glasilo Ilovenske narodne: podporne jednote " ' i V. CmčaUkL In upravnUkl pre •Uri i M9T ft. UvtélU av. Office of pubUoaUsa: MST 80. Uwudsts k v*. Ttlepkon«! Uwiiilr 4ti:i5 " "'VVStftlBC CHICAGO, ILL., pondeljek, 18. avgusta (August IS) 1919 M StEV._NUMBER 194. th» AM O—Uc ft. If IT, m flU «t tk. P-» Offic. .1 Cfckaf, lljČST »p fZr 'Jf t^fWd^U A."'ft!" •t .p*cUI wim of p—Uim pr«vid*4 for te 1103, Act of Oct' 9. 1S1T, »utkorM SO J«M 14, lftlft. HTEVAJO, DA JOŽEF TAKOJ ODSTOPI, Ogrski dftjo KARL DIKTIRA POLITIKO NA lludape&ts, 16. avg. (čez Du naj). — Paul Gararai, voditelj socialistične stranke, je danea izje vil, da socialisti ne bodo stopili \ novo vlado toliko časa dokler Jožef Hfthaburg ne odloži regenstva in popolnomft izgine iz ograkega političnega življenja. Ministrski predsednik Friedrtek je rezerviral za socialiste tri portfeljc (trgovi na, socialna skrb in delo), ali socialisti izjavljajo, da nočejo imeti nobenega opravka v vladi, ki j« reakcionarna in monarbiatlčna Martin Lovassy je odgovoril socialistom, da Jožef ne bo zdaj re uignirsl, ker to bi pomehilo civilno vojno. Zunanji minister grof Julij Attdraasyi je pa dejal, da se naj takoj skliče stari parlament, ki naj določi obliko vlade in da ni treba čakati na volitve in na novo skupičino. Novo ministrstvo je danes priseglo, da bo služilo toliko časa dokler ni ustave in da bo v tem času priznavalo nadvojvodo Jožefa kot "kraljevskega regenta." Pariz, 17. avg. — Vrhovni svet mirovne konferenoe je obveatil rumunsko vlado, da Rum unija nima pravice narekovati novih pogojev Ogrski in da vas vprašanja odfikodnine, financ in mej kakoi tudi vorašania «lede «m vojno, že- ■ ODSLOVILA „ ÔKEOA ZASTOPNIKA. rešili Washington, 17. avg. — William Cummings, zadnji diplomi tični predstavnik Velike Brit«..i 1 v Mehiki, je dobil včeraj nalog od Carranzove vlade, da naj zapuNii Mehiko. Anglija ni ie do danea priznala Carranzovo vlado, kljub temu je imela v glavnem mestu Mehike nadomestnega poslanika. Ker so zdaj faktiČno prc trgani vai Miki med Anglijo in Mehiko, bo angleška vlada najbrž zahtevala, da Združene države zastopajo britiške interese v Mehiki Berili», 16. avg. — Z Dunaja poročajo, da je priiel v Budape-Sto kurir iz Švice in je izročil nadvojvodi Jožefu pismo bivžega cesarja Karla, kateri piše avojemu sorodniku, da je on (Kari) še ved-no kronan kralj Ogrske. Kari dalj« pooblašča Jožefa za svojega namestnika za toliko časa dokler *e on ne vrne. Končno se Kari zali valuje Jožefu za njegovo zvesto-bo in zasluge za habsburško dinastijo. London, 17. avg. — Depeše iz iludapsftte Čez Berlin se glase, da je ogrski kabinet s Lovassjrjem na Mu zopet padel. "Vosslsehe Zeitung" piše, da je Kriedrich ponovno sprejel ponudbo za organiziranje nove vlade in grof Lovaasjr je sdaj miniater za zunanje stvari. Nov kabinet bo ul-rakonaervativen in podpirajo ga krščenaki socialisti. — Neka druga depeša is Budapešte poroča, da no socialisti preprečili sestavo Lovassjrjevefa kabineta, ko ao zahtevali* da mora «ti nova vlada demokratična. Aretiranje več :i*oč komunistov, med katerimi je tudi Oafteft, načelnik bivše sov jetake vlade, je tudi issvalo .viharen protest pri socialistih. Pariz, 16. avg. — Kolikor je bilo mogoča izvedeti, je vrhovni »vet mirovne konferenoe dovolil Itumuncem, da nekaj časa še lak-ko ostanejo v BudapoštL Pariz. 16. avg. — Jugoslovan ska mirovna delegacija js doeta-vila protestno noto vrhovnemu »vetu mirovne konferenoe proti i>ri poznanju vlade Jolefa Habe-burge M Ogrske*. Jiot* imenuje Jožefa in njegove pristaše ogrske šoviniste in pravi, da Jožefov s vlada pomeni vpostavljenje habsburške dinastije, kar forfavlja fl Jugoslavijo In droge ki so os osvobodili avstro-ogrskega gospodstvn. )\ui\>pm\m, U svg. - Ogrska vlada je v velikih škripcih, kaj početi s takozvanhni "belimi ban-ko*oi'\ ki jih je iadala sovjetska vbda in katerih kar mrgoli v de-želi. Ake jih razveljavt, bodo ne-šteti ljudje postali berači. NOVI IZGREDI IN NJI NA IRSKEM, Spopadi t vojaštvom so trajali M no noč v Londonderry}». DESET RANJENIH. London, 17. avg. — Irska je zopet vzplamenela. Angleška vlada je sklenila s silo zatreti «krnici-novsko republikansko gibanje v o kraju Clare. Vojaške čete so vlp-mile v privatna stanovanja in a-retiran je bil vaakdo, ki je imel sinfeinovske zastave ali druga re-¡mbličanaka znamenja* v hiši ali celo v škrinji. Vojafilp kampanja se rategne na Cork, Limerick, Tip-perary in Kerry. V soboto zjutraj so Iroft streljali iz pušk na Rocky Island v luld Corka, na katerem se nahaja ekla-dišče smodnika. Garnizija je od- Cvorila s treljanjem iz strojnic, »vilo izgub še,ni zhano. V Londonderryju na severnem obrežju Irske so bili vso noš med psifeom in soboto,nemiri in mm so nastali, ko sO se Spopadli nscionalci (katoliški Irci) in nni-nisti ali oranžarji (protestantov-ski Irci); nacionalisti so prazno-vali" Veliki Šmaren in priredili so več izletoy, medtem ko so oranžarji aranžirali patrijotične de-m oust rad je v prid Anglije. — Pri izgredih na otoku Coal bilo ranjenih deset oseb boju s policisti. — V Londonderryju je vojaštvo pomagalo o-ranžarjem v bojih z nacionalisti, ki so morali bežati. Hemiri so trajali do sobote zjutraj in na mnogih hišah in prodajalnah so »ila pobita vsa okna; materija!na škoda je velika.: . * -v Pariz, 17. avg. — Francoski zmerni socialisti, katerih vodja je Albert Thomas, so pričeli s kampanjo za irsko republiko. i<* BFL0IJI «A STAVKA. Brusel. — Za «t opni ki železničarjev, poštnih in brzojavnih u-'lttŽbencev in mornarjev so na izrednem zboru sklenili z velike .ve-čipo, da njihove organizacije stopijo v generalno stavko 18. t m. to je danes), ako vlada ne ugodi njihovim zahtevam. Zbor je tudi sklsnil, da v slučaju stavke ponudijo delavni vladi zaščito jav ne lastnine. • « JBKLARSKI DELAVCI V 80DTH OHIOAOU SO ODOLASOVALI SA STAVKO. Ohieafo, m. — 18,000 jeklarskih in železarskih delavcev ie odglaeovalo za sUvko. V smislu tega glasovanje ima vodstvo organizacije pozvati delavec na stavko, če tako zahtevajo dogodki. Na vsakih dva sto glssov za stavk oš je bi 1 oddan konaj en glas proti stsvki. * DELAVCI SO ZASUKALI'* KOPJE PROTI PODJETNIKOM. 8TAVBINSKI PODJETNIKI TI / RANI PRED SODIŠČI Obtoženi so zarotnišksga dogovo-na, da ovirajo sUvbinsko obrt. ŽELJE PRIVA VATNIH NI KO V. PODJET D. O. —.«#iiM'b«-n O Mason, predsednik podjetniške organizacije, poznem pod Imenom National Association of Manufacture» of the Unked State«, je priporočal, da kongrss osvoji posteve. ki prepovedujejo želet ničarjem stavkati. Po - «.„ mnenja naj s ustanovi ImHja. hi tm* odločati o njih. Priporočal je tudi, da naj železnice pridejo pod upravo pri-vatnih lastnikov, i j Ohioago, m. — Dozdaj so podjetniki le parkrat nastopili na ho. dinču proti štrajkajočiiu dclav-oem, oeš, da ovirajo s štrajkom in bojkotom industrijo. Ali zdaj so se pa stavbinaki delavci poalužili ravno tega orožja proti atavbin-skim podjetnikom v Chicagu in okolici. Dogodek se je razvil takole: pStavbinski podjetniki so sami ponudili tesarskim delavcem po-viAanje mezde od ure na 921/gc, ko je bila pogodba še v veljavi. Seveda so stavbinaki podjetniki stavili to ponudbo pod gotovimi pogoji, ki so bili zanje koristui. Teaarski delavci so spoznali nastavljeno past, pa niso šli ksr me-ninič vanjo. Videli so, da ao stavbinaki podjetniki prelomili po-godbo od strani delodajalcev zase. Zahtevali so, da se mezda od ure poviša na en dolar. Stavbinaki podjetniki ao pričeli Vričati, da so tesarski delavci prelomili veljavno pogodbo, da«iravno je bi la stvar narobe. Ker stavbinaki podjetniki niso hoteli nič slišati o zahtevi tesar-narskih delavcev, so tesarski delavci ustavili delo. Manjši In neodvisni podjetniki so takoj podpisali pogodbo s (tesarskimi delavci, so privolili v njih zahteve in J---1 tiaAi taiiMt Ilirih A^mvmfv ae je vrnilo na delo. Stavbinaki velepodjetniki so spoznali, da je zanje bitka izgubljena, pa so se dogovorili s trgovci, ki prodajajo stavbinski materijal, da zapro svoje trgovine, nakar so tudi sa-m> izprli svoje stavbinske delavce vseh etrok. H tem činom je bila Ustavljena stavbinska obrt v Chicagu in okolici. Bila je izvršena navadna zaro ta Htavbinakih velepodjctnlkov, da spravijo male« stavt>inakc pod-tnike na kant, atavbinakq dc vce vseh strok pa podvržejo V Staro suŽnoat. Delavci so proti tem podjetniškim zarotnikom v,Chicagu In državni pravdnik Welch za okraj Lake nastopili sodnijskl pot. Podjetniki, ki so bili aretirani v Chl-cagu so bili postavljeni pod po roštvo Vsak je moral položiti tisoč dolarjev poroštva. Kavno ti podjetniki pa pridejo na zatožno klop tudi v okraju Lake, ker so tudi v tem okraju s svojim zarot niikira početjem ustavili stav binsko obrt. Delavec, ki bi rad kupil desko, da popravi svojo hišo, ne more kupiti te deske, ker mu jo tr«ov ci ki tržijo s stavbinsklm materi ialom ne prodajo. Dobro bi bilo, da nastopijo proti tem zarotnikom sodnjiako pot tudi hišni ponestni ki, ker trpe njih poseetva škodo STAVKARJX NA tRLEZNIOAH SO SB VRNILI NA DIL&| Chicago, 111. — Delavci, ki sO rs «t a'kali v železniških delavni »ah so se vrnili na delo v soUto H tem je začasno odvrnena vtllks «t*yks Železničarskih delavcev 4 delavnicah. Posledice par dni ira jajoČit stavke je bilo Ukoj ol^n t iti. Nekatere železnice so črtale nekaj osobnih in tovornih vlakov voftnom rod«, ker ee je bilo bftti| ds se število polomljenih lokom m H v in žeteznUkih vos lake pom noli, da bo nemogoče vzdržal IpfMnst. Njih zahteve bodo predložene železniškemu ravnatelju Hioes* V mezdno gibanje so v«t«,pll. pisarniški delavci, skladiščniki in •kladiščnl delavri, ki štejejo okoli ♦ftO.OOO oseb. J. J. Forres*er, predsednik njih srganissrije lz-iavlja. da zahtevajo štiri ki štiri deoet nr delo v tednu In povišanje od ure za dvanajst centov. Chicago, III. — V soboto zvečer ho zaitrajkali igralci gledališča Woods minut pred začetkom predstave* (lledališče je bib pol no gledalcev, ki so plačali približno 42000 vstopnine, ali ko se je dvignil zastor, je bil na odru ravnatelj, ki je povedal ljudem, da naj gredo domov in vsakdo dobi povrnjen denar za vstopnico. — V Chicagu je zaprtih že več gleda lift«5 vsled stavke igralcev In jgralk. GlcdaHščne družbe so is-poalovale pri aodižču sodnijsko prepoved proti štrajkarjem. t STAVKA GLEDALIŠKIH IGRALCEV. MCI MIUONARJA ■ ODOBRAVA STAVKO. BELA VRANA MED VlAJIMI I, ŠTIRISTO. Ravnatelji podjetja m ne njajo « njenimi nasori. stri- SENATNI ODSEKI INFORMACIJE 0 Ml ROVNI POGODBI. 0D6EK PnHwdftttr bo na tem ;7 Podal dfttajle. Oioago, IU. ~ Semlntjc se ua-jdc med štiri sto oseba, ki se ne stf&nU, da Živi od dela drusih, ne da bi od teh dohodkov kaj vrnila človeški družbi. r Pi Cranovi kompauiji je za-atavkalo aedem tisoč delavosv, ki sahtevajo povišanje mezde, pri-znanj.' organizacije iu zboljšanje delovnih razmer. M rs. Frances R. Lil lic, hči umr-efa milijonarja Richard T. Cra-na in sestra Richard T. Crana Jr., sedanjega predstojnika kompani-je, ki Ima precejšnje število delnic Cranove kompanije, je plaala hn J. Kikulskemu, organizator-Ameriške delavske federacije, katerem pravi, da je pravica na u rani «iaU vosv4kf ravnali, ker to zastavkali. V pis-mu nadaljuje, da ne mora več prikrivati fakta, da Cranova družina prejer.ia izredno velike dohodke, ne da bi v zameno kaj vrnila človeški družbi. Čimpreje bo vzet nezaslužeu denar od tistih v Cranovi družini, ki niso nič storili za človeško družbo, ampak vedno delali le Škodo drugim, toliko bolje zanje. I J. B. Borryman, prvi kompanij-ski predsednik, Izjavlja, da se bo ravnateljstvo še nadalje pogajalo s Štrajkajočim! delavci, todš mrs. M lile na predstavlja nazorov kompanijskega vodstva. Njen brat je pomillval sestro, <•<*, da zshsja med "radikalne" aoeljologične kroge. Mrs. Lillie. Cranova hči, je do-bro poznana v delavskih krogih v rhleagu Pri zadnji stavki kroja-•cv in šivilj je šla na stavkovno Mtražo in bila je aretirana. Ona je tudi članica delavske stranke. *OJDB V TOREK HIÔ0. sestanku WftthlBf|ftii, D. 0. - Senatni •l^ek za zunanje zadeve bo v torek dopoldne intervjuval pred Kinika o detajlih mirovue po godbe in ustave lige narodov. To pofotUo je prižlo iz Helo hi. še, ki je sledilo ismenjavi not med predsednikom sehstnega od-neka in predsednikom Wilsonom. Senat-»i odsek je sposnal. di ne more biti detajliranih Informacij o mirovni pogodbi in se je odločil, da polzkual intervjuvati predsednika. Senator Lodge je takoj po tem sakljuČku adresiral noto na predsednik«, v kateri je vprešsl pred- sednika za intervju. Mr. Lodje je knsueje Izjavil, da je prejel od senatorju lfltohcocka Informacije, da je pvedaednik pripravljen sprejeti senatni odaek, ako je ob. vežčen Štiri in dvajset ur preje. Odaek je dal po teh informacijah red/ednlkti navodilo, da vpraša za intervju na katerem dobi od-vek potrebna pojaanlla s odrom na mirovno pogodbo, kadar ima pi edacdnlk Wilson čas sa Intervju. Se navor Lodge je po teh zaključkih sugestiral, da as intervju vrši v pondeljek in da odsek šeli, da se ne sirstra zaupnim. Dodal je, da ,e senat sklenil, da as mirovna pogodba uvažuje na odprti mirovno pogodbo, ki bodp izročeni odseku. Predsednik je sprejel pogoje, ki jih je stavil odsek, toda opaziti je med vrsticami, da ni vsrado-¿en, ker so bile stavljene take zahteva sa Imrvju. Tumulty, predsednikov privai ni FARMARJI IN DRAGINJA. Waahington, D. 0..— Pet far-marjev je prišlo v glavno mesto, U ohitfejn predsednika in s nji konferirajo o draginji. Obedovali «o v hotelu, v katerem so baje najnižje eene in plačali za obed »•najsi dolarjev. Farmarji so pla-caliobed. toda pri tem so Izraču-nlll, da je na farmarja, ki je ootu svojega obraza pridelal pro-iltJtte, ki so jim Mil postavljeni na mizo. prejel le dva in osemde net MUltov. To resnico so povedali tudi predsedniku Wllsonu. Povedali so dalje predsedniku da producenti ne povzročajo dre «rinje, ampak da je neznosna dra-viflja posledica brezvestne špeku laeije in delo odcrnšklh profltar jev, to je prairedovaleev, ki posreduje med producentom In kon-/umeatom. DEMOKRATJE IX JUŽNIH DR tAV OVIRAJO BOJ PRO TI DRA0INJ1 D. O. — V senata nem poljedelskem odseku ovirajo boj p-oti draginji, ki ga je priporočil prcdaedulk Wilaon. demo-kratje is Južnih drŽav, ker n prof u }e jo ,ds se zakon za živilsko kontrolo r ari i H tndi na čevlje in obleko in da ee določi kazen za ¡ttSÊÊÛÈ&fo Ohioago, 111, ~ Redko se zgo.li. da bhnkirji nasedejo navihanemu sleparju ker spadajo sami med tisto ljudi, ki so precej iiavlhsul denarnih zadevah. V Chieagu. ki je nekakšna Maka sa sleparja vsega sveta, se ju tudi to sgodilo, kar so ljudje smatrali, da je ne. mogoče. lj«:nilo je od $55,000 do $800,-000, 1:1 so bili lastnina neke bankirski skupine. Zadnji Je imel <0 vsoto v rokah neki 1 len man Blunnion, kapitalist in mlinar, ze-o tphterijozen Človek. Povsst o mahinaaljah tega mi* sterijosuega mlinarja je precej dolga, predan je razvil svoj klop> ...... " «kftl tajnik, je odgovoril, da ss se-stanek vrši vtorek dopoldne ob desetih in da ss prsdsednik stri-nja, da bodo njsgovs informsoije dostopne ljudstvu. Republikanci bodo • sabo nesli avoje zaključke glede pogodbe. H temi zaključki ee baje strinjajo vsi rspUblikfttieki senatorji izven senatorja McCumberja It Severne Dttkote. Lodgov program olisega tale rezervacije t 1, Jasna doiočbs, ki varuje MonroeJevo doktrino. 3. Da se črta ali popravi člen deseti le v toliko, v koliko se tiče Združenih držav. 3. Jasna lajava, ki daje Zdru-ženim državam pravico ,da ssme odločajo • uvosnostl eolnini in naseljevali ju 4. Neomejena pravica sa u maknltev iz lige. 5. Nobena odločba lige se ne ■matrs sa obvezno sa Združene države, dokler ni sklep ameriške-ga zastopnika, ki je sodeloval pri določbi, odobril ameriški senat. T#tč epremembe, ki jih žele re-pubftHaftel. Poleg teh zaključkov Imajo «srpublikancl še druge po-mlallk«; ki aa nanašajo ua pr. ua lantunsko pogodbo In število za-rtopnikov Združenih držav v ligi narodov, ki ne sme p»» mnenju re- 0HUneev biti nižje od Velike Banije. V N1W TORKU ZASTAVKALI. New York, N V, - V nedeljo zjutraj se stopili v stavke» uslul-IMrtvi pod ulične in nadulične ž« lesuice v mestu New York ; li/K» delavcev je prizadetih. Družim (Interimrough Rapid Traneét Go l je Izpoelovala sodrm prepoved proti s tov kar jem it» korporaeijsk avutnik Burr je Izjevtl, da »m*1o Mesnice nadaljevale t obrat«hb "čeprav bo treba najeti vso pol' rijsko, vojaško ki pomorsko silo države sa poftwA'V, KAJZERJA JB SE TRBBA IN PIRAMIDA MIRU BO DOVRABNA. 1 ¿t t,} 4MmL1 ' r« • Pariz. — Francoski sonialiatič-^ ni listi srdito napadajo zaveznike zaradi preobrata na Ogrskem : "Humanite" piše: ,4VatolHanje Jožefa liababurga v IludapcAli jc snamenje, da se vračamo nazaj v predvojne čaae. Piramida miru ki je zgrajena is sedmih tuli Ionov mrličcv, Je zdaj dovršena in zad* nja garancija za mir, ki Ae mafij ka — zadnji ornament piramide Je. da se poatavi vrh nje nemški trou a kajserjem VHjftMom.^ MISTERIJOZNI MLINAR JE NASUKAL BANKIRJE. S SABO JB ODNBSBL NAD Bankirji ss jtfts, da navihancu. so nasedli ska metoda ni bila všeč. Ts jere- mljade jim seveda ne bodo vrnile denarja, ki pripovedujejo pa med vrsticami, da so bankirji Imeli vseeno trgovske stike a človekom, katerega trgovske metode jim ni* so ugajale. ^ Trgovina pomeni dobiček, kaj metoda, po ti se ne vpraša, Je bilo Še vedno vodilno načelo, če je šlo sa dobiček. In to načelo Je omami-o tudi bankirje, da niso bili tako opresnl, kot je pri njih v navadi, cadar pride k njim slepar Že v trnlj ponošeni obleki. MUteriJozni mlinar je olresel čikaški prah s svojih čevljev in Jc zviull is mesta po načinu, po katerem odhajajo val sleparji, kadar jim tia postanejo prevroča pod nogami. * > 1 Sol/e bankirjev ne bodo pora v. ušle Škode, ki jim jo Je napravil mlaterijozni mlinar, ampak so le 'Heha za tlele, ki Jokajo r.n «b i mi jem, za katerega so jih oclganili ban k rotni bankirji, ki so se roga ti opeherjenim vlsgsteljem, Češ, pa bi bolje pszill, v ksteri banki * te naložili denar, ker dogodek lokasuje, da navlhsnemu «lepar-fu nudi taki ljudje, ki prišteva Jo selrn glade vlaganja denarja med nejlmjj modre med najmo-drcjšiml ljudmi. NEZGODA NA OBSTNI ZBLBZ NI0I W. Vft. - Na le. ie/nlškem krMtšču je udarila lo> k omot Iva v ceatnoželesnlški voz, ki je bil natlačen z izletniki. O-sem oseb je bilo ubitih ua mestu, več o«*b je pa bilo težko pošlu>< dovanJh. 100,000 NOVINOBV 1A DO. D. 0. -Vojni sj nlk Hsker naznanja, da ss je pri-levilo sto tisoč novincev ml kate. rlh je »Mm bivših vojakov ^ 0(g) teb novincev je slušllo v Franciji POLVBENI ODBOR BO IB NA DAXJB PRODAJAL LADJB Washington, D. 0. --John fier, ton Payne, novi predsednik pîov. benega odbora, neznanja, de bo plovbenl odbor Še nedelje prodajal tal je Američanom, dokler kon-rm ne določi etalhega |mg rs ms za ameriško trgovsko mornarico. PROSVETA GLASILO SUTVIJia^E NAROPWfe fOPfOfcttE JIOXTri LiifrNfwA ¿ibVMR WABOPW roDFoym .fll»5™ Cm oKlaM>v po NaroMu: Zedfejefe ttfVl as fié, L» MM e*fc i "PROS VETA" nwuBftwtro >7.Of, | 1gl^M|i«¡' Ijevaiov fra še nikdar, ampak «o redno gledali, da «o živeli od delil drugih in pofaeumnerânja ljudstva. Od tistega dne, ko fo se Slovenci pričeli v Ameriki orgânteiràG frfoti TtroMii Kraljevâllti^ voditeljev, smo vedeli, da bodo vsakeg» obHvali z gnojnico in mu podtikali vsakovrstna dejanja, ki se upa nastopiti proti tej kliki. Ali tako obKvanje a jfitojmco in nesramna lažnjiva podti-kanja prav nič ne ienirajo poétenîh ljudi, da nadaljujejo prav mirfio svojo pot, toprav se kraljevska ščeneta zaganjajo vanje. Proti gnojnfci služi dežnik, da se ne umaže obleka, kraljevaôke laži se obesijo rrfžje, tako da jih lahko čita slovensko ljudstvo, za nagajivo in gdaljivo Sčene je pb dobra noga, in poitên človek pride nepoškodovan in čist na svoj cilj. „i-:* vri» ésiss, fiM MUfi _ . z sr.-__. -.. ___- - ^ --. - T- -. ' "^"'"^T ;—-—---—- ... ■■ ■ ~ i OBESIMO NIŽJE! . - i Vročina pasjih dni je zopet pričala delovati na slovenske kraljevafie in treba bo poslati po konjedrca, da jim pušča kri, ker se je bati, da jih od jeze zadene kap. Kaj pa je uježilo naše kraljevafie, ki so Še pred enim tednim tajili svojo monarhistično servilnost? Slovenci v Clevelandu so priredili dne 3. avgusta jugoslovanski dan. Slovenski kraljevaši so se poslužili vseh nečednih sredstev, da napravijo iz te prireditve velik neuspeh, ker se je vršila pod pokroviteljstvom slovenskih društev in organizacij, ki so združene v J. R. Z. Načrti niso uspeli in kraljevaši so se potuhnili, kajti manifestacija Slovencev v Clevelandu za federativno jugoslovansko republiko je bila tako ogromna, da so propagatorji monar-histične servilnosti spoznali, da med Slovenci ni prostora zanje. 7/ .j®^V;'/ ..S-......<•.»• ^rw-^ V svoji potuhnenosti so napisali članek, v katerem prav grdo lažejo, da niso še nikdar delali propagande, da Jugoslavija postane kraljevina, češ, tole bo vleklo, ker so mislili, da so Slovenci že pofcabili na rezolucijo, ki so jo sprejeli in s katero so vse Slovence prodali enostavno kralju, kakor da so in^eli pravico odločati o njih Usodi. S tem potuhnenim člankom so mislili zbrisati vse svoje kraljevaSke grehe od grdega psovanja slovenskih republikancev do najpodlejših denuncijacij. Namen je bil protoren, zato ni bilo uspeha, ker če bi imeli resno voljo postati republikanci in & otfpo^&ati monarhistični servilnosti, bi bili molče podtali člani repu blikanskih organizacij. Ta nova blamaža je pa tako silno razjezila naše ponižne kraljevaše, da so zopet segli po loparju in golldi gnojnice, ker jim je lopar priljubljeno sredstvo, d* se urijo z njim» kako jih bodo naštevali slovenskim reputlikancehi na povelje iz kraljeve palače po tistem delu telesa, na katerem hrbet izgubi svoje ime, kadar se vrtbfi domov. Gnojnice so p* tako vajeni, kot razvajena dama lepo dišečega parfuma, da ne morejo preživeti tedna, da se do vratu ne skopljejo v nji. V zadnjem takem duševftem izbruhu pričenjajo n*ši slovenski kraljevaši "Ravno v najbolj kritičnem času, ko se končno odločujejo meje Jugoslavije itd. Kdo se ne smeje, ko čita te besede, ko je vsi slovenski javnosti v Ameriki znano, če bi čakali na obrsriftbo jugoslovanskih mej, da pride obramba jugoslovanskih mej od strani slovenskih kraljevašev, bi bili Italijani le zdavnej zasedli Ljubljano. Kraljevaški člankar se je zmotil, ko s temi besedami izlivati gnojnico, ampak pričeti bi mdrfcl takole, pa bi naslikal sebe in patra v Chicagu: "V času, ko far bamo katoliške Slovence v Ameriki, da je slovenski katoliški dnevnik nujno potreben za obrambo vere, in usta novljamo šifkartaško agenturo v New Yorku, da bomo po pristni kraljevaški metodi strigli naše rojak«» ki se vračajo v staro domovino, pa pridejo ti nepoklicani republikahc in nas razkrinkajo." Za (em čednim uvodom lažejo, da iadajatelj "Jug* slovanskega Svijeta" daje ukaae Jugoslovanskemu repu-bličanskemu združenju. V kolikor je nam anino, Je Don Niko Grškovič, katerega sedaj njegovi nekdanji prijatelji zmrjajo z janičarjem, član Hrvatskega Zaveza, da je postal republikanec in da dela v Hrvatskem Zavezu ta razširjenje republikanskih idej, nikdar pa ni bil član Jugoslovanskega republikanskega združenja. Od kraljevašev ne moremo pričakovati kaj druzega, kajti pri njih je v navadi, da imajo voditelja, čeprav je ta voditelj včasl telo prazna glava, da ima le Kfono na glavi, pa je sposoben za voditelja. Žato sodijo, da imajo tudi slovenski republikanci voditelj«. Da ostanejo zvesti svojemu načelu "obrekuj kolikor moreš, nekaj bo že obvueloM, so pogreli staro lal o mrhi. Dotičnemu, ki kraljevaši podtikajo te besed«, da jih je zapisal, Je imel še vedno toliko poguma, da Je javno povedal, zakaj Je nekaj napisal, te je napisil, kar se mu očita, kakor pove brrt strahu voditeljem rtovctalUh kraljevašev, da kadar se ločijo s tega sveta, ne bo svat toliko Izgubil, kakor če bi poginila ena sama ftjakafska mrha, kajti fijakartka mrka Je iivrtevala vse tvoje Uve M Irth r talno 4s|a aa ¿lovetko družbo, voditelji ¿oteatkA kr* .. -i 1 1 7, /1 . »«ti Cfleveland, 6. — Glede de!« v skin raamier ne morem k*j jibseb-nega poročati, ker je vm gfcrats-rem. Nekateri delajo več dni v tednu, nekateri pa manj. Draginja je pa tako veKka, da nihče ne more zaslužiti za dnevne stroikr akoravno bi delal sedem dni v te-dnu. Ljudstvo je ie v splofiriem nezadovoljno z navijanjem «en živil in vsakdo se vpraftuje, kje je meja. toda kakor izgleda bodo eferte Se vedno plezale neftam v ¡neznano vfltno. Sedaj aa je vlada pričela nekoltko brigati za tp aaure you, however, that I have much Interest in and sympsthy for the young Jugo-8tatie nation aild nv»1I1 neghrt no opportunity *hieh may be presented to me to said and encourage it. Very truly yours P. P. Campbell. Dngi njegov odgovor se glasl Mr John Itortiec, MntHerry, Ksnsas. My deer Mr. Ilomee: 1 am In receipt of your Petition of the 25th ult, and have read same with a great deal of Inttrest. All matters pertaining to the peace treaty eome before the Senate for ratification and not th« Rouse of deprecative of whMl I am a member. 1 wsnt to axwur* you, however, that I have much ioterrM in and sympathy for th« young Jugotilavie nation and will neglect no opportunity wfcicfc may be presented to me to aid and encourage it. Very truly yours ¿BOCA.- P. P. Campbell. no odvisno, kako ga bo izvedla, lz-vršila je že ogromno dela, dočlm so njeni nasprotniki metali polena pod noge naj bol jakti vrtim članom eksekutive ter poskušal vsa sredštva, da jih spravijo v por. In to iz same gole zagrizenosti. Nasprotniki JRZ. nimojo dru gega kot samo velika usta ht drugega nič. Niti enega pozitivnega dela nimajo pokazati, kateri bi v resnici koristil le količkaj celokupnemu slovenskemu narodu ali Jugoslaviji sploh: Bahajo se pa z pavovim perjem, kot sraka. Poživljam vse rojake in Jugoslovane sploh, da naj podpirajo "Jugoslovansko republičansko združenje" in da naj ostanejo zvesti načelom in princlptom prave demokracije, v kateri edino je prava svofcoda in prostost. JF* ¿kilo aa JRZ. John Homec. Stockholm. — (Pito I. D. Levk rie v "Chicago Dally News";) — V zapadni Evropi in Ameriki via da mnenje, da je boljievilko gibanje v Rusiji večinoma v židovskih rokah in da židovski boljfe-viki kontrolirajo Rusijo. To mile nje je napačno. V Ruaijl je štiri miljont Židov, toda v ruski sovjetski vladi je samo osem Židov, medtem ko je v svetu ljudskih komisarjev in na čelu ffadnih oddelkov vsega skupaj 48 mož. Štirideset luijvižjih sovjetskih uradnikov je po rodu pravoslavnih in po narodnosti so trije Leti, dva Pd-' I joka dva Armeha, oden Ocorgi janc in ostali so čisti Rusi. Židovski sovjetski ursdniki «o sledeči: Trockij, I/itvinov, Staln-berg, Zlnovijev, dklovski, Kome-nev, SkUjanskij in Steklov. To so vai. Ali ie ti le po imenu Židje, kajti že davno so zavrgli židCfalto vero in lege in niatajo ničesar skupnega z navadnimi Židi v Ru siji ali kjerkoli na svetu. Tukaj sledi imenik sedanji)» članov ruske sovje>t£ke tlade: Nikolaj Lenin-^Vladimir Ulja-nov), predsednik svtt* Ijudskflt P«*nj*rttk ta *6tjéde Imm ta pwjedeistto; t. I. Trut iAeffkrs sednik najviljega gospodarskega sv*ta} V. M\jotia, nadomestni predsednik, gospodarskega sveta r. Stalin (žagaivil), poverjenik za državno kontrolo; V. Bonč-Bru-jevič, upravitelj Ateta ljudtflih komisarjev; L. F#lij#va, tajnik sveta ljudskih komisarjev; 0. Zi-novilev, predsednik petrograjske- ■ ga so v je ta; Sklovski, pertrogrsd-ski zastopnik poverjenidtva zuna njih stvari; L. Kamenev, pred-sednik moskovskega sovjeU; A. Hkilijan^kij, predsednik revolu-cionarnega vojnega sveta; polkov-nik Vartzetia, vrhovni poveljaik aovjetake armade; E. A. Beren», vrhovni poveljnik sovjetske mor narniee; ÍFedor Žeržinskij, pred aednik vs^mske izrine komisije u pobijanje protirev^ucije; Peters, predsednik revolucionarnega sodila v Moskvi; A. Loinor, načelnik gozdarskega oddelka, V. Larin, predsednik komisije za go spodarstvo; A. Avanesov, tajnik centralnega izvrSevalnega odbora sovjelpv; t. Steklov (Nahimkes), urednik moskovskih "Izvjestij"; Safarov, urednik petrogradske "Pravde"; V. KerŽencev, ravnatelj ruske telegrafske agenture. Jíéd navedenimi 48. sovjetski-mi uradniki je samo osem Židov po rodu, ki so že naiteti, doeim je v Rusiji Štiri miljone Vdovskega preibiváfatva. Če kdo misli, da «o židje igrali glavno vlogo v revo-mtiji in da imájó s odbor* prim**« * 11,1wr,,fcV11i' sovjetov (sovjetska zbornica) ; »J« r^alestiao. VoAtelji orgs.« Qrego.lj hčerin, |ff>verjfnlk iu- •^•f kampanjo » manjih zadev; Maksim Utvlnov, I>«ljede»ako tn vrtnarsko snsnje nadomestni poverjettfk zunanjih «»«d «di. Pozivajo ^a wnm zadev; Lfcon TroekiJ, poverjenik druJina, da obdelujejo vrtove '" za vojno; N. Krilertko, nadmnest- * ná ta način fripravljo aa bo stvari; A. I. LučanarsWj, * ^ poverjenik za prosvetO; M Po. tNlh ose» évajlk verifulk za plu ao bili potlačeni, rudarji so se vrnili na delo Nemčija so je postavila po robu. Berlin. — Nemlka vlada je od b|la zahtevo entente, da mora od* poklicati generala Goltza, poveljnika nemških čet v baltiških deželah. , italijanska križarka potopljena v Sueškem prekopu. London. — lz Port Saida javljajo, da se je te dni potopila ita~ lijanska križarka "Basilicaita" v Sueškem prekopu blizo Tevfika. Potopljena ladja zaprla prekop. Li: ¡'JLj- i . Draginjsld izgredi v Luksem-burgu. Luksemburg. — Zadnji teden so bile velike demonstracije preH tukajšnjim parlamentom. 7000 delavcev je demonstriralo proti poslancem, ki'nočejo sprejeti zakona za omejitev profitarstva. Ko so demonstratje sili v zbornico, so jih napadle vojaške čete in razpršile. ' •~'r se Iil vlada je izailila iz parlamenta zakon pf^Ji profitarjem — ali že ¡kazujejo znamenja novih iz- ►V. •.!• • ; se strokovne unije v Liver-poolu so sklenile proglasiti generalni štrajk.prihodnjo sredo, ako do tega časa ne dobe vsi odpuščeni policisti nazaj svojih služb; sli-čno akcijo pripravljajo delavake organizaciji v Londonu. t>alje je manjkalo samo za las, da ni že v nedeljo izbruhnila generalna stavka železničarjev. Na nujni apel vlade je bila stavka preložena na prihodnji teden. Medtem se bliža finančni kaos. Zakladniški minister priznava, da bo vlada imela letos 500 miljard deficita. Patoji-lo zmage je bilo fiaako; manj kot dve miljard i In pol je bilo podpi-sanegt in velik del te vsarte so vzele banko pod vladnim pritiakom. Intervencija v Rusiji atane Anglijo do danea $300,000,000. Ženska Berlin- — Zadnji petek so raz ne šenake organizacije priredile demonstracije proti zadržavanju nemških vojnih ujetnikov, katerih je še ftttti v zavezniških državah. Demonstrantke ao korakale pred poslopje vladnega načel ni-Itva. kjer so jih polieistl razpršili. Nftkatore bolj vročekrvne ženske so zahtevale, da se Nemke mobilizirajo v "križarskih če-tah" fp odidejo čez mejo, da s al-I o o*vot>ode ujetnike. m^mmmmmmmmmmm^^m Mirovna pogodba it zakon v [j - AAffliJi« -M v London. — Kralj George je podpisal ratifikaeijsko resolucijo mirotne pogodbe s Nemčijo, ki je zdaj zakon. fMjevaaje Nemcev na 6 vedsko. Stockholm. — Švedsko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da je Švedski poslanik v Berlinu prejel že 600,000 prolenj od Nemcev za potne liste za odhod na Švedsko. Povprečno se zglasi dnevno 300 Nemcev, ki bi se radi izselili v Skandinavijo. { Anglefko-persljtfki pakt. Pariz. — "Temps" piše, da je Velika Britanija sklenila s Perzijo pogodbo, po kateri bo imela velike koncesije in takorekoč ves zunanji vpliv v Perziji. V zameno jamči Anglija Perziji neodvisnost in pomagala bo organizirati perzijske finance, fljrzijski lah kmalu obilče London. doto« Anglija dobi italijanski nemška odškodnine Bife, — -Listi javljajo, da je med Anglijo in Italijo sklenjena finančna pogodba, po kateri Italija odstopi Angliji svoj delež vojne odikodnine, biti od Nemčije. ki jo ^ ima do- Kart Badak izgnan ti tofešije. Berlin. a- Kari Kadek, toljfc» viški poslanec v Ne«¿iji. ki je bil v zaporu od januarja t 1. zaradi koafpHkaeij a aparUkovskimi re vol tam i. ja bil zadnji teden izpu ščen is ječe in po dogovora a sov aglU^rjl nehajo a komunistično propagan do v Nemčiji. J* nova ^XjSk^kijfva Vlvla Boljše viki zmagali v Petrogradu. Stockholm. — Po vesteh iz Pe-trogroda so pri zadnjih sovjetskih volitvah zopet zmagali komunisti. Izmed 1275 izvoljenih dele gatov je 896 boljlevikov. Burlo-azni in protirevolucionarni državljani SP WM izključeni od voli-tev. Stavka v Egiptu London. — Iz Kaira poročajo, da se je pričelo Uriti resno stav kovno gibanje v Egiptu, V Kairu počiva poulična železnica in v A-leksandriji ao pristanllčni delavci ratavili vae delo v lukl. Angleži rekvirirall Lloydove parnlka. "Nova doba" poroča? V Trstu je nastalo med Italijani veliko razburjenje, ko ao zvedeli, da je Angleška rekvirirala velike parni ke trlčanakega Lloyda "llunga-rijo". "Afriko", 'Tilaen" in "Innsbruck". To so največji par niki, ki ae nahajajo v pristann. Rekviriral jih je "Britiah Nava Tranaport Office", da prepelje na njih domov avstrijska tropa. KttOft! POZÖR! Mal je sovi obftiral eaatk Zeliščnih Zdravil , . _a_ ___M^i^m ^ faftalk« tfdUiMM 1 I pripOrO» rnln P" OTplflBa NWV^pV^ Mftl'rt' Pütt« H š VABILO NA IZLET ALI PIKNIK* katerega prirej "8LOVBN8KA GODBA NA pnIALA T DUNLO, PA., dna ii. avgusta 1919 NA FBAHK dJBBALOVI FARMI (na Lantfsri) pri Dunla, Pa. PriMUk Me * tjutmj desetih, tako «a U ¿U dan aabave. Kar as pa tU» jedil in zabave, bode všeja dovolj. PtV gran bo aelo aanhniv, ki ga pa ne-•m«u» vsega ta Opisati, da bi na iiTtdel T«ak prej, nago pride tja Najuljudnejle vabimo ne .lav no olbdnstvo domače in bhžaje da se v oHhtem Itevllu udeleži tega piknika ta tako pripomore do boljšega uspeha. Torej ne na prati pisna zmeda, razburjenje iu velik strah je bil »družen s tem ne verjetnim, brezglsvim ukrepom Ljudstvs se je polaatil nemir in nevolj*,1 župani okraja so začeli energično protestirati in izjavili da odložijo svoja maata, če se ta bedasti ukaz ne prekliče. "Nežna nee", ki je povzročil ta ukaz pa je dr. žerjav, ki jc pokazal s tem sil no globok vpogled v naše ljudske potrebe. Včerajšnji "Slovenski Narod' jeclja, da so bile "razmere v črno meljskem okraju takšne, da se vsakdo čudi, da je država mirno |irnna|g||jati j združenih koče varjev, Radlčevcev, boljševikov in Auštercijaneev, ki jih druži ena sama misel" škodovati mladi dr žavi. Kako neoanovsna, otročja in bedasta je ta trditev, dokazuje dejstvo, da ja v&raj Pribičevič bres vsake preiskave brzojavno preklical svoj brezglavi ukaz. Če bi bilo po "Narodn", bi mora ostati ta netakten, žaljiv, našo de lelno vlado in naše uredništvo po nišujoč ukrep še nadalje v velja vi. Globokoumno namreč brbljs "Vsled tega se ministrstvu ne mo re Šteti v slo, če ja icvršilo iz slu* benih ozlrov potrebno premešče- nje/' Ta ukrep, ki nI povzročil dru gega kot nered in zmešnjavo v radovanju glavarstev, rssburjc nje io upor med ljudatvoin, ne voljo med uredništvom, par tisoča kov denarne zgube za prizadete družine, nezaupanje v državo brezmlselno prevažanje prtljage in pohlštvs, ta ukrep se s
  • če je umrl, bratje so odšli v Ameriko iu hiša je bila zadolžena. Pimtiti jc morala šolo in delati v produ jalniei. Bilo mu je tesno pri srcu, ko jo je srečal. Kot blisk ma jc bilo pred očmi tieto ponižanje. Ona je bila njegov brezupen ideal. Dekle ni bilo več tako ošabno, ali kljub temu je dimen čutil, da j« v njenih besedah še precej aro-gance. "Ali se spominjaš, Francka, tistih pisem, ki sem ti jih pisal drugem razredu in kako me je potem učiteljica pretepla t" jo jc vprašal boječe in jo toplo pogle dal. ' "OtročarijaI Jaz sem že poza bila, občudujem pa tvoj dober spomin." Pogledala ga je živo s s črnimi očmi, da je dimnu zastala sapa. Rad bi bil ; dalje, kakor je imel vse le pravljeno, ali v hipy padlo iz glave. Ker je je dekle obrnilo. "Zbogom dimen!" konec. Tisto noč je sanjal o Sprehajala sta se po rožnih livadah. Povedal jo ljubi — samo njo. In ona mežljlvo je sklonila glavo in men je gledal vso beloto vratu. Nalahko je okrenila in ga pogledala. Oh, ta ognjen in vroč I dimen ga v sanjah ia njegova duša pila ob njem . . Ljubim te, cka, Francka! In pritiskal no roko na svoje prsi. Zbudil se je. Zmencal si je,oči in bil je ves srečen. Bil je sam. Namesto rožnih livad je bil kup sena >in pri nogah mu je predel maček. Takrat se je začela Himno va prva ljubezen. 6imen Je trpel. Kljub vsej svoji malodušnosti je bil ponosen, a kadar se je poniževal, je njegova ponosna stran trpela peklenske muke. Ponižanje Je trajalo dalje, kadar je mogel ¡«pregovoriti par be sed, čisto praznih in banalnih, .jc bil srečen, četudi je vedel, da je neumno kar govori. Nekoč jo je vprašal. f Bilo je;/v nedeljo popoldne. Skrbel je ^ od jutra, da jo dobi aamo. Vedel jc že vnaprej, kakšen bo njen odgo vor, ali vprašati je hotel vseeno. Bil je krasen dan. Rože so cvetele in polja naokrog so divno zelenela. dimen je korakal po stezi, mahal z rokama In govoril sam s seboj. — "Poglej, tepoe," mu je govoril notranji glas, "ali nimaš že dovolj teh neslanosti T Ona te no mara. to veš. a kljub temu hočeš ujranjati pred njo svojo žalostno komedijo. Bedak! Pojdi na polje, med svet in pozabi na tisto kri-lo." — Himen al je pa odgovarjal: "Da, pametno; res je komedija, »li ne morem si pomagati, če me pa noge ne nesejo proč od nje. Ob, naino vprašam jo, čisto mimo jo vprašam — in potem je še dovolj časa, če se Čem obesiti." Tako je modroval dimen. Naenkrat je bila ona pred njim. IVišl.i je izza ovinka tako naglo, kakor da je padla z nebes. Hpreletcla gu ie vročina. Najmanj desetkrat si je odpel In zapel suknjič in d«jal si je korsjšo. "Vrag me vzemi, da sem tsk strshopetec In le takrat kadar srečam njo!" Pozdravil jo je in nehote stopil s steze. Deklica je spoznala njegovo zadrego ln se poredno nasmejala. "Lep dan. Francka, kaj ne!" jc izjecljal In si potegnil s roko po laseh, kskor ds hoče pogladiti svoje misli, "IV j« odgovorila in hotel« je mimo. dimen je uvide!, ds sedaj je čas. "Francka I" Ono se obrne. M"Francka, poslušaj, ti ne vel POTOP. Zgodovinski X roman Spisal H. Sieakloarica. Poe*»unit PodrsvskL "Čtrou naj še izbiram, ko ie že imam! Ti lahko v Vodoktah delaš, kar ti je drago; nu, ako i tiso moji podloiniki, ko so bili tukaj, napravili kakega prestopka, čemu jih iganjati! Ti ne razumeš, ksj se pravi: služiti pod jednini praporom in skupno hoditi na boj. . . Nobeno sorodstvo ni močneje od skupne službe. Vedi ps tudi, da so mi oni rešili že mnogokrat življenje, kakor tudi jaz njim. In ker so sedaj brez strehe, ker jih preganja poleg tega še zafkon, potrebujejo tembolj ravno sedaj zavetja. Saj so skoraj sami plemiči in veljaki, izvzemši Zenda, ki «am ne ve, čegav sin je; takega lahkoživca ne najdeš v vsej ljudovla-dl. Ko bi ga ti slišala, kako zna on oponašati zver-jad in uče, mahoma bi se ti prikupil." Pri teh besedah se Kmitic zasmeje, kakor da bi med njima ne bilo nikdar kakega razdora. Ona pa je sklepala roke in ni vedela, kako naj sedaj govori ž njim. . . "Zgodi se torej volja božja!" reče naposled. "Ker odrekaš, pa pojdi še ti svojo pot. Bog uc zapusti sirote!" "Jaz, da se te odrekam?" vpraša Kmitic za-čudeno , V s */ "Da; ako ne % besedo, pa z dejanjem. . Ako se ne odrečeŠ ti mene, se pa jaz odrečem tebe. . . kajti nikdar ne postanem žena človeku, kateremu obtežujejo vest solze in človeška kri, za katerim kažejo s prstom ,katerega nazivljajo izobčencem, razbojnikom in izdajalcam!" "Kakim izdajalcem?. . . Ne draži vendar utoje potrpežljivosti, da ne učiaiirf dejaaja, katero bi moral pozneje obžalovati. Naj me takoj u-blje strela, naj me odpelje škrat, če sein izdajlca, jaz, ki sem stal domovini na strani celo takrat, ko drugi že vsi pobesili roke!" I "Ti ji stojiš na strani in delaš isto, kar poče-»ovražnik, ker jo tepitaš, ker ubijaš v njej 11, ker se ne zmeniš ne aa božje, ne za Človeške postave! In naj mi tudi poči srce, vendar nočem biti žena takega človeka, nočem. . .! "Ne govori mi kaj takega, da ne abesnim! Angelji nebeški, rešite me! Če me ne vzameš prostovoljno, pa te vzamem po sili, akoprav bi branila vsa druhal po dvorih, ne iavžetnii Radzivita in kralja; dasi bi mi Ibratiil celo sam škrat z ro-lovi, (lasi hi moral prodati dušo vragu. . ." "Ne kliči hudih duhov, da te ue^išijolfc'*«}-kriei Alenka, in stegne roike pred se. 4 4 Kaj torej hočeš od mene " "Da si pošten!. . ." . .«• , t • > ,/ f, , čieo," odvrne ona trepetajočim glaaom in solzui. mi očmi. "Da si mi zdrava!" "Zdrav ostani. Kmitic stopi k vratom, urno pa se obrne, nkJ či k njej, (prime jo za obe roki in reče: "Za rane Kristusove! Ti si mar želiš, da n^l mrtev padem s konja na .poti?" Alenka začne jokati; on pa jo ob jam« n, ¡u drži z rokami, trepetajočo na vsem životu, in po, navija skozi z«/be: 'Bij me, če veruješ v Boga! Bij, ue bode ti žal!" Napooled pa reče: > "Ne jokaj, Alenka! Za Boga,, ne jokaj! Kaj seru zakrivil? Vse storim, kar želiš. One odpravim v Upiti poravnam vso zadevo. . . Drugače začnem živeti. . . ker te ljubim. . , Za Boga! srne mi hoče 'počiti. . . samo ne jokaj. . . ne odtegai mi svoje ljubezni. . . ." Tako jo je pomirjal in ona se je slednjič pomirila. "Pojdi z Bogom} Gospod naj nama prinese zopet mir. Ne čutim se razžaljene, le v »riu čutim bol. . ." • Mesce se je že visoko popel nad srebrno |M>-lj6, ko je odjezdil Kmitic s svojimi spremljevsl-ci v svoj Ljubič. Jezdi1! i so čez Volmomtoviee, toda po krajši poti, ker so zmrznila jezera radi mraz«, česar je bilo potovanje črez nje popolnonu varno. ; Stražnik Soroka se približa Kiniticu ter vpraša: "Gospod stotnik! Kje se hočemo nastaniti v Ljubiču?" 4 ? , "Pobcri se!" mu odgovori Kmitic. Na to odjezdi naprej in % nikomur ne iapr* govori besedice. Snce mu je raizdirala žalost in j* za j najbolj ae je pa jezil na samega sebe. Bila jt to prva noč v njegovem življenju, v kateri si je jel izprane vati vest, in to izpraševanje mu je bito težje od najtežjega oklepa. Komaj je prišel v tc kraje, je že na slabem glasu, in kaj učini, da ]>o pravi javno mnenje? Prvi dan je dovolil strelja, nje in razuzdanost v Ljubliču in se izgovarjal, d* ni zakrivil tega. Potem ko vojaki provzročili krivico meščanom, on pa io je dovršil! Gorje! planil je na ponevežko posadko, pobil ljudi ter zapodil častnike nage po snegu. . . Tožili ga bodo in o« izgubi pravdo. Obsodijo ga na izgubo, imet ja, ia sti, mogoče celo življenja. Nikdar ne bo mogel več zbirati razbojnikov, rogati se postavam, če se oženi in nastani v Vodokitah; 'boriti se ne l)otle mogel več na lastno roko, marveč v domačem bojnem krdelu. Tam omn kom. Nekaj čaaa je bilo tiho. ponkrili in da hi bilo ravnatelj- "ftimen," — mu je konfeo •t vo pravzaprav upravičeno daja- Kraneka potnogla is zadrege — tnke odredbe šele, kadar ne t»o "jai vem, kaj hI rad rvkel. SI», t bo treba, <1a »1 sami kupujemo oble-'Že dntffo, da me imaš rsd ampak k<» in «1« hodimo raztrgani okrog.{obljubiti ti ne morrtfl ničesar; to A mag j. klr. postabkatal : K r. Sg. poŠt« aradj (MUUrto. - f lArg M |#M lit /»Ive a* uls^ánid taMI«mSA « klA^Mt nsnlifl Éliitiâ u *m ** tirer nt «noven j «mo ln slabo pis ¿«ni. vato tnUlimo, ds bi bilo bolj psmehm, «U «r t»l naniraali za to, pa nt na rdeče make! Hirer pa je taka «Mar tudi snačilna. ali nef je nemogoče." - Njene oči, črne kot oglje, ao ga mimo gledale. Njemu se j« ravrtelo pred očmi. i (Nadaljevanja prihodnjič.) Huttiittfe 171/a ZWSX« feSttWaJSa-ÎÂaL. Upamo, da Vas ta dokaz prepriča, da mi ne le samo obetamo, ampak tudi izpolnimo, kar rečemo. ' ' ^iMä^^iX^Xiätpk^l'Ty • i Ako pošljete denar domov, okrnite ae na t JOHN NEMETH STATE BANK, 15»7 SECOND AVENUE, NEW YORK, N. Y.