Glas lo Arhivskega društva in arhivov Slovence Letnik VIII, številka 1—2 Ljubljana 1985 Glas lo Arh vskega društva n arh vov Slovenije Letnik VIII, številka 1—2 Ljubljana 1985 KAZAI.O Članki in razprave Zbc rovanje Jo venskih arfivskih delavcev v Ormožu, oktober ¡985 Anton Ozinger, Križniki pri Veliki Nedelii 7 Peter Kiasinc Orrrož v zgodovini 9 Nacla Jurkovač. Razvoj otroškega varstva na ptujskem področju od i9. stoletja ao aanes 12 Metka Goinbač, Socialno varstvo v Slovenskim Primoiju in Trstu, 1945-1^47 13 Andrej Vovko, Nekatera vprašana iz zgodovine šolstva pri nas I g Vlnsta Tut, Arhvsk; problematika gradiva izobraževalnih ustanov 20 Nade K obal, Slovensko, šolstvo «ljubljanski pokrajini 1941-1943 22 Marko Polenšek, Organiziranost javne zdravstvene službe od konca 19. stoletja dalje 25 Boris Rozman, Arhvsko gradit-o zdravstvenih domov 28 Mojca Grabnar, Valorizacija zdravstvene dokumentacije na nrimeru univerzitetnega kiimčncga centra Jasna Horvat, Razvoj muzejstva na Slovenskem 35 Antoša Leskovcc, Arhivi in dokumentarne g adivo muzejev 39 Ivanka Zajc-Cizelj, Gledališče - ustvarjalec arhivskega gradiva 41 Iva Curk. Arhivi in orgi nizacijc za varstvo naravne in kulturne dediščine 43 Jurij Rosa, Arhivska prohlcmatia gradiva zavodov za varstvo naravne in kulturne dediičine 46 Branko Berčič, Razvoj organiziranosti knjižničarstva na Slovenskem in «iri arhivskega gradiva o njem 51 Maruša Zagradnlk, Dokumentarno ir arhivsko grad;vo osrednje knjižnice Srečka Vllhaija v Kopru 56 Milica Trebša-Štolfa, Razvoj založniške dejavnosti v slovenski Istri 60 I "an Neman ič, Izbrana vpraSanja iz zgodovine slovenskega filma in o filmskem arhivskem gradroi 66 Katarina Udovič, Zakonodaja, ki ureja poslovanje radijske in televizijske dejavnosti 70 Marjeta čainpa, Slovenski narodnoosvobodilni tisk o Soistvu, zdravstvu in kulturi 76 Rererati na slovensko biva.skcm arhivskim dnevu, Ljubljana, junija 1985 Walter Jaroschka, Naloge In teziiče dela bavarskih arhivov 77 Albrrcht Liess, Zgodovina, organizacia in fondi bavarskih državni arhivov 60 Ema iJmek, Zg kovina, organizacija in arhivski fondi v arhivih v Sloveniji S3 Jože Žontar, Težišče dela in strok ovni problem' arhivov v Slovenci 86 Obvestila o pomLmbntjštm gradivu v domačih m tujih arhivih Ema llmck, Ljubljana z okolico v lučijožefinski1! deželnih merjenj 91 Roman Savnik, Em? Umek, Karta Evropa miru 94 Ivan Nemanič, Evidentiranje filmskega gradiva v inštitutu Luce v Runu 96 17 ptakse za prakso Marija Obbk-Čjrni, Pomembne zgodovinske obletnice in Arnivi 97 Delo arhivov in arhivskih nrganizAČij A-hivSR Slovenije 98 Zgodovinsk: arhiv Celje i 01 Pokrajinska arhiv Koper 10? Zgodovinski arhiv Ljubljana ' 106 Pokrajinski arhi" Maribor i 08 Pokrajinski arhiv v Ncv! Gorici 111 Zgodovinski arhiv v Ptuju 113 Arhiv instituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani 115 Kristina Šamperl-Purg, Poročilo o dem arhivskega društva Slovenije za čas od L 1 1985 dc ¿4. 10 1985 Hb JoLe Zontar. 10. mednarodni kongres arh.vov (Bonn, 17. do 21. septembra 1984) 117 Poročilo o obisku poljskih arhivskih strokovnjakov v arhivu SR Slovenije i 20 Vladimir K oločaj Razstava viri za zgodovin" gozda in gozdarstva 121 Marjan Zupančič Razstava v Ljubljani: Zhou Fnlai, življenje in delo 121 Branko Šuštar, Sodobni arhivi Posvetovanja o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih 122 Marjan Do^einik, Poročilo o si rok o vre m potovanju v Rim in Firence od 15.—25 aprila 1*8= Minjan Dnbernik, Poročilo o strokovnem potovanju v Riksarkivct (Naciona'ni arhiv) v Oslu od 27. maja do 5. junija 1985 Marija Grabnar. Poročilo o razstavi v spomin Primožu Tmbarju VI idimir Kološa, Poročno o obisku arhivskih institucij v Sovjetski zvezi (17.-27. junij 1985) Marija Obiak-Čarni, Poročilo o obisku arhivskih institucij v Minskti Marija V. Erjavec, Poročilo o zasedanju komisije za strokovne biblioteke v arh>vih Mateja Jeraj, Ema Umekt Poročilo o kulturnr izmenjavi z Italijo v času od I -7 oktobra 1985 Kristini Snperl Purj>, Poročilo o XII. zborovanju arhivskih delavcev Slovenije Ormož, 24.-26. oktobra 1985 (Varstvo arhi/sk jga gradiva, njegova preglednost, informiranost o njem in strokovna obdelava) Peter Rib.iikar, Poročile o Studijskih obiskih na ČfikoslovnSkem leta 1984 in 1^85 Marjan DrnovSek, Arhiv SR Slovenije: Razstava ob 40-letnici samostojnega delovanja Kristina Šamperl-Purg, Le barbar se lahko roga preteklosti (Filmski portret dr, Frana Zvvittra) Antoša Ltskovec, Poročilo a obisku v Ljudski republiki Madžarski 2. dc 7 decembra 125 125 134 126 127 128 128 J 30 6I 133 123 1985 135 Poris Rozman, Poročilo o seminarju za člane druitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom 135 Ocene, poročila o publikacijah Darinka Drnovšek, Arhivski vjesnik, XXVII, Arhiv Hrvatskc, Zagreb 1934 136 ¿p- Arhivski pregled, glasilo društev arhivskih delavcev in skupnosti arhivov SR Srbije. Bi >graa 1983, 1982, 1983 136 I iudnnla Beztaj Krcvel, Archivni časopis, Vyriava arhivni sprava ministerstva vnitra fSR letnik 1981-1983 (31-33), Fraga 138 Majda Ficko, Scrinium, Zeitschrift des Verbandes österreichischen Archivare, Wim 1^83(28) 143 Nada Juikovič, M ¡Heilungen des Ste terma rkischen Landesarduvs, Folge 34 Graz 1934 M3 Ivan Neman Ü, La Gazette des Archive s, Pariz, St. 121-122 in 123, letc 1983 14* Branko Šuštar, Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Celje 1985,243. str. ' 148 Peter Ribnikar, Vladimir Rystricky, Hruby Vaclav: PrehL'd archivu ČSR. Praha, 1984 149 Jelka Mtflik. Jože Zortar: Arhivistika, Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana 1984 lffitfr. . 150 Vladimir KoIoSj, Osnovnye pravila raboty gosudarstvenyh arhivov SS5R, red,. F. M. V2ganov. A. V Elpatevski, J. G. Turiščev, V. V. Caplin, Moskva 1984, 240 ^cr. 151 Vinko Demšar, Archivwcscn der Deutschen Demokratischer. Republik' Teone und Praxis (vom einem Autorenkollektiv unter Leitung Botho Brachmann) Berlin, 1984, 48U str 152 Mojca Gratrar, Miha Brejc, Pcler Klasinc, Jože Zonürr, Peter R:bnikar, Ara Zaletelj, Vladimir Zumer: Priročnik za strokovno usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom Ljubljana 1984, 136 str. 153 Marjeta Adamič, Zbornik dokumentov in podatkov sanitetne službe v narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem 1941-1(>46, knjige 1-4 ir 4/priloca, Ljubljana 1982-1985 . 154 Martin Iva nič,, Viri za zgodovino Z K J, Izdajateljski center Komur ist. Beograd 155 Jane?. Kos, Marjan Drnovšek, Ljubljana na starih fotografijah, Razstava fotografija iz fetoteke Zgodovinskega prh i ve Ljubljana, Ljubljana lq85 157 Janez Kos, Pczdrav iz Ljubljane. Mesto na starih razglednicah, Ljubljana 1985 157 Marjeta <\damič, Izidor Cankar, Londonski dnevnik 1944- 1945, Ljubljana 1985, 143 str. in fnksimile dnevnika 158 Marija Oblak-Čarni, Sredoje Lalič, Arhivska služba v SAP Vojvodini, 1944- 1975. Sreinski Karlovci, 1984, 166 str. 159 Nove pridobitve slovenskih arhivov Arhiv SR Slovenije 1^85 Zgodovinski arhiv v Celju 1985 Pokrajinski arhiv Koper 19P5 Zgodovinski arh;v Ljubljana Pokrajinski arhiv v Novi Gorici Zgodovinski arhiv v Ptuju 160 160 ,60 160 16: 162 Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja 1985 16? Nadškofijski arhiv Ljubljana PS5 162 Biblicgrafija arhivskih dc'avtcv J 983 163 Oebrtc vesti Kadrovske spnmembc v arhivih za čas I, 9 1980 do 31. 1. 1985 Marija Oblak-Čarni. Dr. Fiat Zwittcr — osemdesetletnik 168 Janez Kos, Peter Ribnikar jt sestdesetletnik 170 Peter Ribnikar, dr Fran;e Škeil-Brcgar(1909- 198S) 170 Peter Ribnikar, Anton Subie( 1896- 1985) 172 Sinopsisi 173 ■ 1 1 ■ člank in razprave Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka E Arhivi VIH 1985 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka m Arhivi VIII 1981 ORMO?, V ZGODOVINI Peter Klasih; Na območju Ormoža se odpirajo nckaKa vrata v si oven ski prostor: prva so na jugu pri Brežicah, aruga pr. ta pri Ormožu. Skoznja viata so se premikala mnoga ljudstva. Do tega je siveda prihajalo šote, ko se je v obdobju polioeena (preu petimi milijoni let) umaknilo Panonsko morje, ki se je s svojimi zalivi iirito ob Dravi do Pohoija, v Slovenske gorice do Lenarta in ob Muri v smeri proti Gradcu.1 O prvih naselit"ah nam pričajo izkopanine iz mlajše kamene dobe, 300J do 2C0G pr. n,S., ki pa so po količini zelo skromne: ohranicni so le pepel pežganih lesenih koč ter ostanki kamnitega orodja in črepin glinastih poiod. Značiinost za Ormož in njegovo okolico so prav kamnite sekire, ki so bile najdene na območju med Kogom, Tomažem in Dravo. Te izkopanine so razstavljene aanes v muzejih na Ptuju, v Mariboru in Gradcu Iz obdobja 3000 let pi, n. S. imamo torej naselitveno kulturo ncolita, ki je arlieoloSko izpričana na 10 Arhivi vin aa^ okoliških niivah mesta Ormoža (Hardek) in pri Mihovcih, Pavlcvskcm vrhu ter Veltei Nedelji. Vsekakor so v tem času obstojali zametki kmečkih vasic, ki so se formirale na varnih suhih tleh, nedaleč od pitne vode; kopanje studcncev je namreč poznejše odkritje. Prav omenjene kamnite sekire dovoij jasno pripovedujejo, da sta Ormož in njegova okolica naseljena relativno gosto že v mlaj3i kameni dobi, čeprav ozemlje današnjega mesta v tem obdobju najbrž še ni naseljeno. V bronasti dobi 7000 rlo 1000 pr M š. nam izkopanine arheologov ponudijo bronaste sekire, konice za kopja, sulice, nože, bodala, meče, srpe in seveda tudi različno lepotno okrasje za ženske predstavnice. Omeniti je treba še tako imenovane zakiadne najdbe takih bronastih predmetov z 'o-kacijo v Ptišencili in Grabah pri Središču. Zanimivo je, da te eksponate hranita muzeja v Gradcu in Novem mestu. Med temi najdbami je potrebno omeniti meč, ki je bil najden na odpaou v Ormožu, ne da hi mog'i ugotoviti njegov izvor. Je pa znamenit (po menju Stanka Pahica) kot eden najstarejših mečev v Jugoslav. i| V obdobju, ki sledi, opažamo nekakšen zastoj v razvoju Ormoža in njegove okolice in šele okoli leta 1000 pr. n. š, lahko ugotovimo intenzivnejše naseljevanje mestnega območja, predvsem na razgledni lepi nad Diavo, kjer se v tem času osnuje veliko naselje z lesenimi hišami (stale so v vrstan) in „s tlakovanimi ulicami". Arheologi nam ponudijo izkopanine, predvsem rtosodje, ki so jih uporabljali za shranjevanje živil in za vodo, ob pog:^bih pa so jih uoorabljah za krste sežganih pokojtiikov. O tej ilirski naselbini se nam je do današnjih dni ohianil okop z nasipom in jarkom, ki je v srednjem veku tudi osnova za obzidje mesta Ormoža.2 Iz obdobja rimskega imperija moremo na osnovi arheoloških izkopanin ugotoviti nesporen potek rimske ceste, ki je vodPa prav skozi mesto, mimo današnje bolnišnice ter proti pokopališču, saj je ta cesta še danes vidna. V rimsk' literaturi pa se ta prostor omenja z nazivom „in medio Curta", kar bi nekako lokalizirali na področju Ormoža. Ni pa. kakor se dostikrat misli, ta rimski, postaja, Curta imenovana, današnji Ormož. Zanimive bi bilo videti rimski miijnik, ki so ga našli na terasi rimske ceste in je, Kakor pričajo vrri, vzidan v stolp ormoškega gradu. Nekaj drobnih arheoloških spomenikov, predvsem novcev, imamo evidentiranih iz ormoškega območja, ob sumi rimski cesti. Zunaj Ormoža so znane rimske vile. Po 4. stoletju je bil ta prostor izpostavljen pustošenju Gotov, Hunov: Langobardov in Obrov icr končno tudi prihajajočim Slovencem. Prav ti Slovenci so imeli navado bivati v lesenih koča!1, med ostanki rimske arhitekture na so radi pokopavali svoje pokojne. V Središču ob Dravi je taksna najdba edina evidentirana in predstavlja pomemben podatek za zgodovino ¡.godnjega Slednjega veka na ormoškerr območju. Okoli leta 800 jc cesar Karel Veliki organizira! vzhodne poKrajinc frankovske države, tako da jc to ozemlje razdeli! med svetne in cerkvene fevdalce. Prav ti so posebno sredi 9. stol. prevzeli funkcijo kolonija t orja tega prostora, ki bi ga geografsko označili za ozemlje vhodno od Ptuja, med Dravo In Muro na eni strani, ter do reke Rabe iri Blatnega jezera na drugi strani, v smeri J V. Vsekakor je po letu S60 prešlo to ozemlje v fevd nadškofijske cerkve iz Salzburga Prav v tem času ugotovimo propad zadnje siovenskc neodvisne kneževine, ki je delovala v tako imenovani Spodnji Panoniji in jo je ustanovil knez Kocelj; ta je znan tudi pc tem, da je močno podpiral dejavnost Cirila in Mctida To uspešno kolonizacijo so ob koncu 9. stol. uničili navali Madžarov, s katerimi je leta 955 Salzburg dosegel vrnitev tega prostora. Meja se je ustalila na reki Pesnici, tako da je ostal Ormož zunaj prostora saizburške posesti. Podatke o povedanem nam posredujeta zgodovinski! vira: Einhard — življenjepisa cesarja Karla Velikega, in spis o spreobrnitvi Bavarcev ir Karantancev iz leta 8/1.4 ležišče zgodovinskih dogaianj se je zato v tem obdobju preneslo na Ptuj, kjer se je osnovah znana rodbina gospodov ptujskih, ki so, v službi salzbtirškiit nadškofov od leta 1132, dobili ptujski grad v zakup in upiavo z nalogo, da varujejo Ptuj in njegovo okolico pred napadi divjih Ogrov - Madžarov. V neprestanih borbah je eacn najbolj znanih gosnoaov ptujskih. Friderik, Odvzel že okoli leta 12C0 Madžarom „pust in necbljuden ormoški okraj" in tedaj se jc premaknila meja proti Madžarski od Pesnice na ozemije vzhodno od Središča in Bcrla ob Dravi (današnja republiška meja, s posameznimi majhnimi korekturami). Po tem zgoo o vinskem aktu so bili dani pogoji, a so gospodje ptujski leta 1277 že sezidali v Ormožu utrjen stolp, ki je bil nekakšen prvr pogoj za to, da se je lahko Ormož razvil v ti g in pozneje v pravo mesti iO naselbino obrtnikov in trgovcev, Mestne pravice je dobil Ormož leta 1331 Kot arhivarje nas mora seveda zanimati ra-.voj Ormoža, izpričan na hstinah, predvsem ad leta 1273, ko je na listini, na kaieri je ired drugim ohranjen tudi najstarejši pečat mesta Ptuja, prvič v viru omenjen tudi Ormož: to je bil Fric iz Ormoža (Frizo de Holermttos). Holermuos je najstarejša oblika imena Ormož in je po mnenju zgodovinarjev madžarskega izvora, jezikoslovci pa menijo, da je ime prav lepo slovensko, saj razvijajo to ime po jezikovnih prehodili, oci Olcrmus, Olrmus, Ormuš.. , Pod tem imenom se nam pojavlja Ormož do srede 14 stoletja, ko se pojavi naziv Fridau. Slovensko obliko pa zasledimo v iistmi iz leta 1487, in S'cer Ormosd. Ime Fridau je dobil Ormož do Frideriku Ptujskem. ki si je okoh leta 1277 postavil prej omenjeni utrjen stolp kot obrambni element Po izumrtju gospodov ptujskih (t4,18) pa začne mesto Ormož z gradom in zemljiško posestvijo prehajati iz rok v roke različnih plemiških rodbin- Seharenbergov, Frank op ar. ov. Seke Ijcv —, Zekcljev, Pcthcjcv, Konigsackerjcv, dokler ob zatonu fevdalizma ne zaživi v btu 1848 v samostojno mesicce, z lastno občinsko upravo, vendar brez statuta samostojnega mesta, V menjavali plemiških rodbin je prihajalo d.o kritičnih situacij, k: so zapuščale sledove v pisnih dokumentih, največkrat povezanimi s prepiri zaradi zemljiške posesti, zaradi pravic zemljiškega gospoda ao mesta. Največ sporov je imela s-samostojno mestno upravo prav roubina Sckeljev, kije dobila konec 15. stol. Ormož v zahvalo za "ojaško službo, naiprej pri Matiju Korvinu, oozneje pa pri cesarju Frideriku, Zato so Sekciji tudi spremenili svoj priimek v Zekclj ter zaradi, vdanosti cesazju Maksimiljanu dobili od njega mesto, grad in gospodstvo Ormož, Konec 16 stol. je ta rodbina izumrla. Zapustila pa je rodbina uva spomenika: v času njihove vladavine je bila prvič zgrajena kamnita hiša (meščanske luie so bile še lesene), ki predstavlja takrat mectno hišo ali Rathaus. Leta i 573 pa jc Luka Zekelj ustanovil mesčanski špitai, ki je deloval vse do ieta 1941. Arh:vi Vïll 1985 Na arhivskem področju so prav Zckelji zapustili nemalo arhivskih dokumentov, ki pričajo o sporih in pravdah rodbine z mestom cela desetletja, dokler ni bil leta 1577 spor poravnan z listino, ki sc nam je ohranila v originalu in jo danes hrani 7godovmski arhiv na Ptuju. Leta 1<©5 je prt Slo mesto Ormož z gradom v roke madžarske ptcmiSke rodbine Pethc de Hethes. ki so bili deležni usode svojih predhodnikov in so hil: v stalnih sporih zaradi dedne pose*ti ter zaradi pravic iz gospostva Ormoža, Ti spori so trajali do leta 1742, ko je pripaalo gospostvo neki daljni sorodnjci že prej izumile Todbine Pcthc de Hethes, grofici Poiikscna Tluvonal, pozneje poročeni Konigsacker. Ti so le redko prebivali v Ormo-u. V njihovem imenu so upravljali z Ormožem njihovi, največkrat nasilni, lakomni in intrignitski upravitelji, ki pa so povzročali mestu Ormožu in njego--im pravicam več Škode kot koristi. Leta ls05 je grof Ltopoid Konigsacker prodal grad in gospostvo Ormož osebi, značilni za prvo polovico 19. stol., to je meščanskemu pridobitniku v Zgornje Štajerske, Jožefu Pauerju. Ta si je leti 1812 po vsej verjetnosti kupil ou cesarja plemiški naslov kot Jožef Pauer pl. Ormošk1, v virih omenjen ,Der Edle von Fridau". Njegov sin Franc je morda zanimiv zaradi tega, ker je dejansko zadnji fevdalni gospod inesta in gospoš-Čine Ormož Prišlo je leto 1848 ter zakon o kmeiski odvezi, ko je kmet postal pravi lastnik zemlje.5 V drugi polovici 19. stol živi Ormož mirno,- idilično življenje,, z nekaterimi stresi, ki sc kažejo v nacionalnih sporih ter v delovanju dveh institucij, mestne občine in sodišča. V tem času ustanovijo nekatera društva, omenim naj sarro čitalnico ter nekatera stanovska društva ter zd.uženja obrtnikov starih in novih ob.ti. Prav to obdoojc ormoške zgodovine pa čaka zgodovinarju in arhivske delavce, da na osnovi ohranjenega arhivskega gladiva opišejo razvoj in življenje mesta, ki sc je izkazalo tudi v obdobju NOB, in ki jc posebno od-leta 1973 naredilo velik korak naprej, saj deluje danes v Ormožu cela vrsta pomembnih delovnih organizacij, med njimi tudi edina tovarna sladkorja v Sloveniji. Opomb e Popi-, arhivskega k netiva v Zfoilovinskcm arhivu Ptuj 1 Stanko Pahič, Iz pradavnim; ormoškega kraj'a (Tednik, letnik XX, 1967, 5:. 37) 2 Stanko Paliič, Iz pradivninc ormoškega kraja (Tednik, letnik XX, 1967, št. M in 39) 3 Stanko Piiliič. Iz pradavnim; Drmoikcga kr-jja (Tednik, letnik XX, 1967. it JO) 4 Anton Klasinc Ormož skozi staletja (Tednik, letnik XX 1967, St. 41 do 51) 5 Anion Klasinc Ormo/ dtozi stoletja (Tedmk, letnik XX 1968 it, 1 do 15) Literatura Zbornik Ormož skozi stoletja, ZO Maribor 1973, urednik Jože Curk (na straneh 213 do 243 jc podana bibliografija Ormoža in okolice avtoija J Emeršiča) Zbornik Ormo? skozi stoletja II. Ormož 19?3, urednik P. Klasinc ZUSAMMENFASSUNG ORMOŽ IN DER GESCHICHTE Peter Klasinc Die Stadt Ormož lieg* im Raum der sogenannten großen Tdr ins slowenische Gebiet, Die ersten das Desiede'n dieses Raums prüfenden Spuren stammen aus der Zeit ungefähr um 3000 ' or unserer Zeitrechnung. Es geht um zwar bescheidene archcologische Ausgrabungen von nie dergebrannten Holzhütten und steinernen Werkzeugen. Die Bronzezeit wird archeologinrh durch die Funde von Uronzaxten, Speerrpitzen, Jjgdspicßen, Messern und ähnliches nachgewiesen. Ungefähr um Jahr 1000 vor unserer Zeitrechnung kann eine inteniivere Besiedelungdes Stadtraums vor allem auf dem Aussichtspunkt über der Drau, wo zu dieser Zeit schon eine größere HolzhuttensiedhingontsiehL bewiesen werden- Diese illyrische Siedlung nat uns bis zum heute eine gut erkennbare Schanze mit dem Damm un Graben nachgelassen. In der Zeit des Römischen Imocrius wurde durch Ormož die römische Stiaße durchgefühlt. Hier es in der Römischen Literatur erwähnten Ort „in medio Curta"J der aber nicht genau lokalisiert ist. Diese Periode ließ Spuren in Ormož, noch mehrere aber in seiner umliegenden Gegend, hinter. Nach dem Untergaig des Römischen Irnperius war das Cerb?it von Ormož und seiner Umgebung dem Verwüsten der Goten, ilunntn. Langobarden und Awarcn, und letzlich auch acr Slowenen ausgesetzt Um Jahr 800 organisierte Kaiser Karl der Größte die östlichen Länder frankischen Staates unu teilte das umfangieiche Land unter den weltlichen und kirchlichen Lehnsherren ein. Diese erflogreichc Kolonisation wurde am Ende des 9. Jhs. durch Einfalle von Ungarn unterbrochen, was zu Folge hatte, daß sich Ormož und seine Umgebung erst nach dem Janre 1200 wieder entwickeln konnten, nachdem Fridtrick von Ptuj den Ungarn „den verödeten und unbevulkerten Ormož-Bezirk" wcggjno-mmen hal. In den historischen Quellen wu.de Ormoz zum ersten Mal in einer Urkunde aus dem Jahre 1273 erwähnt Auf diesem Dokument wurde auch der älteste Siegel erhalten" es wurd* ein Zeuge erwähnt: Fric aus Ormož (Frizo de llotomuos). Hnlermuos ist die lteste Version d-s Namens Ormnž und nach de< Meinung der Sprachforscher slowenischen Ursprungs. In der Urkunde wird im Jahre 1487 aer Namen im Slowenischen — Ormosd erwähnt In den Quellen erscheint die Stadt häufig ah Fridau — nach Fridtrick von Ptuj, der im Jahre 1277 in Orrr.oi einen befestigte.! Turm auigcrichtet hat Nachdem die Herren von Ptuj iti 1438 ausgestorben sind, ging Ormož mit dem Schloß und der Grundherrscnaft von Hand zu Hand verschiedener adliger Familien Schauenbtrg, Frankopan, Sckelj, Peihe, Königsacker, bis zu den letzten Landherreu Pauer von Ormož üb ir. In der zweiten Hälfte des 19 Jhs. lebt Ormož ein fnediges, idyllisches Leben mit zwar einigen nationalen Konflikten, und mit der Stadgemeinde Ormož und dem Gerichtshof in Ormoz. i: Arhiv; VIÍI 1985 Heute ist Orn,oi ein Gemeindezentrum und seit 1973 eilt auf den Wegen des Fortschritts, was die Tätigkeit einigen RAZVOJ OTROSKFCA VARSTVA NA PTUJSKEM PODROČJU OD 19. STOLETJA DO DANES Nada Jurkovič 1. Predstavitev fondov Zgodovinskega arhiva Ptuj v katerih ie gradivo, ki se nanaša na otroško vaislvo. Zgodovinski arhiv Ptuj, ki ima okrog 200C tm gndiva, hram na svojih policah več fondov, v katerih najdemo gradivo, ki se nanaša r.a otroško varstvo. Največ gradivi ie v fondu Mestne občine Ptuj iz let od 1880 do 1941 Tc so predvsem letna statistična poročila in razni dopisi občini ter šolskemu svetu s strani vrtua in obratno. Gradivo fonda Mestne občine je odloženo po registra-turnem pianu pon Številko 5, nekaj spisov tudi pod drugim. Številkami. Za pomembnejše spise so narejer registri Podatki o vrtcih, ki so začeli delovati takoj po vojni, so v fondu Okrajnega ljudskega odhora Pi.uj, in sicer v gradivu Tajništva za prosveto in kulturo za čas od 19^5 do 1957. Tu so mesečna poročila vrtccvr ki ;o jih pošiljali najprej Ministrstvu za prosveto Ljudske repub like Slovenije, pozne_,e pa Tajništvu za Drosvto in kulturo pn Okrajnem ljudskem odboru Ptuj. Podatke o vrteih pa sem dobila tudi v gradivu Službe družbenega knjigovodstva SRS podružnica Ptuj, in sicer v naključnih računih za čas od 1953 do 1980. Gradivo je začasno urejene po kronološkem :n abecednem vrstnem redu. Iz tega gradiva sem dobila splošne podatke o vrtcih ptujski občini. 2. a) Začetki organiziranega varstva Začetki organiziranega varstva v Ptuju cegajo v leto 1875, ko je bil z odioKom c.kr deželnega šolskeg? sveta, dne 8. aprila IS^S, štev. 1705 ustanovljen pri vatm otroški vrtec. Vodila ga je Thciese Gassner, ki je vodila tudi dekliško šolo. V letu 1880 je Gavinor ostaja torej dopolnitev raziskovalnega dela dr, Schmidla z nekaterimi novimi spoznanji in vrednotenji (zlasti za obdobje srednjega veka ter protireformacije oz. Katoliške obnove), predvsem pa zgocovina šolstva na slovenskem ozemlju po letu 1870. Tudi na tem področju nisme danes povsem „praznih rok", predvsem po zaslugi zbornika Osnovna šola na Slovenskem 1869- 1969. ki gs je leta 1970 izdal Slovenski šolski muzej, v njem je aovolj izčrpno zajet razvoj na šolskem področju v obdobju Avstro-Ogrske, nekateri prispevki pa segajo tudi v kasnejša obdobja, celo " čas NOB in po letu 1945. Navedimo nekatere najpomembnejše prispevke v tem zborniku. Dr. Vlado Schmidt je prispeval razpravo o osnovni šoli in osnovnošolski zakonodaji pred 100 teti, dr. Vasilij Melik o razmerju Slovencev do „nove" osnovne Sole, kol sc je oblikovala po šolskem zakonu leta 1869, dr. Janez Sugadin pa analiziraf lazvoj osnovrjjga šols»va pO v veljavi t vi tegr. zakona rta Štajerskem, Kranjskem in Primorskem ter ga primerjal s stanjem osnovnega Šolstva v starcjugoslovanski Diavski banovini Posebno pozornost zaslužita še prikaza Lojzeta Udcta o zgodovini slovnskega pouka na koroških osnovnih šolah od 1869 do 1969 ter Draga Pahorja o razvoju osnovnega šolstva na zahodnem robu slovenskega ozemlja v avstrijskem obdobju in času med obema vo i mirna. Zanimivi so ttid; prispevki dr. Franca Strmčnlka o razvoju izobraževanja osnovnošolskega učiteljstva v času po letu 1869 do ratpadr Avstro--Ogrske, Alberta Žerjava o slovenščini kot učnem jeziku in predmetu v osnovnih iolah od 1869 do 1969, Ven-cesla/a Wi.iklerja o osnovnem šolstvu med NOB. Fran četa Ostanka o manjšinskem šolstvu v času stare Jugoslavije In po letu 1945, Marijana Pavčiča o razvoju posebnega iolstva pri nas v avstrijskem ter staroju goslovenskem Času in Anicc Dolenc o varstvu ter vzgoii predšolskih otrok v času Avstro-Ogrskc, Ostali prispevki obravnavajo razvoj matematike, zemljepisa, pr::oaopisa oziroma spoznavanja arave in družbe in telesne vzgoje v osnovnih šolah na sle venskem ozemlju po Je tu 1869 Razvoj šolstva v času stare Jugr-slavij; delno prikazuje tudi aelo dr Milicc Bergant Poskusi reforme šolstva pri Slovencih 1919-1929 s pednaslovom Od prevrata do uvedbe diktature, Izšlo leta 19*8. Najobsežnejši prikaz partizanskega šolstva na slovenskem ozemlju pomeni delo Slavce Pa vi i č in Viktorja Smoleja Partizansko šolstvo na Slovenskem iz leta 1981, Pavličeva ic strniia rvoja spoznanja in prispevke nekaterih drugih avtoijrv (Venceslava V/inkleirja, Henrika Zd^šarja, Ivana Beitor.cija, Staneta Terčaka, Jcsipa Dolgana) o partizanskem osnovnem šolstvu, Smolej pa je napisal prikaz partizanskega srednjega šolstva. Takega celovitega prikaza še ni doživelo okupatorsko šolstvo, opozoriti pa velja na nekatere razprave o njem, predvsem na prispevke dr Toneta Ferenca o nemškem okupacijskem šolstvu, tako npr. v razpravi Polom raznarodovalnih načrtov nemškega okupatorja v okrožju Kamnik v Zborniku občine Domžale iz lrcta )979. Tudi za obdobje po letu 1945 še ni celovitega in zaokroženega prikaza šolstva, za katerega ] a je jasno, da nikakor ne bo lahka in kratkotrajna delovna niLOga, Posebni razvoj šolstva v Prektiiurju, ki je kot vemo do leta 1918 soutlo v ogrski del habsburske monarhije s svojo posebno šolsko zakonodajo ter pogosto spe cifičnim tazvojeni, sta v knjigi Prekmursko šolstvo od začetka reformacije ao zlorr.a nacizma obdelala Miroslav Kokolj in Dela Horvat. Delo je izšlo leta 1977. Avtor pričujočega članka skupaj s kolegom iz Slovenskega šolskega muzeja Jože lom Ctperlom pripravlja krajšo zgodovino slovenskega šolstva od njegovih začetkov do danes, ki bo izšla v Založbi Obzotja, Osnova za ta pregled je serija desetih člankov, ki so v letniku 1980/81 izhajali v poljjdnoznanstveni reviji Pionir, Od knjig, ki obravnavajo določen vidik naše slovenske šolske zgodovine, naj omenimo razpravo Andrea Vovka Oris zgodovine pedagoških strokovnih rčvii Popotnik in Sodobna pedagogik;i v Bibliografskem krzalti Popotnika in Sodobne pedagogike 1880 1980, ki je izšlo leta 1983 ter Šolsko varčevanje avtorjev Franceta Ostanka, Aleksandra Videčnika in Andreja Vovkc, ki jo izšlo leta 1984 Naj omenimo Se serije katalogov občasnih razstav Slovenskega šolskega muzeja, ki obravnavajo posamezna vprašanja naše šolske zgodovine Taki so med drugimi katalogi Ob stoletnici osemletne obvezne osnovne šole na Slovenskem iz leta 1969 s [>:ispevK: Franceta Ostanka, S Savice Pavlič, Vi.icenca Znidarja in Miiivoja Lapuha, Šolstvo ob 20-letnici osvoboditve iz leta 1965 s prispevki Franceta Ostanka, Slavice Pavlič, Franca J al na in Tatjane Hojan in Gimnazije na Slovenskem v letu 1948 ter njihov razvoj, do leta 1918 Jožeta Clperla iz leta 1979. Če1 preidemo na pcdr&čje šolske • zakonodaje po letu IM8. potem lahko zgotovimo, .dr. ta na osnovnošolskem področju po omenjenem letu ni kJciu posebnih rovosli. Takrat ustanovljeno avstrijsko prosvetno ministrstvo, ki je zamenjalo preji njo študijsko dvorno komisijo, je pripravile Osnutek temeljnih načel javnega pouka v Avstriji, ki pa je ostal na stopnji osnutka. Še naprej je ostala v veljavi Politična šolska ustava iz leta 1805, katere ena najznačilnejših potez je bilo uzakonjeno cerkveno nadzorstvo nad osnovnimi šolami na krajevni, okrožni in deželni ravni. To obdobje. k; ga poznamo tudi pod pojmom konkordr tska šola, je trajalo vse do osnovnošolskega zakona iz leta 1869. Potem ko je leta '867 vlado v avstrijski poloirci habsburške monarhije privzelo liberalno ,,meicar.sko ministrstvo", jc državni zbor sprejel več liberalno obarvanih zakonov, med njimi tuai zakon, „s katerim se uveljavljajo načela za pot leva nje v ljudskih Jolah" oziroma državni ljudskošolski zakor z dne 14 maja 1869. Zakon je med drugim uvedel obvezno osrmletno os- 18 Arhivi Vili 1085 novno šoio, odpravil cerkveno nadzorstvo nad iolo, izboljšal položaj učitelj siva in njegovo izobrazbo. V ogrskem delu države, kcmor jc koi rečeno spadalo Prekmnrje, je Šolstvo urejala posebna zakonodaja, različna od tiste v avstrijskem delu, čeprav je imel ,rsak avstrijski zakon ustreznega ogrskega „bratca". Tako je bil Ratio eiJucationis I iz leta 1777 ogrska verzija Splošne .šolske naicdbe iz leta 1774, Ratio cducalionis H iz leta 180b pa Politične šolske ustave. Omenjena zakona sta veljala le za katoliške šoje v ogiski polovici, pr^testamske Sole so imele svojo poseSno zakonodajo, tako Ratio institutionis iz leta 1807. Avstrijskemu osnovnošolskemu zakonu iz leta 1869 je ustrezal Zakon o ureditvi osnovnega šolstva na Ogiskem. ki pa jc izšel že leta 1868. Po razpadu Avstro-Ogrske so morali na ozemlju novo-nastale jugoslovanske države na osnovnošolski zakon čakati vse do 'eta 1929. Višji šolski svet jc na slovenskem Oicmlju v okviru nove države takoj po letu 1918 oapravil nemščino kot učni jezik ter uvedej manjšinske šole za pripadrike nemške in madžarske narodnost: Beogrijsko prosvetno ministrstvo jc 23 julija 1919 z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o narodnih šolali razširilo na slovenske ozemlje le tiste člene srbskega zakona o osnovnih šolal', ki so urejali materialno stanje učitelj siva Zakon o narodnih šolah je1 izšel decembra 1929, torej v času Sesto-janua-ske diktature, ki lepo veje ¡z. njega, saj naglaša pouk in vzgojo „v duhu državrega iu narodnega edin-stva." Tisti Slovcnci, ki so pu razpadu Avsiro-Ogrske ostali zunaj meja jugoslovanske države, so bili dele."m vseh „ugodnosti" avstrijskih, italijanskih m madžarskih šolskih sistemov in zakonodaje. Kako so te „ugodnosti" v večini primerov izgledale, iepo priča zloglasna italijanska Gcntilejcva reforma iz leta 1923, kije neitalijan-skemu' prebivalstvu v celoti ouvzela materin jezik kot učni jezik in celo kot učni preumet Lahko rečemo, ti a so bile šolske razmere pred 2. svetovno vojr.o v Italiji d oh m napoved tega, kar se je zgodilo po okupaciji s slovenskim prebivalstvom v matični domovini na šolskem področju. Znano jc, da so bili Nemci in Madžari pri svojih raz narod ovalnih prizadevanjih direktnejši od Italijanov, ki so uporabljali bolj zvijačen način postopnega raznarodovanja na Šolskem področju. Kake pa bi njihov šolski sistem izgledal Čez nekaj časa, nam lepe pričajo že omenjene razmere na Primorskem. Kot odgovor na okupatorsko razna rodova In o šolstvo jc nastalo partizansko šolstvo, ki je dobilo svoj pravni temelj z Odlokom o poslovanju šolstva na slovenskem osvobojenem'ozemlju, ki ga je i/dal 10 OP in ob'avil Slovenski porocevalec 1. junija 194? Po'osvoboditvi so se osnovnošolski sistemi in z njimi povezana šolska zakonodaja zelo živahno spreminjali. V letu 1945 jc izšel Odlok o organizaciji osnovnih in srednjih šol, kije podrzavil zasebne in ukmil meščanske šole kot posebno vrsto nižjih srednjih poklicnih sol brez možnosti prehoda v nadaljnje šolanje. Temeljni zakon o sedemletnem obveznem Šolanju je izšel II. julija 1946 ter je v predeiih jugoslovanske države, kjer je že bilo uveljavljeno obvezno cscmielno osnovno Snlanje, pomenil dejansko korak nazaj IdloK o obveznem osemletnem šolanju je izsel 8, oktobra 1953, prelomnega pomena za povojno osnovno šolstvo pa je bila šolska retorma iz leta 1958, Beograjska zvezna skupščina jc j unija t?ga leta sprejela dva zakona, in sker Lvodrii zakon za splošni zakon o šolstvu ter Splošni zakon o šolstvu. Na podlag: le šofske reforme je nastala mreža osemletk ter štiriletnih srednjih sol. Na temelju zveznega je leta 1959 izšel republiki zakon o osnovni šoli. Za razliko od osnevnih šol pa so gimnazije po letu 184ti svoj temeljni zakon dobile zelo rgudaj. Dunajsko prosvetno ministrstva jc že 16. sofembia ]£49 izdalo Osnutek organizacije gimnazij, in realk v Avstriji, ki ga jc cesar ob mar.jiiih spremembah potrdil 9, decembra 1854. Na podlagi tega Osnutka seje uveliavil tip gim nazije in realke s štirimi nižjimi, Štirimi višjimi razredi in maturo, ki se je pri nas oodražal praktično nespremenjen vse do Icia 1958. Podobno kot osnovne sole so tudi gimnazije dobile svoj staro jugu slovanski zakon o sredniih šolati 7 novembra 1929, Ta zakon je predvidel tri tipe gimnazij: klasične gimnazije, realne gimnazije in realke, V obdobju 1947—1951 so imele gimnazije pri nas tri nižje in pet višjih razredov, skladno z že omenjeno sedemletno iploSno šolsko obveznostjo. Ko so leta 1950 ¿pet uvedli osemletno šolsko obveznost, so nižji razredi gimnazije izgubili značaj izbirne šole in postal: obvezni. S šolsko reformo v letu 1958 so postale gimnazije Štirirazrcdnc, ukinili so klasične gimnazije, z resolucijo Ljudske skupščine iz. leta 1962 pa uvedli obveznost zagolovitve pogojev za delovanje gimnazij (verifikacijo). Osnovne vrste predpisane šolske dokumentacije se v obdobju po lelu 1848 pri nas niso bistveno spreminjale. Ministrski ukaz z dne 20. avgusta 18''0 v svojem 33. členu določa, a a je vsak šolski vodja odgovoren za šoIsko kronikC) šoisko matico, razred niče, imenike, tednike o učni srovi. zapisnike o učiteljskih zborih, izkazih o prejetih knjigah, popis pre;etih učil ter da mora vse to hraniti v šolskem arhivu.1 Bolj podroben glede šolske dokumentacije je razpis deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dne 8. oktobra 1870, ki deli uradne šolske spise na solsko matico, skupni pregled, katalog, razrcdnico, razrcdnico ponavljal ne šole, tednik, šolsko naznanilo, zaznamek šolskih zamud, izpustnico, od hodnieo, izporajilno knjigo šolarske ter učiteljske knjižnice, inventar, opravilni zapisnik, spiiek ubožnJi knjig, spisek izposojenih iiboinih knjig, imenik knjig učiteljske knjižnice, imenik šolarske knjižnice ter navodilo, kako pisati šolsko kroniko. Določeno ic, da mora okrajni Šolski svet med jesenskimi počitnicami vse šoloobvezne otroke ne glede na starost, vero ali domovinsko pravico vpisati v šolsko malico. V opombe matice mor&jo napisati vzroit morebitne oprostitve ooiskovanja osnovne šole, morebiten prestop otroka v drug šolski okoliš, odhod otroka v drug šolski okraj ter občino, kamor je* otrok pristojen, če nima domovinske praice g občini, kjer prebiva. Naglašeno jc, daje treba imena vseh otrok, ki sc dolini hoditi v šolo, zabeležiti v katalog v abecednem redu, najprej dečke, nato deklice pc posameznih razredih in razdelkih. Za vsakega otroka je predviden' v katalogu prostor za vpis sodbe o vedenju, učnem uspehu in Šolskem obisku. Razreaniea je namenjena vpisovanju prisotnosti pri pouku, v njej pa morajo biti zabeleženi šolarji v istem redu kot v katalogi1. Z ministrskim ukazom z dne 12. februarja 1884 so ukinili izpuslnc kr.jigc ler izstop iz Š"'c zaznamovali samo v Šolski matici in šolskem kataiogu Višji šolski svet je v času stare Jugoslavije 24 marca Arn m V! II 1985 19 1921 odredil, da se z začetkom Šolskega leta 1921/22 namesto šolske maticc in kataloga uvede enotna tiskovina matični list, namesto šolskih naznanil pa knjižica izkaz o šolskem napredki 4 Z naredho povcijenišfa za uk in bogočastje z dne 13,aprila 3921 pa so v zvezi s to matico predpisali način popisovanja Šoloobveznih otrok 5 Matični listi očitno niso mogli takoj zaživeti. Tako je žc naslednje leto Višji šolski svet 17. novembra 1^22 izdal Navodila k enotnemu uradovanju matičnih listov,6 ki pa očitno te vrste šolske dokumentacije niso kaj prjda pospesilat saj je kraljevska banska uprava Dravske ba-novir.e 2. avgusta 1^37 zopet predpisala postopno uvedbo matičnih listov in to s šolskim letom 1937 '38, tako da hi katalog ponohioma odpadel v šolskem letu 1944/45.7 Tudi v partizanskih šolali so posvečali precej pozornosti šolski dokumentaciji, seveda odvisno od dejstva, ali so bile te šole na osvobojenem «li na oa okupatora nadzorovanem ozemlju. Ohranjena je predvsem dokumentacija o vzgojnoizobraževalnem delu razrednice, tedniki in dnevniki šolskega dela, redovalnice ter spričevala, manj pa hstine o ustanovitvi soie, o Številu razredov in oddelkov ter o šolskih stavb alt. Partizanski učitelji so mzen te vodili tudi pedagoško dokumentacijo: predmetnike in učne načrte in podrobne učne načrte, ki so jih pripravljali na podlagi splošnega,- tedenske učne programe in tedenska ter mesečna poročila o delu, vpisne knjige zamud, na nekaterih šolah pa tudi šolske kronike,8 7a konec tega članka, ki se je resnično lahko dotaknil le nekaterih vprašanj iz bogatega področja solskc zgodovine in šolske dokumentacije, si oglejmo razdelitev šolske dokumentacije na podlagi Navodil za orgarracijo šolske dokumentacije v osnovnih šolah, ki jih je izdal 7avcd za šolstvo v letu 1965 0 Šolsko dokumentacijo, ki nastaja na različnih področjih šolskega življenja in dela (v šolski upravi, razredu, pri organih družbenega upravljinja, pri učnovzgojnem procesu zunaj razreda ter pri stikih z nešolskimi organi) Navodilo dcii v: I. dokumentacijo šolske uprave in administracije ter II. dokumentacijo učnovzgojnega dela. V prvo skupino sodijo temeljni, administrativni, materialni in finančni dokumenti. Med temeljne dokumente med drugim ;odijo vse listine o ustanovitvi šole in njenih razredov, načrti, tlorisi Šolske stavbe in njenega okoli a, listine, ki urejajo lastništvo šole in njenih zgiadb, zemljišča in naprav, listine glede prezidav, dozidav, aovogradenj, načrti razvoja sole, pravila šole, šolski in h;šni redi, solski koicd^rji, šolski predpisi in odloki, organizacija šole, zapisniki, podatki o uspehih šole ter šolska kronika. V skupino administrativnih šolskih dokumentov sodijo Solsici matični listi (šolski, matica, matična knjiga), organizacijska poročila, ki jih pisarna dostavlja različnim organom zunaj šole, personalna knjiga, drugi podatki o učnem in ostalem osebju v šoli, dokumenti o socialni)1, zdravstvenih in kultur,lih posegih v korist učencem, knjiga okrožnic, poštna kn^ga, knjiga do pustov in izostankov razne vrste, delovodnik, spričevala in karakteristike šolskih dcla/ccv, register administrativi lih šolskih aokumentov, dokumenti o samoupravljanju šole. Med materialne in finančne šolske dokumente sodijo knjiea nepremičnin in inventarja, knjiga drobi ega materiala, knjiga potrošnega materiala ter register dokumentov o maierialnem poslovanju. Dokumentacijo učno vzgojnega dela delimo v dokumentacijo razredne (oddelčne) administracije in v pedagoško dokumentacijo. V prvo skupino sodijo ¡mer ik učencev (razrednica), tednik in dnevnik šolskega dela v razredu, redivalnica, matični listi učencev, urniki za razredni in predmetni pouk, zapisniki razrednih posvetov, sej, sestankov, spričevala, razna potrdila, dokazila, statistični prikazi, tabele o delu razreda. Med pedagoško dokumentacijo sodijo predmetniki in lični načrti, dogovori o oblikah in mctouah učno -vzgojnega dela, zapisi o ekskurzijah, ogledih, hospitaliza cij ali, nastopili, popis učnih sredstev, učrl in učnih pripomočkov, analize učnih in vzgojnih uspehov oziroma neuspehov, dokumentacija o dodatni pomoči ticer.cem, dokumentaciia o svobodnih aktivnost ili učencev, dokumentacija o povezavi Solc z domom, o organizacijah učenčev ter o pripravah na pouk 1'rccej od omenjenih vrst solskc dokumentacije skupaj še z nekaterimi, ki jih nismo posebej omenili, hrani arhiv Slovenskega šo'skega muzeja, ki ga tokrat ne bomo posebej predstavljali, saj jc bilo o njem v arhivih že govora.10 Opombe 1 l7r. Heinz, Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem, Ljubljana "895, str 133 2 Trav lam. str. 105, 107 3 Prav tam, str. 123 4 It, Fink, Zbirka važnejiih novih naredb in odredb za osnovne in melčanske sole ter učiteljiica v Sloveniji, II. zvezek. Ljubljana 1922, sir. 20 -21 5 l'rav t ".m, str. 30-31 6 E;r Tink, Zbirka važnejSih novih naredb..., 111. zvezek, Ljubljana, 1923. str. 87 89 7 l;r. ion k, Zbirka važnejših novih nareilb .., XVII. zvezek, Ljubljana 1938, str, 119 -121 8 S lavi ca Pavllč, Viktor Smo V j. Partizansko šolstvo na Slove nsk?rn Založba norec. Ljubljana 1981, sir. 1I6--I17 9 Dra-^o Vončina, Šolska dokumentacija. Informacije, lliltcn Zavot.a za prosvetno pedajoifco službo Ljubljana Vič, IV/1965. št. 4, str. 36 -49 10 Andrej Vovko. Arhiv Slovenskega šolskega muzeja. Arhivi IV/ -9S1, št. 1-2, str. 120-121 ZUSAMMENFASSUNG EINIGE DIE GESCHICHTE DES SCHULWESENS BEI UNS BETREFFEN JE FRAGEN Andrej Vovko Oer Beitrrg ma;ht alle, die die Geschichte des Schulwesens im slowenischen Gebiet erforschen, mit der elementaren Literatur hinsichtlich dieser Frage für die 720 Arhivi VII 1984 Zeit nach dem Jahr 1848 bekannt. Für den Zeitabschnitt 1848-1958 bcschr-'ibi er auch die wirhtigste Elemc ntarschul und Gymnasiumsge'zgcbung und die charak- terirtisebsten Form-n der Elementarschuld okumentation, wie sie die entsprechender Gese'zvorsctiritten festgesetzt haben ARHIVSKA PROBLFMATIKA GRADIVA 1ZOBRAZE-VAI-NIH USTANOV Vlasta Tul V prispevku sem se osredotočila predvsem :ia nekaj problemov, ki sc pojavljajo pri Šolah in drugih izobraževali iih ustanovah ob valorizaciji ustvarjalcev, vrednotenju njihovega gradiva in strokovni obdelavi ter uporabi tovrstnega gradiva. Za j asi i cj S o ponazoritev stanja in stopnje opravljenih del z ustvarjalci arhivskega gradiva in z gradivom samim sem zgodovinske in pokrajinske arhive v Sloveniji prosila za odgovore na manjše anketo. Najprej bi čisto na kratko predstavila, koliko arhivskega gradiva izobraževalnih ustar.ov hranijo danes regionalni arhivi v Sloveniji. Skupaj je v arhivih blizu 800 im arhivskc5a gradiva oziroma uOO arhivskih fondov. Pn vseh arhivih prev'aduje gradivo šolskih fondov. Število fondov jc dokaj visoko in ni objektivni pokazatelj stanja, saj smo marsikje oblikovali fond iz fragmentov fondov pa tudi arhivi različno upoštevamo merila za določitev arhivskega fonda. Fondi oziroma arhivsko gradivo izobraževalnih ustanov v arhivih segajo oa konca 18. stoletja do 1982, te je do časa prehocia na usmerjeno izobraževanje. Pri strokovni obdelavi arhivskih fondov smo arhivi dosegli različne stopnje in ubrati razhčr.e poli. V Pokrajinskem arhmi Kopei hramjo 19 im gradiva šol oziroma 77 fondov; večina fondov je popisanih (s popisom je mišljena višja oblika obdelave arhivskega gradiva, ne le prevzemni seznam), V Pokrajinskem, arhivu v Novi Gorici je popisanih pri bližno polovic? od 31 fendov ozhoma 12 t m gradiva. Posebna situacija je v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer imajo prevzetih kar 131 arhivskih fondo" oziroma 258 tm gradiva, popisanih pa maj o le 8 fondov Za nekatere fonae ne obstajajo niti prevzemni seznami. V Zgodovinskim arhivu Ljimljana imajo popisanih vsaj do stopnje prevzemnega seznama vseh 322 fondov oz roma 350 tm gradiva izobraževalnih ustanov Izdelanih pa imajo tudi več oblik ponisoi arhivskega gradiva. Kako pa je i, delokem novega arhivskega gradiva v arhive? Star način oziroma postopek prehajanja gradiva od ustvarjalca v arhive jc imel pomanjkljivosti, ki jih jc skušat Zakon o naravni in kulturni dediščini lcia 1981 odpraviti z uvedbo novega načina in postopka pridobivanja oziroma prevzemanja arhivskega gradiva v arhive. Za rad f ogromnih količin pisanih dokumentov- ki nastajajo v današnjem času, so se arhivi odločili, da bodo med-ustvarjalci arhivskega gradiva naredili nekak izbor tistih ustvarjalcev* katerih gradivo bodo" prevzem al i, se pravi ust«arjalcev , pri katerih nastaja gradivo, ki ima po socbi današnjega časa širši pomen za proučevanje naše preteklosti. Večina arhivov je kmalu po izidu Zakona o naravni in kulturni dediščini pohitela s predlaganjem družbenih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo kodo prevzemali. Ptedlagane ustvarjalce takega granjva so za kulturo pristojni upravni organi občin tudi razglasil i J Zanimivo je, da so zgodovinski arhivi v Ljubljani, Celju in Ptuju z upoštevanjem razhčtiih kriterijev vsaj teoretično valorizirali le določeno število izobraževalnih ustanov, medtem ko so bil pokrmnski i^rhivj v Mariboru, Novi Gorici in Kopru mnenja, da jc v dokumentarnem gradivu vsebujoče arhivsko gradivo vs^h tovrstnih ustanov, ki delujejo na njihovem področju, širšega družbenega pomenr in se bc torej privzemalo v arhive. Razporeditev vsloriziranih ustvarjalcev izobraževalnih nstanov, katerih arhivsko gradivo bo prešle v arhive, je v Sloveniji zelo neenakomerna. Sicer pa je moč in nuja odredbe valoriziranili ustvarjalcev preverjati in po potrebi dopolnjevati in 'preminiati. Potem, ko smo arhivi določili ustvarjalce, katerih arhivsko gradivo je zgodovinski spomenik, pa moramo določiti še tiste dele dokumentarnega ¡gradivi pri ustvarjalcu, ki imajo lastnosti arhivskega godiva, Da do takega gradiva pridemo, ga moramo odbrati iz dokumentarnega gradiva. O postopki1 in načinu odbiranja govori Pravilnik o odbiranju in prevzemanju arhivskega gradiva. Arhivsko gradivo se odbira t dokumentarnega n? podlag pisnega navodira, ki ga da arhiv vsakemu ustvar-hlcu, od katerega bo prevzemal arhivsko giadivo po-setej..Napodilo obsega seznani dokumentarnega gradiva, ki ima lastnosti arhivskega giadiva in kriterije za določanje arhivskega gradiva. , luniativa in teža odbiranja jc r.a strani ustvarjalca. Arhiv pa mu ob tem daje strokovne napotke Postopek odbiranja po pravilniku c odt iranju zavezuje ustvarjalca za gradivo, ki je nastalo pri njem po letu 1945 (47, 54). Gradivo, nastalo dc tega datuma, pa arhiv prevzame v celoti in ga sam odlrere Arhiv prevzame oziroma sam odbira giadivo do leta 1945 vseh nevaloriziranih ustvarjalcev. Navodilu, ki sc jih ali jih še izročajo arhivi ustvarjalcem (v najem primeru izobraževalnim ustanovam), bi se morala nanašati le na zvrsti arhivskega gradiva, ki se pojavljajo oziroma nastajajo ori tovrstnih ustvarjalcih po letu 1945. Vse starejše gradivo pa prevzamemo arh^i ncoo-brano in smo ga dolžni sami odbrati. Praktično pa dmo arhivi pri tem postopku ubrali vsak svojo pot. Situacija sama, razpoložljive delovne moči pri ustvaijalcu, ki. bi odbiralc arhivsko gradivo, urejenost in količina grauiva, ki je še zr prevzem v Arhiv« narekujejo način, postopke in potek odbiranja. Ce si zopet ogieuamo situacijo po arhivih Vsi arhivi, razen Pokrajinskega arhiva kooer in Pokrajinskega arhiva Maribor so za izobraževalne ustanove pripravili navodila za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega Arhivi VII 1984 21 gradiv? vsaj za osnovne in srednje šole, oiiroma Šole usmerjenga izobraŽevanja. Ta dva arhiva sta po picj veljavni /akonooaji imela na svojem področju veliko potrjenih vnaprejšnjih izločitvenih seznamov in je delo s potrjevanji izvršilnih izločitveni]) seznamov že dlje časa uspešno potekalo. l'o izidu novega zakona so se odločili za nek kompromis med starim in novim načinom odbiranja. V vnaprcjitijem izločitvenem seznamu so označili arhivsko gradivo, ki ga vsebuje seznam .n kiiteri" za dokumentarno arhivsko gradivo šolsk.h ustenov- objavljen v Priročniku za usposab janie delavcev, k delajo z dokumentarnim gradivom. Še vedno pa potrjujejo izvršilne izločitvene sezname. Celjski arhiv je izdelal navodila za osnovne in srednje šole, za ¿lasbene šole in za delavske univerze, Odbiranje po zakonsko določenem postopku pa na njegovem področju šc tli potekalo. V«a navodila za osnovne in srednje šole, ki so jih izdelali arhivi v Piuju, Ljubljani in Celju ter Pokrajinski arhiv v Novi Gorici vsebujejo v seznamu dokumentarnega gradiva, ki ima lastnosti arhivskega gradiva, tudi zvrsti gladiva, ki so starejšega nastanka in se po letu 1945 ne pojavljajo vec, v nemalo primerili pa napodilo ob določeni kategoriji tudi opozarja, da se navedene z.vrsii določenega gradiva prevzemajo le do leta 1945. Pri ustvarjalcih je pričakovati še veliko arhivjkeg? gradiva \z časa pred letom 1945, zato smo (vsaj predvidevam) arhivi izdelali navodila in kriterije tudi za to gradivo, da se je s tem skrajšal in olajšal postopek odbiranja in prevzemanja gradiva. Arhivski delavci iz, arhivov opravijo že pri ustvarjalcu določen del grobega odbirana starejšega arhivskega grsdiva. Večje začetno angažiranje delavcev arhiva pr odbiranju pa omogoča pripravo in pouk ustvarjalcu, da bo v naslednjih fazah bolj vešč sprotnega odbiranj" arhivskega gradiva Nojlnten7.:vnejšo akcijo takega načina prevzemanja ■rhi.skega grauiva opravlja ljubljanski zgodovinski arhiv. ■ oprav vseh šol niso valorizirali, prevzemajo v mnogih primerih njihovo gradivo tudi £0 letu 1945 oziroma do šolske reforme 1958/59. Podoben p!ar. prevzemanja gndiva šol v*aj do leta 1945 pn imata tudi arhiv Celje in Nova Gorica. Problem pri nas m še v marsikaterem slovenskem arhivu pa je, da je učinkovitost pobud /a odbiranje oziroma za sodelovanje pri odbiranju zmanjšana zaradi prostorske omejenosti za prevzem odbranega gradiva. Na kraikc bi omenila Še glavne nejasnosti in problematiko, ki se pri odbiranju posameznih zvrsti arhivskega gndiva pri šclali pojavljajo. V glavnem je ta problematika predstavljena v prispevku Vladimirja Žumra v arhivih iz 1981, teta, Dodala bi le nekaj predlogov, ki izhajajo iz praktičnih potreb. Dobro bi bilo. da bi za nazive posameznih zvrsti pedagoška in druge dokumentacije pri šolah rnavedli v oklepaju v kronološkem redu termine, ki so se za istovrstne zvrsti že uporabljale, kar pomeni, da je potrebno poznati razvoj z.vrsti dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva tovistnega ustvarjalca. V. navodilih smo dclocili kot arhivsko trajno gradivo invcsticijsko-tehnično dokumentacijo šole, ki jo mora šola kot investitor trajno hrar.iti. Tu bo prišlo načelo izbora zanimivejše dokumentacije. Preučiti bi bilo potrebno, če bi morda take dokumentacije ne prevzemali raie pri zavodu za varstvo naravne in kulturne dcdiSčine, izuelovalcu projekta ali pri pristojnem upravnem organu. Letni delovni načrti šole, letna de- lovna, organizacijska in finančna poročila šole, letna statistika o učencih, učiteljstvu, Šolskem delu in pouku, 0 učnem uspehu, zapisnike šolskih nadzorovanj in podobno so gradivo, ki ga mo:ajo šole izdelovati v več izvodih in ga. izročati raznim organom, predvsem so to občinski upravni organi, pristojni enoli zavoda za solsivo, Zavodu za statistiko, samoupravni interesni skupnosti ?,a ^gojo in izobraževanje. Če smo se pri valorizaciji ustvaijalccv s področja izobraževanja odločili le za določeno število ustvarjalcev, potem nam bodo kot vir za proučevanje zgodovine nevalorizirauih ustvarjalcev s področja šolstva služila "saj letna šolska noročila. ki smo jih kot najbolj neposreden vir za proučevanje šolstva valorizirali pii gradivu samoupravnih inieresnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje, kjer se laka poročila zbirajo Analogno veija za ostalo gradivo. V praksi se _e pokazalo da med spisovnim gradivom, ki ^a šole vodijo z delovodniki, skoraj ni zvrsti gradiva, ki 01 jih označili kot trajne, zato v prihodnje prav gotovo v navodilu ne bomo več vnašali deiovodntkov kot gradiva za prevzem v arhiv. Večkrat sc prmeri, daje dokumentarno gradivo, ki gaje arhiv opredelil kot arhivsko gradivo, še velikokrat v operativni rahi pri ustvarjalcu. Zakon sicer zavezuje ustvarjalca, da mora predati gradivo v zaokroženih in kompletnih celctah. vendar so tu možni tudi dogovori. Sevcde veija načelo, naj bodo taki dogovo~i, ko ustvarjalec obdrži del -grauiva, .ki ga Še veliko uporabjia, le izjemoma, saj vemo, da je mdi arhiv dolžan zagotoviti možnost uporabljanja prevzetega gradiva za uradne in poslovne namene. Pri gradivi: šol bi lak dogovor morda prišel v poštev v' primeru osebnih listov, nekaterih premoženjsko; p ravnih zade/ah, tehnični in investicijski dokumentaciji šole ter eventuelno pri temeljnih listinah šole • V največ primerih skušajo ustvarjalci tako izjemo doseči pri „borbi" za šolsko kroniko. Zgodovinski arhiv v Ljubljani (C problem s kroniko, na katero so šole v večir.i primerov izredno navezane rciil tako, du kroniko ksc rok opira, origiri; 1 obdrži arhiv, kopijo pa izroči šoli. Problem predstavljajo tudi šolska glasila, ki se navadno predajajo in zbirajo le za potrebe knjižnice, podobno kot velja to za osnutke različnih raziskovalnih nalog, ki jih pripravljajo krožki oziroma interesne dejavnosti na šoli. Še vedno se tudi ¿ogaja, da šole v okviru krožkov zbirajo gradivo, ki pa gre na druge naslove, ker je arhiv prcmalc seznanjen in prisoten v šoli. Ob odbiranju arhivskega gradiva navadno sestavljamo 'ud: seznam ocbranega gradiva, Arhivi so pri tem opravilu različno zahtevni. Nekateri le v grobem zabelezijo enote, imena enot, leto nastanka in količino gradiva, natančnejši popis pa .ziielajo v aBShgi Drugod seznam gradila izdelujejo ustvarjalci. V glavnem pa je opazna težnja, da bi sc odbrano gradivo šol čim natančneje opisalo že pred prevzemom v arhiVj da bi tako v arhivr služilo za čim boljšo orientacijo po gradivu in takojšnjo uporabo, Potem, ko smo fond v celoti aH kot delni fond. kar je pri ustvarjalcih s področja iolstva najpogostejši primer (iole nepretrgoma delujejo, tudi z zamenjajo družbenega sistema) prevzeli v arhiv, ga za vedemo v predpisano evidenco. Ob določitvi fondov se pri šolskih provcniencah naj- 12 Arhivi VIII 1983 večkrat pojavlja problem podružničnih Sol, ki so v določenem času delovale kot samostojne iole, nato kot frakcije glavnih Sol in spet kot samostojne Jole, nazadnje pa je bile uKinjene kot podružnične Solc. V veČini primerov je gradivo takih Sol srn a t ran o kot samostojen fond, vena ar bi bilo tudi tu potrebno upoštevati :pe:ificno3ti. Velikokrat so se spreminjali in se tudi Se spreminjajo nazivi izobraževalnih ustanov, pod.rocje in vsebina aela in je zato pri združevanju gradiva predhodnikov oziroma naslednikov potrebna posebna pozornost, da bi ne priSlo do prevelike razdrobljenosti fondov, Omtniia sem že, da je dober prevzemni seznE.ni lahko koristrio pomagalo pri jporati arhivskega gradiva v arhivu; vendar nam navadno ne daje natančnejših podatkov iz vsebine. Pomembnost, redkost, specifičnost, ohranjenost in povpraševanje po tovrstnem giadlvu nam v arhivu narekujejo na&aijnjc stopnje obdelave fonda. Zbrfni podatki iz arhivov v Sioveniji kažejo, da jc vsaj Število uporabnikov gradiva izobraževalnih ustanov v primerjavi z ostalimi dokaj nizko, večje uporabnikov, ki poticbujejo gradivo za upravne namene, mani za raziskovalne potrebe. Vaok jc veijctnc v majhni količini do sedaj prevzetega gradiva v arhive in tudi v pozornosti pr: popularizaciji takega gradiva, ki ji arhivi posvetmio premalo skrbi. Strokovna obdelavi arhivskega giad'va in izdelava pripomočkov za uporabo v arhivu pa terja poglobljeno analizo možnosti, ki se v pnmerr godiva izobraževalnih ustanov kažejo. Literatura Vladimir Zumer Navodila za odbiranje in izločanje arhivskega gradiva osnovi lili in srednjih šol na območju Zgočovinski.ga arhiva Ljubljana (Arhivi, letnik IV. it. 1-2, Ljubljana 1981, str. 135-3(v); Vladimir ZunKT Kriteriji valorizacije dokumentarnega grediva družbenih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo prevzema Zgodovinski arniv Ljubljana (Arhivi, Jetnik V, št. 1—2r Ljubljana 1982, str. 14--23) ZUSAMMENFASSUNG DIF ARCHIVPROBLEM AT OES MATBRIAIÜ DFR AUSBILDUNGSANSTALTl \ Vast? Tu! ' Es wird der Zustand des Archivgutes der Ausbilduug-sanstalten - mitz Betonung uufdem Schularchivgut - in den slowenischen Regionalarchiv;n beschrieben, ihr Quantnm und fachliche Bearbeitung, und auf einige Probleme hingewiesen, die bei den Schulen und anderen Ausbildungianstanen anläßlich der Wartung der R-îgistra-turbildner und ihres Archivgutes bei der kenkrefen Aussonderung, Übernahme und Benutzung solcher Archivalien at'ftauchm. Die Einteilung der Ausbildungsanstalten, derer Arnh.vgut in die Archive übergeben wird, ist »ehr ungleichmäßig in Slowenien. Das Verfahren aei Arihivgrtausso.tdenj.tg nach der. Geschäftsordnung verpflichtet den 3iidrier hinsichtlich des Achivgutes, das bei ihm nach dem Jahre 194? (1947, 1954) entstanden ist. Die Situation selbst, sowie uach die verfügbaren Arbeitskräfte beim Bildner, der das Ar:hivgu' aussondern würde, die Ordnung und die Menge des Archivgutes, das noch *u „übernehmen ist, diktierten die Abtretung von den Oe se t»be Stimmungen, so dals sich verschiedene Welsen der Ar:hivgutuusson-deiuug- und -übemhame in die Archive durchsetzen In manchem slowenischen Archiv bleibt das Problem, daß die Wirkung der Anregungen hinsichtlich der Archiv gutafSSondcrung, und die Bf ¡wirk un-' eines Aichivs bei der Aussonderung wegen der Raumnot bei der Archiv-gutühernähme vermindert ist. Fs werden einige praktische; ProbLme angeführt, die bei der Aussonderung der einzelnen Schularchivgut.irten auftauchen, es wird die Fragt der Bestandegcstaltung, Bearbeitung und Benutzung dieiartigen Arch.vgu'es angedeutet. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi VII 1984 23 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 2* Arhivi VIH IyS5 Arhivi VII) J9S5 25 ORGAN IZ1 P. ANO,1iT JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE OD KO Nt A 19, STOLETJA DALJE Marko Polensek Skrb /a zdravje spremlja človeštvo od vsega njegovega začetka. To pa pravzaprav tli nič čudnega, saj je /.dravje prvi pogoj za kakršnokoli uspešuo človeško ustvarja njo. Druga polovica 19. sto), je prinesla nova odkritja tudi na področju medicine in higiene, kar je skupaj z zlomom fevdalizma povzročilo novo organiziranost in napredek v 'drav;tvu. Ustvarjeni so'bili tudi boljši materialni pogoji za zdravljenje obolelih in poškodovanih', saj ; pravno teorijo, ki je veljala se v prvi polovici 19. stol., da za sklepanje pogodb velja zgoli svobodi.a volja strank, zamenjala teorija obveznosti. Zlasti pri zakonih o zavarovanju delavcev je država uveljavila prisilni princip in začela ustanavljati poldržavne usta nove socialnega zavarovanja. Javno zdravstveno službo jc na novo organ iz irai avstrijski sanitetni zakon z dne 20.aprila 18**Q.'Na podlagi tega zakona so posamezne dežele izdale svoje deželne zakone za ureditev zdravstvene službe v občinah Tako jC bii izdrn za Kranjsko deželni zakon leta 188!? i p za Štajersko j892 S temi zakoni so bile razm:jenc pristojnosti v zdravstveni službi med drža-o in samoupravno oblastjo, uzakonjene pa so bile tudi določbe o okrajnih in okrožnih oziroma občinskih zdravnikih ter o njihovih stvarnih in krajevnih pristojnostih Mestne občine so morale same skrbeti za zdravljenje siromašnih občanov, manjše podeželske pa so se morale združevati v zdravstvena okrožji, ki so imela svoje okrožne zdravnike, ki so jih nastavljale in* plačevale politične oblasti, druge stroške za zdravljenje siromakov pa so nosila okrožja sama Na območju Slovenije smo sčasoma imeli nad 120 okrožnih in kakih 10 občinskih zdravnikov. Zdravstvena okrožja so s svojimi sredstvi skrbela tudi za druge zdravstvene potrebe in celo ustanavljal? svoje bolnišnice. Okrajni zdravnik jc bil podrejen oknjuemu načelniku in je nadzoroval zdravstveno dejavnost okraja in občim proučeval jc zdravstvene in higienske razmere v Okraju, skrbel je za širjenje zdravstvene prosvele med prebivalstvom. sodelovali pa je moral tudi pri neposrednih zdravstvenih ukrepih, ki so jih opravljali v okraju. Okrožni oziroma občinski zdravniki so bili deloma podrejeni politični oblasti svojega službenega okoliša, deloma pa deželnemu odboru Okrožni zdravniki so morali sodelovati z občinskimi odbori kot posvetovalni organ glede z/lravstvene dejavnosti občin opravljali pa so tudi nadzorstveno funkcijo nad delovanjem zdravstvenih ustanov in pomožnega zdravstvenega osebja. Posebno skrb so moiali posvetili nalezljivim boleznim in preventivnemu cepljenju. Cc sc v bližini njihovega bivališča ni nahajala javna lekarna, so bili dolžni imeti svoje hišne lekarne. Ena glavnih nalog okrožnih zdravnikov pa je bila Drezplaino zdravljenje siromakov. V ta namen ¿o imeli posebne sezname revežev, ki jih jc izdajal načelnik zdravstvenega okrožja. Seveda so okrožni zdravniki nudili zdravstvene storitve za nagrado tudi,ostalemu delu prebivalstva. Iz povečanega siedi, da je bile dejavnost službenih .zdravnikov picdvsem preventivna, zlasti za siromašnejše pa ladi kurativna; Zaradi vse večjih polr:b po zdravstvenem varstvu so občine in okrožja dodatno nameščala honorarne zdrav nike, ki so sicer samostojno izvrševali svojo privatno prakso. Poudariti pa jc treba, da sc je-marsikalcri oo njih izkezal s svojim požrtvovalnim delom, zlasti med kmečkim prebiva1 stvoru. Zobozdravnikov jc bilo v naših Krajih preti 1 svetovno vojno zelo malo. Večinoma so bili to zdravniki, ki so po daljši zoboiciinični praksi opravljali tudi dentistične storitve. Z razvojem trgovine so sc v politlčtio-up ravnih eno tali 2b Arniv. VIII iE začele hitreje ustanavljati lekarne, marsikatere od njih pa so se ukvarjaie tudi z tzd^avo zdravil- V drug: polovici 19. stol., je nadaljnji iazvoj zdravstva potekal z ustanavljanjem novih oolnišnic. K temu je pripomogel zakon sprejet leta 1S59, kije določal, naj sc bolnišnice ločijo.od hiralnic. Do tega časa so namreč bolnišnice obstajale v velikih deželnih središčih, v manjših mestih pa sc se nahajale samo hiralnice (špitali), ki so oskrbovale ne samo bolne, ampak tudi ostarele, siromašne ljudi. V začetku 20 stol. je tako na siovenskem ozemlju delovalo že precej bolnišnic. Javne splosnt bolnišnice so ohstajale v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem meslu, Krškem, Postojni, Brežicah, Slovenjem Gradcu, Ptuju in Murski Soboti. Lastniki teh bolnišnic so bili deloma deželna odbora, deloma zdravstvena okrožja, bolnišnica v K škem pa je bila občinska Poleg javnih sta delovali še dve redovni bolnišnici (usmiljenih bratov v Kandiji in nemškege vitešk:ga reda v Ormožu) in bolnišnica Rdečega križa v Slovenskih Konjicah- Bratovske skladmce pa so imele svoje bolnišnice v Črni na Koroškem, na Jesenicah in v Trbovljah. Seveda vse bolnišnice niso bile enako dobro opremljene in urejene in so glede tega obstajale med njimi velike razlike, Edina bolnišnica za duševno bolne je delovala na Studencu, kjer pa so zaradi prenapolnjenosti vladale zelo slabe razmere. Ustanovljena je bila tudi prva otroška bolnišnica v Ljubljani. Z nastankom stare Jugoslavije se organiziranost zdrav-stver.e službe ni spremenila, saj je še d ob rili deset le» ostala v veljavi nekdanja avstrijska zaKonouaja. Šele Ifti 1930 je bilo s poarocja zdravstva izdana cela vista pravnih predpisov, in sicer: zakon o zdravstvenih občinah, zakon o zatiranju nalezljivih bolezni, zakon o nadzoru nad živili, zakon o ustroju socialne in zdravstvene uprave, ki je bil zlasti pomemben glede ustanavljanja higienskih zavodov, zakon o bolnišnicah, zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili - ta je uredil lekarniško službo - ter zakon o zdravnikih, kije vseboval določbe o niihovih stanovskih pravicah in dolžnostih. Zakon o zdrarstvcjiih občinah je organiziral zdravstveno službo po občinah Samostojne zdravstvene občine so ustanovila vsa mesta, trgi in večje vasi, ostali kraj' pa ^o ustanovili združene zdravstvene občine. Samostojne zdravstvene občine so morale na vsakih 10 000 prebivalcev nastavili enega zdravnika. Plačcvaie so jih same, medtem ko so vzdrževale zdravnike pri združenih zdravstvenih občinah banovine. Zdravstvene občine so skrbele za zdravstvene zavode, sodelovale so pri asanacijskih in preventivnih uelih ter plačevale stroške za zdravljenje revnih občanov. V Dravski banovini je bilo ustanovljenih 11 samostojnih in 110 združenih zdravstvenih občin. Z uveljavitvijo zakona o zdravstvenih občinah so bila ukinjena zdravstvena okrožja in so področje njihovega dela prevzele banovine, S tem jc tudi samoupravljanje na področju zdravstva zamrlo. Vsa ta pozitivna zakonodaja je deloma spremenila oziroma dopolnila določbe sanitetnega zakona, ki je ostal še r.aprej v veljavi, kolikor ni bil v nasprotju s spre,etirni zakoni. Delokrog okrajnih zdravnikov, ki so se sedaj imenovali okrajni sanitetni referenti, in občinskih zdravnikov je bil na podiagi novih predpisov še bc.j razširjen in natančneje določen Tnko je ba.iska uprava leta 1934 z uredbo predpisala navodilo glede vodenja zdravstvenih zadev za okrajne sanitetne referente. Dolžnosti in pravice občinskdi zdravnikov .pa so vsebovali predvsem zakon o občinah, pravilnik o delu občinskih zdravnikov ter praviluik o delu zdravstvenih odborov. Iz vseh teh predpisov se da razbrati, da so bile pristojnosti občinskih zdravnikov zelc razširjene in se je zato v praksi pokazalo, da vseh niti tiso mogli uspešno izvrševati. Še naprej je zdrav-henjc siromakov ostala važna naloga občinskih zdravnikov, Prav tako so večkrat opravljali naloge šolskih zdravnikov po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev, kadar v kraju ni bilo šolskega zdravnika. Se vedro pa je veliko zdravnikov in picdvscm zob o zdravnikov opravljalo izključne privatno prakso, se je pa že pojavila težnja, da so si zdravniki zaradi socialne varnosti iskali zaposlitve v javnih službah. Vsi zdravniki so morali biti člani zdravniške zbornice, kajti to je bil pogoj za kakršnokoli zaposlitev ali prakso. Leta 1931 je bilo pri zdravniški zbornici v Ljubljani vpisanih 45^ zdravnikov, od tega 20 žensk Javne bolnišnice je leta 1918 prevzel v upravo zdravstveni odsek deželne vlade za Slovenijo, Že leta 1^19 pa je vlada v Beogradu ustanovila v Ljubljani Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro S tem so prišle bolnišnice pod državno upravo vse do leta 1927, ko so jih prevzele ljubljanska in mariborska oblastna samouprava. Z ustanovitvijo banovin leta 1930 so javne bolnišnice v naših krajih prišle poa upravo Dravske banovine. Ljubljanski bolnišnici (splošna in ženjska) ter bolnišnici za duševne bolezni na Studencu in Novo Celje pa so prišle leta 1931 ponovno pod državno upravo. Za skoraj vse bolnišnice v iem času velja, aa se je število oskrbovancev podvojilo, zato jih je bilo potrebno obnavljati, izpopolnjevati v opremi in odpirati nove oddelke. Za zdravljenje takrat taico razširjene tuberkuloze pa sta po L svetovni vojni začela delovati zdravilišči Golnik in Topol SCica. Za preventivno zdravstveno varstvo jc bil izrednega pomena leta 1923 v Ljubljani ustanovljen Higienski zavod katerega cilji so bili nuditi vsemu prebivalstvu učinkovito zdravstveno zaščito, vzbuditi med prebivalstvom smisel za javno zdravstveno delo, uvesti nove moderne zdravstvene mr1ode in omogočiti boljše izobraževanje zdravnikov. Zavod je organiziral in opravljal higiensko službo v banovini, skrbel za zatiranje nalezljivih bolezni, nadzoroval zdravila in živila, vodil zdravstveno statistiko ter ustanovil in nadzoroval zdravstvene ustanove po različnih krajih Slovenije: 20 zdravstvenih dejmov, zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok, 2 posvetovalnici za malere in dojenčKe, 3 šolske poliklinike. protituberkulozni dispanzer in 2 stalni protitra homski amoulanti. Prirejal je tudi higienske razstave in predavanja ter nudii tehnično in materialno pomoč za gradnjo vouovodov. vodnjakov in kopališč. Zlasti zdravstveni domovi katerih naloga je bila izboljšati zd.av-stveno stanje vsega prebivalstva, so bili v veliko pomoč okrajnim in občinskim zdravnikom. Občinski zdravniki so tudi vodiii delo zdravstvenih domov, cc so se ti nahajali v občinskih središčih. Kar se tiče zdravstvenega zavarovanja delavcev, je bil leta 1922 snrejet oosežen zakon o zaščiti delavcev, na podlagi katerega so bili delavci zdravstveno zavarovani pr Okrožnem uradu za zavarovmje delavcev v Ljub- Arhivi VII 1984 727 'ja ti i. Rudarji in kovinarji so imeli svoje bratske sklad-nice, kjci so bili zavarovani za bolezni, nesreče in onemoglost, železniški delavci in uslužbenci pa so imeli poseben humanitarni fond za zavarovanje. Obstajalo pa je še nekaj drugih manjših bolniških blagajn Kmetje so si zagotavljali zdravstveno varstvo tako. da so ustanavljali zdravstvene zadruge saj večina njih ni bila tako siromašna, da bi jim morali pristojni zdravniki oz, bolnišnice nuditi brezplačno zdravniško pomoč. Druga s ve'ovna vojna tudi zdravstvu ni prizanesla. Po končani vojii je bilo čutiti veliko pomanjkanje strokovnih delavcev, poruiene so bile bolnišnico in zdravstven domovi in izropan njihov inventar. Zdravstvena služba ie bila organizirana še po starih predpisih. Še vedno je bila dovoljena privatna praksa, prav tako so delovale še privatne lekarne in clo bolnišnice. Do njihove nacionalizacije pride šele po nacionalizaciji podjetij. Zdravstvena siužba je bila v prvih povojnih lelilí organiznana centralistično in sc jo administrativno "odili državni organi (ministrstvo za ljudsko zdravje). Začetki samoupravljanja v zdra,rstvu se poiaviio leta 1953 na podlagi republiške uredbe o začasnih organih upravljanja v zdravstvenih zavodih s samostojnim financiranjem, Po tem letu smo tudi dobili prve nove zakone o organizaciji zdravstvene službe (zakon o bolnicah, zakon o zdravstvenih domovih zakon c lekarniški službi in se nekatere druge predpise). V letu 1957 je bila z zakonom praktično ukinjena privatna zdravstvena praksa. Leta 1960 in 1961 sprejeta zvezni in republiški zakon o organizaciji zdravstvene službe sta dokončno uveljavila družbeno samoupravljanje, samostojnost in samo financiranje vseh zdravstvenih zavodov. Kmalu pa se je pokazalo, da je prenaglo uveljavljanje teh načel v piaksi pripeljalo do prevelikega števila raz novrstnih samostojnih zdravstvenih organizacij, kar se je končno pokazalo kol neracionalne Izhajajoč iz te ugo-. tovilve jc zakon o organizaciji zdravstvene službe leta 196? dovolil le Sest zdravstvenih zavodov: zdravstvene domove, bolnišnice, zavode za zdravstveno varstvo, specialne zavode m ir.it Bute, naravna zdravilišča in lekarne. Pa še za te zavode so bile postavljene določene omejitve glede ustanavljanja Zoravslvcm dom je moral pokrivati območje najmanj 40 J00 p'cbivalccv, mesta pa so lahko imela samo cn zdravstveni d sm in eno lekarno. Vse te določbe zakona so pripeljale do velikega števila integracij zdravstvenih zavodov. Isti zakon je tudi definiral klinični center kot najvišjo strokovnomedi-cinsko institucijo zdravstvene službe v SR Sloveniji. Nova ustava in na njeni podlagi jprejet zakon o zdravstvenem varstvu leta 1974 je uzakonil sistem orgenhi-rar.osti zdravstvenega varstva, ki ga financira samoupravna interesna zdravstvena skupnost po načelih svobodne menjave dela in v katerem ta snunnost ter v njej združeni uporabniki in izvajalci samoupravno določajo pravice do zdravstvenega varstva. V tem obdobju sc tudi zdravstvene ustanove organizirajo v temeljne organizacije'združenega dela, delovne in sestavljene organizacije združenega cía. Nove spicmcir.be v organiziranosti zdravstvene službe je prmesel zakon o zdravstvenem varstvu iz leta 1980. Opustil je organiziranost na podlag šestih vrst üdrav stvenih organizacij in uzakonil organiziranost po vsebinskih področjih zdravstvenega varstva, ki obsegajo: osnovno zdravstveno dejavnost ambulantno-specialis- tično, bolnišnično in zdraviliško zdravstveno dejavnost, dejavnost univerzitetnih klinik in inštitutov, preskrbo z zdravil' ter nujno medicinsko pomoč ¡n reševalne prevoze. Na koncu naj še omenimo, da jc bilo zdravstveno zavarovanje najprej organizirano v enotnem in splošnem državnem socialnem zavarovanju, da so si pozneje delavci, kmetje in obriniki, kot uporabniki zagotavjjali zdravstveno varstvo v skupnostih zdravstvenega zava'-ovania in da sc se jim z uvedbo samoupravnih zdravstvenih skupnosti pridružili Se izvajalci zdravstvenih storitev. Zakon o zdravstvenem varstvu iz leta 1980 pa zagotavlja najmanjši obseg zdravstvenega varstva tudi nezavarovanim občanom SR Slovenije in s tem z uresničitvijo ustavne določbe, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva, zagotavlja zdravstveno varnost posamezniku in družbi v celoti. Viri Dr, Lovro SuSnik, Akademski poklici, Ljubljana, 1932. Dr. Ivo Pire, Zdnvje v Sloveniji, Ljubljana, 1938. Spominski zbornik Slovenite, Ljubljena, 1938 Poslanstvo slovenskega zdravnika, zbornik razprav in člankov, Ljubljana, 1965, Dr. Miran Mally, Organizacija zdravstvenega varstva, Ljubljana, 1983 ZUSAMMENFASSUNG ORGANISIERUNG DES ÖFFENTLICHEN GESUNDHEITSDIENSTES IM SLOWFNISCHFN GFBIET VON 19. JH. AN Marko PolenSek Die zweite Hälfte des 19 Jhs. brachte neue Entdeckungen auch im Bereich der Meuizin und Hygiene, was zusammmen mit dem Untergang vom Feudalismus zu der neuen Organisierung und dem Fortschritt des Gesundheitswesens führte. Der öffentlich; Gesundheitsdienst wirde durchs österreichiscne Saniiatsgesefz vom 30. April !8^0 aufs neue eingerichtet Aufgrund dieses Gesetzes wu,de das Landgesetz für Krain (1888) und fiir die Steiermark (1892) erlassen. Der Gesundheitsschutz wurde im Einklang mit diesen Vorschriften von Bezirksund Kreis- bzw Gemeindeärzto durchgeführt In der zweiten Hälfte d«s 19. Jhs. zeigte sich die Entwicklung des Gesundheit^- wesers im slowenischen Gebiet in der Errichtung neuer Krankenhäuser, derer Anzahl zu Beginn des 20. Jhs. sehr vergrößert wuidc Der öffentliche Gesundheitsdienst wurde im alten Jugo slawien erst in 1930 aufs neue irganisiert, als gar eine Reihe von das Gesundheitswesen betreffenden Rechtsvorschriften erlassen wurden. Diese ganze positive Gesetzgebung teilweise veränderte bzw. ergänzte die Bestimmungen des Sanitätsgcscfies und aufs neue den Gesundheitsdienst in den Gemeinden organisierte. I>f Arbeitsbereich der Kreis und Gcmeindcarzte wtirde auf grund neaer Vorschriften noch erweitert und genauer IS Arhiv, VIK 1985 bestimmt. In fast allen Krankenhäuser!- zu dieser Zeit verdoppeltcnsich die Zahl der Patienten, so daß es notwerdig wurde. sie zu erneuern, die Ausstattung zu vervollständigen und neue Abteilungen zu öffnen. Fiir den präventiven Gesundheitsschutz war von gröfcter Bedeutung nie in 1923 in Ljubljana gegründete Hygieneanstalt, oerer Aufgabe wai der ganzen [ievolkerung den wirkungsvollen Gesundheitsschutz anzubieten, unter den Bewohnern den Sinn für die Öffentliche Gesundheitsarbeit anzuregen, neue, moderne Cesundhcit-smethoucn einzuführen und bessere Ausbildung der Ärzte zu ermöglichen. Diese Anstalt hat auch die Gesundhc-itsheiine errichtet, derer AufRabe war, den Gesundheitszustand der Bevölkerung zu vorbesse/n. Nach dem Zwiten Weltkrieg war es notwendig, zucist die Organisierung des Gesundheitsdienstes mit der neuen sozialistischen Ordnung in Einklang zu bringen, daher wurde diesei zentralistisch organisier» und von den Staatsverwaltimg^orn,anen geführt. Die in lP60und 1961 erlassenen Bundesgesetz und Republikgesetz tiber die Organisation des Gesundheitsdienstes haben auch im Bereich dts Gcsundheitstwesens endgültig die Selbstverwaltung, Selbstständigkeit und Selbstfinanzierung aller Gesuiichcitsanstahcii durchgesetzt Mit der Annahme der neuen Verfassung und des Gesundhcitsschutzgcsetzes in 1974 wurden aber die Gesundheitsgemeinschaften orga nisiert, iu denen die Verwender ur.d Durchführer aufgrund freien Arbeitswechseh sclbstständiß die aus dem Gesundheitsschutz ausgehenden Recnte festsetzen ARHIVSKO GRADIVO ZDRAVSTVLNIM DuMOV Boiis Rozman Zdravstveni tlomovi predstavljajo obliko organizirane in načrtne aktivnosti sodobne ambulantno-pol ¡klinične službi Po svoji organiziranosti in dejavnosti so postali objekt preučevanja teoretikov ¡11 oigaruzatoriev zdravstvenega varstva Sirom po svetu. Poseben interes je pri tem pokazala tudi svetovna zdravstvena organizacij;.1 Zdravstveni domovi opravljajo na ol>moČ,u občine osnovne zdravstvene storitve na področju splošne medicine, zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine, zdravstvenega varstva borcev narodnoosvobodilne .vojne, medicine dela, prometa in športa, pnevmoftiziologije, mladinskega m splošnega zabozdravrtva, psihiatrije, p i-ironaže ter osnovne higiene in epidemiologije, če tc za območje zdravstvenega doma ne organizira zavod za socialno medicino in higeno, V zdravstvenih domovih je organizirano tudi opravljanje '.dravstvenih storitev v zvezi z laboratorijsko in rentgensko diagnostike in na področje fizikalne medicine na strokovni ravni osnovne zdravstvene dejavnosti, če teh potreb ni mogoče zadovoljevati v okviru zmogljivosti specialistične in bolnišnične zdravstvene dejavnosti. Deiavci zdravstvenih domov lahko organizirajo v okvar» dejavnosti zdravstvenih domov tudi konziltarnc specialistične storitve, če so za to Izpolnjeni potrebni kadrovski m -tehnični pogoji in je cpravljanjc teh storitev sestavni del programa zdravstvenega vars'va. Zdravstveni domovi morajo zagotoviti tudi zuravstvene storitve nujne medicinske pomoči in reševalnega prevoza, če opravljanje teh storitev ni organizirano drugače.1 V arhivih se s problematiko arhivskega gradiva zdiav-stvenih domov še nismo dovolj ukvarjali- Sicer smo izdelali navodilo za odbiranje arhivskega gradiva ¡z dokumentarnega gradiva zdravstvenih domov, na osnovi Zakona o naravni in kulturni dediščini, ki zahteva, da ustvarjalec arhivsko gradivo po navodiiih arhiva odbere iz dokumentarnega g.adiva, vendar pa je zaenkrat šc zelo splošno. Predstavlja pa osnovo za odbiranje arhivskega gradiva. To pa je tudi vse. Končno pa tudi podatki iz knjige Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SRS, Beograd 1984. prvedo marsikaj. Na področju Slovenije imamo prevzet v arhiv en sam lord zdra"-stvenega doma. Gre za fond Okrajnega zdravstvenega doma v Celju, ki ibsega le dve Škatli za čas od leta 194C do leta 1956.3 Pregled rubrike Nove pridobitve slovenskih arhivov v Arhivih. gJasilu Arhivskega društva Slovenije in arhivov Slovenije pa kaže, da tudi zadnja leta arhivskega gradiva zdravstvenih ustanov nismo prevzemali. Seseda pa bo prej ah slej moral priti tudi čas. ki ga bomo morali posvetiti tudi tej zdravstveni ustanovi oziroma njeni dakumentaciji. V prispevku navajam dve vrsti dokumentarnega gradiva, ki nastaja pri delovanju zdravstvenih domov 1. splošno gradivo: giadivc o ustanovitvi, zapisniki, poročila samoupravnih organov in 2. medicinsko gradivo: evidence, zdravstveni kartoni (kartoteke), poročila o delu strokovnih komisij medicinskega sveta. Omejil pa sem cc le na gradivo, ki se nahaja v zdravstvenih domovin, medtem ko bi bilo treba temeljito pregledati še ustanove kjer se gradivo zdravstvenih domov še nahaja, s poudarkom na vsebini poročil oziroma statistike. Ldint na lak način bo arhivsko gradivo zdravstvenih domov dobilo svojo pravo vrednost. Zdravstveni dom lahko ustanovijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe. Zlasti, če je tako dclovr.o organizacijo ustanovilo ječ ustanoviteljev, je treba urediti pravice ¡11 obveznosti do zdravstvene organizacije in medseoojne odnose s samoupravnim sporazumom. Ustanovitelji pa si morajo prej priskrbeti za njeno ustanovitev mnenje zdravstvene skupnosti in soglasje pristojne družbenopolitične skupnosti. Pri tem nastaja ,ako imenovano GRADIVO O USTANOVITVI /,dravstvfni-:ga doma Pri delovanju samoupravnih organov, kot so delavski svet, zbori delavcev in razne samoupravne komisije (z 1 Arhivi Vífl 1985 29 delovna razmerja, stanovanjska, disciplinska, izvišilni odbor, samoupravna delauka kontrola, splošna ljudska obramba itd.) naslajajo zapisniki, poročila, ki sc v ghvncm nanašajo le na deiovanje organizacije in njeno povezovanje z okolico oziroma z drugimi organizacijami. Med tem gradivom naletimo tudi na zapisnike relcrendumov in volitev. Pozabiti ne smemo na pravila,' pravilnike, statuti1, samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki se včasih kar kopičijo po ustanovah in pa seveda letne in srednjeročne delovne in finančne progranie oziroma letna in srednjeročna dclovr.a in finančna poročila. Posebno mesto zavzema tudi g/adivo družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v zdravstvenem domu. To so osnovna organizacija Zveze komunistov, sincika; in mla dina. Vse to sc kategorije arhivskega gradiva, ki jih naj dom o pri vsaki delovni organiMciji ne glede na njeno stroko. Zdravstveni doni pa mora voditi trdi posebne evidence, ki jih zahteva zakon o evidcncah na poaročju zdravstva (Uradni list SRS, št. 22/1978 in št. 6/1974), in sicer 1. evidenca -j sistematičnih in periodičnih zdravstvenih pmgledih prebivalstva, 2. evidenca o dejavnostih v zvezi z načrtovanjem družine, 3, evidenca o imunizaciji proti nalezljivim boleznim, 4. evidenca o obiskih, zdravstvenih storitvah, ugotovljenih obolenjih, stanjih in poškodbah. 5, evidenca o nalezfjivih boleznih (knjiga), 6, cviaenca o Kadrih-v organizacij ali združenega dela na pocrociu zdravstva in v vojaških zdravstvenih zavodih. Le te se vodijo tako, da se vpisujejo podntkt v temeljno medicinsko dokumentaciji ali individvalni karton, register, knjigo, zgoaovino bollezni, sredstva za avtomatično obdelavo podatkov idr,, in v druga evidenčna sredstva, ki jih določa predpis pristojnega republiškega oziroma pokrajinskega organa4 (3. Člen). Na njihovi osnovi pa so v Zdravstvenih domovih dolini sest-vljati poročila. V glavnem pa sc evidence pojavljajo v obliki ZDRAV STVFNIH KARTONOV, ki tvorijo posamezne zdravstvene KARTOTI-KL, osnovni pripomoček zdravnika pri pregledu pacienta. Tako že ob rojstvu oboleli otrok dobi svoi zdravstveni karton, ki ga spremlja vse do Sole. N;-.to ga zamenja z zdravstverim kartonom učenca. Poleg osnovnih podatkov o rojstvu in starših, karton vsebuje podatke o boleznih otroka in cepljenju, za katera pa je nastavljen Sc poseben karton cepljenja Študenti imajo "'osebne kartone, ki se nahajajo v posebej zanje organiziranih zdravstvenih institucijah Vsak odrasel c!ov:k, ki ga zdravnik pregledn, dobi svoj zdravstveni karton splošne prakse. Karton vsebuje osebne podatke, podatke o zaposlitvi, in poklicu, evidence o izdanih potrdilih in ostala pomembna opažanja zdravnika splošne prakse. Onvmbe vredni so tuai zobozdravstveni kartoni otrok, učencev, odraslih, kot tudi z-lravstveni kartoni žene ali tako imcnoiani ginekološki listi. Nisem naste! vseh kartonov (kartotek) oziroma celotne medicinske dokumentacije, ki nastaja pri delu nekega zdravstvenega doma, toda dovoli, da sc Mik o vprašamo, kak'no gradivo predstavljajo. Če raziskuješ gibanje bolezni na področju določene občine, strukturo' obolelih, vrste obolenj, uinrljivosi s ta rej šili ljudi, otrok, vzroke umrljivosti ipd., li kartoteke nud'-o veliko Dodatkov. Iz njih je celo razvidno, kohko j: nek. zdravnik obvladal tisto snov, ali je v s/oji stroki kai napredoval ali ne. Celo recepti zelo o obro prikažejo njegov način zdravljenja (katera zdravila je najnje predpisoval bolnikom). V idravstvcnih domovih so dolžni sestavljati in posebni zdravstveni statistični službi pošiljati statistična poročila o delu, problemih, ki so nasiali v določenem obdobju, o številu obolelih, boleznih, ki so se pojavile ipd Ta služba vse te probleme prcucuje naprej. Tako npr. Zdravstveni dom Moste pošilja poročila Zdravstvenemu domu Ljubljana. Ta združuje vse zdravstvene domove ljubljanskih občin. Od (u gredo zbirna poročila na zavod za socialno medicino in higieno, ki obsega celotno ljubljansko regijo. Vse regije pa zopet pošiljajo podatke na Zavod za zdravstveno varstvo 3RS. Poročila izpolnjujejo posamezni zdravniki. Na enakih poročilih (obrazcih, ki so predpisani) pa se vodijo zbirni podatki za posamezne občine, regije in,celotno Slo ve tlijo. Vse skupaj jc objavljeno v zdravstveno statističnem letopisu, ki ga vsako leto izdaja Zavod za socialno medicino in higieno oziroma Zavod za zdravstveno varstvo SRS. v zdravstvenilt domovih tako nastajajo naslednja poro čila:5 L Poročilo o organizacijski strukturi. 2. Poročilo o stanju zdravstvenih delavcev na dan 31.12. 3. Poročilo o delu službe splošr.e prakse in specialističnih služb 4. Poročilo o ugotovljenih boleznih in stanjih. 5. Poročilo o delu službe medicine dela. 6. Poročilo o ugotovljenih boleznih in stanjih 7. Poročilo o deiu službe otroškega varstva. 8. Poročilo o ugotovljenih boleznih in stanjih 9. Poročilo o delu službe varstva šolskih otrok. 10. Poročilo o ugotovljenih boleznih in stanjih. 11. Poročilo o statističnih pregledih šolskih otrok in mladine v šolskem letu. 12. Porodilo'o delu službe varstva Žena. '3. Poročilo o ugotovljenih boleznih in stanjih 14. Poročilo o delu ATD, 15. Poročilo o delu službe ATD z nadomestnimi in dodatnimi tabelami. 16. Poročilo o delu službe za zaščito in zdravljenje zob. 17 Poročilo o delu polivalcntne'patronaínc službe.- 18 Poročilo o delu nege bolnika na demu. Poročile o delu bolr.iške strcžnice, ohisk na domu in storitve 19, Poročila o delu babic i0. Prijava poklicnih bolezni 21. Poročilo o zdravstvenih predavanjih, 22. Aktivnost materinske šole. 23. Poročilo o ne sreč ali pri delu. 14 Ambulante (dispanzerji) za borce NOV.' 25. Poročilo o sistematskih pregledih dojenčkov 26. Poročilo o sistematskih pregledih malih in predšolskih otrok 27. Poročilo o zdravstven: vzgoji. 28. Poročilo o delu pnevmoftizoi aške službe. Vsl ta poročila morajo biti zanesljiva, kvalitetna in nodnbna. Ker pa jih pošiljajo tudi regijskim in re- so Arhivi VIII ÜM1 publiškim organom je nesmiselno, aa bi jih hranili zdravstveni domovi. Iz njih lahko razberei, koliko zdravstvenih delavccv je v določenem letu delovalo v zdravstvenem domu, na območju regije, koliko obiskov je bilo, kakšni so bili ti obiski, kakšne bolezni in stanja jc ugotovila služba medicine dela .. Da ne bi prišlo do kakšnih nesporazumov, jih obravnavajo tudi i?a strokovnih kolcg.jih, — sploš.ia medicina, — zobozdravstvo, — ginekologija, — otroško varstvo (predšolski otroci), — šolsko varstvo (osnovna šola, srednja šolaj, — študenti, — patronaža, — medicina dela, — pncvmoftiziolojija. Tukaj nastajajo tudi zapisniki, ki jih hranijo v zdravstveni domovih. Poročila nastajajc tudi na podlag: evidenčnih kartonov oziroma kartotek. Potemtakem bi sklepali, da te kartoteke predstavljajo zelo važno in pomembno gradivo, vse dotlej, dokler iz njih niso izde!ana poročila Ko pj so la narejena, kartoleka izgubi vrednost in pomen. Pri lem pa se sedaj pojavi tudi vprašanje njenega trajnega hranjenja. Ima še smisel, da te kartone označimo kot arhivsko gradivo in ga tako trajno hranimo bodisi v zdravstven«m domu ali pa v arhivi1? Verjetno to ne bi imelo nobenega smisla. Zdravstvena slatistika jc torej veja statistike, ki postaja vse pomembnejša. Na osnovi poročil, kijih dobiva, mora spremljati in preučevati množične pojave na področju zdravstva oziroma zdravstveno stanje prebivalstva. Hkrati s tem pa omogoča znanstvena raziskovanja in ostala raziskovanja glede vzrok o" njihovega nastanka, sprememb in gibanj. Preučuje Ptdi faktorje, ki vplivajo na razširjenost pojavov, kot so na primer zavarovanci, bolniki, zdravstveni delavci, bolniške postelje in zdravstvene usluge. Na osnovi teh podatkov se namreč da •udi planirat' in programirati delo za naprej, ali pa stopiti v takojšnjo akcijo. Z njo se seznanjajo samoupravne interesne skupnosti na področju zdravstva, uporabljajo jo za obrambo države, obveščajo javnosi. Seveda pc potiuga tudi pri izpolnjevanju mednarodnih obveznostih na področju zdravstva in za druge namene. V zdravstvenih domovih nastaja ogromno število rentgenskih posnetkov, katerih vsebino jc nemogoče preučevati, :aj se bolniki večkrat rentgcnb.irajo, hkrati pa so vse spremembe vnesene tudi v kartone. Z njimi jc mogoče na osnovi primerjave starih in novih posnetkov raziskovati, kako jc današnja tehnika v tej smeri napredovala. kaj se jc dalo iz posnetkov, pri enakem obolenju, razbrati danes, kaj pred dvajsetimi leti. Pri takih raziskavah rentgenski posnetki v celoti niso potrebni. Dovolj jc, da se hrani le nekaj vzorcev. Zdiavslveni'domovi včasih izdajajo tudi svoja glasila, biltene in razne informatnijc, v katerih deiovni kolektiv seznanjajo z delom, ki ga opravljajo, poročila zdrav, nikov o strokovnih obfckili v drugih ustanovah, o njihovem delu . in seveda z mai\j strokovnimi stvarmi, ki pa so vendarle vezane na njihovo delo in kolektiv. Seveda jc take vrste gradivo izredno pomembno za raziskovalca, ki se bo nkvarjal z zdravstveno problema lik o. Po zakonu o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in pravilniku o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu (Uradni list SRS. št. 34/81) morajo družbene pravne osebe in društva (torej tudi zdravstveni domovi) odbirati arhivsko gradivo iz dokumentarnega gradiva. Občinski upravm «igan, pristojen za kulturo, pa na predlog arhiva določi tiste družbene pravne osebe in društva, katerih arhivsko gradivo* bo v skladu s tem ekonom prevzemal arhiv, Tem n ris tajni arhiv pošlje tudi pismeno navodilo za odbiranje arhivskega gladiva iz dokumentarnega gradiva, katerega glavni del sestavlja seznam dokumentarnega gradiva, ki ima lastnosti arhivskega gradiva. Na osnovi vs"h naštetih vrst g.adiva, ki sem ga omenjal predlagam, da ima pri zdravstvenih domovih naslednje dokumentarno gradivo lastnosti arhivskega gradiva, to je gradiva, ki ima tiajen pomen za znanost in kulturo: 1. gradivo o ustanovitvi zdravstvenega drvtia. 2. pravilniki, statuti, samoupravni sporazumi, 3. letni in srednjeročni finančni plani in poročila, 4 letni in srednjeročni delovni plani in poročila, 5. zapisniki samoupravnih organov in komisij (delovna razmerja, stanovanjska, disciplinska komisija, izvršilni odbor, splošna ljudska obramba, san;oupravna delavska kontrola), 6 zapisniki družbenopolitičnih organizacij 7. zapisniki reterenuumov. volitev, 8. zapisnik' strokovnih komisij z gradivom, 8. zapisniki strokovnih komisij z gradivom (spjosna medicina, zobozdravstvo, ginekologija, otroško in šolsko varstvo, študenti, patronaža, medicina dela in pnevmoftiziologija). '). posehne publikacije (letopisi, glasila, bilteni). Kot vzorec: zdravstveni kartoni, rentgentski posnetki. Opombe 1 lir. 1'rcdrnr Doviianič, Dom zdr:ivlj.n n rc;iri ¡7.1 tii.n. funkcij*! i zjdaci, str, 11, Beograd, 1975 2 Zakon o zdravstvenem varstvu Urinim list SKb, M. I / KO. str. 30 3 Arhivski fendovi j zbirke u S^RJ, SR Slovenije, sir. 86. Beograd 1984 4 Zakon o eviuencah na področju zdravstva, Uradni list 3RS-*. 22/1978, str. 7"'0, št. 6/7* str. 161 5 Rokovnik za poiiljunj; poročil Zdravstveni skupnosti Slovenije 6 Seznani jc Še vedno nepopoln, ker jc potrebno vjreflciwti še vrsto zdravstvenih inštitucij ozroma ustanov, ki hranijo določene vrste gradiva zdravstvenih domov. ZUSAMMENFASSUNG DIR ARCHIV PRO LFM ATIK DER GESUNDHEITSANSTALTEN Boris Rozman Am Anfang seines Beitrags stellt der Autor die Rolle und Bedeutung der Gesundheilsanstalten in unserer Gesell- Arhivi VII 1984 31 sch.ift dar. in der Fortsetzung aber befaßt er sich mit der sie betreffenden Archivproblematik. Er führt zwei Arten des bei der Tätigkeit der Gesun-uheitsanstalten entstehenden dokumentarischen Materials an: das allgemeine und das medizinische. Es interessiert iht* vor allem las medizinische Material das er auf die tvidenzen. Gesundheitskartone (Ksrtr.tlKken) und Be richte über die Tatigkeii der Expertenkommissionen des .nediz misch eil Rates aufteilt. Er beschrankt sich vor i'lem aufs in den Cesundhcitsan stallen befindende Ma- terial. doch führt er auch diejenigen Materialartenan die die Gcs'.indhcitsanstiilten als Berichte, Statistik oder auf eine andere Weise den spes-ieUen statistische 'Gesundheit. sdL'iisten und anderen Diensten, die sich mit diesen Problemen befassen. Autgrund der aufgezahlten Materialarten gibt der Aulor am Bude seines Beitragt auch das Verzeichnis d^s dokumentarischen Materials, das die Fige-schaflen eines Archivgutes hat und d?mit die dauernde B^deutuig für die Wissenschaft und KuPur VALORIZACIJA ZDRAVSTVENE DOKUMENTACIJI; \ A PRIMERU UNIVERZITETNEGA KI IN iC NEG A CENTRA Mojca Grabnar Ko ocenjujemo vrednost dokumentarnega giadiva, nastajajočega v zdravstvenih organizacij ali in iščemo trajno vrednost valoriziranega gradiva naletimo na mnogotere težave. Kot prvo je treba omeniti, da se ob tovrstnem gradivu ne naslanjamo na prakso zbiranja oziroma materialnega varstva tako v naši ustanovi kot verjetno tudi v ostalih slovenskih arhivih. Za tipično arhivsko gradivo v najiiršcm smislu je veljalo od nekdaj gradivo upravnih ji sodnih organov, po drugi svetovni vojni so se jim pridružili arhivi družbenopolitičnih organizacij in društev. Ce rečemo, da je oiiilnjene gradivo organov in organizacij veljalo za arhivsko, mislimo tu predvsem na zavest samih ustvaijalcev o vrednosti nastajajočega gradiva, ki je omogočala, da se jt- gradivo v večjem merilu shranilo. Kot drugo značilnost lahko poudarimo dejstvo, ki se v določeni meri s prvo ugotovitvijo povezuje; tovrstno gradivo je bilo nasploh sorazmerno malo uporabljeno v znanstveno-raziskovalne namene (Tu v naslanjam na statistične podatke, evidence uporab Ij nega arhivskega gradiva v znanstveno-raz'skoval ne namene v naši ustanevi). Aktualnost informacij v arhivskem gradivu pa je arhivistom tudi eno xl vodil pri valorizaciji, se zlasti, če sc srečujemo z gradivom, ki nam je vsebinsko težje dojemljivo. Prav zaradi vsebinske specifičnosti bomo rekli zadnje besede o viednosti sporočila posamezne zvrsti dokumentarnega gradiva skupaj z medicirskimi strokovnjaki. Zakon o naravni in kullurni dediščini predstavi dvoje' temeljnih izhodišč valorizacije, ki jih ipoštevjtno 3e takoj v začetku, količino ohranjenega gradiva nasploh in starest gradiva. Določene gradivo imamo že zaradi starosti za gradivo trajne vrednosti, gradiva, ki ga je malo ohranjenega, zaradi siceršnje skromnosti podatkev ne uničimo. Kot p.imer navajam nedavno najdene matične knjige Šlajmarjevcga doma izpred druge svetovne voittc, do sedaj edino znano ohranjeno gradivo omenjene ustanov k.\ Pri ocenjevanju gradiva današnjega Univerzitetnega kliničnega centra si v kratkem predstavimo že -prevzelo gradivo te organizacije oziroma njenih predhodnic. Prvo grjdivo smo prevzeli od Uprave nekdanjih Kliničnih bolnišnic že leta 1951. Sledili so prevzemi arhi"skcg? in dokumentarnega gradiva od omenjene Uprave oziroma skupnih služb leta 1056, 1971, 1976. It ta 19R0namje izročila gradivo Ginekološka klinika, leta 1983 pa Interna klinika. P,i prevzemu v zgodnjih šestdesetih letih su bili predvsem prostorska reJitev. Oddelki Kliničnih bolniimc so ie sirili, selili, staro dokumentarno gradivo, spravljeno Mu podstrešjih ali v kleteh, pa je prevzel tedanji Osrednji državni arhiv Konec sedemdesetih let jo delavci Arhiva SR Slovenije prvič sistematično preverjali stanje ohranjenosti nastajajočega gradiva v posameznih klinik ali, zvrsti medicinske dokumentacije, opozorili na nepravilno ravnanje z gradivom. Posledica tc akcije je bilo nekaj nasfedt.jih ze omenjenih prevzemov, Ponovno smo posegli v varstvo gradiva leta 1976 s posebno anketo o materialnem stanju dokumentarnega iiiadiva zvrsteh'dokumentacije, o kvalifikaciji osebe. k. .skrbi za'dokumentarne gradivo. Na to anketo pa '.al ni odgovorila niti polovica današnjih tuzdov Univerzitetnega kliničnega centra. Prevzetega gradiva niso ustvarjali izročite!ji, temveč njihovi predhodniki v polstoletni ali stoletni preteklosti Tako sc nam npr. Klinične bolnišnice leta 1956 izročile protokole Civilne bolnice iz obdobja 1833-1849, ki že pc starosti spadajo med arhivsko gradivo, časovno si sledijo ustvarjalci prevzetega giadiva lakoh: ■ Civilna bolnica, kot najstarejša predhodnica, je bila ustanovljena s cesarskim dokrHom Jožefa II., leta 1786, - le-ta sc zaradi določbe državne ustave iz leta 1849, da se smatrajo vsi dobrodelni zavodi za deželne zavode preimenuje v Dezeho bolnico ali v literaturi imenovano Civilno-deželno bolnico, - po propadu Avstro-Ogrske leta 191? se Deželna bolnica preimenuje v Splošno državno bolnico in se tako imcnjje vse obdobje stare Jugoslavije in medvojno obdobje, če sc posamezni "ddelki eksistirali, po vojni leta 1946 nastanejo Klinične bolnišnice, 32 Arinvi Vlil «5 — leta 1975 se te preimenujejo v Klinični ecntcr, — Ie-ta pa se leta 1981 preimenuje v Univerzitetni klinični center. Omenjeno imenovanje je povzeto iz literature ali žigosanih matičnih knjig in ne iz ustreznih arhivskih dokumentov. Polnišnica se je prilagajala ponrebam časa strokovno, njeno delovno področje se jc Sirilo, ustanavljali so se novi oddelki, in prostorsko z nenehnimi dozidavami, selitvami. Zliisli slednje nam povzroč: pn iskanju starejšega gradiva težave. Ko so se namreč oddelki selili v nove stavbe, so pustili staro grad>vo v kleten, na podstrešjih, novemu isebju jc bilo to gradivo tuje, grad! m se ni posvečala materialna skrb, po večkratni se"itvi pa se jc za njim izgubila vsakršna sled. Kot primer navajam protokole Šlajmarjevega doma iz p red vojnega obdobja, še pred desetimi leti iskanega in do nedavne štetega za izgubljenega. V letošnjem poietju smo del gradiva našli v podstrešnih prostorih uprave Univerzitetnega koničnega centra Prevzete gradivo po vsebinskih in oblikovnih razdelitvah kot jih uporabljamo pri današnji valorizaciji, spada v naslednje zvrsti: — .ned finančno dokumentacijo spada ohranjeno gradivo Splošne državne bolnicc iz obdobja 1934 do 194U, to je deset knjig terjatev in patrialnih oskrbnih stroskov — med spisrvne c^dence (dokument pisarniškega poslovanja) spada najstarejši protokol civ;lne bolnice iz leta 1827, protokoli iz obdobja 1833 dc 1849, vložni zapisniki iz obdobja 1851 do 1920, vložni zapisniki Splošne državne bolnice med leti 1922 in 1940, vložni zapisniki iz medvojnega obdobja 1940 do 1044, vložni zapisniki K!inič:iih bolnišnic iz leta 1947' celotna količina spisovnih cvidenc je približno petina vsega ohranjenega prevzetega gradiva, to ic približno 15 tm gradiva. Kot zanimivo arhivsko gradivo navajam ok-ožnice Splošne državne bolnice iz obdobja 1929 do 1936. To gradivo in trije manjši fascikli prejetih spisov na upravo Splošne državne bolnicc v medvojnem obdobju 1941 do 1943 jc dr sedaj edino prevzeto spisovna gradivo. Giavnino picvzctega gradiva prcdliodnic Univerzitetnega khnicn^ga centra od leta 17R9 do današnjih dni pa predstavlja zdravstvena dokumentacija bolnišnic oziroma njihovih oddelkov. Osnovne in najsplošnejše ohranjene evidence so matične knjige oddelkov ali bolnišnic s pomagali. Prav matične knjige posameznih oddelkov so dobro ohranjene, zato organsko celoto a[hivikci?a gradiva večkrat predstavlja gradivo določenega oddelka v daljšem obdobju, npr. matične knjige poiodniškcga oddelka Civilne bclnicc, Deželno-civilnc bolnicc, Splošne državne bolnicc, Kliničnih bolnišnic. Da sledimo gradivu ■ posameznih od delkov, nas sili tudi praksa, da so s° posamezni oddelki osamosvajali in odnašali s seboj zdravstvene evidence, ozhoi.ia jih prinašali v o? red ni o ustanovo, čc so se vanjo vključevali. Kot prvi primer napajani ginekoiosko-porodniški od delek, ki se jc skupaj z babiško sol o leta 1923 osamo svojil in postal samostojen zavod, imenovat. Bolnica za ženske bolezni, Za ilustracijo drugega piimera pa omenim 1865. leta ustanovljeno otroško bolnico, ki se je zaradi finančnih težav leta 1934 vključila v tedanjo Sploš".o državno boimco, Najstarejše !o matične knjige ženskih bolnic umobolnici'1 iz obdobja J844 do 1874 - sedem knjig in, matične kijige moških bolnikov, prva knjiga iz 1819 m matične knjige internega oddelka iz 1819. leta. Največ ohra njenih matičnih knjig s področja ginekologije. Zdravstvena pomoč pondmeam in nosecnicam je ena najstarejših organiziranih zdraviliških pomoči. V naši ustanovi hranimo omenjene matične knjige vse do leta 1950. S področja ginekologije hranimo še porodne zapisnike vse od leta 1837, knjigo do leta 1950 in operaenske protokole porodniškega oddelka od leta 1902 do 1943. Poleg omenjenih zdravstvenih evidenc hranimo še mrliške knjige Deželne bolnicc iz obdobja 1870 do 1900 sprejemne knjig": Splošne državne bolnice iz lel 1929 do 1946 in v zadnjem času picvzete popise bolezni oziroma dosjeje bolnikov Interne klinike iz leta 1947 do 1960. Do sedaj prevzeto giadivo zavzema torej čas oa 1789 (indeksi k protokolom Civilne bolnicc) do 1960 (dosjeji bolnikov interne klinike). Če osvetlimo lo gradivo v luč: že uveljavljenih kriterijev valorizacije, moramo reči naslednje: večina zdravstvenih cvidenc je že zaradi starosti zanimivih in occnjenih kot arhivsko g.adivo trajne vrednosti Možnosti izrabe podatkov v znanstvene namene so številne, a dc sedaj Se neizkoriščene. Zapisi so zanimivi obhkovno. jezikovno; prvi vpisi v slovenskem jeziku sc iz sedemdesetih let 19. stoletja, v njih so uporabljeni slovenski medicinski j:razi. To še zlasti poudarimo zato, ker današnje evidence niso tovrstne zanimive Pri vrednotenju današnjega dokumentarnega gradiva Univerzitetnega kliničnega centra si lahko nekoliko pomagamo s spoznanji o zvrsteh strekovno-medicinske dokumentacije, nastaie v, preteklosti, glede finančno-materialne dokumentacije, še bolj pa g,cde samoupravne in upravne dokumentaacije pi izhajamo iz današnjih zakonskih predpisov, ki določajc porajanje dokuincn-tccije. Razvoj Univerzitetnega kliničnega cenira oziroma nje Bovili predi.odnikov je potekal vse od povojne proračunske ustanove do porajajočih prvih oblik samoupiav-janja v šestdesetih letih in končno povsem samo upravne delovne organizacije Zvrsti gradiva so se zato spreminjale; čim samostojnejše je organizacija živela, tem več samoupravne spioSnc in finančne dokumentacije sc je pojavljalo. S l.januariem 1982 sta v veljavi samoupravni sporazum o združitvi v aelovrio organizacijo Univerzitetni klinični center in statut delovne organizacije 'Jniverzitentega kliničnega centra Na osnovi teh dveh aktov in na njih temelječih pravilnikih in poslovnikih spoznamo notranjo cganiziranost, samoupravno in strokovno, finar.ciranje, družbenoekonomske osnove odnosov in povezav, sodelovanj; z. drugimi organi, organizacijami in skupnostmi. Delovna skupnost Univerzitetnega kliničnega centra opravlja strokovna dela skupnega pomena celotne delov ne organizacije, zato sc tu zbira in nastaja spiošno dokumentarno gradivo, ki jc boli ali manj sorodno vsem delovnim organizacijam Posamičnih zvrsti dokumenta™ :ga gradiva tu ne navajam, pač pa predstavim gta/ne kategorije, ki bodo occnjene kot trajne. Arhivi VII 1984 33 — Pri finančnomalerialni dokumentaciji se orienti ramo najhitreje, tu zakon o k ni igo vodstvu določa rok trajnosti glavni doKum.uitacfji vsai deset let. Iz te dokumentacije izberemo rosnicno sumarne ocene in poročila, kot so zaključni računi s prilogami, letni finančni načrti, bilanca stania v primeru statusne spremembe delovne organizacije. To je bil pri Univerzitetnem kliničnem centru v bližnji preteklosti "ogost pojav — Dokumentacija, ki ureja pravni status delovne organizacije je tudi zakonsko določena in znana. Tc jc zlasti dokumentacija v zvezi z ustanovitvijo in začetkom delovanja dokumentacija o spremembi statusa, dokumentacija o uvedbi delovne organizacije pod prisilno upravo, oziroma o prenehanju prisilne uprave. — Za razumevanje delovanja organizacije so važni vsi normativni akti, kol so statuti, samoupravni splošni al;ti, ki urejajo osnovno dejavnost, notranjo organizacijo. družbeni dogovor m samoupravni sporazumi z drugimi delovnimi organizacijami. — Najobsežnejša zvrst dokumentarnega gradiva med tako imenovano splošno dokumentacijo so zapisniki sej samoti pravnih organov, strokovnih oigano«, zborov, konferenc ali Kakih drugih teles z vsemi pri ogami (plani, analizami, poročili, informacijami, mišljenji, zaključki itd.). Ta dokumentacija predstavlja zbir vseh osnovnih informacij o dogajanju znotraj delovne organizacije, o živijeniu delovne organizacije nasploh, saj se preko strokovnih in samoupravnih organov ješujejo vsi važnejši p-oblemi. Z raznimi analizami, poročili z znanstveno-razis-kovalnc^a in zdravstvenega deTovanja Univerzitetnega kliničnega centra je predstavljena že strokovna dejavnost. Osnovne pouatke o delavcih, zaposlenih v delovni o.ganizaciji, bomo iskali v matični knjigi zaposlenih, morda lahko štejemo kot arhivsko giadivo tudi personalne dosjeje vodilnih strokovnih delavcev. Družbeni standard delavcev je predstavljen v obliki letnih poročil o koriščenju družbenih stanovanj in drugih objektov, v statističnih obdeiavah, npr. delavcev brez stanovanj. Materialna podlaga družbenega standarda (nakupi stanovanj, izgradnja . samskih domov, dopustniskih hiš. menz) je vidna v finanč-no-materialni dokumentaciji. Med gradivo, ki predstavlja pisamišo poslovanje, spadajo obstoječe spisovne evidence, delovodniki, kartoteka. — Pri korespondenci oziroma posameznih spisih se bomo odločili Je za zanimivejše primere, ki so sprožili problematiko, obravnavano tudi na sejah samoupravnih in strokovnih orgai.ov. Pri delovanju nastajajo dokumenti, ki bi po zunanjosti sodili med muzejske eksponate (značke, emblemi, fotografije, odlikovanja, diplome, razna druga priznanja) ali med bibhotečno gradivo (zborniki razprav, znar.stveno-raziskovalne naloge, spominski zborniki, kronike, katalogi, plakati, letaki). Vendar se tu obnašamo, kot daje to arhivsko gradivo, in gr sk»šamo varovati, vsaj dokler ga v omenjenih ustanovah ne evidentiramo. — Poleg zapisov na pisni podlagi se vse bolj porajajo kako drugače nastali zapisi, ki so tudi ocenjeni kot trajno vredni, če imajo tako sporočilnost (magneto- fonsk zapisi, filmski zapisi, računalniška obdelava podatkov mikrofilmi). Pri določanju tiajne arhivske viednosti dokumenta se odloČimo za tistega, ki vsebuje največ podatkov. Poročila in analize, ki jih Univerzitetni klinični center pošilja določenim organizacijam oziroma skupnostim, bomo iskali pri slednjih. Pravno organiziranost posameznih TOZP Univerzitetnega kliničnega centi a moramo posebej preveriti in tudi koliko je nastajajoče gradivo specilično za posamezno kliniko oziroma inštitut. Sline izmed enaintridesetih TOZD so tudi finančno samostojnejši, zato moramo to dokumentacijo iskati in valorizirati pri njih Strok ovne-medicinska dokumenlacija karukterizira dejavnost univerzitetnih klinik in inštitutov ki po zakonu obsega: - zdravstvene storitve, ki potrebujejo najzahtevnejšo strokovno-tehnološke in organizacijske pogoje, - zdravstvene storitve, ki se opravljajo zaradi visokošolskega izobraževanja, zdravstvene storitve, ki so dogovorjene pp posebnih razisko"alnih programih Tc zdravstvene storitve obsegajo vse organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti. Zato lahko v Univerzi letnem kliničnem centru, njegovih klinikah in inštitutih zaja-nrmo nrakučno vse zvrsti zdravstvene dokumentacije Zakon predpisuje enotna metodološka načela in statistične standarde osnovnih zdravstvenih evidenc. Celotno porajajočo zdravstveno dokvmentcijc zaradi preglednosti delimo v tri enote: 1 Osnovna zdravstvena dokumentacija, iz kaictc izvira vsa ostala, jc popb zdravljenja. Le-ta vključuje enkratne preproste medicinske posege- ali komplicirane strokovno zahtevne pristope, ndvisno od diagnoze in načina zdravljenja. Vse to seveda narekuje porajajočo medicinsko dokumentacijo, ki nastaja ob vsakokratnem zdravniškem poaigu. Zapisnik oziroma protokol je neposreden zapis posega (operacijski, porodni, laboratorijski). .Oblike neposr:dnih zapisov. psnovni m preprosti zapisi so tudi zaradi lažje uporabe na kartonih. Operacijski posegi so predstavljeni v daljših zapisnikih, ki sc vezani v knjigo. To so tako imenovani operacijski protokoli. 2, Drug sklop široko razvejane medicinske dokumentacije so cviderce. Nam;n evidenc je različen; zadostil naj bi vsem zalitevanim potrebnim informacijam najširše zdravniške prakse. Evidenco določa predme i evidentiranja in potreba, ki jo pogojuje Evidentira noc-je lahko bolnik oziroma ozdravljenec, evidentirana jc bclez.cn. evidentirano je lahko porabljeno zdravilo. Namer evidence jc sumarna piedstavitev posamičnih pojavov za določeno časovno obdobje. Pomagala k osnovnim evidencam (indeksi, kartotečna pomagala) njstliajo iz različnih piakličnih potreb, za lažjo uporabo osnovne evidence (npr. osnovna evidenca hospitaliziranili bolnikov jc matična knjiga, kjer so zapisani bolniki po zaporednem redu prihoda, z maeksom pa jih lahko poiščemo po abeecdi), Zvistnost porajajočih evidenc določa tetina bolezni, stopnje razširjenosti obolenja. Le-la laiiko dob' širše družbene dimenzije in povzroči najrazličnejše dogajanje V mislih imam širjenje nalezljivih bolezni in kot primer tovrstne evidence m Arhivi VIII 1981 na,rajam evidenčno knjigo o nalezljivih boleznih. Najobsežnejša zvrst evidence so registri, 113 piiincr register rakastih obolenj ali register samomorov in poskusov samomora za celotno Sbvenijo. Ta evidenca zajame vse pojavljajoče se primere Človeška reprodukcija jc- družbene močno.organizirana, zato so evidence številne, na primer dnevna evidenca obiskov v p os/e to val niči za kontracepcijo, dnevna evidenca ohiskov v posvetovalnici za varstvo žena. dnevna evidenca obiskov v ginekološki ordinaciji. 3. V tretjo SKupino medicinsko dokumentacije štejemo poročila. Ta predstavljajo stanje dela v zdravstvenih organizacijah — tromesečna, letna, npr. poročilo o delu službe za pieprečevanje in zdravljenje kužno-veneričnih bolezni, poročilo o delu službe za transfuzijo krvi letno poročilo o delu pneumoftiziološke službe; poročila lahko predstavijo tudi ugotovljena bolezenska stanja, na primer povočilo o bo1eznih in stanjih ugotovljenih v službi varstva žene. Poročila že po samem unencauju ka/.ejo namen nastajanja — poročanje določene vsebine nekomu Zato je tovrstna medirinska dokumentacija v večini primerov tudi statistično obdelana. Ob razdelitvi medicinske dokumentacije v tri omenjene komplekse so izpuščeni vsi tisti dokumenti, ki imajo kratkotrajno vrednost in so potrebni za izračunavanje zdravniških uslug aii zdravljencu osebno: potrdila, spričevala, naročilnice, obračuni, napotnico itd, Zapisi so poenoteni, predpisani v obliki obrazcev bodisi v neka. straneh ali v knjižni obliki. Zapisovalec vnaša zahtevane podatke v posamezne rubrike, zato o avtorstvu pri teh zapisih težko govorimo. Izjema so zahtevana mnenja ali pa zdravljenje (menialno), ki zahteva dolgotrajno opazovanje, ob pojavljajo čili se novih teh nikah zapisa in obdelavah podatkov (mikrofilmski zapis, računalniška obdebva pociatkov) bodo težnje k poenotenju in poenostavljanju še močnejše. Pri vrednotenju medicinske dokumentacije skušamo upoštevati čim več aspektov, zavedamo pa se, da vsem kriterijem ni moč ustreči. Najpreprostejša je ocena zunanje oblike zapisa. Evidence so plod potreb, tehničnih zmogljivosti zapisovalcev in sc v daljšem časovnem razdobju spremenijo. Ob nastajanju novih zapisov sc bod" oblike spreminjale dosti hitreje kot doslej. Če occnjujemo vsebino zapisa, lahko zapis izberemo zaradi: — vrednosti posega (nov tehnični pristop uporaba novega instrumenta), zaiadi zdravljcnca (bolezenska stanja vidnejših oseb), - zaradi zdravniške avtoritete izvrscvalca posega (strokovnjaki, ki bistveno doprinesejo k novemu načinu zdravljenja). Koliko lahko *o iz danega zapisa vidimo, morajo oceniti zapisovalci sami. Zapis trajne vrednosti naj bi imel originalno sporočilo. Drugo možnost raziskave dajejo množični pojavi, k: so uporabljivi za najrazličnejše statistične obdelave. Tu moramo opozoriti na obstoječo zdravstveno stalitiko Zavoda SRS za zdravstvo, katere rezultat so osnovne statistične obdelave za slovensko pod.očje Raziskave so objavljene, uporabljena zdravstvena dokumentacija, na kateri je raziskava nastala, pa jc najkasneje v treh letih uničena. Raziskava je torej rezultat statistično obdelane dokumentacije in kot taka ni vir v pravem pomenu besede. Pri valorizaciji tovrstne dokumntacije (najrazličnejše eviacnce, matične knjige, amoulantne knjige), sc bomo Ddločili za večjo število v določenem obdobju h ne za posamične primere. Seveda pa bomo izbrali tiste rivdence, ki vsebujejo čim več najrazličnejših podatkov. Pričujoči sestavek je skušal predstaviti glavne kategorije gradiva, nastaiajočega v Univerzitetnem kliničnem ccn-tru in probleme, ki se pojavljajo pri valorizaciji te »a gradiva, Predvsem pa skušamo arhivski delavci opozoriti na odgovornost širše družbe pri določanju arhivskega aradiva, ker bo izbrano gradivo nekoč kulturna dediščina nas vseh in nc le strokovnih delavcev določenih za varstvo arhivskega gradiva. Viri in literatura P. p! Radich, Zgodovina deželne civilne bolnice, Ljubljana 1887 Leopold Rijavec, Ljubljanska bolnišnice 1786—1960, Ljubljana ¡960 Poslansivo slovenskega zdiava, zbornik razora v, Ljubljana 1965 Seznam družbenih pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo bo v skladu z navedenim zakonom prevzemal Arhiv SR Slovenije, Uradni list SRS, št. 29/8, str. 1823 Priloge k akcesijski knjigi Arhiva ^R Slovenije Pregled arhivskih tor.dov Arhiva SR Slovenije, Ljubljana 1983, tipkopis Zakon o zdravstvenem varstvu, Uradni list SRS, št. 1/80 Zakon o cvidencah na področju zdravstva, Uradni list SFRJ, št. 22/78 Navodilo o enotnih metodoIoŠNih načelih in statisričnili standardih za evidence na področju zdravstva, Uradni list SFRJ, št. 13/79 ZaKon o združenem udu, Uradni list,SI R), št. 57/83 Statut Univerzitetnega kliničnega centra, 1982 Zapisi pogovorov z delavci Univerzitetnega kliničnega centra, 1085 SUMMARY APPRAISAL ARCHIVE VALUE OF THE HEALT SERVICE DOCUMENTATION THE EXAMPLE OF THE UNIVERSITY CLINIC CENTRE Mojca Grabnar The report describes the protection of the records of the University Clinic Centre resp. its predecessors from the first beginnings after the war until today. The records taking overs are mentioned, and until today already taken over archives ure described. The documents of the Arhivi VII 1984 1985 University Clinic Centre is devided into: H. clt of them is described more in detail The elementary - general documents, problems of the appraisal archive value of individual — expert medical documents catncgories arc enumerated. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 36 Arhiv¡ VIÍI 1985 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi vii 1984 37 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 18 Arhiv- VIH 1985 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Vhivi VIII Ufi] 739 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 12 Arhivi VIII 1983 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Vhivi VIII Ufi] 41 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka GLEDALIŠČE USTVARJALEC ARHIVSKEGA GRADIVA IvariKa Zaje-Cizeli Razvoj gledališke dejavnosti v Celju 0 razvoju gledališke dejavnosti v Celju je nekoliko več znanega iz konca IS. stoletja, ko so tu delovale potujoče in domače igraiske sknpine. Leta 1822 je bilo ustanovljeno gledališko druilvo, ki jc skrbelo za redne gledališke predstave. Z razvojem dejavnosti se je postavilo tudi vprašanje staj nega odi a - to vprašanje so rešili v letib 1836- 1846. Poslopje, ki je bilo last ccljskcga meščana in posestnika Jakoba Smrckarja, je postalo last mestne občine 6. oktobra 1875, na podlagi kupne pogodbi med mestno občino in takrat že umirajočim lastnikom. Leta 187C so gledališče obnovili: poslopje zidano v renesančnem slogu je prizidano k staremu mestnemu stolpu ki so ga preuredili v shrambe ¡m garderob?. Do leta 1848 ko je nastopil liskaruar Janez. Kistuik Jeretin so bile predstave v glavnem v nemškem jeziku: tega leta pa se jc s celjskega odra prvič oglasila slovenska pesem, in sicer kot vložek v gledališki predstavi. 16. septembra 1849 pa jc bila, ob otvoritvi piogr Ljubljana - Celje, prstavljiMta na celjski oder prva slovenska komedija Zupanova Micka Antona TomaŽa Linharta, Jeretinu se je pri gledališkem udejsivovanju priključil leta 1850 župnik in profesor verouka na celjski gimnaziji Josip Drobitič, ki jc še istega leta ustanovil v Celju prvo dramatično Šolo. V sezoni 1851/52 je uspelo Drobniču postavili na oder celjskega mestnega gleda lišca kar štiri slovanske predstave. Z odhodom Drolntiča iz Celja pa je slovensko gledališko delovanje zamrlo; obudilo sc je šele v okviru ccljske čitalnice poti vod stvoru Eugcna Jerciina, Predstave so bile v Tanainerjevi vili, na oder v mestnem gledališču jim je uspelo priti le s predstavami, ki so jih izvajali v dobrodelne namene Zadnja taka predatava je bila 16. decembra 186h, nato pa so bita vrata mestnega gledališča zaprta za slovenske predstave vse do teta 1918. Po letu 1868 jc gledališko delovanje celjskih Slovencev ponovno usahnilo. Leta 1873 pa je prenehala z delovanjem tudi celjska Čitalnica. 1875. leta jc začela čitalnica ponovno delovati, vendar ps razen redkih .igrokazov", gledaliških del ni predvajale. Prelomnico v gledahškcm delovanju pomeni ustanovitev Celjskega pevskega društva, ki sc je v letili 1898- 1911 ukvarjalo med dragim tuui z uramatiko in piitcjarjern pioslav (v okviru pevskega društva je deloval dramski odsek) Nove možnosti za razvoj slovenske gledališke dejavnosti je pomenilo odprtje. Narodnega doma, za katerega je prispevala s/edsfa celjska posojilnica. Z gledališkimi predstavami so začeli leta 1899, 15 januarja 1911 se je dramski odsel; odcepil od pev- skega društva in ustanovljeno je bilo samostojno dramatično društvo, ki ga je vodil najprej Rulko SJmič. nato pa Ivan Prekoršek. V letih 1914 1918 jc društvo zaradi vojnih razmer prekinilo z delovanjem. Drugačno pot pa je Sij mestno gledališče, ki je bilo v rokah nemško govorečih Celjanov, Gledališče je upra\ Tj al poseben cdbor, katerega predsednik je bil h;iati tudi gledališki ir.tendant. Zaradi vse večjih /ahiev po filmskih predstavah je bil gledališki prosior v telili 1914--1918 prirejen ludi v ,oder za svetlobne igre Leta 1918 jc gledališče dokončno prešlo v slovenske roke tn začela so sc prizdevanja za ureditev poklicne gledališke dejavnosti. 19, februarja jc bil izredni občm zbor dramatičnega društva, na katerem so sklenili, da si pridobijo stalnega režiserja in se preselijo v stavbo mes? ncg.i gledališča, kjer naj bi si tuedili stalno pisarno. V tem obdobju je za napredek gledrliške deiavnosti veliko naredil Milan Sktbinšek, kr je prišel v Celje leta 1920 in še istega teta ustanovil diamatičn šolo, v kateri je vzgajal igralski kader. Na žalost pa jc v Celju deloval le krajše obdobje. S pojavom strankarstva sc je začela krhati ludi enotnost gledališke dejavnosti. Poteg dramatičnega društva so začele naslajati še druge bolj ali manj uspešne igralske skt.pinc in društva. Gledališka vrata so hila za delovanje teh skupin zaprta in so se odprla lc za nasiope gostu jočih gledaliških ansamblov vse do leta 1935. V celoti pa je gledališko dejavnost prekinil prihod okunatorja. ki ie zasedel gledališko poslopje, ker naj h: nadalje služilo vclikoncmSki polinki: v tem smislu so bili narejeni ludi načrti za obnovo gledališča, ki pa so bili le delno uresničeni. Tako jc gledališče dočakalo svobodo nedokončano. Gledališka stavba jc bila naio v celoti obnovljena in prilagojena poircbam poklicnega gledališča v letih 1950--19<;*. 7. gledališko dejavnostjo pa so začeli že leta 1945; gledališče je najprej delovalo v okviru ljudske p ros vete kol kulturna ustanova z imenom Okrožno gledališče, leta 1946 sc je preimenovalo v Ljudsko jlcdališcc, leta 1950 v Mcstr.o gledališče in leta 1957 je dobilo irne Slovensko ljudsko gledališče k t ga ima še danes. Dolgotrajna prrzadevanja, da bi gledališče postalo poklicno, •so bila uspešno končana 6. decembra 1950, ko jc Mestni ljudski odbor Celje i; dal odločbo o ust ar. ovit vi poklicnega gledališča, ki jc prišlo pod sploši.o vodstvo in nadzorstvo poverjeništva za kulturo pri Mestnem ljudskem odboru Celje. Ustanovo je vodil upravnik, poslovanje pa sc jc odvijalo preko uprave, umetniškega vodstva (umetniški svet) in tehničnega vodstva (tehnični svet). Poleg poklicne gledališke dejavnosti jc bil 12 septembri! 1951 ustanovljen *e amaterski oder. ki se jc pozncie preimenoval v delavski oder. vendar je bilo njegovo delovanje kratkotrajno in gledališko delo se jc v celoti združilo v okviru poklicne ustanove. 42 Arhivi VIK 1985 Gradivo, ki nastaja 7 delovanjem ¿ledulisča Dolgoletna gledališka tradicija v Colju je našla svoj odsev tudi v arhivskem gradivu, Čeprav moramo na žaiost sprejeu ugotovitev Fedorja Gradišnika (GL 1952/53, str. 220): ..... Ves bogati arhiv, 7, vsemi zapisniki, z vsemi rokopisi iger in vlog, z vso korespondenco, z lepak' odigranih predstav, z vsemi fotografijami uprizoritev in igralce, z vso bogato zabgo kostumov in rekvizitov ita. je moialo „Dramatično druStvo" za režima JRZ kar čez noč odnesti iz poslopja mestnega gledališča na podstrešje takratnega „Celjskega doma , kor je prevzel mestno gledališče klerikalni prosvetni referent celjskega magistrata ... Hitlerjev roparski vdor v slovensko Celje 1941. leta je s svojimi hlapci uničil vse dokumente stoletne gledališke trauicijc celjskih Slovencev..." Večina gradiva je bilo 06 okrpaciji res uničenega: picd vsem gre tu za arhiv, ki ga je hranilo društvo, Posamezni dokumenti, plakati in fotografije pa so se shranjeni pr> posameznikih ohranili. Po osvoboditvi so začeli te dokumcnie sistematično in načrtno zbirati; zapisnik seje gledališkega sveta z dne 26. junija 1953. leta nam priča, da ta zbirka ni bila ravno majhna — saj so imeli v načrtu otvoritev gledališkega muzeja. Zapisnik med drugim navaja: „Ob prvi premieri bo otvoritev tudi gledališkega muzeja .. Arhiv, ki nc bo razstavljen, bo v posebnih omaricah. Ko bo pa gjadivo raslo, bo poleg deiavnfc picavidcn tudi prostor za muzej, Finančna sredstva pa se bodo črpala iz rednega proračuna." O arhivskem gradivu in njegovem pomenu piše tudi Janko Traven v Gledališkem listu 1954: ..... Za naše razmere velika tradicija veleva, da se giadivo o zgodovini gledaliških prizadevanj v Celju zbira in hrani. Ena oblika tega meia biti varno hranjeni arhiv z "sem gradivom, med tem, ko druga oblika, zlasti v Celiu. zahteva posebno zbirko dragocenega zgodovinskega gledalskega gradiva, urejeno smotrno in z ustreznim spoštovan i em do gndiva, ki pomeni konec koncev gradivo za celotno slovensko gledališko r.godovino. Izraz trga spoštovanja odseva odločitev vodstva Mestnega gledališča, da gradivo zbere in ga prikaže na javni razstavi Obenem, ko so potekala prizadevanja za otvoritev celjskega gicdrliškcga muzeja (zbirke), so potekale tudi priprave za ureditev posebne zbirke, posvečene ceh skemu gledališču v SlovensKcm gledališkem muzeju, Zbrane gradivo o predvojni gledališki dejavnosti v Celju se sedaj nahaja v Slovenskem gledališkem muzeju v Ij ubijanj. Posamezni dokumenti pa bi se verjetno še našli pri posameznih predvojnih gledaliških delavcih oziroma njihovih potomcih. Od siarejSe arhivske dokumentacije so shranjeni v Zgodovinskem arhivu Celje lc gradbeni načrti iz let 1903 (skica odra), 1919 in 1942/43, in sicer v zbirk: gradbenih načrtov. Povojno gradivo, in sicer za obdobje 1^45-1982 pa je arhiv prevzel Zgodovinski arhiv Celje 20. junija 1983. Gradivo, ki nastaja i delovanjem gjedalisca, lahko delimo na dva dela: giadivo, ki nastaja pri upravni dejavnosti ustanove, in gradivo, ki nastaja pri temeljni dej^v-nosti Tu bi se omejila le na nekatere kategorije gradiva, ki nastajajo pn temeljni dejavnosti, plakntl - za vsano posamezno pridobitev nastaie plakat, ki je namenjen javno:ti, da jo seznani 7 glecališko predstavo in gla vnimi igralci. Plakat ima poleg vsebinske tudi estetsko in umetniško vrednost1; scnnske skice - za posamezne Stene nastajajo sccnske skice, ki so podlaga za onremo odia za posamezne kadre; narisane sc na tanjSi alt kartonski papir in so tudi po velikosti različne. Scene dokumentirajo prostor rtogajanj.a kot tak in sc razvidne tudi iz fotografij piedstave. kostumske skice — narisane so na tanjii ali debelejši papir In so podlaga za izdelavo oblačil; navadno so koloiirane. SKlcam so priloženi tudi vzorci blaga za nosamezna oblačita. Posamezne kostumske skice imajo tudi umetniško vrednost (ak.idčrnski slikarji); fotografije - lahko so črro-bele a!I barvne in dokumentirajo dogajanje 11 u odru. Kot dokument 1 ali ko delno nadomestijo tudi Secnske in kostumske skice ocene, poročila itt Kr.Jkc prcdstav — gradivo, ki nc naslaja z gledališko dejavnostjo kot tako, ampak ob njej tu gre za članke, ki izidejo v posameznih Časopisih in sc nanašajo n.a gledališko dejavnost ter dokumentirajo odziv javnosti oziroma posameznikov na določeno predstavo. Gledališče te člaikt izrezuje, dokumentira in shranjuje gledališki listi - za razliko od prej navedenih kategorij gradiva je Sel gledališki list skozi najbolj pester razvoj, V sezoni 1945/46 je amaterska gledališka skupina nudila gledalcem samo gledališke programe z redkimi spremnimi članki. Ob sedmi premieri navedene sezone pa je že izSel program nc Štirih straneh, ki je pc^eg predstavitve avtorja in predstave vseboval tudi kratek pregled gledališkega in ostalega kulturnega dogajanja- v Celju. Že v naslednji sezoni pa je urednik« Gustavu Grobelniku uspelo, da je ob vsaki premieri izdal obširnejši progrpm, Najbolj je gledališki list napredoval v sezoni 1947/48, ko je začei po];g pied-stavitve posameznih gledaliških del objavljati tudi članke o' celjski gledališki in kulturni problematiki tei prispevke Fedoija Crrdišiuka o zgodovini gledališke dejavnosti v Celju. ObseB gledališkega lista se je z leti spreminjal in končno obstal na predstavitvi gledališkega dela, avtoijev in igralcev. Valorizacija Predlog seznama dokumentarnega gradiva, ki nastaja z delovanjem giedališča in ima lastnost arbi"skega gradiva: Upravna dejavnosi - dokumentacija o ustanovitvi gledališča, statusnih spremembah in morebitni likvidaciji, - dokumentacija o premoženjsko-pravnili zadevah, ce gre za nepremičnine, - dokumentacija o gradnji In adaptaciji poslopja, - statut gledališča, - samoupravni sporazumi, - interni samoupravni akti - po izboru, - zapisniki sej delavskega sveta, - zapisniki sej ah in fotog-afijah, forogrameličnih posnetkih iid \ takem primeru govorimo o arhivskem varstvu. W materiali razpadejo, naravne tvorbe se spreminjajo Taki procesi groze uničiti ali do nespoznavnosti spremeniti tudi listo, kar smo spoznali in ovrednotili za naravno in kulturno dediščino ali za naravno znamenitost in kulturni spomenik Da bi ustavili lake negativne procese v snovi in okolju ali da bi take procese vsaj upočasnili, nam je r:a voljo več ukrepov, j-Ji so rezullnti družbenega načrtovanja,5 ki ohranjajo ali ustvarjajo lako naravno okolje nekega območja ali objekta, da procesi v njem pozitivno vplivajo na kulturno vrednost v naravni in kulturni dediščini ali da omogočimo z njimi naravi da regeiierira fzlasu naravo) dediščino. Drugi pa so strokovni posegi, konser-atorstvo v ožjem pomenu besede. Konscrvalorstvo v o,'jem pomenu besede je široka, ki sloni na vrsti t'.*linološKih in kemičnih raziskav in ki preprečuje in zaustavlja negativne procese razpadanja v materialih. Usmerjajo jo številne, tudi mednarodno določene norme, definirane tudi v raznih konvencijah in priporočilih4 in to od tako imenovane atenski1 karte leta 1910 dalje. Vendarle pa ima vsak poseg v sebi tudi mnogo i/virnega (ali bi moral do določene mere imeti), saj je skoro vsaka tvorba iz preteklosti, še posebej, ko gre za spontano raslo stavbo ali za umetnino, tkivo, ki je v določenem oziru vselej unikatno, sni je ročno delu. Konservacijski in restavracijski posegi naj bi bili v načelu rcvcr'ibilni ''kar je v praksi Še vedro vendarle le bolj ali manj uspešno dosežen ideal, ki ga onemogoča povsem doseii tudi vrsta objektivnih okoliščin), naj bi se nadalje nehali, kjer se začenja domneva- Vsekakor pa naj bi posegi podaljšali fizičri obstoj originalne ali ohranjene snovi, naj pa bi tudi z ustreznimi dopolnitvami razpadlega omogočili trunost tkiva in pravilno razumevanje in doživljanje vsebine objekta ali območja-iz naravne in kulturne dediščine, Rekonstrukcije v smislu ponaredka so prepovedane, rekonstrukcije, ki subtiluo pomagajo fantaziji in razumevanju so pa vendarle vsepovjod del tudi najbolj kvalitetnega,in tenkočutnega konseTvatoi-stva. Kakor se odnos do deliščine s časom spreminja, se Arhivi VII 1984 45 spreminjajo tudi pogledi na konservarorske posege. Tako mora tudi konscrvUorstvo nd Časa do časa ..premeriti daljo' in nebeško stran" Zato je nadvse pomembno, da je vsa dejavnost v varstvu naravne in kulturne dediščine, vsa dejavnost organizacij 7.a varstvo pa tudi specialnih organizacij za varstvo, "edno in dob;o dokumentirana. Jasno je, da smo že s lo zahtevo blizu arhivski dejavnosti, dokumentacija je v veliki meri arhivsko gradivo, INDOK centri potrebujejo tehnologijo arhivske stroke. Seveda vemo, da vse, kar smo tu v naši predstavitvi varstva naravne in kulturne dediščine tako na kratko nanizali v naši praksi tudi tako gladko in samo po sebi umevno nc leče. O vrednosti naravne in kulturne dediščine je nasa javnost občasno prav katastrofalno slabo obveščena, mnoge strukture pa zavestno biez-briinc. Javnost in strokovna služba zgubljata tako obilo energije za jalove razprave in razprtije v navideznih dilemah, ali je prav, da ic v planski karti zarisano npr. območje Slrunjana kot območje z naravno in kulturno dediščino, ko pa vendarle tain načrtujemo tudi druge aktivnosti. Nešteti dejavniki v taki polemiki ne zmorejo niti toliko dobre ^olje, da bi preverili, kako malo aktivnosti naravna in kulturna dediščina izključuje in kakšen stimulans jc za množico drugih aktivnosti. Nadalje nam manjka na vsakem koraku Še osnovnih raziskav. Tudi odstranitev le^a ali on^ga elementa naravne in kulturne dediščine ni rezultat pretehtanega premisleka in zgolj arhivske varstvo nekega objekta je raje poraz stroke, kot pa rezultat zrele skupne odločitve, Kvalitetnih in premišljeno oblikovanih načrtov m sporazumov marsikdaj ne spoštujemo in se jim izognemo s pomočjo poniglavega izgovarjanja na ,.pomanjkanje materialnih sredstev". Tudi grafična in besedna dokumentacija v strokovnih organizacijah še zdaleč ni dosegla potrebnega nivoja in obsega. Osnovano je le ogridie, izdelan je posamezen detajl, izbran ^nogokiat prav na osnovi zcio subjeKiivnih odločitev, celota pa šc vse preveč sloni na spominu posameznih delavcev in slabo urejenih zapiskih. Za vsa ta odstopanja od želene kvalitete dejavnosti so objektivni m subjektivni vzroki. Naš prikaz ni nc opravičilo napak ne obtožba nejavnosti, ki je mnogokiat naredila nemogoče — želimo le zabeležiti slanje s problemi vred. Zaiadi svojega predmeta pa zarad; svojih pravkar opisanih nalog je varstvo naravne in kulturne ci-dišcine tesno povezano z arhivi Strokovna služba jc uporabnik arhivov. Najbrž je odveč omenjati, kako pomembne so za varstvo npr. listine, prvt omembe krajev, stavbnih objcKtov m drugi podobni podatki Brez takih erhivalij ne bi bilo zgodovinopisja, biez tega pa ne vrednotenja nepremičnih kulturnih spomenikov. Mogoče nam je vsem skupaj bolj zanimiva misel, ki nanio v praksi večkrat pozabmic in sicer to, da neko kratko omembo v pisnem viru skrbna analiza stavbnega objekta, njegove rasti itd. lahko prikaže zelo phstično, jo bistveno dopolni Res je, da jc nogoče stavbni objekt raziskovati in analizirati tudi namerno, iz čiste znanstvene vneme. Gotovo za to služba za varstvo naravne in kulturne dediščine ni potrebna, A navadno je mogoče objekt najbolj minuciozno analizirat? prav v trenutku, ko se pripravljamo h konservat^rski akciji. Ko smo npr, odstranili omet ali odprli stare odprtine, sni^ objekl -^e drugače spoznali, ket to toliko storimo pri še tako skrbnem pregledu. Dokler jc stavba ometana, vioinio npr. mnogo manj strukture zidov, stikov zidova, Drezi-dav ittl. To, kar velja za siare pisne vire, velja tudi za drug" dokumente, do najnovejšega časa. Zmajski most v Ljubljani je bilo npr. moč vse drugače sanirati, ker je bila v pisnih dokumentih nakazana smer, kako so bile sestavljene cementne mešanice za betonske d:lc Originalni gradbeni projekt za cerkev aii hišo ali železniško progo jc konservatoriu temelj, na katerem zgradi lahko velik del svojega predloga za sanacijo in konservanjo, čeprav seveda to ni vse. Tudi v preteklosti so izvedbo projekta priznano in nepriznano prilagajali. Služba za varstvo naravne'in kulturne dediščine nadalje sama ustvarja arhivsko gradivo, ki ga je treba ob"av navati po arhivističnib načelih. Ob tem imaoio, kot smo že rekli v mislih vse dokumente njenega pos'ovanja, zlasti pa vse dokumente, ki govore o njenih posegih. Raziskovalcu kulturnih dejavnosti bo verietno Kdaj v priliodnosu zanimivo vedeti, koliko ljudi je v določenem času delalo v nekem zavodu Zanimivo bo luui vedeti, kak i na stiokovna mnenja ali strokovne nasvete so ti ljudje dajali, kakšni so bili niihovi osebni dohodki in delavnik. Toda javna listina — prav dokument je v osnovuill potezah tisto, kar zavoc. hrani v dosjejih iti evidencah, v fotografskem arhivu in planoieki.6 To giadivo iahko sicer aehio nastane na osnovi publikacij, delno pa veuno nastane na osnovi živega raziskovalnega in strokovnega dela, topografij in rekogroseuanj. Je conditio sme qua >¡0/1 za delovanje službe za varstvo naravne in kulturne dediščine Menim pa, da arhivsko gledano pri lem ne gre v vseh ozirih za dokumente najvišje vrednosti. Vsekakor pa gre za visoka vrednosti pti tistih dokumentih, ki dokazujejo načrtne {in izjemno spontane) spremembe na spomenikih in objektih dediščine, in »0'tisie spremembe, ki jih drugače ni več mogoče spoznali. Mea rako gradivo moramo šteli dnevnike posameznih konservatorskih akcij, dokumente odstranjenih ali podrtih elementov, grafične in fotografske dokumentacije snetih ometov ali, poslikav, dnevnike izkopavanj (z vsemi risbami vred) in vec drugega. Vse drugače je, če vemo, da je gotsko okno v tej in tej koprski hiši ob koncu prejšnjega stoletja preneseno iz te in te porušene palače, ali če vemo, da je pršk' napis vz.idan v istem mestu prišel tja med iadijskim tovorom pred stoietjem, kaker pa če stojimo pred rieinim zidom in kamnom, ko načrtujemo obnovo širše okolice. Tega se morajo zavedati na obeh straneh v dogovarjanju med zavodi in arhivi, ko pripravljajo arhivi tudi delavce v posameznih strokov.iih organizacijah ?a pravilno skrb za arhivsko gradivo. Naposled pa bc potrebovalo varstvo naravne in kulturne dediščine tudi mnogo arhivskega gladiva, ki Še danes nastaja ali je včeraj nastale in ga bodo arhivi sprejemali ali gn že sprejemajo oa raznih-družbenih subjek tov Fomembni so zlasti dokumenti, ki so izvirni in unikatni (torej izvirni ahitekturni projekti za posamezne stavbe in ne tipski projekti), projekti, ki so bili narejeni za neko določeno okolje ali zanj tudi le prilagojeni Pra" tako so pomembni projekti za spremembe v širših okoljih, v naravnem in grajenem okolju, urban: ali kulturni kiajini. Kadar je t; k projekt opremljen s soglasjem, mnenjem strokovne službe za varstvo naiavne in kulturne dediščine, je že zagotovljen minimaini interes te široke za trajno hranjenje dokumenfa. 46 Arhivi VIII 1985 Opombe 1 Obs;'Jnc bibliografije tu ni možno reproduciiati. Navajam le nijlažc dostoona dela, ki omogočaj C p.-vc informacijo o področjtr, pa tudi iskanje holj nodrobnili naslovov. Z? varstvo naravne dediščine: VARSTVO NARAVI;, 12 ät-jviik. izdaja Zavod SRS Za varstvo naravne in kulturne dediščine Inventar najpomembnejše naravne dediščine SR Slovenije, Ljubljana 1976/Z VNKD); LANDSCAPE PLA1JNINC,, P letnikov, izdaja Elsene Science Pubiishcrs, Amsterdam; Garten lind Landschaft, Zeitschrift oer Deutschen Gesellschaft für Gartenkunst und Landschaftspfle^e, 13 letnikov, GDW Callway München; NATUR UND L" MW t LT, Zeitschrift für Oekoio-g'c und UrmvcJt poli tik, 6 S zvezkov, izdaja Bundesamt für Umwelt and NifuiseJiutr, Bonn; VEJTNIK Z SRS VNKD, Uev. 6, 7, 8 in 9. Za varstvo kulturne dediščine. A. Rcjgl, Der moderne Denkr.ialkullv.s, sein Wesen und seine Entstehung Wien 1903: M. Dvorak, Katechismus der Denkmalpflege, Wien 1916, F. Siele, ČASOPIS LA ZCO DOVINC IN NARODOPISJI; 23, 1928, 297 sc; VARaTVO SPOMENIKOV 1/1949 in dalje; ZBORNIK 7ASCITE SPOMENIKA KULTURE, B< »grad, 1/1550 in dalje; MONUMENTUM, öruxclles - Y.rk 27. letnikov, konec izhaja ti a 1984; DEUTSCHE KUNST UND DENK MALPFUECE, München, 1 in dalje; MONUMENTS U-STüRIQUES DF LA FRANCE, Pari I in dalje; STUDIEN ZU DENKMALSCHUTZ UND DENKMALPELI.GE, Wien 1 2 Nekaj pogleda v zadene sisteme Zbirka propisa Stalna kunfcreneija gradr-va. Brograo 1968; Museum 16. 19~>4, 60 ss Prve, skupno poročilo o zgodovinskih središčih, Delovna skupina Alpe-J a d ran za zgodovinska sr-disča, Ljubljana 1985 3 Sinteza, 1979 ir .984 4 Dokumenti UNESCO, prevndi najpomembnejših v slovenščino v Varctvo spomenikov 12 in 13/14, tudi La ;onscrvation des monnements u /t et d*h, <>ric, Paris 1933, 274 ali informativni bilteri UNESCO npr, Wotld eultural heritage. 4 Poleg slovenske strokovne literatura tudi načela v zbornikih razprav knt Per la salvezza dci beni culluraii in Italia, Roma 196/ ali Denkmalpflege in Oesterreich 1945-1970 Wien 1970 in ptika'.i in poročila o puteku poiamiznih akcij v revialnem tisku, začenši z Mittelungen der Zentral* komnnssion für Denkmalpflege 6 Pregjcdno o kr:egorijah potrebnih podatkov za kulturno d dtičjm N, Wibiral v Dcnk.nalpflege in Oesierrtieh 1945-1970; za naravno dediščino Vcstnik Zavoda SRS £a varstvo naravne in kulturne dediščine 7, 1980. ZUSAMMENFASSUNG DIE ARCHIVE "JND ORGANISATIONEN FÜR DEN SCH'JTZ DER NATUR- UND K'JLTURLRUSCHAFT dr. Iva Curk Der Schutz der Natur und Kulturerbscliaft - eine Darstellung der Grundprinzipien und Arbeitsmethoden. Die Darstellung dieser Tätigkeit als Verwender der Archive und als Schöpfer des Archlvgutes, Die Grundprinzipien für die Valorisierung des ArchLvgu'es - abgesehen davon, wo es entsteht - das eine dauernde Bedeutung hat. ARHIVSKA PROBLEMATIKA GRADIVA ZAVODOV ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNI: DEDIŠČINE Jurij Rjsa Dejavnost zavodov za varstvo naravne in kulturne de dišcine (ali kakor nam še vedno zveni v ušesih staro ime — zavodi' za spomeniško varstvo) je v naši družbi opredeljena kot kulturna dejavnost posebnega družbenega pomena ir. za to področju dela v kulturi imamo pri nas že tudi dokaj utrjeno mrežo zavodov, ki se s io siuzbo ukvaijajo. Naloge varstva naravne in kulturne dediščine opravljajo regionalni zavodi ?.a varstvo naravne in kulturne dediščine kot samostojne strokovne organizacije ir. Zavod SRS za vaistvo naravne in kulturne dediščine kot republiška upravna organizacija, V svoiem prispevki1 se ukvarjam le z regionalnimi zavodi, ki spadajo pod pristojnost pokrajinskih oziroma zgodovinskih arhivov, zlasti na primeru Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica v Novi Gorici, ki je v arhivski pristojnosti Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Zaradi majhnega števila tovrstnih ustanov v Sloveniji tisti arhivi, ki so valorizirali ustvarjalce gradiva in imajo na svojem območju ustvarjalca iz. te panoge kulturne dejavnosti najbrž niso dvomili o tem, da je potrebno za/od za varstvo naravne in kdltdrne dediščine vnesti v seznam tistih družbenih pravnih oseb, oa katerih t odo prevzemali arhivsko gradivo. Spceifična narava in vrsta dejavnosti ter vloga ustvarjalca v regiji, obiini pa tudi v posameznem kraju, kjer jC zavod prisoten s svojo služ- bo, sta saino dvj važnejša elementa vrednotenja kot dovolj močan argument, da se proglasi zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine za ustvarjalca arhivskega gradiva, ki ima značaj zgodovinskega spomenika. Ni naša nalog;. raziskovati in ugotavljati, zakaj je sedanje stanje mreže zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine tako kot je, navedemo lahko le ugotovitev, dn se razteza dejavnost zavodov na območja, ki ga s svoje službo pokriva več arhivov. Npr,: Zavoda j varstvo pokriva območje, na katerega s svojo pristojnostjo posegajo trije arhivi (Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Pokrajinski arhiv Koper in Zgodovinski arhiv Ljubljana). Obseg območja, kamor sega dejavnost takega ustvarjalca gradiva, siccr ne pr;r.aša kakega problema v zvezi s formiranjem oziroma pripadnostjo nastajajočega fonda g.adiva temu ali onemu arhivu, saj gre za gradivo, ki nastaja na sedežu zavoda in se tam tudi hrani. Pomembno je pač io, da bo uporabnik arhivskega gradila spomemikovarstvene službe lko bodo arhivi nekoč prevzeli to gradivo), vedel, v katerem arhivu iskati podatke za spomenik oziroma znamenitost na lokaciji, ki ¿a bo pač zanimala. Pri posameznih arhivskih zavodih v Sloveniji sem se pozanimal, koliko je bilo dosedanjih stikov s spomeniš-kovarsevenimi organizacijami v smislu nalog, ki jih opravljajo arhivi v zvezi s prehodom dela dokumentarnega gradiva v arhivsko g;adivo ter prevzemanjem in strokovno obdelavo arhivskega grauiva, V času pc izidu Zakona o naravni in kulturni dediščini ter p.avilnikov, ki urejajo arhivsko dejavnost - se šv nob;n arhiv ni ukvarjal s spomeniškovarstveno organizacijo na svojem območju. Kar je bilo stikov, so bili še 47 Arhivi VIII 1985 v času veljavnosti starejše zakonodaje, pred 15 in več leti. Tako je Arhiv ,SR Slovenije za potrebe svojih evidenc ugotovi! pri Zavodu za spomeniško vaistvo SR3 ustvarjalce g:adiva >e iz časa stare Jugosalvije, in sicer Spomeniškega urada od 1920 daJje, Spomeniškega referata pri barski upravi od 1929 dalje ter od 1945 Zavoda za varrlvc in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti, kasneje preimenovanja v Z; vod za spomeniško varstvo SRS, zdaj Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ugotavlja! je ze tudi, kakšne zvrsti gradiva so nastajale. Zgodovinski arhiv Ljubljana je dajal ljubljanskrmu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo predloge za ureditev njihovega gadiva ter ugotovil tudi nekatere zvrsti gradiva v sklopu strokovne dokumentacije. Predhodnik Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, to je bil Zavod za varstvo arhivskega gradiva pri Skupšlini občine Nova Gorica, je ob obisku spomeniške varstvene organizacije v Novi Gorici ugotavljal območje njene pristojnosti, stanje urejenosti in materialnega varstva gradiva, zabeležil pa je tudi nekaj zvrsti gradi"a. Noben od arhivov v Sloveniji Se nima v svojih depojih nikakršnega gradiva zavodov, zato seveda nc moremo Se govoriti o kakih izsledkih strokovne obdelave gradiva tovrstnih ustvanalccv. Iz dokumentacije arhivov je tudi moč ugotoviti, da se arhivski dciavci, ki pokrivamo to področje še nismo ukvarjjli z delon na valor,zaciji dokumentarnega gradiva zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, zlasti strokovne dokumentacije, ki nas najbolj zanima. Najprej moramo natančneje spoznati, kakšno gradivo in kje nastaja v zvezi s spomeniškovarstveno dejavnostjo, potrebno je poznati razvoj poslovnih opravil, iz katerih izhaja dejavnost in s tem tudi naslajanje iokumsntarrcgE gradiva, in sicer pri vseh tistih skupnostih, organih in ustanovah, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo oziroma jih to področje na različne načine zadeva, če pregledamo, kakšna opravila je nalagala zakonodaja za izvajanic spomeniško varstvene dejavnosti ter kdo se je z njimi-ukvaijal v preteklosti, ugotovimo, da je biio to pouročje več ali manj v rokah centraliziranih upravnih organov do nastanka samostojnih zavodov za sporneiiSko varstvo kot strokovnih organizacij po 2. svetovni vojni. Zato je seveda tam tudi pričakovati gradivo, ki je nastajalo v zvezi z delom za zaščito in ohranjanje spomenikov in znamenitosti. Tudi za Goriško, ki je do 191S spadala pod Avstrijo, so veljali ukrepi, ki jih je predvidevala zakonodaja Iz leta 1749 t»r dekreti iz let 1782 In 1812, Centralna komisija za proučevanje in hranjenje stavbnih spomenikov na Dunaju, ustanovljena 1850, pa je postavila te melje za spomeniško varstvo. Kakšne sledi jc v aihiv skem gradivu ptrstiio delo te komisije in njenih naslednikov {¿pumeniskega sveta in Spomeniškega urada na Dunaju), do konca avstrijske oblasti nad našimi kraji, bo treba ugotoviti, kljub temu, da se jc spomeniško-varstvena služba ?.a Goriško zanemarjala. Za čas italijanske oblasti nad našimi kraji med obema vojnama je značilno, da jc italijanski sporne niškovar-stveni zauon rigorozno upošteval vse sporr.cn ¡sk o varstvene objekte v državi, praktično pa so se ta načeia izvajala le v italijanskih provincah, v naših krajih pa tedaj, ko je šlo za objekte italijanskega kulturnega knga, priče kulturne preteklosti našega ljudstva pr je italijanska spomeniško varstven a služba zanemarjala. Tudi za ta čas se pojavlja vprašanje evidentiranja gradiva te službe v italijanskih arhivih. Posredno sicer včasih vendarle naletimo na kak dokument, ki priča o zastopanosti te službe tudi pri nas, iil sicer se tu pa lam nahajajo taki sp.si pri gradivu občin oziroma okrajev iz časa avstrijske in ital^anske oblasti. Več vprašanj se seveda zastavlja pri nastajanju gradiva spornenlškovarstvene službe v bhžnji preteklosti, v *asu po 2. svetovni vojni. Prvi spomeniSknvarstvf-ui zakon iz leta 1948 je predvideva! za okrajna območja le referente pri okrajnih upravnih organih. Poverjeništvo za prosveio goriške oblasti jc 1949 pooblastilo referenta za kulturo in imetnost. da na tcrcmi, ki se ie lormiral kot goriški okraj, raziskuje, zbira, dobavlja, odk rpuje, odvaža ali samo zavaruje in zaščiti kulturne spomenike, ume'ni-ne, stare listine in knjige, narodopisne in narodoslovne predmete in tudi prirodne znamenitosti. Nekaj tega dela je bilo tudi opravljenega. Pri urejanju in odbiranju gradiva OKrajnega ljudskega odbora je zato treba biti pozoren, da se Dhiani liste dokumente, ki se nanašajo i:a ,.pionirske korake" spo-meniškovarstvenc dejavnosti po osvoboditvi in se znotraj takega fonda pojavljajo. Pri pregledovanju reodbra-nega gradiva v fondu upravnega organa za goriški okraj sem ugotovil, d? so se oliraniii zapisniki stanja na terenu, ki jih jc rcfercnl v obliki poročit pošiljal okrajnemu upravnemu organu. V njih najdemo že tudi prve zbirne splošne popise kuhurnih spomenikov za posamezne kraje pa tudi dokumente v obliki zapisov kjer je g'avna zadeva pobuda referenta, naslovljena na pristojni upravni organ, da b' se vzpostavila trdnejša osnova spomeniSkovarstvene službe ter navodila referenta o najnujnejših ukrepih za zaščito spomenikov naslovljena na tiste krajevne in kasneje občinske ljudske odbore, k imajo na svojem območju kulturne spomenike, potrebne zavarovanja. Tc dokumente ponavadi sicer najdemo tudi v fondih kiajevnih oziror.ia občinskih iiudskih odborov, ki pi največkrat niso ustvarili novega gradiva, iz katerega bi bilo razvidno, kiko so sporne -iškovarstvene zadeve reševali. Prvi povojni sporne niškovarstve ni zakon jc prea vide vat odločbe o varstvu določnega kulturnega spomenika a" pruodne znamenitosti, .ki jo na predTog repub'iškega zavod? izda minister za prosveio LRS in se poSlje lastnika, posestniku ali upravitelju spomenika oziroma znamenitosti. Pravnomočne odločbe, s katerimi so bile razglašene za zavarovane določene nepremičnine, je hranilo pristojno okrajno sodišče, ki je tudi v zemljiški knjigi zaznamovalo zavarovanost nepremičnine. Za to prve obdobje sporne niškovarstvene dejavnosti po ■osvoboditvi jc treba pri strokovni obdelavi godiva tistih for.do", kjer so v dokumentih ostale sledi dela na spo-meriiškovarstvcnnm področju nuino upoštevati kriterij časa nastanki, ravno tako pa tudi kriterij obsega gradiva. Redki dokumenti so dragoceni za spoznavanje začetkov sporneniškovarstvene službe na našem območju po osvoboditvi in ni dvoma, da jih mora arhivist ohraniti kot arhivsko gradivo, in sicer v fondu okrajnega upravnega organa, v fondih nižjih uprrvnih organov pa praviloma ne, ker kaže tudi upoštevati kriterij dupli-ranja enakih dokumentov in podatkov. Od leta 1956 do 1959 se je s spomeniškovarstvenimi Arhivi VIII 1985 /pra£anji ukvarjala komisija za varstvo spomenikov pri svetu za prosveto in kulturo Okrajnega liudsKcga odbora Gorica, od leta 1957 pa jc deloval referat za spomeniško varstvo pri GiriSkcm muzeju in tj je od leta 1959 do ustanovitve samostojnega zavoda za spomeniško varstvo v Novi Gorici leta 1962 opravljal strokovne zadeve spomeniškega varstva v goriškem okraju. V tem času se obseg gradiva, ki se nanaša na to službo veča in z njim posluje več ustvarjalcev, pri katerih se gradivo tudi ohranja. Zakonodaja iz Jcta 1958 namreč žc bolj natančno opredeljuje opravila in naloge okrajr.ih upravnih orcanov za spomeniško varstvo in znvodov ali drugih ustanov, ki naj se formirajo kot okrajne strokovne organizacije. Strokovne mtoge se po tej zakonodaji začenjajo ločevati in osamosvajali od nalog upravnega organa, pristojnega za kulluro. Do'očcne so prcvicc in dolinosli, ki so jih pristojni državni in dužbeni organi upravičeni in dolžni izvršiti ter dolžnosti in omejitve pravic vsakokratnega lastnika, posestnika, upravitelja ali kakega drugega upravičenca do spomenika. Pristojni državni organi, o ka te rili jc govora v zakonodaji, so bili na okrajnem nivoju: up.avm organ za spomeniško varstvo v okviru sveta za prosveto in kulturo, upravni organ za urbanizem oziroma gradbeni upravni organ. Upravni orgar za spomenisko varstvo je odločal, perem ko je dobil mnenje strokovne organizacije, kateri premični in nepremični predmeti so spomeniki, ob katerih pogo>ih so dostopni javnosti, o dovoljenju za izvoz ali premestitev spomenika, raziskovalnju spomenika in podobno. Upravni o.gan za urbanizem oziroma gradbeništvo p« se ukvaija z opravili v zvezi z izdajami urbanističnih in zazidalnih načrtov ter giadbenimi dovoljenj, ki zadevajo tudi spomeniška območja oziroma posamezne objekte. V zapisnikih sej sveta za prosveto in kulture pri Okrajnem Ijudsku". oaboru najdemo različne zadeve, ki se tičejo spomeniškega varstva: razprave o ureditvi kulturnih spomenikov, formiranju komisij za zbiranje podatkov o zgodovinskih spomenikih na območju občin, tudi žc razprave o zaščiti naravnih znamenitosti, odločbe o zavarovanju spomenikov, proinjc lastnikov za ob novo spomenikov in odločbe - soglasja za obnovo spomenikov skupaj s strokovnimi mnenji Goriškega muzeja ali pa tfdi republiškega -avoda. Del omenjenega gr; diva se pojavlja še na več mestih' pri ■ Goriškem muzeju kot strokovni organizaciji na naScin območju (ker samostojni zavod Se ni bil ustanovljen) in seveda pri čedalje več lastnikih alf upraviteljih spomenikov, ker je Šlo za vedno več neposrednih spomemškovarstvemh poseeov. Ti so porajali tudi dokumentacijo, ki so jo ustvarjali ali prejemali tudi lastniki oziroma upravitelji -to pa so največkrat Občinski ljudski odbori, na področju katerih so spomeniki, civilnopravne osebe (župnijski uradi), družbenopolitične organizacije, društva in lastniki— posamezniki. V celoti vzeto je nastalega gndiva v zvezi z upravno dejavnostjo za področje spomeniškega varstva zc nekoliko več, enake gradivo pa se tudi hrani pri več imet-.ukfr. Da se izognemo prevelikemu duptiran-u gradiva, je bržkone najbolj primerno, da ga odberemo kot irhiv-sko gradivo v fondu Okrajnega ljudskug; odbora, ker bomo i*, zaradi narave dejavnosti in pristojnosti dobili v tem londu skupaj največ gradiva s tega področja. Ob tej upravn: dejavnosti pa ugotavljamo, da je zako-rodaja leta 1958 konkietrejc določila opravila okrajne strokovne organizacije za spomeniško varstvo. Ta so obsegala dajanje predlogov upravnemu organu o razglasitvi spomenikov in predlogov za ukrepe v zvezi z vzdrževanjem spomenikov, strokovno nadzorovanje izvrševanja določb zakona in dajanje predlogov za odpravo nepravilnosti ter skrb za opravljanje k^nser-vatorskih del na spomenikih in znamenitostih V zvezi s temi opravili se jc začela tudi sistematičneje izdelovati strokovna dokumentacija pri referatu za spomeniško varstvo GoriŠKcga muzeja. Ker zakonoaaja ni predpisovala, kake naj se izdeluje in vod' strokovna dokumentacija, strokovnega dela pa je biro Čedalje več. so začeli strokovni delavci spomeniškega varstva ustvarjati nekatere zvrsti gradiva, ki so postajale osnova za čimbolj popolno strokovno dokumentacijo, nujno potrebno ob rpzvijajocih se zahtevnih nalogah sporne niš-kovarstvene službe. Izdelovati so začeli kartoteke in folo-teke, kar je bilo povezano z intenzivnejšim evidentiranjem sponuniicov te znamenitosti iz njihovega stanja, ustvarili so tudi obsežno topografsko gradivo NOB ter zaceli z izdelavo obsežnejših ¡¡tudij - elaboratov za konkretne spomeniSkovarstvene posege Dokumentacija se je izpopolnjevala, ko so tudi novi zakoni iz leta 19oI, 1965 in 1981 :azSirili naloge regionalnih zavodov in jih natančneje določili Omenjeni zakoni sc pustih upravnim organom le manjše Število opravil v zvezi z varstvom naravne in kulturne dediščine, vendar zaradj večje skrbi za varstvo le-te narašča število zadev v gradivu upravnih organov. Ker se okraj li upravni organi razformirajo, preidejo te pristojnosti na občinske upravne organe. Tako imamo opravka z gradivom občinskih upravnih organov, ki je večinoma Še na terenu in ga bo treba Sc prevzemali. Pri pregledu dokumentarnega gradiva enega od teh jc bilo ugotovljeno, da prejemajo v reševanje gradivo, ki se tiče spomeniškovarstvene dejavnosti poleg za kulturo pristojnega organa npi, še organi za občo upravo, za družbeni plan in finance, za gospodarstvo, za notranje zadeve in seveda ¿a urbanizem in gradbene zadeve. Pri navooilih za odbiranje arhivskega gradiva občinskih upravnih organov bo potrebno konkretizirali ustvarjalcem napotke za odbiranje, ker sc med posameznimi Sifiami zanesljivo pojavlja enako gradu o Najnovejša zakonodaja predvideva luoi sodelovanje zavodov zlasti z organizacijami in samoupravnimi inte resnimi skupr.ostmi za kulturo, vzgojo in izobraževanje, raziskovanje, urbanizem in komunalne dejavnosti, turizem in Še druga področja dela pri načrtovanju in izvajjnju nalog, ki imajo pomen za varstvo naravne m kulturne dediščine, Pri podružbljanju varstva te dediščine se "nujno pojavlja, zaradi potrebe po obveščanju, kopičenje enakega dokumfntarrega gradila pri različnih ustvarialcih in imetniki!- gradiva. Npr. Samoupravne interesne skupnosti za kulturo prejemajo od zavodov tudi letne plane in poročila o delu, V pismenih navodilih za odbiranje pri njih sc predvideni kot arhivsko gradivo,za prevzemanje tudi letni plani in poročila Izvajalcev. Tukaj bc treba upoštevati določilo pismenega navodila zanje, ki pravi, da sc ne odbira razmnoženo gradivo drugih družbenih pravnih oseb, ki jih dobijo v vednost Arhivi VII 1984 49 Tc zvrsti gradiva naj bi odbrali tam, kjer so nastale -torej pri izvajalcu — zavodi; poleg ostalega gradiva splošnegp poslovanja, ki je ž? standardno arhivsko gradivo (splošni akti, zapisniki sej itd.). Preostane Se predstavitev tistih tipičnih vrst dokumentarnega gradiva zavoda, ki nastajajo pri strokovnih opravilih Zavoda za varstvo naravne jri kulturne dediščine v Novi Gorici, ki opravlja svoje delo kot samostojna strokovna organizacija od leta 1962. Temeljna ugotovitev je, da predstavlja večino g.adiva spLovna dokumentacija, ki je vodena na posebnih obrazcih, zraven pa je tudi veliko fotografskega gradiva in načrtov. Lahko bi rekli, da je pravzaprav slikovna zvrst gradiva bistvenega pomena, ker še najbolj verodostojno kaže značilnosti nekega spomenika ali znamenitosti, njegovo sporne niškovaist veno zanimivost oziroma pomen. Osnovna shema, morda bi latiko rekli ureditveni načrt dokumentarnega gradiva, se veže na vsebinstca strokovna področja, in sicer naslednja: — umetnostnozgodovirski spomeniki, — spomeniki 1. svetovne vojne in spomeniki NOB, — arheološki spomeniki, — etnološki spomeniki, — tehnični objekti, — naravne znamenitosti. Znotraj teh strok ovnih področij se dokumentacija vodi po občinah in v okviru teh po imenu krajev Omeniti velja, da je za področje tehničnih objektov in naravnih znamenitosti dokumentacija šele v nastajanju ir. jo je sc razmeroma zelo malo. Pri naravnih znamenitostih težijo k temu, da bi bili glavni določitveni elementi znamenitosti in s tem tudi ureditve dokumentacije geografske koordinate lokacije. Prvi dokument o nekem evidentiranem spomeniku ali znamenitosti, kf najprej nastane, je obrczec, na katerem najdemo naslednje ppoatke: ime kraja, spomenika ali znamenitosti, Številka objekta in avtort ki ga je evidenti ral. Zraven je priložena totodokumentacija-k on taktne kopije objekta z raz'ičnih strani, ki najbolj predstavijo značilnosti spomenika ali znamenitosti; d od ar je tudi zelo suroaren opis za vsak posnet del objekta. Opisano bolj popoln je poseben karton, kjer je ob imenu spomenika in kraju, kjerse nahaja natančnejši opis spomenika š poudarkom na posebnih kvalitetah spomenika. Priložen je še poseben karton z navedbo literature o obravnavanem spomeniku. TJeo imenovani evidenčni list je enoten obrazec, ki pa sc vodi posebej za arheološke soomenike, umetnoatno-¿god o vinske, tehnične in etnološke spomenike, posebej za spomenike NOB in posebej za naravne znamenitosti. Evidenčni list za arheološke spomenike ter evidenčni list za umetr.ostr.ozgodovinske, etnološke in tehnične spomenike pa tudi za naravne znamenitosti ima v glavnem iste rubrike za naslednje podatke: občina, kraj krajevna skupnost, l;dinsko ime (p i i naravnih znamenitostih), spomeniška enota, oznaka objekta ali območja, vrsta spomenika, Številke koordinat (pri naravnih znamenitostih), lastnik ali uporabnik, katastrska občina, parcelna številka Številka zemljiškoknjižnega vložka, čas nastanka spomenika (pri naravnih znamenitostih to xipade), stanje ohranjenosti, sedanja namembnost utemeljitev spomenika (znanstvena, kulturno-vzgojna, zgodovinska, dokumentarna, ekološka, krajinsko-obli kovna, prostorska izrazna, estetska, gospodarska, pri- čevalna, čustvena vrednost, izjemnost-redkost, značil-nost-tip:čnost), opisna spomeniška oznaka, oznaka kategorije in varstvenega režima, p i cd log načina varovanja in stopnja nujnosti zaičite. Ob vseh teh rubrikah, ki jih izpolnjujejo po nekakšnih tipskih merilih, je zraven še nekoliko podrobneiši opis spomenika. Nekoliko drugačni so evidenčni listi za spomenike NOB Tam zvemo za ime spomenika, kraj, krajevno skupnosr, ožjo lokacijo, parcelno številko, lastnika, datum odkritja, avtorja načrta, avtorja napisa na spomeniku, kdo gaje financiral, stanje spomenika ter varstvene predloge. Za pomembnejše objekte in objekte v nevarnosti je priložena k tem evidenčnim listom tehnična dokumentacija - načrti, in sieer iz.mcre tlorisa, prereza in fasade objekta, ki se hramio v posebnih dosjejih, ločeno po pcsame¿nih strokovnih področjih. Vsi ti evidenčni listi so neke viste matični listi spomenika. Na pot'iagi te dokumentacije ovrednotijo spomenike in znamenitosti v okviru posamezne občine in sirer za vsa strokovna področja. Nastanejo nekakšni zbirni elaborati s podrobnimi opisi 'Spomenikov in znamenitosti, njihovim ovrednotenjem, priloženo fotodokumentacijo in načrti, ki postanejo sestavni del prostorskih' planov posameznih občin. To so obsežni zvezki in so jim iz zbirke evidenčnih listov priložene kopiic le-teh za tiste spomenike, ki so bili selekcionirani. Slovenski sporne nlšk ova rstve ni delavci so se odločili, da izdelajo za tiste spomenike in znamenitosti, ki jih je kot tatic razghsil pristojni upravni orgar. enoten obrazec, ki vsebuje naslednje podatke: ime spomenika ozi roma ledinsko ime znamenitosti, ime katastiske občine, Število zemljiškoknjižnega vpise, parcelno Številko, kratek opis vrste spomenika, ime lastnika in njegov naslov, vrsto lastnine, ime imetnika pravice uporabe in njegov naslov, ime kraja, ulice in hišne številke ter sbčinc, kjer se spomenik nahaja, nadmorsko višino, povrSino, koordinate, čas nastanka in stop izdelave spomenika, avtorja spomenika, namembnost, ovicd-noicnje spomenika (posebne kvalitete), obliko in režim varovanja ter podrobnejši opis ¿pemenika. Priložena je fotografija in katastrska kopija nahajališča. Posebna zvrst gradiva pri novogoriškem zavod*i nastal? po hudem potresu leta 1976. ki je poškodovil tudi del nase naravne in kulturne dediSčine, in sicer tako imenovani popisniki potresne škode. To so posebni obrazci, kjer najdemo poleg osnovnih podatkov o víst spomenika, njegovem izvoru, lokaciji, lastništvu ter stanju pred potresom Se pod: ike o posledicah potresa (vrste poškodbe, stopnja prizadetosti, morebitna sprememba spcmcn.škega statusa- ocena stroíkov obnove). . Poleg teh popisnikov so še posebni dosjeji, kjer so zbrani natančnejši opisi prizadetih objiktov na potresnem območju in prcd.ogi za njihovo sanacijo. Potek akcij za restavratorske posege se adraža v dokumentarnem gradivu tako, da se izdela program posega k» je tudi finančno ovrednoten — zato tudi v računovodskem scictoiju nastaja gradivo, iz katereg; ^verno, koliko sredstev je bilo vloženih v katerega od spomenikov in na kakšen način je financiranje potekalo. O samih restavratorskih posegih nastajajo posebr delo vodniki noteka akcije po posameznih fazah Veliko g.adiva nastaja v zvezi z. dajanjem pojasnil in I so nasvetov občanom in pravnim osebam pri spoznavanji! in varovanju naravne in kulturne dediščine Na podlagi prijave za poseg v nek konkreten objekt, ki jo od lastnika ali upravitelja prejmeta zavod in občinski upravni organ in na podLgi ogleda dotičnega objekta ali območja, ki ga izvrii komisija spomeniške varstvenih aelavccv, nastanejo krajši zapisniki oziroma mnenja o upravičenosti ali neupravičenosti posega, nakar sledi sklep o ugotovitvah spomeniško varstvene službe, ki ga prejmeta stranka in upravni organ. Zavod nima akta, ki bi določal roke hranjenja za strokovno dokumentacijo. Trkaj prinaja v p oš te v načelo o izkušnjah uporabe dokumentarnega gradiva pr pošlo vanju. Te izkušnje peljejo v smer ugotovitve, da ima to gradivo zelo dolgo, če žc nc trajno operativno vrednost za ustvarjalca. Čaka nas delo na valorizaciji tega gradiva z vidika nje govega trajnega pomena za znanost in kulturo, torej tudi izdelava pismenega navodila za odbiranje arhivskega gradiva pri zavodu, Če upoštevamo spiošnc kriterije valoiizacije dokumentarnega gradiva, lahko najbrž rečemo, da nas analiza pouatkov, ki jih vsebujejo naštete zvrsti gradiva pripelje k ugotovitvi, da je njihova vsebina take pomembna, da bo potrebne kar precejšen del strokovne dokumentacije vnesti v pismeno na-odilo za odbiranje, ki bo določalo seznam arhivskega gradiva za prevzem v arhiv Naloge zavoda pri varstvu naravne in kulturne dediščine že zdaj privabljajo številne uporabnike njihovega dokumentarnega grudiva - umetnostne zgodovinarje, etnologe, gcogiafe, arheologe, zgodovinarje, arhitekte, urbaniste, kmetijske, gozdarske in ekološke strokovnjake. Kriterij časa nastanka gradiva zavoda najbrž nc bo odi* grai kake pomembnejše vloge pri valorizaciji, ker tli bilo večjih sprememb v razvoju spomemsK o varstvene službe, ki bi bistveno vplivale na večji znanstveni in kulturni pomen nastalega gradiva, saj zavod deluje se razmeroma male časa in ni doživljal večjih sprememb načina delovanja v celoti bi pa kazalo poseke; vrednotiti gradivo, ki je nastajalo v času, ko zavod še ni bil formiran kot samostojna strokovna organizacija, ampak so sc strokovna opravila vršila pri Goriškem muzeju. Posebno obravnavo pri valorizaciji bo terjalo tudi gradivo, ki je nastajalo eb izrednih dogodkih, ki so v nekaterih območjih specifično vplivali na stanje varstva narave in kulturne dediščine, kar jc porodite posebno vrste dokumentacije (npr. pofies). Kriterij dupliranja enakega gradiva jc seveda najbolj prisoten v povezavi z gradivom pri upravnih organih in sanoupravnih interesnih skupnostih ter lastnikih oziroma upraviteljih spomenikov ali znamenitosti (ti namreč hranijo od strokovne dokumentacije predvsem strokovna mnenja zavoda o posegih na spomeniku ali zna-meniloiti, elaborati pa so tudi sestavni ael gradiva prostorskih planov upravnega organa) Sicer pa je večina strokovne dokuniciitacijc omejene na delokroge samega zavoda in sc koncentrira in hrani le pri njem. N'ogoč bi bil primer dupliranja gradiva na relaciji regionalni zavod it! republiški zavod vendar sc v praksi ne dogaia, da bi regionalni zavod pošiljal izvode katere od zvrsti strokovne dokumentacije, ki jo sani ustvarja na republiški za vod. Pač pa je v strokovni dokimcntaciji vec primerov ponašanja in sumiranja podatkov. Različni prej preduav- Arlnvi VIII 1985 Ijeni evidenčni kartoni vs:bujcjo več enakih ali podobnih rubrik z mnogimi ponavljajočimi se podatki. Latiko bi sieer določili zadnjo fazo v procesu ponavljanja in sumiranja podatkov, ki ustvari naj pomenih neiše dokumente z ob segaj očim i podatki za čimveč raziskovalnih potreb - to bi lahko hili že omenjeni elaborati, ki vsebujejo ohsežnc zbirne podatke, vendar le za selekcionirane spomenike in znamenitosti, ne zajamejo pa tudi vs<*h pod:obriCjŠih podatkov iz posameznih evidenčnih Jistov in drugih zvrsti grruiiva. kvtor gradiva kot element valorizacije bi btl morda pomemben pri pretresu vrednosti posameznih elabora tov, ki so žc prave študije, ve ud ar bodo zagotovo vsi elaborati, zaradi pomena in vsebine spoznani kot arhivske gradivo, ne g!:de tla to, kdo jih jc napisal. Obseg in ohranjenost gradiva nista problematični pri valorizaciji gradiva zavoda Količina gradiva je razmeroma majhna, ohranjenost pa stoodstotna, ker ni bilo nobenega uničenja. Vzročni kriterij bi kazalo upoštevati pri odbiranju strokovnih mnenj o posegih na spomenikih tega gradiva jc namreč rrzmeron.a veliko m reekakor ne bi mogli reci, da bi kaj izgubili, če bi odbrali le posamezne primerke za nekatere objekte, morda po teritorialnem principu. S stališča ostali!) značilnosti gradiva je treba opozoriti na večje količine [biografskega in risanega gradiva, ki ga je težje ovrednotiti s stališča umetniškega pomena vsekakor pa gre za koncentrirano zbirko fotodokumen-tacije spomenikov in znamenitosti z različnih zornih kotov, kakor tudi načrtov objektov, za kar ni dvoma da je 10 gradivo izredno zanimivo za potrebe znanosti in kulture in ima zatorej lastnosti arhivskega gindiva. Poskusi valorizacije so tu Ic bežno nakazani. Vfekakor bo treba šc natančnejšega studijskega pristopa pri izdelavi pismenega navodila, kjer bo določeno listo dokumentarno gradivo zavoda, ki ima ¡asinosti arhivskega giadiva in ki ga be prevzemat arhiv. Ko govorimo o prevzemanju paje treba tudi opozoriti, da je rok za izročitev ariiirskega gradiva arhmr (10 let od nastanka, kakor sc predvideva po zakonu za ustvarjalce arhivskega gradiva s področja družbenih dejavnosti) odločno prekratek ni bi ga kazalo,podaljšali. Čeravno se zakonodaja o prevzemanju tolmači tako, da dolgotrajna uporabnost gradiva pri poslovanjun ne obvc zuje imetnika, da ga nc b- od hiral, ko prejme pismeno navodilo in ga izročil arhivu, najbrž v praksi prevzemi arhivskega gradiva zavoda še dolgo ne bodo možni, ali pa .sc bo treba odločiti za rešitve kopiranja gradiva za potrebe ustvarjalca, da bi arhiv lahko prevzel originale. Literatura- Ana Zaletelj, Zgodovinski pregled zakonodaje o spomeniškem vaislvu in o arhivih. Arhivi, letnik III, šl. 1-2, Ljubljana, I9S0, str 29 -39 Antoša Lvskovcc, Organizacija družbenih slu¿b po osvo hoditvi, Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvoboditvi, Ljubljana 1978, str. 128 129 Emil Smole, Kulturni spomeniki in spomeniška služba. Goriški zbornik, 1968, str 94-98 Razvoj spemeniškega varstva na Primorskem, Problematika spomeniškega varstva v goriškem okraju. Tipkopis v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici Arhivi VIII 1985 51 SOMMARIO LA PROBLEMATICA ARCIHVICA DEL MATFRIALE OEGLI INSTITUTI PFR LA TUTELA DKLL'£RC.DIT\ NATURALE E CULTURALE Jury Rosa Gl'impicgati negli archivi sloven: non ahbiamo che poche espericnzc sulla problemática archivistícadegli instituti per la tutela dell'eredita naturalc e culturóle Parecchi aini Ta, quandc la vecchia lcgislazionc archivica era ancora ni vigore, aleuni archivi hanno gia stabilito tpialche contalto con l'istituto nel suo territorio, Constatavano lo stato dclla tutela materiale c dcila regolatezza dei materiale documentado ed alcune speci cf,el materiale anpartenente a auesto istituto. Esaminando lo sviluppo dell'attivita delia tutela de i monumenti ncí passato, dei lavori sovrapposti dalla legislazione per l'esecuzione di atiesta funzione iacciamo la conoscenza dei vari pos^ssori del materiale, detle speci e dclla quantita del materiale Aguardando la tutela dei monumenti. Bisogna considerado quardo si valorizza e seleziona il materiale archivico dei vari fondi teni'.ti gia nell'arcitivio. Il lavoro principale ci spetta nella valorizzazione del materiale documentarlo raccolto dall'istituto per la tutela dcIFeredita natnrale e culturale. In questo contesto dobbiamo tener conto anche delta valorizzazione e seiezione del materiale documentado degli altri possp^sori ai qvali riguarda la stessa problemática (organi ammini-straíivi, CDmunita d'inteTesse autogestite etc.). La maggior parte dclla documenta* ¡ene protessionale — suli'escmpio deH'istituto regionale per la tutela de 11'-eredita naturalc e culluralc a Nuova Gorizia — e rappresen tata dalla documentazione scritta registnta sui modulli speciaii, pero ci si t:'ova anche molto materiale -diseguo (fotografíe, piani). II materiale e' S'Stemato serondo i settori professionali (monumenti artistico-storici, monumenti della prima guerra mondiale e monuincati dclla lotta lazionale per la liberazione, monumenti archcologici, monumenti etnologici. oggetli tecnici, curiosita naturali). Nel determinare il materiale archivico dobbiamo tener conto d;i vari criteri, anzitutto del criterio del npetere c del sommare dei dati delle varié spcci dclla documentazione p/ofessionale. La m iggior parte dclla documentazione prcfessiionale assumera le qualita del materiale archivico il qnale sara preso nell'-aichivic appena compiutc le indicatzioni scritte e sele-zionatc il materiale archivico. Tuttavia sarobbc opnortu-no di prolungare il termine aella consegra del materiale archivico a causa dell'uso a lungo termine di questo materiale dal suo crcatorc. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 52 Arhivi VIII 1985 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi VIH 19«5 53 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 5i Arhivi Vm 19?5 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka \rliivi VIH ?985 55 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arhivi VIII 1985 DOKUMENTARNO IN ARHIVSKO GRADIVO OSREDNJE KNJIŽNICE SREČKA VILHARJA V KOPRU MaiuŠa Zagradiiik Namen referata je prikazati dokumentarno in arhivsko gradivo Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru Pri tem se omejujem na specifično gradivo knjižnice, kajti tisti del gradiva, ki ga 'ahko označimo kot splošno, nastaja tuli pri dr;giii dmžbcnih pravnih osebah in so krittiiji za vrednotenje trga z arhhskcga vidika že izdelani (to so: samoupravni akti, računovodska in kadrovska dokumentacija, delovanje samoupravnih organ o1, ipd.;. Neizdelani pa so Kriteriji za tisti del gradiva, ki nastaja pri osno«ni dejavnosti knjižnic, t.j. pri njenem delu s knjigami in bralci. ArhivJKO gradivo, na podlagi katerega bi iahko natančno ugotovili. letnico ustanovitve knjižnice, imenovane Biblioteka Civica, ni ohranjeno. Iz gradiva, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Koper1 je raz/idne le, da so o nj-ni ustanovitvi razpravljali žc leta 1864. Tudi avtorja dosedanjih obravnav te problematike navajajo različno leto ustanovitve: Srečko Vilhar v Prerezu zgodovine sloven- ski'i knjižnic in knjižničarstva na Primorskim2 navaja leto 1868, Mimslav Pahor pa v pnspevki' Mestna knjižnica v Kopru Šteje za ustanovitveni dokument sktep Mestnega sveta (Consigiio Comunale) ¿dne 12, januarja 1882, po katerem mora mestni pisar popisati v inventar-no knjigo vse knjige, ki so bile v prostorih mestne občine. V tej inventarni knjigi, kije bila napisana še istega lela, je pisar Adriano Pazdera popisal knjige arhivsko gradivo, ki se je hranilo v istih prostorih, ter nekaj muzejskih piedmetov. Arhivsko gradivo je štel za knjige (Če je bilo vezano v knjige ali zvezke), ostalo arhivsko gradivo je imenoval zr"Ojc (pacchi). . L:ta 1893 je knjižnica aobila bibliotekarja prof. Fran-ccsca Majerja, ki je ločil arhivsko gradivo od knjižnega .n napis.il inventar arhivskega gradiva (objavljen v Kopru 1909), inventar knjig in inventar bnSur. Poleg invéntame knjige je vodi! abecedni imenski in stvarni Katalog Za brcšjre je vodi1, aberedno-imenski katalog. Maja 1939 je prof. Majer umrl. V Knjižnici ga jé nasledil prof Benedetto Lon¿a, Ta je začel pisati novo inven-tarno knjigo, ki pa je dc leta 19S2, ko je zapustil Koper, ni dokonča!, Bibliotekar Lonza je namreč spo-mlaai leta 1952 pobegni! v Trst, arhivsko gradivo B'bh-o te che Ci viche pa je bilo pred tem skoraj v celoti Arhivi VIII 1985 57 uničeno Po begu lienedctta Lonze v Trst, je ... „Mestni ljudski odbor dal komisijsko odpicti prostore stare Knjižnicc Komisijajc ugotovila naslednje: V peči so bili ostanki arhiva knjižnice, skoraj povsem zogleneli in popolnoma neuporabni. Na kartotečnih listih so bile zamenjane signattTc, tako da večine knjig ni bilo mogeče najti. I. Zaradi sprememb v katalogu je bila nova uprava prisiljena sprejeti sklep o rckatalogizaujt ".4 To je tudi razlog, da arhivskih virov za obdobje Avstro-Ogrske, 1. svetovne vojne, italijanskega obdobja med obema svetovnima vojnama ler druge svetovne vojne za knjižnico skorajda ni. Zaradi tega je danes in bo tudi Se v bodoče težko ugotoviti vrste, količino kot tudi vrednost uničenega grudic. Podatkov o Bibliotcchi Civichi tudi ni mogoče dobiti iz občinskega gradiva, ker so 26. junija 1944 Italijani odpeljali v Italijo stari koprski občinski arhiv (razen 9. skupine).5 Za Uibliotcco Civico pomeni ta dan tudi osiromaienj: njenega knjižnega fonda. ker sc Italijani odpe^ali tudi njene najdtagoccnejSc knjige. Po osvoboditvi se |e začelo novo obdobje v zgodovini knjižnice Mestni ljudski odbor jo je ustanovil 20. oktobra 1951 kot Mestne knjižnico KopT. ločil jo je od muzeja, medtem ko je bil arhiv (arhiv kol ustanova) Se vedro v njenem sklopu, Kjiju lico je prcsclil v nove prostore in izpopolni! s slovenskim in hrvaškim knjižnim gradivom. Leta 1953 sc je priključil knjižnici Zbirni center iz Portoroža, Mestna knjižnica Koper je imela funkcijo Studijske in ljudske knjižnice. Okranii ljudski odbor je 27 januarja 1956 ločil ti dve funkciji in iz Mcslne knjižnice ustanovili Studijsko knjižnico Koper in Ljudsko knjižnico Koper Takrat je bil tudi arhiv fdanjinji Pokrajinski arhiv Koper) ločen od knjižnice. Slcdijsks knjižnica je postala članica skupnosti Studijskih knjižnic Slovenije, Skupščina občine Koper pa jo je proglasila za matično knjižnico na območju koprske občine. Študijska in Ljudska knjižnica sta sc 1.januarja 1975 znova združili, tokrat pod imenom Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. Ta je danes osrednja knjižnica na ohalno-kraškem območju in matična knjiinica za občino Koper, Za uobo več ko tridesetletnega obstoja knjižnice, t j. od njene ustanovitve v drugi polovici 18. siolcija pa do leta 1952, arhivskega gradiva ni. Miroslav Pahor t svojem prispevku Mestna knjižnica v kopni navaja, da je ohra njeno naslednje gradivo in ga podrobno razčlenjuje inventarna knjiga občinskega pisarja Adriana Pazdcre iz Icla 1882, inventarna knjiga knjig in inventarna knjiga broSur Francesca Majerjs iz Icla 1900. Nadalje navaja, da je ohranjena knjiga darov in zamenjav (giomale n 4), ki jc je vodil Majcr od 3. marca 1970 dc 25. maja 1939 ter blagajniški dnevnik otl leta 1927 de ieta 1936. Zal moram opozoriti, da tega gradiva v knjižnici nimajo. Glede na to pa, da je bilo to gradivo leta 1954. ko je bil članek napisan, še ohranjeno, obstoji možnosi, da bi se ob prizadevnem iskanju še našlo; Abecedni imenski katalog je prof. Lonza leta 1951 uničil, zato je Mestna knjižnica v letih 1951 do 1955 izdelala nov ibecedni avtorski in stvarni katalog. Za knjižno gradivo Zbirnega centra v Portorožu jc ohranjena inventarna knjiga. Ohranjene'so vse inventarnc knjige od leta 1951 dalje s prepisom Lon*ovc inventarnc knjige, nadalje knjige darov, dnevniki' mbevk, knjige zamenjav in knjige varstev. Organizacija knjižnice ter dokumentarni) in arhivsko gradivo, ki nastaja ob delu v posr.meznih oddelkih Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Kooer ima naslednje oddelke: 1. AKCESIJA V tem oddelku sprejemajo, inventarizirajo in razdeljujejo med oddelke .no^oprispelo knjižno gradivo ter skrbip za njegovo tehnično opremo, V okviru tega oddelka deluje komisija za nabavo knjig ter komisija za oupis. 2. KATALOGIZACIJA - KLASIFIKACIJA V tem oddelku izdelujejo k at al ogne listke za knjižno gradivo, ki ni slovenskega izvora Z» slovenska dela. tiskana v S K Sloveniji, dobiva knjižnic kal al ogne listki iz Narodne in univerzitetne knjižniec. 3. DOMOZNANSKI ODDELEK a Zbira, hrani in i/posoja v domoznansko čitalnico: — gradivo, ki sc vsebinsko nanaša na domoznansko ozemlje, — dela domoznanskih avtoijcv, — dela, lisKana ali izdana na domoznanskem ozemlju (od leta 1895 le slovenska knjižna dela). b. Vodi domoznansko dokumentacijo. c. Daje obiskovalcem informacije o domoznanskih vpra šanjih. č. Pripravlja razstave domoznanskega gradiva. ' 4. MATIČNA SLUŽBA a. Zbira podatke o knjižnicah na svojem področju, t.j vodi razvid knjižnic za občine Koper, Izola, Piran. b. Zbira podatke o izposoj ališčih potujoče'knjižnice. c. Skrbi za izobraževanje, daje strokovne pomoč knjižnicam. : Nato slediio oddelki izposoje: 5. ODDELEK IZPOSOJE i Ta oddeSek združuje izposojo knjig na do i, študijsko Čitalnico in čitalnico časnikov in poljudnih revij. 6. ODDELEK SFMt DELA Naloga oddelka je izposoja knjig in je bolj usmerjen v sodelovanje s šolami in vzgojno varstvenimi zavodi 7. PIONIRSKI ODDELEK Oddelek izposoja knjige zlas'i mladim bralcem (cicibani, učenci in dijaki) 8. POTLJOČA KNJIŽNICA Ta izposoja knjige v okoliških vaseh in zaselkih. Ob delu posameznih oddelkov si oglejmo, katere katc- Arhivi VIII 1985 gorijc dokumentarnega in arhivskega gradiva naslajajo v Os.ednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru AKCES1JA Nabavna komisija določi, koliko izvodov posamezne knjige bo knjižnica Nabavila. Zapisnikov te k imisijc ne pišejo: dokument, ki priča o njeni odločitvi je trabant. Na niem jc vpisano, koliko izvodov knjige gre v posamezna oddelke. Knjiga dobi inventarno številko in jo vpišejo v inventarno knjigo. En b./ou trabanta vložijo v katalog trabantov Preden gre knjiga v oddelek, za katerega jc namenjena, ji napišejo knjižni listek, To jc njena osebna legitimacija, Knjižni listek ima glavo, kamor zapišejo priimek in ime pisatelja, naslov dela, signaturo, iteviio in vrslc prilog in oznako, ki olajša aelo pri izpolnjevanju statističnih pol glede stroke in. jezika knjige, Ostali del knjižnega listka jc namenjen podukom o izposojanju knjige in gn izpolnjujejo v oddelkih izposoje. Za periodiko vodijo kartoteko periodike, v kateri vodijo evidenco prispelih številk. To jc začasna kartoteka, Prvo številko letnika vpišejo v inventarno knjigo in določijo letniku signaturo. Tc podatke prenesejo v glavo začasnega kartotečnega lista za pcriooiko in nalo vanj vpisujejo vse številke, kakor se prispele v knjižnico, vsa vplačila ter dopisovanje {npr. reklamacije zaradi nerednega pošiljanja), Periodika uobi svoj knjižni listek, ko jc letnik popoln in vezar. ali mapiran. Vsako periodično glrsilo dobi tudi katalogri listek, ki ga vsako leto dopolnjujejo. Enega vložijo v katalog periodike, enega v matični katalog ter v signaturni kataiog (to so katalogi, ki jih vodijo v akccsijskem oddelku) ter v ustrezne kataloge, namenjene čitalccm v oddelkih izposoje. ■Glede invrntarizarije moramo opozoriti, da inventari-zirajo samo tista periodična glasila, ki jih hrani knjižnica trajno. PribPžno polovico periodike hrani knjižnica samo določen cas, r.ato pa jo s sklepom strokovnega kolegija oapišejo. Seznam izločene periodike mora potrditi komisija za odpis. StroVovni kolegi knjižnico določi, katera periodična glasila se hraniio (rajno. Podobno je s knjigami. Po zakonu o obveznem izvodu iz lela 1960, dobiva knjižnica vse knjižno gradivo, ki izide v SR Sloveniji, Določen del te literature jc za knjižnico nezanimiv in gj izločijo, nc da bi ga invcntarizirali Poleg knjig in periodike hrani knjižnica tudi neknjižno gradivo (arebne tiske, razglednice, geografske karte, notno gradivo, vabila), ki ga ob prejemu v knjižnico ravno tako vpišejo v inventarno knjigo. V akccsijskem oddelku vodijo kataloge knjižnega in neknjižneg? g.adtva, s katerim razpolaga knjižnica. Arhivsko in dokumentarno gradivo, ki nistaj- v okviru tega oddelka je. - inventarno knjige (inventurne knjige knjižnega gradiva, inventarnc knjigi neiinjižncga gradiva, inventarne knjige domoznanskega gladiva, ki se vodij:* posebej od leta 1978, knjige varstev, knjige darov, knjige zamenjav) - matični katalog, ki jc abecedno imenski in je kompletna evidenca nad stanjem knjižnega fonda v knjižnici. Odraža zatečeno stanje, kajti katalogne listke izgubljenih ah odpisanih knjig sproti izločajo. - signaturni katnlog. urejen po zaporedju signaturnih številk, jc ravno take kot matični katalog kompletna evidenca knjižne zaloge knjižnice - abecedni imenski katalog knjig. Jc seznani biblio-tečne knjižne zaloge, urejen po abecedi avtorskih imen oziroma stvarnih naslovov knjig. - sistematski katalog, t.j. katalog po univerzalni decimalni khsitlkaciji. - katalog periodike - kartoteka periodike - kataiog trabantov - kaialog deziderat ali knjiga želja. Bralci zapisujejo naslove knjig, ki bi jih želeli brati a jih v knjižnici nimajo. To jc smernica knjižnici pri nabavi knjig - dopisi v zvezi z nabavo, zamenjavo, darovi knjižnega in rieknjiinega gradiva, - zapisniki komisije za odpis. Ocena gradiva: izmed naštetih kategorij gradiva sta iz arhivskega stališča pomembni naslednji kategoriji: vse inventarne kniige in matični kataiog. Vrednost inven-tarnih Knjig jc v tem, da so verna slika vse knjižne in neknjižne z,aloge, ki jc kdaji:oli prišla v knjižnico. Matični katalog jc, kot že omenjeno, kompleten prikaz knjižnega gradiva knjižnice v zatečenem stanju (vključujoč periodiko in neknjižno gradivo), prednost pred signaturnim pa mu daje abecedna imenska uredi lev. Nadalje imajo značaj arhivskega gradiva dopisi v »vezi z nabavo, zamenjavo, darovi knjižnega in neknjižnega gia-diva po izboru ter zapisniki konvsijc za odpis. Ostali katalogi so nujen pripomoček za delo v knjižnici, z arhi^kega staiisča pa so manj zanimivi. Kartoteka periodike ie le pripomoček za vodenje evidence. ODDELEK KATALOGIZACIJA - KLASIFIKACIJA Katalogne listke za slovenska dtla, tiskana v SR Sloveniji, dobiva knjižnica iz Naiodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani, za ostala dela pa izdelujejo katalogne lisike vtem oddelku. Ssupno s knjigami jih pošljejo nazaj v akcesijski odtidek. Tu jih vstavljajo v kalalogr, k t jih /odijo v akt-esijskcm oddelku. Nekaj izvodov spremlja knjigo v oddelku izposoje, kjer postanejo sestavi i del katalogov, namenjenih bralcem. Katalogni listki so zanimivi kot sestavni del katalogov, vrednost teh pajc že obravnavana v akccsijskem oddelku. DOMOZNANSKI ODDELEK V domoznanskem oauelku se hran rjo in ciajrjo v uporabo knjige in periodika z domoznansko vsebino ler neknjižno gradivo: drobni tiski, razglednice, geografske karte, notno gradivo, vabila. Na oddelek pridejo knjige že katabgizirane. Tutcaj jih klasificirajo in vodijo katnlog po univerzalni decimalni klasifikaciji. Vzporedno izdelujejo gejclski katalog, katalog tiska po k/ajih, signaturni katalog ter abecedni imenski kaialog. Iz periodike selekcionirajo članke z domoznarsko vsebino in jih klasificirajo, Za članke vodijo katalog po univerzalni decimalni klasifikaciji z abecednim geselskim katalogom, abecedni imenski katalog primorskih javnih delavcev in abecedni imenski katalog viiov dokumentacije. Vodijo popise nek njunega gradiva. V domoznan skem oddelku hranijo tudi popise in gradivo razstav, ki jih prireja. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. Za obiskovalce čitalnice vudijo knjigo obiskovalcev in knjigo izposojenega gradiva v oddelku Iz domoznanskega od aelka nc izposojajo knjig na dom, njihova uporabe je Arhivi VIII I9ps 59 mogoča le v čitalnici. Pri vrednotenju gradiva, ki ga s svojim delom ustvarja domoznanski oddelek, ne moremo mimo definicije, kt>j je donioznanstvo, Domoznanstvo je veda o stvaieh in vrednotah ožjega domač;ga okolja, raziskovanje ir preučevanje tega okolja. Domoznansko okolje za Osrednjo knjižnico Srečka Vil-harjapajc .— južna Primorska z občinami Koper, Izola, Piran, Sežana, IlirsKa Bistrica, Postojna — Tržaško, Consko, Beneška Slovenija, ko gre za manjšinska in obmejna vprašanja zamejskih Slovencev — hrvaška Istra, ko gte za manjšinska vprasanjj Italijanov v Jugoslaviji — Primorska v celoti, ko gie za dela, ki obravnavajo širšo Primorsko. Glede na tc, tfa jc predmet obdelovanja in sistematičnega zbiranja pocatkov lega oduelka področje, ki ga s svojim delovanjem pokrha tudi Pokrajinski arhiv Koper, menim, da ima vse gradivo, ki nastaja pri domoznanskem oadelku Osrednje knjižnice Srečka Vilhaija, značaj arhivskega gradiva. Edit ole pri katalogih knjižnega gradiva se kaže odločili za enega od dveh, ali abcccdno imenskega ali katalog po univerzalni dccimami klasifikaciji. Podatki v njiju se namreč podvajajo, le da sta vodena po različnih sistemih. MATIČNA SLGŽBA Funkcijo matične knjižnice ima koprska knjižnica že i>d leta 1953 Tudi v njenih statutih so pojavlja matična služba kol poreben oddelek z na'ogani da „nudi kot matično knjižnica strokovno pomoč vsem knjižnicam na svojem območju, s leni da organizira knjižničarske tečaje. pomaga pri ustanav'janju in oblikovanju knjižnic, pospešuje knjižničarsko službo ir. stroko, posreduje iz posojo knjižnega gradiva, opravlja na svojem področju registracijo knjižnic in vodi evidenco o njihovem knjižnem gradivu". V rcsnici oddelek ni nikdar zaživel in je začel delovati šele avgusta 1985 z nalogami, da zbira podatke o knjižnicah na področju občin Koper. Izola in Piran, da zbira podatke o potujoči knjižnici ter da skrbi za izobraževanje in daje slrokovi.o pomoč ostalim knjižnicam. Po nalogah, ki jih b- opravljal ta oddefek je nesporno, da bo dobršen del gradi/a, ki bo ob leni nastajal, imel značaj arhivskega gradiva, ODDELKI IZPOSOJ L V izposojo sc vključujejo izposoia knjig na dom, izposoja knjig in periodike v študijski čitalnici m čitalnica časopisov. V študijski čitalnici vodijo knjigo obiskovalcev 7,a izposojo knjig al: periodike v Studijski čitalnici, mora bralec izpolniti obrazec. Ti obrazci služijo čitalnici za evidenco in so pripomoček za statistično obdelavo. Hranijo jih tri inesecc. Tudi v čitalnici časopisov vodijo vpisno knjigo obiskovalcev, Pri izposoji knjig na dom nastaja dokumentarno in arhivsko gradivo ob vpisu bralca v knjižnico in ob izposoji sami. Knjižnica vodi razvid svojih obiskovalcev in v ta namen vodi imenik braicc" in kartoteko braiccv. Imenik braiccv jc knjiga, v katero zanisujejo pod zaporednimi številkami bralca, ki sc vpiše v knjižnico. Vsak bialec dobi z vpisom v ta imenik svojo evidenčno številko, ki jo pri izposojanju uporabljajo namesto njegovega imena in priimka. Poleg imena in priimka tet zaporedne šlevilke vsebuje imenik bialcev še naslednje podatke o vpisanem članu: datum vpisa, rojstni datum, poklic, stanovanje, opombe. Kartoteka bralcev je pomožni razvid vpisandi članov in ga vodi knjižnica zato, da si olajša delo pri izposojanju knjig. Voden je v abecednem redit, po priimkih. Naslednja evidenca, ki se vodi na oddelkih iiposojc, je b-alčcv Konto. Je kartoteka, ki je ureicna po zapored nih številkah bralcev in je evidenca, katere knjige si je izposodit bralec. Podatki o bralcu, ki jih vsebuje so: priimek iu ime, leto fijstva, poklic, zaposlitev, stanovanje. Ob izposojanju knjig sc v bralčev konto vpi.se signatura izposojenega dela, datum izposoje, datum vrnitve ter morebitna zamudnina. Podatki o izposoji sc vpisujejo tudi v knjižni lisičk. Vanj vpišejo številko izkaznice bralca, ki si je knjigo izposodil ter datum izposoje Omenim naj Se dve kategoriji ¿radiva, ki pa z arhivskega stališča nista pomembni. To so ^potnim (prvi opomin, drugi opomin) in bralčeva izkaznica, ki jo dobi hralec ob vpisu. Ta ne ostane v knjižnici ampak jo obdrži ¡¿posojevalec. Pomembnejša so statistična poročila, ki jih vodijo dnevno in to po univerzalni decimalni klasifikaciji in so osnova za tromc;cčna, polleina in letna statistična poročila. Iz njih jc razvidno, koliko knjig iz. posameznih področij je bilo izposojenih. Bralce loči Ic na odrasle in mladino, ne loči jih pa po spolu, poklicu, izobrazbi Ocena gradiva: Kategorije gradiva, ki nastajajo v oddelkih izposoje in bi jili kazalo označiti koi arhivsko gradivo so - «nenik braiccv, ker jc popoh. raz.-id vseh vpisanih članov v knjižnico, — statistična poročila, ker kažejo količino izposojenih del po strokah in jeziku Menim pa, da Žal nc kažejo kulture branja z vseli možnih vidikov, bralčev konto vsebuje podatke, iz katerih jc mogoče obdelati kulturo branja iz različnih vidikov: koliko in kaj so si izposojali bralci 'različne starosti, izobrazbe, poklicov, spola, kakšna je kontinuiteta branja Knjižnica jih nc liram trapio, rzločajo jih po desetih letih Vse do sedaj obravnavamo dokumentarno in arhivsko gradivo se nanaša na konkretno delo knjižničarjev s knjigami in bralci. Pomembna naiogs knjižnice pa jt poleg lega tudi popularizacija knjižnega gradiva in širjenje kulture branja med ljudi. V ta namen soc:Iujc s šolami m vzgojno varstvenimi zavodi, organizira ure pravljic, bralne krožke', literarne večere, predstavitve krijig, razstave Ob'ika popularizacije je tudi plakat. Vc čjc knjižnice izdajajo interna glasila. Nekatere vodijo albunV novih knjig, albume aktualnih vprašanj (v njem navajajo pomembnejša literarna dela, opozarjajo na pomembnejše članke revij in časnikov, vanj vstavljajo izrezke iz časnikov), album bralcev (v njem zbirajo mnenja bralcev, kritike bralnih večerov in diskusij konferenc z bralci). Pri preučevanju dela knjižnice ler dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki pri leni nastaja, se jc pokazalo, da je rok prevzema arhivskega gradiva v arhiv 10 let za nekatere kategorije gradiva prekratek, TjcI gradiva je za delovanje knjižnice nepogrešljiv, To so katalogi, ki so «i Arhivi Vili 1985 osnovni pripomoček bibliotekarjem pri njihovem delu Teh v arhiv potemtaKem ne moremo prevzeti, venaar bi ;:h kljub temu kazalo označiti kot arhivsKo gradivo s tem, da jih pustimo pri ustvarjalcu Opombe 1 Občinska knjižnica Koper (EiblioUco civica Municipale di Capodistria) Koper. 1864-1940 Občina Koper (Mnnieipio di Capodistria), K">pcr, 1332-1945 2 Srečko Vilhai, Prerez [godovin< slo verskih knjižnic in knjižničarstva na Primorskem, V Kopu, Lipa 1961 3 Miroslav Pahor, Mestna knjižnica v KopiU, Njen nastani in razvoj do leta 1954. Eiblioiekarska naloga z? strokovni izpit, ïddana v N'JK 1953, objavljena v Osrednji knjižnici Sreéka Vilharja Koper, Koper 1979 4 ' Miroslav Pahor, Mestna knjižnica v Kopru, str. 71 5 IX. Samostani, bratovščine, iole. cerkveni stavbni urad (Mo nasteri, Confraternité, Scuole, Pabbriceria) 133?- SOMMARIO MATF.RIALE ARCHIVIST1CO E DOKUMENT ARIO O ELLA BIBLIOTECA CENTRALE SREČKO VILHAR DI CAPODISTRIA Maruša Zagradnik Nella relazione e reppresentats 'a storia, Porgan zzazione e il materiale archivlsticodellu Biblioteca centrale Srečko Vilhar i Capodistria, II materiale che nasce nel processo dell'att'vita e del lavoro nella Biblioteca e valorizzato secondn i principi are hi vi stic i. RAZVOJ ZALOZNISKL DEJAVNOSTI V SLOVEN SK3 ISTRI mg". Mihca Trebše-Štolfa Razvoj založništva v Slovenski Istri s; težko predstavljamo brez p r.m c rja ve z razvojem te dejavnosti na celotnem območju Pririorske, zato svoje izvajanje navezujem na najvidnejše založnišKe dosežke pri slovenskem tisku na Primorskem. Za teritorialno opredelitev Slovenske Istre jemljem Sav-nikovc geografsko izhodišče, da je to razgibano Šavrm-sko, vse do južnih predmestij Trsta, do Srvudrijt, z dobršnim delom našega najbolj pustega in siromašrega Kiasa okoli Materije in Pndgrada, ki je biio še za časa Avstrije poleg avtonomne tržaške občine najmanjši upravno-politlčnl teritorialni del tedanje silno razkosane slovanske zemlje 1 Ce j<* vse do prve svetovne vojne veljalo Slovensko primorjt za kulturno najbolj razgiban de] Slovenije, če naj bi bil procentualr.o na Primorskem najnižja odstotek nepismenih, če naj bi bilo na področju Primorske največ društev in kulturnih prireditev, odkupljena skoraj polovica vseh novih slovenskih knjig, kot navajajo razni pisci, potem lahko začetek nacionalnegu osveŠČa-nja Slovencev v slovenskem delu Istre pomaknemošele v osemdeseta leta preteklega stoletja. Dotlej smo bih na tem območju brez lastne inteligence — /azer. zcio malo auhovsčine — brez lastnega meščanstva in brez veie posestniKOv z jasno, agrarno večino siromakov. Tbko v Slovenski Istri leto 1848 ni moglo imeti takega odmeva kot v ostali Sloveniji. K. temu je pripomoela ti'di neugodna nacionalna struktura. Nosilci italijanskega nacionalnega gibanja v Istri so bili inteligenca, patriciji in mladina. Slovenskega kmečkega vprašanja t ud' Bleiwcisov program ni reševal. Zato se j nadaljevala neenakopravnost pri opravljanju javnih funkcij. Nepis- menost med slovenskim p-ebivalstvom v tem delu Istre se ni manjšala. Ekonomska odvisnost in navezanost na Trst se je še povečevala. Saša Vrbnik je v svojem prispevku položaj, v Slovenski Istri najlepše opisal z besedami, da je to „pnd Benetkam' živeče ljudstvo skoraj po čudežu ohranilo svojo slovensko govorico in je komaj zadnjih sto let Avstrije resnično združeno z ostalimi Slovenci na Primorskem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Tako tudi ob pojavu itahjar.skegiv raznaro-dovaln:ga fašizma še ni imelo dovolj trdne in stare slovenske ku'turc Zato je to področje najbolj opusto-šeno in mrtvo."2 Ob pregledu bibliografij sem lahko ugotovila, da je bilo v slovenščini ali z delno tiskanim slovenskim besedilom od leta 1607 — ko po dr, Francetu Kidriču poznamo prvo katoliško slovensko knjigo ouhovnikom v pomoč pri slovenskih obredih (Vocabolano Italiano e Schiauo) — do prve svetovne vojrc natiskanih skoraj 800 tiskanih enot. Sprva so bili to tisk! z versko vsebino, nabožni spisi, deželni in viadni listi, zakonik in ukaznik, Kasneje tudi šolske knjige, slovnice, številna .originalna m prevedena leposlovna dela, vabila na shode in srečanja, obvestila in podobno. Prve slovenske šolske knjige na Primorskem zasleaimo v letu 1846, ko je izSel pivi Abecednik za šole p d mestih, k ga je izdalo šolsko vodstvo, sestavil na Štefan Koci?n čič. IlšH so tudi začetki računanja, berilo za 2, razred malin Sol na kmetih ter povesti za-začetnike istega avtorja. Žf leto kasneje so izšle prve- zgodbe za mladino, Šte/il.u prevodi iz češčine, Italijanščine, ter Koclsnčičeva priredba Vodnikove Kranjske pismenosti za male šole. Med Slovenskimi spisi Pokrajinski arhiv v Kopru hrani tudi štirijezično vabil" Slavjanskega društva iz leta 1848 na zbor društva (tisk) Leta 1849 je začel izhajati prvi primorski slovensko-hrvatski časopis Stavjanski rodoljub. Zal je še.istega leta prenehal, venaar ga je naslednje leto nadomesti! Jadran- Arhivi V|TJ !9R5 m ski Slavian. Po letu 1850 so poskusi se drugih Časopisov, almanaliov potopisov, prevodov iid. t lanki so bili z^od»-vinske, jezikoslovne, pedagoške vsebine, prinašali so društvena poročila, gospodarska in druga. Tiskale so jih tiskarne iti zalagali rodoljubi v Trstu ¡¡kot Lloyd, Htiala itd-), v Gorici fkoi Se it z, Peternolli, Je-senko in drugi) in v Postojni (Sebcr), V icir ohdohju je izšlo tudi mnogo šolskih knjig, povesti, prevodov, šol-skin beril itd. V šestdeseta leta datirajo že šolska poročila, koledar kmetijske družbe, Slovencem so tudi p reu stavljen i sej m zapisniki deželnega zbora, dobimo že prvi znanstveni list Goriški zbornik v Gorici in tudi huniorisiični list v Trstu. V ta leta sodijo tudi šicvilne i/daje strokovnih knjig v pomoč kmetovalcem, gospodinjam, gospodar stvenikom, pomorstvu, trgivini in drugim Poleg učbenikov za nižje, dobimo tadi učbenike za srednje šole. Tako imamo v osemdesetih lelih preteklega sioleija že izoblikovana dva močna slovenska politična in kulturna centra z množico društev ter moč'io založniško in izdajateljsko dejavnostjo Trsi in Gorico V tem času dobimo tudi oha politična časopisa Soča (1871) in 1876 tudi Hdinosi koi prvi slovenski dnevnik. Devetdeseta leta 19. stoletja so prinesla pravi razcvet slovenske knjige. V Gorici gre največ zaslug za to dejavnosti tiskatju Knjigarnarju in založniku Andieju Ga-berščku. Andrej Kühner, navaja, da je „po njegovi zaslugi v Slovanski knjižnici med leti 1893 in 1013 i/."lo 191 snopiče v v Knjižnici /a mladino med leti 1895 in 18% je izšlo 24 ;nopicev, v Salonski knjižnici od leta 1^00 do 1911 je izšlo 11 knjig in v Taliji je nud leti 1502 in 1910 izšlo 25 zvezk o v gledaliških iger".4 Poleg številnih izvirnih slovenskih tlel so bili zastopani prevodi leposlovnih del i/ vseh slovanskih in drugih |e/ikov. Poleg Gabrščkove tiskarne in ililariia.tskc tiskarne verskih tekstov je omembe vredna ludi tiskarna Anion marki ObL/zi. saj je bila to prva slovenska tiskarna. Delovala je-v Gorici. V Trstu so začeli izhajali politični časniki Delavski list (1890), Rdeči prapor (IS98 z letnico 1899 po uekatejih virih), ženski leposlovni iist Slovenka i 1897) itd. Leta 1891 je v Trstu izšel tudi prvi piev.id Martina krprma v ruščini. V teh letih je hilo tudi v Trstu natisnjenega mnogo i/virnega slovenskega leposlovja (Prešeren, Gregorčič, Govekar itd.) Največ dei je založila in natisnila tiskarna Doienc. Kasneje je ludi t-dinosi imela svojo tiskamo, ki je zalagala in tiskala slovenska dHa, Leta 1893 je F. Vusoni, ki je hil najbrž Beneški Slovenec, spisal knjigo La vita degli Sloveni kar pomeni, da £o tudi manjšinski slovenski narod začeli predstavljati večinskemu narodu. Prva revija za znanost in kutluro Veda je začela izhajati v Gorici ieta'191!. Kljub tej splošni kulturni živahnosti na Primorskem nam podatki za Slovensko Istro le niso dovolj znani, V ru/nih virih tali k o najdemo, da je bila prva čitalnica na tem območju v Dekanih leta J869, druga v Kopru i870. Del virov trdi, da lahko Ktiberski tahor, kije bil 13. avgusta 1870 štejemo za prvo množično manifestacijo prebujajoče se Slovenske Istre, saj se je na znorii zbraio nad 5000 ljudi V Pokrajinskem arhivi: v Kopru hranimo med Slovenskimi spisi leta 1896 tiskana Pravila Pohežanskega po sojilnega in konzumnega društva vpisane zaduge z omejenim poroštvom, pri Pobegih poleg Kopra, za osnovno leto 1805 s ki jih je natisnila tiskarna Cobol-Priora že v Kopru, h tega obdobja hranimo tudi piimcrek štiri-jezičue službene knjižnice - nemščina, italijanščina, slovenščina iu hrvaščina - iz leta 18^8 f' Ved slovenskimi tiski zasledimo prvo izdajo Časopisa za negovanje zdravja, vzgojo otiok in zabavo Domači Zdravnik I/ bibliografskega prgleda v Osrednji knjižnici v Kopni sledi, da je bil izdajatelj in urednik Jan. OkičOereb v Dekanih. Tiskala pa g;i je tiskarna Carlo Priora v Kopru leta 1906. Istega teia tudi Posojilno in konzumno društvo v Dekanih s tiskan»! vabilom v slovenščini, vabi na koncertno veselico Naslednja slovenska publikacija je prav tako izš'a v lisk^mi Priora v Kopni leta 1908t saj je začel izhajati Železničar, glasilo slovenskih železniških nasiavijenccv. Glasile jc b'lo tržaški štirinajstdnevnik. Tudi knjižnica društva Ljudski oder iz Trsta je bila leta 1910 tiskana v Kopru v tiskarni Priora, Tiskarna Dragotin Priora je leta 1910 tiskala tudi pra vila Lovskega in strelskega društva za Istro, v katerih je zanimivo odnbrenje Pil 1458^3-10: „V smislu-S 9 postave z dne !5 I i. 1867 drž. zak. Štev, 134 potrjuje se, da Lovsko in strelsko društvo za Istro v Kopru po predležečih pravilih postavno obstoji, Trs', dne 16. 10. 1910 Z c.kr namestnika Schaffgotsch, s.r " 8 V Kopru so tiskala tudi pravila Gospodarske zadruge v Kopru sprejeta 10. junija 19I0.9 V isti tiskarni je bila ?tcga leta tiskana, sicer v nemščini, vendar za razvoj slovanskega šolstva v Slovenski Istri v obdobju 1875-1900 zelo pomembna knjiga z naslovom Beriehl der k. k. t.chrerhililungsanstall in Capodlsiria veroffent-licht an Schlusse des Schuljahrres 1899/1900, ki jo jc sestavil tedanji direktor I. Markelj iu je izšla v samozaložb "c Čeprav ne mnogo, vendar je bila marsikatera knjiga tako že pred prvo svetovno vojno prebrana tudi v Sloveli st. Isti. Svetovna vojna pa jc ta kulturni razmah zav rta. V prvih povojnih lelih Italije Sla slovenske knjige v Gorici izdajali Goriška Maiica (po objavljenih virih z naklado tudi do 15.000 Uvodov) in goriška Mohorjeva družha ler Narodna knjigama. Narodna tiskarna idt. V Trstu so slovenske knjige, časnike in periodiko zalagale i'najale in tiskale Pdinost, Knjigarna Stoka in Naša /alo/ha ter Še nekatere manjše. To je trajalo vse dotlej, ko si je „faši/em iadal nalogo .prevzgojiti slovensko primorsko ljudstvo"11. Takrat so goieli proizvodi slovenske jezikovne in nnseine kulture. Leto 1927 pomeni konec izhajanja ludi za slovensko periodiko S tem, da so prepovedali do\oz knjig in tiska iz Slovenije, s prepovedjo širjenja slovenske pisane besede, z uničevanjem knjižnic, z. GentiJijevo šolsko reformo, ki je zaprJa vrata slovenskih šol leta 1928, so nastopili izredno težki časi za naso tiskano besedo, [/poslovali so tudi predpis po katerem „je morala vsaka, že tiskana knjiga ozi;oma publikacija na cenzurni pregled v Rim, kjer so odločili, ali lahko gre delo v prodajo ali ne Na odgrvor jc bilo včasih treba čakali tudi po teio dni, včasih so morali na novo dotiskovati cele-pole, včasih je cenzura' zavrnila delo v celoti"1 .Zanimiv je podatek v članku Kako se ie knjiga dvigala in padala, ko avtor fašistični pritisk na slovenske knjige ju avtorje podkrepljuje s piitnerom, da je leta 193i celo eno Bevkovih literarnih del izšlo poti naslovom I moni ritornanf s slovenskim naslovom Mrtvi se vračajo, v oklepaju.1 J |2 Sporazum med Italijo iti Jugoslavijo leta 1937 je prinesel nekako založniško olajšanje, ki pa je trajalo !e do leta 1940, ko je Italija prešla v naslednjo vojno. S tem je popolnoma preneha! slovenski tisk na Primorskem. Meja, ki je po prvi svetovni vojni ločila velik del Slovencev od matične domovine, nt niugla uničiti sloveti-skc kulture in slovenske nacionalne pripadnosti iu zavesti Bolj je slovenstvo občutila in ga negovala starejša generacija kot mlajša, ki je ohiskovala kasneje le italijanske šole Čeprav v težkih pogojih, je slovensko založništvo v Slovenskem pritr.orju izvršilo svoje narodne poslanstvo, ali kot navaja in trdi Prancc Bevk, se je potrebno „zahvaliti veliki ljubezni primorskega človeka do slovenskega branja, da je naša knjiga do konca vzdržala pritisk iu jc bila v začetku nore svetovne voine je s silo zatrta in ni sama shirata" 14 Leta 196G je Jože Obla* v Primorskih novicah objavi' pet nadaljcanj prikaza razvoja partizanskega tiska it: Primorskem15, ki Se jc začelo razbijati takoj po sestanku primorskih revolucionarjev dne 8 julija 1941 na Krc ntencah nad Renčami, kjer so sklenili tudi to, „daje petrebno organizirali itegaine tiskarne in tehnike /a .azmnoževanje propagandni ga gradiva, s katerim bodo obveščali ljudstvo o ciljih m namenih os fobodilnog," boja".16 Takoj jc začel na Primoiskcm izhajati ciklo-stirani aii kako drugače razmnoženi partizanski tisk Sele kasneje so se ustanovile štiri tiskarne v okviru Pckrajinske tehnike KPS za Slovensko primorje (Ančka 222, Julij 63. Slovenija in Doberdob). Med številnimi ilegalnimi ciklostiluimi tehnikami v Slovenskem primorjti je },e pred kapitulacij i Italije v Slovenski Istri delovala ciklcstilna tehnika nad Gabrovico. Pc Kapitulaciji llalijc pa so z okrožnimi odbori ustann-vili tudi okrožne ciklostilne tehnike za razmnoževanje letakov, lepakov, okrožnic, razglasov in radijskih vasi i pa tuoi brošur. Poleg tehnike Snežnik v Oabrovici v Slovenski Istri je bila v Boljuncu, nedaleč od nje, ustanovljena tehnika Morje, ki se jc kmalu sefila v Trst. Različni viri navajajo različno število civilnih in vojaških cikiostilnih tehnik, različno Število liskov in različno visme skupne naklade. lino pa bo prav gotovo res, da je biio največ izdaj z najvišjimi nakladami prav na Primorskem, saj jc bila želja po hranju slovenske besede morda na tem območju največja. Vse to jc veliko prispevala k oblikovanju osvobodilne in odporniške zavest". Zaio tudi ni slučajno, da je prav na Primorskem začel, v okupirani Evropi edini, izhajati 26. novcmbia 1943 ci-klostirani, kasneje tiskani Partizanski dnevnik, ki je do Konca vojne dosege" skoraj milijon izvodov. Njegovo tradicijo nadaljuje v Trstu sedanji Primorski dnevnik. Za primorske, torej tudi za istrske ciklostilne tehnike je značilno dejstvo, da so svoje publikacnc lahko tiskali tudi v jtalijanščini. Tako so tudi napredno italijansko protifašistično prebivalstvo vzpodbujali k odporu. Te tehnike so bile prve znanilke sožitja. Izdelki in misli so ustvarjal! prvi most med dvema različnima narodoma, ki živita na istem ozemlju. Leta 1945, ko je bila večina slovensko govoreče Primorske vendarle priključena k matični domovini, sta bila Trst in Gorica ponovno odtrgana. Primorska jc bila takjrekoč obglavljena. V Trstu jc sicer delala Gregorčičeva založba, vendar ni imela veliki ga vpliva na celotno Primorsko. Ko jc propadla uresničitev Svohoa nega tržaškega ozemlja, se jc začel odpirati kot nov Arhivi VIII 19115 center Koper. Ce izvzamemo časopise kot je bila Primorska Borba, ki je formalno izhajala v Ajdovščini med leti 1945 in 19^7 lu nato ob nastajajoči Novi Gorici še enako imenovani tednik (od novembra 1947 do junija ly48 kot štirinajstdnevnik), predhodnik Primorskih novic, je bil le Koper potencialno središče. Tu so namreč delale kar tri tiskarne (Jadran, Giubaiio m Pecehian/Pečanč); za potrebe časopisa, ki so ga ustanovili, so uvozili celo staro polrotacijo, Tako je Istiski dnevnik tuui prvi časopis tiskan v Slovenski Istri - 5. marca 1950. Ob Istrskem tedniku se je rodila tudi Primorska založba. Zc ob gospodarski reformi, ko so v bivši com B ukinili bone in garantirano preskrbe icr prešli na izplačilo osebnih dohodkov izključno v gotovini, jc uredništvo Istrskega tednika izdalo odloke o tem " brošuri z naslovom llli/e socializmu. Tedanji urednik' pa jc že takoj začel objavljali v podlistku dela iz slovenske literature, ki naj bi pritegnila istrskega bralca Tako je v štirih naualjcvanjih izšel Levstikov Martin Krpan. Več bralcev je zaprosilo upravo Istrskrga tednika naj jim pošlje posamezne številke časopisa, dr bi imeli kompletno povest, zato je uredništvo, dne 31. marca 1951 objavilo sporočilo svojim bralcem: „Levstikov Marlin Krpan bo kmalu izšel v brošuri. Ponovno vabimo vse, ki bi radi dobili to lepo slovensko povest v knjigi z bogatimi ilustracijami, da čimprej pošljejo prednaročila v naše uredništvo, ker bo naklada omejena",18 To ie tudi prvi dokumentiran vir o začetkih' založništva v Kopru. Jurij Kozjak, naslednja nadaljevanka v podlistku, je bil v časopisu že stavljen v formatu in črkah, ki so dovoljevale oziroma predvidevale izdajo v knjigi Tiste čase so se zelo razširile italijanske popevke in mladina jih jc kar naprej požvižgavala. Uredništvo Istiskrga tednika jc tedaj začelo objavljati po nekaj ljudskih pesmi v /saki Številki. Tako sr tudi nastale prve tri knjige iz založniškega programa.19 Tiskarna Jadran50 jc bila dokaj skromno opremljena in ji je tudi primanjkovalo svinca Prav to pomanjkanje je pospešilo ustanovitev založbe, kajti v tiskarni so giizili, da bodo pretopili stavek, če ga ne bodo kmalu uporabili. Urednik časopisa se jc že dogovarjal s slavistom Staiietom Suhadohtikom za koicgiranjtf Jurija Kozjak a in z Ivanom Poučen1 za Smrckarjcvc ilusiracijc N a runa Krpana. Ker naj bi te klišeje Mladinska knjiga posodila, je zato Martin Krpan postavljen v večjih črkah,21 Stiska je torej bila velika in je bilo teba najti rešitev. Istrski tednik je bil na trhlih nogah kar zadeva finance, posebej pa še sposobnih in strokovni!; ljudi m ni mogel prevzeti Je vloge zalcžnika. Zato je bilo ttebr ustanoviti .založbo. Tako jc bila zalofha ustanovljena v prostorih Istrskega tednika. Ustanovila jo je skupina državljanov Jernej Humar, Srečko Vilhar. Stane Suhadolnik, Marcel Rožanc iu Milko Stolfa kot pobudnik založbe. Ustanovni akt (ki ga v prvem originalu ni več mogoče najli!) v zadnjem Členu predvtd;va, da je formaino založba ustanovljena, kot akt, kot Sesti podpisnik, pou piše tudi tedanji predu:di>ik Istrskega okrožnega ljudskega odbora Julij Beltram. S tem je prvo naložbo v Kopru, to jc Lira ustanovil-formalno IOLO in ne poverjeništvo za prcsvetor ki tudi ni imenovalo uredniškega odbora, ampak s > bili uradniški odbor kar podpisniki ustanovne listine.2 Finančno poslovanje za založbo so vodih pri LiJ'i, tj, pri Knjigotrškem podjetju Librerii-Pflpimica, ki je bilo ustanovljeno I junija 1947 Arhiv, Vin 1985 63 kot dru*ba z omejeno zavezo.3 3 Velik pcbuanik založbe in med ustanovitelji je bil tudi Ja:o Komac, tedaj profesor na gimnaziji v Postojni, ki je ie pred formalno ustanovitvijo začel urejati Grad-nikove Primorske soncic. Ustanovni in vsi nadaljnji sestanki uredništva založbe so bili v prostorih Istrski:ga tednika oziroma Slovenskega Jadrana. Osnove, ki so jih postavili pobudniki zalo>bc, so bile dokaj preproste, a jasne: nadoknaditi zamujeno, zamašiti vrzel, ki jo je zapustil fašizem v teh krajih in vzpostaviti most meči slovensko in sosedno italijansko kulturo. Pomen realizacije takega osnovnega koncepta založbe so 'ahko najbolj občutili Primorci ali ljudje, ki so doživeli in občutil, potrebe in hotenja primorskega in is,rskega llo-veka. Zato je tudi v uredništvu založbe kmalu prišlo do razdora. Eni so vztrajali na konceptu, naj bo to ljudska založba v smislu bivše GoriSke Matice in tuoi Mohorjeve družb", drugim pa je bilo pomembnejše, da ima založba varno streho pri Li-Pa. Zato li'di do imenovanja založbe: najprej L.pa, nato Primorska založba dalje Primorska založba Lipa ter danes p/eprosto Za ložba Lipa, Med pr-d'ogi za poimenovanje založbe je bil tudi predlog naj bi bila Kosovelova založba, vendar je le prevladala „varna streha Li-Pa'*,14 I stiski tednik je koncem leta 1951 prenehal izhajati. Nasledil ga je Slovenski Jadran, ki si je zaual nalogo, pocr.ostavljcno povedano, približati slovensko morje širšemu zaledju. Tudi uicdmiko se je okrepil, zlasti z zunanjimi sodelavci, saj so bili mnogi novinarji radia Koper in skoraj vsi profesoiji in ravnatelj koprske gimnazije Martine. Časopis je bil "sekrikor tedaj najbolj zgledno urejevan in tak:o najboljši slovenski tednik. Ob javljal je tudi slikanice, povesti v nadaljevanjih, črtice slovenskih avttijev itd. Med drugim je v nadaljevanjih Ivan Renko objavil spomine na začetke partizanstva na Primorskem v Vojkovem vodu. Kopiski knjigotržci Librerie-Papirnicc niso bili navdušeni, da bi ti spomini izšli v knjigi, zato so hkrati tiskali slikanico Zgoubc o morskem konjičku, v premajhni nakladi in, razumljivo, v Sliribarvneui tisku, ki je bil izredno drag ¿lede na naklado Tako sc porabili ves dobiček od p.odaje prejšnjih knjig in tudi znatno sub vencijo republiškega sklada za pospeševanje založništva. Zato je urednik Slovenskega Jadrana registriral časopis kot založniško podjetje, uredniški odbor pa so tvorili sodelavci — nrvinaiji in profesoiji. Izdelali so program in začeli pripravljati posamezne izdaje po knjižnih zbirkah. Prva je izila pred p;oslavc na Okruglici — Vojkov vod, v nakladi 8900 ¡?vodciv, in je bila razprodana v enem tednu. (Ta knjiga je doživela že drugi ponatis) L spe- z Vojkovim vodom je preplaši1 lagovornikc nasprotnega, zato so sklicali sestanek, na katerem bi dokazali, da ne potrebujemo v Kopru dveh založb oziroma na katerem bi preprečili delo antago.iistične založniške skupine. Prišlo je do sporazuma, po katerem naj bi se založba preimenovala v skupno Primorsko založbo s širokim krogom sodelavcev b. vseh primorskih okrajev in primorskih pisateljev ter s programom ljudske založbe, z izdajami, potrebnim* primorskemu človeku in finančno dostopnimi ccnanti. Predsednik založbinega odbora (in nikoli odgovorni urednik, kol navajajo v sedanjih dokumentih LIPE3) je po^al o r. Bogomir Ma-gajna, tajnik in programski vodja Milko Šiolla, gospodar Marcel Rezane in podpredsednik odbora založbe Stane Suiiadolnik 25 Temu je sledil sestanek v Sežani, ki so mu prisostvovali predstavniki vseli primorskih okrajev in je potrdil - na jezo Knjigot.škc miselnosti — osnove Primorske založbe. Ta naj ima Široko vodstvo, predstavnike v vseh okriljih, z založbo naj sodrlujejo vsi, ki kakorkoli ¡ahko pomagajo. Založba naj izdaja knjige po ljudem dostopni ccni. Prva taka knjiga je biLa leta 1954 Zlati čoln Srečka Kosovela- Od zamisli do lazprodaje knjige, ki je izšla v 2660 izvodih so potekli manj kot šthje tedni,"6 Z odselitvije tajnika in piogramskega vodje založbe v Ljubljano so za administrativnega tajnika založbe pridobili SLvka Sušnika, ki naj bi vouil administracijo na sedežu založbe. Sestanki tajništva odbora so bili odtlej v prostorih Kmečkega glasa v Ljubljani.1 Začela seje dokaj živahna založniška dejavnost, sai sta bila tako predsednik kot tajnik v ljubljani in sta imela možnost kon-taktirati s posameznimi avtorji in tiskarnami. Iz lega obdobja jc precej novih izdaj, vendar je iz programa razvidno, da je vsak član prostorsko ločenega tajništva zatožbe propagiral svoje pniatelje in znance. Iz tega tudi nov razdor v tajništvu. Ker tajnik in programski vodja ni imel več možnosti vzdržati pri prvotnem konceptu založbe je odstopil, založba pa sc jc odtlej razvijala v samostojno podjetje, sicer ekonomsko po-\ruo, programsko in kulturno pa zunaj osnovnega cilja, /ato je nastopilo skoraj dvajsetletno obdobje „Angclik in Konsalvkov*',28 Iz tega obdobja je mogoče zaslediti mnogo časopisnih polemik za in proti takim usmeritvam založbe, ki bi morala imeti specitični pomen, vendar je arhivska dokumentacija od začetkov do tega obdobja, t j. do leta 1954 skoraj v ccioti izginila. Leta 1955 se je založba združila s trgovskim podjetjem LIPA in nato pos'ovala pod skupnim imenom Primorska založba Lipa Koper, Od oktobra 1955 je (udi tiskarna Pcccliiari poslovala pou imenom Lipa, v okviru trgovskega podjetja Primorska založba Lipa. Iz poslovnega poročila tiskarne za leto 1979 v arhivu Primorskega tiska jc razvidno, da sta 2. marca 1956 spiejcla sklep o zaružilvi delovna kolektiva Tiskarne in knjigoveznice Jadran ter Časopisno-založniškcga podjetja Slovenski Jadran in od 1 januarja 195715 poslujeta kol Časopisno-založnisko podjetje Primorski tisk Kope;, ' * Iz poslovnega poročila za lete 1960 farhiv CGP) jc razvidno, da je Primorski tisk ustanovil Okrajni odbor SZDL v Kopru Občinski ljudski odbor je izdal odločbo o spojitvi oziion.a ustanovitvi <*"ZP Primorski tisk pod ST. 03/2*6819/1, z dne 28, 12. 1956 ter Okrajni ljudski odbor :pet nekakšni napori po približevanju k ustanovnemu konceptu. 7. Kar zadeva arhivsko gradivo, ki ga ie msmo prevzeli, bo Pokrajinski arhiv Koper pri izdaji navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz uoKunicnlarnega moral upoštevati, da je ČZP Primorski tisk pravni naslednik sedmih delovnih organizacij samo od leta 1P4C drljc V dogovoru s ČDO Primorske novice bo najbrž potrebno doseči soglasje o statusu fond? listih 'založniških let, ko sta bili časop:sna-izdajateljska lei knjižno-založniška dejavnost pod isto streho. Za ločno predstavitev dejavnosti, bo ob historiatu pri fondu, ki je žal preveč razredčen, potrebna še kronološka rekonstrukcija dogajanj ob uporabi razpoložljivih virov pri privatnih imetnikih (korespondenca med dr. Migajno in urednikom o kon ccptualni lasti iu razvoju založbe, ki j" v arhivu Primorskega tiska ni več, zapisniki založil'škega sveta prvega obdobja, ki se u tegii .j o najti Se pri neka- terih živečih članih, pa jih tudi ni zaslediti v dokumentarnem gradivu 1952—1954. rokopisi, gradivo tiskovnih konferenc, ocene knjig, izginila je tudi kronika, itd.). S, Pri kriterijih za izbor nas Ji" moral voditi kriterij specifičnosti, obmejnosti ter namen in pogoji, v katerih se je porajalo in delovalo založništvo na leni geografskem območju. Ket m samo zapisana, ampak* tudi tiskana beseda trni del kulturne dediSčine, ki na nekem območji: ohranja in utrjuje narodovo identiteto, se v prispevku nisem opirala na kategorije arhivskega gradiva, ki ga založniška in izdaiatelisko tiskarska aktivnost ustvarjajo, pač pa sem poskušala osvetliti proces borbe za slovenski tisk, za nacionalno identiteto v tistem delu Slovenije, ki mu je v raziskavah odmerjeno vsekaKor premalo prostora. Opombe 1 Roman Savnik. 1'ranjo Ravnik, [tori, jesen 1954. Koper 1914 2 Sa Prav lam 7 Prav lam )i Slovenski spisi, Pokrajinski arhiv Koprr, Suimp.it:i si. 40 -zadnja M ran Pravil 9 Prav tam Si ampula i I 41 10 \>io kol op. ši 4 11 Isto kot op. ši. 2 12 Informacije, elasilo l)S ZGP Primorski tisk. Koper oktober 1976 Kako s.1 je knjiga (Ivigaki in padala, v.'st;iiic šr 25-26. K opor 1966 13 V" mik Pri morske založbe Lipa 1966 ii. 25-26. Kopei 1966 Mr. 3 14 Frana' Uevk O naši založbi, Ve\!nik ŠI.' 15 16, Koper, december -- maf-e 1961 '62 15 Jože Oblak ['anizanski lisk i„i Primorskem Primorske no-viec 27 in 31 junij/julij 19i0 16 Isle kol opomba št. -15 Primorske novice, ši. 27, 29. junija 1960 17 Urednik je ")il Milko Stolfa, ki je bil junija 1950 i odločbo poslan na Vojaikc upravo Jugoslovanske ljudske armade v Koper, kier je bil zadolžen za politična, kulturna in solskn vprašanja 18 1 sirski iednik, leto 11 , ¡H. 14, \tr. 4 19 Milka Slolla Kako seje rojevala Primorska založba, Rokopis 20 Jadran d. ti. v Kapru je bila ustanovljena 14,2. 1949 kot tiskarna in knjigoveznica in je liiht I I 1954 ukinjena. Iz Javnosttie^a (lovora Franca Lena- , «b 301,-tniei tiskarne (arliiv ZGP) Jnc 9 3. 1979 izhai.i, * je marca 19 »9 začela tiskati prve tiskovine. Naslednje le'o je tiskala ie t roje? ¡0 n i Uradni list IOI O, leta 1951 pa Že Martina Ki panj z Vrha. Leia 1960 se je že v navili prostorih tiskarni pridružila še klRima. izvedene likvidacije kof delniška druiba, je tiskarna Jadran s knjieovcznico nadaljevala delovanje. Izvolili =o nov delavski svet in upravni odbor. (17. zapisnika okrajnega ljudskega sodiiča v Kopni, dni 21. decembra 1953, opr .it. R 781/53. arhiv Založbe Lipa) Arhivi VIH 1985 65 21 Isto kot ^p. št. 19 22 Prrv zaradi izgubljenega začetnega srbiva (ali pa odtujenega? ) vsi viri, tudi Zbornik Piimarskc založbe in jubilejne publikacije navajajo po&Jikc iz napjčao tolmač: nega zapisnika oosok;. za presvelo ICLO. Celo u.itannvni zapisnik je ohranjen v nekikem prepisu. 23 Letu 1946 je Ljudska jaluiba iz Trsta v tak-atni coni B ustanovila vec knjigarn in piplrnic Te so bile v Kopru, Izoli, Piranu. Um a ju, Bujah in Novigradu, Poslovale so točeno do fl 1947 Družba z omejeno zavezo „Li -Pc" s acdožem v Kopru od 1. 1947 dalje, pa j; prevzela vse poslovalnice Ljudske založbe v bivši coni II. To knjigo iriko petje (je je delovalo vse dokler se ni tela 1955 združilo z založbo Lipa v Pnmcrsko založbo LIPA 24 isto kot op it. 19 25 Jernej Humer in Ida Gcc, ustni vir, enako ket v rokopisu pri op. it, 19 26 Isto kot op. št 19 27 Arhiv ZC.V Pnmo. sk' tisk 78 Isto kot op. it. 19 29 De 31. 12, 1956 sta ločeno poslovala ČZP Slovenski Judrsn s tiskarno Jadran in CZP Primorska založba Lipa r pošlo--valnicami in svojo tiskarno LIPA, Delavska sveta založniškega podjetja PTimorska zaloiba Lipa in C^soprao-založniS-kega podjetja Slovenski Jadran sla sprejela sklep o združitvi in od 1. 1, 1957 poslujeta kot časopisno založn:Jko podjetje Primorski tisk Koper 1] Radivoj RFHAR - SaSa VRBMIK, yioga in program založbe LIPA, Vestnih 1956, it, 4, str. 2 12 Milko ¿TOLPA, Kako se jc rojevala Primorska založba, rokopis. 13 France BFVK, O naši založbi, Vestnik št. 15-16, Kop^r 1961 '62. 14 PR'MORSKE KOVICE. Prilogn ob 30^ctnici, 30. december 1977, št. 6 15 INFORMACIJE, glasilo DS ZGP Primorski tisk Koper 16 Aleš ŽELFZENj Odnosi založbe Lipa pri menjavi z avtoiji knjig in ostalih izdelkov, dipl. delo L slopnje VE K 5, Maribor, v Kopru 1984 17 ISTRSKI TEDNIK KoDcr 1950, 1951 18 SLOVENSKI JADRAN, Koper 1952, 1953, 1954 19 ARHIVSKO in dokumentarno gradivo ZGP Primorski tisk, Koper 20 Pokrajinski arhiv Koper, Slovenski spisi 1635--1955 Viri 1 Pavel PLESNI ČAR, Narod naš dokaze hram. Bibliografski preglea slovenskega tiska na Primorskem do konca prve svetovne vojne. Li ubij an? 1940, 2 SLOVENSKA KNJIGA, Seznam po stanju in pro-aai(, dre 30. 6. 1939. Izdala in založila Organizacija knjigarnarjev Dravske banovine, Ljubljani. 1939 3 A KOLERIČ - M. PFRTOT, Bibliografiji, slovenskega tiska v Italiji, Narodna in študijska knjižnica ■T>st. I del od i 5 194S-31 12. 19 54, Trs 1969 in II dei od 1. 1 1955 4 Atojz KUMER, Slovenski tisk na Primorskem, Novi list'št. 82, 22 december 1955, in šl. 84. 29 de-, cembcr 1955. 5 Jože OBLAK, Pur t Lanski tisk na Primorskem, Primorske novice, šl. 17--3 J, junij/julij 1960 6 Miša SaLAMUN, Slovensko primorsko Časopisje. Zgodovinski pregled in bibliografski opis, Študijska knjižnica v Kopru, Kcpcr 1961 7 Saša VRE Ni K, Ujodu knjige in kulture na Primorskem, Vestnik, brezplačna priloga izdaj založbe LIPE. št. b, Koper, dccember 195b 8 Milko STOLFA, Primorska potrebuje močno založniško podjetje. Razgovor s predsednikom Primorske zalGžbe, pisateljem dr. B. Mtgajr.o Ljudska pravica - Borba, St. 271, str 6. 13. november 1954. 9 ZBORNIK Primorske založbe LIPA,Kop-;r 1956 10 Mnnan BRECELJ, Obrobni zapLek o Primorskima-ložbi Lipa, Primorske novice ši. 41 (11. 10. 1957jdo 43. (25 10. 1957) SOMMARIO LO SVlLiJPPO DELL' EDITO RIA NFLL' ISTRIA SO) VENA Mihca TrebSe Slolfa Molto piu taidi che nîlla Slovenia centrale hanno eominciato a stampare e p ibblfcare libri eJ altri stampati nella lingua slovena anche nel Littorale P'oveno. Nelt'-'stria Slovena invece abbiamo dovuto aspettare la :iuni-ficazione con lü madre patria, che si sviiuppasse lastampa c piu tardi anche I cditoria. Per primo e comincíato ad useire il settimimale Istrski tednik. Cosí s' e sviluppata anche una nod:sta attívira éditoriale Nata e la casa editrice Prímorska zaloiba che sotto .,1a valida proiezione" dell'czic;ida Ll-PA (Librería-papi.nica) ha preso ¡i nonie LIPA. Il fins, propostosi dagli iniziatori della editrice era: supplire al ritardo, riempire il vuoto, lasciato dal fascismo, e construire un ponte tra la cultura Slovin ie q'jella virina italiana. Pero il conecto, lasciato a tealLzare a gente, che ñor. poteva "acire ¡1 suo si^iPcatc spcrifico, e d^gencrato e l'eai trice si e trasl ormata in casa commerciale Irreparabile perdife per lo studio dell'ídentita naiionde e la realizzazione del pugrama di convivenza tra le due nazionilita e cht gli archivi di questo periodo so.to del tutto distrutti, asportatt oppure p. nluti. 66 Arhivi VIII 1985 IZBRANA VPRAŠANJA IZ ZGODOVINE SLOVEN SKFGA Ffl-MA IN O FILMSKEM ARHIVSKEM GR/l DIVU Ivar Nemanič Fi'msko arhivsko gradivo smo na zborovanjih arhivskih dclavccv žc prid sta vil i. Razpravljali smo o njegovem materialnem varstvi1, o filmu kot viru za proučevanje nekaterih družbenih dejavnosti in o drugem. Vprašanja, ki'jih bom i sestavku zajel, bom povezal z načrti nekaterih ustanov, ki segajo na področje filma in težijo za temr da bi strnili svoja prizadevanja pri ustvarjanju pogojev za raziskave zgodovin^ slovenskega rilnu. Arhivi so s temi težnjamr povezani. Z vari: injetn arhivskega gradiva ustvarjalo temelj za zgodovinopisje, tudi filmsko. V začetku bom okvirno nanizal temeljne vire. ki naj bi jih upoštevali pri študiju zgouovine slovenskega filma. Nato bom govoril o ustanovitvi slovenskega filmskega podjetja po osvoboditvi in nazadnje bom predstavil filmska gradivo o narodnoosvobodilnem boju. Vir l za zgodovino slovenskega filma Letos se spominjamo dveh časovnih mejnikov iz preteklosti slovenskega filma: osemdesetletnice nastanka Ilirskega prvenca na Slovmskem in hkrati Štirideset let filmskega ustvarjanja po osvobodi.v« V osmih desetletjih sc posamezniki, ki so že pred vojno ustanavljali svoja filmska podjetja, in nato filmski delavci v okviru filmskih podjetij v pravem pomenu besede posneli v Sloveniji mnoge dokumentarne in številne igrane filme. Filmski Tgodovinar naj bi jim dar.es sledil s peresom in na knjižnih straneh zajel in opisal njihove stvaritve. Zaradi časovne odmaknjenosti bomo za nekatere filme iz starejšega obdobja, ki se niso ohranili, navedli le naslove. O njih pričajo le skopa časopisna poročila ali drugi mi. France Bienk je zapisal na uvodnih straneh ene izmed svojih publikacij, da je ogrouje slovenske filmske zgodovine žc prrr-cj trdno, izdelano, da so pa v notranjosii tc zgradbe še številne neznanke. Raziskovalec jih bo razkril na temelju proučevanja filmskih '.gouovinskih virov, Upošteval bo že objavljene študije, iazpravc v revijah, številne Članke ocene, kritike in končno p.sano in filmsko arhivko gradivo. Slovenska bibliografija Narodne in univerzitetne kujiž-niee v Ljubljani predstavlja pome*ibno napotilo tudi raziskovalcem zgodovine filma. V posameznih letnikih objavlja tudi rubrike o filmu in sicer ? naslovi Filmska umetnost splošno, Slovenski lilm sploSno in Jugoslo-vansk- film - occnc (razen slovenskih filmov). V njih prinaša poročila, occnc, kritike itd. posameznih filmov. Literatura o filmu V prvem obdobju po vojni domače filmske literature Se ni bilo. Zaradi lega začnejo v tem času preva'a(i tujo filmsko literaturo, Prof. France Brenk je prevedel Zgodovino filma, ki jo je napisal Gcorges Sudoul. Izdala o je Cankaijeva založba leta 1960. V douatku knjige je pripravil pregled zgodovine filma v Jugoslaviji in ga pozneje prevedel v francoščino pod naslovom Apt.^u de l'histoire du cinema Yougoslave,'Ljubljana 1961. Prance Brenk je napisal tudi vrsto drugih publikacij o zgodovini slovenskega filma. Leta 1951 je pri Obzo^u v Mariboru objavil Zapiske o filmu. V njih je poleg sploš-. nega orisa r: '.voja filmske umetnosti p'edstavil jugoslovansko kin;r Vogralijo v predvojnem času in po osvoboditvi. Pozneje je Fiante Brenk raziskal vprašanje o nastanku prvih dveh slovenskih celovečernih filmov, l-gotovitve je strnil v knjižici Prva dva slovsnska dolga filma, Ljubljana 1980. V njej je zbral in objavil korespondenco z ustvarjalci obeh filmov in z drugimi. V okviru Dop.snc filmske in TV šole DDU Univerzum je France Brenk izdal Kiatkc zgodovino slovenskega filma, Ljubljana 1979 V njej je segel v čas prvih film skil projekcij na Slovenskem in prikazal razvoj slovenskega filma šc v povojnih letih V letu 1980 je izšla še druga knjiga prof, Brenk?,:Sloven ski film s podnaslovom Dokumenti in razmišljanja lied slovenskimi avtorji naj omenimo zlasti še Stanka Šimenca, ki je leta 1968 napisal Pot, v filmski svet in Vitka Muska, Kratka zgodovina filmske umetnosti, Ljubljana 1960. Razprave prof. Vladimirja Koeha bomo omenjali na drugem mestu. Publikacije drugih a/torjev navajajo zlasti filmogralije. Dejan Kosanovič, profesor na Fakulteti dramskih umetnost' v Beogradu je v knjižici Uvod u proučavanje istorijt jugoslovenskog filma, ki jo je izdala Mala biblioteka v Beogradu leta Iv glamili črtah orisal tudi zgodovino slovenskega filma. V dodatku je objavil bibliografijo pomembnejših člankov in literature o slovenskem dimu Pri tem navaja le temeljna dela. Pomemben vir za zgodovino filma predstavljajo revije, ki pišejo samo o filmu ali pa namenjajo filmskim vprašanjem le po nekaj strani v vsaki Številki. Ogbjmo sijih po kronološkem redu. V petdesetih letih sta izhajali revija Filmski vestnik in nato Film. V teh je ravnatelj Slovenskega ghdališkcga muzeja Janko T'aven objavil Pregled razvoia kinematografije pri Slovencih. Ker mu je uredništvo odreklo gostoljubje, kakor ugotavlja prof. Brenk, pomembna študija ni bila natisnjena v ccloti Slovenski gledališki in filmski muzej v reviji Dokumenti SGFM prinaša razprave tudi o filmu. V njej je npr. France Brenk objavil daljši članek Slovenski NOB film, šl. 25 in 26. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je leta 1962 ustanovila revijo f.kiau s podnaslovom Keviju /a lilm televizijo. V rubriki Prispevki k zgodovini slovenskega filma objavlja reviia r?zprave s področja teoretične in publicistične dejavnosti, poroča o filmski proizvodnji, distribuciji kinematografih filmski vzgoji, periodičnem m dnevnem tisku. Prinaša kritične ocene in zapise, spremlja radijske in televizijske oadaje o filmu, objavlja razprave o zgodovini filma, bibliografijo člankov o filmu ito. V Ekranu je izšla vrsta pomembnejših razprav. Naj omenimo le nekatere: Tine Ark", Filmografija slovenskega filma ou leta 1945 dalje. I, -Vi. del, Pregled slovenskih igranih filmov (do leta 1972), it. 100 I01r Igor More, Kari G/ossn.ann ali fenomen filma, št. 74--75. Stanko Simec, Bibliografija slovenske literature o filmu. I. verzija, Št. 55--S6, II izpopolnjena verz.ija, št. H00, Prvi koraki slovenskega filma (razprava o dr, Karlu Gross- Arhiv Vili 1985 mani lu); F kance 5'iglic, Stari bomo dvajset let, I del, St. 16- 17, II. drl, St. 18,111. del. St. 23 -24; Toni Triar, Osnove filmografije jugoslovanskega filma, St. 51-52. Slovenski gieda!i£k. in filmski muzej posveča de! svoje dejavnosti izdajanju samostojnih publikacij o filmu in slo-verskih filmskih delavcih. V zbirki Slovenski dim so v preteklih letih izšle naslednje monografije-Františtk Čap, Ljubljana, 1981 Polog zapisov o rcžiseiju Čapu je v prirogi objavljena filmografija njegovih filmov in bib.iografija člankov in kritik v slovarskih, jugoslovanskih in tu-ih časopisih in revijah Publikacija France ! tiglic, Ljubljana 19*83, predstavi najprej življenjsko pot režiseija, nato filme, prf katerih je sodeloval Stiglic kot scenarist, rež!ser itd , sledi filmo-grauja njegovih filniov in bibliografija člankov o njih v slovenskih, jugoslovanskih ter tujih časopisih in revijah-Muzcj pripravlja monografijo o dr. Karlu Grossmannu. ki bo izšla v bližnji prihodnosti. V letu 1982 je Slovanski gledališki in filmski muze; hdal Filmografijo rtnološk ;ga filmi 1905-1980, ki jo je sestavil NaŠko Križnar. V njej poleg tega da je zajel slovenske etnološke filmske zapise do začetka osemdesetih let, navaja podatke c ustanovah, ki hranijo etnološke filme. V času četrtega balkanskega filmskega festivala v Ljub Ijani sta Slovenski gledališki in filmski muzej v Ljubljani in Inštitut ¿a film v Beogradu pripravila in izdaia v Ljubljani It ta 1980 Bibliografijo jugoslovanske filmske literature 1945-1979. Na Slovenskem posveča del svoje dejavnosti izdajanju publikacij c filmu tudi dvorana Jugoslovanske kinoteke v Ljubljani. V njih so prispevali študije, kritike in zgodovinske razprave zlasti Vitko Musek, Vladimir Koch in Matjaž Klopčič Inštitut za tilm v Beogradu zbira podatke o filmih za vso državo. Objavil je Filmografijo j iigosiovanskega filma. 1, zvezek 1945-1965, I i. zvrzek 1966-19/0. Posamezni filmi so preastavljeni s kratkim povzetkom vsebine, s podatkf o sodelavcih in tehničnih značilnostih, f-ilmografijt je dodano abecedno kazalo filmov in imensko kazalo. Pbno in filmsko arhivsko gradivo Raziskovalci so okvirno poa.ibo slovenskega filma v preteklosti že izoblikovali Vendar pa ostajajo nekatera vprašanja se vedno ne;azjskana Zgodovinarji tih bodo lahko osvetlili ob proučevanju arhivskega gradiva, pi senih vkov in filmskih posnetkov, Arhiv SR Slovenije je do zdaj prevzel poleg filmskega tudi spisovno gradivo Triglav filma, ki je urejeno, popisi no in oblega 72 fas:iklov. Tudi Viba film je izročil arhivu del svojega spisovnega gradiva, 27 fasciklov. Filmski podjetji nista svojega arhiva varovali tako, kot določajo predpisi Med izročenimi spisi arhivu pogrešamo zlastii scenarije, snemalne knjige, plakate in šc iek?.tere kategorije ¡radiva, ki bi prikazale in predstavile dejavnost obeh slovenskih filmskih podjetij v celoti in omogočile študij posame^nh filmov v popolnosti. Okiog Teta ¡950 je bilo v Ljubljani ustanovljeno filmsko podjetje Agrofilm. Posnelo je vrsto filmov s področja kmetijstva. Spisi tega podjetja, kije delovalo približno pet let, mso ohranjeni. Po pripovedovanju nekaterih 67 sodelavcev Agiofiima, so arhiv podjetja posiali v Vevče Tako sklepamo o njegovi dejavnosti le na temelju proučevanja filmskih posnetkov- Pred nedavnim je naprosil Arhiv SR Slovenije slovenske filmske delavce, da bi mu izročili v varstvo svoje zapise o snemanjih >n drugem sodelovanju pri funjh. Dopise smo preko DruStva slovenskih filmskih delavcev poslal« na več kot 60 naslovov. Večina Arhivu sploh ni odgo-"orila. Del svojh beležk so nam izročili le trije izmed naprešenih. Zlasti so za raziskovanje pomembni zapisi režiserja Ernesta Adamiča. Taje vodil snemanja filmske serije Kronika. Podrobno sije zapisoval potek snemanja posameznih portretov, sodelavcev pri posnetkih, daium snemanja itd Zapiski Ernesta Adamiča so r.am bih dragocen vir pri obdelav» filmskega gradiva. Poleg t;ga. aa omogočajo študij gradiva Kionike, popolneje predstavljajo del filmskega ustvarjanja režiserja Adamiča. Pomemben vir za zgodovino filma predstavlja tudi spisovno gradivo upravnih organov V preteklosti so le redki raziskovalci segali po njem. Med njimi je npr Srdjan Kr.ežcvič iz Beograda, tudi na obnovi spisovrega gradiva v Arhivu SR Slovenije ugotavljal, kdaj je bil posnet prvi film na ozemlju Slovenije, Svoje iigolovitve z navedbo virov je obiavil v Ekranu, št. 9, 10, ieto 1984. Pri obdelavi filmskega giadivu v Arhivu SR Slovenije seru nekatera vp/asanja, npr. pojasnilo o odkritju Na-poiconovcga spomenika, pojasnil na osnovi pregleda gradiva takratnih upiavnih organov. F ilirsko gradivo — vir za proučevanje Tgoaovine slovenskega filma Filmske posnetke vrednotimo kot primarni vir za štuuij zgodovine filma. Raziskovalci tihna so v preteklosti sestavili vrsto filmografij slovenskega filma od njegovih začetkov do novejšega časa. Kljub temu, da se filmografije v zasnovi med seboj razlikujejo, večina od njih navaia podatke o p;oducentu filma, sodelavcih, vsebini, tehničnih značilnostih in drugem, Nekatere dodajajo podatke o arhivih, ki hranijo filmsko gradivo in kopije za uporabo, S tem so pnsiaic kažipot Vdem, ki raziskujejo zgodovino slovenskega filma. Opozarjajo jih na posamezne filme hkrati jim sporočajo tcnHjne podatke o njih. Zakonski predpisi, zlasti zakon o naravm in kulturni dediščini, jt zavezal arhivsko službo, da skrbi za ohranitev tudi slovenskega filmskega gradiva. Vemo, daje to deJo prevzel Arhiv SR Slovenije V nekaj manj kot dveh desetletjih je pr:vzel večino ohranjenih slovenskih filniov, jih obcielal in pripravil za uporabo. Mnogi so piepričani, da so bili s tem irstvareni pogoji za pisanje igodovir.e slovenskega filma. Vendar nas na tem področju Čakajo v p-ihodr.osti še' zali le v ne naloge. V filmskem arhivu bomo morali zbrati vse slovenske filme in jih usposobiti %a uporabo šele potem bomo lahko pisali zgodovino filma v celoti. Pri evidentiranju sme ugotovili, da hranijo poleg Aihrn SR Slovenije slovenske filme Se drugi arhivi doma in v tujini. Snemalci Filmskih novosti so po osvoboditvi pogejto prihajati v Slovenijo in snemali razne dogodke, da so o njih sez-tanjali jugoslovansko javnost Gradivo Filmskih novosti, ki se nanaša na Slovenijo, sega po do zdai znanih podukih od osvoboditve do začetka osemdesetih let. Poleg drugih filmov hranijo Filmske novosti zbirki filniov c Edvardu Kardelju in Borrsu Kidriču Ker 58 Arhivi VIII 1085 tega ¿radiva do zdaj še nismo prekopirali, nam osiaja več ali mam nedostopno za uporabo. Slovensko filmsko gradivo v arhivu Jugoslovanske kinoteke smo že večinoma prekopirali, toda zaključili ga Se nismo. Direktor arhiva Jugoslovanske kinoteke mi je pred dnevi na Cc-tinju povedal, da obstaja med gradivom Triglav filma veliKO krajših dokumentarnih posnetkov, ki Se sploh niso pregledani in evidentirani Pomembne filmske zapise iz časa NOB hranijo tuji arhivi v ZRN, :w Inštitutu Luce v Rimu. v ZDA in v S7 Se vedno upamo, da borno v prihodnosti uvrstili v filmsko zbirko Arhiva SR Slovenije posnetke tora Škodlaija o bojih na Primorski mv ki jih še vedno hranijo v SZ. V novejšem času ugotavljajo filmski kritiki, da se nivo amaterskega dokumentarnega filma približuje dosežkom poklicnih lilmskih delavcev. Arhiv SR Slovenije načrtuje, da bi z evidentiranjem zajel tudi amaterski film in ga pozneje prevzel v svojo filmsko zbirko. Nastanek slovenskega filmskega podjitja Ustanovitev samostojnega slovenskega filmskega podjetia je tesno povezana z zmago revolucije. Vodstvo NOB ie že med vojno na osvobojenem ozemlju oblikovalo in predvidevalo smernice za razvoj slovenskega filma po osvoboditvi Po tej zamisli naj bi snemali filme o pomembnih družbenih dogodieih, poljudnoznanstvene iu kulturne filme, igrane filme po literarnih prcdlrgah in scenarijih z aktualno tematiko. Pogoj za to pa jc bila tudi ustanovitev samostojnega slovenskega filmskega podjetja. Prvi filmski oglLS po osvoboditvi v Sloveniji jc bil objavljen 16, maja v Slovenskem poročevalcu. Vabil jc na predstavo filmskih tednikov. Predvajal jih jc oddelek pri Propagandni komisiji IOOF v kinu Matica in Sloga. Predstave so bile aopoldne in ob 18. uri. Kmalu za tem je bila v okviru Državnega filmskega podjetja ustanovljena Podružnica za Slovenijo, in sicer z dopisom, ki ga je Propagandni komisiii pri IOOF poslalo Državno filmsko podjetje v Beogradu, 20. maja 1S45. Podružnica jc bila podrejena Ministrstvu za prosveto in Propagandni komisiji pri IOOF, Njen vodja je bil 'hkrati referent za kinematografijo. V okviru podružnice so oblikovali naslednje oddelke: vodstvo podiuznice, oddelek za organizacijo in upravo državnih kinematografov. Tehnični oddelek je prevzel opremo m laboratorije Emona film?, jih izpopolnil ter začel s popravili poškodovanih kinoaparatur. Po 3. juliju 1945 je izšla uredba o ustanovitvi Filmskega podjetja DFJ in Podružnica za Slovenijo se je spremenila v direkcijo. 2e v maju 1945 seje začelo podržavljanje kinematografov. Zaključeno je bilo ob koncu leta 1946. Hkrati se je poiajala zahtevna naloga o usposobitvi.filmskih delavcev, ki naj bi obvladali načrte kinematograiije po osvoboditvi. 2e 11. maja 1945 je bilo ugotovljero, da so posamezniki ob osvoboditvi posneli.prihod osvobodite!.ev v slovensko prestolnico in slovensko filmsko podjetje je izdalo svoj prvi film Ljubljana pozdravlja osvoboditelje Ob koncu leta 1945 je Filmsko podjetje, Direkcija za Slovenijo upravljalo 27 kinematografov. V privatni lasti jih je bilo še enako število. Filmsko podjetje je težilo za tem, da bi v svoji upravi zajelo vse kinematografe na območju Slovenije. Lastniki manjših kinodvoran so izročili svoja podjetja Filmskemu pcd.,:tju in jih upravljali naprej kot uslužbenci podjetja, Medtem so se večji podjetniki še vedno oklepali „svojih pravic", V Ljubljani je bilo največje kinematografsko podjetje v lasti Milana Khama. V maju 1939 je v družabništvu s Prosvetno zvezo ustanovil Emona film, ki je združeval k:no Umon m podjetje za proizvodnjo in izposojo tilniov. V njem sta sodelovala zlasti.Rudi Omota, strokovnjak za tonske zapise, in dr Marijan Fnerster, ki si je filmsko znanje pridobil pri družbi UFA (Unicn tilm Aktici:geselschaft) v Nemčiji- Emona film je že preo vojno začela snemati film o Prešernovem rojstnem kraju, O, Vrba, kije bil objavljen do osvoboditvi. Podružnica za S'ovenijo in pozneje Direkcija za Slovenijo v okviru Državnega filmskega podjetja it j imeli v začetku pomanjkljivo tehnično opremo. Tudi ni bilo usposobljenih strokovnih delavcev za uresničevanje začrtanih nalog. Po drugi strani so ovirali razvoj in rast podjetja tmuicjciii odnosi s centralo v Beogradu. Državno filmsko podjetje je imelo moi.opoi pri nahupu in predaji lilmov, pri nekupu tehničnih pripomočkov in materiala. Cen ti al ¡stičen načrt je predvideval, da naj bi tudi Direkcija za Slovenije z vsemi močmi sodelovala prt izgradnji centralnih filmskih laboratorijev in ateljejev. V njih naj bi vsak izmed jugoslovanskih narodov ustvarial in snemal svoje nacionalne filme O tej problematiki so razpravljali na sestankih, pisali razprave itd. Končno se jc sredi leta !94f Državno filmsko podjetje DFJ, Direkcija za Slovenijo, delilo na Poujetje za proizvodnjo filmov, Triglav film s sedežem v Ljubljani m Državno filmsko podjetje za razdeljevanje filmov. Ud-iočba o tem je bila objavljena v Uradnem Listu LRS, dne 13. sepiemb.a 1946. Osamosvojitev slovenskega filmskega podjetia je predstavljala temelj za nadaljnji razvoj in uresničevanje dotedanjih načrtov in teženj na področju filmske dejav nostl na Slovenskem Kmalu za tem so razpisali natečaj za prvi slovenski umetniški film. Filmsko gradivo o narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji Večino ohranjenih filmskih zapisov o NpR na Slovenskem sta posnela Stane Viršck in Božidar Jakac, manjši del pa Coro Skodiar. Ti filmi so bili posoeti na 16 mm traku Po osvoboditvi so jih v čeških laberatoriih prekopirali na široki filmski trak in jih izročili v varstvo Triglav filmu Poimerovali so jih Partizanski dokumenti Ti so razdeljeni na II delov in merijo 2138 m. Arhiv SR Slovenije jih jc med dragim gradivom Triglav filma tudi prekopiral Kopijo Partizanskih dokumentov smo v Arhivu SR Sfovcnjjc podrobno pregledali in v sodelovanju z avtorji ugotovili vsebino posnetkov. Božidar .hkac in Slane Viriek sta soglasno ugotovila avtorstvo posameznih delov dokumentov, ki so podrobne predstavljeni v Inventaiju filmskega grudiva Arhiva SR Slovenije. Med ohranjenimi "artizanskimi dokumenti je Čoro Skodiar posi.cl porušeni železniški most na Otovcu. panorame Bele Krajine v snegu 01 del), grad Turjak in sekvenco v V delu, kjer Siane Viriek snema vkamero enoto bemev. V ospred|ii sta komisar VIL korpusa Janez Hribar in komandant 4. operativne cone NOV Slovenije Mile (iilibarda. Čoro Škodlai je snemal števMne dogodke na osvobojenem ozemlju po razpadu Italije v letu 1943, zlasti pa v ieiu 1944 pri JX. korptsu. Dc Arhivi VIII 1985 ¿9 jeseni ¡944 je s kamere spremlja!-bo-be 30. in 31.divizije, manjše partizanske akcije, posnel spopade z Nemci in njihove poraze na Trnovski planoti, življenje v vseh partizanskih bolnicah na Primorskem, giudnie bohiic, operacije in prenos ranjencev iz bolnic.na Primorskem na letališče Babno polie in v Belo krajino, partizanske miting« in drugi. kulturne prireditve, delo v partizanskih obrtnih delavnicah, izdelavo in preizkušanje partizanskega orožja (partop), itd. Zlasti so biii zanimiv, posnetki o nap?du na Baško grapo, o borbi za Lokve in Prednejo ter uničenje izredne, utrjene belogardistične pestojanke Črni vrh. Borbo za Cmi vrh je Coro Škodlai snemat'med borci v pivih vrstah do zavzetja postojanke. V tem filmu je pokazal značilnosti partizanskega bojevanja in življenja. V letu 194^ se je udeležil bitke pri Litiji. Med bojem se je s kamero priplazil pred položaje partizanov in jih snemal, ko so streljali preko njega. Do jeseni 1944 je Coro Skodlar posnel ne 16 mm traku okrog 2C00m crno-belega in aelno barvnega fiimn. V Štabu IX. korpusa so razmišljali, kako bi posnete filme shranili in jih ohranili do osvoboditve. Odločili so se, da filme izročijo sovjetski vojaški misiji. Prevzel jih je major Ribačenko, ki se je proti jeseni 1944 vračal z letalom v Moskvo. Po osvoboditvi sc predstavniki naše države večkrat zahtevali, naj SZ lilme vrne. Vsa prizadevanja niso rodil:. sadu Partizanske dokumente iz arhiva Triglav filma sc že večkrat predvajali v javnosti. Prof. Jože Galeje pripravil izbor iz dokumentov in montiral verzijo Partizanskih dokumentov v dolžini 617 m, ki jih navaja Filmografija jugeslovenskog filma 1945—1965. Pri tem je težil, da bi zajel vse pomembnejše posnetke v izvirnem arhivskem gradivu, ne da bi jih okrnil kot celoto. Ob 20-letnici osvoboditve je Stane Virsek pripravil novo kopijo Partizanskih dokumentov, ki jo hram RTV Ljubljana, V njej je združil vse svoje posnetke iz NOB. Dodal jim jc fotogratsko gradno in pa krajše filmske zapise iz časa okupacije, italijanskega in nemškega izvora. Kopija jc posnela na 16 mm traku in v dveh delih meri 455 m, kar ustreza dolžini 1137 m na 35 mm traku. V njej sc prepletajo tolografijr, ki so bile večinoma že objavljene, in pa filmski posnetki V L cielu prikazuje fotografije predstavniki Jugoslavije podpišejo pristop k trojnemu paktu, prva žrtev nemškega nasilja v K-anju, Rašica v plamenih, izseljevanje Slovencev in požiganje slovenskih vasi ter zbiranje zdravil med vojno v Ljubljani. Slediio filmski posnetki nemlka letala bombardirajo Beograd, prelet letal nad Savo, prodiranje nemške vojske proti Mariboru, most čez Dravo v Mariboru, Hitler obišče Maribor, jugoslovanski vojaki odhajajo v ujetništvo, okupacija Beograda, podpis kapitulacije.in prve žrtve v Beogradu, tiskanje ietakov v partizanski tiskarni (posneto po osvoboditvi v rekonstruirani tiskarni za Muzejem ljudske revolucije v Ljubljani), Italijani postavljajo okeli Ljubljane bodečo žieo (kratek izviren posnetek), racije v Ljubljani (iz filma Partizani in tisk) in boji na vzhodnem bojišču. Dragi del obsega fotografije, italijanske racije v Ljub Ijani, Italijani poligajo slovenske vasi, ljubljanski škof dr, Gregorij Rozman in visoki komisar Ljubljanske pokrajine Enilio Grazioli, streijanie talcev, Gramozna ja-rr.a, četniSki zločini, Tončka ' ;Čeva, zemljevid koncentracijskih taborišč v Italiji in Nemčiji, generala Leon Rupnik in Ervin Rosener. Simonova četa ra.Dolenjskem, sabotaže na Dolenjskem, fotografije-Jožeta Petka s pohodi. XIV. divizije na Štajerskem, Ljubno ob Savinji po zavzetju postojanke, Trst in Rižarna v Trstu, Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in zasedenje Avnc_a. Filmski posnetki pa prikazujejo napad na Drvar (nemški posnetki), borbe po desantu (igrani film Pesna lilma) in prihod osvoboditeljev v Ljubljano po Prešernovi cesti. Vsi drugi prsnetki se ujemajo z Vhškovim filmskem gradivom v kopiji dokumentov Arhiv? SR Slovenije. Partizanski dokumenti kažejo dogodke, med narodnoosvobodilnim bojem večinoma v Beli krojim in na cb* močju Kočevskega Roga. V istem času jc na Štajerskem propagandist v Šiandrovi brigadi Stane Lenardič posnel tri filmske zapise o življenju in akcijah brigade konec 1943 leta in v letu 1944. Ti filmi so med filmskimi posnetki o narodnoosvobodilnem boju edini ohranjeni "osnetki bojev partizanskih enot in prikazujejo prisego Janrhove brigade na Menini planini v novembru 1943 tc: zasedo in napad brigade na nemško motorizirano kolone na cesti Ljubljana-Celje pri Krainji Pri tem je hila kolona razbit?, uničenih je bile okrog 13 kamionov. Med akcijo je Stane Lennrdič posr.cl načelrika glavnega Štaba NOV in PoS Dušana Kvcdra-Tomaža in člana sovjelke vojaške misije Borisa Bogomolova, Koncc julija 1944 so šlandrovci nrpadli nemško postojanko Ljubno ob Savinji. FPm o tej akciji prikazuje boje in Ljubno po zavzetju. Projekcija Lenardičevih filmov, ki so bili posneti na 8 mm traku in pozneje prekopirani na 16 mm film, traja 11 minut. Mnogi filmi iz narodnoosvobodilnega boja niso ohranjeni. Tako so izgubljeni posnetki DuSana Fortiča, ki jih je snema! na Primorskem. Potem, ko sc jih skrili v nekem gozdu, je za njuni izginila vsaka sled. Dogodke med NOB so gotovo snemali tudi člani za-vczniŠKih misij. Božidar Jakac sc spominja, da je od časa do časa portretiral nekatere med njimi in da so mu ti nato izročili filmski trak, ki gaje uporabil za snemanje. V ietu 1344 sta st borbe pri Litiji" deležila tudi čiar.a ameriške misije major James Goodwin in reporter Lila Phillips, ki naj bi bil med bitko posnel film. O slovenskih filmih iz časa NOB smo povpraševali v beograjskih lilmskib arhivih. Medtem ko so pri Filmskih novostih in v arhivu Predsedstva SFR.\ ki hrani filme predsednika republike, zagotovili, da njihove evidence ne obsegtjo slovenskih filmov iz obdobja NOB, hranijo v arhivu Jugoslovanske kinoteke Partizanske dokumente Triglav fiima, ki jih je Arhiv SR Slovenije že prekopiral. Filmi o narodnoosvobodilnem boju sporočajo mnege podatke iz revolucije, ki jih bomo izluščili ob proučevanju filmskih posnetkov v projekciji in ob prcgleuc-vanju fotografij. Predstavijo nam dogajanja na osvobojenem ozemlju pc kapitulaciji Italije, ko ljudske množice gradijo in oblikujejo svojo oblast na , zasedanju Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in na zasedanju SNOS v Črnomlju. Prikazujejo množico d rob 'lini dogodkov med NOB, ki so vtkani v celoto osvobodilnega boja. Ob predstavi Partizanskih dokumentov bomo dojeli mnoge žrtve in napore, ki jih je ljudstvo vložilo v boju za osvoboditev. Začutili bomo neuničljivo moč Ijuoskih m..oži ko sc pred kamero vrstijc kolone enot osvobodilne vojske, ki je ^akrrt že prerasla v redno armado. Končno heme zneva doživeli zmagoslavje ob prihodu osvoboditeljev v Ljubljano. Deveti maj 1945 predstavlja zgodi vir,sko časovne prelomnico Filmske kamere izpričujejo zadnje dejanje oborožene revolucije s fiimoir Ljubljana pozdravlja 58 Arhivi VIII 1085 osvoboditelje, Vendar pa so filmi onstran le časovne ločnice v naslednjih letlli tesno povezani z NOli v preteklosti, Mnogi režiserji so v povojnih letih segali po snov za svoje stvaritve v NOfil Pri leni so uporabili avtentično dokument ar no gradivo, posneli so Številne kraje, osebe, znane iz, revolucije in tako prispevali gre,-divo - vir za proučevanje dogodkov iz NOB Med njimi naj omenim tri filme rožiserja-Zvoneta Siritiča: Partizanske bolnice v Sloveniji, Partizani in tisk in Partizanski kurirji. V prvem je Sintičeva filmska ekipa posnela Steviine kraje, skrite partizanske bolnice, zgradbe, ki so se ohranile v povojni čas, mnoge zdravnike in druge, ki so skrbeli za partizanske ranjence v Ljubljani, v Kočcv-ikem Rogu, na Primorskem, Gorenjskem, Štajerskem in v Zuniberku Trdi drugi film je dragocen Na podoben način prikazuje objekte, kjer so skrivaj tiskali letake, časopise in drugo propagandno gradivo. PrenaSali so g? partizanski kurirji. Ti so ubirali skrivna pota iz kočevskih gozdov do Vrhovnega Štaba in v vse dele Slovenije pa tudi preko njenih moja. Film o partizan-škili kurirjih je ohranil živ spomin na številne TV postaje, ja"ke in kraje, kjer so se ti shajali in si predajali sporočila, končno so se 3. avgtrla 1969 zbrali kurirji na srečanju v Kiopi in mtd množico je na slovesnosti mogoče prepoznati mnoge borce, ki so prenaiali kurirsko torbe po skritih poteh, postajah in javkati LES QI ESTIONS CHOISIES DE L'HISTOIRE DU FILM SLOVÈNE ET LES MATERIAUX DU FILM D'ARCHIVES Ivan NemaniC L'article représente le cadre de la literature de la cinematographic slovïne, particulièrement les ouevres du ZAKONODAJA, Kl UREJA POSLOVANJE RADIJSKE IN TELEVIZIJSKE DEJAVNOSTI Katarina Udcvič Študij razvoja organiziranosti ir. sistemov piedpisov, ki urejajo-radijsko področje in kasneje televizijsko, nas pelje v Teto 1923, ko je Ministrstvo ITT Jugoslavije 25. 7 1923 sprejelo zakonski prjdpis o uporabi radij skih sprejemnikov. Pngled zakonskih predpisov s področja radiodifuzije za obdobje 1923 do 1941 in 1946 do 1969 (glej prilogo I.) je Študijsko zanimiv, ker lahko po njem sledimo razvoju rsdia in televizije. Zakonodaja, ki danes ureja celotno dejavnost ladia in televizije tako s tehnične kakor programske plati, vsebuje tri zakone: L Zvezni zakon o temeljih sistema zvez (Uradni list SFRJ, 24/74j urejuje tehnični.in tehnološki razvoj professeur France Brenk, fait nommer les revues sur le film' Courrier de film. Film. Ekran et Documents du musée de film et de Ihiâtre ilov&ne. Plusieurs traites et articles sur le iilm etc. y ont île' publies, Recenment les monogiaphies de quelques signifiante cinéastes slovënes sont parues dans le recueil I.e film slo rôtie. Les e tua es sm le film sont publiées aussi par la Cinémathèque yougoslave à Ljubljanu. L'apetcu des films siov^es mis en ¡ccne dans les dernières dix aune'es a ét^' publié a la Cir.e'matogi aphie du film yougoslave par I Institut du film Belgrade Les reehercheurs découvreront les données sur le film aussi dans le matériel écrit d'aichives des organes administratifs et des entreprises cuiémato-çrapniques. Dans S'Archive de ¡a RS de Slovénie se trouve le matériel de Triglav film et de Viba film qm pourtant n'est pas complet. En plus, quelques cinéastes ont remis ses propres notes sur les film?, mis en scène par eux*mcmes, a l'archive. La source principale pour l'histoire du film est sans doute le matériel cinématographique recueilli et gardé pour le teltitoire de la Slovénie par l'Archives de la RS de Slovénie, Plusieurs films slrvîne. sont conservas par les Nouveautés de film et par la Cinimathîque yougoslave a Belgrade et par les archives cii/ématographicjues étrangers. L entreprise ciné-mat Dgprali.que de Triglav film, londée en Slovénie après la libération, a permis le diveloppment ultérieur de la cinématographe slovïnt. Les documents de ia lutte des partisans et te matériel filme sur la guerre de la libe'ration nationale ont été filmés par Boi.idar Jakac, Ooro Skodlar et Stanc Virîck Apres la libération plusieurs cinéastes slovînes orM iioisi pour le th^me de leurs films b guerre de la libération nationale; mentionnons surtout Z^ornimir Sin-lit avec Hôpitaux de partisans, Partisans et la presse et Courriers de partisans. radia in televizije (glej prilogo II). Republiškega zakona ni, V pripravi je nov zvezni zakon o temeljih sistema zvez, temu pa bo sledil republiški. 2. RepubliSki zakon o javnem obveščanju (Uradni list SRS, 7/73) v četrtem poglavju Rad.odifuzija, od 62. člena naprej urejuje ustvarjanje in posredovanje radijskega oziroma TV sporeda, namenjenega javnosti (glej priloge HI.). V tem poglavju v "'O. členu prvič naletimo na pojem „hranjenje zapisov sporočil" -tokrat Se prav nič z vidika varovanja kulturne dediščine. 76 člen go,rori o opremi filmskih novic Pripravljen je nov zakon — usklajen z ustavo in zakonom o združenem delu. "i Republiški zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, 1/81) globoko zaorje v neobdelano ledino. Tudi v nestrokovnih de1 ovnih organizacijah budi in razvija zavest o pomenu naravne in kulturne dediščine in njenega varstva ir, končno botruje tuai srečanjem, kot je današnje Tako bogati predvsem nas, ki imamo opravka z dediščino in delamo zunaj Arhivi Vlil 1985 71 strokovnih organizacij. Z 58. in 38. členom ter drugimi neposredno zaveznic tudi RTV, da varuje svoje posamezne dorežke (glej priloge IV.). Notranja zakonodaja RTV Ljubliana, ki zadeva varovanje dediščine, je prav tako nastala v skladu z republiškim zakonom o naravni in kulturni dediščini, je pa Še v povojih in sovpada s pričetkom muzejske dejavnosti v delovni organizaciji RTV v letu 1984 (glej prPogo V). Odsotnost drug«; interne zakonodaje pa seveda ne pomeni, da v delovni organizaciji že pred zakonom o naravni in kulturni dediščini ni bilo gradiva, ki bi sodilo v varstvo in služb, ki bi nad njim bedele Posamezne službe so nastajale z internimi akti, odločbami ipct., ti pa žal niso ohranjeni. Kje v delovni orgauzaciji RTV torej nastaja gradivo, ki ga je potrebno varovati? Podrobno je to vprašanje ob delal v svoji študiji že Ivan Nemanič, predstavnik Arhiva SRS, ki varuje /se arhivske gradivo (tudi filmsko) RTV Ljubljana V matični hiM so naslednje službe za gradivo, ki sodi pod varstvo. L Poslovni arhiv 2. Uredništvo muzejske zbirke 3. Notni arhiv 4. Dokumentacija in knjižnica 5 Fonoteka in diskoteka 6 TV dokumentacija 1957. Za lažje razumevanje, kje in kdaj je lahko nastajalo in nastaja gradivo, ki ga je potrebno varovat:, navajam nekaj mejnih datumov, pomembnih za tehnični in programski razvoj RTV Ljubljana, I. 1924 - Ir.g, M^rij Osana začne v Ljubljani poskusne oddaje oddajnika, ki ga sestavi sam. I. 1925 — 8 marca — radioamaterji iz Ljubljane posedujejo prek svojega oddajnika program na Bled I. 1926 - 26. januarja - ing Marij Osana organizira prvi radijski prenos koncerta Glasbene matice iz Ljubljane 1. 1928 — L septembra — oddajnik Rarfia Ljubljana začne s poskusnim obratovanjem. Oddaja na vali: 578 m z močjo 2,5 k\V - 28 oktobra - začetek rednega programa I. 1931 — 3. novembra — v program radia Ljubljana so uvedene Šolske ure. Moč oddajnika je povečana z 2,5 k\V na 5 k\V. 1. '939 — Sklenjena )e pogodba o razširitvi in okrepitvi Radia Ljubljana, Novi oddajnik naj bi imel 20 kW Zgradili naj b; relejno radijske postajo v Mr.riboru z močjo 5 kW. Vojna prepreči te načrte. 1.1941 '— 11. aprila — nemško letelstvo uniči oddajnik Rcdia Ljubljana v Domžalah Radio Ljubljana prt vzame italijanska radijska družba EIAR I. 1941 — 17. novembra — v okupirani Ljubljani začne delovati ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte Kričač, Vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 20. uri oddaja 15 minut piograma in poziva na odpor proti okupatorju. Oddaja na valovn. dolžini 27 metrov. Ilegalni radie Kričač oddaja iz 23 stanovanj oziroma sUvb. 1, 1942 - 7. febnaija — posebna oddaja radia Kricac, posvečena pesniku Francetu Prešernu. Traja uro in je Viiaprei napovedana. Italijanski oku- pator z več tisoč vojaki in z 20 avtomobili opremljenimi z gor.tometri išče radio. — aprila 1942 - ker italijanski okupator ne more preprečiti delovanja Kričača, zapleni vse radijske sprejemnike in zahteva, da odstranijo radijske ar.tenc. Izvršni odbor OF sprejme sklep o prenehanju delovanja radia Kričač. L 1944 — Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je ustanovljena ROF - radijska postaja Osvobodilne fronte. — ROF oc1 7, avgrsta oddaja picigram dvakrat dnevno. Postaja deluje na valu 45 m in 45,7 m. Studio in oddajnik sta v Črnomlju. Poleg informativnih programov oddaja tudi gla-bene in umetniške. Nastopajo solisti, zbori in orkestri, igralci in znanstveniki. Posreduje predsiavc partizanskega gledališča in igralskih skupin. V intervjuju in pripovedih govorijo borci NOV, — ROF pošilja sredi okupirane Evrope v eter cclovil, informativno in umetniško bogat radijski program. Oddaja tudi v itahjarščini in nemščini. 1. 1945 - 27. aprila - ROF začne oddajati celodnevne pregrame z Ravne gore v Gotskem kotaru. — 1. maja — enote JLA osvobodijo Trst in zasedejo radijsko postajo. Rjdio Tr>t zač.ie oddajati v slovenščini in italijanščini. — 9. maja - na dan osvoboditve Ljubljane za čne oddajati Radio svobodna Ljubljana. Istega dne začne delovati v Ljubljani tudi oddajnik ROF — 11, maja — v Mariboru začne delovati Radio svobodni Maribor. 1. 1946 - Ustanovljena je radijska direkcija za Slovenijo, Radio Ljubljana ir Radio Maribor. Naziv se konec leta spremeni v Radie Uubljana, Maribor In Slovensko primorje. — oktobra — usposobljena je oddajna postaja v Ajdovščini. I. 1949 — L aprila — v Ljubljani je ustanovljen tabo-ratcrlj za televizijo pri Inštitutu za elektro-zveze. — 24. maja - začel je delovati Radio Koper z naslovom Rcdio jugoslovanske cone Tista Radio Triesie - zona jjgoslava. Oddaja v slovenščini, italijanščini in hrvaSčini. — 15. septembra — začetek samoupravljanja s prvo seje delavskega sveta. Kor.ec leta je izvoljen tudi upravni odboi delavskega sveta. 1. 1950 — 24. novembra — spremenjeno je ime zavoja v Radio Slovenija (studio Ljub^ana, studio Maribor, studio Ajdovščina). 1. 1951 — 25 marca — v Domžalah začne obratovati nov oddajnih t močjo 135 kW. — 18. aprila - ukinjene so oddaje Radia Slovensko primorje v Ajdovščini, — decembra — začetek drugvgn radijskega programa. Na:prej poteka od 5 30 do 7.30 in nato nd 12.00 do 00. — 30. decembra — Radio Slovenija je piOgla-šen za guspodarsko ustanovo s samostojnim financiranjem in z imenom Rsdio Ljubljana, I. 1952 — Ob šestih dn;.vnih informativnih oddajah je uveden tudi večerni radijski dnevnik. 1. 1953 — Začne delovati UKV oddajnik na Ijjbljan- 72 Arhiv. Vlit 1985 skcm gradil.1 Poskusi na UKV potekajo že vse leto 1952. I. 1955 - Začnejo obratovati UKV oddajniki na Nanosu, Kiimu in Pohorju. I. 1956.- 6.marca - izvoljen je prvi svet radi;. Ljubljana. V njem so piedstauniki družbenopolitičnih organizacij, javnih in kulturnih ustanov in delavci Radia Ljubljena. — 4, — 16, avgusta — prvi javni TV piogiam v Sloveniji na Gospodarskem razstavišču, z začasnim oddajnikom 1. 1957 T Prvi program Radia Ljubljana traja 19 ut dnevno. Drugi program (raja od 2 do 5 ur na dan, Radio Koper oddaja dnevno 8,2 ure lastnega programa. Radio Maribor oudaia 2 uri lastnega programa. — 14. februarja — na Krvavcu začne delovati prvi TV oddajnik — 7. - 15. decembra - so poskusne televizijske oddaje na Gospodarskem razstavišču. V devetdnevnem TV poskusnem programu je skupina za TV posredovala 51 televizijskih oddaj. Od tega je bilo 36 živih oddaj iz improviziranega studia. — 23 decembra — radiiski svet zaradi sklepa o uvedbi TV spremeni ime Radio Ljubljana v Radiotelevizija Ljubljana L 1958 — 14. februarja — prvi neposredni prenos programa italijanske TV — 22. - 2G. aprila - 7. kongres ZKJ v Ljub ljani. VsaK dan po 20 minul TV dnevnika, pripravljenega v Ljubljani, oodajo ga iz zagrebškega studia. — 11, oktobra - začne se jedni poskusni televizijski program iz TV studia v Ljubljani. — 28. novembra — je začetek skupnega jugoslovanskega TV programa v skupni program prispeva T V Ljubljana 30% oddaj. I. 1959 - TV studio posreduje 237 oddaj ali 231 ur programa. 1. 1960 - T V studio oddaja lasten program 5 dni na teden. T V prenos smučarskih skokov iz Planice • - prvi prenos iz Jugoslavije za I vrovtzijo. I. l°61r - Prvi radijski program RTV Ljubljana poteka prek srednjegn vala in novih UKV oddajnikov na Krvavcu, Pohorju, K umu in Nanosu. K 1963 — V Sloveniji deluje 14 srednjcvalovtiih oddajnikov. TV program Ljubljana se je povečal na 532 ur. Prve poskusne steteoionske oddaje L 1964 — 25. maja — odprt jc nov radijski doni v Kopru. TV p.ogram sr poveča na 871 ur. Dokončana je izgradnja osnovne ni reze TV od dajnikov Krvavcc, Nanos, Plesivec, • Pohorje, Kum. 1. 1966 - V SR Sloveniji je, 21 sred nje-/a I ovnih in 25 UKV oodejnikov. Deluje tudi deset lokalnih radijskih postaj: Brcžicc, Celje, Jesenice, Murska Sobota, Ptuj, Radlie, Slovenj Gradec Šmarje pri JelSah, Trbovlje, Tržič. V SR Sloveniji deluje 9 TV oddajnikov in 53 TV pretvornikov. — 9. oktobra — prvi peskus in barvni TV priigram. 1. 1%8 - 15 . aprila - uveden je redni TV dnevnik v slovničini. - 17 . oktobra - začetek rednih stereo oddaj, I. 1971 - aprila — začne delovati TV studio Koper -Capodistria. I. 1973 - Kot organ drui.bem.ga upravljanja je uve. dena dvodomna skupščina RTV Ljubljana. SkupSčina ima družbeni zbor, v njem so predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delavski svet. 1. 1975 - Zgrajen rovi RTV center s Štirimi študiji za T V (te postopno opremljajo) in ustreznimi uredniškimi in tehničnimi pTOStori. Oblikujejo se programski sosveti pri posameznih progn. mih ali oddajah L I977 — V RTV Ljubljana jc 43 programskih sosvetov. V SRS delujejo trije-osrednji radijski programi, program Radia Koper v italijanščini in slovenščini, p.ogram Radia Maribor, 15 lokalnih radijskih programov, TV program v Ljubljani in K opri:. V okviru RTV Ljubljana deluje produkcija kaset m piošc. 1, 1978 — Radio v Sloveniji praznuje petdesetletnico obstoja, televizija pa dvajsetletnico, Rndio ima tri osrednje programe, ki trajajo skupaj 40 ur dnevno, in dva regionalna programa Kope — 16 ur dnevno, Mnriboi 4 ure dnevno. Dola še 15 lokalnih radijskih postaj. TV program iz. Ljubljane traja povprečno 7,25 ur dnevno. Oddajniška mreža za radie iu televizijo ima že prek 270 oddajniških enot V skladu z. zakonom o združenem delu sc delavci RTV organizirajo v iMozdov in dve delovni skupnosti V temeljnih organizacij ali so uvedeni programski sveti kot družbeni organi. Začetek priprav za samoupravno interesno skupnost RTV. Preden se vrnem k malo širšemu opisu TV dokumentacije, fonotckc in diskoteke še kralek skok v preteklost, s pojavom avdiovizualnih sredstev komuniciranja, nekje na začetku našega stoletja, se je pojavil problem, kako urediti og.omne količine avdiovizualnega gradiva, ki seje nezadržno kopičilo zaradi proizvodnje filmov, najprej tistih za kinematografijo, kasneje tudi za T V, in drugih avdiovizualnih sredstev (plošč, magnetofonskih trakov, niagnetcskopskih trakov, vidco kaset itd.) Po namenih nosti so nastajali različni arhivi. Pd kinematografskih podjetjih arhivi, tesno povezani z distribucijo filmov, in sicer arhivi .granih in dokumentarnih filmov Nastajali so državni, nacionalni arhivi, potem arhivi filmskih vesti in izobraževalnih programov. Tako piedvsem na Zahodu. Proti koncu štiridesetih in v pctd;setih letih našega stoletja pa se . že osnujejo prvi televizijski filmski arhivi. Izkušnje knjižnic in pravih arhivov so bile vsem delavcem v nastajajočih arhivih, ob upoštevanju posebnosti -novih medijev, v veliko pomoč. Začetek našega TV filmskega arhiva (TV dokumentacija) sega v leto 1958, ko jt pričela z rednim delom slovnska televizija. Daljnovidnosti in razumevanju prvega programskega vodstva naše T V se lahko zali valimo, da je ob ustanavljanju tehnične ir. programske baze naše TV ustanovilo ludi službo, ki prav od vsegr začetka delovanja zbira iu Arhivi vin t°85 73 ureja sadove svojega programskega snovanja S tem so se izognili kopičenju gradiva in urejanju za nazaj. V zvezi s TV dokumentacijo je treba povedati nekaj o funkciji slu?be, selekciji, manipulaciji, izvlečkih vsebine in popisov kadrov, c spremnem gradivu, o katalogizi-ranju, o tem kako se gradivo najde, o depojih, kadrih in kako načrtujemo za naprei. Med veejc probleme, na katere pri svojem delu naletimo, sodi izbor (selekcija) gradiva, ki ga odberenio za obdelavo. Nc hranimo tehnično siabih filmov, nc delovnih trakov, ne ostankov IHnia. Osnovni vodili sta kvaliteta titma oziroma posnetka in njegova vrednost za naš arhiv. Pri krajših film škili posnetkih in agencijskih vesteh so izkušnje dokumentalistov in temeljito poznavanje lastnega grauiva najboljše vodilo za izbor. Pri daljših oddajah ¡n se mora odločati širše programsko telo. Na tem področju bo verjetno potrebno — ob upoštevanju zakona o naravni in kulturni dediščini — navezati najtesnejše sodelovanje med nami in strokovno inštitucijo, ki bedi nad izvajanjem zakona. Selekci-o je moč opravljati sproti ali za nazaj. Prvo je bolj priporočljivo, sai se tako izognemo kopičenju neobdelanega gradiva. Časovni odmik pa ima pri izboru tudi določene prednosti. S filmom se pri nas ukvarjajo filmskr manipulanti, ki se v filmski monta/i spoznajo z osnovami dela s filmom Delajo na montažni in previjalni mizi. Filme označujejo s številkami. Predvajajo jih na montažn. mizi bodisi za novinaije ah nase lastne potrebe. Pripravljajo filme za ponovno predvajanje, za kopirame v iabora'oriju ali za presnemavanje na magnetosKcpski trak. Skrbijo za ustrezne razmere v filmskih depojih, opravljajo manjše montažne posege na aihiviranih filmih. Za pravilno sistemsko razvrščanje gradiva so povzetki vsebine in popisi kadrov zelo pomembno opravilo. Opravljamo ga dokumentalisti na osnovi priloženega tekstovnega giadiva, če je točno opisan video del, ali po pregledu filma na montažni mizi. Vsak film mora vsebovati naslednje osnovne podatke: naslov avtoija. me-tražo oziroma minutai.o, vrsto posnetka, opis posnetka in oznako za ton. Obstajajo podrobne mednarodne stan-dariziranc oznake. Za popise kadiov in izčrpne povzetke vsebine so dokumciuaristu v pomoč enciklopedije, priročniki za različna področja m druga literatura, ki ga o posameznem problemu informira hitro in v zgoščeni obliki. Spremni materiali, to so teksti oddaj ter ovitki s podrobnimi opisi ustvarjalcev in izvajalcev oddaj, zavzemajo poseben fond in so spravljeni v fasciklih in na ra/pojago uporabnikom pred ogledom filmsl ego gradiva. Včasih uporabnikom zadošča že, du si ogledajo tekst in jim iskaiiegn filma m potrebno predhodno pregledovati Tekstovna dokumentacija zahteva ogromno prostora, /ato bi nam bilo pri tem niikrofilmanje v veliko pomoč. Katalogizirairjc (šifriranje - klasificiranje) Izbrane filme ¡mamo prcgtcaane, ustrezno oštevilčene (na filmu in na škatli); položene v pločevinke (oz. embalažo, ki je v rahi) in lahko jih odpeljemo v depo, V arhivne knjige smo vpisali kratko vsebino, popisali smo kadre, spremno dokumentacijo smo vložili v fas-cikle. Dokumenlanst in tisti, ki piše kartoteke, fizično s filmom nima več opravka. Na vrsti je razporejanje obdelanega gradiva, tako da je čim hitreje in iz različnih vidikov dostopno uporah nikom. Za vsak film. ki ga hočemo pravilne razporediti, si moramo odgovorit: na naslednja vprašrnja: - kdaj se je zgotilo (datum), - kje se je zgodilo (kraj), - kaj se je zgodilo (dogodek), - kdo je bil navzoč (osebnosti), Odgovori na zastavljena vprašanja sc šifre, sc ključne besede, na osnovi katerih bomo našli iskana slikovna gradiva Šifriranje ^klasifikacija) krajših vesti se nekoliko razlikuje od šifriranja daljših, izobraževalnih ali kuttur-no-umetniških oddaj, vendar razporejamo pri nas vse slikovo gradivo, filmske in elektronske posnetke, foto grafije in diapoziiive po enakem sistemu. Za razporejanje dogodkov uporabliamo šifrant (katalog oziroma fond ključnih besed, ki nam bo, tako upamo, v bližnji prihodnosti olajšal prehou na avtomatsko obdelavo podatkov), po katerem je vsa problematika neke države izražena v številkah in se deli v naslednje skupine; - politika, - gospodarstvo, - znanost in tehnika, - kultura, - šport. Posamezna poglavja so zelo nadrobno obdelana Uporabnik lahko najde slikovo gradivo po dogodku ah tematiki, po kraju, v katerem je dogodek potekul, po osebnostih, ki so bile tam prisotne, in seveda pc da-lumu, če mu je ta znan. Katalog smo prav na začetku našega dela prevzeli od časopisne dokumentacije Deta. Prilagojen je novinarskim potrebam in dopušča lastne popravke ob družbenopolitičnih sprememb ali ali novih pojmih. (Sistem gesel je že dokazat svoio uporabnost pri avtomatski obuelavt podatkov na TV Zagreb) Pomanjkljivost našega načina razporejanja je ta, da je kljub napisanim ključnim besedam (geslom, šifram) mogoč subjektivni pogled na razporejanje določene snovi. Ob vsaki nejasnosti jc zato potreben pogovor vseli dokumentalistov, saj je napačno šifriran posnetek takoiekcč izgubljen (oziroma ni dosegljiv). Sistem ni uober za razporejanje in iskanje specialnih motivov. Gradivo je zdaj razporejeno in na vrsti je izdelovanje in vlaganic kartotečnih lističev. Specializirana administracija skrbi za sprotno tipkanje in vlaganje v kartotečne predale. Kolikor jc šifer (gesel), toliko mora biti kartotek, vsaka od teh pa mora biti vložena na ustrezno mester (podčrtavanje). Gporahnike pri iskanju v katlotekan iz piax-tičnih (varnostnih) razlogov vedno spremlja nckdc. iz dokumentacije. Kar zadeva skladiščenje in vzdrževanje smo po dvajsetih letih končno dobili ustrezne prostore v novem RTV centru Za naše potrebe so najbolj primerne vodoravno položene Škatle (za film) v depojih s temperaturo okrog 18 stopinj C in relativno vlago 40 do 60% ter Prima-lovi drsni regali za filme in elektronske trakove Za laboratorijsko vzdrževanje starih (lilmskih) materialov žai zaenkrat ni materialnih niti kadrovskih zmogljivosti. Kadri Tehuičnomanipulativni delavci oziroma filmski arhivaiji skrbe za vse tehničnomanipulativne posle v zvezi s filmskimi in magr.ctoskopskimi trakovi. Priporočljivo je čimboljsc poznavanje dela s filmom, da sc izognemo moiebitni škodi, smisel za red in kar največja zanesljivost pri delu s številkami. ■ V odddvlku imajo najvažnejšo viogo dokiuiientaristi. 74 Arhivi VIII i?85 tedanja zasedba iniit predizoDrazbo različnih smeri in je svoje dokumentarisUčno-arhivsko znanje pridobila- izkustveno. ob delu. Za naprej pričakujemo najboljše od usmerjenega izobraževanja, ki s pojmom arhiv seznanja že celo srednješolce Tudi Priroč.iik za strokovno usposabljanje ponrni korak naprej. Dokumentacijski tehniki oziroma specializirana administracija morajo zelo dobro poznati sistem, po kateiem vLgajo kartotečne listke. Ti morajo biti napisani natančno in vloženi strogo po sistemu. Napaka kateregakoli člena v našem skupinskem delu lahko pomeni, da gradiva ne bomo našli. Pogled v d rib od nest Težko bi z gotovostjo rekli, v katero smer bo šel razvoj TV arhivov slikovnih informacij (film, foto, elektronski trakov1). Sedaj vemo, da je film obstojen - ob pravilnem vzdrževanju - že skoraj sto let, 7a magnetni zapis elektronsKe slike pa vemo, da je slabič obstojen (pri nas iir.amo z njimi 20-letnc, v svetu pa nekaj več kot 25-letne izkušnje). Bogate televizije vse važnejše do^ godke snemajo na filmski trak, Kar zadeva cvidenco bomo veijetno prav kmalu imeli avtomatsko obdelavo podatkov. Fondi gladiva obsegajo kratke filmske (v zadnjih lct'h tudi elektronske) zapise o življenjskem utripu v nasi ožji domovini (dnevnoinformativni program). Fond pokriva prav vsa poaročja družbenopolitičnega dogajanja. Ta so razdeljna v pet glavnih skupin (politikar gospodarstvo. kultura, znanost in tehnika ter iport) in pomenijo najdragocenejše gradivo. S filmsko kamero že 18 let stalno sledimo spremembam v našem političnem življenju, sledimo vzponom pa tudi padcem v našem gospodarstvu, sptemljamo zgrešene in uspešne investicije, Čudimo se dosežkom kulture. Samokritično ugotavljamo, kaj in kako smo posneli Zadovoljni ali z gnevom sledimo urbanističnim preobrazbam naših naselij. V;selimo ali jezimo se ob uspehih ali neuspehih naših Športnikov, Fond obsega okrog 130.000 metrov letno od začetka rednega oddajanja TV dnevnika v aprilu 1968. Omenili smo Kratke filmske zapise. Povejmo nekaj besed Se o daljših filmskih zapisih, to je oddajali kultur no-političncga programa. V teh sc ustvarjalci z različnih področij s tematiko ukvarjajo bolj poglobljeno. Fond obsega 15,000 naslovov oddaj,(kar pomeni 15,000 plo čevink s filmi in ustrezno število pločevink z izvirnimi trakovi). Zelo pomemben za delo na TV je fona zunanjepolitičnih in formacij j je pa s stališča varovanja povsem nezanimiv —zavzema pa velik delež naše dejavnosti. Obsega «00U pločevink GOC m) in 600 video kaset. Fotoleka obsega 350.000 t:egativcv z ustreznimi kon taktnimi kopijami in diapozitivov. Njena poglavitna vicdrost je v fotodokuruentaciji nastajanja iV programov in v pestrosti tem, ki jih s pridem izkoriščajo ustvarjalci programov, l^cjcna je po enakem sistemu kot fihnoteka. Hranimu tudi okrog ¿00u arhivskih magnetoskepskih tra kov s posnetki dram, glasbenega, mladinskega in posebnega programa, Fond tekstov za oddaje obsega 4f 200 enot in pomeni celovito tekstovno dokumen'acijo TV oddaj z vsemi ustreznimi izvedbenimi podatki. Fonohka - atsKOteka Radio Ljubljana hrani tonske posnetke v fonoteki. Glasbene in govorne posnetke ¿prejemamo, vpišemo opremimo, vložimo v police, od tu pa jih poterr vsak dar izposojamo trem prognmom: 1. program oudaja 24 ur, 2 program 16 ur, 3. program pa 8 ur dnevno. Za vse programe fonoteka hrani tonsko gradi/o v svojih skladiščili. Danes je fond precej obsežen, saj vsebuje v glasbenem delu 10C 00U trakov in 27.000 plošč, v govornem pa 24.000 trakov, lu.000 plošč tor 30.J00 kaset Arhiv radia ima shranjenih tudi 5684efektov. Radio Ljubljana je začel oddajati leta 1919, vendar »onoteke takfav Sc ni bilo in so Si plošče izposojah. O prvi urejeni fonoteki lahko govorimo v letu 1939. Znano je tudi, da je ob koncu vojne radijska fonoteka hranila 2,000 tonSKih posnetkov. Zaninruv je podatek, da je med vojno radio prejemal po 50 kg plošč na mesec. Za ilustracijo za opero, ki je danes posneta na treh, štirih ploščati, jc bilo takrat potrebnih 3? plošč. Skladiščne prostore ima fonoteka v kletnih orosiorib radijske hiše in RTV centra. Za arhiviranje sc potrebne ustrezne razmere, predvsem pa moramo skladišče zavarovati pred elektromagnetnimi vplivi, pred zvišano temperaturo, ki povzroča učinek i opiranja, in previsoko vlago. Posnetke večkrat previjemo, da ohranijo kvaliteto. Trakovi so vloženi v police po signatuiah, to je po tekočih stevilkali posameznih zvisti V glasbenem delu fonoteke arhiviramo vse zvrst! glasbe: resro, mladinsko, jazz. zabavno, narodno, in narodno-zibavno. Posnetki so na trakovih in ploščah. Posebno vrednost imajo posnetki domačih izvajalcev in avioriev (Dubrovka Tomšič, Miloš Mlejnik, trio Lotom, in mnogi drugi, posnetki skladateljev Primoža Ramovša, Alojza Srebotnjaka, Vinka Globokarja — in ie bi lahke naštevali). Hranimo tudi posnetke že umnih pevcev — Jožeta Gostiča, Friderika Lupše, Vere Lacič, Julija Eetetta, skladateljev Marjana Kozine, Blaža Arniča m drugih Hranimo posnetke koncertov in oper - mnogih pomembnih dosežkov slovenske glasbe Najdemo jih v Kartoteki, ki jc urejene pc abecednem redu avtorjev in izvajalcev, V govornem delu arhiviramo radijske igre, literature, izobraževalne, rnladir.sKe, aktualnopolitične. doku-mentarno-tcljtonske oddaje in dokumentarne posnetke. Oddaje so tonski posnetki predvajani na radijskih valovih, Poleg arhiviianih oddaj opremljamo ir pošiljam^ na program tudi dnevne in tedenske oddaje, ki sc po predvajanju uničijo ozirona brišejo, Med dokumentarnim' posnetki hranimo 240 Titovih govorov, govore slovenskih, jugoslovanskih in tujih javnih delavcev, tu iahko slišite glas Franca Jozela, glasovno vas popeljemo v čas 2. svetovne vojne, slišite laiiko, kako so prepevali na začetku stoletja, prisluhnete glasovom igialcev, književnikov Podatke hranimo v Kartoteki, ki je urejena po noslorih in kronološko. Z novim načinom z računalniko obdelavo pa bo možno priti do podatkov na razrične načine. Kartoteka bo urejeni po avtoijih, naslovih, po izvajalcih, geslih, kronološko in številčno. Trenutno sta tekstovni in zvočni zapis shranjena na različnih mestih, v različnih službah, toda upamo, du Arhivi VIN ¡99 75 bo obijc KmaJu skupaj. Informacije iz kartoteke dobijo uslužbeni RTV in zunanji sode avci. Tesno sodelujemo z radijsKimi postajam' v jLgoslaviji. Novosti objavljamo v časopisu Bilten, v njem so objavljeni vsi posnetki, ki pridejo v glasbeni del fonoteke, arhivski, oddaje govorne foneteke in novosti v naši knjižnici. Slovenska televizija je v 25 letih takole videla in predstavili? javnosti Ormož Od maja 1950 do poletja 1985 je bilo v Ormožu posnetih 200 prispevkov. Naj jih omeiim le nekaj: Proslava 15-letnice osvoboditve - maia 1960, Nov sodobni klavni obrat - februarja 1962, Kombajni - leta 1^62 dvakrat, sadna letina leta 1964, vinogradi, Umouovci in pomaranče v rastlinjaku F Sunaka -julija 1964, Gradnja vinske kleti - maji 19o3, vinske gorhe -marca 1962, Sladkorna pesa puljenje - oktobru 1960, Leseni most čez Dravo so zaprli novembra 1961 in zgradili novega leta 1964. oktobra 1965 je spet ugro-žen, za pešce je zaprt januarja 1966 M ost vidimo spet marca 1967, februarja 1968 in aprila 1968, Ormoška gostišča smo obiskali v avgustu 1967, Toča je uničila posevek v občini v juliju 1966, Gospodarstvu, posebej tovarni J, Kcrenčiča, je posvečenih 12 prispevkov. Vinski kleti je posvečenih 11 prispevkov ' Novi hotel so gradili in zgradili v letu 1968 in 1969. Sodob.io kopališče sc dobili septembra 1968, Razstava Ormož skozi stoletja — oktobra 1967, Z gospodarstveniki občine sta se maja 19^0 pogovajala F. Popit in A. Marine, Aprila '973 so sc v Ormožu pripravljali na 700-lctnico mesta, Vodovod so napeljevali julija 1973, Kako so gradili stanovanja — junija j972, asfaltirali ceste — oktohra 1974, Kako je s turizmom, izvemo v letih 1970, !972, 1974 Najbolje opremljeno trgovino v občini so'dobili decembra 1969, Lokalna radijska postaja je začela s poskusnim delom januarja 19/0, srednje valovni radijski oddajnik pa so izročili namenu v dtcembru istega leta, Otroškemu varstvu in šolam je v letih 1969 do 1974 posvečenih Sest prispe vkcv Najboj'ši pevci (.zbori) iz severovzhodne Slovenije so sc srečali v Ormožu junija 1972, Junija 1973 so na slavnostni seji občinske skupščine proslavili 700-lctnico kraja, julija 1973 spremljamo množično zborovanje ob 700-letnici kraja, Junija 1973 dr. Anton Slodnjak odkrije spomenik Stanku Vrazu, 33-kiat se na TV zaslonih pojavlja Ormož s svojo Tovarno sladkoiia, in siccr v letih od 1973 do 1984 (temeljni kamen decembra l977). Ormoška mladina nastopa s svoje problematiko v mladinski oddaji v letih 1976 in 1978, V letih 1*>?4, 1975, 1976, 1977, 1980. 1Q8? poroča TV več Kot 15-kiat o gospodarskih dosežkih v Ormožu, o stabilizac;jskih prizadevanjih, o ustanavljanju tozdov, o stanovanjski gradnji, o zaposlovanju ipd., Junija 1975 teče na TV bcScfla o gospodarskem raz"oju občine. Avgusta 1975 zadiši kruh iz nove pekarne v Ormožu, aprila 1977 pospešeno izboljšujejo zem'^šča v občini, R'dno sledimo kmetijskim priradevanjem v Ormožu bodisi v dnevnoinformativnih ali kmetijskih oddajah Junija 1977 dobi Ormož novo sodobro veferinarsko postajo. Maja 1981 obišče Ormož Jane? ZcmljariČ - tudi ob tej priložnosti teče beseda o kmetijstvu, V decembru 1980 izvemo nekaj o delu knjižnice v Ormožu, Oblina posveča posebno skrb otroškemu varstvu. V letu 1980 je bi1 referendum za šolo preložen na marec 198] Dejavnost kulturno-prosvetncga društva zabeleži TV samo dvakrat, in sicer januaija 1976 in aprila 1977, ko so razstavljali likovniki, O športni dejavnosti v občini govori športna oddaja aprila 1981. Viri in literatura Zakonodaja: Uradni list SFRJ, Uradni list S RS, Godišnjak CGP Delo - TOZD Gospodarski vestnik, strpn 237; Ustna pojasnila v zvezi z zakonodajo. Komite za informiranje IS SRS, Ostalo: Helen P Harrison, Film Libiary Telinrques, Focal Press, London ana New York 1973; „RTV Ljubljana" publikacija ob 50-lcmici radia in ?0-!etnici televizije v Sloveniji - izdala RTV Ljubljana, Mošc Pnade 10, Ljubljana 97 str., Maja Bezjak — Andreja Može, pri spe vek o lonoteki in diskoteki Radia Ljubljana; Krajevni katalog TV dokumentacije (za poglav]C o Ormožu). SUMMARY RTV ACTIVITY AND TV D^C UM ENT AT ION DEVELOPMENT AND SURVEY Katarina Udovid In the intioductory part The authoress describes the legislation regulating the operations of the RTV activity from 1923 until 1^85. The historical survey of the data, important for technical and programme development of. RTV Ljubljana presents the first beginnings of its development and ends eith the at I^st restoied RTV net at the end of the seventies A short description nf different archives coming into existence Is follow :d by the presentation of the TV film 58 Arhivi VIII 1085 archive — TV documentation of RTV Lpbljana film-«sclection, handling with them, contents abstracts and cadres listing, accompanying documents, classification, rcprositories and cadres. Presenting the records groups the authoress describe., the film and magnetoscope archive, photo archive and emission texts. Tiie photo archivc and the discotheKC show the musical and speaking part of this kind of radio activity and the way of its luncioninf}. The repor* ends with the chronicle of the town Ormož as a has been seen and presented to the public in the last 25 years by the Slovene TV. SLOVENSKI NARODNOOSVOBODILNI TISK O ŠOLSTVU, ZDRAVSTVU IN KULTURI M a rje t a C am pa Arhivsko zborovanje v Ormožu je obravnavalo Stiri sklope vprašanj: v tem okviru skušam dodati giadivo i/ narodnoosvobodilnega tiska Na kiatko bom prikazala omenjeni tisk (pciiodiko, neperiodiko iu drobni tisk), ki se izključno nanaša na šolstvo, zdravstvo ter kulturo in ga hrani arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. (Otroško vaistvo med NOB pa nima tvojega prav posebnega tiska.) Tukaj ne mislim zajeti tovrstnih člankov oziroma prispevkov v glasilih, ki so pokrivala vsa področja življenja med NOB na Slovenskem (Sto-vensk. porocevalec, Ljudska pravica. Delo, Delavska enotr.ost, Stnvenski partizan — Naša vojska, Kmcčk glas, Naša žena, Partizanski dnevnik iid,). ŠOLSTVO: V tej skupini so 3 listi za šolnike, 7 pa /a mladino: od Prosvcte, Učiteljskega svetovalca do Mladega rodu in Mladega puntarja, Slovenskega pionirja in Mladine Zaradi kvalitete in dokumentarnosti bi ka/alo nadaljevati oziroma pripraviti vsaj te reprinte mladinskega tiska: Mladino (1044 -1945), Slovenskega pionirja (centralna izdaja 1943--1945), Mlado pest (SKOJ 1943--1944), Mladega puntarja (ZSM za Primorsko 1943). Prav zanimiva bi bila tudi faksimili/ana izdaja abecednika Šolo ;mi odprli To je edina tovrstna puhlikacija, ki je izšla med NOB. Vzbudila je zanimanje tudi pri nemškem okupatorju! Po Bobi Če vi kniigi Preljubo veselje, o kje si doma jo je priredil profesor Kan Ber-toricelj, ilustrirala pa Anka Bcnoucelj, izda! POOF /a Gorenjsko, odsek za prosveto in šolsivo 1044, (Naklada 50C1 izvodov, format VI +35 str. cikloslil, tiskan le ovoj in naslovna stran Titov linorez je prispevni irg. —> Maks Stupica). T&ttiiKA ' M t^dfiO V arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja hranimo še 28 naslovov šolskih brošur in učbenikov" Brez-nikovo Slovenske slovnico. Slovenski pravopis, Golievo Latinsko vadriico, Salarjcvo Rusko čitanko, Pirnikovc Otroške pesmi, Kozinov Pregled glasbene teorije. Izšel je priročnik za zemljepis, učbenik za strojepisje,, izšle so slovenske čitanke, Gregorčičeve pesmi, uporabljali so Zvvittrov Pregled zgodovine Slovencev itd V širšem smislu spada tudi slovarček tujk med šolske izobraževal ne tekste in zato enega navajam: 1944 le ta ga je izdal Pokrajinski odbor ZSM za Gorenjsko in vsebuje kar 2Cf strani tujk (od „absolutno" do „žur-na!a") in 2 strani kratic (od AVNOJ do RSDDS -Ruskr socialdemokratske delavske stranki.-). Omenim naj še t.nko imenovani drobni tisk, predsedstvo SNOS — odsek za prosveto je poskrbel tudi za tiskovine — razpa šolska „izpričevala" in „izkaze" ZDRAVSTVO: Periodični zdravstveni tisk s svojimi 12 enotami izvira iz let 1944--1945; le «'asilo slovensko -hrvatske bolnice v ¿timbcrku je izhajalo ze 194"* leta. V arhivu hranimo glasila partizanskih bolnic (Franja, Pokljuka, Snežnik, Borovec na Kočevskem, Žum-beraK, Mašim biok SCVPB na Dolenjskem) in ambulante B Kokrškega odrede na Gorenjskem ter glasilo bolničarskega voda 5. prekomorske brigade. Partizanski zdravstveni vestnik je med njimi csicdnie ghsilo: izdajal ga je Sanitetni odsek oziroma Sanitetni oddelek Glavnega štaba NOV in POS od januarja 1944 do aprila 1945 V njegovili desetih Številkah najdemo sodelavce -zdravnike (Marijan Ahčin, Boguar Brecelj, Mirko C.c-nič, Pavla Jcriua, Marijan Jtižnič, Janez Kanoni, Bogomir Magajna Franc Novak, Miian Perušek i. dr.) pa tudi člane sovjetske m britanske vojaške misije (zdravnike!. Glasilo je celovito predstavil p.of. dr. Brzdan Brecelj v Zdravsiveiicm vestniku (1979 str. 1-25 do I- 28 letnik 48), Marjeta Čanipa je sestavila bibliografijo lisia (Borec, 1982, str, 301-304 letnik 34), Jože Novak je uredi! faksimilirano izdaje glasila (v pri'ogi 4. knjige Zbornika dokumentov in pouatkov sanitetne službe v narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem 1941--1045, Ljub^ana Partizanska knjiga 1985) V arhivu imamo tudi 18 naslovov neperiodike: od prve pomoči (Stanko Lajevec) do najvažnejših zdravilnih rastlin, od problematike ranjencev in anatomije ter fiziologije (Janez MM črnski, Igor Tavčar) do vojne ki rti r-giie in epidemiologije ter farmakoioglje (Igor Tavčar). Zanimive so tudi Slike iz partizanske bolnišnice Milene Mohoričeve (I9i4) in snopič pesmi Bolniškega lista bolnice Frar.ja (10. štev,, 194f). Izšla ¿o začasna pravila podmladka Rdečega križa Slovenije (1944 in 1945), Drobni tisk je lepo zastopan' kartotečni listi ranjencev, bolniški listi, prijave in objave o nalezljivih boleznih, potrdila o cepljenju proti tifusu, telaniisu, kozam, napotnica v bolnico, odpustnica iz bolnice, razna poročila o ranieneih in kje se nahajajo, mobilizacija zdravnikov. Kartotrčni listi osebja v bolnicah, pohvale za osebje bolnice, pohva!c'in priznanja sanitetnega oddelka Glav- Arhivi VIII 1985 77 nega Slaba NOV m POS. V tem tisku je zastopan tudi Roeči križ Slovenije glavni udber, ustanovno zborovanje 1^44. leta, ustanovna listina, okrožnice Rdečega križa, tedni RK. zbiralne akcije RK v Beli krajini, na PrimorsKcm, na Koroškem, nabiralne pole darovalcev za RK, potrdila RK Slovenije o opravljenem tečaju, obrazec za poizvedbo o nogresanih oseb ali, dvojezični obrazci za poizvedovanje preko Medn^fodi.ega komiteja Rdečega križa v Ženevi. Vmes so ilustriram letaki o nevarnosti širjenja raznih nalezljivih bolezni, pa tudi lepaki ki pozivajo na zbi-lalne akcije za Rdeči križ in v tem okviru za partizansko vojsko, nekatere med njimi «o oblikovali likovniki (Dort Klemenčič, Ive Šubic, i. dr.)-KULTURA Za uvod bom navedla okrožnico IOOF o obveznem pošiljanju literature Znanstvenemu inštitutu in arugim ustanovam (10 3. Ii4t), Predsedstvo SNOS je izdalo odlok o zaščiti knjižnic, arhi"Ov in kulturnih spomenikov (objavljen 27, I. 1945) in odlok o progi a sitvi dneva Prešcmove smrti za kulturni praznik slovenskega narodu (1. 2. 1945). Gledališče Za njegove potrebe v najširšem pomenu te beseue je posk~belo kar 4? naslovo ' NOB tiska. Prvenstveno so ti teksti propagandnega značaja. Tu so zastopani avtoiji od Milana A piha, Mateja Bora (Vladi-rr.irja Pavšica) do Marijana Kozinc, Milela Klopčiča, Vinka Šumrada, Toneta Scliikarja, Vitomila Zupana i. dr. Med njimi so tudi sovjetski avtorji: A. Glcbov, V LjevSin, A. MaSistov, Konstantin Paustovski. Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju v Črnomlju je uprizarjalo dela Mateja Bora, Vitomila Zupana, Jožeta Bona in Mileta Klopčiča; igrali so >udi Cankarja, Linharta, Nušiča, Cchova, MoliCra, Klasičnih gledaliških tekstov pa v tej skupini tiska ne zasledimo. Vsebinsko so to igre, skoči, prizori, ki predstavljajo upoi, smešenje Hitlerja in Muisolinija, obravnavajo p.rob!cm bele garde. dorrobranstva, ubežnike, skrivače. Govorijo pa tudi o srečanju z Rdečo armado, o pionirskih igrah, problematiki žensk v NOB, kritizirajo birokratske tendence itd Vmes je zanimiva enodejanka s petjem Vsi v partizane', ki jo je napisal Radovan Godec (1944), Pevski vložki so vzeti iz Pahorje ve ir. Pirnikove pesmarice. Drobni tisk vsebuje vabila za mitinge, slavnostno akademijo v čast oktobrske revolucije, za obletnico ustanovitve Rdeče armade, praznovanje l.maja, proslavljanje Tedna slovenske kulture (februar 1945). Vmes so vabila /a predstave Slovenskega narodnega gledališka, Frontnega gledališča, za Lutkovno gledališče itd. Knjižnica: Jože Udovie je bil bibliotekar Znanstvenega inštituta in je objavil Gradivo za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska v Slovenskem zborniku, L|iih-Ijana, T945 DZS, str. 659-696 (p;riodični nt neperiodični tisk). Dušan Moravec je ob razstav; NOB tiska aprila 1945 zbral gradivo za bibliografijo slovenskega osvobodilnega tiska (periodični tiski: publikacijo je izdala propaga.idna komisija nri IOOF, 1945. Fotografija: Milan Stok je izdal Fotografski priročnik pri propagandnem odseku VII. korpusa (verjetno 1944 leta). Brošuriea una 55 strar.i, ciklostil, in je namenjena fotoieporterjem „v NOV"' lepo je podsano, kaj naj fotoreportei prvenstveno slika, da imajo prednost prizori iz borb in akcij, da pa so zanimivi tudi trenutki iz notranjega življenja enot in da utegne biti dokument časa slika inlcndanta, kuharja, partizanke. Radio: Zelo veliko ie ohranienc tovrstne periodike, razne radijske vesli, radijska poročila itd. Zato se bom omejila samo na en naslov — Radio vestnik Osvobodilne fronte slovenskega naroda (1942 -1944), Zanimivo br bilo analizirali tc radijske vesti tako po vsebini k of po časovnem intervalu, saj sc. bile pomemben vir informacij pa ludi propagande. REFERATI.NA SLOVENSKO BAVARSKEM ARHIVSKEM DNEVU, LJUBLJANA, JUNIJ K 1985 NALOGE IN TF.ČIŠČF DELA BAVARSKIH JRET VOV Walter Jaroschka. Če naj piedstavim naloge in težišče dela državnih arhivov na Bavarskem, poten; bi rad na prvem meslu pov-daril programsko ugotovitev: klasična naloga arhivov, namreč prevzemanje spisovnega gradiva, ki je nastalo v upravi, in ki ima zgedo-inski, splošno kulturni ali pravni pomen, strokovno hranjenje urejanj" in popisovanje ter izdelava pripomočkov za uporabo, za poiiebo- zgodovinske vede in pravne varnosti države m vsakega njenega državljana, ima za nar absolutno piednost. Ta naloga, ki ji posveča državni arhivar v življenju veČino svojega dccvncga Ča;a. in naj bi jo zaiadi tega tudi z veseljem opravljal, mora tudi vnaprej označevati značilnosti njegovega poklica. Takšr.e značilnosti poklica so posledica že samih aktu-.alnih žalitev: Ob celotnem fondu, ki trenutno obsegi blizu 151000 tekočih metrov arhivskjga giadiva, prevzemajo sedaj Bavarski glavni državni arhiv (Das Baye-risclic liautstaatsarchiv) m asom državnih arhivov na Bavarskem na leto povprečno 2.0U0-1500 tekočih metrov novega arhivskega gradiva. Ker nc obstojijo prehodni arhivi, gre tu kljub naknadnim izločanjem v bis tvu za Končno arhiviranje, ki pa predpostavlja posebno zavest odgovornosti pri vrrdnotenju dokumentarnega giadiva. Obvezna tipska navodila za odbiranje ob stojijo doslej le za nekaj upravnih področij- poleg tega pa tudi ioki izročanja za večino od njih še niso dokončno 58 Arhivi VIII 1085 določeni, Zaradi tega se zahteva od arhivarja Se toliko bolj sposobnost, da presoja od primera do primera; za jsKlajevanje skrbi poseben referat za odbiranje arhivskega gradiva pri Generalni di.ekciji bavarskih državnih arhivov. Seveda delamo že dalj časa tudi na obsežnih uredbah, ki bodo zamenjale zastarele predpise. Nujen predpogoj se nam zdi bavarski arhivski zakon, ki je v pripravi in na podlagi katerega bo mogoče izdati ustrezne pravne predoise. Arhivska zakonodaja je v Zvezni republiki Nemčiji šele v povojih: niti Zveza niti nobena dežela se nima arhivskega. zakona, čepiav se je že prej deialo na tem. Prej so bili v ospiedju vidiki varstva kulturne dediščine, ki mora v naši družben: ureditvi upoštevati ne le dualizem Z>'eza--dežele, marveč tudi skrajno liberalen pojem lastnine. Od konca sedemdesetih let je pod vtisom zakonodaje o varovanju podatkov in zaradi vedno večje potrebe po upoštevanju osebnostnih pravic postajala zahteva po arhivskem zakonu vedno gLsnejSa. V pojasnilo teh pojmov, ki verjetno za vas niso tako razumljivi: pod pojmom „varovanje podatkov te razume zaščita državljana pred razširjanjem njegovih osebnih podukov, v kolikor so na voljo v „k ar to tekih", predvsem v avtomatizirani obliki. „Zaščita osebnosti" se nanaša na vse vire s podatki, ki se nanašajo na določeno osebo, deluje pa drugače kot varovanje podatkov še tudi po smrti prizadetega. Gre torej predvsem za to, da bi bili lahko spisi, ki zadevajo takšie pravice, na voljo raziskovalcem sodobne zgodovine. Bavarski zakon o varovanju podatkov iz leta l^^S zahteva na primer v ta namen pravno normo. Medtem je bil v nemškem Bundestagu predložen zakon o varstvu in uporabi arhivskega gradiva Zveze, v Baden-Württcmbergu se je *.ačcl postopek za sprejem zakona, Bavarska, Berlin, Bremen, Hamburg, in Severno Porenje-Vestlalija pripravljajo osnutke zakonov, V vseh deželah Zvezne republike predstavlja posebno težavo vključevanje komun, zlasti mest, občin in ob Činskih združenj v načrtovane deželne arhivske zakone. Kot javno-pravne korporacije se seveda na njih nanaša tudi zakon o varovanji podatkov. Po drugi strani pa se branijo, na podlagi njihove avtonomije, ki jim jo zagotavlja ustava, da bi urejali ta vprašanja s pomočjo državnega arhivskega zakona Podobno velja za univerze, gospodarske zbornice in druge korporacije, ki so podvržene pravnemu nadzoru države, kolikor imajo lastne arhive. Arhivi na področju gospodarstva šc vedno iščejo takšno organizacijsko obliko, zrn katero bi lahko bili vzor gospodarski arhivi za Porcnje, Vestfaliio in od neeiavnega tudi za Pati en Württemberg, ki so organizirani kot ustanove. Tudi na Bavarskem načrtujejo sejaj v sodelovanju z državno arhivsko upravo osrednji pos-podaiski arhiv. Tu, kot tudi pri vseh ncd ravnih arhivskih imetnikih je moLnost vplivanja države omejena v najboljšem primeru na strokovne nasvete. Pa Še ta d ¡javnost je urejena le pri tako imenovani k umu na! .11 rkrbi za arhive; v okviru te skrbi nastavlja državna arhivska uprava sodelavce, ki imajo *o častne nalogo da podpirajo občine pr urejanju in skrbi za njihove arhive. V nasprotju z drugimi zveznimi deželami, na Bavarskem zaenkrat ni posebnih okrožnih arhivov, ki bi prevzemali arhivsko gradivo okrožja kot komunalne območne korporacije in - na prostovoljni podlagi — tudi aihivc občin z območja okiožja. Medtem ko je arhivska dejavnost cerkva na splošno dobro organizirana, pa nam povzročajo precejšnje skib številni arhivi plemstva, ki so še v privatnih rokah. Ce lastniki sam: ne zmorejo ustrezno skrbeti za svoie arhive, jih peskuša arhivska uprava pripraviti do tega, da )ih prodaje državi ali pa vsaj deponirajo v regionalno pristojnem državnem arhivu s tem, da ostanejo Je vedno lastniki. Le v malo primerih je izrecno določena pravica države do nadzora. Skrb za privatno arhivsko giadivo, ki jc v javnem interesu in jo zato državni arhivi obravnavajo kot zakonito nalogo' zajema tudi pisno zapuščino politikov, vidnih tiradnikov in vojaških oseb Našr vedno večja konku-icnca na tem področju sc arhivi ustanev, ki so povezane s strankami in ki v zapustniku vidijo vedno najprej pripadnika stranke. Čeprev se med arhivarji in knjižničarji še vedno bije ostra teoretična -azprava o načelno arhivskem značaju pisne zapuščine vsake vrste, se v praksi omejujemo na pridobivanje političnih zapuščin v najširšem pomenu, medtem ko literarne in umetniške zapuščine prihajajo v knjižnice ali v id:aincm primeru v ustrezne posebne arhive, kot sta Nemški literarni arhiv v Marbach rja Neckarju (Deutsches Literaturarchiv) ali Arhiv za upodabljajočo umetnost pri Germanskem narodnem muzeju (Archiv für Bildende Kanst beim Germanischen Natronalmuseum) v Nürnbergu. Poleg klasičnih oblik zapisov — bodisi da v državne arhive organsko dotekajo prek urejenega odbiranja-spisov pn državnih organih, bodisi da jih načrtno pridobivajo od privatnikov — se danes pojavljajo nove vrste virov, ki so na meji arhivskega in bibliotečnegi gladiva drobni tiski, izrezki iz časophov in revij, slike, plakati. Dopolnjujejo in bogatijo izpoved spisov, nabirajc pa se v okviru arhivske zbiralne dejavnosti; zaiadi tega se temu ustrezno imenujejo „zbirke, ki dopolnjujejo for.-de' .Zaradi podobnega načina pridobivanja — ne v obliki predpisanega in zato do neke mere „pasivnega" prevzemanja, temveč z „aktivno" politiko pridobivanja - kot tudi zaradi tega, ker jim je skupna značilnost svobodna pristojnost, je bilo gradivo zoirk skuiaj z zapuščinskim gradivom v Bavarskem giavnem državnem arhivu združeno v posebnem oddelku „zapuščine in zbirke". Njihovo sedanje težišče dela je na urejanju ¡11 popisovanju več kot 20G0G kosov obsegajoče zbirke političnih plakatov do leta 1945, največje zbirke te vrste v Zvezni repuoliki Nemčiji. To delo finančno «odpira ustanova tovarr.e Volkswagen Že za vse te naloge, ki jih zahteva sedanji trenutek, bi potrebovali vse kadrovske meči bavarske arhivske uprave, Toda dolgoročno imamo še vedno opraviti s problemi, ki so posledica napačnega razvoja v 19. stoletju in do katerega je prišlo v tej obliki med nemškimi arhivi le na Bavarskem. 2c nekaj let se s premahovijjem te preteklosti spopada mlada generacija arhivarjev, ki je zras.a v času, ko so se začela postavljati vprašanja posledic napačnega razvoja in je bila v tem dtihu tud. šolana. Pri te-in dosega presenetljiv uspehi Kajti na Bavarskem sc lotevamo in smo že daleč napredovali s ponovno vzpostavitvijo arhivov zgodovinskih individualnosti (v skladu s provcnienco), ki so jih med seboj pomešali po deduktivnih vidikih, po partinenci, ko so prišli v velike arhive države na začetku 19. stoletja. Ločitev fondov v takem obsegu pa jc v zgodovini arhivov edinstvena, nikjer pa. tudi ni bila tako potrebna, kot ravno pri nas Arhivi VIII 1985 7 9 Radikalno, hkrati pa popolnoma nedosledno razbijanje arhi' ¡kih celot med osrednjim arhivem v Miinchnu, ki je izbiral gradivo iz for.dov in med regionalnimi arhivi, ki so kljub temu ostali življenjsko sposobni ali pa so to zopet pestali, kukor tudi mešanic vseh provenienc predvsem v ogromnih mešanih fondih Bavarskega glavnega državnega arhiva, je doslej oviralo predstavitev bavarskih državnih arhivov v preglednih inventarjih fondov. katere bi že davno potrebovati:'„Kratki vodniki državnih arhivov Bavarske", ki izhajajo že od leta 1977, kaiejc nasploh sedanje aktualno stanje urejanje in ločevanje fondov v vsej Bavarski. Šele potem, ko bodo uresničeni ti UKrepi v arhivih samih — za tn ps je treba rrčurati vsaj na deset let — bo (po fazah) rrogoče objaviti zbirne inventarje (vodnike) bavarskih državnih arhivov. To pa r.i ovira, fla ne bi delne rezultate pred* stavljali javnosti sproti. Kot primer tematskega inven tara je treba omeniti 16 zvezkov „Widerstand und Verfolgung in Bayern 1933-1945" („Odpor in prega^ njanje na Bavarskem 1933--1945". Prvi zvezek inven-taqa tistega dela spisov državnega komornega sodišča, ki si odpadli na Btvarsko (z okoli 15.000 Številkami je to največji tovrstni fond v Nemčiji), bo kmalu iafcl. V pripravi je nova. vrsta razmnoženih pripomočkov za uporabo londcv, ki so postali prevenienčno enotni. „Bayerische Arohivinventare" („Bavarski arhivski inventarji'), ki sc se medtem povečali na 42 zvezkov, vsebujejo poieg inventarjev pretežno nedržavnih arhivov tudi inventar ročno risanih kart v staro ^avarsküi državnih arhivih do leta 1650 in kot prvi celoten pregled fondov nek"ga bavarskrg:. državnega arhiva, namreč Državnega arhiva Coburg. ' „Archivalische Zeilschrift" („Arhivski časopis"), strokovno glasilo r.a mednarodni ravni, ,.Mitteilungen für die Aiv'hivpflwe in Bayern" (..Obvestila arhivskega varstva na. Bavarskem'), ki so daleč prerastla svoj skromni naslev in postala samostojen strokovni časopis bavarske arhivske dejavnosti ter aktualno glasilo z obvestili „Nachrichtcn aus den staatlichen Archiven Bayern" (,.Vesti iz bavarskih državnih arhivov"), ki so jih medtem začele posnemati ostale nemikc arhivske uprave, vplivajo tako na znanstveni svet kot tudi na Široko javnost. Kot izobraževalno delo na področju \.gudovine je treba štet? razstavno dejavnost bavarskih državnih arhivov. Ed!m v Zvezni republiki se lanko pohvalijo z doslej 19 razstavnimi katalogi. München je, pol;g Marburga, izobraževalno središče za arhivski narai^aj v Zvezni republiki. Bavarska arhivska šola, ki - vsaj v nepopolni obliki - obstoji že od leta 1821 (od leta ustanovitve pariške Ecolc des chctes), izibnžuje bavarske arhivarje z visoko izobiazbo, kakor tuai arhivsko uradnike s srednjo izobrazbo po pro* g:amu, ki je bil sp/ejet leta 197.3 edino za Bavarsko. Teoretično izobraževanje z? arhivarje z višjo izobrazbo se vrSi sicer na Bavarski strokovni visoki šoli za uradnike, ki je pristojna za vse podobne strokovne usmeritve, toda le formalno, kaiti dejansko ga- enako kot praktično izobiazevanje, izvajajo sodelavci arhivov. Ti predavatelji, ki delajo izključno izven svoje redne obveznosti, imajo na Bavarski upravni soli tudi tečaje za regirtratoije državnih in komunalnih organov, kot tudi za arhivarje v občinski upravi; na ta način bodo posto^ poma za vso deželo ustvaijeni ustrezni strokovni predpogoji. ' i Vodilna funkcija vzorno ureje.iih restavratorskih delav- nic Bavarskega giavnega državnega arhiva v Mrnchnu se je dolga leta izrazala tudi pri izobraževanju restavra torjev za vso Zvezno 'republiko- Na podlagi deželnega zakona naj bi to nalogo v prihodnje za Bavarsko prevzela strokovna šola za restavratorje, pri kateri naj bi imel Bavarski glavni državni arhiv poleg Grafične zbirke in Inštituta za restavriranje knjig pri Bavarski državni biblioteki, oba tudi v Miinchnu, posebno naloge pri izobraževanju restavratorje v pisnega gradiva Ker je doslej edina, os-ednja restavratorska delavnica bavarskih državnih arhivov v Miinchnu, le dc določene mere zadovoljevala potrebe regionalnih državnih arhivov, bo še letos - posebej za frankovske državne arhive — urejena druga restavratorska delavnica v izpestavi Državnega arhiva Nurnberg, v Liehtcnau-u. Ta izpostava v Lichte-r.au-u, v trdnjavi državnega mesta Niirnberg, ki je bila zgrajena v 16. stoletju in smo jo odprli okiobra 1°83, simbolizira srečno obdobje gradnje arhivov na Bavarskem, ki ga je začel moj predhodnik generalni direktor Bernhard Zittei. Poleg zaključka izgradnje osrednje arhivske zgradbe v Miinchnu, v kateri so Generalna direkcija, Glavni bavarski drža/ni arhiv in Državni arhiv Munehen, ki je pristojen za Gornjo Bavarsko, so bile urejene izpostave državnih arhivov Mutchen in Wurzburg v spomeniško zaščitenih zgradbah, prej knezo-Škofovskih dvorcih, v ELCbstadtu in Wur^burgu. Za Državni arhiv Amberg se grudi prizidek, poleg iega pa tudi izpostava v nekdanjem vvittelsbachovskcm giadu pri Sulzbachu v Oberpfalzu, Državni arhiv Coburg zapušča svoje neprimerno zatočišče v mestnem gradi, nekdanjih vojvod Sachsen-Coburg-C-otha it? se seli v drugo zgodovinsko zgraabc, ki je bila popolnoma preurejena za potrebe arhivske dejavnosti. Državni arhiv za jvabsko. ki je trenutr.o še v gradu pri Neuburgi: na Donavi, bo prestavljen v AugsKirg kj^r bc dobil moderne namensko zgradbo v univerzitetnem kompleksu. Tako je ob koncu tega desetletja Bavarska vodilna v Zvezni republiki na področju gradnje arhivov. Za vse opisane naloga pa je na voljo razmeroma maio kadra. Celotna bavarska arhivska uprava zaposluje le 250 sodelavcev, od tega 51 z visoko izobrazbo. Cilj mojega predhodnika Zittla je bih da bi vzpostavi1! med visoko, višjo in srednje izobrazbo razmerje 1.2 4. Danes, v času splošnega krčenja delovi.ih mest, pa smo lahke veseli, da smo s povečanjem Števila delovnih mest to razmerje vsaj približali relaciji 1:1 1. Dovolite ml, da ob zaključku stavim še nek predlog: v okviru naših mednarodnih stikov, ki so nas leta 1983 vodili na Dunaj, leta 1984 pa v Budimpešto in ki smo jih lani na bonnskem arhivskem kongresu lahke- poglobili v smeri jugovzhodnega evropskega prostora, bi latiko stike s Slovenijo označili že kot tradicionalne. Nimaio pa še institucionalne oblike. Direktorji arhivov dežel in regij alpske delovne skupnosti, ki ji pripada tudi Bavarska, se Vjako leto srečujejo na strokovnem posvetu. Piediugem, da se to arhivsko sodelovanje razširi tudi na dežele delovne skupnosti Alpe -Jadrar 58 Arhivi VIII 1085 ZUSAMMENFASSUNG DIE AUFGABEN UND DUR A R B E IT SSCH WH RI1 UN KT DER B AYERISCHEN STA \TSARCI II VE Waker Jarosehku Der Autor stellt die heutige Lage der Tntigkeiten in den Staatsarchiven Bayerns dar Der Schwerpunkt liegt in der Vorbereitung des bayerischen Arehivgesetzes. auf dessen Grurdlage wird es mögiich sein, die entsprechenden Rechtsvorschriften zu erlassen, bme besondere Schwierig keit gibt es in der EinschÜeiUi.ig der Konnnut.cn, insbisondere der Städte, Gemeinden und Gcnieindevcre-migung in die entworfenen Landesarchivgesetze. Dasselbe gilt für die Universitäten, Wirtschaftskammeru und ande rc zwischenstaatliche Institutionen. Sie sind schon weil gekommen mit der Wiederherstellung Bestände der geschichtlichen Individualitäten (im Einklang mit der Provenienz), die am Beginn des 10. Jahrhunderts der Pertinenz nach unter Sich gcmischt wurden, Die kurzen Übersichten der Staatsarchive Bayerns und die Serie Bayerische Archivnwentare stellen die Archive und ihr Archivgut dar. Die Fachorg:-nc ArchivaliscJie Zeitschrift, Mitteilungen fiir die Archivpflegc in Bayern und die Mitteilung Nachrichten aus den staatlichen Aichiven liayern beeinflussen die wissenschaftliche Welt und breitere Öffentlichkeit. Müncher ist mit seiner Bayerischen Archivschule, nebst Marburg; der Ai'sbildungs;iiittelpunkt .für den Arcliiv-Tiachwuchs in der Bundesrepublik Deutschland Die Rcstaurierungswerksi litte des Bayerischen Haupt Staatsarchivs in München übten die leitende Funtkion aus. Zukünftig sollte diese Aufgabe von der Faschschulc für die Restauratore übernommen werden. Eine Rcstaurati-onswerkstatt ist auch m der Lxpositur des Staatsarchivs Nürnberg in Lichtenau eingerichtet worden. Der Autor schlagt auch vor, daß die traditionellen Formen der Zusammenarbeit Bayerns und Sloweniens im Archivbereich auch die institutionelle Form innerhalb der Arbeitsgemeinschaft der Alpen-Adria Lander annimm: ZGODOVINA, ORGANIZACIJA in FONDI UAVAR SK'H DRŽAVNIH ARHIVOV Alb rech t Lless Arhivi neke države ne ohranjalo le menega pisnega izročila. ampak s svojimi fondi in v svoji organizaciji odražajo tudi njeno spiemenljivc zgodovino, so posledica in rezultat te zgodovine. Zgodovina Bavarske je v najnovejšem času najprej zgodovina sedanje svobodne države od revolucije leta 1918 (pri čemer je treba kot svobodno državo razumeti nemški prevoo pojna republika), poprej zgodovina kraljevine Bavarske oa leta 1806, volilne kneževine od leta 1623 in končno vojvodine Bavaiske od zgodnjega srednjega veka. Kot ena najstarejših evropskih držav je Bavarska skoz1 stoletja vedno delila uaodo vsakokratne nemške državne tvorbe in je danes cnn od 10 zveznih držav Zvezne republike Nem Oijc. Za razliko od ostalih dežel" Zvezne republike se lahko Bavarska n oh val i z neprekinjeno zgodovinsko in državno Kontinuiteto, kontinuiteto, ki velja tudi za njen teritorialni obseg. Jedro moderne bavarske države je sicdnjcveška vojvodina in v novem veku volilna država Bavarska, ki jo je leta iSOi Napoleon povzdignil v kraljevino Takrat je dobila vse do danes veljavne meje in notranjo upravo, ki še danes deluje, V tej novi Bavarski so v času Napoleona v letih 180.1-1815 nastali številni samostani, razvili so se posvetni državni stanovi povsem različnih zgodovinskih dimenzij. Tudi arhivi teh institucij in gospostev so pripadli bavarski državi, ki je poleg osrednjega jedra države v obsegu stare bavarske vojvod me in volilne kneževine zajela tudi velike dele starega IranKovskcga in švabsKegn državnega okrožja Njene meje segajo od tak.at na zahodu do Bodenskega jezera, na vzhodu do rek Salzaca in Inn in na severu preko reke Main. Pripadlo ji je tudi Poienje (Rheinpfalz), ki je bilo leta 1815 sestavljeno iz različnih historičnih enot in naj bi Bavcrsko in njeno vladarsko hišo oškodovalo za izgubo nekdanje volilne kneževine Pfalz (Kurpfalz). Po drugi svetovni vojni.se mu je morala odpovedati. Poznavanje tega zgodovinskega ozadja je nujno potrebno za razumevanje zgodovine bavarskih arhivov Kot posledica državnih sprememb v začetku 19. stoletja sc sc na Bavarskem izoblikovala različna arhivska deželna območja: „bavarska" v ožjem smislu ah tudi starobcKinka, ki temelji na wittelsbachovskih arhivih in registraturah iz 18. stolerja. Švabska, ki je sedaj - kot bomo še shšali — lesno povezana s siarobavarsko, in končno veliko jrankovske arhivsko deželno območje. Tem arhivskim deželnim območjem uslreza od leta 1837 do danes skoraj nespremenjena upravna razdelitev države na vladne okraje (prej okrožja)' Gornja Bivarska, Spodnja Bavarska in Gornji Pfalz, ki v bistvu pokrivajo ozemlje staie vojvodine oziroma volilne kneževine Bavarske v začetku 19. stoletja; Svabska, sestavljena iz velikega števila institucij in državnih stanov siaregu švab skega državnega okrožja, ki so po letu 1803 pripadli Bavarski, in končno trije frankovski vladni okraji Gornja. Srednja in Spodnja Ffank^vska, ki so sestavljeni iz raz,ličnih državnih stanov nekdanjega frankovskega državnega okrožja.' Posvetimo se najprej jedru državne arhivske dejavnosti na Bavarskem, arhivom wittelsbachovskih deželnih gospodov v MUnchnu. Wittelsbachovci so leta 1180 dobili v fevd vojvodino Bavarsko in jo v naslednjih stoletjih večkrat delili: tri velike delitve so se zvrstile v letih 1255, 1349 in 1392. Sčasoma so druga poleg druge hkrati obstajale štiri delne vojvodine. Ko so do leta Arhivi VIH 1985 Si li03 izumrle vse linije rai.cn müncherske in je bi! razsojen spor z Wittelsbachi iz Pfalza o dediščini zadnjega vojvode iz Landshnta, je lahko vojvoda Alb recht IV v Miinchnu prevzel oblast v državi, ki po sprejetem primogeniturnem zakonu odtlej ni bila več dejjiva. Plal-ške zahteve po dediščini pa so potešili z ustanovitvijo r.ove kneževine Pfalz -Neuburg. Aihiva zadrga vojvode Landshuta niso v celoti poslal, pravnemu nasledniku v München, saj ga je veliko prevzel neuburški deželni gospod v svoj arhiv. Se danes je v bavarskem glavnem državnem arbwu v skJopu arhiva Pfab.Ncuburg, k Bavarski niso spadala od leta 1329 volilni kneževini Pfalz (kurpfaiz) prisojena posestva Wittelsbachovcev na se veru, Vojvodine v Nordgai1. To ozemlje, ki ga zaradi njegove pripadnosti k volilni kneževini Pfalr (Kurpfa'z) na Renu imenujejo Gornji Pfalz (Obere Pfalz ali Oberpfalz), je Seli1 v leti 1673/28 skupaj z molilno častjo prešlo na bavarskega vojvodo, v svojem glavnem mestu Ambergu pa je Še vedno imelo svoj lastni arhiv, klično celico današnjega državnega arhiva Arnberg. V Miinchnu sta se v lö.stojctiu izoblikovala dva deželno gosnostvena arhiva: tako imenovani Notranji ali Tajni arhiv, v bistvu arhiv listin in tako imenovani Zunanji a!i Deželni arhiv, ki vsehuje predvsem enise in uradne knjige. Po ponovni združitvi volilne kneževine Pfalz (kurpfaiza) in Pfalz-Neuburga z Bavarsko v letu 1777 (oo nje sta bila ločena'od leta ¡329) je Notranji arhiv postal „Glavni arhiv združene volilno pfaiško-ba varSKc dežele, („Hauptarchiv der vereinigten kurpfaiz bayerischen Lande"). Kljub temu so še naprej obstajali deželno gospostveni arhivi V nekdanjih prcstoinicah Mannheim, Neuburg in Amberg Tcmeijni ffos:g je leta 1799 izvedel novi volilni knez Maximilian IV. Jožef iz veje Pfalz — Zwei brücken, ko je osrednji arhiv, ki je bil do tedaj v Miiiichnu, razpustil in ga razdelil na tn novo urejene arhive. Razdelil jih je po principih tedanjega časa po snovi (realna pnrlinenca)' Nastali so za notranjo deželno upravo in odnose s posameznimi nemškimi državnimi stanovi pdstojm Tajni deželni arhiv, Tajti državni arhiv za odnose Bavarske z državo in s tujino in Tajni hišni arhiv kot za Hišo,Wittenbach v najširšem smislu pristojni arhiv. Ti arhivi so do nove organizacije bavarskeg: glavnega uržavnegr arhiva od 1 januarja 1978 sestavljali njegove oddelke I Splošni državni arhiv, II Tajni državni arhiv in III Tajni hišni arhiv. Potem ko je bila Bavarska !eta 1806 povzdiguje na v kraljevino, jc Tajni deželni arhN leta 1812 postal „das königliche Allgemeine Reicnsarchiv" („kraljevski spiOŠni državni arhiv"), v katerega naj bi se združili vsi arhivi v kraljevini. V.Miinchnu pa sta se še naprej obdržala dva preostala osrednja arhiva, Tajni uržavn; arhiv inj Tajr: hišni arhiv. V okrožjih, današnjih vlaanih okrajih, pa nai bi vsi ostali arhivi prenehali obstajati. Postali so podružnice državnega arhiva in dobili označbo arhivski kotiser-vatorij oziroma rcgistraturr.a deponija. Prav kmalu seje pokazalo, da je bila zaradi množice gradiva iz arhivov priključenih območij tako močna ccntraiizacija mogoč;1 le ob najstrožjem izločanju. Tako so v tedanji terminologiji razlikovali med „arhivskim" in „nearhivskim1' gradivom. K prvim so spadale listine in njim enakovredne uradne knjige in uradni spisi („literalije '). Veliko urad nih spisov so ocenili kor „nearhivske" in so zato ostali j arnivsKih konscrvatorijili oziroma registra turn ¡h deponijah, Tako so predvsem i/ Amberga v Gornjem Pfalzu in Svabskih arhivskih konservatorijev Kempten in Dillingen velike množine listin, uradnih knjig in izbranih uradnih spisov prišle v državni arhiv. Ta je imel za gradivo nekdanjih volilnobavarsk.h osrednjih oblasti last ni aihivski konservatorij, iz katerega je izšel današnji državni arhiv München, ki je pristojen za vladni okraj Gornje Bavarske. Iz frankovskega arhivskega območja pa je bilo v Miinchnu razmeroma malo centraliziranega Državni arhiv je pievzel le listine do leta '400, ki so se danes v bavarskem glavnem državnem arhivu Znana cesarska sekta v Miinchnu je zato večinoma sestavljena i i diplom nekdanjih fiankovskih arhivov. Zaradi te centralizaciji irnajO današnji frankovski državni arhivi listine, šele od leta 1401. V vsakem od sedmih okrožij, ki so leta 183? dobiii šc danes veljavna imena (ou leta 1938 vladni okraji), je končno ostal arhiv, arhivski konser vatorij oziroma registraiurna'deponija: v Gornji Bavarski München, v Spodnji Bavarski Landshut, v Gornjem Pfalzu Arnberg, v Gornjem Fra'/ikovskcm Bamberg, v Srednjem Frankovskem Nürnberg, v Spodnjem Fran-kovsKem Würzburg m na Švabskem Neuburg na Donavi. V Porenju je bil arhivski konservatorij v Speyerju. Vse skupaj so 'eta 1852 enotno poimenovali arhivski konservatorij, od leta 1875 pa okrožni arhiv. Leta 1921 so dobili do danes veljavno označbo državni arhiv (okrožni arhiv Miineben Šele leta 1960) Ti arhivi so postali pristojni za izročanje uraanih spisov srednjih in nižjih ob last o v njihovega viadnega okraja in imajo tako od tedaj stalen arhiv ski okoliš, Kot rezultat arhivske zgodovine 19 stoletja imamo danes dve zgodovinski arhivsko deželni območji Frankovsko in Starobavarsko-Švabsko. Prankovski arhivi hranijo vse ncdeljenc zgodovinske arhive razen listin pred letom 1401, shranjene v bavarskem glavnem dižavnem arhivu. Najpomembnejši fondi so: v državnem arhivu Bamberg stolnica Bamberg in HohenzollermSka mejna grofija Brandenburg-Kulmbach-bayreutb: v državnem arhivu Nürnberg: državno mesto Ntirnbčrg, iz arhiva katerega je j>.šel današnji državni arhiv, Hohen^ollemiska mejna grofija Brandenburg Ansbach, stolnica Eichstatt, različna manjša državna mesta til Itankovska balija nemškega viteškega reda; v državnem arhivu Wiirzburg: stolnica Würzburg, iz tega arhiva je zrastel državni arhiv, kot tudi nadškofija Mainz. Starobavarsko deželno arhivsko območje jc vse do danes še tesno povezano s švabsko. Iz svabskih dihi) o v r Kemp t mi in Diih/igenti so bile skoraj rit' //iftjje! in večji Je! uradnih knjig in fondov prinešene v München, kjer so še danes: tu bo pričakovana nova zgradba državnega arhiva v Augsburgu prinesla temeljno spremembe. Tako bo tudi hladni okraj Švabsko dobil arhiv, ki bo sprejemal tudi zgodovinske arhive starega švabskega državnega ob-oíja, kolikor so od leta 1803 pripadli Bavarski. Državni arhiv Neuburg na Donavi, zaenkrat Se za ta vladni okraj pristojni državni arhiv, kije danes zaradi območne reforme pred 13 leti celo v Gornji Bavaiski, bo poiem raz-puščer. v korist arhiva v Augsburgv, kamor bodo prešli njegovi fondi, V Münchnu so na podlag! arhivskega statuta Maxirni-lijana IV. Josepha iz leta 1799 razdelili narasle fonde izoolikovanih fondov, vendar jc bila delitev zaradi pomanjkljivega načela samovoljna in:pogosto popolnoma' slučajna. Poleg tega so to načelo uporabili tudi za Wittelsbachovske arhive iz Mannheima,-Neuburga in Amberga, ki so jih v teh letih deloma ali v celoti prepeljali v München V Tajnem deželnem arhivu so bili 82 Arhivi VIII 1985 urejeni po načelu pertinence spisi in zato medseboj pomešani tudi ariiivi inštitucij iz ozemlju starohrvar-sko-svabskigï1 prostora, ki so v letih po letu 1803 zaradi sekularizacije in mcdiatizacije pripadli Bavarski. Zaradi razliko/anja med ,,arhivskim" in „nearhivskirn" gradivom je bi'o veliko uradnih spisov volilnobavarskih srea-njih in centralnih oblastev razdeljenih med splošni državni arhiv in njegov arhivski konservatonj in kasnejši okrožni arhiv (za okrožje", kasneje vladni okraj Gornja Bavarska); tudi ti. je bilo gradivo prav tako pomešano z pradivoir drugih ustvarjalcev, Po revoluciji leta 1,918 in koncu kraljevine si je mlad;1 svobodna država Bavarska ustvarila nov centralni arhiv: Z organizirano združitvijo mdnehenskih osrednjih arlii vov, splošnega državnega arhiva. Tajnega oržavnfga arhiva in Trjriega hišnega arhiva kot tudi tedanjega okrož nega arhiva Miinchen je leta 1921 nastal Bavarski glavni državni arhiv. Vodil ga je generalni direktor državnih arhivov, ki je imel, tako kot do tedaj direktor državnega arhiva, tudi strokovni nadzor nao tedaj tako imenovanimi državnimi arhivi v okrožjih (vladnih okrajih). Oddelek „Tajni arhiv" bavarskega glavnega državnega,arhiva je s sklenitvijo p' »godbe o premoženjskopravni .poravnavi svobodne države Bavarske z nekdanjo kraljevsko hiso dobil leta 1923 poseben status arhivalije so prešle v last takrat urejene ustanove „Wiltelsbachei Ausgleichsfond" (Witelsbahovski poravnalni skiad), pod pogojem, da bodo očistili fonde, kar še do danes, ni bilo uresničeno. Uprava arhiva kot oddelka bavarskega glavnega državnega arhiva je ostaia pri bavarski državi, vsakokratni šef hiše Wittelsbach pa je dobi- pravico privolitve za uporabo arhiva To velja še danes. Uničenje prvotnih fondov, ki jo je povzročila organizacija arhivov leta 1799, je v nasprotju z načelom provenience, to je urejanja arhivalij po njihovem izvoru, ki je od 19. stoletja vedno znova zahtevaro in danes kot načelo arhivskega urejanja splošr.o priznano. Izboljšanje taksnega stanja se je dalo le pogojno doseči z ureditvijo bavarskega glavnega državnega arhiva leta 1921 Posamezni oddelki glavnega državnega arhiva so ostali v starih p ostorih, do večjih očiščevanj fondov ni prišlo. Storjen pa je bil prvi korale k obnovi zgodovinskih provenienc, in sicer s tem, da je bilo načeio provenience najprej uporabljeno pri lic.inah. To "je bilo mogoče zato, ker so bile listine starobavarsko-švabskega arhivskega območja skoraj vse shranjenc v tedanjem oddelku I glavnega državnega arhiva (prejšnjega Taji:cga deželnega arhiva, od leta 1812 splošnega državnega arhiva). Tako so fondi listin danes spei urejeni, predvsem zahvaljujoč urejevahvm delom, ki so bila izpeljana pred preselitvijo glpvnega državnega arhiva v nove prostore. Na ta način je bilo obravnavanih blizu 400.0QJ listin od leta 1777 do Konca 18. stoletja. Obnovitev zgodovinskih fondov spirov in uradnih knjig pa je bila oavsna od določitve nedvoumnih pristojnosti za zgodovinske fonde v starobavaiskem arhivskem območju. Spisi in uradne knjige nanueč niso bili razdeljeni le ired iriinchenskimi osrednjimi arhivi, temveč ludi med njimi in državnimi arhivi, predvsem v Miinchnu in Laudshutu. Tako je bila v povezavi s preselitvijo bavarskega giavnega državnega arhiva v novo zgradbo v Schonfeldstrasse jeseni 197? prvič tudi za zgodovinske fond'1 v starobavaiskem ob-r.iočjil do.očena ureditev nedvoumne arhivske pristoj nosti. Po načelu, da naj bi bii glavni arhiv neke dižave pri stojen za osrednja obla it va svojega zgodovinskega ozemeljskega jeura - pristojnost za modema osredma oblastva kraljevine in svobodne države (torej predvsem za gradivo ministrstev) je bila uoiočena že prej - so bile arhivalije volilnobavarskih osrednjih oblastev kot prcdl.odnic današnjih ministrstev dodeljene havarskemu glavnemu državnemu arhivu, medtem ko je bilo gradivo voj/odskih ,n voliinoknežjih srednjih in nižjih obIastev kot predhodnic modernih oblastev srednje in nižje stopnje dodeljeno pristojnim pokrajinskim arhivom, ki so bili za gradivo sltdniih pristojni že ou 19. stoletja, torej v tem primeru predvsem državnim arhivom Miinchen in Landshut. Za arhivalije prav v današnji Gornji in Spodnji Bavarski *.ako številnih samostanov in stolnic, ki so ob sckulari-zaciji pripadle bavarski državi, je pristojen le bavarski glavni državni arhiv. Znanstveni svet v veliki meri čeni bavarski glavni državni arhiv prav zaradi tega gradiva, ki seg; vse do zgodnjega srednjega veka (v giavnem listine in uradne knjige). Navcdimo le dva primera: arhiva'ije niikdanjih stoinic Freising in Passau so cianes v bavarskem glavnem državnem arhivu. Za gradivo, ki je v Freisingu zaradi upravljanja njegovih posesiev v današnji Sloveniji, ie torej pristojen le glavni državni arhiv. Tako je leto 1978 za bavarski glavni drzavm arhiv postalo trikrat zgodovinskega pomena: arhiv se ;e pc številnih letih v provizoričnih prostorih (zaradi popolnega uničenja stare arhivske zgradbe leta 194.3) prese,il v novo zgradbo na Schonfel^sstrasse1 pristojnosti za zgodovinske fondi, v stari Bavarski so bile nedvoumno in prepričljivo .določene. Posledica tega j« bilo obsežno očiščevanje fondov, ki je iogicno privedlo do popolnoma nove organizacije samega glavnega ?rhiva. Glavna vsebina tega očiščevanja je bila združitev fondov ki so bili po načehh iz leta 1799 razdeljeni na nekdanja oüdelka I (splošni državni arhiv) in II (Tajni državni arhiv) in njihova razčlenitev v po en oddelek za starejše in novejše fonde s časovno locnico okolo leta 1800, Za moderno arhivsko gradivo in politične zapuščine, torej gudivo, ki ga arhivi ne dobivajo zaradi pristojnosti, je oblikovan poseben oddelek. Doslej še ni bil omenjen po obsegu ir. vsebini pomembni oddelek ¿lavnega državnega arhiva, vojni arhiv. Urejen je bil leta 1885 kot bavarskemu generalštabu podrejeno oblaUvo in htani predvsem spise bavarske vojske, Po koncu drugt svetovne vojne je bil v letih 1946/47 kot samostojen oodelek priključen bavarskemu glavnemu arhivu Tako ima bavarski glavni državni arhiv od 1 januarja ^S poleg oodelka za centralne zadeve naslednje arhivske oddelke. Oddelek I - Starejši fondi, Oddelek II - Novejši londi (19./20. stoletje), Oddeiek III - Tajni hišni arhiv, Oddelek IV - Vojni arhiv in Oddeiek V - Zapuščine in zbirke. Kot rezultat raznolike in ne vedno v ravni črti potekajoče zgodovine arhivov v 19. in 20 stoletju, je danes bavarska državna arhi/ska dejavnost pregledna in logično razčlenjena celota: vseh devet državnih arhivov z določenimi pristojnostmi in arhi/skitni okoliši, ki so oblastva n;žje stopnje, je podrejenih osrednjemu strokovnemu obiastvu generalni direkciji bavarskih državnih arhivov, ustanovljeni 1. 1971, ki je pristojna za vso Bavarsko in je urad osrednje stopnje formalno v ukviru pristojnega državnega ministrstva za pouk in bogočastje. Državni arhivi so: državni arhivi za sedem viadnih okrajev svobodne države v Miinchnu latidshutu, Ambergu, Arhivi VIII 1985 83 Bambergu, Nürnbergu, Würzburgu in Neuburgii; državni arhiv Coburg za območje nekdanje Vojvodine SachsenCoburg, današnjega deželnega okrožja Coburg kt je postala del Bavarske ielc leta 1920, in končno Bavarski glavni državni arhiv v Miinchnu, ki je največji bavarski arhiv in eden naj/ečjih v Zvezni republiki Nemčiji in \e glede dclocenili fondov pristojni osrednji arhiv za vso Bavarske Literatura: Liesa, Albrechl. Das Jahr 1978 in der Gesellte des Bayerischen llatiptstaatsarchiv. v: Mitteilungen für die Ardiivpflcgc in Bayern 24 (1978) s. 1-8 (z navedbo literature). - Jarnscha, Walter: Die Wicdcrherstel iung historischer Provenienzen im Bayerischen IbuptStaatsarchiv v.: Der Archivar 32 (1979) s 41--50 (z navedbo literature). ZUSAMMENFASSUNG DIE GESCHICHTE, ORGANISIERUNG UND DIE BESTÄNDE DER BAYERISCHEN STAATSARCHIVE Albrecht Liess Der Autor stellt die Gcschichte der bayerischen Staatsarchive una deren Bestände dar Im 16, Jahrhundert bestanden in München dis Inncrc oder Geheime Archiv und das Äußere oder Jjindtsarcliiv. Im Jahre 1777 wurde das Ir.nere Archiv zum „Hauptprchiv der vereinigten kurpfaizbayerischen Lande", dazu bestanden auch die Landesarchivc in Mannheim, Neuburg und Amberg, In 1799 wurde das Hauptarchiv auf drei neu eingerichtete Archive aufgeteilt, das Geheime Lanacsarcliiv, das Geheime Staatsarchiv und das Geheime llausarchiv. Das Geheime Lardcsarchiv wurde in 1812 zum „königlichen Allgemeinen Ruchsarchiv" Die Archive in den Kreisen wurden zu den Arcliivkonservatorien in 1875 und die Krcisarchive zu den Staatsarchiven in 1921, Im Jahre 1921 entstand das Bayerische Hauptstaatsarchiv. Außerdem giht es noch die Staatsarchive in München, Landshut, Arnberg. Bamberg, Nürnberg, Würzburg, Neuburg und1 Coburg. Alle sind der Gcnerai-direktion der bayerischen Staatsarchive untergeordnet. ZGODOVINA, ORGANIZACIJA IN ARHIVSKI FONDI V ARHIVIH V SLOVENIJI Ema Unick Od 12. stoletja do 13. stoletja so se na slovenskih tleh oblikovale dežele: Kranjska s središčem v Ljubljani, k_ je obsegala osrednji del slov-mskcga ozemlja, Štajerska s središčem v Gradcu, Koroška s središčem v Celovcu it Goriška s srediscem v Gorici. Ko so s/edi 13 stoletja izumrle v moški liniji vec Icvualnc rodbine, ki so bile deželni gospodje v Kranjski, Štajerski in Koroški, jih je češki kralj Pfrmisl Otokar II. oa 1260 1269 pridružil svojim češkim deželam. Poraz pri Durnkrutu 1. 1278 in izunutjc dveh velikih plemiških rodbin, Celjskih in Goriških, je omogočil Habsburžanom. dn so od 13. stoletja dc začetka 16. stoletja združili v svoj? posesti vzh-idiio-aipske dežele, med njimi tudi vse slovensko ozemlje, to j^ dežele štajersko, Kranjsko. Koroško, nadalje Trst, Goriško in Tolminske ter nekdanje ozemlje ccljskih grofov. Meje zgodovinskih dežel so se ustalile v glavnem okoli L 1500, taka ureditev je ostala z nekaterimi spremembami do leta 1918. do razpada Avstro-Ogiske. V habsburških dednih deželah so se do začetka 15. stoletja uveljavili deželni stanovi, ki so jih sestavljali fevdalci, zastopniki most in prelati, ti so odločali zlasti o aavkih in postali take peleg deželnega kneza pomemben faktor v deželni upravi. V vsaki deželi sta bili uiejeiii dežeha in dcžclnoknežja uprava, na nižjih stop- njah pa sc je sodstvo nashnjalo na zemljiška gospostva m organe mestne samouprave. Močna zemljiška gospostva so bila v rokah cerkvenih fevdalcev, tako na primer gospostvo Školja Loka, ki je bilo last freisinških škofov. Ta upravni sistem je veljal do reform cesarice Marije Terezije v pp'i polovici 18. stoletja, ko seje zmanjšala moč deželnih stanov in so bili v vsaki deželi ustanovljeni državni upravni organi, tako na deželni ravni kakor na nižji stopnji. Ustanovitev Ilirskih provinc 1809—1813 je pomenila začasno združitev dela slovenskega ozemlia (Goriška, Kranjska, Koroška), z nekaterimi hrvaškimi deželami v eno upravno enoto Po obnovi avstrijske obiasti L 13 !6 so Goriška, Kranjska in Koroška postale sestavni del kraljevine Ilirije, vendar so predstavljali gt>-bernji upravno enoto. Arhivi so kot posebne institucije, ki varujejo arhivsko gradivo, nastali na slovenskem ozemlju v 19, stoletju, čeprav najdemo sledi organiziranega varovanja dokumentarnega gradiva pri primorskih mestih Kopra in Pira nu že v 13. stoletju, pri deželno knežjih uradih, deželnih stanovih in mestih v notranjosti pa so taka prizadevanja od 16. stoletja dalje, Pri uicjanju dokumentarnega grudiva so upoštevali nekatera pravila. Iz takih osnov je leta 1632 objavil Baltazer Bonifacij, kasnejši škof v Kopru delo De Archivii. Soremcmbc v upravi v sredini 18. stoletja (ukinitev starih dezclnoknezjib uradov, nastanek državne uprave, reorganizacija deželne uprave in posegi države v cerkveno organizacijo) so portavili vpr išanja, kam z dokumentarnim gudivem, Če jc njegov ustvaijclec prenehal 14 delovali. Zgodovinsko gradivo so iz Kranjske poslali v Dvorne biblioteko ali pa v Hišni, dvomi in državni arhiv na Dunaju ali pa ga je v času l767—1787 hranita na Kranjskem Družba za kmetijstvo in Koristne umetnosti, drugo gradivo pa so pustili pri novo nastalih upravnih o:garuh. Fonue ukinjenih uradov so pogosto preurejali glede na vsebino. Sistematično zbiranje arhivskega gradiva se je začelo v pni polovici 19. stoletja skupaj s spoznanjem, da je arhivsko grrdivo pomemben zgodovinski vir. Arhivsko gradivo so zbirali nastajaioči deželni muzeji (deželni mrzej v Gradcu, ustanovljen leta 1811, deželni muzej v Ljubljani, ustanovljen 1821 in Muzejsko društvo za Kranjske, Historična društva za Kranjsko, Koroško in Štajersko ter nekateri posamezniki, najbolj pomemben med njimi je bil Jožef Kalasanc Frberg, lastnik graščine Dol pri Ljubljani), Zbirali so predvsem listine, rokopisne knjige in bibliografije. Sredi 19. stoletja se jc zbiranje raziirilo tudi na spisovno gradivo institucij, kar pa je presegalo naloge muzejev in zahtevalo, da se za varstvo arhivskega gradiva ustanove posebne institucije arhivi. Na Dunaju je namreč že od 1. 1749 deloval fliini, dvorni in državni arhiv, vsaka dežela pa naj bi dobila svoj deželni arhiv, ki bi sprejemal gradivo, ki jc nastalo pri poslovanju upravnih institucij v deželi. Na Kianjskem jc 1. 1859 Historično društvo dalo pobudo, da se ustanovi v Ljubljani deželni arhiv po vzgledu moravsKcga stanovskega arhiva v Brnu. Pobuda ni bila uresničena, pač pa je pripomogla, da so začeli 1. 1866 urejali gradivo ljub ljanskvga mesta. L. 1868 jc bil v Gradcu ustanovljen Štajerski deželni arhiv, ki je pokrival tlel današnjega slovenskega ozemlja. Naslednje leto si je notranje ministrstvo na Dunaju začeio močno prizadevati, da bi uredilo arhivsko službo v Avstriji. Zahtevalo jc, da mu dežele viade oziroma namcituištva poročajo o zgcilo-vinsko pomembnem gradivu, ki ga hranijo upravni uradi. Več pozornosti za ohranitev arhivskega gradiva so izkazali 1 1873, ko so ustanovili arhivsko sekcijo pri Centralni komisiji za proučevanje in ohiaiiitev umetnostnih in zgodovinskih sponrnikov. Končno jc I. 1887 dobila tudi Kranjska deželni arhiv, ki pa se jc vedno bolj vkijirčeval v organizacijsko strukturo Deželnega muzeja v Ljubljani, Kraniski deželni arhiv je prevzel fonde uprave dežele do konca 18 stoletja Prizadevanja, da b: se poleg deželnega arhiva ustanovil še arhiv, ki bi prevzemal gradivc državnih o uranov, na Kranjskem niso bila uresničena, pač pa jc štajerska dobila 1906, v Gradcu arniv Deželnega namestništva. Ti:di po ustanovitvi arhivov so deželni muzeji v manjši meri Še vedno zbirali arhivsko gradivo piedvsem od posameznikov in društev. Na slovenskem delu Štajerske jc zbiralo arhivsko gradivo Zgodovinsko društvo v Mariboru (ustanovljeno 1 1903) in s tem preprečevalo koncentracijo gia-diva v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. V Liubljani pa jc nastal mestm arhiv (1898) kot nasledek tedaj že slovenske mestne uprave, ki jc želela tuai na tem področju uveljavljati naroeno poliliko. Na obalnem območju so arhivsko grrdivo mest Pirana in Kopra pridružili mestnim knjižnicam (v Piranu 1, 1887, v Kopru I. 1900), Arhivsko giadivo mest in nižjih upravnih in sodnih provenicnc, graščin in privatnikov so zbirali tudi nastajajoči mestni muzej1. V obdobju od nistanka deželnih arhivov do I. 1918 jc vsaj na območju Kranjske, prevladovalo pri arhivskem delu najprej zbiranje gradiva, pri urejanju pa jc že velja- Arhivi VIII 198.5 lo načelo izvora in upoštevanja prvotne ureditve fonda. Z lazpadom avslroogrske monarhije -e nastala nova država, Kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki je v svojih mejah združevala večji del slovenskega narodnega ozemlja. Zunaj nje so ostala središča neKdanjih dežel Koroške, Štajerske, Goriške, kar je pomenilo, tla je ostal zunaj slovenskega je pomembno za naso zgodovino, pa tudi giadivo, ki so ga koncentrirali deželni arhivi in je po izvoru iz. našega ozemlja Da bi to gndivo vrnili, je sklenila Kialjcvina SUS 1. 1923 z. republiko Avstrijo poseben sporazum o njegovi vrnitvi. Sporazum se izvaja Še danes. ustanovitve do razpada Jugoslavije (1918—1941) arhivsko varstvo ni bilo zakonsko urejeno, Poieg Državnega arhiva v Ljubljani, ki jc bil ustanovljen leia 1926 kot naslednik Deželnega aihiva Kranjske in Mestncge arhiva ljubljanskega je deloval še Banovinski arhiv v Mariboru (ustanovljen 1929, začel delovali 1933). Državni arhiv je pfdvscm prevzemal arhivsko gradivo, za urejanje pa skoraj ni imel delavcev. Okupacija slovenskega ozcinija v letu 1941 in njegova ozemeljska razdejîicv med nemškim rajliom, Italijo in Madžarsko ni prizanesla arhivskemu gndivu Prek celov škega in graSkega arhiva (Rekhsgauarchiv) je šla akcija koncentracije arhivskega gradiva iz. Bauovmskeea arhiva v Mariboru, pa tudi mestnih, občinskih in cerkvenih fondov. Varovanju in zbiranju arhivskega gradiva so pripisovali velik pomen med narodnoosvobodilnim bojem 1941-1945. Ze ob Kapitulaciji Italije 1943 seje zbiralo gradivo italijanskih civilnih in vojaških oblasti in hranilo na osvobojenem ozemlju, Ko je bil jcnuaija 1944 ustanovljen Znanstveni institut pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (zametku slovenske vlade), je bila njegova naloga med drugim zbiranje in skrb za varovanje arhivskega gradiva Januarja 1945, torej še pred koncem vojne, je SNOS izdal odlok o zaščiti knjižnic, arhivov iu kulturnih spomenikov, k< predstavlja na slovenskem ozemlju prvi predpis o varstvu arhivskega grad iva. l'o osvoboditvi je bil oktobra 1945 ustanovljen Osrednji državni arhiv Slovenije, jc prevzel gradivo ukinjenih državnih oblastev in ustanov na območju Slovenije, /biikc arlrivalij in arhive, ki so prešli v last države tei gradivo prejšnjega Državnega arhiva. Poteg njega sc zbirali arhivsko gradi/o tudi Federalni zbirni center, okrožni zbirni centri, muzeji (v Celju, Mariboru in Ptuju) ter knjižnice (v Kopru in Piranu), Leta 1950 je izšel prvi jugoslovanski arhivski zakon, Spiošni r.akcn o državnih ariiivih, ki je predvidel poleg republiških osrednjih arhivov še ustanovitev mestnih in posebnih arhivov. Tako sta poleg Državnega arhiva Ljudske republike Slovenije delovala v Sloveniji ie dvj arhiva, arhiv v Mariboru (1952), sprva kot podružnica Državnega arhiva LRS, nato kot samostojna ustanova, in Mestni arhiv Ljubljane V petdesetih lelib se je začela decentralizacija. Skrb za varstvo irhivskega grauiva teritorialnega izvora je prehajala na drugostopenjske upravne enote, okraje, s tem pa je bila dana podlùga za nastanek'regionalnih arhivov, ki so sc večinoma ie vedno imenovali mestni arhivi Take so nasiali Icla 1955 mestni arhivi v Piranu in Ptuju, 1956 v Kopru in 1957 v Celju. V skiadu z lazvojem komunalnega sistema po I. 1955. ki je prenesel mnfige pristojnosti, ki so prej sodile Arhivi VIII 1985 85 zve?rtim in republiškim organom na občine, je J.1 1966 izdam prvi republiški zakon o arhivskem giatlivu in ari.tvili" določil, da gradivo, ki ima pomeri: za republiko varuje Arhiv Slovenije, za drugo arhivsko gradivo pa morajo skrbeti arhivi, ki jih ustanove za svoje območje občine Praviloma ustanovi arhiv več občin skupaj. To jc pomenilo prelomnico v organizaciji arhivske dejavnosti in izoblikovana je bila mreža regionnlnih arhivov. Po dopolnitvi tega zakona v letu 19Z3, ki je posledica ustavnih sprememb in s tem okrepljenega položaja republik, opravljajo regionalni arhivi varstvo arhivskega giadiva za i'se organe in organizacije, ki imajo sede i na območju občin — ustanovilcljic z izjemo tistega gradiva, ki jc z zakonom ooločeno, da spada v pristojnost Arhiva ,SR Slovenije in fed?raeije. Danes dajejo pravno podlago za varstvo arh'vskega gradiva v Sloveniji 1. 1981 izdani Zakon o naravni in kulturni dediščini in na njem sloneči izvedeni predpisi. Ti pa so: Pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva, Pravilnik o načinu in pogojih za upoiabo arhivskega ' gradiva, Pravilnik o sestavi in vodenju evidenc arhivskega gradiva Piavil mk o strokovni usposobljen osi i delavcev, ki delajo z arhivskim in dokumentarnim gradivom, Pravilnik o pripravništvu in opravljanju strokovnih izpitov'za delavce v arhivih in Pravilnik n strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela strokovnih organizacij (ta določa tudi pogoje za začetek dela arhivov, ki i tli ustanove občine), V pripravi pa sla še dve navodil! in lo: navodilo o' naCjtiu vzdrževanja in varovanja arhivskega gradiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo ir navodilo o strokovni obdelavi arhivskega gradiva (Erschliešsung), izdelavi inventarjev in irugih pripomočkov za uporaho (Findmitlel). Organizacija varstva arhivskega gradiva izhaja iz sistema družbenopolitičnih skupnosti, tako imamo danes v Sloveniji Arhiv SR Slovenije, ki jc del republiške uprave, in arhiie, ki so jih ustanovile občine. Ti so: Z^odovinsKi arhiv Celje, Pokrajinski arhiv Koper, Zgodovinski arhiv Ljubljana z enotami v Kranju, Novem mestu in 5kolji Loki, Fokraiinski arhiv Maribor, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici in Zgodovinski arhiv Ptuj. Arhiv SR Slovenije opravlja naloge varstva arhivsk :ga gradiva predvsem republiških organov in skupnosti in bivših državnih organov ra* stopnji dežele ali na pudobni stopnji, organov družbenopolitičnih skupnosti na ravni republike in filmskega arhivskega gradiva, vodi tudi zbirno evidenco (Register) arhivskega gradiva in evidenco 'Rcgisier)arhivskega gradiva, ki je zunaj območja SR Slovenije in v tujini ter zadeva SR Slovenijo, vodi INDOK center za arhivistiko, organizira in vodi usklajevanje nietod in postopkov za delo v arhivih in razvija in usm-rja raziskovalno delo v zvezi z arhivistiko. Poleg sploSriili arhivov imamo v Sloveniji tudi nekaiere posebne arhive Ti so: Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja 7KS, ArHv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, arhiv Republiškega sektetarita za notranje zadele, arhiv Republiškega sekretanata »a ljudsko obrambo ter arhiv RepubPSkega štaba za teritorialno obrambo, ki opravljajo varstvo arhivskega gradiva svojega izvora, Rimskokatoliška cerkev ima orpaniziraro lastno službo: Nadškofijski fjrhiv v Ljubljani, Škofijski arhiv v Kopru Škofijski arhiv v Mariboru, Spiošri arhivi v Sloveniji hranil o danes okrog 40.000 tm arhivskega gradiva, ki gi strokovno obdeluje n^icaj manj kot IX delavcev, pri tem so vštete vse izobrazbene strukture od osnovne šole do doktorjev znanost: Arhivisti z visoko-SOÍSKO izobrazbo imajo predvsem diplomo zgodovinskih ved, pred petimi leti pa so uvedli na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani arhivistiko tudi kot študijski predmet v 2. in 4 letu študija, na Pedagoški akademiji v Maribon: pa fakultativna predavanja o arhiv ski teoriji in praksi. Arhivi v Slove-niii hranijo arhivsko-gradivo, ki sege v razdobje od leta 1163 do sedemdesetih let .20. sioletja. Arhiv SR Slovenije hrani listine od 1. Ilb3 dalje, rokopise m urbaije od 14. stoletja dalje, matične knjige od 1578 daijc (razen za območje Slovenskega Primorja) in filmsko arhivsko gradivo od leta 1909 dalie. Najstarejši fondt A:hiva SR Slovenije izvirajo iz poslovanja, kranjskih deželnih stanov ÍT493-1861) in vicedomskega urada (tpravnika dcželnokiiežjega imetja) za Kranjsko (1492-•174''). obsežni so fondi dižavnih in avtonomiih oblastev (1747-1918) organov za Slovenijo, Dravsko banovino in Ljubljansko pokrajino (1918-Í945), organov Ljudske republike in Socialistične republike Slovenije, ter nižjih upravnih organov (okrajnih glavarstev in občin). Arhiv hri.nl ludi g,adira starejših davčnih katastrov od sredine I 8. stoletja do začetka 19. stoletja le za Kranjsko, po tem času pa za vse območje Slovenije. Obsežni so tudi fondi s poorocja sodstva (od 15, stoletja daijc), med njimi jc najpomembnejši fond Deželnega sodišča za Kranjsko z deželno desko, in fondi nekaterih okrajnih sodišč s staro zemljiško knjigo (1769-1880). Od fondov gospodarstva naj'omenimo gradivo Zbornice za trgovino, obrt m industrije. (1850- 1948), Kmetijske družbe za Krar.jsko (1767-1787, 1814- 1945), i onde podjetij kot na pri-met Zoisov, Ru.irdov, Kianjske industrijske družbe Nadalje ima Arhiv fonde republiških organov nekaterih družbenopolitičnih organizacij od osvoboditve dalje. Pomembni so še londi zemljiških gosrtosicv, društev ter oseb oziroma uružin. Izmed regionalnih arhivov hranila starejše arhivsko gradivo predvsem Pokrajinski arhiv Koper rn Zgodovinski arhiv Ljubljana. V Pokrajinskem arhivu Koper sta dva najstaicjša fonda na Slovenskem: fond mesta Piran (lislinc se začenjajo leta 118o, notarske knjige od 1282 dalje) in del foriaa tiesta" K^p :r od I 1330 dalje. Večji del fonda mesta Koper jc hll med drugo svetovno vojno odpeljan v Italijo, od koder še ni vrnjen. V Zgodovinskem arhivu Ljubljane-je najstarejši ford mesta Ljubljane (listine od 1. 1320, zapisniki mestnega sveta pn od 1521 deljt). Arhivske gradivo do srede 19 stoletja jc v večini arhivov ohranjeno le v manjši meri, to so predvsem fondi zemljiških gor,postov in cehov. Po 1. se količina arhivskega gradiva močno poveča, ohranjeni so fondi okrajnih glavarstev (oziroma sreskih načeistev), občin, okrožnih in okrajnih sodišč z zemljiško knjige, podjetij, trgovin, posojilnic, hranilnic šol in društev. Iz obdobja po letu 1945 hranijo regioralni arhivi giadivo okrajnih, mestnih, krajevnih in občinskih ljudskih Jdborov, skupščin obfin, okrajnih in občinskih odborov družbenopolitičnih organizacij, podjetij, zadrug, šol in društev. Od posebnih arhrvo" hranita potebej pomembno gradivo Arhiv Inštituta za zgodovino deiavskega gibanja in Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gi-' banja v Ljubljani, katerega piodhodnika sta Znanstveni inštitut pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobo- 786 Arhivi VIII 1985 dilnega sveta in arhivski oddelek Muzeja ljudske resolucije, hrani predvsem gndivo iz obdobja 1941-1945, ki je nastalo iz delovanja vojaških, političnih in oblastnih organov narodr oo svobod il nega gibanja. Zlasti pomembni so fonai Glavnega Štaba narodnoosvobodilne vojskf m partizanskih odredov Slovenije, Iz ršnega odbora Osvobodilne tronte in predsedstva Narodno osvobodilnega sveta Slovenije. Po gradivu partizanskega oziroma narodnoosvobodilnega izvora je to najbogatejši arhiv v Jugoslaviji Ta arhiv pa hrani tudi gradivo italijanskega okupatorja, predvsem gradivo vojaških enot in nert.Skih oblastvenih organov na zasedenih območjih. Zgodovinski arhiv Cent rahlega komiteja Zv;zr komunistov Slovenije hrani gradivo Centralnega komiteja oa S 1941 dalje, osebne fonde vidnejših partijskih delavcev in nekaj gradiva 1919—1941, ki se nanaša ha delovanje Komunistične partije Slovenije. Literatura Sergij Vilfan 3 sodelavci, 60 Tet Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959 - SpIoSni pregled fondov Državnega arhiva LRS, Ljubljana 1960. Vodnik pc arhivih Slovenije, Ljubljana 1965 - Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih odcelkih v SFRJ, SR Slovenija, Beograd 1984 ZUSAMMENFASS' ING DIE GESCHICHTE, ORGANISIERUNG UND ARCHIVBESTÄNDE ¡N DEN ARCHIVEN SLOWENIENS En a l Imek Die Archive sind als besondere Institutionen, die das Archivgut aufb wahren, auf dem slowenischen Gebiet im •9. Jahrhundert entstanden. Das slowenische Gebiet wurde bis zum Janre 1918 m mehrere Verwaitungsc-inheiten - Lander eingeschlossen. Diese bitten eigene Landesarchive, in denen das Archivgut gesammelt wurde. Im Jahie 1887 wurde in Ljubljana das Krainer Lantics-archiv gegründet - der Vorgänger des Staatsarchivs in Ljubljana (gegmndet in "1926) und des heutigen Archivs der SR Sloweniens. Die Aufbewahrung des A'chivgutes der Städte wurde von den Stadtarchive durchgeführt iPiran seit 1887 und Köper seit 1900 samt der Bibliothek, Ljubijana seit 1898). Zwischen aen beiden Weltkriegen wurde seit 1933 ?.uch das Banatar^hiv in Maribor tätig Die heutige Organisierung der Ar-hive : Archiv der SR Sloweniens. HiMoriSches Archiv Celje, bmdesareliiv Köper, Historisches Archiv Ljubijana, Landesarchiv Maribor, Landesarchiv Nova Gorica und Historisches Archiv Ptuj. Auiier der allgemeinen Archive gibt es noch die speziellen: Histonschrs Archiv des Zentralkomitees des Bundes der Kommunisten Sloweniens, Archiv des Instituts ftir die Geschichte der Arbeiterbewegung, Archiv des Sekretariats für innere Angelegenheiten der SR -Sloweniens, Sekretariat für Volksver'eiüigung der SR Sloweniens. Stab ftir territoriale Verteidigung der SR Sloweniens. TEŽIŠČE DELA IN STROKOVNI PROBLEMI ARHIVOV V SLOVENIJI Jože žontar Prikez teziSča dela ln strokovnih problemov arhivske dejavnosti v Sloveniji smo razdelili na štiri dele. Naiprej bomo govorili o delu n? arhivskem gradivu, nate o publicistični dejavnosti ter o izobraževalni in vzgojni d ¡javnosti, v zadnjem delu pa o sk*bi arhivov za strokovni razvoj: Ker je naš čas omejen, smo se morah osredotočiti le na najpoglavitnejSe probleme, zato pa seveaa ne predpostavljamo, da bi bil ta prispev ik v vsakem oziru tudi izčrpen Ne bi mogl! reči, da je težišče dela v arhivih v Sloveniji izrazito na giadivu, ki je nastaiO po drugi svetovni vojni, ker so vlikt zaostanki pri obdtlavi Še na gradivu iz starejših obdobij. Pri tem nas - v metodološkem pogledu - intenzivno zaposluje ta predvsem dve vprašanji, in sicer ;tako kot drugod po svetu) vrednotenje dokumentarnega gradiva, mimo tega pa še urejanje ir. popisovanje arhivskega gradiva. Pojem vrednote- nje dokumentarnegi gradiva ima pri nas d"ojen pomen Glede na naso družbeno ureditev, po kateri je večina proizvodnih sredstev družbena lastnina, je tudi arhivsko giadivo pretežne večine vseh ustvarjalcev dokumentär nega oziroma arhivskega gradiva družbena lastnina. Prvič pomeni vrednotenje določitev tistih ustvarjalcev dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva, ki bodo arhivsko gradivo izločali pristojnemu arhivu, drugič pa določanje, kateri deli dokumentarnega giadiva imajo lastnosti arhivskega gradiv?.1 Metodološka izhodišča za vrednotenje dokumentarnega gradiva, ki so se pri nas izoblikovala, so enasa ali pa zelo podobna tistim, ki so bila predstavljena na 25. mednarodni konferenci Okrogle mize arhivov, ki je bila leta 1983 v ßratislavi.2 V praksi, poskušamo pospeievati kvaliteto vrednotenja dokumentarnega gradiva na dva načina: Prvič z organizacijo dela v arhivih, ki naj temelji na resorjih arhivskih fondov (upravni, sodni, gospodarski, šolski, kulturne dejavnosti itd.) To omogoča spccialhacijo, s tem pa boljše poznavanje gradiva Pieduogoj pa je ta, da se arhivst ukvaria z zgodc/ino resorja, na čigar arhivskih fondih dela, ker bo na ta način poznal tudi odgovarjajoče historične piobbmc, Drugo sredstvo pa je preuče \rlnvi VIH 1985 vanje notranje strukture ustvarjalcev dokumentarnega gradiva ter izdelava se/.ttamov arhivskega gradiva oziroma kriterijev za odbiranje za tipične primere ustvarjalcev. I'rvi rezultati so sicer že vidni, zahtevnejše Studijsk anaiize pa bi bile Se kako potnbnc. Ob tako cnormnih količinah- ki nastajajo v najnovejšem času, je močna selekcija dokumentarnega gradiva zagotovo na mestu. Poleg tega pa že dolgo ni arhivsko gradivo edini vir za preučevanje preteklosti. Problem, valorizacije pa so številni Prisluhnili smo npr. opozorilom zgodovinarjev, da i/gubliajo na pomenu analitična gradiva, ki nastajaio pri organih na višjih stopnja]/. Saj pridemo do mnogo bolj resnične zgodovinske slike nekega stanja oziroma razvoja na podlagi preučevanja raz mer na vec manjših območjih, rezultate pa nato primerjamo oziroma posplošujemo. Tudi opoziujajo na t k. da terja preučevanje novih leni, ki so vz.ete iz dnevnega življenja, včasih zelo podrobne oziroma spccifične podatke. Naloga zgodovine je iskati podnho človeka v vseh njegovih razmerjih, ne le v sivi posplošen ost i. To je vzrok, zaradi katerega se obrača zgodovinopisje k mo-nograiijam družin, poklicev, vasi, mestnih četrti in drugih organizmov, torej k bolj konkretni boli živi podobi preteklosti vse do našega casa Kakšno arhivsko graerivo se nam bo ohranilo, oavisi C veliki meri oo ravnanja ustvarjalcev z dokumentarnim gradivom. Končno pričakujemo od njih tudi določeno ^delovanje pri odbiranju arhivskega gradiva. Zakon ' naravni in kulturni dediščini (objavljen jc bil leta 1981)4, ki ureja tudi varstvo arhivskega gradiva, nnlaea povsem konkretne obveznosti ustvarjalcem k. pa jih v praksi le delno izpolnjujejo. Zato jc vsak arhiv :lolžan njihove dclavce, k: delajo z dokumentarnim gradivom s tečaji izobraževati, kako jc treba izpolnjevali gornje obveznost.. V ta namen je ludi republiški upravni or-t;an, pristojen za kulturo, Republiški komite za kulturo, v preteklem letu ohjavil knjižico z naslovom Priročnik /a strokovno usposabljanje dclavccv, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Priročnik predstavlja pripomoček za pripravo na obvezne preizkuse znanja, s področja varstva arhivskega gradiva, ki jih morajo polagati ti delavci, Govori o dokumentarnem gradivu na splošno, o njegovi ureditvi, o arhivskem gradivu in njegovem varstvu, o obveznostih ustvarjalcev dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva, o varstvu dokumentarnega gradi/a pied uničenjem, izgubo ¡11 poškodbami, o odbiranju arhivrkign gradiva, o ureditvi, tehnični opremi ii. izaehvi seznama arhivskega gradiva ter o izročanju arhivskega gradiva arhivu. Gre torej za vsa vprašanja, kjer se povezuje delo arhivov s poslovanjem ustvarjalcev dokumentarnega gradiva. Dodanih je tudi nekai napotkov glede rokov hranjenja dokumentarnega gradiva, kar sicer ne sodi v sklop varstva arhivskega gradiva, je pa z odbiranjem arhivskega gradiva tesno povezano in za praktično delo zelo koristno,5 Omenimo r.aj tudi, da sc vršijo že od 1979 dalje vsako leto v organizaciji Pokrajinskega arhiva v Mariboru v Radencih, posvetovanja, namenjena izboljšanji: poslovanja ?. dokumentarnim gradivom, kar naj bi se v pozitivnem smislu odrazilo tudi na arhivskem gudivu.6 Zelo pomembno arhivsko gradivo nastaja v privatni sferi, to p? ie ir.alokdaj najde pot v arhive. Tako gradivo je treba :birati, kar teria puseben pristop, ki jc bistveno različen od prevzemanja, pa tudi več kadrov. Povedali smo že, da je le del ustvarjalcev dokumentar- nega gradiva dolžan prisiojnemu arhivu izročati arhivsko gradivo. Ostali pa so dolžni sami poskrbeti za svoje arhivsko gradivo. Pri arhivih sicer ti imetniki lahko dobijo določene nanotke za svoje delo. Pogrešamo p i knjižico, v kateri bi bile zbrane smernice za varstvo arhivskega grauiva. Predvsem bi morala vsebovali tudi mnogo praktičnih nasvciov. Glavni problem pri urejanju in popisovanju arhivskega gradiva pri nas jc v tem, ua smo imeli in da še imamo pri državni upravi sistem { oslov;.nja, ki temelji na spisih. ki zadevajo posamezni primer, v kombinaeji ? zeio podrobnimi spistummri evidencami (delovodniki, kartotečna kazala). Medlem koso imeli od konca ¡8 stoletja dalje vsaj pri organih na visi stopnji spise združene po icgisiraturncm načrtu, pe jc po letu 1918 v celoti prevladal enostavni kronološko numeričiii sislem Šele v zadnjih dvajsetih letih se spisi (zadeve) ponovno grupirajo po khsifikacijsKcm načrtu, ki uporablja sig.iature, temelječe na decimalni klasifikaciji. Omenimo naj, da pa jc bi! v uporabi drugačen sistem poslovanja s spisi na delu Slovenije, ki je pripade' po prvi svetovni vojni Italiji, pa na aelu Slovenije, kije bil v letih 1941 tU i l4)45 pod nacistično okupacijo Gotovo ni dežele v livropi, kjer bi morali arhivisti poznati toliko vrst pisarniškega posiovanja, kot ravno v Sloveniji Kadar so uporabhali ustvarjalci icgistrattirne ozii ^ma klasifikacijske načrte, lahko prevzamemo pri urejanju v arhivu kot arhivske enote skupine, ki imajo za osnovo enako materijo. Kot pripomoček za uporabo služijo pisarniški pripomočki, ali pc arhizske enote popišemo. Pri kronološko-uumeričncm sistemu pa se je treba - ob upoštevanju vrste faktorjev, ne na zadnje tudi faktorja ekonomičnosti odločiti bociisi zato. da obdržimo kronološko-numenčiio uredilev in upo.abimn pisarniške pripomočke k nt arhivske pripomočke, ali pa da gradivo prerazporedimo po skupinali (na podlagi funkcij ustvarjalca) iti s leni ustvarimo primerno velike arhivske enmc ter jih popišemo. Gre torej za različne rešitve oh različnih pogoiih Dosiedna enotnost tli mogoča ir bi bila celo Škodljiva, Toda potrebna so določena načela. Za sedaj pa oh stoj i še zelo ueerotna praksa ue ie med arhivi - marveč celo v okviru posameznih arhivov — ne le glede urejanja, marveč tudi glede načina popisovanja. Zato štejemo kot prioritetno nalogo, da pripravimo Priročnik za urejanje in ponisovauje arhivskega gradiva, ki bi obravnaval oblikovanje arhivskih fondov in arhivskih zbirk, strukturo arhivskih fondov oziroma zbirk, načela urejanja in načela popisovanja arhivskega gradiva, arhivski inventar, arhivski vodnik ter dokumentacijo, ki jo je ireba voditi ob strokovni obdelavi arhivskega gradiva. Želeli bi, da bi to navodilo izšlo prihodnje leto 8 Kar zadeva upoiabo računalnikov v arhivih poskušamo za sedaj spremljati rezultate, k so jih dosegli diugi arhivi, predvsem v tujini. Morda jc realnosti še najbližji načrt, po katerem bi vodili s pomočjo računalnika register aihizskili fondov in zbirk, to jc evidenco arhivskih fondov in zbirk na območju republike, po nekaterih načrtih pa skupno za vso državo Omenimo naj, da pa izražajo nekaieri pomisleke, če jc to ekonomično. Zahtevnejši pa so nairti, da bi začeli uporabljati računalnike ludi pri popisovanju arhivskeg: ¿radiva. V preteklosti je pripadala Slovenija Avstro-Ognki. deloma pa tudi Italiji. V času druge svetovne vojne v Iciih 1941 do 1945 jc bila Slovenija razdeljena med tri države. Zato so bila številna upravna središča, katerih ob- 88 Arhivi VIII 1985 močja so segala v večjem ali manjšem delu na današnjo Slovenije, izven njenih meja. Podobno je bilo v preteklosti tudi s cerkvenimi središči. Izredno dragoceno aihivsko gradivo za zgodovino Slovenije in Slovencev je na ta način v Številnih arhivih (centralnih, deželnih in drugih) v tujini. Prizadevamo si, da bi dobili pregled nad tem gradivom in da bi postopoma vsaj za del gradiva inteli tudi mikrofilme ali kako drugo ustrezno rtprod*ikcijc, v ožji aotnovim, Tej nalogi pripisujemo Slovenci kot majhen, a kulturno dokaj osveščen narod, ie posebno težo, saj zadeva nacionalno kulturno dediščino, torej nacionalno bit. Pobude za evidentiranje arhivskega gradiva v tujini, cilji evidentiranja, pa tudi nosilci so različni Zato so trenutno naši glavni napori usmerjeni v to, da ust varimo stalen razvid nad evidentiranim gradivom in da vnesemo več načrtnosti v samo evidentiranje, ki poteka iz večjega števila centrov v Sloveniji (včasih pa tudi paralelno iz centrov v drjgih republikah), med drugim tudi na ta način, da bi sc evidentiranje sočasno izvajalo za potrene vse Slovenije. Ostaja pa še nerazčiščena dilema, kaj predvsem in koliko mikrofilmati ter koliko in kako sc naj povezuje načrtno m ikro t Um a nje s tekočimi potrebami historičnega raziskovalnega dela. Publicistična dejavnost arhivov ima tudi pri nas več vidikov in je na splošno v zadnjih lelilí v porastu. V letu 1959 do 1965 smo dobili prvi pmglcd arhivskih fondov v arhivih v Sloveniji. Sestavljali so ga splošni pregled fondov Mestnega arhiva ljubljanskega (objavljen v publikaciji: 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega), Splošni picgicd fondov Državnega arhiva LRS ter Vodnik pc arhivih Slovenije Lansko leto smo dobili nov vodnik Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SR Sloveniji, ki je iz'el v skupni jugoslovanski seriji arhivskih vodnikov, urejenih po republikah oziroma pokrajinah, samostojen zvezek ps. je posrečen tudi .zveznim arhivom oziroma gradivu federacije (Beograd 1980).11 Podrobnejše vodnike so objavili tudi nekateri arhivi.12 Cerkveni arhivi v vodiiiku Arhivski fon di in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SR Sloveniji niso zajeli. Na razpolago imamo sicer Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije, obiavijen leta 1975 (v dveh zvezkih, drugi zvezek v dveh de lih),1 ki pa je deloma že ¿.astarel. Arhivske inventarje so pričeli objavljati arhivi v Sloveniji pred Jobritni desetimi teti. Najobsežnejša je serija Arhiva S P Slovenije, ki obsega doslej 11 zvezkov, od leh dva zvezka inventarja filmskega arhiva, ki je pri Arhivu SR Slovenije.14 Posebno mesto zavzema vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije.1 pri čemer gre v bfstvu za zbirni inventar matičnih knjig, ki se hranijo v različnih institucijah,in bi bil brez tega pripomočka pregled nad njimi nemogoč. V zadnjem času staguirajo raziskovanja na podlagi arhivskega giadiva. Izjema je obdobje narodnoosvobodilnega boja v letih 1941. do 1945 Raz'ogi za to stagnacijo so lahkfl raJičtii.16 Sprašujemo pa sc zato, ali ne bi kazalo dati p-ioriteto objavljanju arhivskih virov, arhivske inventarje pa bi objavljali le izjemoma. I,eta 1972 sta Slovenska akademija znanosti in umet nosti ter Arhivsko društvo Sloveniji, bjavila program edicij.virov za slovensko zgodovino Program nai bi vzpodbudi! ve ¡jo angažiranost arhivov na tem področju, do česar pa - vsaj v zcljciicm obsegu - ni prišlo. Doslej je bilo v arhivih glavno težišče objavljanja na gradivu za zgodovino srednjega veka (Ljubljana in Maribor), 16. stoletja (kranjski deželni starjovi), jruge polovice 19, in začetka 20. stoletja (Ljubljana, ¡skofja Loka, pa tudi širša Slovenija) in za zadnje obdobje Avstro-Ogrskc (politično preganjanje Slovencev 1914—1917) Težišče objavljanja arhivskih virov za čas. po letu 1918 ie p.i inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, pn čemer je pri tem delu udeležen tudi z inštitutom povezani arhiv. V metodološkem oziru velja opozoriti na objavo, ki nosi našlo1' Arhivska zapuščina Petia Grarscllija 1842--1933, ker piedstavlja kombinacijo prepisov dokumentov (v celoti ali delno) in registrov (kadar ne gre za najbolj pomembne doKumentc). Ne na zadnjem mestu želimo omeniti tudi objavljanje zgodovinskih del v publikacijah arhivov. Na tem področju izstopa Zgodovinski arhiv Ljubljana s svojo serijo zgodovinskili del, ki se nin^ša na Lirbljano, Dolenjsko in Belo Krajino te: Škofio Lok: Ni pa seveda objavljanje v hstntli publikacijah edino merilo za delo arhivov na področju zgodovinopisja. Približno trideset tet se že pojavljajo slovenski arhivi v javnosti tudi z razstavami. Ta dejavnost je odigrala brez dvoma pomembno vlogo, saj so na mnogih območji Slovenije v tem času teritorialni arhivi šele nastajali in sc prebijali skozi začetne težave, zavest o pomenu arhivskega gradiva pj je bila (žal je pogosto tudi še danes) na nizki stopnji Razstava pa daje možnost, da vzpostavimo kontakt med javnostjo in arhivom ter da širimo zavest o pomembnosti arhivskega gridiva. Druga smer razvoja pa so hiie vsebinsko bogatejše razstave, ki zahtevajo obsežne študijske priprave in objavo zahtevnejšega kataloga. Glede izbire tematike za take razstave so arhivi v splošnem pred težavo, ker arhivski predmet pač ni muzejski picdmct. ki bi bil zanimiv po svoji obliki in lepoti, marveč je zanimiv bolj po svoji vsebini. Zanimivost po vsebini pa je stvar razprav in člankov, ne pa zgolj vizuelnega učinka. Tako je moc prirediti razstavo oblikovno zanimivih dokumentov, ki pa bo tematsko nepovezana in vsebinsko revna, ali pa prirediti tematsko razstavo vsebinsko nomembnih dokumentov, ki pa bo vizuelno neprivlačna.20 Tematika razstav, k: so jih prirejali slovenski arhivi, jc silno pestra Li sega od srednjega veka dc časa po drugi svetovni vojni 1 Pretekli mesec je odprl Z^odovinsk, arhiv Ljubtiana stalno tazslavo Ljubljana na starih fotografijah in pri tem objavil tudi obsežen katalog22 Pokrajinski arhiv v Mariboru pripravlja razstavo o graščinskih arhivih v Sloveniji, Čez dve let? bo imel Arhiv SR Slovnije, ot stoletnici svojega delovanja, razstavo na teme Slovcnci na tujem, Pokrajinski arhiv Koper pa v istem letu razstavo Statuti slovenskih istrskih mest v beneškem obdobju. Kar Želimo doseči z razstavami arlrivskega gradiva, to je širiti in utrjevati zavest o pomenu arhivskega gradiva,' bi kazalo doseči tudi v drugi obliki, in sicer s pomočjo obsežnejše in bogate ilustrirane publikacije, ki bi prikazovala (v sliki in zanimivem besedilu) najpomembnejšo slovensko pisano kulturno dediščino. Posebna vrsta izobraževalne in vzgojne dejavnosti arhivov se odvija v sodelovanju s, šolami v obliki, da prihajajo učenci na učne ure, igodovinev arhive Osnova take učne ure mora biti v" tem, da učenci arhivska doku me rite berejo. Pri tem jc pomembno, da so ti dbkumetiti izbrani iz okolja, od koder učenci prihajajo in da ponazarjajo konkretna dogajanja, nc pa splošni Arhivi VIII 19*5 89 razvoj. Zato ime začeli razmišljati o tem, c.a bi pripravili krajevno prirejena arhivska berila, V zadnjih letih se odvija Se druga vrst. "sodelovanja s Solarni in sicer s tistimi srednjimi Šolami, ki imajo kol učni predmet tudi arhivistiko (družboslovne in kulturo-loike srednje šole) Po učnem načrtu imajo namreč te So]e predvidene nekaj ur vaj v arhivu 1' Arhivistika je v zadnjem času pri nas znatno napredovala. K temu je brez dvoma prip irrioglo tudi dejitvo, da je od šolskega leta 9*'8/79 arhivistika učni predmet na oddelku za zgjdovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Leta 19^3 je izšel v Sloveniji prvi priročnik iz arhivistike.24 V preteklem letu smo dobili učbenik za predmet Arhivistika za potrebe srednjega izobraževanja15 Od leta ima široka tudi lastno glasilo (Arhivi).26 Ne le velike tazake v arhivskem gradivu na območju male Slovenije, k: sc pogojene z njenim zgodovinskim razvojem in geogrifskim položajem na stiku treh svetov - germanskega, romansko ga in slovanskega - terjajo od; posameznih arhivov razreševanje marsikaterih metodoloških problerrov, kijih tudi najboljša teorija ne nore predvideti (istočasno pa. seveda ta dognanja še kako oplajaio teorijo) Po drugi strani pi zaradi omejenih kadrovskih možnosti močno računamo na sodelo"anje arhivov tudi kadar gre za raziskave, ki zadevajo samo arhivsko g-adivo, vključno s preučevanjem razvoja ustvarjalcev dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva 9 Ne na zadnje skušaj c arhivi tudi na področju k on se t-vacije in restavracije arhivskega gradiva vspi kolikor je mogoče ujeti kerak z razvojem v sveti Naši spe cifični problemi so materiali, knjigoveški kader za ločne vezave (ta poklic izumira) ter pomanjkanje organiziranega raziskovalnega dela, ki bi moralo biti . seveda skupno za vso državo. Same tekoče potrebe -• pogojene s problemi skladiščnih proso tov — pa silijo arhive tudi v spremljanje razvoja na področju tehnike urejanja skladiščnih prostorov ter skladiščne opreme (tovistne teme so pogosto na dnevnih redili arhivskih posvetovanj tudi v Radencih), nadalje v spremljanje razvoja tehnike m ikro romanja ipd. Opombe* 1 Vhdimu 2umei, Knteriji valorizacije dokumentarnega grr-diva družbenih pravnih oseb in druStev, katerih arhivsko gradivo prevzjma Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhivi V, i L 1-2, Ljubljana str. 14-23 in t-m lavjdena literatura 2 Aetes de la XXIL Conference Internationale de ta Table rondr d rs Archives (Bratislava, 1983). Tite archivist and the inflation of contemporary records 3 Bogo Grafenauer, Usklajevanje dela arhi/ov c programi zgodovinopisja, Arhivi, Ljubljana 197S, SL 1, str. 11-13 4 Uradni list SRS, St. 1/81. Prim. Jože ¿ontar, Pr-dpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost Athivi IV, ši. 1—2, Ljubljana 1981, str 5-36 5 Pri:_čnik za sti jkovno usposabljanje d .la.ee ki delajo z dokumentarnim gradivom, Republiški komite za kulturo, Uradni list SRS, Ljubljana j98^, 136 str. 6 Arhivi '79. *8b. "81 '8i, Sodobni arhivi '83, '84, '8S. 1.—Vili posvetovanje, Arhivsko društvo Slovenija — Pokra-jinskL arhiv Marito-, Maribor 19''9-198.5 7 Sirgj Vilfan Tipojofeja upravi.ih registra tura, Arhivist XX, 5t. 2, Beogud 1970, str 95-99; Sergij Vilfan - lot- ¡tornar Arhivistika, Arhivske druitvo Slnvenije, Arhivski priročnik, iv. 2. Ljubljana 1973, sir. 31- 47 , 8 Nekaj prob'Tnov v prispe vku Jože 2entar, Urejanje in popisovanje arhivskega gradiva — temeljna vpraianja metodologije in posiopka, Arhivi VL 5L 1—2„ Ljubljana 1982, str. 5-14 in tam navedena literatura. V učbeniku (op, 25) ".o nekatera staliiia tudi bolj jasno formirana, deioma p. tudi dopolnjena 9 Prim. prispevke v Arhivi k Ljubljana 197H 10 Sergij Vilfan s sodelavci, 60 let Mestnega arhiva Ijubljan-sk g;, Ljubljana U59, 219 str,* Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, Ljubljana 1960, 171 str.; Vodnik pc aihivih Slovenije, Druitvo arhivarjev Slovenije, Ljubljana 1*65, 615 str. 11 Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih udaetkih v SFRJ lArluvski fondovi i zbirke u SFRJ) Zveza fdruitev) arhivskih delavec v Jugoslavije. Zvezni arhivi (Savczui arhivi), Beograd 198C, 206 str.; SR Slovenija, Beograd 1984, 636 str. 12 Vodnik po fendih Zgodovinskega arhiva Ljubljana Gradivo in razprave 2, Ljubljana 1980, 38i str.; Skozi Zgodovinski arhiv / Ptuju 1955-1980. Ptuj 1980 98 str,; Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Publikacije 2. Nova Gorica 1932, 123 str, 13 Vodnik po župnijskih arhivih na otnučju SR Slovenije, Skupnost arhivov SLovcnijj, Voanjki, 2. zvezek, I. Liub-Ijaiw 1975, 395 str.; II. Ljubka na 1975, str. 397-750 14 Prim. seznam v. Arhivski fondi in ibirkc v arhivih in arhivskih oddelkih v SR Sloveniji, str 631-632 15 Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, Skupno:! athivov Slovenije, Vodniki, 1. zve-zek, I. Ljubljana 1972, 38? str,; M. Ljubiiani 1972, str 393-888, lil Jjub-Ijana 1974, str. 891 1379 16 Opozorila na take slanje so bila .zražena že večkrat ob prilik1 raznih pusvetovani 17 Prcgrant edicij vireiv za slevensko zgodovino, Arhivsko druš-' tvo Stivinije, LJubljana 1972 18 Prim. seznam v Arhivski fondi in zuirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SR Sloveniji, str. 632-634; Slukl FraiiC? Zapisniki iu c!mg: izbrani dokumenti iz arhiva občine 5kofj' Loka 1861-1918, Škofa Loka, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1979, 156 str. Gradivo in razprave 1; Gradivo za zgodovine Maribora. V||, zve¿ck. Lis'inc 1446-1465, Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor 1981; Gradivo za zgodovino Maribora, VIN zvezek, Listine J456--1477, Maribor, Pokrajinsk; aihiv Maribor 1982' Jože Mlinarič - Anton OŽingar, Župnija ju dekaaija Hoče IM6-1945 Mjribor, Pokrajinski arniv Maribor, i982, 55 str,, Inventarji I; Maijan Drnovšek, Arhivska zapuščina Petra Grasr.ellija 1842-1933, Ljubljana, Zgor<-vinski arhiv Ljubljana, 1983. 522 itr., Gradivo in razprave 6; Nada Jurkuvič, Mestni odbor Osvobodilne fronte Ptuj 1945-1952 — Brane ObJak, Okrajni premogovniki Ptuj 1947-1959, Publikacije Zgodovinskega arhiva v Ptuju, Zv;zek 1, Ptuj 1983, 59 sir.; Slavica Toviak Okrajni odbor Socialistične zveze elelovnega ljudstva Murska Sobita 1945-1963, Maribor, Pokrajinski arhiv Maribcr, 1983, 119 str,, Inventarji 2; Vwda Beiek, Analitični inventar tunda občine [zela, IV del, OLdobje od 1919- 19¿9, Koper. Pokrajinski arhiv Koper, 1*84, 2 2 str Nada iurkjvič. Varia 16^4-1983, Ptuj, Zgodovinski arhiv v Ptuju, 1984. 119 str.. Inventarji 3, fvtz«k 2 19 Prim seznam v: Arhivski fondi in zbi:k; v arhiirih in arhivskih oddelkih v SR Sloveniji, str. 634; dodati: Zorka Skrabf KraniJntStvo na Dolenjskem in v Beti Krajini - Francc Stukl, Hranilništvo v Sjcofjt Loki - Ljub . y a na Zgodovir.ik: arhiv Ljubljana, 198"», J43 str., Crad-vo ir rizprave 5; šluk. Frante, Knjigi'his v SJcotj: Loki 11 -Sl.ofja i.okc, Zgrdolinski arhiv Ljubljana, 1984, 221 str.. Gradivo in razprave 7 20 Sergij Vilfan s i xte'avci, 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, str. 53- 54 1 i 21 Pilm, sc2nam razstavnih katalogov v: Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SR Sloveniji, str. 634-635 dodali: Portorež - 100 let organiziranega turizma, Koper. Pokrajinski arhiv Koper, 19*15, 35 str., Katalogi zv. 7, Sprehod skozi čas. Viri z¿ zgodevino G°zda in gozdaiiiva. Razstava Arhiva SR Slovinije ob gozdarskih študijskih dnevih 1983, Ljubljana, V TOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 1985 IV str 90 Arhivi VIII 1985 22 Marjan Drnovšek, Ljubljana na starih fotografijah. Zgodovinski rrhiv Ljubljana, LjubUana 1985, 148 str, 23 Jož Zon t ar, Izobraževanje, poklici in delovna meita v arhivih, Sodooni arhivi 'S4, VI. posvetovanje, Arhivske tfirufc-tvu Slovenije — Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 1984, str. 135-146 14 Sergij Vilfan - Joi- Zcitar, Arhivistika, Arhivsko društvo Slovenije, Arhivski priročniki, zv. 2, Ljutljana 1973, 170 str. 25 Jože Žoritai, ArhivisiiKa Dopisna delavska univerza Lmi-verzu m. Ljubljana 1984, 170 str, Ajhivi, Glasilo Arhivskega dn>5tva in arhivov Slovenije doklej 6 letnikov, Ljubljarr. T9/8 -19S3 "•7 Prim. Zbirnik Arhivsko Riadjvo v Sloveniji po osvoboditvi. Arhivske duštvo Slovenije, Ljubljana, 1978, 144 str.; Arhivi IT. 5t. 1-2. Ljubljana 1P79, str. 13 63. V ta skiop odi tuai prispevek: lože Prinf ič, Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944-1946). Organizacija, pristojnosti in arhivsko eradivc, Arhivi 111, it. 1-2, Ljubljana 1980 str B- 12; Arhivi IV Št. 1-2. Ljubljana 19?v, sir. 49-100; Arhiv! VI, i L 1-2, Ljubljana 1981.. Ir. 35—99 28 Aituvska tehnike, Arhivsko dmitvo Slovrnijc, Arhivski priročniki: zvezek 1, Ljrbljana 1572, 223 str, Arhivi *79, 80. '81, '82. Sodobni arhivi '83, '84, '85,1 -VIII, posvetovanj--ArI.iVjko društvo Slovenije - P jkrajinski arhiv Maribor, Maribor 1979-1985; Konsenate-ško-rcstavratorska dejavnost v Arhiv; SR Sloveniji, Razstava ob dnevu arhivov 20. oktobru, Ljubljana 1984, 25 str. ZUSAMMENFASSUNG DIF. A-tBEITS^KV/ERP' NKTF UND DIE PROBLEME DER ARCHIVE IN SLOWENIEN FACH- Frziehungstäti^keit, sowie über die Sorge der slowenischen Archive für die Fachentwickhng. Vom metodolo gischen Gesichtspunkt aus betrachtet liegt der Arbeits-, Schwerpunkt vor allem in zwt. Fragen, und zwar in der frage- der Dokurrentenbewertung und ir den mit der Arcliivjutcrdn-ing "nd -beschreibur.g gehunaene Fragen. Da im großer. Make vom Handeln der Regis,raturbilder abhangt, welches Aiehivgut aufbewahr; wird, begannen die Archive systematisch die Arbeiter ausaibilden, die mit dem Registraturgut zu tun haben. Der Hauptproblem der ArchivgutOidnung und -beschreibuog in Slowenien liegt irr Syst er: der Kanzle igeschaf'sfühn-rig. die auf den einzelnen Angelegenheiten beruht. In der Vergjngeniieit gehörte Slowenien zu Asterreich-Ungern, teils aber auch zu Italien. Während des Zweiten Weltkrieges wmde es unter drei Staaten aufgeteilt, darum bemühen sich die slowenischen Archive, die Ubersicht über das Slowenien und die Slowenen betreffende und sich im Ausland befinderde Archivgut zu gewinnen. Die publizistische Tätigkeit der Archive umfaßt die' Gesamtinventare, Archivinventare, Qucllenveröffentllchi ng, sowie auch verschiedene Werke mir der geschichtlichen Thematik. Die Thematik der von den slowenischen Archiven organisierten Ausstellungen ist sehr verschieden und relchi von. Mittelalter bis zur Zeit räch dem Zweiten Weltkrieg, Die Archivwisscnschäft machte in letzter Zeu bedeutende Fortschritte, was aueh aus den veröffentlichten Quellen zu erkennen ist Die Archive versuchen auch im Bereich der Konservierung und Restaurierung soviel wie möglich der Entwicklung in der Welt folgen. Jože Zontar Diese/ Beitrag spricht über die das Archivgut bet reifende Arbeit, die publizistische Tätigkeit, Ausbildung ur.d lz zbirke INVENTARJEV, ki jih Izdaja Arhiv SR Slo ver.ije so nc voijG ie. Splošni pregled fondov DAS, 19 >0 razprodan Smole Majda, Glavni intendanl Ilirskih provinc 1809-18,3, Ljubljana 1973 300 - din Umek Ema, Samusiani Kostanjevica, Plcteije in Stična, Ljubljana 19?4 '300,- din Kolcša ViadimT, Barski svet Dravske banovine 1931 —i94l, Ljubljana 1980 . 300,-din Smole Majda, Graščina Ribnica, Ljubljana 1980 300.--din SmoJe Majda, GraS iina Skofia Loka Ljubljani 1980 300,-din Graščina Šrajbarski turr, Ljubljana 1980 300,- din Graičina Turn tfb Ljubljanici, Ljubljana 1980 3n0.-> din Nemaiii<" Ivan, Filmsico gradivo Arhiva SR Slovenije. 1. in 2. del, Ljubljana ¡982 1 200.- din skupaj Prinčič Jože- Predsedstvo SNOS-a, prezidij SNOS-a, prezidij ustavodajne skupščine I.RS 1944-1947, Ljubljana 1982 300.-din Merija Verbič, Deželnozborski spisi kranjskih stanovi 14°9—1519, Ljubljana 1980 ■ 1.000 - din Pohitite z naročili! Med publikacijami, ki jih-je izdal Zgodovinski arhiv Ljubljana so tudi naslednje razprave in katalog:: L Vlado Valenčič, Agrarno gospodarstvo Ljubljane du zemljiške odveze, Ljubljana 1958 50,- din II. Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane (Zbornik razprav), Ljubljana 1971 razprodano III. Ljubljenska obrt od srednjega veka do začetka 18, stoletja (Zbornik razprav), Ljubljana 1972 razprodano IV. Ljubljanskil obrt od začetka 18, do srede 19. stoletja (Zbornik razprav), Ljubljana 1977 100.--din Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 196? (broširana, žepna izdaja) 50.- din Ljubljana, Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1965 (trijezična izdaja) 200.-- din Gradivo o razvoju Ljubljane v prvem desetletju pe osvoboditvi 1945-1955, Ljubliana 1965 100. - din Ljubljana 1945 - 19?0, Ljubljana 19'0 100.- din 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1959 ■ , ' 100.-din Razstavni katalog: Starejša ljubljanska industrija Ljubljana 11973 50.- din Razstavni katalog o arhivskem g'adivt od začetka 14. stol.'do danes. Ljubljana 198? razprodano Razstavni Katalog* Ljubljana na starih fotografijah, Ljubijann' C985 , razprodano Kot vidite jih je nekaj Še mogoče dobitroziroma naročiti. obvestila o pomembnejšem gradivu v domačih in tujih arhivih LJUBLJANA Z OKOLICO V LUCl JOZEEINSKIH DEŽELNIH MERJFNJ bma Uniek V vej nem arhivu na Dunaju to v Zbirki kari pomembne karte ki doslej verjetno Se niso bile predmet obravnav naSih raziskovalcev. Tu predvsem opozaijam na dvoje takih skupin: jožefinska deželna merjeni a (Joscphinisehc Landesanfnalime) in franciscejska deželna merjenja (Fianziszeisclic Landesaufnahmc). Prve sestavlja 4655 listov, ki se nanašajo predvsem na Avstrijo, Češko, Moravsko, Šlezijo, Galicijo. Hukovino, Ogrsko, Sedmo-Kraško, Hrvaško, Slnvonijo, Avstrijsko Nizozemsko in vsa mejna področja Izdelali so jih vojaški inženirji v letih 1/64—17s5 za vojaške namene Kasneje pa so delo nadaljevali dc leta 1806 In tedaj so posneli te območja južnozahodne Nemčije, Hase! Mainz Mannheim severne dele Švice, dele Francije, jni.no Tirolsko, Benetke in Zahodno Galicijo. Pranciscejska deželna merjenja, ki so nastala v letih '806—1869, so obsegala naslednja območja: Avstrijo, Češko, Moravsko, Šlezijo, Galicijo, Bukovi-no, Ogrsko, Sedmog: aSko, Hrvatsko, Slovenijo, Primorje, Dalmacijo, Tirolsko, Vorarlberg, Liechtcnstein, Ilirijo, Vojno Krajino, Vlaško, Lombardijo in Ilcncčiio. Parmo, Medeno, Toskano in paprško državo Tudi ra so del-vojaških inženirjev. Vseh francisecjskm deželnih merjenj jc 3333 listov. Za nas so zanimiva joželinska deželna merjenja, ki so prvi kartografski posnetki ozema slovenskih dežel v merim l:2fj000 m obsegajo sekcije St. 106- 248, torej 142 listov. Velikost posameznega lista jc 120 cm 80 cm. Ne njem so slovcr.sko-ncmSka imena krajev, tlorisi krajev z objekti cerkvami, gradovi, znamenji, mlini, gozdnimi kompleksi; posebej sc navedeni vsi rudniki in fužine. Za lažjo orientacijo je dodan skelet kart. ki risbi daje lep vpogled v upravno razdelitev na kresije Pcleg kart sc izdelali isti vojaški inženirji tudi opise (Landcsbcichrcibungeii) za posamezne sekcije. Opisi so v obliki rubrik ki vsebujejo naslednje podatke: ime kraja, oddaljenost od bližnjih krajev v urah hoda., pomembnejše stavbe vode, močvirja, baija, pota. ceste, gore in vrste gozdov. Pri poslopjih navajajo možnost nastanitve števila vojakov. Li ibljana z okolico spada v sekcijo 190; meril in opisal jo 2.3. ;e višji poročnik Werthenpreis. Opis je naslovljen „Vojaški opis krajev in predelov, ki so v mojih deželnih nie> ;njih". Ljubljano in okolico opiše takole: 1. Ljubljana dcželiioknežje in g'avno mesto Kranjske je od Slike oddaljena ? /3, od Vod- 4, mala 1/3, Gline 1/3 in od Rudnika in Malt vasi 3/4 ure lioda. Je deželiioknežjc glavno mesto, v katerem so: nadškof s kapitljem. dežclr.a hiša - lontovž, kresijski urad, pcleg solidno grajenih cerkva, diskaltcatski in kapucinski samostan, ima solidno grajena poslupja. v preumcsijih pa tudi lesene hiše. Na grajskem hribu je grad kije bil sedež deželnega kneza; 5.6.7 utrjen na star gradbeni način, sedaj se upo-lablja le za zapore. V predmestju Št. Peter je vojaška kasarna, v kateri jc nastanjen bataljon. V samostanu ktarisinj je špital in proviantno skladišče, enako je tudi v avguštinskein samostanu. Nadalje jc na Bregu ob Ljubljanici Glavni bankalni urad za vso deželo. Rika Ljubljanica deli mesto na dva dela; jc široka 60--7O korakov, ima dva iesena mosta: cvljarski in Spitalski most, ki povezujeta oba dela. Reka jc plovna od izvira do Li ubij a ne, / na poseben način izdelanimi čolni, s katerim sc transporti™ bli.go od Vrhnike in obrat 110; je 1 1/2-2 sežnja (sežcnjje 1,9 m) globoke, dno jc močvirno in ima polci.cn breg med Trnovim iu Krakovoin. Pctok Gradaščica ali Mala Ljubljanica sc izlivn v Ljubljanico, široka jc 2—3 sežnje. globoka 3-4 čevlje (čevelj je 0,316 m), ima poševno dno, ni plovna .. Skozi mesto Ljubljana gre glavna in komer cialna ccsta od Gradca do Tista, ki je v dobrem stanju; široke je 10-12 korakov, sicer pa ima Ljubljana same ozke ulice Grajski hrib domtnira nad mestom in nad okolico Na njem so utrdbe prejšnjih časov Mali hrib Rožnik s cerkvijo, jelkami in smrekami jc dosegljiv s konji, ne pa z vozili. Gozd Log r>b Mali GradašČici jc smrekov in jelkov m zaradi poplave barja ni vedno do segliiv s konji. Cekinov grad (Leopoldsruhe) je soliden, lahko prenoči dve knmpaniji, grad Podrožnik (Ro-scubiihi) skupaj z leseno gojeno pristavo 1 kompariijo. Cerkev sv Marije na Rožniku jc solidna, enako tudi cerkev sv. Krištofa 11 a Tržaški cesti, kjer je tudi pokopališče. (Gruberjev) kanal je prekop, ki so ga naredili, da bi izsušili Baijc in jc 1-2 sežnja globok Most preko kanala jc 100 korakov dolg, 10 Širok, zgrajen je iz kamna. Na Kariovški ccsti uporabne v vseh letnih časih jn z vsenr vozili... Gozdova Brod in Prodne sta smrekova in jclkina in sta pofeti vedno dostopna peš ali na konju. 6. Tomačevo je oddaljeno od Male vasi 1/4, od Jarš l/S in od Ljubljane 3/4 ure hoda. Cerkev in nekaj his so zidane. 7.--10. Jarše, Obrije, Šmartno in Hrastje so odtialjcne od Tomačevega 1 /8 ure hoda, od Vodmata, Sela in Most pa 1 /2 ure hoda. Vasi sledijo ena za dnigo. V Šmartncm je zidna cerkev in nekaj hiš. II. Sneberje je oddaljeno od Mrastja 1/6 ure hoda,, od Zgornje Zido^rave 1/8, od Fužin 1/2 ure hoda. 12-13. Zgornja in Spodnja Zadobrava sta oddaljeni od Sneberja 1/8, od Fužin pa 1/2 ure hoda, sest avli ata skoraj eno vas, V Zgornji Zadobravi je zidana cerkev Sava ima v tem področju iste lastnosti kakor pri Mali vasi. Zalog jc oddaljen od Spodnje Zadobrave 1/2 ure heda, Kapic vasi 1/8, Spodnjega Kašlja 1/4 ure. Gostilna in mitnica sta leseni, poleg gostilne jc obzidan kanal, Ljubljanica jc tu globoka 5 korakov, Široka 60 korakov. Kupla vas je z Zalogom "koraj ena vas Spodnji Kašelj je oddaljen od Zaloga 1/4 ure, Zgornjega Kašlja 1/4, Spodnje Zadobrave 1/2 ure hoda. Zgornji Kašelj jc oddaljen od Spodnjega Kašlja 1/4, Slap 1/4 in Spcdnje Zadobrave 1/2 ure hoda. Cerkev sv, Antona je med Zgornjim in Spodnjim Kašijem. Slape so oddaljene od Fužin 1/4, Zgornjega Kašlja 1/4, Zadobrave 1/2 ure. Osemsto korakov od tod je župnija Marija Polje, ima zidano cerkev in župnišče, kapeia sv, Jakobi je tudi zidana. Pod vasjo Slape sta na Ljubljanici dva mlina, eden je zidan: tu ni broda 19. Fužine ali Studenec jc oddaljen 1/4 ure od Slapa 1/2 ure od Zadobrave, 1/3 ure hoda od Most. Grad Fužine je zidan, v njem in v njegovi pristavi se lahko nastani 1 kompanija ^00 korakov od gradu je živalski vrt, zidano poslopje in prazen mfin, obdan z, zidom. V živalskem vrtu je majhen ribnik Ljubljanica je Široki 60 Korakov. Ob gradu je majhen slap z zatvornico in 4 mlini. Ljubjianica ni plovna. 20.21. Moste in Kašelj sta oddaljena od Vodmata 1 /4 ure, Fužin 1/3 ure. Hiastja ali Šmartna 1/2, od Zadobrave 3/4 ure hoda Tuje suknarna, kjer sta lahko nastanjeni 2 kompaniji. Grad 14. 15. 16 17. 18. ■m 23 24 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31- 32. 33, 34. Kodeljevo je majhen zld^n gradič, kjer je prostor za 2 voda. Pri gradu teče voda po ,. kar.alu iz Ljubljanskega barja v Ljubljanico. Ceste so vedno uporabne. Vodmat, oddaljen od Ljubljane 1/3 ure, Sc! 1/4, Šmartna 1/2 ure hoda. Blizu sia dva mlina, ki sta zidana. Brinje-, oddaljeno od Soteske 1/8, Podgonce 1/4, Pšatc 1/2, Beričevega 1/2 ure hoda. Cerkev v Podgorici je zidana. Na Savi je brod. Soteska, oddaljena od Brinja in Podgorice \'8 ure hoda. Sava ima tu polne pioda in ima vse lastnosti kot pod točko 5, Soteški hrib jc doslopcn s konji. Gozd je smrekov in jelkov. Podgoricn. oddaljena od Soteske 1/8 ure, Piate 1/3, Grinja 1/4 ure hoda. Ceste so uporabne. PŠata je oddaljena od Podgorice 1/3, Beri-ČCrCga 1/4 ure hoda. Reka Fšataje široka 20 koiakov, ima močvirnata tla in položen breg, globoka je 2 -3 čevlje, ni prehodna s konji. Most jc slab. Potok Bobovk se izliva v Psato 600 korakov od ccrkve; je 8—10 korakov širok, Bericevo, oddaljeno od Brinja 1/2, Pšate 1/4 ure hoda. Ima zidano cerkev in mlin. Glincer oddaljene od Ljubljane 1/3, od Viča 1/8 ure hoda. Imajo zidan grad in tobačni mlin. Potok Glinščica se izliva J00 korakov od tržaške komerc.alnc ccste poleg vasi Glince v potok Gradaščico, Je široka 2—3 sežnje in 2—3 čevlje gbboka in se da prečkati s konji. Cesta od Gline do Velikih Koz arij je uporabna za prevoz z. domačimi vozili, za tržaški prevoz ni uporabna. Vič, oddaljen od Gline 1/8 ure.. Vrhovcev 1/4, Kozarij 1/3 ure hoda, zidana.cerkcv Sv. Egitlija. Vrhovci, oddaljeni od Kozarij 1/8 ure, Utika 1/2. Viča 1/4 ure hoda. Tisoč korakov od 'c ,vasi jc grad Bokalcc s pristavo, kjer lahko nameste 1 kompaniio Pad tem gradom sc izliva Šujica v Gradaščico Mostovi preko obeh rek sr leseni in niso primerni za težak promet. Utrk, je raztreseno naselje Ne more se navesti oodaljenost od drugih naselij. Hrib l1 tik je srednje gr.čev^e, ki ni prehodno. Poraščen je z mladimi smrekami in gostim grmičevjem. Vehke Kožarje, oddaljene od Vrhovcev 1/8-Šmartna 1/3, Viča 1/8 ure hoda. Potok Gradaščica jc 2—3 seznje širok, globok 2--3 čevlje, ima 2 čevlja visok Veg in nr primeren za prehod s konji. Most pri Kožarjih preko Gradašcice ni za težak prevoz. Maie Kožarje, oddaljene od Velikih Kozarij 1/4, Šmartneg;. 1/6. Komanije in Draži vnika pc 1/4 ure hoda. Šmartno, oddaljeno od Ve!ik:h Kozarij 1/6 ure, Komanije 1/6, od gradu Bokalce 1 /3 ure hoda;.cerkev sv Martina je zidana. Cesta od potok- Šujica pri mlinu do potoka Gradaščica ob velikem dežju ni prehodna, kakor tudi ne druge ceste. Cesta od Dobrave preko Šmartna jc vedno uporabna. Hrib Šujiea je nepiehodcn s kcriji. Gozd jc mlada smreka in gosto Arhivi VIII 1085 93 grmičevje. Kozarski hrib je - neprehoden s konji, veCinonia porasel z visok;m drevjem ra Enih vrst 51 35,36.37. Šmarje, Diažcvnik in Razori so nepomembne vasir ki imajo le 2--3 hiše. 18. Dobrova, oddaljena 1/3 ure od Šujice, 1/2 ure 52. ou Stranske vasi, 1/4 ure ho«a od Razorov Zidana župr.a cerkev sv Marije in ¿upnišče. Po»ok Sujica je Širok 5-8 korakov, ima 53. kamenito in pečeno dno, do 2 čevlja visok breg lako da ni prehoden s konji. Potok 54.55, GradasČica ima enake lastrosti Mlin pri Dobrovi je kamnit. Spomladi potok poplavlja. 39. Šujica, oddaljena od Dobrove 1/3 ure, Stranske vasi 1/3 ure hoda, ima nekaj kamnitih hii. 40. Stranska vas. oddaljena od Šujice 1/3 ure, Dob',ove 1/2 ure, grLidu Bokalcc 1/2 ure hoda. 41. Brezovica, oddaljena od R«den 1/4 ure, Goric 1/2 ure; ima zidrno cerkev sv. Antona. 42 RaJna, oddaljena od Brezov^e 1/4 ure, Goric 56, 1/2 in Viča 3/4 ure hoda. 43 Gorice, oddaljene od Brezovice 1/2 ure, Ra- 57 den 1/2 ure hod?. Imajo zidano cerkev Na potoku 800 korakov pod vasjo je mlin Cesta v Brezovico m Radne je uporabna, v času pophv 58, je kraj odrezan od okolice. Goli vrli, Gaberje in Detschcrcze so mali griči nad Baijcm, V Dctschc:,ze sc smreka in jelovgozd, 59 44. Jeztro, oddaljeno od Tomiitja H od Matcne 1 1/3. ure houa. Cerkve so oddaljene: Sv Ane 60. 1/2, Sv Lovrenca 1/4 in Sv Janeza 3/4 ure ^oda in vse tri zidane, Jezero, balje rečeno 61. ribnik, nastaja i?, izvirov v tej dolini, Dolgi graben je 2 Čevlja širok, 2—3 čevlje globok in 62. je lkvcduki Iške. lika je 2—3 korake Široka, - 63. teče po ravnini med Matcno [fl Tc.nisljem Je * globoka 2 čevlja. Poti od Jezera do Matenc in Loke imajo enake lastnosti, nimajo mnogo komunikacij. Griča Završje ir Srobonik sta osrednj i griča,' gosto porasla z jelkami in smre kam i. ' 64, -66. Matena je oddaljena od Jezera 1 1/4 ure, od Loke 1/4 ure hoda; cerkev sv, Martina. 67. (Iška) Loka, oddaljena od Jezera 1/4 ure hoda. Oba tc kraja nimata nabene povezave 68. kraji onstran Ljubljanice. Potok Lokici ji enak kot ostali. Potok Iška je širok do 4 korake, ir.ia močvirno dno, je tr.eja ljub Ijan: ke novomeške m postojnske kresije. Po- 69. tok Struga izvira v gričevju in je 3 korake Širok. Baric ni prehodno niti za ljudi niti za 70.—72. konj p. 47 Stepanja vas, oddaljena 1/2 ure od Ljubljane, 1/4 ure od Hrušice, od Seia in Most I /4 iire -73. ' hoda: ima cerkev sv. Štefana. Ljubljanica poplavlja spi mladi. Ceste so v vsakem času uporabne Hribi Gc'ovec Rudnik, Češnjica in 74, Zadvirski hrib niso primerni za prevoz. Porasli so z jelkami in smirekLmi. 48.49 Zgornji. Hrušica in Spodnja Hrušica sta odda- 75. ljeni od Stepanjevasi 1/4 ure Bizovika 1/4 in Fužin 1 /4 ure hoda. 50 Bizovik, oddaljen cd 'Irušice 1/4 ure, Dobrunj 1/4 in Fužin 1/3 ure hoda. Cckvi sv. Nikolaja 45 46. in sv. Ulrika sra zidam! Pri vasi Dobrunje je erad Tuxn, zidan in ima obzidje. Dobrunje, oddaljeno 1/4 ure od Bizovika, 1/4 ure od ZadvDra in 1 /4 ure hoda od župnije sv, Lenarta. Sv Lenart. Cerkev in iupnišče sta zidana. 400 korakov od cerkve je zidana tovarna smoa-nika, 3 mlini za smoanik so ^seni. Zadvor, oddaljen od Dobrunj 1/4 ure, Zavo-gelj 1/6, od župnije sv. Lenana 1/4 ure hoda. Zavoglje m Sestro, oddaljeni od Zagndišča 1/2, od Češnjice 1/3, Sv. Lenarta 1/4, od Zadvor? 1/8 ure hoda; cerkev sv. Ulrika Potoki Ccsnik, Dobrunjca in drugi potoki so nepomembni in jih prekorači konj. Ce:te oa Zavopelj do Sostra do Zcgndišča so kamnite, enako od Češnjice do PodÜpoglava, sc prevozne za domača vozila, ne pa. za vojsko. Griči Molnik, Breznik in Kašeljski gnč niso prehodni za konje Gozd je hrast, jelka, smreka Zagradiščc, oddaljeno od Sostra 1/2 tire, Češnjice 1/6, Podlipogta/a 1/4 ure hoda " CeSnjica. oddaljena od Št.' Lenaha 1/3 ure, od 7agradiJča 1/6 ure in od Podlipoglava 1/6 are hoda. Pocllipoglav, oddaljen od Češnjice 1/6 ure, Zagradiia 1/6, Šenipavla 1/3 ure, Brezja 1/2 ure hoda. Brezje, oddaljeno od Podlipoglava 1/2, Šent pavla 1/3 in Pleš 1/2 ure hoda, Sentpavel. oddaljen od Brezja 1/3 ure, Podlipoglava 1/2, Pleš 1/2, Dol 3/4 ure hoda. ■ Plese, oddaljene od Šcntpavla 1/2 ure, Brezja 3/4 ure hoda, Koisari (,?) Podmolnik, raztresene hiše. Potok Struga je prehoden s konji. Deželna cesia na Karlovec je Široka 10—12 korakov, je v dobrem stanju in v vseh časih uporabna. V gričevju, v katerem sta najvišja Rudnik in Molnik, so jelke, smreke in hrasti Zagričcm. Podgorje, Na' Gmajni (danes deli Podmolnika) so redke hiše. R;ber. oddaljen od Dol 1/3 ure, Lanišča 1/3 ure hoda. Lamsčc. oodaljeno od Do! 1/4 ure. Rebra 1/3 in gradu Lisičje 1/6 ure hoda. Cerkev iz kamna, grad Lisičje je zidan, vanj se lahko vseli 1 kompanija. Dole, oddaljene od gradu Lisičje 1/4 ure, R:bra hj Lanišča 1/3 ure hoda. Dolnja vas (drnes dei Lavrice), Srednja va.r Scla so skoraj ena vas, oddaljene od (Babne) Gorice 1/3 ure hodr" ■ Gorenja vas (naselje med Srodnjo vago iri Seli), oddaljena od Oil 1/2 u'e, L-inišfa 3/4 ure hoda, Babna Gorica, oddaljena od lanišča 1/2 ure, Srednje vasi 1 /3 ure hoda; z (Iško) Lok, mima nobene poveza/c. Lavrica, oddaljena od Dolnje vasi 1/8 ure, (Babne) Gorice 1/4 ure hoda, obstoji le iz posameznih hiš na deželni testi. Hrib Golovec je skoraj enake višine z ljubljanskimi'giadom porasel je s smreko in jelko. 94 \rhivi VIII J Orle oddaljene od Sela 1/3 ure, Dolnje vasi 1/2 ure, Rudnika 1/3, Sv. Lenarta 1 1/4 ure hoda, 77 Rudnik, oddaljen od Oil 1/3 ure, Dolnje vasi 1/4 ure, Kuije vasi 3/4 ure hoda, cerkev sv Nikolaja je zidana. 78. Kuga vas, oddaljena od Ljubljane 1/6 ure, od giadu Rak ivnikit 1/4 ure hoda. Grad Rakovnik je zidan., primeren za prenočitev 1 kompanije. KARTA EVROPA MIRU Roman Savnik - Er.ia Umek Arhiv SR Slovenije jc pridobil za zbirko ničrtov in kart nov zemljevid, ki ga je podaril p. of. Jr. Roman Savn ¡k. Našel ga je leta 1950 med ^dfadnirr. gradivom na dvorišču v Kopru Na zemljevidu ni nobene beležke o prej5nih lastnikih. Zemljevid jc naslovljen Das Europa des Friedens — L'Europe de la Paix; "izdala gaje založba bratov Schmitt v New Ycrku leta 1866 Zemljevid je zložen na osem delov v zvitek velikosti 16 cm x 24 5 cm, razgrnjen p s meri 63,5 cm x 49 cm. Zemljevid sam meri ^4,5 cm x 44 ;m. Na njem ni merila, a pc, primerjavi je merilo 1:10,000,OOu. Nt1 notranji strani se v levem zgornjem delu napis Das Europa des Friedens - L'Europe de la Paix ponovi, na desni /gornji polovici je dvoplavl orel s kror.o, York cher Schmitt frères 1866. Osrednje mesto gre nemîki državi, k> jo sestavlja Nemčija, del Belgije z Liegem, južni Schleswig. Laksemburg del Poljske z Cdanskom in vzhodno prusijo, avstrijska polovica avstroogrske monarhije, torej češke dežele, sedanja Avstrija, -Slovenija, Istra in zaledje Ogleja. Nemška enotna država meji na Jadranske meije v Triaškem in Kvarnerskem zalivu, segi od Baltika do Jadrana in tako razdeli Evropo na dva dela. Avstro-Ogrska se premakne proti vzhodu in obsega današnjo Madžarsko. Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goio, Bolgarijo, evropski del Turčije, vključno s Carigradom, Romunijo, Bukovino, Moldavijo, Galicijo z Lvovom in del Poljske s Krakovom. Meji na Jadransko in Egcjsko morje, giavno mesto Avstrije ie Peita. Poljske tiržave ni. Nemčija in Avstrija mejita :ia v.hodu na Rusijo, ki obsega ozemlje dela Poljske, baltiških držav, zmanjšana pa je za Fir ;ko in Laporsko. Celoten Skandinavski polotok s Fms.-;o, Laponsko in Dansko jc država Skandinavija s sedežem v Stcckholmu. Francija obsega poleg današnjega ozemlja še valonski del Belgije. Flaiv.sk' del Belgije je dun Holandiji Italija obsega ves Apeninski polotok, vključujoč tridentirsko in papeško državo; glavno mesto je Rim. Pirenejski polotok pokriva pirenejsko kraljestvo s sedežem v Madiidu. Edino Anglija ostaja v starih mejah Grčija obsega poleg Grčije ie Albanijo, Makedonijo in Krsovo. V Evropi ni več turškega cesarstva, to obsega danainjo Turčijo in del Sirije ter vse ozemlje od Egip.a do Tunizije V tem turikem ozemlju je enkhva Cerkvena država, ki obsega del Sirije, Izrael in del Jordanije in otok Ciper Karta piedstavlja politično rrzdelitev Evrope, kakor so ji jc predstavljali veiikonemški liberalci, nasledniki idej revolucije iz lete 1848 in je rezu i ta t idej krogov nemških emigrantov v Združenih državah Amerike, ki jim je pripadal tudi nas radovljišk1 rojak dr. Anton FUster. Sporočamo vam, ds je Pokrajinski arhiv v Novi Gorici od ustar ovitve leta 1972 do danes izdal naslednje publikacije* - Skripta ,,0 varstvu arhivskega in registraf urnega gradiva", 1976 - Publikacija 1,1972 - Pubiikicia 2. 1982 Katalog o zgodcinski razstavi Občine na Goriškem od srede 19. stol. do drugi svetovne vojne", 1986 Skripta m publikaciji niso več na zalogi na voljo je Še nekaj primerkov kataloga. PUBLIKACIJE SKUPNOSTI ARHIVOV SLOVENIJE ■Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, Ljubljana 1972-1974 I—III 4U0,- din v„ak del 2 karti 100.-■ din vsaka karta Vodnik do Župnijskih arhivih za območje SK Slovenije I—II, Ljubljana 1975 400,- din vsak del 800, - din komplet Publikacije 'ahko dobite in naročite v Arhivu SR Slovenije na Zvezdarski 1 (tel.: 216-5o4) Arhivi VIII 1985 95 Bat EROPf des FHlEDEKS £ ¿L lli.c|>c d C LIV j)-venccv v tujini je potekalo v okviru program, kulturnega sodelovanja v Centralnem državnem arhivu v Rimu izven tega programa pa v Državnem osrednjem arhivu v Pragi i:i *. Ir:stituto Luce v Rimu (filmi). "poraba arhivskega gradiva se je izvajala v smislu Pravilnika o uporabi arhivskega gradiva. V letu 1985 jc bilo v čitalnici 4f»2 obiskovalcev (5 7r več), obiskov 2183 (+ 15 % več), izposojenih jc bilo 4924 enot arhivskega gradnva (-5^) in 332 zvitkov mikrofilmov (— 20 9£). Za upravne in poslovne namene je bilo 153 vlog, od tega 62 za podatke i/ matičnih knjig Za potrebe uporabe jc bilo izdelanih 69.000 kseroks-kopij A3 ir'A4 formata Strokovni delavci so dajali raziskovalcem ludi informacije. Izsposodili smo 355 filmov (40*7 škatcl) 21 uporabni kom v Studijske namene, za predvajanje' in za izdelavo novih filmov. \rhivsko gradivo smo izposodili za razstave: Ljtibija-na 1^45 (Mestni muzej Ljuhljanu), Hrvatski narodu' preporod (1'ovijeslni muzej Hrvatske, Zagreb), Železnice na Slovenskem (Železniško gospodarstvo Ljubljana). 8. Materialno varstvo arhivskega gradiva; telinično sme oprem'jali arhivsko gradivo, pripravljali skladiščni inventar, sortirali in razmeščali arhivsko gradivo v skladiščih, previjali mikrofilme in filme, merili tem- \r.iivi VIII 198« 99 peraturo in vlago v skladiščih l) Biblioteka. Inventa riz irai i, klasificirali in katalogizi-rali sme 596 bibliotečnih novonabavljenih knjig in periodike, ki»talogiza ija in klasifikacija 1061 enot starega knjižnega fonda in periodike, izmenjavali smo publikacije s 34 institucijami, izpo&odili 454 knjig in 767 revij. 10, Kulturnoprosvetna dejavnost - sodelovali smo s šolam: pri izvajanju izobraževalnega programa, imeii predavanja na srednje, višje in visoke šole - delovna praksa 3 skupin dijakov družboslovne in kulttirolcške smeri - razstavna dejavnost* pripravili smo nasled >■ razstave: Viri za zgodovino gozda in gozdarstva \ okviru Gozdarskih študijskih dnevov 1985 (s kstalogom); Primož Trnbat in njegov čas ob obiske pevskega zbora Primož Trubar iz Ttibin-genu; Arhiv SR Slovenije 1"45-1985 ob 40-lctnici delovanja (s katalogom) Postavili smo razstavo Zhou — Lnlaj, življenje in delo, kije je posredovaf Arhiv Jugoslavije - predstavitev arhivskega gradiva ki smn ga dobili od Avstrije na podlagi sporazuma iz leta 1923 in protokola iz l 1958, - predstavitve filmskega arhivskega gradiva: pripravili smo štiri celovečerne predstave dokumen farnih filmov v Cankarjevem domu. V okviru Študijskih dnevov go^daritva 1185 smo imeli projekcijo dokumentarnih filmov na temo Gozd in gezdarstvo. Za srednjo šolo drtižbosiovnc smeri je bila v Cankarjevem domu projekcija filmov Metoda B adjure. - Oan odprtin vrat A'hiva SR Slovenije 21. 10 1985, kjer smo pokazali 150 občanom najdragocenejše arhivske gradivo in jih seznanili z. delom Arhiva. 11, Znanstvenoraziskovalno delo. Arhiv SR Slovenije se vključuje preko Znanstvenega instituta Filozofske fakultete v URP Arhivistika v l'OkS-lO z raziskovalnimi nalogami: - Osnove valorizacijo arhivskega gradiva republiške uprave od leta 1945 dalje. - Priprava za objavo Dnevnika dr Bogu trii a Voš-njaka - priprava za objavo zbranih del dr, Antona Fistra - pripia^a za objavo Zbornika dokumentov revolucije VII (sodelovanje) 12, Vsklajevcnje arhivske službe v republiki in sodelovanje z drugimi institucijami. Sprcmliali smo pr.pravo Zakona o arh.vskem gradivu federacije. Programa srednjeročnega razvoja 1986-1990 SR Slovenije in Program srednjeročnega ;azvoja, ki ga je pripravila Knlturna skupr.ost Slovenije IQ86—1990, in dajali pripombe. Vključc/ali smo se v delo republiškega komiteja za kulturo in dajali predloge glede arhivske dejavnosti. V odbtru za koordinacijo slovenskih arhivov smo razpravljal' o pioblematiki arhivske dejavnosti, bili sta dve seji. Za boljše obveščanje smo izdali prvo številko Obvestila. Delovni program za leto 1986 Sektor za varstvo arhivskega gradiva in oddelek za informacije, dokumentacijo, INDOK in materialno varstvo arhivskega gradiva: 1. Priprava podzakonskih aktov na podlagi-*Zakona o naravni in kulturni dediščini: a) Navodilo o strokovni obdelavi, izdelavi inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo, sodelovanje pri pripravi, b) Pravilnik o načinu vzdrževanja in varovanja arhivskega in dokumentarnega graoiva pred poškodbami, uničenjem in izgubo. 2. Odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva: Valorizacija arhivskega in dokumentarnega gradiva republiških upravnih organov m drugih družbenih pravnih oseb; priprava navodil za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gradiva za 26 imetnikov arhivskega gradiva in nadzor nad odbiranjem. 3. Nadzorovanje materialnega varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva pri imetnikih in dajanje navodil za urejanje gradiva. 4. Pridobivanje arhivskega gradiva: a) Načrtujemo prevzem arhivskega gradiva nasled-n.ih imetnikov: Rcpubbški sekretariat za pravosodje in upravo I952-I97(:j Republiški sekretariat za finance 1945-1970 Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo 1951-1970, Republiška geodetska uprava 1929-1980 fsumarni podatki o površinah in katastrskem dohodku), Zavod SR Slovenije za statistiko (štetje prebivalstva. 1971), Hidrometeorološki zavod Slovenije (dnevna merjenja meteoroloških postaj v Sloveniji 1976--198C), Javno tožilstvo SR Slovenije 1945-1955. Služba družbenega knjigovodstva - Centrala Ljubljana, Univerzitetni klinični center v Ljubljani — DSSS 1945-1974, Republiški svet Zveze Jinui-katov Slovenije 1975-1976, Raziskovalni center samoupravljanja 1970-1977, Skupna komisija ZKS in RS ZSS za gradnjo stanovanj 1973-1977 Republiški odbor. ZSS za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo, za kemijo, za papirno' i grafično industrijo 1974-1977, filmi Viba filma 1^75-1984, Slovenska Matica i8C3-1960, Kmetijski inštitut Slovenije 1888—1950. b) Arhiv bo prevzemal arhivsko gradivo republiških društev., ki bodo dala arhivsko gradivo v varstvo. c) Arhiv bo pridobival arhivsko gradivo tudi na podlagi nakupa, darov in depozitov. Odkup gL adiva se bo opravljal na podlagi ocenitve, Č) Evidentirali bomo filmsko artrvske gradivo, ki nastaja pri občanih in pripravili pogoje za r.jegovo pridobitev d) Dopolnjevali bomo arhivske'fonde in zbirke z. gradivom, ki ga bomo dobili iz Avstrije na podlagi Sporazuma iz leta 1923 in Protokola i/ leta 1958 ter Italije na podlagi Osin ških sporazumov. c) Fonde in zbirke bomo dopolnjevali tudi s kopijami arhivskega gradiva, ki se nanaša na SR Slovenijo in ga hranijo arhivi v SFRJ in v tujin. 5. Strokovna obdciava arhivskih fondov in zbirk, izdelava in objava inventarjev ter drugih znanstveno-in forma ti vnilt sredstev; Vicedomski urad za Kranjsko, L publico-politico 100 Arhivi V]II 19«5 (14?2--1747): izdelava kartotečnega kazaia (stvarno, imensko, krajevno) na podlagi popisa; Deželni stanovi za Kranjsko, rcg. I. (1493-1782): popii zadev, fasc. 90-167; Deželna viada za Kranisko , (i8f0-1918): tehnična ureditev 15 fr.se.; Cubcrnij v Ljubljani, rcg. VII a (1813-1814) p spis 35 fasc. gradiva (8tm)'. Deželni zbor in odbor za Kranjsko ■ (1861-1918)- ureditev in popis skupin zadev (200 škatel); Okrajno glavarstvo Logatec (1849-1941): ureditev in popis 20 fasciklov; Sresko načelstvo — Okrajno glavarstvo Radovljica (1849 -1941): ureditev po vnaprej določenem načrtu (80 fasc.); Banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. Visoki komi-sariat Ljubljanske pokrajine, Šef Pokrajinske uprave Ljubljanska pokrajine I. odd. (1918- 1945): popis personalnih dosjejev, črke K--Z vi5 trn); Narodna vlada LRS, Sekretariat (1945-1953): popis gradiva (4 trn); Ministrstvo za prosveto LRS (1949-1951): ureditev gradiva po numericnem principu in po svobodnih dosjejih (2 tm), izdelava inventarja fonda 1945-1951; Ministrstvo za prosveto LRS (1949-1951) ureditev gradiva po numeričnem principu i^ ,po svobodnih dosjejih (2 tm), izdelava inven:ana fonda 1945--1951; Ministrstvo za kmetijstvo LRS (1945—1951): ureditev gradiva, izdelava popisa urejenega gradiva (5 tm) in zgodovinskega uvoda; Državni sekretariat za gospodarstvo, Rcpub-lišKc-komisija za revizijo programov in projektov 1953-1956, Komisija za revizijo projektov 1957-'958/ ureditev po tekočih Številkah, popis gradiva (30 tm}; Komisija za strokovne izpite gradbenih inženiijev in arhitektov pri Sekretariatu za industrijo in gradbeništvo (1956—1963): ureditev in popis gradiva (2 tm); Svet za prosveto in kulturo LRS .(1951 -1956): ureditev in popis gradiva (4,5 • m)- Okrožno sodišče v Ljubljani, prej Deželno sodišče v Ljubljani (1898- 1945): ločitev gradiva od gradiva Okrajnih sodišč, ureditev in popis (160 Skatel); Skupnost pokojninskega in invalidskoga zavarovanja v SR Sloveniji, serija delavske knjižice (1890-1952): ureditev po abecednem redu črka A D-M (10,000 knjižic); Rcpublliški svet Zveze sindikatov Slovenije (1950- 1954: ureditev in popis gradiva f70 fasc,); GraSČirski a/hiv Turn pod Novim gradom: (izdelava inventaija); Privatni arhiv dr Julij Felachei dokončna ureditev (fotografije, gradivo Luke Kramolca, Deželna vlada na Koroškem — 5 škatel), priprava zgodovinske beležke o fondu, popis grtdiva; Privatni arhiv Ivan Mohorič: ureditev (10 %atelj, popis gradiva; Zbirka načrtov, zemljevidov in kart popis. Zbirka filmskega arhivskega gndiva: ureditev evidenc za novo kopirane in pridob^ene filme, strokovna obdelava filmskega arhivskega gmd'--a Božidaija Jak :a (ixa 4000 tm, identifikacija vsebi ne in popisa filmov, pregled Studijskih kopij), strokovna obdelava filmskega arhivskega gradiva, prevzetega po letu 1977, priprava piugrama kopiranja filmov za Studijsko m arhivske: kopijo Pri urejanju bo evidentirano arhivsko gradivo, ki ga bo treba restavnrati in kor.servirati in izdelati p-ed-loge tq izločitev n ;pomembnega dok umen I ar-nnga gradiva. Urejene fonde in zbirke bomo tehnično opremili gradivo bomo vložili v arhivske Škatle, ki bedo opremljene z nalepkami. Škatle filmskega gradiva bomc opremili z etiketami. Nadaljevali bomo s pregledom perazvrščenega arhivskega gradiva, sortirali bomo gradivo po fondih, ugotovljeno gradivo bomo postavili na ustrezna mesta v arhivskem skladišču. Izdelali bomo metodologijo dela in elemente za izvedbo Vodnika po arhivskih fondih in zbirkah Arhiva SR Slovenije in pripravlja! podatke za popii fondov. 6. Vodenje evidenc arhivskega gradiva. Nadaljevali bo no vodenje pre ?.emne knjige arhivskega gradiva, evidence i/iikrolilmov, na katerihje ¿aradi varnosti posneto arhivske gradivo, registra fondov v arhivu, registra fondov .7/en arhiva, evidence arhivskega gladiva, ki ga bo prevzemal arhiv in zbirne ■ evidence arhivskega gradiva v SR Sloveniji. Nadaljevali bomo vodenje dosjejev dokumentacije o fondih in zbirkah arhiva. Vodili Komo evidenco o arhivskem gradivu, kije b.ven območja SR Slovenije in zad-va SR Slovenijo in Slovence. Nadaljevali bomo z evidentiranjem arhivskega gradiva v madžarskih kulturnih institucijah, italijanskih arhivih in v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Vodili bomo Kroniko Arhiva SR Slovenije. 7. Uporaba arhivskega gradiva; Arhivsko gradivo bomo dajali uporabnikom za raziskovane, studijske,' upravne, poslovne ir drugf potrebe. Izdajal: bomo tudi overovljene prepise, kopije in izpise iz dokumentov Gradivo bomo dajali v uporabo v čitalnici arhiva, le izjemoma tudi iz arhiva f npr. za razstave) Dopolnih bomo Pravilnik o uporabi arhivskega gradi va, pripravili seznam zaupnega arhivskega gradiva in popisov arhivskega gradiva. Obscžncjie informacije za raziskovalne in Studijske namene ^odo uporabnikom dajali arhivski strokovni delavci za svoja pouročja, splošne informacije o arhivskem gradivu pa predvrem-čitalniška služba. Dajali bomo podatke iz arhivskega graaiva za poslovne in upravne namene. Uporabnikom bomo omogočili kserokopirenje dokumentov in poskrbeli za mikrofilma nje arhivskega gradiva zunai arhiva 8. Materialno varstvo arhivskega gradiva: Strokovno obdelano arhivsko graaivo bomo tehnično opremili, vzdrževali red ,in čistočo in ustrezno mikroklimo v skladiščih, previjali filme in mikiofilme zaradi možnega pojava piesni, pregledovali vse filme zaradi ugotavljanj a morebitnih poškodb in varnostno niki ofilmalt posebno pomembno gradivo. 9. Biblioteke arhiva: Dopolnjevali bomo knjižni fond z arhivsko periodiko, s publikacijami s področa arhivurstva. objav virov, razprav, k, sc pisane na podlagi arhivskega gradiva in zadevajo zgodovino Slovencev. InventanTiral\ kaia-logiijrali in kksificiraii bomo pc UDK sistemu nove pridobitve in zaostanek knjižnega .onda iz prejšnjih let. Pripravili bomo mesečni reznam novo pridoblje-nih-knjig in revij. Vodili bomo INDOK center za arhivistiko. Pripravili bomo bibliog.aijjo člankov v arhivski periodiki in centralni katalog arhivsKih publikacij v SR Sloveniji. Izmenjavali bomo strokovne publikacije z drugimi institucijami. 10. Kiilturna in prosvetna deja/nost; a) Sodelovali bamo s šolami pri po»tku ?godc' ine in arhivistike Pripravili bomo za dijake srednjih Arhivi VII) 1985 101 SoP ter Študente v višjih in visokih lokih predavanja o arhivih in o arhivskem gradivu, V arhivu bodo d^aki kulturoloSkt in družboslovne smen na obvezni delovni praksi. Vključili se bomo v izobraževalni progiam osnovnošolskega pouka zgodovine ekspeiimentalne šole Franceta Bevka v Ljubljani. b) Razstavna dejavnost: postavili bomo razstavo Primož Trubar in njegov čas v dokumentih Arhiva SR Slovenije Začeli bomo s pripravljalnimi deii za razstavo Slovenci na tujem Sodelovali bomo pri razstavi ,,NaSi Španci 1936-1941 v pesmi, pismih in fotografijah", ki jo pripravlja Aihiv Jugoslavije. c) Filmski odsek arhiva bo predstavil v posebnem ciklu dokumentarne filme n zbirke filmskega gradiva v Cankarjevem domu. d) Za stik z občan; bo arhiv 20. oktobra imel Dan odprtih vrat. Sodelovali bomo v Svetu za tradicije pri RK SZDL in odboru za muzeje, arhive ir. spomeniško varstvo pri istem svetu. L Znanstveno-reziskovalna dejavnost arhiva a) V usmerjenem raziskovalnem profainu Arhivistika Znanstvenega instituta Filozofske fakullctc so prijavljene naslednje teme" Nacionalni in socialni programi pri Sioveneih 1848--1800, Osnove valorizacije arhivskega gradiva za preučevanje republiške uprave od leta 1^45 dalje, Viri za zgodovino Slovencev v madžarskih kulturnih institucijah. Razvoj arhivske službe v SR Sloveniji po letu 1945. b) Sodelovanje pri znanslvcno-ra/iskovalncm delu drugih znanstvenih ustanov: Viri za zgodovino narodnega izdajstva in kontrarevolucije na Slovenskem 1942-1943, Raziskovanje zgodovine Slovencev 1°45--I976, Dnevnik dr. P ogli mila Veinjaka, Bibliografija institucij za ozemlje Kranjske, Primorja. Štajerske in Koroške do leta 1918, Objava de! dr. Antona Fiistra (Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino), Urbarji na Slovenskem Zbornik dokumentov revolucije VII. 12. Izdajateljska dejavnost' Arhiv bo pripravil za izdajo v letu 1986; dr. Marija " Verbič, Deželnozbcrski spisi kranjskih deželnih stanov II, 1516--1519 in kazalo k I, in II zvezku in prevod povzetkov; inventarja fondov in zbirk pripravljena v letu 1985 in 1986; katalog k razstavi; Majda Smole, Inventar vicedomskcga urada za Kranjsko, oddelek Ef.cles-astica, lit A--F. 13. Vsklajevinje arhivske službe v republiki in sodelovanje v republiških strokovnih organizacijah in organih Arhiv bo koordiniral strokovno delo arhivov v odboru za koordinacijo dela arhivov, ki ima sedež v Arhmi SR Slovenije Ta bo obravnaval tudi vse tekoče probleme arhivske dejavnosti, skrbel za koordinacijo seokovnega dela in mednarodno menjavo arhivskih delavcev. Arhiv sodeluje pri izobraževanju delavcev drugJB arhivov (seminatji, koordinacija programov za pripravnike, delovna p:aksu). V arhivu jc sedež izpitne komisije za strokovne delavec v arhivih in komisij za preizkus strokovne usposobljenosti za delavce, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Arhiv opravlja vsa dela in nalogi: v zvezi ?. delom teh komisij. Arliiv sodeluje pri izobraževanju delavcev, ki deiajo z dokumentarnim gradivom in v medresorski komisiji republiške uprave za pisarniško poslovanje '4 Sodelujemo tudi pri izvajanju programa Arhivskega društva Slovenije (v arhivu je sedež Arhivskega društva Slovenije in uiedništvo revije Arhivi) ter pri delu streikovnili komisij Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije in Sveta arhivov Jugoslavije. 15. Naloge s področja SLO in DS ter CZ so opredeljene s posebnim p; ogramom dela: organiziranje in izvajanje obrambnih priprav m družbene samozaščite ter ukrepi za zavarovanje arhivskega gradiva v izrednih razmerah; Kategorizacija arhivskega gradiva Izvršnega sveta -Skupščine SR Slovenije, ki ga je potiebno posebno zaščititi v primeru izrednih razmer in v vojni; vsklajevanje nalog SLO in DS v arhivski dejavnosti v Sloveniji v koordinaciji z Zavodom za varstvo naravne in kulturne-dediščine. 16. Naloge v zvezi z vračanjem arhivskega gradiva iz Aistrije po Sporazumu iz leta 192? in Protokola iz , leta 1958 in iz Italije po Osimskili sporazumih so piedmct posebnega programa. Služba za konservacijo, restavracijo in reprodukcijo arhivskega gradiva 1. V letu 1986 bomo rcstavrirali 12000 listov arh'vskega gradiva na papiiju, 50 perganientov. lamimrah 1000 listov in prevezati 100 starih knjig, 2. Posvetili se- bomo iudi reševanju naslednjih strokovnih problemov: izpopolnitev postopka nevtralizaaje, uvedba brezvcdnrga postopka, nevtrabzacijc, uvedba mehanskega načina restavriranja, izpopolnitev postopkov na pergamentu, fzpopclnitev postopkov na pečatih 3. Cc bo arhiv v letu 1986 pndohil opremo za mikrofilmski laborator bo ta pokrival sledeče dejavnosti Arhiva SR Siovcnije: prrdvsem zaščitno mikrofilmsko snemanje, poleg ;ega pa Se lotografsko dokumentacijo k zbirki filmov, izdelavo fotografij za potrebe Arhiva SR Slovenije (razstave) in izdelavo reprodukcij iz mikrofilma ali originala za zunanje uporabnike. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE Delovne poročilo za ieto 19?5 1. Izhodišča za delo Zgodovinskega arhiva v Celju v leiu 1985 je bil okvirni družbene potrjeni letni delovni načrt za leto 1985, ki jc temeljil na veljavnem srednjeročnem načrtu za obdobje 1981-1985 Zgodovinski arhiv v Celju je opravljal svoje naloge na podlagi zakor.a o narsvni ir. kulturni dediščini za občine ustanoviteljice arhiva: Brežice. Celje, H.astnik, Krško, LaSko, Moziijc, Sevnica, Slovenske Konjice Šentjur pri Celju, Šmaije pri Jelšah, Trbovlje. Titovo Velenje, Zagorje ob Savi in Žalec. 102 Arhivi VIII 1985 2. Ob standardih in normativih, ki se bili v kulturni skupnosti Slovenije sprejeti leta 198.S ngotavljamo, da jc bil srednjeroeni razvojni načrt več kol skromen v kadrovskem in maierialnem pjghdu letni program za posamezna leta tega obdobja pa za arhiv optimalno in strokovnu zahteven ter po vsestranski zahtevnosti nekaj nad kadrovskimi in materialnimi zmogljivostmi arhiva 3. V kadrovskem pogledu jc arhiv deloval kot v letu 1975; ni dosegel planskih prizadevanj za leto 1985 — 1S dclavcev, niti zaradi gospodarskih te/av znižanega piana — 16 dcfavcev. Kljub prizadevanjem se arhiv srečuje z veliko fluktuacijo strokovnega kadra - samo v obdobju 1980 1985 je opravljalo pripravništvo kar 7 arhivistov. 4. Poleg kadrovskih se arhiv srečuje tudi z izjemno težkimi prostor.kimi problemi (sktadisca ne- omogočajo niti osnovnega materialnega varstva, delovni prostori so neustrezni), ki naj bi jih ob izteku naslednjega srednjeročnega obdobja rešil z novogradnjo. Ob obstoječem stanju in zahtevah stroke agotavljamo, aa bi arhiv, če bi se ustanavljal v letu 1985, ne mogel doseči verifikacije. Kliub prej omenjenim tciiavam so delavci arhiva skoraj v ceiot; ¡¡-.polnili delovni plan za leto 1985: — Izdelali smo anketo z vprašulnikom in navodili za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva ¿a 1100 imetnikov. Odgovore smo prejeli samo od 217 imetnikov. Osnovanje bil odbor za izdajo Vodnika po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, pripravljeni strokovni teksti in ostale gradivo za tisk. Predvidoma bc izšel meseca decembra 1985. — Opravljena so bila arhmstična dela na že prevzetih fondih in izdelani inventarji: Celjska čitalnica, Srbska pravoslavna parohija v Celju. Župnija sv. Frančišna Radmiijc: Samostan Nazaije Cerkveni konkurenčni odbor Celje, Zavod za socialno delo Trbovlje, kiajevni ljudski odbori s področja občin Šmarje, S'ovenske Konjice, Hrastnik in Trbovlje, Okrajni ljucski odbor Trbovlje, Občinski ljudski odbor Cel ; 1964 1965, kiajevni uradi na področju občine Žalec, ukinjena podjetja Občinski ljudski odbor Mozirje, Metka Celje Vajenska šola Moziije, Delavska univerza Mozirje Društvo prostovoljcev borccv za severne m ;jo n Notariati za Vransko in Kozje, — Zaiadi pomanjkanja skfadiščnih prostorov je bilo prevzetega samo 0,2 t m ogroženega gradiva — Društvo prijateljev mladine in nekaj dokumentov Jura Kissiin geja. — Sodelovanje z imetniki arhivskega gradiva (zunanja služba, nasveti) in izvajanje preizkusov znanja za delavce, ki delajo ž dokumentarnim giadivom. — Priprava in izvedba seminarja za delavce, ki delajo z doKumentarnim gradivom za področje občine Sevnica. — Priprava in izvedba seminaija za dokumentaliste in predsednike društev na področju Zveze kulturnih organizacij Celje in Zveze kulturnih organizacij Titovo Velenje — Dajanje gradiva v uporabo za znanstvene in razisko-valre namene. — Znanstveno-raziskovalno delo na področju arhivistike in zgodovine in objavljanje prispevkov na podlagi arhivskega gradiva. Strokovno izpopolnjevanje na scminarjui in s pomočjo arhivske literature. - Izvajanje materialnega varstva (razpraševanje, zračenje, sušenje vlažnega gradiva . ). - Popisovanje arhivskega grdiva (virov), pomembnega za slovensko zgodovino v Štajerskem deželnem arhivu v G rade u, - Varnostno inikrefilmanje in restavriranje gradiva. - Opravljanje nalog s področja upravne dejavnosti. Opravljanje naiog na prdročju samoupravljanja in delegatskega sistema. - Opravljanje nalog r.a področju SLO, DS in CZ. De'nvni program za leto 19«6 1, Naloge v zvezi z odbiranjem arhivskega iz dokumentarnega gradiva in s prevzemanjem in zbiranjem arhivskega gradiva 1.1. Prevzemanje iziemno ogroženega arhivskega gradiva, ki je nastalo pred letom IM5 in ima moseben pomen za znanost in kulture. S skrajno racionalizacijo bi se pridobilo nekaj tm polic 1.2. Pregledi arhivske kulturne dediščine pii ustvarjalcih oziroma imetnikih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal arhiv po ključu za področje vseh 14 občin. Ker gradiva nc moremo prežemati, moramo toliko bolj skrbeti za materialno -'arstvo pri imetnikih. 1.3. Dopolnitev seznamov družbeno pravnih oseb in društev, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal arhiv in tirgenca prr občinah, ki odločb še mso izdale 1.4. Sodelovanje v obliki svetovalne dejavnosti s komisijami ustvarjalcev v zvezi z odbiranjem arhivskega in dokumentarnega gradiva po navodilih, ki jih izdela arhiv. 1 5. Odbiranje arhivskega gradiva i/, starejšega dokumen- tarnega gndiva, ki ga morajo organi in organizacije v celoti izročiti arhivu (10 Člen pravilnika o odbiranju .. .). 1.6, Izobrazcanje in preizkusi znanja delavcev družbeno pravnih oseb ter članov društev, ki delajo z doku mentarnim gradivom. 1.7. Popisovanje arhivskega gradiva ( virov), pomembnega za slovensko zgodovino v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. 1.8. Reproduciranje gradiva celjskih provcnicnc v tujini (kopije in mikrofilmi) za kompletiranjc fondov. 1.9, Odkup arhivskega gradiva, ki ni družbena lastnina (nadaljevanje akcije Fototeka Pelikan). 2. Naioge v zvezi s pripravo arhivskega gradiva za uporabo 2.1. Administrativna urejevalna dela na gradivu uprave in sodstva po 1. 1945. 2 2, Arhivistična urejevalna dela na gradivu uprave, sodstva, gospodarstva, šolstva, kulture 2.3, Izdelava inventarjev in drugih pripumočkov za uporabo gradiva. 2.4. Izdelava kartoteke fototeke Pelikan, Gornj' grad in starejših celjskih fotografov 2.5 Objave inventarjev arhivskih fondov Arhivi Lil 1985 103 2.6, Priprava razstave ob 30-lctnici ustanovitve Zgodovinskega arhiva Ccijc. 2.7, Posredovanje informacij in gradiva za študijske in raziskovalne namene. 3. Naloge v zvezi z ohranjanjem arhivskega gradiva 3.1. Tehnična spretna arhivskega gradiva -- ovitki, nape in arhivske škatle. 3.2. Redno — dvakrat letno — razprievanje deponiranega gradiva. 3.3 Izbor gradiva za restavriranje (Mestna občina Celje 1850- 9181. Po sprejeti!) normativih in standardih za arhivsko dejavnost naj hi restavrirali letno 0,2% gradiva Zaradi omejenih finančnih sredstev pa načrtujemo restavriranje 0,0004 % gradiva. 3.4. Izbor gradiva za varnostno mikrofilmanje (restituci-ja). Varnostno bomo mikrolilmali 0,006% gradiva, odstop ud no mutivov m standardov (0,2 % gradiva) zaiadi finančnih omejitev. 3.5. izdelava pozititov iz. fotografskih plošč Fototeke Peiikan. 3.6. "Izdelava negativov za obstoječe pozitivc in kontakt nih kopij fototeke starejših celjskih fotografov, Fototeke Gornjega gradu in Fototeke Pelikan pc izboru. 3.7. Vodenje z zakonom predpisanih evidenc in posredovanje podatkov za republiško zbirno evidenco arhiv, skih fondov: - evidenca fondov v arhivu - regis,:er fondov zunaj arhiva - evidenca arhivskega gradiva, ki ga bo prevzemal arhiv - evidenca mikrofilmov - katalog mikrofilmov - ak^esijska kniiga 3.8. Sodelovanje z verskimi skupnostmi in občani, katerih dokumentarno gradivo je bilo razglašeno za arhivsko gradivo. 3.9. Svetovalna dejavnost za družbene pravne osebe in društva, ki ne izročajo arhivskega gradiva arhivu (predvsem napotki, katero dokumentarno gradivo ima lastnosti arhivskega gradiva) 4. Naloge v zvezi z razvojem arhivistike 4.1. Permanentno stiokovno izobraževanje in udeležba na strokovnih posvetovanjih. 4.? Podiplomski študij (arhivistika, zgodovina). 4.3.. Objavljanje arhivskega gradiva in razprav na pod'agi arhivskega gradiva. 4.4. Strokovne razprave iz področja arhivske dejavnosti. 4.5. Seznanjanje dijakov In ¡¡tudentov o pomenu arhivskega gradiva, sodelovanje s srednjim usmerjenim izobraževanjem v Upravne, administrativne in finančne naiOge 5 1. Izdajanje potrdil, prepisov in kopij na podlagi dokumentov. 5.2. Vodenje evidence o opravljenih preizkusih znanja delavcev družbeno pravnih oseb ter članov druitev, ki delajo z dok umen l a mini gradivom. 5 3. Tajniška de!a. 5.4. Knjigovodska m računovodska dela. 6. Naloge s področja družbene samozaščite in ljudske obrambe 6.1. Klasifikacije gradiva z i mogočo evakuacijo. 6.2. Varnostno mikrofilmanje gradiva, (glej 3.4, in 3.6.) 6.3. Usposabljanj delavcev za opravljanje nalog SLO in D S. 6.4. Izboljšanje varnostnih razmer. 6.5. Sodelovanje v akcijah (NNNP in podobno), 7. Samoupravne naloge 7.1. Opravljanje samoupravnih dolžnosti, ki izhajajo iz združenega uela. 7.2. Izpolnjevanje samoupravnih funkcij. POKR\JINSKI ARHIV KOPFIi Delovno porocHo za leto 1985 Pokrajinski arhiv Koper oprsvlja dejavnost na območju sestili južpopiimorskih občin. Sedež arhiva je v Kopru. V Piranu jc organizacijska enota. Strokovno službo opiavlja deset strokovnih delavcev, med njimi trije arhivisti, dva strokovna sodelavca, štirje referenti in manimilant (opravlja tudi referentska delal. Glede reševanja naše prostorske probtematiRe se je komite za družbene dejavnosti Skupščine občine Kopei skupno s kulturno skupnostjo Kope: dogovoril, da se prcstoiska problematika arhiva reSuje s sanacijo kompleksa samostana sv Klare v starem jedru Kopra, Strokovna komisija Arhiva Sli Slovenije in Pokrajinskega arhiva Koper je ocenila lokacijo kot primerno za adaptacijo za arhivsko stavbo. 1. Varstvo arhivskega »radivr. A. Izvaianjc zakona in podzakonskih aktov 1. Dopolnjevanje evidence arhivskega gradiva, ki ga bo prevzemal arhiv (kartotečni register, mape). 2. Vodenje evidence arhivskega gradiva v arhivu (kartotečni register in mape) in prevzemne knjige. 3. Pošiljanje tipskih In dclre priprava osnutkov dokončnih navodil za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gradiva po odredbah o družbeno pravnih osebi h in društvih, katerih gradivo ho prevzemal arhiv. 4. Zaiadi premajhnega števila prijav delavcev družbeno pravnih oseb in članov društev v občini Ilirska Bistrica jc seminar za preizkus strokovne usposobljenosti delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradi /om, po že poslani urgmei preložen na april 1986. 5 Terensko delo v vseh šestih južnoprlmorskih občinah-evidenca o stanju in zaSčili arhivskega in dok umen tar-nega gradiva pri ustvarjalcih; dajanje strokovnih na -rodil, nasvetov, pojasni) za hranjenje in varovanje 104 Arhivi VIII 1985 pihivikcga gradiva ter pri odbiranju arhivskega iz dokumentarnega gradiva 6. Strokovna komisija arhivu je imela 12 sej. na katerih je obravnavala 52 vlog dciovnin organizacij in pesredova la nav idila, opozor.Ja za odbiranje posameznih kategorij arhivskega iz dokumentarnega gradiva ter sestavljanje popisov gradiva. B. Strokovna obdelava arhivskega gradiva 1. Izdelava vzorcev popisov italijanskih upravnih fondov z» Arhiv SR Slovenije 2. Urejanje fenda Občina Izola, 1930- 1940 Urejeno je gradivo od leta 1932/Kut. IX do 1935/Kat. VII, II Skat;l, 104 jtrani inverlaija 3. Občina Firan - picdbencJko obdobje: prevajanje notarskih p-rgamentnih listin, 11?3-12R3:6 listin, 13 strani prevoda. 4. Preghd in usklajevanje mikrofilmskih posnetkev listin beneškega obdobja piranske občine (gradivo Arhiva SRS) s. kartoteko, ki je izdelana v piranskem arhivu- preglvdano 1650 posnetkev, popis 80 strani. 5. Dopolnje /anje z naknadno najdenim gradivoir Občine Piian, beniško obdobje - proccssi vari, spisi avstrijska proviiorične vlade, 1797-1805, francoskega obdebja, 1806-1813 ter drugega avstrijskega obdobja, 18.4-1900. Urejene je 100 Skatel, 10 trn, 130 strani inventarja - do leta 1880. 6. Skupščina cbčine Piran — povojno obdobje 1945-1973; pregled gladiva za izločanje, urejanje Kiajevnega ljudskega odbora Sečovlje, 1948-1952, o, 4 tm, inventar. 7. Okrajni ljudski odbor Koper - Zavod za statistiko, Statistični urad pn OLO Sežana, 1945-1966: splošna statistika, demografska statistika, statistika dela, prosvetna in kulturna statistika., statistika industrijske obrti, politična statistuca, kmetijska statistika, 1945-1954, 64 škatel, 6,4 tm, 54 evidenčnih listov inventarja 8. I.tbis Ilirska Bistrica, 1969-1974; 2 škatli, 0,2 tm. 1 stran inventarja. 9. Gospodarska zbornica Postojna, 1966-1977. 7 skatel, o, 7 tin. 1,5 stran inventaija. 10. Fructus Koper, 1947-1903, II škatel. 1,1 tm, 21 strani inventarja. 11. Gimnazija P;ran, 1961-1984 23 škatel, 2,3 tm, 6 stran: inventarja. 12. Osnovna Sola Izola, 1853-1944. 19 škatel, 1,9 tm. 29 strani inventarja. 13. Osnovna šola Dvori, 1924-1944, 1 škatla, 0,1 tm 2 stram inventaija. 14. Osnovna šola Matija, 1923--I944, 1 škatla, 0,1 tm, 1 stran inventarja. 15. Osnovna So4a Baredi, 1934- 1943, 1 Skatlal 0,1 tm. 1 stran inventaija. 16. Osncvna Šola Škjcjan, '892-1962, 9 škatel, 0 9 tm, 28 strani inventarja 17. Osnovna šola Puče, 1945-1959. 1 škatla, 0.1 tm. inventar, 18. Zasebna dekliška Šola zivoda šolskih sester v Toma-ju, 1898-1945, (tehnična ureditev) 14 škatel, 1,4 tm, inventrr. 19. poklicna šola Piran (Scuoia second di Avviamento al lavcro - tipe ccmmerciaie), 1929-1952, 42 škatel. 4,2 tm, 6 strani inventarja. 20. Tehnična šola Piran (Scuob técnica Pirano), 1921-1923, I škatla, 0,1 tm, 1 stran inventarja. 21. Delavska univerza Tone Tomšič Ilirska Bistrica, 1063-1984, 12 škatel, 1,2 tm, 14 Jtrani inventarja, 22. Okrajni odbor LMS Sežana, 1947-1949, 1 škatla, 0,1 tm, !3 strani inventarja. 23. Okrajni cdbor OF Seiana (vaški odbori), 1951-1952, 2 škatli, 0,2 tm, 4 strani inventaría. 24. Okrajni odbor OF Scžar.a, 1948--1953, 5 škatel, 0,5 tm, 17 strani inventarja. 25. Okrajni odbor SZDL Seiana 1954, 1 škatla, 0,1 tm, 1 stran inventarja. 26. Italijanska nacionalna zveza(U'ga Nazionale) Koper, 188^—1913, 1 Jkatla, 0,1 tm, 1 strun inventarja. 27. Žensko italijansko iredent¡stično društvo Italia fara "da se 1919-1921, 1 škatla, 0,6 tm, 1 stran inventarja. 28 Istrsko politične društvo (Soneta1 pdittca Istriana), 1884 1907, 5 Škatel. 0,5 tm, 1 stran inventarja II, Riz!jknvalna in pub L stun; dejavnost 1 Nadahevanie paleografske obdelave listin za publikacijo iz seriie VIRI za ZGODOVINO PIR\NA -LISTINE I ■ 173-1283 2. Nadaljevanje pripravljanja materiala za publikacijo ANALITIČNI INVENTAR FONDA OBČINE IZOLA 1930- 194U (104 strani inventarja). 3. Nadaljevanja deta na vodniKu po šolskih fondih Pokrajinskega arhiva Koper 4. Katalog razstave PORTOROŽ - 100 let organiziranega turLma. 5. Nadaljevanje zbiranja virov za raziskovalno nalogo RAZVOJ ŠOLSTVA NA OBALI OD RAZPADA BFNESKF REPUBLIKE DO 1945: izpiski iz šolskih fondov v arhivu in iz upravnih fondov občin Koper in Izola. Zučctna dela pri evideniiranju v tnaškem državnim irhivu 6. Viri za ¿godovino izseljeništva — ekanomska migracija iz Slovenske Istre v 19. ni 2C. stoletju: zbiranje m branje strokovne literature, razmnoževanje gradiva o problema'iki izseljeništva v Kanadi, osnovanje kartoteke za to in drugi dve raziskovalni naHgi -516 kartic. 7 Reierat Arhivi in dokumentarno gradivo knjižnic — Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kapru. 8. Korefeiat Razvoj založništva v Slovenski Istri. 9. Priprava arhivske dokumentacije za računalniško obdelavo (nadaljevanje). 10, Študijsko bivanje v Kanadi: mag. Milica Trebše-Sto!-fa, 5,-21. decembra 1985. III K«lturno-proswtna dejavnost I Postavitev razstave PORTOROŽ - 1OQ let jrgarzira-nega turizma s katalogom SPREHOD SKOZI '"lAS, 7. zv. (Gostovanje razstave ob simpoziju novinarjev FIGET v Portorožu (razstava dopolnjena z angleškimi in fránrosktmi podnapisi). 2. Gostovanje razstave o življenju in delu Zhou Enlaia iz LR Kitajske s priložnostnim katalogom. 3. Dogovori o selekciji materiala za razstavo STATUTI KOPRA, IZOLE IN PIRANA (evidentiranje koprskih dukalov), 4. Predavanja učencem osnovnih šol Lucija, Piran, Sečovlje !n dijakom 3 letnika Srednje ekonomske šole iz Arhivi VIII 1985 10i Kopra, dijakom 3. in 4. letnika g.mnrzije z ¡talij an-■ skini učnim jezikom iz Kopra, 5. Sodelovanje v širši akciji ob 40-I.etnici osvoboditve: Obnova šolstva v Slovenski Istri 1868-1954' pomoč pri zbiranju arhivskih razs'avnih eksponatov. Seznam arhivskih v:rov o šolstvu v domačih in tuj'h arh'vih IV. Mikrrfilmanje m restavriranje arhivskega gradiva 1. Priprava srcdnje-očnih in letnih o rop ram o v. 2. Priprava gladiva za varnostno mikrofilmanjc: IX Skupina starega kopiskega občinskega arhiva, 11 Skale!, pribl. 7iJ00 posnetkov (iskra Ljubljana). 3. Dogovor in dovoljenje Državnega arhiva v Trstu oz. Centralne arhivska uprave v Rimu in državnega arhiva v Benetkah za mikrofilmanje arh*vske?a gradiva v Državnem ar hi™ v Trstu. 4. Sušenje poškodovanega gradiva v Piranu, ki ga je povzročila nizka zimska temperatura — 140 viceclom-ških knjig (marec-junij) in prioritetno restavriranje treh najbolj pc škod ivanih viceaorr.skih knjig V. Prevzemi arhivskega gradiva 1. Gimnazija Piran. 1961-1984,2,3 tm 2. Avtokovinarstvo I Lir ska Bistrica,. 1V69--1970,0 12 tm 3. Lib is Ilirska Bistrica, 1969-1974, 0,2 tm 4. Okrajne sodišče Piran, 1822-1918 pribl. 1501 m 5. Arhi" G. Tartini Piran, 1692-1770, 0,2 tm Vi. Arhiv&a čitalnica in knjižnica 1. Evidenca raziskovalcev: 40 -azi skoval je v je opravilo 147 obiskov, pregledali so arhivsko gradivo iz 56 fondov in zbirk (Kopei), 27 razisko,raleev.v Piranu je opravilo 34 obiskov ter d reeled al o 12 fondov. 2. Strokovna knjižnica je pridobila 42 čriot. 3. Sanirali smo nov knjižni tond in nadaljevali popis . period ike 4. Uporaba arhivskega gradiva v civilno-p ravne namene: v Kopru je bilo rešenih 35, v Piranu 40 vlog. VII. Samoupravna dejavnost 1. Pregledali smo piavilnika o varstvu pn delu 2. Sprejem pravilnika o uresničevanju samoupravne delavske kontrole Pokrajinskem arhivu Koper. 3. Ažuriranje pravilnika o Knjigovodstvu. 4. Ažuriranje in sprejem popravkov pravilnika o določenih • materialnih izdatkih, k! so'jih imeli delavci Pokrajinskega arhiv? Koper za opravljanje določenih nalog oo programu dela. VIII Investicijsko vzdrževanje in nabava opreme 1. Adaptacija skladišča v cerkvi sv. Jakoba (obloga podstrešja). 2. Nabava in montaža signal o varnostnih naprav v ¡stem skladišču. 3. Nabava dveh mikrečitalcev, 4. Nabava pe:ih ste Kitnih vitrin za razstave. 5. Nabava vozička za prevoz arhivskega gradiva iz cerkve sv. Jakoba v čitalnico arhiva. Delovni program za leto 1986 Prostorska in kadrovska problematika Prostorska prob'ematikr Pokrajinskega arhiva Koper bi morala biti začrtar.a v temeijih planašestihj-Ližnoprimor-skih občin za srednjeročno obdobje 1986 -90. V letu 198^ bi se pričel oostopek za pridobitev gradbeno-bka-cijske dokumentacne za adaptacijo kompleksa samostana sv, Kiare s cerkvijo. V Piranu se bo nadaljevalo investicijsko "zdrževanje arhivske stavb". Število delavcev bi se povečalo za enega arhivista. 1. Varstvo arhivksega gradiva A. Izvajanje zakona in podzakonskih aktov 1. Vodenja evidence arhivskega gradiva, ki ga bo prevzemal arhiv. Vodenje evidence arhivskih fondov in zbirK v arhivu (kartotečni registri in mape) in pre vzemne knj ige. 2. Vodenje evidence arhivskega gradiva do leta 1954 za pripravo prioritetnega prevzema (bodoča adaptirana skladišča). 3. Zrčetna dela na registru fondov zuna; arhiva 4. Postopna izdelava dokončnih navodil za odbiranje ' arhivskega iz dokumentarnega gradiva oo odredbah o družbeno pravnih osebah ;n društvih, katerih gradivo bo prevzemal arhiv. 5. Terensko delo po občinah: evidenca o stanju in zaščiti arhivskega in dokumentarnega gradiva, strokovna ptmoč. 6. Organizacija seri ir a rja in opravljanje prehkrsa stro> ■kovne usposobljenosti delavcev družbeno pravnih oseb in članov društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, B. Strokovi i a o bd elava arh ivskega gradiva 1. Nadaljevanje urejanja fonda ob i in e. Izola, 1936-1940 in priprava za publikacijo A1FI IV/2. 2. Nadaljevanje urejanja fonda Statistika OLO Koper. 1945 ,1954. 3. Nadaljevanje obdelave listin piranskega občinskega arhiva za obiavo publikacije VIRI ZA ZGODUVNO PIRANA - LISTINE I 1173-1283 - mentor dr. Datja MiheliČ, SAZU. 4. Nadaljevanje ureja ija fonda Občine Piran - avstrijske obdobje, kontrola obstoječe ureditve, vlaganje naknadno najdenega gradiva od leta 1900—1045, Podrobno urejanje gradiva od leta 18?2—1918 (inventar). 5. Nadaljevanje urejanja fonda Skupščina občina Piran, 1945 -1973 (inventar), 6. Razvrščanje in tehnična zaščita fonda Delamaris Izola 1893-1945 (siimarni popis), 7. Nadaljevanje zbiranja in urejanja zbirke NOB in memoarskega gradiva. 8. Dopolnjevanje in urejanje zbirk načrtov, zemljevidov, Kartografskih map. 9. Nadaljevanje zbiranja in urejana fotomnteriala za fototeko Pokrajinskega arhiva Koper. 10. Nadaljevanje zbiranja in urejanja mikrofilmov (varnostnih in za kompletiranje). II Začetek urejevalnih del družbenopolitičnih organizacij: Okrajni komite ZMS Koper, 1945-1965 (inventar). 106 Arhivi VIII 1985 12. Nadaljevanje urejanja preostalih manjših upravnih foudo" do teta '945 (občine, carinarnice, davčni uradi, kapitanije itd.). II. Urejanje dodatka starega koprskega arhiva (kartoteka). Predvideno ob nemestitvi arhivrsta za staro grcdivo. 14. Urejanje italijanske poklicne šole - kmetijske smeii Gian Rinaldc Carli v Kopru, 1930- 1952. 15. Urejanje ostalih manjših šolskih fondov. II RazisKovalna dejavnost 1, Nadaljevanje paleografske obdelave materiala za publikacijo LISTINI- L: transkripcija, regesti. indekii, mentor dr. Daija Mihelič. 2, Priprava in začetek de! na drugi knjigi iz serije VIRI ZA ZGODOVINO PIRANA - LISTIN F II. 3. Izdelava vodnika po upravnih fondih Pokra-inskega arhiva Knpcr. 4. Priprava za izid vodnika po fondih družbeno političnih organizacij " Pokrajinskem arhivu Koper. 5, Priprava razstave ob HO-letnici arhiva v Piranu in 30-ieinici arhiva v Kopru STATUTI KOPRA 1701.1 IN PIRANA z uvodno študijo (tretje leio Štiriletne naloge). STATUTI KOPRA - nosilec Filozofska fakulteta, PZE - zgodovina, izvajalec dr. Janez Peršič {prvo leto dvoletne naloge). STATUTI IZOLE - nosilec ZRC SAZU, izvajalec dr Janez Šumnda (drugo leto dveletne naloge). 6. RAZVOJ ŠOLSTVA NA ORALI OD RAZPADA BENEŠKE REPUBLIKE DO LETA 1945 (arhivski viri). Nadnljevanje zbiranja virov v domačih in tujih arhivih. 7 Kulturno prosvetna dejavnost med borci prekemor-skib biipad in unigih prekomorskin enot (uelovni naslov) v sodelovanju z Osrednjim odborom Preko morcev-borcev NOVJ pri RO ZZB NOV Slovenije, ti Viri za zgodovino izseljeniitva — ckor.omskr migracija iz Slovenske Istre v 19. in začetku 20. stoletja — nadaljevanje. 9. Priprava arhivske dokumentacije za računalniško obdelavo ~ jiadaljcanje. Navedene naloge so sključene v raziskovalni program Kultura na narodnostno mcsar.em ozemlju Slovenske Istre za zgodovine Slovencev. Študijska bivanja doma in v tujini v skladu s sprejetim programom dela v okviru raziskovalnih projektov in odobrenih finančnih sredstev. III. Publicistična dejavnost L Priprave za tisk samostojne publikacije VIRI ZA ZGODOVINO PIRANA - LISTINE I 1173-1283. 2 Priprava vodnika po upravnih fondih Pokrajinskega arhiva Koper. 3 Priprava ll izid ANALITIČNEGA INVENTARJA FONDA OBČINE IZOLA 1930- lv40,lV/2. 4. Izid 1. zvezka iz scr!jc Slovenske istrske vasice Pauna, priprava za tisk; vasice Dvori in Krkavče. IV. M ikro filma nje in restavriranjv arhivskega gradiva A. Varnostne mikrofilmanjc: nadaljevanje mikrofilmatija IX skupine starega koprskega običinskega arhiva in pregled mikiofilmanega gradiva Pokrajinskega arhiva Koper v Arhivu SR Slovenije za morebitno duplirarijc. B, Mikiofihnanje za kompletiranjc arhivskih fondov in zbirk arhiva: nadaljevanje mikrofilmanja in evidentira nja " Državnm arhivu v Trstu, Diplomatskem arhivu v Trstu, Di lavnem arhivu v Benetkah, Zgodovinskem arhivu v Pazinu in Reki. C Konserviranje in restavriranje — 20 vicedomskih kujie starega piranskega občinskega arhiva (prioriteta), V. Samoupravna dejavnost L Izdelava pravilnika o osnovali in merilih za oblikovanje in dehtev sredstev za osebne dohodke in 'skupil > porabo (po sprejetju samoupravnega sporazuma o osnovali in merilih za oblikovanje ter delitev srcdste\ za osebne dohodke in skupno porabo za arhivsko dejavnost v Sloveniji). ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Delčvno poročilo za leto 1985 Strokovna obdelava arhivskega gradiva in izdelava pripomočkov za uporabo Stiokovno smo obdelali predvsem nas'ednje gradivo iz navedenih obdobr upravnih enot oz. družbenopolitičnih skupnosti 1586-1082, ski'pnos prvotni tektoniki in dela v zvezi z zamenjavo dotrajane in poškodovane tehnične opreme gradiva fondov okrajrih. »bčinskili in krajevnih narodno-osvobodilnih in ljudskih odborov našega območja. Gradivo smo ponovno usposobili za uporabo. Prizadevanja za rešitev prostorske problematike V letu 1985 so se intenzivno nadaljevale priprave za novogradnjo Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, kol nadomestnega obickta v zvezi s sanacijo naravne kata strofe - poplave oktobra ¡983? Naročena in izdelana je bila vsa urbanistična in investjcijsko-tchnična dokumentacija za objekt v obsegu 2025 m2, od tega .596 ni3 /a potrebe Ljubljanski bmike Temeljne banke v Novi Gorici, l/bran je bii izvajalec gradbenih del SGP Gorica, kije ponudil ceno za izgradnjo objekta: Pokrajinski arhiv 211.845 663,- din LB-TB Nova Gorica 88 222.730,- din Skupaj 300.068.393,- din Gradbeni odbor, ki vodi investicijo, si je prizadeval pi zagotavljanju finančnih sicdstev, ki bodo na razpolago \ letu 1985 in 1986. Z gradnje bomo pričeli v decembru 1985 in jo dokončali v letu 1986. Strokovne ualoge aihiva A. Naloge v zvez s pa'hodnm dela dokumentarnega gradiva v arhivsko gradivo in v zvezi s prevzemanjem in zbiranjem arhivskega grad,va: Izdelana so biia pisna navodila za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega g;adiva za gradivo organov občinskih skupščin in krajevnih skupnosti, za pravosodne organe, Vzgojno-varstveno organizacijo Marinke Ribičič v Novi Gorici in za Pokrajinski arhiv " Novi Gorici. Večini valoriziranim usfarjalcem ki so že prejeli pisna navodila za odbiranje, so bili dani strokovni napotki pred pričetkom odbiranja, pri nekaterih ustvarjalcih pa je tudi potekalo rodeiovaiijc aihivista ob odbiranju. Glede usposabljanja delavcev, kr delajo z dokumentarnim gradivom, smo organizirali preizkuse strokovne usposobljenosti delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom s predhodnimi konzultacijami s'kandidatj. Preizkuse je opravilo 74 delavcev valorizirani)! ustvarjalcev. Za člane kulturnih društev v okviru Zvez- kulturnih organizacij Nova Gorica jc bilo organizirano predavanje o pomeni: arhivskega gradiva društev, o obveznostih in nalogah, ki jih imajo drušiva v zvezi v arhivskim giadivom. Prostorska stiska nam onemogoča redno prevzemanje arhivskega gradiva. V letošnjem letu smo prevzeli le 15 tm arhivskega gradiva, V zvezi s popisovanjem arhivskega gradiva, kije zunaj SR Slovenije, jc bil realiziran 7-dncvni študijski ob.sk našega arhivista v Ccniralnem državnem arhivu v Rim lili. Naloge v 5 vezi z usposablja njem arhivskega gladiva /li uporabo in uporaba: 112 — Odbiranje, urejanje in popisovanje je potekalo na Bjskdjijji tondlh in delili fondov, kijih hranimo: občine avstrijske uprave (Ajta, Avče. Bovec, Črniče, Drežnica, Gorenja Trebuša, Grahovo, Idrsko, Kanal, Kred, Ponikve, Srpeniea, Solkan, Soča, Voiče in Tolmin), občine italijanske uprave (Kanal, Soča), Okrajni komite SKOJ Tolmin, Okrajniodbor LMSTolmin, Okrajniodboi SZDL Gorica, Okrajni ljudski odbor Gorica, Slovenski Rdeči križ - poveijeništvo Gorica, Osnovna šola Tolmin, Učiteljiice Tolmin, Soiskc ustanove društva Šolski dom v Gorici, Zveza svobod in prosvetnih društev okraja Gorica, Kmetijsko društvo Šempeter, Čebelarsko društvo Gorica in Čebelarska zadruga Gorica, Remontno podjetie Dobrovo, Komunalno podjetje Dobrovo. — Pripravljena jc razstava Občine na GortŠkem od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne. Razstava bo prikazana v vseh treh občinah fehruaija 198C Dela za razstavo sc vključevala1 pregled in evidentiranj--graji va ter študij literature v Državnem arhivu v Trstu, Deželnem arhivu v Goriei, Posoškl državni knjižnici v Gorici, Narodnem muzeju v Ljubljani, Inšti.utu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Goriškem muzeju, zbiranje in pripravo pečatov posameznih občin, pripravo agodov i tiskih kart ter teksta za katalog k razstavi. — Na zborovarju arhivskih delavcev v Ormožu smo sodelovali z dvema referatoma na temo arhi/ske probtematike gradiva zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine ter problematike arhivskega gradivu izobraževalnih ustanov. — Šestnajstim uporabnikom arhivskege gladiva je bilo v tem letu nudeno gradivo za potrebe seminarskih in diplomskih nalog, za razstave, objave ter drugo. Stotim uporabnikom pa so bila na pcdlagi dokumentov,, ki jih hranimo, izdana potrdila predvsem za potrebe uveljavljanja delovne dobe in urejanja lastništev, zejuljiško-kniižnih stanj tergiadbenih zadev — Arhivsko gradivo je služilo tudi pri pripravi učnih ur in predavanj dijakom. Pripravljenih je bilo dvaindvajset učnih ur s področja zgodovine in arhivistike za srednješolske in osnovnosolske skupine dijakov, C'. Naloge v zvezi z ohranjanjem arhivskega gradiva: — Poleg zamenjave v poplavi poškodovane tehnične opreme gradiva je potekalo tudi tehnično opremljanje arhivskega gradiva fondov avstrijske in italijanske uprave (preko 1000 enot). — V restavracijo in ponovno vezavo smo restavratorsko-kenservatorskemu oddelku Arhiva SR Slovenije pre dali de! gradiva fonda ZemjiiSko gospostvo Lože ter del sejnih zapisnikov Občinskega ljudskega odbora Gorica. — Trem n e vale riz i ranim ustvarjalcem s področja gospodarstva in dvema s pod meja družbenih dejavnosti so bili dani napotki, katere dokumentarno gradivo, ki pri njih nastaja, ima lastnosti arhfvskegr gradiva. — Pričeli smo z zbiranjem poaatkov za evidence arhiv- Arhivi Vili 1985 skega grpdiva zunaj arhiva. Pcieg podatkov o gradivu ki izvira iz nniega ob moči«, smo zbrali tudi podatke o gradivu, ki se nanaša na naše območje in ga hrani Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Narodni muzej v Ljubljani, Slovenski Šolski muzej, Muzej revolucije ter Nadškofijski arhiv v Ljubljani. Nadaljevali smo z zbiranjem podatkov za evidence arhivskega gradiva, ki ga bc arhiv pievzemal po sodnem registru pnTemeljnem 'odišcu v Novi Gorici. D. Skrb za razvoj strokovnega dela arhiva: Strokovni delavci se sc udeležili nask-dnjih predavanj, zborovanj posvetovanj in seminaijev: posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih arhivov Arhivi 1985 v Ridencih, zborovanje arhivskih delavcev Slovenije v Ormožu, slovensko-bavarski arhivsk1 dan, posvet komisije za razvijanje tradicij delavskega gibanja pri občinskih svetih ZSS v Lipici, seminar o normativih in standardih 'a arhivsko (fejavnost. ki gaje organizirala Kulturna skupnost Slovenije v Cankaijevem domu v Ljubljani, seja komisije za prouče/anjc zgodovine ZK pri CK ZKS v Ljubljani. Obiskali smo Deželni arhr v Gorici in Državni arhiv v Benetkah Arhivistka, ki strokovno obdeluje gradivo iz italijanske uprave se udeležuje nadaljevalnega tečaja iz 'talijanskega jezika. Strokovna knjižnica arhiva Na novo je bilo inventariziranih in kataIogi2innih 38 knjižnih enot ter opravljen popis periodičnega tiska, ki g,? prejema naš arhiv po enotnih kati!ogiza:ijskih kartončkih za potrebe bodočega informacijskega centra pri Arhivu SR Slovenije. Delovni program za leto 19S6 Sini tcija v poplavi prizad eteya arhivskega1 gradiva Nadaljevali bomo z zamenjave ob poplavi poškodovane tehn.čne opreme gradiva in z urejevalnimi deli za ponovnj usposobitev prvotnega stanja gradiva. Določili bomo del gradiva za restavracijo, konservsdjo in ponovno vezavo. Naloge v ivezi s prehodom dela dokum-nlarnegagradiva v arhivsko g>adivo in v zvezi s prevzemanjem in zbirar/em arhivskega gradiva - priprava predlogov za spremembe in dopolnitve odredb o družbeno pravnih osebah in druStvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal arhiv, - itdeiava posameznih navodil za odbiranje pri tistih valoriziranih ustvarjalcih, za katere Se nisc bila izdelana, ugotavljanje občanov, ki hranijo arhivsko gradivo in piedlagaije občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za kulturo v razglasitev, — nadaljevanje deia komisije za preizkuse znanja delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom ter semuiai sko usposabljanje kandidatov pred preizkusi, — nadaljevanje pripiave seminarjev za člane druStev, ki Arhivi VIII 1985 113 delajo z dokument ar rim gradivom v okviru zve/ diuštev, - organizacija ir sodelovanje pri predavanjih s področja zgodovine in arhivistike, - sodelovanje pri odbiranju in pripravi arhivskega gradiva za izročitev pri tistih jstvaijalcih, ki bodo v ietu 1986 odbirale arhivsko gradivo, - zbiranje in odkupovanje arhivskega gradiva, ki ni druibena lastnina, - evidentiranje in zbiranje arhivsk-:gi> gradiva pri posameznikih, ki Se hranijo arhivsko,gradivo avstrijske in italijanske uprave in gradiva izohrazevnlnih ustanov, - evidentiranje arhivskega gradiva, ki sc nanaša na območje Goriške in se hrani v Državnem arhivu v Trstu in Državnem ter Deželnem (pokrajinskem) arhivu v Gorici, - prevzem gradiva sol, nastalega do lete 1947, Naloge v zv-zi z uspe sabljanjem arhivskega gradiva za uperabo in uporaba - strokovna obdelava a itn /skega gradiva, - uredifcv in popis gradiva Zemljiško gospostvo Lože (1757—1850), - dopolnitev ureditve in popisa fonda dr. Karia Podgor-nik.i (1911 — 1947), dokončna ureditev in pričetek popisovanja arhivskega "onda Si- Lucije v cacu avstrijske uprave, - dopolnitev popisov fondov občin avstrijske uprave, - dokončna ureditev in popis fonda Občine Soča (1892-1945), - dopolnite" popisa Občine Trenta (lfi72-1928), odbiranje, urejanje in popist-vanje fondov občin: l og (1921-1928), Čezsoča (1921-1928), Žaga (i 918-1928) in Srpenica( 1918-1928), - odbiranje ter končno urejanje in popisovanje fondov Šolska oblast zl Julijsko Benečijo .pod Zavezniško vojaško upravo — Gorica (1945—1947), - odbiranje ter končno urejanje in popisovanje predhodnikov Okrajnega liudsk^ga odbora Gorica (I944--194*1), - ureditev grauivd Okrajrcga ljudskega odbora Gorica — vojna škoda (1945-P48), - urejanje fonda Krajevni Ijudeki odbor Budanje (1045 1951), - urejanje fonda Krajevni ljudski odbor Goče (1945 -1951), - dokončna ureditev in popis fonda Okrajnega in Občinskega odbora LMS Tolmin (1946- 1963), - nadaljevanje urejanja in popisovanja gradiva Okiajnega odbora S7DLGorica (1947--1965), ' - odbiranje in urejanje gradiva sindikah.ih organizacij v Gorici (1)46-195 5), - odbiranje ter končno urejanje fondov Obnovitvenih zadrug Šempeter pri Gorici in Volčja araga (1946 1950), - dajanje gradiva v uporabo v znanstvene, kulturne in splošno-inrbrmativne namene, - izdajanje prepisov dokumentov in potrdil na podlagi dokumentov, - postavitev razstave Občine na Goriškem od srede 19. stoletja do II. svetovne vojne (Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin), - priprava priložnostne razstave ob 15 letnici Pokrajin skegt arhiva v Novi Gorici, — izdelava idejne zasnove in pripravljalna dela za razstavo ob 40 obletnici priključitve Slovenskega primorja k Jugoslaviji (^S-1), — priprava učnih ur ter predavanj s področja zgodovine in arhivistike, — mentorsko de'o za delovno piakso dijakov srednjih šol - družboslovne usmeritve, — objavljanje strokovnih prispevkov s področja zgodovl ne in arhivistike v strokovni literaturi in sredstvih javnega obveščanja, — vključitev v piogram deia komisije za ohranjanje tradicij delavskega gibanja pri Občinskem s.ndikalr em svetu Nova Coriea, — zbiranje arhivskega gradiva o primorskih železničarjih v NOB od začitkov delavskega gibanja na Slovenskem do priključitve Primorske k Jugoslaviji. Naloge v zvezi z ohranjanjem arhivskega % radivu — zamenjava dotrajane arhivske opreme. — določa me arhivskega gradiva fondov, ki bodo v obdelavi za restavracijo, konseivacrjo, oziroma za vezavo, — določanje najdragocenejšega arhivskega gradiva fondov, kijih hranimo za varnostno mikrofilmanje, — dajanje napotkov družbenim pravnim osebam in društvom ki ne izročajo arhivskega gradiva arhivu, — ažurimnjc vseh zakonsko določenih evidenc arhivskih fondov, — nadaljevanje zbinrnja podatkov po registru Temeljnega sodišča v Novi Gorici za evidence arhivskega gradiva, ki ga bo arhiv prevzemal. Druge strokovne iHoge arhiva — .sodelovanje pri delu Arhivskega društva Slovenije, Zgodovinskega d rušiva za severno Primorsko in Zgodovinskega društva Slovenije, sodelovanje v uredniškem odboru glasila Arhivi in Viri in sodelovanje pri delu komisij in odborov za razvijanje tradicij NOB in delavskega gibanja, — udeležba na.posvetovanjih o strokovnin in tehničnih vprašanjih pri delu arhivov m n^ drugih zborovanjih s področja zgodovine in arhivistike, — Študijski obisk arhlvista v Public Record Ofiice v Londonu. ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU Delovne poročilo za leto Zgodovinski arhiv v Ptuju svojo z zakonom določeno dejavnost opravlja za območje občin Ptuj in Ormož, Strokovno delo je v arhivu v tem letu opravljalo osen: ¡14 Arhivi VIII 1985 Miokovnili dclavcev in pri njihovem delu ni prišlo do večjih izpadov pri izrabi letnega deiovnega Časa V ¿klopu planiranja za naslednje srednjeročno obdobje smo poteg delnih krdrovikih okrepitev pristopili k reševanju prostorskih problemov — pridobiti nove prostore za depojc. Tako načrtujemo, vkoliKor bo to združeno delo zmoglo, adaptirati kletne prostore pod sedanjim arhivom, za področje občine Ormož pa je namenjena adaptacija prostorov za arhiv v gradu pri Veliki Nedelji. 7. izvršitvijo teh del bi za daljše obdobje rešili probleme uepojev m v celoti ažururali prevzem arhivskega gradiva, ki nasipa pri ustvarjalcih gradiva. Stalne strokovne naloge V skladu z! zakonom in sprejetim delovnim programom je arhiv po referatih opravil sledeče: — urejevalno dc'o na fondu zemljiških gospostev — popis hraitcvških urbarjev — urejanje fonda Okrajni ljudski odbor — urejanje fonda SDK Ptuj (zaključni računi) — ureditev fanda tovarne Joie Kerenčič Ormož 1960-1978 — vodil evidenco arhivskega gradiva v arhivi; in zunaj arhiva, izdal 63 prepisov in potrdil iz arhivskega gradiva, v arhivski čitalnici je arhivsko gradivo proučevalo in strokovno raziskovalo 151 uporabnikov, nadalje je opravljal upravne naloge, Ki jih v skladu / zakonom opravlja arhiv. Deio z ustvarjalci dokumentarnega gradiva Delavci arhiva so opravljali nadzor nad ustvarjalci arhiv-sk"ga dokumentarnega gradiva. Sodelovati so pri odbiranju arhivskega m dokumentariiiga gradiva, vdajali navodila za odbiranje, dajali strokovne napotke ter praktično sodelovali. Poseben poudarek je bil dan gospodarskim organizacijam, predvsem s področja industrije in trgovine. Prav tako se je nadaljevalo usposabljanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivotm Preizkus strokovne usposobljenosti je opravilo 13 delavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Studijsko in raziskovalno delo V sklopu proslave 30-lctnice obstoja in dela Zgodovinskega arhiva v Ptuiu je bila pripravljena razstava, ki je prikazala delo arhiva v tem čast: in posamezne kategorije gradiva. Ob obrtniškim sejmu, kjer jc bil na podlagi arhivskih dokumentov prikazan razvoj obrti v Ptuju in Hoga drobnega gospodarstva v razvoju občine Ptuj, je arhiv pripravil manjšo razstavo. Najpomembnejša akcija v tem letu je bila priprava in izdaja /odrika po londib Zgodovinskega arhiv? v Ptuju. Tc delo je zahtevalo stiokovni pristop in je prineslo tudi vrsto rezultatov, naj pomembnejše pajc to da bo vodnik nudil uporabnikom prve in najosnovnejše podatke o g; adivu, kr se nahaja v arhivu, hkrati pa jih bo usmerjal h g, adivu, ki sc nanaša na to področje, vendar se nahaja dngod. Razšiijena in dopolnjena je bila stalna arhivska razstava v Ormožu. Arhiv pripravlja izdajo prevoda Povodne Meščanske čitanke. Druge naloge Delavci arhiva so v smislu popularizacije arhivske dejavnosti: sodelovali v lokalnem časopisu in radijskih oddajah sodelovali na posvetovanjih arh;vskih delavcev v Rl' dencih in Ormožu. Mikrofilmanje in restavracija Opravljalo sc je varnostno mikrofilmanje fonda Arhiv mesta Ptuja 1 zde lanu je bilo 10 101 posnetkov v kopiji. Restavrirauo jc bilo naiboli ogroženo gradivo m sicer: dve knjigi m 62 kosov listinskegc gradiva. f>ei ovni program za leto 1986 V sklopu redne dejavnosti, ki jo opredeljujemo v zakonu o naravn, in kulturni dediščini, v ustanovitvenih in samoupravnih aktih in srednjeročnem planu arhiva, bo Zgodovinski arhiv v Ptuju v letu 1^86 opravljal naslednje naloge: Arhivska urejevalna dela nadaljevanje urejevalnih del na fondu zemljiških gospostev, - ureditev fonda Ptujska holnica, - nadaljnje urejanje fonda SDK (zaključni računi), - urejanje fondov uiravnih organov po letu 1945 - izde'ava inventarja Denarni zavodi Ormoža. Evidentiranje arhivskega gradiva - stahi nadzor nad ustvarjalci dokumentarnega gradiva. - sodelovanje pri odbiranju arhivskega gradiva, - evidentiranje in zbiranje kopij tistega gradiva v arhivih, v tujini in dom:1, ki sc nanaša na področje ptujskega arhiva, odnosno ima pomen za splošno zgodovino Slovencev, - intervencijski prevzemi arhivskega graaiva kjer se bo pokazala potreba. Studijsko in raziskovalno drlo aktivno sodelovanje pri reševanju teoretičnih in praktičnih problemov s področja arhivistike, izdaja Virov — Simon Povoden, Bürgerliches Lesebuch, - izdelava inventarja IV, -'prij/rava razstave Stare ptuiske ulice s studijsKim katalogom, - ^sodelovanje pri izdelavi turističnega fodiča, - delo na nilogi ovednotenja zvrstigrad;7a - gosnodir-stvo in družbene dejavnosti v 19. stoletju, - proučevanje možnosti vključevanja arhivov v sodobni informativni sistem. Upravna dejavnost - izdajanje potrdil in kopij na osnovi dokumentov, kijih hiani arhiv, - izposoja gradiva za študijske in raziskovalne naloge, - aluriranjc evidenc, v sklopu tega referata se bo urejala tudi knjižnica, kjer bo težnja pridobiti čimveč strokovne literature. Arhivi VIII 1985 ï? Mrkrofilmanje in restavracija nadaljnje varnostno mikrofilmanje — Arhiv mesta Ptuja restavriranje in knnscrviranje naibolj ogroženih do kumentov \RHIV INSTITUTA ZA ZGODOVINO DHLAVSKEC * G'BANJA V LJUBLJANI Delovno poročilo za leto 1985 Arhiv je organizaciiska, enota Instituta ' za zgodovino delavskega gibanja in opiavlja naloge varstva arhivskega gradiva, ki ga hrani na osnovi 101. člen? zakona o naravni in kulturni dediščini, po katerem zavodi, ki proučtijcio 'godovino delavskega gibanja in ljudske revolucije, opravijo varstvo za arhivske gradivo, ki ga sami hranijo. Zato ic to specializiran zgodovinski arhiv, ki ima tri večje odseke; irhiv delavskega gibanja do leta 1941, arhiv narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije 1941 — 1945 ter arhiv pc letu 1945. V ses'avu arhiva je tudi oddelek narodnoosvobodilnega, okupatorjevega, kontrarevolucio-naniega, zavezniškega in drugega tiska. Arhiv ima svoj mikrofilmski laboratorij in m ikro teko. V arhivu je bilo v letu 1985 zaposlenih devet arhivskih delavcev. Strokovna obdelava arhivskega gradiva in izdelava informacijskih sredstev Pregledani, urejeni in delno tehnično opremljeni so bili fondi in ; birke: Slovenske vojne partizanske bolnišnice (SVPB), glavna uprava 1943-1945 (31 škatel), dopolnilne enote IV. Jugoslovanske armade 1945 (21 škatel), pokrajinski koriite K PS za Primorsko 1943, 1044 (2 škatli), podružnica Tanjuga za Slovenijo 1944- 1945 (1 škatla), politični komisar za deželno okrežje - deželni svetnik Kranj 1941-1945 (ILS fasciklov), Informativni uran šefa pokrajinske uprave Ljubljana 1943-1945 (40 fasciklov), Divizija Granaticri della Sardegna 1941-1943 (22 fasciklov), italijanska fašistična organizacija (FNR 1941-1943 (31 fasciklov), Poveij^ništvo pokrajinskega narodnoosvobod.lnega odbora Ajdovščina (personala, industrija in rudarstvo, socialno skrbstvo) 1945—1947 (50 fasciklov). V oddelku NOB in drugega tiska se je nadaljevalo z urejanjem kontrarevolucionarncga 111 okupatoijcvega tiska: letakov in lepakov (10 fasciklov) 1941-1945. Dopolnjevale so se tudi kartoteke in katalogi NOB in drugega tiska Nadaljevalo se je z dopolnjevanjem raznih arhivskih pripomočkov, predvsem lemalskfli, kronoloških, imenskih in drugili kartotek, seznamov, pregtedov, bibliografij itd. Urejena ic bila kartoteka medvojnih spominov in izjav 1941 —ln45. V mikrofilmskem oddelku je bilo v varnostne in ¿aščitne namene izdelanih 17.998 mikroposnetkov NOB tiska -neperiodike. Zr. pometo gradivo je bil izdehn mikrofilm ski inventar in posebna kartoteka. V restavracijo in konservadjo je bilo oddanih 321 dokumentov. Uporaba arhivskega in dnigeca gradiva v znaustveno-razi^ kovalne- študijska, upravne in druge namene V arhivski čitalnici je bilo v letu 1985 evidentiranih 210 uporabnikov, °33 ob.skov in 2233 izposojenih tehničnih enot. Narodnoosvobodilni tisk je uporabljalo 93 uporabnikov. izposojenih pa 343 enot tiska. Za uporabnike je bilo izdelanih 17 105 kseroks kopij, 262 mikroposnetkov in 833 fotopovečav. Arhiv je ;zdal 397 potrdil posameznikom, upravnim in družbenim organom in organizacijam o udeležbi oseb v NOV. sodelovanju v NOG, aretacijah, izganjanju, ujetništvu, prisilnem delu itd v času druge svetovne vojne. Poleg tega je arhiv posredoval gradivo in podatke iz gradivi za razstave, radijske m televizijske oddaje, fiimc, razna obeležja, spominske sobe, dokazno gradivo za sodisča, časopisne prispevke itd. Znanstveno raziskovalno delo Arhivski strokovni delavci so v zvezi z. nalogami raziskovalnega programa Inštituta za zgodovino delavskega gibanja sodelovali pri pripravi 7. knjige Dokumentov ljudske rcvolucije v Sloveniji 1941-1945, pri projektu Zbrana dela Edvarda Kardelja 1941-1945, pri izdaji virov za zgodovino narodnega izdajstva in kontrarevolucije na Slovenskem 1041-1945 in pri medrepubliškem projektu Jugoslovani v fašističnih zaporih, ujetniških in koncentracijskih taboriščih in odporniških gibanj 111 evropskih držav v času druge svetovne vojne Za informatiko inštituta so dokumentirali dvanajsi revij. Za objavo so pripravili dvanajst prispevkov Na zborovanju arhivskih delavcev v Ormožu oktobra 1985 so sodelovali z dvema referatoma oz. koreferatoma. ZGODOVINSKI ARHIV CK ZK SLOVENIJE Predaja irhivskegn gradiva V skladu s sklepom Sekretariata CK ZK. Slovenije iz leta 1973, da arhivsko gradivo Zveze komunistov Slovenije, ki je nasialo.z delovanjem občinskih in bivših okrajnih komitejev ter medobčinskih svetov ZKS, prevzamejo, hranijo, urejajo in dajejo v uporabo (splošni) pokrajinski arhivi, je Zgodovinski arhiv CK ZK Slovenije v začetku novembra letos izročil Zgouovinskemu arhivu Ljubljana arhivsko gradivo Zveze komunistov Slovenije z območja 116 Arhivi Vili 1985 vseh občin in bivših okrajev, ki sodijo v območje tc^a arhiva. To je območje naslednjih bivših in seoanjih občin: Bled Bohinj, Jesenice, K;anj, Radovljica, Škofja Lokr, Tržio, Ziri, Cerknica, Cerkno, Črnuče, Dobrova, Domžale, Grosuplje, Idrija, Ivančna gorica, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubijana-Be£igrad, Ljubijana-Center, Ljubljana-Moste Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rudnik, Ljubljana* Šertvid, L,ubljana-Šiškat Ljubljana-Vič, Logatec, Lcška dolina, Medvode, Ribnica, Velike Lašcc, Videm-Dobre-poljc, Vrhnika, Črnomelj, Metlika, Mirna, Mirna peč, Mokronog, Ncvo mesto, Semič, Straža-Toplice, Sentjer nej, Trebnje. Temu gradivu so priključeni Še fondi Komiteja KPS Vadnih ustanov, mestnih ustanov, Ljudske milice, UDU za Slovenijo ter Univerzitetnega in Železniškega komiteja KPS, ki so delovali na območju Ljubljane Skladno s tem bo Zgodovinski arhiv Ljubljana v budoče prejemal giadivo občinskih komiteje" in nr?dobcir.skih svetov ZKS neposredne od ustvarjalcev na svojem ob. močju. Za uporabo arhivskeg? gradiva Zveze komunistov Slovenije, ki ga jc arhiv že prevzel in gn bo prevzemal .v prihodnje, veljajo enaka določila kot v Zgodovinskem arhivu CK ZKS To predvsem pomeni, da morajo uporabniki za gradivo, ki jc mlajše od 30 let, dobili predhodno pismeno soglasje ustvarjalcev, to je sedanjih občinskih komitejev ali medobčinskih svetov ZKS. V tem soglagu mora biti razvidne, za kakšen namer bo zahtevano arhivske gradivo uporabljeno in kdo ga bo obdeloval. Ob tej priložnost' morebitne uporabnike arhivskega gradiva Zveze komunistov Slovenije obveščamo, da sta pred več leti arhivsko gradivo Zveze komunistov Slovenije s svojega območja prevzela že tudi mariborski in ptujski arhiv. Za uporabo tega gradiva veljajo ista določila. Praksa nas opozarja, da veliko uporabnikov gradiva občinskih in okrajnih komitejev ZKS išče p"datke o zaposlitvi, funkcijah, delovni dobi in dohodkih posameznikov. V zvezi s tem opozatjamo, da jc tovrstne podatke razen v pokrajinskih arhivih možno najti tudi v okviru finančnih arhivov občinskih in okrajnih komitejev ZKS ki se še vedno v glavnem hranijo v ikviru finančnega arhiva CK ZKS Arhivske giadivo občinskih in okrajnih komitejev ZKS na območju celjskf.gr, koprskega in n«vogoriškega pokrajinskega arh.va še vedno hrani Zgodovinski arhiv CK ZKS ker ti trije arhivi še nimajo prostorskih možnosti za prevzem. Gre za gradivo iz obdobja 1945—1968 gradivo iz naslednjih let paje še vedno pii ustvaijalcih (občinskih komitejih in medobčirskih svetili ZKS). POROČILO O DFLU ARHIVSKEGA DRU&TVA SLO-VFNIJE ZA ČAS OD I. 1. 1^85 DO 24. 10. 1985 Kristina.Sampe.l-Purg Delo dru!tva jc potekalo v skladu s pravili, O glavnih aktivnostih smo se tudi v tem obdobju dogovarjali na sejah izvršnega in uredniškega odbora. Vseh sej izvršnega odbora jc bilo 5 27. fcbruaija je bil občni zbor or programska konferenca z ogledom filma Moderni arhivi. Društvu je v tem času uspelo izdati Arhive 1 Viri 3 še liso realizirani, vendar bodo on zagotovilu tov. Umckove do konca leta 1986 in sicer Vošnjakovi spomini. Skoraj vsaka seja se je dotaknila mednaiodne izmenjave. Osnovana je bila komisija v sestavi: vsakokratni predsednik arhivskegi druStva, član iz Arhiva SRS, ki se posebej s tem ukvatja in še en član drt:štva, Naloga komisije je zbiranje prijav j>osameznih arhivov, posredovanje teh ZAMTES in informiranje o realizaciji posameznih iz-' menjav. Društvo je izvedlo tudi buvarsko-slovenske arhivske dneve od 23 do 25. junija 1985. 24 januarja 1985 smo iriel srečanje v Cankarjevem domu, kjer o bili prebiani tudi štirje referati dr. Žontar, Umekova, dr Jaroshka in A. Licss, V septembru je bil izdelan in oddan prog'am dela na Kulturno skupnost in Raziskovalno skupnost Slovenije Pet članov društva se jc udeležilo tudi 2, kongresa-arhivskih aelavcev v Cetinju od 10. do 1^. oktobra 1985 Priprava filma o dr Franu Zvvittru ob njegovi 80-letnici je v teku, projekcija bo pred 29. novembrom. V tem času .tečejo glavne priprave za 12. posvetovanje arhivskih delavcev Slovenije na temo: artovsko gradivo družbenih dejavnosti. Oglašali smo se tudi v časopisih, npr. Dc.o, 20. 4. 1985 - Z arhivskimi viri proti izkrivljanju zgodovine, itd. Arh:,sko društvo Slovenije jc podelilo priznanje Zgodovinskemu aihivu v Pfuju za 30 let uspešnega dela Izvršni odbor je razpravljal tudi o gradivu za razpravo c kulturi (Komunist 11. 1. 1985). Imenoval je komisijo za izdelavo pripomb na samoupravni sporazum o delitvi dohodka, čistega dohodka,... in sicer Curk, Kogiot ¿umer, Purg, Marinič. Izoblikovali sme pripombe na giadivo in jih odpcsiali. Sc delovanje z Zvezo arhivskih delavcev Jugoslavije je zadovolj ivo. Arhivi VIII 1985 117 10. MEDNARODNI KONGRES ARHIVOV (BONN, 17. DC21.SLP'fEMbRA19iW) Ježe 2ontar Na 10. mednarodni kongres arhivov je prišlo v Bonn preko 1000 udeležencev iz več kot 100 dežel. Beethovnova dvorana s številnimi večjimi m manjšimi dvoranami in sejnim- sobami je nudila ugodr.e možnosti, da so istočasne lahko potekale različne seje in drugi pr jgranii. V času kongresa je bil tu tudi sejem arhivske opreme m literature. Program je imel generalno temo: Izziv arhivom naraščajoče naloge pri omejenih sredstvih Tema je bila izbrana z namenom, da bi javnost bolje spoznala (a načelni in aktualni problem javnih arhivov današnjega časa. Ob otvoritvi sc pozdravili udeležence zvezni notranji minister dr Fridcriuh Zimmermann, minister za kulturo dežele Norarhein-Westfalen Hans Schwier, nadžupan Bonna dr. Hans Daniels ter generalni direktor Uncsea Atr idou-Mathar M'Bow. Na prvi plenarni seji je bil glavni referat, ki ga je imel Oscar Gauve (Švica), posvečen vzrokom naraščajočih nalog arhivov. Ugotavljal je, da prihaja do družbenih sprememb na vseh področjih modernega življenja. Stalno se večajo naloge državne uprave, ki se zaradi tega razširja m vse bolj deli po področjih. Gradivo, ki ga morajo arhivi prevzemati silno narašča, finančna sredstva pa ostajajo omejena. Kot prvi koreferem je nastopil Fjodor M. Vaga nov (ZSSR), ki je poudaijal naraščajoči družbeni pomen državnih arhivov v Sovjetski zvezi. Nove velike in komplicirane naloge, ki se postavljajo pred sovjetske arhive, intenzivno preučujejo in analizirajo. Nato je imel Jose Manuel Mata Castillrfn (Šnanija) naloge, da govori o tem, kako decentralizacija v državi vpliva nadecentrali/a cijo upravljanja arhivov. Za izhodišče je v?el situacijo * Spar.iji. Norma de Goes Moutciro Ljubljane tovariš Janko Smoli N^kaj besed je spregovorila tudi direktorica Arhiva SR Slovenije Ema limek V kulturnem delu otvoritve je nastopal Akademski pevski zbor Tone Tom šič. Arhiv SR Slovenije je pripravil t udi manjši katalog. Razstava prikazuje življenje in delovanje ene najvičjih osebnosti sodobne kitajske zgodovine Zhou Enlaija.kije znana kot velik marksist in revolucionar, voditelj komu nistiint partije in ljudske armade Kitajske ir pomemben politik, strateg in diplomat Rodil seje 5. marca 1898 v pokrajini Jiarigsu. v okraju Huaian. Že v mladosti je Študiral na Japonskem, sodclc^ val v domoljubnem študentskem gibanju, potem je odšel v Evropo., kjer se je vključil v komunistično partiio Kitajske in je bil vodja študentke partijske celice. Po prihodu na Kitajsko je sodeloval pri izgradnji ljudske revolucionarne armade v Času koalicije Kuomimaiiga in komunistične partije Kitajske, Po prvem razpadu le koalicije je sodeloval v vodstvu te armade. Veliko je pnspeval k enotnemu odporu proti japonskim imperialis-toni in se boril proti politiki Kuoniintangj ao Japoncev. Po zmagi nad Japonci je bii še naprej zastopnik komunistične partije Kitajske v pogajanjih z Kuomintangom. V osvobodilni vojni je bi! pomočnik komandanta Mao Zedcnga. Pc ustanovitvi Lj .idskc republike Kitajske je bil vse do svoje smrti leta 1976 premier Kitajske in je odločilno sodelcvai pri gospr derski, politični, kulturni in obrambni izgradnji Ljudske republike Kitajske, Velike zasluge ima tudi pri ustvarjanju enotnosti Kitajske, pri oblikovanju zunanje politike in sploh politike miroljubnega sožitia med narodi. Razstava je na zanimiv način prikazala najvažnejše dogodke iz njegovega življenja in s tem sodobne Kitajske s fotografijami, uiagrami, knjigami, muzealijanu in arniv-skim gradivom. SODOBNI ARHIVI. POSVETOVANJA O STROKOV-N1H IN TEHNIČNIH VPRAŠANJIH V ARHIVIH Branko Šuštar Razmišljanje o posvetovanjih o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih, zistavljcno tudi kot poročilo o So-aobnih arhivih *8S, jc bilo napisano in oddano konec aprila leta 1985. Kerjc o sedmem posvetovanju žc izšel zapis v prav takr sedmem tetniKu Arhivov, je sestavek zaključen s pregled om vsebine Sodobnih arhivov '86. Posvetovanja Sodobni arhivi, posebej pa še zborniki prispevkov teli arluvističnih srečanj, so si s sedemletnimi prizadevanji pridobili ugledno mesto v arhivski stroki. Zbornik posameznih vsakoletnih posvetovanj o strokovnih in tehničnih vprašanjih pomeri! v slovensk- arhivistič-ni periodiki razveseljiv primer rednega izhajanja, saj nam žc od leta 1979, navadno vsako pomiad še pred pričet-kom posvetovanja, ponudi v branje vrsto pestrih strokovnih prispevkov. V pivih dveli letih je bilo posvetovanje res namenjeno le tehničnim vprašanjem v arhivih. nb spoznanju, da teli ni inogrče reševati brez pritegnitve strokovne problematike, je leta 1981 razširilo vsebinski koncept tudi na to. Potreba pc dodatnem izobraževanju arhivskih delavcev, posebej arhivarjev iz arhivov ustvarjalcev, je združila posvetovanje se z izpopolnjevalnim seminarjem. Z vključevanjem arhivski strokovnjakov iz države in tujme, pa so dobila posvetovanja šejugoslovanski in celo mednarodni značaj. Ob tako široko zasnovanem konceptu pesveto-vrnj je zaživela tudi misel o institutu, najprej za tehnična vprašanja arhivistike, nato pa takem, ki bi lahko ustrezno združeval arhivsko teorijo in prakso. Na vsebine posvetovanj so vplival: problemi arhivistike, posebej tisti, ki so bili nakazani pri delu okroglih miz kjer so v pogovorih z arhivaiji po serijah (zlasti gospodaisivo - negospodarstvo) prišla na dan vprašanja njihove prakse. Zastavljen okvir pesvetovanj - strokovna in tehnična vprašanja v arhivih — zajema praktično celotno aihivistično problematiko, zate lahko raznolikost obravnavane tematike zastira pregled nad obravnavano vsebino. Poleg uvodnih referatov, ki navadno nudijo pregied razvoja posvetovanj in dveh ocen teh arhivističnih srečanj, jc v publikacijah o strokovnih in tehničnih vprašanjih arhivov še vrsta prispevkov. Te bi poskusiti urediti pr vsebinskih sklopih v osefl ali deset skupin, da b: bila vsebinska plat pesvetovanj bolje vidna. In Katera tematska področja so torej obravnavana v zbornikih posvetovanj Sod ibni arhivi'' Vprašanja tehnične opreme (sem bi sodila tako obravnava arhivske opreme in stavb, kot tudi standardi za tehnična vprašanja) in tehnične TaSčitt (s kenzervacijo vred) so ?c pojavljala na vseh dosedanjih posvetovanjih, posebej prvib treh in na sest.rm (leta 1984), z večjim poudarkom na temah s področja tehnične opreme. Tretje posvetovanje (leta 1981) je pomenilo razširitev vsebine na še štiri tematske sklope arhivi delovnih organizacij (z vprašanji-statusa arhivskih delavcev), ki so bili obravnavani še na petem posvetovanju in na 'edinem, pravno varstvu gradiva, ki mu sledimo nato praktično na vseh posvetovanjih: kakor podobno pogoste slede tudi obravnave vprašanj mikrofilma in kot četrti sklop ožje arhivi stične problematike v zvezi s škartiranjem, odbiranjem m problemi različnih vrst gradiva oz, različnih fondov. Ravno ta sklop vprašanj je, pc številu referatov sodeč, dob'val vedno večji poudarek do leta 1985 Četrte posvetovanje leta 198? je vsebinsko paleto posvetovanj dopolnilo s tematiko o izobraževanju, o čemer se jc govorilo še na dveh (1984, 1985), in s široko temo arhivi-upciabnflti-infomiacijskt sistem, ki je bila predmet prispevkov v zadnjih letih. Vsebinska novost posvetovanja leta 1984 jc bila (v okviru prejšnjega sklopa) tematika avtomatske obdelave podatkov in pa posebej zdravstvena problematika. Poskus takšnega vsebinskega pregleda kaže, da se jc tematska zasnova posvetovanj dopolnjevala do sedanje Arhlví vimyss 123 iirfnc obravnave strokovnih in tehničnih vnrasanj v sodobnih arhivih Pri taki usmeritvi posvetovanj prihaja Cesto do obravnave istih vprašanj, ki pa prinašajo včasih premalo novih odgovorov ali pogjedov, Hkrati pa vsakoletno načenja me spektra vprašanj sili k misli, da bi tematske ožje začrtan okvir, pa zato z vsakoletnimi spremembami, nemara prispeval h kvalitetnejšim, pa tudi celovitejšim rezultatom. Zlasti program strokovnega izpopolnjevalnega seminarja za arhivarje je pri takem konceptu zasnovan preširoko, včasih bolj za zraven, saj posebnosti problematike posameznih dejavnosti niso obravnavane celovito. Čeprav posvetovanja izpostavijo določen problem, vezan na tehnična oz. strokovna vprašanja ter ga obravnavajo bodisi kot ozko vprašanje enkrat ali pa knt ^iršt zastavljeno problematiko večkrat, pa taka obravnava izven celote piobiCiratike upra,re, sodstva, gospodarstva ali družbenih dejavnosti, ne najde pravega mesta. Izobraževanje arhivarjev bi veljalo zasnovati na temelju Priiočnika za delavce, ki delajo z dokumentarnim gradivom najbrž v okviru posameznih dejavnosti, podobno kot so zasnovane sekcije in okrogle mize na posvetovanjih. Na teh je navadno posebej obravnavana problematika dela v arhivih gospodarstva, tudi uprave manj pa sodstva, šolstva aii družbenopolitičnih organizacij in zdravstva. Delavec, ki delajo z dokumentarnim gradivom v različnih dejavnostih, bi lahko pritegnili k izooraževalnemu seminarju s tematiko, ki bi obravnavala njihove specifične probleme Čim bolj celostno. Ce bi se po itirih ali petih letih znova lotili posameznega področja oz. dejavnosti, bi bil tak pristop obogaten z novimi spoznanji teorije m z rezultati praktičnega dela. Prispevki pa bi bili vrebinsko bolj konkretni, namenjeni arhivarjem posameznih dejavnosti m določeni arhivski problematik . Kljub temu pa ostajajo vprašanja, ki presegaj* ozko problematiko posamezne dejavnosti, kakor npr. prav tehnična oprema mikrofilm in avtomatska obdelava podatkov. Vcijetno bi tudi tu ob vsebinsko zaokroženih obravnavah določenih vprai-anj, ki bi jih razreševali različni avtorji na enem od posvetovanj, dobili jasnejše in konkretnejše odgovore. f e bi se v tako tematsko zaokrožena pos"etovanja vključevali še arhivlstl iz ostale Jugoslavije in tujine, hi nam sklop vprašanj uprave, gospodarstva ali družbenih dejavnosti, ki bi sc ga lotili, osvetlili še s svojimi izkušnjami Tudi sedmo posvetovanje (1985) n: odstopalo od zasno- POROČILO O STROKOVNEM POTOVANJU V RTM IN F1RFNCEOD 15 -25 APRILA 1985 Maijan Dibernik Na italijansko povabilo sem v okviru meddržavne izme njave obiskal dve ustanovi z namenom, da spoznam delovanje restavratorske dejavnosti v Italiji ter postopke, ki jih uporabljajo. V ta namen je bil obisk razdeljen v dva dela, s lem, da sem v Firencah spoznal praktični, v Rimu pa bolj teoretični del. ve, Ki sta jo začrtali tretje in četrto posvetovanje 16 prispevkov sedmih slovenskih, osmih avtorjev iz ostale lugosiavije in gosta iz Pivarske seje tako lotilo vpraSanj tehnične opreme (2), statusa arhivarjev, izohraževanja, zdravstva (po en icfcrat), pa tudi ožje arhivistične problematike (41 in mikrofilma (2). Št;ijc referati pa so sc do tiKali šiioke tematike arhivi - uporabniki - intormacijski sistem Osmo posvetovanje (1986), ki seje odvijalo v znaku osnovanja Arhivskega centra za strokovnotehnična vp'a-šanja (o njegovem nastanku in delovanju je uvodoma govoril P Klasinc) in hkrati z evropskim arhivskim simpozijem, osnovne usmeritve v omenjene tematske skiope nI spreminjalo. V ospredju so bila vprašanja tehnične opreme. V to klasično temo codijo prispevki o opremi arhivskih skiadišč (1. Kcsi), standardih za arhivska skladišča v Veuki Britaniji (Ken Hali), materialnem varstvu gladiva na Koso veni (J Osr.iani) in o maKcdorskih arhivih (A, lape), referat s področja tehnične zaščite pa je predstavil reševanje poplavljenegagiadiva{M. Dobernik). Tema arhivi delovnih organizacij je bila zastopana z referatom o tehnologiji del? z dokumentarnim gradivom v Savi Kranj (A. Kejžar) H tudi s predstavitvijo avtomatske obdelnve podatkov - in reteratom o ureditvi tehnične dokumentacije projektivnega biroja (P, Kiasinc). Mikrofilmsko tematiko, kiji sledimo na posvetovanjih td1 eta 1981 naprej, je predstavil prispcek M. Modrušana, temo arhivj -- uporabniki — informacijski sistem, posebej avtomatsko obdelavo podatkov pa so obravnavali triic referat : o računalniškem urejanju dok um tntarnega gradiva (M, Brejc), računalniško zasnovanih informacijskih sistemih (A.Kovačič) in o tezaiirusu (M. Milenkovič). Oijo arhivsko problematiko valorizacije je zastop d le referat o gradivu, ki nastaja s samoupravljanjem (O. Giler) K temi, ki se dotika tako arhivov delovnih organizacij kakor vprašanj zbiranja in uporabe arhivskega gradiva pr je prispeval razmišljanje M. DrnovSek. Posvetovanja Sodobni arhivi so torej doživete zanimiv razvo od nh ravna ve le tehničnih vprašanj pa do sedanjega zanimanja za strokovne In tehnične problematike arhivov, porebej še za vprašanja dela v arhivih ustvarjalcev. Ali bc sedanja raznovrstnost obravnavanih tem prešla v bolj tematsko in zato tudi holj poglobljene prikaze arhivske problematike, zares namenjene izobraževanju deiavcev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, pa bo pokazala praksa posvetovanj v prihodnjih letih Na lastno pobudo sem obiskal še Biblioteko Vatikana in njen oddelek za restavracijo pisnega gradiva ter Instituto per patoiogia del Libro Alfonso GaPo, 1 Centro di fotonpnxluziune legatura e restaure degli archr i di stato je edini in vodilni inštitut za področje hranjenja, restavracije In konzervacije arhivskega gradiva v Italiji. Ima pedagoško (za arhivske delavce), inštitutsko in praktično restavratorsko-konzervatorsko vlogo. Kot tak ima g'avne oddelke: 174 Arhiv. VIH 1985 — Analitski oddelek kije zelo dobro opremljen, saj ima vse aparature za meijenje fizikdnih lastnosti papiija, aparaturo za umetno staranje pjpina, plinski in tekočinski krontatograf itd. Ta oddelek se ukvaija predvsem s proučevanjem obstoječih in novih postop- .kcv kopzervacije in restavracije (tako kemijskih kot biohiKih). Trenutno je glavne področje proučevanje pozitivnih in negativnih vplivov dezinfekcije s Cu^ ter proučevanje sedanjih in novih postopkov deacidifika-cije papiija. V okviru tega oddelka so posamezni visokokvaiificirani delavci za papir, pergament, biološke metode in analitiko. Pod okvilje tega odoelka spada tudi proučevanje konter"atorsko-restavratorsKih pc stopkov na mikrofilmu, ki pa je še relativno novo. - Konzervutorsko-restavratoiski oddelek, kjer so v izvajanju posan ezne faze dela v grobem; mokro čiščenje s skoraj obvezno deacidhlkacijo - ročno r^stavnranje z japonskimi papirjem - knjigoveška dela. V okviru tega oddelka so posebni prostori za rettavriranje velikih kart, kjer je posebnost ta, da sc vse dimenzije (miz, kadi, stiskalnic) večje kot ponavadi. Tukaj je tudi locirana naprava za mehansko dopolnjevanje s pulpo. - Pedagoški oddelek s posebno dvorano za predavanja in predvajanja filmov, - Drugi oddelki, med katerimi je vreden omembe Še oddelek za fotoreprodukcijo. Praktični del je potekal dnevno po isti shemi: najprej prikaz filmov, praktični prikaz in diskusija. V primerjavi z r,ai;m oddelkom lahko rečemo: — Raziskovalnega dela v takšnem obsegu, kot je na tem inštitutu si mi ne bomo trogl: privoščiti nikoli, ne bi pB' bilo slabr\ če bi del tega le pričali Seved; b. bi'a iudii za majhne raziskave potrebna sredstva, ki pa za Arhiv SR Slovenije ne bi bila majnna. Postopki sc v bistvu dosti ne razlikujejo od naših, so pa bolj dovršeni zaradi velike izbire tehničnih pripomočkov, predvsem pa izbire materialov. Tu predvsem mislim na lepila, različne vrste papiija, pergamentov, usnja in nbntivcv, za topne pisave. Razlik? je zelo očitna, saj imamo doma od naštetih materialov samo usnje. Na vsak način je potrebno nabaviti ali skonstruirati aparaturo za mehansko dopolnjevanje s pulpo, ker s tem postopkom pridobimo predvsem časovno (kas je velike ekonomske vrednosti), ne da bi izgubili na kvaliteti restavnranja. Na tem inštitutu tovrstne aparature imajo (je španskega izvora) in po njihovem pripovedovanju je časovni prihranek približno 50%. 2, Laboratorie di legatoria e restaurc deli archivio di itatu d i Fimnze je eden večjih te vrste v Italiji in se ima za svojo velikost zahvaliti tudi poplavi leta 1966, kc je bilo poplavljeno približno 6 km grediva samo v Mestnem arhivu. V tem laboratoriju delajo v ¿lavnem po navodilih omenjenega centra v Rimu, tako da je obisk potekal v podrobnejšem poznavanju posameznih postopkov Ne bi našteval podrobnosti (ki so sicer bistvene pri tovrstnih restavratorskih posegih), omejil bi se le na bistvene raz1ike ir. podrobnosti glede na i.aše delo in to so — Zelo je v uporabi pestupek de^cidifikacije (rec pa je, daje njihov arhivski material pisau s t.i. fero-galovimi črnili, ki so kisla in poškodujejo papir). — Ročno restavriranje z japonsk:m papirjem je zelo podobno našemu, le da včasih uporabno „moker način" (pri nas _,suho") — Uporabljajo t. i. „hhdno laminacijo", to je poleg ostalega dela še ojačitev papira s svilenim japonskim papujem, namočenim v umetnem lepilu. Postopek uporabljajo, k*.dar je papir precej slab. — V. uporabi imajo že nekatere nove metode, ki pa so v preizkusni fazi (npr. encimsko odstranjevale lep Ja td.). — Knjigo-eško delo poteka po enakih principih in s podobnim orodjem kot pri nas. — Pri pergamentu poteka deio podobno, le da v Firencah uporabljajo drugačne raztopine — Pečatov ne restavrirajo. — Predvsem pa jc bila opazna velika izbira razno/rstnih materialov za dela v laboratoriju. V okviru obiskr sc mi omogočili tudi obisk v IABORA-TORIO RFSTATIRI DiaEGNI E STAMPE DEGLI UFFI-Cl, to je restavratorski deiavnici galerije Uffizi in sicer v papirnem oddelku, kjer seje pjgovor m prikaz čiščenja vrtel predvsem okrog od Stranj: vanja ple-sni, nevtralizacije slik pri vodotopnih risbah ipd. Tako v centru v Rimu kot v laboratoriju arhiva v Firencah in Galeriji Uffizi sem pregledal veliko literature in najvažnejše tudi fotokopiral. Ob tem sem prišel v stik z vodilnimi strokovnjaki v Italiji na tem področju. V tem pogledu so mi šli ze!o na roko in domenili smo se tudi za nad dj nje sodelovanje. i, Konzerva (o rski oddehk atikai.sk: biblioteke Obisk je bil nekoliko okrnjen zaradi pleskarskih del. Iz razgovora je bilo razbrati, da sc držijo ustaljenih postopkov, ki jih uporabljajo že 60 let in jih tudi ne nameravajo spreminjati. Glede na obiska v Cen'ru di fotoripro-duzione in Alfonso Callo, me jc ta' obisk nekoliko razočaral, vseeno pa je bil koristen, ker jc restavracija pisnega gradiva gledana nekoliko v drugačni luči, za katero ne moremc reči,' daje nepravilna. 4. Inftituto de! libio Alfonso Gallo Obisk je bil ravro tako okrnjen zaradi dopustov in pleskarskih del. Inštitut je zelo podoben, če ne večji od Centra di fotoriproduzionc .. ..vsekakor pa je bolj'znan in deluje že olje. Inštitut je raziskovalni i-pedagjško usmerjen Tematika raziskovalnega deia je poaobna. Obisk je bil vezan tudi na njihov biblioiečni oddelek, kjer sem pregledal nekaj literature. Zaključek Strokovno potovanje mije z<;lo koristilo, ker sem: —, spoznal in izmenjal izkušnje pri posameznih konzerva torsko-restavratorskih postopkih, — spoznal raziskovalno delo, — spoznal tako raziskovalce kot druge delavce s tega področja in sc z njimi dogovoril za nadaljnje sodelovanje p — ocenil stopnjo razvitosti naše konzervatorsko-restavratorske deiavnosti v primerjavi s svetovno. Arhivi Vili 1985 125 POROČILO O STROKOVNEM POTOVANJU V RiK S\RK1VLT (NACIONALNI ARHIV) V OSLU OD 27. MAJA DOS. JUNIJA 1985 Marjan Dobernik V okviru kulturne izmenjave med lugoslavijo in Norveško je tudi predvidena izmenjava konzervatorskih in restav-ratoiskih strokovnjakov arhivskega gladiva med Rikiar-kivetom v Oslu in Arhivom SR Slovenije Namen obiska je bil izmenjati izkuSnjc na področju konzervacije in restavracije arhivskega gradiva. Riksarkivet je zelo moderen arhiv (zgrajen 1978. leta), lociran na obrobju mesta, s podzemnimi klimatiziranimi skladišči ter drugimi modernimi napravami. Kapaciteta hranje-njs je 90.000 tekočih metrov. Arhiv ima praktično vse Kar moderen arhiv potrebuje: klimatske naprave (posebej za skladišča, upravno zgradbo in prostore za mikrofilmanje), čitalnico, mikrofilmski oddelek, oddelek za slikanje eksponatov, oddelek ¿a kemijo in biologijo (v izeradnji). konzervatorsk-i-restivra-torski oddelek Prav tako se pripravljajo na računalniško obdelavo podatkov. Konzervatcrsko-restavratorski oddeleK je po velikosti in kadrovski zasedbi podoben našemu, lahko bi ga razdelili na štiri dele: knjigoveznico ivezava arhivskega materiala in gradiva za biblioteko), mokri del (deacidifikacijo in mehansko dopolnjevanje s pulpo), suhi del (laminacija In ročna restavratorska dela na papirju in pergamentu) ter konzcrvacija in restavracij;1, pečatov V izgradnjije biološ-ko-kemijski del, ki bo imel preventivno-raziskovaini značaj (proučevanje starega papiria ter proučevanje plesni in drugih bioloških činiteljcr). Podrobno sem se spoznal z uporabljenimi metodami, s posebnim poudarkom na restavraciji in konzervaeiji pečatov. Ker se ne ukvarajo s konzervacijo in restavracijo slik, so mi omogočili ob'sk pri panirnili konzervsloijih v Nasjo-nat Gahcriet in Mtmch Museum, kjer sem spoznal marsikatero novoit pri restavraciji slik. Prav tako sem se zanimat za restavracijo in konzervacijo fotografij in drugega fotografskega materiala, ki je pri nas Se v povojih in v tem pogiedu dobil obilico literature. Strokovno potovanje nuje koristilo, ker sem —' spoznat in .zmenjal izkušnje pri posameznih konzorva-torsko-restavratorsKih postopkih; - pridobil znanje na področju restavracije in konzervacije pečatov; - spoznal problematiko restavriranja fotografij in drugega fotografskega materiala, ki je pri nas Šele na začetku; - spoznal tako idziskovalce kot druge delavce s tega področja in se z njimi dogovoril za nadaljnja sodelova nja. POROČILO O RAZSTAVI V SPOMIN PRIMOŽU TRUBARJU Marija Grabnar * h Nekoliko svojstvena razstava, a morda pni v zato zastuži pi e d stavi lev. Razstava prvotno ni bita namenj:na širšemu občinstvu Vsebinsko, ne po izboru dokumentov, n osvetlila ničesar nam neznanega, a to tudi ni b:l njen namen, Razstavljenih enaindvajset arhivskih dokumentov in nekaj laksimil je skušalo gostujočim pevcem iz Tubingena približati naie6a Trubarja. V dneh od 27 dc 29 maja 1985 je gostoval v Kranju in Ljubljani mešani peski zbor Primož Trubar iz Tubingena. Gostitelj, Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, je prosil našo ustanovo, da jim bivanje v Ljubljani popestrimo 7 maniSo razstavo o Primožu Trubarju. Originalni dokumenti so bili v dveh dnevih opremljeni z nemškimi regesti ir. razstavljeni v naiih vitrinah. Kratke vsebinske predstavitve posameznih eksponatov in nekaj uvodnih beied o Primožu Trubaiju so lahko ponesli pevci iz. Tubingena s^eboj v obliki skromnega kataloga. Celotno razstavljeno arhivsko gradivo smo naknadno poslati v kserokskopjah v Tiibingen za priložnostno razstavo. Predstavljeni dokumenti spadajo v nase upravne arhivske fonde in sicer v -.tanovski arhiv,. Razstavljena faksimilira na dela smo si sposodili v Slovanski knjižnici. Arhivske eksponate bi lahko razdeliti na tri različne zvrsti: I tiste, ki govorijo o Trubarju in osvetljujejo njegovo delovanje, 2. dokumente, ki so neposreden proizvod njegoveg; delovanja, to je korespondenca z ostalimi protestantskimi pisci in s piedstavniki tedanje oblasti. V taksimilirani izdaji so bila predstavljena njegova temeljna dela Katekizem. Abecedni in Cerkvena or-dnunga ter dela ostalih protestantskih pisce/Dalmatinov- Biblija in Bohoričeve Zimske urice. 3 S tretjo zvrstjo dokumentov pa smo sk;iiali opozoriti na sočasno rabo slovenskega jezika v upravno-pravne namene Pokazali smo Recljeve Gorske bukve iz leta 1582 in 7,apovedni list o vinskem davku izleta 1570. Razstavo smo začeli s prvim znanim zapisom o Trubarjevem predniku, lastniku mlina Linhartu Trubarju, 1509. leta omenjenem v urbarju gospostva Turjak Strnili pa smo jo z zapisom o smrti Tnibatjevega vnuka Primoža, leta 1 v protestantski matični knjig]. Razstava zaradi že opisanega namena ni imela naslova. Dobila pa ga je kasnqe, ko smo povabiti nanjo učence osnovnih Sol in skušali vsaj nekoliko ugoditi željam pedagogov, s katerimi že nekaj časa kontaktiramo. Kljub iztekanju šolskega leta si je razstavo ogledalo preko sto ljubljanskih osnovnošolcev. Predstavljeni dokumenti so bili zanimivi tudi udeležen- 1 Arhivi VIII 6985 cem seminaija slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v začetku julija. Priložnostna razstave je krasila našo nvlo Se ves naslednji mesce, predvsem zato, da bi poletnim turistom poprstrila ogled Grubarjeve pdače. Zarsdi naglice ob pripiavi in spreminjanja namena razstav so se pojavile tudi napake. Nemški prevodi regestov so zveneli preveč slovensko, v katalogu se je pojavilo nekaj nepotrebnih tipkarskih napak. Ob kritiki pa se moramo ozreti na prvoten namen razstave, to je ustreči želji gostitelja in razveseliti gosta. To pa so navsezLdne pevci iz Tubingtna tudi potrdili. POROČILO O OBISKU ARHIVSKIH INSTITUCIJ V SOVJETSKI ZVEZI (17.-27. junij 1985) Vladimir Kološa Z namenom seznanili se z intormaciisko dejavnostjo, evidencami in uporabo arhivskega gradiva v arhivski službi ZSSR sva z Marijo Oblak-Carni obiskala glavno arhivsko upravo pri Svetu ministrov ZSSR in se o navedenih vprašanjih pugovprjnla s F H, Vagatovom (direktor). M J Kapranom in J. T Turiščevom (namestnika direktoija) ter s V M. Rassypnovo (načelnico oadelka za uporabo arhivskega gradiva in znanstvene informacije). V znanstveno-raz is k ovalnem oddelku glavne arhivske uprave pa so naju seznanili z dejavnostjo in problemi v zvezi s nubliciranjem dokumentov za različne namene (namestnik direktoija K K, Miror.ova). Ogledala sva si tudi računsk. center pri giavni arhivski upravi, kjer so nama demonstrirali restavracijo poškodo-vrnih fotografij in zvočnih zapisov s pomoijo sodobne tehnike Nato sva obiskala sledeče arhive: 1. Centralni državni arhiv starih aktov, kjer nama je direktorica ir. načelnica oddelka za uporabo arhivskega gndiva M. J, Avtokratova, razlegal? uporabe arhivskega gradiva za nadaljnji razvoj zgodovinske znanosti. 2. Centralni državni arhiv naroanega gospodarstva, kjer £ta naju V, V. Caplin (direktor) in N M. Hvostenkcva seznanila z vrstami znanstvenih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in z rramt-niuporabc arhivskega gradiva. 3. Kot primer uporabe arhivskega gradiva za popularizacijo v obliki arhivske razstave svr si v Centralnem državnem arhivu sovjetske armade ogicdaia razstavo Velika domovinska vojna Sovjetske zveze 1941-1945 v dokumentih državnega arhivskega fonda ZSSR in izdajah dokumentov, ob vodstvu direktorja razstave M. V Stjoganceva, 4. V Centralnem državnem arhivu literature in umetnosti nama je direktorica N. B. Volkova razlagalo vprašanja uporabe arhivskega gladiva za znanstvene in kulturne namene, 5. V Centralnim državnem arhivu R3FSR sva se pogo* varjaa o vprašanjih uporabe arliivskegr. gradiva za potrebe narodnegi gospodarstva. 6. V Centralnem državnem arhivu oktobrske revolucije nama ie A. V Dobrovskaja razlagala vprašanja uporabe arhivskegi. grauiva družbenih organizacij za politične nair ene. Poleg tegn sem v času, ko je M Hblak-Carni odpotovala v Minsk. obiskal tudi Zvezni znanstveni inštitut za doku-muitalistiko in arhivsko siuzbo, kjer nama je namestnik direktorja A J. Čugunov razlagal metode prognoriranja uoorabe arhivskega gradila v bodoče, kar je pomembno pri prioriteti strokovne obdelave in objavljanja arhivskega gradiva. Tu meje V. F. Privolov informiral tudi o pogojih za materialno varstvo arhivskega gradiva, ki so predpisani v Sovjetski zvezi. Ob ob sku so v gl&vni arhivski upravi piipravili sestanek, na katerem so bili prisotni med drugimi tudi skoraj vsi direktciji arhivov s sedečem v Moskvi, kjer je Marija Oblak-Carni seznnnila sovjetske koiege z delom in pioble-rr.i slovet.ske arhi"ske službe. Za to priložnost so pripravili tudi razstavo slovenskih arhivskih publikacij, ki jih nrani glavna arhivska uprava. Obisk navedenih inštilucij je bil koristen, ker sva se seznanila z nekaterim: področji informacijske dejavnosti in uporabe arhivskega gradiva, ki pri ms Še niso razvita. Gre predvsem za t,i, aktivno (iniciativno) informinnifc oz. informiranje o arhivskem gradivu na pobude arliiva, npr. po vnaprej p-ipravljencm koledr.ijti pomembnih dogodkov, obletnic in podobno, najsi gre za družbenopolitično, kulturno, gospodarsko ali kako drugo področje dejavnosti. S tem je povezana prognostika - prognozfranie bodoče uporabe arhivskega gradiva, s čimer se pri nas še ne ukvaijamo, a bi se morali. Na žalost pa so za tiko de'o potrebni številni strokovni in znanstveni kadri, ki tih v Sloveniji ni. V Sovjetski zvezi je arhivske služba številčno in strokovno tako močna (naj omenimo le inštitut za' arhivistiko in arhivsko službo, kjer preko 300 delavcev teoretično rešuje strokovna in znanstvena vp-ašanja za vse Sovietsko 7.vez.o), da kakršnakoli primerjava s staniem v SR Sloveniji ni mogoča. S prognustike uporabe in iniciativnim informiranjem je ozko povezana strokovna obdelava arhivskega gradiva ter kot njen zaključek Izdelava in obiava informativnih sredstev ter še posebno publikacij arlmskeg? g.adtva, s katerih različnimi oblikami za različne namene sva se seznanila bolj informativno. Publikacije dokumentov pomenijo v sovjetskih arhivih *nnog< večji delež uporabe arhivskega grad; ra kot pri nas, pogoj za i j ihovo izdelavo pa so spet v prvi vrsti številni strokovni in znanstveni kadri. Arhivi VIII 1485 127 IZROČILO O OBISKU ARHIVSKIH INSTITUCIJ V MFNSKU Marija Oblak-Carni V dneh tU do 24. junija 198? sem bila v okviru programa prosvetno-kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v Mmsku gostja Glavne arhivske uprave Beloruske socialistične sovjetske republike. Želela sen se seznaniti z organizacijo arhivske službe v BSSR in delom arhivov Pogovarjala sem se z direktorjem Gl-ivno arhivske uprave Vladimirjem V. Laškevičem. na-niest likom Aleksandrom N. Minčenkom načelnikom oddelka za uporabo Vasilijem A MartySenkom načelniki drugih oddelkov in nekaterimi drugimi delavci Glavne arhivske uprave. Razložili so mi organizacijo in način dela Glavne arhivske uprave, organizacijo službe v republiki, Šolanje arhivskih delavcev v zgodovinskih arhivih in v arhivih registratur, dopolnilno izobraževanje, norme in planiranje, znanstveno raziskovalno delo in sorlclovunjc z Glavno arhivsko upravo v Moskvi in z VN1DAD (Vse-zvezni znanstvene raziskovalni institut za dokumentalisti o in arhivistiko), načine uporabe arhivskega gradiva, objavljanje arhivskih "hov. Obiskali sem tudi nekatere arhiv in se pogovaijala z direktoiji in načelniki oddelkov: V Centralnem državnem arhivu Oktobrske revolucije, kjer hranijo gradivo po letu 1917 so mi v nekajurnem razgovoru podrobno razložili organizacij arhiva in delo posameznih oddelkov, take sodelovanje z ustvarjalci arhivskega gradiva, delo t.i m gospoda "skih grup, prevzemanje gradiva v arhiv, urejanje, priprave znanstveno-informafvnih sredstev, režini v depojih, v čitalnici itd V Centralnem državnem zgodovinskem arhivu, kjer hrani-:o gradivo do revolucije 1917, sem sc seznanila /.zgodovino arhiva in arhivskega gradiva, načini uporabe in oblikami aktivnega informiranja o arhivskem gradivu. Podrobneje so mi razlozili evidence raziskovalcev, ki delajo v Čitalnici in obdelave na podlagi teh evidenc. Tu sem zaprosila za pedatke o Gabrijelu Gruberju, graditelju kanala v Ljubljani, ki je konec 18 stoletja' deloval v Belorusiji. Obljubili se, da bodo podatke poiskali. V Minskem državnem oblastnem arhivu, enem od Šestih ohlastnih arhivov v BSSR. so mi razložili predvsem delo pri dopolnjevanju arhivskih fondov, selekciji ustvarjalcem in gradiva. V kratkem času, ki mi jc bil na voljo, sem uspela le v grobih obrisih spoznati organizacijo arhivske službe ene sovjetskih rep.iblik Čeprav ie bila arhivska služba tu med drjgo svetovno vojno zelo prizadeta, arhivi uničeni, odpeljani od okupatorja, in le delno evakuirani, so sc v povojnih letih hitro organizirali. Arhivisti so zbrali gradivo, ki ga jc bilo mogoče reiiti, st/okovno obdelali in že pri ofcncvi domovine sc lahke pomagali s podatki iz arhivskega gradiva. Obnovili in na novo so zgradili tudi arhivske -stavbe Danes imajo šest centralnih državnih arhivov; Zgodovinski arhiv v Minsku in Mogilevu za gradivo pred revolucijo, arhiv Oktonrskc revolucije za gtadivo pc letu 1917 in arhiv kinofotofonodokumenta-cije, ki so bi'i ustanovljeni ze pred vojno. Od leta 1960 imajo Sc arhiv literature in umetnosti, leta 1976 organiziran v arhiv-muzei literature m umetnosti ter od leta 1968 tirdi arhiv znanstveno tehnične dokumentacije. Imajo Sest oblastnih arhivov s 1 o podružnicam', ustanov-Ijcnitni let: 1963 namesto rajonskih in mestnih arhivov in arhive vaSkili sovjetov. V arhi»ih dela okrog 7U0 delavcev, novečini 7. visoke izobrazbo. Na čelu arhivske službe v republiki jc Glavna arhivska uprava (GAU) pri Svetu ministrov BSSR z oddelki za organizacijo in metodologijo dela, za znanstveno informativna sredstva, za komplet i ranji arhivskih fondov (za prevzemanje gradiva v arhiv), za delo z ustvarjalci in njihovimi arhivi tei oddelkom za znanstveno uporabo in informiranje Od leta 1974 imajo kolegii, postavljen z vladnim odlokom, ki ga sestavljajo poleg arhivskih strokovnjakov tudi predstavniki drugih znanstvenih institucij, K. elegij usmerja arhivsko službo, saj na sejah obiavnava vsa najpomembneje vpraSanja organizacije službe, metodologije, znanstvenoraziskovalnega dela ir drugo Posamezna področja arhivske dejavnosti načrtne spremljajo odaelki GAU, kjer povečini delajo strokovnjaki z daljSo p-akso v enem od arhivov. Pripravljajo navodila in napotke za.strokovno delo, bodisi, da prilagodi domaČi praksi tipske predloge, ki jih dobe od Glavne arhivike uprave i/ Moskve, ali jih pripravijo s^.mi in p.cdlože- v obravnavo kolegiju. V oddelku za organizacijo in metodologijo imajo vsa taka dosiej izdane navodila Lini. renubhSki SI F (podatkovno informativni fond). Več tisoč enot obsegajoči SIF jc urejen in opremljen s stvarnim katalogom. Glavna arhivska uprava skrbi za dopolnilno izobraževanje arhivistov. V ta namen organizirajo prakse, seminarje, predavanja in Študij ob de'u (največkrat na Inštitutu za zgodovino in arhivistiko v Moskvi). Poleg tega organizirajo vsako leto enomesečni izobraževalni tečaj, Predavanja so razdeljeni- pe naslednjih usmeritvah: varstvo arhivskega gradiva, delo z ustvarjalci, znanstveno informativna sredstva in uporaba arhivskega gradiva ter delo z grupami, ki delajo na stroške gospodarstva (posebne skupine strektivnih delavcev, ki v arhivih obdelujejo dokumentarno gradivo nekaterih ustvaijalcev na stroške teh ustvarjalcev). Seminarje pripravljajo tudi za delavce, ki delajo v arhivih ustvaijalcev V Glavni arhivski uprav' vodijo republiški katalog fondov in posredujejo pjdrtke za centralni katalog fondov pri Glavni arhivski upravi v Moskvi. V oddelku za znanstveno uporabo in informiranje razvijajo metodo iniciativnega (aktivnega) informiranja in posredovanja podatkov za raziskovalne, gospodarske, kulturnoprosvctne, populari-zacijske in druge vrste uporabe. Pripravljajo republiški koledar pomembnih in spominskih datumov. Organizirajo znanstveno raziskovalne delo, tako npr z Vsczveznim institutom za arhivistiko in ookumentalistiko v Moskvi, kjer trenutno sodelujejo v treh raziskovalnih tenah. Z beton sko akademijo in drugimi znanstvenimi instituti pa pripravljalo simpozije in znanstvena srečanja, sodelujejo pri zveznih in republiških izdajah virov. Izdali se dokumente, ki so jih zaplenili Nemci, zbornike dokumentov o razvoju umetnosti v beloruski republiki, dokumente o razvoju arhivske sluf.be 1918-1 i)65. V načrtu imajo izdajo dokumentov o razvoju beloruskegr go ¡p^darstv? 1943—1950. Za koordinacijo izdajanja virov imajo poseben znanstveni svet, s tem izključijo pod vaj a rje izdaj in zago lovijo, da bodo to delo upiavili najboljši strokovnjaki, Za druga pomembna področja imajo preverltvene (kontrclne) komisije npr. za določitev kriterijev za prevzem giadiva, za metodološka vprašanja idr. Poleg strokovnih razgovorov sc belorusk. kolegi za ob.sk pripravili tud: kulturni program. Og.edala sem si mesto Minsk m njegove kulturne in zgodovirske spomenike, 128 Armvi VIII 1985 obiskala Muz-rj L kongresa RIDRP^kjer je med spomini na pomembne obiske raistavljena tudi knjig? o Sloveniji -dar slovenske, delegacije), Muzej Veliku domovinske vojne, razstavo dosežkov gospodarstva BSSR, obiskala sem tudi mi^morialni kompleks Hoiyn in Kurgan Slave v okolici Mir.ska. Og':daia se;n si predstavo v Gledališču opere in baleta. Beloruski koieg so bili dobri gostitelji. Zelo »o se potrudili, da bi bile moje bivanje prijetno in uspešne. Strokovni program so pripravili čimbolj po mojih željah in 7: veseljem so m: tudi na soboto in nedeljo spremljali oc Minsku in njegovi okolici. Obisk je bil uspešen in koristen. V glavnih obrhih sem se seznanila z arhivsko prakso v beloruski reoubliki. V razg tvorih smo giede na rodelovanje med SR Slovenijo in Belorusko SSR načeli vprašanje možnorti sode.ovanja tudi na arhivskem področju. Z njihove strani je bila izražena pripravljenost za to. Mnenja sem, da bi bilo sodelovanje koristno. Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka POROČILO O KULTURNI I7MFNIAVI Z ITALUO V ČASL OD 1 -7. OKTOBRA. '9*5 Mateja Jeraj — Ema Umek i '1 Na podlagi dogovora med Arhivom Jugoslavije in Centralnim uradom za arhive pri Ministrstvu za knltume m ainb;entalne dobrine v Rkr.u so obisjcal: Ema Umek, Matejn Jeraj in Jurij Rosa Centralni državni arhiv v Rimu. Prv in zadnji uan obiska so jih sprejeli dr Mamno, vodja mednarodne menjave, in dr Manja Pia Mariarmi, vodja razvojnega programa italijanskih arhivov. Izmenjali so izkušnje s področja računalniške obdelave podatkov in valorizacije arhivskega gladiva. V centralnem državnem arhivu v Rimu so nadaljevan evidentiranje arhivskega gradiva zr ?.goaovino naiodovin narodnosti SFRJ na podlagi inventarjev in dragih pripomočkov, ki so na razpolago v Čitahiici. Piegbdali so inventarje ali prevze nne popise naslednjih fondov: Notranje ministrstvo kabinet, generalno direkcijo civilne uprave, generalno direkcijo javne varnosti, generalni oddelek za demogratijo in,raso, kabinet oodsekretarja Finzi-ja, Generalno direkcijo za bogočastje, Generalno direkcijo za splošne in personalne zadeve, Ghvno Arhivi VIII 1985 129 direkcijo javne varnosti za obmejno policijo in transport, glavno direkcijo z? zdravstvo, j a vnn varnost, nacionalni svtt za raz-skave, predsedstvo sveta ministrov (centralni urad za nove pokrajine}, ministrstvo ljudske kulture, vojno ministrstvo (cenzurni urad), ministrstvo za komunikacije, ministrstvo financ, ministrstvo zaklada, mmististvo za osvobojene zemlje, ji'.stično ministrstvo, obrambno ministrstvo (aeronavtika), Parhto nazionale fascista, najviše voj;.ško sodišče in najvišje kasacijskt sodišče, Jurij Rosa pa je evidentiral tudi grudi"o ta temo Primorski železničarji in njihov delež v NOB m ljudski revoluciji od začetkov delavskega gibanja m Slovenskem do prikl'lička Primorske k Jugoslaviji. V Centralnem državnem arhivu v Rirru so našim strokovnjakom pripravili tudi prikaz uporabe računalnika pri popisovanju londa Casellario Politico Centrale (DLreziunc Generale della PS, Sezioue 1.), ki vsebuje predvsem osebne dosjeje političnih osumljencev. Casellario Polit i no Centrale je postal leta 1926 poseben urad podrejen sekciji I. oddelka Affari Generaii e Riservati notranjega ministrstva. Gradivo obsega čas od 1896-1945' Dosjeji otsegajo biagrafske podatke s pripadajočimi poročili, zapisnike, informacije, korespondenco, zapienjenjc časnike in drug zaplenjeni tisk Obsega 5538 škatel s 1'zO.OO^ dogeji, ki so abecedno urejeni. S pomočjo računalnika so gradivo popisali in ga pripravili za uporabo elementov. Program popisa obsegi, naslednje osnovne podatke. 1) arhivsko enoto, številko škatle in fascikia, 2) podatke o osebi: ime in priimek, očetovo ime, datum rojstva, kraj in občino rojstva, državljanstvo, kraj bivanja, državo, politično oznako, poklic, ukrepe (npr.. Internacija, posebno f od išče, zapor). Druga avtomatska obdelava podatkov je veljala kartoteki raziskovalcev in vsebuje naslov raziskave, ime raziskovalca, namen raziskave in fonde, ki jih je raz'skovale c uporabljal. Raziskovalec v čitalnici izpolni od minist-stva predpisan obrazec za 'sako raziskavo posebej. Če raziskava presega časovno dovoljen vpogled v dokumente f4C let), mora raziskovalec zaprositi dovoljenje pri Notranjem ministrstvu. Dovoljenje ministrstva za vsako temo ni časovno omejeno, Na obrazec se vnisuje vse izposojeno gndivo. Za fotokopiranje je potrebna posebna vloga in pos 'bej se vodi seznam fotokopij. Letno ima arhiv za cca 1000 prošenj za raziskave, 1 /3 od teh je takih, ki presegajo datum, dovoljen za raz.skave. V čitalnici posredujejo letno cca 30,000 informacij. Vse to ni bilo mogoče ažurno voditi in so bili v triletnem zaostanku. Rezultati avtomatske obdelave podatkov so: raziskovalec ima na voljo kontrolo uporabljenega gradiva in zahtev fotokopij, opredelitev uporabe fondov, programiranje bodočih interesentov, olajib se delo za statistična poučila. Valorizacija arhivskega gradiva je tudi ena pomembnejših nalog italijanskih arhivov. Leta 1963 je začel veljati v Italiji 'nov riakon-o arhivih, ki ureja način predije arhivskega gradiva iz arhiva ustvaijalca („archivio d i deposito') v zgodovinski arhiv („archivio storico"). Rok za predajo gradiva je štirideset let in velja še danes. Poleg daljšega roka za predajo so s ttm zakonom italijanski arhivi dobili še drugo funkcijo, ki pomen novost v italijanski zakonodaji in sicer nadior nad vsem dokumentarnim gradivom, ki n?staja pri državnih uradih. Ta nadzor izvajajo posebne nadzorne komisije („Commissioni d i sorveglianza"), ki imajo stalno funkcijo m se ukvarjaj- z načinom organizacije in poslovanja z dokumeniamim gradivom pri državnih uradih Nadzorne komisije se ustanavljajo pri vseh centralnih pokrajuiskih in deželnih uradih državne uprave in sodstva, razen pri Ministrstvu za zunanje zadeve in pri Ministrstvu za obrambo Po zakonu ¡z leta 1963 so bile te komisije sestavljene iz dveh zastopnikov določenega uiada in predstavnika centralnega državnega arhiva oziroma ustreznega državnega arhiva. Po dekretu iz leta I975 so komisije dobile Se četrtega Člana, predstavnika Ministrstva za notranje zadeve. Osnovne natege nadzornih komisij so: nadzor nad pogoji hrambe gradiva, načinom ureditve in popisa grndiva, opravljanje funkcij Skartirnc komisije, nadzor nad uporabo gradiva za fotoreprodukcijjo in skrb za celotno pripravo predaje gradiva pristojnemu arhivu. Komisije pri centralnih uradih skrbijo predvsem za sestavo navodila za škartiranje („massiinario d. scartc"). Komisije so za dobo treh let imenovane z dekretom ministra tistega področja, ki mu posamezni urad pripada Sestanejo se vsaj dvakrat'na leto in vsaKič, kadar to zahteva vodja urada ali zastopnik uprave državnega arhiva. Pri svojem delu se komisije srečujejo s Številnimi problemi, ki jih pogojujejo različni vzrok;: — nerazumevanje uslužbencev državnih uradov za zgodovinske in kulturne potrebe, ki poizkušajo te komisije izrabiti samo za dela v zvezi s Škartiranjem, da bi se čimprej rešili velike količine neuporabnih spisov, ki so se tekom' let nakopičili v skladiščih ustvarjalcev — pomanjkanje primernih kaurov in prevoznih sredstev, ki so nujni za izvedbo Škartiranja in pr:daje gradiva — slabi pogoji hrambe gradiva, pogosto v neustreznih prostorih, ki Komisijam otežujejo ugotavljanic arhivskega gradiva Zaradi boljšega in hjtrejšega reševanja teh problemov je Centralni državni arhiv v Rimu poizkusil posiviti dejavnost nadzornih komisij tako, dc je začel pošiljati skupine mladih arhivistov v arhive posam-znih centralnih držuvnih uradov, Tak način dela, ki ga ic omogočil večji prirastek mladega arhivskega kadra v zadnjih letih, je pokazal zelo dobre rezultate, saj so bile številne pomembne serije dokumentov, ki so jih do sedaj iz različnih vzrokov hranili ustvarjalci sam; izročene državriim vhivem. Zelo pomembna naloea nadzornih komisij je sestavljanje navodil za škartiranje, ki jih predložijo Centralnemu arhivskemu uradu pri Ministrstvu za kulturne dobrine (Ministcro per i beni culturali) v pregled in potrditev. Navodila /sebujejo seznam gradiva, predvidenega za škartiranje in seznam gradiva trajne vrednosti. Dc danes še ni bilo izdelanih veliko takih navodil, v glavnem le za liste urade, pri katerih nastaja določen tip dokumentacije (npr. finančno gradivo). Nekutera navodila so izSla v obliki publikacije (že tiskana), nekatera pa hrani arhiv v tipkopisu. Ker pa je arhivist Ic eden od č.anov nadzorne komisije, ima velikokrat zelo težko delo, ker ost ah člani skupine pogosto nimajo enakega mnenja o pomembnosti posameznih kategorij gradivi'. Povsem drugače b? bilo, če bi gradivo odbirala skupina nhivistov petem, ko gradivo nc bi bilo več potrebno za tekoče upc:abo. Možnost rešitve tega problema vidijo v formiranju neke vrste vrr snih oziroma prehodnih arhivov. 130 Arhivi VIII 1985 IZROČILO O XII. ZBOROVANJU ARHIVSKIH DI: LAVCF-V SLOVENHF - ORMOŽ 24. DO 26. OKTOB RA 1985 Varstvo arhivskega gradiva, njegova preglednost, informiranost o njem in strokovna obdelava Kristina Šamper! Purg Ta. zbir misli dr Ive Curkovc je bil po'eg drugih ugotovitev sprejet med zaključke 12. posvetovanja slovenskih arhivskih delavcev, ki je bilo od 24 do 26. oktobra 1985 v hotelu Jeruzalem Ormož v Ormožu. Posvetovanje je pozdravila in odprla predseunica Arhivskega druš^a Slovenije Kristina Samperl-Purg. kije na kratko predstavila delo društva, način iskanja krajev posvetovanj, oblikovanja tem teh posvetovanj, osvetlila mrežo arhivov in podčrtala pomen arhivskeg.i gradiva kol kulturne dediščine Ravnatelj Zgodovinskega arhiva v Ptuju Ivan Levrenčič je pozdravil udele: enet- v imenu arhiva gostitelja. Predsednik Skupščine občine Tone Luskovič, kot pokrovitelj, v svojem sproščenem govoru ni po;:ab«I omeniti, da smo vsi dobrodošli v Ormožu, na drugem koneu Slo"cnije Zborovanje je pozdravila tudi Marica Fojt v imenu SZDL za Podra"je in v imenu republiške konference SZDL, namesto tov. Šetinca, Pctei Ki asm c, ravnatelj Pokrajinskega arhiva Maribor, nas je takoj nato oopcljal skozi zgodovir.sk i razvoj mesta Ormoža, namenjen predviem udeležencem od drugod in gostem. Anton Ožingtr, arhivist. pa je iz podatkov, ki jih zbira za doktorsko disertacijo zelo otipljivo in na široko orisal delovanje nemškega viteškega reda in komende Velika Nedelja. Popoldanski del je bil v znamenju referatov. Delovno predsedstvo Krista Koglot - Nova Gorica, Ema Umek -Arhiv SRS, predsednik, Metka Gombač - Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja Ljubljana, Brane Oblak Zgodovinski arhiv Ptuj je uspesno opravilo svoje delo. Pjdročje OTROŠKEGA VARSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA je Janez Pcršič iz Filozofske fakultete Ljubljana predstavil skozi zgodovino tako plastično, da smo začuti'! probleme otrok od rimskih casovdo razsula kapitalizma. Debata je potem pokazala še na probleme kmečkih otrok, ki so morali na tlako. Nada Jurkovič i/ Zgodovinskega arhiva v Ptuju je skušala predočiti na eni .;trani zgodovinski razvoj otroškega varst/a na ptujskem področju od 19. stoletja naprej, na drugi pa pokazali probleme arhivskega gradiva, kije Še v glavnem na terenu. Metka Gombač je na primeru stotih fasciklov gradiva, ki ga hrani Inštitut za zgodovino delavskega gibanja orisala soualne varstvo v Slovenskem primorju od leta Iq45 do 1947. Področje ŠOLSTVA IN IZOBRAŽEVANIE je na tem posvetovanju izzvalo najmanj burnih polemik. Mag, Andrej Vovko iz Šolskega muzeja v Ljubljani je orisal nekaj problemov s področja šolstva skozi zgodovino Vlasta Tul iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici se je izredno natančno letila arhivske problematike gradiva izobraževalnih ustanov v Sloveniji, postavila številna vprašanja in na nekatera nakazala tudi odgovore Nada Koba! iz Arhiva Ir.Štituta za zgodovino delavskega gibanja Ljubljana se je lotila Eolstva pod Italijo in sicer v glavnem za področje Ljubljanske pokrajine. Naslednji sklop, ZDRAVSTVO, je vzpodbudil burnejšo debato. Marko Polenšek - Zgodovinski arhiv Ljubljana -enota Ncvo mesto — je prikazal organizacijo javne zdravstvene službe od konca 19. stoletja dalje. Mojca Grabnar - Arhiv SRS - je obdelovala valorizacijo 'dravstvene dokumentacije na primeru Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Boris Rozman iz Zgodovinskega arhiva Liubljana je načel probhmatiko arhivskeg;: gradiva zdravstvenih domov. Debata je tekla v glavnem o problenuh originalne zdravstvene dokumentacije, ki se uničuje bodisi zaradi mikrofilmanja, zaradi ponovne uporabe materialov, npr, rentgenske slike, mikrofilmi, ali ker posamezniki vzamejo iz gradiva nekaj dokumentov, ki jih potrebujejo bodisi za študij raziskave ali kaj podobne ga in s tem uničijo celoto gradiva. Sledil je občni zbor društva. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo in sicer je mesto predsednika prevzela Ivanka Zajc-Cizelj iz Zgodovinskega arhiva Celje, podpredsednika sta ostale ista in sicer Ema Umek in dr Vasilij Melik tajnik Brane Kozina iz Arhiva SRS m blagajnik Mihaela Knez iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Večina članov izvršnega odbora je ostala istih. Menjal sc je tudi uredniški odbor časopisi AR!IIVI. Delovno predsedstvo: Peter Klasinc, Ivanki Zajc-Cizelj. Maruša Zagradnik, Marjclka Legat in Nada Jurkovič so vodili naslednji dan, ki je bil namenjen KULTURI Jasna Horvat iz Narodnega muzeja v Ljubljani je podala zgodovino muzejev m muzejskih ustanov in predstavila dokumentacijo, ki nastaja pri delu v muzejih. O arhiv skent gradivu muzejev je govori! referat Antoše Leskrvca iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru. Prebrala ga je Slavica T mak Področja gledališča je obravnavni samo er referat in sicer nam je Ivanka Zajc-Cizeij - Zgodovinski arhiv Celje — predočila slrukturo, valorizacijo, prevzeme in arhivistično obdelavo gradiva, ki nastaja pri delovanju gledališč Razvila se je burna razprava predvscm v 'vezi z dokumenti, ki nastajajo v temeljni dejavnosti, npr fotogra fijc predstav, scenariji, skice scen, piakati... Vse to jc namreč skupaj z gradivom upravne dejavnosti — zapisniki, ustanovitveni akti fond nekega gledališča, torej tista celota, ki govori o delt: neke inštitucije. Knjižnični) i so bili mnenja, da scenarij spada v knjižnico plakat v gledališki muzej, skica scene v galerijo, če jo je naslikal npr. akademski slikar itd. Dosedanja praksa je namreč pri nai res taka. To je posledica zgodovinskega razvoja, ko so nastnlc vse institucije s tega področja prej, kot arhivi. Vendar naša naloga ni, da bi reševali zatečeno stanje, ampak, da bi od sedaj naprej delali tako, kot predvideva zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine Ravno tako jc za področje spomeniškega varstva dr. Iva Curkova iz Republiškega zavooa za varstvo naravne in kulturne dcd-ščinc ugotavljala nepoznavanje zgodovinskega razvoja in prepočasno reagiranje pri reševanju dediščine Jurij Rosa in Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici seje lotil arhivske problematike gradiva zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine. Osnovna ugotovitev je bi'a. da bi sc dokumentacija, ki nastaja pri tej dejav-osti morala hraniti pri ustvarjalcu dalj časa, kot ji ga namerja arhivska služba oz, zakon. Področja knjižničarstva in založništva sc se lotili, dt. Branko Berčič iz Školje Loke, Maruša Zagradnik iz Pokrajinskega arhiva Koper in mag. Milica Trebie-Štolfa, prav tako iz Kopra. Za področje filmske dokumentacije je refrriral Ivan Nemanič iz Arhiva SRS, Razvoj in pregled RTV dejavnosti ter TV dokumentacije jc želela predstaviti Katarina Udovič, vendar zaradi pomanjkanja časa referat ni bi! prebran, kot vsi dri.g' pa bo objavljen v glasilu Arhivskega društva Arhivi VIII 1485 131 Slovenije ARHIVI in bo izhodišče za eno od dveh planiranih posvetovanj v letu 19X6. ¡'opoldne jc sledila okrogla ni i/a na temo Arhivski fondi kot celote. Vodila jo je Lma Umek. Celotno razpravo je snemala Vida Topolovec z Radia Ormož in bo v celoti posredovana javnosti. Komisija za zaključke v sestavi: Ema Umek Mai]art Drnovšek, Peter klasmc, Kristina Šamperl-Pu%, Jurij Rosa je sprejela naslednje zaključke, ki so jih vsi prisotni tudi sprejeli: 1. Vsi referati bodo obiavljeni v ARHIVIH S, glasilu slovenskih ariiivov, ki ga izdaja Arhivsko društvo Slovenije, 2. Na podlagi strokovnih navodil pristojnih arhivov naj institucije s področja družbenih dejavnosti, tudi tiste, ki na posvetovanju nisr bile posebej predstavljene oz, obdelane, same popišejo gradivo, ki ga hranijo, (jre namreč za gradivo muzejev, knjižnic, galeri . torej vseh tistih, ki hranijo tudi arhivsko gradijo. 3. Posledica te akcije mora biti izdaja enake publikacije kot so jo izdali vsi jugoslovanski arhivi v okviru posameznih tepubiik in sicer Arhivski fondi in zbirke v SFRJ. Tovrstna publikacija bi naj z^ela vse arhivsko gradivo zunaj arhivov, popisano po načelih arhivistike. 4. Izobraževanje delavcev, ki delajo z dokumentarnim g:adivom, naj bo za vse enotno in obvezno ne glede na to, kje delajo. Vse arhivsko gradi /o ne glede na to kje 9c hrani, mora biti obdelano po enotni metodologiji, da bo možna vključitev v enotni informacijski sistem 5 Nujno jc potrebnih več posvetovanj. Ormoško posvetovanje je namreč pokazalo, da pravzaprav zelo malo poznamo delo posameznih inštitucij s področja drui-benih dejavnosti, zato bi se morali večkrat srečati na strokovni ravni, 6. Več neposrednega sodelovanja pri reševanju strokovnih in tehničnih problemov, ki prizadenejo arhive in vse ostale 7. Na posvetovanju čez dve leti moramo pregledati realizacijo naštetih sklepov in zaključkov. K. Predlog izvršnemu odboru Arhivskega društva Slovenije" referat Kntarine Udovič Zakonodaja, ki ureja poslovati,e RTV dejavnosti, zaradi pomanjkanja časa ni bi! prebran na posvetovanju, zato naj bo izhodišče za eno od strokovnih posvetovanj, planiranih za leto 1986. Sledil je opicd Ormoža, ki ga jc organizirala V'da Topolcvec. ¿upnik Košar je razkazal župno cerkev sv, Jakoba. Zal jc tema udeležence prikrajšala, da bi si Janko bolje ogledali uspelo urbanistično uredite" mesta, kije bila izvedena pod "t roko^nim vodstvom inž. Muško-na. V razstavni dvorani ormoškega gradu, kjer jc že več kot 10 let razstava ORMOŽ skozi stoletja, so delavci Zgodo vinskega arhiva v Ptuju pnpravili predstavitev gradiva, vrnjenega iz Avstrije O rt za fond Arhiv mesta Ormoža, 35 tehničnih enot za cas od 15. do 19. stoletja. Član komisije ekspertov za vračanje arhivskega gradiva iz tujine dr Jože Mlinaric nam je orjsal not vračanja teh arhivov in spregovoril tudi o tonuih, ki se bodo nemara še vi nih. Sprejem pri predsedniku Skupščine oočine Ormož seje vsem udeležencem vtisnil globoko v spomin. Odličen mešt, orehi, kruh, zaseka, jabolka in med ter pozdrav in zdravica obarvani z mehko liriko Ksavra Meškti so dali piko na i. Naslednji dan s no se odpravili na ekskurzijo na Bori, kjer nam je Ramšek iz Zavoda za spomeniško varstvo Maribor s pomočjo diapozitivov pokazal, kam so „vtaknili" tri stare milijarde, pa se od zunaj skoraj nič ne vidi. Pieko Lepugluvc smo prispeli na Trakcščan, kjer nas je vsaj tiste, ki smo že bili kdaj tu, presenetila urejenost, tako v gradu kot v okolici. V Krapini smo si morali ogledati krapinskega pračlo«cka. In že skoraj v mraku smo prispeli v Klanjcc, kjei smo si ogledali Aug"stinčiče-vc galerijo. Požirek dobnga mošta nas je nato razposlai vsakega na svoi konec Slovenije V imenu Arhivskega društva Slovenije kot organizatoija posvetovanja hvala pokrovitelju Skupščine občine Ormož in še pesebej predsedniku Tonetu Litskoviču, kolektivu Hotela Jeruzalem Ormož, vsem delavcem Zgodovinskega arhiva v Ptuju, Zavodu za spomeniško varstvo Maribor, Pokrajinskemu arhivu Maribor in vsem sodelujočim poročilo o Studijskih obiskih na češkoslovaškem llta 1984 in 1085 Peter Ribnikar Na podlagi 57,. člena programa kulturno-prosvetnega souclovauia med Jugoslavijo in Češkoslovaško sem bil od 5 do 13. novembra 1984 gost arhivske uprave ČSSR v Ptagi Program študijsVeg,? obiskri je vseboval seznanjenje s češkoslovaško arhivsko p.akso, zlasti o organiziranju češkoslovaške arhivske službe, valorizaciji dokumentarnega gradiva ter strokovne ohdelave arhivskega gradiva, del programa pa je bil namenjen evidentiranju arhivskega gradiva, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence' Organiza eno izvedbe progiama kulturne izmenjave je arhivska uprava ČSSR zaupala Kveti Kulifovi. ki je organizirala razgovore z. arhivskima strokovnjakoma Tomasom Fiaio, vodjem L oddelka in dr. Jaiomirom Charousom. vodjem 11. oddelka arhivske uprave ČSSR in obisk v štirih praških arhivih Državnem osrednjem arhivu ČSSR, Literarnem arhivu, Arhivu Karlove univerze ter Arhivu Narodnega muzeja v Pragi. Vodja II oddelka dr. Jaromir Charous me jc seznanil s češkoslovaško arhivsko zakonodajo, z organizacijo arhivske službe in o valorizacij: dokumentarnega gradiva, Češkoslovaška je dobila arhivski zakon leta 1954, k' so ga dopolnili leta 1974. V njem jc uzakonjena t.i. zunanja služba arhivov v dveh členih in sicer v členu, ki določa skrb za arhivsko gradivo pred prevzemom v arhiv ter v Členu, v katerem je zajeta pristojnost arhivske uprave ČSSR v zvezi z ¡zvijanjem nadzora nad nastajajočim arhivskim gradivom Arhivska uprava ČSSR je prenesla i 32 Arhivi VIII 1985 naloge nadzora nad arhivskim gradivom na državne arhive, zadržala pa je nadzor nad delovanjem specialnih arhrrov. Na Češkoslovaškem je določen delokrog posameznih arhivov in sicer v okviru obstoječe mreže arhivov. V zveri z valorizacijo dokumentarnega gradiva je dr Cha-rous povedal, da se nimajo enotnih kriterijev za izvajanje te pomembne arhivske- strokovne naloge in da imajo le predpis za postopek izvedbe izločanja nepomembnega dokumentarnega gradiva, le-ta je bit izdan leta 19^4 Poleg tega imajo Se navodila za izločanje zaupnih dokumentov. V zvezi z izločanjem ostalega dokumentarnega gradiva pa so izdelali nekaj list dokumentarnega gradiva in sicer za področne dejavnosti, kot so npr, giadbena in projektna dokumentacija, gradivo s področja kmetijstva in gozdarstva, gradivo s področja komunalnega gosp-nalne arhive, ki se naslanjajo na občino kot osnovno družbenopolitično skupnost in na načelo samouprav Ijanja v ustanovah (arhivi so samostojne ustanove, ki medsebojno usklajujejo svoje delovanje). Osnovne značilnosti manjšega regionalnega arhiva predstavljajo: zna čaj arhivskega gradiva, ki ga lak arhiv hrani, število strokovnih delavcev v odnosu do nacionalnega arhiva ter stopnja opremljenosti za izpolnjevanje osnovnih nalog. Delovanje opisanih arhivov se urejuje z zakonskimi predpisi, z načinom zbiranja finančnih sicdstev in s sistemom notranje organizacije dela Avtor meni, da jc naloga občinskih oziroma regionalnih arhivov v več pogledih teija, kot nalogu nacionalnih arhivov, ki imajo vccje možnosti v pogledu statusa, sestavljanja timov strokovnjakov, zbiranju finančnih sicdstev in potrebne sodobne opreme, vključno z najsodobnejšimi elektronskimi napravami Miljenko 1'andžid pa v svojem članku pove. da določa osnovne značilnosti arhivskega informacijskega sistema samoupravni sporazum o arhivski informativni dejavnosti v SFRJ. Potrebno pa bo tako v cclotni Jugoslaviji kot tudi na Hrvatskem še veliko dele, da bt ta sistem dosegel tisto stopnjo strokovnosti in učinkovitosti, ki jo vsi pričakujemo in jo potrebujemo. Članek najpiej da pregled naj pomenih noj» posvetovanj v svetu, kjer so to temo obravnavali Sledi pregled strukture dokumcntacijsko-informacijSKih ■ centrov v Jugoslaviji Arhivi imajo tudi odprta vrata za informacijske sisteme z avtomatsko obdelavo podatkov, vendar tudi na tem področju1 se nismo dosegli zaželenih uspehov. Za dober informacijski sistem je zelo pomembno m ikro filma nje gradiva in sceda usfezno urejena mikroteke, Načrt strukture informacijskega sistema v SR Hrvatski kot tudi v drugih jugoslovanskih republikali mora nujno upoštevati povezanost z drugimi sistemi v znanosti in kulturi ker taki sistemi nikakor ne smejo biti izolirani, če hočemo, da dosežejo si,oj namen. Standarde in norme v specialnih knjižnicah, s po-udarkoiii na arhivskih knjižnicah, je obdelala Ružica Kolarcvič-Kovacič, doka/no vrednost mikrofilmov pa Fran o Gfavina Nada Klaič objavlja nadaljevanje iz XXVI. številke o Matiji Iva niču — vojvodi Janku in stoletni borbi hrvatskih tlačanov za politične pravice Leta 19^8 je bila ustanovljena pri Arhivu Hrvatske Kinoteka Hrvatske, katere osnovna naloga je zbirati, hraniti in strokovno obdelovati filmsko gradivo, nastalo na področju SR Hrvatske (piva klnopiedstava v Zagrebu je bila že leta 1896, prvi stalni kinemagnetografi so bili odprti v Zagrebu in v P ulju leta 1906). O skrhi za zbiranje filmske dediščine v SR HrvJiski piše Mato Kukuljica, Arhivsko gradivo na področju Zgodovinskega arhiva v Splitu, kot vira za zgodovino likovne umetnosti in zaščito spomenikov, jc obdelal Cvito Fiskovič. Zadnji del publikacije predstavljajo stalna rubrike Prikazi in rcccnzije, Vesti ter In memoriam, v katerem se arhivski delavci spominjajo svojih kolegov oziroma sodelavcev- dr, Kamila Firingcrja, Anteja Usmianija, Bartola Zniajica in Stanka Ljubeka. / ARHIVSKI PREGLED, GLASILO DRUŠTEV ARHIVSKIH DELAVCEV IN SK'IPNOSTI ARHIVOV SR SRBIJE, Beograd, 19*1, 1982, 1983 Jelena Mulbašic Strokovno gl.-silo Društev arhivskih delavcev in skup ■losti arhivov SR Srbije Arhivski pregled v uvodniku za leto 1981 objavlja poročilo o že tradicionalnem letnem medrepubliškem srečanju arhivskih delavcev iz SR Srbije ir. SR Makedonije. V okviru srečanja je bilo največ pozornosti namenjeno referatoma B Draškiča in M. Petroviča Pregled navodil za selektivni pristop k evidentiranju in nadaljnjemu spremljanju registratur ter Potreba ■Arhivi VIII 1985 137 noveliranja znanstvono-in format ivniii sredstev za arhivsko gradivo L. Popovica. Prvi prispe' ek se nanaša na opredelitev nevih načinov zaščite gradiva v registra turah kot potencialnega vira arhivskega gradiva, drugi pa po-udaria potrebe po intenzivnejšem dt-lu na informativnih sredstvih, s čimer bf se omogočila boljša informiranost o vsebini gradiva v nianjiih arhivskih enotah. Pomembnost razstav kot oblik uporabe arhivskega gradiva za kulturno-prosvetne ter agitaaisko-propagandnc namene, zlasti kot oblik masovne popularizacije arhiv* skega gradiva, je poudarjena v icferatu K Krajčinovica Razstava arhivskih aokumentov. Uveljavljanje kulturno-prosvetne funkcije arhivskih institucij obravnava M. To-dorovič v Analizi kulturno-prosvetne dejavnosti arhivskih ustanov v SR Srbiji te: ugotavlja, da se. predvsem zaradi objektivnih okoliščin, to je deponiranja gladiva v prvih novojr.ih leLih in angažiranja arhhskih deiavcev predvsem na urejanju gradiva, ta funkcija ni razviia na znanstveni ravni. Kljub dejstvu, da je že leta 19^8 na III. letni seji Zveze društev arhivskih dclaveev FNRJ sprejet sklep, da sc arhivi..... kulturne ustanove kompleksnega značaja, ki opravljajo v prvi 'vrsti strokovno arhivsko delo za potrebe zgodovinske znanosti, vendar v katerih je treba Hkrati še bolj razvijati-kulturnc-pro-svetno ter znanstveno dejavnost." Med letom 1981 je priSlo do vsebinskih sprememb in dopolnitev zakonodaje, ki ureja zaščito gradVa zunrj arhivov v SR Srbiji, o čemer obvešča M Petrovič v Pregledu sprememb m dopolnitev zakonskih, predpisov o zaščiti gradiva izven arhivov SR Srbije. Stalna rubrika Iz arhivskega giadtva prinaša prispevek O. Raduloviča O zgodovini ustanovitve, -azvoja in del/ Narodnega pozor ¡i t a v Beogradu ter B Majdanca o sodelovanju bratov Ribar v Akademskem gledališču beograjske univerze v obdobju 1935—1940. V zvezi s podpisovanjem samoupravnega sporazuma o lazvoju arhivske dejavnosti na področju SR Srbije brez pokrajin /a obdobje 1981-1985 D. Cirovič ugotavlja, da je ustvarjena priložnost, da se'v tem obdobju z izvajanjem do ločb zakona o zdruEenem delu skozi svobodro menjavo dela izboljšajo materialni pogoji dela arhivov jn dvigne strokovna ra\en zaščite in uporabe arhivskega gradiva kot skupni cilj enotne razvojne politike arhivov v SR Srbiji. Dvojna številka Arhivskega pregleda za leto 1982 prinaša kratko poročilo ter referate z medrepubliškega srečanja arhivisr.ov SR Srbije in SR Makedonije, na katerem so obravnavane teme, ki sc nanaša; o na urejanje ekonomskih odnosov arhivskih Institucij v naši družbi Prispevek D. Čiroviea Družbenoekonomski odnosi v arhivu skozi predstavitev načina pridobivanja dohodka: načina razporejanja čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke, skupno porabo, materialno osnovo dela in rezerve '.er ovrednotenja rezultatov de'a v arhivih prikazuje vpliv delovanja naše zakonodaje na ustvarjanje ekonomskih pogojev za izvajanje temeljnih funkcij arhivskih Institucij. Prostorski problematiki je posvečen referat skupine avtorjev O profilu arhivske zgradbe. V tei Številki so objavljeni tudi znak: notarskih knjig Zgodovinskega arhiva v Kotoriu (N.Fejiča) ter dokument iz arhiva Srbske akademjje znanosti in urn:tnosti, spis Djordja Protiča, Obraz kneza Miloša in nfegcve vladavine". Oba prispevka sta zanimiva, ker obravnavata manj znano gradivo. Dejavnosv Društva univerzitetne izobraženih žer.sk Beograd? v obdobju 1927-1941 je bilo; kakor pravi V. Ko-lakovič, zelo razgibana in fogresivna za čas, v katerem je društvo delovalo. Večji ael dvoine Številke za leto 1983 je posvečen republiškemu posvetu arnivskih delavcev SR Srbiie in V. seji konference Društev arhivskih delavcev Srbije Na posvetu so obravnavane naslednje teme: - zaščita, urejanje, obdelava' in predstavitev arhivskega gradiva družbenopolitičnih organizacij; - delovno in samoupravno povezovanje 'med arhivi arhivi in'združene delo. V uvodnem de'u Aktualna vprašanja zaSčite, urejanja, obdelave in prerentinnja arhivskega grrdi/a družbenopolitičnih organizacij I. Pučlo poudarja pomen ter vrednost tega gradiva, zlasti z zgodovinskega vidika Med tem gradivom predstavljajo dokumenti Zveze kemu nistov najpomembnejše vire za pisanje zgodovine Zveze komunistov in glede na vse večje zanimanje znanosti in družbe ¿a to problemrtiko poskuSa na več načinov razreiiti vpraša i,j a prevzemanja, zaščite in dela z gradivom iz arhivov družbenopolitičnih organizacij. Razprave drugih udeležencev so pokazale, da je problematika fondov družbenopolitičnih organizacij enaka na območju SP Srbije z avtonomnima pokrajinama. Zaradi tega jt M. Petro»i.i predlagal, da se na posvetu sprejme sklep o izdelavi ustreznega strokovnega navodila za urejanje gradiva družbenopolitičnih organizacij, s katerim' sc bode opn.'dblili: - kriteriji za oblikovanje fonda, - principi urejanja gradiva, - povezava med urejanjem grrdiva istega fonda v regi straturi m arhivu. R Lekic in M. Jakovljevic sta v svojih prispevkih opozorila na problematiko pri pridobivanju in urejanju men oarske^a gradiva. D, Čirovič, ki sc je na posvetu predstavil s tremi prispevki, posvečenim zaščiti, urejanju, obdelavi in predstavitvi arhivskega graoiva družbenopolitičnih organizacij, opozaga na Zuhlevnosi pristopa h gradivu družbenopolitičnih organizacij, zlasti zaradi tega, ker: - gradivo ni bile prevzeto do leta 1960, - gradivo ni bilo v celoti v izvirni obliki, - v teoriji in prrksi Sc zmeraj niso enotno opredeljeni kritfriji o obsegu in vsebini arhivskega fonda družbenopolitičnih organizacij. Pr drugi strokovni temi so bili obravnavani deli projekta Profil sodobnega arhiva v SFRJ. Na V seji konference Zveze društev arhivskih delavcev SR Srbije je, razer. obravnave poročila o poslovanju v letu 1987, progiama dela ZveLe za leto 1983, sprejet tudi statut Zveze, ki je usklajen z novo zakonodajo na te ti področju. Rubrika Iz dela arhivov in arhivskih organizacij je bila posvečena jubilejem Arhiva v Titovem Užicu ir. Zgodovinskega arhiv v Niču. V rubrik: Dokumenti . pa je priks¡.ana adminiStracivno-upravna delitev ozemlja, ki gz je Srbija osvobodila leta 1913. 138 Arhivi VIII 1985 ARCHIVNl ČASOPIS, VYD/.VA ARCHlVNf SPRAVA MIN1STERSTVA VNiTRA CSR, letnik 1981-1983 (31-33), Praga (ISSN 004 0398) Ljudmila Bezlaj-Krevel Arehrmi časopis, leinik 1981 (31), zvezek 4 Tet rti zvezek 31 letnika obsegi si rani od 1?3 do 256 in ima standardne nibrke: članki, poročila in literatura. Stiokovni prispevki so brez dvoma zanimivi tudi za nase arhivske delavce. V prvem Vladiini: Smetaček obravnava možnosti uvedbe računalniške obdelave giadiva v arhivih in utrdili v njem zavest o pravi «rednosti njegovega dela JindTich Rtižička v članku Archivy a regionalni historie (str. 144- 148) ugotavlja, da je vbga arhivov in arhivarjev pri porastu zgodovinopisja v krajih in okrožjih svojega delovanja precej večja, kot se jo napovedovali v seriji člankov pred devetnajstimi leti v A C in to ne glede na dejstvo, da je pisanje /god jvinc te del dejavnosti arhivov in to niti ne najvažnejši del. Vlastimil VondmšKa opozarja na številne podatke, ki so v katastrih in jih je mogoče uporabiti pri etnografskih rnziskavah: Možnosti etnograflcká interpretace dupli-kátu stabimiho katastru (str, 148 -154). Analiza gradiva katastrov iz prve polovice 19,. stoletja nudi številne in precizne podatke o ljudski porabi v tem obdobju ter možnosti kompleksnejše obd< lave razvoja ljudske kulture v času naiodnega prebujenja. Tudi v .tem zvezku je Milada Polišcuska objavila prispevek k biogiatiji An tonina Cindelyho: Nežnima korespondence Antonína Cindelyho (str 155-lo0) in v njem opozorila na najdbo doslej neznane korespcndcncc v arhivu v Litomericich (glej še AO, 32, 1982, zv. 1, str 23--31). Ker bo le malokateri med slovenskimi arhi vis ti Imel priložnost priti v Tok'o, je za nas gotovo zanimiv članek Zdenke vasiIjevovc o japonskem državnem arhivu: Japonski Sta'tn! archiv (str, 160- 166), Japonski državni arhiv (Kokuricu kobnišokan) je v letu 1981 slavil deset letnico svojega obstoja in je najmlajša kulturna inšti tucija ia JaponSKcm. Nameščen je v namensko zgrajeni, železob i tonski stavbi v strogem centru Tokia. Celotna površina prostorov, ki jih ima na rrzpolago, znaša 11 ^00 n kapaciteta skladišč pa omogoča prevzem in hranjenje 40.000 tm gradiva. Depoj;, ustrezne delavnice in laboratoriji ter prostori za sprejem gradiva so pod zemljo, nad njimi so uprava, delovni prostori, čitalnica, oddelek s katalogi in restavratorska delavnica. Razstavna dvorana jc v prvem nadstropju. Avtomatske klimatske nagrave vzdržujejo v celi stavbi ves čas temperaturo C in vlažnost zraka 55 9 Za varr.ost gradiva pred požari skrbe najmodernejše naprave, stavba ima tudi !astno transformatorsko postajo in generator Takoj po prevzemu v arhiv arhivalije dezinficirajo v posebnih kemorah s plinom metylbromidn. Japonska dezinfekcija učinkuje 120 let Svoje dokumentarno gradivo predajajo arhivu vlada, urad predsednika vlade, ministrstva in vsi vladni uradi z izjemo ministrstva za zunanje zadeve in obrambrega urada, ki imata svoj lasten arhiv. Državni arhiv se deli na tri oddelke: administrativni oddelek, arhiv, ki je najobsežnejši in tako imenovano viadno knjižnico. Pn slednjem gre za specialni knjižni fond osnovan leta 1884 v njem so hranjene predvsem knjige, prinešene iz Evrope in Združenih držav Amerike do konca 19. stoletja, ki naj bi služile vladnim uradnikom pri spoznavanju politične in gospodarske organizacije tedanjih svetovnih velesil, ki si jih je Japonska vzela za zgled. Zelo kmalu je bi! irikrofilmar. celoten arhivski fond in uporabnikom so za študij v čitalnici na razpolage le kopije gradiva oziroma mikrofilmi. Delavci arhiva posvečajo naivečjo pokornost katalogizaciji gia-diva in objavi katalogov in količina obdelanega in Kata-logiziranega gradi ra v prvem uesetletju obstoja arhiva je tolikina, da pri povprccnem evropskem arhivskem delavcu ne vzbudi le presenečenja, temveč k?r strah, saj gredo Številke v več desettisoč. V razstavni dvomni je dvakrat letno pripravljena nova razstava. Izsledke svcjc raziskovalne in znanstvene dejavnosti pa izdajajo arhi-visti v časopisu Kitar,omaru Kokuricu kobunšokunpo, ki izhaja dvakrat letno, v letniku Kokuricu kobunšokan nenpo pa podaja arhiv natančen pregled svoje dejavnosti. Poleg teh dveh periodičnih publikacij in že omenjenih številnih izdaj katdogcv, je izdal arhiv v desetih letih tudi deset tematskih zbirk virov. Naj na koncu še dodam, da jc vporočilu naveder.o, da je bilo leta 1981 nameščenih, skupaj z administrativnim in tehničnim osebjem, v arhivi: le 46 delavcev. Katarina Smutna v svojem prispevku Zabezpečen' kom-plexnl dokumcntacc obdobi vystavby socialismu v jihomoravskych poduikovj'ch aichivech (str. 193-197) poroča o zavarovanju celotne dokumentacije iz obdobja graditve socializma v južnomoravskih arhivih podjetij, kot to zahteva sklep vlade št. 234, sprejet leta li>80, o zavarovanju tovrstne dokumentacije v ČSR. V?ra Helciicova objavlja nekaj izkušenj in dognanj, pridobljenih ob delu pri izdaji novega vodnika pc fondih in zbirkah osrednjega državnegr arhiva v Pragi, v članku: ZamySlenl nad pojetfm archivmleh povodcu (str. 198-202). V naslednjem prispevku Ludmila Kubatovi analizira najstarejše četrtletne rudniške obračune iz Krušnohori Rozbor nejstaršich čtvrl'etnich dolovj?ch iičtti z Kru šnohori (str 202--210). Članke letnika 1982 zaključuje prispevek Pavle Burdovc ■Arhivi VIII 1985 841 k historiafu arhiva ČeSke krone: O sedmi klinieh ("str. 210-215). Rubtika Poročila nas v tem letniku seznani s kongresom, ki je potekat leta 1981 v Moskvi in je bil posveten uvedbi avtomatizacije v arhivih (str 32--37); o seminarju organiziranim v Plznu ob 60-lelnici Komunistične strfnkc ČSR (str. 3£--39); o V zasedanju južnomoravskih arhivistov (str 39-43): o petem zasedanju češkoslovaških zgodovinarjev (str 94--102); o prispevku okrožnnga arhiva v Litomyilu ob 1000-letnici prvega podatka o obstoju tega mesta (str. 102-104); o V zasedanju zafrodnočeških arh'vistov (str. 167-I6B): o simpoziju ob 550-ictnici znamenitega diplomatskega uspeha husitov v Chebu (str. 168-170); o razstavi, ki jo je pripravil restavratorski in korzervatorski oddelek srednje graf: J ne šole v Pragi (str. 170—171); o dnevu odprtih vrat v arhivu podjetja Taxier (str. 172-17?), čemur sledijo poročila o življenjskih jubilejih arhivskih delavcev in ne k ro logi. V rubriki Literatura so objavljeni pregledi in recenzije domače in tuje arhivske periodike, edicij virov in izdaj o teoriji in p aksi arhivskega dela fstr. 51-64, str m9 -128, str. P6-192. str. 233^256) Arthivn, časopis, letnik I983 (33),zv.'l, 2, 3-4 Uporaba računalniške tehnike na področju arhivske dejavnosti in možnosti, kijih le-ta daje, je tema, ki tako kot naše vznemirja tudi češke arhiviste, ki tej prob'enatiki posvečajo v svojem giasilu veliko pozornost. Josef Žabka v p; vem članku 33. letnika. Spojeni mikrofilmu a poči-tače (str. 1-17) opoziija na nove možnosti, kijih ponuja razvoj mikrofilmske in računalniške tehnike Prispevek . Eliškc ČanISve Rekonstrukre rodin (str. 17--2?) prinaša nekaj tehtnih dopolnitev metodike zgo-dcvinskc-Jemografskih raziskav, do katerih se je avtorica dokopala pn delu na sprejetem srednjeročnem programu o temeljnih problemih populacije prebivalstva. Ivan Hlavicek pod naslovom Nekolik dodatku k re-gesturi listin Albrechta II (str, 23- 30) objavljf nekaj dopolnil k deiu J F. Bahmer, Regest a imperii XII. Al-breeht M 1438 -1439. Bearbeitet von Günther Hodi. Wien -Köln-Graz, 1975. Glede na to, da je eden od univerzalnih prob'emov današnje arhivistike arhivsko izrazojloyje, katerega doslej nepremagljiva različnost ima brez dvoma korenine v dejstvu, da arhivistika dolga leta ni bila upoštevana kot samostojna veda, temveč le kot privesek administrativnim in upravnim sisJemom, ki so si ustv°jrili svoj lastni uradni jezik, v katerega so sčasoma proniknih tudi nekateri izrazi iz knjižničarske in muzejske stroke, opozarja Gabriela Čechovti v prispevki K češke archivnf terminologi1 (str. 65--72) na nekaj vprašanj, ki sc po-Taiajo pri obsežnem delu ob pripnvah za izdajo novega češkega arhivskega slovaija, Leto 1983 je posvečeno češkemu gledališču in arhivi so za počastitev obletnice Narodnega gledališča pripra*'ljali zgodovinsko dokumentacijo o gledališčih, pri čemer se ie pokazalo, da jc v arhivih velika m.ioüna zanimivih :n dragocenih dokumentov ne le o delovanju gledališč, temveč tudi o odmevnosti tega deluvanja v širšem okolju. Miloslav B^IohHvek v članku Deiiny divadla a Archiv mSsta Plin? (str, 72 -83) na pooiagi grauiva v plzenskem arh'vu opiše hisvoriat gledališkega arhivskega fonda in poda kratek zgodovinski pregled gledališča mesta Plzen. O íes [desetletnici ustanovitve arhiva mesta Ostravy pise Kare! Jirik: 50 let Archivu mSsta Ostravy (str, 83 -86). Arhiv jc ena od najstarejših kulturnih inštitucij tega mesta in obenem najmlajši arhiv med arhivi Česk:h velemest. Ustanovljen je bil šeie po propadu monarhi'", leta 1923 in je v kratki dobi po ustanovitvi preiasel v moderno arhivsko ustanovo, ki ni služila ie upravnim, kulturnim in znanstvenim potrebam svojega mesta, temveč je s svojo dejavnostjo pokrivala celotno ostravsk^ in št sosednje teSinsko področje. Zasluga za ta razcvet gre prvemu mestnemu arhivaqu prof. Adamusu, ki ji osnoval pri arhivu še priročno knjižnico in postavil temelje znanstveno-raziskovalne in. izdajateljske dejavnosti arhiva. Achmusova b'bhografija obsega 30 samostojnih zgodovinskih publikacij in prek' 300 dališih Študij in člankov, vrhunec njegovega dela v arhivu pa predstavlja izdaja zbirke listin mesta in osnovanje lastnega arhivskega časopisa: VSstnik archivu a rr.usea estravikeho kraje, Z njegovim odhudom leta 1935 je arhiv stagniral in tudi po osvoboditvi leta 1945 je bilo potrebnih več let, da se je arhiv kadnvsko, prostorsko in organizacijSKO razvil, take da je po letu 196fl spet v polni meri nadaljeval delo, ki ga je zasnoval njegov pri arhivar. S člankom Pamatce docenta Karla Kazbudy (str. 86--91) je ZdenSk Šamberger počastil spomin umrlega arhivista minististva za zunanje zadeve in pomembnega češkega zgodovinarja sodobne zgodovine, nosilca več častnih odlikovanj, dr. Karla Kazbjde. Članke v drugem zvezku zaključuje poročilo, ki sta ga pripravila Ivan Štarha in Kateíina Snutná VlastivJc.ny sborník Jizni Morava (str. 91—98) o razvoju, obsegu in pomenu zbornika Jižni Morava. Zbornik izhaja že 18 let in v tem čast: jc izšlo 21 zvezkov s skupno 4386 stranmi tekata, J02 stranmi slikovnih prilog in 4 prosto vloženimi tabelami. Njegov predhodnik je bil letnik okrajnega arhiva üTeclav: Ročenka Okr^snfhc archivu pro okres BFeelav v MikulovS, katerega prvi zvezek ie riel leta 1965, tri leta kasneje pa so k izdaji zbornika pristopili 5c ostali južnomoravsk? okrajni arhivi in zbornik je dobil svoj današnji naslov. Tedaj jc b-icl tudi prvi zvezek druge edicije Kn,žnice J.žn! Moravy, kije dos'ej izšla v sedmih zvezk-h s 500 atranmi tekst,?. 38 stranmi slikovnih orilog in ?. devetim« posebej vloženimi zemljevidi. Na prvem mestu v tretjem zvrzku je Članek, v katerem Ivan Hlavaček ob stoletnici rojstva zgodovinatja VSilava Vojtiška poda pregled šrokega registra njegovega znan stvenega delovanja: Sto let od narozeni Viciava Voj-tiSka" (str 129 -137). Slednje obsega področje 'godo, vine čeških mest, predvsem Piage zgodovine univerz in znanstvenih ustanov, posega na področje diplorriatike, heraldike s sfragistiko in arhivistike. Brez dvomi bo tuai za nase arhiviste zanimiv prispevek Zdenk? Sam-bergeija o dejanski uporabni vrednorti arhivskih informativnih pripomočkov za raziskovalce: K vvoovidac! hodnotr archivnich parrueek (str. 137-150) S tem vprašanjem se je več let ukvarjala pusebna delovna skupina, ki se je pri delu povezala tudi z nekaterimi arhivi soseanjih držav. Po i orno st i vredna je že lačetna ugotovitev, da je zanimanje raziskovalcev v povimeznih državah pogojeno z zgodovinskimi obaobji V ČS-^R sc 40% raziskovalcev zanimr za arhivske fonde nastale pred Ifciom J848, piav toliko procentov sc jih zanima za zgodovino od leta 1848 do 1945., za gradivo, nastalo 142 Arhivi Vili UfëS po letu 1945 se zanima 20 % raziskovalcev. Na Poljskem raziskuje zgodovine do začetka ) 9. stoletja 35^ raziskovalcev, 45 % se jih zanima za obdobje od leia 1800 do 1945, zgodevma po letu 1945 p? zanima 20% raziskovalcev. Na Madžarskem je za 41 % uporabnikov gradiva zanimivo obdobje do začetka 19 stoletja, za 56% pa obdobje od leta 1800 do 1S45, za gradivo, nastalo po letu 1945 se zanima borih 3 % uporabnikov. V Sovjetski zvezi se 35% raziskovalcev zanima za gradivo, nastalo pred oktobrsko revolucijo, o5 % pa za gradivo, nastalo po revoluciji. Pri pretresu dejanske uporabne vrednosti arhivskih informativnih pripomočkov za raziskovalce je bilo ugotovljeno, da veljavni sistemi informacijskih pomagal v svojem bistvu ustrezajo prizadevanjem po objektivni upodobitvi obsega in vsebine fondev, venuar ne gre zanemariti vplivov različnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov pri končnem oblikovanju informacijskega aparata arhiva. Kajti objektivna vrednost informacijske upooobitve arhivskega fonda je nujno omejena z vrsto laktoijev, eden med njimi je globina poznavanja strukture in vsebine fonda, /ključne z njegevim nastankom tistega, ki ie inlor-madjo izdelal in z njegovim subjektivnim pristopom k obdelavi informacije. Pravzaprav jc paradoksno dejstvo da je individualizacija tem večja, čim večje je pnza-devinje za podrobnejšo infcmacijo. Temeljna informacija jc turej limitirana s poznavanjem fonda in njegovega nastanka, z razčlenitvijo notranje strukUire fonda in transformacijo te razčlenitve v učinkovit informacijski sistem. Poleg tega pa je izdelava informacijskih pomagal pogojena Se s časovnim fakioijem in v nič manjši meri s tehničnimi možnostmi, V perspektivi je treba računati s tem, da se že izdelan? delni registri spoje v integrirane medfendne registre po skupinah fc.n dov enega arhiva in v med arhivske registre, kr predstavljajo temelj eventuahicg? generalnega registra, kar pa že nakazuje pristop k kasnejši avtomizaciji. Glede na potrebe današnjega časa pa je treba za začetek izdelati predvsem enoten geslovnik, ki bo omogočal združevanje pojmov, imeti pu je ireba pri tem pred očmi, da bo znanstvenc-tehnična revolucija povzročila razmah ne-tradicionalnih dokumentov in zato je treba pripraviti razmere za tekoč prehod na bodoče avtomatizirane mformacijske sisteme V prispevku Zamyšlcni nad I. dilem Reg^st z doby Vdelava IV (str. 151-158) poroča Zdenka Hledfkova o ediciji prvcea dela regest iz obdobja Vaciava IV., ki jc pričela leta 1967 in jc bila zaključena z izdajo poslednjega snopiča v letu 1982- Izdanih je bilo vsega 7556 regest od 1. dcccmbra 1378 do kona leta 1400, Ivan Štarha in KateTina Smutna v poslednjem članku tretjega zvezka razparavijata o vpra Tanjin izdaje vodnika po arliivsKili fonuih industrijskih podjetij—K otizce pru.odcu po at ;hivm;h fondech pR'myšlovyoh pndnik' do zniirodnSni (str. 159-163), Emil Hcšek v četrtem zvezku objavlja prispevek Znra-cov&if a vyznam liistorie lesi'1 (str 193--206) in v njem opozarja na obdelavo in pomen zgodovine gozdov, ki ima na Češkem že skoraj stoletno tradicijo. Jaroslav Douša v članku Arcltivy a kroniky (str. 206 -213) razglablja o pomenu mestnih kronik v zgodovinopisju in poda kra'ck pregled novodobne kroni-Kurske tradicije, kije na Češkem vzniknila koncem 18. stoletja. Pn tem poudarja, da morajo današnjim kronistom pri prikazu preteklosti pomagati zgodovinarji, muzeji, predvsem pa arh.vi. O piedarhùskem varstm gradiva urada za normatizacijo n -merjenje pise Ivana Krauso'â: P'Jdarchivm* peče v L'ïadu pro normalizaci a miTciii (str. 213-217). Zadnji prispevek v rubriki člankov je predstavitev električnih iig.1 al no varnostnih naprav, ki zagotavljajo varnost v ar-liivskili depojih pred vlomi in jo podaja Jarmiia Srka-¡ovi: Ochrana archivé elektrickou zabczpccovacl sig nalizaci (str 217-219). Rubrika Poročila seznanja bralce o konferenci o znan stvcno-telinični dokumentaciji, ki jc bila leta 1982 v Sofiji (str. 30- 33); o strokovnem izobraževanju arhi-vaijev podjetij bombažne industrije (str. 33- 36), o jc-m.narju o zavarovanju sodobne dokumentacije na južnem Moravskerr. (str, 36--39), o licraldlčnem simpoziju v letu 1982 (str 38 -42), o razstavi ob 250-leinici čhebskega arhiva (str. 42- -44), o razstavi, kije bila leta 1982 v Pngi in je prikazovala razvoj znanosti v SZ (str 44- 45), o konferenci ob 60-letmci časopisa Sovjetski arhivi (str. 99-100), o razstavi posvečeni g!e dališcu v Plinu (str. 100- 102), o mednarodnem po svetovanju'o znjnst"eno-tehnični dokumentaciji, ki je bilo tega leta v Moskvi (str. 164 -166), o izobraževalnih tečajih za arhiviste (str. 166--168); o vicdržavncin seminarju za restavratoije in zgodovinarje (str, 168- 173), o VI. srečanju juž.nomoravskih arhivarjev (str. 174- 175), o VI, konfercnci arhivov akademij znanosti socialističnih dežel v BuJimpešti (str, 220-221), o izid" referatov s V zasedanja češkoslovaških zgodovinarjev v publikaciji Karlove univerze. Arta Universi-tatis Carolinae. Philosophiez et historba 5. Studia histo-riea XXIII (str. 221-222), o ciklusu predavanj o lingvističnem in informacijskem zavarovanju avtomatiziranih informacijskih sistemov (str. 223-326), Rob; iko v "sakem zvezku zaključujejo osebne vesti o čeških arhivskih delavcih. Seznanjanju arhivistov s strokovno literaturo posveča časopis-veliko pozornost. V vsakem zvezku je rubriki Literatura prepuščena približno tretjina strani (od 47 do 64, od 108 do 128 od 180 od .92 in od 238 oo 256). Na prvem mestu so vselej poročila o domačih strokovnih periodičnih publikacijah in zbornikih po sameznili arhivov, čemur slede recenzije domečih strokovnih del. ki so jih izdali arhivi sami ali pa se 'aku ali drugače dotikajo arhivistike. Publicistična dejavnost čeških arhivistov je presenetljivo veitka. Prav na koncu vsakega zvezka je nekaj strani namenjenih poročilom in ocenam pomembnih arhivskih edicij v tujim, kjer prevladuje nemika, francoska in italijanska literatura. Arhivi Vili 1985 143 SCRINIUM, ZEITSCHRIFT DES VERBANDES ÖSTERREICHISCHEN ARCHIVARE, Wien'lf>83*28 Majda FIcko Članki celotnega zvezka se nanašajo na največji avstrijski arhiv, Vojni arhiv na Dunaju, in so jih njegovi sodelavci napisali ob 65-lctnici življenja dvornega svetnika dr, O t ta Win terja, diiektcija Vojnega arhiva, namestnika generalnega direktoija Avstrijskega državnega arhiva in dolgoletnega podpredsednika zveze avstrijskih arhlvistov. Med dejavnostmi, ki jih ie opravil dr. Winter v Vojnem arhivu, so tuüi jugoslovansko-avstrijska pogajanja. Predpriprave za ta pogajanja so prinesle nekatere arhivsko-/nanstvcnc obdelave arhivskih fondov, k> so bili do sedaj komaj obdelani. K tem spada tudi Posebni fond (Sonderbestand) v okviru spisov z bojišč (Feldakten). Me-d Iü8 (ascikli in 169 de'ovodniki tega fonda sta se našla tudi 2 fascikla spisov in 2 knjigi delovodnikov registrature Oddelka za vojaške državne akte, ki nas vodita k izvoru arhivskih pogajanj. Peter Brouock v članku Oddelek za voiaške državne akte (1918- 1920) razlaga, daje bil to poreben oddelek pri Vojnem arhivu, ustanovljen na željo oblasti, da bi zbral, pripravil in obdela! potrebno gradivo za mirovna pogajanja' in državno pogodbo po prvi svetovni vojni. Prvenstveno bi moral oddelek arhivirati spise vojr.e pisarne, armadnega vrhovnegu poveljstva, „zaupne spise", spise oddelka za cenzuro pri vojnem ministrstvu in sekcije za mornarico pri vojnem ministrstvu. Poisxati so morali materiale o udeležbi Cehov in Poljakov v vojni, o odnosih, med Tirolci in Italijani itd Vendar so materiali le malo vplivali na mirovno konferenco. Objavljena pa so bila tudi nekatera vojnozgodovinsKa dela, kl so ob te*n nastala. Pisec na zanimiv način navaja razne po-drpbnosti v zvezi z de ovanjem oddelka in vplivi nanj. Leta 1920 je bil oddelek razpuščen, državni spisi so bili razdeljeni med oddelek za nove vojne akte, mornariški arhiv in arhiv vojaškega sodišča. V sestavku Ernest Welling, arhivar Dvornega vojnega sveta v Pragi nas Reiner Eggcr seznanja z dejstvom, da je imel dvorni vojni arhiv regiitratoria, ki je bil hkrati tuai arhivar Že leta 1611, kai je razvidno iz oerso-nalnegi statusa Dvornega vojnega arhiva, in ne šele 100 let kasneje, ko je cesar Jožefi, izdal odredbo o ustanovitvi arhiva pn P'sarni dvornega vojnega sveta na Dunaju. Clarek Erichs llilbranda Wachau v kartevni upodobitvi tbndov vojnega arhiva nas opozarja na topografske karte tokov rek,.kjer je kot najpomembnejša piedstavljena Donava, z ožjim ali širšim bregom v predelu.Wachaua Karte izhajajo iz 17, do 20. stoletja, Avtor Ernest Rutkovski v prispevku Svetal primer dolžnosti in zvestobe — s podnaslovom Ženske v vojnem sestavu 1914--1918, spremlja usodo nekaterih žensk v prvi svetovni vojni, ki sc se kot prostovoljke borile z ramo ob rami z moškimi, npr. v Ukrajinski legiji, ali sodetovaie kot telegraustke, zdravnice in medicinske sestre, Vojaško poveljstvo si ženskim osebam večkrat ni usodilc pr'peti odlikovanja. Vprašanje je rešil ielc cesar Franc Jožef z odredbo icta 1915. Cristopf Tepperberg objavlja članek Cesarsko-kraljevi šef rezerve in njegov arhiv, Leta 1917 je cesar Karel I imenoval Šefa reserve za vse oborožene sile, medtem ko sta prej to delo opravljala vodstvo, armade in vojno ministrstvo. Ta centralni urad so sestavliali: lastni centralni urad, izvršilni or? an i in kontrolne komisiie. Centralni urad je bi1 Se nadalje razdeljen v skupine in te v reso rje. Personalno stanje šefa-rezerve je bilo v določenem obdobju naslednje: 48 oficirjev, 25 pisarjev, 19 pisark, 8 pomožnih moči, 22 kurirjev, skupaj '122 oseb Posebnost pisarne Šefa rezerve je bila v označevanju prispelih spisov s tekočimi Ste/ilkaini po amerikanskem Sest številčne m sistemu, npr. 3.23.027/11 (1917) kar pomeni; 3-nmec, 23-dan, 27-tekoča številka spisa tistega dne, II-spis obdelan v dru^i skupini. Spise so odlagali-po stvarnih rubrikah le'del skjpine, ki zadela žetev oziroma letino in spisi personalne skupine 1918 so odloženi po tekočih številkah. Dne 3. novembra 1918 je bil Šef rezerve razreSen, centralna pisarna je bila priključena ukinjenemu vojnemu ministrstvu. Posebnost arhivskega fonda je dnevnik šefa rezerve, ker podobr:ga v ira ni za noben vojaški centralni urad v svetovni vojni. Vodili so ga v predsedstvenem oddelku od 15. februarja 1917 do 30. apriia 1918. Posebno pomembni spisi so priključeni dnevniku. Dnevnik je zanimiv vir za prikaz odnosov med centralnimi uradi in vsebuje diagoccne podatke za vojno gospodarstvo. Walter Wagner pas v zadnjem sestavku Artilerijski arhiv v vojnem arhivu na Dunaju vodi po arhivu, ki hrani načrte, narise, tabele, razno spisovno gradivo, kakor tudi modele, plošče in razne predmete, denar, štamp-iljke od 1779 dalje, ko je bila artilerija v državi reorganizirana. Avtor podaja natančen pregled fonda; z o '.nakani i stvarnih skupin arhivalij po obdobjih, Za raziskovanje je uporab r,ili preko 50 000 primerkov. Tej številki Scriniuma je Edith Wohlgemuth dodala obširno bibliografijo člankov, ki se kakorkoli nanaïaj 1 na Vojni arhiv na splošr.o, na njegovo zgodovino, fonde, ki jih lu an: ali delavce v arhivu v zadnjih *reh desetletjih. MITTEILUNGEN DFS STEIERMARKISCHEN I.ANDESARCIIIVS. Folge 34, (¡raz 1984 . E Nada Jurkovič vscbina: Gcrhard Pfeischy: Delovno poročilo štajeiskega deželnega arhiva za leto 1983 Ileinrich Purkarthofer: Dodatek V letu 1983 podeljeni štajerski občinski grbi Gcrhard Pferschy Franz Plchter in štajerska arhivistika Wcner Pfeiler: Empirična dognanja k izbiri ustrezne prostorske klime v arhivskih skladiščih za preprečevanje glivičnih bolezni Josef Riegler Posest samostana Admont v Stlefingtahi in na severovzhod lem Upniškem polju i4A 844 Arhivi VIII 1985- Gerlad Ganser Opo.nbe k domačim in družinskim imenom področja Aflenz in Veitsch v 14. in 15. stoletju Wulter Biunner: ZgodnjeStajerski svobodni kmetje Kari Spreitzhofer; Svobudra posest Sv Katarina na Offen ;ggr — Dopolnilo k Š ta jedkim sodnim popisom Franz Otto Rjth Zgodovinska Štjerska in obramba proti Turkom v jugovzhodnem področju. Zgodnje oblike in obrobne conc prznejSc Vojne krajine do leta 1578 Joseph D isput: Posebni pravni položaj trga Fehring od '6. Jo 19 stoletja Heinrich Purkarthofer: Ustanova bratovščine sv Nikolaju v Brucku in njen obračun v letu 1673 Dorothea Wiesenberger: Poselska knjižica. Prispevek k štajerskemu slu abnistvu 18f7 do 1922 Oglas. Objave Štajerskega deželnega arhiva Prvi prispev-sk je delovno poročilo Štajerskega deželnega arhiva za leto 1983, ki ga je napisal direktor dr. Gerhaid Pfersehy in je razdeljeno na 19 poglavij. Sledi prisp -vek Heimichii Purkarthoftiia o občinskih grbih; podeljenih v letu 1983. V tretjem prispevku predstavi dr Pfcrschy arhivarja dr. Ftanza Pichlerja ob njegovi 70-lctnici ter njegov,prispevek k Štajerski arhivistiki. V sestavku AVernerja Pfeilcrja se seznanimo ?. vpra šanjem ustrezne prostorske klime za ziš^ito arhivanj pred glivičnimv boieznimi, Odločujoča faktorja sta temperatura in vlaga, ki morata biti-taksni, da glivicam onemogočata rast., Poznamo 136 do 200 vrst glivic, ki sc škodljivi za arhivalije, delno pa tudi za človeka- Za večino od njih je najprimernejša temperatura čez 25e(' in reiat.Vna vlaga čez 60%. So pa tudi vrste, ki obstojajo pri nizkih temperaturah in pri relativni viagi jamo 8 do 9 %. Sestavek je opremljen s tabelami. Joscf Riegler nam predstavi posest admontskegn samostana v Stiefingtalu in severovzhodnem Lipniškcm polju od 12, do 19. stoletja. O domačih in družinskih imenih na področju Aflenza in Veitsch a v 14, in 15 stoletju govori prispevek Ceral-da Ganseija. Walter Brunner nam v svojem prispevku predstav1 zgor-nještajerske svobodne kmete Odprto ostane vprašanje, ali so bili na Štajerskem svobodni kmetje že v času naseljevanja ali pa sc ta socialna plast pojavi Sele v poznem srednjem veku Avtor prikaže kako in kdai je lahke nastala svobodna kmečka posest. Kari Soreitzhofer v svojem sest-ivku o svobodni poserti Sv. Katar-na na Ofteneggu predstavi ..pozabljeni" pravni okoliš na osnovi nedatiranega desetinskega registra go-spoščine Stubegg Franz Otto Roth nam v 22 točkah predstavi Štajersko v 1obi turških vpadov, Joseph Desput pa govori o posebr.em položaju Fchringa od 16. do 19 sto'etja. Heinrich Purkarthofer govori o bratovščini sv Nikolaja, ki je združevala ladjarje m splavatje Na podjag? obra čuna iz leta 1673 predstavi premoženje bratovščine in kako ter zakaj so ga uporabliali. Obširen prispevek je pripravila Dorothea Wiesenberger. lotila se je vprašanji poslov - služabnikov v obdobju od 1857 do 192?, Pcselske knjižice so uvedli leta 1857. Avtorica nam predstavi poselsko knjižico z vsemi rubrikami. Pj-edstavi tudi plačilo poslov - navade kaj in koliko so zaslužili, do.akne sc tudi vprašanja odpusta poslov in vprašanja bolnih poslov LA GAZETTE DES ARCHIVES, Pariz. St 121-122 in 123, leto 1983 Ivan Nfiiranič La Gazettc des Archives je v dvojni Številki 121—122 p>d naslovom Arhivi in decentralizacija v tujini predstavila organizacijo arhivske službe v ZR Nemčiji- Kanadi, Italiji, Španiji, Angliji in Švici s poudarkom na medsebojnem odnosu arhivov na različnih nivojih, na centralizaciji oziroma decenuaiiza-iji arhivskih služb. Arhivi v ZR Nemčiji Arhivski sistem v ZK Nemčiji, kakor je bil urejen po letu .1945 (na osnovah, ki pogos'r segajo v 19 stoletje), povezuje federalizem s centralizacijo na stopnji dežele V ZR Nemčiji nimajo arhivske direkcije z?, vse državo (toda Zvezni &rhiv ima skupaj Štiri depoje v Kobienzu, Frankturtu, Freibnrgu in St. Augustinu pri Bonnu). V vsaki deželi je pc en državni arhiv (centralni; glavni ali okrajni a/hi/), ki je pogosto dediščina (ene prejšnjih nerr.ških držav) v 19 stoletju nstanovljnnega arhiva. Ti arhivi so neodvisni od ene ali druge zvezne države in od Zveznega arhiva, toda v okviru dežel so,podrejeni pristojnemu ministrstvu in tako centraliziram. Medterr pa se pojavljajo od časa do časa posaqjezm primeri decentralizacije v marsikateri deželi, kjer sc okrožja ustanovna lastne arhive, ki jim tudi krajevne oblasti izročajo državne fonde ter svetujejo občinskim arhivom v svojem okrožju. Pomanjkljivo centralizacijo sc izravnali s pomembnimi koordinacijskimi dejavniki: enotno izobraževanje irhivistov samo v dveh šolah v Munchenu in Marburgu, nekaj za celotno ZR Nemčijo veljavnih od; redb, ki so jih pripravili voditelji dižavnih arhivov v stalni konferenci (zaščita podatkov, varnostno mikrofilma nje) To je sicer uspeh delovanja Zveze nemških arhivis'ov (ustanovljene 1946. leJa), ki je s svojimi kongresi, oddelč.iiml konferencami in s svojim glasilom Dcr Atchivar poživila temeljno politiko izmenjave strokovnih izk tšenj in kontinuiranega izobraževanja arhivistov. Regionalni arhivski centri v Kanadi Ob koncu 6O-tih let su arhivisti v Kanadi razpravljali o organizaciji aihivske shžbe in oblikovanju arhivske mreže. Med alternativama, da bi zbrali arhivsko gradivo v enem centru, v Nacionalnem arhivu v Ouibecu, ali ga pa hranili tem, kjer je nastalo, v manjših regionalnih A rli i vi VIII 1985 145 arhivih, so sc odločili za decentralizacijo. Poleg Nacionalnega arhiva v QuAc:u in arhiva v Montrealu so najprej ustanovili tretji arhivski center v Trois Riviersu, ki naj b! sprejemat gradivo Francoske kraljeve administracije in nato Sc Sest regionalnih arhivskih centrov. Dne 3. marca 1975 sta minister za kulturne zadeve in minister za sodstvo sklenila sporazum, ki je predvidel, da je treba dokumente starejše od sto let izročiti v regionalni center Nacionalnega arhiva v Cučbecu. To je bil prvi dokument, ki je potrjeval progi aru arhivske regionalizacije. Vendar arhivisti iz Nacionalnega arhiva sodelujejo v regionalnih centrih in svetujejo pri reševanju strokovnih vprašani. V letih 1971 do 19.'8 so bili arhivisti v regionalnih arhivih podrejeni neposredno koriscrvatDrju v Nacionalnem arhivu, kije vsak mcsec skliceval komite za koordinacijo V njem so se združevali krajevni in potujoči arhivisti. Leta 1979 je Nacionalni arhiv v- Q-iibecu postal Ccncialna direkcija pri Ministrstvu za kulturne /ad^v z dvema konservaterjema, ki sta dobila kompetcncc nad pesameznimi regionalnimi centri. Do jeseni 1^81 leta aO se v njenem okviru izoblikovale tri direkcije arhivov: Direkcija centra arhivov v Oučbecu za gradivo vlade v Qi.ibecu, Direkcija centra arhivov v Montrealu, Direkcija sedmih regionalnih arhivov, Regionalizacija arhivske službe v Kanadi ne pomeni decentralizacije arhivske službe, ,fajti nob^n' izmed regionalnih centrov m avtonomen pri svojem dem. Podrejeni so Ministrstvu za javne delo, Direkciji Nacionalnega arhiva v Omibccii, Ministrstvu za kulturne zadeve in ustreznemu ministru Organizacija arhivov v Italiji Vaistvo arhivske dediščine je uredil zakon iz leta 1963. Italijansko arhivsko službo vodi Ceneraltia direkcija Tej sta v Rimi podrejena Centralni državni arhiv in Nacionalni inštitut za restavracijo dokumentov in arhivsko tehnologijo (imenujejo ga tu d' Center za fotografijo, vezavo in restavracijo Državnega arhiva) Centralni državni arhiv sprejema, hrani in omogoča uporabo gradiva osrednje državne uprave .n sodnih organov. V vsaki prnvinci obstaja državni arhiv ki ima lahko sekcije tudi v manjših mestih. Državni arhiv nadzoruje urejanji', hranjenje in izločanje arhivskega gradi/a,I ki nastaja pri prefekturali, kvesturah, finančni službi in sodstvu v okviru njihovih provinc. Pri sedemnajstih naj pomembnejših državnih arhivih obstaiajo arhivske šole za arhivistiko, paleografijo in diplomatiko. Državni ar hivi nadzirajo tudi arhive, njd katerimi država nuna pristojnosti, to so arhivi javnih ustanov in privatni arhivi, ki imaio velik'zgodovinski pomen. S temi nalogami se ukvarja poseben organ arhivov, imenovan super-intendanca. Obrtaja razlika m?d statusom državnih arhivskih fondov in gradivom, ki pripada javnim skupnostim-v regijah, provincah ali občinah. Za svoje gra div^ skrbijo skupnosti same. Arhivska zakonodaja se izogiba centralističnih rešitev. Toda ne odreka se nadzoru in težnji,'da poenoti zaščito in varstvo kulturne dediščine Lreditev arhivov v Španiji Proces decentralizacije v Španiji na pedtagi ustave iz leta 1978 poteka v smeri afirmacije,politične avtonomije posameznih narodnosti in regij v okviru enotne španski države Celoten španski teritorij sestavlja 17 avtonomnih skupnosti (rcEij) in mesti Centa in Mellila. Ustava določa zakonodajne kompetcncc avtonomnih skupnosti Državnega arhiva pri varstvu arhivskega gradiva. Avtonomne skupnosti in Državni arhiv sprejemajo predpise o varstvu arhivskega gradiva vsak za svoje področje, driava pa ureja skupna /prašanja poškodb in tatvin gladiva ter organizira skupni sistem informacij. Zakoni predvidevajo možrosti posebnih dogovorov med avtonomnimi skupnostmi in državo Do sedaj ni Se nobena avtonomna skupnost razglasila svojega arhivskega zakoni. Projekt arhivskega zakona, ki naj bi ga bil obravnaval parlament v letu 1984. obsega /se vidike zaščite dokumentarne dediščine na ozemlju celotne države. Zakoni avtonomnih skup nos'i sc morajo ujemati z državnim zakonom Generalna poddirekcija španskih arhivov, ki je sestavni del ministrstva za kulturo, je prenesla upravljanje 50-tih provincialrJi arhivov na avtonomne skupnosti. Dogovor o prenosu kompctenc določa: — Egradb: in dokumenti prcvincialnilt arnivov ohranijo naziv „državni". Enako velja, če je njihovo upravljanje zaupano avtonomnim skupnostim. — Generalna poddireKuja ihrani kompetcncc nad investicijami. Programe spojema v sodelovanju z avtonomnimi skupnostmi. — Direktorje provincialnih arhivov izbirajo na osnovi natečaja Provincialni arhivi ostajajo politično in administrativno centralizirani. Prenos kompetenc Generalne poddirckcije nr piovir.ci-alne arhive se ne nanaša na nacionalnc arhi«c Obstaja pet nacionalnih arhivov, ki so med seboj enaki. Noben med njimi ni vključen med provinchlnc arhive Glede administracije in v finančnih zadevah so podrejeni Generalni pode Lekcij i. Nacionalni arhivski centri za arhivsko sodelovanje so podrejeni Generalni poddirckciji. Ti skrbijo za skladen razvoj arhivov v vsej državi na tehničnem in'znanstvenem področju, za konscrvacijo in rcsiàvràcijo gradiva, za mi-krotilmanje in izobraževale kadrov, za uporabo gradiva in m;dnarodne- stike na pjdročiu arhivistiki Kljub podrejenosti Gene ram i podd;rckciji imajo ti centri določeno avtonomijo. Državni administrativni artiivi, ki jih organizira Genera1 na pod direkcija, skrbe za e.iotrn urejanje, dostopnost in izločanje nastajajočega gradiva za vso državo. Arhivi v Angliji Arhivska služba v Angliji ir grlskih deželah je urejena v treh nivojih: — Arhiv ccntralnc vlade "odi direktor Nacionalnega arhiva in jc podrejen ministru krone. — Lokalna arhivska služba je organizirana po grofijah Ti arhivi hranijo gradivo lokalne administracije in gradivo, ki ima krajevni pomen — ' Arhivi zasebnih inštilucij. Public Record Office (Nacionalni arh:v) V Angliji ie nastal najstarejši arhiv pri Kraljevi zakladnici in je rotoval s kraljevim dvorom. NajsîarejSi do k umen t v njem predstavlja 'Derneîd ffi Book iz icta 1086, V teku 12 stoletja so nastali arhivi, kijih nisc hranili pri kraljevem dvoru, v westminstrskem arhivu. Men njimi sije ustvarila svoj lastni arhiv kraljeva pisarna — chancery, ki je bil sprva nastanjen v londonskem Towru, nato pa v današnjem Chancery Line, v kapeli, Arhivi VID 1985 in sc zato imenuje Rolls Chapel. Poleg tega jc obstajal arhiv v westminstrski opatiji in westminstrski palači. Hranjenje arhivov ni bilo sistematično. Nekateri so si prizadevali, da bf gradivo uredili. Zlasti je bila poznana ureditev Stapledon. Organiziral jo je Walter Stapledou, škof v Exeteru. Njegovi pisarji so preuredili arhiv v Tcwru i Ten r) v Londonu Poleg tega jo zajeli gradivo iz, Westminstra, ki pozneje ni bilo vrnjeno v prvotni arhiv in je ostalo ločeno do danes. Drugo večjo skupino srednjeveškega gradiva predstavljajo fondi finančne uprave in Cour de Justice V J6 stoletju je kraljevi tajnik, imenovan državni tajni«, postal pomemben dejavnik v administraciji. Sprva so njegov arhiv hranili v lastrem sekretariatu. V letih 1618-1619 je bila ustanovljena Pisarna državnih dokumentov v Whitehalu. Število arhivskih depojev je raslo, pogoji za ohranitev gradiva pa so sc poslabšali. Leta 18.18 je bil sprejet zakon o arhivski službi (Public Re:ord Office Act), Predvidel je, da naj shranijo vse uradne arhive v enem üepojti. Nadzoroval naj bi ga višji sodnik (Master of the Rolls). Tako so bili vsi uradni arhivi od leta 1838 združeni v Public Rtcora Officcu, vendar shranjeni v petih depojih. Po letu 1851 so začeli graditi v Londonu nova skladišča Pubi c Record O« icea in jih po potrebi večkrat dograjevali. Leta 1877 je bil sprejet zakon, ki je ciopuščal, da del gradiva lahko izločijo, a vprašanja prostorov za arhivsko gradivo s tem niso reSili. Končno so leta 1977 dogndili za Public Rccoid Office nova skladišča v Kcwiju pri Londonu V njih hranijo giadivo ministrstev, medtem ko je gradivo i/, srednjegi veka ostalo v Chancery Lane. Leta 1910 je bila ustanovljena Kraljeva komisija, ki pripravlja zakone o arhivih, razpravlja o vptasanjih ohranitve in uporabe gradiva, o arhivskih publikacijah in loka'nih arhivih Za sistem ki je bil uveden 1958 leta. so značilne centralistične tcndcncc. Direktor Nacionalnega arhiva je bil zadolžen, da nadzonijc vse akcije pri 1/loč.inju in hrnjenju gradiva v javnih arhivih Za zadeve izločanja jc bil ustanovljen poseben komite. Mi-nististva pri izločanju t'rsno sodelujejo s Public Record Ofliccom. Organizacije, ki so tesno povezano s cen' tralno vlado, vendar niso njen sestavni del, lahko svoje gradivo izročajo v Pubhc Rccord Office ali pa obli kujejo svojo arhivsko službo. Lokalni arhivi so nastajali in sc oblikovali na različne načine v posameznih grofijah. Zanje niso obstajali neki skupni predpisi. Komite za lokalne arhive, postavlj'n 1899, leta, jc priporočil obükovanjc- krajevnih arhivov. Scle pc drugi svetovni vojni je posebna komisija Arhivskega društva Angliie m komisije za zgodovinske rokopise izdelata predlog za nadzor krajevnih arhivov, v katerih so najpomembnejši fondi lokalne administracije in sodne oblasti. Razmere za ohranitev lokalnih arhivov so se izboljšale pc letu 1933, ko jc bil sprejet nov zakon o lokalni administraciji, k" je zavezal sekretarja grofije za varstvo arhiva v okvirt' grofije. Varstvo arhivskega g.adiva mest je zakon zaupal mestnemu tajniku, gradivo distrikta pa tajniku sveta distrikta. Zakon o lokalni administraciji iz leti 1977 (Govrneniant Act) je določil, da lokalne oblasti same skrbijo za svoje arhive. Krajevni arhivi hranijo večinoma gradivo gospostev. Sprejemajo tudi privatne arhive K raj ovne oblasti pa lahko izročijo svoje gradivo tudi v Public Record OfH-cetf. Krajevno arhivsko služho in Public Record Office povezuje funkcionar (Liaison Of ficcr), ki je svetovalec \ vprašanjih varstva arhivskega gradiva. Za g'adivo administracije v Londonu jc bil leta 1963 ustanovljen poseben svet (Greaier London Council), /a ccrkvetic fonde je odredba iz leta 1929 določila, da župnije same hranijo svoje gradivo. Vendar jc mogc! Škof odločiti, katero cerkvcno gradivo naj župnije izročijo škofijskemu ali krajevnemu arhivu. Odredba iz lela 1978 jc določila, da naj bo v vsaki Škofiji škofijski arhiv Specialni arhivi Nekatere ustanove hranijo svoje gradivo same (tipi, ban--,e, podjetja, škofije, muzeji, univerrc itd.). Te ustanove mi oblikovale lastno arhivsko siužbo Posamezne vrste arhivov v *Vngliji so nastajale brez med-schojnr povezave. V sedaniem času se ti arhivi na razne načme strokovno' navezujejo. Pomembno vlogo ima komisija za zgodovinske rokopise, ustanovljena 1869, ki je zbirala rokopise, jih objavljala in SKrbela za njihovo vzdrževanje ter uporabo. Za strokovno izobraževanje arhivskih delavcev skrbi Društvo arhivistov, ki vsako leto prireja iborova'ije in kongres. Poleg icga pripravi številna k-ajevna srečanja, Druš.vo izdaja revijo Journal of tne Society Pogoj za članstvo je delo v arhivu. 1'oleg tega obstaja v Angliji združenje arhivislo/ grofij. Tretje strokovno organizacijo predstavlja Združenje britanskih arhivov, ki izdaja revijo Archives. Vsako leto prireja kongres in druga srečanja. K poenotenju arhivske službe v Angliji pr¡spev- publikacija Norme za ohranitev arhivskih dokumentov. Arh ¡"¡ste pa povezuje tudi strokovno izobraževanje (štirje tečaji na stopnji višjega pouka). Arhivska služba v Angliji nima centralnega nadzors'va. Preko strokovnih društev poizlušajo oblikovati nacionalno arhivsko politiko. Društvo arhivistev grofij je v pred nedavnim izdani publikaciji o nacionalni politiki varovanja arhivske dediščine objavi'o priporočila v tem smislu. Organizacija arhivov v Svtci Poteg arh kov samostanov in škofij ima vsak kanton svojo arhivsko službo, k? temelji na statutu in sc razlikuje no velikosti kantona, g'ede na to. če j? centraliziran alt ie konfederacija in končno, če je kanton mesto ali obsega podeželje. V mestnih in centralizirani], kantonih sc arhiv največkrat hneiuije državni arhiv. V drugih kantonih sc del pomembne dokumentacije lahko hrani v distrikiih, občinah ali samostanih, V centraliziranih in administrativno razvitih kantonih oblikujejo državni arhivi arhivsko službo na temelju predpisov Samo kanton v Zcncvi ima arhivski zakon. V drugih kantonalnih arhivih temelji arhivska služba na odioku državnega sveta (izvršni organ v kantonih), dopolnjena / drugimi uredbami o arhivski službi. Na nivoju občin jc sistem arhivske službe tudi decentraliziran in urejen s statuti. Velika mesta v Švici imajo stare svoboščine, razWtc administracijo in pomembne arhive. Aihivske zgradbe, tehnična opremljenost, število in usposobljenost arhivskih delavcev v arhivih ustreza gospodarski razvitosti in političnemu pomenu mest Trgi, vasi in župnije hranijo jvoje arhive, katerih starost in pomen se razlikujeta Občine, imenovane meščanske, po pravicah polp'ivatne korporacije, hranijo zlasti dokumente o upravljanju njihove gozdne lastnine in planinskih pašnikov, Nanje so se v 19 stoletju oprle po- \rhivi VIII 1985 147 liticne občino, ki administrativni pododdelek kantonov z velikimi administrativnimi, socialnimi in kulturnimi kompetencami. Federalni arhiv je v Brrnti in hrani najstarejše in najobsežnejše gradivo v Švici. Ustanovili so ga zakonodajni in izvrSm organi konfederac.je po svoji ustanovitvi 1798. leta. Arhiv sodstva (zvezni Tribtinul) pa je shranjen v Lausanni. V Švici.m centralne direkcije arhivov, Zvezne, kantonalne in občinske oblasti imenujejo arhiviste v svojih arhivih po svojih kriterijih. Koordinacijo med arnivi izvajajo v okviru privatnega združenja arhivistov Švice, ustanovljenega leta 192?. V njem so včlanjeni arhiv;sti kantonov, mest, konfedciacije, cerkvenih in privatnih institucij. Arhivisti sami v okviri kantonalnih in občinskih uredb sestavijo lastne nonnative za ohranitev, izločanje in urejanje gradiva. Arhiviste imenujejo in nagrajujejo kantonalne oblasti. V Švici ni nobene posebne šole za arhiviste- Njihovi nazivi zavisijo cd šolske izobrazbe Večinoma so zgodoviraiji in pravniki, V občinskih arhivih sprejemajo tudi dokumentaliste in bibliotekaije. Arhivisti .se izobražujejo v seminarju pri univerzi v Baleju in mi lelaju v i-jli za bibliotekarje v Ženevi. Poleg leg« obiskujejo osemdnevni tečaj, ki ga organizira Dmšuo ai-¡livijtov Švice, Arhive gradijo i" opremijo v okviru občin kantonov ir zve^e glede na sredstva in potrebe, izjema je zaščita gradiva v vojni. Gradnjo zaklonišč v občinah h kan*oiiih urejajo zvezdi prti prsi. V Šuei se iti uveljavi enoten sistem i!rej".nja. Nasploh nbit^ja velika raznolikost mod arhivi pri gradnii skladišč, hranjenju, restavraciji, urejanju, izločanju. Večina arhivrstov upošteva načelo provenience, nekateri po pertincnce. Več enotnosti je na nivoju občinskih arhivov istega kantona. Kantonalne in federalni arhiv povezuje Društvo arhi-vistov fvicc. To je leta 1981 ustanevilo komisijo, ki je pripravila navodilo o izločanju gradiva V naslednji rubriki Zapisi, informacij'1 v tem zvezki: Noel Beecjuart razmišlja o arhivih na prehodu v XXI stoletje in na utopičen način predstavi njihov razvoj. V La Gazette des Archives, št. 123, v članku Finančna sredstva departmajskih arhivov Michel Marrdial. direktor arlrva v Allieijn, na podlagi ankete Društva francoskih arliivis»ov v letu 1983- poroča o financiranju departmajskih arhivov v Franciji Avtor ugotavlja, da so sredsiva. ki jih namenijo departmajske oblasti arhivom, zelo različna. Mnogi arhivi krijejo lahko stroške za ::a-k"p papiij". 'oiji^o^e/.nice ter restavracijska dela le z investicijskimi krediti za vzdrževanje start). Včasih mo-raje arhivi določene izdatke plačati celo s posojili. Večkrat pa jim financirajo izdatke razna združenja. Le nekaj več kot polovra arhivov sije uspela kupiti lastno vozilo, V prispevku Vlaga v arhivskih skladiščih, instrumenti in metode merjenja pa je Fraiiz Jayot, arhivist v mestu Sf. 'res, najprej obrazložil pomen ustrezne vlage,in temperature v skladišču, opisat naprave za ugotavljanje vlage in temperature — termometer, termograf, p>yehro-meter, higrometer in higrograi ter predstavil kontrolo razvoja vlage v določeni arhivski zgradbi po poplavi. Članki; je priložil tabcb koncentracije vodnih lihpov v kubičiicai metru zrrka prt temperaturah od 10 do +:oo°c v rubriki Zapisi, informacije, razmiïljanja je generalni inšpektor arhivov Francije Gildas Bernard podrobr.o opisai in prikazal Dibliotcko umetnosti in arheologije, ki jo jc ustanovil Jacques Deticet ir. hrani zbirke tiskov, zbirko io'ografij in rokonisov. Catherine Cambonlivcs je v Članku Arhiv administracije carine predstavila arhiv M,tzcja carine, ki hrani graaivo carine pa tudi gradivo, ki gaje muzej pridobil z nakupi ali darovi Avtorica članka je osvetlila strukturo arhiva ir. sc pomudLa ob vprašanjih sprejema gradiva v arhiv. Rubrika V kratkem objavlja podatke o Arhivu Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju m Lukscmburgu. Sledijo napisi o arhivu s področja dela (industrija trgovina, banke, sindikati, združenja itd,), arhivu obrtne zbornice, Vojaškem arhivu, arhivu poŠte, Ministrstvo za ekonomije. finance, proračun, turizem, o uporabi dokumentov in mikrofilnianju Direkcin arhivcv Francije, publikaciji, ki govori o slikah (srečanje v centru Georges Pompidou), c anketi Direkcije arhivov Fra:;cij; v zvezi z ■ynr'mmî primeri -vhivs^ega gradiv::, ki «ast^ja v sedanjem čas;: in z-'pis o uvodu v palcografijo. V mbriki Kronika je- objavljeno poročilo Nacionalnega arhiva v ;etu 1982, ki obsega podatke o zgradbah, prevzemu grad.ra, inventarjih, obisku raziskovalcev gradiva, povečanju števila inventarjev in o urejanju v raz ličnih arhivih Francije. V okviru rubrike Razno jc predstavljeno delo fotografske službe z mikrofilmom, at,dinviz.'.:alni arniv, c n-tralni d<>p~ za mikrofilm (Esp'yran), mi zej in razstave, biblioteke, center za toponomijo, restavracija in knjigoveznica, informacijska služba, mednarodni tečaj arhivistov in služba za stalno izobraževanje in mednarodno -odelova^jc. Skd' poročilo o personahem stanju v fran- sEnl arhivih. Na koncu so Še ocene publikacij. Michel Duchein jc piedstr.vil publikacije Arhivi 19. stoletja (avtorja Couture m Rousseau), "etodološke direktre, ki so liptia^o n? pi i prav" generalnega vodnik:. N--:ciO"alnegr, ariiivn (ovto Hildesnu-ier Françoise) Cigani (avtor Va.ix de Foletier Françoise), Jean Dinicl Pariset. Dclcanjt arhivov javne in zasebne administrativne službe, Ministrstvo za ekonomijo in finance; Chantai de Touriler-Benazzi pa je ocenil deh Glasovi, ki prihajajo c preteklosti, I9?3, in Glasba Korzike, 198? Končno sledijo poročila o tujih arhivskih revijah Ar ehivaria, 1982, 1^83, Der Aichivar, 19S1 in Aichiv-mittcilungen, 1981. 148 Arhivi VIII 1^8? VODNIK PO FONDIH IN ZBIRKAH ZGODOVINSKEGA ARHIVA V CELJU (Celje) 1985r str 243 Branite Šuštar Knjiga s heraldicnc opremljeno naslovnico, na kateri ne manjkajo tri celjske zvezde, ze likovno napoveduje vsebino: o nečem starem s celjskega bo rekla beseoa. Pied narm je Vodnik po fondih in zbi-kah Zgojovin ■ikcga arhiva v Celji' '(Celje 1985). Izid takinega infor macijskega pripomočka za raziskovalce je praznik za stroko, posebei pa za celjsKi arhiv, ki je s tem počastil tridesetletnico delovanja ir. predstavil vodnik kot skupni dosežek sedanjega kolektiva in delavcev, ki so skrbeli za ta del kulturne dčdiičine od ustanovitve arhiva naprej. Slovenski arhivi so začeli z izdajanjem vodnikov že pred izidom še danes uporabnega Vodnika po arhivih Slovenije (1965), nato pa so s to dejavnostjo nadaljevali v tem desetletju, ko so pripravili preglede svojih fondov in zbirk Zgodovinski arhiv v Ptuju in Zgodovinski arhiv Ljubljana (oba 1980) ter Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (1981). Celotno Slovenijo je spet predstavila knjiga iz serije Arhivski fondi in zbirke v SFRJ (1984), ki pa je bila zasnovana precej ožje kot njena skoraj dvrjset let starejša vzornica. Tako piinaša celjski vodnik tretji pregled gladiva Zgodovinskega arhiva Celjt. Pravo sliko opravljenega dela m novih pridobitev bi nam pokazala prav primerjava se-dpnjega samostojnega vodnika z obema objavama v skupnih slovenskih pregledih. Trije modr.i teksti ras seznanjajo z delom odbora za izdajo vodnika, historiatom skrbi za arhivsko gradivo in celjskega arhiva (ust. 1956). Dodan je seznam zaposlenih delavcev in navodila uporabnikom. Temu pa sledi tako po obsegu kot po vsebini najpomembnejši de! z opisi fondov. Med kazalo vsebine knjige in uvodnimi teksti je vstavljeno zelo uporab no krajevno kazalo, ki pa ¿al moti paginacijo, in bi sodile prej na konec. Tekst je pope-stren s fotografijami, od katerih ena upodablja stavbe celjskega arhiva, ostalih trinajst pa (tehnično ne ravne najboljših) rrhivsko gradivo. Uvodna navodila uporabnikom nas opozarjajo tudi na razvrstitev fondov v osrednjem delu vodnika, saj so fondi in zbirke „obdelani po dejavnostih in v okviru teh razvrščeni po pomembnosti ustvarjalca kronološko in abecedno." Tako je najprej predstavljena v treh pogla-ijili uprava (Državni in avtonomni organi, Okupacijski Ofgani, Organi družbenopolitičnih skupnosti) - kar obsega polovico vodnika — nato slede Pravosodni organi, Gospodarstvo, Šolstvo, Kultura, Zdravstvo in socialno varstvo, Družbenopolitične organizacije. Društva, Cerkvene ustanove, Osebni fondi in zbirke ter Zbirke in končno Varia. Na začetku posameznkh poglavij je uvod o posameznih vrstah institucij in zadevajoči zakonodaji, temu pa slede nodatki o posameznem fondu. Ti obsegajo — ime fonda, — mejni letnici gradiva, — količino gradiva (razen, če ^a je mani kot 0,1 un), — razvid nad gradivom (popis ali inventar - ta „vsebuje poleg popisa Se osnovne podatke o ustvarjalcu in gradivu", — historiat ustvaijalca (s podatki o nastanku, reorganizaciji in eventualni ukinitvi ustvarjalca), — najpomembnejše vrste gradiva ali zadeve z letnicam' nastanka, — opombe. Ureditev fondov temelji na dejavnosti ustvaij^lccv arhivskega gradiva, ne . ziraje se na periodizacijO (pred letom 1941, po letu i945) - razen pri upravi - ali na teritorialne okvire sed-njih občin. To omogoča pregled nad fondi posameznih dejavrosti (gospndaistva, Šolstva itd.), ki jih hram arhiv. Posebej pri sodst-oi je'področje, na katerega se na: sajo posamezni fondi - pač v zvezi z obsegom nekdanjega celjskega okrožnega sodišča -širše od sedanjih J4 občin, ki jih pokriva s svojo dejavnostjo Zgodovinski arhiv v Celju. Takšna ureditev pa onemogoča pregled fondov in zbirk po posamcinih občinah (kakor arhiv tudi deluje), zato bi krajevno kazalo le še pridobilo s kratko opombo, v katero .sedanjo občino sodi posamezen kraj. Nekoliko tudi moti nedoslednost, ne toliko pri naslovih (enkrat Kultura, drugič Kulturne ustanove), kot pri navajanju podatkov za posamezen fond, saj nam že prvi trije postavljajo vpraSanja. Tudi koristne histonate fonda bi lahko opustili pri večini istovrstnih tondov, ko se ponavlja; ..Občina je bila ustanovljena leta "849" ali .Krajevni ljudsk. odbor., je deloval f obdobju 1945-1952", Historiati fondo" bi bili krajši, a nič manj povedni, saj t to sodi'o v u^od. Čeravno je terminološko (in vsebinsko) vprašanje razvidov nad gradivom preširoko za takšno obravnavo, pa se vendar zastavlja vprašanje, ali so res nafejeni inventarji za fonde, ki obsegajo le eno jkat'o? Recimo inventarju inventar, popisu s historiatom pa kar popis s historiatom. Inventarje pripomoček za uporabo arhivskega Rradiva ter obsega popis, historiat ustvarjalca in fonda z navedeno literaturo o obeh, različna kazala (oseb. krajev, stvari) in morebitno konKordnnco signalu f. Tako mnenje se uveljavlja v učbeniku naše stroke (J. Zontar, Arhivistika, Ljubljana 1984; str. 131-132). Kakor slovenski arhivisti doslej Se niso pripravili strokovne ocene tega učbenika, tudi temu mnenju ni nihče ugovaijal. !n lak inventar bo navadno narejen za obsežnejši fond kot 0,1 tm. Ker je historiat ustvarjalca, ki sledi navedbi imena fonda razponu graeiva in razvidu nad gradivom, večkrat obsežen in so naštete najpomembnejše vrste gradiva kar premalo pregledno ločene, bi bilo nemara opozorila (o času delovanja usivaijaha in podobno) moč tiskati z manjšimi črkami, kot npr. v vodniku reškega arhiva. Gotovo pu pri obravnavi posameznega fonda pogrešamo literaturo o fondu ali c njegovem gradivu, posebej pa zaman iščemo podatke o literaturi, arhivu,' objavah gradiva (to ima za obdobje do leta 1965 vsaj Vodnik po arhivih Slovenije str. 82), kar ne bi smelo manjkati v pričujoči knjigi. V vodnik sodi k navodilom uporabnikom tudi naslov arhiva (Trg svobode tU), saj je fotografija Piothasijevega dvorca drugače edina lokalizacija sedeža arhiva v tej publikaciji: Ker v arhivistiki izid kakšne publikacije navadno kar liho preidemo ali pospremimo z neproblematično omembo, se je treba skoraj opravičiti, če se je zapjsala kakSna kritična misel. A če- vzrmemo opozorila kot spodbudo za premislek, bo takšr.a ali podobna stvar - na čeprav le vodmk po fondih enega od naših arhivov — drugič izdelana Še UhiviVUt 1985 i49 bolje. Saj vsi gradimo na deiu, ki je že opravljeno; tega dopolnjujemo, se iz njega učimo. Sedaj lahk^ uprav;Čeno pričakujemo, da se bodo z vodniki pu svojem gradivu predstavili Se arhivi, kijih -razen v p.eghdih za vso republiko - ie nimajo (Poicra-jinski arhiv Koper, Pokrajinski arhiv Mariborj ali pa je že malce zastarel (Arhiv SR Slovenije). Zlasti pa pogrešamo res celosten pregled arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev. kak>r gaje leta i9b5 pripravilo Druš- ivo arhivarjev Slovenije, ko je upoštevalo tudi fonde, ki jih hranijo druge f.iearhivske) institucije. Kolektivu Zgodovinskega arhiva Celje je zaželeti še nadaljnji strokovni razvoj, saj tako izdaja vodnika, kot razstavna dejavnost pričajo o njihovih prizadevanjih, ob začetku gradnje novo goriške ga arhiva pa upamo, da bodo tudi Celjani rešili prostorske težave, na katere opozarjajo tudi v tej svoj! publikaciji. VLADIMIR BYSVRICKY, HRUBY VACLAV PRE-HLED ARCHIVU ČSR, F aha, 1984 Peter Rihnikar Arhivska uprava CSR pri Ministrstvu za notranje zadeve je izdala leia 1984 publikacijo z naslovom Prehled archivu ČSR. Publikacijo sta pripravila arhivska strokovnjaki. Vladimir Bystricky in Vadav Hruby kot splošni pregled arhivov in arhivskih ibndov ter zbirk na deškem in Moravskem Publikacija obsega 20t stran,. Sestavljajo jo uvodni tekst avtorjev, seznam kratic, poglavje o delu arhivov in arhivski mreži na Češkem, o Študiju in raziskovalnem delu v čefkih arhivih ter o češki arhivski literaturi. Osrednji del publikacije predstavlja popis ar-liivov na Češkem, sistemiziran z ozirom na "vganracijo arhivske mreže. Rrzdeljena je na trhi/e za sreonjo. južno, zahodno, severno in vzhodne Češko ter na južno in severno Moravsko. Zaključek publikacije tvorita kra jevni in imenski indeks ter vsebinsko kazalo. Publikacija je bila natisnjena v nakladi 1000 kvodov. V osrcrtnjem delu publikacije so našteti vsi arhivi, naj prej osrednji republiški arhivi, zatem pa arhiv: po posameznih pokrajinah. Na območju glavnega mesta Prape deluje 23 arh'vsxih organizacij republiškega pomena, in sicer Državni osrednji arhiv v CSR s štirimi oddelki, Arhiv glavnega mesta Prage, arhivi posebnega družbenega pomena, ki jih predstavljajo Biblioteka in arhiv Zvezne skupščine Češkoslovaške socialistične republike. Arhiv Češkega narodnega sveta, Arhiv pisarne predsednika ČisSR, Arhiv p,-asktga gradu, Arhiv zveznega ministrstva za zunanje zadeve, Arhiv Karlove univerze v Pragi, Arhiv Češke tehnične visoke Šole v Pragi, Osrednji arhiv Češkoslovaške akademije znanosti, Arhiv Narod rega muzeja v Piag , Literarni arhiv spomenikov n: rodne književnosti, Vojno zgodovinski arhiv, Osrednji arhiv geodezije in kartografije Geodetskega in kartografskega zavoda v Pragi Osrednji arhiv Češkoslovaškega radia, Osrednji arhiv C ¿škoslevaške televizije ir. Filmsk, nrhiv češkoslovaškega filmskeg? zavoda. Zatem sledijo arhivi os*ednjih gospodarskih podjetij, in sicer Osrednji arlnv Češke državne zavarovalnice, Arhiv Češke državne nranilnice, Arhiv Češkoslovaške gespodrrske banke. Arhiv ČKP P'aha, Arhiv investicijske banke v Pragi in Arhiv Državne češkoslovaške banke v Pragi. Na območju srednje Češke so: Državni oblastni arhiv v Pragi, okrajni arhivi v: Benešovu, Berounu, Klad.iu, Ko- linu, Kutni Hori, Melniku, Mladi Poleshvi, Nymbu'rku (sedriž Lysa n. Labi), P'aga vzhod (sedež Nchvizdy) Praga zahod, Pfibram. Rakovnik (sedež Petroviče) ter d\a arhiva gospodarskih podjetij: Arhiv koncema rudnikov premoga Kladno in Arhiv podjetja Poldi — združene jeklarne v Kiadnu Na območju južne Češke delujejo: Državni oblastni arhiv v Tiebonu, Okrajni arhiv: v: Čaških Budjejovicah, Češki Krumlovi, Jindlichovem HLadcu, PelhTimovu (sedež Červena Rečica), Piseku (sedež Mirovicc), Pracha-ticah, Strakonicah n Taboru ter Arhiv podjetja Južno-češke pivovarne v Čeških Budjejovicah. Na območju zahodne ČeŠKe delujejo: Državni oblastni arhiv v Plznu, Arhiv mesta Plzen, okrajni arhivi v Dornašlicah 'sedež Horsovskv Tyn), Chebu, Karlovyh Vaiyh, Kiatcvyh, Plznu (cedcž Blovice), Plzen sever (sedež Plasy), Rokycanyh, Sokolo\u (sedež Jindricho-vice), Tachovu (sedež Stribro) ter arhivi podjetij Škoda v Plznu, Zahodno češke oivovarne v Plzru ter koncem Združena "odjetja rudnikov rjavega premoga in briketov v Sokolovu. Na območju severne Češke delujejo: Državni oblastm arhiv v Litomcricah, okrajni arhivi v: Češki Lipi, Dečinu, Chomotovii, (sedež Kadan), Jabioneu, Liberecu, Litc-melfieah (sede? Terezin), Louny. Mostu, Teplicah, Ustju na Lahi ter arniva podjetij Koncem združenih rudniških podjetij Severno ?eški premogovniki v Mostu in Industrij? maščob Scverr.o Češki zavodi za maščobo v Ustju na Labi. Na območju vzhodne Češke delujejo: Državni oblastni arhiv v Zimrsku, okrajni arhivi v; Havličkovem Brodu (sedež Pohled), Hradcu Kra^vem, ("hrudimu, Jičini (sedež JeTice), Nac.iodu, Pardubicah (sedež Rybitva), R^chnovj n*d Kneinou, S?milyjn (sedež Bystra nrid Ji-zerou), Svitavi (sedež Li».omyšl), Trutnovu, Ustju nad Onico ter arhivi poajetij Tiby bombažna tovarna v Dvuru Kralovem, Tepny tovarna bomabažu v Naehodu in podjetje Ski obaier v Havličkovem Broiu, Na območju južne Moravske delujejo: Državni oblastni arhiv v urnu, Arhiv mesta Brno, okraj n arhivi v. Blan-skem, Brno okolica (fedež Raihrud), Breclavi (sedež Mikulev), Gottvvaldovu, Hodoninu, Jihlavi, Kromefizu (sedež Holešovt, Prristejovu, Tfebiču, Uherskem Hra-dišiu, Vyškovu (sedež Slavkov), Znojmu in Ždaru nad Sazavou ter arhiva podjetij Zbrojcvka v 3rnu in Svit v ^-ottvaldovu. Na območju severne MorLvske delujejo: Državni oblastni arhiv v Opavi, Arhiv mesta Osaava, okrajni arhivi v 150 Arhivi VIII 1985- Brtmtalu, Frydku-Mistku, Karvini, Novem Jičinu, Olo-moucu, Opavi, Prrrovu, Sumperku, Vsctinu ter arhivi podjetij: Tfinecke železarne Velike oktoberske socialistične revolucije v Tiinecu, Vitkovice železarna in strojna tovarn: Klementa C-ottwalda v Ostravj-Vitko-vice, koncem Združeni Ostravsko-karvinski rudniki v Ostravi, Združene podjca Deželna stavbna podjetja Ostrava s sedežem v Otomoucu in podjetje Nova huta Klementa Gottvvalda v Ostravi-Kunčiče. Publikacija je ze!o pregleden priročnik za uporabnike arhivskega graniva, saj vsebuje vse podatke o posameznih arhivih in njihovih arhivskih fondih ter zbirkah, ki jih hranijo posamezni arhivi. Upo'abnik dobi v tem priročniku vse glavne podatke: točen naslova arhiva in podatke c easi> uporabe gradiva za raziskovalce, podatke o ustanovitvi arhiva, glavni literaturi in priročniki!. za upo:*abo arhivskega gradiva, skupno količino Arhivskega grrdiva ter podatke c posameznih arhivskih fondih. Podatki o fondih vsebujejo naslov fonda in miji.e letnicc gradiva Ta zgoščenost podatkov nc dopušča Hiti navedbe količine, niti zvrsti gradiva in ure- ditvenega sistema posameznega arhivskega fonda. Iz publikacije je razvidna pristojnost posameznih arhivskih organizacij glede zbiranja arhivskega gradiva Državni osrednji arhiv ČSR in arhivi posebr.egz družbenega pomena zbirajo arhivsko gradijo osrednjih organov uprave, gndivo osrednjih organizacij v ČSR ter gradivo pom :mb nih eseb političnega kulturnega in javnega življenja Državni oblastni arhivi zb.rajo gradivo, ki je nastale nri u j j ravnih organih posameznih pokrajin in okrožij, gradivo visokih šol, cerkva, ^mostanov. graščin, veleposestev, gospodarskih podjetij ter gradivo društev, posameznih družin in posameznih državljanov Okrajni arhivi zbirajo gradivo, ki je nastale z delovaniem okrajev, okrajnih narodnih odborov, gradivo mesi in eboin ter gradivo dekanij in župnij. Simarm pregled ohranjenosti zelo bogate češke pisne kulturne dediščine, ki sega v začetek 12, stoletja, bo uporabnika arhivskega gradiva napotil na proučevanje arlii.skega gradiva v posamezno arhivsko c rganizacijo, kjer pa bo dobil ostale napotke za delo v arhivu. IO ŽE ŽONTAR, ARHIVISTIKA, Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubliana 1984, 170 str. Jelkp Melik Učbenik Arhivistika je namenjen dijakom tretjega letnika vzgojnoizobraževalnega programa 'lruž.boslovno-je-zikovne dejavnosti v družboslovni usmeritvi ter dijakom četrtega letnika splošnega kulturnega vzgojno izobraževalnega programa v usmeritvi kultura. Vsebina je razdeljena na šestnajst poglavij, razen tega ima predgovor avtorja in navedbo uporabljene literature. Na začetku sta razložena pojma dokumentarno in arhivsko gradivo ter je prikazan pomen arhivskega gradiva kot vira za raziske vanje razvoja družbe. Naslednjih pet poglavij obravnava dokumentarno gradivo: nastanek tega gradiva m njegeve zvrsti, .ireaitcv spisov, ureditev nespisovnega gradiva, vpliv organizacije p oslu vanja z dokumentarnim gradivom in sestav lc-tega in na konci1 Se naCin hranjenja dokumentarnega gradiva v preteklosti. V osmem poglavju preide učbenik na arhivsko gratiivo. Najprej opiše pravno ureditev varstva arhivskega gradiva nekdai in dares in nato prikaže pot gradiva od ustvarjalca do ari iva preko vredne tenia dokumentarnega gradiva, od-buanja in izročanja arhivskega gradiva arhivu ter zbiranje arhivskega gradiva. V dvajsetem pogbivju nas učbenik popelje na zadnjo postajo, v zgodovinski arhiv. Tu obdela "urejanje in popisovanje arhivskega gradiva 1er izdelavo pripomečkev za uporabo, ohranjanje in uporabljanje arhivskega gradiva V zadnjem poglavju, ki nos> naslov Arhivi, zvemo še o organizaciji zgodovir.skih arhivov v Jugoslaviji in Sloveniji, na kratko o gradivu, ki ga hranr|o slovenski arhivi ter o pisav in jeziku, v katerem je to gradivo napisano in o arhivskem gradivu, ki zadava SR Slovenijo in Slovence, a ga hranijo arhivi zunaj naših republiških meja, Arhiv Jugoslavije in arhivi v inozemstvu. Učbenik je prvi srednješolski učbenik arhivistike pri nas in zaenkrat tudi edini na vseh stopnjah izobraževanja. Verjetno bi bila veliko bolj hvalena naloga napisati najprej učbenik za visoko, pa šele poUm za srednjo šolo Arhivistika namreč zadeva zelo raznovrstna področja človekovega družbenega življenja. Njeno razumevanje zahteva poznavanje iako pravnih kot ekonomskih in drugih pojmov, ki pa st. vsaj nekoliko bližji študentom kot dijakom. Kot vidim" iz samega besedila, se je tega pisec tud? dobro zavedal in je skušat ie vrzeli v znanju nekoliko omiliti, ni pa seveda mogel tega storiti temeljito, saj bi s tem učberik prerasel meje d o volje neg;l obsega. Tako najdemo v knjigi nekaj pretirano poenostavljenih definicij in neobičajnih razlag. Avtor na primer nekolike nenavadno deli oblastvene organe na predstavnike (zdaj delegatske), izvršilne in unravne (str. 2ii), namesto na zakonodajne, izvršilno-upravne ter sodne. Na strani 28 najdemo zastarelo de finicijo javnega tožilstva, ki je bila z novo slovensko ustavo v 291. členu spremenjena. Za pravno varnost družbenega premoženja že od ieta 1952 skrbi predvsem javno pravobranilstvo, izrazi kot predpisi ožje oziroma širše teritorialne enote pa se danes ne uporabljajo ve C. Avtor piše, da so kazni za prekrške praviloma manjše denarne kazni, izjemoma in v hujših primerih pa tudi zaporne kazni, vendar največ za mesec dni (str 28). Zakon o prekrških res pravi v 29. členu, da kazen zapora ne more biti daljša kot 30 dni, a dodaja „Če gre za hujše kršitve javnega reda in min:, sc sme predpisati kazen zapora do 'iO dni". Na strani 37 beremo: „Javne listine pa so listine, ki imajo javno vero". Verjetno bi bilo dijaku bolje pov;dati, da je bistvo javne listine njena dokazna moč. da se namreč Šteje za resnično 'tisto, kar se v njej potijuje in določa. Po.eg zgodovinske razstave, zgodovinskega predavanja ali zgodovinske čitanke (str 147) bi bilo dobro omeniti še izdaje virov (Kosovo Gradivo, urbarje, vire NOB itd ) Pri ocenje/anju učbenika moramo upoštevati,- da je pisec orat ied.no, Še več, da jo je oral na najtežjih tleh, kar v veliki meri opravičuje vse spodrsljaje in napake. Zato moramo izid kijige pozdraviti. ■Arhivi VIII 1985 151 OSNOVNVE "RAVILA RABOTY GOSUDARSTVF-N VH ARHIVOV SSSR Redakcija: F M. Vaganov, A. V Elpatevski, J. G. TuriScev, V V' Caplin. Glavna arhivska uprava pn Svetu ministrov ZSSR Moskva 1984 240 str. Vladimir Kološa Osrovna pravila aela v državnih (zgidovinsKin) arinvih so normativn. in metodični temelj za uspešno in učin kopito izpolnjevanje del in nalog, za ka'ere so ti arhivi zadolženi. Nastala so na podlagi prej veljavnih pravil z njihovo vsebinsko predelavo, z upoštevanjem novih rezultatov proučevanja arhivske teorije in itovih strokovnih izkuSenj. Po njih se morajo ravnati vsi državni arhivi. Urejajo enotnost varstva arhivskega gradiva, njegove državne evidence, enotno dopolnjevanje fondov in valorizacijo ter uporabo arhivskega gradiva. Glede na osnovne dejavnosti državnih arhivov so pravila razdeljena na devet poglavij. Prve poglavje obravnava vprašanja klasifikacije državnega arhivskega fonda od razporeditve po arhivih do klasifikacije in sistemizacijo v okviru arhivskih fondov Vprašanja v zvezi s formiranjem fondov torej obravnava kot del vprašanj klasifikacije državnega arhivskega fonda. Ker pa bi morali po tem načelu v arh!vih preoblikovati mnoge arhivske fonde, ki so bili v preteklosti formirani po dnigačnih kriterijih, se dopuščajo izjeme za vse strokovno že obdelane in popisane fonde, saj bi sicer priSlo do zmešnjave pri citiranju arhivskega gradiva. pa tudr že izdelani arhivski pripomočki bi izgubili svojo vrednost. Materialno varstvo arhivskega gr&diva je prikazano v drugem poglavju pravil. Obdelana so vprašanju glede optimalnih pogojev za hranjenje arhivskega gradiva glede izdajanjaja gradiva iz arhivskih skladišč, glede kontrole prisotnosti in stanja gradiva (evidentiranje poškodb) v skladiščih in glede formiranja varnostnega fonda posebno pomembnih dokumentov. Pravila pa ne obravnavajo tistega dela materialnega varst/a arhivskega giadiva, za Izvajanje katerega so zadolženi konservatoriji in restavraioiji arhivskega giadiva. niti ne obravnava posebej arhivskega gradi/a, zapisanega na novih nosilcih. V tretjem m četrtem poglavju so obdelana vpraianja državnih evidenc (registra) državnega arhivskega fonda ZSSR ter vprašanja izdelave pripadajočega znanstveno-infonuativnega aparata Posebej so obdelane naloge državnih arhivov glede izpopolnjevanja in predelave popisov arhivskega gradiva (izdelanih na stopnji upravnih arhivov) ter glede priprave arhivskih pripomočkov za objavo. Dela državnih arhivov na področju dopolnjevanja fondov in valorizacije (vrednotenja) arhtvsk.ga giadiva ob- ravnava peto pog.avje pravil. Šesto poglavje je posvečeno vprašanjem organizarijsko-metodološkega vodenja in nadzora dcia v arhivih ust /ar jalcev {v upravnih arhivih ter v arhivih ustanov, organi zacij in podjetij). Sedmo poglavje pravil obravnava vprašanja organizacije uporabe arhivskega gradiva in znanstveno-publicistjčne dejavnosti državnih arhivov. Njihove naloge na tem področju obsegajo posiedovanje informacij o arhivskem graoivu, ki vsebuje podatke o aktualnih političnili in gospodarskih problemih ter o vprašanjih znanosti in kulture državnim, oblastnim in upravnim organom ter drugim zainteresiranim driavnim in družbenim organizacijam, reševanje njihovih pismenih vlog, dajanje arhivskega gradiva v uporaoo za proučevanje v čitalnicah arhivov, organiziranje arhivskih razstav, objavljanje arhivskega gradiva, itn. V osmem poglavju pravil so navedena osnovna načela znanstveno-raz.iskovalnega in metodološkega dela, ki ga v državnih arhivih opravlja zbor vodilnih znanstvenikov s starejsimi in mlajšimi znanstvenimi sodelavci in drugimi specialisti s področja arhivistike, dokumentalislikc in arheografije. Ker spada znanstveno delo v dejavnost (državnih) arhivov, ne pa v dejavnost arhivskih uprav, se priporoča ustanavljanje znanstvenih svetov praviloma v državnih arhivih. Zadnje poglavje je posvečeno organizacijskim vprašanjem v državnih arhivih - upravljanju, planiranju kadrovskim za g c vam m organizaciji dela Praviia ne pojasnjujejo vprašanj v zvezi z popisovanjem arhivskega gradiva, ker v državne arhive praviloma prihaja urejeno'arhivsko gradivo z že izdelanimi popisi v arhivih ministrstev, uprav, ustanov, organizacij in podjetij. Minimalne zahteve za popisovanje arhivskega gradiva, ki jih morajo državni arhivi upoštevati pri izpopolnjevanju in predelavi teh popisov, so navedene v pogLvju o sistemu znanstven o-in formacijskega aparata. Pravil"im je v prilogi dodanih 46 obrazcev, ki se uporabljajo za dokumentiranje dela v arhivih, s predpisanimi rubrikami in formati ter z označeno povezavo s tekstom pravil. Osnovna pravila dela v državnih arhivih Z3SR so za sovjetskega arhivista izredno uporahen priročnik, saj so poglavja v njem napisana strokovno, sistematično, krat ko in jasno, praktično vrednost pa mu povečujejo še priloge Ker spada arhivistika zaradi svoje vsebine med nacionalne vede, priročnik seveda za nus ni uporaben brez aplikacij in v celoti, vendar je koristen tako zaridi možnosti praktične uperabr na določenih področjih arhivsko dejavnosti kot tudi že v.aradi dejstva, da je odličen vzorec za izdelavo podobnega priročnika pri nas. is: Ai'hiv VIII 1985 ARCHIVWESEN DER DEUTSCHEN DEMOKRATISCHEN REPUBLIK THEORIE UND PRAXIS (VOM EINEM AUTORENKOLLEKTIV UNTER LEITUNG BOTHO BR ACHMANN. - Belm: 7EB Deutscher Verlag der Wissenschaften, 1984. - 480 str. iliistr.; 24 rm. Mit 40 Abbildungen, 12 Schemata und einer Karte Vinko Demšar I? kolofona izvemo, da je bila redakcija knjige zaključena sredi ieta 1981, leto kasneje pa je Ministrstvo za visoke in strokovne fole dcio „priglasilo" kot učbenik za izobraževanje oziroma nadaljnji itudij na univerzah in visokih šolah v DDR. Uvodoma zvemo, da knjiga prinaša teoretične dosežke marksistično-lcnimstičnc arhivistike (Archivwissen schaft) in prakso socialističnega arhivstva (Archivwesen) DDR Predstavlja stanje te dejavnosti, odpira probleme ir, bodoče naloge. Dvnjsei avtoriev je namreč svoje raztresene raziskave, predvsem po njihovem osrednjem arhivskem glasilu, Archivmitteilungen od leta 1950 do 1980, zbralo, dopolnilo in prediskutiralo v tem učbeniku pc marksisticno-leiinističnih načelih. Posebej so poudiijali, da takega dela ne bi zmogel več en sam avtor, temveč je moč to napisati le kot kolektivno delo ■ Ri dakcijo je prevzel in vodil Botho Brachmann iz Hvmboltove univerze v Berlinu Sam je tndi avtoi obsežnega poglavja o pisarntSktm poslovanju, predvsem v zgodovini (Schriftgutverwaiiung). Večina (13) avtorjev je iz Potsdama, to je iz Državne arhivske uprave (Staatliche Archiwerwaltung), Centralnega državnega arhiva (Zentrales Staatsarchiv) in Državnega arhiva (Staatsarehiv). Dngi avtorji: trije so iz Magdeburga, po en pa iz Merseburg a in Weimarja ter dva iz Berlina. Cciotna knjiga je razdeljena na devet oziroira desei poglavij. Posamezno poglavje pa je razdeljeno Se naprej r,a podpoglavja, kjer so zmeraj najprej obravnavani osnovni pojmi oziroma vprašanja (Gründlragen), nato zgodo vinski razvoj in potem specifika tistega področja. Piitem se z bolj konKretnimi nalogami arhivske službe ukvarjajo poglavja od1 4 uo 9. Po vrsti si slede- Organizacija arhiva (Archivorgcnization), Vrednotenje in dopolnjevanje fondov (Bewertung und Btstandcrgänzung), Varstvo arhiv skega graJiva (Sicherung dci Arehivgutes), U/ejanje in popisovanje (Erschliessung), Uporaba (Ausweitung) in Vodenje in planiranje arhivskega dela (Leitung und Planung Aichivarbeit). Prva tri poglavja so bolj usmerjen? na zgodovinski razvoj arhivistike in njene pomožne vede. (1 Geschichte der Archivwesens der DDR, 2, Schriftgut, 3. Die marxistisch-leninistische Archivwissenschaft, Nach-bfr-und Hilfsdisciplmen). Zadnje — deseto poglavje — dodatek (Anhungj pa prinaša vse kar spremlja arhivsko znanost, to je izbrano arhivsko literaturo, ki je grupi rana po temah, enako kot so razdeljena poglavja Seveda pri tem loči mednarodno literaturo ter literaturo v socialističnih in ncsocialističnih državah NaStete ima vse dosedanje mednarodne arhivske kongrese in njih teme ter dvajset mednarodnih konferenc - Table Ro-undc des Archivcs 1954--198'. Posebno vrednost ima 17 shem-tabel, kot so npr. organizacija državnih arhivov v DDR po odredbi iz let 1950 in 1976, organizacija pariškega arhiva, državna nadgradnja (Staatsaufbau), načini pisarniškega poslovanja, poi dokumenta od nastanka Co „pravega." arhiva, vrste arhivskega gradi/a (Archivgut), organizacijski pregled Mednarodnega arhh skege sveta pri UN ESCO, potek vred notenja (arhiviranje ali kasiranje) dokumentov, shema poti arhivskega gradiva od prihoda v arhiv do skladišča v arhivu in Dot uporabnika v arhivu, uporaba računalnikov v arhivu: npr- Thesaureus za krajevne državne organe, primeri kartotek, potek rcScvanja pismenih vlog, ki jih sprejema arhiv. Kot vsako dobro znanst\eno delo ima tudi ta učbenik stvarno kazalo. Za oceno učbenika, bi morai ocenjevalec podrobno preštudirati učbenik v celoti, in poznati druge učbenike arhivistike- Šele potem bi hhko ugotovil, v katerih ozirih nam ta prinaša novesti. Sclc potem bi lahko primerjali tudi z našo slovensko teorijo in prakso Kdo; ni nikoli pogledal „čez plot", v dežeie realnega socializma, bo težko razumel politizacijo še tako enostavnega oprrvila arhivarja v teh deželah. („Tako se bo oziral arhivar pri osnovnem vrednotenju ariiivske zapuS^i.c (Ueberlieferung) iz časa kapitalizma na razredno struk turo meščanske družbene ureditve in na antagonistični značaj odnosov med delavskim razredom in buržuazno. Iz tega sledi, da bo prvenstveno kot arhivsko gradivo tista zapuščina, ki se tiče delavskega razreda ...") Tu sc samo potijuje, da je, hočemo ati ne, vsaka znanost, veda, dejavnost pod vplivom politike in ideologije in da tuo znanstveno del< odraža oseben (ne)pristen ednos do družbene ureditve. Nekateri zahodni ocenjevalci knjige to takoj že na začetku omenjajo, kako se poudarja marksist i čno-!eninisticcn pristop k obravnavani snovi, kar po njihovem mnenju delo močno obremenjuje. Drugače pa gledajo na to arhivski Koiegi iz čehoslovaške (Archivni časopis, Rcčnik 1985 (35), 4, str. 227-231). Kljub politizaciji snovi, pa učbeniku to nc more vzeti visokega znanstvenega nivoja. V DDR to ni prvo teoretično arhivsko delo, saj so že za peti nednarodni arhivski kongres v Bruslju 1964 pripravili enoten priročnik Ordnungs-und Vcrzeic iinungsgrundsatze fur die Staathchc Archive DDR. k temu so dodali še štiri dopolnitve: 1. in 2. zvezek Tisk, zemljevidi m plani (tlorisi), 1970. leta, 3. zvezek so načela o filmih iz leta 1972 in 4. zvezek priročnik za hranjenje in popisovanje listin. Tako imamo sedaj v bistvu v PDR dvoje, priročnik in učbenik. Zanimivo je, da sc pri tem učbeniku pojavljajo čis'to nova imena v nasprotju s pisci kniige pod vodstvom F. Kalrlenberga. Deutsche Archive in West umi Ost s pcdnaslovom Zur Entwiklung des Staatlichen Archivwcicns scit 1Q45, Diisseldorf, 1972. To delo je doslej veljalo kot učbenik. Pregled literature nam pove, daje bilo v DDR ,žc vrliko napisanega na to temo in zato je bile tudi lažje (ali pa ne!) napisati pregledno delo. Zanimivo je primerjai obravnave iste snovi med rem učbenikom in italijansko Archivistica: Prinsipi e problemi Elia Lodolinija, ki je izšla v Milanu pn»v tako leta 19£4. Prav gotovo se lahko marsikaj koristnega naučimo iz tega učbenika, sai nudi poglobljeno razmišljanje o arhiv ski službi. V evropskem ozirr je novost, saj prinašr. nov način popisovanja s pomočjo deskriptetjev in tesaura, V nekaterih naših arhivih sc o tem tudi že konkretno razmišlja, P'£v pa je trdi, da vemo, da nckateia področja prakse in- teorije v DDR ni moč enostavno primerjati z naš:m delom, ker jc tudi način poslovanja pri njih zgodovinsko in sedanje čisto drugače pogojen. Kdor je le malo vešč nemškega jezika, mu vsekakor priporočam, da ga v;amc v roke in si z njim obogati arhivsko znanje. Arhiv: Vili 1965 153 MIHA BREJC, PETER KlASINC, J02E ŽONTAK, PETEK R1BMKAR. aNA ZALETELI, VLADIMIR ŽUMER. PRIROČNIK ZA STROKOVNO LSPOSAB-L* AN JE DEIJVVCEV, Ki DELAJO Z DOKUMENTARNIM GkADIVOM, Republiški komite za kulturo. CZ Uradni list SR Slovenije, Ljubljana, 1984r 136 str. Mojca Grabnar Zakon o naravni in kulturni dediščini skuša za arhivsko gradivo kot del kulturne dediščine poskrbeti tudi v tem, da zahtev? hitrejši dotok v pristojni arhiv. Roki predaje sc krajši od nekdanjih pa tudi vloga ustvarjalcev in prevzemnikov v določanju in odbiranju arhivskega gradiva je jasneje določena. Imetniki arhivskega gradiva po zakcuu določijo delavca, k: skrbi za dokumentarno gradivo iz katerega je kasneje izbrano arhivsko. Prav temu delavcu je v pomoč namenjen ta priročnik, prvi te vrste in zato še zlasti zanimiv. Priročnik za strokovno usposabljanje delavccv, ki delajo z dokumentarnim gradivom, skuša na 136 straneh seznaniti delavca z najpotrebnejšimi iniormacijumi, dobrodošlimi pri zahtevanim detu. Učbenik je delo strokovnjakov iz r&zličnih arhivskih organiracij, ki opravljajo «arstvo arhivskega gradiva na najrazličnejših področjih. Zato je prikazana praksa ravnanja z dokumentarnim gradivom v organizacijah, skupnostih, ^ruštvih, s posameznih področij gospodarstva, družbenih dejavnosti, upra"e, sodstva itd., vse od osnovne do najvišje obstoječe organizacijske oblike, Priročnik jc razdeljen na enajst vsebinskih enot, poglavij, ki so nato še podrobneje razdeljena. Avtorji uporabljajo zakonsko tc opredeljene pojme kot so dokumentarno gradivo, arhivsko gradivo, stalna zbirka dokumentarnega gradiva, tekoča zbirka dokumentarnega gradila. Stan izrazi so enostavnejši in delavcem bližji (arhiva! arhiv v organizaciji, arhiviranje), vendar j^» sedanji zakon že s poimenovanjem skušal pokazati razdeljenost celotnega varstva mea pristojno arhivsko organizacijo in samim ustvaijalcem. Tako sc imenuje nekaanji arhiv v organizaciji dokumentarna zbirka, strokovna organizacija za varstvo arhivskega gradiva pa arhiv. Uporabljeni izrazi so omenjeni uvodoma, predstavljeni pa še v posameznih poglavjih 1?. današnje prakse zlasti opažamo, da ljudje radi zamenjujejo med dokumentarnim gradivom in dokumentacijskim gradivom, porajajočim se v dokumentacijskih službah, cziroma oddelkih za dokumentacijo posameznih organizacij. Avtorji se želijo tej zmedi izogniti m v prvem poglavju jasno našteiejo zvrsti dokumentamegr gradiva. Ohranjenost dokumentarnega gradiva jc v tesni povezavi z organiziranostjo pisarrrškega dela. Organizirano poslovanje omogoča pregled rad dokumentarnim gradivom in sprotno selektivnost. V dragem pogiavju so predstavljena in poudarjena temeljna organizacijska izho- dišča in nače!a, še zlasti zato, ker iz piaksc vemo, da pisarniško delo marsikafre organizacije ne ustreza naštetim pogojem. Organizacija na podlagi predpisanih rokov hranjenja, zastaralnih rokov in praktičnih izkušenj določi roke hranjenja za posamezne zvrsti gndiva. Izhodišča za določanje rokov so dobrodošla vsak. organizaciji, zato so le-ta predstavljena v posebnem pughvju. z naštetimi predpisi, ki vsebujejo roKc hranjenja dokumentarnega gradiva. Posebej je opisano materialne varstvo dokumenta negn gradiva, ogrevanje, prezračevanje, razsvetljava prostorov, preprečevanje požarov, tehnična oprema dokumentarnega grrdiva. Pretežni del učbenika jc posvečen arhivskemu giadmi, to je dokumentarnemu gradivu, ki ima za kulturo v najširšem smislu trajen pomen Bralec je seznanjen s kriteriji, ki določajo trajno vrednost dokumentarnega gradiva, predstavljen mu je celoten postopek odbiranja, izločanja oziroma uničenja nepotrebnega gradiva in izročanja pristojnemu arhivu. Za Čim plastičncjše razumevanje jc delavcu na voljo primer pisnega obvestila omanizacijc pred pričetkom odbiranja arhivskega gra diva arhivu primer pisne izjave, kije pošlje organizacija arhivu po končanem odbiranju arhivskega gradiva, primer zapisnika o izločitvi nepotrebnega dokumentarnega gradiva, primer zapisnika o izročitvi in prevzemu arhivskega gradiva in primer seznama arhivskega gradiva, ki je sestavni del zapisnika Pri prehodu arhivskega gradiva iz organizacije -- ustvaijal-ke gladiva — v pristojni arhiv, sta osvetljena vloga ir. pomen tako arhivske strokovne crganizacije-prevzemnice kot organizacije - imet niče nastalega gradiva. Omenjene so obveznosti organizacij, ki niso dolžne izročati arhivskega gradiva arhivu in imetnikov arhivskega gradiva, ki ni v družbeni lasti. Učbenik med zadnjimi poglavji delavcu, k1 dela ali bo delai z dokumentarnim gradivom, nakaže zahteve, ki mu jih zakon predpisuje (izobrazba, dopolnilno izobra žcvanje). V prilogah k učbeniku so dodani predpisi o varstvu arhivskega gradiva, uporabljena literatura in primeri tipskih navodfi za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva. Le-ta sc omenjena pri opisu odbiranja arhivskega gradiva. Priročnik je dele več avtoijev pa so morda zato iste misli večkrat ponovliene, ki učbeniku jemljejo preglednost. „Arhivarjem", to je delavcem, ki delajo z doku mentarnim gradivom, pomen, dostikrat zahteva po pre verjanju strokovne usposobljenosti in stik s predstavljenim priročnikom prve spoznavanje z varstvom kulturne dediščine in zavestjo, da lahko in morajc vplivati na celotno stanje ohranjenosti tudi sami. Vsak delavec pa ima sedaj na nekaj več kot sto straneh zbrane vse potrebne podatke za zahtevano delo m iahko resnično aktivno poseže v varstvo pisne dediščine naše preteklosti. 154 Arhivi VIII 1985- ZBORNIK DOKUMENTOV IN PODATKOV SANITETNE SLUŽBE V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI NA SLOVENSKEM '941-1945. Zveza zdravniških društev — Slovensko zdravniško društvo — Sekcija za partizansko saniteto Ljubljana, knjige, 1-4 in 4/priloga, Ljubljana 1982-1985 Marjeta Adamič Slovensko zgodovinopisje je bogatejše še za eno edicijo virov iz obdobja narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, 1941-1945. Tako se je Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI. del - Boi be v Sloveniji 1941-1945, Dokumentom ljudSKc revolucije v Sloveniji 1941 — 1945, Dokumentom varnost nocbvošee val ne službe, nandne zaščite in pravosodja 1941—1945 v S'ovcniji, Virom o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941-1945 pridružila edicija virov, ki v Štirih oz. petih knjigah prinaša najpomembnejše dokumente o razvoju, organizaciji in delovanju partizanske zdravstvene službe v narodnoosvobodilni vojni na Siovcnskem. Zbornik je izdala Sekcija za partizansko saniteto Slovenskega zdravniškega društva — Zveze zdravniških društev, založila pa Partizanska knjiga v Ljubljani. Posebna zahvala za pripravo in objavo zbornika gre, kot je napisano v uvodu, vztrajnosti in prizadevnesti izvišnega odbora sekcije za partizansko saniteto in njeni predsednici dr. Pavli Jen-na-Lah. V uredniškem odbuni so biii doc, dr Ruža Germ-Sep.edin, priti, dr Pavla Jcrina-Lah, polk ovni]; Jože Novak, zdr svetnik dr. Davorin Vabnti, san, polkovnik v pokoju dr, Viktor Volčjak in san podpolkovnik v pokoju dr. sct. dr. stom. Velimir Vulikič, Gra divo za Zbornik je nbral po arhivih in drugih ustanovah dr Ve-limir Vulekič, izbor in redakcijo dokumentov pa opravil dr, Viktor VoJcjak. Zbornik je uredil polkovnik Jože Nova!, ki je oblikoval in uskladil osnovno dokumentarno gradivo in gz opremil z "seini potrebnimi in zelo izčrpnimi opombami. Par.ižanski saniteta v Sloveniji je prav goto-fo posebnost naiic narodnoosvobodilne borbe in )o Štejemo v eno izmed .ijenih najpopolnejših dejavnosti, v kateri sc prišli do izrazr ne samo visoka strokovnost, dobra organiziranost. iznajdljivost in izvirnost, ampak tudi izjemna humanost vseh, ki so v najtežjih pogojih prevzeli nase skrb za ranjene in bolne borcc, za opravljanje zdravstvene službe sploh, O delovanju partizanske sanitetne službe je ohranjenega razmeroma veliko arhivskega gradivo, k; ga večino hrani arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani v posebnem fondu Partizanska saniteta pa tudi v fondih posameznih vojaških enot in ustanov NOV in PO Slovenije. Samo fond Partizanske sanitete obsega preko sto tisoč dokumentov. Zato je razumljivo, da je pri objavljenih dokumentih v Zborniku največkrat kot mesto hranjenja naveden arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Nekaj gradiva hranijo 'udi druge arhivske in muzejske ustanove v Sloveniji in tudi Jugoslaviji, npr. arhiv Vojnomedicinsk; akademije - Otsek za historijir vojnog saniteta v Beogradu, Muzej' narodne osvoboditve v Mariboru, Gorenjski muzej v Kranju, Mestni muzej Idrija - oddelek NOB Cerkno itd, Ob tem je potrebno Še posebno poudariti, da je uredništvu uspele pridobiti 5e precej pomembnega izvirnega gradiva, ki so gi hranili partiza.iski zdravstveni delavci v svojih osebnih fondih in uvrstiti v Zbornik še neka tete do sedaj neznane dokumente. Večino tega gradiva jc uredniški odbor odstopil arhivu Inštituta za tgodovino uelavskega gibanja v Ljubljani in tako obogatil in do polnil arhivski fond o partizanski saniteti. Iz tega bogatega arhrskegi. gradiva so bili za objavo smotrno izbrani le tisti dokumenti, ki v največji meri kažejo razvoj, organizacijo in oc I o vanje sanitetne službe v narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Predvsem so to zbirna poročila, referati, statistična poročila, športi, navodila, okrožnice itd. višjili sanitetnih organov oziroma ustanov in eno; — sanitetnega oddelka g: a vri .'ga Štaba NOV in POS, korpusov, operativnih con, divizij, vojnih oblasti. Slovenskih vojnih partizanski bolnišnic in bolniških postojank. Objavljene so tudi vse kronike bolnišnic oziroma bolniških postojank ali pa je navedeno, kj-i so bile objavljene (npr kronika SVPB - Fn-'.jej. Skupaj je v Štirih knjigah objavljenih 417 dokumentov. Dokumenti so urejeni po kronološkem redn, to je po datumih nastanka dokumenta. Uredništvo se je držalo načela, naj bodr besedila takšna, kakršna so bila napisana takrat in jc- popravilo le najbolj vidne napake Prav tako je uredništvo obdižalo, kolikor je bilo le mogoee, tudi zunanjo obliko dokumentov in v opombah pri vsakem navedlo, kako jc dokument napisan (s črnilom, svinčnikom, pisalnim strojem), kaj pomenijo razne ngistraturne oznake, ali je dokument poškodovan, deloma nečitljiv itd. in pa seveda, kje doKument hranijo. V ostalih opombah je poleg razrešenih ilegalnih imen, šifer itd., pojasnjeno vse, kar iz besedila ni dovolj jasno razvidno, a je za razumevanje vsebine dokumenta potrebno. Povsod, kjer je potrebno, je navedena tud: dosegljiva literature, kar daje opombam oziroma Zborniku še posebno vrednost Na koncu vsake knjigo so dodanu kazala in sicer razrešitev kratic, kazalo osebnih imen! kazalo vojaških enot in ustanov in političnih organov in ustanov, kazalo krajevnih imen in pregled vsebine. V prvi knjigi Zborniku dokumentov in podatkov sanitetne službe v narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem 1941-1945, ki obsega 713 strani, je objavljenih 158 dokumentov za obdobje od septembra 1*941 do 30 junija 1944. Seveda jc za leti 1941 in 1942 objavljenih le 15 dokumentov, kar jc razumljivo, saj so se ranjeni borci v tem obdobju zdravili predvsem še ilegalno v mestnih bolnicah, ordinacijah in ambulant ali ali pa pri zaupnih ljudeh, kjer so jih zdravili v OF organizirani zdrav liki V to obdobje sodi tudi osnutek poročila dr, Bozene Ravniliar Nataše o delu Matičnega odbora zdravnikov OF v Ljubljani v prvem letu natodnoosvo bodilneca boja. Osnutek je kot priloga A objavljen v četrti knjigi zbornika, ker ga je avtorica pridala uredniškemu odboru šele pc izidu prve knjige. V drugi in tretji knjigi Zbornika so objavljeni dokumenti, ki pričajo o višku raz/oja partizanske sanitete, ko se je razmahnila po vseh slovenskih poJcrajii.ah in dosegla vse- bolj popolnejše oblike organiziranosti in delovanja. V drugi knjigi jc objavljenih 122 dokumentov za obdebje od 1, julija do 31. oktobra 1944 in ob"«ga 765 strani. V tretji knjigi, ki obsega kar 790 strani, jc objavljenih 105 dokumentov za čas od 1, novembra 1944 do 28. februarja 1945. V četrti kn.ugi Zbornika je za obdobje od 1. marca do 15,rraja 1945 objavljenih 32 dokumentov. Knjigi so ■Arhivi VIII 1985 155 dodani trije dodatki. Dodatek A jc žc omenjeni Osnutek poročila dr. Bcžene Ravnihar-Nataše o delu Matičnega odbora zdravnikov v OF v Ljubljani, k' ga jc napisala v bolniški postojanki SCVPB - Lesen Kamen, kjer je bila upravnica od novembra 1943 do januarja 1944. Dodatek B je Seznam zdravnikov, medicincev, študentov farmacije in aentislov na Slovenskem, ki so izgunili svoje življenje v narod noosobodilni vojni 1941-1945. Dodatek C jc Bibliografija o sanitetni službi v narodnoosvobodilni vojni' na Slovenskem 1941-1945. BibMografijo je -ipravil in uredil dr. sc. dr. stom. Velimir Vulekič. etrta knjiga obsega 602 strani. Zbornik zaključuje samostojna priloga k četrti knjigi, in sicer fak:imi'e Partizanskega zdravstvenega vestnika, glasila sanitetnega oddelka glavnega Štaba NOV in POS. Uvod k ponatisu gladil? Ob štiridesetletnici Partizanskega zdravstvenega vestnika je narisal akademik, univ. prof. dr med, Bogdan Brecclj, v katerem je poudaril velik pomen tega strokovnega glasila, ki je postal zanesljiv iniormator in prinašalec navodil in ukrep-v pri organiziranju sanitete tako v operativnih enotah kot v partizenskih bolnišnicah. Od januarja 1944 do apiila 1545 je izšjo '0 Številk, v katerih sc je zvrstila vrsta aktualnih strokovnih člankov, predvsem o vojni kirurški doktrini in etapnem zdravljenju, ki jc bila glavna skrb vojne partizanske sanitete Bibliografijo orispevkov v Partizanskem zdravstvenem vestniKU je sestavil polkovnik Jože Novak Urednik Jože Novak in uredniški odbor so za pomembne delo pri znanstvene kritičnem izdajanju vrov za zgodovmc narodnoosvobodilne borbe prejeli ob dnevu vstaje slcenskega naroda, 22 juliju, posebno priznanje Zveze zdrrženj borcev narodnoosvobodilne vojne. vir: ZA ZGODOVINO ZKJ, Izdajateljski center Ko. munist, Beagrad Martin Ivamč Zgornji naslov označuje skupno ¡me za veliko edicijo virov za zgodovino ZKJ SKOJ in revolucionarnih sin dikaiov od nastanka teh organizacij dc konca njihovega dulovanja (S KO J J oziroma dc danes (7KJ). Gre torej za obsežno tematiko in za >c obsežnejše obdobje, saj bo serija dokumentov centralnih organov ZKJ kmalu „pokrivala" sedem desetletij. Celotna edicija je namreč razdeljena v tn serije V seriji A izhajajo dokumenti centralnih organov ZKJ, delo pa je /azdetjeno med tri uredništva, ki sc ujemajo s pred' vojnim, vojnim in povojnim j bd obje m delovanja KI oziroma ZKJ V seriji B izhajajo dokumenti centralnih organ?v SKOJ in jc ureja enotno uredništvo - ¿nako koi serijo C, k' zajema dokumente osredniih organov revolucionarnih sindikatov. Razen tega je načrtovana tudi serija temrtskih izdaj kot npr. ZKJ in kmečko vprašanju, ZKJ in kom interna ali ZKJ in naredno vprašanje itd Vsaka serija se deli na tome, ti pa na knjige. Tomi so praviloma zasnovani po organizacijskem principu posamične organizacije. Tako imamo tom kon gresov ir. konferenc ¿K.', tom plenarnih sej CK aH sei nolitbiroja CK ZKJ itn. Za zdaj je na oodlagi ocene gradiva načrtovano: v seriji A osem tomov, v seriji P štirje tomi in v seriji C trije tomi. Število knjig v posameznem toir.u oziroma seriji jc različno; odvisno od obravnavane tematike m časovnega razdobja, v katerem jc ustvarjalec dele val V celoti pa gre za vc* deset knjig: daj je samo za obdobje NOB v seriji A načrtovan h 23, K skupnemu Številu knjig bc precej prispevala objava faksimiliranih partijskih, skojevskih -ali sindikalni*1. glasil, v času, ko je nastal ta p.ikaz, je po poročilih odbora. ki organizira uresničevanje celotnega dela, .zšlc 11 knjig v seriji A, 4 knjige v seriji B in 1 knjiga v seriji C. Priča ^mo torej nadvse /.ahtevnemu in gotovo tudi podjetnemu projektu, ki je za naše — pogosto upravičeno kritizirane — razmere na področju znanstvene in kul-turno-prosvetne dejavnosti domala presenetljiv V resnici pa jc takšna p.aksa povsem normalen pogoj slehernega načrtnega historiogralskcga preučevanja, ki ga pri nas ¡.lasti za obravnavane otdobje vseskozi piopagiram j. Ker p? smo se - pc krivdi prevladujoča miselnosti in ravnanja zlasti v družbenopolitični praksi — raziskevanja zgodovine imogeče novejše še najbolj) loteval, nena-črtno, preuogosto ob raznih proslavah ali življenjskih jubilejih, portdkcje pa ob aklual.iih domačih ali mednarodnih vprašanjih (npr vp,¿Sanje meja), tudi nekako nismo bili prisiljeni izpolniti pogoja, da je potrebno najprej načrtno objaviti tematske zbirke (aii izbore) dokumentov. In čc žc moramo resnici na Jjjbo omenjati izjeme, potem jc to kvečjemu čas NOB, ki nam je pač v zavesti in družbenopolitični aktivnosti pomenil zadosten a/gument, da se tiačrtneje lotimo tudi public-iranja dokumentov. Kaj je torej botrovalo odločitvi za ta — lahko bi rekli mamutski načrt? Kakor je znano, jt 2e iziia srbska izdaja Zgodovine ZKJ, Pred izidom je tudi v drugih jezikih; slovensko pričakujemo iz tiskarne vsak trenutek. To delo, ki jc bilo zasnovano preveč bučno in pydceniujoc probleme, ki jih je bilo normalno pričakovati, pa je kmalu pokaralo, da je odsotnost ccloviteiše edicije dokumentov ena hujših zavor Zato se je čas od načrta tlo realizacije, v treh ali 51 ¡ril; letih, zavlekel na domala deset let. Stveda so bili enako hudi, če ne Se hujši, pioblvmi metodološke narave, politizacija zgodovinskih vprašanj, pomanjkanje raziskovalcev in Se kaj. Pokazalo se je trdi, daje - vsaj kar nadeva publi':iranjc dokumentov - kmalu prevladala zdrava pamet in žc leta 1978 so stekle najprej organizacijske, zatem pa tudi strokovne priprave za te delo Predsedstvo CK ZKJ je 156 Arhivi VIII 1985- imenovalo odbor za izdajanje virov za zgodovino ZKJ in ta je neposredno izvajanje nalege izročil Arhivu CK ZKJ in Institutu za sodobno zgodovino v Beogradu. Verjetno so bila tudi pri tej nalogi prvotna pričakovarja preoptiniistična - vsaj tako bi lahko sklepali po občasnih occnali in poročilih odbora. Ta je negodoval zlasti na račun zamujanja predvidenih rokov, ki naj bi ga v glavnem povzročili prircjevalei posameznih knjig, ves čas pa upravičene kritizirala založnika (to je CZDO Komumst iz. Beograda), ki — kakor kažejo poročila sekretaria odbora - ne spoStujc niti sporazumne določenih obveznosti iz pogodbe z odborom, Vendar ta sicer simptomatična vprašanja ne sodijo v pričujoč zapis. Dejstvc je, da posamezna uredništva (rekli smo, da jih je skupaj pet) opravljajo svoje delo z zelo različno dinamiko. Pri vseh serijah se kot velik problem kaže nezadostno Število usposobljenih strokovnjakov. Jasno pa je. da se v tem pogledu med uredništvi velike razlike in tudi, da ne gie ic za vprašanje strokovne usposobljenosti, marveč tudi etike - odnosa do dela. Vendar je to nekakien začaran krog, saj prav zaradi pomanjkanja stiokovnjakov, nesolidnih m mogoče odločno izločiti. Res pa je tudi, da imamo velike rezerve v mladih strokovnjak'li, ki sicer Se niso uveljavljeni, a bi st ob ustrezno zahtevnih fazah dela lahko uspešno uvajali in uveljavljali. Kaže pa, da gre na eni strani za znano okornost pri pridobivanju novih ljudi, na drugi pa za -tudi znano — nezaupanje vanje, pri čemer „računaiji" njihovo neizkušenost Se bolj napihujejo, da bi sebi rezerviral' delo za daljši čas. Na s1 ed nji problem so velike razlike v samem gradivu, kjer je zanesljivo najtežavnejše predvojno. Tam prihaja do izraza vsa zapletena dcdiSčir.a ilegalnega delovanja keminternskih fondev ipd. Prav tako pa se ne bi mogli strinjati z oceno odbora, a a so vzroki zamud pri povojnem času izrazito subjektivne narave Kajti občutljivost nekaterih političnih vprašanj iz. (zlasti prvih) povojnih let gotovo ne olajšuje tega dela in tudi ne upoštevanja sicer pogumnih izhodišč (praktično ničesar izpušcat-'). Čeprav je to sicer subjektivni problem, do biva tudi povsem objektivne razsežnosti. Potem gre seveda tudi za očitne razlike v izkušnjah strokovnjakov za posamezne teme in obdobja. Nikjer nimamo boljSih kot za čas NOH in nikjer siabših, kot za povojni čas Dosedanji rezultati to več kot potrjujejo. In cc se se pomudimo pri „kadrovskem" vidiku dela, moramo pritegniti oceni odbora, da nalogo nedvoumno hromi tudi v primerjavi z zahtevnostjo zares neustrezno vrednotenje tovrstnega dela. To p? ima celo vrsto po-sltdic. Naiprej je težko pritegniti k njemu kvalificirane strokovnjake .t pa že sodelujejo, potmi ta opravila zlahka odrivajo v drugi pian in se lotevajo bolje nagrajenih in cenjenih. Brez tveganja pa smemo reči, da vse to vpliva tudi na kakovost dela, zlasti če strokovnjak sam manj ceni svoje delo in ugled, koi p? materialne spodbude zanj. Ne nazadnje pa celo pri tej nalogi prihaja do določene politizacije. Ponazorimo jo lahko S primerom, s katerim se je soočalo (in se Se bo) uredništvo serije A za obdobje NOH Sprejet je bil namreč dogovor, da bodo v obliki prilog iz vsake republike oziroma pokrajine objavili po enega ali dva dokumenta iz ustreznega časa. Določen je bil tudi „rang" takšnih dokumentov. Toda po navadi, ki je dopustna v politiki, nikakor pa ne v skroKi, so tam, kjer niso imeli za ustrezen čas doku ir.cnta ustreznega ranga, vztrajali na objavi kakršnegakoli dokumenta, samo da bi bili vsi , .enakopravno" zastopani.' Tiko imamo ob boku dokumenta nacionalnega značaja dokument nekega okreval Načeloma se s takšnim ravnanjem nihče ne strinja Temeljna strokovna načela so namreč res dokaj solidna, seveda pa ne morejo „predpisati" vseh primerov. Vendar pa je v njih razločne zapisano, da grt za znanstveno, kritično delo, ki se mora ciržat: pravil stroke -In jih kajpak tudi obogatiti. Toda v praksi očitno zmanjka prave volje - in rekli bi tudi etike — za spoštovanje načel; jasno pa je, da s fem trpi ne le strokovni, marveč tudi politični ugled in je učinek nenačelnega ravnanja nujno ravno obraten. S tem nočemo trditi, da je to (navzlic pomanjkljivostim) veliko in prepotrebno delo bistveno razvrednoteno. Kajti poglavitni smoter je zbrati, strokovno obdelati in predočiti bogato gradivo, ki sicer leži po arhivih premalo izkoriščeno za zgodovinopisje in širše namene. Ker pa se takih nalog ne moremo lotevati vsakih neknj let, je pred vsemi sodelujočimi imperativna zali leva, da jo opravijo strokovno na na najvišji možni ravni, hkrati pa tudi čimbolj gospodarno — slednje še bolj zaradi naših gmotnih razmer Zato je neopravičljivo sleherno razmetavanje prostora v dragocenih in (predragih) knjigiih. In prav zato ostaja Še vedno nerazumljivo, da ni prodrla zahteva, ki smejo slovenski zastopniki najglasneje poudarjali. Hitro je namreč moč ugotoviti, zlasti pri seriji A. veliko mero istovetnosti številnih dokumentov s prispevki v zbranih delih Josipa Hroza-Tita in v nekaterih podobnih delili Zato se nam je zdelo vseskozi umestno in s strokovnimi merili nič navzkriž da bi v teli zbornikih dokumente, ki se po navijajo npr. s Titovimi zbranimi deli preprosto samo citiral' z vsemi potrebnimi podatki. Ta racionalna zah teva pa ni prodrla (razen redkih izjem koi so npr. depeše CK KPJ Komintcmi med NOB1 in močno se nam dozdeva, tla sklicevanje na „celovitost serije" ni poglavitno razlog. Niso redke domneve, da gre, žal, tudi za ležnjc dvakrat prodati iste delo. Delo, ki ga hkrati populariziramo in.opozarjamo na ravnovrstne Like (priča smo tudi površnosti in napakam, marsikateri drobni nesmotrnosti ipd.) bo Še dolgo trajalo Zato je tudi še priložnost, da marsikaj pri njem izboljšamo, Odbor v sodelovanju z vodji uredmštev dejanske pogosto preverja ustreznost temeljnih strokovnih načel in je že predlagal več izpopolnitev. Dejstvo pa je. da bo ob že omenjenih problemih pri povojni dobi spričo „papirnate hipertrofije" in pogoste jalovosti oziroma neizvirnosti vsehine številnih dokumentov, velik problem čimbolj primerno odbrati dokumente (tt:di njihove inačice), za objave v delu trajne vrednost" Skleninio z ugotovitvijo, da bo z ..Viri za zgodc rino ZKJ" pred nas postopoma prišla bogata zakladnica arhivskega gradiva, kr pa kljub temeljnemu obeležju, da gre za dokumente osrednjih vodstev, ne pomeni samo tega. Bodisi po temeljnih kriterijih bodjsi v obliki prilog - in tu J i sicer prek sodelovanja predstavnikov več ali manj vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti v osrednjih organih - be predstavljen tudi znaten del arhivskega bogastva iz revolucionarne preteklosti vseh predelov Jugoslavije. Arhivi VII) 1985 Lčl Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 158 Arhivi VIII 1985- IZIDOR CA> KAR, LONDONSKI DNEVMK 1944- 1945. Državna založba Slovenije, Založba Lipa, LJubljana 1985, 143 strani in faksimile Dnevnika Marjeta Adamič Dr Izidor Cankar je gotovo bolj kot politik m diplomat znan kot utemeljitelj slovenske umetnostne zgodovine, njen prvi prof:sor na ljubljanski univerzi, znanstvenik svetovnega slovesa, avtor temeljnih del s področja likovne umetnosti (Zgodovina likovne umetnosti v Za-padri Eviopi, Lvod v razumevanje likovne umetnosti), umetnostnega eseja (Obiski) in potopisnega romana (S peti), urednik, prevajalec, književni kritik. Vendar je bil že leta 1936 imenovan za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika kraljevine Jugoslavije v Argentini in leto kasneje Se v Braziliji s sedežem v Brcnos Airesu. Tu ga je leta 1941 zatekel napad Nemčije, Italije in MadžarsKC na Jugoslavijo in njena kapitulacija, Leta 1942 ga je jugoslovanska begunska kraljeva vlada od-poklicala iz južne Amerike in ga imenovala za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v Kanadi, v Ottawi. Čepmv je bil daltč od domovine, je bil dr. Cankar dobro seznanjen z dogajanji v okupirani Sloveniji in Jugoslaviji pa tudi z delovanjem jugoslovanske begunske vlade v Londonu. Tako v Buenos Airesu kot v Ottavvi so se na njegovi mizi znašla števnna poiočila, informacije, pisma, publikacije, tisk itd., kijih je prejemal iz različnih uradnih, poluradnili in privatnih virov. Ob tem si je dr. Cankar izob'ikoval svojo opredelitev, opredelitev za narodnoosvobodilni boj svojega naroua, za novo socialno pravičnost. Njegova odločitev je biia poiicna in zavestna, kar je pozneje v svojih ravnanjih nemalokrat potrdil. Febrjatja 1944 je zaradi nestrinjanja s politiko begunske vlade v Londonu in predvsem njenega takratnega predi^dmka Božidarja Puriea, ki je vztrajno podpiral če t n u,tvo jn njihovega voditeja D razo Miliaileviča v Jugoslaviji, odstopil s položaja pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v Kanadi, Kralj Peter ll mu je nato pos'al odlok o upokojitvi. Po nodpisu sporazuma med predsednikom Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije Josipom Brozom-Tr torft in predsednikom jugoslo/aLiske begunske vlade dr. Ivanom Subašičem na Visu 16. junija 1944, je bil v predlogu za ses avo nove kraljeve vlade za ministra predlagan tudi dr. Cankar. V novi Šubaiičevi vladi je bit nato 7. julija 1944 imenovan za ministra prosvete, pošte in telegrafa. Iz Ottawe se je preselil v London in 28. junja 1944 prisege1 kot minister za presveto, pošto in telegraf. S tem datumom se pričnejo njegovi londorski dnev- niki zapisr in končajo z 12, fsbn-arjem 1945, ko seje pripravljal na odhod v osvobojen. Beograd. To je drage cen in veren dokument časa — obdobja, ko je dobila borba za novo, drugačno Jugoslavijo vse večji med narodni pordarek. V dnevnik jc dr. Canicar kot aktiven, misleč in pošten opazovalec zapisal svoja doživetja, opažanja, spoznanji, zaključke in predvidevanja, ki nas včasih presenečajo zaradi neverjetne jasnovidnosti. Po več kot itirih desetletjih od nastanka prvega in zadnjega zapisa v dnevnik se odpirajo nova spoznanja in vedenja o našem narodnoosvobodilnem boju in ljudski revoluciji m nas silijo k razmišljanju. Londonski onevnik dr. Izidorja Cankaija je prvovrsten zgodovinski vir. V njem so zapisana samo dejstva, ki niso doživela nobenih kasnejših avtoije"ih popravko". In prav to mu daje še večjo vrednost Poleg dnevniških zapisov je v pri!og: za dopohiitev poznavanja diplomatsko — politične usmeritve dr. Izidorja Cankarja objavijenih Sest značilnih dokumentov, neodposlana brzojavka dr Mihu Kreku v Rim, Ljava dr, Izidorja Ca.ika.ja na Visu 19. avgusta 1944, pismo ljubljanskemu škofu or. Cregoriju Rožmarin 19 avgusta 1944, zapis pogovora dr. Izidorja Cankurja z Robertom Cranbornom, državnim sekretarjem zzi britanske domi-nionc 19. septembra 194i\ odstopna izjava dr. Izidoija Cankaija s položaja ministra za prosveto, poŠto in tele graf 29. septembra ]944 in brzojavka dr. Izidorja Cankarja Jojipu Brozu Titu 21, novembra 1^44 o PrimorsKi. Rokopis dnevnika jc kritično obdelal dr. Tcjte Ferenc in ga opremil s številnimi izčrpnimi pojasnili, ki jim jc na koncu dodal Se seznam uporabljene literature. Posebej jc izdelal imensko kazalo, v katerem jc zajetih kar 240 osebnih imen z najpomembnejšimi biografskimi podatki. Na koncu jc oodan se kronološki pregled življenja in dela dr-Izidoqa Cankaija. ki gaje tako kot spremno besedo, nanisal urednik Lojze Gostisa. Kronološkemu pregledu je dodanih tudi nekaj fotografij. Posebnost je tudi likovna oprema Londonskega dnevnika I944--1945. ki jo je prav takg izdelal njegov urednik Lojze Gostiša, V skupnem ovitku sta vloženi dve samostojni publikaciji - faksimile dnevniških za pisov in njegova transkripcijo s prilogami. Taksimile jc veren tiskarski posnetek izvirnika in tehnično osebje tiskarne Toneta Tomšiča jc to zahtevno deio odlično opravilo. V njem sta še dva ::animiva dnevniška zapisa iz leta 1946, v katerih je dr Izidor Cankar na kratko povzel ungajanja v Jugoslaviji po svojem prihodu febni-aija lsM.5 v Beograd do obiska Londona koncem maja 1945, ko je, kot je sam zapisal „likvidiral svojo londonsko preteklost". ZGODOVINSKI ARHIV VCEUU Celje - Trg svobode 10, telefon 25-546,25-552 jc izdal naslednje publikacije, ki so Še na zalogu 1. Preteklost Celja v arhivskilndokunientih. Celje, 1982 - cena din 20,00 2. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Celje, 1985 - cena din 1 OUO ■Arhivi VIII 1985 159 SREDOJE EALIČ ARHIVSKA SLU2BA V SAP VOJVODINI. 1944- 1975, Arhiv Vojvodine Sremskf Karlov-ci, 1984, 166 strani Marija Oblak-Čarni Delo obravnava razvoj arhivske službe v SAP Vojvodini v prvrh treh povojnih desetletjih, od prvih ukrepov rrlade ljudske oblasti za zaščito arhivov do organizirane arhivske službe s sklenjeno mrežo arhivskih ustanov. Razvoj je avtor sist emiziral v osem obdobij in vsakemu posvetil svoje poglavje. Dodal je uvod in krajše zaključno poglavje. V uvodnem poglavju izvemo, da v Vojvodini do časa med obema vojnama ni biio samostojne ustanove, ki bi skrbela za zaSčito in zbiranje arhivalij, Se'e 5 avgusta 1926 je bil z odtokom Ministrstva za notranje zadev; ustanovljen Državni arhiv v Novem Sadu, kije do začetka druge svetovne vojne zbral okrog JO vagonov arhivskega gradiva Mno«o teg11 je bilo nato med okupacijo zgubljenega ali uničenega Druge poglavje obravnava povojni čas do leta 1950. ?e II. novembra 1944 je dobila Vojvodina odlok Vojne uprave za Bačke, Raranjo in Banat, ki je urejal tud; zaščito arhivskega gradiva. Odlok Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije o zavarovanj" kulturnih spomenikov in dobrin z dne 20. februarja 1945 pa je tudi v Vojvodini postavil temelj preobrazbi statusa arhivov in njihovemu varstvu. Os.anki gradiva, zbranega pred vojno, so bili preneseni iz Petrovaradlna v Novi Sad, ustanovljen je bil Vojvodinski arhiv, z delitvijo pokrajine r.a devet področij s kulturnimi centri, ki so skrbeli tudi za arhive, pa je bila postavljena osnova dai.ainje arhivske mreže v Vojvodini. Ta pjdročja so se kot z?fčetna oblika organizirane dru*.bcne skrbi za arirve jblikovala v arhivska srcdiSča; strokovno tesno povezana z Voivodir.skim arhivom, so bila začetniki današnjih arh? zskih institucij. Na začetku naslednjega obdobja 1950- 1953 sta bna sprejela SploSri zakon o državnih arhivih (1950) in Republiški zakon o državnih arhivih I,R Srbije (1951). Zelo pomembno vlogo pri razvoju strokovnega dela in postavljanju enotnih metodoloških izhodišč je imel Glavni arhivski svet pri Svetu za znanost in kulturo vlade FI.FJ ustanovljen na osnovi Splošnega arhivskega zakona. Z zakonom jC bila dana podlaga za ustanovitev Zadružnega arhiva (1951), Zgodovinskega arhiva PK ZKS za Vojvodino (1952), kije kmalu za teri prerasel v ZgodovinSKi arhiv PK ZKS za Vojvodino (1954), Oživelo je delo Arhiva Srbske akademije znanosti m umetnosti v Sremskih Karlovcih in Matice Srpske v Novem Sadu. Ustanovljeni so bili neketeri mestni arhivi. Strokovni tečaji sc prispevali k strokovnosti delavcev v arhivih Ti so zaceli s sistematičnim evidentiranjem re-girtratur in ureianjem dokumentov v arhivih. Nasiednjim letom (1953-1957) je dala pečat uvedba samoupravljanja v arhive in ustanovitev arhivskega društva, ki je s svojimi akcijami bistveno pripomoglo k napredovanju sliribe. Okrepila sc je teritorialna pristojnost arhivov .in nadzor nad nastajajočim gradivom v rekistraturah. Začeli so že enotno evidentirati arhivsko gradivo in načrtovati bolj sistematično objavljanje del iz arhivistike. Arhiv Vojvodine se je le i a 1956 preselil iz Novega Sada v ustreznejše prostore v Sremske Karlovce. V naslednjem obdobju (1957-1962) pa so se začela sistematična prizadevanja za poenotenje celotnega sistem3 deiovanja arhivske službe. Kadrovsko in strokovno je bila arhivska služba v obdobju 1963-1967 že toliko trdna, da so začeli s spo razumno delitvijo gradiva med arhivi glede na teritorialno pripadnost, uskladili so raziskovanje in kopiranje arhivskega gradiva v tujini, poenotili so izdajateljsko dejavnost in začeli s sistematičnim objavljanjem informativnih sredstev o arhivskem gradivu. Osnovali so Skupnost arhivov Vojvodine in pododbor Društva arhivskih delavce1' Srbije za Voj /od in o. Novi arhivski zakon SR Srbije, sprejet konec leta 1967, je določil pogoje za ustanavljanje arhivov Za arhivsko službo pa je bila Sc pomembnejša ustanovitev matične siužbe pri Arhivu Vojvodine in arhivskega sveta pri Arhivu Srbije Matična služba je skrbela za ooeriotenje strokovnega dela. arhivski svet pa sc je ukvanal z nerešenimi vprašanji metodologije in je izdal vrsto navodil za strokovno delo. Ustavni amandmaji leta 1973 so dali osnovo, da sije pokrajina samostojne uredila arhivsko službo. Tako je skupščina S Ar Vojvodine že konec leta 1973 sprejela pivi pokiujinski zakon o arhivskem gradivu in arhivski službi. Zakon je varstvo arhivskega gradiva postavil na enotne principe, ki so bili v praksi že preizkušeni. Nekatere člene v zakonu so prevzeli iz prejšnjega republiškega ¿akona, nekatere pa so oblikovali na novo. Zakon je dal solidno osnovo za nadaljnji razvoj in izpopolnitev sistema zaščite arhivskega in dokumentarnega gradiva " Vojvodini. O tem govori še sklepno poglavje, ki navaja podatke o dejavnosti arhivov do leta 1975. Dodana je še usmeritev, ki naj b, zagotovila, da bi bi.a arhivska služba še pomembnejši družbeni dejavnik v razvoju znanosti, kulture in družbe v celoti Avtor sledi 30-Ietnemu hitremu razvoiu danes vzorno organizirane arhivske službe v svoji pokrajini, ki je po njegovem „posledica amb!cij arhrskih delavcev ui razumevanja družbe". Seznani nas s predpisi, ki sc službo urejali. Obširneje se p1 mudi ob delu p omijev v voi-vodirskih arhivih, ki so zavzeto in zagnano gradili temelje službi; ko ni bilo druge možnosti, so celo sami naredili police, da so nanje nameSčali in reševali ogroženo arhivsko bogastvo. Prav je, da v knjigi tvemo tudi za njihova imena. Avtor se dotika metod strokovnega dela in prikaže tudi stranpoti, n>or. razbijanje fondov v začetku 50-tih let, ko so gradivo ne glede na izvor podelili po kronologiji in po jezikih; v katerih je biio napisano. Dotakne se tudi odnosov m:d arhivi in zavodi za varstvo kulturnih spomenikov, ki jim je zakon naložil, dE. registrirajo in vodijo ev;denee tudi o arhivsk em gradivu, Tjdi v Vojvodini je praksa pobara, da so zaradi specifičnosti arhivskega gradiva iahko le arhri nosilci njegovega rarstva. Delo je raziirjena magistrska naloga, ki io je Sredoie Lalič obranil na zagrebški univerzi. Napisana je podrobno in natančno. Iz opomb razberemo, da so viri za prvo obdobje zelo pomanjkljivi, a avtor, sam arhivist, je znal najti poaatke in rekonstruirati dogajanja. Knjiga je natisnjena skoraj brez napak, zaslužila pa bi nekoliko •epšo in trdnejSo opremo. Vojvodinski arhivisti so se z njo dostojno predstavili na X. jugoslovanskem arhivskem kongresu oktobra 1984 v Novem Sadu. nove pridobitve slovenskih arhí/ov ARHIV SR SLOVFNIJL 1985 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s predhodniki i 1945-1952 0.101 m) Republiška konferenca ZSM Slovenije (198& 1981, 5 tm) Republiški s«et Zveze sindikatov Slovenije (1973-1974 5 tm) Republiški odbor sindikata uelavccv kovinske industrije Slovenije (1974-1977, 3 tm) Republiški komite za delo (1968 -1975, 10 tm) Republiška geodetska uprava (1822-1983, 19 tm) hidrometeorološki zavod SR Slovenije (1951-1970, 5 k) Ministrstvo za ljudsko zdravje LRS (1947, 0,5 tm) Republiški komite za borec in vojaške invalide (1919-I9fi4. 20 tm) Ministrstvo za socialc politiko LRS (1945, 0,10 t m) Radio študent (1969-1983, 31 t m) Planinska zveza Slovenije (1957-1980. 25 tm) Južni Sokol in Ljubljanski Sokol (1863-1941, 6.5 tm) Deželni stanovi za Kranjske (I712--l725,2 mapi) Koplje in dub negativi 146 filmov (1930-1955, 433 šk.j Mikrofilm spisa Predsedstva Ministrstva za delo (1946, S rrivatni arhiv dr. Viadimirja Škfaks (1919-1941 0,5 tm) Priviti arhiv patra Benvenuta Crobatha (1865-1869 0 5 tm) Privati arhiv Bojana Šliba (1974 1984, 6 tm) Privatni arhiv Karla dr, Grossmanna (1900- 1914, 0,5 tm) Privatni arhiv dr. Romana Savntka (1957-19^8, 0,5 tm) Plakat Fotografija v znanosti in tehniki (1985, 1 ks.) Plakat. Nevarne snovi: (iy85, 1 ks.) Kopija diplome baronatske družine Zois (1760, 34 listov) Kopija diplome viteštvn družine Zois (1739, 74 listov) Kopiia diplome Kmetijske družbe za Slovenijo (1925, 1 ks.) Kopija plakata Veseli dan ali Matiček se ženi (1848, 3 ks.) Kopijv listin iz Državnega arhira Madžarske (132', —1688,' ,10 tm) Kopija listine 973 junij 30, Tribur (973, I ki.) Kopija urbaija Freisinškega samostana (1291, I ks.) Kopija sodte sodišča v Kopru (1816, 3 listi) Zbirka Draga Košmrlja (1951-1978, 0,5 tm) Zbf-ka Ježe čopa (19*5, 2ks.) Zbrka kart in zem'jevidov (1973- 1985, 8 ki.) Zbirka voščil in vabi) (1984, 45 ks,) Odlitka pečata Freisinškefca škofa Sictu*a in Freisinškt stolnice (1322-1475, 2 kf) Roistna matična knjiga Koper (1870-1883, I k.) Poročna matična ki.jtga Koper (1870--1881, 1 k.) Mrliška matična knjiga Koper (1870--I8R3, I k.) Rojstna matična knjiga Lazarct (1869-1882, 1 k.) Rojstna matična knjigi Izola (1870- 1881, 1 k.) Mrliška matična knjiga Izola (1870- 1882, 1 k.) ZGODOVINSKI ARHIV V CEIJU 1985 Osebni fond Juro Kislinger, nekaj dokumentov kot dopolnilo k že prejetemu fondu. -Rudnik Zab-ikovica in Liboje (1885-1948,0,2 tri) Zveza prijateljev mladine (1964- 1974, 0,3 tm) POKRAJINSKI ARHIV KOPLR 1985 Gimnazija Piran (1961-1984, 2,3 tm) Avtokovinarstvc Ilirska Bistrica (1969--1970,0,1 tm) Libis Ilirska Bistrica (1969-1974, 0,2 t m) Okrajno sodišče Piran (1822--1918, cc 150 tm) Arhiv G. Tartini (1692-1770, 0.2 im) ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 1985 Občina Kranj (1955-1982, 42 tm) Občina Lesce (1902-1941, 0,3 tm) Občina Tržič (1955-1970, 20 tm) Izobraževalna skupnost Jesenice (1961, 1966 1982, 1 tm) Skupnost otroškega 'arst"a Jesenice (1975- 1982, 0,4 tm) Občinska zdravstvena skupnost Jesenice (1976-1987, 1.4 tm) Skupnost socialnega skrbstva Jesenice (1974-■■ 1981. 0,6 tm) TelesnokulturnE skupnost Jesenice (1974-1981, 0.7 tm) Kulturna skupnost Jesenice (1971-1982, 3 tm) Samounravua stanovanjska skupnost Jesem.ce (I974 - li871 0.9 tm) Sairoupnvna komunalna skupnost Jesenice (1976-198:, ,6 tm) Bet! Metlika (1963 -1970. 2.5 tm) IGM Račje selo (1958 1965 0,6 t m) Industrijsko podjetje Apuenica Dobrepolje (1956 -1980, 0,2 tm) Rndi.ik Kanižarica (1960- 1965, 1 tm) Železarna Jesenice (1945-1979, 18 tm) Potniška postaja Ljubljana (19^9- 1985. 0,2 tm) Kulturni dpm Ivan Cankar v ustanavljanju, Ljubljana (1977-1084 0,7 tm) Kmetijska zadrugi Grahovo ((19i3) 1947-1960 (1968) 0,7 tm) Kmetijska zadruga Unee (1947-1962 (1*68). 0,2 tm) Siraiska zadruga Stara Fužina (1850--1961, 0,6 tm) Osnovne šole: Brdo pri Lukovici (1929 -1979. 0,4 tm) Borovnica (1875--1976. 0,5 tm) ' Bukovo (1894--19 '0, 0,1 tm) Arhivi VII) 1985 Lčl Cerkljanski šolski nadzorni okoliš Cerkno (1944- 1946, 0,2 tr.i) r Cerkljanski vrh {1945-1959. 0,3 trn) Dole (1045-1980, 0,2 t m) Godovič (1923-1971, 0.5 trn) Goienja Kar.omlja (1945-1^64. 0,1 tm) ■ Gorje i 1945—19o0, 0,1 tm) Ivar Cankar Vrhnika il952-1973, 0,1 tm) Jagriče (1945 -1969, j},11 t m) Janka Premrla Vojka Črni vrh nad Idrijo (1945-1965, 2 tm) Jesenica (1945—1947, 0,1 tm) Jožeta Mihevci. Idrija (i045- 1965, 3 tm) Krnice (1954- 1964 0,3 tm) Krtina {1927-1963, 0,1 tm) Ledine (18«3-1980. 0,3 tm) Ligoina (^908—1966, 0,4 tm) M: sore (IQ45-1°64 0,2 tm) Moravče (1945-1965- 0,5 tm) Novaki (1945-1969 0,1 tm) Ob lak o" vrh (1945--1964, 0,2 tm) Orelicie tlQi*5— 19TI, 0,1 tm) Otalež (1945- 1978, 0,1 tm) Ozbolt (1933-1971, 0,1 tm) Planina (1945-1947, 0,1 tm) Phižnje (1^45-1952, 0.1 tm) Pod lan išče (1938- 1972, 0,1 tm) Podlipa (1893-1065, 0,7 tm) Poljani (1945-1947, 0,1 tm) Primskovo (1890- 1966, 1,1 tm) Ravne (1«09- '970, 0,1 tm) Reka (1945-1960, 0,1 tm) ,.Spomenik NOB" Cerkno (1875-1970, 1,1 tm) Srednja Kanomlja {1931-19o2 0.4 tm) Straži (1945-i;56. 0,1 tm) Šebrelje (1945-1980, 0,1 tm) Tiavnik (1945-1964, 0,1 t.n) Tistcnik (1879- 1%6, 0,6 tm) Vojkove brigade Spodrja Idrija (1945—1965, 0 tm) Vojsko (I9':5-I980, t ,4 tm) Zakojca (1947-1972, 0,2 tm) Zakriž. (1938- 1047, 0,1 tm) Zalog pri Ljubljani (1909-1965, 2 trn) ' Zivratcc (1924 -1975, 0,2 tm) Zlato polje ('938-1972, 0,1 tm) Poklicna kovinarska šola Ljubljana (1947--1983, 4,2 tm) Čipkarska šola Idrija (1945-1972, 1,6 tm) Kmetijsko-gjpodarska šola Moravče (1048--1953, 0.1 tm)' Sol a za oblikovanje Ljrbljana (1946-1983, 1,7 tm) Gimnazija Črnomelj (1910-1972,42 krj:g) Gimnazija Josipa Jurčiča Stična (1947-1981, 0,1 tm) Gimnazija Juriia Vege Idrija (1902-1P75, 2,6 tm) Gimnaz/jt Škofi a Loka (I D45--1982, 1,5 t m) Čebelarska družina Ljubljana (1938-i977 (1982). 0,3 tm) Planinsko društvo Kamnik '1893-1968, 1,2 tm) Turistične društvo Kranjska gora (1922-1947, 0,3 tm) Zveza športnih društev Slovan Ljubljana (1974- 1980, 0,3 tm) Zavod za turizem Cerknica (1958-1976, 1 t m) Uredniški odbor Zbornika občine Grosuplje (1959--198C, 0,1 tm) Odbor za postavitev spomenika Cd/ardu Kardelju v Lju- bljani (1979-1984, 0,2 tm) Občinski komite KPS/ZKS: Bled (1946-1957, 0,5 tm) Bohinj U 945-■ 1957, 0,2 tm) Cerkni :a (1945-1965, 2 3 tm) Cerkno (1947-1958, 2,3 tm) Črnomelj (1 «55-1968 2,4 tm) Črnuče (1950-1959. 0,2 tm) Dobrova (1952-1960, 7 tm) Domžale (1955--1958, 0,1 tm> Grosuplje (1952-1962, 1,2 tm) Idrija 0°48-1%1, 1,3 tm) Ivančna gorica (|O55_i960, 1,1 tm) Jesenice (1945- 1968, 14,5 tm) Kamnik (1955-1960, 1,1 tm) Kočevje (1951-1957, 0,4 tm) Kranj (1945-1967, 5,6 tm) Litij.. (1955-19^8, 0,2 tm) Ljubljana Bežigrad (1950- 1968, 6 tm) Ljubljana Center (1945-1967, 6 t m) Ljubljana Moste (1946-1968. 6,5 tm) Ljubljana Polje ('945-1957, 0,1 tm) Ljubljana Rudnik (1955--1961, 1 tm) Ljubljan; Scrtvic, (1952-1960, 101,n) Ljubljana Šiška (1945-1967) Ljubljana Vič (1945--1967, 18,5 tm) Logatce (1955-1965, 2.6 tm) Loška dolina (1955-1961, 0,4 tm) Medvode (1948-1963, 1,2 tm) Metlika (1953-1968, 3,8 tm) Mirna (1055-1958, 0,1 tm) Mirna peč (¡952-1953, 1 map?) Mokrunop ('95 5- -1958, 0,1 t ni) Novo mesto (1952-1968, 4 tm) Radovljica (1955-1557, 0,2 tm) Ribnica (1947-1965, 5 tm) Semič (1952-1958, 0,2 tm) Straža-Toplice (1955-1958,0,1 tm) Šentjernej (1951-1958, 0,1 tm) Škofja Loka (l"48 -1966, 3 tm) Trebnje (1954-1968, 1,9 t m) Velike Laičc (1958, 1 mapa) Vidcm-Dobrepolje (1950-1959,0 3 tm) Vrhnika (1949 -1965, 2,6 tm) Tržič (1945-1957, 0 5 tm) Trebnje (1945-1952, 2 tm) Mestni komite KPS/ZKS Ljubljana (1945-1953 in 1066-1968, 9 tm) Jkirajnt komite KPS/ZKS: Črnomelj (1045-1955, 6,3 tm) Grosuplie (1945-1952, 1 8 tu) Jesenicc (1945--1950, 2,5 tm) Kamnik (194.5-1952, 3 tm) Kočevje (1945- 1957, 0.9 tm) Kranj (1945-1962, 7,8 tm) Ljubljnna (1954- 1965, 21 tm) Ljubljana okolica (1945-1954. 18 tm) Novo mesto (1945-1961, 7,4 tm) Radovljica (1950- 1954, 1,7 tm) Skolja Loka (1945--1947 0,2 tm) Trebije (1945-1952, 2 tm) Komite KPS: vladnih ustanov (¡945--1950, 1.8 ¿m) mestnih ustanov Ljubljana (1945-1953, 0,4 tm) ljuaske milice (1950--1951, 0,5 t m) 862 Arhivi VIII 1985- UDB za Slovenijo (1946-1949, 1 mapa) Univerzitetni komite KPS (1945-1952. 0,3 trn) ŽeJcanifei komiti KPS(1S49-1952.0,1 »m) Občinski odhor ZZB NOV Kranj - posebna doba (1945-1975, 4,5 tm) ZZb NOV Crnomeli (1958-1965. 1,5 im) Občinska konferenca SZDL Kranj (1955- 1980, 10 tm) Občinska konferenca ZSMS Knmj (1950-1980, J tm) Gospostvo Podvn (1840- 1850. 0,? tm) Jakoh Sajovic, Orchovlje (1901-1932. 1 mapa) Marjan Kozina (1913- 1%6, 1,4 tm) Frpovsk" družina Kokalj, Tržič (do icta 1 °41, 3 tm) POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI 1985 Ob!,O in Sob Nova Gorica, ObLO Dobrava, ObLO Kanai, Sob Tolmin (1948- 1977, 0,5 tm) Slovenska čebelarska zadruga v Gonci (1912--194&, 0,1 tm) Osnovna šoia Vladimir Nazor Bovec s predhodniki in podružnicami (1922-1947, 0,9 tm) Osrovna šola Tolmin s predhodnik5 in podružnicami (1927- 1955. 3.5 tm) Učiteljišče Tolmin (1945-1968 2,5 tm) Šestrazrrdna dekliška ljudska šola druStva Šolski dom v Gorici s predhodnikom Zasebna ljudska šola društva Sloga v G jrici (1894/^5-1914/15 0,1 tnij Petrazredna deika ljudska šola društva Šolski dem v Gorici (189? 1914/15, 1 mapa) Dekliška pripravnica za učiteljišča društva Srlski dom v Gorici (?90 /02-1914/15, 0,. tm) Obrtno nudaijevalna šola s slovenskim učnim jezikom drvštva Šolski dom v Gorici (1912/1-3-1913/14, 1 mapa) Petrazredr.a ljudska šola za dečke in deklice dniStva Šolski dom v Gorici (1914/1915, 1 mapa) Deška pripravnica za srednje šole društva Šolski dom v Gorici (19(4/15, 1 mapa) Okrajni odbor Ljudske mladine Slovenije Nova Gorica (1958- 1962. 0,^ tm) Osnima šola Vmava (1844 1963, 3 tm) Osnovna šob Ajdovščina (1946- 1962, 2,5 tm) Ekonomska srednja šola Ajdovščina (1945-1968, 2,5 tm) ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 1985 Prijava raziskovalne naloge Marjana B"rlioa (dokument predala dr, Štefka Cobejj) Zazidalni načrt za Rabelčjo vas (dokument predala dr, Štefka Cobcli) SDK v SR Sloveniji podružnice Ptuj, ¡kspozitura Ormož (1924- 1981, 3,3 tm) Arhiv gespoičine in mesta Ormoža (1331-1867, 35 enot, 3 5 tm). Prevzeto po Spe razumu iz leta 1923 ?. Avstrijo Osnovna šola Toma? pri Ormoiu ( J 88 6--1940, 4 tm) Zdravstveni dom Ptuj in splošna bolnišrica Ptuj (1954-1975, 10 tm) ARHIV INŠTITUTA ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIBANJA 1985 Denarni zavoci Slovenije pri predsedstvu SNOS (1944. 1046 0 5 tm) Seznam pravnikov v NOB (1945, 5 listov) Zveza združenj borcev NOV Slovenije - Krajevna organizacija Gradišče, Majde Vrhovnik (0,3 tm) Podružnica TANJUG za Slovenijo, Tehnični oddelek T 31(1944 ly45,0,1 tm) Blagajniška knjiga glavnega odbora Z"eze kmetskih fantov in deklet (1932-1940, 1 k:;jlga) Predvojni in medvojni letaki (0,01 tm) Zbirka aokumentov iz NOV gen. Franca Crnuglja-Zorka (1943—1945, 0,01 tm) Zbirka Žarka Zavrla (1944- 1945, 0,05 tm) Okrožni odbor OF Ribnica - Velike Lašče kseroks kopije rajonskih poročil (maj-junij 1943,0.01 tm) Kieroks kopiji Lkaznic Mestnega odbora OF za Ljubljano (april 1945, 2 lista) Izjave Mirana Vriovca, Nade ir Antona Komac o golo-borskih žrtvan in - formiranju Gradnikovc brigade 26. aprila 1943 (1983, 3 list:) Skol Leopold: Izgnanci - zapis o izgonu ljudstva za časa okupacije v Šlezijo ter začetki NOE na območju Do) pri Litiji (36 listov) Gradivo o Mird-madu Scidovu — Ivanu, sovjetskemu državljanu, udeležencu NOV Slovenije (0,01 tm) Gradivo o ženski kaznilnici Fossombrone v Italiji ¿70 J i sto v, totografije) Gradivo Vere Šcnte o NOB v Ljubljani (0,01 tm) Pisnio Franca Ivanuška Milanu ^egi (1985 4 listi) Cftpe Marica: Skrb in varstvo za Žrtve nasilja (36 'istov) Perov.-ek Jurij Držav? Slovencev, Hrvatov in Srbov kot način slovenske 'amoodločbe 1918 (magistrska naloga 1985. 323 strani) Ferenc Mitja: Partizarska bolnišnica Jelcndol v Kočevskim Rogv (diplomska nalogi 1985, 67 strani) Vida DiželaK*Barič: Organizacijski razvoj Komunistične partije Slovenije 1941-1943 (magist-ska naloga 1985, 429 strani) Razstava ob 4C4etnici Znanstvenega ir.Stituta pri predsedstvu SNOS v Ceovcu - Aula Slovcnica 27. december 1984 do 11. januar 1985 (16. koroški kulturni dnevi) NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBiJANA 1985 Zapisnik sej soLkih konferenc r zavodu sv. Stanislava (1920-1930, enr, knjiga; Župnijski arhiv Raka (1651-1919, 15 fasc.) bibliografija arhivskih delavcev 1985 Liljana CIGLAP Oris razvoja družbenopGMičnih organizacij v Ljibljani po letu 1945 na primeru organiziranosti Zveze sindiKatov in Socialistične zveze delovnega ljudstva. — Zgouovina Ljubljane, Prispevki za monografijo, .1984, str. 546-552 Jože CLRK D.avograd — Vodniki 148, Ljubljana 1985, 28 str. Ob osemstoletnici trga Dravograda - Kronika 1985, it. 1 str. 5--10 800 let Dravograda. Dravograd 1185- 1985. Zbornik, Dravograd 1985, str. 24-32. Uvod. Rogatec ob 700-Ietnici oodelitve trških pravic. Zbornik, Rogatec 1985, str. 7-14. K/a t k a zgodovina trgov. Med Bočcm in Boliorjem. Zbornik Šentjur/Šmarje, 1984, str. 103-113. Ruse, urban o-gradbcr.a skica kraja Ruska krorika. Zbornik Maribor, 1985, str. 82-115." Viri za gradbeno zgcaovino Maribora do 1850. PAM Maribor 1^85. str. 160 + 24. Tisočletnica Razvanja in njene gradbene priče. Ruzvanjc skozi 1000 let. Kutalog, Maribor 1985, str. 16-18 Gradbeni oris mestne župne cerkve in meščanskega špi-tala v Slovenj Gradcu. SlovenjegraSkr meščanski ipiial v srednjem veku. Katalogi 3, PAM Miribor, 1985, str. 15--25 Valdek in njegovo zemljiško gospostvo. ČZN HV 1985, št. 1, str. 76- 82. Ž*, ona cerkev sv. Magdalene ir. njt.ia umetnostna zgodovina. Oznanila Župnije sv. Magdalene od št. 76 v 6 nadaljevanjih, Maribor 1985--86. O razvojni problematiki mariborskega mestnega jeura. Dislogi, Maribor 1985, št. 1-2, str 148-151 Janez CVIRN Koče varjena pisma Vošniaku. Celjskj zbornik 1985, str. ¿37- 248 Okupacijski organi. Vodnik po fondih in zbirkah ZAC, Celje 1985, str. 35-37 Gospodarstvo, Vodnik po fondih in zbirkah ZAC, Celje 1985. str. 178 -196 Marjeta ČAMDA . Obisk. Kongresne knjižnice v Washingtonu, Knjižnica 1985. ŠL 2--3. str, 196-198 Robert L. Clark, Archive - Library Relations. N*w York - London, R. R, Bowker Company 1976. Knjižica 1*85, št. 2-3, str. 244- 245 Arh]vi'l984, št. 1- -2, str. 102—103. Delavska eno Jiost. Fncik opedija Jugoslavije iii. Zagreb, Jugoslovanski leksikografski zavod , Miroslav Krleža" 1984, str. 405. Delo. Encikloped.ja Jugoslavije III. Zagreb, Jugoslo- venski leksikogra^ski zavod „Miroslav Kr'eia", ,c>84, str. 415 Frar.ee M. noLINAR Kiiz^ in rast katoliške vernosti ob vstopu v novi vek Cerkev v sedanjem svetu 19, 1985, str. 7 -9 Srečanje solunskih bratov sv. Cirila in Metoda s Slovenci [poročilo o simpoziju v Ljubljani, 13,- 14. februarja 1985). Družina 1985, št. 8 str. 1 Pisni;- rimskih papenev Hadrijana il, Janeza VIII in Štefana V. - A ¿S, 1985, ät. 1- str. 61-116 Misijonske metode Sahburga in Ogleja in njihove posledice za delo sve'ih bratov. - BV 1985, str. 139 1953. Jezus se prikaže svojim učencem — Družina 1985, št. 16, str, 4. , Peter Schmidt, Das Collegium Gcrmanicum in Rom und die Gemianiker - ocena - Tübingen 1984, ßV. Iy85, str 216- 218; ZC 1984. str. 224- 244, Jugoslawien. Evangelisches Kirche ilexixon. Prispevek k praznovanju Metodovega leta. Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih. — Družina 1985, št. 35, str. 6, Mnijan DRNOVŠEK Ljubljana na starih fotografijah: razstava fotografij u fototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana (Marjan Drnovšek) Lj-jbljana Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1985, 148 sir Pozdrav iz Ljubljane: mesto na star!h razglednicah (knjigo so pripravili in besedila k razglednicam napisali: Writer Li,Kan (6--23), Vasilij Melik (24- 33), "eter Vodopivec (34—56, 81-92, 174--385), Olga Janša-Zorn (5P-79) Mnjan Drnovšek (100-107 143--161)). Ljubljan;», Miadir.ska knjiga, 1985 Novoletni govori župana Ivana Hribarja ljubljanskemu občinskemu svetu 1896-'-1909, 2 del Arhivi 1984 ät. 1-2, str. 34 46 Oris odnosa ljubljanska občinskega sveta do msstr.ega razvoja 11850 1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi. Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monogra* i.jo, 1984, iti. 212--237 Ootsk ma lične sluibs Arhiva Vojvodine v Sremskm Kir lovcih. Arhivi 1984 St. 1--2, str 82-83, Soavtoi Jane? Kopač. Blaženka FIRST Ob veduti celjskega mestnega kmal? sv. Elizabete. Celjski zbornik 1985, str. 219-226 Metka GOMBAC Julij-Beltram, Tukaj je Jugoslavija. Goriški. 1945-1947 Zgodovinski časopis, 1984, Št 1-2, st'. 157. Jože Pirjevec — Tržaški vozel — O zgodovinskih dogodkih 164 Arhivi VIII 1985- in političnem razvoju v letih 1945—1980. Zgodovinski čtsopi;, 1984 št 4. str. 334 Denarni zavod Slovenije, podružnica za Slovensko pri-morje 1945, Zgodovinski časopis, 1985, st.' 3, str ¿83-288. Mateja JERAJ Siavica Tovšak, Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva MursKa Sobota 1945-1963. Arhivi 1984, st. 1-2, str 100. Nada JHRKOVIČ Vari.". 1634- 1983, Publikacije Zgodovinskega arh!va v Ptuju, 1984. Inventarji 3, zvezek 2, 119 str XVI. Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij M^dinci '84. Arhivi 1984, it. 1-2, str. 85-86 Mitteilungen des Steiermarkischcn Landesirchivs, Folgr 33. Graz 1983. Arhivi 1984, št 1-2, str. 98 Nada KOBAL Fašizem, fašistične organizacije ■ in združenja. Arhivi 1983, št. 1-2, str 96 99 Rešev; nje poplavljenega arlvvskega gradiva. Priložnostna razstava Pokrajinskega arhiva v Novi Gonci. Arhivi P84, št. 1-2, str 89 Vladimir KOLOŠA Viri za zgodovino gozda in gozdarstva. Razstava Arhiva SR Slovenije ob gozdarskih študijskih dnevih 1985 Ljubljana VTOZD za gozdarstvo BF 1985. Soavtoija Peter Ribnikar in Ema Umek, Arhiv SR Slovenije 1345-1985, razstava ob 40-letnici samostojnegr delovanja. Arhiv SR Slovenije, Ljubljana 198S Janez KOPAČ Obisk matične službe Arhiva Vojvodine v Slomških Karlovem. Arhivi'1984, št. 1-2, str 82-83. Sojvtor Marjan Drnovšnk Rudarstvo in metalurška tehnologi i a v sredniem veku ter odnosi, ki jih ureja jeseniški rudarski red iz leta 1381. Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik 1985, str. 11- 28 Kranj prve mesece po osvoboditvi. Kranjski zbornik 1935. It" 207--218 K' auj 1980 do 1985 (kronološki pregled). Krarjski zbonik 1985, str 342-367 Vida LESKOVŠEK Državni in avionomni organi, okrajna glavarstva, okrožni in okrajni organi. Vodnik po fondih in zbirkah ZAC, Celje 198:-, sti 21-24 Pravosodn organi. Vodi.ik po fondih in zbirkah ZAC. Celie 1985, str. 131-177 Zbirke. V odnik po fondih in zbirkah ZAC, Celje 1985, str. 227—241 Dnrinkz MAROLT Državni in avtonomni o/gani, občine "848 -1941, Vodnik po fondih in zbirk ih ZAC, Celje 1985, str- 25-34 Milko M'KOLA Organi družbenopolitičnih skupnosti. Vodnik po fonaih in zbirkah ZAC, Celje 1985, str. 39-13C Raz roj oblasti na območju Celje v obdobju 1945 1954 Celjski zbornik 1985, str. ^-28 Iz zgodovine' strokovnega Šolstva v Celiu. Celjski zbornik 1981 str. 79 -82 Lpravni razvoj Rogatca 1747-1941. Zbornik Rogatec h 85 Pregled razvoja oblasti na območju Rogatca 1945-1964. Zbornik Rogatec 1985 Razvoj obrti na območju Rogatca 1945-1962. Zbornik Roga *ec 1985 Gospodarska podjetja na območju Rogatca 1945-1955. Zbornik Rogatec 1985 Razlastitveni ukrepi ljudske oblasti na območju Rogatca 1945-1948 Zbornik Roeatcc 1985 Miia MRAVLJA Pevski zbor v Kranju 1945-1983. Kranjski zbornik 1180, str. 245-262 Petnajst let AKadcmskega p-;vsk;ga zbora France Pre-šern Krani Koncertna knjižnica 1984 Ivan NEMANIČ Valorizacija filmskega gradiva. Arhivi 1984, št. 1-2 str. 27—29 Film kot vir za študij gozdarstva v Arhivu SR Slovenije V Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu: gozdarski študijski, dnevi 1985 Univerza Edvaroa Kardelja v Ljubljani, Biotehniška faKulteta, Ljubljana 1985, str. 11S-T9 Materialno varstvo filmskega gradiva v SR Sloveniji. UNESCO glasnik 36, Zag.eb 984 Albert PUCER Portorož - 100 let organiziranja turizma. Sprehod skozi Čas: kataiog k razstavi Pokrajinskega arhivn Koper 1985 (katalog sestavil in uredil Albert Pucer Koper). Pokrajinski arhiv 1985, 35 str Portorose: 100 anni d turismo organi/zato. Ospitalita eccellente paesiggio suggestivo, Panorama 1985. N 9, str. 21-26 Portorož IO0. Timav Koper, 1985, št. 3, 4, 5 O piranskem grbu. Informator Piran 1985, str. 51-52 Peter RIBNIKAR , i Kataster Iri zemljiška knjiga -'vira za zgodovine gozaa in gozdarstva. V Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu gozdarski študijski dnevi 19H5 Univerza Edvar da Kardelja v Ljubljani, Biotehniška :anuiteti. Ljubljana. 1985, str 167-178 Viri za zgodovino gozda in gozdarstva. Razstava Arhiva SR Slovenije ob gozdarskih štud.iskih dn=vih 1985. Ka- Arhivi VII) 1985 Lčl talog, Ljubliana 1985. Soavtorja: Ema Uniek in Vladimir Knloša Oiskusijski prispevek na referat Petra Klasinca (Arhivsko gradivo — Arhivski fondi gospodarstva). Arhivist 1983, št. 1, str. 125-126 Jurij ROSA Arhivsko grauivo društev in družbeno političnih organizacij na področju Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Arhivi 198^, št. 1-2. str 29- 33 Soavtor: Viasta Tui. Boris ROZMAN Urejanje, odbiranje, popisovanje in izročanje arhivskega gradiva društev arhivu. Arhivi 1984, št, 1-2, str. 47 - 51 V razmislek Arhivi 19X4. št. 1-2 str. 52 Uredniški odbor glasila Arhivi. Arhivi 1984, št. 1-2, str 80 Bomo kdaj znali ceniti arliivsko gradivo društev? - Naš časopis, Vrhnika 1985 št. I, str 8 Misli oh prevzemu fonda Zveze športnih društev Slovan, Arhivsko gradivo društev. Naša skupnost. Ljubljana 1985, št. 3 str. 6 Varstvo kulturne dediščine. Varstvo arhivskega gradiva društev. Glasilo občanov, Litija 1985, št. 2, str. 7 Gradivo o društvenem življenju v Logatcu. Logaške novice 1985, Št. 3, str. 3 Pripra,rlja se seminar za člane društev, ki delajo z dokumentarnim gradivom Naš časopis, Vrhnika 1985, št. 121. str. 5 Kuko cenimo arhivsko gradivo. Logaške novice, 1985, št. 4. str. 3 : Arhivsko gradivo Zveze kulturnoprosvetnih organizacij. Zgovornost zaprašenih papirjev. Dogovori, Ljubljana 1985, št. 7-8, str. 14 Mačehovski odnos do gradiva kulturnih društev. Kulturni poročevalec 1985, št. 71, str 37 Kaj bi bilo, če Naša skupnost, Ljubljana 1985 št. 11!. str 7 Kuj bo z arhivskim gradivom društev? Naša skupnost, Grosuplje I "85, št. 9, str. 5 Kino v Logatcu. Logaške novice 1985. št. 10, str. 7 Kako delamo] Naša skupnost, Ljubljana 1985, št. 15, str, 7 Saša SFRSF Poročilo z obiso v madžarskem Državnem arhivu v Budimpešti Arhivi 1984, St. 1-2, str. 94--95 Kristina ŠAMPFRL-PURG Zgodovinsko druftvo v Ptuju. Tednik Ptuj, 14. 1. 1982, št 2, str. 3 R in zbirke Vodnik po Ibndth in zbirkah ZAC, Celje 1985, str. 223-226. Vana. Vodnik po fondih m zbirkah ZAC, Ceijc 1985, str. 242-243. Marjan ZUPANČIČ Naloge organizacij s področja gozdarstva v zvezi z arhivskim gradivom V,: Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu gozdarski študijski dnevi 1985, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 1985, ;tr. 251«2*9 Ježe ŽONTAR Kamniško območje od srede 18. do srede 19. stoletja, Kr.mnik 1229-19^9 Kamnik 1986, str 56 64 Prispevki k zgodovini Kranja mea obema svetovnima vojnama. Kranjski zbirnik, 1985, str- 118-136. bubljana v 18. stoletju in prvi polovici 19. stoletja. Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monografijo, 1984, str. J57--176 Vladimir ŽUMER Problemi valorizacije zapisov računalniških informacij. Arhivi 1984 št. 1- -2, str 24- 26 ARHIVI — glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, Ns sedežu Arhivskega društva Slovenije, v Ljubljani, Zve'd ar ¿k a 1, lahko Se vedno dobite naslednje zvezke „Arhivov": Arhivi 1/197$, šf I- 2U0 din Arhivi 2/1979, št. 1--2— 300 din Arhiv1 3/1980, St. 1-2 - 500 din Arhivi 4/1981, št. 1--2- 700 din Arhivi 5/1982, št. 1--2- 800 din Arhivi 6/1983: št. 1-2 - 900 din Arhivi 7/1984 št. 1-2 - 100C din , Publikacije iahko naročite7 in prejmete na sedežu Arhivskega društva Slovenije, prav tako pa tudi po pošti. osebne vest KADROVSKE SPREMEMBE V ARHIVIH ZA ČAS I. septembra 1980 dc .31 jar.uaija 1985 APHIV SR SLOVENIJE ODŠLI Boštjan Smole arhivski rodelavec in upravitcP zgradbe Gašper Šrnid arhivski manipulant Dejan Habicht arhivski manipulant 28, decembra 1984 I, septembra 198? I. septembra 198? Boris Petrovič arhivski manipulant Jelke Smuk arhivski manipulant Bogomilj Komulj bibliotekar Marjan Paptž Nad? Majcen vodja službe za konservacijo, restavracijo in reprodukcije L,ub. Zgonc krjigoveški referent Milan Škrabec bibliotekar Amalija Koren računovodja finančni referent Jože Priučič arhivist. samostojni .svetovale: Marija Placer finančni referent Milan Pangcrc konservftorski sodelavec Gregor Kastehc arhivski manipulant Filip Vidic arhivski manipulant PRIŠLI Jedrt Vodopivec samostojni svetovalec - kcnscrvaior Mntjaž Cusar kfijiEO"cSki referen* Seara Usein snažilka Maijan Dobernik vodja sluibe za restavracijo, konservscijc in rep*odukcijo - pomočnik direktoija Janez Fišter knjigoveški sodelavec Marija Vera Brjavec bibliotekar Marta Ra.uSelič arhivski referent Branko Kozina arhivist - svctovalec; Drago Trpin samostojni svctovaiec - arhivist 28 februarja 1982 30. novembra 1981 15. decembra 1982 31. dccembra 1982 30. aprila 1983 L avgusta 198? 31. avgusta 1983 31. marca 1983 31. decembra 1983 31, marca i'¿>84 30. aprila 1984 30. junija 1985 30. junija 1985 L novembra 1980 L decembra 1980 7. januarja 1981 1. julija 1983 14. novembri: 1983 26. deccrrb:a 1983 1. iprila 1984 15. juhja 19U4 24. decembra 1984 ZGODOVINSkI ARHIV CEL JE PR.ŠL1 Jasr.a Majcen arhivski referent barija Maček arhivist Vida LeskovSek arhivist Miiart M ¡kola arhivist Ana SeSc^ arhivski pomočnik ODŠLI Tatjana Baaovinac arhivist Rolar da Fugger-Germadnik arhivist Lučka Križaj arhivist Rudolf Koželj arhivist Terezija Hlupič arhivski pomočnik Andrej SotoSek arhivist Bhiženka First arhivist Darinka Marolt arhivist Janez Cvirn arhivist POKRAJINSKI ARHIV KOPER PRIŠLI Jure Igličar, arhivski referent 1. septembra 1980 4, novembra 1981 1. septembra 1982 15. novembra 1982 8. aprila 1984 20. novembra 1?82 1 maja 1982 30. junija 1932 25 septembra 1983 30. maja 1984 30. septembra 1984 14. julija 1985 31 avgusta 1985 15. septembra 1985 1. junija 1982 168 Arhiv: VIH 1985 ODS LI Lucjan Anduoli, arhivski referent Marija Butinar čistilka — upokojitev Tatjana Bandelj, arhivski referent 3!. oktobra 198? 30. novembra 1983 31 avgusta 1984 zgodovinski arhiv ljubljana odšl; Tatjana P'rkmajcr knjižničar, pisarniški referent upokojitev Mir?< Kafol ^rhivist Zdra.vko Kovačič arhivski referent Traute Sežun arhi 'ski strokovni delavec upokojitev PRIŠLI Dušan B-ihun ariuv:st Di rda Zanki računovodja Vinko Demšar arhivist, bibliotekar 3ranko Šuštar arhi"ist Boris Rozman arhivist 14. novembra 1980 31. 14. decembra 198f februarja 198? 31. decembra 1933 l decembra 1980 21. maja 1981 1. julija 1181 15. februarja 1982 15. maica 1982 Žarko Bizjak arhivist !5. maja.1984 pokrajinski arhiv v novi gorici pri Sli Lilijana V-drih-Lavrcnčič, arhivist Alek'tandra Pavsič-Milost arhivist Metka Nusdorfer a rb i vis t Matjaž-Grabler — _ravn atelje ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ ODŠLI 1. avgusta I «80 L apiila 1981 1. oktobra 1183 1. novembra 1°84 Andrej Fckonja, ravnatelj Vera Trafela računovodja-tajnik prfšli Zvonka Janžekovič računovodja — tajnik Aleksandra Divjak (Cater) arhivski tehnik TjaSa Mrgole(Balant) a rii ivi s t Ivali X DfJCtaČiČ.^ ravnatelj 1 avgusta 1984 30. novembra 1981 1. februarja 1982 22. novembra 1982 2. decembra 1^82 20. januarja 1985 Marija Oblak - Čarni DR. FRAN ZWITTER - OSEM DESETLETNI K Dre 24, oktobra 198b je praznoval 80-lctnico dr. Fran Zwitter, slove ,iski zgodovinar, zaslužni profesor Fi!ozorske fakultete ljubljanske univerze, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Rojenje bil v Beli cerkvi pri Novem mestu. Osnovno aolo in gimnazije je končal v Novem mestu, študiral je v Ljubljani, na Dvinaju in v Parizu. Diplomiral (1978) in doktoriral (1929^ je v Ljubljani, Bil je najprej profesor na Klasični gimnaziji, leta 1938 je postal docent, leta 1948 po redni protesor z občo zgoeovino novega veka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takoj po okupaciji Jugoslavije leta 1941 so ga italfianske okupatorske oblasti zaprle in nato izpustiie. Lita 1Q42 so ga ponovno zaprle in internirale v severno Italijo. Po kapitulaciji Italije, septembra 1943 seje vrnil v Slovenijo v partizane. Kot borec s puško v roki je preživel nemške ofenzivo oktobia 1943, nato je januarja 1944 postal direktor Znanstvenega inštituta pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte. Še pred koncem vojne je od Šef v osvobojeni Beograd v Inštitut za preučevanje-irednarodnib vprašanj pri Zunanjem ministrstvu. Kot ckspcit za mejna vprašanja je sodeloval na mirovnih pogajanjih. Leta 1948 se je vrnil na Filozotsko fakulteto v Ljubljano, kjci je bil upokojen leta 1975. Področja njegovega dela in udeistvovanja so bila zelo mnogotera. Ta zapis govori le o arhivih Me le, da jt bi1 prof dr. Fran Zwitter učitelj večine današnjih slovenskih arhivistov, tudi arhivom je posvetil dosti svojega časa, znanja in dela. Poznai je njihovo vrednost. Pred vojno je raziskoval v arhivih že kot študent, in z arhivsko službo se seznanii, ko je bi! tajnik Muzejskega društva — predhodnika Zgodovinskega in Arhivskega društva. ■Arhivi VIII 1985 869 Poznal pa je rudi arhivske službe v tujini ko je sredi tridesetih let pisal o vprašanju naših arhivov. Opozoril je na njihov pomen kot ene od treh osne v - poleg materialnih ostalin in knjig — na katerih sloni vse nase znanje o preteklosti in razvoju Človeštva. Ker je iedaj Državni arhiv v Ljubljani, ustanovljen že leta 1926, deloval še vedno pri Narodnem muzeju in njegova dejavnost bistveno ni prcrustla delovanje bivšega deželnega arhiva, je opozarjal na nujnost formiranja osrednje .slovenske arhivske ustanove. Ob akciji za ustanovitev univerzitetne biblioteke leta 19.15 je zapisal. ,.da hi morali uvrstili med prve točke našega kulturnega programa poleg univerzitetne biolioteke in Akademije znanosti in umetnosti tudi ustanovitev Narodnega arhiva" Dotaknil seje tudi aktualnih strokovnih vprašanj skrbi za naslajajoče arhivsko gradivo in škartiranja, o čemer se tedaj ni dosti razmišljalo. Razgrnil je takrat pred javnostjo tudi problem neizpolnjenega arhivskega sporazuma z Avstrijo jz leta 1923, V partizanih je v pripravah za ustanovitev partizanskega Znanstvenega inštituta pozimi 1943/lr>44 snoval arhiv narodne osvoboditve za vse slovensko ozemlje Kot direktor lega inštituta sije prizadeval, daje inštitut skrbno zbiral in hrznil zgodovinske vire ,,da jih kljub vsem težkočam borbe, kar najmanj propade". Opozarjal je, da je treba skrbno varovati vse dokumente, tako lastne, kot dokumente nasprotnikov in okupatorjev, kajti le tako boao raziskovalci lahko ustvarili degnaro in pravilno sliko obdobja naril 1957 Muzeju narodne osvoboditve v spominsko knjigo Nasi razgledi 1957, št. 15 in 16 Ah so arhivi znanstvene ustanove? Zgodovinski čas 1956/57, str. 299-306. Nekoliko primedtri ka occnjivanju naših arhivskih ustanova. Arnivist 1958. št 3-4, str 93 -97. Iz diskusije na zborovanju arhivsistov FLRJ v Ohriuti 1958 ANTON SlIBIC (1896-1985) Peter Ribnikar 30. decembra 1985 smo pospremili dolgoletnega uslužbenca Arh/va SR Slovenije Antona Subica na zadnjo pet na ljubljanskih Žaiah. Anton Subic je bil rojen 8. junija 1896 v Žirovskem "rhu. Izhajal je iz revne, bajtarske družine in ni imel možnosti, da bi končal srednio Šolo. Po končanem prvem razredu gimnazije se je izučil za trgovskega pomočnika ir_ se zaposlil pri Kmetijskem konzumnem društvu v Zireh. Komaj 18-leten je mora! 13, novembra i914 k vojakom k 17.ptšpolku v Ljubljano, od koder je odšel na rusko fronto, kjer je bil ujet 19. junija 1915 V ruskem ujetništvu je prebil do 8. decembra 1920, Po vrnitvi domov ni mogel dobiti zaposlitve v svojem poklicu in je bil nekaj časa brezposelcn, dokler ni 14. aprila 1921 nastopil službo pri Policijski direkciji v Saia-ievu, daleč proč od rodnih Žiro v. Pri policijskih organih je služboval kot policijski podnarednik v Sarajevu in Nišu. Končal je tečaj za podnadzornika policijske straže in je fcil leta 1938 premeščen k Upravi policije v Ljubljani. Tu je služboval do januarja 1942, ko so ga odpustili in zaprli, ker ni hote! priseči italijanskim okupatorskim oblastem. Najprej je bil zaprt v ljubljanskih, nato pa v koprskih zaporih, zatem je bil interniran v Gra-vedoni blizu švicarske meje, od koder mu je uspelo pobegniti v Švico, kjer je vojni čas preživel v delovnih taboriščih, V domovina se je vrr.il k svoji 7-članski družini 26. avgista 1945 Novembra 1945 se je zaposlil v takrat ustanovljenem Osrednjem državnem arhivu Slovenije. Najprej je bil administrativni mampulant, nato nižji arhivar, od leta 194° do svoje upokojitve leta 1952, pa arhivski tehnik. Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov in zaradi izkazanih delovnih sposobnosti je ostal na delu v Arhivu Slovenije tudi po upokojitvi vse do konca leta 1969 kot honorarni arn vpki pomočnik, ko je zaradi zdravstvenih raz'ogov prenehal z delom. Tone Subic je bil ob nastopu službe pri Osrednjem državnem arhKu Slovenije leta 1945, poleg ravnatelja, edini strokovni delavec v Arhivu, Tikoj se je srečal z vsi-; m i tedanjimi arhivskimi strokovnimi problemi in obveznostmi. Vse.arhivsko gradivo, kije bile zaradi vojne deponirano v muzejskih Kleteh, jc Tone Subic prenesel v arhivska skkdišča in ga nnmestil na arhivske police v treh velikih arhivskih skladiščih in v čitalnici knjižnice Narodrcga muzeja; s tem jc bilo gradivo spet dostopno uporabnikom. Po preselitvi arhivskega gradiva je posvetil večino delovnega Časa materialnemu varstvu arhivskega gradiva. Z velike skrbjo in ljubeznijo je skrbel za opravljanje in hranjenje arhivskega gradiva, izdeloval napise na fasciklili in drugih arhivskih tehničnih enotah. Posredoval je arhivsko gradivo uporabnikom v čitalnici ter skrbel za red in urejenost arhivskega gradiva v arhivskih skladiščih. Ker je cenil arhivsko kulturno dediščino, je z veseljem opravljal najrazličnejša dela v zvezi s hranjenjem, urejanjem in uporabo arhivskega gradiva in je bil nepogrešljiv član takrat številčno majhnega koiektiva Osrednjega državnega arhiva Sloveniie. Tone Subic je sodeloval pri zbiranju in reševanju arn irskega gradiva širom Slovenije na terenu in pri prevzemanju arhivskega gradiva, nastalega pri- uradih stare avstrijske in jugoslovanske uprave do leta 1945. Sodeloval je tudi pri zava 'o vanj i' arnivskega gradiva republiških upravnih organov za obdobje 1945 de 1952, ki je zaradi reorganizacije republiške uprave ostale neprevzeto in začasno uskladiščene v pomožnih arhivskih skladiščih zunaj sedeža Arhiva. Sodeloval jc pn sel i t val1 arhivskega gradiva; najprej iz N j roti nega muzeja v prostore bivšega kazinsk^ga poslopja na Trgu revolucije 1 in od tam v arhivske prostore na Levstikovem trgu 3. Sooclov?! jc tudi pri urejanju arhivskih fondov 19. in začetka 20. stoletja, med katerim jc bile gradivo fraticistejskega katastra, stare zemljiške knjige, gndivo zemljiške odveze, Zbornice za trgovino, obit in industrijo. Tone Subic je izdelal popise urejenega gradiva, kijih Še danes uporabljamo v arhivski čitalnici. Tone Subic jc bil priljubljen, ne te med strokovnimi delavci Arhiva, temveč tudi pri raziskovalcih in drugih uporabniki1! arhivskega gradiva. Oh strokovnih delavcih Osrednjega državnega arhiva SJovinijc se je razvil tudi v poznavalca arhivskega gradiva. Številni raziskovalci ga imajo v spominu kot nesebičnega posredovalca arhivskega gradiva v arhivski čitalnici Mnogim bivšim 'isluž-bcn_em republiških upravnih orgarov ter drugim pro-silvem jc red pormgal pri dokazovanju delovne j obe s tem, da jtm je iz neurejenih in skoraj nedostopnih arhivskih fondov poiskal dokumente o njihovi zaposlitvi. Tone SubiC je s s\ijim vestnim 'n zavzetim delom dal prispevek k razvoju in resti osrednjega slevensk:ga arhiva. Za to delo jc ieta 1959 prejel odlikovanje red dela III. stopnje. ML TKA GOMrAC, arhivist. Arhiv Initituta za zgodovino de.avskega gibanja, 6 ¡000 Ljubljana, Trg -.svobodi t ve 1, YU Socialno varstva v s'ovenskem Primorju in T;stu 1945--194"' 'j Av i rjra npisuje v CbnkL' socialno problematiko in predstavi gradivo Komisije La socialne udeve pri Pokrajinskem itarodnonsvobodi neni odboru za Slovansko primorje in Trst za conti A in pri Peverjeniitvu pokrajin ¡kega narod noos obodi ■ nega odbora Ajdtfičina za cono B, v letih i 945—1947, ki se nahaja v Arhivu initituta ia godovir.o delavskega 3 i banja. ANTON OŽINGER, arhivist, Skofijsk. arhiv Maribor, 6JOOO Maribor, Kolika 1. YU Križniki pri Veiiki Nedelji Avror obravnavo nemiki viteSki red 2 ozirom ra k(,mend Velika Neoe):a. Red ¡e priW v ta kiaj | začetku 13. stoletja sp.-va kot branilec meje, pozneje a je v dr jgih delavnostih ostal navzoč do danes. NADA JURKOVIČ, arhivist, Zgodovinski arhiv Ptuj, 62750 Ptuj, Muzejski trg 1, YU Ftazvoi otroikega varstva na otuiiknm področju od 19. stol, do danes Avtoric* predstavi fonde 7godo>inskega .rh! ,*a, v katerih je gradivc 0 ro5k gt varstva. Nato prertsvavi otroikt varstvu od začevkov (19-stoi.) do danes. 7a ki ee navrde kategorije gradivu Vzgojno varstvene orga lizacije Ptuj. PETEH PAV F L K'JVSINC. profeior-arhivist, Pokrajinski arhtv Maribor, 6 !000 Mariboi, Glavni trg 7 Ormož in okolica skozi stoletja V piispevkr podajan k itex pri ed zgodovine.Ormoia in njegove ožje okolice. Ormoi in njegov? okolica sta naseljena ¿e v .nlajii kamjni dobi. Kontinuiteto .naseljenosti lahko spren.!jamo do p.ilioda Rimljanov lato Slovanov ter od formiranja feidalne države z? časa Karla Vt ikega, Vlaga knlonizscije tega prostora v času od 9. do 13. stoletja se končno izrazi tudi leta 1273, kc se Orr oi prv:č omenja v arhivskih virih. Mnsto s' nato razvija v tesni odvisnosti do zemljt*kih gospodov v času od ustanoviteljev mu a Ptujskih gospodov do poslednjega lastnika mesta Franca Pamerja pl Ormoik fga. > - < ivi >1 ANTON OŽfNGER, Archivist, Diocenn Record Office frari'oor, 62000 Maribor, KuroSka l] YU Križniki by Velika Nedelja Tht author deals with the Order of German Knighthooa with reference to the iornmen n Velike Nedelja. The C.der has come to this p.ace at the beginning of the 13th century at first as frontier defender, later on, however, it has taken part in other activies as well — lip till now. METKA GOMPAÔ, Archivist, Archive of the Institute tor History o< Worker, Movement, 6 D00 1 jubljana Trr osvoboditve 1, YU Social Welfare Work on the Slovene Coast and m Trieste 'i945--1947 The authcess fiescribns the social politics and the records o* the Regional National Liberation Committer for Zona A and the Commissi onership of the Regional National Liberation Committee /jdoviii'.a fo Zone, B in *he y (.arc 194e—1947 being orererved in the Archive of the Institute-for History of Workers Movement PETER KAVE L KLASINC, Professor-Archivist, Regional Record Of fee Ma ribor, 62000 Maribor. Glavni trg 1 YU Ormož and Its Surrounding through the Centuries The author gives a shcrt survsy of tlie history of Ormol and 1« close surrounding. Ormoi and its s (."rounding wer-3 pnpulatiid already in th" younger Stone Age. The jominutty of it» being populated can be s>en »¡11 tht arrival or thb Romans and later jf the Slav;, and since the foundation of the feudal state in *he time of Ctarle! ;he Cireet, Th: role of the colonisation of this terriiory in the oenod from the ?th till th-> 13th :entury at iast comes to an sxpr"«ion also in tht year 1273, as Orrnoi wc mentioned in the archive tourcei for the first time. Tie town then neveiiped in clos-; deper.dence of the rand lords from the time of the town founder-* Ptnj Lindiords till its lait owr^r Franz Pamer von Fr :dan. NAOA -JRKPVlC, A-chivist. Historical Record Office Ptuj, 62250 Ptuj, Muie'ski trg 1 YU Development of the Kindergarten Activity in the Ptuj District from the 19th Ontury till Mowaaays The authoress gives some informations about the archive groups of the Historical Record Office, comprising. (he documents referring to tht kindergarten activity, She describes the deveopmeiv of this activity vrom its v>eginntngs (I9''1 century) till nowac. yr and gives tht cathejories of the documents of the Pri--School Children Care and Education Organization Ptuj. MARKO POLENŠEK. arhivist, 2godovinsk. arhiv Ljubljarv, enota za Dolenjsko in Belo Kiajino 680C0 Nove mrtto, Jenkovi» 1 YU Organiziranost ;avr; zdravstvene službe od konca 13. stoletja dalje Avtor poda priknz organizirano!"i zdravstvene službe v Sloveniji in zakor.odaje, ki ureja to tod jč; j. VLAFTA T t." L. arhivist, Pokrajinsk. arhiv v Novi Gorici "5000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardel,a 1, YU Arhivska problematika arh.vskdHovlja tudi najpomemb nejio iolsko ¿akunodajo za obdobje 848—1958 ter nr j po m embne;ie oblike osnovn< lioJske doku mer tac i je. • VLAIJTA TUL, Archivist, Regional Record Office in Nova Gorica, 65000 Nova Gor'ca, Trg Edvar^i Kjrdelja 1, YU Problems of the Educational Institutions Referring to the Archive Ricor is The authoress descibes the «ate of the archive records of the educational institution* in the Sloveni regional rerord olfices, their quantity _nd profess on :i treatment, as well as "me problems, arising in the schools and it her educational institutions at the estimation of the treated and tfftir records, takings ovvf, archive groups formation, treatment, as welt as the usayj if this kind of records. MARKO POLENSEK, Achivist, Historical Rerord Office Ljubljana Unit for Dolenjska and Be ■ Krajina, 68000 N vo mesto, Jenkova 1 YU Organisation of the Public Ha.ltft Seivi * from thb End of the 1! Century O.iwardt The nuthor defcribs the organization of the health service in Slo-enia ana [he legislation, regulating this sphe-e. ^NPREJ VOVKO, M. A., Sjperior Cuitodian, Slovene School Museu.n, 61000 Ljubljana, PleCnikov trg 1, Ylt Somt Questions Referring to the Hrstcry of EducatWnal System in Our Country The contribution present, the most mportant literature referring to the history of the educational sysiem in the Sluvine territory from ihe year 1843 in and points out to «he most important japs in the edueafional system historiogrdphy. It ulsc describes the most im per tan' legislation referring to the school system for the period '.848 1958 and thd most significant types of the e1 mentary school dccu mentation. NADA KOBAL, Archie ist-Spec.a list Archire of the Institute tor Hist-ry of Wcrkers' Movement, 61000 Ljubljana, Trgoivoboditve 1, YU The schooling in the Ljubljana Province The schooling in the Ljubljana Province in the years 1941-i943 « Discussed. The article is deviJed into four ch&pwrs. Tht first chapter duscri^^i Slovenian schooling in the Ljubljana Province, the second one sp-wki ibout schooling at the time of ihe arrival of the Italiaii oeuupier, and tht third chaptei describes ¿he schooling during the time of the Italian occupation. In the ast part of the article the regulation aid keeping of the archive materials connected with schooling in this peiiud of lime are presented. i ANTOŠA LESKOVEC, arhivski svetnik. Pokrajinski arhiv Maribor, 62000 Maribor, Glavni trg 7, YU Arhivi in dokumentarno gradivo muzejev V prispevku so obravnavane vrste dokumentarnega gradiva muzejev in vpraianja njihove valorizacije ter odbiranja. Najpomembnejše dokumentarno gradivo mora ostati v muzejih, ker je neobhodno potrebno za njihovo dejavnost, arhivi naj bi imeli zgolj nadzorstvo nad pogoji njegovega hranjenja in odbiranjem. JASNA HORVAT, viSji kustos, Narodni muzej, 61000 Ljubljana, PreSernova 20, YU Razvoj muzejstva na Slovenskem Avtorica opiie razvoj muzejstva na Slovenskem, naloge in dokumentacijo muzejev. MOJCA GRABNAR, arhivist, Arhiv SR Slovenije, 610O0 Ljobljana, ¿vezria-ika 1, YU Valorizacija _diav tvene dokumentacije na primeru Univerzitetnega kliničnega centra Ni men pri 5 pevk; je predstaviti de »Janje varstve arhivskega grad;*ra zdrp vit veni h atga.i iiac j in z valorizirani mi kategorijami dane» nistajajočeg» giadiva rjostaviti temelje za bodr 4e varstvo. BORIS ROZMAN, arhivi«, Zgodovinski arl.iu Ljubljana, 61300 LJubljani,, Mestri trg 21, YU Arhivska problematika zdravstvenih domov Avtor se v prispevku loti dveh vrsi dokfmentarr ega g Bdiva, ki nastaja pri delovanju zdravstven i h domov: sp[-j5nega i;-) medicinskega gradiva. N? osnevi Higovorov; ODiikcv in pregledov, ki jih je opravil v mnogih idravsivenih inttitucljah, pri katerih sa doku nentarnc gradivo zdravstvinih domo. nahaja, je napravil tudi seznam dok-jmentarnega giadivr, k. ¡ma lastnosti arhivskega gradiva in s tem trajen pomen za znanost in kulturo. MOJCA GHARNAF Archivist, Reer"d Office of the SR of Slovenia, 61000 Ljubljara, Zvtzdarska 1 YU Health Servije .Documentation Estimation - Illustrated on the Ex mpte of the Univerrity Clinical Ontre The ¡mention of this contribution ist to present the up till now health organizations archive records preservation and through valorized cathtgoriei of [he to^ay arising material set foundations for the future preservation. BORIS RO'MAN, Archivist, Historical Record Office Ljubljana, 61000 Liubliana, Mes;ni trg 11, YU Problems of Health Centres Referring to Their ArJjjve Records The author deal* with two tvpes of Che documents, arising from the activity of th he?'th centres: the general and thr nedical one On the bas.s of conversations, visits ind survey, ht m; je in many health organizations, wherc [he documents of the health centres hav been prpserved, he also prep?red a list of the docuinents with the characteristics of the archive material, thus havi lg a permanent imports nee for scie ice rnd culture ANTOûA LESKOVEC, Archive Councilor, Regional Record Office Marrhor 620C3 .'laribor Glivm trg 7, VU Record Offices and rhe Documentary Material ""he author deals w!th the ki^ids of the muserms documentary material and :he p-"Ob!«fr.s of its estimation and weedirg out. The most importent documents must s,ay in the museums, because thtv are most necesar.y for their activity. The record of'ices shculd only survey the ronditions of their preservation and weeding out. JAsNA HORVAT, Superior Custocifin, Nation*1 Museum, R1000 Ljubljana, Proiernova 20. YU M .jet .lush |i Devefopment in Sloven is The authoress descibes the nrjseumship development in Slovenia, the tasks and documentation of the museums. Di. -3RAIJK0 BEnČlC. izredrl profesor katedre z.i knjižničarstva Ped.joik.i akaderr.ija Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 6^220 Škofji Loka. Groharjevo naseije f>a Razvo organiziranosti knjižničarstva .ia Slovenskem in viri arhivskega yi diva o niem Avtor informativno prikaio razvoj crganrziranost: oiiruma delovanja knjižnic m ■dov^nskiti tleh in ob tem pokaže na nekatera osnovne oblike nastajanja fondov arhivskeaa gradiv? o knjižničarski dejavnosti na otovenske.n. dr IVA CURK svet ovale t direktorja, 2a.'od za varstvo naraviie in ku!turne dediščine 5R Slovenije, 61000 Ljubljana, Plečnikov lig t. YU Arhivi in organizacije za varitvo naravne in kulturne dediščine Varstvo naravne in kulturne dediiiir s — prikaz temeljnih načel in delovnih metod. Prikaz te dejavnosti kot uporabnika rhi/ov in kot ustvaijalca arhi"Sk=ga gradiva. Temolje^ načela za valorizacijo srhivsl »ga gradiva — n gle^ na to, kje nastaja — ki ima trajno ved.iost JURIJ ROSA. arhivist. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, 35000 Nova Gorita, Ti g Edvarda Kardelja 1, YU Arhivska problematika gradiva zavodov »a varstvo naravne in kulturne dediščine Prispevek skesa pr^.dsteviti razvoj sponeniSk ovarstvene dejavnosti ,ia Goriškem, količino, zvrsti in vredne, i enje giadiva. ki se v iveri t opravili te službe pojavha v različnih fondin. podrobneje predrteviti zvrsti dokumentarnega gradiva, ki nastajajo pr Zavodi. za varstvo naravne in kulturne dec'i!čine v Nov: Goi ki ter ntakazati nekatere poskuse valorizacije tega gradiva. IVANKA iAJC CIZFL) arhivist, Zgodovinski arhiv Ceije. 63030 t^lje. Trg svobode 10, YU Gledališče — ustvarjalec arhivskena gradiva Pri upravni in temeljni dejavnosti gledJliičo nastaja po abliki in /sebii ■ zeio o arhivsko gradivo, zato se bemo pri irhivistični obdelc/i gr-diva odlučili za ureditev v okviiu posemaznih kategorij pc tetih — kar nam bn olajšalo delo tudi pri tehnični opremi in urejanju g/adiva. < < VO TO —J n 1VA CURK, Dr., tmanjke prevod bernd), Natur?1 and Cultural Inheritance Preservation Institution of the SR of Sioveri.a, 610C0 Ljubljana, Pleinikov trg 1, YU ' Record Jft.cesarvi Organizations for Natural arid Cultural Inheritance Preservation Natural and cultural inheritance preservation — a survey of bas1-: principles and working methods. Presentation of this activity as user of the rrchivs M wel' as creator of the archive material. Basic principle} of documents appraisal — irrespective ov the place of its arishg having a permanent value. IVANKA ZAJC-CIZELJ, Archivist, Historical Record Üffita Ceije. 63001 Ceije, Trg sv 'bode 10, YU The«re — Archive Records Creator As to the form a: id contents arises from the administrative and basic activity of theatres very different ai chive material, the. efor we shall decide at the ar-hivai treatment of the material for the classification in the Irame of individual eathegories according to thf years - > whl :h wilt faciliate our work cnrds groups formation referring to [he libririanship activity in Slovenia. J JRU ROSA, Archivist, Regional Record Office in Nova Gorica, 6"0OO Nova Gorica, Trg Ediardd Kerdilja 1, YU Thfc Proohrm of tlie Natural and Cultural Inheritance Preservation Institutions Referring to the Archive Material The author tries to present the development of the monument care and preservation activity in the Gorizia region thi quantity, kinds and estimation of the doc'irrwntj arising from the activity and having been classified n different archive groups. He also tries to destribi more in detail the k rids of the documep-s arising from the activity of th& Naiu-al and Cultural Inheritance Preser ration r-stitut'on in Nova Gor:ca an J present jime attempts to jppraise them. Arhivi VIII 198S KATARINA UD0V1Č, vodja TV dokumentacije RTV Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mosa Pi,'adej'eva 10- YU MILIC', TREBŠE-aTULFA,-nagister, arhivist Pokrajinski arhiv Koper 66000 Koper, Čevljarska 22, YU Razvoj in preglid RT V dejavnost i ter T V dokumentacije Razvoi zeložniški ds javno iti v Slovenski Istri Avorica podaj: kratek zgodovinski pre-led in obstoječa zakonodajo, ki ureja dejavnost RTV Članek vsibuje tudi pregled tehničnega 'n proaramskega razvoja Ffc>dia Ljubljana, ki sne je RTV Ljubljana, TV dokumentacije — organizacije siscm dela in fondi, ki jih urejuje — Fnnoteka in Diskoteka Rndia Ljubljana, na koncu pa in 25-leino kroniko Ormože z očnv Televizije, Avtorica daie kratek nregted razvaja zaloiniike delavnosti v Slovenski Istri, v okviru razvoja pomorske zaloiniike dejavnosti Hk.ati opozci na specifi tnost založniškega koncepta mostu ined narodcmi ob meji in na problematiko ohranjenost! arhivskega g"adiva te d~javnosti po drugi svetovni vojni. IVAN NEMANIČ viiji arhivist. Arhiv SF( Slovenije, Zvezdarskal, 61D00 Lioblisns, YU MARUŠA ZAGRADNIK, arhivist. Pokrajinski arhiv K jper, B400G Koper, Čevijarsk; 22, YU Izbrana vprašanja iz zgodovine slovenskega filma rn o M.rskem arhivskpm gradivu Dokumentarno in arhivsko gradivo osrednje knjižnice Srečko Vilhar v Kopru članek predstavlja temeljne publikacije, razpnve in arhivsko giadivo za Študij zgjdovire slovenskega f Ima Hkrati opisuje ..astanek slovenskega filmskega podjetja po osvoboditvi in filmsko gradivo c NOB. V referatu ¡e pred-tavljena zgodovina, organizacija in arhivsko gradivo Osrednje knjižnice Srečko Vilhar v Kopru. Gradivo, k; nastaja v procesu delovanja in delo knjižnice '■* ovrednoteno po arhivskih naCetih. j. v. 30 • > £ le < r-K MILICA THErSE-STOLFA, M A., Archivist, Hegiona' Record Office Knper, 66 TOO Koper, Čevlja raki 22, YU Publishing Activity Development in the Slovene Isiria fhe ¡«uihoreis gives a short survey of the pub. is nine activity develop men* in Slovjne Istria, in the fram* of devel. ipment of this kind of activity on the Coast. At the time .ime she points out to the specific of the publishing concept of a bridge betwren t hp two nations living aiong ihe border, as well as to *.ht problems in 1 anieet >n with preservation of the chive records of this activity after tht Se< ond Wor Id War. KATAHINA UDOV'C. Chief or the 1 Jocumentatron, Radio qnrl TV Ljubljana, 611KX) Ljubljana, Mi ia Pijrdejeva 10, YU Divelopnent and Si.rvey of the h„c,o and TV Activity, ai well as of thfl TV Documentation Th- authoress gives a sho.t historical sewey aid the present leaishtion, regulating the ottivny of the Radio and TV, a survey of the technical and piug im development of the Radio Ljubljana, lat^r the Radio a id TV Ljubljana, further of the TV documentation — organization, the work syttnm ^nd rceords grvups which it testifies (Pbonothenue and Discjtheque of tht Radii Ljubljana). At the end the authoress gives ihe 25 yrrs' ehronoliDgy ot Ormoi th rouqh the eyes of TV. M ARC >A ZAGRALNIK, Archivist, Regional Recorc Office Koper 66000 Koper, Čevljarska 22, YU Documentary anr Archive Records of the Central Libtdry Srečko Vilhar in Koper The authoress describes the history, organization and archival records of the Cferural Lib. ary Sre£k<, Vithai in Koper. The records, arising from the process of activity, as well at the activity of the library itself has been estimated according to the archival principles. IVAN NtiMAN'C, Superior Archivist. Re_ord Of'ice of the SR of Sbvenia, ZveiT'arska 1, 6'000 Ljubljana, YU Some Chosen Questions from tne History of me Slovene Film and Some Concerning the Film Archives The article gives an information ?bout ihe basic pnblications, treatises and reenrds ior the study of the Slovene film history At ihe iamn time it describe; the rise of tne Slovene f.lm enterprise after -he libera ¡Ton a.id ihe film /ecords on ;he Nat'onal Liberation War EMA UWEK arhivski svetnik, Arhiv SR Slovenije, 61000 Ljubljana, Zvezdar skr 1 YU Zgodovina, organizacija in arhjvski fondi v arhivih v Sloveniji Avtorica p >ed stav i razvoj brhivskih ipistitucij, n ihrvo i igarizac.jo in arhivske fc nde. dr WALTFR jAROSCHKA, generalni direktor Bavarskih driavnih prhtvov, München, ¡jchönfeldstrassp "i Naloge, in težišče oeia bavarskih državnih arhivov Avtor predstavi stanje v Driavnih arhivih Bavarske. Pri t i m navaja probtarrte v zvfzi s pripravo bavarskega arhivskega ¿a k ona, delo na ponovni vr pas ¡a vi t vi fondov, izdajanje vodnikov in strokovnih glasil, Prikaže tudi (.-omen bavarski arhivske Sole in restavratorska delavnica Bavarskega glavntiga državnega arh.va v Miirchnu, dr, AU3RECHT UESa, direktor Glavnega arhiva B?varske Mimchen, Skhon< fe Id strasti 5 Zfrodsvina, organizacija in fondi bavarskih državr.in arhivov Avtor p.ikai' zgodovino in da na £n j o organizacijo bavarskih državnih arhivov in nji ho ve fonde. MARJETA ČAMPA, biblioteka'' — sperianst. Arhiv Inititura za zgodovino de'avskegi guanja 6 <000 Lj ubijara T.g osvoboditve 1, YU ^Fovenski narodnoosvobodilni tisk o Šolstvu, zdravstvu in kulturi Avtorica prikaže ilegaHi tisk, k! se nanaia samo na omenjena podrota v letih 1941 -194b. t WAI.TER JAPOSCHKA, Dr.. General Manager of the Bavarian Stue Record Office;,, Mu richer, S-honteldsiraise 5 Tasks and the Main Activities of the Bavarian State Record Offices The author descries the state in the State Record Offices of Bavaria. He specifies :he pioblems in connection with prepnraticns of the Bavarian Archive A;t, the dciivhies referring io the rac .rds rroups readjustment, publishing of ■he guides and professional ijazettes, He also points out to the importance of the Bavarian arcnive school and restoration workroom of tne Bavarian Head Siate Record Office in Munchen, £MA UMEK Arrhive Councillor Record Office of the SR of Sloveria, 6 >000 Ljubljana, Zvezdarskp 1, YU history, Organization and Archive Group: of the Record Offices tn Slovenia Th( authoress deicrfoes the development of the {rchive institutions, their organization aiid the archive groups. MARjETa flAMPA, Librarian — Specialist. Archive of the Institute 'or Hittory if Worker;' Movemen1 Gl'iOO Ljubljana, Trg Civoboditve 1, YU The P/ess during :ht National Liberation War in Slovenia Referring 10 Education, Health Sirvije and Culture The authoress rjpr-sents the illegi' pr ;s »earring only to Education, health service and culture In the years 1941-1945. jf ALBREChT LIESS, dtrektor Ghvnega arhiva Bayar«ke Miinchcn, Schfjn-finidstrasse 5 History, Organisation and Archive Groups of the Bavarian State Reco.d Offices The author de.c.ibe^ the history and the present organization of the Cavarien ttate rciord offices. \ IVAN NE M/, NIČ, vifji arhivi», A/hi v SR Slovence, 61000 Ljubljana, Zverda-ikp 1, YU Evidentiranje filmskega gradiva v Inštitutu Luct v Rimu V letu 1 Pt>5 je Arhiv 5R SI aveniji, pri »videntiranju fiimov v rimskem Minskem arhivu Llcc v Projekciji in po katalogih ugotovil 27 filmskih posnetkov, ki so v *asu druge ivetovne vojne nastfli n? obmrtfju S'"ivenije, poleg tega p? še v Dalmaciji ;.i Črni gor;, 7a naj je lanimiv nasti film En dan v Ljubljani iz leta 1941- Posnetki bcja proti partizanoiti to očitno igrani in nimrjo dokumentarne vredr rti, Nekateri firmi, na /eden i v i vid ene jh Luce.se niso ohr i lil! dr ROMAN SAVNlK, inanst-eni svetnik Slovenski akademije t nanosi i in jmetnosti, 6 .000 LjuHjaj«, MikhvCeva 1, YU EMA 'J ME K. jr.h-vjk svetnik Arhiv SR Slovenije. 6.000 Ljubljana, ZveTdar. tka 1, YU Ki rta Evropa miru Avto-ja pri k? te ta k? rt o Evropa miru, k; sojo iidaPi brerje Schmidt 186& f Nevv Yorktl. EMA UI/EK arhivik" svet lik, Arhiv SR Sloveniji, 61000 Ljubljana. Zvezdar ska 1, YU Ljubljana z okolico v lučt deželnih merjenj v drugi polovici 18. stoletja Avtorica prikaže na pumeru LjubPine in okolice opii, ki spremlja deželna merjenja za časa Jožefa ti. &, JOŽE ŽONTAR, izredni profesor arhivistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Zgodov!nski arhiv Ljubljana, 61000 tjubljana, Mesni trg 27, YU Težišče de, a in strokovni problemi arhivov v Sloveniji Prispevek govori o delu na aThivskem gradi-o, o pub.icistični dejavnost", o izobraževanju in vzpojni d»javnosti ter o skrbi siovenskih arhivov za strokovni razvoi. oo a EMA L/MEK, Archive Councillor, Record Office of the SR of Slovenia, 61000 Ljubljana, Zveidaiika tl YU Ljubljana with Its Surrounding in the Light of Country Measurements in the Second Half of the 18h Century On thri ex; mple of Ljubljana and its surrounding the authoress <-Fves a description referring to the country meaijrememi in the time of Joseph II. IVAN NEMANiC, Superior Archivist, Record Office of the SR if Slovenia, 61000 Ljubljana, Zveidarska 1, YU Film Keeping Retard in the Institute Luce in Rome In 1965 the Ret ord Officc of the SH oi Slovenia stated on the jeeasior of the record keeping in the Roman Film Record Office Luce at the projection and through the catalogues 27 film ihoti hav'ng b»en taken on the territory of Sljvenia during the Second World War. There Wire also some shots from Qalmatia and Montenegrc, also taken during the war. For us is intertsting especialy the film En dan Lj'Jbljani (One Pay :n Ljubljana) of "94* The shots of the ba [tie against the partisans ore evidently per orm nd hwe therefor no documentary value. Somie of the films, stat id in the record keepings Luce however, havei. t oeen preserved. JOte ¿ONVAR Dr., Assistant Professor of the Archive Science at the Faculty o* Arts in Ljubljana. Historical Rjcord Office Ljubl.ana, 6 :OJO Ljubljana, Mestni trg 27 YU Activity Crucial Point and Professional Problems of Record Offices n Sloveniu The ior dec Is with the work on ihe record?, publicistic activity, education and pedagogic activity, as well as with the care of *he Slovene record _.ff -es >r professional development. RJMAN SAVNIK. Dr Science Councilor of the Slovene Academy of Sciences and Arts, 61000 Ljubljana, Mik.avfieva 1, YU EMA UMEK, Ai chive Councillor, Record Office of the 5R of Slovenia, 6 000 Ljubljana, Zv-izdarsk?" 1, YU The Map „Europe of Peace' The authors describe the map „Euiope of Peace , published by tht brothtrs Schmidt 866 in .Jew York. Arhiv VIII 1*85 187 V zbirki Gradivo in razprave je Z",ode vinski arhiv Ljubljana izdal naslednje zvezke: Zvezek I: Zapisniki ir. drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Skofja Loka 18 61—1918. Skofja Loka 1979 100. - din Zvezek 2: Vod iik po fondih Zgodovinskega arhiva * Ljubljana, Ljubljana 1980 300. - din (za člane arhi/skuga in zgodovinskega društva; 150.— din ZvezeK 3: Ljubljanska trgovina od začetka 18 dc srede 19- stoletja, Tjubijana 1981 200. - din Zvezek Knjiga hiš v Škofji Loki I, Sl'ofja Loka 1981 300,-din Zvezek 5" Hranilništvo na Dolenjskem in v Beli krajini; HranilmStvc v Šk afji Lok . Ljubljana 1983 250. - din Zvezek 6: Arhivska zapuščina Petra Grassellija 1842-1933, Ljubljana 1983 650— din Zvezek 7 Knjigi hii v Skofji Loki II, Ljubljana 1985 600.-din ' Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (razmnoženo kot rokopis) L Listine 1243-1397, Ljubljana 1956 razprodano 11. Listine 1299-1450. Ljubljana 1957 50- din I1L Listine 1320-1470, Ljubljana 1958 50,- din IV L.siinc 1471-1521, Ljubljana 1959 50 — din V Listine iz kodeksov Mestnega arhivi v Trstu, I320-1J4« 50.- din VI. Listine 1444 1499, Ljubljana 1961 50,- din VII Listine 1243-1498, Ljubljana 1962 50.- din VIII. Register Krištotove bratovščine v Ljubljani 14^9—1518, Ljubljana 1963 50- din »X Listine 1220-1497, Ljubljana 1964 50- din X. Listine 1144- '499, Ljubljana 1965 50,- dir. XI Fevana knjiga Jamskih 1453-14^0, Ljubljana 1966 50,- din xir Urbaiji 1490-1527, Ljubljana '968 50- din Gračivo lahko naročite v Zgodovinskem arhivu Ljubljana Mestni ig 27/TII, telefon aiO-^bö, p.p. 373 Vsi zvezki so že na voljo MARIJA OBLAK Č ARM I, A, chive Councillor, Record Office ->f iht SR of Slovenia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1. YU Significant Historic I An. five varies and Record Off:«» Thj •.horess descibet The p rac,* s of t ha Sovief Archivist who rach year in advance p. pare 4 calendar of memorial and significant dates.