'4 indijska ka Kil 4JA ZA OORIŠKO IN BENEČIJO PHIHDHSKI DHEVHIK FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, četrtek 21. avgusta 1952 OSVOBODILNE feVl - Štev. 202 (2198) Nobenega popuščanja italijanskemu imperializmu I Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. er. Cena 20 lir TITA TURŠKIM NOVINARJEM Jugoslovanska vlada meni “lilHaiiaie rašHi Iriailn mražMi« »n nimih nralliflt ^ržav* zlas« Turčijo se hitro izboljšujejo, ker je to v interesu obeh se ho t.! iV l“*eresw obrambe njihove neodvisnosti - V primeru napa-VI*a **or^a na stran* miroljubnih narodov v okviru OZN BSOGRAtf®* Ii(t,^R.AD' 20. - M; Brioni , ®nK do® Ikih . spreJel skl »U v Juif*r,jev’ ki ,a2^vorug°- aViji' V en°ur„em ^vorii kartal Tito o,d-1,ovln‘tiev f !lna vprašanja fciiltoVe v,is n St 2anil«al za %)VariaL; ugoslaviii. nl *na . vprašs Maršal na !"• «srr" *vt *Va- S-S-Sn,: J ta v . *>«I v i;^re5U obeh držav, ^ »eodv obramte nji- Hi*SS^tL ftav ta*° *W*Vije l ~tud‘ odnosj Ju- 6be kilavi --10' ker ' -~«v. ei ”r nsi* imata , Vpraša interese, lsl!e agenri- doPisnika Ana-®3glasn, da Jn„ie, maršal Tito CaNe 1S0s'**ja ne pri-®riPravljen er 5e na to da t Podvzema u->ašanje napad- Na ie maršaraT-?V ° °boro‘ g ne gleri" «to poudaril: v<>jne Ah na vpra' ni’ da L k° 50 13udje od-maio tehnio! branij°- in če črnost v .sredstva, tedaj », nost voWe zelo majh- S* !e 110 Erev*'- poudaril, ,,?VHko 'klnitvi odnosov !e »so •koti '*1, «no Jugoslavija m pol občutila Vi« ,'v' ker .?0s!edice te pre «>U **e£* Prejela od So- - teEa. v!_ !n satelitskih do- lili ‘Pora? BoA\.ar bi m°rala Vjn^^ov l?' gospodarskih S vij° °*Z*vezi s to pre- le s Sovjetsko Usi 0 poudaril, ’ ■ n^naklonior>i nenaklonjeni radn™ ^,.da. JuSO- ^ijaT"0 — '•o • ^kih^^n0 Prekini>a go. jlh Mih, kulturnih ln d*„ ffTTTi-* l Sci 50 sprejeli Mosadeku na Polic"' °‘'bn05tniavzočc razne m vi,, i. °vci voditelji *.3 vlada mir, če-vedno nekaka h ’ 58 nJ'vi, v sredini me. lBrej«i ne5 lim ■ SVOj'h trg0' 'f* 6 1 «0vj«, .i1*1 Je Motadek v Rm odpravni. kor je znano, ju Nu, ^»testn Ur0fi“ Mo’ ‘ ,Nja 0 noto zaradi ^,«V11,orm»OV.letskega cen' NSnik^C1Je v Teheranu. ,(ll j 'n ve,.ei!*n$kega Parla-»ol, voditelj Ka- V*SH Pr!Jel v9 bS\ vH£dersona. Arne. k% ia vlwi *nu trdijo-B°ro6ail obisk, i. b»i, «eencije, p* i, ,V,|i nePhi‘*niku UJavil-»li •'otra«. 8mele vmeia. Ns* 6°v*roč»4■ *ad®ve Per*>- 1* h v * SovipVPoslabšanjo Jj«il, ^»ni He"rt° *vcl°' Ba-"Ha 5ender'°nu pre- in 4 n 1200 m») *ar,d, ?kl*v®^ »a, *aradi tega *ikX^ftwat8ki 'M '•«»»« 1fievipribl krogi a-l Je državni 'žno n baje po. deaetimi Sruu Wnumu *w»»njemu ^ . ^P°nienico, v s,)delovanje Ve. ?ato da an=tie Izdelavo pro-SoVi virj . e.<-1, da bi pe- v sv0j; ® rok* dr4“ve padli U)avlJa A_ PoS,' h«diti ?° ZDA Pr>- i .liliji04 V ‘ ?««« takojš. po- Britanija a dva milijona ton rafiniranih petrolejskih proizvodov, ki so sedaj v aba. danskih zalogah, in da Velika Britanija pristane na mednarodno razsojo spora z iransko vlado glede podriavljenja lastnine angleško-iranslce družbe. Iz prodaje dveh milijonov ton petrolejskih proizvodov bo iranska vlada izkupila okoli 40 milijonov dolarjev. V washing. tonskih diplomatskih krogih sodijo, da je Foreign Office sprejel te predloge z največjim pridržkom, vendar pa jih ni zavrnil, Danes popoldne se je britanski ministrski svet že v drugič sestal, odkar so se začele parlamentarne počitnice. Glavna vprašanja na dnevnem redu so odgovor na iransko noto, po-ložaj v Egiptu in poplave v Devonshire. Kakor se je izvedelo, bo angleški odgovor na zadnjo iransko noto izrazil željo, naj bi prišlo do novih pogajanj glede petroleja, predočil pa bo, da Velika Britanija odklanja le pred sklenitvijo dogovora vsakrSno plačilo v gotovini kot pomoč Perziji, da bi prebrodila sedanjo finančno krizo. Kar se tiče Egipta, bi bila angleika vlada naklonjena ob. novitl pogajanja, č° bi egiptovska vlada pristala, da se vprašanje Sudana loči od vprašanja organiziranja obrambe Srednjega vzhoda, Tunizija in Maroko WASHINGTON, JO. — Svetnik francoskega poslaniitva v ZDA Jean Darldan Je bil dane* »prejet v državnem departmaju pri Brueeju. Ne eden ne drugi nista F°dW» nobene izja-ve o vsebini razgovora. Domnevajo pa, da ata govorila o protestu arabsko-azljaklh držav v glavni skupščini OZN glede položaju v Tuniziji In Maroku. Iz Tuniza javljajo, da Je tam prlJlo danes do »popada med policijo ln pristaniškimi delav. cl, ki so začeli stavkati, cta pro. testirajo proti sprejemu 60 no- vih delavcev brez prejšnjega posvetovanja s posebno sindikalno komisijo. Policija je odvrgla nekaj solzilnih bomb. Nekaj stavkajočih je bilo ranjenih. Stalin sprejel Guenlaja LONDON, 20. — Moskovski radio javlja, da je Stalin spre-J'?l v Kremlju kitajskega mini-strskega predsednika Cuenlaja. Navzoča »ta bil# Molotov in zunanji minister Višinski. Prav tako so bili navzoči tudi številni 61»ni kitajske delegacije. Eisenhowerjeva volilna kampanja BOISE (Idaho), 20. — General EisenKower je dantes v svojem govoru izjavil, dg hodi Trumanova vlada «po poti levice«, kar se tiče sindikalnih odtnosov, socialnega skrbstva in kmetijske politike. Dodal je, da pa morajo ZDA iti «pp poti sredine*. Nato je Eiaenhowwr izjavil, d« Je treba doseči sledeče smotre; ((preskrbljenost v starosti, zavarovanje naših delavcev proti brezposelnosti, nezgodam, boleznim, enakopravnost brez rasrie in verske diskriminacije, Izboljšanje šolskega pouka in stanovanjskih pogojev, zaščita piravic delavcev obeh spolov, zaščita pravice do dtla in šted-nje, gospodarska trdnost, da se pospeli razvoj kmetijstva^ SOFIJA, 20. — Minister za težko industrijo Anton Jugov je bil imenovan za ministrskega podpredsednika. Ministrstvo za težko industrijo bo prevzel sedanji podtajnik Tano Colov. DUNAJ, 20. — V socialističnih krogih se je zvedelo, da je bivši glavni tajnik češkoslovaške socialdemokratske stranke Vojtech Dundr, ki je bil leta 1980 obsojen na 15 let zapora zaradi vohunstva in izdaje, pred kratkim umrl v zaporu. KAIRO, 20. — Predstavnik vojske je sporočil, da je gene. ral Nagib sklenil, da bo «ver-jetno danes* sprejel Mustafo Karnisa, ki ga je vojaiko sodišče obsodilo na smrt, in ki trdi, da mora podati važne izjave, Vsekakor se zdi da bo izvršitev smrtne obsodbe odložena do konca drugega procesa pred vojaškim sodiščem, kjer bodo sodili odgovorne za zadnje nerede. Nocoj pa je predstavnik izjavil, da Nagib nima namena takoj sprejeti Karnisa. Medtem se je danes nadaljevala raz. prava proti ostalim 28 obtožencem. Egiptovski listi trdijo, da bo gotovo prišlo do presenečenj in da bodo sledile nove aretacije po aretaciji sina bivšega načelnika kraljevega kabineta in ravnatelja tovarn «Misr». Listi trdijo, da je zadnje nerede organizirala neka važna osebnost, katere navzočnost so opazili v Kafr El Davar 24 ur pred incidenti. Verjetno je tu. di, da bo preiskava trajala bolj dolgo, kakor je bilo predvideno. V Kairu so se danes razširile govorice, da sta predsednik vafdistične stranke Mustafa Nahas in tajnik Serag Eddine podala ostavko. Nahas je danes te govorice zanikal, Te govorice so se razširile zaradi dolgega razgovora, ki sta ga sinoči imela general Na. gib in podtajnik vafdistične stranke, na katerem sta razpravljala o čistki v vafdistič-ni stranki. Danes je ministrski predsednik Ali Maher sprejel 77-letnega princa Mohameda Ali, egiptovskega prestolonaslednika, ki se je sinoči vrnil iz Švice v Egipt, Neka osebnost, ki je v stiku z bivšim vafdističnim zunanjim ministrom Šalah El Di. nom, je Izjavila, da je treba vzeti za točno vest o ostavki predsednika stranke Nahasa in tajnika Seraga Eddina. Baje se čaka samo na uradno potrditev, Predstavnik egiptovske vlade je izjavil, da je za vlado bivši poslanik v Londonu Amr «odstopil, čeprav ni še formalno podal ostavke*, znano je, da je egiptovska vlada prouče. vala možnost, da tega diplomata premesti iz Londona v Novi Delhi ali pa v kako drugo azijsko prestolnico. Zdi se, da je Amr zahteval nekatera #jamstva», kakor n, pr, prednost, da bi lahko zapustil E-gipt v vsakem trenutku, in da ga vlada ni mogla zadovoljiti, Ministrski predsednik Ali Maher je danes objavil razglas na prebivalstvo, v katerem se zahvaljuje za podporo vladni politiki. Zjutraj je Ali Maher izjavil, da Izrael ni napravil nobenega uradnega koraka za sklenitev miru z Egiptom, in je pripomnil, da ne ve nič* o tem razen tega, kar je bral v časopisih. Medtem je glavni tajnik A-rabske lige Azzam sporočil, da se bodo ministrski predsedniki arabskih držav udeležili sestanka sveta Arabske lige, ki je bil začasno določen za 13, septembra. Sestanka se bodo udeležili tudi finančni, vojni in zunanji ministri ter vrhovni poveljniki oboroženih sil držav, članic, e Azzam, ki se je včeraj raz-govarjal z Ali Maherjem in z generalom Nagibom, je izjavil, da bodo vabila za sestanek razposlali v nekaj dneh. Izja-vil je tudi, da je v stii-u z diplomatskimi predstavniki arabskih držav v Kairu, da se spo. razumejo o dokončnem dnevu sestanka. Svet bo moral imenovati stalni vojaški odbor, kakor to določa pogodba o vzajemni obrambi Arabske lige, ki je pred kratkim stopila v veljavo. Razen tega bodo razpravljali o potrebnih ukrepih za uspešnejše sodelovanje med državami članicami in koordinaciji arabske politike do Izraela. Ali Maher je danes sprejel tudi angleškega poslanika Ste. vensona. Qba državnika sta časnikarjem odklonila vsakršno izjavo o vsebini razgovora. Na podlagi zbranih informacij ni Egipt do sedaj napravil še nobenega uradnega koraka pri britanski vladi, da bi dosegel dobavljanje vojaškega materiala, Ni izključeno, da sta oba državnika govorila tudi o tem. Poudarja se namreč, da Velika Britanija ne bi imela nobenega vzroka odkloniti orožje E-giptu v okviru obrambnega sistema Srednjega vzhoda. Tudi ameriški poslanik v Kairu se je danes razgovarjal z Ali Maherjem. Po razgovoru je izjavil, da je z Maherjem razpravljal o «važnih vprašanjih*, toda ne o obrambi Srednjega vzhoda in o dobavljanju orožja Egiptu. Ameriška revija «Llfe» ob. javlja danes poseben intervju generala Nagiba, ki govori o tajnih pripravah za državni udar. Zlasti govori o nezadovoljstvu, ki se je vedno javil, da je Po Achesonovilj iz- bolj širilo v vojski med pale- javah že stopil v stik 3 poslani-stinsko vojno leta 1948. Ko go. kom, Draperjem, k;i je posebni vori o znanem škandalu z mu-ničijo, ki je prihajala na bojišče pokvarjena in takšna, da je ni bilo mogoče uporabljati, izjavlja: «Medtem ko sem se boril med pekočim peskom puščave, sem se zave. del, da se sovražnik ni skrival samo v nočni temi pred nami, pač pa se je vgnezdil tudi za našim hrbtom, v naših mestih, v osebah nekaterih izdajalcev naše lastne krvi*. Nato opisuje general neka-tere podrobnosti državnega u-dara in izjavlja, da je bil namestnik ameriškega letalskega atašeja polkovnik David E-vans prvi tujec, ki so ga začetniki gibanja obvestili o dogodkih. Nagib pripoveduje tu. di, da je Faruk sprejel, v svoji palači v Aleksandriji predstavnika ameriškega poslaništva Simpsona in ga prosil, naj vpraša poslanika, ali je pripravljen napraviti vse mogoče, da mu reši življenje. Ameriški diplomat se je od Faruka poslovil pred njegovim odhodom, kakor se je poslovil tudi Nagib sam, toda «ne iz spošto- i vanja do njega pač pa iz spoštovanja do krone*. Na ukaz Nagiba je Faruk poslal zopet v Egipt jahto «Mahroussa», ker je ta last egiptovske vlade. predstavnik MSA v' Evropi, in z njegovimi delegatom Tomlii* soraom v zvezi z odinosi med ZDA in evropsko skupnostjo Za pa>;miog ir* jeklo. Dejal je, da bo z Draperjem nadaljeval razgovore, takoj ko bo zakjjur čil londonske razgovore. V Londonu bo Monnet ostal do konca tedna irn jutri bo imel prvi razgovor z ravnateljem za gospodarska vprašanja v zunanjem ministrstvu Ma-klnsom. Vabila Trumanu CAMRERRA, 20, — Avstralski ministrski predsednik Men. zies je sporočil v predstavniškem domu, da je povabil predsednika Trumana, naj obišče Avstralijo, ker je Truman sporočil, da namerava napraviti pot okoli sveta, ko ne bo več ameriški predsednik. Enako vabilo je Trumanu poslal novozelandski ministrski predsednik Sidney Holland. ža se v italijanskem političnem življenju posebno y odnosih do Jugoslavije. Prej ali slej bodo morali v Rimu razmišljati o izboljšanju odnosov z jugoslavi' jo. Toda obnovitev ln izboljšanje teh odnosov ni mogoče brez borbe protj fašistični ideologiji, ki je imperialistična, rasistična’ skrajno šovinistična, protisocialistična in proti delavska v Italiji s0 danes že zelo daleč od borbe proti fašizmu. Odno-si. današnje italijanske vlade in njenih političnih strank do Slo-vencev v Italiji in y Trstu se ne razlikujejo od fašističnih o>t nosov do Slovencev. Niti ena italijanska stranka ne podpira upravičene torbe slovenske narodnostne manjšine v Italiji in v Trstu za njene pravice. Dnevni listi italijanskih političnih strank napadajo danes Jugosla-vijo, žalijo njune državnike, vlado in narode, kakor nekdaj fašistični tisk. Vse to je izraz fašistične ideologije, ki onemogoča obnovitev dobrih sosednih odnosov z Jugoslaivijo. Obnovitev dobrih sosednih odnosCv z Jugoslavijo, zaključuje »Borba*. ni torej za italijanski narod samo vprašanje zunanje politike Dte Gasperijeve vlade, to je v prvi vrsti vprašanje notranje politike Italije. To je vprašanje borbe proti fašistični ideologiji, kaitern so hote ali nehote prevzele italijanske politične Stranke. Delo za zbliža-nje med Itaiij0 in Jugoslavijo za obnovitev prijateljskih odnosov med' obema narodom^ po meni istočasno borbo proti o-stankom fašizma, za katerim boleha danes italijansko politično življenje. Kdor se bo v Italiji lotil te naloge, bo postal velik dobrotnik italijanskega naroda in ideje mednarodne solidarnosti. Pod naslovom «Kcga Vatikan postavlja za škofe y današnji Jugoslaviji*, ugotavlja «Borba» s konkretnimi podatki, da Vatikan postavlja za škofe duhovnike, znane nacistične in fašistična kolaboracioniste in sovražnike ljudstva. Obnovitev lojalnih odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom je odvisna samo od politike Vatikana, zaključuje «Borba». Politika, ki jo danes vodi Vatikan, pa'zapira vrata vsakemu sporazumu. V nedeljo 17. t. m. je prišlo v triglavskem pogorju do ne- sreče, ki je zahtevala smrtno žrtev planinca Joža Mateža z Jesenic. Tega dne so ob slabem vremenu krenili nekateri planinci po znani severni steni Triglava proti vrhu. Sredi stene je planince zajelo močno neurje. Večina si je poiskala zavetje pred neurjem in pred skalami, ki so grmele v dolino v neki dolbini v steni. Le Joža Matež se je hotel povzpeti da. lje. Na nekem nevarnem mestu pa je padel v globino 50 metrov. Čeprav v največji ne. varnosti, so mu ostali planinci priskočili na pomoč. Dva planinca, znani Uroš Zupančič ter podpredsedniki vlade Slovenije dr. Marijan Brecelj, pa sta kljub silnemu neuerju prečkala steno ter odšla v dolino po pomoč in zdravnika. Čeprav je zdravnik v rekordnem času prispel z Jesenic v Aljažev dom, je bilo prepozno, kajti Joža Matež je pred prenosom v dolino v popoldanskih urah zaradi dobljenih ran že umrl. C. S. Osnutek konvencije o ženskih pravicah NEW YORK, 20. — OZN j« objavila osnutek) konvencije o političnih pravicah žena, o ka. terem bo razpravljala glavna skupščin na svojem oktobr-sikem sestanku. Osnutek je izdelal gospodarski in socialni svet ZN in ga predložil glavne, mu tajniku Trygve Lieu. Osnutek predvideva, naj bi imele ženske volilno pravico pri vseh volitvah pod enakimi pogoji kot moški, naj bi se ženske lahko izvolile v vse javne ustanove, ki jih ustanavlja mednarodni zakon, pod e-nakimi pogoji kot moški, in končno naj bi bile ženske upra vičene do vseh mest v javnih uradih in javnih funkcijah, ki jih urejajo zakoni posameznih držav, enako kot moški. Istočasno so objavili sporne, nico o političnem statusu žena v vseh državah. Po tej spomenici uživajo žene v 57 državah popolne politične pravice. Spomenica je namenjena glavni skupščini in komisiji ZN o sta. tušu žena, ki naj bi se sestala v marcu. Monnet v Londonu LUKSEMBURG, 20. — Predsednik visoke oblasti za evropsko skupnost za premogi ir» jeklo Jean Monnet je danes odpotoval iz Luksemburga v London kjer se bo s predstavniki britanske vlade razgovarjal o obliki pridružitve Velike Britanije tej skupnosti. Pred odhodom je Monnet iz- PACEVRIM1J Razgovori ameriškega ministra v Rimu so potrdili včerajšnji vtis o neuspehu rimskih prizadevanj povezovanja obrambnih vprašani z zadevami, katerih ozadje tvorijo rimski imperialistični apetiti (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Ameriški minister za vojsko Fran^ Pace, ki se je včeraj razgovarjal s Pac-ciardijem na otoku Ischia in ki se je danes zjutraj prav tam sestal z admiralom Carneyjem, vrhovnim poveljnikom južnega sektorja NATO (Carney je na. to govoril tudi s Pacciardijem) je predpoldne prišel v Rim, kjer se je sestal s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Tavia. nijem. Razgovorom Je prisostvoval tudi veleposlanik Z.DA v Italiji Bunker. Kot pravi poročilo palače Chigi, so «na široko pregledali vprašanja vzhodne, ga Sredozemlja, ki zdaj zanima ZDA v zvezi s skupno o-brambo*. Jutri bo Pace odpotoval v severno Italijo, kjer si bo ogledal manevre nekaterih italijanskih vojaških enot. Tudi današnji Paceovi razgo. vori v Rimu niso prinesli nič novega in so potrdili vtis, ki ga je ustvaril že včerajšnji »e. stanok s Pacciardijem, da je namreč Paceov obisk strogo o-mejen na vojaška vprašanja in da so se ponesrečili italijanski poskusi načenjanja politič. nih vprašanj, ki trenutno Italijo zelo skrbijo, ker je zadnji razvoj pokopal precej upanj Rima, da se mu bo s pomočjo atlantskega pakta posrečilo zavzeti nekako vodilno pozicijo v Sredozemlju. V tem nič kaj spodbudnem okviru so tudi današnji komentarji italijanskega tiska, v ob. čutnem nasprotju s širokoust-nostjo zadnjih dni. Listi se sicer še vedno ne morejo odpovedati raznim bolj ali manj nerealnim kombinacijam, ven. dar jih z občudovanja vredno elastičnostjo že spravljajo v zvezo z drugimi dogodki in drugimi okoliščinami. A. P. Seja francoske vlade PARIZ, 20, — Francoski ministrski svet je danes poslušal poročilo zunanjega ministra Schumana o mednarodnem položaju in proučil nekatere predloge ministrskega predsed. nika Pinaya za gospodarsko in finančno ozdravljenje dežele. Schuman je poročal o razgovorih z bonnsko vlado glede Posarja in o sedanjem stanju francosko - tuniških odnosov. Sporočil je nato, da bo Francija 2. septembra ponovno stavila predlog za sklicanje ustavodajne skupščine, ki naj bi ustvarila «združeno Evropo*, ker niso mogli o tem predlogu glasovati na zadnji konferenci šestih zunanjih ministrov zaradi odsotnosti predstavnika holandske vlade. Predsednik Pinay pa je govoril o gospodarskih in finančnih vprašanjih in dejal, da se hoče Izogniti vsakemu zviša, nju davkov v proračunu za leto 1953. Poudaril je možnost Izvedbe znatnega varčevanja z uvedbo novih metod pri dolo. Čanju državnih naročil privatni industriji. Ministrski svet je odobrji Pinayeve pripombe in sklenil, da bo vladni svet proučil zlasti vprašanje teh naročil. Izrael kandidira v gosp. in soc. svet OZN NEW YORK, 20. — Izrael je postavil svojo kandidaturo za sedež, ki ga sedaj zavzema Iran v gospodarskem in social, nem svetu OZN, in ki bo prost 1. januarja prihodnjega leta. To je prvikrat, da izraelska vlada formalno postavlja svojo kandidaturo v enega od stalnih organizmov OZN. Nocoj se je sestal Varnostni svet OZN*. SMRT VIDNEGA NEMŠKEGA SOCIALISTA Dr. Kurt Schumacher je podlegel bolezni BONN, 20, —- Danes zvečer ob 22,45 je v Bonnu umrl Kurt Schumacher, voditelj zahodno-nemške socialno demokratične stranke. Kratko uradno poročilo pravi, da so smrt povzročile nenadne akutne motnje v krvnem obtoku, ki so posledica kroničnega obolenja ožilja. * * * Dr Kurt Schumacher se je rodil leta 1896 v Kulmu v Prusiji kot sin pruskega državnega uradniku, Študiral je prauo in se obenem zanimal za vprašanja delavskega gibanja v Nemčiji, Med prvo svetovno vojno je bil hudo ranjen in je izgubil desno roko, V prvih povojnih letih se je uveljavil v javnem življenju kot organizator pomoči vojnim invalidom. Kmalu nato je ustanovil v Stuttgartu socialistični časo. pts, leta 1930 pa je bil izuoljen za poslanca v Reichstag. Z Mie. rendorfom in Haubackom je ustanovil mtelezno /ronto* za preporod delavskega gibanja, vendar njegovi napori niso moeli preprečiti Hitlerjevega prihoda na oblast. Temu je mno. go pripomogla tudi takratna politika KP Nemčije, ki je po navodilih iz Moskve naperila glavno borbo proti socialnim demokratom, preprečila enotnost delavskega razreda in omogočila nacistom prevzem oblasti. Nekaj mesecev po Hitlerjevem prihodu na oblast so Schu. macherja zaprli v koncentracijsko tabori&če, v katerem je prebil deset let. Spomladi 1943 so ga zaradi slabega zdravja izpustili iz taborišča, vendar je bil tudi doma zastražen, dokler ga gestapo leta 1944 ni ponovno aretirala. Po padcu nacizma se )e Z vso energijo lotil reorganizacije socialno demokratične stranke v zahodnih področjih Nemčije. I^eta 1946 je vodil delegat c ijo svoje stranke, ki je na vabilo laburistične stranke obiskala Anglijo. Njegovi razgovori z raznimi britanskimi osebnost-mi so Ut krat tako vznemirili francosko zunanje ministrstvo, d« je francoski veleposlanik V Londonu uradno protestiral mi Foreign Officeu. V oktobru 1947 je bil Schumacher v ZDA, kjer se je udeležil kongresa sindikalne organizacije AFL. Leta 1949 je bil izvoljen v za-hodnonemiki parlament. Za predsednika socialno demokratične stranke je bil Schumacher izvoljen v oktobru 1945; ponovni kongres stranki v maju 1950 ga je na tem mestu še enkrat potrdil. Kljub slabemu zdravju — leta 1948 so mu morali v Londonu amputirati tudi nogo — se je aktivno udeleževal političnega življenja do lanskega decembra, ko ga je zadfla možganska kap zaradi arterioskleroze, ki mu je za nekaj časa ohromila ves levi del telesa. Od takrat Schumacher ni več prišel v parlament, še vedno pn j s sodeloval pri politiki svoje stranke. Seslanek ndslaviov NATO PARIZ, 20. — Stalni predstavniki pri NATO so se sestali danes zjutraj prvikrat po trimesečnih počitnicah. Na seji so razpravljali o smotrih te organizacije v letu 1952, ki so bili določeni na lizbonski konferenci. Predstavniki so izjavili, da so posamezne vlade kljub številnim težkočam odločene izpolniti svoje obveznosti, ter poudarili, da se ne bodo smeli obrambni napori NATO zmanjšati. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da so predstavniki dali to pojasnilo zaradi govoric, da bo treba pregledati sklepe, ki jih je v Lizboni sprejel atlant-skl svet, in da je nevarnost, da začrtanih smotrov ne bo mogoče doseči. LONDON, 20. Kot poroča ((Manchester Evening News», je jugoslovanska vlada naročila pri tvrdki ((General Engi-neering CO» iz Radcliffa kable in drugo elektrotehnično opremo v vrednosti 250.000 funtov šterlingov. Naročilo mora biti izvršeno y dveh letih, Danes, četrtek 21. avgusta Ivana, Mirjana b Sonce vzide ob 5.12 in' z|wn* 19.03. Dolžina dneva 13.51. uu vzide ob 5.53 in zatone ob Jutri, petek 22. avgusta Timotej, Ostrivoj ___________________ MI NE MERIMO MORALE PO JEZUITSKIH NAČELIH Hinavsko o prepovedi s poročilo prefekture ovenske kolonije v IJkvah Italijanske oblasti hočejo postaviti v slabo luč slovensko manjšino v Italiji, da bi se pred svetom oprovičile zaradi nesramne prepovedi otroške kolonije v Ukvah in izgona slovenskih dijakov GORICA, 20. — Ko sir.o danes vzeli- v roke italijanske časopise, srno z velikim začude njem brali sporočilo, ki ga je po nalogu videmske prefekture izdala goriška prefektura. Začudili sm^> se zaradi dejstva, da se pisanje nanaša na naš list i p njegovo poročanje o krivični uredbi italijanskih oblasti da je, treba slovensko počitniško kolonijo v Ukvah zapreti, češ da ni izpolnila nekaterih predpisov, in da kljub temu ni-s-mo ‘ dtebili sporočila nrti prv; niti skuhaj z drugimi italijanskimi' listi, ampak so nas enostavno prezrli, kot da bi se to ms ne tikalo. Sporočilo gor iške prefekture po navcdilih iz Vicema nas v n;čeir.er ne preseneča. Italijanske vladne oblasti pa£ morajo najti primerno opravičilo, da se operejo pred javnostjo in zvalijo krivdo na Slovence. Toda kdo temu verjame, zlasti med slovenskimi krogi, ki so cd blizu zasledovali vso nesramno kampanjo proti sloven. sk' počitniški koloniji? Zato nimamo za umestno, da bi okoli teg-a vprašanja še nadalje trošili besede in čas. Dotaknili se boir.0 drugega dela poročila, v koterem prefektura pravi, da so morali zapreti tudii drugo kolonijo srednješolcev, ker so bili v njej pomešani dečki in deklice od' 12. do 18. leta. Resnici na ljubo moramo povedati, da je prefektura zelo v zmoti, ko govori, da je ukinila tudi drugp kolonijo. Vsem je namreč predobro znano, da so bili «druga kolonija« srednješolci, ki so prišli v Kanalsko dolino na ekskurzijo in da so prav ti pred vselitvijo v iz- praznjene prostore zaprosili Di jaško Matico za dovoljenje za nekajdnevno prenočevanje. prq-glašanje te skupine za «kolcni-jo» je zato neutemeljeno in je zaradi tega toliko bolj neutemeljeno iskati dlake v, jajcu, češ da so bili dijaki obeh spolov pomešani in da to predstavlja nemoralno dejanje, ki je v nasprotju z najosnovnejšimi pravili q dobrem vedenju. V Italiji sploh veliko govorijo o dobrem vedenju in oblasti so y formalni obrambi dobrega- vedienja tako natančne, da prepovedujejo nošnjo dvodelne ženske kopalne obleke, cia prepovedujejo ženskam nošnjo hlač nad koleni itd. Toda naj nam pojasnijo pridri-garji take vatikanske morale, ali je morala v skrivanju kolen ali pa v vzgajanju človeških vrednot, srčnosti itd.? Odgovorijo naj, kaj je nemoralnega v tem, če gredo sošolci in sošolke, prijatelji in znanci skupaj na izlete v hribe? Zdi se, da o vsem tem debeluiasti prefekti in njihovi podrejeni nimajo niti pojma in da ne vidijo, kako potuje v poletnih mesecih po Kamiji in Kanalski dolini in njenih hribih nešteto skupin fantov in deklet italijanske narodnosti, ki iščejo v planinah zdravja in razvedrila. In. v hribih ne bo nobenemu prišlo na um (cnemoralno dejanje* kakrš. no nam, na žalost, nudi sedanjost v italijanskih mestih pod jezuitsko demokristjansko vlado. Za konec pa naj oblastnikom , ki se spotikajo ob zdravega duha naše srednješolske mladine. povemo tudi to, da imamo Slovenci in vsi pošteni Ita- Sklepi gradbene komisije GORICA. 20. — Pretekli po-nedeljek se je sestala občinska gradbena komisija pod predsedstvom Ferruccia Polesija poverjenika za gradbena dela. Na seji so med drugim o-dobrili sledeča dela: Občina Gorica: odstopitev zemljišča Mihaelu Prinčiču za gradnjo nove hiše v Ul. Balil-la 8; Anton Collenzini: razstava dveh reklamnih desk («Atlas» in ((Servizio Esso») v Ul. Oberdan; Tvrdka Venturini: postavitev reklamne deske «Lagomarsino» na vogalu Kor, za Italia z Ul Diaz: Mihael Sgavez; gradnja hiše pri Pod-gori; Jožica Rodella Ciani: razširitev izložbe cvetličarne v Ul. Morelli 51. Gradbena komisija se je po-voljno izrazila v zvezi z naslednjimi deli, za katera se bo morala pomeniti še z občinskim tehničnim uradom: Pokrajinska uprava: gradnja gasilskega doma v Ul. P Dia-cono; Leo Altenberger; postavitev reklamne deske na poslopju v Ul. Donizetti 28; Hadrijan Miseri: popravilo pročelja v pritličju na Korzu Verdi 33; spomenik sv. Frančišku A-siškemu: načrt za postavitev spomenika na vogalu Ul. Duca d’Aosta in Ul, Cappuccini. Na prihodnjo sejo je komisi, ja odložila prošnjo podjetja SILA za gradnjo posebnega šo. tora v Ul. della Barca Izpiti in vpisovanje na slovenskih srednjih šolah v Gorici Po določilu naučnega ministrstva se izpiti (sprejemni, vstopni, popravni) v jesenskem roku pričnejo na vseh štirih slov. srednjih šolah v Gorici 15. septembra ob 8.30 zj. in se bodo vršili v vrstnem redu, lei je objavljen na razglasni deski vsake šole. Mature se pričnejo 29. septembra. Vpisovanje za novo šolsko leto 1952—53 se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra; le za dijake, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, se zaključi 30. septembra. Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne z razglasne deske na šolah. Tajništva so za morebitna pojasnila odprta vsak dan od 9. do 12, ure. Avtomobil v pešca GORICA, 20. — Danes zjutraj okoli 11. ure se je na Korzu Italia pripetila prometna nesreča Avtomobil fiat 1100 GO 6186, ki ga je vozil 21-letni Jurij Canziani iz Ul. G Cassino 8, je v bližini spominskega nar. ka povozil 60-letnega Franca Pirilla iz Appiano pri Bolca-nu. Avtomobil je prihajal po Korzu s precejšnjo brzino, ko se je nenadoma znašel pred njim Pirillo, ki ni spoznal aku stičnih znamenj. Kljub temu. da je avtomobilist brž prejel za zavore, je prišlo do neizogibnega sunka. Ker je Pirillo pri nesreči ostal precej ra njen, so ga nemudoma odpe:, Ijali v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po pregledu iiijaVlli, da se je močno ranil v glavo in si pretresel možgane. Pridržali so go v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti približno 15 dni, če ne nastanejo kakšne druge komplikacije. Najdeno kolo GORICA, 20. — Vsakdanja kronika ne beleži samo tatvin koles. Pripeti se tudi primer, čeprav zelo redek, da tudi naj. dejo kakšno zapuščeno kolo na cesti. Na uradu mestnih straž leži moško kolo, ki so ga agenti našli brez gospodarja. Kdot lahko dokaže, da je lastnik ko. lesa ga lahko dvigne na sedežu mestnih straž v Ul. Mazzini. lijani za nemoralna početja pobalinske šovinistične italijanske drhali, ki naščuvana od nemoralnih politikov hodi ob marsikateri priliki po g-oriških ulicah, govori o naši narodni manjšini nespodobne in žaljive besede, da ne govorimo o nemoralnih dejanjih, kot so zažiganje slovenskih in kulturnih ustanov, , knjig, . pretepanje Slovencev itd. Mi ne merimo morale po formalnih . jezuitskih načelih, ampak jo vrednotimo vteliko globlje in pristneje. Zato ostro obsojamo pojasnilo, prefekture, ki hoče prikazati italijanski javnosti ekskurzijo slovenskih srednješolcev kot dejanje proti pravilom o dobrem vteefenju in s tem postaviti pripadnike naše manjšine y slabo luč! Vaški motiv v Beneški Sloveniji NEKAJ GNILEGA JE NA GORIŠKEM Velike preglavice ' zaradi bližnjih volitev in gospodarske krize Težko jim bo zlesti iz blata, v katerega jih je spravila njihova kratkovidna politika in sovraštvo do Slovencev KINO VERDI. 17: «Moja žena je an-gel», J. Fontaine, V1TTORIA. 17: «Montecristov sin» D. Fairbanks. CENTRALE. Zaprt. MODERNO. 17: «Dve usmiljeni sestri«, L. Young in C. Holm. EST1VO. 21: «Abracadabra», R. Billi in M. Riva. Vozni red mestnih avtobusov Glavni kolodvor neverna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45, 6.20, 6.40, 6.50, 7, 7.15. 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20 20.30. 2040. 20.50, 21. 21.15, 21 35, 21.50, 22.15, 23, 23.10 in 23.40. Odhodi a severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40. 6.58, 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20. 20.30, 20.40, 20.50, 21 21.10, 21.20, 21.35, 21.55, 22.40, 23.20, 23.30 in 23.55. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45. 6.20, 6.40 6.45. 7 7.15, 7.25 (do 21 vsakih 8 minut), 21.15, 21.25. 21.35, 21.45, 21.55, 22.15, 23. 23.10, 23.40. — Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40. 6.58. 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10, 21.20 21 35. 21.45, 21.55, 22.10! 22.30,’22.45, 23 20 in 23.55 Glavni kolodvor bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8, 9 14, 16 in 17.30; lz umobolnice ob 8.20, 9 50. 15.20 16.30, 17 50. Gorica - Standrež • Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30, 8.20. 8.40, 10, 11, 12.40. 13.30. 15.30. 16.40 18, 19. 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje: 7.30. 8.20. 11, 13.30 in 19. Odhodi iz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8, 8.50. 9, 10.20. 11.40. 13. 14.40. 15.50, 17, 18.20, 19.40 in 20.15. Odhodj iz Sovodenj: 7, 7.50. 8.50, 11.30. 1430. 19.30, Ob praznikih odhodi s Travnika za Standrež: 8.30 10. 11.15, 13. 14, 15, 16, 17. 18. 19, 20, 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14. 15. 18 in 20. Odhodi iz Standreža: 8.50, 10.15. 11.30, 13.40, 14 40. 15.40. 16 30. 17.30, 18.40, 19.30. 20 40 (n 21 20 Odhodi iz Sovodenj ob 13.30. 14.30, 15.30. 18.30. 20.30- GORICA, 20. — Kaj mora biti tako hudega, da prihajajo goriške razmere od časa do časa med kladivo in nakovalo neizprosnih kritikov. Vprašanje ni tako zapleteno in mu lahko pride do jedra sleherni, ki količkaj pozna go-riško stvarnost in ljudi, ki se danes učijo voditi krajevno politiko. Bližajo se volitve in demo-kristjanska stranka, ki ima po vseh goriških ustanovah in državnih ter občinskih uradih svoje ljudi in tudi ne- omejeno oblast, bt morala na jesenskih volitvah pokazati 'vsaj nekaj uspehov, da bi ji služili za vabo na trnek pri lovu na nove 'volivce. Skratka, treba bi bilo nekaj stvarne propagande, po kateri ljudje merijo oblastnika. Te pa ni in je ne bo, kajti na vso smolo je zaradi splošne krize v tekstilni industriji, ki je z mednarodnega trga prešla tudi na italijanski trg, prišlo do množičnih odpustov, ki so velika senca na demokristjanski krajevni politiki ter so jo tako zasenčili, da demokristjanski volivci ne vidijo svojega križa, stega in ščitastega simbola, ampak tavajo v razočaranju. Goriško vodstvo je zaradi tega zaskrbljeno in tudi odgovorni ljudje, ki so na krmilu se večkrat praskajo po glavi in se mučijo, da bi napravili tako, da bi bil volk sit in koza cela. To pa je v sedanjem položaju precej težko. Kako je z mestom podžupana, še vedno ni oblasti torej igrajo vse na osebo prvega Italijana in krivca, da se razmere med našo manjšino in italijansko večino niso še uredile. Koliko uspeha bo to prineslo demokristjanski stranki, o tem so si vsi edini.. Z besedami ni mogoče rešiti goriškega gospo. darstva, niti ni mogoče rešiti demokristjanske Krize. Sedanja politika je' zgrešena in nosi v sebi razočaranje in ražkol, Zato je skrajni, čas, da to spoznajo in naj prepustijo vajeti drugemu, ki ima za politiko večji smisel in več razumevanja za potrebe Slovencev, Zgubil je 60.000 lir GORICA, 20. — Včeraj zjutraj je šel 67-letni Ivan Bitežnik) iz Ul. Baiamonti 2 po o-pravkih v mesto Pot ga je nanesla tudi v trgovino Standa, kjer je nakupil nekaj blaga. Ko je mož hotel plačati je z ža_ lostjo opazil, da je zgubil denarnico, v kateri je imel poleg osebne izkaznice in drugih listin 60.000 lir. Bitežnik je mnenja, da je denarnico zgubil po poti od doma do trgovine Stan. da in upa, da mu bo pošteni najditelj vrnil denar, ki predstavlja zanj večmesečni trud. KRATKE VESTI Iz beneških vasi m čitajie Piimotbki dnevnik! Drva in „Messaggero“ Te dni je «Messaggero Vene. to» v nekem članku izrazil zaskrbljenost videmskih meščanov zaradi previsoke cene drvi in je hotel pojasniti vzroke te «previsoke» cene. Clankar je predvsem omenil prodajno ceno v Vidmu, ki je 1.400 lir za stot drv za kurjavo. Nato navaja podatke o produkciji in pravi, da znašajo več kot 1 milijon in pol stotov. Iz vsega tega sklepa, da stot drvi, ki so že natovorjena in pripravljena za mestna skladišča, ne bi smel stati več kot 700-750 lir. Ne vemo, kako so pri «Mes-saggeru« prišli do teh zaključkov. Vsekakor bi jim priporočali, naj se v teh primerih in o teh zadevah prej informirajo pri drvarjih in naj ne delajo računov brez krčmarja. Vsebina omenjenega članka bo gotovo zanimala naje drvarje, saj je v naši pokrajini Beneška Slovenija glavni dobavi, telj drv za kurjavo. Čeprav niso naši drvarji tako spretni računovodje kot člankarji pri «Messaggeru», kljub temu dobro vedo, da stane stot na kamionu natovorjenih drv približno 1.10Q lir a ne 700-750, kakor tudi trdi «Messaggero». To je precejšnja razlika Ce bi bilo res, kar trdi «Messaggero», bi bili naši drvarji zelo bogati. Kdor pa je bil vsaj enkrat v Beneški Sloveniji, je lahko takoj na lastne oči videl, kako drvarji živijo in kako morajo garati, da si zaslužijo košček kruha. Prav gotovo bi rade volje zamenjali svoje gospodarske razmere z mestno gospodo, za katero je «Messaggero» tako zaskrbljen. Bolj dostopni in bogati gozdovi so že zginili. Zaradi tega je proizvodna cena višja, ker je več stroškov, več dela in več zamude časa. Glavno krivdo za sedanjo ceno drv pa imajo prav oni vladni krogi. ki jih «Messaggero» vedno zagovarja, in to zaradi tega, ker nočejo skleniti primerne pogodbe z Jugoslavijo za uvoz večje količine drv To je glavni vzrok. Ce hoče «Messaggero» biti dosleden, kar zelo dvomimo, naj prepriča italijanske državnike, da spremenijo svojo politiko, kar bi prav gotovo vsem koristilo. Grmek Preteklo je že več let od konca zadnje vojne, a še vedno občutimo posledice razdejanja, ki so ga povzročili Nemci. Mnogi, ki so jih Nemci odpeljali v internacijo, so tam umrli, o mnogih pa ni še nobene vesti! Sedaj poizvedujejo, kako je končal, ali kje je Primožič An. ton od pok. Petra, rojen v Grmeku 9.7.1902, ki so ga ujeli Nemci in odpeljali v Dachau 15.11.1943. Kdor ve kaj o njem, naj sporoči videmskemu sodišču. Toča v Nadiški doli*1 Po neznosni vročini se le dni vreme spremenilo ozračje postalo bolj Hude nevihte so razsaiJ vsej naši deželi in n.® veliko škodo. V Terski dolini je sa,n“t(.; zevalo in je pihal tudi la toča in poškodovali 1 Kmetje so letos zelo Pr,’_‘ — — - - ip v Nadiški dolini pa se f ker jim je že suia unŠfl* go pridelka. Čedad Danes, četrtek 21' praznujemo našega Pa'r.^. Donata. To je cerkven^ toda kakor po navadi JS cerkvenih svečanosti • . priliki tudi razne po$ve bave in veselice. Pričakujemo, da ^ f ? dosti tujcev in izletni H veda če ne bo na, me, ki je postalo Hudi krči in nenadna sli GORICA, 20. — Včeraj zvečer se je 32-letni Artur Monti-co iz Ul. Rabatta 19 komaj vrnil domov k večerji, ko so ga nenadoma začeli zvijati krči v želodcu. Mož je zaradi hudih bolečin legel na tla in čakal na pomoč. Malo nato je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga sprejeli na kirurškem od delku. Okoli 16.30 so agenti Zelenega križa pritekli na pomoč 46-letnemu Danteju Minottiju. ki je uslužben pri telefonski družbi Telve. Ko je mož čakal na goriškem kolodvoru na vlak, ki naj bi ga popeljal v Videm, je zaradi trenutne slabosti padel na tla. Na. sedežu Zelenega križa si J{ jji kaj kmalu opomogel i° ko napotil v Videm, Urnik vlak«1' IZ TRŽAŠKESA RODITELJSKI SV Eli \ OBRAMBI SLOVENSKEGA SOLSIVA V življenju in razvoju slovenskega šolstva na Tržaškem zavzemajo roditeljski sveti zelo pomembno mesto. Zal, da ne opravljajo, vsaj ne v zadostni meri, važnega poslanstva povezovanja šole z domom. kar je prvenstvena naloga roditeljskih svetov in podobnih ustanov, ki jih poznajo po vsem kulturnem svetu. Zaradi razmer, v katerih živimo tržaški Slovenci, imajo rodit, sveti pri nas povsem drug pomen ' in namen Negativni, da ne rečemo sovražni odnos odgovornih šolskih oblasti do slovenskega šolstva, je naložil na roditeljske svete posebno nalogo: čuvati nad obstoječimi šolami in boriti se za njihov nadaljnji razvoj in spopolnitev šolske organizacije z odpiranjem novih šol. Šolske oblasti. |ki bi morale same po svoji za znano. Izvedeli pa smo, da dolžnosti skrbeti demokristjanski voditelji zelo izpolnjevanje slovenske šolske branijo, da bi v njihovo sredo mreže, so postavljale in po^ prišli nekateri tako imenovani neodvisneži, ki so bili na zadnjih volitvah izvoljeni na demokristjanski kandidatni listi in so zaradi svoje prevelike sovražnosti proti Slovencem zlezli celo v želodec samim demokristjanom in bi jih sedaj na vso moč radi vrgli iz svojih vrst. Toda to ie od daleč ne bo rešilo demokristjanske barke, kajti dva človeka je mogoče zamenjati, ni pa mogoče čez noč spremeniti toka protislovenske politike, katerega zasledujejo demokristjani po višjem naročilu Zaradi tega so v Rimu prišli do sklepa, da bi bilo treba zaigrati še zadnjo karto. To naj bi potrjevale nekatere nepotrjene vesti, ki krožijo med go-riško javnostjo, da bo prišel v septembru v Gorico sam italijanski ministrski predsednik Alcide De Gasperi in verjetno govoril na državnem shodu vi. sokošolcev, Ki bo 13. in 14. sep. tembra u Gorici. Italijanske Fiat v topolino GORICA, 20 — 43-letni Rihard Pecorari iz Gorice se je včeraj napotil s topolinom v Videm po opravkih. Ko je hotel izstopiti iz avtomobila je nenadoma pridrvel za njim fiat 1100 in trčil z vso močjo ob topolino. Pri močnem sunku se je topolino enkrat zavr tel okoli sebe in nato zletel nekaj metrov s ceste. Pecorari in njegova hčerka, ki sta bila v avtomobilu, sta kljub vsemu ušla nepoškodovana iz nesre če Lažje poškodbe je odnesel šofer fiata, Rudolf Avgust iz Vidma. Na kraj nesreče je nemudoma prišla prometna policija, da bi ugotovila vzroke >n škodo, ki sta jo utrpela last nika. stavljajo naše roditeljske šve. te na preizkušnjo v vztrajnosti in odločnosti. Medtem ko odprejo italijansko šolo, kjerkoli se pojavijo trije, štirje otroci naseljenih Italijanov, je borba tere na delo, ((Primorski dnev. nik'» je nedavno-, pisal o.. tistih narodnostno mlačnih ali nepoučenih in plašnih starših, ki podlegajo sovražni propagandi in vpisujejo svoje otroke v italijansko šolo, četudi, spadajo po, svoji narodnostni pripadnosti v slovensko šolo.: Paralizi, rati šovinistično propagando je naloga, neodložljiva naloga naših roditeljskih svetov. Izkušnje nekaterih roditeljskih svetov iz preteklih let kažejo, da je, tako delo nujno potrebno in da tudi niso ostara prizadeva, nja naših zavednih staršev brez uspeha Opirajoč se na izkušnje naših aktivnih roditeljskih svetov, se morajo teh. nalog oprijeti letos vsi roditelj, ski sveti brez izjeme,- Takega dela pa ne more opraviti maloštevilen roditeljski svet. Nuj. no je, da se za to akcijo roditeljski svet mojno razširi z vse;mi zavednimi starši šolske, ga okoliša. Vsi slovenski starši so pozvani k Sodelovanju. Ko gre za obrambo in obstoj slovenske šole, ko gre za to, da mnoge slovenske otroke ohranimo slovenski šoli in ju. tako za vsako slovensko šolo dolgo-1 očuvamo pred potujčevanjem, trajna in le žilavosti naših I se bodo zbran vsi •'zavedni star-staršev moremo pripisati, da | ši ne glede na stetovnonazor-smo v nekaterih primerih kon-, sko m strankarsko ‘ politično čali borbo z našo zmago. Naj j pripadnost. Vsa slovenska jav-navedemo le kak primer. Koli. j nost pa bo krepko podprla to ko priprav, koliko popisov in j njihovo kulturno. narodno-zbiranja podatkov, koliko spo- [obrambno delo. menic in deputacij je bilo treba, da smo si izvojevali osnovno šolo v Ulici Donadoni Ali pa nižja strokovna šola v Sv. Križu! Da ni takrat odločno nastopil roditeljski svet, podprt; od vseh kriških vaščanov, bi imeli danes v Sv. Križu samo italijansko nižjo strokov, no šolo. Naravnost klasičen primer vztrajnosti in žilavosti nam dajeta roditeljska sveta za šoli v Ulici sv. Frančiška in v Ulici Donadoni. Skozi štiri leta sta nenehno ponavljala zahtevo po slovenskem otroškem vrtcu v središču mesta. Tudi njuno vztrajno delo je kronano vsaj delno z uspehom, Z novim šolskim letom se odpre prvi mestni otroški vrtec, kar pa bo našim roditeljskim svetom samo v spodbudo, da se bodo še dalje zavzemali za to, da bo vsak šolski okoliš imel poleg svoje osnovne šole tudi svojo otroški vrtec Delo naših roditeljskih svetov se mora v tej smeri še nadaljeva ti. Se vedno nam manjka tu in tam kak vrtec, nerešeno je še vprašanje osnovne šole v Ko-lonji in še je nekaj drugih problemov, zaradi katerih bodo morali roditeljski sveti nenehno trkati na vest odgovor nih šolskih oblastev, da se tudi ta vprašanja rešijo zadovoljivo. Toda roditeljski sveti .morajo svojo aktjvnost razviti še v drugo smer. In prav sedanji čas neposredno pred začetkom novega šolskega leta kliče naše zavedne starše, očete in ma- NASTAVITEV POLJSKIH ČUVAJEV nujna zahteva naših kmetovalcev Na Katinari, pri Sv. Mariji Magdaleni, na Rovtah kradejo kmetom grozdje in druge pridelke - sumijo, da gre za esule, ker se prej take kraje niso dogajale Na Kmečki zvezi pa tudi v našem uredništvu se je v zadnjih dneh zglasilo že več kmetovalcev in vinogradnikov, ki se pritožujejo, da jim razni postopači kradejo poljske pridelke, sedaj pa da so se spravili predvsem na dozorpvajpče grozdje, ki ga neusmiljeno trgajo in odnašajo. Pozanimal i smo se za 'zadevo in ugotovili sledeče: Na Katinari oz. pobočjih, ki ležijo proti Lonjerju. in Ricma-njem se'skozi vso'dobo, ko do- potrjuje tudi dejstvo, da pred let; sploh ni bilo opaziti nobene tatvine, ki so.se začele šele,, ko so se v novozgrajene hiše vselili priseljenci. Kmetovalci, predvsem pa vinogradniki, so zaradi pogostih pohodov teh tatov razburjeni, kajti če bo šlo tako naprej, bo-do trte — vsaj tiste v vinogradih ob poteh in cestah — kaj kmalu prazne. Kmečka zveza je že pred let' zahtevala, da občina nastavi poljske čuvaje, toda ZVU, ka- mmoainF.citttsiiiiE' i imicdeloici Felszam i minah zoreva sadje'pa tudi drugi polj-! ™or 'i®. predlog šel v rešitev, je - - - to odklonila. Se letos je Kmečka zveza naslovila ponovno prošnjo ina‘ tržaško občino, v kateri je zahtevala, da se zaščitijo kmetovalci pred tenij tatovi, ki so v prvih mesecih pridelkov delovali predvsem pri Sv. Mariji Magdaleni, Občina je takrat poslala pismo na poveljstvo civilne policije, da bi ta posvetila temu vprašanju več pozornosti. In pri tem je ostalo. Vprašamo se: Kako more civilna policija varovat; —- v kolikor sploh varuje — imetje kmetovalcev, če pa policisti ne vedo, ali je, v vinogra.du tat ali gospodar? Policisti ne poznajo zemljišč, ne vede čigava so, zato je nesmiselno govoriti o varstvu Civilne policije, kajti ta bi morala v nasprotnem 'primeru vsakogar, k] je • v vinogradu, vprašati za osebno izkaznico in zemljiški list. To je seveda praktično nemogoče. Meštna občina bi morala po našeift mnenju vztrajati' na predlogu, ki ga je nekoč že po-stavila Kmečka zveza. V vseh vaseh ki spadajo pod tržaško občino pa tudi v predmestja, kjer, irpajo .ljudje svoje njive in vinograde, bi morali biti na* stavljeni poljski čuvaji, ki so ski pridelki, pojavljajo dnevno skupine. od treh do 10 ljudi, ki, kradejo sadeže. Pr; tem. pa se ne omejujejo samo na krajo pridelkov, temveč potferejo' v“=e, kar jim pride pod roke. Tako so nekemu kmetovalcu s Kati-»are pobrali oz. iztuvali dva kosa vrtne ograja, nekemu drugemu razno orodje, ustavili se niso niti pred velikim sodom, v katerem -so pripravljali raztopino modre galice za škropljenje trt. ' ■> Podobno ' doživljajo tudi kmetovalci, ki imajo svoje vinograde okoli Sv. Marije Magdalene, pod Sv. Soboto, na Rovtah itd. Ugotovljeno ie, da so tatovi, ki iso se specializirali\na, kraio poljskih pridelkov v glavnem ezuli, ki prebivajo v zanje napravljenih hišah pod Skednjem ter drugod v bližnji okolici. To Postavili so tudi gredelj druge večje petrolejske ladje obstajali še pred vojno. Urad za kmetijstvo in ribištvo pri ZVU bi moral ugotoviti dejanski položaj in se prepričati, da je nastavitev poljikih čuvajev nujno potrebna, kajti škoda, ki jo napravljajo tatovi po njivah in vinogradih, je tolikšna, da resno ogroža produkcijo naših kmetovalcev. Za 'čuvaje Pa bi morali biti nastavljeni domači ljudje poštenjaki, kj poznajo vsak kos zemlje1 v svoji okolici V skrajnem primeru bi navsezadnje zadostovalo, da bi bili čuvaji nastavljeni vsaj od pomladi do jeseni, ’to je v dobi, ko pridelki in sadje zorijo. Upamo, da ne bo prošnja in upravičena zahteva naših kmetovalcev in vinogradnikov naletela na gluha ušesa. Pričakujemo da bosta urad za kmetijstvo in ribištvo pri ZVU pa tudi občina sama poskrbeli, da bo ta zadeva rešena, in sicer v splošno korist našega kmečkega prebivalstva. Letalska zveza z Milanom Center za gospodarski razvoj Trsta sporoča, da je odv. Bruno Forti svoj čas posredoval pri ravnateljstvu LAI (italijanska letalska družba), da bi ponovno vzpostavila dnevno letalsko zvezo med Trstom in Milaiiom in da je te dni prejel on ravnateljstva' družbe odgovor, da bodo to zvezo v kratkem vzpostavili. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevatu, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Gmeiner, 01. Giulia 14; Al Lloyd. ul. deirOrolo-Sio 6; Signori, Trg Ospedale.8; Hara-basrlia, Barkovlie in Ntcoli, Skedenj Včeraj so proslavljali v ladje-1 morje pa se bo ladja- pogreza-delnici «Felszegy» v Miljah la 3,64 metrov. Ladja bo oprefn- SSftPl ilgfii! i , i 'K' dvejn; praznik, ko so splovili motocisterno «Christine», in ko so postavili gredelj druge nove motorne cisterne. Motorna ladja «Christine» je ob 10.27 počasi zlezla v vodo, brž ko je njena botra gospodična Olga del Rovere, vnukinja ing. Giacomellija krstila ladjo s steklenico šampanjca. Na svečanosti so bili prisotne številne osebnosti pomorskega in gospodarskega življenja ter predstavniki oblisti. Med njimi so bili: Mr. Schmidt, član departmana za proizvodnjo ZVU, Mr. Nunn, dr. Vitelli. De Castro, Sartori, dir. pristanišča kap. Noakes, pom. dir. kap. Redman, komandant pristanišča kap. Klodič, dr. Lovere, dr. Padoa predstavnik centra za razvoj gospodarstva, dr. Paolo in Carlo Geroljmich, kap. Pen-zo predstavnik bodoče lastnice ladje in druge osebnosti. Motorna ladja tiChristine» bo prevažala petrolej za družbo «Bruno et Kredi Montanari de Fano» Osnovne karakteristike te ladje so: dolžina 48 metrov, širina 8,60 metrov, višina do mostu na palubi 3,80 metrov, v ljena z pogonskim motorjem «Ansaldo», ki bo razvijal 600 HP in ji polno naloženi omogočal hitrost 11 milj na uro. Kot smo že dejali, so takoj po splovitvi motorne ladje «Christine», postavili gredelj druge večje prav tako motorne petrolejske ladje. Ta bo pa imela 1300 ton in bo dolga 68,50 m, široka 11,40 m ter visoka do mostu 5,60 m. V morje se bo pogrezala 5,1 metrov. Opremljena bo s pogonskim strojem proizvodnje «CRDA», ki bo razvijal 1.050 HP ter Jt omogočal 11 vozlov na uro. To ladjo grade na račun tržaška družbe sGerolimich et comp.o te> bo dokončana do junija prihodnjega leta. Ladjedelnica «Felszegy» je srečno prebila dokaj težko krizo v kateri je bila skoro vsa poslednja leta. Sedaj je polno zaposlena in bodo spustili čez mesec dni v morie 1.340 tonsko tovorno ladjo «Alessan-dra». V delu pa imajo še dve drugi ladji srednje tonaže in naročila za pet drugih ladij manjše ter srednje tonaže. na goriškem odhod i:; Proti Trstu: 6.20, '■ jjj? 10.04, 13.45, 15.57, 20.36. 21.26, 00.01. ,» ti Proti Vidmu: 4-50, a 7.59. 8.28, 10.46. Uf' 17.25, 19.15, 20.18, W2.. PRIH O 0,57 8.W‘ Iz Trstu: 5.26, 6* ’ 19> l7.il. 8.27, 10.44 13.44, 20.16, 23.18. j , Iz Vidma: 4.40, 18^ 10.00, 13.43, 15.55. l7'^' 20.34, 21.24 23.59. . * Ne vozijo ob ned6''3' Prispevajte KULTUR^' dom j 5-DNEVNI IZltf V DALMACIJO Zaradi tehnični!1 j t gov se izlet odlozl^ JI septembra na 1»-sept. t. 1. Odhod i*.L o> parnikom »Dalma^ Qpf 4. uri zjutraj. Obis*,^-tije Raba. Zadra, ka, Splita. DuW0’„iJ Kotora in zopet P’ Prekinitev vožnje JV' iir bu, v Splitu in niku in na povr^M0 pet v Splitu, kjer'to izletniki ogledali ® . prenočili. Prvovrst^jeJj na na ladji. Z prično takoj. cena.n pff vpisu plača vsak d? (vključena hranaiJSj Pj| noč išče) Je lir _lf' polovico vsote, pred odhodom ostanek. dva P* UtH r Ker je število '2^ kov omejeno, P^imFJ se zainteresirani v P vpišejo. Vpiso valji (t «Adria-Express». bio Severo 5-b> avgusta., y lO dnevni *£ v Dalm»*U . «Adria - Kxpress» od 7. do 16. seP 1952 vtAC»J1 IZLET PO j Vpisovanje do 2'5' a ((rf0' Ker je Število pr°*nt omejeno, naj se. vjj0. sen ti čim prej ‘ TRIDNEVNI 20., 21. in 22. sePten na , Zagrebst velesejem Vpisovanje od dalje pri «Adria Ul. F. Severo 5 *“ A D E X_____ 7. SEPTEMBRA ENODNEVNI 12 Postojno 6. IN 7. SEPTE^gr DVODNEVNI Bled Reko in v Rovinj Vpisovanje do. ■ «Adria ", V *vV 1952, pri Ul, F. Severo 5b; . tel 81. avgusta 1352 - , ......... ■a SOCIALIZEM in demokracija ek"»o«i*”1 ■ Je družbeno-Postavlja dnfih"1' ki pred’ noci prohS, ?’10 la^nino d«,«". 0lzvmlniTni sredstvi, dru25en< T^mtbr^°iZ^je nat m "* in družbe- 'I^ih iobJt Z _teh pr°' demo ““"•o 1» Ce P“ P°eie- stran/ Cm z zf°d°-Ijamo, d„ P°t(?™ ugotat;- težcnie-ireai-!ZacI;ia st°-k(jtti tIt J človeštva po ena- ni«nost adi- Družbena kazala ~ je enaftorti’t . s‘otef,le idPalK Movoljiti °bode mopoče re^nLT° v Pogojih * Pro^Bodn,» nej0r?ani::aci" 'n'od0® 7, A 1,1 delitve pro-3e rodil'»n.*.?0 sPoznanja se socializem. ^prašaujt. 0rant,V°’ Posto3a ki *>' omoon«, '3acyc družbe, ben<> Zi~, L* KSn'čno druž- J«>ou0 in delitev, folanjp * ,an?e sociaHzma. Pa "i ni Jn°amiacije družbe Uk “biasti kot vPraša- s,nm» olLPbl,ast družbe ni iz SSb,.' n£i\~~‘- i?,¥j 5l0ji m LS,T° oblast• te ?,re. Iranci aciia- Prcd 0ntesquieH re”olucijo je fcci»a :mmi°tavlial- dn 50 °/ie. Toda trot °OSpodk in seboj rm,- re,t’1 stan, ki je kmeike ™l°' Pnb[S° MCi0-arm sfc“P' o>e«je i„ D„i clJa s,no nit! e !»ZS* nas Joči <«* Ve- i'?* celo n ' Jetije. Da-* iellta°dn°?}nsko\aosta- a-tn ««e fci ru'^ Fa™-oeLJa »ocijo °sebe Progla-snn Pa *, , razvitejših »^no naJj>oelar[af ruki 'n ost,,-J ~~ kapuali- ^**»odZXZ,?0ičko so' s bolera, fcot tudi Ul tjo. z.1e Tii ideja, }^ejkT'lJ>kraa ‘°c;a M? dobe , 5e|f °ClioDejf ' ^°da kakor *il ZLrazvo’ protz- , POllojc Js!Varla material-■P*** “J'*n,=n° družbe- SO- c.a!i?e-J»roI2l)od— ®-eie ta si- tem ;o kje^P^memo sta- ohlast l,(i sni6 demokraci- suž„jA, Steteri. fcolefctiuno “ 'rail v&leid = posestnikov m 'J® ,d'mok}' d.a^e prauo eb>nSfcnarja i?Cf3' j0 s 1 gS°- Pe ŠJ0!™1™. « i '0li /en2e.”1 deniokrac>i<> *n ce- š/ ic 'C^na ,dVi?a "*?“<*“ — H«° ttcije £"*?««“ 9es!“ r„V • Prlcetku zbna C 'judsfct no P.fcoIi !ebe trV0\reV°lutijim?OZ'Ce-- v na~ H rVke fevtinv rus' Bnile Hu'lTŽ°aznih Zma- Večina ttoleti Tev°lucij pre- », re«-«--- Tiiti ostva-'**yiA»» •'•»4 , 0esei niti 'Uržon • vJXolucionarnih % ,ž,ni reiiii • 0meriški Ni atcremu U?Ionar Li™ naPisal ^ Mari r lii ^ ^jtib t ]e ostal S?ilC) je dff ir po- 'o >> doliodke od lastnine. S tem Je burzoazno pravo omogočilo ogromno akumulacijo presežne vrednosti v rokah maloštevilnih kapitalistov. Medtem ko je lastnina nad človekom — sužnjem — predstavljala osnovo sužnjeposest-niškega reda in lastnina nad zemljo osnovo fizičnega nasilja v fevdalizmu, predstavlja sedaj lastnina nad proizvajalnimi sredstvi osnovo buržoazne vladavine. Formalna politična enakost je samo maska za skrivanja ekonomske enakosti, ki razkrinkava vse buržoazno govorjenje o demokraciji kot 'prazno demagogijo. Buržoazna vladavina zato ni ostvarila od Lincolnove devize demokracije niti enega elementa; ona ni bila nikdar oblast ljudstva, ni bila nikdar izvrševana 'z ljudstvom, odnosno ljudstvo nikdar ni imelo kontrole nad javnimi posli, one ni bila nikdar izvrševana v korist ljudstva, za ljudstvo. Iskreni buržoazni revolucionarji so kmalu odkrili lažnivo odstopanje prakse buržoazne vladavine od revolucionarne ideologije in borbenih gesel. Oni so odkrivali dejstvo, da je neenakost lastnine• dejansko pripeljala do negacije celotne ideologije narodne revolucije. Toda oni niso imeli pred očmi znanstvene analize, ki je kasneje Marxa pripeljala do znanstvenega socializma. Razočarani buržoazni revolucionarji so se zato izgubl jali v utopičnem socializmu. Oni so kritizirali družbeni red, ki ga je ostvarila zmagovita buržo-azija, toda ne s stališča proletariata. ampak bolj s stališča razočaranega malomeščanstva. Sele teoretiki proletariata do kraja razkrinkavajo buržoazno demagogijo o demokraciji in postavljajo njej nasproti teorijo in prakso socialistične demokracije. Kadar meščanski teoretiki razpravljajo o ideji demokracije, se najčešče izgubljajo v vodah semantike. Oni namreč trdijo, da beseda demokracija raznim ljudem in razniin ideologijam pomeni docela različne stvari. Resnično je to, da bi se težko našla beseda, ki bi bila tako in v tej meri zlo-rabIjana, kot je to demokracija. Demokracija je danes zahteva širokih množic. Zato hoče biti demokratičen vsa :-do, ki želi priti do svoje avto-kratične oblasti s pomočjo ljudskih glasov.■ Fašizem ’ ni nikdar odkrito prizrtal. da se zašiliva .na diktaturi finanine-.()•; Inv?i >-mn ;»«ratst®,es*u; Svoboda, I ‘ 9!n?es*° enaI?' dvoma, h &°. kel sti med n>‘: rt" ni irt1^n°,ostnru Predstav-t>ra!ie)a en!?' h dveh. Ali loln<>i^ tako tudfSti vseh 1>U' je»°® Poi«, 1 oanova Lin-f0m.,K3^0vanja dem o-ie. 0o«o ““en „ ravno Lincoln č2?. W iri0?doyin*. ker i n'h et, f-10 demokra- t 6“fin uva.rila v teku ll od teh revo-Ko enakosti «** ^ 1° buržoazni dbjoboLlm,ni te’’ali u ena' n ^ • 0 .lzllajah Oil5 Sn°^a trstičnih tra~ n oL1^1: sma- 'jesir-imvbmm -Marmta, ki jo današrt* eno fllavnih ideoloških zmag buržoazije dejstvo, da je svoj sistem oblasti uspela proglasi-tl za demokracijo. Kadar se danes postavlja alternativa buržoazna ali proletarska demokracija. bi bilo docela napačno misliti, da gre za borbo dveh ideologij in dveh različnih pojmovanj demokracije. Gre za borbo vsebinske demokracije — soeioiistične demokracije proti lažnivemu in demagoškemu pojmovanju in praksi buržoazne oblasti.. Bur- žoazni teoretiki trdijo, da je dokaz demokratičnosti njihove, oblasti v tem, da so organi oblasti voljeni na splošnih volitvah. Parlamentarizem naj bi bil po tem pojmovanju kriterij demokratičnosti. Toda jasno je, da parlamentarizem v najboljšem primeru lahko pomeni oblast naroda, nikdar pa to ne pomeni oblasti z narodom, ker buržoazni parlament ni organ, ki bi bil neposredno odgovoren svojim volivcem, niti oblasti za narod, ker buržoazni parlamenti ne spreminjajo lastninskih odnosov, ki predstavljajo osnovo socialne neenakosti. Kominformistiini teoretiki trdijo, da je najviija oblika demokracije realizirana v današnji ureditvi Sovjetske zveze. P. Sweezy je v anketi o demokraciji, ki jo je izvedel UNESCO trdil, da je dokaz demokratičnosti sovjetske oblasti v tem. da je. to oblast za ljudstvo, odnosno v korist ljudstva. Toda ali niso vsi avtokrati in diktatorji vseh vekov prevzemali oblasti »po volji božji m v korist ljudstva«? Ljudstvo mora imeti m’ožnost, da’ samo odloča ali se vlada v njegovo korist ali ne. »Satno ljudstvo ima pravico delati napake« je govoril James Bryan. Potrebno je. samo odpreti Stalinova »Vprašanja leninizma« pa imamo Umlvaria/oč »o- claliatično demokracija izvraujajo iugomio vanak! narod/ danea veliko zgodovinsko nalogo osvoboditve človeka. Človek ne postala v socializmu samo gospodar nad prirodo, ampak tudi nad samim seboi, docela jasno povedano, kaj si on zamišlja pod diktaturo proletariata., ki naj bi predstavljala najvišjo obliko demokracije. Stalin tam govori o tem, da ima v sovjetski demokraciji vodstvo nad kmeti v rokah proletariat; v proletariatu oblast neposredno izvršuje partija; v partijf pa se manjšina mora vedno podrediti večini', za večino v partiji pa v^JJg., princip demokratičnega centralizma. Tako pomeni res sovjetski sistem diktature pro- vjetski teoretiki in . praktiki proglašajo za najvišjo obliko demokracije, dejansko sistem oligarhije najožje ■ skupine partijskih voditeljev, ki drže v svojih rokah ne sapio celotno e,konomsko življenje dežele. Kominformistični teoretik H. Le feb vre trdi, da je dokaz demokratičnosti sovjetskega sistema v tem, da to ni samo vlada v korist ljudstva, ampak tudi vlada ljudstva, kar se kaže v pokornosti ljudstva sovjetski vladi. Toda to bi po- menilo, da je bil tudi Faruk ljudski -kralj vse dotlej, dokler ga vojaški pui ni odprava. Z novim sistemom ljudske oblasti z uvajanjem sveta pro■ izvajalcev in skupščine proizvajalcev ostvar ja jo danes jugoslovanski naredi sistem polne socialistične demokracije. Ta sistem demokracije poglablja politiino dcm.okracijo, Kt je bila doslej poznana v obliki parlamentarizma. S tem da leži ’ glavni poudarek na principu samoupravnosti, ima ljudstvo možnost neposredno odločati o vseh lokalnih problemih, o širših družbenih problemih pa po svojih izvoljenih in odgovornih predstavnikih. Sistem jugoslovanske demokracije ni sistem partijskega pluralizma. Sistem jugoslovanske socialistične demokracije se zasniva na spo■ znanju, da ni garancija politične svobode in enakosti v partijskem pluralizmu, ampak v čim večjih možnostih neposrednega sodelovanja državljanov .v vodenju javnih za de.v. Tak sistem demokracije pomeni t: bistvu ostvarjanje ideje o odmiranju države. Postopoma ta sistem priteguje k upravljanju nad javnimi zadevami vse državljane. In takrat ko bodo.sodelovaH v izvrševanju javne oblasti vsi državljani, , ko bomo — da se tako izrazim. — vsi država, takrat ne bo nihče več država, ker bo oblast nad družb o postala nepotrebna, kajti ta oblast bo identična z družbo samo. Docela je jasno, da razliki v razrednih interesih n c morejo biti razlog za formi-, ranje partijskega pluralizma, ker socialistična ekonomska osnova dejansko' onemogoča razredni antagonizem. Ideološke diference, ki nujno ostajajo. pa same po sebi ne morejo biti. razlog za formiranje, mfiogopartijskega sistema it pogojih socialistične, demokracije. To seveda ne pomeni, da je enopartijski sistem edini način ostvarjanja socialistične demokracije. Mogoče bo neka druga dežela našla svojo pot v socializem tudi po poti partijskega pluralizma. Toda v jugoslovanskih pogojih borbe proti reakcionarnemu belogardizmu in kominformizmu hi partijski pluralizem dejansko pomenil prepuščanje socialistične demokracije njenim sovražnikom. Novi sistem socialistične demokracije v Jugoslaviji se ne zadržuje samo na političnem področju, ampak razširja princip socialističnega samoupravljanja tudi na ekonomsko področje, Na bazi družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi se zasnivajo delavski sveti kot. organi ljudskega samoupravljanja na gospodarskem področju. Poglabljanje socialistične gospodarske demokracije pomeni dejansko popolno ukinitev dohodka od lastnine in pretvarjanje dohodka od dela v edini vir individualnega dohodka. S teni je v velik.i meri ostvar jena stoletna ideja izenačitve ljudi. Razen poglabljanja politične demokracije in rae&iritve-tl*-*’ .moktacije na področje gospodarstva pomeni sistem jugoslovanske demo/cV#Wj<*" tVdf’ poglobitev socialne demokracije s tem, da se decentralizira in prehaja na družbeno samoupravljanje cela vrsta družbenih funkcij, ki jih je doslej izvrševala država. Ustvarjajoč sistem socialistične demokracije izvršujejo jugoslovanski narodi danes veliko zgodovinsko nalogo osvoboditve človeka. Človek ne postaja v socializmu samo gospodar nad prirodo, ampak tudi nad samim seboj. JANEZ STANOVNIK p°sledovih mDERNEGAZDRAT^sifji . jj'^Mk^kracije naj_ O® obl ne^~-.en°vane na —urn , ■ Ar>C‘0^Ci"Seblna i(> PaP>0 PNn,aVila bUr-losfa pribila nr te«a l9ln,ne ^‘»e za- th k ft^or kva™alistične 0»5V*em 0 ^ pravo l?*neS^nFb jakosti. °Stl dobnVla° rela' predt’?0 °d de- **«»» neenake '’naoa-de, da mu P9ve.. kako pogosto se javljajo, in d^ ga seznani ■ posledicami, ki j{h po napadih občuti-, si zdravnik lahko ustvari točno diagnostično presojo,, ki je neobhodno potrebna za uspeh specifičnega zdravljenja. Božjast delijo na tri oblike: lažjo,, težjo in-psihično. Zdravnik moi-a predvsem ugotoviti, da ne gre za napade blaznosti, ki so včasih zelo podobni božjastnim, ali za kako drugo duševno bolezen. To po navadi ni težka naloga, zdravnik lahko dobi točne Podatke o bolniku in njegovem vedenju. Na lažjih oblikah božj&sti obolijo po navadi sam i mladi ljudje. Napadi so kratki (približno 30 sekund) in bolnik ne pade pa . tla. Zavest se mu takoj povrne. Znaki težje oblike božjasti pa so bolj zamotani. Pred 'napadom ob-.čuti bolnik splošno slabost (to stan’je imenujejo aura), nato takoj izgubi zavest in se zgrudi, medtem ko njegovo telo lomijo bolj alf manj močni krči. Cesto se zgodi, da si pri takem napadu božjastnik pre. grize jezik. Po napadu, ki traja včasih zelo dolgo, bolnik mirno zaspi včasih se pa tudi takoj osvesti jn nič ne ve, kaj st je z njim dogajalo. Dr. Ro-seman priporoča za zdravljenje božjasti nekaj različnih zdravil, vendar pa syetuje, naj dobi bolnik pri. vfaleenj napadu samo eno vrsto 'zdravila, da se lahko točno-u^otovi, kaka po-t&mezne' vrste 'učinkujejo narH; Zdravila sice*—-niso - številna, vendar pa so vsa uspešna. Skoraj pri vseh so osnova” barbi*, luriki, ki pomirjajo bolnika in mu prinašajo blagodejen spanec. Med pjimi so fenuron. gemonal in paradion. katerih pt' s kliničnega stališča še niso dovolj preizkusili, da bi jih lahko splošno uporabljali. Dr. Roseman je mnenja, da moramo vedno pomniti, da pri vseh teh zdravilih ni mogoče določiti neke splošne doze. ker ne učinkujejo na vse bolnike enako in se mora zato za vsakega posameznega bolnika določiti ustrezajoča količina. S početka naj dobi bolnik najnižjo dozo,, ki naj se potem polagoma stopnjuje, dokler ni dosežena, ki daje najboljši te-rapevtični uspeh. Tako so, na primer, lahko ugotovili, da je za preprečitev božjastnih napadov potrebna najmanj ena stotinka grama barbiturikov. Bolnik mora zaužiti zdravilo preden leže k počitku. Manjše doze se niso obnesle. Nadalje poudarja dr. Roseman, da zdravljenja ne bi smel; nikoli naglo prekinjati, ker bi se sicer pri bolniku utegnilo pojaviti tako imenovano «bož-žastno stanje«, z drugimi besedam; bi temu dejali, da bi bili napadi tako pogosti, da bi se bolnik med enim in drugim sploh ne zavedel. V takem primeru daje zdravnik bolniku splošna anestezijska sredstva običajno z endovenoznimi i-njekcijami, po katerih pacient trdno zaspi. Samo tako lahko upa. da bo pomagal bolniku uspešno prestati to bolezensko stanje, kajti današnja zdravniška veda ne pozna zanj nobe nega drugega pripomočka. Omenjena zdravila pa imajo seveda razne nevšečne posledice, kot na primer občutek zaspanosti, katerega pa je mo goče premagati z raznimi dra^ žili. Nekatera povzročajo : želodčne motnje, na splošno pa bi lahko trdili, da, jih bolniki dobro prenašajo. Ce je vzrok božjasti kak možganski tvor, daje kirurgična odstranitev tega tvora navadno zelo razveseljive uspehe: to je tudi edino doslej znano . kirurgično zdravljenje božjasti. Ob koncu svojega članka pravi dr. Roseman. da s pametnim zdravljenjem 60 do 80 odstotkov božjastnikov lahko tvorno sodeluje v življenju skupnosti, če se- seveda udejstvujejo v poklicih, ki vsaj v teoriji niso združeni z neposrednim; nevarnostmi. Te' razveseljive uspehe pa je mogoče doseči le. če zdravnik pri vsakem’. posameznem bolniku s potrpežljivim poizkušanjem u-gotovi dozo zdravila, ki je za'nj najbolj ustrezajoča. PRIDELOVANJE CAJA SE NI IZPLAČALO »Sumatra Tea Estates«, podjetje, ki se bavi s pridelovanjem . čaja, je ustavilo, nadalj-flje pridelovanje čaja na ,treh velikih, plantažah v obalnih predelih vzhodne Sumatre, ker se zaradi prevelikih režijskih stroškov pridelovanje ni izplačalo., Ze omenjeno podjetje, k: je bilo lastnik teh plantaž. je imelo v lanskem letu za 4 milijone rupij izgube. i m 11111111111111111111111111111111111 < 111 n n 1111111M11111111111111111111H11111111111 iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiMiniiiiiiniiiiiiinHiiminiiiiiiiiiiiiimiimiinitiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniMiniiiiin NEKAJ KRATKE ZGODOVINE 0 SKITIH, NJIHOVIH FRESKAH, KERAMIKI IN SKULPTURI Južna Rusija-zibelka kulture Izkopanine, ki jih vidimo danes v moskovskih ter v leningrajskem muzeju «Eremitage». - Grobnice, podobne piramidam. Socialne razmere med Skiti, luji vplivi na skitsko umetnost Razen pri umetnostnih zgodovinarjih, ki jim je to smisel življenja in tudi poklic, je poznavanje stare zgodovine, stare umetnosti ter arhitekture omejeno pri preprostih ljudeh v - splošnem le na rimsko ter grško dobo in nekoliko tudi na Egipt, na njegove piramide . in . sfingo. M' smo p~ v našem časopisu že" riišali o stari 'zgodovinski ?ili celp pfed^gojjovinskr umet-'iKftti rti d!-” v "Perziji, v Afriki, na Kitajskem in drugod. Dane; bomo skušali nekaj povedati tudi o skitski kulturi, o njihovih grobovih, kiparstvu in slikarstvu ter seveda o njih samih. Po podatkih, ki jih je zapustil grški zgodovinar Herodot, so prvotno živeli Skiti v jugozapadnem delu sedanje Sovjetske zveze. V začetku je bila njijiova domovina v glavnem rodovitna ravnina ob A-zovskem morju ter vse tja do Kaspiškega morja. Pozneje pa ‘o se razširili po velikanskem ozemlju od dolnjega toka Donave na Balkanu pa vse tja do reke Inda na meji med sedanjim Iranom ter Indijo. Sevf’ da je bilo to še takrat, ko je bUo v teh predelih sveta še zelo malo ljudi, saj govorimo o dobi pred približno tisoči ie< inT'tticR Vec. -SkltPšo btif razdeljeni’ v 'dve stetflptav plemen in sicer Je ena ostala v mejah Evrope- V-južni!**Rusiji od Kaspiškega morja do sedanje severne meje Bolgarije, drugi, 'vsčji del plemen pa se je nastanil v Aziji skoraj v vsaki deželi vse do že prej omenjenega Inda. Herodot celo trdi. da so se posamezne skupine Skitov naselile tudi v Egiptu. S čim pa so se ukvarjali Skiti? Ze iz same dobe. v kateri so živeli ter tudi zaradi velike obsežnosti ozemlja, ki so ga zasegli, sledi, da so tali iiiiimiiiiiiihhiiiii IIIIIIIIIIMIIlllllMlllllllllllHIHIIIHIIIIllllllUlllllnilllllllllllllUmMIIIIMIIII SVETOVNO gospodarstvo MANJ JUTE V PAKISTANU Nural Amin, .predsednik vlade Vzhodnega Pakistana je lzja-v'l da je njegova vlada sKie-„i la skrčiti za 25 odstotkov površino obdelovalne zemlje, kie- so do sedaj pridelovali juto S tem zmanjšanjem pridelovanja jute, se je v zadnjem letu skrčilo ozemlje, na katerem so obdelovali do sedaj juto, za celih 75 odstotkov. ZDA IN IZVOZ JEKLA Po vesteh iz ministrstva za trgovino ZDA bodo ZDA izvozile v zadnjih treh mesecih letošnjega leta 470.000 ton jekla ter 3.000 ton aluminija, le količine bodo šle predvsem tistim državam, ki bodo prosile omenjeno surovino za o-brambno industrijo m ameriškim podjetjem v inozemstvu. NEMŠKA ELEKTRIČNA INDUSTRIJA NAPREDUJE Veliko nemško podjetje Brovvn Boveri et C. iz Mann-heima kaže zelo zadovoljiv proračun ih ima mnogo naročil iz inozemstva. Za inozemstvo izdeluje predvsem velike in srednje transformatorje, turboagregate, ladijske turbine hladilnike ter druge električne naprave. KAJ BO S 300 TISOČ DELAVCEV? Kakor poročajo, so industrialci ter pridelovalci gumija v Maleziji izjavili, da bodo verjetno znižali mezde svojim 300.000 delavcem, če bo cena gumiju še nadalje padala, kot kaže do sedaj. Veliki vezir maroškega sultana je pretekle dni prispel v Švico na poletni oddih. Z njim je nečak Si Mehdi in El Mork Mokri — paša iz Casablance 1 Dvojni stroj, ki na vsaki stram istočasno molze po tri krave. °>lli TtftiA : ^MS^ANSKEISIITISICA VJBSNIK BORBA OIC-AN KOM U Ml STldKI fAHIJ I v U C 0 SIAVIJ* Beograjska Borba piše o koiv ferenci Gospodarskega sveta NARODNOC FRONTA HRVATI KI Zagrebški Vjesnik objavlja načrt zveznega statističnega u rada za izvedbo popisa preb i- povečanje produktivnosti dela. suše v Sloveniji, ki ga je tz- Znatno je izboljšana kvaliteta in dal Republiški štab za pome: asortiment proizvodnje. Poseben prizadetim. Poročilo vsebuje uspeh je bil dosežen v izpolnjeva- mvocma 2a ukrepe, ki naj čm- nju načrta zunanje trgovine. Aku- boJ. ubmijo hllde posledice te mulacija se izpolnjuje normalno v elemerftarne nezgode. Med dru- . 3?r — -..............- nrl* i-ntori ie Kii. rii prihranki. Po dosedanjih poročilih, so po va/stva v letu 1953. Med dru- napravlfena analiT gospodar- V teku polletja se je trg Se na- sledlee letošnje suše najbolj ob- gim pravi: stva za prvo polletje letošnjega Prej normaliziral. Porastel je pro- čutne v okrajih Sežana, Murska Ta b0 širSj jn p^robnej, leta in prediskutiran predlog met blaga, cene pa so v glavnem Sobota. Gorica, Črnomelj, Ptuj, šj kot predVoini popisi v 1. 1921 In družbenega načrta na leto 1953, ostale stabilne. Pri tem so "elei;ski poročevalec.» ob- sa. Zaradi pomanjkanja dežja so p0tek]0 5 ]e{ ze]0 dinamičnega v mnogih okrajih odpadli strnišč- razvoja prebivalstva, na kar je ni posevki za silažo in zeleno kr- mie! velik vpliv proces socialistič mo. Pričakovati je tudi manjši ne izgradnje ter industrializacija pridelek koruze in krompirja. |n kolektivizacija poljedelstva Republiški štab za pomoč priza temveč tudi zaradi primerjave z detim po suši se trudi, da bi pri- drugimi državami in zaradi zado dobil čimveč krepkih krmil za stitve obveznosti Jugoslavije do rialnih stroškov proizvodnje in javlja poročilo o poslcdicn/i prehrano živine. OZN. predvsem grobnic. Grobnice so bile zgrajene v obliki ma-lega okroglega grička. Bile soičc.sov zgodovine zelo velike ter bj v marsičem 1 predzgodovinskih lahko spominjale celo na pi opremili svoje posmrtno domo^ vanje čim bolje so mogli ia zato srečamo v razkošnih grobnicah ali sedaj že v leningrajskih ter moskovskih muzejih najrazličnejši pribor iz srebra, zlata ter celo platine. Sama krsta ali sarkofag je bil zelo lepo.-ter umetniško - izdelan, poslikan ali celo pozlačen. V predmetih, k; so jih našli v grobnicah se takoj opazi grjiki vpliv in mnogi taki predmeti so dejansko grškega izvora, mnoge ,pa so napravili kar na mestu grški umetniki. Ki So prišli v Skitijo ali pa tudi' njihovi učenci, Skiti sami. Izredno lepi . primerki keramiko spominjajo tudi na grško al: celo določeno atiško .keramiko, toda v nekaterih predmetih se opaža celo kitajski vpliv. Ce je to direkten vpliv s severne strani skozi sibirsko pot ali pa skozi južno t.j. indijsko pot ali pa celo podreden vpliv skozi Grčija, 'is ne da ugotoviti, ker drugih, podobnih dokazov ni. • Ze prej smo rekli, da so se Skiti bavili z lovom, saj je bii v tisti dobi lov skoraj splošen »poklic« tedanjih narodov, toda to nam dokaz,ujejo tudi slike na stenah njihovih grobnic ter celo na razni keramiki, na vazah, kjer je polfeg epizod iz vojne zelo pogost tudi motiv z lova. S' slik v raznih grobnicah kr kor tudi z raznih kipcev razvidimo, da so skitski vojaki jahali konje »po žensko«, namreč z obema nogama na eni strani in ne kot drugi narodi, ki so konje zajahali. To se da razlagat; na dva načina. Predvsem tako, da je bila skitska obleka tako težka! da niso bili r,a konju tako sproščeni in gibčni, ampak jih ■e obleka kar vklepala. Z druge- strani pa se da sklepati, da je to le način sljkania in je tedanji Skit ali kak drug slikar skušal prikazati vse bolj nazorno, ter ni vedel, kako b: ponazori] tud; drugo nogo preko konja. Na vsak način je bolj verjetna prva verzija. Ker smo že pri oblekah, bomo pripomnili, da spominjajo celo mnoge današnje obleke nekaterih kavkaških narodov na tedanje skitske obleke. Skitska obleka se je sesto-jala v glavnem takole: Široke ter okorno krojene hlače, jope iz kože. klobuki ali bolje rečeno pokrivala v koničasti obliki. Cez kožnato jopo so imeli še nekako dolgo pokrivalo speto ob telo z močnim pasom. Oboroženi so bili s sulicami ter kratkimi meči. V poznejši dobj so imeli oklepe ter golenice. Zenske so nosile navadno zelo mnogo okrasja na rokah, na ušesih in okoli-' vratu. Skiti so bili »v glavnem zelo nizki ter debelušni, kar je povsem razumljivo zaradi njihovega načina življenja, Saj so večino taljenja prebili okoli ognjev ali pa na dolgih potovanjih iz kraja v kraj na vozovih. Kdaj pa so »izginili« Skiti? Predvsem moramo ugotoviti eno: Za začeUk Skitov, kakor tudi ža druge narode iz prvih ali celo iz dob velja raralde, le da je bil skitski grob zgrajen le deloma . iz kamna in ie bil v ostalem pokrit le z zemljo. Notranja razdelitev je bila razdeljena v razne prostore; katerih • glavni je bil seveda grobnica sama (er dohod vanjo. Podoben dohod v grobnico tov tiče, nam pravilo, da se vsi podatki na- smci srečali že pri mikenskih grobnicah. Notranjost skitske giobnice je vsa poslikana in sicer v štukaturi al; pa v freskah. Povsem razumljivo, d«; so bile grobnice tudi odraz bogastva tistega, ki je ležal v grobu in da so imeli navadni smrtnik; le navadno rušo, medtem ko so si bogataši našajo v glavnem na več ali manj osnovane zaključke iz polnejših odkritij. Vsi ti podatki so le najverjetnejši ne pa najbolj gotovi, zato tudi r.ekaj stolet nima večjega pomena in se zgodovinarji igrajo I kal s tisoči let. Kar se pa Skitov tiče, nam o njih mnogo poroča sam oče zgodovine, Herodot. Za azijsko vejo Skitov se ne da določiti, kdaj so propadli. ker ni do seda.i še nobenih ostankov, še manj '-' pa zapiskov, ki bi o tem poročali. Za evropske Skite pa se zna. da so propadli leta 120 pred našim štetjem, ko jih je podjarmil Mitridat VI. Evpator. \/nriir Vremenska napoved za danes l/ t\ I A/l r Predvideva spremenljivo oblač-f 8 \ L / V 1 L »oin vetrovno vreme, ki ge bo počasi zboljšalo. Možni so še krajši nalivi. Temperatura brez večje spremembe, Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 28.1 stopinj, najnižja pa 18.7 stopinj. STRAN 4 POROČILA 91. AVGUSTA 1952 11111® Bffift p!| liLJggg . S im lili i;jj Ul ! i::i -iiiii i !!!!'!!!!!!!!|l!ii aren iijii I i i i> ll« f „l , u ,if I _r I t » Al >‘L„l________. a. B3 RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.30: Iz maše narodne revolucije. 18.40: Odlomki iz simfonij L. V. Beethovena in R. Schumana. Trst II« _ ' Slovenščina za Slovence. 21.00: Maraners.^ • srček moj», veseloigra v 3 dej. 1« 'J Skladbe Beethovna, Čajkovskega in Kespign«^. Slovenija: 19.10: Klavirske skladbe F. Schuoer Po dolgoletni kršitvi statata Kttf.aMPLATi! ur miiti |c Stalin shiical kanores VKF lis! .1, oktobra se bn v llluslui začel 19. kongres soujetske kominformovske pari!je, pri/l po trinajstih letih - Spremembe statuta predvidevajo še večjo koncentra peščice voditeljev in poostreno disciplino za navadne člane Zahodom za ceno se večjega izkoriščanja sovjetskih delavcev cijo oblasti v roki Industrijska tekma MOSKVA, 20. — Vsd sovjet-skl listi objavljajo dianies z naj. večjim poudarkom nekam pre-s.srMljivo »porodilo, ki ga je podpisal sam Stalin, da j« za 5, oktober skllcarv 10, kongres VK'P(fc>). To je prvi kongres sovjetske komirtformastičnie par. tije po letu 1939, čeprav predvideva statut partije, da bi moral biti kongres vsaki dve leti. Na dnevnem redu kongresa j# poročilo o delu CK, ki ga bo podal Malenkov, revizorsko poročilo P. G, Moskatova, raz. prava o petletnem planu 1991-1985, in sipremenube statuta VKP(b), o katerih bo poročal Hmžčev. Sklep o izvedbi 19. kfinaresa je bil formalno sprejet na plenarni geji CK VKP (b), ki je bila nedavno v Moskvi. Sovjetski tisk daje glavni po-uda rek razpravi o petletnem načrtu (prejšnji petletni načrt je sprejel vrhovni Sovjet, predložil ga je pa fcdiaj že «od. žagani« Voznesenski). Po pisanja sovjetskega tiska predvideva načrt povečane industrijske proizvodnje od leta 1950 za 70 odstotkov, Giavnj cilji novega plana, ki bo vsekakor predložen z zamudo, so povišanje Proizvodnje mesa za SO odst., surovega masla in rastlinskih maščob za JO odst,, piva za 80 cdst., obut v p za 80 odst., nogavic odst., šivalnih strojev in ur za 100 odst., trgovskih ladij za 2,9 odst. Proizvodnja državnih posestev se bo mora. la povečati za 70 odst. Načrt predvideva tudi skoraj podvojitev zmogljivosti rafinerij nafte, razširjenje ladjedelnic in gradnjo novih ter obnovo pri-sitanJSč v Leningradu, Odesi, Ždarrovu, Novorossijsku, Murmansku itd. Medtem ko predstavlja načrt o 70-odstotnem zvišanju indu. atrijske proizvodnje nedvomno poizkus industrijske tekme z Zahodnom za ceno ogromnih žrtev že doslej silno izkoriščanih sovjetskih državljanov, po. menijo naznanjen« sipremembe v statutu VKP(b) prilagoditev organizacijske strukture partije rasitoči koncentraciji oblasti v roki peščice, torej prilagoditev sedanji sovjetski stvarnosti, ki je že *elo daleč od socializma. Govori se, da bo odpravljen politbiro, ki je sedaj najvišji vodilni organ partije in da ga bo zamenjala organizacija drugačne vr&te. Po piredlogih, ki bodo predloženi 19. kongresu, bo novi organizem, ki se bo imenoval prezidij prevzel tudi funkcije sedanjega orgbiroja (organizacijski biro), vodilni organ v njem pa bo tajništvo, ki bo verjetno omejeno na dokaj manjše število oseb, kot so sl (kfelej delil^ oblast v politbiroju in orgbirolu. Sedanji politbiro sestavlja 11 •tajnih članov in en kandidat, medtem ko ima orgbiro 5 članov, med katerimi Stalin ni Imenovan na prvem mestu (e-dina izjema te vrste v ZSSR), ker so Imena navedena po abecednem redu. Pravijo tudi, da bodo uvedli novo kontrolno komisijo, kj bo odvisna od centralnega komi. teja. Kontrolna komisija bo med drugim nadzorovala tudi partijski tisk in partijske organizacij* posameznih republik. Nadalje bo novi spremenjeni *t»tut močneje poudarjal nujnost discipline članov partije. N* splošno se bo s sprememba- mi v statutu š«i bojj okrepila oblast vodilnih organov VKP z rezultatom 5:4 in si tako priborila prvo mesto. Tega tekmovanja se je udeležila tudi druga reprezentanca Zahodne Nemčije in več ekip iz Zagreba■ Najboljši posameznik na tem tekmovanju je bil član «Opatije» BarlrT-vič, ki je premagal vse svoje nasprotnike. hocič je v finalu premagal mladinskega prvaka Zahodne Nemčije Junga z 2:0. V tekmovanju mladink pa je bila prva Nemka Koch. * * * V Koelnu je plavalna reprezentanca Nemčije z veliko Miavo premagala reprezentanco Španije, šele z dvojno zmago v zvdnji točki dvoboja. Spamci so se izredno dobro držali in so zmagali v vseh disciplinah prostega sloga. Zmago so Nemcem prinesli skakači, ki so se v obeh disciplinah plasirali na prva mesta. V vaterpolu je zmagala Španija s 3:2 (0:1). Avtomobilska cesta, ki v°di iz Florence k morski obali, je bila pod vodo. Zaradi škode na električnih vodih je vladal v Železniškem prometu precej šen nered; neki brzovlak je imel 165 minut zamude. Hajduk : Bayern 2:1 MUENCHEN, 20. — V zadnji tekmi na turneji po Zahodni Nemčiji je Hajduk z odlično igro premagal Bayer z 2:1. Dinamo: Nica 0:0 NICA, 20. — V prvi tekmi za Grashopcrsov pokal je Dinamo z Nico igral neodločeno. Margaret Truman in njena telesna straža STOCKHOLM, 20. — Poto. vanje Margarete Truman, hčer, ke predsednika ZDA, po Švedskem menda ni pod srečno zvezdo. V deželi, v kateri se kralj in ministrski predsednik mirno sprehajata po cestah brez vsakega spremstva, je precej neolikano nastopanje agentov ameriške tajne službe, ki spremljajo Trumanovo hčer. ko, povzročilo pravi val raz. burjenja, v tisku pa 50 se začeli pojavljati zbadljivi ko mentarji. Včerajšnji «Aftonbladet» pravi, da «hiči ameriškega pred' sednika na Švedskem ni v no. beni nevarnosti«, saj «ni prišla prepevat«. Liberalni list «Ex-pressen» posveča zadevi skoraj celo stran in zaključuje: * . .. «Dagens Nyheter», največji švedski list in znan po svoji naklonjenosti do Amerike, prav tako odločno protestira: «Oboroženi ameriški agenti so si očitno prisvojili pravico pre, sojanja, kdo sme v švedsko javno poslopje. Upajmo, da bo švedsko zunanje ministrstvo pojasnilo ameriški tajni službi, da obstajajo na švedskem ozemlju določene omejitve za vedenje njenih mož». Ruth Link, edina ameriška novinarka na Švedskem, ki piše vsak dan v list «Aftonbladet» pa pravi, da «morda obstaja zakon, po katerem morajo člani ameriške predsedniške družine potovati v inozemstvo z oboroženim spremstvom, ni pa zakona, da ti oboroženi stražniki ne bi smeli biti vljudni«. Ruth Link pravi, da je pretirana skrb Margaretinih čuvajev do. segla višek, ko so jo tri agenti obstopili, da bi jo zaščitili v nevarni bližini švedskega prin-ca Viljema in ameriškega veleposlanika Bulterwortha... Ameriški tisk se trudi, da bi zabrisal ta mali spor in izraža upanje, da dobri odnosi ZDA s Švedsko niso v nevarnosti zaradi «treh preveč vest. nih in ne preveč olikanih policajev«. Bela hiša pa je izdala poročilo, da so vse vesti o incidentih med «telesno stražo gospodične Truman in švedski, mi državljani# neresnične. Ti. skovni urad Bele hiše je dodal, da so kljub temu uvedli preiskavo. KINO V TKST® Excelsior. 16.30: «Sal«W * " X«. Dana Andr«w in Nazionale. 16.30: ^ Pariz«, Aldo Fibcjzl® «, Arcobaleno. 16.00: caga«, Ch. Me. GM^virla» Astra Rojan. 16.30: pe zunanjosti lWe B*®" sa Merilni. „ Ji Alabarda. 16.00: «HWH» dolgs, Linda Danieli- ^ Aurora. 16.30: «DinaW»f štva», B. Hal*. H. Ariston. I8.00: «Ten»w,''nr r. Tayior. «1 Garibaldi. 15.00: «N<* »J Ideale. 17.00: (cPlitvira W«issmQller. Impero. 16.00: Fairblanto. »M Italia. 16.30: «KraUl«» 'TJ Viale. 16.00: *T»t I* ^ Sabii i,n Conrad Kino ob morju. renina«, Greta oderno. 17,00: W. Ilolden, V. Olsofl. j Savona. 16.00: «Patrtf>il* " cev». J. Cagney. M / Vittorlo Veneto. sem«. D. DaUy. “>* Azzurro. 16.00: «L ^ Williams. R, f D. > POLETNI Belvedere. 16,30: ra«, H. Fonda, Marconi. 17.00: Chandler. Massimo. 16,00: «Uso«j* tfp Novo cine. 16.00: «K^.* Odeon. 16,00: ((Sanjaj*1 Marlene Dietrlch. Radio. 16.00: »Zrel«. J’ * f Venezia. 16.00: ru», R. Skelton. . kino Gttr Arena dei flori. v prahu«, Greer Garibaldi. 21.00: «N»S Ginnastica. 20.00: srce«, R. Reagan. «1S* Pončana. 20.15: »D011 nov«, J. Wayne. Rojan. 20.00: »Kri W * Power In L. Darr^' em/f Sv. Ivan. 20.30: «Mon,r D. Fairbanks. --jjaduf*1 Pattinaggio, 20.45: Pederzini. RADI? JUCOSIiOVASjf* COSB 254,6 m ali U'* l)(j ČETRTEK, 21. av*«*1* ^ »00", S. 45 Pogovor z ženo. 'V čila. 7.15 Slovence 'un; 13.30 Poročila. 13.45 <# S? danes. 13.50 Igra V ster iz Sv. Nikoli®- f tu okros. 18.15 Narodi*;, .30 fj dnfcfl ki. 18.30 iz naSe narodne I8.40 Odlomki iz simffj« , Beethovena in R. Scftuni j/ Poročila. 23.10 GUsba ‘ , noC, 23.30 Zadnja P°rm U' 306.1 m ali 98° Tli S T 11.30 Lahki orkestri. L# vsakega nekaj. 13-<3.00^ 13.00 Domači motivi. * p^ Cila, 14.15 Glasba ia s^, L je. 17.30 Plesna Glasbeno predavanje, bavna glasba. 19.00 »U K .za Slovence. 19,45 PS, Priljubljene melodij«-> Vi ka glasba. 21.00 U^TiZ*. srček moj — veselo® St1?,*} ptf" srček moj dejanjih. 23.00 Cho] in etude, 23.15 Nočne melodije. TK S T*- 7,30 Poročila, T,«?,. glasba. 11.00 Pesmi, jeve skladbe. 13.00 P0'";. Spored BBC: Ogenj e»' 18.00 Skladbe Beetho^j K skega in Respighij«. ’ Jj-jj ski duet. 20.00 Poro®1 ^ f C H- belius: Rakastava, ^ 23.15 Poročila. »I-OVK f, 327.1 m 202.1 n» 12-00 Znane melodij*' red J ročila, 13.15 Pester f stične ln komorne' 8 Clen 36. ustave jjjO/j venske narodne pesu1, jcltfV vlrske skladbe Fr»n*a izvaja Marijan LlP°v,f?V(,V ročila. 20.15 V pt«"1 f r.aii deželi. 21.00 rodin v svojih pisi”" ročila. 22.15 Igra S‘U J če odkriti nobena razlike.* ^ «Pa tudi če Ja bilo tako, zakaj govorite o tem Je vprašala gosoa Hunterjeva ter spet udarila ® P ^ majo’ega leva CatanswUlskega Lista po roki. . rie» y «Qospod grof, gospod grof!* Je zaklicala gosP°~j. ^ mimoidočemu gospodu z bujnimi zaliscl in v ino2<*mf* . «Ah! Kaj ukazujete?* je rekel grof in stopil (Nadaljeval6 Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg, urednik STANISLAV HENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III nad. - Telefon štev. »3-tWa ln 94-838. — Poštni predal 902. UPRAVA: ULICA sv. FRANČIŠKA it. 20. — Telefonska *t. 73-38 — OGLASI: od 8.30 • 12 In od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cen* oglasov: Za vsak mm vlilne v lirinl I stolpca: trgovski 60, flnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. — Za Fl,RJ: za vsak mm Slrlne 1 stolpca *a vse vrste ©glasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco l-II., Tei 11-32. — Rokopisi se ne vračalo. NAROČNINA: Cona A: mesetna 350, tetrtletna D00 polletna 1700, PoStnl tekoči ra£un *a STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 2000 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «-1-90332-7 — Udaja Založništvo tržalkrga tisk 21» celoletna 3200 Ur. red. ljud. repub. Jugoslavija: izvod 10>me^uega t 11.5374. — zt Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoIpgo,fl, • ^