240. številka Ljubljana, v četrtek 19. oktobra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan «ve«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld.. za četrt leta 3 gld. 3(> kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vvste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi .Gledališka stolba'*. Upravništvu naj se blagovolijo poSiljnti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Novi šolski nadzorniki za Kranjsko. „Wiener Zeitung" objavlja imena novo imenovanih šolskih nadzornikov. Imenovau je: Nadučitelj Thuma za šolski okraj Postojina; nadučitelj Spintre za Kočevje; gimnazijski profesor Wurner za Krško; profesor Pirker za Kranj; profesor Gariboldi za Ljubljano; nadučitelj Levstik za okolico ljubljansko; baron Taufferer za Litijo; vaduiški učitelj Gerkman za Logatec; dekan Keše za Radovljico; profesor Vodep za Rudolfovo; ljudski učitelj Žumer za Kamnik; nadučitelj Jeršinovec za Črnomelj. Dolgo in radovedni čakali smo na imenovanje novih šolskih nadzornikov in sedaj, ko smo je v letini dočakali, ne moremo se pritoževati, da bi naše srce bilo preveč polno zadovoljnosti in enthusiasma. Izne-bili smo se sicer Sime in Linharta, a v dvomljivo zameno dobili smo Spintreja in Gerkmana in odpal je narodnjak Drganec. Velika večina novo imenovanih nadzornikov nam je v narodnem oziru diametralno nasprotna, in tega občutka ne oslaja niti imenovanje tega ali onega narodnega ali vsaj ho-meopatično narodnega nadzornika. Pri tem imenovanji se želje velike večine prebivalstva nijso jemale v poštev, mi nijsmo gojili sangviuičnih nad, a kaj bolj ugodnega bi po vsej pravici smeli pričakovati. Če je uže „N. Fr. Presse" nad tem imenovanjem jadikovaje točila debele solze, kaj potem preostaje nam, ki smo prizadeti še nekol'ko bolj? Ne moremo odpoditi sitne misli, da se bode sedaj, ko smo dobili slovenske srednje Šole, naših nasprotnikov sila vrgla na ljudske učilnice, — to je „cir-culus vitiosus" v življenji narodov, oziroma vsaj na-Sega naroda. Rado se nam od nasprotne strani očitajo koncesije, katerimi nas obsiplje ministerstvo Taaffe-jevo in naposled, Če ne pojde inače, bodemo sami verjeli, da je res tako in naša hvaležnost bode brez konca in kraja. Za sedaj tolažimo se z nemško prislovico, ki se navaja ob jednacih prilikah, da komur Bog službo da, temu da tudi razum in ne u soj am o si nikakor dvomiti o zmožnosti in izvrstnosti tega ali onega novega šolskega nadzornika, kajti to • mora znati do-tična oblast in „ Vsaka oblast je* od Boga dana". Na podlagi omenjene prislovice bode tedaj uže šlo skozi šest dolzih let naprej. „Gott helfe weiter !" Deželni zbor kranjski. (XIV. seja v dan 9. oktobra 1882.) Dr. Kaltenegger poroča v imenu upravnega odseka o načrtih postav, zadevajočih javno oskrbovanje ubozih po občinah in odpravo farnih ubožnih zavodov. Pri generalnej debati o postavi oglasi se poslanec O. Detela, rekoč: Narodui poslanci smo uže v odseku glasovali proti postavam, akoravno v principu nijsmo proti temu, da se uiedi oskrbovanje revnih in da se župnijske matice za revne reorganizirajo. Občine uže sedaj teško opravljajo svoja posla in župani teško oskrbujejo svojo nalogo. Zdaj pa se jim bode še več naložilo. Župniki bodo prav veseli, ako se njim odvzame breme oskrbovanja revnih. Ne tako pa župani, katerim se bode breme naložilo in pregovor, kateri je doslej veljal: „Komur Bogovi so nemili, učiteljem so ga naredili", predrugačiti se bode moral; ne „učiteljemH ampak „županom!u Župnik imel je napram beračem autoriteto in darovi, katere je delil, bili so prostovoljni. Ko bodo pa občine prevzele to premoženje in berači izvedo, da je posebna postava, ki določuje njih oskrbovanje po občinah, potem jim nikoli ne bode dosti darov in rekli bodo kmalu, da župani zase upotrebljavajo revnim namenjene novce. Razmere ubogih se po postavah ne dajo uravnati, le ljubezen do svojega bližnjega more tu v prvej vrsti sodelovati; in zato je poklicana cerkev, katerej so vspešno delovanje na tem polji pripoznavali vsi pisatelji, celo protestant Herder, in katera se pripoznava Se dandenes. Ako hočemo rušiti staro zvezo mej cerkvijo in ubogimi, je to jako napačno, škodljivo delo. Vepehi, katere pričakujejo gospodje nasprotne strani, ne bodo jih zadovoljili. Sedaj, ko je 215 občin na Kranjskem, so se ubogi jako teško oskrbovali, kakšne bodo še le potem težave, če bode, ko se sestavijo glavne občine, 96 občin skrbelo za revne, kake bodo zmešnjave! Gospodje nasprotne strani imate večino, Vi sklenete kar hočete, Vam pa bode pripadala tudi vsa odgovornost! (Dobro! Dobro!) Poslanec Svetec: Slavni zbor! Jaz hočem najprej govoriti o drugej postavi, kako nij se oskrbovanje za ubožne uredi Tukaj moram izjaviti, da predložena postava čisto nič novega ne pove, v obče pa nič, kar bi ne bilo uže v zakonih, tedaj je popolnem nepotrebna. Oglejmo si prvo poglavje, katero razpravlja in določuje, kdo je reven in kdo ima dolžnost podpirati ga. Kdo da je reven, to tako vsak ve; kedo ga ima pa podpirati, to določuje vse natanko domovinska in občinska postava. Kako je revnim pomagati, to se najbolje in najložje določuje od slučaja do slučaja, kadar se ima reveža pred seboj. S čem se ima podpirati, to določuje zopet občinska postava; kjer nij ustanov, da bi se dali denarji, mora občina skrbeti za hrano. Kdo naj oskrbuje uboge, kdo nadzira oskrbovanje, to stoji tudi v občinski in domovinski postavi. Vse je tedaj pri uže veljavnih postavah krajše in bolj razumljivo. Za kar bi pa imela postava skrbeti, tega pogrešamo v njej. Pravi namen bi jej moral biti, da določi, kako bi se zmanjkala revščina, kako bi olajšali občinam to breme; a tega nij nikjer najti v tej postavi. Prepričan sem, ko bi bile občine vprašane za svoje mnenje o tej postavi, bile bi deželnemu odboru poročale svoje misli ter povdarjale, naj se odpravi neomejena ženitev in naj se vniči tisti zakon, ki določuje, da nij potreba za ženitev dovoljenja občin. V drugo naj bi se gledalo na to, da siromaki sami, predno popolnem ubožajo, skrbe za preskrbljen je svojih starih dni j. Tako morajo na Bavarskem posli vsak teden ali mesec plačevati doneske, iz katerih se potem preskrbljujejo na stare dni. Tudi pri rudnikih imajo bratovske LISTEK. Iz pripovedovalnega sedanjika. (Spisal Garrulus.) Človek bi bil duševni revež, če ne bi imel spomina za vse, kar je uže imel posebno veselega ali tudi prav neprijetnega prebiti. Le-ta ga oživlja, le-ta ga krepča, ter mu je najzvestejši spremljevalec v njegovem življenji, naj se mu godi dobro ali slabo. Posebno predragi so nam pa spomini za dogodke v našej prvej mladosti. Kdo se na pr. radostno ne spomina zanimljivih posameznost ij iz svojega šolskega življenja? Kdo je uže pozabil, kaki so bili njegovi takratni nazori o svetu in njegovih jedinih vladarjih, g. šolniku in g. župniku? Misl' n, da ga nij na svetu in da ga tudi ne bode, dokler ostane na njem sploh običajni red, da prične mladina svoje zavedno življenje s šolo. Da so šole dan današnji uže celo drugačne, kakor v prejšnjih časih, bode mi gotovo vsakdo rad verjel brez dokaza. O nekdanji šolski upravi, o starih šolnikov čudnih navadah in običajih nij več ni duha ni sluha v dandanašuji šoli. Vender tudi nove šole nijso zanimivosti popolnem prazne, in ker je izvrstni ljubljanski humorist slovenskemu občinstvu v lanskem „Zvonuu ponudil mikavno sliko šole iz „polpreteklega časa", naj mi je dovoljeno, da iz zadnjih let opišem samo kratek dopoludanski počitek na „moderniu šoli, in da te besedice polpreteklemu času pridružim kot „praesens bistoricum". Pozvonilo je. Vrata šolskih sob se zaporedom odpirajo in na dvorišči, kakor tudi na lesenem hodniku v prvem nadstropji se prikažejo g. učitelji, ne-soči razne učne pripomočke v dotične kabinete. Mej njimi zapaziš sem ter tja tudi bitje, ki ti priča, da je Minerva navzočna; toda boginje same ne zahtevaj videti, ker se tvoja želja ne bi ujemala z dandanašnjega časa bogočastvenimi nazori. V vede zamišljena korakajo ta bitja resnobno in počasno proti svoji sobani, kjer jih uže čakajo, kakor se spodobi, na lepo pogrneni mizici poprej naročena krepčala. Saj dobro vedo, da celo najkrepkejši duh ne doseže zaželenega učnega vspeha, če ostane život slaboten. Za njimi pa prisili iz učilnic na dvorišče velika množica krasnih deklic, radostnih, da si zarao-rejo oddahniti vsaj za nekoliko minut. Deklice so različne rasti, različne velikosti, gotovo pa vse tolike starosti, kakor jih, dragi bralec, v prej snih časih nijsi nikdar našel po javnih šolah. Mej te deklice se pa zopet uriva cela truma majhnih učenk, kakor so se uže poznale v starih časih, ter se veselja skakljaje in smejaje srčno radujejo pri svojih igrah. To je veselo gibanje, radosti vrisk in šum ! Celo dvorišče, sicer pusto kakor Sahara, se ti zdaj prikaže v obliki krasnega vrta, polnega najlepših cvetic, koje rahlo giblje cefir v pomladanski sapi. Za okrepčanje otrpnenih udov pa vrlo skrbi šolski sluga, ki marljivo nosi za denar in dobre besede raznovrstnega živeža. Ta mož ima pa še drug silno važen posel. Pri njem se dobivajo vsi listi, sploh vse, kar je od blagajnice „Bruderladen", v katere morajo vsi delavci uplačevati. Žalibog, da pri teb blagajnicah nij vselej vse tako uravnano, kakor bi moralo. Rabi se namreč uplačaui denar za oskrbovanje rudniških delavcev v njih boleznih, takrat ko še služijo v rudniku. To nij prav, kajti vsak drug gospodar mora skrbeti za posla v bolezni in za njega olačevati iz lastnega žepa. Tudi nij prav, da, če rudniški delavec, (k.imp) zapusti rudnik, je zanj izgubljen ves v bratovsko blagajnico uplačani denar. Ti zneski bi se morali oddajati dotičnej občini, da bi je hranila delavcu za stare dni. Ravno tako pomankljivo je tudi, da druge velike tovarne nijmajo takih blagajnic, in niti na to se ne gleda, da bi si delavci za čas, kadar ohrome, kaj prihranili. Tako pridejo na stara leta, ali ko so za delo nesposobni, na glavo občinam, ki jih mnogo desetletij niti videle nijso. Gospoda! Tu je treba reform, tu bi trebalo predlogov, kako zbuljšati odnoSaje; take predloge bi tudi mi pozdravljali z velikim veseljem. Trdi se tudi v poročilu, da je preskrbovanje ubogih pomankljivo; a zakaj V Žito, ker so mnoge občine same uboge in ne morejo ubožce boljše oskrbovati, ko bi prav hotele. Tu bi bilo, gospoda, pravo polje, razmotravati in nasvete staviti, kako bi se občinam, ki itak komaj same dihajo, polajšalo breme. Domovinska postava daje nam v §. 22. prav dober napotek, kajti v njem se deželnemu postavo-dajatvu daje na voljo, kako polajšati občinam njihovo dolžnost. Kaj hoče, kaj more občina, sama za se storiti? Ako hoče revna občina svoje reveže dobro oskrbljevati, potem bode toliko več revežev v občini, in slednjič bodo postali reveži vsi, — kako se bodo potem podpirali? Tako uravnanje je ted:*j nemogoče in za revne občine same uničevalno. Postava tudi določuje, naj se odpravi beračenje. To bo nemogoče, dokler občine svojih revežev ne bodo mogle preskrb-Ijevati dostojno. Pravi se, da se mora kaznovati beračenje po županu, a to ne bo nič pomagalo. Marsikateri bil bi prav rad zaprt, ne samo 5 duij, kakor postava določuje, nego celo zimo; vprašanje je le, kako in s čem bodo občine redile te berače. Ker revne občine ne morejo vzdržavati revežev, poma-gano jim je s tem, da hodijo reveži beračit po bogatejših občinah. Ako se pa po postavi obsodijo revne občine, da morajo svoje reveže hraniti same, da le ti ne smejo beračiti, potem ne ostane druzega: ali da revue občine popolnem obubožajo, ali pa morajo revni lakote poginiti. Tu je tedaj treba skrbeti, da se ti veliki stroški za revne preneso na močnejše združbe, na okraj, deželo in državo, kajti občina sama njim nij kos. Poročilo deželnega odbora jako hvali, kako izvrstno so oskrbljeni reveži na Angleškem. A gospoda, zakaj je to? Zato, ker na Angleškem oskrbovanje revnih ne sloni samo na ramah občine, uego za nje skrbi občina, okraj, to je grofija in tudi država. Le po tem potu pa je mogoče, da se revež oskrbi, kakor to zahteva Človeštvo. Jaz tedaj pred- loženo postavo o oskrbovanji revnih smatram za popolnem nedolžno ter nepotrebno. Kar se tiče druge postave, katera določuje, da bi se odpravile farne siromašnice, zdi se mi dosti nevarnejša, v svojih nasledkih pa celo škodljiva. Prvi pomislek ie ta, da deželni odbor nij ničesa poizvedel o stanji teh farnih siromašnic, kajti iz njegovega poročila nij razvidno, kolike in kakšne so te ustanove. Treba nam je vender prej znati koliko in kakšno je premoženje teh siromašnic, predno sklepamo o njih odpravi, da znamo vsaj nasledke svojih sklepov. Drugi pomislek je ta, da se občinam, če pre-vzemo te ustanove, navali veliko breme zastran dela in odgovornosti. Naše občine v velikej večini nika kega poroštva ne dado zato, da bi mogle to premoženje dobro oskrbovati. Kaj hoče župan z vrednostnimi papirji, v katerih je večinoma naloženo premoženje pri revnih farah, ko nijma ni varne hiše ni varne shrambe ? Kaj fioče kmetski župau z vrednostnim papirjem, ko o tej stvari nič ne razume? Gospoda, s tem napravite revnim in občinam brez dvombe veliko škodo. Farne siromašnice so naprave, ki obstoje uže 100 let in so se, kakor poročilo pravi, tudi v svojem koristnem delovanji popolnem obnesle. Podpora revnih je postava, katera je ukoreninjena v krščanskem življenji v ljubezni do bližnjega in zvezi pobožnega ljudstva s katoliško cerkvijo. Le tej zvezi se imamo zahvaliti na Kranjskem, da se je toliko premoženja zbralo za revne pri farnih siro-mašnicah, nad 400.000 gld. Ločimo preskrbovanje ubožnega premoženja od cerkve, potem se bojim, da bodo tisti bogati viri za siromake, zlasti od če-stite duhovščine, usahnili, in le reveži, neposredno pa tudi občine, trpeli bodo škodo. Upravni odbor naglasa kot poseben napredek predložene postave, da se bode odslej dualizem pri oskrbovanji revnih odpravil. Ali, gospoda, jaz mislim, da se dualizem po tej postavi še le prav ustanovi. Do sedaj bila je resnica, da je bil g. župnik pravi osbrbnik revnih, in bilo bi o tej zadevi le poskrbeti, da bi se zveza mej župnikom in občinskim zastopom utrdila. Zdaj se pa hočeta ta prava faktorja za oskrbovanje revnih popolnem ločiti, da se dualizem popolnem ukorenini. Tisti darovi, kateri se v cerkvi nabirajo za revne, obresti tistih ustanov, katere določujejo, da jih ima župnik deliti, bode župnik tudi nadalje delil mej revne. Ker pa zveze mej njim in občinskim zastopom ne bode več, ne bode zadnji vedel, komu in koliko je župnik dal. In ker nekatere ustanove določujejo, da se ne razglašajo obdarovanci, bodo jedni in isti dobivali pri župniku, potem pa še pri občini. Po vsem tem, kar sem navel, gospoda, zdi se meni, da predloženih postav nij treba in da bi bile le škodljive za našo deželo; zatorej nasvetujem, da so preko obeh preide na dnevni red. Dobro bi bilo, da bi deželni odbor se poučil o stanji farnih siromašnic, tudi o stanji druzega usta/novnega premoženja za revne, in da bi o tem poročal prihodnjemu deželnemu zboru, a nasveta ne bom stavil, ker bi bil itak brez vspeha. Konečno dovolil si bom samo še jedno opombo. Pri sedanjej večini deželnega zbora je vedno in vedno le jedna tendenca, naš slovenski narod ločiti od cerkve in njenih naprav. Najprej ste ločili šolo od cerkve, sedaj pa hočete ločiti tudi siromake od nje. Čudno se mi samo zdi, da poslanci velikega posestva, kateri bi morali biti uže po naravi konservativni, (Klici! Res je ! Res!) trobijo tudi v isti rog in podpirajo židovsko-nemški liberalizem, tisti liberalizem, ki nij osrečil nobene države in nobenega naroda, in tudi siromakov ne bo! (Glasna pohvala! Živio- in dobro-klici.) Za postavo govorita dr. SchafTer in Kaltenegger. Postava se potem sprejme v specijalnej debati, katere se narodni poslanci ne udeleže. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 19. oktobra. Državno sodišče sodi tudi o pritožbi „Matice Opavske" proti naučnemu ministerstvu, ker jej je ono zabranilo ustanoviti v Opavi privaten gimnazij. Tožnike zastopa državen poslanec dr. F an-derlik, ministerstvo pa sekcijski svetovalec Spane. „Osservatoreu objavlja oznanilo tržaškc-ga namestnika, da se ima komisijon, ki bo revidiral traso uovoprojektirane železnične proge Hrpelje-K ožina-Trst, v 2G. dan t. m. sniti v postaji Hrpelje, kjer naj bo začel svoje delo. Zborovanje ^nemškega društva" v Grraricl, katero je hotelo skleniti izjavo za fakci-jozno levico baš zaradi tega izraza, je policija razpustila. V torek interpeliral je v pcmikcm deželnem zboru dr. Uieger, podpiran po vseh čeških poslancih, vlado zaradi prenaredbe volilnega reda za deželni zbor, ki je posebno glede veleposestva, kateri sam lahko določi dvetretjinsko večino, zelo krivičen. Interpelacija konča z vprašanji: l.Je-li vlada voljna staviti deželnemu zboru nasvete, da bi se strinjal deželni volilni red s popravljenim državnim? 2. Hoče-li vlada uporabiti vsa postavna sredstva, da se odstranijo vse napake dosedanjega volilnega reda po post nlntih svobode in jednakopravnosti, in kedaj hoče to storiti? F. Z. M. baron Josip Iflarolclc d i Ma-don na del Moute, prejšni vojaški načelnik dunajski, umrl je torek popoludne v Ob.-Dbblingu pri Dunaji v 71. letu svoje starosti. Ime njegovo je v Avstriji tako popularno, da bi bilo odveč naštevati tu vse njegove velike zasluge za domovino. — Rojen je bil 1. 1812. v Svituiku na Ogrskem, kjer je baš oče mu Juraj, krajiški stotnik, mimo potoval; tedaj je bil pravo vojaško dete. L. 1825. ustopil ie kot kadet v pešpolk št. GO. ter postal 1. 1831. liu-tenant in bil kot bataillonski adjutant poslan v Italijo. Služboval je potem tudi v Moravskej in Šleziji ter od 1844—47. 1. na Dunaji. Od tod je šel v Benečijo popisovat deželo. L 1848. se je posebno izkazal, ko je vzel grič in cerkev Madonna del M on te, jako važno pozicijo za izid boja. Radi tega postal je major, dobil vitežki red Marije Terezije ter bil povzdigneu v baronski stan. Koncem 1. 1849. postal je polkovnik ter načelnik ogulinskemu kraji-škemu polku št. 3., 1. 1854. bil je imenovan generalom, 1. 18G0. fml. ter dobil 20. novembra 1. 1862. 7. pešpolk, ki nosi njegovo ime. L. 186G. prejel je naslov pravega tajnega svetnika, bil 1. 18G8. vojaški poveljnik za Štajersko, Kranjsko, Koroško, Tirole Istro in Primorsko ter je postal feldzeugmeister. Od koder koli kateri deklici poslanega. Da se pa tega zavoda nežni cvet ne okuži po novih Adonijev pri-lizovalnih dopisih, se je slugi od preskrbnega vodje strogo prtpovedalo deklicam izročevati take liste, ki so poslani iz tistega kraja, tako imenovani loco-listi. Taki so se g. vodji predlagali, in njih osoda ostala je zakrita za vselej. Govorilo se je sicer, da je bila ta naredba uže obče znana in da se je je lahko ognil vsakdo, ki je s svojim prevelikim srčnim sočutjem in zanimanjem združil toliko požrtvovalnosti, da je na mestu marke za 3 kr. daroval marko za 5 kr.; kajti gledalo se je pri toliko došlih listih samo na marko, nikakor pa tudi na poštnega natisa dan in kraj, kar se sploh malokedaj da dobro spoznati. Tudi nij bilo nobene spodtike, če se je tako uravnala, da je dopis res prišel iz kakega sosednjega kraja. Nekateri so celo hoteli vedeti, da zamore taka naredba spraviti nje preskrbnega osno-vatelja s c. kr. pošto v neprijetno dotiko, ker celo ona sama potrebuje vladintga dovoljenja, če hoče odpečatiti njej izročene zapečatene liste; pa — tako so govorili samo črnogledi brbrači, ki so hoteli vse boljše vedeti in videti, nego za to poklicana oseba. Škoda tedaj besedij. Toliko se pa gotovo iz vsega tega sprevidi, da je bil omenjeni sluga še važnejši od drugih takih važnih oseb, in da je bil od deklic morda bolj čislan nego kak kisel učitelj. Tudi danes je bila ta važna oseba obdana s trojnim krogom deklic, katerim je stregla po svojih najboljših močeh. Ilok mu je skoro manjkalo, toliko imel je posla. Ko je razdelil majhnim učenkam kruh in sadje, oskrbel je tudi odrasle z VBem, kar so bile zahtevale. „ Videla sem skozi steklene duri, da imate v svojem zakotičku na mizici list za mene," oglasi se dekle, „prosim, dajte mi ga." Tudi druga in še tretja obrne se do njega z jednakimi besedami. Precej gre po liste, vrne se pa samo z jednim; pri drugih reče v svojej označujočej ga kratkosti: „Wird nicht gegeben, ist loco." Smeh se oglasi mej de klicami po celej vrsti in mej tem, ko prva prebira svoj list, se razdružijo druge in se sprehajajo po dvorišči po 2 ali 3 skupaj, ki so si najboljše prijateljice. Kaj se je tukaj vse govorilo, kdo bi mogel vse to popisati?! Ta se je veselila, ker je srečno dokončala neko ročno delo, ki jej je prizadejalo mnogo truda; druga se je radovala, ker je bila zadela težaven račun, ki jej je delal veliko preglavice; zopet druga je pripovedovala, kako se je ustrašila, ko je g. učitelj prinesel v šolo pravo mrtvaško glavo, katere se še dotakniti nij upala; še druga je zopet pripovedovala, kako se vsak dau ukvarja z nemščino, ki jej noče iti v glavo, in kako neznosen in si t on je te stroke učitelj, ki mora gotovo biti neznačajen, ker se tako poteguje za tuj jezik; srca pa sploh nijma, ter neče videti, da so njegove učenke slabotne deklice, od katerih ne more toliko zahtevati kolikor od fantov. Sploh je bilo slišati obsodeb, pa tudi pohvale na vseh koncih in krajih. (Konec prih.) leta 1869 do 1880. bival je na Dunaji kot poveljnik. V njem zgubi Avstrija jednega najzaslužnejših mož, Hrvatska pa vernega sina. Slava njegovemu spominu ! 1 ii.nijr države. Tudi na Rnmunukem začenja se vnovič protižidovsko gibanje. BukureŠki listi dokazujejo, da je domače prebivalstvo po kantih zidov, ki so prispeli iz Poljskega in Ruskega, zgubilo muogo milijonov. Trgovsko sodišče v Jassy-ji izkaze, da je v zadnjih 8 letih napravilo kant 192 židovskih in le 8 krščanskih trgovcev; pasiva prvih znašajo nad 50 milijonov frankov. — Ravno tako se iz Odese poroča, da je v južnej Rusiji prebivalstvo zopet jako razjarjeno proti Židom. V francoskih krogih se ne dozdeva nemogoče, da bi prevzel Gambetta sedež v senatu, ki je izpraznjen s smrtjo admirala Pothuana. Volitev njegova bi bila sigurna, ker je mej tremi republikanskimi strankami dogovorjeuo, da se izvoli tisti kandidat, katerega bi priporočala .Union républicaine", slednja pa je tako rekoč sam Gambetta. Jeden del Gambettovcev želi, da bi se njihov vodja dal za vse življenje v senat voliti, kjer bi potem lahko imel prvo ulogo. — Nemiri v Monceau-les-Mines so se povrnili m vlada je zaprla mnogo odličnih ljudij. Upa se, da je odločno postopauje vladino zaprlo duri nadaljnim nemirom. O KgJ|»tu: Kakor poročajo Times, nij mej Francosko in Anglijo več bistvene razlike v mnenji, da bi se omogočilo zopet finančno nadzorstvo v Egiptu. Povrnitev francoskega kontrolorja Bredi f-a v Egipet kaže o napredku v rešenji tega vprašanja. — Egiptska vlada zahteva eksempla rično ka z ne nje upornikov, ker to je potrebno za upeljavo in ohranitev prejšnjega redu, ter dostav Ija, da je nevarno obravnavo proti njim podaljšati z naredbo, katere ne pozna orientalska dežela. Dopisi. Ik ljutomersko okolico 17. oktobra. [Izv. dop.] Pol ure od Ljutomera odstranjene leže lepe vasi: „Cven, Krapje in Mota". Te vasi so si po stavile zavod, v katerem naj bi si njih mladina nabirala zaklade. Ta zavod je „Cvenska narodna šola" V nedeljo ob 3. uri popoludne se je ta novo sezi dani in krasni hram veličastno otvoril in blagoslovil Mej pokanjem možnarjev in igro domače godbe vršila se je ta slavnost v lepem redu. Učenci so bili v prazničnej obleki, dekleta pa bele in opletene Po cerkvenem blagoslovi jenji nastopi g. S i m o n i č ljutomerski kaplan, pozdravi navzočne, čestita obča nom na srečnej dovršitvi težavnega dela, preide po tem na odgojo mladine, za katero je ravno ta hram; poudarja, kako neobhodno potrebna je omika, ven-der mora imeti pravi temelj. Za njim je govoril g. Horvat, nadučitelj v Ljutomeru. Ta se je spo-minal vseh dobrotnikov in prijateljev šole in imenoval v prvej vrsti našega presvitlega cesarja, kateri z neizrečeno blagodarnostjo skrbi za vse narode. Govoru sledili so burni živio klici našemu presvit-lerau cesarju. Godba je zaigrala cesarsko himno. Za njim nastopi novi učitelj, kateri se ljudstvu predstavi, mu razloži pomen svojega teškega poklica in prosi, da bi ga podpirali starši v tem. Za njim sta še govorila g. Kryl, realni učitelj in g. Kuko-vec, deželni poslanec. — In s tem je bil oticijelni del blagoslovljenja „Narodne šole na Cvenu" končan. — Pri pojedinah, katere so temu sledile, napivalo se je presvitlemu cesarju, duhovništvu, narodnim poslancem, učiteljstvu, kmetijstvu, rokodelcem, kateri bo izvršili to krasno delo. Omeniti nam je še proti koncu tudi tistih mož, kateri so k temu delu največ pripomogli in sicer: g. Kukovca, deželnega poslanca, g. Rajha, žu pana v Cvenu in raujkega Vida Špindlarja, kmeta na Krapji. Vsem občanom pa želimo, da bi to poslopje, katero sedaj od zunaj dela na popotuika tako dober vtis, za nekaj let to tudi od znotraj delalo, da bi si njih mladina nabrala mnogo in mnogo dragih zakladov in se vsikdar hvaležno spominala stvojih stari-šev, kateri so to delo dovršili tako krvavo in težavno n. Domače stvari. — (Vabilo k društveni besedi s ple som,) katero priredi narodna čitalnica Ljubljanska v nedeljo 22. oktobra 1882. Program: 1. Herold — Ouvertura k operi nZampaM, svira vojaška godba kr. pešpolka baron Kuhn. 2. Nedvéd — „Vojaci na poti", besede Gregorčičeve; (novi zbor), poje moški zbor čitalnic*. 3. Nagovor — govori gospod J. Terstenjak. 4. Rossini — Réminiscence i opere „Barbier di Sevilla", sè solo na rogu; svira vojaška godba c. kr. pešpolka baron Kuhn. 5. Mohr — nResnici zmago", (novi zbor), poje mo>ki zbor čitalnice sè 8premljevaojem godbe. Ples. Začetek ob jol 8. uri zvečer. Ustop k tej veselici imajo le čast. članovi čitalnice. Odbor. — (Jour-fixe „SokolaM) bode prihodnjo soboto dné 21. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu Schreinerjeve pivnice, na sv. Petra predmestji. Program je obširen in zanimljiv. — (C. kr. kmetijska družba kranjska) bode tudi letos iz državne subvencije nakupila ne-iolik o ovnov lepega ukviškega plemena na Koroškem ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki v svoji po županstvu in župniku potrjeni prošnji dokažejo, da 1. redijo uže več let in preceišnje število ovac; 2. da je njih kraj za ovčjerejo posebno ugoden, in 3. da jih je volja, dobljenega ovna, kolikor umna živinoreja dopušča, tudi svojim sosedom prepuščati za pleme. Prošnje naj se ulagajo pismeno kolikor mogoče hitro glavnemu odboru družbe kmetijske v Ljubljani in zamorejo jih uložiti tudi tisti ovčjerejci, ki so uže prejšnja leta prosili, pa zarad velikega števila prosilcev nijso bili uslišani. — (Akademično društvo Slovenija na Dunaji) napravi v soboto 21. oktobra t. 1. prvo redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Pre citata se zapisnika zadnjih sej. 2. Poročilo predsednikovo. 3. Slučajnosti. II. Zabava. Začetek ob /a8 zvečer. Locale: Schmeykars Restauration I. Canovagasse 4 Tegetthotl'sal. K mnogoštevilni udeležbi vabi vljudno odbor. — (Z Dunaja) se nam piše iz študen tovskih krogov: Zdaj v pričetkih novega semestra vidimo na tukajšnjem vseučilišči prav mnogo novincev, došlih tudi iz raznih slovenskih pokrajin. Največ krenilo jih je k pravu, nekaj tudi k medicini, prav malo pa k hlologičnim študijam. Kakšen duh da veje in prevladuje v mlajših teh kolegih, to se tako hitro preudariti ne da. Želeti pa nam je, da bi mladina naša še v šolskih svojih letih jasno uvidela smer, v katerej jej bode delovati narodnej našej stvari v prid in na čast, želeti je, da si za rana jame pridobivati lastnostij in krepostij, s katerimi jej bode mogoče popolniti premnoga prazna mesta v vrsti narodnih naših trudnikov in zagovornikov ! Po vseučiliščih teče brez števila virov vsem raznim vednostim in spretnostim : kdor iz njih zajemati mudi, pregreši se grozno ! Slovenske dijake šolati v govorništvu, pri nas še tako malo vzgojenem, trudi se ter skuša društvo naše: Slovenija. Kdor želi in upa razviti svojo moč zlasti na slovstvenem slovenskem polji, taisti obiskuj literarne vaje, ki so prav iz one potrebe in v oni namen osnovane v dijaškem „slovenskem literarnem društvu" Kdor utrpi, upiše naj se v oboje društvi, ali v „Slo venji" no bi smelo manjkati nijednega visokošolca slovenskega, kdor neče, da je „niger"! Razmere so take, da je treba varovati slovensko čast tudi na vseučilišči in v stanu dijaškem, treba je, ka imajo tudi dijaki slovenske narodnosti svojih zastop nikov po raznih akademiških društvih in deputaci-jah. Komur je kaj do sebe in časti, temu nij treba praviti, zakaj tako ! Za vse to in jednako treba je središča in dobre organizacije v društvu „Slove n i ji". Ali dijakom mora biti kaj do tega društva vsacemu slovenskemu visokošolcu na Dunaji biti mora žal in sramota, če „Slovenijau ne vspéva in nijma odličnega mtsta mej akademiškimi društvi: dokler ne pridemo vsi od kraja do te zavesti, „Slovenija nij to, kar bi morala biti in bi tudi lahko bila in tako dolgo tudi si ne smemo napi vati dati, da smo »mladina nadepolna" ! Da bi ta zavest prešinila nas. to bodi nam iskrena želja v pričetkih novega leta na vseučilišči! „Slovenija" bodi močna! Go spodje kolegi, varujmo svojo čast, stanovsko in slovensko! Razne vesti. * (Grof Ignatjev) biva zdaj pri Kijevu blizu železnične postaje Železnoje na svojej gra*rini. Dopisnik nekega časopisa ne moro j>rehvaliti, kako racijonalno gospodari bivši minister Ignatjev na svojem posestvu, na katerem redi 18.000 ovac španskega plemena. Mej posebnostimi omenja dopisnik t m I i dveh ovnov, ki sta tako huda, da sta ločen l /. močno pregrajo. Ime njima je: Bismarck št. I. in Bismarck št. II., in grof Ignatjev se je baje o njima izrazil: „To je vender fatalno, obema je Bismarck ime, pa se vender drug druzega ne moreta trpeti". Za istinitost te vesti prepuščamo odgovornost doti-čnemu dopisniku. — i.lNtnicu ii|»raviii«tvt%. G. F imun- plačano do lf>. decembra. il. v Rečici, Sedaj Bari I a za ..Narodni Dom* Prenesek lz pušice v kavarni „ Merkur" (i. rranio Ravnikar v Ljubljani . Rodoljubi v Ljubljani 6572 gld. 96 kr. 19 - — - a gld. 1 n 1 ■ 1 . 1 - — kr. jo Begunjah na Gorenjskem in v okolici nabranih........... Iz Ilirske Bistrico: flospa Jostptna Valenčič Marija Hodnik . Solijii /.nidaršič . G. Ciril Žnidaršič . . . G. Jakob Žnidaršič . . Veseladružbica pri ,,Klobučarji'' ..... \ kupo . . Iz pušice v g. Houvannvej prodajaluici . Na Igralnih mizah v IjubJjanskej čitalnici meseca avgusta in septembru nabranih GhDragotin llofer, zastopnik banke,,Slavijo" v Čatežij......... (J. Avgust 1'ressl v Ljubljani za II. teti i: Ribnica L8 X 13 X 13= »/,, X 1 ... G. Jan 1'fvbil, knjigovodja banko ,,Slavijo" ............. G. dr. Alfoni Mošo za september . . G. Ivan Hribar „ „ . . (L dr. Anton Jarec „ „ . . G. Josip Kusar „ „ . . (}. dr. Kran Papež „ ,, . . G. dr. Valentin Zamik ,, ,, . . G. dr. Karol Illeiweis vitez Trsti-niški sa meseca september in oktober .... „Stotnikov'io" i/. Koče y....... Družba pri Jarneji na Scnt- Pctorskoj cesti Ljubljani (11. donesek)..... 5 H 89 go 8 L9 ao 6 «; i 5 :j i i i i 4 :i 26 50 60 40 80 lit» C4 Vkup«! ti73l gld. '.m kr. Heteorologično poročilo. Barometer: Stanje barometrovoJe bilo v pretočenim tedna komaj .srednje in sploh za L'68 mm. nižje, kot sivdiij«! stanje vsega leta; znašalo jo namreč 733-77 mm. n je bilo z ozirom na letni in ua tedenski normale v ponedeljek, torek in Bredo iiailnorinalno, druge dni pa pod-nonnaliii). Najvišje srednjo stanje, za 7-7.'i mm. nad noruiah>m, e imel ponedeljek; najnižje, za 4tJ2 mm. pod normaloui, ne,-lelja; razloček mej maksiuiom in miuimom srednjega stanja je tedaj znašal LS'8S mm. Najvišje v tednu sploh, za o'0B mm. mul normaloui, je stal barometer v ponedidjck zjutraj; najnižjo, za 6'6fi mm. pod normalom, v nedeljo zjutraj; razloček mej inaksiinom in miuimom sploh je tedaj znašal 13-11 mm. Največji razloček v stanji jednega «ln«!, za 348 mm., jo imel barometer v četrtek; najmanjši, za 0 40 mir., soboto. Thormometer: Srednja temperatura pretečenoga tedna jo znašala -J- 1480 C, to jo za 2-8° O. nad normalom, in je bila samo v nedeljo podiiormalna. Z oziroui na srednjo stanje vsega tedna jo bila temperatura v ponedeljek, torek, sreilo in četrtek natlnorumhia, u C. nad normalom, je stal tberiiioineter v rrtrlek optdudn*;; najnižje, ZH 6 ~ 0, pod normalom, v nede\]0 zvečer; razloček iu»j maksimum in mi-nimoin sploh je tedaj znašal lO-7" <'. Največji razlo«'ek v stanji jednega dne, za 71I" (.'., je imela temperatura v četrtek; najmanjši, za "2-40 C, v nedeljo. Vetrovi pretočenega tedna so bili slabotnojši kot vetrovi predzadnjega tedna; bili so sploh tudi menj spremen ljivi. Največkrat, kot uže navadno, namreč Hkrat, smo imeli Jugozahod", f)krat „bre/.vetrije", A ki at„burjo", 3krat „vzhod", lkrat „zahod". Nebo je bilo vsled nestanovitnega vremena večinoma, Hkrat ,,popolnem oblačno", okrat „doloma jasno* in „do-loma oblačno", lo Škrat pa ,,popolnem jasno". Vreme pretečenega tedna jo bilo še vedno zelo neugodno; tejoof soki in stropi. Pomuhljevo CDorsch) jclrno olje, 3**ZS£J*& r»ico, kožne fcpustke in bezgavne o.ekb'rre. 1 Steklenica 60 kr. A ii nrai>inel «i iicIiim v vi j eno 1, 1847. 8 J. J. NAGLAS-ova S tovarna za pohištvo Auerspergov trg Št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne oprave za balo, hIanovanja in hotele od najbolj pri- 5proste do najfinejše izpeljave po najnižjih fabri škili cenah z garancijo. DV~ Ilustrovani ceniliiiki gratis. (642—5) xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: F aiane, jarebice, kljunače in brinjevk kupuj.- po najvišjih cenah (663—2) E. Pogatschnigg, Leibnitz. Priznano izvrstne, na tržašiej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane voščene sveče J iz aarantirano nra vetja, nepokvarjenega '-iri iz garantirano pravega, nepokvarjenega H|i čebelnega voska, J ponudijo i| ti P. &. R. SEEMANN P "v l^jlll>ljaXli. (636-3) {] I TRŽAŠKA razstavina LOTERIJA. I. glavni dobitek gotovih 50.000 gld-2- glavni dobitek gotovih 20.000 gld. 3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld. Nadalje 1 a gld. 10.000 — 4 h gld. 5000 — 5 a gld. 3000 — 15 a gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj razven tega še mnogo drugih postranskih, dobitkov, obstoječih v stvareh, ki so jih podarili razstavljalei. Cena jednemu ložu. SO kr. (638—7) Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj ae pošiljajo na loterijski oddelek tržaške razstave, p,*""v^~?ie *'•2 Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". D1X