/^Primorski Št. 43 (16.080) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. cb 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskam/ 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. mab 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul.' 796600________ -.!£r Mr: 0481/533?':.' mm M. BF* 34132 TRST W Ul. del Lavaloio 4 JJ JU* s , I Tel. (040) 365424 B M ■ Tlx: 461012 FARGO I FINE CHEMICALS Fax (040)363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA V&t: V-i S3 PETEK, 20. FEBRUARJA 1998 Odhaja se en stari monopol Vlasta Bernard V zadnjem hipu se je Italija rešila Se enega Damoklejevega meča, namreč kazenskih ukrepov, s katerimi ji je prav včeraj zagrozil Bruselj, če ne bo izpolnila določila o sprostitvi svojega telekomunikacijskega trga. Rok za začetek liberalizacije se je iztekel že v začetku leta, z odlašanjem odprave Tele-comovega monopola na področju upravljanja fiksne telefonije pa je bila Italija med industrijsko razvitimi državami prav na repu zaostajanja v procesu liberalizacije sektorja. Pred dvema dnevoma je tako vlada končno prižgala zeleno luč za dva nova operaterja, mešani družbi, prek katerih prihajajo v Italijo tudi tuji partnerji, konkretno Nemci in Francozi. Poznavalci ocenjujejo, da bo uvedba konkurence na trgu fiksne telefonije pocenila telefonske storitve za približno 30 odstotkov, nekako tako, kot se je to že zgodilo s sprostitvijo trga mobilne tefonije. Toda odjemalcev tefonskih storitev ne čakajo samo lepe stvari, saj bo prehodno obdobje tudi polno neznank in nevšečnosti, ki bodo spremljale uvajanje novega telefonskega sistema. Končuje se torej doba »državnih telefonov«, doba Sipa in potem Te-lecoma, z njo pa je tudi na tem področju minil čas državnih menedžerjev. Zadnji je namreč včeraj Telecom zapustil pooblaščeni upravitelj Tomaso Tommasi di Vignano, njegov odhod pa je v neposredni zvezi z zadnjim viharnim letom, v katerem je telefonsko podjetje doživelo več sprememb kot v vsem svojem dolgem Življenju. Najradikalnejša je bila nedvomno privatizacija, zadnja - in za Tommasija najbrž odločilna - pa prihod novega predsednika, Gian Maria Rossignola. Menedžerja, ki je zrasel v privatni industriji in ki je ob prihodu v Telecom jasno pokazal, da stvari ne bo pustil take, kot jih je našel. V njegovi viziji preustroja družbe je bila koncentracija oblasti v rokah pooblaščenega upravitelja ena glavnih °vir, Tomasi pa je očitno presodil, da se mu v lakih okoliščinah še najbolj splača častni umik. Po železnici, je torej nov veter zapihal tudi med telefoni. IRAK-OZN / GENERALNI SEKRETAR OZN VČERAJ V PARIZU Kofi Annan začenja svojo misijo, ZDA pa jo poskušajo zakoličiti Za ameriškega predsednika Billa Clintona bo Annanova misija zelo kočljiva PARIZ, VVASHINGTON, BAGDAD - Generalni sekretar OZN Kofi Annan se je pred današnjim prihodom v Bagdad včeraj v Parizu sestal s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom (na sliki AP). S francoskimi voditelji se je še zadnjič pogovarjal o predlogih za rešitev krize. Medtem pa je ameriški predsednik Clinton že dejal, da bo Annanova misija zelo kritična, njegov veleposlanik pri OZN Richardson je celo zakoličil misijo s trditvami, da inšpekcij Unsco-ma ne smejo »spolitizirati« in da ima Annan malo ma-neverskega prostora, ker mora dosledno spoštovati mandat Varnostnega sveta. Na 13. strani MANJŠINA / PISMO PRODIJU Zadovoljstvo Cmderja za finansiranje obeh manjšin TRST - Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Giancarlo Cruder je v pismu predsedniku vlade Romanu Prodiju izrazil zadovoljstvo za napredovanje zakonskega osnutka o finansiranju italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji ter slovenske manjšine v Italiji. Predsednik Cruder ugotavlja, da je vlada prek ministra za zunanje zadeve Lamberta Dinija predstavila parlamentu predlog, ki po odobritvi v pristojni senatni komisiji, čaka še na odobritev v poslanski zbornici. S tem bodo obnovili prispevke na podlagi zakona št. 19 iz leta 1991, ti. zakona o obmejnih območjih, in bo vlada namenila po 8 milijard lir letno slovenski manjšini in enako vsoto italijanski manjšini, in to za vsako leto v obdobju 1998-2000. Predsednik Cruder se je pri Prodiju tudi zavzel, da bi obnovili finansiranje deželnega zavoda za kmetijstvo Ersa, kot je predlagalo tudi zunanje ministrstvo, in sicer tr znesku 2 milijard lir za čezmejno obrambo proti toči v okviru določil osimskih sporazumov. Uredili so meteorološko radarsko službo, raziskovalni center in uvedli sodelovanje s Slovenijo na področju meteorologije v kmetijstvu, za kar pa so potrebna nova finančna sredstva, da ne bi bili primorani ukiniti že vpeljanih dejavnosti. SKP proti srečanju Violanteja s Finijem TRST - Tržaško tajništvo Stranke komrmistič-ne prenove in član vsedržavnega tajništva stranke posl. Marco Rizzi sta nastopila proti napovedanemu srečanju med predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem in predsednikom Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Finijem, ki naj bi bilo prihodnjega 14. marca na tržaški univerzi. Komunistični prenovitelji zavračajo poskuse potvarjanja zgodovine«, vzporejanja Rižarne pri Sv. Soboti z dogajanjem fojb in zmanjševanja vloge antifašizma iz ozkih političnih interesov. Na 4. strani Regulacijski načrt: mnenja občanov Po vaseh devinsko nabrežinske občine potekajo javne skupščine o novem občinskem regulacijskem načrtu. Sinoči je takšno srečanje potekalo v prostorih turistične ustanove v Seslja-nu, predsinočnjim pa v šolskih prostorih v Sem-polaju. Obe srečanji sta se izkazali kot pomembni priložnosti za soočenje med občani in upravitelji o prostorskem načrtovanju. Med živahno, mestoma tudi ognjevito razpravo, je prišlo do tvorne izmenjave mnenj in pogledov. Takšna srečanja se bodo nadaljevala prihodnji teden. Na 5. strani Kiparska razstava v Kromberku V gradu Kromberk bodo danes ob 19. uri odprli razstavo lesene plastike iz obdobja pozne gotike in začetka renesanse "Sakralna znamenja”. Razstava je bil od oktobra lani do prejšnjega tedna na ogled na goriškem gradu, kjer je bila deležna velikega zanimanja. Toliko bolj, ker so razstavljene podobe iz domačega okolja, Vipavske in Soške doline, Brd in ravninskega dela Goriške. Razstava bo v gradu Kromberk odprta do 15. aprila. Na 14. strani RIM / PO TRAGEDIJI V ALPAH Flick hoče soditi Američanom Italija bo zahtevala od ZDA jurisdikcijo nad ameriškimi piloti LJUBLJANA / NA ZAHTEVO SLS Obrambni minister TUmšek bo verjetno ponudil odstop LJUBLJANA - Slovenski obrambni minister Tit Turnšek je za danes napovedal novinarsko konferenco, na kateri bo sporočil, ali namerava odstopiti, kot je zahtevalo vodstvo Slovenske ljudske stranke. Včeraj zvečer se je Turnšek srečal s poslansko skupino SLS. Po tem pogovoru je predsednik stranke Marjan Podobnik izrazil upanje, da se bo minister Turnšek odločil v skladu s pričakovanji strankinega vodstva. Glavni in izvršni odbor stranke sta namreč zaradi incidenta pri Zavrču obrambnemu ministru predlagala, naj zaradi objektivne politične odgovornosti ponudi odstop. Podobnik je povedal, da je koalicijski partner zagotovil, da bo Turnškov odstop, če bo ponujen, tudi sprejet. Turnškova dokončna odločitev bo znana danes. Kaže pa vsekakor, da bo v skladu z željo strankinega vodstva. RIM- Pravosodni minister Flick je napovedal, da bo Italija zahtevala od Zda, naj se odpovedo pravici do sojenja svojih pilotov, ki so povzročili tragedijo v kraju Cermis s smrtjo 20 potnikov žičnice. Italijanske oblasti bodo v najkrajšem predlagale Američanom, da biodsto-pili od jurisdikcije, ki pa jo izrecno predvidevajo Natovi dogovori, in to glede na dejstvo, da je tragedija močno odjeknila v italijanski javnosti. Uradnih reakcij iz VVashingto-na še ni, prvi znaki pa niso najbolj obetavni. V Strasbourgu je evropski parlament soglasno odobril prepoved nizkih preletov nad vsemi obljudenimi območji Evropske unije. Na 2. strani Slovenija še praznih rok Srebro Compaanonijeve Slovenija tudi po ženskem slalo- V slovenskem taboru so bili z razple- mu in moškem veleslalomu ostaja tom nezadovoljni, toda tudi v taboru brez kolajne, Italija pa je včeraj svojo »azzurrov« ni bilo navdušenja. Com- zbirko povečala še za srebrno kolaj- pagnonijeva je za 6 stotink izgubila no Deborah Compagnoni v slalomu. zlato, Alberto Tomba pa je padel. RIM / MINISTER FLICK V PARLAMENTU RIM / NAPETOST V DESNI SREDINI Italija hoče soditi ameriškim pilotom V Strasbourgu proti vsem nizkim preletom obljudenih območij Cossiga z ironijo proti Beriusconiju Se najbolj zaostreni so odnosi v KDC, kjer se »obdelujeta« Mostello in Cosini Pravosodni minister Giovanni Maria Flick NOVICE Javni tožilec »zelenih srajc« prejel grozilno pošiljko VERONA - Državni pravdnik iz Verone Gnido Pa-palia je v teh dneh prejel po posti pošiljko svinčenk. Očitno je šlo za grožnjo. Zadevo je velika večina političnih komentatorjev povezala z dejstvom, da je Papalia javni tožilec, ki je sprožil preiskavo proti Bossijevim »zelenim srajcam« in de facto tudi proti samemu voditelju Severne lige. Papaha pa tej razlagi včeraj ni hotel pritrditi. V izjavi Časnikarjem je dejal, da so taksne grožnje za ljudi, ki opravljajo njegov poklic, nekaj običajnega - in nič drugega. Papalia pa je bil včeraj tudi tarča ostrega političnega napada. Poslanec Vittorio Sgarbi je namreč dejal, da bi morali proti veronskemu državnemu pravdniku uvesti sodni postopek zaradi zlorabe javne funkcije in atentata proti ustavi. To naj bi Papa-ba zagrešil s tem, da je dal prisluškovati telefonske pogovore Umberta Bossija. Bivši sicilski sodnik obtožen sodelovanja z mafijo REGGIO CALABRIA - V okviru nove preiskave o umoru preiskovalnega sodnika Rocca Chinnicija, ki se je pripetil leta 1983 v Palermu, je v teh dneh prišlo do nepričakovanega razpleta. Javna tožilca sta namreč formalno obtožila bivšega predsednika porotnega sodisca v Messini Giuseppa Recupera, da je domnevnim Chinnicijevim morilcem pomagal zbežati roki pravice. Podkupila naj bi ga mafija, in sicer za 200 mihjonov lir. Javna tožilca sta svojo obtožbo proti Recuperu oprla na izjave nekega mafijskega skesanca. Tetoviranje in piercing samo za polnoletne ' RIM - Ministrstvo za zdravstvo je pripravilo okrožnico, s katero bosta tetoviranje in piercing odslej dovoljena samo polnoletnim. Če bo mladoleten hotel »luknjo« tudi za uhan, bo moral imeti privoljenje staršev. Novico o okrožnici je sporočil predsednik društva za tetoviranje Giuseppe Serra, ki je menil, da vsebuje dokument priznanje za vse, ki so na seznamu-pokbcnih operaterjev tetotviranja. Obenem pa je izrazil zaskrbljenost, da bo prepoved tetoviranja za mladoletne, silila slednje v objem »nepoklicnih operaterjev«. Okrožnico pa so ostro kritizirati zeleni, po oceni katerih bo »s svojo briljantno pogruntavščino ministrstvo samo pomnožilo vrste prestopnikov«. Skupna razstava Tridentinske Južne in avstrijske Tirolske TRENTO - Tridentinska, Južna Tirolska in avstrijska Tirolska snujejo skupno razstavo za leto 2.000. Dogovor o projektu so podpisali včeraj v Trentu, razstava pa naj bi prikazala spremembe, do katerih je prišlo v 16. stoletju ob prehodu iz srednjega veka v novi. V Lienzu bodo razstavo posvetiti goriškim grofom, ki so bili vezni člen med germansko, latinsko in slovensko kulturo, v Trentu bo razstava posvečena nemškim škofom na Tridentinskem, v Brbcnu pa tokovom, ki so vplivali na vero, kulturno in socialne razmere. RIM - Pravosodni minister Giovanni Maria Flick je med razpravo v poslanski zbornici napovedal, da bo italijanska vlada predlagala ameriškim oblastem, naj se Zda odpovedo sodni pristojnosti o tragediji v kraju Cermis. Določila vojaškega zavezništva Nato iz 50-ih let zagotavljajo državam podpisnicam pristojnost, da sodijo svojim vojakom tudi v primerih, ki so jih zakrivili oz. so se odvili v tujini. Tako je n.pr. italijansko sodstvo vodilo ves sodni postopek, ko so italijanski piloti akrobatske skupine Frecce tricolori povzročili tragedijo v nemškem Reimsteinu. Vendar tokrat Italija pripisuje preiskavi o tragediji izreden pomen, je poudaril minister Flick, tudi da bi lahko ugotoviti morebitne soodgovornosti italijanskih državljanov v tragediji pri Cavaleseju na Tridentinskem, ki je terjala 20 mrtvih. Poleg obeh pilotov in dveh specialistov za elektronsko vojno, ki so bili na letalu, ko je zadelo žičnico, je sodstvo iz Trenta uvedlo preiskavo tudi proti drugima dvema ameriškima častnikoma zaradi lažnih pričevanj: v teh primerih je težko zagovarjati stališče, da je tudi njuna odgovornost v pristojnosti ameriških preiskovalcev, saj sta osumljena, da sta se preprosto lagala italijanskim preiskovalcem in to nikakor ne spada v opravljanje vojaških dolžnosti. Člani posadke Richard Ashby, Chandler Seagraves, Joseph Schvveitzer in VVilliam Raney so osumljeni večkratnega nena- mernega umora, atentata na varnost prevozov in nenamernega povzročanja katastrofe. Vsekakor je pojasil minister Flick, bodo v najkrajšem posredovali ameriškim oblastem vso potrebno dokumentacijo z zahtevo, naj prepustijo sojenje italijanskemu sodstvu. Izjave ministra Flicka je podprl senator DSL Guido Gal vi in pri tem spomnil na nepopustljivost ameriških oblasti v primeru italijanske državljanke Silvie Baraldini, za katero niso nikoli pristati, da bi odsedela v Italiji kazen za obsodbo, M so ji jo naprtili v Zda. Tridentinski poslanec DSL Luigi Olivieri pa je postavil problem o nedopustnosti stalnega nizkega preletavanja alpskih dolin s strani ameriških pa tudi italijanskih vojaških letal. Ministra Flicka je po razpravi v parlamentu sprejel predsednik Prodi, mu je pravosodni minister orisal zahtevo do Zda. Z druge strani Atlantika pa se je oglasil podtajnik za politične odnose Thomas R. Pi-ckering, ki je samo napovedal pripravljenost ameriških oblasti za sodelovanje z italijanskimi in izrazil sožalje svojcem mrtvih, o pristojnosti pa ni niti črhnil. V evropskem parlamentu v Strasbourgu pa so medtem poslanci vseh političnih skupin izglasovali resolucijo, ki prepoveduje nizke vojaške prelete nad vsemi obljudenimi območji Evrope in vabi ameriške oblasti k maksimalnemu sodelovanju z italijanskim sodstvom pri odkrivanju vse resnice o tragediji v Alpah. RIM - Odnosi med snujočo se centristično stranko UDR in Kartelom svoboščin so še napeti, kljub poskusom po bolj spravljivih tonih. Francesco Cossiga, ki je dal pobudo za rojstvo nove stranke, se je včeraj dolgo pogovarjal z Berlusconijevim sodelavcem Giannijem Letto, ki je večkrat imel vlogo posrednika in povezovalca prav zaradi njegove sposobnosti, da omili ostrine in nasprotja. Toda kaže, da napetosti niso Se popustile. »Rekli so mi, da je bil Berlusconi zelo živčen. Najbrž je imel razlog za to,« je ironično povedal Cossiga novinarjem, ko so ga vprašali, kako ocenjuje dejstvo, da Kartel svoboščin ne namerava več kandidirati parlamentarcev, ki so pristopili k njegovi formaciji. Bivši predsednik republike je Kartelu zameril, da je namigoval na možnost njegove podpore vladi Romana Prodija. »Gianfranca Finija bi rad vprašal, ali je on alternativen Massimu D’Alemi ob vprašanju reform? Ali sta on in Berlusconi opozicija D’Alemi? Zelo cenim premiera Prodija, vsaj toliko kolikor Berlusconi, Fini in Franco Marini cenijo D’Alameo, saj so dejansko stopili na njegov voz,« je dejal Cossiga. Bolj spravljivi so bili predstavniki Buttiglio-nejeve CDU, ki so se včeraj srečali s Silviom Berlusconijem in ga sku- šali prepričati, da sodijo v desno sredino in želijo biti alternativa Oljki' »Vzdušje med pogovorom je bilo zelo dobro,« so pozneje povedali novinarjem in dodali, da je politični urad CDU v svoji izjavi podčrtal, da stranka ne spreminja zavezništev in potrjuje zvestobo dosedanjim sopotnikom. Po njihovi oceni je na ostrino Belu-sconijevih in Finijevih stališč vplival predvsem spopad v CCD, v katerem sta se predsednik Clemente Mastella in tajnik Pierferdinando Casini dokončno ločila. Napetost v CCD je tudi včeraj pogojevala odnose v desni sredini-Mastella je ostro polemiziral s Casinijem, obenem pa je v pismu parlamentarcem Kartela, ki niso pristopili k novi formaciji, skušal prepričati nekdanje sopotnike, da dosedanja politika Kartela vodi zmerne sile v nov poraz. »UDR je edina možnost, da oblikujemo sredinsko silo, ki bo res alternativna levici,« je dejal Mastella. Kaj pa Oljka? Zaenkrat z okna gleda, kaj se dogaja. »UDR ne bo nevarna Oljki,« je menil podpredsednik vlade VValter Veltroni. Tudi Bertinottija nova stranka ne skrbi, čeprav zahteva, naj se vlada opredeli za tako politiko, ki bo resnično levosredinska. Tako ne bo izpostavljena skušnjavi. Nekoliko različnega mnenja pa je bil zunanji minister Lamberto Dini, po katerem bo sodelovanje ob nekaterih problemih morda možno. ___________DELOVNI ČAS_________________ Prodi je prepričan, da bo sporazum kmalu dosežen RIM - Italijanska vlada bo v kratkem dosegla spo-razmn o 35-urnem delovniku s sindikati, delodajalci in Stranko komunistične prenove. Tako je povedal dopisniku britanskega lista Herald Tribune italijanski premier Romano Prodi. V intervjuju je Prodi sicer priznal, da doslej »nismo še našli primernega kompromisa«, vendar bo po njegovi oceni možen dogovor, ki »ne bo ogrozil družbene kohezije«. Prodi je dodal, da je njegov cilj demontirati državo po kosih in jo potem sestaviti na novo. »Želeli bi omogočiti Italijanom, da tečejo, da se osvobodijo birokracije in da bo država bolj konkurenčna,« je menil predsednik vlade. Novinar britanskega lista ugotavlja, da italijanska levosredinska vlada lažje rešuje družbene probleme od francoske ali nemške. Prodi naj bi bil lahko uresničil nekatere deregulacije prav zato, ker je odraz levosredinskega zavezništva. Ob podobnih ukrepih bi Kohla v Nemčiji ožigosali kot »predstavnika interesov podjetnikov in premožnih slojev«, meni list. NEAPELJ / PO VALU NASILJA METROPOLITANSKE OBČINE^ Odločnejši boj proti komori Šef policije Masone zo načrtovano nadzorstvo na teritoriju NEAPELJ - Sile javne varnosti bodo z nezmanjšano zavzetostjo nadaljevali boj proti organiznanemu kriminalu. Glavno orožje bo »načrtovano nadzorstvo teritorija«, ki bo omogočilo večjo učinkovitost. Tako je povedal šef policije Feman-do Masone, ki je včeraj v Neaplju vodil srečanje vseh odgovornih za varnost. Umor 14-letnika v obračunavanju med nasprotnimi klani in dejstvo, da je v zadnjih desetih dneh v vojni med tolpami umrlo deset ljudi, je močno odjeknilo v državi. Masone in župan Antonio Bassolino, ki sta preučila položaj, sta soglašala, da je večje nadzorstvo potrebno, prav tako pa je resnično zdravilo proti organiziranemu kriminalu hitrejši gospodarski razvoj. Na fotografiji krsta s truplom umorjenega najstnika. Župani ostro proti uvedbi praga o milijonu občanov RIM - Zaprepadene nad odločitvijo ožje skupine dvodomne komisije: italijanske občine včlanjene v vsedržavno združenje Anci so povsem negativno sprejele tezo, da mora metropolitanska občina Šteti najmanj milijon občanov. V imenu združenja je predsednik Ancij3 Enzo Bianco pisal predsedniku dvodomne komisij6 Massimu D’Alemi, v dopisu pa poudarja, da so sprejete odločitve zelo daleč od predloga, ki so ga skupaj sestavile občine in dežele. Ožja skupina je namreC iz besedila Črtala tudi predlog o ustanovitvi »deželnih svetov za avtonomijo«. Poleg predsednika pa so se posamezno oglasili tudi župani številnih velikih občin, ki pa ne dosegajo praga mibjona občanov. Tako je na primer beneški župan Cac-ciari naglasil, da je odločitev ožje skupine povsem nesprejemljiva, ker krši določila zakona št. 142 iz leta ’90 o krajevnih avtonomijah. Tržaški Zupan Illy pa je podčrtal, da številčni izračun ne more biti glavno oz. edino merilo: Trst je po njegovem povsem svojstven pojav, saj tržaška pokrajina obsega samo Sest občin, mesto pa Šteje vsega 250 tisoč prebivalcev, vendar pa je območje posebnega pomena glede na njegovo lego. In še nekaj je p° Illyjevem mnenju vredno premisleka, in sicer dejstvo, da je v pristojnosti dežel s posebnim statutom določevanje drugačnih meril tudi v zvezi s tem vprašanjem. V skladu z že omenjenim zakonom o krajevnih avtonomijah je 14 metropolitanskih območij (Turin, Milan, Trst, Benetke, Genova, Bologna, Firence, Rim, Neapelj, Bari, Cagliari, Palermo, Catania in Messina), od teh bi samo tri (Turin, Milan in Rim) ati morda štiri (še Palermo) zadostile novim pogojem. Ob ostrih kritikah so župani izraziti upanje, da parlament ne bo potrdil statiSC ožje skupine. OBISK PRI ČLANICAH PARTNERSTVA ZA MIR Prihodnji teden Solana v Ljubljani Generalni tajnik NATO se bo srečal z najvišjimi slovenskimi predstavniki LJUBLJANA - Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana bo prihodnji teden v okviru turneje po državah Članicah Partnerstva za mir prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo. V Četrtek in petek, 26. in 27. februarja, se bo sreCal z najvišjimi slovenskimi predstavniki, vključno s predsednikom Milanom Kučanom, premierom Janezom Drnovškom in predsednikom parlamenta Janezom Podobnikom. Solana je Ljubljano nazadnje obiskal 30. aprila 1996. Na Gregorčičevi 25 pred njegovim tokratnim obiskom poudarjajo, da odločitev severnoatlantskega zavezništva v Madridu, kjer Slovenije ni bila povabljena v prvi krog širitve, ni spremenila temeljne odločenosti Slovenije, da se vključi v zvezo NATO, ko bo povabljena. V zavezništvu je po Madridu nesporno obveljalo, da je sprejetje treh novih Članic odprlo vrata za nadaljnjo širitev, ni pa Se dogovora o načinu, kako naj bi potekala nadaljnja širitev -ali naj bo to nova širitev s skupino držav ali pa naj proces poteka individualno. Na zunanjem ministrstvu pojasnjujejo, da se Slovenija pripravlja tudi v luCi slednje možnosti, ki je v NATU in posameznih državah Članicah ne izključujejo. Stališče Ljubljane do tega je, da želi biti ocenjevana po dosežkih, ki jih lahko pokaže, zato je ne zanima širitev NATA po skupinah držav. Ministrstvi za zunanje zadeve in za obrambo sta izdelali strategijo vključevanja v NATO, ki jo bosta že kmalu predložili državnemu zboru. Strategija potrjuje odločenost Slovenije za nadaljevanje dejavnosti, ki jo bodo kvalificirale za Članstvo. Gre za izpolnjevanje nalog zakonodajne narave (prilagajanje zakonodaje standardom NATO) in vojaške narave (prestrukturiranje slovenske vojske), so še pojasnili na zunanjem ministrstvu. (STA) SLOVENIJA / SKLEP VLADE Od polnoči dražji naftni derivati Za državo 12 mld tolarjev prihodka LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji obravnavala informacijo in predloge v zvezi s politiko na področju državljanstva ter odgovor notranjega ministrstva o nedavnem obisku državnega sekretarja v MNZ Slavka Debelaka v ZRJ. Vlada je sprejela tudi dve uredbi, in sicer o spremembi stopenj od prometa določenih naftnih derivatov ter uredbo o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za prvo letošnje polletje, potrdila pa je tudi predlog zakona o vojnih grobiščih in ga posredovala v parlamentarni postopek. Vlada tokrat ni razpravljala o odstopu obrambnega ministra Tita Turnška, ki bo svojo odločitev sporočil na včerajšnji novinarski konferenci. Uredba o spremembi stopenj davka od prometa določenih naftnih derivatov, ki je začela veljati opolnoči, vpliva na povišanje drobnoprodajnih cen posameznih naftnih derivatov, in sicer za dobrih 8 odstotkov pri osvinčenem bencinu, za 8 odstotkov pri neosvinčenem bencinu 91, za slabih 5 odstotkov pri neosvinčenem bencinu 95, za 10 odstotkov pri plinskem olju in za 2 odstotka pri ekstra lahkem olju. Cene naftnih derivatov se bodo v povprečju povišale za 5, 2 odstotka. Pričakovani skupni porast javnofinančnega priliva je ocenjen na 11, 8 milijarde tolarjev. LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOR Minister Grafenauer predstavil mrežo novih občin Členitev bi po tem predlogu zadevala tudi Koper in Novo Gorico LJUBLJANA - Državni zbor je zaCel z obravnavo predloga odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za izločitev dela oCine in njegovo priključitev k sosednji občini ter za spremembo imena in sedeža občine. Uvodoma je minister brez resorja, zadolžen za lokalno samoupravo Božo Grafenauer poslancem pojasnil, da se je vlada pri oblikovanju predlogov za prihodnjo Členitev občin sledeC stališčem ustavnega sodišča in obstoječe zakonodaje odločila za dopolnitev t.i. koncepta 160 relativno velikih občin iz leta 1994. Tako je predlagala ČEDAD / SREČANJE Z NOVINARJEM GIACOMOM SCOTTIJEM Pritisk na manjšino na Hrvaškem Tudmanova stranka HDZ je prevzela vse vzvode oblasti in omejuje opozicijo ČEDAD - V okviru niza predavanj, ki jih skupaj prirejajo Cedajski krožek Iskra, kulturno društvo Ivan Trinko in združenje »Freedonia«, je bilo v Čedadu srečanje z reškim Časnikarjem in književnikom Giaco-mom Scottijem. Scotti, ki je celih 35 let novinar dnevnika »La voce del po-polo« in je avtor številnih knjig, med katerimi je zlasti znana »Goli otok«, pa tudi »Croazia, operazione Tempesta«, ki opisuje pregon prebivalcev Krajine izpred treh let, je govoril o današnjih razmerah na Hrvaškem. Iz njegovega orisa, pri katerem se je naslanjal na izvirni ameriški vladni dokument, ki nosi da- tum 30. januar 1998 in obravnava kršenje pravic na Hrvaškem, je izšla zelo nespodbudna slika države. Scotti je opisal, kako je vladna predsednikova stranka HDZ sistematično onemogočala drugim strankam, da bi enakopravno nastopale na volitvah. V rokah ima na avtokratski način domala vse vzvode oblasti, med mediji izvaja popoln razdor, tako da je bil predsednik Tudj-man po osem ur dnevno na televizijskih ekranih in strigel otvoritvene trakove nikoli zgrajenih cest. HDZ nadzoruje poleg medijev tudi vse javne ustanove, univerzo, akademijo znanosti in združenje pisateljev. Kdor si upa kritizirati »Vrhovnika«, lah- ko pričakuje, da bodo kritike tolmačene kot žalitve in bo prejel prej ali slej konCal v kehi. Scotti je dejal, da so pod pritiskom predvsem predstavniki manjšin. Hrvaška sicer v besedah podpira mednarodne sporazume, ki jih je svoj čas podpisala Jugoslavija. V resnici pa se italijanski skupnosti v Istri, ki šteje 35.000 pripadnikov, od katerih jih živi 32.000 na Hrvaškem, postopoma jemljejo že pridobljene pravice. Pritisk se izvaja na strateška področja kot so tisk in Sola. Scotti je med drugim pozitivno ocenil položaj italijanske skupnosti v Sloveniji in se negativno izrazil o recipročnosti. (D.U.) LJUBLJANA / DRŽAVLJANSTVO Notranji minister Bandelj zavrnil očitke Monitorja LJUBLJANA - Državni sekeretar v notranjem ministrstvu Slavko Debelak se je na nedavnem obisku v Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ) mudil s pooblastili notranjega ministra, ki temeljijo na veljavni zakonodaji, pogovarjal pa se je izključno o strokovnih vprašanjih, je dejal notranji minister Mirko Bandelj. Poudaril je, da ni slo za vladno delegacijo, ki bi imela pooblastila za sklepanje kakršnihkoli meddržavnih pogodb. Minister je namreč včeraj vladi predstavil odgovor MNZ na poslansko vprašanje skupine poslancev v zvezi z omenjenim obiskom, poleg tega pa je vlado seznanil tudi z informacijo in predlogi v zvezi s politiko na področju državljanstva. Minister Bandelj je vnovič zavrnil očitke Helsinškega monitorja, ki trdi, da je bilo iz računalnikov in knjig stalnih prebivalcev RS izbrisanih približno 130.000 oseb, da je v Sloveniji brez državljanstva približno 70.000 ljudi ter 7 do 10 tisoč apatridov. Po Bandljevih besedah gre za popolnoma izmišljene številke, saj je leta 1991 ob osamosvojitvi v Sloveniji živelo 1.965.986 prebivalcev, od katerih jih je 1.779.041 imelo slovensko državljanstvo. Po 40. členu zakona je slovensko državljanstvo dobilo 171.000 prebivalcev, z redno naturalizacijo pa se 7326 oseb. Nerešenih vlog je Se 8603, približno 2000 oseb pa še nima ustreznega statusa, je dejal Bandelj. (STA) dopolnitev sedanje mreže s 147 občinami z ustanovitvijo dvajsetih novih občin. Po besedah ministra Grafenauerja je vlada izhajala iz tega, da naj bi predlagana Členitev občinam omogočala stabilen gospodarski razvoj in da je oblikovanje občin proces, ki se bo nadaljeval tudi v prihodnje. Minister je še obrazložil, da vlada predlaga večino sprememb dosedanjih ohmocij občin na podlagi odločbe ustavnega sodišča, zlasti v primerih mestnih občin Koper, Maribor, Nova Gorica in Ptuj, za zagotovitev enovitosti samoupravnih lokalnih skupnosti v primeru občin Kamnik, Litija, Ra-vne-Prevalje, Ruše in Salec ter zaradi izpolnjevanja posebnih pogojev za ustanovitev občin na posameznih območjih, zlasti v primeru obmejnih in narodnostno mešanih območij. Minister je poudaril, da vlada ni predlagala novih občin na območjih občin, ki so že sedaj oblikovana v skladu z zakonom; na območjih z majhnim številom prebivalstva, v primerih, ko preostali del občine ne bi bil smiselno zaokrožen ali primerih, ko preostali del občine ne bi bil smiselno zaokrožen ali ne bi izpolnjeval pogojev za občino, kot tudi v primerih, ko so se prebivalci izrekli proti danim predlogom oziroma niso bili enotnega mnenja. (STA) LJUBLJANA / NA POBUDO MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR NOVICE Publikacija o Alpski konvenciji v Sloveniji Zanimanje za sodelovanje pri pripravi dokumenta za celovito zaščito alpskega sveta je povezano z identiteto alpskih dežel LJUBLJANA - Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so v sredo predstavili informativno Publikacijo Alpska konvencija v Sloveniji, ki zadeva vlogo in pomen Konvencije o varstvu Alp, vsebino protokolov in možnosti njihovega dejanskega uresničevanja. Publikacija, ki jo je izdalo IdOP, je hkrati povzetek dejavnosti, ki jih je Slovenija uspešno Usmerjala v Času triletnega predsedovanja Alpski konferenci, do konca tega mandata oktobra letos Pa Stalni odbor Alpske konference čaka še nekaj nalog, je ob Predstavitvi publikacije oziroma dela Alpske konference dejal predsednik Stalnega odbora Alpske konference Milan Napru-dnik, medtem ko je o namenu in ciljih Alpske konvencije v Sloveniji spregovorila urednica publikacije Vesna Kolar Planinšič. Zanimanje za sodelovanje pri pripravi dokumenta za celovito zaščito alpskega sveta je po besedah Milana Napmdnika povezano z identiteto alpskih dežel. Da bi zavarovali in zaščitili ta enkratni prostor v srcu Evrope, je pobudo za pripravo Alpske konvencije v letu 1988 dala Nemčija (pred tem pa že mednarodna komisija za zaščito Alp-CIPRA). Po dogovoru predstavnikov alpskih držav in takratne Evropske gospodarske skupnosti so posamezne države pripravile nacionalna poročila, na podlagi katerih je bilo izdelano skupno poročilo o stanju okolja v Alpah. Na prvi mednarodni konferenci za zaščito Alp (prva alpska konferenca) leta 1989 v Nemčiji je bila sprejeta resolucija o zaščiti Alp, s katero so se udeleženke obvezale, da bodo pripravile Konvencijo o varstvu Alp in ustrezne spremljajoče protokole. V Salzburgu na drugi alpski konferenci leta 1991 je bila sprejeta Alpska konvencija (veljati je začela marca 1995, potem ko so jo ratificirali parlamenti Nemčije, Francije, Slovenije, Avstrije in Lichensteina), po tretji alpski konferenci v Franciji pa je predsedovanje Alpski konferenci prevzela Slovenija, pravi Napru-dnik in dodaja, da so bili na Četrti alpski konferenci leta 1996 na Brdu sprejeti protokol Gorski gozd in protokol Turizem ter poslovnika Alpske konference in Stalnega odbora. Konferenca je soglasno sklenila, naj Slovenija nadaljuje s predsedovanjem, ki ga bo opravljala do oktobra letos. Kot je poudaril Naprudnik, se v tem obdobju največ pozornosti namenja dokončanju protokolov Varstvo tal, Energija ter promet s ciljem, da se jih sprejme na naslednji alpski konferenci, vzpostavlja se sistem za opazovanje in informiranje o Alpah (SOLA), sprejete so usmeritve za delovanje tega sistema pri posameznih alpskih državah, zaCele pa so se tudi dejavnosti za mesnicevanje že sprejetega protokola Varstvo narave in urejanje krajine, pripravlja pa se delovni program kot skupna usmeritev za izvajanje tega protokola. V uvodnem delu publikacije Alpska konvencija v Sloveniji (sodelovalo je kar 40 avtorjev) so predstavljena stališča za nastanek konvencije in njena kronologija. V prvem poglavju je opisan mednarodni vidik Als-pke konvencije, v drugem so prikazana vsebinska podorčja Alpske konvencije (posebej so predstvaljeni protokoli, ki so že sprejeti), protokoli, ki so v pripravi ter področja Alpske konvencije, za katera se protokoli še pripravljajo. Opisanih je pet že sprejetih protokolov: Urejanje prostora in trajnostni razvoj, Varstvo narave in urejanje krajine, Hribosvko kmetijstvo, Gorski gozd in Turizem. Vsebino in cilje posameznih protokolov so namreč predstavili delavci državne uprave, ki so sodelovali pri njihovi pripravi v mednarodnih delovnih telesih, medtem ko so vodilni raziskovalci z univerze in inštitutov predstavili stanje v Sloveniji, presodili pomen konvencije in protokolov ter predstavili mnenja in pobude za udejanjanje protokolov. Posebno poglavje je namenjeno tudi sistemu za opazovanje in informiranje o Alpah, njegovemu pomenu, organizaciji in delovanju ter tekočim projektom. Posebej je še predstavljena vloga lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij ter prikazan projekt Omrežje občin kot primer delovanja nevladne organizacije v Sloveniji. (STA) Tristransko sodelovanje parlamentov Slovenije, Italije in Madžarske RIM - Italijanski in madžarski parlament bosta skupaj s slovenskim ustanovila posebno delovno skupino za spodbujanje tristranskega sodelovanja na vojaškem in drugih področjih, je med obiskom v Rimu izjavil predsednik madžarskega parlamenta Zoltan Gal. Gal se je sestal s predsednikom poslanske zbornice italijanskega parlamenta Lucianom Violantejem in s elani odbora za obrambo. Violante naj bi pobudo za tristransko parlamentarno sodelovanje marca posredoval predsedniku slovenskega državnega zbora, ki bo tedaj na obisku v Rimu, predsednik madžarskega parlamenta Gal pa je izrazil prepričanje, da bo Slovenija pobudo podprla. (STA) Družba in dežela, ki ju je treba prenoviti VIDEM - V avditoriju videmskega zavoda Tomma-dini bo v soboto in nedeljo srečanje na temo Družba in dežela, ki ju je treba prenoviti. Izhodišče za debato, na kateri bo sodelovalo 400 delegatov, bo pismo, ki so ga deželni škofje poslali predsedniku dvodomne komisije za ustavno reformo Massimu D’Alemi in v kateri so poudarji nujnost posebne avtonomije za Furlanijo-Julijsko krajino. V soboto in nedeljo bodo katohčani videmske nadškofije debatirali o istem vprašanju, obenem pa bodo skušali izoblikovati zelo konkretne predloge, sobotno in nedeljsko srečanje pa so pripravili na srečanjih v šestih pastoralnih okrožjih. Temeljna poročila bodo imeli teolog Marino Qualizza in direktor škofijskega pastoralnega sveta Luciano Birri. • ŽARIŠČE Kovačnica nove prihodnosti ■ Vera Tuta Ban So trenutki v življenju, ko se vprašamo, kaj je najvažnejše. Iskreni odgovori navadno poderejo določene oltarčke, utrdijo pa zavest o bistvenem in bolje določijo koordinate. Isto velja za življenje naroda. Ne vem, Ce se prav zavedamo, da smo v enem teh ključnih trenutkov, ki terjajo iskrene odgovore in nove smeri delovanja. V februarju smo obravnavali razne pomembne teme, od kulturne politike in enotnosti ob Prešernovem dnevu do šolskih vprašanj. Vse me pripeljejo do enega in istega izhodišča, do osnovnega bistvenega vprašanja, ki pogojuje naše ravnanje, naša razhajanja in povezovanja ne glede na ideološki oziroma strankarski predznak. Bistveno vprašanje je, koliko življenjske sile zmoremo kot manjšina, koliko verjamemo v lastne moCi in koliko imamo radi svoj narod. Vtis imam, da je nekaj zelo narobe; dosti govorimo in malo naredimo. Vsi dosti razpravljamo, tudi polemiziramo, teoretično razmišljamo in pišemo, si marsikaj medsebojno očitamo; vendar ko se je pa treba od zve-riženega filozofiranja spraviti k delu in nekaj operativno zastaviti v svoj prid, takrat nam pa zmanjka energije in se zatečemo pod prvo streho, ki se nam ponuja. Zatohla konservativnost političnih stališč, pa Čeprav z napredno nalepko, je naveličala že najbolj potrpežljive med nami. Življenjska sila nima ideološkega predznaka in zato je absurd vpra-šati se, kakšne politične barve naj bo naša enotnost. In vendar se dogaja tudi to. Msgr. Marino Qualizza je v neki radijski oddaji enostavno in učinkovito povedal, da je podlaga za enotnost samo ena, in sicer ljubezen do naroda, ker da se brez ljubezni ne rodi prav nic. Mislim predvsem na slovensko šolo v Italiji, ki se je znašla na robu potresa: postopna refor- ma v smeri avtonomije italijanskega šolskega sistema je razkrila vse šibke strani našega šolstva. Reforma, kakršna koli že bo, ne more biti vnaprej označena kot dobra ali slaba, saj bo uspeh odvisen od njenega uresničevanja, osmislitve, vsebine in organizacijskih (z) možnosti celotne družbe, v katero je vraščena. Zato zasluži šolska politika dosti večjo pozornost, kot jo sicer uživa med nami in jo je uživala doslej. Priznajmo si: šolska politika je še danes tako kot vse druge »neproduktivne« dejavnosti (mladinska problematika, jezikovna politika, socialna pomoč itd.) na robu našega družbenega zanimanja. Doslej je veljalo, da so šole državna institucija in naj država skrbi zanje. Ker seveda država in krajevne uprave niso pozorne do slovenskih šol razen v negativnem pomenu, ugotavljamo zdaj, da v slovenske šole ni nihče nič investiral, razen seveda - da ne bo nesporazumov - energije šolnikov, kajti na njihovih ramenih sloni prav vse, tudi tisto, kar bi praviloma morala družba napraviti za svojo šolo. Največ prahu se dviguje vsako leto ob vpisih. Potem nekaj Časa primerjamo številke, beremo razna mnenja in vse spet zakopljemo do naslednjega leta. Razsoden človek bi vendar pričakoval, da bo diskusijam sledil neki sklep, neki organski načrt, podprt s politično akcijo in denarnimi sredstvi. Vemo, kaj je najvažnejše za slovensko šolo pri nas: da bi bila sodobna in lepo opremljena, zanimiva, pravi kulturni center za določeno območje, saj so na šolo vezani ne samo otroci, ampak cele družine; tu se stikata kultura in sociala; sam učitelj ne zadošča več, ob njem so potrebni novi profili psihopedagoških operaterjev, animatorjev in specialistov, ki znajo voditi delavnice in iz-venšolske dejavnosti. Taka šola postane res kovačnica nove kulture in nove omike za prihodnost. Vanjo bi morala celotna družba investirati svoje kapitele. Toda prebiram razna mnenja s tem v zvezi in nimam dobrega občutka, ker srečujem črnogledost, stisko, nemoč in praznino; v zvezi s šolo se uporablja vojaško izrazoslovje o branikih in trdnjavah, sanjarimo »čisto« šolo, ki je pri nas nikoli ni bilo, kajti odkar živimo v stiku z Italijani, smo dvojezični in večkulturni; zato se ne prepoznam v jalovem tarnanju o »skoku v prazno« in ne razumem stiske ljudi, ki ne prepoznajo veC svojega sveta brez določenih privilegijev. In tako imamo opraviti z izhodiščnim vprašanjem: kako je z našo ljubeznijo do naroda, kako je z našo vitalnostjo? Si res želimo dobro šolo? Imamo svoje mnenje o tem, kaj potrebujemo? Verjamemo, da je potrebno imeti slovensko šolsko središče tudi v mestu in ne le v predmestju in okolici? Bomo nastopih s svojim načrtom za reorganizacijo šolskega omrežja? Bodo naši politični predstavniki enotno podprli zahteve, čeprav je jasno, da šola nima političnega predznaka, ampak le narodno-kulturnega? Smo kot družba pripravljeni svojo šolo negovati vsebinsko in materialno, tako kot se dogaja z vsemi »boljšiipi« šolami povsod v razvitem svetu? Cas bi že bil in tudi pogoji so taki, da lahko vprežemo svoje konje pred voz in povlečemo. Letos bo Odprta meja tudi med Koprom in Miljami V torek, 17. februarja 1998 so se v Nabrežini sestali župani obmejnih občin, in sicer župan Občine Devin - Nabrežina Marino Vocci, župan Občine Dolina Boris Pangerc, župan Občine Milje Roberto Dipiazza, župan Občine Koper Irena Fister, župan Občine Komen Jožef Adamič in župan Občine Hrpelje - Kozina Vladislav Krebelj. Zupani so se domenili, da bo ured-na otvoritev manifestacije Odprtih mej v Dolini pri Trstu dne 17. apri- la 1998. Zmenili so se za skupen plakat in vabila ter za medsebojno sodelovanje. Ta pobuda o pove-zanju vseh odprtih mej je izredno pozitivna, posebno razveseljiva pa je še novost, da bo prvič tudi Odprta meja Milje - Koper. Prva Odprta meja bo Boljunec -Botač - Beka (18, 4. 1998), sledila bo Odprta meja Koper - Milje (2. 5. 1998) in skupno manifestacijo bo zaključila 10. maja Odprta meja Gorjansko - Mavhinje. POZIV / SREČANJE BO PRIHODNJEGA 14. MARCA SKR proti srečanju Violanteja s Finijem Član tajništva posl. Rizzi pisal predsedniku Violanteju Pokrajinsko tajništvo Stranke komunistične prenove piše, naj bi bilo srečanje med predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem in predsednikom Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Finijem prihodnjega 14. marca na tržaški univerzi. Govorila naj bi o sodobni zgodovini in o dogajanju v tukajšnjih krajih, kar predstavlja po mnenju tajništva SKP »višek kampanje, ki je osredotočena na Trst in meri k potvarjanju zgodovine s pomirjevalnimi’ nameni.« SKP meni, da se je tudi tukajšnje vodstvo Demokratične stranke levice v sodelovanju z vsedržavnim aparatom lotilo »novega tolmačenja tržaške zgodovine, pri čemer vzporejajo Rižarno pri Sv. Soboh z dogajanjem fojb.« SKP je že izrazila svoje kritično stališče do takega gledanja, ki pa se je od tukajšnje DSL razširilo do vlade, katere predstavnik - podtajnik Brutti - je novembra lani na srečanju ezulov primerjal .Rižarno s fojbami. Po srečanjih tržaškega tajnika DSL Spadara s poslancem Nacionalnega zavezništva Menio bi srečanje Violanteja s Finijem zaključilo »kampanjo prah resnici, ki je pravzaprav samo revizionistična kampanja in ki meri k ustvarjanju ugodnega vzdušja za spreminjanje ustave, ki se je porodila iz odporniškega gibanja,« piše tajništvo SKP. Pobuda, ki vzbuja za-prepaščenost med tržaškimi antifašisti, ni torej samo krajevnega značaja, pač pa ima vsedržavni pomen in je zato vsedržavno tajništvo posredovalo pri Violanteju, naj ne pristane na srečanje v Trstu s Finijem, »naslednikom fašistov, ki so predah te kraje nemškemu rajhu in ki ga v Trstu zastopa rasistična protislovenska in revanšistična stranka.« SKP končno vabi vse tržaške antifašiste, naj pravočasno in odločno posredujejo pri Violanteju, »preden ho prepozno.« Član vsedržavnega tajništva SKP posl. Marco Rizzi je pisal predsedniku poslanske zbornice Lucianu Violanteju pismo z zgovornim na- slovom »brez spomina ni prihod-nosti.« Postavljati tragedijo fojb na isto raven z grozotami Rižarne pomeni po mnenju posl. Rizza sprevračati smisel zgodovine brez spoštovanja spomina in vrednot demokracije in bratstva, za katere so se borili antifašisti. Revizioni-stični načrt predsednika poslanske zbornice, piše posl. Rizzo, meri k postavljanju na isto raven in k opravičevanju tako partizanov kot pripadnikov Salojske republike. Če se že bo srečal s Finijem v Trstu, meni zastopnik SKP, naj Violante vsaj ne izda spomina milijonov žrtev nacifašizma s samim namenom, da s kampanjo zgodovinskega potvarjanja prispeva k legitimaciji onih, ki pišejo novo ustavo, v katero vnašajo spremembe, ki se sklicujejo bolj na avtoritarizem kot pa na osnovne vrednote demokracije, ki so jo zasledovali predvsem tisti, ki so se udeležili slavnega antifašističnega boja, zaključuje svoj poziv posl. Rizzi. SINDIKAT / PO PODPISU V RIMU n Ugodna ocena dogovora Catalano (Cgil) o prenovitvi sistema državnih soudeležb Sindikat je pozitivno ocenil, da so na ministrstvu za industrijo ratificirali sporazum o industrijskem načrtu za Tovarno velikih motorjev in oddelek Diesel ricer-che za obdobje 1997-2000, na podlagi katerega bodo pospeših privatizacijo in prehod pod nadzor finske družbe VVartsila. Dogovor, ki so ga poleg sindikatov in zastopnikov ministrstva podpisa-li tudi predstavniki deželne uprave in krajevnih uprav, Intersinda in Zveze industrijcev, predvideva, da bo v obratu pri Boljuncu ostalo 1.400 zaposlenih, v oddelku Diesel ricerche pa 90. Odvečnih 150 dosedanjih uslužbencev bodo zaposlih v Tržiču, Mar-gheri in v zasebnem podjetju, 80 jih bo delalo v podjetju za proizvodnjo cevi na območju bivše ladjedelnice Sv. Marka, 170 pa jih bodo predčasno upokojih. Za tržaškega tajnika CGIL Valdija Catalana je ratifikacija decembrskega dogovora pomembna, ker so tudi v Rimu sopodpisali sporazum, ki so ga dosegli na krajevni ravni in ker so pristali, da bodo vzporedno s procesom privatizacije ustanovili koordinacijsko telo na deželni ravni, da bodo reorganizirali podjetja nekdanjih državnih soudeležb. Pri tem bodo še zlasti skrbeh, da bodo uveljavili zasebna podjetja, ki so doslej delala za velike obrate z državno soudeležbo. V zaporu podpisi za legalizacijo lahkih mamil Danes bo skupina zastopnikov ti. socialnih centrov skupaj z notarjem obiskala koronejski zapor: avtonomisti bodo zbi-rali podpise za zakonsko pobudo o depe-nalizaciji uživanja mamil in legalizaciji lahkih mamil, za kar jim je pravosodno ministrstvo dalo ustrezno dovoljenje. Gre za pobudo v okviru tridnevne vsedržavne kampanje za depenalizacijo lahkih mamil. Organizatorji poudarjajo, da je ena tretjina vseh italijanskih zapornikov za rešetkami zaradi mamil, ali v pričakovanju procesa ah pa ker so jih že obsodih. Točneje je v zaporu zaradi uživanja mamil 13.859 ljudi, kar dokazuje neučinkovitost prohibicionizma in ustvarja nemogoče probleme v prepolnih zaporih. Podpise zbirajo vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure v sobi 214 Tržaške občine. DOLINA / POŽAR VZDOLŽ DRŽAVNE MEJE Zgorelo 1 MO ha gozdov V noči med sredo in četrtkom je vzdolž italijan-sko-slovenske državne meje med občinama Dolina ter Kozina-Hrpelje zgorelo 15 do 20 hektarov gozdnih površin. Po podatkih, ki so nam jih posredovali tržaški gozdni čuvaji, so plameni izbruh-nih v sredo okrog 18. ure na slovenski strani meje, požar pa se je močno razširil predvsem na italijanski strani, se pravi v občini Dolina, kjer so ga dokončno pomorili šele včeraj dopoldne.Ogenj se je hitro razširil tudi zaradi suše, ki ta čas pesti naše kraje in zaradi katere je nevarnost gozdnih požarov zelo velika. Plameni so najbolj pustošili po pobočjih Malega Krasa. V nočnih urah jih je bilo videti daleč naokrog. Pri njihovem gašenju so sodelovali gasilci z obeh strani meje. Z italijanske strani so posegli gasilci iz Trsta in iz Milj, gozdni čuvaji ter prosto- voljni gasilci gasilskega društva Breg iz Doline. Včeraj zjutraj je nekaj ur sodeloval tudi helikopter civilne zaščite, in sicer natanko od 7.20 do 9.40, kot nam je preciziral dolinski župan Boris Pangerc. Vodo je zajemal v majhnem bazenu, ki so ga gasilci postavili pred gledališčem Prešeren v Boljuncu. Pristajanja in vzleti helikopterja v neposredni bližini vasi so seveda priklicali veliko radovednežev, med drugim tudi otroke boljunškega otroškega vrtca in osnovne šole. Rudi Pavšič in Sergij Pahor v oddaji »Pri nas doma« V nedeljo, 22. februarja, ob 20.50, (s ponovitvijo 26. februarja) bo po TV dnevniku spet na vrsti oddaja iz ciklusa Pri nas doma. Tokratna gosta bosta predsednika zamejskih krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Sergij Pahor (SSO). Razpravljala bosta o trenutnem položaju Slovencev v Italiji ter skušala odgovoriti na vprašanje »Zakaj se ne znamo zmeniti?«, ki je tudi naslov oddaje. Oddajo bodo popestrili prispevki - izjave predsednikov krovnih organizacij koroških Slovencev. O odnosih med slovensko državo in zamejstvom pa bo spregovoril raziskovalec Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Oddajo vodi Ivan Peterlin, režija pa je zaupana Sergeju Verču, Seveda pa je gašenje požarov vse prej kot prijetna zadeva. To vedo povedati tudi prostovoljni gasilci društva Breg, ki so žrtvovali celo noč za boj proti ognjem ujmi. Tokrat so se res izkazah, saj so si zaslužili pohvalo vodstva civilne zaščite. Le-to nam je tudi povedalo, da je ob tej priložnosti spet prišlo lepo do izraza sodelovanje med gasilskimi silami z obeh strani državne meje. Tako je bil mejni prehod na Socerbu zanje dejansko odprt vso noč. Kot že uvodoma rečeno, je ta čas tudi zaradi suše nevarnost gozdnih požarov zelo velika. Deželna gozdna uprava poziva vse, ki se iz katerega koli razloga podajo v gozdove, naj se najstrošne držijo protipožsarnih predpisov. Kdor zagleda požar, pa je naprošen, da čim prej obvesti gasilce. Na voljo je tudi zelena telefonska številka deželne civilne zaščite 1678/43044. ŠEMPOLAJ Soočenje upraviteljev z občani o regulacijskem načrtu Živahna, mestoma kar ostra razprava številnih udeležencev Ob prisotnosti devin-sko-nabrežinskega župana Marina Voccija, predstavnika pisarne arh. Salzane, načelnika občinskega urbanističnega urada, izvoljenih svetovalcev ter predstavnikov raznih organizacij se je v sredo v Sempolaju zaCel niz javnih skupSčin, s katerimi namerava občinska uprava pojasniti tehnične in politične značilnosti v zvezi z novim občinskim regulacijskim načrtom. Prvi podatek naj bo kritika našemu časopisu s strani nekaterih udeležencev večera, češ da ni dovolj jasno seznanil bralcev o šempolajskem srečanju. Drugi podatek pa je dejstvo, da je vsaj začetnemu delu večera prisluhnila res številna množica (menda pa je Piccolo srečanje zadovoljivo napovedal), kar lahko le potrjuje zanimanje in občutljivost za vprašanja ozemeljskega načrtovanja. VeCer je z nekoliko razvlačenim nagovorom uvedel sam župan, ki je poudaril trden namen uprave, da občane z vsebino naCrta kar najbolj podrobno seznani in hkrati beleži njihove kritike. Regulacijski naCrt je pristojna deželna strokovna komisija že odobrila, v teku februarja pa bo tudi objavljen v Deželnem uradnem listu. Od tistega trenutka bo občinska uprava dolžna občane seznaniti z možnostjo podrobnejšega vpogleda v načrt. Morebitne ugovore, opazke in zahteve po popravkih bodo lahko zainteresirani uradno predstavili v roku tridesetih dni po uradni objavi na občinski oglasni deski. Nekje pred poletjem bo o načrtu ponovno razpravljal in s popravki vred dokončno odobril občinski svet. V imenu arh. Salzana, ki je glavni podpisnik naCrta, je spregovoril mladi urbanist Baioni. Povedal je, da so načrtovalci temeljito pregledali občinsko ozemlje: pregledali so strukturo vasi in značilnosti vsake posamezne domačije ter geološke, botanične in favnistiCne karakteristike zelenih površin in obale. Ob tem so načrtovalci upoštevali tudi zgodovinske spremembe na teritoriju, saj so bile pred sto leti značilnosti naših krajev bistveno drugačne od današnjih. Posebna pozornost je bila namenjena preučevanju širjenja naselij in izkoriščanja zemljišč v gospodarske namene, kot je to predvsem kmetijstvo. Vse to so skušali povezan v celoten plan nadaljnjega razvoja in tudi dejanskih omejitev, ki naj bi normirale in uskladile vsak nadaljnji poseg na teritoriju. Regulacijski naCrt naj bi tako imel svoj smisel in namen predvsem v zavarovanju obstoječega bogastva in značilnosti občinskega ozemlja ter v zaCrtanju usklajenega nadaljnjega razvoja... Uporaba pogojnika seveda ni naključna in to je verjetno najbolje utemeljila razprava, v katero so izključno kritično in mestoma zelo napeto posegli nekateri prisotni. Tajnik Kmečke zveze S predsinočnjega srečanja v Sempolaju (foto KROMA) Edi Bukavec je izrazil zaskrbljenost zaradi prehudih omejitev, ki jih plan predvideva za kmetijstvo. »Regulacijski načrt je - vsaj kar zadeva kmetijstvo - najslabši v tržaški pokrajini... 160 strani tehničnih norm dejansko duši vsak poseg na teritoriju - vsekakor pa načrt namenja kmetijskim dejavnostim odločno premalo zemljišč, »je dejal Bukavec ter izpostavil zgodovinsko zapostavljenost kme-' tijstva na tem delu slovenske zemlje, ki se očitno nadaljuje še danes. V razpravi so se kritično oglasili še drugi, ki jih tak načrt bolj ali manj tudi neposredno penalizira: tako je nekdo takoj po posegu razjarjeno zapustil srečanje, drugi pa je svoja zemljišča polemično ponudil v odkup samemu načrtovalcu... -Urbanist Baioni je priznal, da skupina načrtovalcev res ni mogla upoštevati specifič- nih potreb posameznih občanov, zato pa lahko leti predstavijo upravi utemeljene predloge in popravke. Včeraj je bilo podobno srečanje v Seslja-nu, prihodnji teden bo o načrtu govor v Ribiškem naselju in Nabrežini, sam župan pa je obljubil še eno izredno srečanje v Sempolaju. Zainteresirani so zato vabljeni, da se srečanj udeležijo, nato pa že na začetku marca uradno predstavijo vse možne ugovore, opazke in zahteve po popravkih. (GB) OPČINE Prosvetni dom spet v novi preobleki Po dobrem mesecu razbijanja in prašenja so se včeraj zaključila vsa obnovitvena dela podov v openskem Prosvetnem domu. Prostori se razkazujejo v novi privlačnejši preobleki. Izginili so stroji in za seboj zapustili pravo prašno opustošenje. Požrtvovalne roke openskih kulturnih delavcev so že na delu, da zbrišejo tudi to sled obnovitvenih del. Openski kulturni hram bo OPČINE / VČERAJ SPREHOD KRALJA IN KRALJICE Kraški pust: nocoj delile mask Pust širokih ust je spet tu. Kaže, da ga bomo letos na Tržaškem praznovali posebno intenzivno. Pobud in prireditev je namreč toliko, da je že kar težko imeti pravi pregled nad njimi. Očitno obstaja neka sla po zabavi, ki na svoj način dokazuje, da ne živimo ravno v zabavnih časih. A pustimo takšna ra-zišljanja za kako drugo priložnost in raje poglejmo, katere so vsaj naj-pomebnejše pustne prireditve, ki so najavljene za prihodnje dni. S sprehodom kralja in kraljice na Opčinah (na sliki - f. KROMA) se je včeraj začel 31. Kraški pust, ki bo dosegel svoj višek jutri s sprevodom alegoričnih vozov, skupin mask in godb na pihala po openskih ulicah. Kralj in kraljica sta si ogledala in ocenila izložbe na pustno tematiko, ki tudi letos tekmujejo za nagrado najlepše okrašene trgovine, nocoj pa bo na sporedu težko pričakovani pustni defile v openskem ProsveTnem domu. Letošnji Miljski pust bo že 45. po vrsti.Prireditelji so tokrat poskrbeli za več atrakcij in za nekaj novosti. Sobotno pustovanje se bo pričelo ob 17. uri na Marconijevem trgu z diskoteko na odprtem. Ob 20.30 pa bo na Trgu Adriatico pu- stni Spektakel z znanima komikoma Teom Teocolijem in Ninom Frassico. Teocoli bo nastopil s kabaretno predstavo »Ossa-rio« (»Kostnica«), v kateri se bo norčeval iz znanih osebnosti italijanskega javnega življenja. Frassica pa bo nastopil z vrsto »popravljenih« italijanskih popevk. Nedeljski sprevod pustnih vozov v Miljah se bo pričel ob 13. uri. Odvijal se bo po ulicah Forti, D’Annunzio, Roma in Caduti della Liberta, kar vsaj delno predstavlja novost. Kot ponavadi bo osem voz, ki jih pripravlja osmero tradicionalnih pustnih skupin, in sicer: Brivido, Trottola, Bulli e pupe, Bora, Ongia, Mandrioi, Lampo in Bel-lezze naturah. Razglasitev prvou-vrščenega voza bo ob 18. uri na Marconijevem trgu. Kaj pa v Trstu? Tu so se pustne prireditve pričele že v minulih dneh. Tako je bil včeraj popoldne v Skednju Mimohod služkinj. Danes ob 14.30 bodo v Skednju protagonisti otroci, pri Sv. Ivanu pa bo ob 15. uri Pustni sprehod v maskah. Jutri ob 15. uri bo otroško pustovanje v Rojanu. V nedeljo bo ob 16. uri na sporedu sprevod pustnih voz v Skednju. Enega izmed viškov pa bo pustovanje v Trstu doseglo na pustni torek s 7. sprevodom mask. Sprevod bo krenil ob 14.30 od Stare mitnice proti Trgu Zedinjenja Italije. Na pepelnično sredo popoldne pa bo pogreb pusta na Trgu Zedinjenja Italije, v Skednju, pri Sv. Ivanu, za Kraševce pa kot običajno pri Mlaki na Kontovelu. tako se razživel s sojo pravo kulturno in družbeno poslanstvo. Dela so z veliko zavzetostjo opravila podjetja Dean Milkovič iz Gropa-de, Rado Andolšek od Ferlugov, Ruggiero Pieri in Attilio Degrassi z Opčin. Načrt pa je izdelala Tatjana Sosič, ki je tudi dela nadzorovala. Na vrsti je sedaj društvena blagajničarka, ki ima nelahko nalogo, da pač poravna stroške za opravljena dela. Tudi to' se bo kmalu uredilo, saj ima društvo ob strani zveste člane in prijatelje, ki z delom in tudi denarno radi pomagajo, ko gre za posege vsevaškega pomena. Naj omenimo, da je skupina, ki si je prevzela odgovornost za zadnji dve uspešni silvestrovanji, namenila' izkupička prav za obnovitvena dela podov. Njihovemu zgledu bodo gotovo sledili še številni društveni člani in prijatelji. Če ne prej, pa ob priliki letošnjega poletnega praznika Tabor 98. Na pročelju doma so se že pojavile pisane zastave, ki naznanjajo pustno slavje. Danes zvečer pa bo v dvorani pustni defile, ki bo obenem tudi prva prireditev v obnovljeni dvorani. Na tej prireditvi se bodo »kraški modni ustvarjalci« potegovali za lovoriko za izdelavo izvirne maske. Priložnost, ki jo ne bi smeli zamuditi številni pustni podložniki. Uradno odprtje prenovljenega doma bo v soboto, 28. t, m., ko bo društvo, v okviru kulturnega praznika, proslavilo tudi 30. letnico svoje ustanovitve. ŽALOST V TRNOVCI Umri je Giorgio Markuža V Trnovci je včeraj zastalo življenje. Se do srede popoldne je najmanjša vas devinsko-nabrežinske občine živahno dihala v predpustnem vzdušju, potem ko se je skupina mladih prijateljev odločila, da bo po enoletnem premoru spet obudila pustni običaj in se s svojim vozom udeležila sprevoda na Opčinah. Voz so pripravljali pri Lovrenče-veh, kot pravijo domačiji družine Markuža na robu vasi. Med fanti, ki so bili najbolj zagnani pri delu, je bil prav Giorgio Markuža. Težko, kruto je pisati v preteklem času o komaj 24-letnem fantu, polnem veselja do življenja, ki ga je usoda - in kakšna usoda! - v nekaj urah neusmiljeno in nepreklicno odtrgala od mame, očeta, sestre in prijateljev iz Trnovce in tudi iz drugih kraških vasi. Zadnje dni se Giorgio ni sukal, kot običajno, okrog velikega voza. Zbolel je. Visoka temperatura ga je priklenila na posteljo. Po hitri pomoči v tržiški bolnišnici in zdravljenju z antibiotiki si je vendarle nekoliko opomogel. V sredo se je še hecal. Upal je, prepričan je bil, da mu bo jutri uspelo stopiti na voz s prijatelji Martinom, Igorjem, Dušanom, Egonom, 15-letno sestro Eleno, Jagodo, s katerimi je že nekaj tednov delil skupno pustno avanturo. A usoda je hotela drugače. V popoldanskih urah je ponovno oslabel. Na podvečer so ga domači spet prepeljali na pregled v Tržič, od tod so ga nemudoma preselili na katinarsko bolnišico. Se preden je odbila polnoč, ga ni bilo več. Novica o njegovem odhodu je pretrgala veselo vzdušje v vasi in jo ovila v žalost. Boleče je odjeknila tudi v drugih kraških vaseh, kjer so Giorgia Markužo poznali kot veselja polnega in dela vestnega fanta. Zaprepadla je člane Odbora Kraškega pusta, ki so cenili Gior-giovo resnost in vnemo pri obnavljanju več kot tridesetletnega običaja. Njemu se bodo poklonili med nocojšnjim defilejem mask in na jutrišnjem sprevodu na Opčinah. Trnovce jutri ne bo na Opčine. Delo na pustnem vozu se je ustavilo z Giorgiovim odhodom. Za njim ostaja pri Lovrenčeveh skoraj dodelan voz, na katerem kraljuje ogromni rak s strašnimi morilskimi kleščami, pri Domineteveh pa osem šilastih krempljev in več kot tri metre visok kelih, iz katerega bi morala pošast srkati nektar življenja. Usoda pa se je z Giorgiom Markužo neusmiljeno poigrala in v kelih njegovega kratkega življenja nalila strup, v srca njegovih najdražjih pa zasadila bolečino, ki boli, grozno boli... (M.K.) NOVICE Preklicali nedeljsko stavko ACT Sindikati CGIL, GISL in UIL in avtonomni sindikati uslužbencev konzorcialnega prevoznega podjetja ACT so odpovedah napovedano nedeljsko stavko, da ne bi tako prizadeh prebivalstva prav na pustno nedeljo, ko se izredno veliko potnikov poslužuje javnega prevoza, da se lahko udeležuje pustnih sprevodov in manifestacij. Stavko so prenesli na poznejši datum. Ženska splezala na žerjav iz protesta V Ul. Baiardi v Kolonji nad Trstom je včeraj dopoldne prišlo do neobičjnega protesta. Ob ulici že dalj časa stoji neuporabljen zidarski žerjal. To zapuščeno orodje pa je 56-letni Marii Durisotti, ki stanuje v bližini, že dalj časa hodilo na živce.Včeraj dopoldne se je odločila, da svojo nejevoljo jasno in glasno izrazi ter je v znak protesta, kljub svojim ne ravno mladostnim letom, kratkomalo splezala na žerjav. Na nek način jfe svoj cilj dosegla, saj so kmalu prihiteli policisti in rešilec hitre pomoči. Ženska je po enournem prigovarjanju svoj protest prekinila in se živa in zdrava vrnila na tla. Kdo ve, ali bo njen protest kaj zalegel Karabinjerji prijeli bosanska pribežnika Tržaški karabinjerji iz Ul Hermet so včeraj v središču mesta prijeli dva Bosanca, ki sta se nezakonito nahajala na italijanskem teritoriju. Moška sta resnici na ljubo že bila znana krajevnim organom javne varnosti, saj sta bila v preteklosti že formalno izgnana z italijanskega ozemlja. Karabinjerji so Bosanca po običajnem pregledu izročili uradu za tujce na tržaški kvesturi, da bi poskrbel za njun ponovni izgon. KRAŠKI PUST / POPOTOVANJE PO VASEH NABREZINKSEGA KRASA Jubilejni Praprot, papeški Šempolaj in novinček Prečnik Praprot že četrt stoletja no Kraškem pustu. Prečnik po prvič Nekaj jubilejno svečanega se letos dogaja v Praprotu, nekaj izjemno novega v Prečniku. V Praprotu praznujejo 25-letnico sodelovanja na Kraškem pustu, v PreCniku se prvič spopadajo z njim. Prednost v tej predpustni kroniki imajo, seveda, starejši, jubilanti. Praprovci pripravljajo jubilejni voz na prireditvenem prostoru v borovem gozdiču, v katerem se poleti ljudje prijetno hladijo na Sagrah. Pretekli torek se je pred zasilno barako, v kateri nastaja voz, zbrala peterica mladih. Sandi je ugotavljal, da jih ni veliko, in da tudi jutri na Opčinah jih ne bo na vozu ali okoli njega' pretirano: kakih trideset do štirideset. »Mladi ne pridejo, ker se morajo greti doma pri materi; raje gledajo Striscia la no-tizia, kot da bi priskočili na pomoč,« je pikro pokomentiral. In vendar obletnica bi morala predstavljati do- volj šnjo stimulacijo za številčnejši pristop. Praprot je sploh tista zamejska vas, ki se je doslej še največkrat udeležila Kraškega pusta. Potem ko so se Praprovci pred Četrt stoletja odločili za sodelovanje, niso svoje' ga ljubiteljskega odnosa do naše največje pustne manifestacije veC prekinili. S svojim vozom so hoteli poudariti prav to izredno neprekinjeno serijo nastopov, pri čemer so izbrali naslov, ki je že sam po sebi tudi jasna zaveza za bodočnost: »Se ne mo-lamo!« »Naši starši se niso ustavili, in tudi mi, mularija, ki pripravljamo vozove že 10,12 let, se ne bomo,« se je v imenu Četverice obvezal Robi. Praprovška pustna skupina je zaCela pripravljati voz januarja. Ideja o 25-letnici je bila, tako rekoC obvezna. Na vozu je bila že nastavljena velika, štiri metre in pol visoka lutka brez glave, ki je imela obe roku pohlepno iztegnjeni naprej v objem treh ogromnih valjev, ki so stali drug na drugemu: spodnji je bil najširši, zgornji najbolj ozek. Ogromna trinadstropna torta z nastavljenimi svečkami je še čakala, da jo jubilanti obložijo s smetano in drugimi sladkarijami, podobno kot je pri vratu odrezana lutka Čakala na svojo glavo. Velika železo-lepenka-sta buča je stala pred barako, tik ob šanku, ob katerem se poleti zbira množica ljudi v pričakovanju osvežujoče kapljice. Ob dva metra visoki rožnati glavi so se ob Sandiju in Robiju prejšnji veCer zbrali še David, Ivan in Mitja. Robi je ugo- tavljal, da jim ne'bo uspelo konCati voza, a ostali mu niso pritrdili. Vešči izkušenj iz prejšnjih let so dobro vedeli, da bodo večji del pustnega posla opravili prav v zadnjih dveh^treh dneh, Ce že ne zadnjo noC. Le da bi vreme dotlej zdržalo, so upali. Pustni delavci, namreč, ne pomnijo tako ugodnega vremena: »Letos lahko delamo pusta v kratkih rokavih,« je bil zadnji utrinek pred odhodom proti PreCniku. Med Praprotom in Prečnikom pa je Sempo-laj vmes, bi lahko zapisali z Grudnom. Ugotovitev velja tudi za kraški pustni zemljevid. Sempolajski pustni delavci imajo svoj generalni štab pr’ Boškotu, gospodarju zemljišča, na katerem so s kovinskimi drogi zgradili zasilno barako. Malo stran imajo tudi de-pendanso v delavnici, v kateri gradijo manjše elemente. Premikanje v baraki je kar problematično, saj je med najlonsko steno in vozom le nekaj centimetrov prostora. Na vozu je razviden kot cisterna ogromen trebušast trup letala. Kam bo poletelo, naznanja že sam naslov: Papežkubist. Po prvotni zamisli bi morala stati na vozu ogromna koklja, a so se Sempolajci le premislili in izbrali aktualno mednarodno temo. V dobrih treh tednih so pod Davidovim in Robijevim vodstvom opravili izvrstno delo. Ce jih vprašaš, ali jih dela dosti, že sam smeh zgovorno pove, kako in kaj: »Pridejo, ko zvedo, da je pripravljeno za pijačo in jedačo,« se glasi jasnejši odgovor. Ce pa vrtaš v podrobnosti, lahko izveš tudi sledeče: »Štirje delajo, drugi pa gledajo.« Podobno kot v mnogih drugih vaseh. Sempolajci pripravljajo torej polet po papeževih sledeh. Na Opčinah se jim bo pridružila množica »Kubancev« in »Ku- bank« v svojih kostumih, ki jih pridne šiviljske roke prav v teh dneh končujejo. Latinsko-kraškega veselja ne bo manjkalo, pa tudi daril ne. Za slednje bo poskrbela novopečena kraško-pustna vas Prečnik. V PreCniku je te dni (ali bolje zapisano: noCi, ker delo poteka predvsem ponoči) prav pravljično. Za Goljakom, na robu vasi, kjer nastaja prvi preC-niški pust, je kot da bi se svet ustavil nekje v prejšnjem stoletju ali še dlje v Času nazaj. Domačini so zgradili barako kar z borovci, ki so jih posekali na jusarskem zemljišču, jih pošteno oskubili in zasadili v Knezovo zemljo, ki so jo bili prej oteli robidovja. To starinsko, mojstrsko izdelano leseno ogrodje so nato prekrili s platnom. Tudi pustna vsebina pravljične barake je... pravljična, saj vodi kar nad oblake, kjer se na saneh pelje sam sveti Miklavž, ki bo v tej »zimski pravljici«, kot je naslov vozu, prinesel darila na Opčine. Geneza precniškega pusta sega tja v novembrske dni, ko se je v domači gostilni pri Pavlu sestala skupina vaščanov, veščih pustnega dela, ker so ga v preteklih letih že opravljali v »izseljenstvu« (beri: v Zgoniku, Sempolaju, Praprotu). Pa so si rekli: Ce smo že toliko let delali pusta v »tujini«, zakaj bi enkrat ne poskusili še v domovini? ReCeno-storjeno. Pred Miklavžem so bili - ob pravi luni, kot je povedal Damjan - borovci že posekani. Kmalu zatem so iz ogrodja zarjavelega žerjava izdelali pustni voz, okoli katerega sedaj dela dejansko cela vas. Vsak prispeva po svoje: mehaniki, tesarji, zidarji se preizkušajo v novi stroki. Študent Aljoša je s CopiCem v roki farbal sveta Miklavževa oblačila (in tudi lastne prste...). Neumorni Edvin je skakljal sem in tja ter razkazoval potankosti, od jelenov, ki bodo vlekli sani, do žag, kladiv in drugega orodja, s katerim se bodo »oborožili« škrateljci, ki bodo spremljali Miklavža med njegovo opensko potjo. Vse to in še mnogo, mnogo drugega je preC-niški Edvin razlagal pred pravljično barako za Goljakom, ko se je ura nagibala že k deseti ponoči. Po slovesu se je kronistovo oko spet za trenutek obrnilo k tisti pristni druščini. Kakšna idila! V baraki iz borovcev in platna se je svetil oblaček z Miklavževimi sankami, nad barako pa se v jasni zimski noči s svojimi sedmimi zvezdami PreCniku in njegovim delavnim ljudem z neba klanjal Veliki voz... (M.K.) omoZ ^ KRALJICA KRAŠKEGA PUM vabita danes, 20. februarja 1998 na ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah z začetkom ob 20.30 Jutri, 21. februarja 1998 pa na 11. KRAŠKI PUST z začetkom ob 14. uri na Opčinah VČERAJ-DANES Danes, PETEK, 20. februarja 1998 MODEST Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.39 - Dolžina dneva 10.39 - Luna vzide ob 1.33 in zatone ob 11.31 Jutri, SOBOTA, 21. februarja 1998 PETER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje, zračni tlak 1032,6 mb ustaljen, veter 7 km na uro zahodnik, vlaga 74-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Mi-chele Graziano in Kevin Hebert Lopez Mattos. UMRLI SO: 83-letna Irma Percauz, 74-letna Ade-lina Koscica, 83-letna Lui-gia Merigaziol, 74-letna Andriana Pillelo, 75-letni Ezzelino Gigante, 76-letni Augusto Cavallaro, 75-Iet-na Gisella Bojanovich. AMBASCIATORI - 15.20, 18.40, 20.00 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »II col-lezionista«, i. Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 15.30, 18.30, 21.45 L’uomo del giorno dopo«, i. Kevin Ko-stner. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »»Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nicholson. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Selleck. MIGNON - 16.00, 18.40 »Rocco lo stallone italia-no«, 20.10, 22.30 The Jackal«, i. Bruce VVillis, Richard Gere. CAPITOL - 17.30, . 19.45, 22.00 »II quinto elemente«, r. Luc Besson, i-Bruce VVillis. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Ci šara la ne-ve a Natale?«, r. Sandrine Veysset. a PRIREDITVE H LEKARNE Od ponedeljka, 16. do sobote, 21. februarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179 (tel. 816296). Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6. Bazovica (tel. 226210) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Harry a pezzi«, r.-i. Woody Al-len, i. Demi Moore, Robin VVilliams; pred vsako projekcijo bodo predvajali kratkometražni film »Dead Train«. EKCELSIOR AZZURRA - 15.15, 18.30, 21.45 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio. EKCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Alien, la clonazione«. IGRALKA MIRANDA CAHARIJA podaja na vseh osnovnih šolah in vrtcih openskega didaktičnega ravnateljstva pravljico Hansa Ch. Andersena PALČIČA. Delo je dramatiziral in režiral Mario Uršič, za sceno je poskrbela Kata Kozlovič. Predstava želi vzpostaviti direkten kontakt s svojimi malimi gledalci, saj uporablja razred kot scenski prostor in predmeti iz vsakdanjega življenja postanejo gledališki rekviziti. Da bi se otroci čimbolj vživeli v dogajanje, so organizatorji predhodno posredovali šolnikom kratko pesmico, s katero bi s »Palčico« peli in z njo podoživeli zgodbico. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev, 27. februarja 1998 za učno osebje otroških vrtcev, nižjih in višjih srednjih šol in za upravno, tehnično in pomožno osebje ter 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. g_______________IZLETI SKD CEROVLJE- MAVHINJE organizira 1-3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291476 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka. SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. marca ob priliki Zamejskega prvenstva avtobusni izlet na Zonco-lan. Vpisovanje bo v ponedeljek, 23. t. m. in v sredo, 25. t. m. na sedežu kluba od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 299573 in 226271. TRST Petek, 20. februarja 1998 7 Samuel Beckett ČAKAJOČ GODOTA Režija: MARKO SOSIČ danes, 20. t. m., ob 20.30 RED F SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST < sklicuje BID©® v petek, 27. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 v Trstu Vabljeni člani društva OBVESTILA DANES, 20. februarja bo ob 21.30 bo v Boris Sports Clubu - Športni center Ervatti - Brisciki nastopila priljubljena skupina DIRTT FINGERS s presenečenjem. Toplo vabljene maske! KD IVAN GRBEC -Skedenjska ulica 124, vabi svoje člane na letni občni zbor, ki bo danes, 20. t. m. ob 20. uri'v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠPORTNA SOLA TRST in KD SLAVKO ŠKAMPERLE sporočata, da letos iz tehničnih razlogov odpade tradicionalno otroško pustno tajanje na stadionu 1. maj v Trstu. SREDNJEŠOLCI! Končno mladinski pustni ples samo za nas. Dobimo se jutri, 21. t. m. od 20. do 24. ure v KD Fran Venturini pri Domju. Igrala bo skupina EX-PANDER. GODBENO DRUŠTVO Nabrežina bo za skupno praznovanje pusta obiskalo naslednje vasi: jutri, 21. t.m.: Medja vas in Sesljan center; nedelja, 22. t.m.: Slivno, Mavhnje, Cerovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; Ponedeljek 23. t.m.: Sesljan, Vižovlje, Trnovca in Nabrežina postaja; torek, 24. t.m.: Nabrežina Kamnolomi in center. KD FRAN VENTURINI priredi v nedeljo, 22. in v torek, 24. t.m. OTROŠKO PUSTNO Rajanje, od 15.30 do 19.30. Igrala bo skupina ADRIA KVINTET. PUSTOVANJE ’98: SZSO vabi vse skavte, skavtinje in prijatelje na pustni ples, ki bo v nedeljo, 22. t.m., od 21. ure dalje, v Marijinem domu Pri sv. Ivanu v Trstu. DOLINSKI PUST -Skrmate in vaščane vabimo, naj se pridružijo letošnjemu koledovanju po vasi, ki bo kot po navadi na pustno nedeljo, 22. februarja 1998. Najko-rajžnejši se dobimo na KTuži že ob 8.15, od tod Pa bo sprevod godcev in veseljakov šel po vaških ulicah. Letos bo pot nekoliko drugačna, o vseh novostih pa so obveščeni pustni odborniki. Pridite z nami, ali nas čakajte na svojem domu! SD KONTOVEL organizira v nedeljo, 22. t. m. in v torek, 24. t. m. od 15.30 do 19. ure v Kulturnem domu na Proseku OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljene maske! t* KD FRANCE PREŠEREN Boljunec PUSTNI PLESI / /: v ogrevanem šotoru pri gledališču DANES, 20. 2. 98 Veliki pustni pivski 2ur od 20.30 do 1 ure s skupino Sank rock -Supporters XI’AN JUTRI, 21. 2. 98 Pustni žur do jutra - od 20.30 do 4. ure igrajo Pop design NEDELJA, 22. 2. 98 od 14.30 do 18. ure otroško rajanje - DJ Oskar; zvečer od 20.30 do 1 ure ples s skupino Happy day A PONEDELJEK, 23.2. 98 od 20.30 do 1 ure ples z Veselimi godci », N TOREK, 24.2.98 višek pustne zabave s skupino California - ples od 20.30 do 4.ure. CENE VSTOPNIC KOT LANI! SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 22. t. m. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih osmice družine Fa-bec v Mavhinjah (na Punkišču). Malčki se lahko pridružijo od 15. ure dalje. TABORNIKI RMV vabijo vse MC in GG na su-permegapustno rajanje v Bubničevem domu v Re-pnu v ponedeljek, 23. t. m. od 15.30 do 18.30. Pridite vsi, čaka vas veliko presenečenje! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu prireja v ponedeljek, 23. februarja, predstavitev najnovejše in najpopolnejše študije o delovanju TIGRA na Primorskem, delo Miroslave Cencič. Poleg avtorice bo prisoten tudi tigrovec Ciril Kobal. Delo bo predstavil Karlo. Kocjančič. Začetek ob 20.20. KD IVAN GRBEC -Skedenjska ulica 124, vabi otroke na VESELO PUSTOVANJE, ki bo v ponedeljek, 23. t. m. od 16. do 18. ure v društveni dvorani. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. februarja od 16.30 do 18.30 v društvene prostore v Sempo-laju na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. CARPE DIEM! Zgrabi priložnost, živi se samo enkrat. Zakaj bi se zadovoljil z navadno pustno zabavo, če je alternativa pustni ples v družbi Kraških ovčarjev in drugih zanimivih ljudi. Vidimo se na Opčinah, v Finžgarjevem domu v ponedeljek, 23. t. m. ob 20. uri. KRUT obvešča, da se bodo 3. marca začele tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cice-rone 8, od ponedeljka, 23. t. m. dalje v uradnih urah. Tel. št. 360072. KD LONJER-KATINA-RA vabi vse male pustarje na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE na pustni torek, 24. t. m. od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Lonjerju. ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešča, da bo od 24. februarja dalje ponovno odprta ludoteka v Skedenj ski ulici št. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Laboratoriji bodo strukturirani tako, da bodo v otrokih sprožili bodisi medsebojno komunikacijo kot tudi uresničitev individualnih potreb. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do PUSTOVANJE !!! Torek, 24. februarja, od 21.30 do jutra Koncert z ansamblom [&® [P©[P in predstavitev novega CD »Srečni smo SlovenCki« Diskoteka EUFORLA v Devinu 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA sporoča vsem veseljakom, da je v baru Kulturnega doma Tabor na Opčinah, v Boris Šport Clubu v domu Pristaniških delavcev in v Občinski knjižnici v Boljuncu na prodaj videokaseta Kraškega pusta. TEČAJ PRIPRAVE NA ZAKON - vedno bolj se čuti potreba po rednem slovenskem tečaju za zaročence. Zato bo tudi letos priprava na zakon za vse tiste, ki se želijo poročiti v cerkvi. Skupno bo šest srečanj. Tečaj pripravlja Marijanišče v okviru Duhovske zveze in ga vodi g. Tone Bedenčič. Srečanja bodo vsako sredo z začetkom ob 20.30 v Marijanišču. Prvo srečanje bo v sredo, 25. t. m., zadnje pa v sredo, 1. aprila. Predavali bodo dr. Zvone Strubelj, zdravnica Mirjam Lisac, pedagog prof. Anton Ciglar, psiholog Viljem Ščuka, zakonca Lajovic in voditelj tečaja Tone Bedenčič. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Pa-dričah. SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 28. februarja t.l. bo na vrsti srečanje z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626). SLOVENSKI TRŽAŠKI SLIKAR IVO PETKOVŠEK razstavlja svoja dela v Tržiču, na šoli G. Randaccio, v Ul. Ca-naletto 10, do 28. t. m. Obisk je možen ob urah pouka vsak dan razen nedelje. SKD CEROVLJE- MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ŽENA. Večerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. št. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure. VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini De-vin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12: ure, ob torkih in četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje šole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. marca. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN NABREŽINA obvešča, da je še ves mesec februar v trgovinah COOP v teku pobuda »Računalnik za šole« za nabavo računalnika in računalniške opreme z nabirko odrezkov »BUDNO ESEMPIO«. Kdor razpolaga s temi odrezki, jih lahko prinese na šolo ali pa jih izroči učencem najkasneje do 20. marca. Za morebitne informacije se lahko obrnete na tajništvo sole (tel. 200321). KRUT prireja 10-dnev-no bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure. Tel. št. 360072. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi člane na ©bEmo v petek, 27. 2. J 998 ob 18.45 v prvem ter ob 19.15 v drugem sklicanju v čitalnici NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PRIZNANO IN ŽE VPELJANO PODJETJE v Trstu, ki deluje na področju vgrajenih elektro-gospodinjskih aparatov, išče prodajalca-priprav-nika za razstavni salon v Trstu. Od kandidatov pričakujemo: 1. diplomo trgovske ali ekonomske šole (zaradi možnosti napredovanja v prihodnosti); 2. odlično znanje italijanščine in komunikativnost; 3. znanje hrvaškega in/ali slovenskega jezika; 4. opravljen vojaški rok; 5. starost do 24 let. Tel. (centralna pisarna-administracija) 0434/574344. ISCEM delo kot hišna pomočnica.Tel. 00386-67-89311. VINOGRAD dajem v najem. Tel. na št. 231578. NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038667-4225. - PODJETJE, ki deluje na področju specializiranih storitev zaposli tajnico z odličnim znanjem slovenščine in italijanščine, z organizacijskimi sposobnostmi, dinamično in vedrega značaja. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Dinamična«. V CENTRU NABREŽINE oddamo v najem vpeljan bar-tobakarno-prodajalno časopisov. Za informacije tel. na št. 200278 ali 200219. PRODAM Mazdo 323 F, letnik ’92, 70.000 km, edini lastnik, nepoškodovano, črne barve, klimatska in stereo naprava, nove gume, za 11.500.000 lir. Tel. (0481) 32033 od 12.30 do 13.30. VPELJANO trgovsko podjetje išče predstavnika za Furlanijo-Julijsko krajino. Nudi vzorčno blago, provizije in plačilo stroškov. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Predstavnik«. PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, 54.000 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel. 410476. FILATELISTI POZOR! Tržaške znamke ’45-’54 oddam - po specifikaciji -po dobri ceni. Pisno se obrnite na Al Kocjan -Miramarski drevored, 263 - Trst. VSI GUŠTINI so vabljeni na prvo srečanje Guštinov, ki bo v restavraciji Križman v Repnu (Trst) v soboto, 21. marca 1998. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite do 14. marca na tel. št. 040-327395 (Nives Guštin) ali na 327124 (Vesna Guštin) od 18. do 20. ure. GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica v širši okolici Trsta. Informacije na tel. št. 228118 ob večernih urah. PRODAM KOMBI Volksvvagen Karavel, 8 sedežev, letnik ’85, nov motor, tel. na št. 228311. NUDIM pomoč pri likanju na vašem domu. Tel. št. 327274. ISCEM DELO kot varuška in za nego starejše osebe. Tel. št. 00386-67-31229. PRODAM pustne obleke za odrasle in otroke. Kličite na tel. št. 040/228947 ob popoldanskih in večernih urah. GOSTILNO na Krasu dajem v najem. Tel.: 229126. NOV dvoredni pletilni stroj Singer prodam. Tel.: 040/327447. ŽAGAM DRVA. Tel. št. 040/228547. ZARADI SELITVE prodam skoraj novo kuhinjo Snaidero z vgrajeno električno pečico in hladilnikom Rex vključno z jedilnim kotom. Tel.: 040/228174, ob uri obedov. AKACIJEVE KOLE v sečnji na Goriškem, primerne za vinograd ali drva prodam. Tel.: 040/575145 v večernih urah. ŠTOLFA SREČKO, Sa- lež 64, ima osmico odprto še do 5. marca. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123. KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec št. 1. Ob četrtkih zaprto. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je v Nabrežini št. 8 odprl Martin Ušaj. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15a. Vabljeni! KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci št. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto. prispevk! 20. februarja 1945 je umrl v nemškem taborišču Edvard Gorup. Z ljubeznijo se ga spominjata sin Dinči in hčerka Dorica z družinama in darujeta 200.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Proseku in 100.000 lir za bivše deportirance ANED. Ob 6. obletnici smrti Ferdinanda Košute daruje žena Zofka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Marije Luin vd. Škabar daruje Grozdana Ravbar z družino 50.000 lir za KD Kraški dom in 50.000 lir za Primorski dnevnik. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. Po enoletni izgubi dragega Damjana se ga spominjamo in ga v tem času Se posebno pogrešamo soSolci 5. A znanstvenega liceja F. Prešeren Odbor KD Rdeča zvezda in pevski zbor izrekata pevki Eleni in družini iskreno sožalje ob prerani izgubi dragega Giorgia. Učno in neučno osebje SDZPI izreka dijakinji Eleni Markuza in svojcem občuteno sožalje ob smrti dragega Giorgia t Naenkrat nam je zmanjkal Giorgio Markuza od katerega se bomo poslovili v soboto, 21. februarja ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v šempolajsko cerkev. Žalujoči mama Marica, oče Ivan, sestra Elena, nona Marija, stric Palmino in ostalo sorodstvo Trnovca, 19. februarja 1998 t Zapustil nas je naš predragi Giorgio Žalujoči njegova predraga Beti, Lojsko in Marička Boš vedno v mojem srcu Betty Sesljan, 19. februarja 1998 Elizabeta, s tabo sočustvujejo Romano, Liliana in ostali družine Petelin S prizadeto družino sočustvuje odbor Kraškega pusta Dragi Eleni ob težki izgubi svojega brata izrekamo globoko občuteno sožalje Kristina, Maja, Anita, Daniela, Elizabeta, Damjan, Andrej, Elizabet, Daribor, Danjel, Alma in Elena Draga Betty, v tem težkem trenutku smo ti ob strani Valentina in Robi, Alenka in Mauro ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Miroslava Renarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami, in vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti. SVOJCI Bani, 20. februarja 1998 LJUBLJANA / KNJIŽNICA MGL r FOTOGRAFIJA / OB MEDNARODNEM DNEVU ZENSKh Korunovih deset Cankarjevih dram Režiserjevi dnevniški zapisi izšli v publikaciji Pred dnevi so v Mestnem gledališču ljubljanskem predstavili 125. zvezek (z letnico 1997) iz zbirke Knjižnice MGL z naslovom Režiser in Cankar. Gre za izbor dnevniških zapisov, ki jih je Mile Korun beležil ob režijah desetih Cankarjevih dram med leti 1965 in 1995 v različnih slovenskih gledališčih. Knjiga je opremljena z nekaj fotografskega gradiva in obsega 375 strani. Tridesetletni izsek iz najplodnejših Korunovih let predstavil bralcu vidnega gledališkega ustvarjalca, v trenutkih, ko je zastopljen v delo, ko se ideje nadgrajujejo in se pogreza v vizijo predstave. Globoko poznavanje Cankarja, obravnavanje tematike in časovnega zamika narekujejo režiserju večmesečno razglabljanje. Objavljeni zapiski se začnejo konec leta 1964, ko se Korun nahaja v Parizu in tu začne snovati režijski koncept znamenitega Pohujšanja, ki je maja 1965 odrsko zaživelo v ljubljanski Drami in izzvalo plaz kritik ter rezburilo celoten slovenski gledališki prostor. Res je, da se je Korun v ključnem trenutku svojega življenja znašel v idealnem položaju za izbiro novega pristopa. Oddaljenost od doma in od delovnega okolja je utrje- vala zavest, da je za Cankarjevo besedilo poiskal »(...) drugačno barvo, drug ton. In drug pomen...« (1. 2. 65). Beležke dokazujejo nelahko pot tega iskanja: glede Chagallove razstave potrjuje pravilno izbiro na-stave, prav tako obiski predstav, pogovori, vonji in situacije, ki jih zaznava. Celota je jasna, toda Korunovemu konceptu se izmika ustrezna upodobitev Jacinte, Petra, Zlodeja, Sentflorjanča-nov, dokler se po dvomesečnem iskanju ne odloči za zasedbo: »(...) Zasedba bi naj bila namreč - čimbolj cankarjanska - tradicionalna. Zakaj? Zato, ker je edino zasedba (in besedilo) ostalo še Cankarjevo - vse drugo je novo. Kakor da so figure (njihove lupine) po zunanjosti še Cankarjeve, vse drugo (notranjost, vsebina), je novo. (...)« (28. 2. 65). Korun se zavestno odločili za neobičajen prijem, ki se mu zdi v tistem trenutku edini primeren. (Za lažje razumevanje, pomislimo, da je to odbobje, ko je Strehler zaključil Brechtov cikel v milanskem Piccolu in se začel ubadati s Pirandellovimi Velikani z gore, Dario Fo pa se je v tistih letih opredelil za angažiran gledališki prikaz). Vključiti se je bilo treba v svetovno gledališko dogajanje in glede na splošne težnje podirati mite brez priza-našanja. In to je Korun s svojo režijo Pohujšanje tudi storil. Iz beležk ob drugih predstavah postaja jasno, da je vsaka režija nov izziv, priložnost za novo poglabljanje v Cankarjev svet. Beležke so razvrščene v časovnem zaporedju in se največkrat ustavijo nekaj časa pred premiero, ko je režiserjevo stališče do delo jasno. Izbor je dobro pretehtan in nakaže tudi manj opazno dogajanje, ki vpliva na režiserjevo delo. Tako lahko zapaža-mo, da se v tridesetletnem odbobju Korun kar štirikrat loti Hlapcev, medtem ko Lepo Vido nosi v sebi vsaj od leta 1967, ko si ustvari prve zapiske in jih potem 12 let dopolnjuje, dokler odrsko ne udejani svoje zamisli leta 1979. Eno je režiserjeva želja, drugo pa repertoarske izbire umetniških vodij, dovzetnost do sočasnega dogajanja namreč ni za vse enaka. Toda režiser lahko uresniči svojo zamisel samo v gledališču s harmoničnim zlitjem raznorodnih dejavnikov v zaželjeno povednost. Seveda so tudi med ravnatelji izjemne osebnosti, kakršen je bil Bojan Stih, ki stopi s Korunom v stik ti leta pred stoletnico Cankarjevega rojst- va, ker želi imeli ob tej priložnosti v SLG - Celje dobro in odmevno predstavo Pohujšanja. Bralec si s to knjigo lahko ustvari pravo podobo o vlogi gledališča in režiserja v sodobni družbi, odkrije pa tudi pomen kritike. Na zavitku naletimo na Vidmarjevo oceno Korunovega prestopniš-kega Pohujšanja iz leta 1965. Ce je danes povsem jasno, da je bila tista režija potrebna za prenovo slovenskega gledališča, je prav tako razumljivo, da Vidmar ni mogel tako prelomnega dejanja prezreti in blagohotno okrcati, kot je to večkrat počel s predstavami SSG v Trstu. Objava njegove ocene gledališkega dogajanja ne zmanjšuje ugleda tega kritika, Koruna pa nedvomno postavi v pravo luč, ovrednoti njegovo samozavest in pogum. Režiser in Cankar je torej knjiga, ki nazorno predoči tažave in način dela resnega in v svoj poklic zaverovanega ustvarjalca. Lepo bi bilo, če bi po njej segli vsi, ki se poklicno, ljubiteljsko ali dolžnostno ukvarjajo z gledališčem, pozornejšim obiskovalcem gledaliških predstav pa bi to branje lahko pomagalo izostriti kritičen pogled na predstave, ki jih gledališče nudi. Bogomila Kravos Osmi natečaj posvečen vodi Gre za tradicionalno pobudo mijskih krožkov, namenjeno ženskam FJK Osmič o vodi: gre za že tradicionalni fotografski natečaj, ki ga ob mednarodnem dnevu žensk prirejata krožek Osmimarec in koordinacijski odbor upokojenk SPI-CGIL iz Milj. Pokroviteljstvo nad pobudo, ki iz leta v leto žanje večje zanimanje s strani fotografinj, je prevzela miljska občinska uprava. Natečaja se lahko udeležijo ženske, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini, tokratna tema pa je Bistra, sveža in sladka voda. Predvideni sta dve kategoriji, in sicer za barvne in za čmobele fotografije. Organizatorji bodo podelili »absolutno« prvo nagrado, se pravi, da bodo izbrali najboljši barvni ali čmobeli posnetek, nato pa bodo izbrali še tri najboljše v posamezni kategoriji, tokrat pa je predvidena nagrada tudi za sekvenčno fotografijo. Vsaka udeleženka lahko nastopi v obeh kategorijah, vendar pa lahko pošlje največ štiri posnetke za vsako, za sekvenčno fotografijo pa toliko čr-nobelih ali barvnih posnetkov, kolikor jih lahko zalepi na podlago-le-penko v velikosti 50x70. Rok za izročitev izdelkov zapade 5. marca, razglasitev najboljših z nagrajevanjem pa bo v nedeljo, 8. marca, ob 11. uri. Prejete fotografije bodo namreč organizatorji razobesili v prostorih galerije v miljskem občinskem centru »G. Millo« na Trgu Republike, na ogled pa bodo do 15. marca (ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19., v prazničnih dneh pa od 10. do 12. ure). V centru bo na ogled tudi osebna fotografska razstava Laure Battich. Za vse podrobnejše informacije se intere-sentke lahko obrnejo na organizatorje (Miriam Zecchi, tel. 040/273140, Laura Battich tel. 040/638839 in SPI-CGIL tel. 040/271086), razpis pa je na voljo tudi v Tržaški knjigami. Na sliki fotografija Donatelle Davanzo z lanskega natečaja. ZA MLADE BRALCE TEL AVIV / SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO BERLIN / 48. BERLINALE Februarski Pastirček se je pustno preoblekel Tokratna, februarska številka revije Pastirček seveda ni mogla mimo pusta, ki se je pravkar pričel. Zato smo tudi mi izbrali ilustrirano uganko na to pustno temo. Vendar pa svečan prinaša tudi Dan slovenske kulture ob obletnici smrti velikega Prešerna. Sicer pa so na prvi strani februarske številke nazorno prikazane glavne značilnosti in obletnice drugega meseca v letu. Zadne strani revije pa so tradicionalno namenjene malim bralcem, ki s pisnimi prispevki ali risbicami zelo radi sodelujejo. In .po Pastirčkovi pošti še rešitve ugank iz prejšnje številke in težko pričakovan seznam srečnih dobitnikov nagrad. Prešernove poezije v angleščini Prireditev sodi v okvir pobud ob Dnevu slovenske kulture V Tel Avivu so ob slovenskem kulturnem prazniku v sredo zvečer predstavili Prešernovo poezijo. Sredin literarni večer na slovenskem veleposlaništvu v Izraelu je bil med drugim namenjen predstavitvi poezije Franceta Prešerna. Po uvodnem nagovoru slovenske veleposlanice v Izraelu Darje Bavdaž Kuret je pesnik Iztok Osolnik skupaj z dramsko igralko Darjo Reichman izraelski publiki in slovenski skupnosti predstavil Prešernove pesmi, prevedene v angleški jezik. Literarni večer se je nadaljeval z nastopom izraelskega pesnika Arie Šivana ter predstavitvijo Osolnikovih pesmi Upokojen in Berlin v angleščini. Predstavitve na slovenskem veleposlaništvu so se udeležili tudi mnogi dobri poznavalci Slovenije, člani združenja PEN, pa tudi znani izraelski pesniki, pisatelji in literarni kritiki, med njimi Bat Sheva Sheriff, Ben Zion Tomer, Yoav Hayek. Poleg pesnikov pa so bili na literarnem večeru tudi sekretar Izraelske zveze pisateljev, Generalna sekretarka PEN, dosedanji veleposlanik Izraela v Sloveniji Yoel Sher ter predstavniki nekaterih medijev: Izraelskega radia 1, kulturne redakcije Drugi val ter osrednjega časopisa Haaretz. Posebno presenečenje je bil prihod legendarne izraelske ministrice za kulturo Shulamit Aloni. Poleg sredine prireditve so Slovenci v Tel Avivu ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, že v ponedeljek v Tel Avivu odprli spominsko knjižnico slovenske-židov-ske pisateljice in pesnice Berte Boje-tu-Boete. (STA) Tri nove razstave v Ljubljani in Kopru V dveh ljubljanskih razstavnih prostorih in enem koprskem so sinoči odprli tri razstave. V Kulturno-informa-cijskem centru Križanke so ob jubileju, katerega častni pokrovitelj je slovenski predsednik Milan Kučan, odprli razstavo z naslovom 50-letnica akademske folklorne skupine France Marolt, v galeriji Krka so na ogled postavili gvaše Veljka Tomana, v koprski galeriji Meduza pa si je mogoče ogledati pregledno razstavo litografij Borisa Jesiha. Veljko Toman - rojen leta 1944 v Splitu, ALU in podiplomski študij restavratorstva je končal v Ljubljani ter je doslej imel 104 samostojne in 155 skupinskih razstav - se tudi tokrat predstavlja z zase značilnimi "barvnimi, neposrednimi, udarnimi in sugestivnimi, hkrati pa kultiviranimi deli, ki pa dopuščajo tudi sobivanje oblike", kot meni umetnostni zgodovinar Janez Messesnel. Retrospektivna razstava grafike Borisa Jesiha v koprski Meduzi sodi v večletni projekt Slovenska grafika na Slovenskem po letu 1945, s katerim predstavljajo grafične opuse likovnikov, ki so zaznamovali razvoj grafike tudi v mednarodnem prostoru. Jesih - rojen leta 1943 v Škofji Loki, ALU in slikarsko specialko je končal v Ljubljani, grafiko-litografijo je izpopolnjeval v Berlinu, prejel pa je številne slovenske in mednarodne nagrade - je že v začetku ustvarjanja v 70-ih letih vzpostavil model krajine, ki je kasneje doživljal postopne pomenske in inter-pretacijske spremembe. Tokrat, do 19. marca, bodo na ogled litografije med leti 1976 in 1992. (STA) Cofherine Deneuve prejela »življenjskega« zlatega leva Na berlinskem filmskem festivalu Berlina-le, ki je letos doživel že 48. izvedbo, so zlatega leva za življenjsko delo podelili francoski igralki Catherine Deneuve (f AP). Nagrado za življensko delo je dobil tudi pisec nemškega rodu Curt Siodmak, avtor z bratom Robertom številnih znameniti filmov, na letošnjem festivalu so priredili retrospektfi vo, Curtu pa izročili posebno nagrado »Ber-linale Camera«. Včeraj pa so se na tiskovni konferenci predstavili nastopajoči v italijau-skem filmu Pupij3 Avatija II testimone dello sposo (Ženinova priča), ki nastopa v tekmovalnem delu festivala. ALPSKO SMUČANJE / BREZ PRESENEČENJ V VELESLALOMU Hermann Maier spet prvi Tomba padel, Košir peti Za Jureta Koširja je bila tokrat kolajna na dosegu roke NAGANO 19 9 8 OLIMPIJSKA PRILOGA PRIMORSHiGR DNRVNIHR SIGA KOGEN - Avstrijec Hermann Maier ali »Hermannator», kot ga kličejo sotekmovalci, je na olimpijskih igrah osvojil Se svojo drugo zlato medaljo. Po zmagi v superveleslalomu je bil najhitrejsi tudi v veleslalomu, v katerem je za 85 stotink sekunde premagal rojaka Stefana Eberharterja, bron pa je osvojil Švicar Michael von Grueni-gen. Zelo blizu odličja je bil tudi Jure Košir. Po četrtem mestu v prvi vožnji mu je v drugo odlično kazalo vse do spodnjega dela, ko je naredil veliko napako, zaradi katere je, kot se je kasneje izkazalo, izgubil najmanj bronasto me- daljo. Na koncu se je moral zadovoljiti s petim mestom, za Maierjem je zaostal sekundo in 47 stotink. Mitja Kunc je bil 18., Jernej Koblar 22., Bernhard Knauss pa je odstopil že v prvi vožnji. Nastop Jureta Koširja v prvi vožnji je bil za vse prisotne presenečenje. S Startno številko 17 je bil na vmesnem Času na sredini proge celo najhitrejši, kar je bil razlog, da je med gledalci, caed katerimi je imel veliko navijačev tudi med Japonci, završalo. Spodnji del sicer ni bil tako blesteč, a je zadostoval za odlično mesto. »Na Startu sem bil povsem sproščen. Imel sem dober občutek in posrečila se mi je odlična vožnja. Nekaj rezerve sem imel le v spodnjem delu, v katerem sem vratca jemal preveč od zgoraj. O medalji ne razmišljam, saj poznamo kakovost teh, ki so na vrhu. Poskušal bom ponoviti dobro smučanje, »je med odmorom med vožnjama dejal Košir, pred katerim so bili uvrščeni le Avstrijci Hermann Maier, Christian Mayer in Stefan Eberharter, za njim pa sta bila z malim zaostankom svetovni prvak Švicar Michael Von Gmenigen in še en Avstrijec Hans Knauss. Obetal se je namreč zanimiv boj, v katerem pa Košir še naprej ni kotiral najvišje. »Prvo progo je postavil norveški trener Filip Gartner, ki je poznan kot dober postavljač. Druga bo povsem nekaj drugega, saj jo je postavil Avstrijec, ki bo poskušal pomagati svojim varovancem. Proga bo prav gotovo hitra, »je razplet napovedoval vodja Elanove tekmovalne ekipe Boštjan Gaser. Avstrijec pa presenetljivo ni postavil posebej hitre proge. »Zavoji so lepi, zgoraj povsem veleslalomski, v spodnjem delu pa nekoliko hitrejši. Pazi na lok pred vhodom v ravnino,« je Koširja s proge opozoril njegov trener Pavle Grašič. In prav ta lok je bil za najboljšega Slovenca usoden. Po vnovičnem najhitrejšem času je namreč tu zgrešil idealno Unijo, se skoraj ustavil in izgubil odličje. »Nisem razočaran, saj medalje v veleslalomu nisem pričakoval. Napake se v smučanju pač dogajajo. V prvem teku sem po analizi ugotovil, da sem v spodnjem delu smučal premalo direktno. V drugem sem to hotel popraviti, vendar sem bil nekoliko preveč direkten in ni se izšlo. Imel sem nor občutek, letelo mi je kot še nikoh. Mislim, da sem odvozil veleslalom kariere, kar me zelo veseli,« je bil zadovoljen Mojstrančan, ki se očitno vrača v staro formo. »2e v Adelbodnu sem čutil, da gre na bolje. V premoru sem na treningu poskušal posnemati najboljše. Vedno je treba slediti boljšim. To mi je očitno dobro uspelo, mislim, da je to zdaj to,« je še dodal Košir. Na olimpijski tekmi je dokončno padla odločitev, kdo je najboljši veleslalomist na svetu." Pred tekmo je bilo še vprašanje Maier, Mayer ali Von Gmenigen, ki so si razdelili vse letošnje zmage v svetovnem pokalu, a zdaj tega ni. Maier je še enkrat povsem povozil tekmece, čeprav je v obeh vožnjah naredil po dve dokaj veliki napaki. »Vedno smučam enako, na meji svojih zmožnosti, ne glede na prednost po prvi vožnji. Enkrat se mi smučanje povsem posreči, drugič ne. Danes sem naredil nekaj napak, a bil sem dovolj hiter. Proga je bila odhčna, kakor je tudi odličen občutek, če si olimpijski prvak. Priznam, da si to pred igrami nisem mislil. Zdaj mi je še bolj žal, da sem v smuku padel,« je po svoji drugi zlati olimpijski medalji dejal 25-letni smučar iz Flachaua, ki je s tem dokončno dokazal, da je letos boljši od veleslalomskega kralja zadnjih let Von Grudhigena. Švicar je bil tokrat tretji, a se je tudi bronaste medalje zelo razveselil. »To je moja prva olimpijska medalja nasploh, dolgo časa sem jo pogrešal v svoji zbirki. Poskusil sem biti boljši, a Avstrijca, predvsem pa neverjetni Maier, sta bila nepremagljiva,« je dejal svetovni prvak. Ostah Slovenci so nastopih v okviru svojih možnosti. Bernhard Knauss je bil do vmesnega časa dobro na progi, a je nato naredil napako in končal olimpijske igre. »Nisem imel dobrega občutka. Imam ogromne probleme z motivacijo, predvsem zaradi tega, ker ne smem uporabljati smuči Atomic, ki ni v slovenskem ski poolu, vendar so trenutno v veleslalomu najboljše. Sem pa zadovoljen, da sem bil na olimpiadi in če ne drugega videl brata, kako je osvojil medaljo v superveleslalomu,« je dejal rojeni Avstrijec. Kunc je v prvi vožnji smučal slabo, v drugo pa nekoliko popravil vtis. »Po tihem sem upal, da bom tu presenetil. V prvi vožnji je bilo preveč napak in presenečen sem bil, da nimam dosti zaostanka za 15. mesto. V drugo je bilo bolje. Mislim, da bi bil z boljšo štartno številko vendarle nekoliko boljši,« je dejal Črnjan. Slabo v prvi in solidno v drugi vožnji je smučal tudi Koblar: »Poznalo se mi je, da veleslaloma nekaj časa nisem treniral. Na začetku sem bil povsem zgubljen, a kasneje je šlo na bolje. Za mano je 14 dni treningov in nastopov in vesel sem, da je.zdaj vsega konec,« je bil na cilju razposajen Jeseničan. V italijanskem taboru se je pred in po tekmi vse vretlo okrog Tombe, kot da drugih sploh ni. Toda Tomba (na sliki AP levo po padcu), ki je napovedoval boj za kolajne tudi v veleslalomu, je bil na progi le 17 sekund. Napadal je z vso močjo, saj je očitno hotel na svojih zadnjih olimpijskih igrah dokazati, da lahko tudi v veleslalomu premaga vse. Toda njegov napad je trajal malo časa. Po petnajstih sekundah je zdrsnil ob rdečih vratcij, naslednjih modrih pa ni več ujel in sanj o olimpijskem zlatu je bilo tako zanj konec. Očitno padec ni bil brez posledic in šele danes bo znano, če bo Tomba sploh nastopil na slalomu. Najbrž nam ne bo nihče zameril, če pripišemo drobno pripombo. Vsi ljubitelji smučanja se prav gotovo spominjajo, kako je na olimpijskem smuku padel včerajšnji zmagovalec Hermann Maier. Najprej ga je pri hitrosti več kot sto kilometrov na uro pri skoku obrnilo v zraku, da je priletel na hrbet, nato pa je prebil tri zaščitne ograje in končal v snegu daleč proč od proge. Mnogi so takrat mislili, da je zanj olimpijada končana. TodA Herminator očitno ni bil tega mnenja in je nato osvojil še dve zlatim kolajni: najprej v superveslalo-mu, nato pa še v slalomu. Toda Tomba ni Maier in zato je v zvezi z njegovim nastopom v slalomu vse mogoče: da bo kljub bolečinam nastopil in sušal zmagati, ali pa se bo odločil, da je olimpijskih iger zanj predčasno konec. Odgovor bo znan že danes. Kar pa se veleslaloma tiče, so se morah Italijani zadovoljiti s 14. mestom Mattea Nane in 16. mestom Sergia Ber-gamelhja. Toda zanju se ni nihče preveč menil, saj ob Tombi tako ali tako drugi niso preveč pomembni. Rezultati: 1. Hermann Maier (Avt) 2:38, 51; 2. Stefan Eberharter (Avt) +0, 85; 3. M. Von Gmenigen (Svi) +1, 18; 4. Hans Knauss (Avt) +1, 20; 5. Jure Košir (Slo) +1, 47; 6. Steve Locher (Svi) +1, 79; 7. Paul Accola (Svi) +2, 06; 8. Lasse Kjus (Nor) +2, 14; 9. Christian Mayer (Avt) +2,16; 10. Fredrik Nyberg (Sve) +2, 44; 15. Matteo Nana (Ita) +3, 86; 16. Sergio Bergamelli (Ita) +4, 27; 18. Mitja Kunc (Slo) +4, 58; 22. Jernej Koblar (Slo) +5,45 KOLAJNE (po 55 končnih odločitvah) Država Z S B Sk. Nemčija 9 8 7 24 Rusija 8 5 1 14 Norveška 7 8 5 20 Kanada 5 5 4 14 Nizozemska 5 4 2 11 ZDA 5 2 4 11 Japonska 4 1 3 8 Avstrija 3 4 7 14 Finska 2 3 5 10 Francija 2 1 3 6 Švica 2 1 3 6 Južna Koreja 2 0 1 3 Italija 1 5 2 8 Bolgarija 1 0 0 1 Kitajska 0 4 0 4 Švedska 0 ’ 1 1 2 Češka 0 1 1 2 Danska 0 1 0 1 Ukrajina 0 1 0 1 Belorusija 0 0 2 2 Belgija 0 0 1 1 Kazahstan 0 0 1 1 Avstralija 0 0 1 1 Z-zlato, S-srebro, B-bron *V bobu dvosedu 2 zlati (brez srebrne), v superveleslalomu za moške 2 srebrni (brez bronaste) _________ALPSKO SMUČANJE / TUDI V ZENSKEM SLALOMU NEMŠKO ZMAGOSLAVJE_ Gerg 6 stotink pred Compagnonijevo Razočaranje v slovenskem taboru Italijanska smučarka je imela po prvem teku veliko prednost nato pa je bila preveč previdna SIGA KOGEN - Nemka Hilde Gerg je na olimpijskem slalomskem prestolu zamenjala legendarno Švicarko Vreni Schnei-der. Na progi v Siga Ko-gnu je za Sest stotink sekunde premagala Italijanko Deborah Compa-gnoni (na sliki desno), tretje mesto pa je z zaostankom 27 stotink sekunde zasedla Avstralka Zali Stegall. »Vra2je» Slovenke tokrat niso izpolnile pričakovanj. Uvrščeni sta bili le dve, in sicer je Nataša Bokal zasedla 11. (+3,19), Alenka Dovžan pa 16. mesto (+4, 26). Urška Hrovat in Spela Pretnar sta po slabših prvih nastopih na drugi progi izpadli. Nemška dominacija v ženskem alpskem smučanju se nadaljuje. Po zmagah v olimpijskem smuku in kombinaciji so Nemke osvojile tudi slalomsko zlato. Hilde Gerg (na sliki spodaj), dobitnica bronaste medalje v kombinaciji, je bila po prvi vožnji na drugem me- stu, za vodilno Deborah Compagnoni pa je zaostajala za 60 stotink sekunde. V drugo pa je vse moči usmerila v napad. Kljub večji napaki je dosegla najboljši čas, s katerim je prehitela tudi Italijanko. »Pred drugo vožnjo sem bila nekoliko nervozna. Poskušala sem čim manj gledati monitor, na katerem se je dalo videti številne napake in odstope. Tudi sama sem obakrat imela nekaj težav, a na srečo se mi je izšlo. Vesela sem, da sem se znebila enega bremena. Po tako dobrih rezultatih v svetovnem pokalu sem čutila velik pritisk. Zdaj imam zlato medaljo in bom lažje nastopila še v veleslalomu,« se je veseh-la 22-letna smučarka iz Lenggriesa, ki ima doslej v svetovnem pokalu dve slalomski zmagi, zadnjič je bila najboljša letos v Bormiu. Svetovna prvakinja Compagnonijeva je po veliki prednosti v prvi vožnji vdrugo nastopila preveč previdno, tako da je njena prednost šla po zlu. Kljub temu pa je pred svojo močnejšo disciplino dokazala, da je v dobri formi in da je v veleslalomu najverjetneje celo prva favoritka. »Jasno je, da sem po veliki prednosti pričakovala zlato medaljo, povsem jasno pa mi je tudi, kako sem jo izgubila. Zaradi številnih odstopov sem smučala preveč previdno, saj nisem hotela končati v snegu. Tudi razmere mi niso šle na roko, kajti sneg je bil mnogo bolj mehak kot v prvem nastopu, na kar nisem bila pripravljena,« je dejala Italijanka. Compagnonijeva je za 21 stotink sekunde premagala Avstralko Zali Stegall, ki pa je bila na cilju prav gotovo ena najsrečnejših, če ne najsrečnejša tekmovalka. Svoji novi domovini - odrasla je v Morzinu v Franciji - je namreč pri-smučala prvo olimpijsko medaljo v alpskem smučanju. »Ponavadi sem boljša na daljših progah, tokrat pa sem dokazala, da sem lahko na vrhu tudi na krajših. Pred drugo vožnjo sem videla, da je sneg mehkejši in ker mi to odgovarja, sem si rekla: zdaj ali nikoli,« je bila zadovoljna Stegallova. V slovenskem taboru zadovoljstva ni bilo. Slalom je bil namreč disciplina, kjer medalja ni bila izključena. Za to sta bila pripravljena kar dva aduta, ki sta na letošnjih tekmah že stala na stopničkah za zmagovalce. Največ se je seveda pričakovalo od Urške Hrovat, ki je imela na progi, ki jo je postavil njen trener Marko Jurjec, šte- vilko ena, na popravek njenega morebitnega spo-drslaja pa je čakala Spela Pretnar. A žal se je zgodilo, da sta obe ostali brez uvrstitve. Tudi če bi bili uvrščeni, pa njuni uvrstitvi najverjetneje ne bi bili vrhunski, saj sta bili po prvi vožnji na 12. oziroma 13. mestu, njun zaostanek (več kot sekundo in 70 stotink) pa ni več omogočal boj za najvišja mesta. »Tako se na olimpijadi ne smuča. Ne Urška in ne Spela nista pokazali nobene agresivnosti, zato slaba rezultata ne čudita,« je po prvi vožnji dejal vodja reprezentance Jaro Kalan in s tem napovedal, kako bosta nastopila v drugo. Njuno tveganje pa se ni izšlo. Se posebej je neuspeh prizadel Hrovatovo: »Nisem rojena pod srečno zvezdo. Na velikih tekmovanjih z izjemo svetovnega prvenstva v Sierra Nevadi še nikoli nisem uspela. Ne vem zakaj. Prvi tek je bil slab, v drugem pa sem imela do usodnih vratc dober občutek,« je v joku dejala Ljubljančanka. Njena reprezentančna kolegica in sotrpinka ni bila tako potrta: »Glede na progo nisem imela kaj dosti iskati. V prvi vožnji sem smučala premalo napadalno, v drugi pa sem hotela to popraviti. Ni dobro, a jutri je nov dan,« je dejala Blejka. Slovensko čast sta tako morali reševati Nataša Bokal in Alenka Dovžan. Dosegli sta soUdni uvrstit- vi, še posebej veteranka Bokalova: »Hotela sem priti med deseterico in za tem nisem dosti zaostala. Res je, da sem nekaj pridobila na račun odstopov, a za to mi ni dosti mar. Mislim, da sem dala svoj trenutni maksimum. Mesta od 10. do 15 so moja realnost,« je dejala Skofje-ločanka. Izidi ženskega slaloma 1. Hilde Gerg (Nem) 1:32,40 (45,89 + 46,51); 2. Deborah Compagnoni (Ita) 1:32,46 (45,29 + 47,17) + 0,06; 3. Zah Steggall (Avs) 1:32,67 (45,96 + 46,71) +0,27; 4. Martina „ Ertl (Nem) 1:32,91 (46,22 + 46,69) +0,51; 5. Sabine Egger (Avt) 1:33,22 (45,97 + 47,25) +0,82; 6. Ingrid Salvenmoser (Avt) 1:33,39 (46,84 + 46,55) +0,99; 7. Martina Accola (Svi) 1:34,12 (46,37 + 47,75) +1,72; 8. Morena Gallizio (Ita) 1:34,87 (46,93 + 47,94) +2,47; 9. Monika Bergmann (Nem) 1:34,99 (47,78 + 47,21) +2,59; 10. Anna Ottosson (Sve) 1:35,24 (47,31 + 47,93) +2,84; 11. Nataša Bokal (Slo) 1:35,59 (47,72 + 47,87) +3,19; 12. Ylva Nowen (Sve) 1:36,33 (48,07 + 48,26) +3,93; 13. Juhe Parisien (ZDA) 1:36,35 (47,91 + 48,44) +3,95; 14. Maria R. Contreras (Spa) 1:36,46 (47,73 + 48,73) +4,06; 15. Lara Magoni (Ita) 1:36,63 (48,13 + 48,50) +4,23; 16. Alenka Dovžan (Slo) 1:36,66 (47,95 + 48,71) +4,26; uvrščenih 27 tekmovalk. ŽENSKI BIATLON / ŠTAFETA 4 X 7, 5 KM Nemčija pred Rusijo in Norveško Slovenija na solidnem 9. mestu Še boljšo uvrstitev so si Slovenke zapravile s 14 zgrešenimi streli NOZAVA ONSEN Nemška ženska biatlonska štafeta je osvojila zlato olimpijsko odličje, srebrne so bile Rusinje, ki so zaostale 11, 6 sekunde, bronaste pa Nor-vežanke, ki so imele v cilju 23, 7 sekunde zaostanka. Slovenija, ki je nastopila v postavi Lucija Larisi, Andreja Grašič, Matejka Mohorič in Tadeja Brankovič, je zasedla 9. mesto med 17 reprezentancami (4 minute in 37, 2 sekunde zaostanka). Slovenke so si višjo uvrstitev zapravile na strelišču, saj so zgrešile kar 14 strelov, kljub popravkom in dodatnim nabojem pa so morale trikrat v kazenski krog. Posebej neuspešna je bila v prvi predaji Lucija Larisi, ki je morala dvakrat v kazenski krog. Najboljša slovenska biatlonka Andreja Grašič je nato s šestim časom med posamezni- cami predala kot 12., Matejka Mohorič pa je v prvem nastopu na olimpijskih igrah dala vse od sebe in slovensko štafeto pripeljala na deveto mesto. Na strelišču je zgrešila le enkrat. Brankovičeva je na prvem strelskem mestu trikrat streljala mimo tarče in je morala ob tem še enkrat v kazenski krog. Pred našo vrsto se je po polovici zadnje predaje prebila Svedinja Eva Karin VVesten, dobra dva kilometra pred ciljem pa jo je na spustu prehitela zadnja slovenska biatlonka, ki na drugem strelskem mestu ni zgrešila tarče, ter nastop končala deveta, kar 32 sekund pred Svedinjo. Ge bi bile Slovenke v prvi predaji med devetim in desetim mestom, kot so načrtovale, bi se še bolj poplačal trud Mohoričeve. Ker Mohoričeve na obeh posamičnih tekmah na OI niso uvrstili v ekipo, je bila nekaj časa pred štafeto videti nerazpoložena za nastop, med ogrevanjem pa se je tako motivirala, tako da je presenetila z izjemnim strelskim nastopom in zanjo izvrstnim tekom ter prehitela Češko, Kazahstan in Japonsko. V cilj je prva pritekla Nemka Petra Behle, ki je bila tudi zadnja v predaji na svetovnem prvenstvu (SP) lani v slovaškem Osrblieju, kjer so Nemke osvojile naslov prvakinj, Slovenke pa so bile tedaj zadnje, 19. »Tekla sem kot v transu, noge sem komajda še čutila,« je povedala popolnoma izčrpana Nemka (na sliki AP) . »Po tej sezoni sem naslova pa ni osvojila. Srebrne Rusinje, ki so na Japonskem v povsem spremenjeni postavi branile zlato, osvojeno v Lillehammerju, in bronaste Norvežanke so zamenjale mesti, ki so jih dosegle na zadnjem SP v Oser-blieju. Slovakinje so olimpijski nastop končale četrte, Ukrajinke pa na petem mestu. Končni rezultati: 1. Nemčija 1:40:13, 6 (0) (Katrin Apel, Uršula Disl, Martina Zellner, Petra Behle); 2. Rusija 1:40:25, 2 + 11, 6 (0) (Albina Akhatova, Gallna Kouk-leva, Olga Melnik, O. Roma-sko); 3. Norveška 1:40:37, 3 +23, 7 (2) (G. Andreassen, A. bom posvetila le družini. OI Sikveland, E. Skjelbreid, L. na Japonskem so bile zadnje Skjelbreid); 4. Slovaška moje veliko tekmovanje,« je konec bogate športne poti napovedala Behlejeva, ki je bila trikrat v zmagovitih nemških ekipah na SP, posamičnega 1:41:20, 6 +1:07, 0 (2) (Ku-tlikova, Mihokova, Murinova, Schwarzbacherova); 5. Ukrajina 1:42:32, 6 +2:19, 0 (0) (E. Petrova, V. Nessina, T. Vodo- pianova, E. Zubrilova); 6. zahstan 1:45:22, 9 +5:09, 3 Češka 1:43:20, 5 +3:06, 9 (0); (2); 12. Belorusija 1:45:24, 0 7. Kitajska 1:43:32, 6 +3:19, 0 +5:10, 4 (0); 13. Poljska (1); 8. Francija 1:43:54, 6 1:45:45, 5 +5:31, 9 (2); 14. Ja- + 3:41, 0 (0); 9. Slovenija ponska 1:46:23, 0 +6:09, 4 (1); 1:44:18, 8 +4:05.2 (3) (T. 15. ZDA 1:48:30, 2 +8:16, 6 Brankovič, A. Grašič, L. Lari- (1); 16. Bolgarija 1:48:55, 2 si, M. Mohorič); 10. Švedska +8:41, 6 (3); 17. Kanada 1:44:50, 8 +4:37, 2 (0); 11. Ka- 1:53:15, 0 +13:01, 4 (3). ALPSKO SMUČANJE / MOŠKI SLALOM Za Slovenijo zadnja priložnost za kolajno Jure Košir v krogu favoritov - Tudi Miklavc v formi - Avstrijci in Tomba v ospredju NAGANO - Do konca olimpijskih iger so ostali le še trije dnevi. Zadnja možnost, da bi se slovenska reprezentanca vrnila domov z medaljo, bo moški slalom, ki bo na sporedu v noči s petka na soboto. Za zdaj slovenska slalomska ekipa še ni povsem znana. Jasno je, da bodo nastopili Jure Košir, Andrej Miklavc in Matjaž Vrhovnik, četrto mesto pa bodo dale interne kvalifikacije, v katerih se bosta pomerila Drago Grubelnik in Mitja Kunc. »Tako kot mislim, da so bile kvalifikacije za veleslalom nepotrebne, mislim tudi za slalom. Grubelnik me letos ni premagal niti v enem veleslalomu, jasno pa je, da je v slalomu dosti boljši,« nad odločitvijo vodstva ni bil najbolj zadovoljen Kunc, ki pa se morebitnega nastopa vendarle ne bi branil. Povsem razumljivo je, da se največ pričakuje od Koširja (na sliki) in Miklavca, ki bosta oba nastopila v prvi jakostni skupini: »Koširju je peto mesto v veleslalomu dalo dodatnih moči, vzpodbudilo pa je tudi Miklavca, tako da se lahko nadejamo ugodnih vesti. Vrh v slalomu je širši kot v veleslalomu, zato bo do medalje težko priti,« je dejal direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec. »Dodatnih moči niti ne potrebujem. Zavedam se, da sem dobro pripravljen. Poskušal bom smučati najbolje kot znam in videli bomo, kam me bo to pripeljalo. Slalom je dostikrat lo- terija,« ni hotel dajati posebnih napovedi Košir. Previden je tudi Miklavc: »V zadnjem času sem dobro treniral. Lahko rečem, da sem dobro pripravljen in sposoben doseči visoko uvrstitev. Ne bom prav nič taktiziral. Sel bom na vso moč, kar bo pa bo,« je dejal. Povsem drugače razmišlja debitant Matjaž Vrhovnik. »Zame je pomembno predvsem uvrstiti se. To so moje prve olimpijske igre, tako da posebnih možnosti za super uvrstitev nimam,« ni preveč optimističen Ljubljančan. Favoritov za zmago je res veliko. Avstrijca Thomas Stangassinger in njegov soimenjak Sykora sta v letošnjih tekmah pokazala največ, a zadnje novice iz avstrijskega tabora pravijo, da je Maria Reiterja prerodila olimpijska zmaga v kombinaciji in je bil na treningih celo hitrejši od obeh Thomasov. V odlični formi naj bi bil tudi Alberto Tomba, ki bo najverjetneje poskušal osvojiti svojo zadnje olimpijsko odličje. Toda njegov nastop je še pod vprašajem zaradi včerajšnjega padca na veleslalomu, po katerem čuti precejšnje bolečine. Računati je treba tudi na Norvežane, ki bodo imeli izredno močno ekipo. Vodil jo bo svetovni prvak Tom Stiansen, v njem pa bo poleg Kjetila Andreja Aamodta in Lasseja Kjusa še odktitje letošnje sezone Hans-Peter Bu-raas. NAGANO - Mariane Timmer je najuspešnejša hitrostna drsalka na zimskih olimpijskih igrah v Naganu. Ponedeljkovi zmagi na 1.500 metrov je 23-letna Nizozemka z olimpijskim rekordom (1:16, 51) v četrtek dodala še zlato odličje na kilometrski razdalji. Dve zlati medalji v hitrostnem drsanju je v Naganu uspelo osvojiti le še njenemu rojaku Gianiju Rommeu (5.000 in 10.000 m). Srebro na današnji tekmi je osvojila svetovna rekorderka Američanka Chris Witty (1:16, 79), bron pa olimpijska prvakinja na 500 metrov Kanadčanka Ca-triona LeMay Doan. »Dve zlati medalji sta tudi zame presenečenje. Se pred tremi tedni sem bila brez pravega INTERVJU / POGOVOR S TANJO ROMANO HITROSTNO DRSANJE / 1000 M ZA ZENSKE Nizozemka Mariane Timmer drugič zlata S tem je postalo najuspešnejša drsalka v Naganu občutka na ledu. Ko sem prišla v Nagano, se je vse kar naenkrat spremenilo,« je po tekmi povedala Timmerjeva. Nizozemka je z včerajšnjim uspehom postala prva dama Sprinta. Lanskg zlato odličje s svetovnega prvenstva na 1.000 metrov je v Naganu le potrdila, za nameček pa dodala še drugo zlato. Dodatno pa je potrdila nizozemsko prevlado v hitrostnem drsanju, saj so tekmovalci te države osvojili kar pet od devetih zlatih medalj v hitrostnem drsanju na igrah, skupno pa kar 11 odličij. Na sliki AP: nemška drsalka Franziska Schenk je v kvalifikacijskem dvoboju s kasnejšo zmagovalko padla in izpadla. Kotalkanje težavnejše od drsanja Nekaterih težjih drsalnih elementov na kotalkah sploh ni mogoče izvajati Tanje Romano ljubiteljem zamejskega športa ni treba predstavljati. Čeprav je še zelo mlada, je kot tekmovalka openskega Poleta osvojila že vrsto uglednih naslovov, od deželne, državne pa vse tja do evropske prvakinje. Kakšen je njen bodoči cilj, je jasno: povzpeti se želi tudi v svetovne sfere kotalkarskega športa. To, kajpak ne bo lahka naloga, toda kdor pozna Tanjino privrženost temu športu ve, da običajno zastavljene cilje tudi doseže. Danes pa nam je odgovarjala na manj obvezujoča vprašanja. Ce bi imeli na Opčinah primemo ledeno ploskev, ki bi omogočala tudi umetnostno drsanje, bi se raje odločila za drsanje na ledu ali bi ostala pri kotalkar-skem športu? »Tako, hitro, ni lahko odgovoriti, ker o tem nisem razmišljala. Pri tem bi bilo treba upoštevati vrsto stvari. Vsekakor pa mislim, da bi raje izbrala kotalke. Tako vsaj mislim danes.« Kakšna je bistvena razlika med tema športoma? »Drsanje na ledu je vsekakor lažje od kotalkanja. Vzrokov za to je več. Eden med temi - ki ni stranskega pomena - je tudi ta, da predstavljajo kotalke za nogo večje breme, saj so težje in torej terjajo od tekmovalke v tem smislu več moči.« Na cestah vidimo vedno več mladih, ki kotalkajo, oz. se hitro premikajo po pločnikih, V bistvu jim kotalke služijo kot nekako prevozno sredstvo. Ali lahko tekmujete tudi s temi rekviziti? »To niso prave kotalke, oz. niso take, kakršne uporabljamo na tekmovanjih.« Jih sploh ni dovoljeno uporabljati? «Ne.« Zakaj ne? »Razlike so v kolesju. Tekmovalne imajo štiri široka kolesca, dve spredaj in dve zadaj, 'cestne’ pa imajo vsa štiri v vrsti, eno za drugim, vsa so ozka, s temi pa je zelo težko delati piruete in nekatere druge kotalkarske like. V Ameriki bodo sicer na njih baje uvedli posebno, novo tekmovalno kategorijo, toda tudi v tem primeru ne na takih kotalkah, kot jih vidimo pri nas na cestah, ampak bodo imele 'ameriške' le tri kole- sca na vsaki nogi. Toda kako bo s tem, bomo šele videli.« Lahko na kotalkah izvajate enake like kot na drsalkah? «Ne, težje elemente je lažje izvajati na drsalkah. N.pr. na kotalkah ne moremo opraviti četvernega, ampak le trojni skok.« Kaj pa tekmovalna pravila in sojenje? Kakšne so razlike med obema športoma? »Oboje je povsem enako v obeh športih.« Imamo vtis, da je kotalkanje precej dekliški šport? »Dejansko je tako. Zanj se pretežno odločajo deklice.« Zakaj? »Mislim, da bolj odgovarja ženskemu značaju, kot moškemu, zlasti zaradi glasbene spremljave.« Kakšno glasbo bi si izbrala, če bi se morala odločiti takoj sedaj? »Vedno klasično.« Je obleka zelo pomembna pri tekmovanju, vpliva na točkovanje? «Ne, na točkovanje ne vpliva, pomembna pa je zaradi vtisa, ki ga naredi nastopajoči na sodnike, pa tudi na občinstvo.« Igre v Naganu? »Sledim jim, zlasti drsanju, kolikor ga prenašajo po TV. To je res izredno visoka raven drsanja, globok vtis pa so mi zapustile zlasti nekatere mlade drsalke.« In navijanje? »Navijala bom predvsem za Taro Lisinski.« Česa se tekmovalec pred nastopom najbolj boji? »Padca.« Zaradi bolečin? »Bolj zaradi izgube točk.« Nekje smo videli motorne kotalke. Bi bilo mogoče na njih tudi tekmovati? »Bi, bi! Prav imenitno bi bilo!« Včeraj podelili pet kompletov odličij NAGANO - Trinajsti dan ZOI v Naganu so prireditelji rqazdelili pet kompletov odličij. Znani so prvaki v veleslalomu za moške in slalomu za ženske, biatlonski ženski štafeti, ter hitrostnem drsanju na 1.000 metrov in drsanju na kratkih progah na 500 m za ženske. SKupno so podelili že 55 kompletov medalj, na prvem mestu po uspešnosti pa so znova Nemci, ki imajo 9 zlatih, 8 srebrnih in 7 bronastih medalj, sledijo pa Rusi (8, 5, 1), Norvežani (7, 8, 5), Kanadčani (5, 5, 4), Nizozemci (5, 4, 2) in Američani (5, 2, 4). Medalje so deslej osvojili že športniki iz 23 držav. Kanadčanka Perrault slavila na 500 m NAGANO - Kanadčanka Annie Perrault je osvojila zlato medaljo na 500-metrski razdalji v drsanju na kratke proge. Srebro je osvojila Kitajka Yang Yangova, bron pa Cun Li Kjungova iz Južne Koreje, ki je vodila vse do zadnjega kroga, nato pa padla. Italija v sobotnem finalu štafetne tekme na 5000 m NAGANO - V včerajšnjih štafetnih kvalifikacijah drsalcev na kratke proge (5000 metrov) si je vrat Italije zagotovila nastop v jutrišnjem finalu. Italijani so v svoji skupini zasedli 2. mesto za Južno Korejo, izločih pa so Avstralijo in ZDA. Iz prve skupine sta se v finale uvrstih reprezentanci Kanade in Kitajske, izpadli pa sta reprezentanci Velike Britanije in Japonske. NAGANO - Po prvem delu ekipne preizkušnje nordijskih kombinatorcev, skokih, vodijo Finci Sampa Lajunnen, Hannu Manninen, Jari Mantila in Tapio Nurmela. Drugo mesto so zasedb Avstrijci, ki so zao-stah 0, 6 točke, tretji so bih Norvežani z zaostankom 1, 2 točke. Fedorov k Hurikanom NAGANO - Ruski hokejski as Sergej Fedorov je včeraj na Japonskem podpisal pogodbo z moštvom severnoameriške hokejske lige NHL Čarobna Huricanes. Za šestletno zvestobo klubu bo dobil 38 milijonov ameriških dolarjev. Kanadčan Joe Salde zapušča Nagano NAGANO - Kanadski hokejist Joe Sakic bo moral predčasno zapustiti olimpijske igre v Naganu. Srednji napadalec, ki v severnoameriški profesionalni hokejski hgi (NHL) letno zasluži 17 milijonov dolarjev, si je v sredini četrtfinalni tekmi s Kazahstanom poškodoval desno koleno, tako da tri do štiri tedne ne bo mogel igrati. 12 Petek, 20. februaija 1998 099 NAG AN O J 99, . V : ■ ^s-r... 1 uti- , Myllylae v nedeljo ne bo nastopil HAKUBA - Deset dni po zmagi v smučarskem teku na 30 kilometrov klasično je Finec Mika Myllylae napovedal, da zaradi bolezni na nedeljski 50-kilometrski preiskušnji ne bo nastopil. Svetovni prvak na 50 kilometrov Myllylae ima povišano telesno temperaturo, tako da ne bi vzdržal veC kot dveurne tekme, za katero veliko drugih tekmovalcev meni, da bo ena najtežjih, kar so jih kdaj videli. Predstavnik finskega moštva Risto Nieminen je sporočil, da bo Myllylae, ki je v Naganu osvojil tudi bronasti medalji na 10 kilometrov klasično in štafeti 4 x 10 kilometrov, v domovino odpotoval jutri skupaj s finskim reprezentantom Kuismo Taipalejem, ki je prav tako zbolel. Finsko bodo na nedeljski tekmi tako zastopali le trije tekmovalci: Juha Alm, Jari Isometsae in Samo Repo. ipež daje olimpij: l zgled bogatim d ske igre za zgled Bogatim državam Papež Janez Pavel II. je bogate države včeraj pozval, naj se zgledujejo po olimpijskih igrah. »Tako kot boljši v cilju počakajo na slabše, tako bi morale bogate države pomagati revnejšim ter zagotavljati človeške vrednote in socialni napredek.« V pismu udeležencem tekem v Naganu je poglavar rimskokatoliške cerkve izrazil upanje, da bo olimpijsko gibanje tudi v bodoCe odraz miru, bratstva in solidarnosti. »Vsi ljudje bi si morali podati roke, da bi zgradili boljši svet,« je še zapisal papež. olimpijske iskrice...olimpijske iskrice. Težka naloga Salt Lake City bo po mnenju Franka Joklika, predsednika organizacijskega komiteja (SLOG), imel leta 2002 težko nalogo pripraviti boljše olimpijske igre, kot so zdajšnje v Naganu. "Ne morem najti ničesar, za kar bi lahko rekel, da bomo mi pripravili boljše, " je menil Jok-lik. Posebno navdušenje je izrazil nad zavzetostjo japonskih prirediteljev. Nov primer ov pi lanh marmuane Po kanadskemu deskarju na snegu Rossu Re-bagliatiju so na olimpiadi v Naganu zabeležili drugi primer kajenja marihuane, je sporočil predsednik medicinskega odbora Alexandre de Merode. Imena športnika ni hotel izdati, saj proti njemu ne bodo ukrepali. Rebaglia-tija je namreč Mednarodni olimpijski komite (MOK) najprej diskvalificiral, potem pa ga je Mednarodno športno sodišče (CAS) oprostilo. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je sklical štiričlan- sko delovno skupino, ki naj bi predlagala, kako prepovedati marihuano iz športa, predloge pa bo predložila izvršilnemu komiteju MOK do aprilskega zasedanja v Sydneyu. De Merode je prepričan, da bo do prihodnjih iger v Avstraliji uživanje marihuane že prepovedano. Vzdevki Na olimpiadi je vedno veliko lepih trenutkov, v Naganu pa so športniki dobili veliko zanimivih vzdevkov. Zvezdi severnoameriške profesionalne hokejske lige (NHL), Kanadčan Wayne Gretzky in Ceh Dominik Hasek, sta Veliki in Dominator. Nemški zlati sankač Georg Hackl je postal Tekmovalna klobasa, avstrijski smuCar Hermann Maier pa je znan kot Das Mon-ster (Pošast) in Hermina-tor. Ameriška hokejistka Tara Mounsey pa je postala Puhasta. Baje zaradi slabe pričeske. Lovna spominke Medtem ko so olimpijske maskote skorajda že razprodane, obiskovalci Za Herminatorja zdaj le še proslavljanje uspehov olimpijade kupujejo tudi druge spominke. Med najbolj priljubljenimi so olimpijske značke, ki jih prodajajo povsod po mestu. Za vroCe žemljice gredo tudi rdeče baretke, kot jih nosijo kadanski hokejisti. Cena: 78 dolarjev. Tujci kupujejo tudi veliko budističnih spominkov. Amuleti, kadila, lutke za sreCo prihajajo iz japonskih templjev, cene pa nihajo do nekaj dolarjev do veC sto dolarjev. Zelo priljubljen pa je seveda tudi kimono. Uradna olimpijska različica, ki je poslikana z olimpijskimi simboli,'stane 7800 jenov (62 dolarjev). Svilen kimono, ki ga je mogoče kupiti v butikih, pa stane več tisoC dolarjev. Visoka tehnologija Japonci na zimski olimpijadi v Naganu predstavljajo svojo visoko razvito raven tehnologije. Svetovno novost so uvedli pri biatlonu: dostop do strogo varovanega prostora s puškami nadzira računalniška kontrola šareni-ce. Gledalci po vsem svetu lahko prvič spremljajo zvoke drsalk, boba in sani neposredno z ledu. Za to skrbi 71 mikrofonov, nameščenih na tekmovališčih pod ledom, ki so veliki le en centimeter, vz- držijo pa pritisk treh ton. Tretja novost je bila na otvoritveni slovesnosti, ko so s petih celin hkrati prenašali Beethovnovo Odo radosti. »Izenačevalec časa« je v Naganu popolnoma sinhroniziral zvoke, ki so prihajali s časovno razliko do štirih sekund. Lasten informacijski sistem že dolgo spada v olimpijski standard; preko računalnikov se lahko pozanimate o zadnjih izidih tekem, biografijah športnikov, prometnih povezavah, poročilih, vremenski napovedi in urnikih tekmovanj. Japonci pa so še posebno ponosni na hitri vlak Sinkansen, ki za 220 kilometrov med Naganom in Tokiom potrebuje le 79 minut." Druga avstralska medalja Bronasto odličje Zali Steggallove v ženskem slalomu na olimpiadi v Naganu je druga medalja z zimskih olimpijskih iger za Avstralijo. Sicer pa njeno tretje mesto ni tako presenetljivo: Steggallova, ki prihaja iz Sydneya, je v slalomskem seštevku svetovnega pokala šesta, novembra lani pa je zmagala v tekmi za svetovni pokal v Park Cityju. Avstralija je pred tem na zimskih olimpijskih igrah osvojila me- daljo le v Lillehammerju, kjer je avstralska moška štafeta zmagala v hitrostnem drsanju na kratkih stezah na 5000 metrov. Nadzor orožja Japonska policija je posvarila vodstvo biatlonskih tekmovanj, naj strogo nadzorujejo strelivo, potem ko so v košu za smeti v neki slačilnici našli pet polnih nabojnikov. Na Japonskem so puške prepovedane, strelno orožje pa pod strogim nadzorom. Policija je tudi posvarila prostovoljce na tekmovališčih, naj ne sprejemajo neuporabljenih nabojnikov za spominke. Filmske in druge zvezde Ameriški igralec Kevin Costner je napovedal, da bo danes v Naganu predstavil svoj nov film Poštar. Njegovih kolegov, kot so Bruce VVillis, Demi Moore ali Arnold Schvvarzenegger, kljub prvotnim napovedim v Naganu še niso ugledali. Zato pa je prišla Tipper, soproga ameriškega podpredsednika Ala Gorea, potem ko je boljša polovica ameriškega predsednika Hillary obisk odpovedala. OLIMPIJSKI TV SPORED NAG ANO - »Hermina-tor« Maier in Stefan Eberharter sta si po včerajšnjem slavju na veleslalomu dala duška že v ciljni areni, njuno veselje pa se je nato nadaljevalo v avstrijskem tabom v olimpijskem naselju (na sliki). Zabava je bila buCna, a povsem razumljiva. Seveda ni manjkala niti godba, pa tudi šampanjca je bilo precej. Maier in Eberharter sta bila lahko precej sproščena, saj je njunih olimpijskih naporov že konec. V alpskem smučanju je namreč pri moških preostala le še slalomska tekma, na kateri pa se bodo potih in borili drugi. Onadva sta svojo dolžnost že opravila in v avstrijskem taboru so z njunim učinkom več kot zadovoljni. Spored 18. zimskih olimpijskih iger v Naganu PETEK, 20. FEBRUAR ___________________________končne odločitve (5) 01.00 smučarski tek: 30 km, ženske 05.00 nordijska kombinacija: 4X5km alp. smučanje: veleslalom, ženske (2. vožnja) 07.00 hitr. drsanje: 5.000 m, ženske 11.00 umet. drsanje: ženske, prosti program predtekmovanja 07.30 alp. smučanje: veleslalom, ženske (1. vožnja) 06.45 hokey na \edu:polfinale 1: C1/D4 - D2/C3 polfinale 2: D1/C4-C2/D3 07.00 bob: četverosed, 1. in 2. vožnja SOBOTA, 21.FEBRUAR ___________________________končne odločitve (6) 05.00 biatlon: 4 X 7,5 km, moški alp. smučanje: slalom, moški (2. vožnja) 07.00 bob: četverosed, 3. in 4. vožnja 11.00 drsanje, kratke proge: 1.000 m, ženske 500 m, moški 5.000 m, štafeta,moški _______________________________predtekmovanja 01.30 alp. smučanje: slalom, moški (1. vožnja) 07.00 umet. drsanje: revija 07.15 hokey na ledu: za 3. mesto NOVOSTI NA VRHU / ZDAJ VODI PD Rušilni potres na Opčinah Krajevni radio vmševinah Neverjetno! Kdor je mislil, da je iger (naših, ne olimpijskih) že konec, se je krepko zmotil. Na vrhu se je spremenilo vse, kar se je le dalo. Za pravi preobrat je na primer poskrbel Primorski dnevnik, ko je pravilno napovedal, da Supermaria Reiterja sploh ne bo na Startu veleslaloma. S to akcijo je odšCipnil vsem deset točk, drugi rezultat, ki je prinesel velike spremembe, pa je uvrstitev Compagno-nijeve v slalomu. Tu se je hudo opekel Radio Opčine, ki je Italijanko postavil komaj na osmo mesto, hkrati pa so ostali napovedali visoko uvrstitev šampionke. Ta dan pa bo ostal zapisan tudi kot dan odstopov. Pretnarjeva, Schenkova in Canclinijeva nikomur niso prinesle točk...take so pač zenske. Zlasti hitrostno drsanje na kratkih progah je prava loterija. Diskvalifikacij in padcev je ogromno, temu pa so podvrženi tudi favoriti, med katere je sodila Canclinijeva. Pa poglejmo današnje napovedi, ki so predzadnje. Manjkata še nedeljski finale v hokeju in tek moških na 50km, za katere bo prišel v poštev sobotni totonaga. Veliko zaupanje uživata Islandec Bjoernsson v negativnem in bob štirised Nemčije 1 v pozitivnem smislu. Kaj pa Jure Košir? Bo ponovno razočaral svoje navijače in ostal brez kolajne? Tokrat ne; ampak le za dve redakciji od petih. Število napovedanih odstopov narašča, kar pomeni, da poskuša vsak presenetiti nasprotnika z odločilno taktično potezo. -PETEK, 20. FEBRUARJA 0.55 Raitre Smučarski tek, 30km prosto, ženske 1.25 Raitre Veleslalom, ženske 1. vožnja Slovenija 2 2.35 Slovenija 2 Smučarski tek, 30km prosto, ženske 4.50 Raitre Nordijska kombinacija, 4x5km 4.55 Raitre Veleslalom, ženske 2. vožnja Slovenija 2 6.40 Raidue Hokej, polfinale 6.55 Raidue Hitrostno drsanje, 5000m ženske 6.55 Raidue Bob štirised, 1. vožnja 8.30 Raitre Bob štirised, 2. vožnja 10.40 Raitre Hokej, polfinale 10.55 Raitre Umetnostno drsanje, posameznice Slovenija 2 14.35 Slovenija 2 Hokej, polfinale A (posnetek) 16.20 Slovenija 2 Nordijska kombinacija, 4x5km (posnetek) 23.10 Slovenija 2 Hokej, polfinale B (posnetek) FDRDTA 91 F 1.25 Raitre Slalom, moški 1. vožnja Slovenija 2 4.50 Raitre Biatlon, 4x7.5km moški 4.55 Raitre Slalom, moški 2. vožnja Slovenija 2 6.55 Raitre Umetnostno drsanje, ekshibicija 6.55 Raitre Bob štirised, 3. vožnja 9.00 Raitre Bob štirised, 4. vožnja 13.00 Slovenija 2 Bob štirised (posnetek) 13.20 Slovenija 2 Biatlon, 4x7.5km moški (posnetek) 14.30 Slovenija 2 Hokej, finale za 3. mesto 14* (Petek, 20. februarja) T O T O N A O A TOCKOVANEC PlMORSKI DNEVNIK Radio TS A STV Novi glas Novi Matajur Radio Opčine Maurizio Carnino (short track, 500m) 6. 10. 3. 4. ► 7. Thomas Sykora (slalom) 2. 3. . -3£j ... 5. 1. Jure Košir (slalom) 4. 4- 2. 7T~ 2. Kristin Bjoernsson (slalom) odstop odstop 7. odstop odstop Nemčija 1 (bob štirised) 1. 2. f}. 1. 1. Dnevne točke 36 28 Sč 22 20 Skupne točke 338 331 332 274 337 ______IRAK-OZN / GENERALNI SEKRETAR OZN VČERAJ V PARIZU_ Umirjen optimizem pred začetkom Annanove misije Amerika pa mu je že zakoličila in omejila maneverski prostor VVASHINGTON, MOSKVA, BAGDAD - Včerajšnji dan je minil v pričakovanju današnjega prihoda generalnega sekretarja Kofija Annana v Bagdad. Včeraj je bil An-nan v Parizu, kjer se je sinoči sestal s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, danes ob 10. dopoldne pa bo odpotoval v Bagdad. Na sinočnjem srečanju s Chiracom in drugimi visokimi francoskimi predstavniki se je Annan še zadnjic pogovarjal o predlogih za rešitev krize. Po oceni francoskega zuunanjega ministrstva lahko pride med Annanovim obi- skom do koraka naprej. Tako v Parizu kot v Moskvi namreC poudarjajo, da to ni zadnji poskus za mirno rešitev zalivske krize, kot to trdijo Američani. Kofi Annan je bil vCeraj v Parizu »razumno optimističen« v pričakovanju pogovorov z iraškimi voditelji. V Bagdadu sta že visoka predstavnika OZN, ki bosta pripravila urnik Annanovih srečanj' z iraškimi voditelji. Včeraj pa je s svojim delom končala tudi posebna komisija OZN, ki je v Iraku napravila popis vseh spornih iraških predsedniških objektov. LogistiC- Stališča držav o napadu na Irak O Podpirajo vojaški napad O Nasprotujejo vojaškemu napadu S Niso zavzele stališča O ARGENTINA • V Perzijski Zaliv bo poslala 100 sanitejcev, ne pa vojakov. O AVSTRALIJA • Zagotovila je 250 vojakov, letala in zdravnike specialiste. O BAHREIN, SAVD. ARABIJA in TDR. ARABSKI EMIRATI • Prepovedale so ZDA uporabo oporišč za napad na Irak. O BOSNA in HERCEGOVINA • Bosanski otroci pozivajo velesile, naj preprečijo vojno v Iraku. O VEL. BRITANIJA • Poslala je čete in letalonosilko, poslati pa namerava dodatna letala. O KANADA • Poslala bo fregato Toronto in dve transportni letali C-130 Hercules. ©KITAJSKA • lraq mora dovoliti inšpekcije ZN • Poiskati je treba diplomatsko rešitev OCESKA • Podpira vojaški napad kot zadnjo možnost in bo dala na razpolago oporišča in strokovnjake za protipehotne mine O ZDRUŽENI NARODI • Generalni sekretar ZN Kofi Annan se bo v Bagdadu sestal s Sadamom Huseinom z namenom, da prepreči spopad. Vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta - ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska - bi moralo imeti prost dostop do vseh lokacij, vključno s predsedniškimi palačami, kamor doslej niso smeli. O EGIPT • Zahteva spoštovanje resolucij ZN • Islamske skupine opozarjajo, da bi imel napad hude posledice O FRANCIJA • Nasprotuje napadu, da prepreči povračilne ukrepe islamskih fundamentalistov ©NEMČIJA • Dovolila bo ZDA uporabo vseh oporišč v podporo napadu na Irak ©MADŽARSKA • Dovolila bo uporabo letališč in prelet države • Ponuja sanitetno ekipo ©IRAN • Ameriška vojaška porisotnost zaskrblja islamski svet • IZRAEL • Ne bo sodeloval v napadu • Branil se bo, če bo napaden © SIRIJA • Zahteva od Iraka spoštovanje resolucij ZN • Boji se, da bi bil ogrožen mirovni proces O RUSIJA • Ocenjuje, da je uporaba sile proti Iraku zelo nevarna O POLJSKA • Ponuja čete za kemijsko vojno O PORTUGALSKA • Dovolila je ZDA uporabo baze na Atlantiku © OMAN • Dovolil bo letalom ZDA oskrbo z gorivom O NIZOZEMSKA • Poslala je fregato Abraham van der Hulst • Ne bo sodelovala v napadu, dokler bodo še možna diplomatska pogajanja © MALEZIJA • Vprašanje je treba rešiti po diplomatski poti O KUVAJT • Čete ZDA so v državi • Sodeloval bo v napadu • Dovolil bo uporabo oporišč © JORDANIJA g • Boji se dotoka š beguncev “ • Zaščitila bo J svoje meje | ZALIV-SLOVENIJA / V IZJAVI ZA JAVNOST Zunanje ministrstvo o krizi in o Annanovem potovanju Misija generalnega sekretarja OZN »zadnja priložnost« LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo je v včerajšnji izjavi za javnost pojasnilo stališče Slovenije do iraške krize in njenega reševanja. Po oceni zunanjega ministrstva gre pri napovedanemu obisku generalnega sekretarja OZN Kofija Annana v Bagdadu za »eno zadnjih priložnosti diplomacije v reševanju te krize«. V primeru neuspeha sedanjih prizadevanj bi se po mnenju ministrstva za zunanje zadeve »povečala stopnja ra- V Izraelu delijo plinske maske JERUZALEM - V pričakovanju ameriškega napada na Irak in morebitnega iraškega bombardiranja Izraela s kemičnim in biološkim orožjem so zaceli s pospešenim ritmom prebivalstvu deliti plinske maske. Oblasti so obenem ukazale, da morajo vsi učenci in dijaki prihodnji teden imeti s seboj v šoli plinsko masko. zoCaranja nad iraškim obnašanjem, prav tako pa bi bili prisiljeni z obžalovanjem ugotoviti, da so se bistveno zožili politični okviri za rešitev krize, kar utemeljuje razmišljanja o uporabi drugih sredstev za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti s strani Iraka,« piše v izjavi za javnost. Slovenija, ki je v dosedanjem procesu reševanja krize podpirala vsa diplomatska prizadevanja za mirno rešitev krize, je tudi na predvčerajšnjem glasovanju Varnostnega sveta OZN, tako kot vse ostale Članice Varnostnega sveta, podprla pobudo za Annanov obisk v Bagdadu, kjer bo generalni sekretar skušal doseči dogovor o izpolnjevanju resolucij Varnostnega sveta. Slovenija dosledno zagovarja mnenje, da mora frak izpolniti vse relevantne resolucije Varnostnega sveta in brezpogojno sodelovati z inšpektorji komisije OZN za nadzor iraškega razoroževanja, pojasnjuje ministrstvo za zunanje zade- ve. Ljubljana pričakuje, »da bo Irak sprejel svojo odgovornost ter izkoristil dobronamerne in skrbno pripravljene diplomatske akcije za rešitev krize«. Uspeh diplomatskih akcij in rezultat obiska generalnega sekretarja Annana sta odvisna predvsem od Iraka, še piše v izjavi za javnost, ki jo je pripravilo zunanje ministrstvo. Po podatkih ministrstva za zunanje zadeve v Iraku trenutno ni slovenskih državljanov. V Iraku niti ne potekajo slovenski gospodarski projekti. Zunanje ministrstvo je v sredo svetovalo previdnost tudi slovenskim državljanom, ki načrtujejo potovanje v Izrael. Po podatkih slovenskega veleposlaništva v Tel Avivu je v Izraelu trenutno nekaj deset Slovencev. V kratkem pa naj bi bila v načrtu dva organizirana obiska turističnih skupin s po okoli 100 turisti, pretežno romarji. Za zdaj ni znano, ali bosta turistični agenciji potovanji odpovedali ali ne. (STA) no je torej vse pripravljeno za Annanove pogovore. Iraška stran je obenem izrazila pripravljenost na »popolno sodelovanje«. To je vsaj včeraj zagotovil iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan. Po njegovem bodo iraški voditelji v pogajanjih s Kofijem An-nanom iskali sodelovanje v duhu resolucij Varnostnega sveta OZN in v spoštovanju iraške suverenosti in ozemeljske celovitosti. Iraški predsednik Sadam Husein pa je vCeraj v Bagdadu sprejel ruskega odposlanca Viktorja Posu-valjuka, ki mu je prinesel novo sporočilo ruskega predsednika Borisa Jelcina. Husein je sogovorniku izrazil hvaležnost za napore predsednika Jelcina in ruske vlade, da bi iraško krizo rešili po mirni poti. Iraški predsednik je ob tem znova zagotovil, da bo Irak storil vse, da bi bila Anna-nova misija v Iraku uspešna. In prav tega se kot kaže bojijo ZDA. Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj jasno poudaril, da je sedaj vse odvisno od Sadama Huseina, ker se mora ukloniti, v nasprotnem primeru bo napad neizbežen. Ameriški veleposlanik pri OZN Bill Ri-chardson pa je vCeraj »zakoličil« Annanovo misijo, ko je navedel, da ima generalni sekretar OZN »malo maneverske-ga prostora«. Po Richard-sonovem mnenju lahko vojaški napad prepreči le brezpogojen dostop -inšpektorjev Unscoma v vse vojaške in predsedniške objekte. Prav tako je Ri-chardson poudaril, da Unscoma ne smejo »spolitizirati«. Kaj to pomeni, lahko le ugibamo. Po ru-sko-francoskem predlogu bi ekipam Unscoma stali ob strani diplomati stalnih Članic Varnostnega sveta in drugi izvedenci. Clintonova administracija pa nima samo te skrbi. Po predsinočnem spodrsljaju v Ohiu, kjer so obrambni minister VVilliam Cohen, državna sekretarka Madelene Albright in šef Sveta za državno varnost Sandy Berger doživeli pravi polom pri pojasnjevanju vzrokov za ameriški vojaški napad, je postala administracija previdnejša. Clinton je ukazal »krizno prealarmno stanje«, tako da se morajo v Belo hišo vrniti vsi v zalivsko krizo tako ali drugače vpleteni ministri in funkcionarji. Napovedal je, da se bo ob morebitnem vojaškem napadu obrnil narodu po televiziji in mu dokončno pojasnil, zakaj morajo ZDA napasti frak. Administraciji se ne splača neposredno soočanje z javnim mnenjem, ki je vse manj prepričano v umestnost vojaškega napada. ■ ■ : : H NOVICE Brodolom v Sieri Leone: utonilo 200 beguncev FREETOVVN - Sieraleonski radio je včeraj sporočil, da je bržkone utonilo vseh 200 beguncev, ki so pred petimi dnevi z manjšo ladjo zbežali iz Free-tovvna, kjer so divjali srditi spopadi. Do brodoloma je prišlo v pokrajni Konakridee pred nekim ribiškim naseljem. Ribici so do sedaj našli 140 trupel, tako da pogrešajo še kakih 60 oseb, ki pa so skoraj gotovo utonile. Kljub temu so oblasti sprožile širokopotezno akcijo iskanja morebitnih preživelih. Se vedno pa ni znana usoda misijonarjev, ki so jih v Lunsarju prejšnji teden ugrabih sieraleonski uporniki in med katerimi je tudi italijanski misijonarski zdravnik Gilberto Ugolini. Govoric, da jih bodo kmalu izpustih, včeraj niso potrdih. Izvedelo pa se je, da so ugotovih, kje se nahajajo. Še ena žrtev sovraštva na Severnem Irskem LONDON - Policija je v neki zapuščeni hali pri vasi Aghalee v severnoirski grofiji Antrim našla truplo nekega moškega, ki je imel zavezane roke in prebito lobanjo. Kot kaže, gre za 30-letnega katoličana Kevina Conwayja, o katerem ni bilo veC vesti od ponedeljka, ko je zapustil svoje stanovanje v katoliški četrti Lurgana v bližnji grofiji Armagh. Odgovornosti za umor za sedaj še ni prevzela nobena organizacija. Nadaljuje se ofenziva alžirskih varnostnih sil AL2IR - Širokopotezna ofenziva alžirskih varnostnih sil v raznih krajih države se kot kaže uspešno nadaljuje. V Tlemcenu so tako ubih tri fundamen-talisticne teroriste, drugih sedem pa aretirah. Za Čudo ni vesti o novih pokolih civilnega prebivalstva. Islamski skrajneži so v vasi Tarok Ben Ziad le likvidirali 18-letnega sina nekega pripadnika vaških samoobrambnih enot. Kljub temu je prebivalstvo izredno zaskrbljeno, ker fundamentalisti odgovarjajo na uspehe varnostnih sil z množičnimi pokoli, tako da je le vprašanje Časa, kdaj bo prišlo do novega krvoprehtja. Gruzijski uporniki ugrabili opazovalce OZN MOSKVA - Kakih 20 pristašev pokojnega gruzijskega voditelja Zviada Gamsahurdie so v abhaškem mestu Zugdidi ugrabili štiri opazovalce Združenih narodov. Po abhaških virih hočejo ugrabitelji talce zamenjati za svoje pristaše, ki so jih v Tbilisiju aretirali po spodletelem atentatu na gruzijskega predsednika Se-vardnadzeja 9. februarja. Kot je povedal gruzijski notranji minister Targamadze, so ugrabitelje in talce že izsledili v neki vasi kakih 20 kilometrov od Zugdidija, na ozemlju, ki ga nazorujejo gruzijske in ne abhaške separatistične enote. Marjanovič srbski premier BEOGRAD - Srbski predsednik Milan Milutinovič je na funkciji predsednika vlade potrdil dosedanjega premira Mirka Marjanovida. Po Milutinovidevi izjavi je Marjanovič do sedaj uspešno vodil vlado narodne enotnosti, tako da bo tudi v bodoCe najbolje jamčil uspešno delo vlade na poti socialnih in gospodarkih reform. Turčija naj sodeluje na evropski konferenci PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac je na včerajšnjem srečanju s turškim predsednikom Sulejmanom Demirelom, ki je na uradnem obisku v Franciji, vztrajal, naj Turčija sodeluje na evropski konferenci, ki naj bi potekala hkrati s pogajanji o vstopu v EU. Kot je povedala tiskovna predstavnica francoskega predsednika Catherine Colonna, je Chirac prepričan, da mora Turčija na omenjeni konferenci sodelovati kot aktivni elan »evropske družine«.(STA/AFP) Atentat v Gostivarju GOSTFVAR - V središču mesta Gostivar v zahodni Makedoniji je ponoči ekplodirala podtaknjena bomba, piše makedonska tiskovna agencija Mak-faks, ki se sklicuje na poročanje makedonskega radia. V eksploziji bombe, podtaknjene pred neko mesnico, ni bil nihče ranjen, povzročila je le gmotno škodo. Gre za drugo eksplozijo v Gostivaru v zadnjih treh mesecih. Decembra lani je namreč eksplodirala bomba, podtaknjena pred tamkajšnje temeljno sodišče. Policija še ni objavila uradnega sporočila o najnovejši eksploziji, prav tako ni znano, kdo je bombo podtaknil. (STA/Makfaks) Visoki komisar OVSE na obisku na Kosovu PRIŠTINA - Visoki komisar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pristojen za manjšine, Max van den Stoel se je vCeraj v Prištini sreCal z voditeljem kosovskih Albancev Ibrahimom Rogovo, vendar pa pogovora s predsednikom naj-veeje opozicijske stranke, Demokratske fige Kosova (LDK), ni želel komentirati.Evropski komisar se je želel sestati tudi z glavnim tekmecem Ibrahima Rugove, voditeljem Parlamentarne stranke Kosova (PKK) Ademom Demacijem, vendar je slednji povabilo na srečanje s predstavnikom OVSE, pristojnim za manjšine, zavrnil, češ »da so kosovski Albanci narod in ne manjšina«.(STA/AFP) CARITAS / OBISK RAVNATELJA USTANOVE CIR Skrbeti za zatočišče in dostojanstvo Hein: skušamo nadoknaditi veliko zamudo na tem področju - V pripravi nov zakon V naši deželi je od včeraj na obisku dr. Cri-stopher Hein, ravnatelj ustanove CIR (Consiglio italiano per rifugiati), ki deluje pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Včeraj se je dr. Hein mudil na obisku v TržiCu, kjer se je sreCal z županom Per-sijem, v programu je še vrsta obiskov tako v Vidmu, kakor v Trstu, kjer bodo v kratkem - po tragičnem dogodku ob smrti kurdskega pribežnika - odprli informativni urad. Včeraj je dr. Hein, skupaj s predsednikom združenja ANOLF Lucion Gregorettijem priredil srečanje z novinarji in pojasnil smisel in cilj tokratnega obiska v naši deželi. Združenje (ustanovili so ga pred približno osmimi leti, na pobudo sindikalnih zvez, Caritasa, evangeličanskih cerkva in nekaterih drugih združenj) namerava nadoknaditi zamudo glede korektne in pravične (v smislu mednarodnih konvencij) obravnave vprašanja priseljencev, zlasti tistih, ki bežijo zaradi NOVICE Pustno razpoloženje tudi v glasbi Društvo "Rodolfo Lipizer” je poskrbelo da bo program pustnih prireditev v Gorici nekoliko bolj pester. Drevi ob 20.30 bodo namreč v deželnem avditoriju izvedb Donizettijevo operino ”11 campanello debo speziale”. Predstavo bodo ponovili tudi v ponedeljek zveCer. Danes dopoldne pa bo predstava za dijake. Nastopih bodo elani ansambla "Orchestra Giocosa” pod vodstvom Severina Zannerinija ter vokalni solisti Graziella Riggio (sopran), Luca Titto-to (bas), Barbara Sandri (mezzosopranistka), Ar-mando Badia (bariton) in Ansrea Semeraro (tenor). Kot instrumentalni sobst bo nastopil klavičembalist Andrea Amarante, pel bo mladinski pevski zbor ”Citta di Trieste” pod vodstvom Cristine Semeraro. Občinska seja v Sovodnjah Drevi ob 19. uri bo zaseal občinski svet v Sovodnjah. Seja bo v glavnem namenjena obravnavi številnih vprašanj v zvezi s finančnim načrtom za leto 1998 (predvidena je tudi odobritev proračuna), odobritev pristopa h konzorciju medobčinskega konzorcija za storitve (OSA) itd. Na dnevnem redu je tudi sklep o začetku postopka za razlastitev zemljišč za gradnjo novega nogometnega igrišča. Solidarnostni izlet v Assisi Združenje trgovcev ASCOM namerava s konkretnimi dejanji pomagati pri popotresni obnovi v Umbriji, zlasti kar zadeva oživljanje gospodarskih dejavnosti. Turizem je ena od pomembnejših dejavnosti v tej dežeb, zato žebjo pri združenju trgovcev pomagatt prav na tenfpodroCju. V dneh od 22. do 24. marca prirejajo avtobusni izlet v Umbrijo s postankom v Assisiju. Prijave in informacije na sedežu združenja ASCOM do 28. februarja. Italijanski obrambni sistem na območju Grmade "Italijanski obrambni sistem v letu 1917 na območju Grmade”, je naslov predvanja ki bo drevi, ob 18. uri v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu. Predaval bo polkovnik Abramo Schmid. Prireditev se uvršCa v niz dejavnost ob 80-letnici konca prve svetovne vojne. Občni zbor goriških članov SFF Furlansko filološko društvo - Societat filologjehe furlane - skhcuje danes ob 18. uri na sedežu v Belh-nijevi uhci 3 skupščino elanov z Goriškega. Dnevni red predvideva poročilo podpredsednika, vobtev organov, odobritev programa dejavnosti ob 80-letnici ustanovitve SFF ter obravnavo nekaterih drugih vprašanj. Katoliška knjigarna Galerija Ars Travnik, 25 Gorica Vljudno Vas vabimo na predstavitev knjige NEVE LUKES DELČKI NAŠEGA VSAKDANA danes, 20. februarja 1998, ob 18. uri. ------------O delu bosta spregovorila avtorica in urednik založbe Danilo Japelj_________ vojne, političnih razmer ali drugačnih razlogov in ki jim je treba zagotoviti zatočišče. To je dolžnost, ki je navedena tudi v italijanski ustavi, le da se petdeset let ni izvajala. Dr. Hein je povedal, da je v postopku obravnave poseben zakon, ki bo končno urejal to področje in da bo predvidoma stopil v veljavo že do konca leta. Ob tem velja povedati, da je to poseben zakon, povsem nekaj drugega od zakona, ki je te dni predmet obravnave in glede katerega je bilo veliko polemik in nasprotovanja. Ob navzočnosti predstavnika nadškofijske Cari-tas Don Ruggera Dipiazze in predstavnika združenja ANOLF Gregorettija, je dr. Hein opozoril, da želi ustanova, ki jo vodi še pred izglasovanjem in uveljavljanjem novega zakona poskrbeti za osnovno mrežo struktur, ki bodo na razpolago beguncem ki prosijo za zavetišče. V sedanji ureditvi je zevala praznina, je poudaril Hein. Mnogi begunci so naleteli na nepremostljive težave že ob prvem shku s policijskimi, političnimi ali krajevnimi oblastmi. Veliko težav nastaja zaradi težav komuniciranja (ne) znanja jezikov, begunci niso seznanjeni s pravicami in z možnostmi za začasno ali trajno zavetišče, za katero lahko zaprosijo. Res je, da doslej ni bilo jasnih predpisov, kar je omogočalo dokaj različno ravnanje. Res je tudi, da je bil v Italiji glede nudenja zavetišča ves povojni čas v veljavi nekakšem embargo. Sprejemali so begunce izključno iz vzhodnoevropskih držav. Po drugi strani pa je bila Italija sama domovina emigrantov. Današnje stanje je bistveno drugače. 2e danes uživa zavetje v Italiji kakih 75 tisoč oseb (največ z območja nekdanje Jugoslavije), Albanije, in drugih držav. Spričo napetosti na območju Sredozemlja pa utegne pojav zadobiti danes neslutene razsežnosti. Treba je biti pripravljeni. V tem smislu deluje CIR. (Foto Bumbaca). moška 0 , °blaČi,a ul. Carducci 24 tel. 537561 PRORAČUN Negativno mnenje konzulte v Revmi Rajonski svet v Pevmi je na svojin zadnji seji, poleg drugih vprašanj, obravnaval osnutek občinskega proračuna za leto 1998. S finančnim načrtom so se predsedniki rajonov in svetovalci lahko seznanili na srečanju 11. t.m. Občina je v predvidevanjih načrtovanjih posegov pozabila na to primestno območje. Skratka, ni izpolnila danih obljub in še manj pričakovanj krajevnega prebivalstva. Rajonski svet je zato glede proračuna skoraj soglasno ( en svetovalec se je vzdržal) izrekel negativno mnenje. Sicer pa to v ničemer ne bo vplivalo na postopek odobritve proračuna saj je mnenje, Čeprav obvezno, izrazito posvetovalnega pomena. GRADIŠČE / GLEDALIŠČE V letošnjem paketu šest zanimivih predstav Nastopi v dvorani Bergamas V Gradišču bodo tudi letos priredili pomladansko gledališko sezono. Pričela se bo 5. marca, sklenila 15. maja. TaCas se bo v dvorani Bergamas zvrstilo šest gledaliških predstav, v izvedbi znanih skupin. Za gostovanja bo poskrbela skupina Artisti As-sociati, v sodelovanju z občinsko upravo. Za gledališko sezono v Gradišču je vladalo izredno zanimanje, je na predstavitvi poudaril VValter Mramor in izbira šestih predstav ni bila enostavna. Po eni strani so želeli zagotoviti kakovostne predstave, z druge strani pa komedijskega, oziroma zabavnega žanra. Prireditelji računajo, da si bodo predstave v Gradišču ogledali tudi ljubitelji gledališča iz drugih krajev. Toliko bolj, ker bodo nekatera gostovanja samo v Gradišču. Prva predstava bo 5. marca "Mezzi uomini” v izvedbi skupine San Leonardo iz Viterba; predstave bodo nato 26. marca "Madame Lupin” z Valerio Valeri, 4. aprila ”11 medico dei pazzi”, 17. aprila "Heartbeat”, 3. maja ”V deželi operete” in 15. maja "Fedra”. V prodaji je abonma za celotni niz (120 tisoč lir, oziroma 90 tisoč lir s popustom), vstopnice za posamezne prireditve pa stanejo 25, oziroma 20 tisoč lir. Na razpolago so na sedežu društva A. Artisti Associati in v dvorani Bergamas, ob petkih in sobotah. KONCERTI /V KULTURNEM DOMU Nastop Triestango V priredbi Glasbene matice, ZSŠDI in KD V ponedeljek 16. februarja je bil v Kulturnem domu v Gorici, na pobudo Glasbene matice, Zveze slovenskih kulturnih društev in Kulturnega doma kakovosten in zanimiv glasbeni večer. Predstavila se je tržaška skupina Triestango, ki jo sestavljajo priznani solisti, ki izhajajo iz različnih glasbenih izkušenj. Skupino sestavljajo Mauri-zio Marchesich (bando-neon), Corrado Gulin (klavir) Stefano Furini (violina), Fabian Perez Tedesco (vibrafon in tolkala) ter Angelo Cola- grossi (kotrabas). Na ponedeljkovem koncertu so izvajali tange znanega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Koncert bi lahko označili kot glasbeni poklon velikemu argentinskemu skladatelju, ki je folklorno glasbo znal predstaviti v odlični klasični preobleki. Ansambel je uspel ustvariti prijetno in toplo vzdušje. Koncert tržaške skupine sodi v okvir pomlad-. nega ciklusa prireditev "Across the border”, ki ima, poleg glasbenega tudi solidarnostni po- Delčki našega vsakdana V galerijskih prostorih v Katoliški knjigarni na Travniku bo drevi ob 18. uri predstavitev knjige Delčki našega vsakdana, ki jo je napisala novinarka Neva Lukeš in je pred kakim mesecem izšla pri založbi Fontana. Zajema zanimive drobce iz njenega dolgoletnega novinarskega dela. Na večeru bosta prisotna avtorica Neva Lukeš in urednik založbe Danilo Japelj. NOVA GORICA / POZNOGOTSKO KIPARSTVO Razstava "Sakralna znamenja” do 15. aprila v gradu Kromberk V gradu Kromberk bodo drevi ob 19. uri odprli bogato razstavo lesenih plastik "Sakralna znamenja”. Gre za razstavo, ki je bila do nedavna na ogled na go-riškem gradu in ki so jo postavili v sodelovanju med Goriško občino, združenjem II Millennio ter nekaterimi kulturnimi ustanovami. Pri pobudi sodeluje tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Na ogled je nekaj nad trideset lesenih plastik, ki so nastale ob koncu srednjega veka in v začetku novega in ki so se večidel ohranile v cerkvah v Soški in Vipavski dolini, v Brdih in nekaterih drugih krajih na Goriškem. Razstava ponuja bogat vpogled v likovni izraz pred pol tisočletja na Goriškem, kjer so poleg mojstrov, ki so se oblikovali v domačem okolju, delovali tudi mojstri iz Koroške in drugihnemških dežel, moCan pa je bil tudi vpliv z zahodne strani, zlasti iz italijanskih dežel. Za glasbeno kuliso ob odprtju razstave bo poskrbela tržaška vokalna skupina Musiča noster ajnor. Povedati velja še, da je obiskovalcem na razpolago kakovosten katalog in da bo razstava na ogled do 15. aprila. Glede razstavne dejavnosti in izmenjav v obmejnem prostoru, velja opozoriti na jutrišnji dogodek ob odprtju razstave o Krasu v pokrajinskih muzejih na gradu. Natečaj Evropa in mladi Ustanova IRSE (Istituto regionale di studi euro-pei) je tudi letos razpisala, v sodelovanju z evropsko komisijo, evropskim parlamentom, ministrstvom za šolstvo in deželo FJK meddeželni natečaj (velja tudi za območje dežel Alpe Jadran) "Evropa in mladi”. Sodelujejo lahko univerzitetni študentje, mlajši od 25 let, dijaki višjih srednjih šol ter dijaki nižjih srednjih in osnovnih šol. Razpis natečaja so pred kratkim že dostavili vsem šolam in skrbništvom. Sicer pa ga interesenti lahko zaprosijo na naslov IRSE - via Concordia 7/33170 Pordenone (tel. 0434/35326 - telefaks 0434/34584). Izdelke je treba odposlati do 9. aprila letos. Nagrade in priznanja (v obliki knjig, praktičnih nagrad, študijskih potovanj) bodo izročili na slovesnosti 31. maja letos. M PRIREDITVE KD OTON ZUPANČIČ vabi na pustni veCer v gostilni Turri na trgu sv. Andreja v Standrežu, jutri, 21. februarja, ob 20.30. Poleg zagotovljene zabave še večerja, glasba, ples in nagrajevanje mask. Vpisovanje v gostilni Turri v Standrežu. KD OTON ZUPANČIČ prireja v torek, 24. februarja, ob 15. uri otroško pustno rajanje v Kulturnem domu A. Budal v Standrežu. OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za pustovanje danes, 20. t.m. odpeljal ob 16. uri izpred gostilne Primožič v Pod-goro, skozi Sovodnje in Standrež proti Gaglianu. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo v dneh 23. in 24. februarja anagrafski urad zaprt zaradi tehničnih problemov. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL IZ DOBERDOBA prireja v torek, 24. februarja, ob 15.30 v' glasbeni sobi osnovne šole v Doberdobu srečanje s elanom deželnega vodstva Sergiom Puntinom, ki bo govoril o pokojninah, skrbstvu in zdravstvu. Kdor bo želel bo na srečanju lahko tudi obnovil članstvo. S____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja ob 8. marcu tradicionalni izlet. V dopoldanskih urah si bodo izletnice in izletniki v Trstu ogledali zgodovinski železniški muzej in škedenjski muzej o slovenski prisotnosti v Trstu. Kosilo bo v hotelu Triglav v Sežani, sleid prosta zabava do veCera. Prijave do 4. marca ob sredah na sedežu in pri poverjenikih. KINO GORICA VITTORIA 1 17.30-21.00»Titanic«. Rez. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.15-19.00-20.45-22.30»In e out«. Kevin Kline in Mati Dillon. CORSO 17.00-19.30-22.00»Qualcosa e cambia-to«. Jack Nicholson in Ele-na Hunt. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), K. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 410341. POGREBI Danes: 7.30, Anna Bu-solini vd. Cascio iz splošne bolnišnice v Videm za kremacijo; 9.00, Ezio Dis-segna iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 10.00, Ines Florean vd. Salvador iz bolnišnice sv. Justa v Tržič; 13.15, Franca Graniti por. Majo iz splošne bolnišnice v Moš. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TELEKOMUNIKACIJE / VLADA PODELILA DVE NOVI LICENCI SDGZ / NA TEMO DAVČNE REFORME 1998 S sprostitvijo fiksne telefonije bodo storitve do 30% cenejše S koncem Telecomovega monopola odšel tudi Tommasi RIM - Z odločitvijo ministrstva za telekomunikacije, da podeli dve novi licenci za fiksno telefonijo, se Italija s poldrugim mesecem zamude prilagaja določilom Evropske komisije o sprostitvi telekomunikacijskega trga. Rok za liberalizacijo je namreč za večino držav Evropske unije zapadel 1. januarja letos, Italija pa se je le za las izognila »kazenskim« ukrepom, ki jih je ravno včeraj proti zamudnikom napovedal Bruselj. Prejemnika novih licenc za fiksno telefonijo, ki jo je doslej monopolno upravljal Telecom Italia, RIM - Gospodarski zagon se utrjuje, italijanska ekonomija bo letos rasla z 2, 4-odstotno stopnjo, ekspanzija notranjega povpraševanja bo pospeševala rast zaposlenosti (+0, 4%), to pa ne bo vplivalo na inflacijo, ki tudi letos ne bo presegla 1, 8-odstot-ne stopnje. Tako ugodna makroekonomska predvidevanja vsebuje najnovejše šestmesečno poročilo zavoda ISCO o konjunkturnem gibanju italijanskega gospodarst- sta prav v ta namen ustanovljeni družbi Wind in Infostrada, poznavalci pa napovedujejo, da bo sprostitev sektorja oziroma konkurenca povzročila pocenitev telefonskih storitev za približno 30 odstotkov. Toda kdo sta nova upravljalna? Družbo Wind so pred tremi meseci ustanovili Enel (z 51 odstotki kapitala), France Telecom in Deutsche Telekom (vsak s 24, 5 odstotka), medtem ko ima Infostrado, ustanovljeno že leta 1995, trdno v rokah družba Olivetti (75 odstotkov) z manjšinskim (25 odstotnim) deležem va, v katerem najdemo prav tako pozitivne ocene tudi o javni financi: ukrepi iz finančnega zakona in padanje obrestnih stopenj naj bi prispevali k nadaljnjemu upadanju deleža javnega primanjkljaja na bruto domači proizvod, ki naj bi se letos spustil na 2, 6 odstotka, torej veliko pod v Maastrichtu določeno mejo treh odstotkov. Poleg predvidevanj za leto 1998, je Isco izdelal tudi ocene lanskih gibanj, nemškega partnerja Man-nesmann. Olivetti je z družbo Omnitel že trdno zasidrana na trgu mobilne telefonije, na katerem se bo do konca maja pojavil še tretji upravitelj (zakonski odlok prihaja prav danes v zbornico). Revolucija v fiksni telefoniji pa naj bi se postopoma - najprej v Rimu in Milanu -zaCela letos poleti, čeprav bosta za popolni razvoj konkurence potrebni vsaj dve leti. Problemov, ki jih je treba rešiti za popolno sprostitev trga telekomuniacij, je seveda še cela vrsta. Najprej manjkajo pravila, po katerih naj bi bil BDP zrasel za 1, 5 odstotka, poraba družin se je povečala za 2 odstotka (predvsem po zaslugi ugodnosti za avtomobilsko proizvodnjo), medtem ko se je inflacija zadržala na 1, 7-odstotni stopnji. Glede na to, da je bil dosežen tudi maastrichtski kriterij za ramerje deficit-BDP (2, 8%), so na zavodu Isco prepričani, da bo Italija v prvem krogu EMU in da jo Čaka perspektiva postopnega utrjevanja razvoja. ki so novim upraviteljem potrebna za načrtovanje njihove industrijske in poslovne dejavnosti, poseb-np pa za ocene o dohodkovnosti, ki so potrebne za aktivizacijo velikih investicij. Drugi problem je najemanje telefonskih linij, ki jih ima zdaj izključno Telecom in jih bo moral torej oddajati v najem novim upravljacem za precej dolgo dobo. Cene teh najemnin so še vedno precej višje od povprečja v drugih industrializiranih državah. Tretji je problem priključevanja: cenik, ki ga je sestavil Telecom za priključevanje linij novih upravljalcev na svoje linije, je že padel na »izpitu« antitrusta, ker je predrag. Ministrstvo je medtem sestavilo svoj cenik, zdaj pa so v teku pogajanja. Četrto vprašanje zadeva univerzalnost telefonskih storitev, kar pomeni, da mora vsak upravljalec nuditi tudi tiste storitve, ki prinašajo izgubo. To breme si morajo enakomerno razdeliti vsi upravljale!, kako pa še ni znano, čeprav vlada obljublja hitro rešitev. Za uporabnike telefonskih storitev je posebno pomembno vprašanje prenosa telefonske številke, kajti ta bo morala ostati ista tudi ob zamenjavi telefonske družbe. Problem je zelo zapleten, kajti potreben bo nov nacionalni načrt oštevilčenja; za zdaj se obeta prehodna faza delnih sprememb v dosedanjem sistemu, popolne prenove pa ni mogoče pričakovati pred letom 2001. Liberalizacija italijanske fiksnetelefonije je vC-leraj terjala prvo »žrtev«; na razgretem sestanku upravnega sveta Teleco-ma je odstopil njegov pooblaščeni upravitelj Tomaso Tommasi di Vi-gnano, Čeprav poznavalci menijo, da je njegov odstop v prvi vrsti posledica nedavnega prihoda novega predsednika Gian Maria Rossignola. Bruselj ugodno ocenuje potek procesa liberalizacije BRUSELJ - Evropska komisija pozitivno ocenjuje popolno liberalizacijo trga telekomunikacij v Evropski uniji, ki je za večino držav petnajsterice začela veljati 1. januarja letos. Komisija ugotavlja, da je sprostitev trga telekomunikacij pritegnila precejšnje število novih ponudnikov storitev in že prispevala k nižanju cen. Sicer pa so se po besedah evropskega komisarja za telekomunikacije Martina Bange-manna cene v nekaterih državah od leta 1990 znižale za do 40 odstotkov. Telekomunikacijski trg v Evropski uniji, vreden 152 milijard dolarjev, beleži 8, 2-odstotno letno rast. Bruselj ugotavlja tudi »eksplozijo« uporabe mobilne telefonije, telefaksov in interneta. Evropska komisija napoveduje, da bo v prihodnjih tednih ukrepala proti tistim državam, ki v uresničevanju zahtevanega zaostajajo. Pri osnovni liberalizaciji storitev zamujajo Belgija, Grčija, Irska, Luksemburg in Portugalska, medtem ko je bila Italija (do pred dvema dnevoma) edina, ki še ni podelila licence novim operaterjem za osnovne telefonske storitve. ANALIZA / PO PREDVIDEVANJIH ZAVODA ISCO Letos bo BDP zrasel za 2,4% Italija zanesljivo v prvem krogu držav, ki bodo uvedle evro Končan uspešen infoimativni niz Zadnji informativni srečanji sta bili tako v slovenščini kot italijanščini TRST - Zgornji posnetek (foto KROMA) darskega združenja in druge interesente, je z zadnjega informativnega srečanja iz in sicer eno v italijanščini, drugo pa v slo-niza, ki ga je SDGZ v zadnjih dveh tednih venšCini. Glede na to, da vsi reformni po- pripravilo na temo davčne reforme. V sre- šegi še niso dokončni, pri SDGZ naCr- do sta bila na sedežu Goethe Instituta v Ul. tujejo, da bodo po potrebi organizirali do- Coroneo kar dve srečanji za člane gospo- datne informativne pobude. GOSTINSTVO / V KRI2U PRED SPOMENIKOM Odprli obnovljeni bar Madotto Bojani Furlan, ki ga vodi že osem let, tudi čestitke kolegov SDGZ TRST - Krajevni gostinci so tudi v tem času živahni. Prve dni marca je na sporedu izobraževalno potovanje SDGZ v dolino Loire, pretekli ponedeljek pa sta posebno pozornost pritegnila kar dva dogodka v znamenju gostinstva in turizma, ki sta potekala sočasno. To sta bila odprtje obnovljenega Bara Madotto v Križu in Novega Hotela Daneu na Opčinah, o katerem smo že poročali. Gostinka Bojana Furlan (na sliki) že osem let vodi kriški Bar Madotto, ki se tako naziva po lastnikih, družini iz Rezije, ki je zgradila poslopje in lokal pred 40 leti. Prej je Bojana Furlan delala kot trgovka in upravljala kiosk v tržaškem ljudskem vrtu. Znani bar pred spomenikom v Križu ima sedaj Cisto novo opremo, od pulta do dveh velikih bilijardnih miz. S svojim pristnim okoljem in lepim vrtom bo še naprej poleg domačinov privlačil tudi izletnike iz mesta, ki pridejo na oddih na Kras. »Zegnanje« novih prostorov je poteklo v prijetnem krogu vaških in drugih gostov ter kolegov gostincev iz vrst Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so upraviteljici voščili uspešno delo. Trio trinajstletnih muzikantov iz Saleža - Jernej, Aleksij in Uroš - je zbrane prijetno pozabaval z narodnimi vižami, na koncu pa je zapel še vaški zbor Vesna. 19, FEBRUAR 1998 v LIRAH Sd valuta nakupni prodajni 25 <, ameriški dolar 1775,00 1810,00 m N nemška marka 975,00 995,00 funt šterling 2912,00 2967,00 0 švicarski frank 1205,00 1235,00 N nizozemski gulden 859,00 884,00 OC avstrjski šiling 137,60 142,10 5 španska pezeta 11,13 12,23 5 / grška drahma irski šterling japonski jen 5,93 2403,00 13,72 6,73 2483,00 14,62 m avstralski dolar 1156,00 1226,00 Ej j 9 madžarski florint 7,00 9,00 T hrvaška kuna 255,00 275,00 X slovenski tolar 10,20 10,45 19. FEBRUAR 1998 v LIRAH 19. FEBRUAR 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1775.00 978.00 289.00 860.00 46,90 2889.00 2404.00 254.00 6,10 1231.00 1208.00 138.00 10,15 1805.00 996.00 299.00 885.00 48,70 2979.00 2499.00 264.00 6,70 1266.00 1233,00 142,50 10,40 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1793,120 1948,760 985,880 294,130 2932,650 874,820 47,775 11,638 258,670 2449,040 6,241 9,629 1253,670 14,220 1222,720 140,120 236,420 221,550 324,960 MILANSKI BORZNI TRG 19. FEBRUAR 1998______________INDEKS MIB 30: -1,56 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Bca Pop.MI Benetton Comit Credit Edison Eni Fiat Generali Imi Ina Italgas 21.848 -0,09 2.391 -0,62 9.769 -1,10 14.995 -2,12 30.823 -0,71 7.943 -1,09 6.602 +1,16 11.918 +0,19 10.730 -1,25 6.321 -1,74 51.642 -0,83 23.105 -2,17 4.854 -2,43 7.064 -0,16 La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita 10.601 -2,00 9.826 -3,05 18.230 -1,60 1.818 -1,57 1.802 +0,33 2.970 -1,45 4.911 -2,48 20.355 -0,62 34.126 +1,02 10.342 +0,38 19.382 -0,68 8.388 -1,91 12.469 -1,67 O ljubljanska banka Podružnica Milano NOVICE Svetovni rekord Komna STOCKHOLM - Kenijski atlet Daniel Komen je vCeraj na mednarodnem dvoranskem mitingu v Stockholmu izboljšal svetovni dvoranski rekord na 5.000 m s časom 12:51,48. Prejšnji rekord je bil last Etiopca Haileja Gebrselassiea z 12:59, 04, ki ga je dosegel prav v Stockholmu, 20.2.1997. Zmaga Gorice v Turinu TURIN - Nogometaši Hita Gorice so v Turinu v prijateljskem srečanju premagah Torino z 2:0. Pred približno 3000 gledalci sta za Gorico zadela Vi-demčan Dell de Gan (z goriškim klubom je podpisal predpogodbo) v 10. mi. in Mitrakovič (47.). Poraz Grafove HANNOVER - Nemka Steffi Graf je v četrtfinalu teniškega turnirja, prvega po osmih mesecih odsotnosti zaradi poškodbe, izgubila z Belgijko Appel-mans s 3:6 in 6:7 (5). Brez igranja pa se je morala od nadaljevanja posloviti tudi Francozinja Pierce. Zaradi bronhitisa je odpovedala nastop v osmini finala, kjer bi se srečala z Rusinjo Kurnikovo. NBA: senca nad Jezerniki PHOENK - Jezerniki iz Los Angelesa nizajo poraz za porazom. Tokrat so biti za njih usodni košarkarji iz Arizone, ekipa Phoenbc Suns. Pri domačinih je bil najuspešnjejši Rex Chapman, ki je dal 26 točk, sedem v sami končnici tekme. Marko Mitič je tokrat k zmagi prispeval le s spodbujanjem soigralcev, saj mu trener Danny Ainge ni dal niti sekunde priložnosti za novo dokazovanje. Izidi: Mihvaukee -VVashington 108: 98, Orlando - Minnesota 115:102, Atlanta - New Jersey 114:104, Utah - New York 94: 78, Phoenbc - L.A. Lakers 110:103, Seattle - Portland Trati 101: 95, Boston -Vancouver 114:105, Golden State - Charlotte 88: 77. Lokar ima novega trenerja AVELUNO - Naš košarkarski prvoligaš Marko Lokar ima novega trenerja, ki je tudi njegov stari znanec. Neapeljski Cirio je namreč po treti zaporednih porazih v A2 ligi odstavil Gianluva Tuccija in na njegovo mesto postavil 62-letnega Tonina Zorzija, ki je lani dokaj neuspešno vodil Scavolini. Zorzi je najstarejši trener A lige, zamenjal pa bo najmlajšega. Za satio ima kar 34 prvoligaških sezon. Mash in Telemarket med sabo V polfinalu košarkarskega Koračevega pokala (4. in 11.3) se bosta med sabo pomerila rimski Telemarket in veronski Mash. Telemarket je v četrtfinalu z 86:79 premagal solunski Aris, Mash pa je z 90:79 odpravil atenski Peristeri. V drugem polfinalu bosta igrala Crvena zvezda (ZRJ) in Cholet (Fra). NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Lazio ugodno presenetil V Turinu je tesno, a povsem zasluženo premagal Juventus Od italijanskih moštev je tokrat izgubil le bolonjski Kinder Tudi Benetton in Teamsystem v »osmini« Juventus - Lazio 0:1 (0:1) STRELEC: Bokšič v 18. minuti. JUVENTUS: Peruzzi, Birindelli (1' dp Torricelli), luliano, Montero, Di Livio, Conte (1' dp Davids), Tacchinardi, Pecchia, Pessotto (11' dp Inzaghi), Fonseca, Del Piero. LAZIO: Marche-giani, Grandoni, Negro, Lopez, Favalli, Jugovič, Venturin, Fuser, Casira-ghi (41' dp Marcolin), Boksič, Mancini (32' dp Gottardi). KOTI: 8:1 za Juventus. GLEDALCEV: 10.000. RUMENI KARTONI: luliano, Casira-ghi, Grandoni, Fuser e Boksič. TURIN - Lazio je sinoči v polfinalni tekmi italijaskega nogometnega pokala povsem zasluženo kar sredi Turina premagal Juventus, ki je tako v tej sezoni utrpel prvi poraz na svojem igrišču. Gostitelji so si zapravili izredno ugodno priložnost za gol že v prvi minuti igre, ko je Fonseca skoraj sam pred vrati streljal previsoko. Nakar je pobudo prejel v svoje roke Lazio in predvsem se je razigral hrvaški reprezentant Alen Bokšič, ki je bil za domače igralce nerešljiva uganka. In Prav Veselje Bokšitia po golu Bokšič je po lepi solo akciji z močnim udarcem ugnal vratarja Peruzzija. Juventus je nastopil v zelo okrnjeni postavi in to se je zelo poznalo. Vseeno pa so varovanci trenerja Lippija s požrtvovalno igro skušali v drugem polčasu ogroziti Marcheggianijeva vrata, toda bili so prav gostje tisti, ki so z nevarnimi protinapadi nekajkrat za las zgrešili drugi zadetek. Po sinočnjem izidu je seveda favorit za uvrstitev v finale rimsko moštvo. SKUPINA F Benetton - CSKA 83:77 (44:32) BENETTON TREVISO: Gracis, Sekunda 21, Pittis 9, Marconato 4, Stazic 6, Bonora 7, Rebrača 8, Sciar-ra 5, Niccolai 15, VViltiams 8. CSKA MOSKVA: Webb 3, Chakoutine 4, Panov 37, Soloviev 1, Tikhonenko 9, Vudine 4, Kourachov 4, Dachminov 2, Domani 7, Daineko 6. SODNIKA: Koralewsky (Poljska) in Azanjo (Portugalska). PM: Benetton 21:28; Cska 20:22. 3T: Benetton 10:26 (Gracis 0:2, Sekunda 2:4, Stazic 0:2, Bonora 1:4, Sciarra 1:3, Niccolai 4:7, VViltiams 2:4); CSKA 5:12 (Panov 3:3, Tikhonenko 1:1, Vudine 0:2, Domani 1:2, Chakoutine 0:4). GLEDALCEV: 3.684. TREVISO - Benetton je po ogorčenem boju strl od-pr trdoživih Moskovčanov, med katerimi je bil še zla- sti učinkovit Panov, ki je dosegel kar 37 točk. OSTALA IZIDA: Paok -Real Madrid 63:59, Estu-diantes - Limoges 68:62. KONČNI VRSTNI RED: Benetton Treviso 24, Paok Solun in CSKA Moskva 18, Estudiantes Madrid 16, Real Madrid 14, Limoges 12. SKUPINA G Kinder - Alba 85:69 (41:32) BERLIN - Bolonjski Kinder, ki je že več kol trdno na prvem mestu lestvice v tej skupini, je sinoči izgubil proti Albi iz Berlina, ki se je tako povzpela na drugo mesto. V tej skupini se je, kot smo že poročati, uvrstila v osmino finala tudi ljubljanska UnionOlimpija OSTALA IZIDA: Pau -Union Olimpija 76:77, Barcelona - Racing 78:77. KONČNI VRSTNI RED: Kinder Bologna 26, Alba Berlin in Barcelona 18, Union Olimpija Ljubljana 16, Racing Pariz 14, Pau Orthez 12. SKUPINAH Teamsystem - Hapoel 79:60 (42:32) TEAMSVSTEM BOLOGNA: Gay 8, Attruia, Myers 12, Fucka 12, Ga-landa 3, VVilkins 17, Chia-cig 4, Rivers 14, Moretti 7, Viditi 2. HAPOEL JERUZALEM: VValdman 6, Shefa 15, Gor-don 10, Curčič 13, VViltiams 8, Rosenfeld 6, Tor-geman 2, Daniel, Levi, Hai. SODNIKA: Betancor (Španija) in Radonijc (Francija). PM: TeamSy-stem 8:11, Hapoel 7/9. 3T: TeamSystem 3:8 (Myers 1:3, Galanda 1:1, Rivers 0:1, Attruia 0:1, Moretti 1:2); Hapoel 3:17 (VValdman 0:5, Shefa 1:4, Gordon 2:5, Rosenfeld 0:1, Torge-man 0/2). GLEDALCEV: 5.137. BOLOGNA - Teamsy-stem je brez težav odpravila jeruzalemski Hapoel in tako osvojila drugo mesto na elstvici v tej skupini. OSTALA IZIDA: Gibona - Ulker 91:86, Aek Atene - Partizan Beograd 68:76. KONČNI VRSTNI RED: Aek Atene 22, Teamsy-stem Bologna in Gibona Zagreb 20, Partizan Beograd 12, Ulker Istanbul 10, Hapoel Jeruzalem 4. Pari osmine finala 01ympiakos - Partizan Beograd CSKA Moskva - Barcelona Kinder Bologna - Estudiantes Madrid Teamsystem Bologna - Makabi Tel Aviv AEK Atene - Croatia Split Alba Berlin - PAOK Solun Benetton Treviso - Union Olimpija Ljubljana Efez Istambul - Gibona Zagreb Prve tekme 3. marca, povratne 5. marca Obvestila SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. marca ob priliki Zamejskega prvenstva avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje bo v ponedeljek, 23. t. m. in sredo 25. t m. na sedežu kluba od 19. do 21. ure. Informacije na tel. St. 299573 in 226271. SZ OLVMPIA organizira avtobusni rdet elanov in simpatizerjev ob priliki društvenega tekmovanja v sklopu Zamejskega prvenstva v nedeljo, 1. marca na Zoncolanu. Odhod ob 6. uri izpred Slovenskega Športnega centra. Za vpis in informacije telefonirati v večernih urah v telovadnico (32310) ali Marjanu (538169) ati Ediju (535114) ZSSDI razpisuje tečaj za pridobitev naslova učitelja smučanja 1. in 2. stopnje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v Trstu, tel. 635627. SPDG prireja 1. marca 1998 Slovensko zamejsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo elani zamejskih športnih društev in klubov. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG Utica Malta 2 (fax 531495) v Gorici, odroma pri ZSSDI. Žrebanje startnih Številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. KOlljSkO CHrkO piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Bologna): kljub drugi vrsti Stimaotre (2) zasluži zaupanje. Slout (X) in Tilti Volo (1) pa zasludta pozornost. 2. dirka (Firence): Stormy Beach (2) bi lahko imel več sreče. Opps De Gor (X napreduje), Omembo si zaslud Rock-feller Or (1). 3. dirka (Padova): Stukas Jet (1) ne bi smle imeti težav. Po-zom na konja Taki Jet (X). Hiter ritem fevorizira Pudroma (2). 4. dirka (Taranto): Picin d?Anzola (2) nastopa v slabsi konkurenci. Hitri Rello Mo (X) in Stella del Sud (1) sta najboljša v skupini. 5. dirka (Trst): Oscar Max (X) zmaga, Ce takoj povede. Ti-tanic Nor (1) Starta iz ugodnega položaja. Save (2) lahko preseneti. 6. dirka (Rim, galop): Dekla-sirani Sir Dancer (X) in mann obteženi Avvkard (2) sta favorita. Big Jody (1) bi lahko prese- netil. Dirka tris Padova, 17 konj. Nasi favoriti: St.15 Principe Bart, St. 14 Re-midast, št.17 Terence Or. Za si-stemiste: St.13 Rutenio, St.9 Ri-na di Sgrey, St. 6 Testarossa BI 1. — prvi 2 drugi XI 2. — prvi 2 drugi XI 3. — prvi 1 drugi X2 4. — prvi 2 drugi XI 5. — prvi X drugi 12 6. — prvi X drugi 12 NOGOMET / V 3. AMATERSKI LIGI KOŠARKA Krašovci bi si prav gotovo zaslužili kaj več Proti ekipi Camapnelle so igrali neodločeno - Pekoč poraz Zarje/Gaje B Kontovel uspešen ANTICIPIRANA TEKMA Campanelle - Kras 1:1 (1:1) KRASOV STRELEC: Silvagni. KRAS: Scrignar, Chies, Scrigner (Suc), Bastinaelli, Coccoluto, Bratovich, Silvgni, Nor-bedo (Vodopivec), Mo-sca, Mauro, Berce. V Krasovem taboru so bili z igro na sredini zaostali tekmi s Campa-nellami dokaj zadovoljni, ne tako pa z rezultatom, saj je tako Krasova ekipa v bistvu ostala na enakem položaju na lestvici. Kras je tudi na tej tekmi nastopil s precej okrnjeno postavo. Poleg izključenih Marche-sija in Angelinija je v zadnjem trenutku zmanjkal še Gombač, ki Danes igra za vas Totocalcio Tibor Drasič Bari - Lecce 1 X Bologna - Piacenza 1 Brescia - Atalanta 1 Fiorentina - Juventus X 2 Lazio - Inter 1 X 2 Milan - Empoli 1 Napoli - Roma 2 Parma-Vicenza I Sampdoria - Udinese X Perugia - Venezia X 2 Reggianc - Salernitano 2 Avezzano - Maršala I X 2 Catania - Sora 1 X je zbolel za gripo. Na srečo pa se je v moštvo spet vrnil Bere e, ki je na sredini igrišča prvi steber in to je tudi v sredo dokazal. V prvem polčasu je bila igra v glavnem izenačena, gostitelji pa so povedli v 15. minuti po povsem izmišljeni enajstmetrovki. Krašovci so odločno reagirali in pet minut pred koncem polčasa stanje s Silva-gnijem tudi zasluženo izenačili. V drugem polčasu ni bilo nevarnejših akcij za gol, kra-sovci pa so bili nekajkrat blizu gola s protinapadi Brceta in Mošce. CUS - Zarja/Gaja B 2:0 (1:0) ZAJRA/GAJA: R. Co-cevari, Leban, D. Gherbvassi, Kirž-mančič, Tence, Gregori (M. Renčelj), M. Gher-bassi, Milkovič, Ban, Kariš, Tomažetič. Na sredini anticipi-rani tekmi proti solidni ekipi Cus je naša združena ekipa nastopila zelo okrnjena. Odsotni so bili številni nogometaši zaradi poškodb, izključitev in gripe, kljub tem pa je bil trener Aleksander Kalc s prikazano igro svojih varovancev zadovoljen. Naši no-goemtaši so imeli tudi nekaj zelo ugodnih priložnosti za azdetek. Dva gola pa so v glavnem dobili zaradi neizkušenosti in naivnih napak. Drugi gol so gostitelji dosegli iz enajstmetrovke. Od posameznikov naše združene ekipe bi tokrat pohvalili mladega Andreja Bana. Kontovel Genertel 78:69 (40:27) KONTOVEL: Starec 10, Sirk, Nabergoj 1, Zavadlal 4, Budin 14, Ražem 26, Trampuš, Matiacic 17, Bukavbec, Schillani, Da-nev, trener Vremec. 3T: Ražem 1. PON: Starec. Kontovelci so že v začetku vsilili svoj tempo igre in povedli z 10:0. To prednost so v glavnem tudi obdržali do konca srečanja in zasluženo zmagali. Vsi Kontovelsi so z igro zadovoljili, pedvsem pa sta se izkazala zaradi uspešnih iger dvojic Ražem in Matiacic. Poleg tega je zelo dobro igral Gregor Budin, ki je bil pobudnik številnih protinapadov. Za lepo in dragoceno zmago si prav vsi zaslužijo pohvalo, saj so dati vsi zares od sebe. Včerajšnja anticipirana tekma 2. AL Tibor Drasič (letnik 1979) sodi med naše vsestranske športnike. Začel je s košarko pri Kontovelu (igral je tudi pri Poletu), istočasno pa seje uveljavil kot soliden rolkar. Leta 1993 je v tej disciplini dosegel tudi 2. mesto med naraščajniki na končni lestvici za italijanski pokal. Dvakrat je bil tudi tržaški prvak v mladinskih kategorijah v smučarskih tekih. Naposled se je opredelil za odbojko. S Slogo je bil pokrajinski prvak med dečki, z združeno ekipo Koimpex pa še med mladinci. Poklican je bil tudi v deželno reprezentanco. Prejšnji teden je Jan Gregori zadel osem rezultatov. Mladost in Breg izenačila V včerajšnji anticipirani nogometni tekmi v Doberdobu med domačo Mladostjo in Bregom sta se ekipi razšli pri rezultatu 1:1 (1:0). V prvem polčasu je za gostitelje povedel Caiffa, Brežani pa so stanje izenačili z enajstmetrovko. Srečanje je bilo dokaj zanimivo, ogledalo pa si ga je kar precejšnje število ljudi. KOLESARSTVO / PREDSTAVITEV 22. DIRKE ZA TROFEJO ZS5DI V Lonjerju bo nastopil svetovni prvak Averson Na dirki v nedeljo 1. marca 200 tekmovalcev iz 32 moštev desetih držav - Pomoč Zveze zadružnih bank in Telitala Se pred nedavnim je bila tradicionalna kolesarska dirka za Trofejo ZSSDI, ki so jo sinoči predstavili v Lonjerju ob prisotnosti uglednih gostov (poleg njih pa je prišel še furlanski šampion v ciklokrosu Daniele Pontoni), pod vprašajem, naposled pa so požrtvovalni organizatorji Kolesarskega kluba Adria s pomočjo prijateljev iz kolesarskega kroga in zunaj njega, tokrat pa tudi s prizadevanjem tolikokrat kritizirani polihkov, uspelo zbrati sredstva za dirko, ki po kakovosh in odmevnosti predstavlja hkrati organizacijo špico slovenskega športa v Italiji in pravo rožo v gumbnici deželne kolesarske zveze. Zanjo se je tokrat zelo aktivno angažirala tudi tržaška Občina, H je prevzela pokroviteljstvo nad dirko, njen odbornik za šporbFran-co Degrassi pa ima največ zaslug za pridobitev pomembnega sponsorja, podjetja Tehtal, ki se pridružuje Zvezi zadružnih bank. Vse to je omogočilo, da se bo na neuradnem Startu v Lonjerju v nedeljo 1. marca ob 13. uri zbrala smetana kolesarstva v kategorijah elite in under 23. Nastopilo bo kar 32 moštev iz desetih držav, med temi bodo tudi reprezentance Avstrije, Slovaške, Kanade in ZDA ter italijanske reprezentance zasledovalcev, kot vedno pa ne bodo manjkala najboljša moštva iz Italije in Slovenije. Seznam nastopajočih je prvovrsten. V moštvu GS Zalf Fior je tudi svetovni prvak Norvežan Aversen, nastopili pa bodo med drugimi tudi lani drugouvrščeni Lupi (SCB MBM Rosa), tretjeu-vrščeni Križman (Sava Kranj), najboljši Slovenec na zadnjem SP Hauptman (Ra- denska Rog) in še drugi. Tehnični vodja dirke Radi-voj Pečar je povedal, da so morali zaradi strogih mednarodnih pravil omejih število nastopajočih na 200, kakih štirideset jih je tako ostalo z dolgim nosom, ker so se na dirko vpisah prepozno. Ce upoštevamo, da bo Trst letos gostil še etapo na kronometer Gira in tudi zaključno etapo dirke po Furlaniji, se ljubiteljem kolesarstva obeta res izredno zanimiva sezona, Adriina dirka pa bo zanjo pomenila več kot prestižen uvod. (ak) ODBOJKA / PRVENSTVA NA GORIŠKEM Valove »deklice« so si že pred povratno tekmo s Farro zagotovile nastop v finalni fazi Dvojni uspeh mladink Vala Imsa in Olympie Multiservice - Olympii Koroprint derbi dečkov MLADINKE Val Imsa - Fossalon 3:0 (15:9,15:6,15:11) VAL: Mo. Tomasin, Tomšič, Gej, Terpin, Zuccarino, Bressan in Toros. Valove mladinke so odigrale torkovo tekmo prod ekipi iz Fossalona v povsem nenavadni postavi. Ker gostujoča ekipa nastopa izven konkurence, vključuje namreč tudi starejše igralke, se je tehnično vodstvo Vala odločilo, da tokrat zaigrajo tudi igralke prve ekipe, M so zaradi bolezni bile odsotne na sobotni tekmi. Ostale mladinke pa so lahko opravile koristnejši trening. Tekma ne glede na osvojene točke nasprotnic, se je odvijala v znamenju premoči valovk. Gosdnje so prišle do točk predvsem zaradi nepazljivosti domačink in prestrogega kriterja sojenja. Tekma je trajala dobro uro. SMUČANJE V NA ZONCOLANU Naši predstavniki povsem zadovoljili Najboljši rezultat dosegel Matej Crismancich (Devin) - Od danes deželno prvenstvo V soboto in nedeljo sta bila na Zon-colanu superveleslaloma za dečke in naraščajnike. Medtem ko se v soboto naši niso najbolje odrezali, pa so bili njihovi rezultati vsekakor boljši na nedeljski tekmi. Zelo zahtevna in mokra proga je marsikoga presenetila, tako so bili končni rezultati precej odvisni od startnih številk. VRSTNI RED Deklice: 1. G. Caproni (Sci Club Ts) 1:11, 59; 17. Roberta Purič (Brdina) 1:36, 23. Dečki: 1. A. Ferin (Sci Club 70) 1:12,12; 32. Daniel Ghezzi (Mladina) 1:30, 57. Naraščajniki: 1. L. Linos-si (Camporosso) 1:08, 52; 8. Matej Crismancich (Devin) 1:11, 44; 29. Erik Piccini (Brdina) 1:19, 30. Naraščajni-ce: 1. A. Pittini (Lussari) 1:11, 83; 14. Zaneta Švara (Brdina) 1:22, 16; 17. Martina Bogatez (Mladina) 1:26, 83. Matej Crismancicih je spet dokazal, da je v zelo dobri formi, saj je pri-smučal na cilj kot osmi z manjk kot 3 sekundami zaostanka od zmagovalca. Sicer pa so vsi naši predstavniki zadovoljili, saj je treba upostevah, da tekmujejo z nasprotniki, ki imajo neizmerno več možnosh za treniranje. Od danes do nedeljo bo' na Zonco-lanu deželno prvenstvo v teh kategorijah. Danes bo superveleslalom, jutri slalom, v nedeljo pa veleslalom. Pravico za finalni nastop si je prislužilo prvih 35 med dečki in naraščajniki ter prvih ?0 med deklicami in naraščajnicami. Edini med našimi smujčarji, ki si je letos pridobil pravico nastopa na tem deželnem prvenstvu, je Devinov naraščajnik Matej Crismancich. Med najmljašimi A. Sibelja osmi Na isti progi, seveda skrajšani, so tekmovali tudi najmlajši. Startali so ob pekočem soncu, tako da je bila končna uvrstitev tudi tu odvisna od startnih številk. Vsi naSi smučarji so pri žrebu imeli precej smole, še najbolj pa je bil oškodovan Devinov predstavnik Ales-sio Sibelja, ki starta! kot predzadnji, vseeno pa je osvojil odlično 8. mesto. VRSTNI RED Baby moški: 1. M. Clean (Sci Club Ts) 39, 16; 27. Ivan Kerpan (Mladina) 50, 24; 31. Patrik Štolfa (Devin) 52, 33. Miške: 1. C. Cesca (Sci Club) 38, 26; 18. Mateja Piccini (Brdina) 42,43; 24. Neža Mifič (Brdina) 52,16. Miški: D. Limon-gi (Lussari) 35, 24; 8. Alessio Sibelja (Devin) 38, 03; 30. Olaf Simonettig (Brdina) 44, 46; 48. Erik Perti (Brdina) 1:06, 77. Adi Ronchi - Multiservice 0:3(9:15,13:15,6:15) OLVMPIA: Cettul, Sfiligoj, Perše, Benedetti, Visintin, Balbi, Mania’. 01ympia je v domači telovadnici premagala ekipo iz Laškega. Tudi tokrat niso predstavnice v belo-modrih dresih igrale v popolni postavi. Za letošnje prvenstvo se morajo namreč definitivno odreči doprinosu Danje Ba-gon. Zdravljanja njene poškodbe bo trajalo nekaj mesecev. Četrtkova tekma, kljub gladki zmagi, ni bila ena boljših v letošnjem prvenstvu. Preveč je bilo napak, predvsem pri servisu, tako da je srečanje trajalo dobro poldrugo uro. Vsekakor končna zmaga ni bila nikoli v dvomu in je bila povsem zaslužena. Ostali izidi: Staranzano -Villesse 3:0. Vrstni red: Staranzano 14, Val 10, Multiservice 6, Fossalon in Acli Ronchi 4, Villesse 2. DEKUCE Intrepida - Val Imsa 0:3 (4:15,0:15,6:15) VAL: Brisco, Gej, Marvin, Toros, Sosol, Kuštrin in Cu-min. Val Imsa: - Libertas Gorica 3:1 (13:15,15:10,15:4; 15:9) VAL: Sosol, Kuštrin, Marvin, BreSan, Plesničar in Del Fabbro. Valove deklice so v slabem tednu odigraledve prvenstveni tekmi proti ekipam, ki sta na repu lestvice. Na obeh tekmah so bile odsotne igralke, ki igrajo v deželni ligi in sicer: Ambrosi, Uršič in Visintin. V drugi tekmi so manjkale zaradi bolezni še Brisco, Cumin ter Gej, ki običajno igrajo v prvi šesterki. Imele so tako možnost, da se prvič preizkusita v kategoriji deklic naraščajnici Jana Plesničar in Eva Del Fabbro. Kljub menjavi postav pa se stvari na igrišču v primerjavi s PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Priprave na tekmovanj za 17. Pokal ZSŠDI Gez dober teden bo na smučiščih na Zoncolanu zadnje od letošnjih odmevnejših smučarskih tekmovanj v zamejstvu. Zamesjko smučarsko prvenstvo za 17. pokal ZSSDI je v organizaciji SPDG, kjer so si pošteno zavihali rokave, da bi zadevo izvedli na najboljši način, v upanju, da bo snežna odeja vzdržala še dober teden. Tekmovanje bo namreč v nedeljo, 1. marca. Društvo vabi svoje člane, ki se nameravajo tekmovanja udeležih, da se čimprej prijavijo. Enako vabilo velja za predstavnike drugih zamejskih planinskih in športnih društev. Zadnji rok za prijavo je sicer 27. februar, vendar pa bi bilo zaradi organizacijskih zadev dobrodošlo, ko bi društva za prijavo ne čakala zadnji trenutek. Prijavesprejemajo na sedežu ZSSDI v Trstu ter ZSSDI v Gorici in tudi na sedežu SPDG. Žrebanje bo v petek, 27. februarja na sedežu SPDG v ulici Malta 2 v Gorici. SPDG ima 8. marca nadalje v koledarju za sezono 1997/98 tudi društveno tekmovanje na Trbižu. Ledinska imena z območja Sabotina Na sedežu SPDG je interesentom na razpolago knjiga s Poklona do Toplice, ki obravnava ledinska, krajevna in vodna imena v Stmavru, Pevmi in na Oslavju. Izdalo jo je KD Sabotin v Stmavru, napisal pa Vlado Klemše. Cas za poravnavo društvene članarine Plačevanje članarine je ena od osnovnih statutarnih obveznosti članov SPDG, na kar člani vse prepogosto pozabljajo. Pozabljajo tudi, da društvo živi v glavnem od dohodkov od članarin. Lepo bi bilo, ko. bi večina članov poskrbela za poravnavo v prihodnjih tednih, oziroma do občnega zbora, ki bo 26. marca. Sedež društva v ulici Malta 2 je odprt ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Alpinistični večer s Silvom Karom Dvorana kulturnega doma v Briščikih je bila prejšnji četrtek nabito polna. Ljubitelji alpinističnih vzponov in podvigov, med katerimi jih je bilo mnogo iz italijanskega kroga, so pozorno sledili izvajanju priznanega slovenskega alpinista Silva Kara. Njegovo pripovedovanje o podvigih v kalifornijskem narodnem parku Yose-mite, na Aljaski in Groenlandiji je za italijanske poslušalce sproti prevajal Erik Švab, načelnik Alpinističnega odseka SPDT, ki je bil tudi pobudnik za četrtkovo predavanje. Karo je podrobno orisal gorski svet, ki ga je osvajal v daljni Ameriki in svoje izvajanje obogatil s prikazom dia posnetkov. Le škoda, da so bili zaradi okvare projektorja prisotni prikrajšani za nekaj izrednih posnetkov. Na splošno je alpinistični večer s Silvom Karom uspel in navdušil. Zadovoljni so bili predvsem števil- ni poslušalci in prireditelj: Alpinistični odsek SPDT. Sprehod po tržaški okobci Bilo jih je okrog 70 planincev in sprehajalcev, ki so se prejšnjo nedeljo udeležili letos že tretjega pohoda po tržaški okobci v priredbi SPDT. Zbrali so se v dopoldanskih urah v Ricmanjih in se po zapuščeni železniški progi napotili proti mestu. V lepem sončnem dnevu so se pohodniki kaj kmalu znašh na Judov-cu, kjer se danes dvigajo stavbe naselja Alture. Po zapuščenih železniških mostovih in zaraščenih stezah so potem prečkati Rovte in po utici Campanelle mimo Bitov prišli do Debetisove domačije. Tu je bil gastronomsko enološki postanek, ki sta ga gostljubna domačina Alojz Debeliš in prof. Pino Pečenko obogatila s podrobnimi, za nas zamejce poraznimi podatki o razlastitvah slovenske zemlje in raznarodovanju, katerih posledica je, da na tem, še po prvi svetovni vojni slovenskem predelu mesta, skoraj ni več Slovencev. Nedeljski izletniki so nato nadaljevali raziskovalni pohod mimo Guzarjev in čez Kovačevo do Kolonkovca in se od tam po ozkih, stranskih poteh spustiti do utice Costalunga in do Triparije, kjer je bil v senci pod palmami še en prijeten postanek pri Blaževičevih. Izlet, ki je pritegnil zanimanje vseh udeležencev pri odkrivanju skritih kotičkov, ki jih premore naše mesto. Potem še čez travnike in gmajne pod katinarsko bolnico spet na zapuščeno železniško progo in povratek v Ricmanje, v splošno zadovoljstvo prav vseh izletnikov, ki so si na pohodu v lepem sončnem vremenu bogatiti obzorje in poznavanje tržaške okolice. Občni zbor SPDT SPDT sklicuje za petek, 27. februarja, društveni 44. redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/n z začetkom ob 20.30. Na občnem zboru bodo odborniki podali obračun enoletne društvene dejavnosti, ki je bila v zadnjem letu dokaj pestra. Na dnevnem redu so tudi volitve za novi odbor. Pohod »Arihova Peč« V počastitev spomina koroških partizanov, ki so v zadnji vojni padli pod Ariho-vo pečjo, Slovenska športna zveza na Koroškem, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož v Šentjakobu v Rožu prirejajo v nedeljo, 1. marca, 20. zimski pohod »Arihova peč«. Začetek odhodov na Bleščečo planino in na kočo nad Arihovo pečjo, bo ob 9. uri pri Polancu na Cememici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu, odkoder gredo pohodniki mimo nekdanjega partizanskega bunkerja. Vračajo se potem mimo Re-smanove lovske koče v popoldanskih urah. SPDT vabi svoje člane, naj se udeležijo pohoda »Arihova peč« na avstrijskem Koroškem. Prijave z vplačilom 60 šilingov sprejemajo prireditelji pred začetkom pohoda. Nadaljnje informacije dobite pod telefonsko številko 0043-46 3/318510).(L.A.) prejšnjimi tekmami niso veliko spremenile. Tudi najmlajše valovke so pokazale predvsem boljšo tehnično pripravo, ki jim je zadostovala za mlinsko zmago. Sedaj je na vrsti Se srečanje z vodilno Farro, ki bo v Kulturnem domu prihodnjo sredo. Srečanje ne bo bistveno vplivalo na nadaljevanje prvenstva. Tako Val kot Farra sta si zagotovili igranje v končnici in verjetno tudi finale. Sesterke iz skupine B bi namreč ne smele predstavljati večjih težav za te dve ekipi. Ostati izida 12. kola: Tor-riana - Farra ni bila registrirana, Li. Gorizia - Azzurra 0:3. Vrstni red: Val in Farra 18, Acli Ronchi in Torriana 10, Azzurra 6, Libertas Gorizia in Intrepida 4. DEČKI Val - Intrepida 3:0 (15:3, 15:3,15:8) VAL: Visintin, Faganel, Rojc, Tonsig, Sustarini, Mes-sina, Budigua Tudi tokrat so valovci gladko premagali nasprotnike. Intrepida ni nudila nobenega odpora zato so si naši igralci brez težav priborili zmago. Sedaj jih čaka še zadnje gostovanje v Gradužu, potem pa finale proti Tomani. Tudi tokrat upajo na zmago, zato se tudi že pripravljajo na deželno prvenstvo. 01ympia Koroprint - Soča 3:0 (15:7,15:10,15:4) OLVMPIA: Hlede, Spaz-zapan, De luri, Klanjšček, Pintar, Cettul. SOČA: Devetak L, Devetak T., Nanut, Povšič, Corva, Černič, Cefarin, Dean, Klede, Pinto. 01ympia je brez težav v povratnem kolu slovenskega derbija. Predstavniki 01ym-pie so odigrali dokaj zbrano in prepričljivo, poleg tega pa Sočani niso zaigrali na običajni ravni. Po mnenju trenerja Battistija, bi lahko dali veliko več od sebe, čeprav je zaradi raznih težav cela ekipa preskočila nekaj treningov. Igralci 01ympie pa so nasprotno biti zadovoljni tako z igro kot z rezultatom. Ostala izida 12. kola: Torriana - Grado 3:0, Finvolley -Soča odložena. Vrstni red: Val 22, Tomana 18, Finvol-ley in Grado 8, 01ympia Koroprint 6, Soča in Intrepida 4. NARASCAJNICE Val MTI - ETSI 3:0 (15:6, 15:6,15:0) VAL: Del Fabbro, Simčič, Cijan, Visintin, Sturm, Bran-ca, Miklus Plesničar. Najmlajše valovke so proti zadnjeuvrščeni ekipi iz Lečnika povsem gladko slavile in osvojile tri razpoložljive točke. Gostujoče moštvo je pokazalo dokaj skromno tehnično znanje in je le s težavo odgovarjalo na prejete žoge. Trener Zoran Jerončič je lahko poslal na igrišče tudi rezervne igralke, ki so uspešno opravile svojo nalogo. Igra sama je bila tako enosmerna in trajala le nekaj več kot dobre pol ure. Ostala izida 9. kola: Farra -Cormons n.p. Capriva - Villesse 2:1. Vrstni red: Val 20, Libertas Capriva 13, Farra in Cormons 12, Villesse 7, OIympia 4, Etsi 1. Ob letošnjem tržaškem pustu drevi izbira med rock’n’rollom in glasbenim kabaretom Pustni rock’n’roll v lokalu Boris Sporfs Club pri BriSCikih: drevi ob 21.30 se bodo namreč predstavili člani znanega ansambla Dirty Fingers, tokrat s posebnim gostom, Sergijem Tavčarjem. Tavčar, ki je vsem poznan športnik in priznan televizijski športni komentator koprske televizije, se je v preteklosti zanimal za glasbo, na zadnjem nastopu skupine Dirty Fingers pa ji je na kon- cu koncerta priskočil »na pomoč« in zapel. No, zgleda, da je poskus tako dobro uspel, tako da bo na pustni petek izvajal znane rock-'nTollove komade in pozabaval občinstvo. Pan Glasba in kabaret za drugačen pust Letos se nam pust ponuja v pravi pomladno topli peobleki. Zabave bo, kot se za to obdobje tudi spodobi, res na pretek in drevi se bo v tržaški športni palači predstavila demencialna skupina »Latte & i suoi derivati«. Greg, Lillo, Fabio, Taddeo, Paolo di Orazio: to so člani skupine, ki spajajo razne glasbene žanre s pravim kabaretom. Pred ustanovitvijo te skupine so se člani ukvarjali z nekoliko drugačnio umetnoško zvrstjo, in sicer z ideacijo stripov. Navezanost na to realnost se lahko občuti tudi na sedanjih nastopih, saj se veliko njihovih popevk nanaša prav na svet stripov. Skupina se je rodila leta 1991, dve leti kasneje pa je že prešla na sobotne večere prve mreže državne televizije RAL Leta 1994 izide njegova prva plošča in od tega leta dalje se skupina »Latte & i suoi derivati« začenja vse bolj pojavljati na televizijskih mrežah ter uspešno nastopati tudi na koncertih. Leta 96 izide nova plošča, lanskega julija pa diskografsko delo »Sei sicuro che era solamente tabacco?« V zadnjem času skupina stalno sodeluje na programu »Le lene« na zasebni televizijski mreži Italija 1. Komur je všeč nekoliko drugačen in de-mencialni kabaret z veliko glasbe, se bo zagotovo zabaval na nastopu rimske skupine »Latte & i suoi derivati«. Pan Zrelostni izpit študentov AGRFT letos v PDG s podporo družbe HIT Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica in HIT d. d. že vrsto let sodelujeta s skupnim ciljem dvigati kakovost gledališke ponudbe v Novi Gorici in severnoprimorski regiji. S sponzorsko pomočjo družbe HIT Primorsko dramsko gledališče pripravi več uprizoritev, kot bi jih lahko samo s sredstvi iz državnega proračuna. V lanski sezoni je tako npr. v koprodukciji z Društvom B-51 iz Ljubljane nastala eksperimentalna predstava Banket. Letos bodo v Primorskem dramskem gledališču s finančno pomočjo podjetja HIT študenti AGRFT prvič pripravili svojo diplomsko nalogo. V mesecu maju bodo uprizorili igro Gorana Stefanovskega Bokhanalije in tako tudi letos opravili svoj zrelostni izpit na ustrezni ravni. Zanimivo je namreč, da morajo študentje AGRFT zaradi prostorskih in finančnih težav svoje diplomske predstave vsako leto pripravljati v različnih gledališčih. Slovensko kulturno življenje se s takšnimi potezami seli izven tadicionalnih kulturnih centrov, študentom pa je omogočeno delo v ustreznih pogojih. Vsega tega se zaveda tudi družba HIT, ki s sponzoriranjem latošnje diplomske predstave študentov AGRFT ponovno dokazuje svoj posluh za bogatenje slovenske kulture. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče Danes, 20. t. m., ob 20.30 (red F): Samuel Beckett »Čakajoč Godota«. Režija Marko SosiC. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 20. t. m., ob 20.30 (red B): gledališka skupina CTB - ERT gostuje s predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista. Režija Cesare Lievi. Predstava v abonmaju: osrezek 14 moder. Ponovitvi jutri, 21. t. m., ob 20.30 (red F/C(17) in v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri (red G/D(17) - zadnja ponovitev. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča in pri UT AT v Pasaži Protti; v teku je predprodaja vstopnic za Goldonijevo predstavo »La guerra«, ki bo na programu od 24. do 28. t. m. (v abonmaju - odrezek 8 rumen): urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih, UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Od 3. do 25. marca bo na sporedu opera Juliesa Mas-seneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi Blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Dvorana Tripcovich V nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri: G. Rossini »La cam-biale di matrimonio«. Vstopnice dobite pri blagajni Gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 20. t. m., ob 20.30 premierska predstava: »...e fuo-ri nevica!«, ki jo je napisal in režiral Vincenzo Salemme. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V sredo, 25. in v četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatro di Sarde-gna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffd«. Režija Gigi DelVAglio, nastopa Paolo Bonacelli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). GORICA Kulturni dom Gorica Kinema - Gorizia Cinema: v Četrtek, 26. t. m., ob 20.45 film »Sladka prihodnost«, (Kanada 1997). Režija Atom Egoyan. Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Danes, 20. t. m., ob 20.45: gostuje gledališče Maly Teatr iz Sankt Petersburga s predstavo »Gaudea-mus!«. Priredba in režija Lev Dodin. Zadnja ponovitev jutri, 21. t. m., ob 20.45. Teatro Contatto - Teatro San Giorgio Danes, 20. in jutri, 21. t. m., ob 20.30: Spim Scimone in Francesco Sframeli: »Nunzio« . Režija Carla Cecchi. TOLMEČ (Videm) Auditorium Candoni Danes, 20. t. m., ob 21. uri gostuje Ente regionale tea-trale del FVG s predstavo »Un’indimenticabile sera-va ovvero Gli asparagi e l’immortabilit& delVanima«. Nastopa Piera Degli Esposti. Režija Antonio Calenda. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 20. t. m., ob 17. in ob 20. uri film »Sam doma 3«. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri gostuje Drama SNG iz Ljubljane (za gledališki abonma in izven): J. Osborne »Ozri se v gnevu«. Režija Janez Pipan. PORTOROŽ Avditorij Danes, 20. t. m., ob 18. in ob 20.30 film »Nabrita družabnica«. Jutri, 21. t. m., ob 20.30 gostuje skupina I Grembani s komedijo »El spirito allegro«. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Jutri, 21. t. m., ob 20. uri (za izven): Z: Shakespeare »Kralj Richard Tretji«. UUBUANA Cankarjev dom Danes, 20. t. m., ob 19.30 v Kosovelovi dvorani »Al-ma«, režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih. Igra Polona Vetrih. V nedeljo, 22. t. m., ob 19. uri v Štihovi dvorani: B. Slade »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. Igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 20. t. m., ob 19.30 (abonma petek): Michel Tremblay »Nore babe«; ob 22. uri (izven in konto): Patrick Suskind »Kontrabas«. SNG - Drama Danes, 20. t. m., ob 19.30 (abonma študentski dnigi in izven - konto): N. V. Gogolj »Revizor«. Jutri, 21. t. m., ob 19.30 (izven - konto); A. P. Cehov »Tri sestre«. Mala drama: danes, 20. t. m., ob 20.30 (izven - konto): M. Duras »La mušica«; v zgornjem foyerju ob 18. uri: J. Mišima »Obisk« (izven - konto). Jutri, 21. t. m., ob 20. uri (izven - konto): H. Pinter »Zabava za rojstni dan« - javna uprizoritev študentov IV. letnika AGRFT. Lutkovno gledališče »Pustovanje pri lutkah«: danes, 20. t. m., ob 17.30, jutri, 21. in v nedeljo, 22. t. m. ob.16. uri ter v torek, 24. t. m., ob 17.30. Vstopnice za vse predstave so v prodaji. Moje gledališče Jutri, 21. t. m., ob 17. uri: Iztok Valič »Pepelka«. Slovensko mladinsko gledališče V ponedeljek, 23. t. m., ob 18. uri »Pika« po avtorski predlogi Astrid Lindgren. Režija Vito Taufer. V počastitev 100-letnice rojstva Bertolda Brechta bo jutri, 21. in v nedeljo, 22. t. m., ob 19. uri ter v torek, 24. in v petek, 27. t. m., ob 22. uri na sporedu predstava: Bertold Brecht »Galileo Galilei«. Režija Matjaž Berger. _________________KOROŠKA______________________ VOGRCE Pri Florijanu Danes, 20. t. m., ob 19.30 veseloigra »Zdravnik po sili. Ponovitvi jutri, 21. t. m., ob 19.30 in v nedeljo, 22. t. m., ob 14.30 v Farni dvorani v Kotmari vasi. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac z mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo nastopil American String Quartet. Na programu Haydn, Mozart in van Beethoven. Gledališče Miela Fluidi magici - Čarobni valovi Danes, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopil Malleus. Svobodna glasba Jutri, 21. in v nedeljo, 22. t. m., ob 21. uri bo na spo- redu prvi iz serije koncertov ljudske glasbe. Nastopila bo skupina Gruppo 1’angolo s petjem in plesom južne Italije. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 5. marca, ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotniko-ve. Na programu Čajkovski. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. ZOPPOLA (PordenonT Rototom Danes, 20. t. m., ob 21.30 (dvorana reggae) koncert skupine Sensasciou. Jutri, 21. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) nastop ansambla BTK; ob 24. uri (dvorana reggae) bo nastopil ansambel iz Venezuele »Orlando Poleo Orquesta«. _____________SLOVENIJA_________________ DOBROVO V BRDIH Viteška dvorana Galerije Zorana Mušiča V petek, 27. t. m., ob 20. uri koncert Tria Lorenz ( za abonma in izven). UUBUANA SNG Opera in balet Danes, 20. t. m. (abonma petek, izven, konto), ob 16.30 - S. Prokofjev »Romeo in Julija«. V pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« -v Četrtek, 26. t. m., ob 20. uri. Dirigent Igor Švara. Ponovitev v soboto, 28. t. m., ob 19.30 (abonma sobota, izven, konto). Cankarjev dom Danes, 20. t. m., ob 19.30 v Dvorani slovenske filharmonije nastop kitarista Andreja Grafenauerja »Zvoki šestih strun«. Danes, 20. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani (zeleni abonma) nastop Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Dirigent Ronald Zollman, solist Giovanni An-geleri (violina). V ponedeljek, 23. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani večer izraelske glasbe - med izročilom, klasiko, jazzom in domišljijo. Nastopila bo Timna Brauer in Elias Meiri Ensamble. V četrtek, 26. in v petek, 27. t. m., ob 19.30 ob Gallusovi dvorani (oranžni abonma I. in II.) nastop Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Jurij Simonov, solist Anatolij Fokanov (bariton). HRVAŠKA ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Modeme umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13,17-20. Palača Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. Poštna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Dvorana občinskega stenCasa (Piazza Piccola 3): do 2. marca razstavlja Mauro Likar. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Galerija Studio d’arte Nadia Bassanese: jutri, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave France Cattani in Raimonda Galeana »La stanza di van Gogh ad Ar-les«. KONTOVEL Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531): do 9. marca je odprta skupinska razstava »L’arte riprende vita sul Carso«. Urnik: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. ure. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): še danes, 20. t. m. razstavlja svoje akvarele Andrej KosiC. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. Galerija Ars - Katoliška knjigama (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. Kulturni dom: še danes, 20. t. m. je na ogled razstava ob 100-letnici Roberta Hlavatyja. Umik: vsak delav- nik od 9. do 13. ure in od 15.30 do 18. me ter med prireditvami. TRŽIČ Srednja šola Randaccio: do 28. t. m. razstavlja Ivo Petkovšek. RONKE Razstavna dvorana občinske knjižnice: do 23. t. m. razstavlja David Faganel. MILAN Združenje Italija-Kitajska (Ul. Bagutta 24): do 25. t. m. razstavlja tržaški slikar Bruno Gripari na temo »Prapori in enkavsti v tigrovem letu«. _______________SLOVENIJA___________________ SEŽANA Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Dmštvo šaleških likovnikov. Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razsta- va Karla Zelenka. Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. me - ob ponedeljkih zaprta. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): še danes, 20. t. m. je na ogled razstava Zorana Mušica - grafike iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani. UUBUANA Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Karel Zelenko. NOVO MESTO Galerija Krka: do 31. marca je na ogled razstava ob 90-letnici Lojzeta Spacala. RAI 3 slovenski program ® RAI 1 6.00 6.30 9.35 11.05 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.00 117.50 18.00 18.10 18.45 19.30 20.40 20.50 22.35 22.40 23.40 0.10 0.40 Euronews Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Clerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Fotoromanzo (kom.. It. ’86, i. N. D’ Angelo, G. Villa) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna Variete za najmlajše: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Tg Ragazzi - Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti) Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Dokumenti: Viaggio nel cosmo - Potovanje v vse-mirje (vodita Piero in Alberto Angela) Dnevnik Dokumenti: Totd cento, -Toto, stoletnica rojstva Nabožna oddaja: A sua immagine Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo f RAI 2 gg RETE 4 ^0> ITALIA 1 ZOI: hokej, hitrostno dr- Nad.: Un amore di non- Otroški variete Ciao ciao sanje, 5000 m, bob no, 6.50 Cuore selvaggio mattina in risanke Variete za najmlajše, Nad.: Vendetta d’ amore, Nan.: Supercar vmes risanke 9.50 Amanti, 10.30 Sei Film: Časa, dolce časa? Jaz pišem, ti pišeš forte papa (kom., ZDA ’86, i. Tom Nad.: Quando si ama, Dnevnik Hanks) 10.00 Santa Barbara Aktualno: Forum Šport studio, 12.25 Odpr- Racconti di vita Kviz: Kolo sreče ti studio Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik Tg 4 Nan.: Willy, princ z Bel Ai- Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze ra Variete: I fatti vostri (vo- Nan.: Colombo - Skrivno- Risanke: Lupin di Massimo Giletti) st Nore Chandler Risanke: Simpsonovi Dnevnik, 13.30 Navade Kviz: OK, il prezzo e giu- Varieteja: Colpo di ful- in družba, 13.45 Zdravje sto (vodi I. Zanicchi) mine, 15.00 Fuego! (vodi Variete: Ci vediamo in Dnevnik in vreme Alessia Marcuzzi) TV (vodi Paolo Limiti) Variete: Game Boat Nan.: A scuola con filo- Aktualno: Cronaca in di- TV film Perry Mason: sofia retta - Kronika v živo Morte di un dongiovanni Variete za najmljaše, ri- (vodi Danila Bonito) (’93, i. R. Burr, G. Rivera) sanke 17.15 dnevnik, vreme Film: Una lama nel buio Nan.: Xena in Callistova Dnevnik, šport (krim., ZDA ’82, i. Roy vrnitev Rubrika o izletih in poto- Scheider, M. Streep) Odprti studio, vreme vanjih Sereno variabile Nan.: Z odprtim srcem Nan.: V osmih pod isto Nan.: J.A.G. Avvocati in Pregled tiska streho, 12.00 La tata divisa Nan.: Z odprtim srcem, Variete: Sarabanda 1$ Risanke: Tom in Jerry 2.10 VVings Nan.: Professione fanta- Večerni dnevnik Tg2 sma - Prikazen po pokli- Variete: Furore cu (i. M. Lopez, Edi An- I Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, S CANALE5 gelillo, Max von Sydow) Aktualna odd.; Moby’s vreme, 0.20 šport (vodi Michele Santoro) Film: 11 cacciatore solita- Nan.: Fallen Angels rio (pust., Nem. ’72) Na prvi strani Aktualno: Le notti deli’ Jutranji dnevnik Tg5 angelo Aktualna odd.: Vivere Fatti e misfatti RAI 3 Dnevnik, vreme ZOI: hokej, hitrostno drsanje, bob Aktualno: Tempo - Filozofija ZOI: umetnostno drsanje, hokej Dnevnik 3,12.15 Šport Aktualno: Filozofija, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr - Sredozemlje Športno popoldne: namizni tenis, odbojka, 16.30 Nagano '98 Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob Aktualna odd.: Maastricht, Italia Dnevnik, deželne vesti Aktualno: British Musič Avvards ’98 Aktualno: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme ZOI: moški slalom bene benessere Variete: Mamizio Costanzo' Show Aktualna odd.: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaler Aktualna kronika - Veris-simo sul pošto - Na licu mesta (vodi M. Liorni), 17.45 Verissimo - Kronika v živo (vodi Cristina Parodi) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Claudio Lippi) Aktualne teme v oddaji: Accadde domani (vodi Maria De Filippi) Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (1.00) dnevnik Striscia la notizia Nan.: Voci nella notte # TELE 4 M 19.30, 23.00 Dogodki in J odmevi In... diretta Figli miei Made in Italy Zoom mladi Posodje sprašuje Glasb, odd.: Musichiamo Zoom mladi MONTECARLO 19.30, 22.450, 1.20 Dnevnik, 13.30, 19.50 Šport Nan.: Ironside Aktualno: Candido 20.05 ZOI Film: Pranzo di nozze (kom., ’56, i. B. Davis) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Film: Agente 007 - Licen-za di uccidere (’62) Check Up Zdravje Šport: Mondocalcio {r Slovenija 1 7.55 8.00 8.30 9.30 10.30 11.10 12.00 12.30 13.00 13.05 13.10 15.50 16.20 16.50 17.00 17.10 1.7.25 17.30 18.20 19.10 19.20 19.25 19.30 20.00 20.30 21.50 21.55 22.30 22.40 23.05 23.45 Oglasi TV prodaja Počitniški program: Risanka, 8.45 Telerime, 8.50 Dok. oddaja, 9.20 Briši piši Mladinski TV film: Peklenski načrt V. Grisogo-no-Nemš) Tedenski izbor: Opremljevalke (ZDA, 2.) Tedenski izbor. Nadaljevanka: Vrtinec rož (4.1) Oddaja o slovenski vojski: Pripravljeni Ljudje in zemlja Poročila Vreme, šport Vremenska panorama Zgodbe iz školjke Mostovi Obvestila in oglasi Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Oddaja za otroke: Sprehodi v naravo: Zvončki in trobentice, 18.00 Cofko Cof Dokumentarna serija: Novi raziskovalec Risanka Dobro je vedeti Oglasi TV Dnevnik, vreme Nagano ’98 Film: Grosse fatigue (Fr. 1994, r.-i. Michel Blanc, Carole Bouquet) Oglasi, napovedniki Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Nanizanka: Newyorška vročica (ZDA, i. Lisa Ger-stein, Portia De Rossi) Slov. jazz iz jazz kluba Gajo: Jaz(z) in ti Napovedniki TV PRIMORKA 8.00 17.00 17.30 18.20 19.50 20.00 20.30 20.40 21.10 21.40 22.10 23.00 X 17.00 Videostrani Razvoj visokega šolstva na Goriškem Glasba: Primorkinih 10 Kako biti zdrav in zmagovati? (Rudi Klarič) Napovednik, videospot Dnevnik, vreme Turizem v Kobaridu FSI. Navratil (Metlika) Liski Pstje Studio Signal Ljubljana Glasba: Naj spot Dnevnik TV Primorka IT Slovenija 2 8.00 9.00 9.20 9.45 10.45 19.00 19.30 19.55 20.00 21.00 22.00 Vremenska panorama Nanizanka: Moesha (ZDA, 2. epizoda) Nanizanka: Frasier (ZDA, 10. epizoda) Nanizanka: Peter Strohni (Nemčija, 10. epizoda) Zimske olimpijske igre Nagano ’98 TV igrica: Kolo sreče Videoring Napovedniki, oglasi Koncert skupine Avtomobili Nadaljevanka: Profit (ZDA, i. Adrian Pasdar, Lisa Žane, Allison Hos-sack, Jack Gwaltney, 7.) Zimske olimpijske igre Nagano ’98 88 Koper 14.15 14.30 16.00 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.15 Euronevvs Košarka: Pau Orthez -Union Olimpija (Evroliga) ZOI: Povzetek športnega dogajanja in tekmovanj Program v slovenskem jeziku: Več ljudi več ve (kontaktna oddaja) Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Vsedanes aktualno ZOI Nagano ’98: Umetnostno drsanje, ženske TV dnevnik Vsedanes Zimske olimpijske igre Nagano '98: hokej (polfinale) Vsedanes, vreme /" "\ Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Je bila to mladost? (O. Petelin, r. A. Ru-stja, 2. del); 9.40 Zanimivosti iz živalskega sveta (pripr. S. Malalan); 10.10 Koncert baročne glasbe; 11.15 Pogovor z Romanom Grudnom; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo, nato Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Srečanje s skladateljem J. Matičičem; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital,; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30,17.30,19.30 Dnevnik; 6.30 Poročila, osmrtnice; 6.00 Otvoritev; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8,50 Kulturni koledar; \V10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DiO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17,30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 13.00,14.00, 18.00, 19.00,21.00,23.00 Poročila; 6,45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22,30 Informativna odd.; 22,45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 6.40, 8.40, 16.40 ZOI; 8.50 Rekreacija, planinske informacije, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.00 DP v hokeju; 19.30 Stop pops 20, novosti, lestvica oldies; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izštekani. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.15 200-letnica rojstva G. Donizettija; 17,25 Glasb, festivalii; 19.30 Mit o maestru; 20,00 Koncert Simfonikov RTVS; 22.105 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 0 VREME IN ZANIMIVOSTI Petek, 20. februaija 1998 MOČAN MOČAN FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL VREMENSKA SLIKA 1000 Nad srednjo in južno Evropo ter Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje suh in toplejši zrak. 1000 a / HELSINKI 5/6 OSLO STOCKHOLM -/10 o 5/8 o 1020 X ZV KOBENHAVtl ----5 , 4/^3 ° - -LONDONo^MSTERoDAM 4,12 BERUN «« oBRUSEU oPARIZ 5'12 4/14 * 9 VARŠAVA s/s o MOSKVA -I6/-IS0 o KIJEV -/- čSf "4/14 ys ŽENEVA -3/9ZZ . A DUNAJ -T O MK«! LJUBLJANA -2/’S MILANO „ ° BE00GRAD V9 P30 0 6/1» ^ 'X SPI-IT ■/■ OSOFIJA -1/8 RIM ~>-SI e ^ 1030 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.39. Dolžina dneva 10.39. Luna vzide ob 1.33 in zatone ob 11.31. PLIMOVANJE Danes: ob 3.04 najvišje 23 cm, ob 11.43 najnižje -23 cm, ob 19.21 najvišje 4 cm, ob 22.22 najnižje 2.cm. Tutri: ob 4.58 najvišje 24 cm, ob 12.41 najnižje -33 cm, ob 19.34 najvišje 14 . cm. * :-'S' MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 15 2000 m 4 1000 m 10 2500 m 3 1500 m 6 2864 m 1 DANES TRBIŽ ČEDAD— 4/13 O OV1DEM -1/18 _ CELOVEC O -4/13 O *5/12 KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ 1/10 O KRANJ GRADEC -3/15 O S. GRADEC -6/13 M. SOBOTA O -5/14 MARIBOR O -4/15 o fTOJ CEUE O -5/16 N. GORICA -2/17 3/14 UMAG GORICA^ 0 LJUBLJANA -2/15 POSTOJNA o -6714 KOČEVJE <5 , ° N. MESTO -2/1/ O ZAGREB -3/14 O Precej jasno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do 0, naj višje dnevne od 12 do 17 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah bo precej jasno, veter bo oslabel. JUTRI TRBIŽ CELOVEC O -3/14 -4/13 O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -3/15 9 GRADEC iiS 4,14 ^ - ^BNOM EU^ V soboto bo pretežno jasno in ra zmeroma toplo, pihali bodo jugozahodbni vetrovi, v nedeljo bo v zahodnih in osrednjih krajih zmerno oblačno, drugod precej jasno. • OPOZORILO: Zaradi suhega vremena je povsod velika požarna ogroženost. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE Sojuz TM 26 pristal v snežnem viharju ARKALIK - Blizu mesteca Arkalik v Kazahstanu je točno ob predvidenem Času, to je ob 10.10 po srednjeevropskem Času, mehko pristal pristajalni odsek ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM 26 s tričlansko rusko-francosko posadko, poroCa ruski radio. Rusa Anatolij Solovjov in Pavel Vinogradov, elana 24. glavne odprave na orbitalni znanstveni postaji Mir, sta bila v vesolju od avgusta lani, Francoz Leopold Eyharts pa tri tedne. V pristajalnem odseku se je iz vesolja vrnilo tudi šest francoskih močeradov in veC podobnih ruskih živali, s pomočjo katerih so izvajali v breztežnosti biološke poskuse. Program poleta obeh Rusov je bil precej nasičen, saj sta izvedla na Miru tudi številna popravila. Solovjov je izvedel sedem, Vinogradov pa pet vesoljskih sprehodov. Med njunim bivanjem v vesolju sta Mir obiskala ameriška raketoplana Atlantis in Endeavour. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass poroCa, da se je ladja ločila od Mira včeraj ob 6.52 po srednjeevropskem Času. Po podatkih ruskega Balističnega centra pri Inštitutu za uporabno matematiko »Mstislav Keldiš« pri ruski akademiji znanosti (RAN) pa se je to zgodilo 50 sekund kasneje. Sojuz TM 26 je nato s hitrostjo 0, 3 m/s obletel Mir. Vžig zaviralnega motorja dolg 255, 1 sekunde je bil predviden ob 9.16 in 38 sekund po srednjeevropskem času. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljo-vu je skoraj vso noč zasedala državna komisija, ki je pretehtavala možnost, da bi pristanek ladje preložili. Na predvidenem kraju pristanka, to je 31 km jugovzhodno od Arkalika, se je namreč razdivjal snežni vihar, temperatura pa se je spustila do 30 stopinj pod ničlo. Zaradi slabe vidljivosti je na kraj pristanka poletel namesto osmih le en helikopter. Vodja CUP Vladimir Solovjov je za rusko televizijo ORT povedal, da so ločitev ladje od Mira zaradi težave s skafandrom Vinogradova zadržali za približno dve do tri minute. Ladijski inženir Vinogradov je po besedah vodje CUP odpravil težavo s prekljuCitvijo cevi za kisik. Zasebna ruska televizijska družba NTV pa navaja, da njegov skafander ni bil nepredušen in da so morali ločitev preložiti za pet minut. Na postaji je ostala tričlanska posadka. Gre za 25. glavno odpravo na Miru. Člani te odprave so kazahstanski poveljnik Talgat Musabajev, ruski ladijski inženir Nikolaj Budarin in ameriški raziskovalec Andrevv Thomas.(STA) Čisti zobje ščitijo pred infarktom FILADELFIJA - Da bi prepreCib sreni infarkt, morate telovaditi, uživati zdravo prehrano, zlasti pa je pomembno, da si redno Čistite zobe, sporočajo ameriški strokovnjaki z univerze v Minessoti. V zobnih oblogah naj bi namreč odkrib bakterije, ki povzročajo kopičenje krvnih plošCic, kar je prvi korak pri nastanku strdkov, ki lahko povzročijo srCno ali možgansko kap. Bakterije preko obolelih dlesni zlahka preidejo v kri. Ameriški raziskovalci so do omenjenega odkritja prišli na podlagi poskusov na zajcih. Pri živalih, ki so jim vbrizgali Mice iz umazanih in obolelih dlesni, med katerimi so bile tudi bakterije Streptokokus in Porfiromonas, so opazili kopičenje krvnih ploščic, motnje v srčnem ritmu ter pospešeno dihanje. Ugotovili so, da te učinke povzročajo samo bakterije, M vsebujejo beljakovino PAAP, M jo povezujejo s kopičenjem krvnih plošCic. (STA/Tanjug) Posebno darilo na Valentinovo za supermodel Elle MacPherson SYDNEY - Avstralski supermodel in igralka Elle MacPherson je na Valentinovo v New Yorku rodila sina. Po pisanju avstralskih medijev naj bi porod trajal le 30 minut. Fantek je težak 3, 2 kilograma, ime pa mu je Arpad Flynn Busson. Otrokov oče je švicarsM finančnik Arpad Busson, je še poročal syd-neysM Daily Telegraph. Kot je povedal Ellin oCe, Peter Gow, par zaenkrat še ne razmišlja o poroki. MacPhersonova (34), M sicer živi v Los Angelesu, je v zadnjem Času manekensko kariero zamenjala z igralstvom. Nastopila je v filmih »MonTs Up On the Roof«, »Batman and Robin«, »If Lucy Fell« in »Si-rens«. Sicer pa lahko lepa Avstralka kot model še vedno zasluži 100.000 dolarjev na dan, ima pa tudi svojo znamko ženskega spodnjega perila. Skupaj z nekaterimi drugimi modeli pa je solastnica verige restavracij. (STA/Hina) Pogrebnik »umrl«, do bi se izognil plačilu najemnine TEGUCIGALPA - FlondurašM pogrebnik Javier Pena, ki je že veC mesecev zamujal s plačilom najemnine, je uprizoril svoj pogreb, da bi se tako izognil plačilu kazni. Pena je bil med »žalujočimi« na pogrebu. Kasneje so ugotovili, da so bili pogrebci kar zaposleni v njegovem podjetju ter da je bila krsta prazna, je povedala odvetnica Eva Vasqes. Sodnik je skupaj s sodelavci obiskal Penino pogrebno podjetje, da bi zaceli z deložacijo, prišli pa so ravno na »pogreb«. Pogrebni sprevod se jim je zazdel sumljiv, zato so zahtevali, naj odprejo krsto. Sledil je postopek deložacije, med katerim so poleg enajstih krst in še nekaterih drugih predmetov »deloži-rali« tudi Peno.(STA/Hina) Tradicionalnega pustnega rajanja v nemškem Kolnu se je udeležilo več kot 20 tisoč ljudi (zgornja slika AP), manj množično a bolj pristno je bilo na Haitiju, kjer so rogati hudiči plesali na obali (spodna slika AP)