Učiteljski Tovariš
Cl	I	7 • » ■ »1____11 TI T	rj	•	«v,	f • lil	Urmdnlitvo m uprava: Ljubljana, FronMkatuka ulica « 1. Rokopimov nm vračamo. Nmfrankiranih pUm*
Stanovsko politisko glasilo UJU — Poverjenistvo Ljubljana jLJBfcrnJ^
«nm—fiMT-TTr i *	—pj^ rnramnmonMfriririr» m» r um .........iti.....m n nuni riini——nininw i m um i i i iihi>m>ii<8ih«mi>mim—■i——i
Sporazum in edinstvo v Udruženju Jugoslovenskega Učiteljstva.
Dne 19. in 20. oktobra se je v Beogradu vršila seja širšega glavnega odbora UJU.
Na seji se je razpravljalo o delu up raz ve, o ukrepih za izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, o formiranju sekcij po banovinah, o učiteljskčm tisku itd.
Seje se je udeležil celotni izvršilni odt bor s polnoštevilnimi predstavniki sekcij iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajet v a in Splita.
V vseh vprašanjih je bil dosežen poi poln sporazum. Izvršni odbor si je v pob nem obsegu osvojil predloge sekcij Za* greb, Split in Ljubljana iz Zidanega mosta, ter so ostali člani pokazali visoko razumevanje, popolno predanost in veliko ljubezen do Udruženja in solidarnega medsebojnega dela. S tem so dosegli, da je notranja vez med sekcijami in izvršnim odborom danes jačja, nego je bila kdajt koli. Prepričani smo, da bo iz te vezi vstalo povsem novo, prerojeno in še jačt je U druženje nego je bilo dosedaj.
Glavna razprava je bila o stališču UJU d,o revizije uradniškega zakona, pot sebno pozornost pa so posvetili zastopa niki učiteljstva vprašanju uredbe o razi vrščanju uradništva. O tej zadevi je bila izdelana spomenica, ki bo predložena prot svetnemu ministru in ostalim merodajnim činiteljem.
Sprejet je bil predlog, da stopi UJU v ožjo zvezo z uradniškim Savezom ter ž njim stalno sodeluje v vseh stanovskih uradniških zadevah.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se g. minister prosvete naprosi, naj čimprej objavi splošni pravilnik k zakonu o nat rodnih šolah, s katerim bi se rešila mnoga prosvetna vprašanja, ki jih sam zakon ne ureja dovolj jasno.
Po seji je bil objavljen komunike, ki pravi:
»Glavni odbor U druženja jugosloi venskega učiteljstva se je sestal 19. in 20. oktobra 1930. v Beogradu ter je v polt noštevilni svoji seji prisostvoval predt vsem poročilu predsednika g. Milana Ra= brenoviča, ki je z ozirom na stanje v Udruženju po letošnji glavni skupščini v Beogradu in na njej izvršenih volitvah uprave dal Glavnemu odboru na razpot laganje svoj položaj in položaj vseh člat nov Izvršnega odbora; istotako je podal predsednik beograjske sekcije g. Milan Popovič posebno pismeno ostavko na uredništvo Narodne prosvete.
Na to je, po razpravi in dogovoru med predstavniki vseh pet sekcij z g. Mu lanom Rabrenovičem z ozirom na razmet re in položaj v Udruženju ter V interesu ureditve istih in osiguranja nadaljnega pravilnega delovanja ter ugleda, soglasno sprejel sledeče:
1.	Glede dogodkov na poslednji glavni skupščini, ki so skalili tovariške odnoša-je v organizaciji, se izjavlja splošna želja in nujna potreba, da se v Udruženju jut goslovenskega učiteljstva to več ne pot novi. V tem pravcu apelira Glavni odbor na vse učiteljstvo enako, a istotako na ves stan, ki mu hoče biti Udruženje jugot slovenskega učiteljstva iin njegovo popolt no edinstvo najjače jamstvo za ohranitev in razvijanje učiteljske zavednosti in učit teljskega socijalnega položaja.
2.	Vsemu učiteljstvu se polaga na srt ce, ne le da ostane v polni veri in privrt ženosti napram Udruženju jugoslovem skega učiteljstva, marveč da se v dobro pojmujočem interesu enotne naše narodi ne prosvete in vsega stanu združi, kar velja tudi onim, ki so bili doslej izven skupne organizacije.
S tem namenom predaja Glavni odi bor v pozabljenje omenjene dogodke z minule Glavne skupščine, dosihmal ne želeč, da se ponavljajo momentana nat stala nasprotstva ali razpori v posameznih delih organizacije, zlasti vodstva, ki mora z vsemi silami gledati[ na to, da se orgai nizacija ozira na razmere, potrebe in upravičene želje vseh delov enako in enai kopravnO. Istočasno se izreka priznanje zaslužnim stanovskim delavcem v pret teklih 10 letih obstoja naše organizacije.
3.	Na podlagi navedenega se načelno sklene:
da mora biti položaj predsednika U druženja izven diskusije kakor v set danjih, tako v vsakih drugih prilikah, in zato se smatra tudi sedanjo osebnost predsednika kot nesporno. Dosledno tet mu ostane tudi Izvršni odbor v položaju do prve redne Glavne skupščine Udrut žen j a.
4.	Z ozirom na želje učiteljstva in potrebe organizacije se načelno sklene dalje:
ako je predsednik -upokojenec, bodi podpredsednik Izvršnega odbora aktivni učitelj;
predsednik nobene sekcije ne more biti istočasno urednik stanovskega glat sila;
predstavnik Udruženja za vzdrževat nje zvez z učiteljsko internacijonalo sme biti tudi oseba izven Izvršnega odbora;
sekretar jat Izvršnega odbora se mora reorganizirati v stalno pisarno, s popolno ekspeditivnostjo;
sedanji Izvršni odbor se za vodstvo poslov organizacije in za urejevanje lit sfov razširi še s predsedniki vseh sekcij, za kar se takoj sprejme poseben pravih nik.
Po sprejemu te konstatacije izrazi glavni odbor svoje zadovoljstvo, da sta se vrnila v Udruženje jugoslovenskega učiteljstva popolna solidarnost in mir, ter želi, da se na tej osnovi krepi naša organizacija tudi v naprej v vseh pravcih in krajih, kakor tudi, da bo ta organizat cija učiteljstvu v vsaki priliki, tudi v najt težji, iznad vseh drugih ozirov in vplit vov.«
Na podlagi navedenega načelnega sporazuma se je izvršila reorganizacija vodstva UJU sledeče:
Predsednik ostane nadalje g. Milan
Rabrenovič, prvi podpredsednik gdč. Jelisava Vavra, drugi podpredsednik g. Milan Cvijovič, tajnika: gg. Milan Mihajt lovič in Dušan Rašič, tajnik za učiteljsko internacijonalo g. Tihomir Kostič. Za urednike so bili izbrani: pri »Narodni Prosveti« gg. Radiša Stefanovič in Dušan Priča, za »Učitelja« g. Vujica Petkovič.
Podrobno poročilo o seji priobčimo v prihodnji številki. Ta seja Glavnega odbora UJU pomenja za organizacijo novo dobo. Morda v vsej desetletni dobi organizacije ni ' bil položen boljši tet melj za homogenost Glavnega in Izvrši nega odbora, kakor sedaj in ni bilo tat kega idejnega medsebojnega razumevat nja, kakor je danes.
Danes lahko rečemo, da sta Glavni in Izvršni odbor homogena, kar je najt boljša garancija za uspešno delo.
Otvorila so se nova pota in novi vit diki ter se nadejamo, da bo učiteljstvo s tem vršilo v polni meri svojo dolžnost v korist stanovske organizacije, naroda in jedinstvene države.
Omaguiemo.
Težki boji in borbe učiteljstva za dosto« jen in primeren položaj v človeški družbi, za materijelno :in moralno neodvisnost, za svojo in za svobodo šole, so učiteljstvo uspo* sobili, utrdili in izklesali, da je stalo strnje« no, oklepajoč se svoje organizacije, kakor skala, ki so se ob njej razbili vsi besni va« lovi, ki so se vanj zaletavali. Piriborjene materijalne in moralne dobrine niso pomeh« kužile učiteljstva. Učiteljstvo ni odložilo svojega orožja uma in srca, ampak se je vrglo na delo s še večjim pogumom, s še večjo gorečnostjo na polju šolstva in narod* ne prosvete. Njegov idealizem ni popuščal v najtežjih preizkušnjah, pa tudi ne v ugod« nejših trenutkih. Pri svojem delu ni zašle* dovalo nikoli sebičnih ciljev, ker taki niso v skladu z njegovim položajem in poklicem, a tudi ne z njegovo vzgojo in miselnostjo. Učiteljstvo se zaveda svojega poklica: vse« stranske vzgoje naše mladine. Ta poklic za« hteva ljudi trdne volje, požrtvovalnosti, po» trpežljivosti, ljubezni, vdanosti in vztrajno? sti, ljudi polnih idealizma! Brez teh lastno« Sii je težko biti narodni učitelj. Naše učiš teljstvo je v službi šole in naroda z vsem svojim žitjem in bitjem. V okrilju svoje or« ganizacije se je z vsemi razpoložljivimi in legalnimi sredstvi borilo in delalo za po* vzdigo narodnega šolstva, narodne kulture, se izpopolnjevalo v svoji izobrazbi, a isto« časno ni zanemarjalo nobene prilike, da se poteguje za izboljšanje svojega socialnega položaja. Pravilno je namreč, da zavisi vse delo in vsi uspehi v šoli in izven nje od tega, s kakšno moralno pa tudi materijalno silo
razpolaga, ki se medsebojno nujno izpopol« njujeta.
Danes se nahaja učiteljstvo — brez vseh pretiravanj — v zelo kritičnem položaju, kar se tiče njegovih gmotnih razmer. Po« novno se je že v našem stanovskem glasilu poudarjala sveta resnica, da bo učitelj po» stal predvsem le kruhoborec, ki ne bo imel več potrebne moralne sile, ne bo delal s pre» pričanjem, s srcem in dušo, ako ne bo gmof> no primerno situiran. Pojavljajo se že znaki, ki ne obetajo nič dobrega. Že dalje časa se opaža, da je nastala v učiteljskih vrstah težka atmosfera, nerazpoloženje in malo* dušnost. Ti pojavi se javljajo zlasti v orga« nizaciji, kjer daje učiteljstvo izraz svojemu notranjemu razpoloženju.
Naša organizacija je bila nekakšno ognjišče, kjer je iskalo učiteljstvo oporo in tolažbo, kjer je črpalo novih moči, dobivalo novih pobud za svoje delovanje in kjer je tudi odkrivalo svoje križe in težave. Organi» zacija je postala naša življenska potreba. Velike preizkušnje, v katerih živimo, pa pre* tresajo temelje naše organizacije: vero po* edinca v potrebo in smisel organizacije. Na vseh koncih so pretresi, ki pričajo o nesta« bilnosti in neenotnosti pogledov na organi* zacijo in njene cilje. Zelo močni pa so po* stali nazori, da nam organizacija ni potreb« na. ker ni uspehov, le v breme nam je, v kolikor moramo plačevati organizacijski davek.
Društvena zborovanja so slabo obiska« na. Na njih ni potrebne živahnosti, aktivno« sti in zanimanja, na njih vlada neko mrtvilo. Z največjo težavo se vzdržuje potrebna di«
Zadnja prilika za naročilo na „NAŠ ROD" in „MLADINSKO MATICO" je še prihodnji teden do 31. t. m.
LISTEK.
JANKO GACNIK:
Nacionalna vzgoja.
(Zmage narodnih šol.)
(Konec.)
Izvrstno že služijo ponemčevalcu čitan« ke. Berila hvalijo nemške cesarje, nemške vojvode, nemške vojskovodje, nemški zna» čaj, nemške kraje — o Slovanih molči čitan« ka, • če je treba kaj zapisati njim v prilog. Pišejo se nemški in avstrijsko patriotični reki, računstvo s številkami predočuje veli« čino nemških dežel, rek in jezer, hribov in gora ter velikih mest — slovanski kraji so pusti, mesta majhna in zamazana, visokih gor ni. O lepoti Bleda ne zveš, četudi ti je pred nosom, Rusija se ne obravnava, četudi zavzema polovico Evrope — otroci bi znali izvedeti, da je slovanska in to bi znatno za« vrlo ponemčevalno delo v išoli. Najbolj pri« merna in hvaležna učna predmeta za ponem« čevanje pa sta bila zemljepis in zgodovina. Kako radi se otroci uče o državah, deželah in mestih, posebno, če so slike — in za te je bilo priskrbljeno, če po Ikom drugem ne, pa po Schulvereinu, pa tudi v knjigah so bile lepe slike nemških krajev. Z žarečimi očmi so otroci naštevali nemške reke, nemške gore in nemška mesta in so se veselili učite« ljeve pohvale, za katero žal niso videli grde« ga, potujčevalnega namena: tatu, ki je kradel
iz nedolžnih src koroške slovenske dece slo« vensko narodno zavest. In kaj šele zgodo« vina, ta najljubši predmet šolske dece, če jo zna učitelj zanimivo podajati. Niso slutili nedolžni slovenski otroci, da padajo, kakor sicer volkovi v nastavljene toda skrbno za« krite jame, ko so se učili o delih slavnih nem« ških mož, o ¿nemških kraljih in cesarjih, o nemških zmagah in o junakih teh zmag, o slavnih nemških vojskovodjih, saj so bili Nemci tudi Laudon, princ Evgen in celo slavni boTec pri Sigetu, jugoslovenski Leoni« da Nikoia Subič Zrinjski; imenovali so ga Nikolaus Zriny. Celo v ¡znanstveni učni knji« gi, predpisani za učiteljišča, je natiskano, da je bil Zrinjski Madžar — torej vse, samo ne Slovan. Sicer ipa .so v šoli uporabljali za vse slovanske kraje le nemška imena, če pa to ni bilo mogoče pa italijanska ali celo mad« žarska imena. V ilustracijo hočem navesti učno uro iz zgodovine učitelja Samesa v Li« belicah. Ne vem, katero znamenito nemško osebnost je že obravnaval, toliko ¡pa vem, da je bilo zanimivo in da je učitelj, potem ko je nas za dotično nemško osebo že na« vdušil, poudaril: glejte otroci, taki so Nemci, zdaj pa poglejmo Slovence — glejte, ¡takšni so in nič boljši — in imenoval je znanega vaškega pijanca in delomržneža, po šoli pa mi je na cesti rekel: glej, da boš Nemec.
Sploh so bili Slovenci pijani Kranjci, Čehi in Hrvati tatovi. Srbi svinjarji, pa — Rusi ušivci — če se je v šoli )že 'govorilo o Slovanih.
Seveda je tudi petje nemško«nacionalnih pesmi služilo ponemčevalnim namenom. Uspehi ljudske šole v ponemčevanju so bili veliki. Če pomislimo, da je bilo na dan ple«
biscita oddanih v trdno slovenskih občinah po 30 do 70% glasov za nemško Avstrijo in če pomislimo, da sta v teh vaseh nacionalno delovala le šola in (cerkev — in je slovenski župnik branil in ohranjeval, kar se je nacio« nalno ohraniti dalo, spoznamo velikanski uspeh, ki ga 'je koroška šola za nemško idejo dosegla med našim narodom. Škoda, da ni statističnih podatkov, koliko ljudi je koro« ška šola odtujila našemu narodu in ijih pri« vedla v nemški tabor. Statistika te vrste bi pokazala, za nas Slovence večje izgube, nego smo jih utrpeli v najbolj krvavih bitkah; in te izgube so nam prizadeli brez vsakršnih izgub za Nemce koroški učitelji. Zmago na dan plebiscita je odločil za Nemce zopet učitelj prav tako, kakor je po izjavi nemških vojskovodij zmagal leta 1866. v boju med Avstrijci in Prusi, pruski učitelj; učitelji pa so zmagali in bodo še zmagali drugod in marsikje, samo da nam dandanes tega nikdo noče priznati in je namen tega skromnega referata, da se vsaj učitelji sami spomnimo važnosti in pomena svojega stanu in da po tem (tudi uravna svoje korake naše učitelj« sko udruženje, kadar gre za blagor nas in našega naroda in lepe naše domovine. Ne dvomim v besede profesorja Skaviča :na ljub« Ijanskem kongresu UJU, ko je poudaril, da smo sedma velesila mi učitelji in nikdo dru« gi. Tega bi se moralo zavedati vse učiteljstvo naše države, predvsem pa vsi tisti, ki jim je za močno, edinstveno in ljubljeno enotno državo Jugoslavijo. Ne trdim, pač pa samo poudarjam, da imam vtis, kakor da se pri nas dosedaj ni polagalo osnovni, narodni šoli tiste pažnje, iki jo zasluži po svoji važ« nosti; pač, važnost se je polagala, toda le na šolo kot tako, to je na zidavo (novih šol, iraz«
širjevanje šolskih poslopij, otvarjanje novih razredov in vzporednic — duši šole, narodo« vemu učitelju, pa imam vtis, se ne pripisuje tiste važnosti, ki jo v resnici ima za ves na« rod, za celo domovino. Dobro delo se nam« reč dobro plača, važno delo še boljše. Mi učitelji smo idealisti in bomo ostali, ker nas svet v našem idealizmu še ni pokvaril in zato ne zahtevamo Velikih plač '— saj vemo, da rabi država težko nabrani denar vsepovsod — toda boli nas dejstvo, da smo glede na« grad zapostavljeni za stanovi, ki *po našem mnenju ne vrše za državo, kateri služijo prav nič važnejšega dela nego ga vršijo uči« telji narodnih šol. ¡Zdi tse mi, da se pomen narodne šole omalovažuje. Do dela, ki se omalovažuje, človek nima veselja. Do dela pa je treba imeti veselje; posebno mnogo veselja, t. j. navdušenja, pa je treba učitelju narodne šole, za njegovo delo, ki ga vrši dan za dnevom za lepšo bodočnost svojega na« roda.
Tudi jugoslovenski učitelj hoče vzgojiti narod, ali mu hoče vsaj dati .podlago, da bo sposoben tekmovati s sosednjimi narodi, pa naj bo to na kulturnem, gospodarskem ali pa na bojnem polju. Učitelj narodne šole hoče in želi to, ali tudi ion rabi oporo in to je iz« boljšanje njegovega družabnega položaja. S trdno vzravnano hrbtenico, veseljem v srcu, v glavi pa prost vseh vsakdanjih Sskrbi za svoj lastni obstanek, bo z novo vnemo in z še vse večjim navdušenjem šel ¡v (boj za zma« go jugoslovenske misli, pa naj bo to kadar« koli, kakorkoli in kjerkoli. Naj vzklije iz lepše bodočnosti jugoslovenskega učiteljstva tudi lepša bodočnost jugoslovenskega naroda in lepe in močne njegove domovine Jugo« slavij e.
Pošljite takoj narocilnice za „Naš rod" in „Mladinsko Matico". Položnice so dobila vsa šolska upraviteljstva.
sciplina; društveni blagajniki imajo polne roke posla z izterjevanjem članarine. Apa« tija se loteva učiteljstva do raznih društve« nih prireditev. Popušča trdna volja in skoraj da popušča tudi idealizem. Rahlja se stanov» ska zavest, vezi solidarnosti se trgajo in pri« manjkuje potrebna borbenost. Povsod sre« čujemo le klic in pritožbo o skrajno težkem gmotnem položaju učiteljstva.
Živimo v resnici v težkih irazmerah. Naši prejemki često ne zadostujejo za naj* nujnejše življenske potrebščine. Ne more« mo se stanu primerno obleči, a |kaj šele za* hajati in udeleževati se raznih prireditev.
U6tel|ski pevski zbor UJU.
PEVSKI ZBOR UJU.
Oba pevska tečaja, ki sta se vršila za ženski in moški zbor, sta prav dobro uspela. Članstvo, ki danes tvori pevski zbor je res oni kader s katerim lahko vedno računamo. Vsi, ki se dobro zavedajo, kakšno veliko na» logo smo si zastavili s tem, ker smo sklenili pokazati plod našega skoraj 61etnega dela v naši prestolici Beogradu in v kulturno visoko stoječi kraljevini Rumuniji. — Vsakdo mora priznati veliko kulturno delo učiteljstva, ki je združeno z ogromnimi žrtvami. — Uteme» ljiti je treba samo eno, da je dvakratni pri« hod v enem mesecu v Ljubljano k pevskim vajam združen s takimi stroški, ki imajo go» tovo težke posledice za »žep« vsakega člana. — Kakor se pa vidi, ne plašijo ti ogromni iz« datki, izguba prostega časa in godrnjanje tovarišev in tovarišic, pevcev idealistov, ki bi žrtvovali vse, da pomorejo s pesmijo do afirmacije učiteljskega stanu in svoji domo« vini. — Poudariti moramo tudi še izredno točnost. Kakor v najidealnejši šoli! Ob po« slednjih udarih ure, se vaja že prične; odmo» rov pa skoro ne dovolijo!!
Z velikim upanjem in trdnim prepriča» njem lahko mirno gleda danes vsak učitelj — na svoj pevski zbor in mu prorokuje lepo bodočnost.
Vsem, ki so pripomogli k itemu, s tem, da iso pevski zbor kakorkoli podpirali, je pa lahko tako vzorna učiteljska korporacija v čast in veselje.
—pev. Pevski tečaj za mešani zbor se
bo vršil 2. novembra od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. — 3. novembra od 8. do 11. ure. Točnost — Običajna! — Koncert v Ljubljani smo primorani preložiti za januar. — 7. de* cembra priredimo koncert v Trbovljah. — Na svidenje! — Odbor.
— Pevski zbor UJU je sprejel pred par dnevi sledeče značilno pismo: Drage sestre in bratje! Iskreno Vas pozdravlja Pevsko udruženje praških učiteljic. Vrnile smo se zopet na delo v šoli in v našem udruženju nas je zopet združila lepota petja. Sporni« njamo se vseh, ki so iz ljubezni do petja združeni v veliko pevsko družino, pa naj si bodo kdorkoli. Z Vami jugoslovenske sestre in bratje nas veže še bolj globoka ljubezen davnega narodnega bratstva, katerega ni omajala nobena moč sveta. Ljubimo Vašo solnčno zemljo, čije sliko nas nosi mnogo v duši v času šolskega dela, imamo Vas rade junaške hčere in sinovi velike Jugoslavije. Prosimo, sprejmite naše pozdrave in želje do velikih uspehov Vašemu delu, a toplo za* hvalo za odlikovanje, podeljeno Pevskemu udruženju praških učiteljic ob priliki Vašega obiska v Pragi. Ponosne smo na to, da smo častni član Vašega krasnega zbora ter Vam kličemo: Na zdar! Živijo Jugoslavija! — V Pragi, v oktobru 1930. — J. Pacovska, t. č. tajnica. Božena Jandova, t. č. predsednica.
PRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA . _ ... Ji
MIKLOŠIČEVA CESTA 14/11. W
Izdelava in prodaja damake in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
Vse je res, kar se v tem oziru govori in piše. Vprašanje je sedaj, ali je primerno in prav, da se učiteljstvo oddalji od svojega doseda« njega zadržanja, ali je prav, da se predamo obupu in brezbrižnosti? Naj li cepimo svoje vrste, razderemo organizacijo, da si še po« slabšamo svoj položaj? S tem pokažemo pač svojo nezrelost, nerazsodnost in slabost, a uspehov ne bomo želi nikoli.
Dve poti sta odprti pred nami, prva je pot borbe v strnjenih vrstah do končne zmage in druga je pot razcepljenosti in ma« lodušja. Za katero se bo odločilo slovensko učiteljstvo?	.	H. J.
Splošne vesti.
VABILO
na SEJO širjega sosveta UJU, p oven jeništvo Ljubljana, ki bo dne 2. novembra 1930. v risalnici drž. moškega učiteljišča
v Ljubljani. Začetek ob 8. uri.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in ugotovitev sklepč* nosti.
2.	Poročila društvenih funkcijonan jev. Odobritev odsekov.
3.	Položaj v organizaciji:
a)	Sestanek na Zid. mostu,
b)	Seja glavnega odbora v Beos
gradu.
c)	Seja glavnega odbora Činovi*
škega Saveza v Beogradu.
č) Naše materijalno vprašanje.
4.	Mladinska Matica in Naš rod.
5.	Učiteljska gospodarska posloval?
niča.
6.	Samostojni predlogi.
7.	Slučajnosti.
Opomba: Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih dru> štev, od nosno njih namestniki in vsi člani ožjega sosveta. Seja se bo začela točno ob določeni uri in bo trajala nepretrgoma do odhoda vlaka proti Zidanem mostu ob 13-49. Samostojne predloge pošljite do 30. oktobra t. 1.
UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 21. oktobra 1930. Andrej Skulj, s. r.	J os. Kobal, s. r.
poverjenik.	tajnik.
— Zastopniki po v. UJU Ljubljana pri
g. ipodbanu dr. IP i r k m a j e r j u. Dne 17. t. m. so bili sprejeti pri g. podbanu predstav« niki ljubljanskega poverjeništva UJU, ki so mu iznesli aktualna vprašanja predvsem pe« rečo zadevo učiteljskih stanovanj, stanar.ne in kuriva. G. podban je pokazal posebno za« nimanje za to vprašanje, ki zaradi težkoč tangira tako bansko upravo, kakor učitelj« stvo. Obljubil je, da izda potrebne zadevne okrožnice in primeren predlog tudi na mini« strstvo. — Nadalje so razpravljali zastopniki o razstavi šolskih izdelkov v Beogradu pri« likom skupščine UJU ter o nameri poverje« ništva, da priredi v letu 1931. banovinsko tako ^razstavo za Dravsko banovino. G. pod« ban je izjavil, da je naklonil poverjeništvu malo podporo za specijalne izdatke, ki jih je imelo poverjeništvo z razpošiljanjem pred» metov doma ter je obljubil pomoč banovine tudi, ako pride do prireditve banovinske razstave. Obrazložil je svoje poglede v tem oziru. — Poverjeništvo je nadalje naprosilo za podporo mladinskim publikacijam, kar je g. podban tudi obljubil, da se zgodi v obliki odkupa zadevnih publikacij. — Zastopniki poverjeništva so pojasnili zadevo »Učitelj« ske gospodarske poslovalnice« in istočasno poročali, da je sedaj vse urejeno z medse« bojnim dogovorom med zastopniki zadruge in trgovci s papirjem. Tudi v tem pogledu je g. podban obrazložil svoje mišljenje. — V pogledu nameščanj in neodločenih mest sre« skib šolskih nadzornikov so zastopniki pover« jeništva poudarili željo učiteljstva, da se vsa mesta pred oddajo objavljajo ter nujnost ureditve teh vprašanj, da zavlada v šolstvu neka stabilnost. — Zastopniki poverjeništva so nadalje objasnili g. podbanu želje učitelj« stva in sklepe pokrajinske skupščine v za« devi Kmetijske družbe. — Nadaljnji razgo« vor se je tikal kmetsko in gospodinjsko na«
daljevalnih šol, nalog, kompetence in orga» nizacije, pri čemer so zastopniki učiteljstva videli, da najdejo lahko na merodajnem me« stu polno razumevanje ter lahko računajo z vsestransko podporo od strani banske upra« ve. G. podban se še posebe zanima o vseh podrobnostih v tem vprašanju.
—	Pomočnik ministra prosvete. Gospod prosvetni minister je po službeni potrebi od« ločil, da vrši dolžnost pomočnika ministra prosvete, do nadaljne odredbe g. Momčilo Miloševič, načelnik splošnega oddelka mini« strstva prosvete.
—	Trinajsta plača po Češkoslovaškem.
Češkoslovaški parlament je sklenil, da sprej« me predlog vlade, ki je zahtevala za vse jav« ne nameščence izplačilo trinajste plače, ka« kor jo že prejemajo v češkoslovaški repu« bliki zasebni in samoupravni (občinski) na« meščenci. Prvotno je bil stavljen predlog, naj se ta trinajsta plača izplačuje v dveh obrokih, in sicer poleti ob času dopustov in pozimi. Po daljših razpravah je bilo (končno skle« njeno, naj se ta trinajsta p'lača nakaže urad« ništvu pred Božičem, ker so izdatki v zim« skem ,času običajno višji. To plačo bodo pre« jemali vsi aktivni državni uslužbenci brez razlike položaja, službene vrste in stroke in znaša ta izredni prejemek 70% enomesečne plače. Če sta pa mož in žena v državni službi, te plače ne prejmeta. — »Naš Glas«.
—	Uradne ure v državnih uradih. S. 1.
oktobrom je zopet uveden v vseh državnih uradih zimski delovni čas, Uraduje se od 8. do 12 20 in od 15 30 Ido 18. ure. Ob sobotah se uraduje od 8. do 14. ure. Ta zimski de« iovni čas ostane v veljavi do 1. maja 1931.
—	Tovariši! Nabavljajte svoje potrebščine pri tvrdkah, ki oglašajo v »Učit. Tovarišu«. Pri nakupu se sklicujte na naše glasilo. Kdor podpira nas, tega podpiramo mi.
—	Za urednika »Prosvete« je na podlagi ožjega sosveta poverjeništvo imenovalo tov. Cirila Petrovca, ki se je tozadevno že mnogo udejstvoval, predvsem v »Braniku« in je pokazal veliko zanimanje za organiza« cijo narodno izobraževalnega dela.
—	Ustanovitev sreskih prosvetnih za» drug in sodelovanje učiteljstva pri njih. Od«
sek za narodno prosveto v ministrstvu pro» svete je obvestil banske uprave, da je mini« ster prosvete odobril pravilnik o sreskih pro« svetnih poljedelskih zadrugah. Delo teh za« drug bo temeljilo na zakonu o narodnih šo« lah, kakor tudi na pravilnikih in uredbah, ki jih bo izdalo ministrstvo prosvete. Nadzor« stvo nad temi institucijami bo ministrstvo prosvete vršilo deloma neposredno, deloma posredno preko sireskih načelnikov, prosvet« nih referentov in banskih uprav (prosvetnih oddelkov). Sreske prosvetne zadruge bodo pomenile velik napredek za podeželje in bodo imele nalogo, da organizirajo samoizobraže« vanje podeželskega prebivalstva ob podpori države, banovine in občine. Kot organizacije samega naroda na zadružni podlagi bodo prosvetne zadruge največja podpora pro« svetnim in šolskim oblastvom pri njihovem delu za širjenje narodne zavesti in narodne prosvete. Zato je ministrstvo prosvete za« htevalo, da kraljevske banske uprave pripo« roče vsem učiteljem in učiteljicam na svojem teritoriju, da čim agilneje delajo za ustanav« ljanje in vzdrževanje teh zadrug, da v njih požrtvovalno sodelujejo in jih propagirajo. O vseh osnovanih zadrugah bodo sreski pro« svetni referenti vodili točno evidenco, sma« trajoč jih za prosvetne in kulturne ustanove.
—	Upraviteljska doklada (dopis) naj se izplača vsem upraviteljem brez razlike ali so pouka oproščeni ali ne! V slučaju, kjer je upravitelj oproščen pouka, nima zato prav nič manj posla, kot ostali njegovi tovariši, ampak baš obratno! Obrati takih šol imajo običajno najmanj 3 do 4krat toliko razredov kot oni, kateri naj bi to doklado bili upravi« čeni prejemati. Kdor misli, da ni tako, naj se gre informirat in prepričat! In kje je lo« gika? Ali je pri raznih direktorjih razlika v dokladah, ako poučujejo ali ne?! To je ne? kaj sličnega kot s poročenimi učiteljicami — z državnimi ali nedržavnimi uradniki glede prejemanja draginjskih doklad. — Proč s takimi predlogi dokler je še čas! Delo se ne more smatrati za enako, ako ima eden uprav« ljati 10 do 12 razredov, ali pa 20 in več! Za vse enaka pravica, ker moramo delati in ži« veti vsi! Veliko draginjo občutimo posebno oni, ki ismo nameščeni po različnih industrij« skih krajih.
—	Vsem bližnjim učiteljskim društvom
sporočamo, da smo primorani prestaviti naš koncert napovedan za 10. november na 5. ja» nuar. Prosimo, da učiteljska društva presta« vijo svoja zborovanja na ta dan. .V nedeljo 7. decembra popoldne pa priredimo koncert v Trbovljah, katerega aranžma vodi tovariš Suligoj. — Pevski zbor UJU.
—	Udeležencem letošnjega tečaja za deška ročna dela sporočam, da me je obve» stila kraljevska banska uprava z dopisom IV- No. 15.515/3 dne 27. septembra 1930., da se prošnji udeležepcev za povrnitev vplača» nih zneskov za »materijal ne ipore ugoditi, ker za tp ni pj-oračunske postavke in ker so izdelani predmeti ostali last izdelovalca.
A. Novak.
—	Moja izjava. Ker se v notici o zboro« vanju Celjskega društva namigava, kakor da bi jaz govoril o glavni skupščini UJU v Beogradu, katere se niti udeležil nisem, iz« javljam, da sem poročal le o pokrajinski skupščini, kar je bilo nujno potrebno zaradi neresničnega oficielnega poročila o poteku pokrajinske skupščine v »Učit. Tovarišu« in ker sem kot mandator celjskega učiteljskega društva upal, da se nesoglasja v smislu de«
klaracije urede na skupščini, ki pa je žal, ovrgla tozadevna načela in naslovila »spor« pred razsodišče, kljub jasnim določilom po« slovnika in dobri volji vodstva »voditeljev« celjskega učiteljskega društva. — Kot man» dator sem imel 'na razpolago ves dokazilni material, ki svedoči skrajno nespravljivost ljubljanskega poverjeništva. — Josip Lapaj» ne, is. ir. — Opomba: Ugotovitev resnic« nosti trditev v gornji izjavi prepuščamo šir« jemu sosvetu. — Poverjeništvo UJU Ljub» ljana.
—	Vsa iviteljska društva pov. Ljubljana
prosim, da urede svoje obveznosti napram glavni upravi do konca tega meseca, in sicer: Poslati morajo 1. članske izkaze za t. 1930./31. in 2. mesečne prijave za september in okto» ber. 3. /Dalje mora biti dolg za leto 1929./30. poravnan in istotako prispevki za tekoče leto, inkluzivno oktober. V nasprotnem slu« čaju bom primoran izvajati sklep pokrajin» ske skupščine v Novem mestu, — Rado Grum, glavni blagajnik.
—	t Anton )Požar. 25. septembra t. 1. je bil položen v Bazovici pri Trstu k večnemu počitku tov. Anton Požar. Z njim je legel v grob mož( (ki je bil priča trdemu boju za slo« venske pravice na tržaškem ozemlju v času» ko se je Trst razvil do največje moči. v dobi devetdesetih let minulega stoletja in v prvem deceniju sedanjega stoletja. Ta doba pome» nja žilavo borbo za uveljavljenje našega živ» Ija na tržaškem emporiju, borbo, ki je prav posebno vrvela tudi ob vprašanju šole v ma» terinem jeziku tisočev in tisočev naših otrok. Pokojni tov, Anton Požar je imel priliko prisostvovati tej borbi na izpostavljenem mestu. Rojen leta 1861. v 'Rojanu pri Trstu je po dovršenem učiteljišču v 'Kopru prištjl že po dveh letih -službovanja v postojnskem okraju v tržaško okolico, kjer so 'bile naj« težje razmere. Nameščen je bil v Trebčah, kjer je kot šolski upravitelj prebil večino svojih službenih let. Kdo bi popisal, koliko težkih trenotkov je preživel na vročih tleh, kjer ni mogel naš človek vzlic vsej »enako» pravnosti pred zakonom« do najprimitivnej« ših pravic. Zaradi šolanja svojih otrok je pokojnik dobil nato mesto učitelja pri Sv, Ivanu, v naši zavedni trdnjavi, v dolgolet« nem žarišču vsega narodnega gibanja na Tr» žaščini. Tu je služboval vrsto let in deloval naposled skupno s sinom Vladijem in hčerko Milko, ki sta. bila nameščena kot učitelja na isti šoli. Ves čas je bil član raznih narodnih društev, predvsem Sokola, ter več let pred« sednik podružnice CMiD, ki je imela na tr« žaških tleh poseben pomen in hvaležno na» logo, reševati duše, ki naj bi po sili razmer gnojile tujo njivo. Poslednja službena leta je rajnki na lastno prošnjo dovršil v Treb« čah, na kar se je preselil v Bazovico, da uži» va zasluženi pokoj. Tu je zbolel in po več» mesečnem hiranju podlegel težki bolezni. Njegov pogreb je pričal, kaj je učiteljstvo preizkušanemu ljudstvu. Od bli^u in daleč so prihiteli, da vzamejo tiho slovo od moža, ki je bil zvezan v veselih in nesrečnih dneh z našim rodopi. Posebno v velikem številu so se odzvali oni, med katerimi je pokojni delal kot prosvetni delavec vse svoje življe» nje. Že dolgo ni videla kršna Bazovica ta« kega pogreba. iNaša nagrobna pesem je go» vorila o čuvstvih, ki so do roba napolnila srca premnogih v globoki žalosti. Trudne oči so zrle nazaj, na trnjevo pot, ki nam jo je hoditi, na nadčloveške napore, ki jih more zmagati le velika vera v pravico, zakaj po? greb človeka, ki je bil priča borbam v pre» iteklosti j za najprimitivnejše, ^najelementar» nejše človeškega rodu, je dogodek, ki ima pomen daleč preko onega dne. daleč preko ur, ki ¡ležejo kot kamen v srce. — Počivaj v miru, tovariš, grobovi ne bodo večno zaprti, Odrešenik je rekel: prišel bo dan vstajenja!
—	iNa odborovi seji Slov. šolske Matice,
ki se je vršila dne 12. t. m. v Celju, je bilo definitivno sklenjeno, da izidejo za 1. 1930. sledeče štiri knjige: 1. Pedagoški zbornik, 2. Dr. Jeraj: Razvoj mladostne duše, 3. No« vak: Lepenkarstvo in 4. Jurančič: Iz šole za narod. Poleg tega bo izšel še članski seznam za tekoče leto, in sicer sestavljen po abeced» nem redu šol v posameznih srezih. Poverje» niki so prejeli pred par dnevi potrebna na» vodila za sestavo seznama. Istočasno se je na seji določilo podaljšati termin za nabira» nje članstva do 15. novembra. Gg. poverje» niki naj se tega termina točno drže in se» zname vpošljejo matičnemu odboru v Ljub» ljano, t. j. takoj po 15. novembru. Vse 'uči« teljstvo se pa ponovno opozarja na čimvečji pristop k Matici. Članarina znaša 30 iDin in jo je vplačati pri poverjeniku dotičnega po» verjeniškega sreza. Zamudnike se ne bo sma« tralo za člane; njim bodo knjige na razpo» lago proti določenim knjigarniškim cenam. Na seji je bil razgovor tudi o peti knjigi, ki naj bi izšla pri Matici potom subskripcije. Če bo odziv na subskripcijo, ki se jo bo pra» vočasno razglasilo potom našega časopisja, ugoden, tedaj smemo pričakovati kot peto knjigo SŠM delo prof. St. Gogala »O peda» goških 'vrednotah mladinskega gibanja.«
Blagajnik.
—	Upravitelje, tovariše(ice) prosim, da
takoj pošljejo članarino za Slov. Šolsko Ma« tico, ker je določeni rok že zdavnaj potekel. — Poverjenik L. Koželj.
—	Diplomski izpit na višji pedagoški šoli v Zagrebu so izmed Slovencev napravili sledeči absolventi 4. semestra: 1. Aibert Zlatka, 2. Artel Antoniette, 3. Černut Janko, 4. Domnik Drago, 5. Jenko Alojzij, 6. Kli» nar Marija, 7. Klinar Terezija, 8. Konečnik Milena, 9. Lovrenčič Dolorosa, 10. Medved Stane, 11. Oman (Oton, 12. Rott Gotardl 13. Slapšak Anica, 14. Slapšak Dora, 15. Šker» janec Metod, 16. Theuerschuh Ivan, 17. Ve« rovšek Marija.
Mladinska Matica" in „Naš rod
Vf
li*
1.	Tovariše poverjenike, iki niso še po« slali naročnine za »Naš rod« in »Mladinsko Matico« pozivamo, da isto čimpreje pobero, da vemo natančno število naročnikov na obe publikaciji, kar je neobhodno potrebno, da moremo v tiskarni javiti, koliko »Našega rodu« naj natiska. To javljamo, ker se še mnogo dosedanjih poverjenikov ni javilo z naročnino.
2.	Onim tovarišem, ki žele informacije o tem, ali se je osnovnošolski mladini možno naročiti na posamezno publikacijo — to je samo na »Naš rod« — ali samo na »Mladin» sko Matico« — javljamo, da je za mladino možna le skupna naročitev na oboje.
ZALOGA »MLADINSKE MATICE«.
Letnik 1928.
»Kresnice« broš. a 6 Din.
»Sadjarčki« broš. a 7 Din.
Letnik 1929.
»Kresnice« broš. a 7 Din, vez. a 10 Din.
»Rudi« broš. a 7 Din, vezana a 10 Din.
»Radio« broš. a 7 Din, vezana a 10 Din.
»Začarani krogi« broš. a 5 Din, vezana a 8 IDin.
Celotna garnitura letnika 1929.: broš. a 25 Din, vezana a 35 Din.
Letnik 1930.:
»Kresnice« broš. a 7 IDin, vez. a 10 Din.
»Vijolica Vera« broš. a 7 Din, vezana a 10 JDin.
»Pod grajskim jarmom« broš. a 7 Din, vezana a 10 Din.
»Mizica pogrni se« broš. a 5 Din, vezana a 8 Din.
Celotna garnitura letnika 1930.: brož. a 25 Din, vezana a 35 Din,
»Naš rod« broširan 12 Din, vezan v pol« platnu 28 Din, v celo platno 38 Din.
Posamezne številke I. letnika »Našega roda po 1 Din.
Šole imajo pri naročilih na knjige »Mla» dinske Matice« 20%, na »Naš rod« pa po 10% popusta.
Odbor »Mladinske Matice«.
En gros. En detall.
Stanovska organizacija UJU
Iz odsekov pov. UJU.
konstituiranje odsekov pover« jenistva uju.
Na sestanku članov odsekov dne 11. okto» bra t. Il, so se konstituirali le nekateri odseki, ostali odseki se konstituirajo na sestankih, ki se skličejo posebej v najkrajšem času.
I.	V šolsko«upravnem odseku je bil iz» voljen za predsednika tov. Lampret F o r» t u n a.t, za podpredsednico tov, Vode An» g e 1 a, za zapisnikarja tov. Gregori.č Vinko. Seje odseka se bodo vršile lob so» botah ob 15. uri enkrat na mesec, odnosno po potrebi.
II.	V odseku za narodno izobraževanje je bil izvoljen za predsednika tov. Petrove Ciril, za podpredsednika (Ribičič Jo» sip in za zapisnikarico Celnar Anka. Seje se bodo vršile ob sobotah ob 16. uri po potrebi.
III.	V pevskem odseku je bil izvoljen za predsednika tov. Supančič Drago, za podpredsednico tov. Kovač- Marija, za tajnico tov. Selan Mina. za arhivarja tov. Rupnik Vinko in za blagajnika tov. L u m b a r G a b r o.
IV: V odseku za samopomoč učiteljskih otrok je bil izvoljen za predsednika tovariš Kocjančič Ivan, za podpredsednico to» varišica Pol a k iMarija. za zapisnikarja tov. Supančič D..ra,go, Seje se bodo vršile ob sobotah Ob 17. uri.
Prva seja šolsko=upravnega odseka se bo vršila v soboto 18. oktobra 1930. obl5.uri, odseka za samopomd> isti dai\ o]a 16. uri.
Na sestanku' se je sklenilo, naj predlaga ožji sosvet širjemu sosvetu, da odobri usta» novitev »Poročevalskega odseka«, in poobla» sti odsek, da sme kooptirati še druge člane. V provizorni odsek so bili izvoljeni ti»le člani: Ribičič Josip. Supančič Drago, Zupan» čič Franc, Dimnik Ivan in Vode Angela.
Vabila:
Iz društev:
= OBČNI ZBOR SRESKEGA UČITELJ« SKEGA DRUŠTVA LJUBLJANAaOKO» LICA — vzhodni del se bo vršil v soboto dne 8. novembra 1930. ob 9. uri v šoli v Mostah s sledečim dnevnim redom: 1. Pre» davanje: Kmetsko in gospodinjsko nadalje« valno šolstvo; poroča tov. R. Mencin. 2. Po» ročilo društvenih funkcijonarjev. 3. Poročilo preglednikov Tačunov. 4. Poročilo o pokra» jinski in o državni skupščini. 5. Volitve. 6. Odseki. 7. Članarina. 8. Delovni program za bodoče društveno leto. 9. Predlogi in na« sveti društvenikov. Odborova seja ob uri. Ker je treba na občnem zboru položiti obračun, se dolžnike ponovno opozarja, da plačajo do 1. novembra t. 1. svoj dolg. — Po tem terminu jih terja advokat.
= Učiteljstvu srezov Maribor desni in levi breg. Članarino SŠM za 1930. leto mi bla» govolite poslati takoj! Do sedaj se je prija» vilo šele 12 šol, izmed učiteljstva pa le 24.. — Naročitev izdanj SŠM je po odredbi mi» niistrstva prosvete O. N. 42.497 od 2. avgusta 1925. za vsako osnovno in meščansko šolo obvezna. — Nabiranje članarine zaključim dne 15. novembra t. 1. — Podgoraik Filip, učitelj, Limbuš pri Mariboru.
Poročila:
+ PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je zborovalo dne 6. oktobra v Ptuju.
Situacijsko poročilo. Število učiteljstva v okraju 165, število članstva 144, število udeležencev pri zborovanju 93, t. j. 64'33%.
Tov. predsednik otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom na navzoče; spomni se v svojem govoru žrtev Bazovice, katerih spo» min počaste navzoči z dvigom raz sedežev.
Pozdravi oba gg. sreska šolska nadzor» nika in vse novovstopivše tovariše in tova» rišice.	,
V nadaljnjem govoru pojasni, zakaj se danes tako v tisku, kakor zasebno govori o krizi naše organizacije, pove ukrepe, ki jih namerava izvesti naše poverjeništvo, da kri» za, v kolikor je je 'bilo izgine. Apelira na članstvo, naj ne postane malodušno, naj stori vsak in vsaka svojo organizačno dolž» nost v veri, da je taista organizacija v letu 1923. izvojevala članstvu izboljšanje gmdt» nega položaja, ki pa seveda danes ne odgo» vairja več dejanskim potrebam učiteljstva, da nam je bila ta organizacija zaščitnica proti vsakomur, ki je našemu stanu zlo želel.
Tov. Šterk zelo obširno poroča o pokra» jinski skupščini v Novem mestu, ter z za» dovoljstvom konstatira, da je bil ves potek skupščine v resnem delu.
Poročilo o beograjski skupščini poda tov. Šestan. V velikih potezah oriše potek skupščine, nesoglasje zaradi volitev Izvršne» ga odbora in vsega, kar je dalo javnosti po» vod, da je govorilo o krizi v organizaciji, ki se bo pa gotovo polegla, če bo obojestransko dovolj uvidevnosti.
Tudi razstave UJU v Beogradu poroče» valca nista pozabila.
Po teh poročilih se otvori občni zbor. Iz tajniškega poročila je posneti, da je dru» štvo v minulem poslovnem letu marljivo de» lalo. Absolviralo je pet zborovanj; na vsa» kem zborovanju so bila predavanja in razna poročila, odbor je imel osem sej in je rešil precejšnje število dopisov.
Tov. blagajničarka je podala tudi zado» voljivo poročilo, le tovarišica knjižničarka s svojim poslovanjem tako nekako ni bila za» dovolj na.
tivni odbor tako, da je učiteljstvo vsake šole bilo v odboru zastopano po enem članu. Ta odbor se je zedinil na skupno kandidatno listo, ki je bila pri volitvi per aklamationem odobrena; Volil se je stari odbor; na novo je vstopil v odbor itov. Musek.
Tov. Piredan Drago je poročal o sestan» ku za gospodarsko»nadaljevalno šolstvo. Za stalnega poročevalca na zborovanjih bo za to šolstvo tov. Musek.
Učiteljstvo ponovno govori o svojih tež» njah glede stanarine in kuriva. Položaj uči» teljstva na podeželskih šolah je postal skraj» no prekoren. Ne samo, da je isto v svojih prejemkih prikrajašno, ker v 90% sluča» jev ne odgovarjajo najprimitivnejšim za» htevam, kaj«li zakonskim predpisom. Naj» hujše pri vsem pa je, da je s to borbo padel ugled učiteljstva med narodom prav pod ničlo. i
Treba društvu poslati podatkov in bo to, kakor do sedaj še vedno, storilo svojo dolž« nost.
Proračun za leto 1930./31. je bil sprejet.
Pri slučajnostih predlaga tov. Jančič se» stanek upraviteljev. Predlog se sprejme s pristavkom, da naj vodita sestanek gg. sre» ska šolska nadzornika, kar tudi obljubita.
Tov. Šel zahteva gospodarske tečaje, to» varišica Škodlar»Volarič pa, da naj na zboro» vanjih predavajo starejši tovariši o delovni šoli. Mnenja smo, da glede delovne šole ni starih ne mladih, ker v tem pogledu smo vsi mladi. Mladi imajo pa to prednost pred sta» rimi, da se jim je govorilo že na učiteljišču o reformi šole. Stari učitelji so pa le samo» uki. Po šaljivem predlogu, tovarišece Kane» lerjeve, da naj si društvo, omisli za zhorova» nja zvonec, tov. predsednik občni zbor za«
šek Fran, podpredsednik Pokeržnik Ferdo, tajnica Jugovič Marija, blagajničarka Trobej Cilka. Odborniki: Vrečko Martin, Stopar Vinko, Trobej Marica, Kramer Fran. Pre« glidovalca računov: Plaš M. in Furlani L.; njuni namestnici pa: Košar A. in Janežič G.
Ker posebnih predlogov ali slučajnosti ni, zaključi podpredsednik občni zbor.
Franjo Rejec,	F. Mlinšek,
t- č. podpredsednik.	t. č. tajnik.
D. Iv. Šestan, preds. Kaukler V. 'ti č. tajnica.
••MtMMtNM*mH«H*MMIM«HMmMIM*mMHHHH«M*n«t
PLETENINE
■■■MHH LASTNEGA IZDELKA najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini
¡15515555555 F. H. ROZMAN
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7
+ ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU. ŠTVO je imelo svoj občni zbor dne 8. okto« bra t. I. v Šoštanju.
Udeležba: Od 52 članov prisotnih 41, L j. 78%.	>
Podpredsednik tov. Rejec otvori občni zbor in pozdravi navzoče, imenoma ftov. 2i« irovc Marijo, kateri želi, da bi se na novem učnem mestu kar najbolje počutila. Zatem čestita tov. Furlaniju in tovarišici Svet«Vreč» kovi povodom njiju poroke.
Nato poda kratek pregled organizačnega dela v preteklem letu, pri čemer se dotakne vseh važnejših zadev. Kot komentar k nasta» lemu sporu med poverjeništvom in glavnim odborom v Beogradu prečita tozadevno okrožnico poverjeništva, ki se vzame na znanje.
Zapisnik zadnjega zborovanja se na kratko odobri.
Poročilo o pokrajinski skupščini poda tov. Burdijan, ki v kratkih besedah pove svoje vtise o poteku skupščine, izvajajoč, da skupščina tokrat pač ni mogla uspešno de» lati, ker se je vršila v znamenju razračuna» vanja med poverjeništvom in opozicijo. {Ven» dar se je uspešno končala. — Op. por.!)
V	razpravi se je zahtevalo pojasnilo o Mladinski Matici ter vprašanju zaostankov na članarini. Zaradi dvoma glede popolnega kritja se sklene naprositi poverjeništvo za tozadevno pojasnilo.
Tov. Vrečko nam je nato podal zanimivo in šaljivo poročilo o državni skupščini v Beogradu. Z izbranimi točkami in epizodami nam je živo naslikal cel potek te neuspešne skupščine, ki je žal kakor med učiteljstvom, tako v javnosti naredila najslabši vtis.
Poudarjal je, da se je vršilo vse pod vti» som nepripravljenosti, neresnosti ter oseb« nosti v času, ko bi bilo potrebno najaktiv» nejše in najresnejše delo. V nato sledeči razpravi se je sprejel poročevalčev predlog, da odobrujemo nastop našega poverjeništva v Beogradu z željo, da se nasprotja med glavnim odborom in poverjeništvom čim« prej premoste. Sprejel se je tudi sklep skup» ščine glede števila sekcij, da naj namreč člani iste banovine imajo pravico odločati, da si ali osnujejo lastno banovinsko sekcijo, ali pa ostanejo pri dosedanjih poverjeništvih.
V	tajniškem poročilu omenja tov. taj» nik med drugim, da opaža pri zborovanjih preveč pasivno in premalo aktivno sodelo» vanje članov ter svetuje v odpravo tega ne« zdravega stanja, da naj bi se za vsako zbo« rovanje pripravili vsaj dve predavanji če» tudi krajši. Temu mnenju se pridružuje tudi tov. Stopar, ki pravi: Če hočemo reformirati naše razrede v samodelavne razrede, mora« mo prej sami v svoja zborovanja uvesti princip samodelavnosti.
Blagajniško poročilo poda nato blaga j» ničarka tov. Trobej, ki že precej let vodi vzorno ta nehvaležni posel. Blagajna izkazuje koncem tega poslovnega leta 11.67384 Din dohodkov, 10.150-64 Din izdatkov, torej pre» bitka 1523"20 Din^Od prebitka se sklene na« kazati Učit. domu 500 Din, Pedagoški cen« trali pa 200 Din.
Sporno nastane vprašanje glede člana« rine za učiteljski pevski zbor, ki jo je dru« štvo na zadnjem zborovanju izglasovalo. Tokratno ponovno glasovanje ta sklep ovrže, in sicer z 18 glasovi za in 21 glasovi proti. Sklene pa se nakazati omenjenemu društvu podpora v znesku 200 Din.
Volitve novega odbora so se vršile po vzkliku. Izid je bil sledeč; Predsednik Mlin«
OBLACILNICA ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Državni nameščenci dobe blago tudi ni obrike proti predložitvi legitimacij.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO )ZA POL. SREZ LJUTOMER je zborovalo dne 4. okto« bra 1930. v Radincih.
Statistika: Vsega učiteljstva 111, včla« njenih 105, navzočih 71.
Situacijsko poročilo: Tov. predsednik otvori zborovanje s pozdravom, izrazujoč svoje veliko veselje nad številnim obiskom, ki ga običajno pogrešamo. Z zadovoljstvom konstatira, da je nova radinska šola že pod streho in je popolnoma moderno zidana.— Med tem, ko je drugo ddp v počitnicah po« eivalo, je v organizaciji pridno napredovalo. Bila je pokrajinska in glavna skupščina, kra« sn^ razstava v Beogradu je pokazala uspeh resnega hotenja in vztrajnega dela. Zato pri« poroča vsem, naj se oklenejo dela v šoli in v organizaciji, naj pa tudi ne pozabijo Učitelj« ske gospodarske poslovalnice, ki je tako ve« likega pomena za nas. — Nato pozdravi nove člane: tov. Vidmarja, Bizjaka in Knafelca.
Zapisnik zadnjega zborovanja se po pre« čitanju odobri. Preide se takoj, na rešitev došlih dopisov. Prečital se je seznam šol na» šega sreza, ki niso imele v preteklem jšol« skem letu nobenega naročnika Mladinske Matice in »Našega roda«. Z ozirom na to izrazi tov. predsednik željo, da naj ne bi bilo v letu 1930./31. v našem srezu niti ene šole, ki ne bi imela vsaj enega naročnika. Če že ni odziva od strarti učencev, naj bi vsaj kra« jevni šolski odbori naročili 1 izvod za šolo. Nadalje priporoča učiteljstvu, naj pridno agi« tira v šoli, da se število naročnikov sedaj, ko sta »Naš rod« in »Mladinska Matica« združena, ne bi skrčilo.
Tov. Tratar je nato poročal o poteku pokrajinske Skupščine in se je vzelo njegovo poročilo brez debate na znanje.
O glavni skupščini pa je poročal tovariš Horvatič. V zvezi z njegovim poročilom se je prečrtala okrožnica poverjeništva štev. 170/30.«31. Navzoče članstvo je odobravalo postopanje poverjeništva in želelo, da se za« deva čim prej reši. <
Tov. nadzornik je nato predaval o vse« bini važnih člankov iz »NarodneProsvete«, za kar ise mu tov. „predsednik iskreno za * hvali.	l
Nato so se reševale še interne zadeve našega sreza — namreč uradovartje posamez» nih šol. Tov. nadzornik je dajal pojasnila, priporočal je tudi. da naj bodo vsi učitelji naročniki Šolske Matice in da se naj po šolah ustanavlja Podmladek Rdečega križa.
Slučajnosti hi bilo. — Prihodnje zboro« vanje se bo vršilo meseca decembra v Gor» nji Radgoni .
K. Maurič, t. č. preds. A. Sterger, it. č. tajnica.
KOLINIKA
TVORNKA UKORIJE LJUBLJANA
Naš pravi domači izdelek!
+ SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 4. oktobra t. 1. v slovenj graški osnovni šoli.
Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zad» njega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo de» legatov pokrajinske skupščine in glavne skupščine. 4. Predavanje tov. Hrena iz Mari» bora »Pomen in namen Učit doma in Učit. gospodarske poslovalnice«. 5. Letno poročilo društvenih odbornikov (tajnika in blagaj» nika). 6. Volitev novega odbora. 7. Določitev proračuna za poslovno leto 1930./31. 8. Slu» čajnosti.
Število v društvu včlanjenih tovarišev(ic) 39, navzočih 33, obisk je torej znaSal 84-61%.
Tovariš predsednik pozdravlja uvodoma vse navzoče, predvsem pa predavatelja tova» riša Hrena iz Maribora ter novodošlega tov. Breganta Oskarja iz Št. Janža, kateremu želi, da bi se kmalu udomačil na novem službe« nem mestu. Enako želi vse najbolje odhaja« jočima, tovarišu in tovarišici Križman Josipu in Angeli. Nadalje čestita tovarišem Zupan» čič Dragotinu k stalnosti, Verčkovnik Josipu in Dolenec Ivanki k poroki ter Iglar Rajku in Moder Janku, ker sta bila na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra kot re» zervna častnika odlikovana z redom Jugo« slovenske krone. Nato poda kratko situacij» sko poročilo o skupščini v Novem mestu in
o kongresu v Beogradu ter o reviziji uradni» škega 'zakona, nakar preide na dnevni red.
Vrstni red posameznih točk dnevnega reda se je izpremenil — kakor sledi:
1.	Tovariš Hren iz iMaribora je podal in» formativno poročilo o Učit. domu in o Učit. gospodarski poslovalnici (govoril je o pome» nu, inamenu in o (sedanjem stanju obeh uči« teljskih institucij). Tov. predsednik se je V imenu društva zahvalil tov. Hrertu za pre« davanje.	!
2.	Tovariš tajnik je prečital zapisnik zadnjega zborovanja, ki so ga navzoči odo» brili.
3.	Dopisi: a) Dr. Lončarjeve brošure o Masaryku so se razdelile vsem upraviteljem v okraju, b) Prečital Ise je dopis pov. UJU v Ljubljani štev. 170/30.»31. od 1. oktobra 1930. in zapisnik, ki je bil sestavljen na sestanku zastopnikov UJU pov. iZagreb in Ljubljana dne 8. septembra 1930. na Zidanem mostu. Vsi navzoči tovariši so popolnoma odobra« vali postopanje pov. Ljubljana, Split, Za« greb.
4.	Tovarišica Šinigoj Asta je poročala o poteku pokrajinske skupščine, nje otvoritvi in o delu odsekov. Podala nam je podrobno poročilo o sporu prvega dne. o (mladinskem in pedagoškem tisku, o važnih predlogih na» rodno»izobraževalnega odseka ter odseka za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šol* stvo. Pojasnila je stališče skupščine glede iz« plačevanja stanarin učiteljstvu. Zadeva o Učiteljski tiskarni se na skupščini ni obrav» navala. — Omenila je, da so se Novomeščani odlikovali po svoji gostoljubnosti ter spre» jeli udeležence skupščine z brezprimerno ljubeznivostjo.	•
Poročilo o kongresu v Beogradu je podal tov. Mrovlje. Tovariš predsednik je obe po« ročili izpopolnil s svojimi podatki in vtisi.
Tovarišica Gobec Regina je pojasnila potek zadnje iseje ožjega sosveta. '
5.	Tajnik tov. ïglar Rajko je podal sle» deče poročilo: Društvo šteje 39 članov(ic). Tekom preteklega poslovnega leta se je pri» javilo 6 tovarišev(ic) (Cilenšek Vinko, Šini« goj Asta, Sekirnik Maks, Ferenčak Marija, Pahor Anton in IKozar (Ana), 4 pa so se od» javili (Beloglavec Maks, Golobič Marta, Ma« don Amalija in Pohar Anton). V letu 1929./30. sta bili 2 odborovi seji, zborovanj pa 5 (vsa so se vršila v Slbveftjgradcu). Po« vprečni obisk slednjih je znašal 84%. Vseh zborovanj se je udeležilo 2,1 tovarišev(ic). Opravilni zapisnik izkazujte! 114 številk. Pre« davanj je bilo 5. Referirali so: prof. g. Krošl »o kmefško nadaljevalnem Šolstvu«, učitelj g. Skala »Spoznavanje otrokovega duševnega razvoja je osnova nove šole«, učitelj tov. Mrovlje »Ali šola preveč zahteva od otrok?«, župnik g. Čižek o temi »Sugestija kot vzgoj« no sredstvo«, učiteljica tov. Duler o Flere» tovi »Naši prvi čitanki«.
Blagajničarka tovarišica Rozman Zorka je poročala o stanju društvene blagajne, ki izkazuje 1Ô.22522 Din dohodkov in 8936*96 Din izdatkov. — Revizorja tov. Moder in to« varišica Šmidova predlagata po pregledu bla» gajniških knjig absolutorij vestni blagajni» čarki. (Predlog je bil soglasno sprejet).
6.	Volitev novega odbora. Soglasno je bil zopet izvoljen stari odbor, in sicer: tov. Ko» pač Leopold za predsednika, tovarišica Go» bec Regina za podpredsednico, tov. Iglar Rajko za tajnika — vsi trije iz Slovenjgrad» ca; tovarišica Rozman Zorka iz Šmartna za blagaj ničarko, tov. Kavčič Franjo iz Šmartna in tov. Gorup Franjo iz Sv. Florijana za od» bornika; tovarišica Šmid Matilda iz Pod» gorja in tov. Moder Janko iz Šmartna pa za revizorja.
7.	Določitev proračuna za poslovno leto 1930 /31. Soglasno se sklene, da se članarina zviša za 20 Din (zaradi prispevkov za Učit. dom). Za učiteljice, ki so poročene z učitelji ostane 13 dinarska članarina. Nabiranje čia« narine za Pedagoško centralo prevzame tova» rišica Šinigoj.
8.	Predlogi in sklepi. Z večino glasov so bili sprejeli sledeči predlogi:
I.	»Izjave merodajnih zastopnikov uči« teljstva naj bodo previdneje stilizlrarie, ker se je čitalo v poročilu o pokrajinski skup» ščini v »Učit. Tov.«, da smatra poverjeni» štvo po zakonu ustvarjen položaj učiteljstva za definitivnega in bi iz tega lahko sklepale merodajne oblasti, da se poverjeništvo od» reka vsem nadaljnim korakom za izpremem» bo tega položaja z zakonom. Vendar čitamo v isti številki, da je bil položaj — ustvarjen z zakonom o narodnih šolah izpremenjen z »zakonom o dopolnitvah v zakonu o narod» nih šolah« z dne 5 decembra 1929. in to de» loma v prid cerkve, kar nam dokazuje, da se da položaj, ki je bil ustvarjen z zakonom, z istim zopet izpremeniti.« /(Predlog tov. Zehrer Vilibalda).
II.	»Društveni odbor naj stopi v stik is šoštanjskim društvom v svrho združitve obeh društev zaradi intenzivnejšega udej» stvovanja na pedagoškem in društvenem po» lju. (Predlog tov. Mrovlje Slavka).
III.	Prihodnje zborovanje se bo vršilo v soboto 6. decembra 1930. v Slovenjgradcu.
Predsednik opozarja šolske upravitelje, da se bodo v najkrajšem času poslale (na vse šole statistične tabele o izvenšolskem delo» vanju učiteljstva v okraju v izpolnitev ter naproša vse upravitelje, da iste po izpolnitvi čimprej vrnejo.
Kopač Leop., preds. Iglar Rajko, tajnik.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
+ ŠMARSKO « ROGAŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO je imelo svoje zborovanje in .občni zbor 11. oktobra v Rogaški Slatini. Predsednik tov. Verk pozdravi navzoče Član» stvo, ki Se je kljub néugodnemu vremenu
zbralo v tako lepem številu, nadalje novo» prijavljene člane(ice) Perin Marico, Pustot« nik Marijo, Krasnik Amalijo, Kočar Angelo, Fabla Božidarja, Hima Aleksandra, Perparja Vekoslava, Roj niča Josipa, Sudarja Gabri* jela. — Izmed važnejišh dogodkov omeni znamenito svečanost, ki se je izvršila sep* tembra t. 1. v Beogradu, ko so najsvetejše vojaške svetinje — stare, s slavo ovenčane polkovne zastave izročili historiji in jih na* domestili z novimi jugoslovenskimi.
Nadalje je zbudil spomin na justifika» cijo v Bazovici.	'
Tov. Zdravko Sotošek je podal zanimi» vo in pregledno poročilo o pokrajinski skup* ščini, dodal pojasnila k časopisnim poročilom — konstatiral slabo udeležbo in desin* teresiranost članstva. O glavni skupščini je podal izčrpno poročilo delegat tov. Ivan Glinšek. Članstvu je pojasnil zakaj je za* grebško, ljubljansko in splitsko poverjeni* štvo zapustilo glavno skupščino. Tov Verk poudarja, da treba k temu zavzeti stališče. Članstvo smatra državno skupščino za naj* višji forum v UJU in so njeni isklepi obvezni za vse.
Nato so sledila poročila društvenih funk* Cijonarjev. Iz tajniškega poročila je bilo raz* vidno, da se je izvršilo 5 predpisanih zboro* vanj. Večina članstva je posečalo zborovanja prav redno, drugi zopet manj, tretji pa sploh niso prihajali. Želeti bi bilo, da bi stanovska zavest in tovarištvo krepkeje stopilo na plan. — Tov. Fink je koncem šolskega leta izročil blagajniške posle tov. Bercetu. Vodil jih je
vestno in vzorno, za kar se mu članstvo za* hvali in izreče absohitorij. Članarina ostane zanaprej stara: za člane 15 Din mesečno, za upokojence 8 Din.	i
Volitev odbora se je vršila po proporcu. Ker je bila vložena samo 1 lista, so bili na isti listi navedeni člani izvoljeni.
Pri prihodnji točki dnevnega reda je dal tov. Verk nčno sliko v smislu komplek nega pouka ter dal s tem osnovo k debati. Učna slika je pokazala, da ne le samo dunaj* ska šola, ampak tudi naši učitelji delujejo V smeri novodobne metode — ki pa naj bo in* dividua.na — vsak naj po isvoji metodi skuša priti do cilja. — Tov. nadzornik H. Šumer je dodal nekaj smernic za dosego cilja, pri* noročal samovlado otrok, priložnostni pouk i i razredni pogovor, ki pripomoreta k otro* škemu sodelovanju in k živahnosti šolskega dela — Tov. Vida Lorger je podala prav za* nimivo poročilo o razvoju in življenju svo* jega poizkusnega razreda.
Tov. Cilka Kudašev je stavila predlog, naj poverjeništvo deluje na to, da bi banska uprava izplačevala stanarino in prispevke za kurjavo.
Prihodnje zborovanje bo 6. decembra v Rogaški Slatini.
Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okra* ju 94, članstva 88, navzočih 52, t. j. 58%.
Pri odborovi seji, ki se je takoj nato vršila, se je konstituiral sledeči odbor; pred« sednik Verk Miloš, podpredsednik Korbar Franc, tajnik Rupnik Josip, blagajnik Berce Rafko, odborniki: JCukovec Eliza, Fink Tone,
Brinar Vanda, Stefanciosa Tone. Namestniki: Kurbus Ela, Strašek Ivanka, Sotošek Zdrav* ko, Kudašev Cilka, Bevc Franc, Zupan Jože. Pregledovalca računov: Predan Rudolf in Burdian Draga.
Verk M., preds. T. Stefanciosa, t. č. tajnik.
Nove knjige.
—k Blejski otok, spisal J. Zirovnik. Ce* na 8 Din. Lična knjižica vsebuje spise: Kako je nastalo jezero? Otok last briksenških ško* fov. Na otoku. Prepiri zaradi proštije na otoku. Luteranstvo. Romarji. Pogumne Blej« ke ter razne pesmi. Knjižico krasi mnogo slik in je zelo dober učni pripomoček pri obravnavi Bleda ter služi tudi za izlete.
—k Vintgar, spisal J. Zirovnik. Cena 8 Din. Lična knjižica je polna lepih slik ter opisuje: Pri Sv. Katarini. Slap »Šum«. Potok Radovina. Soteska Vintgar. Odkritje isote* ske. Knjižica je zelo dober učni pripomoček pri obravnavi Vintgarja ter služi tudi za izlete.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii znesek Din 5'—.
FOLTIH KAREL LJDBLIAHfl. SV. PEM [Bil 53
se priporoča ob selitvah za prevažanje pohištva
18 Din likanje moške, damske obleka.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gaitde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
JH topite najbolje pri ft. P. ZAJEC, optik
Ljubljana — Stari trg 9.
Kdor oglašuje ta napreduje!
yiMWW Min/ W M/M/M/ WW M/ WW M/ WWWWWWWWWW Mf W W W Wi
ä
a s
a
Najboljše kupite! ¡
a a
s
1 Í
Nogavice, damske in moške rokavice, triko perilo, puloverje, telovnike, (vestje), žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šifone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, rofne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine samo
Josip Peteline, Ljubljana
Im*
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. £
Najbolj priporočljivi so
"Ti ■
i j
„PUFF" šivalni stroji i
PLESI
KONCERT!
Kavarna in restavracija ZVEZDA
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG.
ZBIRALIŠČE VSEGA NARODNEGA OBČINSTVA!
i * -
V kavarni in restavraciji svira dnevno prvovrstni orkester. * Poleti krasen vrt, pozimi moderna vinska klet. « DNEVNO PRIREDITEV PLESA. ♦ Izborna pijača, dobra gorka in mrzla jedila. *■* Prvovrstna postrežba.
Se priporočata FRAN ¡11 ROZI KRAPEŠ.
posebno za šolsko uporabo vsled lah-	S
kega teka. Pouk o vezenju in krpanju	5
perila brezplačen.
Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke.	■
Šolska vodstva dobe popust.	;
j IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7	:
Podružnice:	5 Kranj, Novo mesto. Celja,
S Glavni trg 140	Glavni trg	Miklošičeva ulica 2	i
Lovske puške,
potrebščine i m a
flobeite, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške vedno v zalogi.
DVORANA!
IGRALNE SOBE!
F. K. Kaiser, puškar ♦ Ljubljana, Kongresni trg 9
Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, slikarska polrebSCIne nabavite ugodno pri firmi
• CENTRALA f LJUBLJANI
MEDIC-ZANKL
LASTNIK FRANJO MEDIC •
IRNEŽA, LAKOV IN BARV
Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd.
TOVARNE LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN SKLADIŠČA V MARIBORU IN NOVEM SADU
VSAK IN TUDI VI
Stedite z denarjem, ako kupujete blago za svoja oblačila pri novo ustanovljeni tvrdki
A. ŽLINPER
LJUBLJANA MESTNI TRG 22
Velika zaloga moškega sukna in kam-garna, blaga za ženske plašče, pliš, svila, sifoni in kretoni, posteljne odeje in pregrinjala, perilni baržun barhent itd.
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA VESTNI TRO SI 15
DEŽNIKI
N* malo. Na veliko. Uttan^ijeno Uta 1839. T»l»f»n it09. 1.281
Oblaiilnica „i	LIRIJA" vodi	
		
največjo zalogo, najboljše blago, najnižje cene, najdaljši rok odplačevanja. Zahtevajte potnika!	Zahtevajte vzorce!
Oblačilnka „ILIRIJA
<<
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 17
Manufaktura in ievlii na obroke!
■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■a
ñ
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Predala jih v korist .Učiteljskega doma- v Mariboru in mUčiteljskega doma" v Ljubljani