih, republika da še ni popolnoma zmagala, če pa prodre, bo Španska republiko na Portugalskem priznala. Španske ladje so odplule v varstvo španskih podanikov, čete ob meji so dobile instrukcije za vse slučaje.
Kraljeve palače pognane v zrak. — Žrtve.
Madrid, 7. oktobra. Iz Portugalske prihaja poročilo, da so republičani kraljeve palače pognali v zrak. Aretiranih je na Portugalskem več višjih častnikov in bivši minister Frankovega kabineta. Cordello. Pri pocestnih bojih je bil ubit predsednik prejšnje vlade Sonza. Ubila ga je granata, ki je priletela v njegovo hišo.
Pariz, 7. oktobra. Listi poročajo, da je število pri revoluciji usmrtenih oseb več sto.
Porušeni železniški mostovi.
Lisabona, 7. oktobra, Rcvolucijo-narji niso porušili sumo mostov okolu Lisabone, ampak so porušili tudi železniške mostove v provinci, tako da bo trajalo več dni, celo več tednov, da se bo zopet mogel vršili roden železniški promet.
Republika po celem Portugalskem zmagovita.
London, 7. oktobra. Republika je že priznana po celi Portugalski, zmagala je tudi v Oportu in v drugih večjih mestih. V Lisboni je mir. Provizorična vlada je izdala oklic, v katerem pravi, naj ho prebivalstvo mirno in naj bivši dinastiji ohrani dober spomin. Minister za zunanje zadeve Mahado se z avtomobilom vozi po deželi in opominja prebivalstvo k miru. Tudi na otoku
Madcira je bila proglašena republika z velikim navdušenjem.
London, 7. oktobra. Zadnje uradne vesti poročajo, da je vsa portugalska armada priznala republiko.
Snmoumor povzročitelja revolucije?
London, 7. oktobra. Tu se širijo ve-Samoumor povzročitelja revolucije?
tugalskem admiral Candido izvršil moumor.
Manifestacije v Braziliji.
RIo de Janeiro, 7. oktobra. Tu so bile velike pocestne manifestacijo v prilog novi republiki na Portugalskem.
POVELJSTVO XVI. VOJNEGA ZBORA V MOSTARU.
Dunaj, 7. oktobra. Poveljstvo XVI. vojnega zbora, ki se je nedavno preselilo iz Zadra v Dubrovnik, se trajno preseli v Mostar.
NAPETOST MED TURŠKO iN GRŠKO.
Berolin, 7. oktobra. Poroča se iz zanesljivih virov, da je porta izjavila, da pretrga diplomatične zveze z Grško, ako stopi na čelo grški vladi VenHelos.
Atene, 7. oktobra. Ker vlada v vseh atenskih krogih mnenje o bližnji vojni, je odredil vojni minister, da se pokliče razen dveh letnikov rezervistov k jesenskim vojaškim vajam, kar jo bilo sklenjeno pred nekaj časom, še nadalj-ne tri letnike.
KOLERA.
Budimpešta, 7. oktobra. Včeraj je na Ogrskem obolelo na koleri 6 oseb, 2 osebi sta umrli. Iz Zagreba poročajo, da je občina Borovo od kolere vsa okužena. V Borovu je zopet obolelo 10 oseb na koleri, 7 oseb je pa umrlo na koleri.
Zagreb, 7. oktobra. Uradno se razglaša, da je bila kolera na Hrvaško za-nešena iz Ogrske.
Usahcid si lahko nabavi ceni kg težki pisalni stroj
„Siandard Folding"
iz aluminija; jako priročen za pisarno kot potovanje, ker ga je možno
zložiti in dati v malo kaseto. Trpežna konstrukcija. Cenike in razkazovanje stroja zahtevajte od
Ljubljana, Turjaški trg 4, II.».

Kurzi efektov in menjic.
tlne 6. oktobra 1910.
Skupna 4% kouv. renta, maj—november ...........	0310
Skupna 4o/0 konv. renta, januvar —julij ...........	9310
Skupna 4-2»/0 papirna renta, februar—avgust ........	0690
Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober.........	95
Avstrijska zlata renta .....	11525
Avstrijska kronska renta 4o/0 . .	9310
Avstrijska investic. renta 3'/2% •	8325
Ogrska zlata renta 4% ....	11120
Ogrska kronska renta 4»/0 . . .	9155
Ogrska investicijska renta 31/2%	8090
nelnice avstrijsko-ogrske banke	1864
Kreditne dclnice.......	6(j550
London vista........	24045
Nemški drž. bankovci za 100 mark	11750
20 mark..........	2350
20 frankov.........	1910
Italijanski bankovci......	9460
Rublji...........	2541/,
pripravna za delavnice ali skladišča, se oddasta s 1. novembrom. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska 29^2	ul;ca št. 6.	l
■■siinsiBiaianaiiBiEiiiiii
Izučenega, pridnega in zanesljivega
mesarskega pomočnika
kakor tudi uaicnca, pridnega, poštenih staršev, sprejme	2945
Karol Štrukelj, mesar, Novi Vodmat 14.
0 A
h.SUTTNE R "^P™ največja domača w*^ JRO"
_ ¿vnrtrtnali/r^L>j!riii>'7 a+nmQ srvena znarri^a. Mli lV .
/v«v!/\	n	n	i i	p iv uiui. ,wivu mu yvv y uwiiiuvl,
Ji¿£j —-:-:—- exportnatvrdka ur\zlatnine
Bril j an 11 po nizki ceni.
tjaWjanaMestniii^- in srebrnine Uastna tovarna ur v Švici
Meteoroiugično poročiio.
Višina n. moriem 30fr2 m, sred zraini tlak 73frO mm
o S	Cas opa-zovanja	Slan|e barometra v mm	Temperatura po Celzi|u	Vetrovi	Nebo	n j: 52r >35 ™ - t: a. >
6	9 zveč.	742 6	108	sr. vzhod	oblačno	
7	7. zjutr	424	101	»	p. oblač.	03
	2. pop	424	11 1	si. jvzh.	9	
Srednja včerajšnja temo. 101°. norm 12 0'
OiiiJN s-
Cene veljajo za 50 kj.
Budimpešta 6. oktobra
Pšenica za oktober 1910 . . . .
Pšenica za april 1911.....
Rž za oktober 1910......
Rž za april 1911.......
Oves zaapril 1910......
Oves za oktober 1910 . . . . Koruza za september 1910 . . .
10 28 10-48 749 780 794 835 5'55

za pekarno in slaščičarno v Ljubljani se išče. Starost 24 let. Naslov pove uprava ,,Slovenca". 2951
Vinska trgatev1
m Ž
Restavracija pri Marčanu
na Rimski cesti štev. 19
priredi
v soboto dne 8.oktobra
vinsko trgatev.
Za e?2k ob 8. uri zvečer, Usto^nina prosta. ■»»
Točila se bodo različna izvrstna in pristna vina ter bode skrbljeno za jako dobro gorko in mrzlo
Za obilen obisk se navljudneje priporoča
jRndrej JVCarčan.
2943 Sprejme se takoj za trgovino 1
dekle - raznašalka
obenem, snažilka poštenega značaja, srednje starosti, krepkega zdravja. Ponudbe sprejema ,,Prodajalna Kat. tisk. društva" (H Ničman),
Ljubljana, Kopitarjeva ulica, kjer se izvedo drugi pogoji.
V najem se da d°b»Z
a
„Polličanski" v Zatičini
z vsemi poslopji, hlevi in vrtom ter z vso hišno opravo s 1. novembrom 1910, even-tuelno se tudi celo posestvo proda. Ponudbe naj se pošljejo do 16. oktobra 1910 na
dr. Kar! Slanca, odvetnika v Novem mestu.
t-Jl_JLJC3CaC3t_ILJLJt_aC3C3CZ3C3C3C3
2932
Izurjenega ^
popolnoma veščega slovenske in nemške stenografije sprejme takoj odvetniška pisarna. Ncslov v upravništvu lista. Plača po dogovoru, □nnuaaaaaaaaaaaa
2954
t
Avgust Tosti naznanja v imenu vseli sorodnikov prežalostno vest da jc njegov oče, stari oče, brat, stric, gospod
Ivan Tosti
gostilničar
danes ob pol 8 uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 56. letu, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v nedeljo ob pol 3 uri popoldne iz mrtvašnico deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1910.
Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in iz-kuharjev v Ljubljani naznanja tužno vest, da jc njeni dolgoletni načelnik, gospod
IVAN TOSTI
gostilničar
danes ob 7. uri zjutraj v 55. letu svoje dobe v deželni bolnici preminul.
Pogreb bode v nedeljo 9. oktobra ob polu 3. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. oktobra 1910.
2952
ira
Le nekaj dni v veliki dvorani
j§ Od torka II. do
ca 2918
n v veiiKi	rfc	«
jm^ The Royal
ra"t9IO BIO CO.
16. oktobra
Iz lovske razstave na Dunaju.
a B a ca ca ca ca
ca ca ca
Nj. Veličanstvo cesar Fran Josip I. na lovu na divje koze. □
Modni salon F. IIIST- MHSCHKE
Ljubljana, Židovska ulica 3.
odlikovan na mednarodni razstavi v Parizu 1.1910 z zlato kolajno
priporoča svojo bogato zalogo
pariških in dunajskih modelov in klobukov
za dame in deklice po znano nizkih cenah. Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi.
2953
Dežslna zoeza gostilničarskih zadrug na Kranjskem
naznanja tužno vest, da jc njen načelnik, gospod
IVAN TOSTI
gostilničar v Ljubljani
danes ob 7. uri zjutraj, v 55. letu starosti, v deželni bolnici preminul.
Pogreb pokojnika bode v nedeljo dne 9. oktobru ob poln 5. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
V Ljnbljaui, dne 7. oktobra 1910.
v V .,r;> V
Odbor I. kranj. tovarne mineralnih voda in brezalkoholnih pijač naznanja vsem članom, odjemalcem i, t. d., da je njen dolgoletni član in načelnik, gospod
gostilničar
danes ob pol 8. nri zjutraj po clolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega nepozabnega člana se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice.
Bodi večletnemu požrtvovalnemu zadružnemu sotrudniku trajen spomin.
Ljubljana, dne 7. oktobra 1910.
295")
flsranw vprašanje v Bosni.
Ob tej velevažni zadevi, ki pride že v prihodnjem zasedanju sabora na dnevni red, prinaša »Hrvatski Dnevnik« daljšo študijo, iz katere posnemamo nekaj grlavnih misli.
Pisatelj izvaja, kako potrebno je, da se ta stvar resno in temeljito pretrese v javnosti, še predno pride do razprave v saboru. Potem dokazuje, kako bi bil obligaten odkup v marsikaterem oziru poguben za domače ljudstvo. Age bi se deloma užaljeni izselili, deloma bi s svojimi družinami kmalu propadli, kajti denar bi bil kmalu zapravljen, delu pa niso vajeni. Enako bi bilo z mnogimi kmeti pijanci in nesposobneži, ki bi tekom leta bili zopet ob grunt in se potem v najboljem slučaju udinjali kot najemniki in hlapci, zemljo bi pa zaposedli tujci — Nemci, kakor se je to zgodilo in se še godi na Hrvaškem in v Slavoniji.
Z vzakonjenjem fakultativnega odkupa bi se pa le perpetuiral sedanji položaj, ki je pa tudi nevzdržen tako za age kakor za kmete. Kmet si ne more v sedanjem stanju nikamor pomagati, zemlja ni njegova, zato se pa tudi malo briga za njeno obdelovanje; stori kolikor ravno nujno mora. Da pri tem tudi agi ne rasto rože blagostanja, je na dlani.
Nekaj je torej treba na vsak način storiti, da se kmečki stan postavi na zdr*v temelj in celi deželi omogoči naraven in krepak razvoj. Pisatelj priporoča relativno-obligaten odkup.
Bosenski kmetje se namreč dele v dve kategoriji: prvi so od davnih časov posedovali, oziroma uživali zemljo, na kateri še danes žive in tudi predniki sedanjih ag pred turško invazijo v Bosno niso imeli druge pravice, nego pobirati desetino in tlako; drugi kmetje so se pa kasneje priselili in so jim age kot gospodarji zemlje dali posestva v najem, zakup, pod temi in temi pogoji. Jasno je na prvi pogled, izvaja pisatelj, da slednji nimajo istih pravic do zemlje kot prvi. Predlaga torej, naj se za prvo kategorijo uvede relativno-obligaten odkup. t. j. aga mora proti gotovi ceni odstopiti kmetu zemljo: 1. ako kmet to zahteva in 2. ako obstoje zadostna moralna jamstva, da bo kmet tudi obdržal posestvo v svojih rokah kot svoboden, samostojen gospodar. Za drugo kategorijo naj velja fakultativen odkup, in sicer pod istimi pogoji kot za prvo relativno-obligaten, t. j. aga mu more prostovoljno prodati zemljišče le tedaj, ako je kmet trezen, varčen in priden.
Odkup naj bi se izvedel z državnim denarjem, odkupnina pa se kmetu zaračunava kot dolgoletno amortizacijsko posojilo, bodisi brezobrestno, bodisi proti malim obrestim.
Treba pa je današnjim agam in bodočim kmetom še drugače zasigurati obstanek in napredek. Predvsem predlaga pisatelj, da se spremeni ekseku-tivni zakon in kmetom zajamči eksistenčni minimum, t. j. gotov obseg posestva mora biti varen pred eksekucijo in se ga ne sme prodati niti za davčni, še manj pa za kak drug dolg. (Opozarjamo, da je nedavno izboren strokovnjak isto predlagal za Avstrijo v uvodnem članku »Domoljuba«. Ur.) Za varnost upnika naj se uvede zaplemba pridelkov — seveda treba tudi tu pustiti kmetu toliko, kolikor nujno potrebuje za obstanek.
Dalje priporoča pisatelj drakonske postave proti pijančevanju in strogo izvrševanje iste. Treba tudi primernih policijskih odredb proti razuzdanosti mladine, ki s pijanstvom vred strašno uničuje zlasti agovske sinove. V ljudstvu naj se vzbuja ljubezen in zanimanje za gospodarstvo na domači zemlji, najstarejši sin naj se vselej gospodarsko izobrazi, da ostane na očetovem domu. ^ola ima *u važno vzgojno in izobraževalno nalogo. Velevažno in koristno je tudi snovanje gospodarskih zadrug in hranilnic, ki so v Bosni pokazale že dozdaj najboljše uspehe ne samo v gospodarskem, marveč tudi v vzgojnem oziru.
Končno predlaga pisatelj, naj se sestavi odbor za vsestransko razpravljanje o tem važnem vprašanju, v katerega naj se pozovejo age in kmetje ter znanstveniki — zlasti pravniki.
Pripominjamo še, da so se za obli-gatni odkup kmetov v Bosni doslej od-iočno izrekli le Srbi, ki bi se na ta način seveda najsigurneje iznebili — ali jih vsaj znatno oslabili — narodnih tekmecev: muslimanov in katoliških Hrvatov. Kakor znano, predloži vlada naboru zakonski načrt za fakultativen odkup.
O/errava/lo
vo
železnato JGtta-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, /.boljša kri in je re-konvaiescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbonil okus.
Večkrat odlikovano.
7330 zdravniških spričeval.
j.
, g. in lir. dvorni dobavitelj
TBST-Earkovlje.
| m- Ako še niste, 1 | pošljite naročnino! |
Ciü GJZi CÜJ C^l CS CŽZSCŽŽi
Veletrgovina speceri;skega blaga in deželnih pridelkov
.Narodni dom"
Graška casta 22.
(v lastnih hišah).
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po na,višjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seine, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje s\eže in suho.
Priporofam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah.
Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom po najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 2-10, dreben po 14U K 1 (jO kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
Zlate svGtiriie: Berlin. Pariz, Sim
na/bol/, kosm. ZCbo-čisti!, sredstvo
Izdelovatelj &. <Šeydl
Ljubljana, Stritarjsva ulica 7
čistokrvn, 6 mesecev star, okoli oči črn, po životu bel, z rjavimi lisami, dolgodlak, SE prada pri lu. Kranjcci sj Si. ESIeb pri ^s»
SssijM, Štajersko.	2927 3
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko M 4-
BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.

za mizarsko obrt sprejme takoj Ivan Kuhar, ^ižma^e št. 69, pošta Št. Vid nad Ljubljano.	2913 3
c
"i
JBLirt Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2,
poieg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila Cene zmerne.
3662 52 -1
XSKdXSXHXSXSXSlXUXHXHXHXHXHXSXSXHX
n	m
X
H-X 11 X
li X
m x
= Modni salon
Ivane Schlller, Sv. Petra cesta. štev. 31. i
[M! priporoča (kot bivša mnogoletna uslužbenka klobučnega oddelka Henrika Kenda) ®
K
lepo in ceno izbiro, damskih, dekliških, otroških klobukov, finih modelov in čepic, g
X
s
[H] 2726 8	[g]
x@xnxsx@xnx@x[ix@xaxsxnx@xs]x@xnxax
K
m
K
Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
gorko odejo, rudeče široke koltre K 6'30, pisane široke koltre K 6'60, klotaste koltre s pisano podlago K 8'80, rožaste flanelaste odeje K 580, flanelaste rjuhe K 2—, plahte (koče) po K2—, 2'50, 320, 2798 ter K 4'— i t. d., samo pri
Stritarjeva nt. 5. Pošilja se tadi po po^
1 £
se vzame v najem ali račun.	Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«	pod številko 150.	2885
Tri žlice

m
žeieznatega vina lekarja Piccolija v Liubljani, c. in
kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K.

znanilo preselitve!
priporoča svojo popolnoma novo urejeno baževine, švicarskih vezenin, gospe in gospode.
doma
kot: zalogo platna, bom-izdelanega perila za lastna, * vzorna
šivalnica, pralnica in likalnica je za ogled na razpolago.
znano dobro, cene kar le mogoče nalboli nizke.

I* v

I 9
Centralna pisarna in skladišče: Veoova hI. 6.
Telefon taterurb. Si. 129.	Telefon interni*. St. 1Z9.
Priporoča pšenično moko izvrstne ka-kauostl, otrobe m drage mleushe izdelke.

Zastopstvo i» zaloga v Gorici: Peter Gruden & Komp.. Stolni tra 9.