PeHnln« ptaCMr j v r^v^fi
Mariborski
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.), štev. 19
Maribor, pondeljek 25, januarja 1932
l>
JUTRA
€€
'zhaia razun nedelje m praznikov vaak dan ob 16. ur Račun pri poštnem č«k. zav v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova ceata št. 13
Oglaai pa Urifu
Oglata aprajama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Pred vladno krizo v Avstriji
BORBA MED DR. BURESCHEM IN DR. SEIPLOM. — NEVARNOST NACI-
JONALISTIČNE INTERVENCIJE.
Glss Btitettega Itaiilana
Ponajveč namenoma, deloma pa tudi zaradi nepoznavanje zgodovinskega raz-v°a in stvarnih razmer, se Italijani že 'zza svetovne vojne na vse pretege tru-jio, da bi sebi in svetu dokazali, da je ““1‘iska Krajina bila od nekdaj docela ‘■albanska in da je le Avstrija v zadnjih desetletjih urivala med prvotno italijansko prebivalstvo slovanski živelj. Vsako Polemiziran e z njimi, tudi znanstveno, je zato docela odveč. Le silno redki so Italijani, ki so ali ki še danes priznavajo, ^3 ta stvar le ni tako enostavna in da Italijanska pravica do Julijske Krajine ni tako nesporna, kakor trdi nekritična in sfenatizirana večina. Iz prošlosti poznajo le nekaj izjav italijanskih znanstve-«ikav in politikov, ki so imeli toliko postna, da so odkrito povedali, da se ob jj°či neha italijansko etnografsko ozem-p in da žive na njeuetn vzhodu Sioven-c' in Hrvati ter le ob obrežju Tržaškega z3liva osamljene italijanske manjšine.
Zato je tembolj razveseljivo, da se je ‘Udi v sedanjem času neusmiljenega zatiran a našega primorskega življa našel uiož italijanske krvi, ki potrjuje ta dejstva. Ta mož je italijanski novinar Ari uprto Smaregli, urednik v Luganu v Švi ci izhajajočega dnevnika »II Nuovo Gior-nale«. Smaregli, ki je po rodu Istran, sin slavnega italijanskega komponista An ’0uia Sryareglie, ;e povedal to resnico v kritiki najnovejše »Zgodovine Trsta«, katero je napisal znani zgodovinar Attilio Tamaro. Tamaro je v tem svojem zgodovinskem spisu orisal Trst kot docela italijansko mesto, ki da je že od nekdaj hrepenelo po združitvi z Italijo. Nasprotno Pa pravi Smareglio pošteno in odkrito, da je bil Trst vedno v prvi vrsti tr Kovsko mesto in mednarodni center. Na-pal e pravi: »Trst nima rimljanske prostosti. Rimski spomeniki, izkopani v Tr-s*u, niso prav nič več vredni kakor tisti, ki so bili izkopani kje na Balkanu. Toda Trst nima niti srednjeveške zgodovine. Tamaro sam citira na nekem mestu svoje knjige referat nekega angleškega konzula iz srednjega veka, v *^eJem J'e med drugim povedano, da je tržaško prebivalstvo po veliki večini tujega porekla: slovanskega, Ievantskega 'td. Sele po 1. 1800, sta se v Trstu pričeli do neke mere uveljavljati z ene strani jiemška, a z druge strani itali anska kultura, toda temeljne osnove njegovega Prebivalstva nista mogli spremeniti ne ?na ne druga.«
Po mišljenju Smareghe se Tamaro hojo ogiblje resnice, samo da bi v svetlejših barvah naslikal italijanski iredentizem v Trstu, ki nikoli ni bil izraz volje Večine. Trst sploh nima enotnega narod-”e2a značaja, njegovo prebivalstvo e hpnglomerat priseljencev z vseh strani, k' streme v prvi vrsti le za enim: za tr-uspehom. Merkantilnost je glav-j!a karakterizacija Tržačana. Zato Trst danes pod Italijo ne propada samo mazalno. amoak tudi duhovno in kultur-
DUNAJ, 25. januarja. Razkroj v avstrijski notranji politiki ;e že tako napredoval, da splošno pričakujejo odstopa sedanje vlade dr. Burescha. Po sodbi poučenih politikov bo nastala kriza že ta teden, in sicer najbrže z demisijo notranjega ministra Winklerja, proti kateremu se je z vseh strani pričela ostra parlamentarna in izvenparlamentarna kampanja. Kdo bo v primeru krize sestavil novo vlado, ni jasno, ker se proti dr. Bureschu forsira z nekaterih strani
prelat dr. Seipel. Zanj so zlasti vodstva krščanske socialne stranke na Tirolskem, Koroškem, Gradiščanskem in deloma na Dunaju, dočim so vsa ostala, ki so znatno močnejša, za dr. Burescha. Nevarnost pa predstavljajo v primeru krize nacijonaljsti, posebno Heimvvehr, ki grozi z oboroženo intervencijo. Na vsak način bo torej sedanja vladna kriza velikega pomena za nadaljnjo notranjepolitično usodo Avstrije.
Oovor madžarskega ministrskega oredsednika
VSAKO GOSPODARSKO IZOLIRANJE BI BILO SAMOMOR. - CILJI MADŽARSKE POLITIKE SO MIROLJOBNI?
BUDIMPEŠTA, 25. januarja. Predsednik madžarske, vlade grof Julij Karoly je imel včeraj pred svojimi volilci v Sze-kes Fehezvaru ve'ik politični govor, v katerem je dejal, da povzroča plačevanje reparacij velik pritisk na gospodarsko življenje Evrope, kar sili tudi Madžarsko, da na najboljši način zaščiti svoje interese. Negotovost, je dejal grof Ka-roly, je velika ovira za izboljšanje gospodarstva. Glavna skrb njegove vlade je, da zagotovi stabilnost in kupno moč pen-ga, kar se ji je v zadnjih petih mesecih posrečilo in se ji bo. kakor upa, tudi v bodoče.
V sedanjem času bi vsako gospodarsko izoliranje pomenilo naravnost samomor. Madžarska se trudi, da bi sklenila ugodne trgovske pogodbe in pripravila dobro razpoložen e tujih kapitalistov za svoje denarne akcije. Upniki to njeno prizaaevartje priznavajo in so glede opustitve prisilnih mer popustljivi.
Svoj govor je Karoly zaključil z izjavo, da so vse prijateljske pogodbe, ki jih je Madžarska sklenila, in to brez izjeme, bile le izraz želje po ohranitvi miru, To priznavajo vsi politični krogi Evrope, kar da e Madžarski možnost za nove take dogovore.
Zborovanfe obrtnikov v Brodu
ob Savi
MAHINACIJA »SAVEZA ZANATLIJA I ESNAFA«. — SLOVENSKI OBRTNIKI ZA ENOTNE GOSPODARSKE ZBORNICE.
BROD OB SAVI, 25. januarja. Včeraj je bila tu velika konferenca obrtnikov iz vseh pokrajin Jugoslavije. Konferenco je sklical »Savez zanatlija i esnafa« v Beogradu, ki je namenoma povabil k sode-lovan u samo tiste organizacije, ki so za sistem ločenih gospodarskih zbornic, dočim obema največjima organizacijama obrtnikov, Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in v Mariboru, sploh ni posla! vabila.
Iz Dravske banovine so bili povabljeni samo nekateri posamezni obrtniki, o katerih so sklicatelji mislili, da bodo glasovali za ločene zbornice. Vseh udeležencev je bilo okoli 300, a navzoča sta bila tudi zastopnika ministrstva za trgovino in industrijo, sekci ska šefa dr. Ara-nicki in dr. Pavletič. Svoje zastopnike so odposlale nadalje tudi zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Os;jeku.
Jedro vsega zborovanja je tvorilo vprašan e skupnih ali ločenih gospodarskih zbornic. Beograjski govorniki so hoteli izsiliti pristanek na ločene zbornice tudi od tistih delegatov, ki so se iz gospodarskih in finančnih vzrokov izrekli za skupne zbornice za TOL Kritizirali so dozdevno polovičarstvo sedanjih institucij in zapostavljanje obrtniških interesov.
Slovenski de egati so odgovorili s konstatacijo, da za stavljenje veljavnih predlogov niso pooblaščeni, ker so bili povabljeni le kot poedinci, sami pa so odločno za združene in proti ločenim zbornicam. Zmagalo je seveda beograjsko stališče. V resoluciji je bila sprejeta zahteva po ustanovitvi samostojnih obrtnih zbornic v vseh banovinah in po takojšn i izvedbi novega obrtnega zakona. Če se sedaj treznim elementom ne posreči pre-
pričati ministrstva v Beogradu o škodljivosti delitve gospodarskih zbornic, bodo tudi našim obrtnikom naložena nova težka bremena za vzdrževanje lastnih re-prezentacij. Zborovanje v Brodu nikakor ni izraz volje celokupnega jugoslovanskega obrtništva.
FRANCOSKI BOJEVNIKI ZA REVIZIJO MIROVNIH POGODB.
PARIZ, 25. 'januarja. Liga pacifističnih bojevnikov v Franciji je sestavila obsežno spomenico, katero bo odposlala razorožitveni konferenci v Ženevo. V spomenici navaja, da bi vsako razoro-ževanje ali znmn.šanje oboroževanja bilo brez pomena, če se poprej ne revidirajo mirovne pogodbe, ki so glavni vir vseh mednarodnih nesoglasij, sporov in sovraštva. Šele po reviziji se bo Evropa lahko pomirila in se spet lotila složnega dela.
KOMUNISTIČNA REVOLTA NA SAN SALVADORJU.
WASHINGTON, 25. januarja. Na San Salvadorju so nastali veliki in nevarni komunistični nemiri. Vlada v Gvatemali je popolnoma brez moči in je zaprosila za angleško, ameriško in kanadsko intervencijo. Iz Pa nam sta včeraj odpluli na pomoč ena angleška in ena ameriška križarka, Kanada pa je dala na razpolago dva rušilca.
\VASHINGTON, 25. januarja. Po najnovejših poročilih se :e komunistom na San Salvadorju posrečilo zavzeti šest mest, v katerih so izropali vse trgovine. Šele po težkih bojih je uspelo vladnim četam, da so revolucionarje premagale. Angleška in ameriška vlada sta odposlali na pomoč svoje bojne ladje. Nad vso republiko je proglašeno obsedno stanle.
FRANCIJA IMA 70 MILIJARD ZLATA.
PARIZ, 25. januarja. Po najnovejšem pročilu je imela Francoska narodna banka dne 15. t. m. v svojih treso-rih za 70 milijard frankov zlata. V prvi polovici januarja se je njena zlata rezerva povečala za 567 milijonov.
KUGA V NIZOZEMSKI INDIJI.
BATAVIA, 25. januarja. Nad mestom Surabaya v nizozemski Indiji je zaradi kuge proglašena zapora. Epidemija je bila zanešena v mesto iz notranjosti, kjer je v zadnjih mesecih lanskega leta umrlo 3S45 oseb.
no. Kdor je še pred vojno dobro poznal Trst, ve, da se je za iredentizem zavzemala prav za prav le neznatna peščica ljudi, in še ti so bili po pretežni večini prise! enci iz italijanskih obrežnih mestec zahodne Istre, ki so kakor otočiči obkoljena od velikega slovanskega zaledja. Iz teh krajev so bili tudi vsi tisti (kakor n. pr. Combi, Luciani itd.), ki so sanjali o risorgimentu v Istri, opogumljeni od vztrajnosti, s katero so Koper, Piran itd. očuvali benečansko tradicijo in jezik.
»Slovanstvo Julijske Krajine«, pravi nadare Smaregli, »katero hočejo neka-
teri italijanski zgodovinarji prikazati kot umetno tvorbo Avstrije, je dosti starejše nego sta bili beneška republika in Avstrija. To slovanstvo je bilo utrjeno že v osmem stoletju. Poznejša beneška l'u-dovlada je Slovane že našla v Istri, Trstu in na Goriškem in našla jih je prav tako tudi poznejša Avstrija. Te pokrajine so postale slovanske istočasno kakor balkanske. Narodna zavest pa se je pri Slovanih p.ebudila že okoli 1. 1860.«
Tako se je polnokrven Itali an pošteno postavil v obrambo resnice proti laži, za kar mu moramo biti samo hvaležni.
Senzacionalna aretacija
Dolnja Lendava, 25. jan.
Včeraj dopoldne je bili po nalogu tu** kajšnjega državnega pravdništva aretiran znani industrijec Samuel Etinger, lastnik največje dolnjelendavske žage, opekarne in tovarne za dežnike. Etinger, ki je bil svoječasno v preiskovalnem zaporu tudi že zaradi sleparske krid". .> sedaj obtožen požigov in nameravanih požigov svojih gospodarskih in to var. niških objektov, katere j** poprej zavaroval za visoke vsote pri raznih zavarovalnicah. Oblasti so zadevo že delj časa raziskovale in zbrale toliko obte-žilnega materijala, da je sedaj državno pravdništvo odredilo aretacijo Etinger a, ki bo po zaslišanju prepeljan v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
VREME.
Današnja vremenska napoved (opol-idne): Sedanje vreme se bo še držalo.
SKjL ^±l'-;&mBBWSZ2££L:L
NAŠIM NAROČNIKOM!
Vse cenjene naročnike »Večernika«, ki niso še obnovili naročnine za mesec ja nuar t. 1., oziroma so v zaostanku še za preteklo leto, ponovno vljudno naproša-mo, da to čim prej store, da se s tem olajša delo upravi, sebi pa zasigurajo redno prejemanje lista.
Uprava »Večernika«.
Seja mestnega sveta.
Mestni svet bo imel sejo jutri v torek ob 17. uri v mestni posvetovalnici.
»Kovina« reducira delavce.
Metalurgična industri a »Kovina« na Teznem je 32 delavcem odpovedala delo. Kot vzrok navaja pomanjkanje naročil in dela.
Razne nezgode.
V Ranči se je ponesrečil včeraj posestnikov sin Martin Štern. Čistil je sode in mu ie pri tem padel manjši sod na roko. Zatekel se je v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima strto kost Dodlehtnico. Delavec Emil Lankert pa je padel z voza in se hudo poškodoval na levem kolenu. V Jezdarski ulici so se včera popoldne pri drsanju sprli dečki in je eden brcnil tovariša Fricka Zupančiča z drsalico precej močno v levo nogo, tako da je krvavela. Fricku so obvezali rano na rešilni postaji.
Pretep v gostilni.
V neki gostilni na Frankopanski ulici sc se snoči stepli fantje. Prav junaško se je postavi! neki tesarček, ki je začel arzbijati kozarce in prekucovati mize in stole. V pretep sta posegla tudi dva mizarska pomočnika. Gost e so zbežali iz gostilne in poklicali stražnika, ki je s težavo ugnal pretepače. Vsega pa je baje kriv tesarček, ker je izzival. Zato je moral v policijski zapor, da se mu prevroča kri malo ohladi.
Zdravniško društvo v Mariboru
vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo 31. januarja ob 18. uri v hotelu Ma riborski dvor (Oset).
Svetosavska proslava v Mariboru.
Kakor vsako leto, tako priredi tukaj-šnja pravoslavna cerkvena občina tudi letos 27. januarja v vseh prostorih dvorane pivovarne »Union« veliko sveto-savsko proslavo, namenjeno v korist fonda za zgraditev pravoslavne cerkve ,v Mariboru. Proslava bo dopoldne in zvečer. Prvi del dopoldne bo obsegal liturgijo in rezanje kolača, pri čemur bo sodeloval moški cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. J. Kovačiča, uradnika državnih železnic. Domačin proslave bo g. polkovnik Milan Radovanovič, poveljnik 32. topničarskega polka. Nato pa bodo šolski otroci deklamirali več pesmi in odigrali igro »Jugoslavija«. Vstop k dopoldanski proslavi bo prost.
Zvečer ob 20. uri pa bo koncert in po koncertu ples. Na sporedu koncerta so poleg »Himne sv. Save«: 1. J. Bervar: Osana. Poje cerkveni pevski zbor pod avtorjevim vodstvom. 2. Adamič: Franici. Foerster: Povejte ve planine. Zbor moškega učiteljišča pod vodstvom g. D. Cvetka. 3. F. S. Vilhar: Slovo. Dijaški pevski zbor klasične gimnazije pod vodstvom g. Miheliča. 4. J. Svoboda: Kaj-makčalan. Zbor podčastniške šole z orkestrom pod vodstvom avtorja. Prostovoljna preplačila dobrodošla. Obleka promenadna ali narodna noša. Dvorana se bo kurila že dan popre:.
Sobe potrebujemo!
I.	februarja prične v Mariboru sokolska telovadna šo’a, ki traja 5 mesecev. Udeležencev bo 60. Vljudno prosim vse one, ki lahko oddajo opremljene sobe, da to sporoče z dopisnico na naslov Sokolska župa Maribor - Narodni dom. Cena za osebe ne sme presegati 250 Din. — Prosimo za hitro obvestilo.
Krokodili raztrgali lovca.
Dunajski listi so prejeli vest o strašni smrti znanega raziskovalca Afrike inženirja Alojza Kirchlechnerja, rodom Tirolca. Kirchlechner je na Modrem Nilu v bližini kraja Dire Daoun bil na lovu na krokodile. Pri tem je tolpa krokodilov prevrnila n egov čoln in raztrgala lovca pred očmi zamorcev, ki so ga Spremljali v drugem čolnu. Ta grozna nesreča se je dogodila baje že 16. decembra lanskega leta. a je vest o tem radi oddaljenosti kraja dospela v svet še-le te dni.
Naprej z uma svetlim mečem!
PROSLAVA DESETLETNICE LJUDSKE UNIVERZE V MARIBORU.
Veliko kazinsko dvorano je yčeraj dopoldne v častnem številu napolnilo mariborsko občinstvo, da manifestira svoje priznanje in simpatije Ljudski univerzi, tej prevažni naši prosvetni ustanovi, ob priliki njene desetletnice. K proslavi so se zbrali predstavniki oblasti, vsi zastopniki mariborskega javnega živ-ljena in odlični narodni in kulturni delavci. V imenu banske uprave je bil navzoč banski inšpektor dr. Po'janec, za politično oblast oba sreska načelnika dr. Ipavec in Makar, mestni župan dr. Li-pold, zastopniki raznih korporacij, za Zvezo kulturnih društev predsednik Jug iz Ljubljane, odposlanec prosvetnih društev iz Varaždina in drugi.
Proslavo je otvoril predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec, ki je v prisrčnih besedah pozdravil navzoče in se toplo zahvalil vsem, ki so kakorkoli podpirali Ljudsko univerzo v teku teh deset let n enega obstoja in ji pomagal’ pri njeni visoki kulturni nalogi. Zlasti sc je predsednik zahvalil za znatno ma-teiijalno podporo podbanu dr. Pirkmajerju in Posoulnici v Narodnemu domu, nadalje Študijski knjižnici in časopisju z željo, da bi tudi v bodoče ostali Ljudski univerzi zvesti pomočniki in sodelavci v njenem obširnem delokrogu.
Po predsednikovem pozdravnem govoru je sodni svetnik dr. Travner orisal s like zas'uge inž. Kukovca, ki že devet let tako požrtvovalno in s tako idealno vnemo vodi Lmdsko univerzo in mu s topimi častikami na doseženih velikih uspehih za ljudsko izobrazbo in kulturo, v znak zahvale in priznanja poklonil lo-
vorjev venec, ob viharnih ovacijah cele dvorane.
Nato je imel prelat prof. dr. Kovačič slavnostni govor, v katerem je obrazložil pomen Ljudskih univerz in predočil njih visoke cilje in važno kulturno misijo, ki jo vrše z izobraževanjem širokih plasti naroda. Mariborska Ljudska univerza sme biti ponosna na svoje desetletno plodonosno delovanč, in njen cilj in geslo bodi tudi nadalje: Naprej k svcbodi, kvišku k luči!
Zatem so razni predstavniki izrekli svoje častitke zglednemu vodstvu, odboru in sodelavcem Ljudske univerze. Prof. Kos pa je prečital brzojavne čestitke, poslane od podbana Pirkmajerja in Ljudske univerze v Čel u. Pismeno sta čestitala knezoškof dr. Karlin in bivši prvi predsednik mariborske Ljudske univerze nadučitelj Grčar.
S tem je bi! oficijelni del slavnosti zaključen, in je nato sledila koncertna matineja, na kateri so nastopili: Koncertna pevka gospa Škvarčeva s Pavčiče vo »Uspavanko«, Lajovičevo »Kaj bi le gledal« in »Pesmi o o razkošni sreči«, baritonist g. Neralič z Lajovčevo »Spleen«, Adamičevo »Kot iz tihe, zabljene kape-e« in Savinovo »Zimsko idilo«. Tenorist g. Živko pa je zapel Kogojev »Istrski motiv«, Mirkovo »Moja ljubav« in Pre-lovčevo »Bela noč«. Na klavirju jih je spremljala gdč. M. Zacherlova.
Občinstvo e nagradilo vse nastopajoče z živahnim aplavzom.
Tako je naša Ljudska univerza dostojanstveno in v vsakem pogledu častno proslavfa svojo desetletnico.
1. II. 1932
pri „ON.ON ‘
Ekskurzija pedagoško-filozofskega kluba.
V soboto je, kakor smo že poročali, dospelo 20 Članov in članic ped.-fil. kluba ljubljanske univerze na ekskurzijo v Maribor. Hospitirali so dve uri pri pouku učitel a Vranca (poskusni razred, Studenci) in eno uro pri profesorju Kutinu
(vadnica moškega učiteljišča) in sta jih ti hospitaciji pri obeh odličnih pedagogih zelo zadovoljili. — Ped.-fil. klub je bii sedaj v drugič v Mariboru. (Spominjamo na lansko ekskurzijo, ko so si akademiki-pedagogi ogledali in proučili sistem mariborske kaznilnice in nekaterih drugih ustanov s pedagoškega vidika.) Pedagoški klub bo sigurno še večkrat posetil Maribor in hospitiral v raz-j hib zavodih, ako im bodo njih predstojniki naklonjeni.Ekskurzije tega kluba ; imajo namen, s praktične plati razširiti j svojim članom obzor e v pedagogiki. S takšnim praktičnim proučavanjem našega šo'stva in s študijem pedagoške teorije išče naša mlada pedagoška genera-I cija svo a pota.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 25. januarja. Zaprto.
Torek, 26. januarja ob 20. uri »Lutka*, ab. C.
Sreda, 27. januarja. Zaprto.
Četrtek, 29. januarja ob 20. uri »Škorpijon«, ab. A.	•
Sokolsfno
Redni občni zbor Sokolskega društva Maribor-raatica
bo v četrtek 28. t. m. ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma; Posebnih vabil ne bomo razpošiljali, zato vabimo tem potom vse članstvo k obilni udeležbi. Danes je seja S. O. Sokola Maribor-matica ob 20. uri v, župni sobi. Zdravo! Odbor.
Občni zbor Sokola Prevalje
je bil predpretek'o nedeljo v restavraciji br. Rozmana. Zbor je otvoril starosta br. dr. Reichman, ki je pozdravih župnega zastopnika br. Močnika in zborovalce poda! poročilo o delovanju društva v preteklem letu in gra a! mlačnost večine članstva, ki misli, da je s p ač®' vanjem članarine vse storjeno za društvo. Posebno se to tiče on:h, ki so v prvi vrsti poklicani za društveno delo* vanje. — Zavednost sokolskega članstva se je videla iz udeležbe: od 90 čb' nov je bilo prisotnih le 43. — Po poroči' kh ostalih funkcionarjev in izvolitvi novega odbora z br. dr. Reichmanom 113 čelu je pozdravil zbor delegat župe br. Močnik, nakar se mu je br. starosta zu-hvalil za tople besede in zakl učil občni zbor z željo, naj bi bilo društveno let® 1932 boljše od lanskega.
Trojčki v rešilnem avtu.
V Lundu na Švedskem e te dni neka kmetica na poti v porodnišnico porodna v rešilnem avtu zdrave in krepke trojčke.	,
6.	februarja »POMLAD NA JADRANU*
9.	februarja »COTILI.ON - RED UTA*
v VePki kavarn*.	1
MIIIMIIIIIIII1IHH1II !!■■■■■■■■ ■■■■.■I.IIM.III—*-
KEH8
Zborovanje narodnih železničarjev
Občnega zbora podružnice UJNŽB se je udeležilo nad 500 železničarjev. — Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. A. Tumpej. — Miren potek zborovanja.
Včeraj dopoldne je imela mariborska
podružnica Združen a jugoslovanskih na-
rodnih železničarjev
svoj redni letni občni zbor,
v veliki dvorani Narodnega doma, katerega se je udeležilo nad 500 železničarjev, ki so z velikim zanimanjem sledili poročilom društvenih funkcijonarjev.
Viharno pozdravljen je otvoril in vodil zborovan e predsednik podružnice g. Alojzij Tumpej, ki je pozdravil zborovalce vn delegate oblastnega odbora. Nato je podal izčrpno predsedniško poročilo o delovanju odbora v preteklem poslovnem letu. Ugotovil je, da se je vse članstvo živo zanimalo za delo organizacije in aktivno sodelovalo na vseh važnih stanovskih vprašan ih. Preteklo letu je bilo hudo leto za železniške uslužbence, žlasti za delavce. Skrajšal se je delovni čas in plače so se znižale. Z izplačilom delavskih razlik, priznanih od vlade, tudi ni bilo nič zaradi krize. Odbor si je mnogo prizadeval, da se spremeni delavski pravilnik, izdan lansko leto in se je udeležil raznih anket v Ljubljani in Beogradu, raznih konferenc oblastnega in centralnega odbora, na katerih je bila vsepovsod ugotovljena potreba po spremembi tega pravilnika, od katerega e zlasti železniški delavec , hudo prizadet in prikrajšan. Posebna komisija v prometnem ministrstvu dela na spremembi delavskega pravilnika in so nekatere nove določbe o potnih dnevnicah in o uvedbi časovnih in akordnih nagrad piavkar izšle. Tudi novi zakon o prometnem osobju ne ustreza v vsem pro-
metni upravi in prometnemu osobju. Organizacija bo skušala doseči tudi to, da bo novi zakon zadovoljeval vse prometno osobje, kakor tudi to, da se bo pravilnik o službeni obleki prilagodil novemu zakonu. Nadalje poroča predsednik, da si je odbor mnogo prizadeval, da se spremeni stanovan ski pravilnik.
Najhujši udarec pa je zadel železniško delavstvo v septembru lanskega leta, ko se je skrajšal delovni čas od 8 ur na 6 oziroma 7 ur. Odbor je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se uvede zopet normalni delovni čas. Od merodajne strani :e odbor dobil zagotovilo, da bodo delavci v mesecu marou že zopet delali po 8 ur na dan. Delavstvo je bilo hudo prizadeto tudi s tem, da mora prispevati tako visoke odstotke od svoje niezde za pokojninski sklad. Predsednik je pozval vso članstvo, da zvesto sodeluje, da vedno in vsegdar podpira delo odbora, ki se bo kakor doslej tudi v bodoče krepko boril za stanovske pravice.
Tajnik podružnice g. Vouk je nato prečita! kleno tajniško poročilo, ki ie podalo verno sliko trpljenja železniškega uslužbenca in delavca. O kakih pridobitvah za železniške uslužbence ni govora; važni pa so vzroki, toda o tem je težko poročati. Iz tajniškega poročila je nadalje razvidno, da je agilni odbor storil vse, da Se izboljša težko današn e stanje železničarjev, zlasti še delavcev, ki komaj živijo. Delavstvo se zaveda, da je v slogi in edinstvu moč. Vrsta članstva sd je pomnožila v lanskem letu za 363. tako da šteje podružnica ob koncu lanskega poslovnega leta 1447 rednih
Opozarjamo ponovno,
da se čez teden dni, to je L februarji vrši tradicionalna in pril ubljena prireditev naših planincev pri »Unionu«. D3 ne bo navala pri večerni blagajni, naj ^ vsakdo preskrbi vstopnice v predpro-da i!
članov. Odbor,je imel v preteklem let3 47 odborovih se in več sestankov. Usta* novi! se je tudi,še ,sedmi odsek za strojevodje. Podružnica je namreč porazdeljena na sedem odsekov, ločeno P° strokovnem delu posameznih železniških panog.
Namesto obolelega blagajnika Artič3 je podal blagajniško poročilo predsednik nadzornega odbora g. Zavadlal. Celokupni poslovni promet podružnice je znašal v lanskem poslovnem letu 530.079 Dih-Cisto društveno premožen e pa znaša ob koncu leta 12.119 Din. Podružnica -9 za Janški Božič obdarovala 120 najbed-nejših članov, delavcev in porabila za to podporo nad 20.000 Din.
Po danem absolutoriju je sledila kratka debata. Navdušeno pozdravljen je nagovoril zborovalce predsednik Oblastnega odbora g. Rotar iz Ljubljane. Za nit3 sta govorila še oblastni podpredsednik g. Koprivec in predsednik nadzornega oblastnega odbora g. Lušicki. Vsi tri.'® govori so bili sprejeti z burnim odobravanjem.
Nato so bile volitve novega odbora ih je bil ponovno soglasno izvoljen za pred-l sednika podružnice g. Tumpej, za prvega podpredsednika g. Albert Kajzer, za drugega pa g. Jakob Herščak.
Po izvršenih volitvah e bila na predlog predsednika odposlana narodnem3 poslancu. dr. Pivku pozdravna brzojavka.
Pri šlučajnostih se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več članov-Sledil je nato referat o intervencijah v Beogradu, kjer so dobili delegati zagotovilo, da se bo položaj železničarjev iz' bol šal, zlasti kar se tiče delovnega časa-
Po skoro triurnem zborovanju ie predsednik zaključil lepo zborovanje železničarjev, ki je poteklo v najlepšem redu in stanovski solidarnosti.
Mariborski »VEČERNI K« T,,ira
_ ,.<&I
Beseda o našiti oaran
PREJ SMO JIH ZAMET AVALI,
»Nema para«, smo navadno rekali bratcem Dalmatincem, ko so nam molili svojo krošnjo pod nos in vsiljevali svo.e drobnarije. Z izgovorom »nema para« Pa smo se otresali tudi raznih tujih agentov, ki so lazili v mnogo večjem številu Pego je bilo potrebno okrog nas in nas hoteli osrečiti s slabim blagom tujega izvora na dolgoročne obrcke v naših dinarčkih. Izraz »nema para« je ime! čudovito moč. Ž njim smo se na hitreje iznebili vsiljivcev, bodisi domačih ali pa tujih. Zakaj toliko jugoslovanščine je razumel vsak še tako slabo jezikovno nadarjen tujec, da je vedel, kaj to pomeni.
Pa; svet se suče, ž njim tudi mi in z nami vred usoda naših — doslej tako omalovaževanih — par. Prej jih niti toliko nismo cenili, kolikor so bile faktično yredne, sicer ne zaradi zunanje lepote, ki je- tako hitro minljiva, ampak zaradi n:t-. hove notranje vrednosti. Celo berači so i'h zametavali in odklanjali. Danes pa so se stvari tako zasukale, da računamo tudi s parami. Povsod jih najdeš, kamor se °hrneš; najčešče pa pri peku, ki nam deli naš vsakdanji kruh. Pa tudi davkarija e tako tankovestna, da predpiše davke ne samo v dinarjih, ampak tudi v pa-• Dh. Tako je ta drobiž, ki nam ie bil leta I® ;eta le v napotje, zadnje čase zaradi '®0vo nastalh razmer prišel do svoje veljave in praktične uporabe. Ko je pa to dosegel, je naenkrat zdrknil v prepad. S starim letom e izginila tudi veljavnost Paših par. Le še finančne direkcije in davčni uradi jih smejo zamenjati do konca novembra tekočega leta.
Na papirjtr j«, to vse lepo in v redu. A v praktičnem življenju je docela drugače.
Pri peku pačaš za 10—20 par kruh dražje, kakor so po banski upravi določene cene. Zaradi tega pa seveda ni nič tež j in nič boljši. Prav tako je pri vseh drugih obrtnikih. Kjer izkazu ejo računi tudi pare, moraš plačati 25, ali pa 50 in 75 par. Ker pa često nima obrtnik (ali Pa morda celo noče imeti) novcev po 25 L Par, plačaš po 50 par, ali pa 1 Din, da je Še bolj in lepše zaokroženo. Oškodovan ie vedno in povsod plačnik.
ZDAJ BI JIH POTREBOVALI.
Mnogo sitnosti in prerekanja so imeli in imajo deloma že sedaj radi teh ubogih par pri poštnih uradih. Ti so izdajali pare do 31. decembra, kolikor so jih pač mogli. Potem jih pa seveda niso več spre-emali, kar je med nepoučenimi strankami izzvalo ne samo začudenje, ampak tudi nevoljo in zabavljanje.
K vsej tej kalamiteti pa je treba upoštevati še de stvo, da ni bilo še nikoli po naših krajih toliko parskega drobiža v prometu, kakor prav zadnje mesece pred ukinitvijo. Davkarije so bile namreč oktobra izplačale občinam doklade večinoma v parah. Kar v vrečah in nahrbtnikih so takrat nosili zastopniki občin denar. V okolici Maribora se je bila nekemu takemu nosilcu radi preobile teže primerila celo telesna poškodba. Potom občin je zatem prišla obilica par v promet, ki so krožile po deželi v veliki množini. Potem so pa naenkrat izgubile veljavo. Zato ni čuda, da je občinstvo debelo gledalo, ko jc bilo naenkrat postavljeno pred destvo z obilico parskega drobiža v žepu ali pa doma v predalu. Zakaj na opozorijo časopisne notice pred meseci je bilo že davno pozabilo.
V kakšni zvezi je odtegnitev par iz prometa z novim denarjem, ki ga dobimo v kratkem, seveda povprečen človek ne razume. Vsekakor pa bi se bila zamogla ta odtegnitev izvršiti še menda na kak drug način, ki bi bil za občinstvo priklad-nejši in bi ne bil povzročal nepotrebnega razburjenja in neumestnega zabavljan a. Vsaj državni uradi, n. pr. pošte, bi bile še 'ahko zbirale ta drobiž kak mesec, ker bi bila občinstvu mnogo olajšana zamenjava.
Vsekakor pričakujemo od naše denarne uprave, da nas ne bo pustila še dalje brez potrebnega drobiža, ki je v današnjih razmerah nu no in neobhodno potreben. Ako ga ne dobimo že začetkom februarja, naj se še za nekaj mesecev podaljša veljavnost starega, vsaj tako, da so ga dolžni sprejemati vsi državni uradi. Potem se ga seveda tudi obrtniki in zasebniki ne bodo več branili, ker bodo vedeli, da ga še vedno lahko oddajo.
Če presojamo igro v celoti, pa Mariborčani poraza v razmerju 6:0 le niso zaslužili. Mnogo ie bil kriv zaledeneli teren in pa sodnik, ki je Mariborčanom vsako malenkost odavižgal, proti domačinom pa je bil zelo toleranten.
Klubska tekma SK Rapida.
Tekma je bila pod vodstvom dr. Orožna in inž. Rungaldiera. Tekmovale so štiri skupine, in sicer seniorji na 8 km:
1. Heller Hans 43:30,
2. Brisch Maks 47:00,
3. Jeglitsch Rene 48:23;
juniorji na isti progi:
1. Jeglitsch Vili 46:18,
2. Muhleisen Lotar 49:3.
3. Zinthauer Helmuth 49:42.
Dame na 6 km:
1. Čutič Mici 36:0:5.
2. Felber Pavla 43:48,
3. Muhleisen Lily 45:37.
Starejši gospodje na isti progi:
1. Dr. Jettmar 39:18,
2. Peteln Pepo 40:32.
Smuške tekme SPD Mežica
SPD Mežica je včeraj priredila svojo klubsko tekmo, kjer so sodelovali tudi Mariborčani. Težavno progo, 16 km dolgo in preko 600 višinske razlike, so prevozili seniorji takole:
1. Priveršek (SPD Maribor) 1:45,
2. Zicherle (SPD Mežica),
3. Dolinšek Pavle (SPD Maribor).
Juniorji so imeli samo 8 km dolgo progo, toda tudi tu je bilo več kot 500 višinske razlike. Prišli so:
1. Vodenik (SPD Maribor) 39:37,
2. Škapin Boris (SPD Maribor),
3. Stanc Stane (SPD Mežica)."
Smuko so imeli izborno, organizacija tekme je bila brezhibna. ZSP in SPD sta zastopala gg. Vales in Bureš.
Njegova čast.
Sodnik: Ali ste bili že večkrat kaznovani?
Obtoženec: Da — ampak tu in tam tudi oproščen, gospod sodnik!
Smučarski mej dan na Pohorju
Spari
SK Sturm (Gradec) :ISSK Maribor 6:0 (3:0).
Včerai je bila v Gradcu prijateljska tekma med mariborskim prvakom ISSK Mariborom in graškim. SK Sturmom, ki ie končala s težkim porazom ISSK Maribora.
Mariborsko moštvo je nastopilo v tejle postavi: Koren, Bertoncelj I, Stepic, Petan, Kirbiš, Prevolnik, Miro, Konič, Bertoncelj II, Malič, Kokot.
A to naše moštvo, ki uživa glas borbene enajstorice, je topot razočaralo, dasi smo pričakovali, da bo z elanom in požrtvovalnostjo skušalo nadomestiti tehnično premoč nasprotnika. Mariborčani so igrali šibko in brez prave borbenosti ali celo volje do zmage. Napad e pokazal semintja nekaj dobrih potez proti go'u: v njem pa so se odlikovali Kokot, Konič in Bertoncelj II. Ožja obramba se .ie zelo potrudila in posebno Bertoncelj I je rešil marsikatero nevai-no situacijo. Koren v golu pa je bil proti razantnim strelom izborno razpoloženega napada Gradčanov brez moči.
Pohorska bitka je izvojevana. 50 km tekma ni karsibodi, kajti zahteva ne samo od tekmovalcev, temveč tudli od prirediteljev kolosalne energije in vztrajnosti. Na Pohorju pa so se včeraj izkazali tako eni kot drugi.
Tehnična stran prireditve je bila odlična. Pod vodstvom g. Vetriha ie šlo vse brezhibno, tako da je organizacijo vsakdo občudoval.
Žrebanje je bilo že v soboto, ki je vsakemu dalo srečno ali nesrečno številko. Saj žrebanje je vedno loterija. Z bolšo številko bi se n. pr. Jakopič pomaknil prav gotovo na drugo, če ne na prvo mesto. Pa je tudi kot tretji zadovoljen.
Stari je bil točno ob pol 8. uri zjutraj, uprav ko je solnce vzhajalo in pozdravljalo mlade junake. V pol uri so bili vsi tekmovalci že na progi in vozili so v peklenskem tempu mimo Klopnega vrha k Roglji in na Št. Lovrenška jezera ter nazaj proti Ruški koči, k. er je bil cilj.
Okoli poldne so gledalci postajali že nervozni. Vsak čas je moral privoziti prvi. No, ni bilo treba dolgo čakati. Še pred pol 1. jo privozi Jakopič, ves upehan in izmučen, za njim pa Godec. Ta pa še čil in dobre volje. »Še deset bi jih tekel«, je de al. Pa le ni prvi, ampak Brvar. ki je prišel za njim, sicer ne tako svež, pač pa z boljšim časom. In to je pri tekmi,glavno.
Prvih deset ni bilo, treba dolgo čakati, ostali so bili sicer izmučeni, a prišli so razen enega vsi. Samo dva sta se bila že po 5.( km vrnila, ker so se jima zlomile smučke. No, pa rezultati kažejo, da so se Mariborčani že precej približali prvakom, da so celo nekatere že I ujeli.
1. Brvar, Š.K. Ljubljana 4:54:43,
2. Godec, Š. K. Bohinj 4:55:13,
3. Jakopič Iv., Š. K. Dovje-Mojstrana
4:59:37,
4. Knap, SK Ilirija 5:07:39,
5. Pinter, Š.K. Maribor 5:11:06,
6. Juritsch, Š.K. Maribor 5:16:35,
7. Šoštarič, SK Ilirija 5:23:55,
8. Ing. Denzl, (Graz. SSV( 5:28:39,
9. Jenko Boris, SK Ilirija 5:39:58,
10.	Jakopič Fr., Š.K. Ljubljana 5:41 :M
Rezultati niso bili takoj objavi.eni; šele zvečer v Grajski kleti, kamor so vsi smučarji krenili korporativno s kolodvora, z godbo na čelu.
Pred razdeljevanjem daril so bili običajni pozdravni govori. Najbolj učinkovit je bil govor g. župana dr. Lipolda, ki e poudarjal pomen te tekme za razvoj smučarstva, posebno pa za razvoj tujskega prometa v Mariboru. Izrazil je upanje, da bo Maribor v kratkem času središče in duša vsega našega športnega gibanja in da bo s tem privabil veliko tujcev, ki bodo vedeli ceniti našo divno okolico, ki e kakor ustvarjena za letne in zimske ture in nudi vsakemu najlepših užitkov. Govorili so še prof. Šilc, ravnatelj Pišek, Ahančič, Majer, dr. Planinšek, Fischer in Gradčan Den-zel, ki je dal duška svojemu občudovanju naših idealnih smuških terenov, naši vzorni športni organizaciji ter naših odličnih tekmovalcev.
Večer je zakl učil g. Zorzut, naš pohorski Homer, s humorističnimi verzi.
Smrklja.
V avtobusu sedi majhna deklica in silno smrka. Dama, sedeča poleg nje, jo vpraša: »Ali nimaš robca?«
»Imam, pa ga ne posodim!«
Smuk dveh skavtov
Ker ne ljubiva ne jaz ne moj prijatelj hrupnega dirindaja na izetih, sva se odločila, odriniti sredi tedna s smučmi na Pohorje. In tako sva se tistega zgodnjega jutra popeljala z vlakom do Ruš. Bila je še lepa, zvezdnata noč, ko sva korakala skoz tiho vas na pot do Smolnika. Sneg je bil zamrznjen, in ker nisva imela derez, sva morala stopati previdno. Ko sva se dvigni a kakih 200 m nad Ruše, se nama e nudil krasen pogled na šumečo Dravo in tja na Kozjak. Malo pod Smolnikom sva prišla v hudo meglo, toda kmalu je posijalo solnce, razsvetlilo zimsko Pohorje in nama ga pokazalo v najlepših barvah. Vsa zamaknjena sva obstala: take slike ne more napraviti noben slikar, in tisti, ki kaj takega še ni videl, si je lahko v svesti, da e mnogo izgubil.
Kmalu sva bila primorana sleči suknjiče, kajti solnce je kljub januarju močno Krelo. Precej potna in zdelana dospeva do koče na Klopnem vrhu; toda dolgo nisva zdržala tam. Slekla sva še srajco, Pa hajd s smučmi na solnce, ki ga v Mariboru po cele tedne ne vidimo. Razgie ni bilo nič, vse .e pokrivalo megleno Igorje in le tupatam se je v solncu svetil hal*, vrh, ki je izgledal kot otok v morju.
. Sneg je bil južen, smuka razmeroma slaba, a naju to ni spravilo v slabo voljo.
Trudna sva zvečer zlezia na skupno ležišče, malo se še pogovorila in kmalu zaspala.
Ko se zjutraj prvi prebudim, pogledam ven in zavriskam na glas, da e moj speči prijatelj skočjl kot pičen pokoncu. Kaj pa je? Sneg je zapadel, čez noč, nov sneg — pršič! Zdirjala sva v kuhinjo in najbrže sva si sparila že'odec, kajti sko-ro vrelo kavo sva kar vrgla vase. Hitro smuči na noge in že sva oddrsala proti Pesku.
V gozdu tišina, drsanja smuči ni niti slišati. Ve e dreves so bile vsled teže snega nagnjene na ozko pot in so tvorile same loke; majhnih vzponov in »Šusov« sploh čutila nisva, vsa pot do koče je kot krasna, a zapuščena promenada. Tu pa tam so križali pot sledovi veveric, glasu pa nikjer, kot da je gozd izumrl. Veličastna krasota! Pobožno, hvaležno je utripalo srce...
Pred kočo na Pesku sva nekoliko stepla s sebe sneg in vstopila; na mizo je prišel neizbežni čaj, ki je pač važen smučarski faktor, se vpisala v knjigo, nato krenila naza proti Klopnemu vrhu. Vso pot sva mo'čala, saj je vse okoli naju preveč govorilo o lepoti stvarstva božjega. Ko sva si pred kočo odpenjala Grmenje, sva skoro istočasno vzkliknila iz polnega srca: »Krasno!« Po toplem, dobrem kosilu, s katerim nama je postregla prijazna oskrbnica, sva še malo posmu-
čaia tam okoli koče, a naju ;e kmalu prignala nazaj v kočo gosta megla, ki jo je pripodil veter iz dolin.
Drugo jutro je bilo za naju'zopet doživetje: ko sva pogledala skoz okno, je solnce pravkar vzhajalo ter osvetl evao samo vrhove dreves; izgledalo je, kot da ves gozd cvete! Žal je ta lepa slika ore-hitro minula, ko je pod toplimi solnčnimi žarki začelo odpadati ivje.
Ker sva mora'a že z opoldanskim vlakom domov, sva se poslovila in zasmuča-la proti Smolniku. Začetek vožnje ni bil ravno ndjpri etnejši; v~led hude strmine so bile pike precej goste, toda kmalu sva prišla na skoro položni del t a do Smolnika, ki nama je nudi! mnogo užitka. Razen nekega lovca, ki je šel nastavljat lisicam, nisva srečala žive duše, — vse-naokoli mir, mir... v
Nižje od Smolnika je bilo za smuko premalo snega, zato sva si zdaj naprtila smuči na ramo in sva jo mahnila po zle-deneli poti v Ruše. Stopala sva precej luglo, ker nisva hotela zamuditi, pa tudi •nisva bila sigurna, če ni morda p.anin-ski zrak .vplival na na.ini uri tako, da bi zaostajali...
A sva dospela na kolodvor za cele pol ure prezgodaj. In pred mariborskim kolodvorom, ko sva se s tovarišem loči a', sva sl obljubila: Pri prvi priliki spet v ta smučarski raji	Rio.
Obupana pesnica
V bostonskem mestnem parku so našli te dni mlado damo nezavestno. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je zastrupila. Je to Viola Harwey, 19!etaa hčerka visokega državnega uradnika, ki sl je hotela vzeti življenje, ker ni mogla zadovoljiti svoje častihlepnosti. Spoznala je, da se publika nič ne zanima za njene spise. Vest o tem nenavadnem poizkusu samomora je vzbu dila v javnosti veliko pozornost in že uro pozneje se je pojavil v bolnišnici urednik nekega bostonskega lista, da kupi pesmice in novele Viole Harwey in jih objavi v svojem listu. Mlada pisateljica je bila presrečna, in ko je spet prišel k njej zdravnik, je izjavila, da bi samo toliko časa še rada živela, da bi na lastne oči videla natisnjene svoje pesmi. Ampak u-soda je kruta. Zdravniki dvomijo, da bi mlademu dekletu mogli rešiti življenje.
Amerikanska.
V nekem ameriškem hoteiu je neki gospod pustil svoj dežnik in pritrdil nanj listek z napisom: »Ta dežnik je last moža, ki z eno roko vzdigne dva centa. On se vrne v desetih minutah.«
Ko je močni mož prišel nazaj, njegovega dežnika ni bilo več, na listku pa je stalo zapisano: »Ta dežnik je vzel mož, ki v eni uri teče deset kilometrov. On se več ne vrne.«
Currer Bell:
31
Lovvoodska sirota
»Ne povsem. Utesili ste le tenjo svojih misli, več pa menda ne. Nedostajalo Vam je umetniške spretnosti in umetniškega znan a, da bi povsem u-speli. Za učenko so risbe izredno dobre. Zamisleki so viloviti. Te oči večernice ste videli bržkone v sanjah. Kako se Vam je le posrečilo, da ste jih naslikali tako jasne, a da se prav nič ne iskrijo? Kajti zvezda nad tujimi jim duši žarke. In kaj pomeni njih slovesna globina? In kdo Vas je naučil slikati veter? Močan veter brije na tem nebu in na tem vrhuncu. Kje ste videli Latern? Ker to je Latern. Nate — odnesite risbe.«
Jedva sem bila zvezala trakove mape, je pogledal na uro in nenadoma dejal:
»Deveta je. Kaj pa mislite, gospodična Eyre, da puščate Aidelko tako dolgo pokoncu? Odvedite jo spat!«
Adelka je stopiCa k njemu, da ga poljubi, preden odide. Ni ji branil, a jedva je bilo njemu več do te nežnosti, kot bi bilo nemara Pilotu — če ne še manj.
»Zdaj Vam želim vsem skupaj lahko noč«, je dejal in mahnil z roko proti durim v znamenje, da je bil sit naše druščine in bi se nas rad znebil. Gospa Fairfax je zložila svoje pletenje, jaz sem pobrala mapo, priklonile smo se mu, vrnil nam je hladen poklon in odšle smo.
»Vi pravite, da Mr. Rochester ni velik čudak, gospa,« sem menila, stopivši v njeno sobo, ko sem bila spravila Adelko spat.
»No, aH Je?«
»Mislim, da je. Zelo nestalen je in nagel.«
»Res? Bržkone se tako zdi tujim ljudem; toda iaz sem se že privadila na njeigovo vedenje in niti ne mislim na to. In ko bi bil tudi malo muhast, mu tega ne bi smeli zameriti.«
»Zakaj pa ne?«
Jij zato, ker je taka njegova nrav in nihče
at more za svojo čud; nekaj zato, ker ga bržkone
mučijo težke misli in store, da ni venomer dobre volje.«
»Kake mistli?«
»Predvsem obiteljski čemeri.«
»Saj nima rodbine.«
»Zdaj je nima, toda imel jo je — ali pa vsaj sorodnike. Pred nekaj leti je izgubil starejšega brata.«
»Starejšega brata?«
»Da. Sedanji Mr. Rochester še ni dolgo gospodar tega posestva, le kakih devet let,«
»Devet let je precej časa. Ali je brata tako ljubil, da še ne more prebosti te izgube?«
»Kako? No — menda ne. Mislim, da je bilo nekako nesporazumljenje med njima. Mr. Rowland Rochester ni bil povsem pravičen Mr. Edvvardu in je bil morda kiriv, da oče ni pravilno sodil o njem. Stari plemič je bil zaverjen v denar in je venomer ugibal, kako bi ohranili vse rodbinsko imetje na kupu. Ne bil bi rad delil posestva, in vendar mu je bilo mnogo do tega, da bi bil tudi Mr. Edward bogat, že radi slavnega imena. Kmalu potem, ko je bil polnoleten, so nekaj ukrenili, kar ni bilo povsem pravično in je povzročilo mnogo nevolje. Stari Mr. Rochester in Mr. Rowland sta se domenila in sta spravila Mr. Edwar-da v to, kar se imenuje mučen položaj, le da bi našel srečo. Kakšen in kaj je bil ta mučni položaj, nisem utegnila nikoli dognati, a duša mladega Edwarda ni mogla toliko trpeti, kolikor so ji naložili. Ne oprašča rad; prerekal se je s svojci in zdaj že mnogo let nima nikjer obstanka. Ne vem, če je že kdaj bival v Thornfieldu štirinajst dni zaporedoma, odkar mu je brat brez testamenta umrl in je podedoval vse premoženje. In potem res ni čuda, da se ogiblje stare dedine.«
»Zakaj se ji izmika?«
»Nemara se mu zdi premrka in pret.mačna.«
Odgovor je bil nejasen, želela bi si bila jasnejšega. Toda gospa Fairfax mi ni mog'a ali ni hotela postreči z natančnejšimi podatki o vzroku in o kakovosti Mr. Rochestra nadlog. Trdila je, da tudi sama nič točnega ne ve, kar pa ji je znano, so sama domnevanja. Bilo je jasno, kajpada, da si je želela, naj bi teh stvari ne jemala več v misel in naj bi rajši govorili o drugih stvareh; tako sem tudi storila.
XIV. poglavje.
Nekaj dni zaporedoma sem le redkokdaj videla Mr. Rochestra. Zjutraj je imel vedno mnogo dela, popoldne pa so prihajali gospodje iz Millcotea ali iz soseščine in so včasih ostali pri kosilu. Ko se mu je, bil izvin toliko zacelil, da je smel na konja, je jahal na izprehod; menda je vračal posete, ker ni prihajal domov do pozne noči.
V tem času je le malokdaj poklical Adelko k setn in moje občevanje ž njim se je omejilo na nekaj slučajnih srečanj na stopnišču ali na hodniku. Prešerno in hladno je včasih še! mimo mene, jedva se je zmenil zame, pokimal je in me po strani pogledal; včasih pa se mi je naklonil in prijazno nasmehnil. Njegove muhe me niso žali’e, ker sem si bila v svesti, da teh sprememb ne povzročam jaz; plime in oseke v njegovem nastroju so bile odvisne od vzrokov, ki z ma* no niso bile prav v nobeni zvezi.
Nekega dne je imel precej gostov. Poslal je po mojo listnico; hotel je bržkone razkazati nje vsebino* Gospoda so kmalu odšli, ker so morali k javnemu shodu v Miilcote, kakor mi je povedala gospa Fair-fax. Ker je bila noč deževna in neprijazna, jih Mr* Rochester ni spremil. Kmalu po njih odhodu je pozvonil. Sporočil je, naj prideva z Adelko v pritličje. Počesala sem Adelki lase in jo lepo obleka; potem sem se prepričala, da sem bila po kvekrsko napravljen in ni bilo treba nič preurediti na meni — saj je bilo vse preozko in preprosto, z gladko pričesko vred, da bi se bil mogel vtihotapiti kak nered — in sva šli dol* Adelka ^ je bila radovedna, ali ni že končno prispe »,e petit coffre« (mali kovčeg). Nekako nesporazumljenje je bilo povzročilo, da pošiljatev še vedno pl pr.spela. A to pot se ji je že'ja izpolnila: na mizi sva zagledali zavoj in spoznala ga je po nagonu.
»Ma boite! Ma boite! (Moja škatla!)« je vzkliknila in pohitela k mizi.
(Nadahevanie sledi.)
Razglas o licitaciji.
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru
I. Javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. ffebr. 1932 ob 11. uri dop.
V sobi štev. 5 Mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8^1. Pojasnila iti ponudbeni pripomočki so proti plačilu napravnih stroškov na razpolago med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za posamezne edinice;
A)	1. Einspielerjeva ulica, dovozna cesta na glavni tovorni kolodvor
in prvi del Aleksandrove ceste..........................................Din	1,731.360.06
6) drugi del Aleksandrove ceste in Vetrinjska	ulica	.	.	.	Din	668.925.16
C) Sodna ulica......................................... Din	425.386S7
Podrobnosti razpisa so razvidne	iz	razglasa	o	licitaciji v	Službenih Novi-
uah, Službenem listu Kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva v Mariboru.
Maribor, dne 19. januarja 1932.
Mestno načelstvo mariborsko.
Razglas o licitaciji]
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. febr. 1932 ob 11. uri dop.
v sobi štev. 5 Mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica S/h Pojasnila in ponudbeni pripomočki so proti plačilu napravnih stroškov na razpolago med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za posamezne edinice:
A) 1. Einspielerjeva ulica, dovozna cesta na glavni tovorni kolodvor
in prvi del Aleksandrove ceste 	Din	837.883.74
2.	kanalizacija Aleksandrove ceste.......................Din	436.370.92
B) drugi del Aleksandrove ceste in Vetrinjska ulica .... Din 470.389.86
C) Sodna ulica.............................................  Din	238.109.76
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih Novi-nah, Službenem listu Kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva v Mariboru.
Maribor, dne 19. januarja 1932.
Mestno načelstvo mariborsko.
Zahvala.
Podpisani sem preje! ob priliki smrti moiega zavarovanja izplačano posmrtnino v znesku Din 10.000.— ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajni v Ljubljani, Borštnikov trg, najtopleje zahvaljujem.
Omenjeni zavod vsem kot najcenejši, najsigurnejši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam.
272	VIKTOR	ZORČIČ,	Ljubljana.
Preseliteu
Podružnica Trg. hiše „RekO»d“ manufaktura na obroke, popreje Aleksandrova cesta 51, se preseli v GREGORČIČEVO ULICO 20 (fotograf Kieser) dne 24. januarja 1932.	268
Zahvala.
Podpisani sem prejel izplačano doto v znesku Din 13.000.— ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajn! v' Ljubljani, Borštnikov trg, najtopieie zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem kot najcenejši, najsigurnejši in z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam.
274	JANEZ	HORVAT, Slatna.
Zahvala.
Podpisana sem prejela ob priliki smrti mojega zavarovanca izplačano posmrtnino v znesku Dlu 30.000.— ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajni v Ljubljani. Boritnlkov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem kot najcenejši, najsigurnejši In z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam.
Wl______________MARIJA	MAJERIČ, Št. Vid.
Zahvala.
Podpisana sem prejela ob priliki smrti mojega zavarovanca Izplačano posmrtnino v znesku IHn 10.000,— ter se tem potom »Vzajemni pomoči« reg. pom. blagajni v Ljubljani, Boritnlkov trg, najtopleje zahvaljujem. Omenjeni zavod vsem kot najcenejši, najsigurnejši In z najmanjšimi prispevki najtopleje priporočam.
373	MARIJA	PALMA, Ljubljana.
^//
T. SOKLIČ
Maribor
ŠN**i)dro'£
uetopuiki se sprejmete
Inserirajte!
So%t*CL
najpreglednejša kartoteka!
Soklič, Maribor Tel.2510
Sprejmem učenca
proti malemu plačilu. Kotlarstvo Lovro Tomažič, Sodna ulica 24.	239
Oddam s 1. februarjem
opremljeuo čisto sobo z električno raz-svetl avo, v bližini Glavnega trga, dvema osebama; eventualno z vso oskrbo. Zidovska 4.	213
Inkasanta
sprejme inkasni odedlek pri Trgovskem gremiju, Jurčičeva ul. 8/II.	275
Lepo opremljeno sobo
oddam takoj eni, dvema ali trem osebam. Gosposka ulica 56/11, vrata S.
267
Trgovska reklama v turških džamijah.
Turški svečeniki so dobili nedavno od ankarske vlade na'oig, da delajo v svojih džamiah reklamo za domače blago. Hodže morajo pred vsako molitvijo iti pridigo pozivati turške vernike, naj kupujejo samo domače turške "ridelke in izdelke. V mnogih svetiščih so nameščene tudi vel.ke električne reklame z geslom »Svoji k svojim«.
Dober svet.
e svetoval očetu, če se ho-
Zdravnik_________________________________
če iznebiti prehlada, naj spi pri odprtem oknu. — in je tako storil? — Seveda! —1 In se je iznebil prehlada? — Ne; vse, česar se je iznebil, je bila njegova ursu
Izdaja Konzorcij »Jutra« m Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
•	STANKO DETELA v. Mariboru.