LETO XXXI., ŠT. 42
Ptuj, 26. oktobra 1978
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Razprave na 9. kongresu ZSS (stran 3)
Prodajalna kruha DA ali NE? (stran 4)
Vlak bratstva in enotnosti 78 (stran 5)
Obisk pri stoletni Ptujčanki (stran 6)
Trgatev - od trte do soda (stran 6)
Danes končuje z delom 9. kongres zveze slovenskih sindikatov
od torka živi Maribor ,.kon-
gresno življenje". Delegati in šte-
vilni gostje so tega dne že prispeli v
Maribor. Na vsakem koraku je ču-
titi, da se tod dogaja nekaj velikega
in res je tako. S svojim tvornim de-
lom na kongresu bodo delegati za-
črtali bodočo idejno, politično ter
programsko usmeritev sindikatov.
Delo 9. kongresa zveze sloven-
skih sindikatov je nadaljevanja
dela 8. kongresa. Sovpada pa v
trenutek, kot je dejal Vinko Haf-
ner, predsednik republiškega sveta
ZS Slovenije, ko je splošna usmeri-
tev v ZK in sindikatih že izobliko-
vana. Zato bo kongres največ po-
zornosti posvetil razreševanju vpra-
šanj družbene prakse, organizacij-
skemu in vsebinskemu utrjevanju
sindikatov.
Na kongresu sodelujejo tudi de-
legati iz ptujske občine: Janko Mla-
kar, Cirila Ivčetič, Anica Gomil-
šek, Drago Čater, Franc Toš in
Marjan Štolfa. Že v predpripravah
na kongres so izluščili najbolj pere-
čo problematiko s katero se
srečujemov ptujski občini. Gre za
vprašanja zdravstvenega varstva,
organiziranosti kmetijstva, proble-
matiko preskrbe perutninske proiz-
vodnje s surovino in aluminijske
proizvodnje ter tekstilne industrije.
Ob tem je pomembno poudariti,
da je predkongresna razprava v
ptujskih sindikatih izredno uspela;
prispevala je k temu, da smo
ponovno opozorili na še odprta
vprašanja na področju življenja in
dela v ptujski občini. Sicer pa so
ugotovitve predkongresne razprave
tesno povezane z družbeno prakso.
Prepričani smo, da bodo delegati v
kongresnih razpravah strnili še ne-
dorečena vprašanja produktivno-
sti, delitve po delu, utrjevanja
družbeno-ekonomskih odnosov in
drugo.
Svečana otvoritev 9. kongresa ZS
Slovenije je bila včeraj ob 9. uri
dopoldan. Kongres je otvoril Vinko
Hafner, predsednik republiškega
sveta ZS Slovenije. Plenarno zase-
danje 9. kongresa bo danes popol-
dan, zaključil pa ga bo predsednik
republiškega sveta ZS Slovenije.
MG Ptujski delegati na 9. kongresu ZS SLovenije	foto: OM
Kako boš sejah tako boš že!
Sodobni kmetijski stroji in
prik^'učki zasebnim kmeto-
valcem vse bolj lajšajo
kmečka opravila na polju.
Tako tudi tale traktor in
spalnik ,Jcrajšata" delovni čas
kmetovalcu Janezu Medvedu
iz Cirkovc na Dravskem polju.
„Ja, velika je razlika med
ročnm in strojnim sejanjem.
Z ženo sva zemljo skrbno
pripravila in zato pričakujeva
prihodnje leto dober pridelek,
seveda če nam narava ne bo
zagodla," je dejal Janez
Medved in spet pognal
traktor.	fotozapis: zk
Razgibana aktivnost do konca
leta
Med redne oblike dela komunis-
tov ptujske občine spadajo me-
sečni posveti s sekretarji osnovnih
organizacij ZKS, seje komiteja in
članov OK ZKS. Do konca leta se
bodo člani komiteja predvidoma
sestali še trikrat, člani občinske
konference pa dvakrat.
Na seji, ki bo koncem okto-
bra, bodo člani komiteja spre-
govorili o organiziranosti dela in
financiranju zdravstva. Tako so se
dogovorili na nedavnem posvetu o
zdravstvu, ko so obravnavali ne
samo problematiko zdravstva v
naši občini temveč v celi republiki.
Na novembrski seji članov OK
ZKS Ptuj bo govora o organizira-
nosti in podružbljanju SLO,
varno.sti in družbene samozaščite,
tako v krajevnih skupnostih kot v
zd-uženem delu in samoupravnih
interesnih skupnostih. Pripravili
bodo oceno stanja na tem podro-
čju v občini in sprejeli naloge, ki
jih je potrebno uresničiti. V tem
mesecu pa bodo člani komiteja
razpravljali o uresničevanju
družbenoekonomskih odnosov v
stanovanjskem gospodarstvu. Raz-
prava o tem je bila zastavljena že
pred počitnicami, gre pa tudi za
analizo stanja v ptujski občini na
področju vzdrževanja obstoječega
stanovanjskega fonda, revitalizaci-
je mestnega jedra in podobno.
Znano je, da tečejo prizadevanja
za uvedbo ekonomske stanarine, ki
jo sestavljajo trije elementi: sred-
stva za amortizacijo, sredstva za
investicijsko vzdrževanje in sred-
stva za hišno samoupravo. Znano
je tudi, da ekonomska stanarina ne
bo presegala 7 do 8 odstotkov dru-
žinskega proračuna, saj bo v
nasprotnem primeru moč zahtevati
subvencijo. Na nas samih pa je,
kdaj bomo pričeli plačevati
ekonomske stanarine — leta 1982
ali pa leta 1985.
V novembru pa je potrebno
oceniti tudi gospodarjenje v deve-
tih mesecih letošnjega leta in ugo-
toviti, koliko smo zavestno sprejeli
odgovornosti, ki smo si jih zadali
po prvem polletju ob slabih
rezultatih gospodarjenja.
December bodo člani občinske
organizacije ZKS namenili
poglobljenim razpravam o
aktivnosti komunistov v delegats-
kem sistemu. Pripraviti je po-
trebno nove metode dela komunis-
tov oziroma poživeti delo aktivov
v samoupravnih interesnih
skupnostih. Člani komiteja pa bo-
do spregovorili o učinkovitosti de-
la upravnih organov ter o
organizaciji dela, za katero vemo,
da ni najbolje izpeljana.
V tem obdobju — od oktobra
pa do decembra — tečejo tudi
razne oblike izobraževanja, pa
naj bo to seminar za kandidate za
sprejem v ZK, seminar za novo-
sprejete komuniste ali pa za vod-
stva ZK. Živahno je tudi delo
komisij pri koiniteju in pri občin-
ski konferenci Zveze komunistov.
Pripravlja se tudi ustanovitev
osnovnih organizacij ZKS v vseh
krajevnih skupnostih in v tistih
temeljnih organizacijah združene-
ga dela, kjer jih še ni, vendar so
pogoji za ustanovitev partijske
organizacije.
Čeprav omenjamo metode dela
na zadnjem mestu, zaslužijo naj-
več pozornosti; komunisti jim vso
potrebno pozornost tudi posveča-
jo. Kljub dilemam, ki sc ob
uveljavljanju novih metod dela
pojavljajo, se izkazujejo za še ka-
ko potrebne. Seveda pa je od
slehernega komunista odvisno, ka-
ko bodo metode dela izpeljane v
praksi. Merilo uspešnosti dela ni
posedanje na sestankih, temveč
akti\no delovanje v vseh okoljih.
Tega se moramo vsi zavedati in pri
svojem delu tudi upoštevati.
N. D.
STATUTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V Ptuju načrten pristop
Razvoj krajevne samouprave v
Ptuju je napravil velik korak
naprej, ki mu je malo enakih v Slo-
veniji. Nadvse uspešno 13-letno
delo KS Ptuj je preseglo statutarno
urejene odnose, zato so delovni lju-
dje in občani napravili revoluciona-
ren korak in iz ene velike krajevne
skupnosti, skoraj soglasno na refe-
rendumu ustanovili enajst novih in
s tem neposredno približali krajev-
no samoupravo delovnim ljudem in
občanom. Ta odločitev je v
desetmesečnem delu več kot
odlično prestala preizkušnjo in z
vse doslednejšim uveljavljanjem
novih ustavnih odnosov v vsaki od
enajstih krajevnih skupnosti uspe-
šno krčijo pot naprej.
To želijo nakazati tudi v svojih
statutih, ki ne bodo samo registra-
torji obstoječega, temveč tudi us-
merjevalci nadaljnjega razvoja v
smislu ustave, zakona o združenem
delu in kongresnih dokumentov.
Kljub temu pa imajo krajevne
skupnosti na območju Ptuja precej
skupnega, od skupne strokovne
službe, krajevnega praznika in pri-
znanj do cele vrste problemov na
področju urbanizma, komunale,
povezovanja z združenim delom,
kulturnih dejavnosti, otroškega in
socialnega varstva itd., zato je tudi
razumljiv koordiniran pristop k se-
stavi osnutkov statutov.
V vsaki krajevni skupnosti je ko-
misija za sestavo statuta samostoj-
no pripravila osnutek, predsedniki
komisij za statut in skupščin KS pa
so se večkrat sestali in oblikovali
enoten osnutek, ki so ga dali natis-
niti v 5 tisoč izvodih, da ga bo tako
lahko dobilo vsako gospodinjstvo v
vseh enajstih KS. S tem so odprli
tudi javno razpravo, ki se je začela
25. oktobra in bo trajala do 25. no-
vembra 1978. Nosilec javne razpra-
ve so krajevne konference SZDL,
ki tudi zbirajo pripombe, predloge
in dopolnitve občanov, organizacij
in društev. Proti koncu javne
razprave bodo o osnutku
razpravljali Se na zborih občanov in
delovnih ljudi, nato bodo komisije
uskladile vse predloge iz javne raz-
prave, dodale konkretnosti za vsa-
ko KS in koncem novembra predlo-
žile statute skupščinam krajevnih
skupnosti v sprejem.	FF
Smrečica
na boriskem
mostu
v soboto 21. oktobra so delavci
celjskega vadbenega podjetja
Ingrad pritrdili smrečico na
zadnjo tretino konstrukcije nove-
ga mostu čez Dravo pri Borlu. S
tem je most dobil povezavo z
desnim bregom. V tem tednu
tečejo betonska dela na zadnji
konstrukciji, urejajo pa tudi
dovozno deteljico, ki je zaradi
svojstvene konstrukcije mostu z
bofiske strani nujna. Most je tako
neuradno že več dni prehoden^ če
pa bo vse po sreči, bo resnično
vozen že v začetku prihodnjega
meseca.
Fotovest: M. Ozmec
Ko pišemo 1. november — Dan mrtvih naš pogled
terja vrnitev v preteklost, znova oživlja misel na vse
junake tistega časa, ki je terjal budnost, napredno
misel in boj.
S cvetjem in svečo, ki bo s svojim plamenom
osvetlila spomin in potrdilo revoluciji, ki še traja,
bomo okrasili spominsko obeležje slehernega izmed
junakov naše domovine — tudi tistemu, ki počiva v
objemu hoste.
1. november — Dan mrtvih — ni samo bežen
trenutek, v katerem naša misel seže do vseh tistih, ki
jih ni več med nami, ni samo šopek rož in svetloba
svečk, je mnogo več — bogastvo trenutka, iz katere-
ga srka moč tudi sedanjost.
Tudi komemorativnih svečanosti ob dnevu mrtvih
ne bomo ocenjevali po bogastvu rož, temveč po
bogastvu izročila.
Osrednja komemorativna slovesnost ob dnevu
mrtvih v ptujski občini bo 31. oktobra ob 12.30 na
mestnem pokopališču v Ptuju. Tokrat bo govoril o
slavnih dneh preteklosti in sedanjosti predstavnik
borčevske organizacije. V sklepnem delu ko-
memorativne slovesnosti bo krajši priložnostni
kulturni program.
Komemorativne slovesnosti se udeležimo v čim
večjem številu!	MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
26. oktober 1978 —
TEDNIK
URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA RAZVOJA
KMfTIJSTVA
Sodobno organizirano kmetijstvo
veliko zahteva
Na tretjem tradicionalnem zborovanju absolventov
kmetijskih šol in kmetovalk gospodinj, ki je bilo pred dnevi v
Ptuju, je o uresničevanju srednjeročnega programa razvoja
kmetijstva govoril Ivo Marenk, republiški sekretar za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije. V naslednjem
zapisu bomo poskušali strniti jedro ugotovitev pri uresničevanju
srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v obdobju
1976/78.
Danes sodobno in organizirano delo v kmetijstvu zahteva
vse več znanja usposobljenosti, pripravljenosti za sprejemanje
usposobljenosti, pripravljenosti za sprejemanje najnovejših
dosežkov raziskovalnega dela, načel sodobne organizacije dela,
jasnih usmeritev in razvojnih programov tako v okviru
družbenih obratov, kakor tudi zadružnih organizacij.
Zato je vloga vseh strokovno
usposobljenih delavcev in kmetov
v teh organizacijah izredno
pomembna ne le zaradi lastnega
napredka, večje ekonomske in so-
cialne varnosti, temveč tudi lastne-
ga napredka, večje ekonomske in
socialne varnosti, temveč tudi pre-
našanja znanja in izkušenj na vse,
ki niso imeli priložnosti za prido-
bitev ustrezne izobrazbe. Veliko več
kot doslej bo potrebno storili za
to, da delo v kmetijstvu ne bo več
vmesna postaja na poti v tovarno,
temveč poklic enakovreden z vsemi
drugimi. Zavedati se je potrebno,
da je samo znanje pogoj hitrejšega
napredka, lažjega dela in večjega
dohodka. Pri vsem tem pa so
naloge kmetijskih šol še premalo
določene in tudi programi
pomanjkljivi.
Pri objektivnem pregledu do-
sežkov v kmetijstvu v zadnjih
letih, se je ugotovilo, da so bili
kljub vsemu doseženi izredno
pomembni rezultati. Povečala seje
proizvodnja mleka, piščancev, ko-
ruze in vina. Prav tako je bila za-
beležena večja proizvodnja v gove-
doreji, zgrajene so bile nove
družbene farme, obnovljeni šte-
vilni hlevi članov zadružnih orga-
nizacij, ki so polni in predstavljajo
trajno osnovo dohodka. Podobni
rezultati so bili doseženi tudi na
področju sadjarstva in gradnje
novih prašičjih farm, ki lahko da-
jejo v normalnih pogojih visoke
pridelke.
Lepi uspehi so bili doseženi tudi
na področju melioracij in komasa-
cij zemljišč. Živilska industrija
zagotavlja kakovostno predelavo
in vse boljšo oskrbo tržišča.
Tudi samoupravna organizira-
nost v kmetijstvu je napredovala.
Nezadovoljstvo se pojavljal le
takrat, ko gre za predolgo in
neučinkovito dogovarjanje in za
nespoštovanje sprejetih obljub in
obvez.
Pri obravnavi podatkov doseže-
nega razvoja v kmetijstvu v
zadnjem obdobju je čutiti ponos
ob določenih rezultatih. Ne za-
dovoljuje pa povezanost tako
znotraj kmetijstva kot tudi v
celotni verigi od proizvodnje do
porabe. Znano je, da v rastlinski
proizvodnji iz leta v leto beležimo
zastoj v proizvodnji pridelkov na
enotno površino. Zlasti zaskrbljuje
neskladnost med premajhno
rastlinsko, predvsem krmsko pro-
izvodnjo in željami za hitrejši
napredek živinoreje. Ob tem je
potrebno poudariti, da je prav
zastoj v pridelovanju na njivah in
travnikih pravi vzrok, da se draga
živinorejska proizvodnja prične že
na domači njivi in ne šele z visoki-
mi stroški pitanja.
Zmanjšanje pridelka koruze v
Jugoslaviji v letošnjem letu pa na-
rekuje nalogo vseh zaposlenih v
kmetijstvu, da v prihodnjem letu
intenzivirajo proizvodnjo krme.
Takšna usmeritev pa ne zahteva le
uporabe več gnojil, boljše zaščite.
mehanizacije obdelave in po-
dobno, temveč vse bolj programi-
ran pristop do strukture setve na
razpoložljivih površin. Ce smo že
dosegli specializacijo v živinoreji, je
nujno potrebno, da tudi v polje-
delstvu odpravimo usmeritev ,,na
vsakega nekaj". To pa obenem
zahteva za vsako kmetijo načrt
večletnega poljedelsko-tržnega in
krmskega kolobarja, ki lahko
omogoči tolikšno proizvodnjo, ki
bo zadostila potrebam trga kot
tudi usmeritvi v živinoreji.
Za uresničitev teh ciljev pa je
potrebno več usposobljenih polje-
delskih delavcev ne le v družbenih
kmetijskih obratih, temveč tudi
usposobljenih kmetov. Sočasno s
programi rastlinske proizvodnje je
potrebno zagotoviti tudi skupna
naročila semen, gnojil in pričeti
akcijo za skupno nabavo linij
poljedelskih strojev. Takšna akcija
pa ni niti enostavna niti nemogoča.
To so dokazali nekateri primeri v
zadnjem času, zlasti po nesreči v
Pomurju. Seveda pa bo ob tem
potrebno večje vključevanje
pospeševalne skužbe.
Posebno ostro kritiko zasluži
tudi neodgovorno ravnanje z
zemljišči zaradi nerazsodnih
posegov na kmetijska zemljišča s
strani nekmetijskih dejavnosti. Ce
ne bomo v Sloveniji dovolj
dosledni pri tem, bo v naslednjih
20-tih letih izguba na zemljiščih do
200.000 ha, kar je toliko, kot jih
izgubimo z gradbenimi posegi v
več kot sto letih! Zato bi bilo prav,
da ne bi opuščali košnje na
odročnejših travnikih, senožetih in
koSenicah, temveč bi jih.ponudili
rejcem živine za dodatno
krmsko osnovo, ker mnogim
primanjkuje ustreznih zelenih
površin._____ ____ _ ________
" Zabeležena so tudi protislovja
med pripravljenostjo celotne
družbe, ki neposredno zagotavlja
velika sredstva za melioracije in
neodločnostjo pri vključevanju v
melioracijske skupnosti. Pri
sedanjih finančnih pogojih je prav
gotovo naložba v izboljšavo
zemljišča dohodkovno izredno
zanimiva in edina pot hitrejšega
napredka. Zato tudi ni najbolje,
da najprej načrtujemo dela in šele
nato pristopamo k ustanavljanju
skupnosti. Vzpodbudo je potrebno
iskali pri kmetu in delavcu, pri tem
pa mora pomagali pospeševalna
služba in kmetijska zemljiška
skupnost.
V družbi tudi ne bi smelo biti
bojazni, da nekdo želi kmetu
odvzeti zemljo. Nasprotno. Z
družbenimi sredstvi, ki se vlagajo v
zemljišča, stremimo za večjo tržno
proizvodnjo in večji dohodek vseh,
ki so pripravljeni delati v okviru
družbenih naporov za povečevanje
proizvodnje hrane prek združe-
vanja v različnih zadružnih
oblikah.
Slabši rezultati so bili v zadnjih
letih doseženi pri uresničevanju
planskih nalog na področju praši-
čereje, obnove zemljišč, izgradnje
sodobnih mlekarskih obratov in še
zlasti pri oblikovanju proizvodnih
skupnosti.
Kljub zaostajanju pri izvajanju
planskih nalog je še čas, da
nadoknadimo zamujeno. Veliko
lahko storijo usposobljeni kmeto-
valci, ki morajo postati steber
boljše proizvodnje ne le na svoji
kmetiji, temveč tudi v vsej bližnji
okolici tako, da naše kmetijstvo, v
katerem smo izbrali specifično
ra/vojno pol, postane dejansko m>
silec splošnega blagostanja in sta-
bilnosti kot je v svojem referatu še
posebej poudaril Ivo Marenk,
republiški sekretar za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Slovenije
ob svojem obisku v Ptuju.
Pripravila: MG
- foto M. Ozmec
Ob svetovnem dnevu varčevanja
Pred svetovnim dnevom varčevanja se, kot vsako
leto, tudi letos spominjamo uspehov, ki smo jih dose-
gli v minulem letu, hkrati pa že snujemo načrte za pri-
hodnje leto. Varčevanje v ožjem pojmujemo v bankah
zbiranje sredstev občanov, s posebnim povdarkom na
zaposlene. Ne gre prezreti dejstva, da varčuje v ptujski
banki že 62 tisoč varčevalcev, ki imajo zbranih
450 613 000 dinr.rjcv sredstev in da predstavljajo
zbrana sredstva 30 odstotkov bilančne vsote. Poleg
tega deluje na njenem območju 28 pionirskih
o/iroma mladinskih hranilnic, ki vključujejo 5580
učencev in imajo zbranih 738 232 dinarjev.
Prve pojave varčevanja najdemo že v starem Egip-
tu, kjer so prebivalci zbirali živež za čas, ko tega ni
bilo dobiti. Naturalno varčevanje se počasi spreminja
v denarnega in že se pojavijo prve ustanove za zbiranje
denarja.
Ob koncu 18. stoletja so bile v Evropi ustanovljene
prve javne hranilnice. V Mariboru je pričela delati
Mestna hranilnica v začetku leta 1862, ki je delovala
kot samostojen denarni zavod vse do priključitve h
Komunalni banki Maribor.
Pred 116 leti je bil ustanovljen tudi denarni zavod
imenovan ,,Hranilnica knežje komornega mesta Ptu-
ja", to je današnja Mestna hranilnica, ki ,se je leta
1961 pripojila k takratni Komunalni banki v Ptuju.
l eta 1924 je bil v Milanu osnovan mednarodni
institut za varčevanje, ki ima sedaj sedež v Amsterda-
mu. Insiitu je ob svoji ustanovitvi objavil razglas:
,,Dclo in varčevanje sla dejavnika na poti k blaginji,
napredku in dostojanstvu vsakega posameznika".
I ».^ii ii-ia jc 1)11 31. oktober izbran za svcioviii uan var-
čevanja.
Varčevanje torej ni samo zbiranje denarnih prihran-
kov, temveč je to splošna akcija, ki je dobila letos po
enajstem kongresu ZKJ nove oblike in vzpodbude k
boljšemu gospodarjenju in življenju.
Enajsti kongres ZKJ je sprejel kot vključno obvez-
nost krepitev splošne varčevalne akcije, ki zahteva, da
vsi naši delovni ljudje, vse samoupravne organizacije
in skupnosti skrajno odgovorno in odločno postavijo
na dnevni red vprašanje racionalnega gospodarjenja
in razpolaganja z družbenimi sredstvi.
Predsedstvo Zvezne konference socialistične zveze
je kol prvi korak k realizaciji sklepov 11. kongresa
ZKJ sprejelo konkretne sklepe, ki določajo vsebino in
cilje te trajne in obsežne družbene akcije.
Varčevanje ne pomeni odvečnega samoodpovedo-
vanja, temveč je to nenadomestljiv sestavni del boja za
produktivno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, da
bi naša samoupravna socialistična družba čimprej po-
stala družba z visoko življenjsko ravnijo in blagosta-
njem. Zaradi tega pomeni varčevanje predvsem
organizirano družbeno skrb za moderno, produktivno
in ekonomsko poslovanje, za racionalno uporabo
sredstev dela in ekonomično uporabo stroškov proiz-
vodnje, ziJ omejevanje splošne in skupne porabe, pa
tudi vsklajevanje osebne porabe v skladu z gibanjem
dohodka in produktivnostjo dela.
Varčevanje pomeni z nas graditev novega
socialističnega samoupravnega odnosa do dela in
družbenega imetja.	Tončica Crčič
ZA USPEH SO POTREBNE SKUPNE
IN ODLOČNE AKCIJE
ŠE O OBISKU ANDREJA VERBIČA V PTUJU
v prejšnji številki smo napove-
dali širše poročilo o obisku in
razgovorih predsednika Gospodar-
ske zbornice Slovenije Andreja
Verbiča v ptujskih delovnih orga-
nizacijah Agis, Olga Meglič in Pe-
rutnina.
Na razgovoru v Agisu je pred-
sednik IS SO Ptuj Franjo Gnilšek
dal obširno informacijo o gospo-
darskem stanju občine, o bodočih
nalogah in načrtih o katerih smo in
še bomo poročali, v tem sestavku
pa želimo dati poudarek razvojnim
načrtom obiskanih delovnih orga-
nizacij.
Delovna organizacija Agis ima
/a seboj u.spešno 30-leino razvojno
pot. Sedanje osnovne dejavnosti
Agisa so kovinska obdelava,
gumarska industrija in servisi. Le-
tošnji planirani dohodek znaša že
6(X) milijonov dinarjev, od tega
nameravajo doseči z izvozom 38
milijonov. Med zadnje najpo-
membnejše dosežke sodijo rekon-
strukcija obrata avtoopreme,
/družitev orodjarne in novi pro-
gram tahografov. Na pragu je
gradnja novih servisov, dogovarja-
jo pa se tudi s kranjsko Savo o
prenosu dela njene dejavnosti v
Ptuj. Sedanji odjemalci njihovih
proizvodov so predvsem industrija
motornih vozil Zastava, F.\P,
/druženje TAS, v Sloveniji so člani
skupnosti TAM, sodelujejo s To-
mosom. vključujejo se v kombini-
ran program IMV, v zelenem pro-
gramu pa sodelujejo z IMT.
Prizadevajo si tudi z.a boljše so-
delovanje s tovarno traktorjev v
Siorah. Največji njihov problem je
ra/nolikost proizvodnih
programov, o kvaliteti proizvodov
pa zgovorno priča konkurenčna
sposobnost tudi na tujih tržiščih.
Direktor Vaclav Vrabič je omenil,
da doslej ni bilo pobude niti od
gospodarske zbornice niti od Agi-
sa, za takšne in podobne razgovo-
re, ki pa so vsekakor nujni.
Direktor delovne organizacije
,.OIga Meglič" Simon Pešec
je povedal, da je to enovita de-
lovna organizacija, vključena v
SOZD Elkom in ima za osnovni
program izdelavo avtoopreme
(senčniki, tesnila, avtomobilska
dvigala), tesno sodelujejo s Termi-
ko Ljubljana, Slovenijalesom, iz-
delujejo zastirala za potrebe civilne
/aSčile, njihov novi program pa
sega na področje hidropnevmatikc,
kar je prej naša industrija skoraj v
celoti uvažala.
Tudi Olga Meglič ima dolgo-
ročne poslovne pogodbe z Zasta-
vo, TAS, Cimos in nekaterimi
tujimi partnerji. Z novo tovarno v
Dolanah bodo rešili kar dva pro-
blema — prostorskega in problem
zaposlovanja domačih delavcev in
zdomcev. Problemi, s katerimi se
pri svojem delu srečujejo, so pro-
blem uvoza, mali deleži pri
kooperacijskih odnosih, male
proizvodne serije in s tem manjše
možnosti razširjene reprodukcije,
nekonkiirenčnost s tujimi proizvo-
di predvsem zaradi višjih cen in
podobno. Kljub vsemu naštetemu
planirajo v letu 1980 že 200 milijo-
nov dohodka.
V razpravo se je vključil tudi
generalni direktor SOZD ELKOM
in med drugim povedal, da pred-
videvajo okrepiti ptujsko gospo-
darstvo s . 130 milijonsko investici-
jo. V prihodnjem letu nameravajo
namreč tukaj zgraditi novo to-
varno mariborske Eleklrokovine.
Andrej Verbič se je o načrtih in
uspehih ptujskih OZD pohvalno
izrazil, opozoril pa je, da je po-
trebno sestaviti skupen akcijski
program in opis vseh možnosti so-
delovanja z jugoslovansko
avtomobilsko industrijo. Poudaril
je tudi, da se odpirajo vse večje
možnost! za prodor na tuja tržišča,
predvsem na tržišče Daljnega
vzhoda.
Tudi tu je potrebno dogovarja-
nje in le skupna akcija lahko rodi
pričakovane sadove. Ustavil se je
še pri odnosih med kranjsko Savo
in Agisom in ponudil pomoč pri
določitvi rokov dogovarjanja in
seveda vso podporo Gospodarske
zbornice pri sprejemanju konkret-
nih sklepov oziroma dogovorov.
V nadaljevanju obiska Ptuju se
je .Andrej Verbič o razvojnih
dosežkih prepričal z ogledom pro-
izvodnih prostorov Agisa, Olge
Meglič in Perutnine.
JB
V torek, 17. oktobra, seje pričel
seminar za kandidate za sprejem v
vrste ZK. Izvaja ga ptujska Delav-
ska univerza v skladu s sklepom
komisije za družbenopolitične
odnose in idejnopolitične probleme
pri komiteju OK ZKS Ptuj.
Namen seminarja je, z idejno-
političnim usposabljanjem pred
sprejemom v ZK zagotoviti orga-
nizirano spoznavanje programa,
statuta in politike zveze komunis-
tov. Obenem seminaristi razčistijo
različne predsodke in dileme s
katerimi se srečujejo pred spreje-
mom, hkrati pa seminar pomeni
tudi ugotavljanje kandidatove za-
vestne odločitve za cilje in politiko
zveze komunistov.
30-urni seminar obsega nasled-
nje teme: Temeljna spoznanja
marksizma — teoretična podlaga
družbene vloge in delovanja ZKJ,
Program ZKJ, Statut. ZKJ in ZKS,
Moralni lik komunista, borca za
nove družbene odnose ter Odnos
socialističnih subjektivnih sil do
drugačnih in tujih idejnih tokov,
posebej do religije, cerkve in kleri-
kalizma.
'Seminar obiskuje 90 kandida-
tov, ki bodo sprejeti v vrste ZK ob
Dnevu republike, seveda po us-
pešno opravljenem seminarju.
N. D.
Posvet o šolstvu in znanosti
v torek je bil v Mariboru posvet
na temo šolstvo in znanost, ki so
ga sklicali sekretarji Medobčinskih
svetov ZKS Maribor, Murska
Sobota in Ravne. Člani komitejev
OK ZKS, zadolženi za družbene
dejavnosti, predsedniki komisij za
idejna vprašanja prosvete in
znanosti pri občinskih konferencah
in predstavniki centralnega
komiteja ZKS, so najprej slišali
uvodno razpravo Emila Rojca,
izvršnega sekretarja.
Zatem so govorili o
preoblikovanju vzgoje in
izobraževanja ter znanosti skladno
z resolucijo 8. kongresa ZKS in 11.
kongresa ZKJ. Precej pozornosti
so namenili usmerjenemu
izobraževanju ter nalogam
komunistov na tem področju ter
samoupravni organiziranosti šol-
stva in samoupravne interesne
skupnosti za vzgojo in izobraževa-
nje.
Beseda je tekla tudi o kadrovski
politiki v prosveti tako glede
učiteljev kot ravnateljev. Ob tem
je potrebo poudariti, da smo v
ptujski občini dobro zastavili
politiko kadrovanja ravnateljev.
Pomembno je namreč to, da
praviloma ravnateljev, ki to delo
že opravljajo na eni izmed šol in se
prijavijo na drugo prosto mesto,
ne sprejmejo. Ravnatelj mora
živeti s krajem, kjer je šola,
posebej velja to za zunanje krajev-
ne skupnosti. Tam je poslanstvo
učiteljev še posebej pomembno —
tako za delo z učenci, kot za
kvalitetno delo krajevne
samouprave, društev in podobno.
N. D.
Obisk v Perotnini
Predsednik gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič je obiskal tudi
Mesokombinat ,,Perutnina" Ptuj. Ob tej priliki so ga najodgovornejši
delavci ptujske Perutnine seznanili s tekočo problematiko, še posebej z
izredno problematiko nabave koruze, ki je osnovna surovina za proizvod-
njo perutninske krme.
Predsedniku s sodelavci so perutninarji za tem razkazali še nekatere
osnovne proizvodne obrate. Najprej so si ogledali klavnico perutnine,
Ob ubiskii farme nesnic na Selah.
Foto: L. C.
kjer se je glavni direktor Perutnine Ivo Tomažič Andreju Verbiču
najiskreneje zahvalil za njegova osebna prizadevanja in pomoč, ki jo je
nudil temu delovnemu kolektivu ob katastrofalnem požaru v klavnici
marca letos.
V razgovoru je Andrej Verbič podal nekaj vzpodbudnih idej in
misli kako usmerjati nadaljni razvoj v Perutnini, kije pomembna delovna
organizacija v širšem jugoslovanskem prostoru.
L. C.
Komercialni teden pri Mercatorju
v času od 16. do 20. oktobra je bil pri Mercator
Panoniji tako imenovani,,komercialni teden". Orga-
nizirala gaje TOZD Veleprodaja z namenom seznaniti
kupce s svojo ponudbo, predstaviti nove artikle in
tako povečati prodajo. Na komercialni teden so pova-
bili predstavnike trgovskih delovnih organizacij iz
Slovenije in Hrvatske, predvsem poslovodje in komer-
cialiste. Namen te trgovske akcije je bil seveda tudi
boljše medsebojno sp)Oznavanje in pridobivanje novih
poslovnih sodelavcev. Poleg ogleda skladišč in sklepa-
nja kupčij so gostom omogočili še ogled muzeja,
pripravili pa so tudi pogovore in tovariška srečanja.
Ptuj je dnevno obiskalo okoli 50 predstavnikov trgov-
skih delovnih organizacij, sklenjeni posli pa so, kot
zatrjujejo organizatorju, nad pričakovanji. Prirejanje
komercialnega tedna je sicer že znana oblika trgovsko
prodajnih akcij, je pa nova pri Mercatorju. Glede na
uspehe letošnjega komercialnega tedna so se v TOZD
Veleprodaja Mercator — Panonija Ptuj odločili, da
bo postala prireditev tradicionalna.	J3
rSDNIK
- 26. oktober 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
9. kongres zveze sindikatov Slovenije
Potrebno je sistemsko reševanje vprašanj
zdravstvenega varstva
MARJAN ŠTOLFA
Problematika zdravstva, kot jo
limo na našem ptujskem
dročju, je najbrže podobna kot'
igod v Sloveniji s tem, da je
radi manjše razvitosti področja
še velikega števila kmečkega
jbivalstva toliko bo^ pereča.
V svojih izvajanjih bi se
redotočil le na glavne probleme,
tere bi bilo potrebno izpo-
iviti,
Uvelgavganje družbeno eko-
mskih odnosov v zdravstvu
teka prepočasi in se pri tem
;čujemo z velikimi težavami
co v delu zdravstvenih skupnosti
t v zdravstvenih delovnih
»anizacijah.
Za boljše uveljavljanje novih
užbenocEkonomdcih odnosov na
(dročju zdravstvenega varstva ni
•vo]y le to, da smo razširili
legatsko bazo s tem, da smo ob
ivih volitvah oblikovali več
i.sebnfli. in splošnih delegacij,
jti pristojnosti in delovanje
upnosti je še vedno vezano na
uro zakonodajo iz leta 1975 in
konu prilagojeni statut in drugi
moupravni akti, v katerih je
»ionalna zdravstvena skupnost
ssto dogovarjanja in ne le mesto
klajevanja določenih interesov.
ito občinska zdravstvena skup-
>st še vedno ni zaživela kot
esto dogovaganja med uporab-
ki in izvajalci. Strokovna služba
še vedno organizirana kot
trokovna služba regionalne
ravstvene skupnosti" za ob-
očje petih občin.
Nujno je, da se občinska
Iravstvena skupnost organizira
) zakonu o združenem delu in
)kumentih VIII. kongresa ZKS,
i bo postala ne samo mesto
)govaqanja med uporabniki in
vajalci, temveč mora postati
)silec celotnega procesa, pla-
ranja zdravstvenega varstva, ki
ora teme^iti na proučevanju
Iravstvene problematike ob-
mov in ne samo na izvajalski
)nudbi.
Za realizacgo navedenih ciljev
i je potrebno:
-	organizirati enote zdravstvene
upnosti tam, kjer je to
cionalno in potrebno,
-	medsebojno dogovaijanje in
:čje sodelovanje med dele-
icijami skupščine družbeno-
)litične skupnosti in de-
gacijami interesnih skupnosti
iravstva ter vzpostaviti relacijo s
upščino občine, ker se v občini
klajuje cetotni družbeno eko-
)m^i razvoj,
-	za določene skupne naloge,
idar je to v interesu občin^e
Iravstvene dcupnosti, se lecta
jgovori z občinami v regiji
siroma z republiko,
-	za uveljavi anje novih
nižbeno-ekonomskih odnosov pa
potrebno tudi organizirati
rokovno službo v občinski
Iravstveni skupnosti, tako da bo
idovoljcvala potrebe po sa-
moupravni vtogi in funkciji, ki jo
ima.
- nujno je prilagoditi ustavnim
določilom vso zakonodajo ter
prilagoditi novi vlogi občinske
zdravstvene skupnosti vse samo-
upravne akte.
Menjava dela med uporabniki in
izvajalci še vedno ni dosledna,
ampak temelji na proračunskem
sistemu in se oblikuje v regiji
Potrebno je približati ne-
posredno dogovapanje med TOZD
materialne proizvodnje in iz-
vajalci, zlasti za področje
medicine dela in ostalega nujno
potrebnega zdravstvenega varstva
aktivnega prebivalstva.
Neprimerno je, da se sklepajo
samoupravni sporazumi o menjavi
dela za obratne ambulante med
skupnostjo in zdravstveno delovno
organizacijo. Zato je potrebno
zagotoviti planiranje in menjavo
dela v TOZD materialne proiz-
vodnje in KS na osnovi potreb in
interesov po zdravstvenem varst-
vu, nikakor pa ne le na osnovi
ponudbe izvajalcev. Izvajalec mora
postati v procesu planiranja
pobudnik dela za opravljanje
zdravstvenih storitev, vendar kot
predmet soodločanj z uporabniki.
Uporabnik mora imeti odlo-
čujočo vlogo v samoupravni
strukturi na področju zdravstva.
Enak družbeno-ekonomski po-
ložaj izvajalcev po ustavi ni samo
pravica po zahtevi določenih
sredstev za opravljanje svojega
dela, ampak tudi dolžnost, da s
tistimi, za katere izvaja zdravst-
veno varstvo, usklajuje kaj bodo
delali, za kakšno ceno, kvaUteto, v
kolikem času in s kakšnimi
sredstvi. O svojem delu so dolžni
poročati uporabnikom zdravstve-
nega varstva.
Pri sporazumevanju je treba
točno opredeliti elemente cene
zdravstvenih storitev, posebej
razjasniti vprašanje razširjene
reprodukcge in kadrov, vse to pa
ni mogoče programirati in ne
začeti, dokler ni dogovorjeno z
uporabniki.
Organizacija celovitejše zdrav-
stvene dejavnosti v občini za
potrebe več občin mora biti taka,
da je zagotov^ena racionalna
delitev dela, odpravljena dvojnost
storitev; v zdravstvu ne more biti
TOZD, ki delajo samostojno,
nepovezano z zdravstveno delovno
organizacgo, kamor padajo tudi
lekarne. Istočasno je treba
vzpostaviti v proces povezovanja v
regiji in republiki vse možne
oblike funkcionalnega po-
vezovanja in delitev dela tudi po
vertikali. Zaradi tega je nujna
povezava vseh zdravstvenih de-
javnosti na določenem območju v
zdravstveni center.
Uporabnik mora imeti odlo-
čujoča vlogo pri organizaciji
zdravstvene dejavnosti. Izvajalci
niso sami sebi v namen, ampak
delajo za potrebe zdravstvenega
varstva občanov. Zato ne morejo
odločati sami, kako bodo
organizirani, ampak morajo biti
organizirani v okviru možnosti in
interesov uporabnikov.
Le na ta način bo uveljav^en
poseben družbeni interes, ki ga
ima družba nad zdravstvom.
Financiranje zdravstvenega
varstva mora temeljiti na novih
družbeno ekonomskih osnovah.
Zato je potrebno:
-	programirati zdravstveno
varstvo na osnovi potreb občanov
in možnosti financiranja. Zato bi
bilo nujno predložiti združenemu
delu in uporabnikom variantne
predloge programov zdravstvenega
varstva z natančno obrazložitvijo
posledic sprejema posamezne
variante na obseg zdravstvenega
varstva, višino prispevka, even-
tualno višino samoprispevka za
posamezno zdravstveno storitev,
-	storitveni sistem je danes
samo v formalnem oziru menjava
dela z zdravstvenimi delovnimi
organizacijami, dejanska metoda
menjave pa je še vedno
proračunski sistem. Zaradi stal-
nega naraščanja števila za-
varovancev prek planskih pred-
videvanj in večje možnosti
koriščenja zdravstvenih storitev,
opravijo zdravstvene delovne
organizacije vsako leto več
storitev, kot je predvideno v
programih, s sporazumi o menjavi
dela pa so omejeni na razpo-
ložljiva sredstva v okviru planskih
izhodišč in sprejetih programov.
Zaradi tega finančna sredstva,
ki jih prejem^o zdravstvene
delovne organizacije, niso odvisna
od količine opravljenega^ dela,
temveč od v sporazumih o
menjavi dela določenih stalnih
plandcih zneskov. V sistemu
predvideno medletno usklajevanje
zagotovjenili pravic zdravstvenega
varstva s finančnimi možnostmi
pa je zelo boleče in samoupravno
dogovaijanje za, takšno uskla-
jevanje težko in dolgotrajno.
Prilagajanje programa zdravst-
venega varstva razpoložljivim
sredstvom je edina možna in
pravilna pot za oblikovanje cen in
za menjavo dela po storitvenem
načelu,
- Zaradi usklajevanja pro-
gramov z globahio bilanco v
zadnjih letih sklepamo sporazume
o menjavi dela šele sredi ali pa
celo na koncu tekočega leta, kar
im za sledico negotovost pri
financiranju zdravstvenih delovnih
organizacij, onemogoča realno
planiranje ter sprem!yanje reali-
zacije programov, ki jih zaradi
navedenih vzrokov zdravstvene
organizacije vsako leto presežejo.
-Prispevki za zdravstveno
varstvo v skupnostih se združujejo
kjer je sedež TOZD, kar
onemogoča jasen pregled nad
kohčino in smeqo prelivanja
sredstev med občinami za tiste
zavarovance, ki stanujejo v drugi
občini kot je njihova delovna
organizacija. Zato je potrebno
uvejaviti združevanje sredstev za
zdravstveno varstvo po do-
micilnem prindpu. DobiU bi tudi
jasnejšo slico in realenjšo podlago
predvsem za ,regionamo soli-
darnost.
- Programi zdravstvenih skup-
nosti zajemajo tudi obvezo
zagotavjanja socialne varnosti s
priznavanjem nadomestil osebnih
dohodkov in drugih denarnih
dajatev, ki so v celoti vezane na
dejansko realizacijo izplačanih
osebnih dohodkov, povsem ne-
odvisno od raznih planskih
predvidevanj, od rasti cen, ki so
teme^ za priznavanje globalnih
sredstev skupnosti v okviru
skupne porabe.
Potrebno bi bilo razmejiti
prispevke za neposredno zdravst-
veno in prispevke za socialno
varnost ter slednje izvzeti iz
obravnave skupne porabe, ker
predstavljajo v bistvu osebno
porabo.
Iz ordinacije	- foto M. Ozmec
istave ob kongesu
— foto: M, Ozmec
POMANJKANJE KORUZE OGROŽA
PERUTNINSKO PROIZVODNJO
DRAGO ČATER
Pcrutninarji v SRS uspešno
presegamo predvideno rast proiz-
vodnje, ki smo si jo začrtali v
srednjeročnem planu SRS. Tako
bomo že v letošnjem letu proiz-
vedli skupaj okoli 40.000 ton
pisčančjcga mesa, kar predstavlja
40 ®/o celotne jugoslovanske proiz-
vodnje. Od te količine pa bomo
samo v Perutnini Ptuj proizvedli
okoli 20.000 ton.
Uspešen razvoj perutninarskih
kombinatov v SRS so pogojevale
prav gotovo dobre poslovne odlo-
čitve, uvajanje ' sodobne tehno-
logije in organizacije dela, dobri
samoupravni odnosi kakor tudi
stalne in skladne investicijske na-
ložbe. Danes lahko trdimo, da do-
dobra obvladujemo to proizvodnjo
ter dosegamo rezultate, ki segajo v
sam evropski vrh. Seveda pa nismo
brez težav, katerih brez pomoči
širše družbene skupnosti ne bomo
mogli obvladati.
Lanskoletna rekordna letina
koruze in pripravljeni dogovori, ki
bi naj za daljše obdobje zagotovili
stimulativno ceno koruzi, so nam
vlili mnogo optimizma, ter nam
dali nov polet /a povečanje proiz-
vodnje in njenih zmogljivosti.
Cena koruze je bila nizka. Bilo jo
jc je dovolj na tržišču. V Pe-
rutnini Ptuj smo jo na jesen naku-
pili 18.0(X) ton ter z njo napolnili
vse silose. Ta količina nam je
zadostovala za skoraj 4-mesečno
proizvodnjo. Nakupili bi je tudi
več, če bi imeli na razpolago več
skladiščnih kapacitet.
Okrog novega leta pa se jc
situacija na tržišču s koruzo
bistveno menjala. Naenkrat jc ni
bilo več možno kupili pa tudi nje-
na cena je zelo porastla. Mnogo se
je govorilo, da smo je preveč
i/vo/ili. Govora je bilo tudi o tem,
da tudi statistični podatki o re-
kordni letini niso bili točni itd.
Korii/a je postala predinet špeku-
lacije.
Kljub intervenciji ZIS, ki je sicer
z zamudo dovolil uvoz 100.000 ton
koni/e ter Državnih rezerv, ki so
sprostile tretjerazredno pšenico za
prehrano živali, se položaj ni iz-
boljšal. Tudi letošnji pridelek
koru/e ni posebno obetaven ter za-
to ni pričakovati, da bo prišlo do
normalne ponudbe in cene.
Poleg ostalih perutninarskih
kombinatov se je Perutnina Ptuj še
posebno zavzela, da se to začne
resno obravnavati. Obiskali smo
pristojne organe ter jih seznanili z
našo težko situacijo, ki lahko
ogrozi dolgoletne dosežke in napo-
re ter nas prisili, da zmanjšamo
rejo piščancev. Opozarjali smo tu-
di, da v taki situaciji ni pričakovati
ugodnega razvoja reje prašičev in
govedi in je bojazen, da bomo
osiromašili naš živinski fond.
O teh težavah smo seznanili tudi
člane Zveznega komiteja za kme-
tijstvo, ki so bili pred kratkim na
obisku v Perutnini ['tuj. Tudi njim
smo obrazložili naše stališče, ki je
sledeče: 1. V sedanji krizi, ki vla-
da na tržišču koruze, je nujen in-
tervencijski uvoz.
2.	Za proizvajalce koruze-naj se v
naprej določijo stimulativne cene,
ob tem pa upoštevajo tudi
popravki cene mesa.
3.	V kolikor bi vprašanje količin in
cene koruze tudi po uvozu in
spravilu koruze ostalo dalj časa
nerešeno, predlagamo, da se nam
dovoli uvoz koruze, za katero bi
devizno protivrednost ustvarili z
lastnim izvozom.
Ker z dosedanjim načinom
kupovanja ne bomo mogli zagoto-
viti zadostnih količin koruze za
naše potrebe, so potrebni takojšnji
ukrepi, sicer brez hitre intervencije
prek uvoza tega problema ne bo-
mo mogli rešiti. Tako je sedanje
stanje slovenskih perutninarskih
kombinatov zelo zaskrbljujoče.
Delavci in kooperanti Perutnine
Ptuj redimo na primer v enem
turnusu okoli 3 milijone piščancev
in 400.000 kokoši, silose za koruzo
pa imamo prazne. Za našo de-
lovno organizacijo je to gotovo
nerešljiv problem.
Izredno pomembna je za nas
tudi cena koruze, ker se cena mesa
še vedno določa na osnovi cene
koruze. V današnji ceni piščančje-
ga mesa je vkalkulirana cena koru-
ze po 2,30 din za "kg. Danes pa se
njena cena giblje od 4,20 do 4,40
/a kg, naloženo v vagon;vPri taki
visoki ceni koruze je jasno, da je
proizvodnja piščančjega mesa
predraga in tako postaja nerenta-
bilna.
Ker je stabilna perutninska pro-
izvodnja povezana tudi s cenami
surovin in repromateriala, je
nujno, da se razmerja med temi
ccnami uskladijo s cenami perut-
ninskega mesa. To pa lahko stori
samo širša družbena skupnost.
Danes se od reje piščancev v SRS
preživlja več tisoč delavcev, ki so
zaradi problemov okoli koruze ze-
lo zaskrbljeni. Njihova nadaljnja
perspektiva je odvisna od tega,
kako bomo v jugoslovanskem
prostoru uredili tržišče s surovina-
mi, zlasti s koruzo.
Rejci perutnine, delavci in
kooperanti upravičeno pričakuje-
mo, da se težave, ki so nastale na
tržišču s koruzo odpravijo ter se
zagotovi socialna varnost vseh, ki
ukvarjamo s to proizvodnjo.
S posveta sindikalnih delavcev v Paiitnini - foto M. Ozmec
Silosi	- foto M. Ozmec
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
26. oktober 1978-
TEDNIK
INTERESI POSAMEZNIKOV NISO VEDNO INTERESI OBČANOV
SPECIALIZIRANA PRODAJALNA KRUHA
V PTUJU - DA ALI NE?
Prodaja rezervnih delov za kole-
sa, motorje, avtomobile, prodaja
teKstila in industrijskih izdelkov,
prodaja pohištva, zelenjave, cvetja
— vse to je našlo svoje mesto v
naši občini in naših krajevnih
skupnostih. Vse našteto prodajajo
večinoma v lepo urejenih in funk-
cionalnih prostorih — celo v
klimatiziranih.
Večkrat pa so se ljudje spraševa-
li, kako in kje prodajamo kruh in
pekovske izdelke oziroma kakšno
prodajo si želimo? Na to vprašanje
so svoje odgovore že dali potrošni-
ki KS ,,Dušana Kvedra", sanitarni
inšpektor SO Ptuj in tudi EMONA
MERKUR p.o. Ptuj. Pravzaprav
je odgovor le eden — želijo sodo-
bno in higiensko prodajo kruha in
vseh pekovskih izdelkov v lepo
urejeni prodajalni nekje v centru
mesta.
Sedanje prodajalne kruha IN-
TES-a TOZD „Vinko Reš" pa še
zdaleč ne zadoščajo tem željam in
zahtevam, kar se predvsem nanaša
na prodajalno v Lackovi 1. Tri
prodajalne kruha ,,Vinko Reš"
prodajo mesečno 61,75 odstotka
kruha in 56,26 odstotka peciva od
skupno proizvedenih količin.
Ostanek odpade na 5 trgovin v
Ptuju, s čemer je že nakazano do-
ločeno nesorazmerje. Torej gleda-
no iz tega zornega kota nadaljnje
razprave niso potrebne, ,,Vinku
Rešu" je potrebno dodeliti ustrez-
ne prostore.
Toda, kje poiskati takšne pro-
store? Problem je v celoti rešljiv,
kar ugotavlja tudi trgovsko
podjetje EMONA MERKUR iz
Ptuja in se odpoveduje svoji pravi-
ci na dodeljenih prostorih v Mi-
klošičevi št. 3, v korist DO INTES
TOZD „Vinko Reš" Ptuj. Ti
prostori so po sklepih št.
523/2—75/76—AS z dne 20.
januarja 1976 in št.
523/3—AS—76 z dne 13. aprila
1976 dodeljeni Merkurju, vendar
le-ta na prošnjo in predlog KS
,,Dušana Kvedra" in TOZD ,,Vin-
ko Reš" s polno razumevanja od-
stopa od svojih pravic.
Besede iz odstopne izjave
Merkurja kažejo, da vendarle
imajo prednost širši interesi obča-
nov in potrošnikov saj se glasijo:
,,Prepričani smo, da bomo vsi
predlog krajevne skupnosti ter DO
INTES TOZD „Vinko Reš" v
celoti podprli, ne glede na lastne
potrebe ter tako koristili širšemu
cilju. Evidentno nam je, da lahko
politiko asortimana prodaje obli-
kujemo le v sodelovanju s
potrošniki ter da dajemo prednost
panogi v kateri čutijo potrošniki
največje pomanjkanje."
Tudi drugi problem, problem
prostorov, je razrešen. Zelje in in-
teresi so tu, prostori prav tako;
vsaj tako so mislili v Vinku Rešu,
ko so zaprosili Stanovanjsko skup-
nost v Ptuju za dodelitev prosto-
rov v Miklošičevi 3. Zal tako ni
mislila, niti danes ne misli, DO
MERCATOR TOZD Panonija
Ptuj, prejšnji uporabnik omenje-
nih prostorov. Tovariši iz Panonije
še naprej vztrajajo na tem, da pro-
store v Miklošičevi 3 zadržijo in
jih uporabljajo, brez prave argu-
mentacije upravičenosti takšnega
zahtevka. Po vsestranski analizi
problema je naše stališče popolno-
ma jasno in menimo tudi pravilno.
Skrajni čas je že, da se v centru
mesta uredi sodobna, specializira-
na prodajalna kruha v sestavi Vin-
ko Reša, kjer so dolžni in
odgovorni, da kvalitetno in kvan-
titetno z razširjenim asortimanom
izdelkov (iz DO INTES) oskrbuje-
jo potrošnike. Ne. moremo in ne
smemo podpirati nadaljnjega ob-
stoja prodajalne v Lackovi 1, kjer
niso podani normalni pogoji za to
dejavnost, še posebej glede na
mnenje sanitarnega inšpektorja.
Z zahtevo ,,Vinka Reša" sta
soglašala in dala podporo Občinski
komite ZKS in Občinski svet ZSS,
svojega mnenja pa še ni podala
SZDL. Kljub temu pa odgovorni
tovariši iz Panonije ne želijo
odstopiti od svojih (po našem
mnenju popolnoma nerealnih)
zahtevkov.
Ker so izčrpane vse možnosti
sporazumevanja in tudi sestanek
vseh zainteresiranih pri sekretarju
občinske konference ZK ni dal
pozitivnih rezultatov, smo se prisi-
ljeni obrniti na širšo javnost in jo
obvestiti o vseh dogodkih ter
pridobiti tudi mnenje potrošnika-
občana, ki do sedaj v razpravah ni
mogel sodelovati.
Vprašanji sta pravzaprav dve:
dodelitev prostorov ,,Vinku Rešu"
ali ne? (pri čemer zastavljamo do-
datna vprašanja, vprašanje razpo-
lagalne pravice ,,Panonije" nad
temi prostori, čeprav so le-ti
dodeljeni Merkurju) in ali lahko
pričakujemo investiranje ,,Vinka
Reša" v izgradnjo popolnoma
novega objekta za prodajalno?
O prvem vprašanju smo svoje
mnenje povedali, o drugem pa smo
mnenja, da je rešljivo, kajti ,,Vin-
ko Reš" je v 16 letih kljub velikim
prizadevanjem dosegel le
10,143.710,90 din čistega dohodka
zraven amortizacije, kar je najbrž
veliko manj kot ustvarjajo drugod
oziroma v trgovskih organizacijah.
,,Vinko Reš" je TOZD, ki
ustvarja eno izmed najmanjših
akumulacij, pa ne po svoji krivdi.
Pod družbeno kontrolo cen je 52
odstotkov proizvodov Vinka Reša
pri katerih nastaja izguba od 0,52
do 0,84 dinarjev pri enem kilogra-
mu. To je vendarle zadosten poda-
tek, ki zgovorno pove, da je lastno
investiranje. v izgradnjo novega
objekta za prodajalno od strani
Vinka Reša" nemogoče.
Torej ostane le eno —• v kolikor
želimo sodobno higiensko in
prostorno prodajalno kruha mora-
mo dati svoje ,,DA" za dodelitev
prostorov v Miklošičevi 3 ,,Vinku
Rešu". Pri tem ne prezrite dejstva,
da so ti prostori dodeljeni Merkur-
ju in ne Mercatorju ter da je
Merkur izrazil svoje mnenje o tem
problemu.
Mi smo zavzeli stališče in se
odločili, javnost pa naj pomaga,
da se pravilno odločijo tudi
posamezniki iz Mercatorja,
soglašajo z dodelitvijo prostorov
Vinku Rešu in ureditvijo SPE-
CIALIZIRANE PRODAJALNE
KRUHA V PTUJU.
Družbeno-politične organizacije
KS Dušana Kvedra
Pred prodajalno v Lackovi	— foto zk
001. JULIJA BODO UPOKOJENCI DOBIVALI
VEČJE POKOJNINE
7 odstotkov več
v SR Sloveniji se bodo povečale starostne, invalidske in družinske
pokojnine z veljavnostjo od 1. julija letošnjega leta dalje. Povečanje
znaša 7 odstotkov in bo izplačano že z novembrsko pokojnino. Tako so
sklenili delegati skupščine pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ko
so obravnavali uskladitev pokojnin med letom. Poleg tega so sklenili, da
naj bi povečanje vseh vrst pokojnin s 1. januarjem prihodnjega leta
znašalo 12 odstotkov.
V statutu skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja je
zapisano, da pri nas povečujemo pokojnine skladno z gibanji osebnih
dohodkov zaposlenih. Ce hočemo ohraniti realno vrednost pokojnin, se
zato skupščina ob močnejših inflacijskih gibanjih odloča za medletno
uskladitev.
Povečanje velja za vse upokojence, razen za tiste, pri katerih so bili
za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki iz letošnjega
leta. S 7 odstotki se povečajo tudi pokojnine borcev NOV, odmerjene od
zajamčene pokojninske osnove.	zk
Večji krediti
Do konca letošnjega meseca junija je bilo na osnovi podatkov
kreditne banke Maribor enote Slovenska Bistrica izdanih
76,599.612 dinarjev potrošniških kreditov prebivalcem občine
Slovenska Bistrica. Ta znesek je v primerjavi z izdanimi krediti v
enakem obdobju lani za skoraj 35 odstotkov večji.
Povečanje kreditov so zabeležili predvsem v trgovini, kjer so v
celotnem znesku odobrenih kreditov zastopani z bHzu 70
odstotki.	Viktor Horvat
Izhodišča za obUkovanje skupne in druge
porabe v občini Ptuj za leti 1979 in 1980
v skladu s sprejetim programom aktivnosti
za oblikovanje skupne in splošne porabe v ob-
čini za naslednji dve leti — je bilo potrebno
oblikovati in sprejeti izhodišče osnove za
oblikovanje celotne — takoimenovane nein-
vesticijske porabe. Vse to z namenom, da bi
začeli postopek usklajevanja in dogovarjanja
vse do sprejema občinske resolucije za leto 1979
in dopolnil k sprejetim samoupravnim sporazu-
mom o temeljih plana SIS s področja materi-
alne in nematerialne proizvodnje. Z ozirom na
to, da sestavljalcu izhodišč še niso bili na voljo
vsi potrebni in dokončni podatki — bodo le-ta v
procesu dogovarjanja in usklajevanja še dogra-
jevana.
Za skupno porabo bi opozorili predvsem na
to, da mora rasti počasneje od rasti družbenega
proizvoda, oziroma v zadnjih treh letih
planskega obdobja enako kot družbeni proiz-
vod. Posamezne programe družbenih dejavnosti
je potrebno opredeliti in se dogovoriti za pred-
nostni vrstni red ter tako omogočiti skladnejši
razvoj družbenih dejavnosti v občini. Z dogo-
vorom in družbenim planom občine pa so tudi
opredeljene družbene dejavnosti po prednost-
nem vrstnem redu.
Na osnovi izhodišč z^ oblikovanje občinske
resolucije ter opredeljenih osnov za srednje-
ročno obdobje je pri oblikovanju skupne pora-
be za naslednji dve leti potrebno upoštevati
naslednja dejstva:
—	da se bo družbeni proizvod v prihodnjem
letu povečal za 7 odstotkov in leto kasneje za 9
odstotkov. Poprečna rast družbenega proizvoda
'.a srednjeročno obdobje je predvidena 8
odstotkov,
—	število zaposlenih v občini se bo v tem
srednjeročnem obdobju povečalo za 3,3
odstotka, produktivnost v družbenem sektorju
gospodarstva za 5,2 odstotka, realna rast
osebnega dohodka v letu 1979 za 3 odstotke, v
letu 1980 pa 4,5 odstotka, da se bo skupni ob-
seg vseh oblik porabe gibal v skladu s predvide-
no rastjo družbenega proizvoda v občini, da je
mogoče pričakovati povečanje vpliva cen v letu
1979 za 11,1 odstotka za 1980 leto pa le iz re-
alne rasti. Za leto 1980 bo potrebno opraviti
proračun z ozirom na nižjo ali višjo rast
družbenega proizvoda od predvidene za to leto
in sicer po zaključnih računih v februarju 1979.
l/hajajoč iz razvojnih izhodišč za oblikovanje
skupne porabe in temeljnih izhodišč srednje-
ročnih planskih dokumentov, je računati, da se
bo obseg skupne porabe v občini povečal v
prihodnjem letu z ozirom na sedaj dogovorjeno
za 23,5 odstotka — to je od 346 milijonov
dinarjev na 427 milijonov. V letu 1980 pa v
primerjavi z 1979. letom brez upoštevanja vpli-
va cen za 9 odstotkov to je na 465 milijonov
dinarjev. Zaradi spremenjenih solidarnostnih
sistemov v izobraževanju, otroškem varstvu,
zdravstvu in socialnem skrbstvu, bo prišlo do
nekaterih sprememb v obsegu teh programov.
To bo vplivalo na prestruktuiranje sredstev med
družbenimi področji.
Upoštevajoč nove solidarnostne sisteme v
naslednjih dveh letih, morebitne nove naloge v
posameznih družbenih dejavnostih in opredelje-
ne prednostne naloge, se je tako potrebno
dogovarjati ali se globalni znesek možnega
obsega skupne porabe razdeli enakomerno med
posamezna področja družbenih dejavnosti ali se
na spremenjene okoliščine in potrebe po zago-
tavljanju sredstev za prednostne naloge iz
samoupravnih sporazumov teži za različnim
povečanjem sredstev SIS v okviru dogovorjene-
ga zneska.
Enakomerno povečanje po dosedanjih oce-
nah ni sprejemljivo, temveč je nujno opredeliti
prednostne naloge in na osnovi tega globalna
sredstva za posamezni program. Naloga SIS pa
jc, da sc med seboj dogovorijo in opredelijo
prednostne naloge ter pri tem upoštevajo
opredelitve že sprejetih družbenih razvojnih
dokumentov.
Stališče izvršnega sveta skupščine občine
Ptuj, koordinacijskega odbora za usmerjanje
ra/vojne politike in operativno političnega štaba
/a družbeni plan občine Ptuj pri OK SZDL je,
da vse SIS upoštevajo ta stališča in tako pripra-
\ ijo ovrednotene programe za naslednji dve leti
usklajene z zneskom, s katerim z ozirom na
predvideno gospodarsko rast in dohodkovne
možnosti lahko računamo.
In kaj to pomeni v praksi? Predsedstva
samoupravnih interesnih skupnosti občine Ptuj
s področja družbenih dejavnosti ob tako pri-
pravljenih izhodiščih in stališčih pristojnih ob-
činskih organov brez izjeme ugotavljamo sku-
paj z izvršnimi odbori, da bodo morali resnično
opraviti uskladitev znotraj teh dejavnosti ali pa
v naslednjih dveh letih odločno poseči v že
sprejeti program ter tako zmanjševati težko
priborjeni družbeni standard. V letih 1979 in
1980 bo potrebno črtati vse predvidene investi-
cije — skratka posledice bodo tako velike, da
jih /lepa ne bomo mogli popraviti.
In kje najti rešitev — je naslednje vprašanje,
ki se ob tem postavlja. Združenemu delu, še
prej pa skupščinam samoupravnih interesnih
skupnosti, je potrebno o tem jasno in glasno
spregovoriti, odločijo pa se naj delegati in de-
lavci. Za \ eč opravljenega dela bo potrebno dati
več, vrtcev in šol ne moremo graditi brez de-
narja, pereči problemi s tega področja pa že se-
daj kažejo na občutne posledice, ki jih ne bo
lahko odpraviti.
mš
Dober den, drogi Prleki, Haloiani no fsi tisti, ki vete, da z grozdja
mošt dobimo no da z mošta vino grota. Že celi tjeden na našen Suhen
bregi v goricah ostonke spomladanskega mraza no poletne toče pobira-
mo. Ja, boj švohna letina bo, tejko pa še mo le naprešali, ke nan vinski
patrun Martin nede čista suhih polovjokov no gutov krstija. Pri nas smo
ie skoro vso šmarnico vun vsekali no še samo ilahtne sorte gojimo, saj
vete tiste, ki se žmahno po guti daj spelajo, ti srce poiivijo no še včosik,
če je kokšnipožirek preveč, — župo v kolena sprovijo. Jas sen spesna eno
pesmico, pa jo poslušajte: ,, Vinček, to je žlahtna roia, hitro vujdre ti v
glavo, kupo ti v kolena sprovi, zvrne te pod mizico... Mica mene
opozarja, več ne pij ga lubi ded, cesta je do dumi druga, čoka te še jorkof
pet... Jaz pa Mice ne poslušan, pijen gutan ga za tri, kriion gledan, vuhe
špičin, svet narobe mi stoji... "No še tak dale naprej bi van lehko recitira,
pa mi ob letošnji slabi letini glih neje preveč za hece pa tudi grozditis me
po križi seka. Saj vena vete, to je tisti betek, ki tote dni v marsikateri
delovni organizaciji razsoja. Je glih tak kak gripa, hujdo nalezliv: To ne-
kak tak zgleda. Eno por dni, pret kak maš v domači gorici brotef
napovedano, začneš po podjetji puklasto hoditi, jomrati kak si slabega
zdrovja no nazodjo še k dohtari greš. Boleti te more fse drugo, samo jezik
ti more dobro leteti, — drgačik ne boš bolniške doba. Seveda so pa tudi
dohtari, ki hitro preštimajo, da te grozdje po križi seka no napišejo na
recept: brez opasnosti, fali mo samo delodiš. Pravzaprav v totih jesenskih
dneh poznamo še druge nalezUve betege kak so: karuzitis (treba je karuzo
potrgati no pšenico vsejati), gobaritis {treba je glbaje nabirati), lovitis
{potrebno je na jesensko jago za štiri ali pa dvonožnimi srnami iti),
poznamo pa še tudi druge vikendi tise, ki nan v podjetjih storilnost zmanj-
šuvljejo.
Da pa ne bi tudi meni keri lenoritisa predpisa, mo heja za gnes no gren
zaj nazaj v gorice. Te pa srečno no dobro se mejte!
Vaš vdoni delegat Lujzek
Pred 3. sejo
skupščine
v ponedeljek se bodo delegati
zborov uporabnikov in izvajalcev
skupščine telesnokulturne skupno-
sti občine Ptuj zbrali na tretji redni
seji. Po pregledu zapisnika prejšnje
seje, na kateri so delegati med dru-
gim poslušali informacijo o odloku
za prispevno stopnjo za SIS telesne
kulture, sprejeli sklep o podpisu sa-
moupravnega sporazuma o združe-
vanju sredstev za skupne naloge pri
TKS SR Slovenije, osnutku meril
za vrednotenje programov osnov-
nih telesnokulturnih organizacij (te
so sedaj v javni razpravi) in spreje-
tju finančnega načrta skupnosti za
letos, bodo razpravljali o aneksu
republiške telesnokulturne skupno-
sti za prihodnji dve leti in razprav-
ljali in sprejemali izhodišča za obli-
kovanje skupne in druge porabe v
občini Ptuj za prihodnji dve leti (o
tem poročamo v posebnem sestav-
ku).
Nato bo na vrsti razprava in
sprejem osnutka programa Teles-
nokulturne skupnosti ptujske ob-
čine za leti 1979 in 1980. Program
izhaja iz koncepta politike razvoja
in uresničevanja dolgoročnih ciljev,
zajetih v srednjeročnem programu
za obdobje 1976—1980 v občini in
naši republiki, opredeljenimi z vse-
mi družbenimi dokumenti in sklad-
no z zakonom o telesnokulturni
skupnosti. Osnovne naloge skup-
nosti bodo v prihodnje:
—	razvoj množičnosti in rekrea-
cije ter s tem večje vključevanje de-
lovnih ljudi in občanov;
—	izobraževanje strokovnih ka-
drov za aktivno delo v osnovnih te-
lesnokulturnih organizacijah, pred-
vsem v krajevnih skupnostih;
—	razvoj tekmovalnega in
vrhunskega športa;
—	zagotovitev materialnih pogo-
jev in
—	financiranje.
Sredstva za delo osnovnih te'es-
nokulturnih organizacij se bodo
povečala za dovoljeno iX)rabo, kar
pa bo še vedno manj resničnih
potreb. Pri vrednotenju programov
dela OTKO smo doslej uporabljali
programe osnovnih organizacij,
kjer pa je bila prikazana dejavnost
prek njihovih zmožnosti. Takšno
ovrednotenje programov pa ote-
žuje delo pri izdelavi realne ocene.
V letih 1979 in 1980 bo skupnost
uporabila kriterije in merila, ki so
sedaj v javni razpravi. Tako bo
delo lažje, končna razporeditev
sredstev pa bo v skladu s prioriteto
in smernicami razvoja telesne kul-
ture. Ob tem pa je že sedaj jasno,
da v občini ne bomo uspeli zagoto-
viti sredstva za sedaj zelo razdro-
bljeno dejavnost, saj imamo
izredno veliko športih panog. Pri
tem bo potrebna selekcija oziroma
dogovor o tem, katere športne pa-
noge bomo bolj in katere manj
podpirali. Prihodnje leto bo v Slo-
veniji ,,leto telesne kulture". Ob
tem bo skupnost pripravila prosla-
vo in podelila priznanja posamez-
nikom in OTKO ter povezala s pri-
reditvijo ,,Izbor najboljšega šport-
nika". Ta prireditev je letos zaradi
^ pomanjkanja finančnih sredstev
odpadla, kar pa prav gotovo ni
prav. V letu telesne kulture bomo
morali še bolj kot doslej izvajati za-
stavljene naloge zlasti pri razvoju
množičnosti in rekreacije ter
izobraževanju strokovnih kadrov.
V nadaljevanju seje bodo delega-
ti obravnavali predlog razdelitve
finančnih sredstev planiranim
nosilcem telesnokulturne dejavno-
sti v letošnjem letu. Pri
načrtovanju in razporeditvi sred-
stev so upoštevana naslednja merila
in kriteriji: osnovni program
OTKO, prioriteta športnih panog,
množičnost, tekmovalna kvaliteta
in vrhunski šport, tradicija
dejavnosti in lanskoletna aktivnost,
širši družbeni pomen, popularnost
in zanimanje za vrsto športa in raz-
položljivi strokovni kadri. Seveda
pa smo ponovno pri ugotovitvi, da
je športna dejavnost v ptujski ob-
čini zelo raznolika in ob skromnih
finančnih sredstvih (le 185 starih
milijonov dinarjev) nikakor ni mo-
goče zadovoljiti vseh potreb in že-
lja. V naslednjem planskem obdo-
bju bomo morali zastopati stališča,
ki bodo usmerjala in razvijala te-
lesno kulturo v skladu s širšim do-
govorom in izoblikovanimi smer-
nicami razvoja.
L. kotar
Start	foto zk
TEDNIK -26. oktober 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Združeni v borbi in miru
v nosinarski bclc/iiiii in na
magnetofonskem traku našega
reporterja se je nabralo toliko
/aniini\ih prispevkov, da bomo o
letošnji manifestaciji bralstva in
enotnosti naših narodov in na
rodnosti poročali v današnji in
priiiodnjili številkah lednika.
\/dravo prijatelji — bratje! le
v/klike smo slišali ob vsej progi še
/lasti od Sremske Mitrovice do na-
še končne postaje. Človek kar
\crjeli ne more, kako prisrčno in
toplo so nas pozdravljali. Ikatstvo
in enotnost, ki je bilo skovano v
najtežjih dneh naše revolucije, ne
ho nikoli /bledelo. Samo Jugoslo-
vani vemo, kaj pom<^rw bratstvo in
enotnost! To so besede, ki so bile
/nova potrjene, besede, ki nam
največ pomenijo. Ob tem je še
/lasti pomembno to, da bratstvo in
enotnost /ivi v naših srcih, v srcih
bratov in sestra, ki smo bili
/druženi v borbi in takšni hočemo
biti tudi v miru! Človeku je kar le-
po pri srcu, ko sam spo/na, da to
niso parole, temveč, da to živi z
nami. Da, takšni smo in nočemo
biti drugačni. Tito—brat-
stvo—enotnost, to smo mi! To so
besede, ki veliko povedo. Solze
sreče, bratstva in prijateljstva
udeležencev vlaka, so to potrdile.
Občutkov, ki so nas spremljali
na poti k našim prijateljem—bra-
tom ni lahko opisati. To je po-
trebno doživeti! Gostoljubnost in
prisrčnost, ki smo ju bili deležni,
sta bila tolikšna, da tega ne bomo
nikoli pozabili. Srečanje z bra-
ti—prijatelji bo ostalo nepozabno.
To smo slišali od vseh udeležencev
letošnjega vlaka bratstva in eno-
tnosti.
TOPEL IN PRISRČEN SPRE-
lEM V VRNJACKI BANJI
V četrtek, 12. oktobra, je nekaj
po 15. uri vlak bratstva in enotno-
sti prispel tudi v Vrnjačko Banjo.
Tako kot v drugih bratskih srbskih
občinah, nas je tudi tukaj pričaka-
lo veliko domačinov, da bi nam
pokazali, kako radi nas imajo.
Kolo, tople besede, pesem,
pogostitev in še drugo; vse to za
prijatelje iz Slovenije! Srečanje
nekdanji nekdanjih izseljencev in
njihovih gostiteljev je bilo nepo-
zabno. Sklenjena so bila nova
prijateljstva. Občina Vrnjačka
Banja je sprejela goste iz
slovenskih občin Ormoža in Vele-
nja; s katerima je pobratena,
iz Lašk^a, Ptuja, ^ub^anskih in
gorenjskih občin. Za njihov prihod
so se izredno dobro pripravili.
I'o lem, ko so svoje diage goste
sprejeli gostitelji i/ vseh krajevnih
-kupnosti občine Vntjačka Banja,
so v sieilišču mesta pii|iravili veli-
ko ljudsko /horovanje, ki se ga je
poleg gostov udeležilo več tisoč
delovnih ljudi in občanov te brat-
ske in prijateljske srbske občine.
Na tej veliki slovesnosti sta /hia-
nini govorila predsednik skupščine
S/I)l Oimo/ Silvo BcdraC\ Oba
sla v svojih govorih poudanla po-
men le inanilVstacijc, ki ji v svetu
ni primeia. lovariš Bedrač je ob
lem še posebej naglasil, da mora-
mo bratstvo in enotnost, ki je
nastalo v najtežjih dneh naše
/goclovine, negovati in prenašali
na mladi rod. Prav pionirji in mla-
dinci morajo poslati nadaljnji no-
silci ra/vijanja biatsiva in prija-
teljsiva.
Po velikem ljudskem /borova-
nju so gostitelji popeljali goste na
svoje domove. Veliko so si imeli
povedali. Hkrati pa so obudili
spomine na čas, ko so jim 1941.
leta bratje Srbi odprli svoje domo-
ve in svoja srca.
VLI IKO	LJUDSKO
ZBOROVANJE NA POPINI
Drugi dan — v petek, 13. okto-
bra, so se gostje iz Slovenije s
svojimi gostitelji zbrali na l'opini,
kjer je bila osrednja slovesnost ob
dnevu osvoboditve Vrnjačke Ba-
nje. Na Popini se je 13. oktobra
1941 odigrala znamenita bitka.
lukaj je svoja življenja dalo 42
borcev vrnjaško-trsteniškega odre-
da in dragosinjške čete, ki so ta-
krat branili tudi mejo tedanje Uži-
čke republike. Na mestu tega do-
godka je generalpolkovnik Dušan
Dotek, udeleženec zgodovinske
bitke na Popini, govoril o
junaškem boju borcev in /a tem
položil temeljni kamen za
spominski park, ki ga bodo lukaj
uredili na 106 ha zemljišč. Na lem
ljudskem zborovanju pa je bil
slavnostni govornik član CK ZKJ
Koča Jončič. Za lem so posebne
delegacije iz Vrnjačke Banje,
Ormoža, Velenja in Laškega
položile vence pred spomenik na
Popini. Bogat kulturni program pa
so poleg drugih nastopajočih
prispevali tudi člani KLID ,,Svobo-
da" i/ Slovenske Bistrice in pihalni
orkester iz IMPOLA.
OB PRIIIOIH' VI \KA BRAI
SI\/\ IN 1 NO I NOS 11 NOVI
1)1 I OVNI /MAt.I
Občina Vrnjačka Banja je
letošnji občinski pia/nik in prihod
vlaka bratstva in enotnosti prosla-
vila / novimi delovnimi /magaini.
lako so v KS Gračac in Podunavci
Icr v vasi Rudžiiicima slovesno
i/iočili svojemu namenu aslaltira-
ne cesie, v Vrnjački Banji so odprli
tiov /dravstvcni dom in novo
pošto. Ilkiati pa o se odvijale šte-
vilne špoitnc in kulturne priredi
ivc. Med njimi velja /lasti omeniti
,.iai.lio niaiaion", ki se ga je
udeležilo 16 najboljših jugoslo-
vanskih atletov, orjjaiii/acijo te
prireditve pa je uspešno i/|X'ljal
Radio Vrnjačka Banja. Kot jc de-
jal predsednik SO Vrnjačka Banja
Slavko Jankovič, so letošnjih
piircditcv in pridobitev v okviru
oklolMskih slovesnosti še tembolj
\cscli, ker so jih pripravili prav v
času, ko sc jc v tej občini mudilo
več kol l(X) udcležcncev vlaka
bralstva in enotnosti.
II /KO SIOVO OD PRIJAIL-
I JI V-BRAIOV
Cas našega bivanja na ' za-
ključni slovesnosti v krajevni
skupnosti Podunavci. /nova so
privrele sol/e sreče z željo, da
moramo manifestacijo vlaka še
gojili, da se moramo še večkrat
srečati. Ob tem smo tudi spo/nali,
da smo še bogatejši /a nadaljnje
utrjevanje bratskih ve/i. Naš cilj,
da se še bolj /bližamo, je dosežen,
saj kiU)tnelri, ki nas ločujejo, ne
predstavljajo tolikšne ra/dalje.
Vsem, ki niste bili z nami na
vlaku bratstva in enotnosti, prina-
šamo najboljše želje iz bratskih
srbskih občin ter iskrene pozdrave!
Tako so nam povedali udeleženci
vlaka. Nekaj i/med njih smo
zaprosili, da opišejo svoje vtise.
POLONCA VLAH IZ PTUJA:
,,!V!ed vojno je bila naša družina
pregnana v Vrnjačko Banjo.
Ljudje so nas toplo sprejeli in nam
pomagali kolikor je bilo v njihovi
moči. Čeprav so nas /družili težki
časi, so nam odprli svoja srca in
domove. Tega človek ne more po-
zabiti. Po vojni sem bila letos
prvič v Vrnjački Banji. Marsikaj se
je spremenilo. Srečna sem, da so
tudi ti srbski kraji napredovali. S
sestro sva bili v gosteh pri družini
Ku/manovič v Vrnjački Banji, kjer
so naju i/redno lepo sprejeli."
lo/Ko KORPAR I/
P()1)(.()RC: ,,Bil sem gost KS
Podunavci, ■ katero se je v
lanskem letu pobratila naša KS.
Sodelovanje ra/vijamo /clo
uspešno. lako smo skupno s KS
Podunavci Že sodelovali v oddaji
../nanjc-imanje". Kar 90 nas je
bilo i/ Podgorc. Načilujcino tudi
nove oblike sodelovanja. / vlakom
bratstva in enotnosti se vračam
Slečen."
M I I, A N	R I I ON J A ,
P()l)r'RI DSI DNIK SKUP^sClNl-
()B( INi; 0RM()7: ,1 eios sem se
prvič udeležil vlaka bratstva in
enotnosti. Pri/nali moram, da je
to enkralno doživetje, l/ka/ana mi
je bila po/ornost, da sem sodeloval
v delegaciji, ki je na Popini
položila vence, hkrati pa so me
presenetili v vasi Rudžincinia, kjer
sem moral i/ročiti svojemu
namenu novo-posodobljeno cesto.
Sodelovanje med V rniaeko Banjo
in občino Ormož ocenjujem kot
i/rcdiio dobro in tudi v prihodnje
si bomo pri/adevali za trajno
hiatsko soilclovaiije!"
BORIS POl AK I/, ORMOZA:
.,V kraje, ki smo jih obiskali z vla-
kom bralstva in enotnosti, sem
tudi sain bil izseljen. Težko je bilo,
vendar lepo, ko so nas v Srbiji
sprejeli tako kol bral brala. ?c
šestič sodelujem na vlaku bratstva
in enotnosti ter še bom šel k svo-
jim dragim prijateljem".
MILAN GRIVEC IZ
ORMOZA: ,,Ne najdem besed s
katerimi bi izra/il to kar čutim ob
letošnjem vlaku bralstva in
enotnosti. To je zame enkraten
doživljaj, še posebej za to, ker sem
tudi sam bil Iri in ix)l lela i/seljen.
Bratje Srbi so ljudje s takšnim
srcem, da tega ni mogoče opisali.
7x se veselim srečanja, ko bodo
naši gostitelji čez dve leti obiskali
ormoško občino."
MIRKO SLADNJAK IZ
POIK.ORC: ,,Sem predstavnik
mlajše generacije in sem prvič so-
deloval na vlaku bratstva in
enotnosti. V Podunavcih sem se
i/v rs t no počutil."
RADOVAN VERK IZ
PODLEHNIKA: ,,Izseljen sem bil
skupaj s starši koncem junija 1941,
to je s sedmim transportom, ki je
bil namenjen v Gornji Milanovac.
Tam smo bili po nekajdnevnem bi-
vanju odrejeni v Ugrinovce, to je v
vas bli/u G. Milanovca in sicer nas
jc blagohodno sprejel pod streho še
danes živeči 80-lelni šumadijski
kmet Dragoljub Džokovič pri ka-
terem smo ostali vsa štiri leta. Z
njim imamo slike vsa lela po
vojni, še posebej pa od takrat, ko
je krenil na pol v Srbijo prvi vlak
bratstva in enotnosti. Redno
obiskujemo našega dragega
gostitelja in tudi on rad pride v
ptujsko občino in vinorodne
Halo/e".
MARJANA KUMER IZ
PTUJA: „V mesecu juliju 1941.
lela smo bili izseljeni. V Cačku je
bila prva postaja, nakar so nas
odpeljali z vprežnimi vo/ovi naprej
do vasi Guča. Tam smo bili mesec
dni, potem so nas poslali v drugo
vas Prilepac, kjer smo se nastanili
v tamkajšnji osnovni šoli v kateri
smo bili še do januarja 1942. leta.
Po tislem nas je pot vodila v
Beograd, kjer smo ostali do konca
okupacije. Vseskozi smo imeli
stike s tamkajšnjimi kmeti, ki so
nam vsakodnevno prinašali hrano.
§e danes se jih radi spominjamo in
vzdržujemo stike ter smo jim iz
srca hvaležni, da so nas tako toplo
sprejeli. Letošnji vlak bratstva in
enotnosti, ko smo se ponovno sre-
čali, je zame dogodek, ki veliko
pomeni v mojem življenju". ^
Tako so spregovorili naši sogo-
vornik i-udeleženci jubilejnega
vlaka bralstva in enotnosti. Solze v
njihovih očeh pa so nam povedale
še veliko več kot smo lahko
zapisali. Srečni smo ob ugotovitvi,
da se bratstvo in prijateljstvo med
našimi narodi in narodnostmi
nenehno rojeva in nas povezuje na
poli k še lepšemu jutri!
I RANČI GOLOB
Približno 30.000 ljudi se je v Kraljevu udeležilo spominske
svečanosti „URA SRCA", med njimi tudi mnogi
nekdanji izseljenci iz Slove nge. Okupator je oktobra
1941 brez obsodb postrelil v šestih dneh kar 6000
nedolžnih žrtev.	Posnetek: Franjo Hovnik
Tudi krajevni skupnosti Velika Nedelja in Gračac pri Vrnjački
Banji sta podpisali listino o pobratenju
Veliko predkongresno
zborovanje v Ptuju
v počastitev letošnjih sindikal-
nih kongresov in še posebej pred 9.
kongresom Zveze sindikatov
Slovenije, je bilo v petek 20.
oktobra v športni dvorani v Ptuju
veliko predkongresno zborovanje
povezano z drugo revijo pihalnih
orkestrov Socialističnih republik
Hrvatske in Slovenije. Slovesnosti
so se udeležili tudi člani delegacije,
ki se je v teh dneh mudila na obis-
ku v Ptuju iz Bavarskega mesta
Weissenburga.
Predsednik Občinskega sveta
zveze sindikatov Slovenije Ptuj —
Janko Mlakar je uvodoma
spregovoril o pomenu
medrepubliškega sodelovanja, ki
so ga pričeli prav sindikati in
delovni ljudje obeh republik v letu
1960 na pobudo Občinskega sveta
zveze sindikatov Ptuj in se je
razvilo v trajno obliko sodelovanje
na vseh področjih.
Tudi ptujski sindikati, v katere
je vključenih prek 16.300 delavcev,
so se aktivno vključili v letošnje
priprave na 9. kongres, je v
nadaljevanju svojega govora dejal
Janko Mlakar in nato orisal celo-
ten potek predkongresnih aktivno-
sti v ptujski občini.
,,Delavci organizirani v zvezo
sindikatov Slovenije kot svoji
množični razredni družbe-
nopolitični organizaciji ugotavlja-
mo, da se nenehno krepi in utrjuje
oblast delavskega razreda in vseh
delovnih ljudi. Organizirani v svo-
jih TOZD delavci vse bolj
odgovorno odločamo o pogojih,
sredstvih in rezultatih svojega dela
in o vseh družbenih zadevah," je
med drugim dejal predsednik OS
ZSS Ptuj Janko Mlakar in svoj
govor zaključil z besedami:
,, Delavci ugotavljamo, da
doseženi uspehi v družbenem in
gospodarskem razvoju zagotavlja-
jo vse možnosti, da bi v naslednjih
letih dosegli nove pomembne
rezultate pri utrjevanju položaja
delavcev, družbenoekonomskih
odnosov in v političnem sistemu
socialističnega samoupravljanja ter
tako pomembno prispevali k osvo-
bajanju dela in delavcev ter k hi-
trejšemu materialnemu razvoju,
višjemu standardu in večji socialni
varnosti vseh naših delovnih ljudi
— kar vse je življenjski cilj delav-
skega razreda."
Za tem so se v skrbno
pripravljenem prograpiu
predstavili pihalni orkestri iz
Krapine, Koprivnice, Varaždina,
Čakovca, Maribora in Ptuja, ki so
za sodelovanje na drugi reviji
pihalnih orkestrov SR Hrvatske in
Slovenije dobili tudi posebna
pismena priznanja. Ptujskemu
pihalnemu orkestru so ob 100-
letnici delovanja izročili tudi darili
in mu zaželeli še veliko let plodne-
ga ustvarjanja na glasbenem
področju.
mš
Janko Mlakar
S predkongresnega zborovanja v Ptuju
Foto: M. Ozmec
SOCIALNO SKRBSTVO IN NJEGOVA
DEJAVNOST
Socialno skrbstvo — pomembno
področje uresničevanja družbe-
nega in osebnega interesa delovnih
ljudi in občanov — beleži v
zadnjem obdobju pomembne
rezultate, ki so plod zbiranja
a-edstev v skladu z zakonom in
samoupravnim sporazumom po
načelu vzajemnosti in solidarnosti
ter ^ uresničevanja pravic in
dolžnosti iz socialnega skrbstva
neposredno v krajevnih skup-
nostih, v samoupravnih interesnih
skupnostih socialnega skrbstva in
v društvih prek svojih delegatov.
Tako delovni ljudje in občani
skrbijo v skupnosti za razvoj te
dejavnosti in^ jo vsklajujejo s
splošnimi družbenuni potrebami
^r^mljanja in proučevanja socialc
nih problemov ter z drugimi
samoupravnimi interesnimi skup-
nostmi, OZ D, družbeno-
političnimi organizacijami in
društvi usmerjajo aktivnosti social-
nega skrbstva^ v ustvarjanje
ustreznega družbenega razpolo-
ženja za reševanje socialnih
problemov.
Razvoj socialnega skrbstva, kije
odvisen od družbenoekonomskega
razvoja občine kot celote in v
skladu s pričakovanji »ednjeroč-
nega programa, beleži največji
razmah na področju družbene
skrbi za socialno ogrožene
občane. Ob tem pa ugotavljamo,
da upada število upravičencev do
denarne pomoči, ki je edini vir za
preživljanje, narašča pa število
tistih, ki jim je denarna pomoč
dopolnilni vir. Vedno je več
občanov, ki štejejo manj kot 65
let pa so bolehni m nesposobni za
sleherno delo, zmanjšano spo-
sobni, duševno ali telesno
prizadeti in nimajo dovolj sredstev
za preživljanje.
V občini Ptuj imamo 222 mest
v domu upokojencev Ptuj—Mu-
retinci in so vsa zasedena, če pa bi
hoteli zajeti v dornsko oskrbo vsaj
3 odstotke starejše populacije —
kot je normativ v republiki, bi
potrebovali dodatnih 132 mest,
kar ,^daj delno rešujemo z
nameščanjem prosilcev v socialne
zavode izven občine, z rejniškimi
družinami in z nego na domu. Te
oblike varstva starejših občanov
pa ne ppmenijo trajnejše rešitve
tega vprašanja.
Podatki tudi kažejo, da raste
število otrok v rejniških družinah
in da smo bistveno izboljšali skrb
za rejence saj je letos povprečna
mesečna rejnina že 1.147 dmarjev,
uvedli pa smo tudi skupinsko delo
z rejenci in rejnicami.
Iz področja dejavnost socialnega
skrbstva je še pomembno
vprašanje področje preživnin,
družbena denarna pomoč za
invalide, alkoholike, ki so
zmanjšano sposobni za delo ter
nenazadnje stalno pomanjkanje
strokovnih delavcev, ki jih je
trenutno enajst namesto 15 kot bi
jih po normativih morali imeti.
V letih 1979/80 bo dejavnost
socialnega skrbstva zajemala v
enotnem programu denarne po-
moči in dopolnilne denarne
pomoči, kijih bo prejemalo 1560
občanov, zdravstveno varstvo, ki
bo zagotovljeno 480 občanom;
zaposlenih pa bo 15 strokovnih
delavcev. V letu 1980 bo skupnost
razširila program za dve novi
nalogi, ki ju določa zakon m sicer
o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih.
Skupni program obsega združe-
vanje sredstev občinskih skupnosti
za dogovorjeni investiciji za zavod
za težje in težko duševno
prizadete otroke in zavod za
resocializacijo alkoholikov, za
reševanje problemov Romov in
druge naloge.
Dopolnilni občinski proCTam pa
bo zajel naloge, ki jih določajo
zakoni, sporazumi in dogovori ter
bo temeljil na potrebah in
f'"ičnih problemih v občini.
ob koncu omenimo še
ovano investicijo pri skup-
socialnega skrbstva Ptuj, ki
pomeni prizidek pri domu v
Muretincih. Če tega ne bi mogli
realizirati, bomo v tem domu
izgubili 60 mest zaradi neustrez-
nosti bivalnih prostorov. Nadzorn-
organ republiškega komiteja za
zdravstvo in socialno varstvo bi že
ukrepal, če ne bi te naloge vnesli v
srednjeročni program.	mš
Življenje na desetih
kvadratnih metrih
Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj seje 13. oktobra
ob 6.40 oglasil Marjan Huzjak iz Cankarjeve ulice 8 v Ptuju in vprašal re-
ferenta za stanovanje, kje in kakšno stanovanje ima Stanovanjska
skupnost na razpolago glede na objavljen članek v Tedniku, dne 12. okto-
bra letos.
Referent za stanovanja in poslovne prostore Zdena Trilar je stranki,
prosilcu stanovanja Marjanu Huzjaku, odgovorila in hkrati ponudila klju-
če od izpraznjenega stanovanja v Cirkovcah 11. Stanovanje je primerno za
vselitev, meri 53 kvadratnih metrov, je dvosobno, suho in ustrezno za bi-
vanje družine. Stanovanje ima tudi tekočo vodo, skupne sanitarije, elektri-
ko in drugo.
Stranki, ki je imela izgovor zaradi varstva otrok, je referent pojasnil,
da je v neposredni bližini tudi otroški vrtec, avtobusna in železniška posta-
ja, tako da so veze z mestom urejene.
Marjan Huzjak je stanovanje odločno zavrnil in ključev ni sprejel, ker
je preoddaljeno in nato odšel.
Predstavniki Samoupravne
stanovanjske skupnosti:
Zdenka Trilar, Janko Bohak in
Albin Svetelšek
6~IZNASIHKRAJEV
26. oktober 1978-
TEDMIK
Od grozdja do
mošta v slikah
Foto: Martin Ozmec
OBISK PR! STOLETNI PTUJČANK!
MARIJI HRŽENJAK
Marija Hrženjak iz Langu-
sove ulice v Ptuju je 18.
oktobra slavila 100 letni
življenjsM jubilej. Tega dne so
jo obiskali podpredsednik
Skupščine občine Ptuj dr.
Mi^a Mrgole, Jože Skerlov-
nik, predsednik skupščine
krajevne skupnosti „Franc
Osojnik", Ivo Težak, predsed-
nik KK SZDL in Anka
Osterman, predstavnica social-
nega skrbstva občine Ptuj.
Jubilantka je pričakala goste v
svoji prijetni sobici kljub
visokim letom nasmejana in
čila.
Po obdarovanju in čestitkah
so Marija in gos^e pokramljaU
o njenem stoletje dolgem
življenju, o lepih in žalostnih
dogodkih. Ponosno je pri-
povedovala o svojem šivilj-
dcem poklicu, ki ga je
opravljala z veliko ljubeznijo.
Še danes ima mirne roke in še
bi šivala, le oči so se jih precej
utrudile. Sicer pa zelo rada
prebira časopise, zato so ji
gos^e obljubili nova močnejša
„Saj nisem vredna vsega tega," je ponavaljala Marija
Priprave na kurentovanje 79
Tradicionalno ptujsko
kurentovanje slavi leta 1980 20.
jubilej. Odbor za pripravo
kurentovanja 79, ki se je pred
dnevi že sestal na prvi seji, je
soglašal, da je potrebno s tradicijo
nadaljevati ter sklenil ponovno
povabiti k sodelovanju izvirne
folklorne skupine od drugod. Ob
jubileju prireditve naj bi se v Ptuju
srečali na znanstvenem posvetu o
maskah številni jugoslovanski
strokovnjaki s tega področja.
Posveta ni mogoče pripraviti prej,
ker zahteva izredno obsežne in
temeljite priprave. Poleg tega pa se
moramo zavedati, da bi v
nasprotnem delo simpozija
razvednotili.
Odbor tudi razmišlja, da bi ob
kurentovanju 79 izdal priložnostno
brošuro, v kateri bi zabeležili 10-
letnico delovanja folklornega
društva Ptuj in tradicionalno pri-
reditev kurentovanje. V
razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra pa naj bi odprli tudi
razstavo društvene dejavnosti v
povezavi s kurentovanjem.
Veliko napora pa odbor za pri-
pravo kurentovanja vlaga za pri-
dobitev širše družbene podpore pri
organizaciji in financiranju te pri-
reditve. Pričakovati je, da bo pri-
reditev našla ustrezno mesto v pro-
gramu republiške zveze kulturnih
organizacij Slovenije.
Kurentovanje 79 bo 27.
februarja.	MG
Očala ker je doslej čitala s
pomočjo povečevalnega ste-
kla.
Ob slovesu smo Mariji
Hrženjak zaželeli še mnogo
srečnih in zdravih let in
obljubili, da jo obiščemo ob
110 rojstnem dnevu. Ko
prebirate ta članek, slavljenka
Marija, ki je prav za vas
napisan z večjimi črkami, se
tudi mi pridružujemo čestit-
kam in najlepšim željam!
Da nam bo
toplo
Te dni postaja oskrbovanje z
ozimnicoosnovna skrb gospodinjs-
tev. S tem pa je povezana tudi
zagotovitev dovoljnih količin kuri-
va.
Čeprav v današnjem času
stopajo vedno bolj v ospredje
tekoči in plinski energetski viri,
brez klasičnega kuriva, drv, pred-
vsem v manjših središčih ni mogo-
če misliti na uspešno obrambo
pred mrzlimi jesenskimi in bližajo-
čimi se zimskimi dnevi. Kljub te-
mu, da je sodobna tehnika močno
prodrla tudi na področju gozdar-
stva, predvsem podiranja in trans-
porta lesa, ostajajo še težko do-
stopni vrhovi, na" katerih še vedno
prevladuje težavno človeško delo
in transport kakršnem so poznali
stoletja nazaj. Za soclobno tehniko
še vedno nedostopni so tudi mnogi
vrhovi Boča in okolice od koder je
tudi ta posnetek.
Majhni konjički iz okolice
Travnika, v SR BiH, so tukaj naj-
uspešnejše transportno sredstvo.
Foto in tekst: V Horvat
V SVETLOBI JELENOVIH ROGOV
Številne so poti po katerih si
človek išče način izražanja svoje
domišljije in hotenj. Ustva^anja, v
katerih najde posameznik svoje
zadovoljstvo, so prav zaradi tega
velikokrat izvirna m v današnji vse
zahtevnejši družbi vedno bolj
iskana.
Resnici na ljubo, mnogi, ki jim
je iskanje lastne ustvaijalne poti
samo osebno zadovoljstvo, osta-
jajo le v krogu svojih najbligih
oboževalcev in prijateljev, njihovi
izdelki pa okras domačega okolja.
Med takšne ustvarjalce že blizu
15 let sodi tudi borec NOB in
vojni invalid Jože Janežič starejši
iz Slovenske Bistrice, ki se je
odločil svoj prosti čas posvetiti
oblikovanju rogov. Njegovi začet-
ki izhajajo iz oblikovanja votov-
skih rogov iz katerih je izdeloval
okrasne spominke in svetlobna
telesa. Navdušenje za takšno
oblikovanje je dobil u revg in od
svojih vzornikov iz Slovenije pa
tudi zamejstva.
Že kot otrok se je udeleževal
lova. V poznejših letih pa se je
tudi sam ^Ijučil med aktivne
lovce. To pa je bil tudi eden od
pomembnih motivov, zakaj se je,
danes 64-letni Jože Janežič
odločil, da bo iz rogov jelenov in
srnajkov pričel izdelovati posebna
razsvetljavna telesa, v poznejšem
času pa tudi svečnike, pepelnike,
obeš^ike in drugo opremo,
namenjeno predvsem za tovske
sobe.
Začetni hobi je danes že tako
izpopolnil in razvil, 4a se je za
njegove izdelke pričelo zanimati
večje število ljubiteljev lova, ki so
si svoje ali društvene prostore
želeli opremiti prav z njegovimi
izdelki. Težko je danes ugotoviti
koliko takšnih oblik in predmetov
že krasi lovske sobe gostišč ali
privatnih stanovanj. Prav gotovo
pa nekaj sto.
K^ub temu, da danes Jože
Janežič oblikuje rogove že skoraj
profesionaiiK), v svoje izdelke
vnaša razgibanost in bogastvo
domišljijo, kar dokazuje tudi
spoznanje, da je vsak do zdaj
izdelani predmet posebnost zase.
To mu usj)eva tudi s kombinacgo
rogov in kovine, ki daje koščeni
razgibanosti še dodatne čare in
nove možnosti preoblikovanja.
Za vse te dosežke pa je
potrebno veliko veselje, prostega
časa pa tudi lastnih sredstev. Prvi
izdelki izhajajo iz njegove bogate
lovske preteklosti. Ti rogovi so bUi
tudi uvod za odločitev bodoč^
konjička, izdelovanja raznih okra-
snih predmetov iz jelenskih in
srnjakovih rogov.
Medtem ko je v začteku moral
za osnovni material, rogove,
dcrbeti kar sam, kar ni bilo vedno
lahko, mu danes mnogi, ki si želijo
opremiti svoje prostore v lovskem
stilu, prinašajo rogove na dom. Ni
malo takšnih, ki prihajajo v
Slovensko Bistrico tudi iz Kočev-
dc^a roga ali Snežnika.
Odvisno od oblike, kakršno si
oblikovalec Jože Janežič zamisli
za izdelavo posameznega pred-
meta, je delo zamudno in zahteva
veliko mero potip^enja. Temu
primerna pa je tudi cena izdelkov,
za večje luci tudi od 2000 do
60000 dinapev. Ob tem je
vračunan tudi kovinski del, ki si
ga zagotavlja od znanca iz
Oplotnice, kot tudi steklena
razsvetljavna telesa, kup^ena v
Steklarni. Nekoliko tege je dobiti
rogove, zanje trdi, da jih je mnogo
manj kot pred leti, ko seje odločil
za njihovo preoblflcovanje.
S svojimi izdelki se je Jože
Janežič predstavil že na med-
narodnih sejmih obrti v Ce^u,
Kopru in Slovenj Gradcu. Skupno
z obrtnikom Matgem Sagadinom,
ki prispeva svoj delež v umetnem
kovaštvu, sta osvojila tudi nekaj
zavidljivih priznanj. Med zname-
nitostmi njegovega dela so prav
gotovo luči, sestavljene iz prek 70
različno obdelanih kosov rogovja,
za kar je potreboval tudi te(fcn in
več stalnega dela.
Besedik) in posnetek:
Viktor Horvat
Jože Janežič v kleti svoje stanovanjske hiše ustvaija „rogato'
svetlobno telo.
TEDNIK
- 26. oktober 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Prizor iz ptujske uprizoritve LUCIJE
Foto: S. Kosi
Lucija za varčevalce
Kreditna banka Maribor s poslovno enoto v Ptuju se tudi letos
pripravlja na vrsto slovenosti v počastitev mednarodnega dne varčevanja
— 31. oktobra. Tako se bodo že danes ob 18. uri zbrali varčevalci v
dvorani ptujskega gledališča, da si ogledajo ljudsko igro LUCIJA, ki jo je
po povesti F. S. Finžgarja ,,Strici" priredil B. Frantar.
Režiser Peter Malec je tokrat k sodelovanju povabil kar 19 članov
gledališke sekcije, v glavnih vlogah pa nastopajo Franjo Gunžer, Oto
Mesarič, Mirko Vaupotič, Franci Vaupotič, Sonja Rogina, Natalija
Mesarič, Stane Horvat, Jožica Skok, Valerija Ivanuša, Lojze Matjašič, in
drugi. Sceno je pripravil Saša Kump, izdelal pa jo je Marjan Pišek.
Premiera Lucije je bila v okviru letošnjih kulturnih srečanj 28.
septembra in je današnja uprizoritev že četrta po vrsti. Za jutri ob 19. uri
so jo odkupili delavci Kmetijskega kombinata, ogledali pa si jo bodo tudi
šolski kolektivi.
Maloštevilen ptujski gledališki ansambel se vzporedno s to predstavo
pripravlja tudi na študij treh Cervantesovih enodejank, ki jih bo kot gost
režiral Franjo Potočnik iz Maribora.	mš
V ptujski bolnišnici razstavlja
dr. Miloš Bičanin
v počastitev 9. kongresa ZSS so v ponedeljek, 23. oktobra ob 12.
uri v prostorih knjižnice kirurškega oddelka ptujske bolnišnice odprU
razstavo likovnih del dr. Miloša Bičanina, novega sodelavca - kirurga
plastika.
Dr. Miloš Bičanin se aktivno ukv^a s shkarstvom od leta 1968, od
takrat dalje je tudi član likovnih skupin SR Slovenije. Deluje v kulturno
umetniškem društvu Angel Besednjak v Mariboru, kjer je predsednik
likovnega društva. Sodeloval je v večjih likovnih kolonijah v Sloveniji m v
jugoslovanskem merilu. Razstavljal pa je že tudi v tujini - v Avstriji in
Svici in sicer samostojno in skupinsko. V Jugoslaviji pa je razstavljal že v
Bepgradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru Ce^u, Kranju in drugod. Doslej
je imel že 83 skupinskih razstav in 10 samostojnih. Razstava, ki jo je
pripravil v ptujski bohiišnici, je 11. po vrsti. Dr. Bičanin shka pretežno v
akvarelu, pastelu in olju. Motivika pa so v glavnem pejsaži, žanr in
vedute.
Razstava bo odprta do ponedeljka 30. oktobra, dnevno pa si jo
lahko ogledate od 9.30 do 15. ure.	_0M
Predstavljamo vam Alfreda Bradača
- fotoamaterja iz Ptuja
Gotovo ste že slišali za Alfreda
Bradača, aktivnega fotoamaterja
iz Ptuja. Ce ne drugače, ste ga že
gotovo videli s fotoaparatom v
roki. Ali pa ste videli katero izmed
njegovih fotografij objavljeno v
Tedniku. Kakorkoli že, tokrat smo
se odločili, da vam ga v kratkem
predstavimo. V prvi polovici
novembra pripravlja Alfred
Bradač namreč samostojno razsta-
vo fotografij v Domu upokojencev
v Mariboru, kjer bo predstavil
večino svojih dosedanjih uspelih
fotografij tudi širšemu občinstvu.
Sicer pa je razgovor z njim
takole stekel:
Kdaj ste dobili prvič v roke
fotoaparat?
,,Prvi dotik s fotoaparatom sem
imel, ko mi je bilo 10 let. Bil je to
star lesen fotoaparat pri katerem
se je vršila eksponaža z odvzemom
poklopca od objektiva. Seveda je
bil aparat zelo velik in neprakti-
čen. S to kamero nisem mogel
napraviti veliko, tudi slike ni niso
uspele, odvisen sem bil od fotogra-
fov, kar pa je bilo zelo drago.
Seveda sem bil še navsezadnje
premlad za takratno tehniko."
Seveda niste ostali pri tem,
kajne?
,,Kje pa, drugi aparat sem dobil
sicer malo pozneje. To je bila sicer
tako imenovana box kamera.
fiksna na filmske plošče formata
6x9. S to kamero sem začel že
ustvarjati in precej sem napredo-
val. Takrat je prišlo šele pravo
veselje do fotografiranja. Tudi
povečevalnik sem nabavil, seveda
še leseni, oba aparata pa hranim še
danes doma."
No, tako je bilo v mladosti, kaj
pa sedaj?
,,Ja, po osvoboditvi smo v
tovarni Svila v Mariboru, kjer sem
bil zaposlen, ustanovili foto
krožek. Bilo nas je le nekaj, vsi pa
smo bili ob enem tudi člani foto-
kinokluba Maribor."
Ste takrat veliko ustvarjali?
,,Lahko bi rekel, da je s
fotografiranjem bilo nekaj časa
bolj mirno. Pozneje sem nastopil
službo kot tehnični direktor osije-
ške tovarne svile, od tam sem šel
na isto delovno mesto v Varaždin-
sko svili, pa še v Svilarski kombi-
nat Titov Veles."
Kdaj pa ste se vrnili nazaj?
,,Koncem leta 1961 sem se vrnil
v Maribor in se zaposlil v tekstil-
nem inštitutu. Med to dobo seveda
nisem imel veliko časa za moj
konjiček. Sele ko sem se upokojil
sem spet resno zagrabil. Nabavil
sem si nov fotoaparat Mamyo,
povečevalnik in ostali pribor, tako,
da dandanes redno slikam in
izdelujem fotografije."
Kaj slikate najraje?
,,Pri srcu so mi narava, portreti,
tihožitja, živali in drugo. Moje
slike so zmeraj žive. Precej se
bavim tudi z barvno fotografijo,
kar pa je seveda le za družinski
album. Sem član fotokinokluba
Svoboda Ptuj, sodelujem pa na
raznih razstavah, samostojno
razstavo sem imel že v klubu
upokojencev v Ptuju. V nobembru
bo v Mariboru že moja druga
samostojna razstava."
M. Ozmec
Alfred Bradač — avtoportret
Delegati
se bodo
sesta i
v torek
v zadnjih dveh dneh tega meseca
se bodo sestali delegati skupščin
vseh samoupravnih interesnih
skupnosti občine Ptuj. Tako tudi
Izobraževalna skupnost ni izjema,
saj bodo delegati 31. oktobra raz-
pravljali in se odločali za sprejem
nekaterih važnih odločitev. Na kra-
tko naj navedemo točke dnevnega
reda: Sklepanje o pristopu k samo-
upravnemu sporazumu o ustanovi-
tvi sodišča združenega dela za
področje izobraževalnih skupnosti
v SR Sloveniji, spremembe in do-
polnitve samoupravnega sporazu-
ma o izvajanju skupnih programov
občinskih in izobraževalne skupno-
sti Slovenije v letih 1976—1980,
predlog izhodišč za oblikovanje
skupne in druge porabe v občini
Ptuj za naslednji dve leti, predlogi
ovrednotenih programov dela za
leti 1979 in 1980, predlog dodatka k
samoupravnemu sporazumu o
osnovah plana vzgoje in usmerjene-
ga izobraževanja v SR .Sloveniji za
obdobje 1976—1980.
To bi bile pomembnejše zadeve,
o katerih bodo spregovorili delega-
ti. V delegacijah bo najbrže najzah-
tevnejša razprava o osnutku pred-
logov programov dela ptujske izo-
braževalne skupnosti za naslednji
dve leti. Osnutek zajema analizo
stanja in razvoja izobraževalne de-
javnosti v ptujski občini od 1976—
1978 leta, vsebinski program dela,
ki je ovrednoten in obrazložen, raz-
členjen pa je tudi program investi-
cij. V razpravi se morajo delegati
zavedati pomembnosti osnutka, na
katerega je potrebno pravočasno
podati vse pripombe, da ga bo moč
z upoštevanjem stališč združenega
dela sprejeti. Osnutka programov
je potrebno obravnavati na
skupščinah kot predloge, saj bodo
prispevne stopnje, po katerih bomo
združevali sredstva, v javni
razpravi od 10. decembra dalje.
Časa je zares malo, zato pa mora
biti delo delegatov toliko bolj teme-
ljito.
N. D.
Pred skupščino kulturne skupnosti Ptuj
Izvršni odbor Kulturne skup-
nosti občine Ptuj ^e pred
nedavnim razpravljal 6 se vedno
aktualnem vprašanju neusklaje-
nosti med občinsko in republiško
kulturno skupnostjo zaradi sred-
stev, ki bi jih morali odvesti za
skupni program KUS Slovenije za
letošnje leto in je pri tem ugotovil,
da so se delavci v združenem delu
v občini odločili, ko so
razpravljali o dopolnilu k
samoupravnemu sporazumu o
temeljih plana kulturne skupnosti
Ptuj in KIJS Slovenije, da bx)mo v
letošnjem letu odvedli v republiko
7.400.000 dinarjev in ne
9.704.000 dinarjev kot ^ je
navedeno v dopolnilu republiške
kulturne skupnosti, čeprav je ta
aneks sprejela večina združenega
dela v republiki.
Zaradi tega že vse leto teče
postopek usklajevanja med občino
m republiko in se vedno ni
zaključen. Zato izvršni odbor
kulturne skupnosti občine Ptuj
predlaga delegatom skupščine, ki
je sklicana za 30. oktober, da gre v
javno razpravo aneks k samo-
upravnemu sporazumu o temeljih
plana KUS Ptuj in kulturne
skupnosti Slovenije v obdobju
1978-1980 za dodatna sredstva v
letošnjem letu za skupni program
v okviru kulturne skupnosti
Slovenije in sicer v višini
2.304.000 dinarjev - kot je
razlika do zagotovitve polnega
zneska za izvajanje skupnih nalog.
Program Kulturne skupnosti
Ptuj pa v naslednjih dveh letih
temelji na načrtu razvoja kul-
turnih dejavnosti v srednjeročnem
obdobju. Upoštevajoč predvideni
obseg ^ dovoljene porabe za
področje kulture v tem obdobju
po prvi varianti predloga programa
ne bo mogoče širiti nobene od
dejavnosti, izvajati nobene nove
naloge in že obstoječi obseg dela
krčiti ob dejstvu, da ne bomo
mogli zagotoviti nobene soude-
ležbe pri akcijah na spomeniško
varstvenem področju. Možno bo
realizirati le tisto pri čimer M
zagotovljeni lastni deleži iz
prispevne stopnje in neposrednih
uporabnikov tam, kjer je to
mogoče. Vse ostale akcije pa bi
lahko kvedli le ob zagotovitvi
soudeležbe iz drugih virov. Ce
akcij ne bo mogoče izvesti bomo
izgubili tudi solidarnostna sred-
stva, ki predstavljajo 65 odstotkov
vrednosti vsake posamezna akcije.
Po drugi varianti bo v tem
obdobju moč zagotoviti sredstva
za vse obstoječe dejavnosti na
področju kulture, po tretji pa so
zajete še nove naloge, ki jih
vključujejo na zahtevo uporab-
nikov in so odraz stanja in
resničnih potreb, kar velja še
posebej za zagotovitev investic
cijskih ^ sredstev za obnovo
k.jižničnih prostorov, saj je
knjižničarstvu in varstvu kulturne
dediščine potrebno zagotoviti tudi
prioriteto.
mš
KRATEK POGOVOR ZIVOM VOLMAJERJEM
Petje v Majšperku napreduje
Pod okriljem DPD Svoboda
delujeta v krajevni skupnosti
Majšperk dekliški in moški pevski
zbor. Vodi ju prizadevni dirigent
Ivo Volmajer, učitelj glasbe na
tamkajšnji osnovni šoli. Ivo sc je
pred kratkim vrnil z dvomesečne
poti od Poreča do Argentine in ob
jadranski obali. Kot član pro-
fesionalnega glasbenega ansambla
je na teh poteh zabaval potnike in,
kot sam pravi, dodobra spoznal
vso glasbo. Zraven njega so bili v
skupini še Anglež za orglami,
Poljak za bobni in Ceh s kitaro.
Torej pisana mednarodna družba,
ki jo je združevala glasba. To
igranje mu bo na nadaljni glasbeni
poti zelo koristilo.
Vendar ni bil moj namen pogo-
varjati se o potovanju, temveč o
delu z dekliškim in moškim
pevskim zborom. O sedanjem delu
z dekleti je Ivo povedal: ,,V
decembru bo poteklo dve Icji
našega skupnega dela in v tem času
smo veliko dosegli, pridobili na
številčnosti in kvaliteti. Ko smo
prvič snemali za vašo radijsko
postajo, smo bili skupaj le štiri
mesece, bilo pa nas je štirinajst.
Danes šteje dekliški pevski zbor 24
pevk. Pripravljamo se na nastop
na reviji pevskih zborov SR
Hrvatske in Slovenije v Mariboru,
n;ijtcžja prcisk usnja pa bo
vsekakor nastop na /veznem
tekmovanju v Celju, kjer sc bomo
potegovali /a vidnejšo uvrstitev."
Nastop v Mariboru je že za
njimi, čaka pa jih /raven /ve/ncga
tekmovanja še revija pevskih zbo-
rov v Ptuju in snemanj /a RTV
Ljubljana. Zraven tega pa pri-
pravljajo tudi vrsto nastopov na
proslavah in koncertih skupaj z
moškim /borom. Moški /bor, ki je.
prej v Majšperku deloval polnih
trideset let in je nato /a dve leti z
delom prekinil, šteje danes 28
pcvcev.
Volmajer jc še povedal, da jc v
Majšperku zanimanje /a /bo-
rovsko petje veliko, vendar
trenutno ni več ustrc/nega
,,glasbenega materiala". Z leti bo
tudi tega vedno več, to doka/uje
strmi v/pon števila pevk in
kvaliteta dekliškega in moškega
/bora, prav tako pu tudi obisk na
njihovih nastopih.
1. kotar
Ivo Volmajer — fot« M. O/mec
MLADI KMETOVALCI IN AKTIVI
MLADIH ZADRUŽNIKOV
Ze dosedanja praksa je dokazala pomen
organiziranosti absolventov poklicnih šol za
kmetovalce po končanem šolanju. Mladi kmetovalci
in kmetovalke iščejo možnosti za združevanje in
primerno obliko organiziranja. Mnogokrat se zdi, da
so v svojih hotenjih osamljeni. Med šolanjem so se
udejstvovali v različnih prostovoljnih dejavnostih; po
končanem šolanju ponavadi več ne najdejo stika z
ostalimi wstniki.
Pomoč pri bodoči organizaciji bi jim morali
nuditi starsi; mladi kmetovalci pa bi se morali
vključiti v delo kmetijskih zadrug, kombinatov;
veliko vlogo ima pri tem tudi šola. Hiter razvoj
znanosti, predvsem uporabnega dela, narekuje vsem,
zlasti še absolventom kmetijskih šol, da se sprotno
strokovno usposabljajo^.
Naloga kmetijske šole so torej ne zaključuje s
podelitvijo zaključnih spričeval, temveč je potrebno
nadaljevati z različnimi oblikami izobraževanja
absolventov ob delu in za delo. To je mogoče doseči
s seminarji in predavanji, prek katerih se ustvarijo
trajne povezave med absolventi in šolami ter nova
kakovost šolskega dela. Lahko trdimo, da zadovoljni
absolventi^ naredijo mnogo več za večji vpis v
kmetijske šole kot ostali dejavniki.
Najprimernejša oblika organ^iranja mladih
kmetovalcev so aktivi mladih zadružnikov, v katerih
se zberejo absolventi kmetijskih šol in tisti, ki niso
obiskovali kmetijskih šol. V aktivih mladih
zadružnikov se kmečka mladina organizira,
strokovno, idejno, prosvetno izobražuje, tekmuje in
skrbi za ostale oblike delovanja mladih kmetovalcev.
Tekmovanja o kmetijstvu in tekmovanja v oranju so
prav tako oblika organiziranega dela med mladimi
kmetovalci. Veliko več kot doslej bi moralo storiti
tudi društvo absolventov kmetijskih šol, ki mora
pritegniti v svoje vrste še več mladih kmetovalcev. Le
s takimi oblikami delovanja si bodo absolventi
pridobili ugled med kmečko mladino. Danes uspešno
dela veliko mladih kmetovalcev v aktivih mladih
zadružnikov, samoupravnih organih kmetijskih
zadrug in kombinatov in v okviru zveze socialistične
mladine. Zavedati se je potrebno, da je mogoče le z
načrtnim in organiziranim delom med mladimi
kmetovalci doseči željene rezultate. Zato pa je
potrebno aktivirati tudi mentorje in kmetijske
pospeševalce, da na področju organiziranja mladih
Kmetovalcev po končanem šolanju naredijo mnogo
več kot doslej.
MG
. VIDA ROJIC .
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(70. nadaljevanje)
TEHNIKA V GACNIKU PRI JARENINl
Po prihodu Leona in Nika na območju sedanje občine Lenari, so
ustanovili jeseni 1943 tehniko v Gačniku pri Jarenini pri sodelavcu OF
Sabedru. Tehniko je zalagala spotrebščinamiLovšetova sestra Zora, bivša
učiteljica, ki je našla več zbiralcev tiskarskih potrebščin. V tehniki so
delovali Sabeder, njegova žena in Vojko I.ovše—Rak. Pomoč pa so nudili
še nekateri zanesljivi domačini.
V	jareninski tehniki so tiskali poročila z bojišč v svetu in domovini,
letake OF in ponatise izdaj drugih tehnik.
V	Jarenini so ustanovili odbor OI- že 6. aprila 1943. Vodil ga je
kmet, Mirko Kolarič.
Tehnika v Gačniku pri Jarenini je prevzela glavno breme pri tisku v
zahodnem delu Slovenskih goric, saj je tehnika v Voličini na sedežu
nemške občine, lahko delovala le omejeno, zaradi nevarnosti, da jo
sovražnik izsledi, na koncu leta 1943 pa so jo celo opustili.
Cetniki v slovenskih goricah
Leta 1943 na jesen so se pojavili četniki prvič v Slovenskih goricah.
?>lo pa je le za majhne skupine oboroženih mož.
Ko sta prispela oktobra 1943 na območje zahodnih Slovenskih goric
aktivista Leon in Niko, sta zvedela, da prebivalci po vaseh prejemajo kar
po pošti četniško glasilo Zemlja in kri s podpisom ,,Zmagoslav". Tak
i/vod glasila hrani muzej NO Maribor z dne 26. septembra-1943. Glasilo
so tiskali na dveh straneh ciklostilnega lista. Leon in Niko .sta zvedela še,
da kroži med ljudmi tudi ,,Bela knjiga".
Da bi plavogardizem in belogardizem ne pognal v Slovenskih goricah
svojih korenin, sta Lt^n in Niko takoj ustanovila tehniko OF v Gačniku
pri Jarenini, v Voličini pa aktivi.stka Tanja. Glasila s teh tehnik so
ra/krinkavala sovražni gibanji in ziijezila njihov vpliv.
Da bi onemogočila vpliv belogardizma in plavogardizmav Slovenskih
goricah, so razpredli aktivisti tudi obveščevalno mrežo.
Vsi sodelavci OF so se morali vključiti vanjo. Vsi so namreč morali
opazovati gibanje četnikov, nosilcev plavogardističnih teženj in poi/kuse
bele garde, da bi tu pridobila v svoje vrste bivše pristaše JRZ.
V	začetku novembra 1943 so prejeli organizatorji upora pomembna
poročila. Tako je učiteljica Ela Jaut-Tanja povedala, da so četniki na
območju Sv. Petra-Zimice. Koser v Jablanah pa je javil, da delajo četniki
tudi tam zmedo med IjudmiTPripovedujejo, da so vojska kralja Petra, ki
se bojuje /a osvoboditev Jugoslavije.
V	Gradišču jc gostilničarjev sin Peter-povedal, da agitira za četnike
nek domačin. Tedaj je v Gradišču že deloval odbor OI- s člani: Marico
Ramazačevo, Jankom Berličem, Valentinom Rejo in Petrom Golobom.
Ustanovili so ga 15. novembra 1943. Ustanovitev odbora OF v Gradišču
jc bila velikega pomena pri pobijanju belo in plavogardizma.
Sodelavec OF CartI v Gornji Senarski je povedal, da utrjujejo četniki
svoj položaj tudi tam. Da bi se njihov vpliv ne širiil, je vabil Zorko.
sodelavec OF, ljudi k sebi, da so pri njem poslušali poročila iz 1 ondona
in radio ,.Svobodna Jugoslavija".
V Zcrjavcih pri Lenartu je širil četništvo domačin, ki je skrival na
svojem domu četnike: Prušnika, Skofiča in Zemljiča, kar je Niku in
Leonu sporočil Muršak-Očka.
Ko .so se pojavile na območju sedanje občine Lenart oktobra 1943
manjše skupine petih-desetih oboroženih četnikov, so se gibale precej
svobodno, kar je opozarjalo, da so povezane z okupatorjem.
Muršak-Očka je opozoril Nika in Leona, da bi se morala .sestati z
nekim Nedelkovičem in kmeti, s katerimi se je ta plavogardist povezal.
I den izmed četniških oddelkov se je zadrževal v Jurovskem dolu v
viničariji kmeta Jančiča. Pri Lenartu sta širila četništvo dva domačina.
Njune niti so vodile do Ljubljane, doma pa sta navezala stike z domačini
v Jurovskem dolu, Benediktu, Gradišču, Oseku, Sčavnici in Voličini.
Četništvo je bilo povezano z belogardizmom v skupnem nastopu
proti Osvobodilni fronti. Pri Jurju ob Sčavnici je pridobivala ljudi za belo
gardo neka domačinka, raznašalka farovške pošte. F^ovezana je bila s
farovško kuharico.	»
O plavi gardi v vzhodnem in zahodnem delu Slovenskih gtiric nas
seznanja tudi pismo pokrajinskega komiteja KP za Štajersko z dne 1.
deccmbra 1943, poslano CK KPS. V njem beremo, da jc plava garda
precej aktivna tudi v ptujskem in ljutomerskem okrožju. Svoj sedež pa
ima blizu slovensko-hrvaške meje. Organizatorja na tem območju sta
Novak in Vrabcc. Da bi ljudstvo pridobili za plavogardizem širijo četniki
glasilo Zemlja in Kri.
Za z.i\hodni del Slovenskih goric omenja isti dokument, da širi tu
plavogardizem Jože Meloher-Zmagoslav (učitelj iz Zrkovec pri Mari-
boru, op. V. R.) Skriva se na Dravskem polju. Dokument omenja tudi
partizanskega ubežnika, osmošolca Stanka Rihtariča, ki se skriva blizu
Ptuja in jc osumljen belogardistične propagande.
Nadaljevanje prihodnjič
8- NAŠI DOPISNIKI
26. oktober 1978
TEDNIK
Ob spomeniku
Posnetek: P. (^gič
Ob spominu na heroja
Samo nekaj dni nas loči od dneva, ko se bomo spomnili na svojce, ki
jih ni več med nami ter jim okrasili zadnja bivališča. Poklonili sc bomo
tudi vsem, ki so darovali svoja dragocena življenja za svobodo, ki jo
danes uživamo. Poklonili se bomo mnogim herojem ter junakom naše
revolucije. Tudi šolarji in ostali sc bodo v teh dneh poklonili spominu
pokojnega narodnega heroja Borisa Kidriča pred spomenikom, kjer bo
komemoracija. Sveže rože bodo ob sijaju svečk ter kratkem nagovoru
nemo prisluhnile bitju mladih src, ki so se prišla ob dnevu mrtvih poklo-
niti junaku naše revolucije, katerega ime z velikim ponosom nosijo kraj,
osnovna šola in TGA Kidričevo. V teh dneh bo na spomin na vse mrtve,
vse junake borbe in narodne heroje še bolj zaživel.
France Meško
PERUTNINARJI NA 4. DELAVSKIH
ŠPORTNIH IGRAH
Začetki športne aktivnosti v Pe-
rutnini segajo več dr.setletij nazaj.
Ker so večkrat bili prvaki na raz-
nih tekmovanjih, so začeli iskati
stike s sorodnimi organizacijami.
Enako velja za delavce-športnike
Koke iz Varaždina in Podravke iz
Koprivnice. Športniki teh treh
delovnih organizacij so začeli or-
ganizirati medsebojna tekmovanja,
z leti pa so srečanja prerasla v tra-
dicionalno športno manifestacijo
sorodnih delovnih organizacij, so-
sednjih republik in pobratenih ob-
čin Koprivnica, Ptuj in Varaždin.
Perutninarji so dosegli kar do-
bre rezuhate, vendar so se le
posamezniki aktivno udeleževali
tekmovanj. Sindikalni in športni
delavci v Perutnini so si zato vse-
skozi prizadevali pomnožiti vrste
športnikov, saj bi tako lahko izbi-
rali za pomembna tekmovanja res
najboljše.
Prizadevanja so bila kronana z
uspehom, saj v zadnjem obdobju
tekmujejo perutninski športniki
med seboj v TOZD, ob tradicio-
nalnih dnevih perutninarjev, v ob-
činskih delavskih športnih igrah in
letos že četrtič v medrepubliških
delavskih športnih igrah med
delavci Podravke, Koke in Perut-
nine. O lanskih 3. delavskih šport-
nih igrah, katerih organizator je
bila prav Perutnina Ptuj, ki je
postala tudi prvak srečanja, smo
precej pisali. Pretekli mesec je 4.
srečanje organizirala Koka Va-
raždin. Delavci — športniki so se
pomerili v streljanju, (moški in
ženske), kegljanju (moški in žen-
ske), pikadu ženske, moški pa še v
namiznem tenisu, šahu in malem
nogometu. Športniki Perutnine so
se tudi takrat dobro odrezali in
osvojili prvo mesto v štirih disci-
plinah medtem ko je Podravka
bila prva v treh, Koka pa le v eni
disciplini. Perutninci so tako ubra-
nili prehodni pokal zmagovalca in
prepričani so, da ga bodo tudi pri-
hodnje leto na 5. delavskih šport-
nih igrah v Koprivnici, kjer je or-
ganizator Podravka. Ce jim to
uspe, ga bodo prejeli v trajno last.
Športniki Perutnine pa na sreča-
nje ne bodo čakali križem rok. Za-
vedajo se, da športna dejavnost ni
samo tekmovanje, temveč stalna
aktivnost.	L. C.
Strelke iz ekipe Perutnine	Posnetek Ž, Marinkovič
Interesne
dejavnosti
r«a gimnaziji
Prva meseca pouka sta za namL
Mnogim sta to najhujša meseca,
saj je treba po pocitnicah spet v
šolo. Začetne težave, ki nastanejo
vsako jesen ob začetku pouka,
smo tudi dijaki gimnazije Dušana
Kvedra že prebredli.
Z delom, ker drugače ne gre!
Najprej smo v okviru ZSMS na
gimnaziji začeli popravljati ,.gre-
he" iz lanskega šolskega leta.
Mladinska soba je zdaj res
mladinska. V njej se zadrzujejo
dijaki pred in po pouku.
Uporabna je tudi za sestanke
raznih krožkov, ki deluj^o na šolL
S svojim delom so ze pričeli
naslednji krožkarji OZN, marksi-
stični, pa morda še kateri. Prav
tako se planinci udeležujemo
planinskih izletov, taborniki pa
njihovih.
V tem šolskem letu smo
ustanovili mnoge komisije, ki
prejšnja leta na soli niso delovale
(ker jih ni bilo). Ena teh je
komisija za informiranje. Nase
naloge so, da dijake obveščamo o
pomembnih dogodkih v šoli in
Kven nje. Izdajamo Informator —
informativno šolsko glasilo, šolsko
glasilo. V tem času pripravljamo
za izdajo drugo številko. Prva, ki
je izšla v sredini septembra, je
vsebovala članke o OO ZSMS na
gimnaziji, o mladinskem kongresu,
poročila^ z nekaterih važnejših
sej. .. Želimo, da bi Informator
izhajal vsaj enkrat mesečno, kar
nam bo tudi uspelo.
Vsekakor pa bi interesne
dejavnosti na šoli lahko bile še
boljše, ko bi dijaki pokazali
zanimanje tudi za to obliko
izobraževanje.
Slavica Pičerko
NAMIZNI TENIS
Uspešen start v republiški
namiznoteniški ligi
Kljub oslabitvi ženske ekipe NTK Petovia, po odhodu Džankičeve in
Krsnikove k Olimpiji, so dosegle njene predstavnice že tretjo zaporedno
zmago v republiški namiznoteniški li^i. V soboto 14, oktobra so v Murski
Soboti premagale domačo ekipo z visokim rezultatom 6:0. 21. oktobra
pa so gostovale v Ljubljani in Novem mestu. V Ljubljani so zmagale proti
dobri ekipi Kajuha s 6:3, v Novem mestu _pa proti novincu v ligi s 6:0.
Rezultati so bili naslednji: Sobota-Petovia 0:6 (Tkalčec—Majnik 0:2,
Gregor:Kampuš 1:2, Skerget:Udovič 0:2, Gregor, Tkalčec-Udovič,
Majnik 0:2^ Gregor-Majnik 0:2, Tkalčec-Udovic, 0:2); Kajuh-Petovia
3:6 {Stanic-Majnik 2:0), Bitenc:Kampuš 0:2, Tomsič-Udovič 0:2
Tomšič, Stanič-Udovič, Majnik 0:2, Bifenc:Majnik 1:2, Stanič:Udovic
2:1, Tomšič:Kampuš 2:0, Bitenc-Udovič 0:2, Tomšic-Majnik 1:2);
Petovia-Novo mesto 6:0 (Meško-Jeglič 2:0, Udovič-Glavan B. 2:0,
Majnik-Glavan J. 2:0, Meško, Kampuš-Jeglič, Glavan J. 2:0
Udovič-Jeglič 2:0, Meško-Glavan J. 2:1).	Urška
O delu počitniške zveze
Na nedavnem srečanju so člani počitniške zveze Slovenska Bistrica
najprej ugodno occnili dejavnost v preteklem letu, v katerem so pripravili
večje število izletov, se udeleževali srečanj počitničarjev v občini
Slovenska Bistrica, kot tudi izven nje. Opravili pa so tudi večje število
prostovoljnih delovnih ur ter sodelovali pri organizaciji nekaterih akcij v
okviru občine.
Na osnovi dosedanjih delovnih in organizacijskih izkušenj so člani
PZ Slovenska Bistrica sprejeli tudi okvirni program akcij za prihodnje
obdobje. Njihova osnovna dejavnost bo tudi v naprej organizacija
i/letov, skupnih delovnih in trimskih akcij, sodelovanje na kvizih ob
vključevanju v program občinske zveze počitničarjev ter OK ZSMS.
l/volili so tudi pet-članski izvršni odbor, za novega predsednika družine
PZ Slovenska Bistrica pa so imenovali Milana Sobočana.
Viktor Horvat
Turističnemu društvu
širšo vlogo
Pred petnajstimi leti so v komaj
nekaj kvadratnih metrih veliki sobi
postavili temelje Turističnemu
društvu Slovenska Bistrica. Kljub
temu, da ta deluje v središču
mesta, je zaradi neugodne lokacije
manj opazen, predvsem za pre-
hodne goste.
Turistično društvo Slovenska
Bistrica šteje danes že prek 160
članov, njegova dejavnost pa se
\se uspešneje Siri. Razen tajnice
društva delujejo v njem vsi člani
amatersko, svojo aktivnost pa
usmerjajo predvsem v organizi-
lanje i/letov /a občane, predvsem
s Ccrtusom iz Maribora, izdajanje
potnih listov, prodajo upravnih in
sodnih taks ter organizacijo
tekmovanja m najlepše okolje
družbenih kot tudi zasebnih
/gradb.
Medtem, ko so v preteklem 1978
letu imeli bruto prometa za okoli
880.000 dinarjev, so v prvi plovici
letošnjega leta promet povečali na
5(X).000 dinarjev, kar kaže, da
postaja dejavnost bistriškega
društva vse bolj prisotna med
občani, ne samo bistriške ampak
tudi sosednjih občin Slovenske
Konjice in Šmarje pri Jelšah,
čeprav je njihov dohodek odvisen
predvsem od prodaje upravnih in
sodnih taks.
Viktor Horvat
DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH PTUJ
•••/'---•v-	'	.-n®-
Uspešno tudi na športnem
polju
šestega republiškega prvenstva v
kegljanju za slepe in slabovidne, ki
je bilo v soboto 21. oktobra v Pre-
boldu pri Celju, so se z uspehom
udeležili tudi člani društva slepih iz
Ptuja: Srečko Ornik, Franc Vuk,
Marjana Šibila in Jože Sibila.
Republiškega prvenstva, ki je že
tradicionalno, se je udeležilo 12
ekip. Ptujsko zastopstvo je v ekip-
ni konkurenci zasedlo osmo mesto.
Tekmovali so v skupini B, kjer
tekmujejo tekmovalci ,,z ostan-
kom vida" kot je to navedeno v
kategorizaciji tekmovanja. V
moški konkurenci — posamezniki:
Ornik je zasedel odlično 4. mesto;
Sibila je bil 23. in Vuk 26.
Edina ženska predstavnica Sibi-
lova je med šestimi tekmovalkami
zasedla dobro 4. mesto. Naj ob
tem povemo še, da so ptujski
tekmovalci letos prvič sodelovali
na tekmovanju in so z doseženim
rezultatom zadovoljni. Republiško
tekmovanje je letos organizirala
medobčinska organizacija zveze
slepih in slabovidnih Slovenije
Celje.	MG
Ugodnejše
v gostinstvu
Gostinski in turistični delavci
občine Slovenska Bistrica so z na-
črtnejšimi prizadevanji za poveča-
nje svoje ponudbe uspeli, saj že v
prvih šestih mesecih letošnjega leta
beležijo ugodnejše rezultate v pri-
merjavi z doseženimi rezultati v
istem obdobju lanskega leta.
Tako je bil v prvem polletju le-
tos zabeležen obisk blizu 4000
gostov kar je za 17 odstotkov več
kot v enakem lanskoletnem ob-
dobju. Še uspešnejše rezuhate pa
so zabeležili na področju nočitev,
ki so jih v primerjavi z prvim pol-
letjem lani tokrat presegli kar za
blizu 50 odstotkov. Izraženo v šte-
vilkah pa je to okoli 11 4(X) noči-
tev. Najuspešnejša sta bila na po-
dročju gostinsko-turističnih deja-
vnosti grad Štatenberg pri Mako-
lah in hotel Planina v Slovenski
Bistrici.	Viktor Horvat
Vabilo borcem
za severno
mejo
Obveščeni smo, da bo ob 60.
obletnici bojev za severno mejo
Občinska konferenca SZDL v
Mariboru 16. ali 17. novembra
priredila svečano akademijo na
katero bo povabila vse še živeče
borce.
Zato vabimo vse člane,
MAISTROVE BORCE, ki bi si
akademijo želeli ogledati, da se
oglasijo v petek 27. oktobra ali 3.
novembra v klubu DRUŠTVA
UPOKOJENCEV pri tovarišu
KRAJNCU ali pa se pismeno
prijavijo našemu odboru.
Občinski odbor ZPBSM
1918/1919 Ptuj
Marija Kremne
V spomin
Frančku Belšaku
iz Pohorja 39
Odšel si z veselim, nasmejanim obrazom -
pot te je vodila v neznano;
tvoj korak je bil vesel, lahak,
toda tista noč...
Nazaj se nisi vrnil;
usode žar te je pobožal,
zaprl si oči - umrl si!
Jesensko jutro, jasno nebo,
a zvonovi tebi so peli v slovo...
Jesensko sonce - kot da bi vedelo,
je sijalo toplo - tebi v slovo...
Komaj si zakorakal
v to trdo življenje,
nisi še občutil
kaj je trpljenje -
in glej - ni te več,
nit tvojega življenja je preč.
Vedno si bil nasmejan, vesel,
rad si prepeval -
a kdo, Mo bo sedaj prepeval,
kdo bo z nami, le kdo -
ne, nihče te ne more nadomestiti;
v naši družbi je nastala velika praznina,
praznina, kije za nas tuja,
prazen je tvoj prostor,
prazen in nikoli nadomeščen.
Mrtev si ti, zamrla je tvoja pesem,
onemela je naša družba,
memeli smo mi vsi. .
9ikoli več ne bomo videli
tvojega nasmejanega obraza,
nikoli več ne bomo slišali
tvojega glasu...
Dragi prijatelj, čeprav si mrtev,
čeprav se ne vrneš nikoli več med nas.
Vendar te nikoli ne bomo pozabili;
še vedno si med nami - nepozab^en!
Naj ti bo lahka prelepa domača zemlja!
TEDNIK
— 26.oktober 1978
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Uspešno v Sisku
in Čačku
v nedeljo je bila v Sisku v
organizaciji AMD Banja dirka v
kategoriji do, 125 ccm. Nastopili
so vsi najboljši tekmovalci na čelu
z letošnjim državnim prvakom
predanom in seveda tekmovalci
^MD Ptuj, čeprav dirka ni štela za
državno prvenstvo. Privabile pa so
jih veijetno vabljive nagrade.
Proga je bila dolga 1500 metrov,
lepo speljana vendar z nekaterimi
napak postavljenimi umetnimi
skakalnicami. Verjetno bodo
organizatorji ob organizaciji dirke
za državno prvenstvo to pomanjk-
ljivost odpravili.
V	prvi vožnji je najbolje startal
Mežnar^iz Tržiča pred Samcem in
Frangežem iz Ptuja. Cuš je bil po
prvem krogu peti, Simon Habjanič
pa sedmi. Državni prvak Predan iz
Orehove vasi je slabo startal med
vožnjo pa se je pretrgala ver^a na
motorju in je zato v prvi vožnji
moral odstopiti. Mežnar je
vodstvo obdržal do konca prve
vožnje. Tekmovalci AMD Ptuj, so
se v prvi vožnji uvrstili tako: Cuš
je bil tretji, Simon Habjanič peti^
Frangež sedmi in Janez Habjanič
enajsti. Tako so že v prvi vožijji
potrdili, da so kot ekipa najboljši.
V	drugi vožnji je ponovno slavil
Mežnar, ki ni dovolil presene-
čenja. Predan se je po odstopu v
prvi vožfyi uvrstil na drugo jnesto,
potem ko je prehitel $amca.
Tretje mesto ,je osvojil Samec,
četrto pa Cuš, ki je po hudem
boju z aomačinom Mirkovičem to
mesto uspel obdržati. Tudi ostali
tekmovalci AMD Ptuj so se v tej
vožnji dobro uvrstili.
Skupni vrstni red po dveh
vožnjah: 1. Branko Mežnar
(Tržič), 2. Rajko Čuš (Ptuj), 3.
Pavle Mirkovič (Zabok), 5. Simon
Habjanič, 7. Manan Fragnež, 8.
Janez Habjanič ^si AMD Ptuj).
Navado za najbolj atraktivno
vožnjo je zasluženo prejel Mežnar.
V	Cacku pa so se v zadnji dirki
za državno prvenstvo pomerili
tekmovalci v kategoriji do
250 ccm. Zmagal je Avbelj
(Slovenijavto) in postal letošnji
državm prvak, drugi je Samec in
tretji Šinkovec. Peter Segula je v
državnem prvenstvu peti, na dirki,
o kateri bomo vec poročali v
prihodnji številki, pa je zasedel
deveto mesto, Vesenjak pa šesto.
B. Rode
PS.: ^ V prejšnji številki smo
poročali, da se je težak padec
ptujskega tekmovalca Mitje Ko-
vača^ na Trofeji Jugoslavije v
Tržiču končal brez hujših
posledic. To so ugotovili v
zdravstveni postaji Jesenice. Po
pregledu v ptujski bolnišnici pa so
ugotovili, da ima eno roko
zlomljeno, drugo pa nalomljeno.
Torej le ni tako nedolžna
poškodba kot so ugotovili na
Jesenicah, kar meče slabo luč na
tamkajšnjo zdravstveno službo.
Zmagovalec v Sisku — Branko Rfežnar
- foto B. Rode
Velik uspeh tekmovalcev občine Ptuj
v nedelo 22. oktobra je bil v
Ajdovščini tradicionalni jesenski
kros „pela", ki se ga je udeležilo
46 občinskih reprezentanc iz SR
Slovenije. Tekmovalo se je
posamično, ekipno in vseekipno.
Zstopane so bile vse kategorije od
pionirjev do veteranov in
pripadnikov J L A.
Veliki u^eh so dosegli atleti
ptujske obcme, saj so v vseekipni
uvrstitvi osvojili tretje mesto.
Zmagal je Kranj pred Mariborom.
Tudi, ekipjio so bili Ptujčani zelo
uspešni Članice so osvojile prvo
mesto v svoji kategoriji in prejele
pokal časopisnega podjetja DELO.
Drugo mesto so osvojili mlajše
pionirke, mlajše mladinke in
starejši mladinci ter prejeli srebrne
plakete. Bronasta pa je pripadla
starejšim mladinkarn za osvojeno
tretje mesto. Starejše pionirke so
pristale na četrtem mestu. Člani
so bili deveti, st^ejši pionirji pa
enajstL Najslabše so se od
Ptujčanov odrezali mlajši pioniiji,
ki so bili šele osemindvajseti
izmed 36 nastopajočih ekip.
Med posameznicami je bila iz
ptujske občin^e ek^e n^boljša
Kristina Vindiš iz Leskovca, ki je
osvojila srebrno medaljo v
kategoriji mlajših pionirk. Pri
starejših pionirkah je Marica
Hameršak, zasedla četrto mesto.
Pri starejših, mladinkah je, bila
Marija Vindiš šesta, pri mlajših pa
Marjana Radanovič deveta. Pri
članih je Alojz Lebar osvojil
sedmo mesto, pri članicah pa
M^r^a Tili četrto.
Ce upoštevamo, da so za Ptujem
zaostale močne atletsko razvite
občine, kot so Ce^e, Ljubljana,
Gorica, Novo mesto, je vse to
jasen dokaz, da kraljica športa v
Ptuju ima bodočnost. Seveda bo
morala TKS Ptuj do te športne
zvrsti ubrati drugačno politiko in
ne potiskati te športne dejavnosti
na stranski tir, ko pa vemo, da je
atletika ena izmed temeljnih vej
telesne kulture in odskočna deska
za vse druge športe tako
posamezne kot kolektivne.
OP
Republiško
prvenstvo
v mnogoboju
Minulo nedelo je bilo v Novi
gorici republiško prvenstvo v
atletskih mnogobojih. Člani so
tekmovali ^ v deseteroboju,
mladinci in članice v peteroboju
in pionirji ter pionirke v troboju.
Tekmovanja so se udeležili tudi
atleti TVD Partizan Ptuj in osvojili
štiri medalje. V članskem
deseteroboju je Miki Prstec postal
republiški prvak. Srebro je osvojil
Milan Zonar, bron pa Dušan
Koren. Tako so praktično šli vsi
trije članski naslovi s tega
tekmovanja v Ptui. Med
pionirkami je Milena Bele osvojila
srebrno medaljo. Zmagala je
Pečovnikova iz AK Velenje.
Za atlete Ptuja je značilno, da
so se popravili pri skoku s palico,
kar je bila pretekla leta njihova
slaba stran. To pa zato, ker za to
discmlino na stadionu v Ptuju
sploh ni bilo pogojev. Sedaj se
stanje popravlja in manjkajo samo
še prevleke za blazine. Upjgo, da
bo TKS Ptuj namenila za atletiko
toliko sredstev, da bo končno tudi
ta problem rešen.
OP
Tečaj za nogometne
sodnike
Zaradi pomanjkanja nogomet-
nih sodnikov, bo MNZ Ptuj
pripravila tečaj za začetnike.
Pricetek tečaja to predvidoma 15.
11. Vse, ki želite postati
nogometni sodniki, vabijo, da se
prijavite do 8. 11. Prgave pošljite
Medobčinski nogometni zvezi
Ptuj, športna dvorana Mladika.
Prvi streli ob koncu leta
V programu razvoja in dela na
telesnokultumem področju v
občini Ptuj do leta 1980 ie tudi
novogradnja pokritega stremča za
zračno oroge. Investicijo smo iz
preteklega feta prenesli na letošnje
leto, ker nismo uspeli dobiti
kredita iz združenih sredstev
republiške telesnokultume skup-
nosti. Sedaj so sredstva zago-
tovljena in gradnja se je v
preteklem tednu že pričela. Novo
strelišče, ki ga -gradijo delavci
Gradisa TOZD Gradnje Ptuj, bo
kot prizidek športne dvorane
Mladika in tako bomo prklobili
tudi nekaj novih prostorov. Gre za
strelišče, sanitarije, skladišče
oroga, prostore Občinske strelske
zveze in šahovsko sobo. Dimenzije
strelišča omogočajo 18 strelnih
mest, 9 in 9. Celotna investicija z
opremo bo veljala 2988 000
dinaijev. Sredstva so prispevali
TKS občine Ptuj (748 tisoč).
Kreditna banka Maribor poslovna
enota Ptuj (1400 000), kredit
republiške TKS (800 000) in
Občinski sindikahii svet (40 000).
Po programu del bo strelišče
dograjeno sredi decembra in tako
bo ob koncu leta predano v
uporabo. S pokritim sreliščem bo
strelski šport, ki se je v občini zelo
razširil in dosegel vidno kvalitetno
stopnjo, veliko pridobil.
L kotar
Gradnja pokritega strelišča
-foto z. kodrič
PORAZ V PRVEM DELU
Sisak. dvorana: ..Brezovica 1941", gledalcev okrog 100, sodnika
Komel in Šetinc (Ljubljana):
INA: Vujasinovič, Silic, Janekovič S, Ninkovič, Granulič S, Gulan,
čučkovič 1, Vrbanac, Kulauzovič 1, Radanovič 8, Grubič, Cehajič;
DRAVA: Vogrinec, Mumlek 5, Černe 4, Ivančič 2, Krivec, Cus 1,
Vičar. Kranjc, Haložan, Pišek, Havlas 5, Sitsenfrai;
INA je v Sisku premagala Dravo v poprečnem prvenstvenem
srečanju. Domačinke so dobro začele in povedle s kar 6:1. Ptujcanke so
igrale slabo v obrambi in premalo agresivno v napadu, niso pa uspele
zaustaviti Radanovičeve. Polčas so domačinke odločile v svo^o korist z
11:4. V drugem delu se je stanje na igrišču obrnilo. Drava je zaigrala tako
kot zna in vodstvo Ine je počasi kopnelo. Ob koncu je bilo le tri gole
razlike v korist domačih igralk. Drugi del srečanja je Drava dobila s 13:9.
Tako je Dravo v tem srečanju „pokopala" slaba igra v prvem polčasu, v
nasprotnem primeru bi se iz Siska gotovo vrnila z dvema točkama.
Vendar se tucfi to primeri zlasti ekipam z manj izkušenj v drugi ligi.
Po osmem kolu je stanje na lestvici naslednje: 1. Podravka 14, 2.
Olimpija 12, 3. Trokut 10, 4. Zamet 10, 5. Koka 10, 6. Tvin 8, 7. Drava
8, 8. Alples S, 9. Ina 5, 10. Krka 4, 11. Slavonija DI 3, 12. Slavija 1
točko.
L k.
DRAVA - ALPLES
Ljubiteljem rokometa v ptuj.ski občini se v soboto zvečer ponovno
obeta zanimivo srečanje, republfeki derbi. V ^oste prihaja ekipa Alplesa.
Srečanje se bo na rokometnem stadionu v Ptuju pričelo ob 19. uri. Drava
bo vsekakor igrala na zmago, čeprav jo zadnje čase pestijo poškodbe,
zlasti se to pozna pri Mumletovi in Haložanovi. Pričakujemo borbeno
srečanje in seveda podporo občinstva, ki se je na srečanjih Drave v drugi
ligi vedno izkazalo.
Pred srečanjem Drava — Alples se bodo mladinci Drave v
odločilnem srečanju za prvo mesto v vzhodni skupini republiške lige
pomerili z Mariborom.
Dobra igra v gosteh
Slovenske Konjice, igrišče Dravinje, gledalcev okrog 300, sodnik
Vugrinec (Kamnik); Strelci: 0:1 (86) - Hvaleč, 1:1 (90) - Kmetec
Unior: Matul, Mraz,, Goričan,,Penič, Polegek, Koren, Olup (Venko),
Koražija, Kmetec, Preloznik, Klancnik;
Drav^: Valh, Šmigoc, Temeat, S. Trlep (Skok), Verdenik, Brodnjak,
Emeršič, Ceh, M. Trlep, Hvaleč, Žgeč;
Drava je v Slovenskih ^Konjicah prikazala dosedaj najboljšo igro v
gosteh in bi se z malo več športne sreče vrnila z dvema točkama. V
prvem delu je bUa igra enakovredna in med obema kazenskima
prostoroma brez pravih priložno,sti za doseganje zadetkov. V drugem
delu so obe ,ekipi prikazali boljši nogomet, kar z^sti velja za igralce
Drave, ki so štiri minute pred koncem povedlL Mrežo domačih je zadel
Hvaleč. Vendar Dravi zmage ni uspelo obdržati. Dornači so izenačili v
zadnji minuti, ko se je pred vrati Drave najbolje, znašel Kmetec. Velja
omeniti, da je sodnik podaljšal drugi polčas za kar štiri minute in zadetek
je bil dosežen v zadnji minuti.
Prvi del tekmovanja v vzhodni skupini republiške lige, kjer je v
vodstvu Lendava, je za igralce Drave končan. V zadnjem kolu so prosti
Pomembno je tudi, da se je Drava rešOa zadnjega mesta in ga odstopila
Kladivarm. Prvenstvo pa s tem še ni končano, saj čaka vse ekipe še osem
srečanj. Štiri od teh bodo odigrali še v tem letu, preostanek pa prihodnjo
pomlad. Torej se tekmovanje nadaljuje.
1. kotar
Rezultati 6. in 7. kola
v sedmem kolu v A skupini MNL Ptuj so bili doseženi naslednji
izidi: Grajena—Aluminij 2:3, Gorišnica—Boč A 4:0, Pragersko
75-Osank^ica 1:2, Skorba-Hajdina 5:1, Zgornja Polskava-Videm 4:2
7?), Draženci—Apače 2:1, Slovenja vas—Gerečja vaS B 2:1,
Kidričevo—Boč B 5:1, Tržeč-Leskovec 6:0 (prek.). Spodnja
Polskava—Kungota 3:5, Lovrenc—Gerečja vas A 2:2, Sobatinci—Kuj 2:0,
Markovci—Središče 1:0, Dornava—Rogoznica 1:1, Stonjci—Zavrč 4:2 in
Bukovica—Moškajnci 3:1. Moštva so na nekaterih srečanjih najavila
proteste in bodo verjetno nekateri izidi spremenjeni	i. k.
10-ZA RAZVEDRILO
TEDNIK
HUMOR
- Tovariš inšpektor, dobil sem kuverto s tremi tisočaki OD
in brez navodila za uporabo v štirih jugoslovanskih jezikih, kako
naj s tem ves mesec preživim družino. Ali smem tako kuverto
sprejeti?
-	Vam je prav oča, kar pobirate sadove svojih rok ..
-	Ne šalite se tovariš, kaj pa prispevki, pa davki, pa ,..
— Tovariš tajnik, na
proslavi za starejše
občane me je začelo
trgati v križu pa še
vedno ni prenehalo, ali
sem zato upravičen do
kakega dodatka?
Mamica, a je res, da lahko hodiš med delovnim
časom na trg samo zato, ker si tako seksi?
— Jaka grabi listje
AMICIS ^ italijanski pisa-
telj, avtor povesti,,Srce"
(Edmondo de, 1846-
1908)
ARGOL - pamirska divja
ovca s skoraj dva metra
dolgimi rogovi
BRANDES = danski literar-
ni zgodovinar in kritik
(Georg, 1842 1927)
GAK - srbska tekačica na
kratke proge, ki pa ne
tekmuje več (Branislava)
KASOS = grški otok v Do^
dekanezu ,
LAAS - nemški pozitivi-
stični filozof (Ernst, 1837
1885)
MIDAS ^ frigijski kralj, ki
se mu je ob dotiku vse
spremenilo v zlato
NUN K A = žafranu podob-
na gorska travniška rast-
lina iz družine perunik
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: kratica,
Ratomir, Ampere, kisik, tao,
V, ankiloza, Anet, Tomsk,
FIA, ode, otora, zlato, Ran-
ka, Makarska, trot, Ilirec,
maraton, AM, kanonada,
Keres, era, Faraday, Damo
klej, Čikola, dostava, Ana,
planine. Dej, jar; Eero, AD,
TEDNIK
- 26. oktober 1978
OGLASI IN OBJAVE - 11
Četrtek, 26. oktobra: i6.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 Pk)niiji zdravo v OS Vitomarci II. del, 16.45
Pesmi ji^oslovanskih narodov in narodnosti, 17.00 Novice, 17.05
Kulturna panorama - revija pihahiih orkestrov, 17.20 Jugoslovanski
solisti zabavne dasbe, 17.35 Deto zgodovinskega društva občine Ptuj in
Ormoža, 17.50 Vedri ritmi.
PETEK, 27. oktobra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
^asba, vmes EPP, 16.30 do 18.00 Spominska oddaja ob 50-letnici prve
ilegalne celice KP in 15-letnici smrti dr. Jožeta Potrča.
SOBOTA, 28. oktobra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne - posebna oddaja ob dnevu
varčevanja s popularno glasbo, magnetofonski zapisi in gosti oddaje.
NEDELJA, 29. oktobra: 11.00 Tedenski pregled dogajanj in
obvestila, 11.25 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Aktualnost tedna,
14.10 Narečne popevke Vesele jeseni, 12.00 Ciciban, dober dan, 12.10
Mešani pevski zbor Alojza Arnuša iz Rogoznice in nonet DPD Svoboda
Ptuj, 12.30 Čestitke poslušalcev, 13.00 Kmetgska oddaja, 13.15 Čestitke
poslušalcev II. del.
PONEDELJEK, 30. oktobra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15
Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Zabaval vas bo
ansambel Ofibisa, 17.00 Novice m EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30
Delegacije obravnavajo, 17.40 Melodije iz filmov.
TOREK, 31. oktobra: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar o varčevanju, 16.35 Domači
ansambli: Dobri znanci, Beneški fantje. Vili Petrič, 17.00 Novice in EPP,
17.10 Delavec v kolektivu KBM - Poslovne enote Ptuj, 17J20 Poje vam
Sheila B. Devotion, 17.35 Predstav^amo vam Oddelek mladinskega in
pionirskega varčevanja, 17.45 Orkester Kookie Ereeman.
SREDA, 1. november - Dan mrtvih, ne bomo imeli lastnega
sporeda.
V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljub^ana.
hrvoda^alci
Posamezniki, v septembru 1978:
Milan Lačen, Cirkovce 60; Mar-
jan Belšak, Dragonja vas 6; Anton
Lačen, Dragonja vas 2; Milan Po-
trč, lličeva 1; Stanko Doliška, Sel-
ška c/22; Vinko Peršoh, Cirkovce
60/c; Jože Kmetec, Pongerce 25;
Ljubo Korpar, Pivkova 15/a; Ire-
na Kekec, Reševa 22; Janez Hor-
vat, Cankarjeva 5; Alojz Grego-
rec, Žabjak 5; Franc Podgoršek,
Dvorjane 38/a; Franc Kozel, Zakl
37/a; Mirko Mernik, Kidričevo 13;
Katarina Mar, Bratanečiče 16; Jo-
že Bencik, Kidričevo 13; Jože
Krajnčič, Grajevci 28; Janko Gaj-
šek, Podlehnik 19; Štefka Napast,
Dragonja vas 34; Jože Pajenk,
Prešernova 5; Drago Mislovič, Ki-
dričevo 4; Marjan Klaneček,
Murkova 3; Vida Resnik, Šikole
79.
Kog, 3. oktobra 1978:
Juljana Brumen, Salovci 15;
Drago Škrlec, Kog 64; Ciril Za-
bavnik, Vodranci 32; Marko
Pokrivač, Jastrebci 59; Vinko
Šterman, Gomila 6 Bolfenk Luk-
man, Lača ves 35; Bolfenk Pokri-
vač, Jastrebci 59; Jože Borko, Vi-
tan 5; Anton Pokrivač, Jastrebci
59; Franc Borko, Gomila 26; Ivan
Volaj, Vitan 15; Martin Žižek,
Gomila 48; Peter Rajh, Jastrebci
1; Ema Kovačič, Kog 19; Jože
Prapotnik, Kog 1; Marija Prapot-
nik, Kog 1; Marija Pokrivač, Jas-
trebci 40; Helena Zganjar, Go-
deninci 48; Vlado Zabavnik, Lača
ves 3.
Grajena, 5. oktobra 1978:
Branko Eržen, Mestni vrh 76;
Štefka Mlakar, Grajena 32; Janez
Tašner, Mestni vrh 89; Branko Ri-
bič, Krčevina 32; Marjan Lozin-
šek. Mestni vrh 98; Branko Kram-
berger. Grajena 3; Marija Le-
ndero, Štuki 27; Branko Mlakar,
Grajena 25; Bernarda Lozinšek,
Grajena 34; Marija Gajzer, Jir-
šovci 74; Milan Breg, Krčevina 49;
Angela Polanec, Placar 65/a;
Marija Lozinšek, Mestni vrh 98;
Franc Malek, Krčevina 35; Franc
Grimšič, Krčevina 140; Miran Ar-
nuš, Krčevina 152; Alojz Pšajd,
Grajena 38; Jože Murko, Mestni
vrh 60/a; Ivan Berghaus, Mestni
vrh 26; Mira Grimšič, Krčevina
140.
kino
ptuj
Četrtek, 26. oktobra:
dekle mado fr. barv. film; od
petka 27. do nedelje 29.
oktobra: kin kong je pobeg-
nil jap. barv. film; V nedeljo
ob 10. uri bo matineja dom. barv.
letalci sinjega neba;
torek, 31. oktobra: moz na
moza am. barv. film; sreda,
1. in četrtek, 2. novembra:
profesionalci am. barv. cs
western; četrtek, 2. novembra:
ob 20. uri slovenski barv. film ko
zorijo jagode.
Ljudska
in študijska
knjižnica Ptuj
obvešča, da bo v mesecu
knjige v Študijski knjižnici
razstava knjižnih novitet —
od 24, oktobra do 10.
novembra 1978, vsak dan
od 7. do 19. ure.
mali oglasi
PRODAM dvomanualne orgle,
skoraj nove, še z garancijo. Infor-
macije v Blagovnici na tehničnem
oddelku. Vprašajte za Anžel.
MLAD FANT IŠČE sobo v Ptuju.
Anton Kokot, Turški vrh 28,
Za vrč.
UPOKOJENKA IŠČE stanovanje
v Ptuju ali okolici. Grem tudi za so-
stanovalko. Naslov v upravi.
STANOVANJE DAM starejši žen-
ski za delno pomoč v gospodinj-
stvu. Neža Godec, Pragersko 28.
PRODAM njivo za stavbne parce-
le. Franc Kneštl, Grajena 22.
PRODAM 300 kg stare koruze. Te-
rezija Kčnig, Vilhajmova 3, Ptuj
(proti Budini).
VELIKOCVETNE mačehe lahko
kupite pri Danilu Zupaniču, Spod-
nja Hajdina 57.
PRODAM gradbene parcele. Dra-
ženska 16 (pri hajdinski železniški
postaji).
PRODAM kravo, 5 mesecev brejo.
Vprašajte v Zgornji Hajdini 88.
PRODAM ograjeni stavbni parceli
60 metrov od glavne ceste Ptuj—
Maribor in od avtobusne postaje.
Delno tudi na kredit, škofič. Slo-
venja vas 29, Ptuj.
PREKLICUJEM osebno izkaznico
in vozniško dovoljenje o znanju
CPP štev. 1722. Srečko Ljubeč,
roj. 13. 6. 1963, izdano od skupšči-
ne občine Ptuj.
PRODAM Fiat 1300, letnik 1973,
prevoženih 46000 km — opremljen.
Cena 40.000.- din. Krajnc, Murši-
čeva 7, Ptuj.
PRODAM 6 mesecev brejo telico
— simentalko in betonske cevi
90 cm premera. Strelec, Grajena
14.
V VARSTVO VZAMEM otroka na
dom. MeŠkova ulica 10, Ptuj (pri
Roku).
POCENI PRODAM omaro za
predsobo, sobno preprogo, tri ku-
hinjske elemente in dva metra žaga-
nih drv. Milivoj Petrovič, Kvedro-
va 1, vprašajte po 15. uri.
MLADA ZAKONCA z otrokom
iščeta sobo v Ptuju ali okolici. Na-
slov v upravi.
KUPIM globok otroški voziček —
kombiniran. Naslov v upravi.
PROJEKTIVNI BIRO PTUJ
objavlja prosta delovna opravila 1
delavca za čiščenje poslovnih pros-
torov. Pogoji: končana osnovna
šola. Za razpisana delovna opravila
velja sprejem v delovno razmerje za
določen čas 2 mesecev s polnim de-
lovnim časom. Vloge z dokazili o
izobrazbi sprejemamo 15 dni od
dneva razpisa.
Delovna skupnost osnovne šole
Franc Belšak Gorišnica objavlja
prosta dela in naloge čistilke šole, s
polovičnim delovnim časom za do-
ločen čas do 30. junija 1979. Delo
se opravlja v popoldanskem času.
Nastop dela je možen takoj ali po
dogovoru. Prošnje naslovite na
upravo šole.
TRIČLANSKA DRUZiNA IŠČE
stanovanje v Ptuju ali okolici. Na-
slov v upravi.
Siovenijales
LIK „Savinja" o. sol. o.
TOZD LESNA INDUSTRIJA PTUJ o. sol. o.
ponovno objavlja prosta dela in naloge
VKV ELEKTRIKARJA
V TOZD Lesna industrija Ptuj
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje
pogoje:
-	izpit za VKV delavca,
—	dve leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja dva mecsca.
Prijave sprejema do 9. novembra 1978 kadrovs.ka služba v Ptuju,
Rogozniška c. 4
s 3. POSVETA PREDSEDNIKOV 00 IN KONFERENC SINDIKATOV OBČINE PTUJ
Aktualne naloge sindikatov
v sredo 18. oktobra je v delav-
skem domu Franc Kramberger
potekal 3. posvet predsednikov
osnovnih organizacij in sindikalnih
konferenc občine Ptuj. Udeležba
je bila več kot zadovoljiva, lahko
bi rekli najboljša doslej, kar kaže,
da so se sindikati zares zavzeli, da
bi pred kongresom dokazali vso
svojo aktivnost.
Predsedniki so najprej poslušali
obrazložitev	predloga
samoupravnega sporazuma o
skupnem poslovanju in razvoju
Ptujskih toplic, obrazložitev je
podal Marjan OstroSko, predstav-
nik Izvršnega sveta SO Ptuj,
dopolnil pa ga je Janko Mlakar,
predsednik občinskega sveta ZSS
Ptuj. Podpisniki tega sporazuma
naj bi bili vsi udeleženci skupnega
poslovanja — to pa so: združeno
delo občine Ptuj in dislocirani
obrati na tem območju. Kreditna
banka Maribor — poslovna enota
Ptuj kot kreditodajalec ter
organizacije združenega dela iz
negospodarstva in obrtniki.
Franc Klemenčič, podpredsednik
občinskega sveta zveze sindikatov
Ptuj, je za tem podal krajšo
informacijo o izhodiščih za
planiranje skupne in druge porabe
v letih 1979-1980. Pri tem je
poudaril, da morajo sindikati
kritično sodelovati pri izdelavi teh
programov, pri tem pa morajo biti
kar se da realni. Posebej je opozo-
ril na vsklajevanje programov
krajevnih skupnosti s
samoupravnimi interesnimi
skupnostmi. Odslej je treba pred
združeno delo z enotnimi
vsklajenimi programi, ne pa, da se
križajo, kot je bilo to do sedaj v
praksi.
V nadaljevanju posveta so se
predsedniki dogovorili o političnih
manifestacijah in prireditvah v
počastitev 9. kongresa slovenskih
sindikatov.
Med sprotnimi zadevami so
predsedniki poslušali še informaci-
jo o izpeljavi solidarnostne akcije
za delno kritje škode nastale ob
letošnjih elementarnih nesrečah v
kmetijstvu. Ugotovljeno je bilo, da
se akcija bliža koncu, da pa pone-
kod le ni uspela v tolikšni meri kot
bi lahko.
— OM
RAZGOVOR S FRANCEM KOZELOM, POMOČNIKOM KOMANDIRJA PM PTUJ
PREVEČ ČRN OKTOBER
V zadnjem času smo na območju
ptujske občine zabeležili vse več te-
žjih prometnih nesreč tudi s smrt-
nim izzidom. Ker je stanje več kot
zaskrbljujoče, smo k razgovoru po-
vabili Franca Kozela, pomočnika
komandirja postaje milice v Ptuju,
ki je uvodoma dejal:
,,Dejal bi, da smo se miličniki
bali letošnjih jesenskih dni. In jesen
je tukaj. Ponoči in zjutraj nas duši
gosta megla, smrt neizprošeno po-
bira življenja na cestah, udeleženci
v prometu pa se obnašamo kot da
^so najlepši spomladanski dnevi.
Prva polovica meseca oktobra je
bila na območju ptujske občine iz-
redno tragična, saj je v več družin
prinesla žalost, ker je v sedmih
dneh izgubilo življenje 6 ljudi."
Koliko nezgod pa ste obravnavali
v prvi polovici oktobra?
,,Miličniki postaje milice Ptuj z
oddelki so od 1. do 15. oktobra ob-
ravnavali 16 prometnih nezgod.
Posledice so bile: 5 oseb mrtvih,
oziroma 6, če prištejemo še nezgo-
do, ko je v Cirkovcah traktor
pokopal pod seboj voznika; 4 osebe
so bile hudo, 8 pa lažje poškodova-
nih. Materialna škoda pa znaša
244.520 din, vendar to ni dejanski
odraz varnosti prometa na ptuj-
skem območju saj je mnogo v^
prometnih nezgod katerih miličniki
ne obravnavajo več. Med podatki
pa niso zajeti podatki z odseka Zla-
toličje — Macelj. Med 12 poškodo-
vanimi osebami je bilo poškodova-
nih 5 voznikov, 1 pešec, 4 kolesarji
in 2 sopotnika. Od umrlih pa 2 voz-
nika in 3 sopotniki. Subjektivni
vzroki nesreč so bili prehitevanje v
škarje, 5, neprimerna hitrost 6, vi-
njenost 2, izsiljevanje prednosti 2
in vožnja kolesarja brez luči 1."
Med drugim ste obravnavali dve
zelo hudi prometni nezgodi?
„Res je, 7. oktobra ob 20.23 se je
na nezavarovanem železniškem
prehodu v naselju Njiverce pri Ki-
dričevem zgodila zelo huda prome-
tna nezgoda, ko je voznik osebnega
avtomobila zapeljal na prehod v
času, ko je iz smeri Ptuja pripeljal
potniški vlak. Posledice tega so bile
strahotne: 3 osebe so bile mrtve,
nastala je večja materialna škoda.
Prehod ni bil primerno zaznamo-
van z ustrezno prometno signaliza-
cijo. Drugo takšno prometno
nesrečo smo obravnavali 13. okto-
bra ob 22.40 na cesti IV. reda v
Kungoti, kjer sta umrli 2 osebi, 2
osebi pa sta bile hudo telesno po-
škodovani. Do nezgode je prišlo,
ker je voznik zaradi prevelike hitro-
sti čelno trčil v drevo ob cesti."
V zadnjem času pa beležite tudi
več nesreč s pobegom?
,,V tem časovnem obdobju bele-
žimo 3 prometne nezgode v katerih
je bila ena oseba hudo dve pa lažje
poškodovani. Brezvestni vozniki
niso počakali na kraju nesreče, da
bi nudili prvo pomoč poškodovan-
cem. Vprašajmo se, kdo so ti lju-
dje? Kaj smo do sedaj storili na po-
dročju družbene samozaščite?
Tudi poškodovanci in drugi ob-
čani, ki bi morda lahko pomagali
pri odkrivanju pobeglih voznikov,
se ne obnašajo preveč samozašči-
tno. Beležimo primer, ko je voznik
zadel kolesarko, jo po nesreči od-
peljal na delovno mesto — poško-
dovano in ji nudil lažne osebne po-
datke. Kaj je storila ta oškodo-
vanka v duhu samozaščite? Niti re-
gisterske številke vozila si ni zabele-
žila preden je bila odpeljana v bol-
nišnico. Imamo več primerov, ko
oškodovanci sploh ne prijavljajo
prometnih nesreč, da zanje zvemo
po nekaj dnevih ali pa jih pridejo
prijaviti sami šele takrat ko zava-
rovalnica zahteva, da morajo prilo-
žiti potrdilo pristojne postaje mili-
ce. Nam miličnikom to delo ote-
žuje, ker je po nekaj dnevih težje
izslediti pobeglega voznika. Zato
prosimo vse občane, ki bodo še v
bojloče udeleženi v prometnih ne-
srečah, da nezgode takoj prijavojo
kadar bodo telesno poškodovani."
Kaj pa osnovne in druge šole, so
storile dovolj za preventivo v cest-
nem prometu?
,,0 tem se lahko pohvalno izra-
zim. V osnovnih šolah na območju
mesta Ptuja so storili korak naprej.
Pogosteje odrejajo za spremstva
najmlajših učencev miličnike pioni-
rje in prispevajo k temu, da nismo
v tretjem tromesečju in sedaj v
oktobru beležili nobene prometne
nezgode, v katerih bi bili udeleženi
otroci. Naj opozorim, da naj pio-
nirji — miličniki opravljajo ,,služ-
bo" le na pločnikih, naj ne
ustavljajo vozil, da ne bi prišlo do
nezgod. Vodstva vseh šol pa prosi-
mo, da s takšnim načinom dela na-
daljujejo in nam pomagajo k
zboljšanju stanja varnosti cestnega
prometa."
In kaj priporočate ob koncu tega
razgovora voznikom in vsem osta-
lim udeležencem v cestnem prome-
tu?
,,Da bi vsi vozniki vozili bolj pre-
vidno, da ne bi pazili samo na to,
da sami ne bi koga povozili ampak,
da bi pazili tudi na to, da njih ne bo
kdo povozil — zlasti pa naj se
obnašajo bolj samozaščitno. Sedaj
v tem času pa naj še posebej pazijo,
da bodo vozila pravilno opremljena
s svetlobnimi telesi, ki naj ne bodo
le montirana, ampak naj dejansko
služijo svojemu namenu. Predvsem
je to pomembno za pravilno opre-
mo koles z lučmi, zadnjimi
katadioptri in odsevnimi stekli v
gonilkah, kar je zelo pomembno v
nočnem času in je včasih tudi odlo-
čilnega pomena v prometni nezgo-
di."
Kako pa boste sedaj ukrepali gle-
de na nastale tragične posledice?
,,Prvi del oktobra lahko
imenujemo črn del tega meseca.
Glede na to bomo poostrili kontro-
lo glede hitrosti vožnje z radarjem
,,Multa — nova", ki ga imamo na
razpolago. Bolj bomo tudi kontro-
lirali vožnje pod vplivom alkohola,
uporabo svetlobnih teles v megli in
pravilno opremo koles, nasploh pa
bomo zoper kršitelje ukrepali re-
presivno v večji meri, kot do se-
daj."	— OM
Franc Kozel, pomočnik komandi-
rja PM Ptuj
Vse preveč Je bilo takšnih in podobnih prizorov.
Foto: M. Ozmec
V tednu od 16. do vključno 23. oktobra so miličniki postaje milice
Ptuj in njenih oddelkov posredovali v 5 prometnih nesrečah. Pri tem so
zabeležili dve hujši in tri lažje telesne poškodbe. Med vzroki nesreč so
tokrat prehitra vožnja, na drugem mestu je izsiljevanje prednosti na
tretjem pa neprevidnost voznikov. Na vozilih je tokrat za okoli 60.000
dinarjev materialne škode.
TRCIL V DREVO
V torek, 17. oktobra se je zgodi-
la hujša prometna nesreča na cesti
II. reda v Sakušaku. Voznik
osebnega avtomobila Stjepan
Simunovič iz Novega mesta je
vozil iz smeri Ptuja proti Vidmu
ob Sčavnici. Na blagem levem
ovinku v Sakušaku ga je zaradi
neprilagojene hitrosti zaneslo v
levo, nato pa v desno kjer je trčil v
drevo. Pri nezgodi so bili lažje
telesno poškodovani voznik Simu-
novič ter sopotnici Marija Simu-
novič ter Gabi Skvarča. Na vozilu
je za okoli 10.00 din materialne
škode.
VOZIL NEPREVIDNO
Huda prometna nesreča se je
zgodila v nedeljo 22. oktobra na
cesti 11. reda v Juršincih. Voznik
motornega kolesa Franc Ilešič iz
Hvaletinec je peljal proti Zagor-
cem. Ko je prehiteval neznanega
voznika motornega kolesa, je
zapeljal preveč v levo v trenutku,
ko je iz nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila Bran-
ko Roškar iz Kokolajnščaka. Pri-
šlo je do trčenja pri čemer je dobil
hujše telesne poškodbe Ilešič in
sopotnica v Roškarjevem
avtomobilu Marija Slaček iz
Dragoviča. Na vozilih je za okoli
10.000 din materialne škode.
KAJ POMENIJO VARNOSTNI
PASOVI?
Do hujše prometne nesreče z
lažjim izidom je pri,šlo v
ponedeljek 23. oktobra na
magistralni cesti v Gorišnici.
Voznik tovornega avtomobila Jože
Fajfar iz Cerknice je vozil iz smeri
Ptuja. V blagem levem ovinku je
zapeljal nekoliko čez sredo vozišča
ter trčil s prednjim levim blatni-
kom v levo stran nasprotivozečega
osebnega avtomobila, ki ga je vozil
Zdravko Zabavnik iz Nove Gorice.
Pri trčenju je odtrgalo blatnik in
popolnoma uničilo vso levo stran
vozila Zabavnika. Vozilo je odbilo
še v vratno ograjo, kjer je obstalo.
Voznik in sopotnik sta oba
uporabljala varnostne pasove
tako, da ni bil nobeden telesno
poškodovan.
— OM
Nesreča je večkrat za marsikoga
tudi zagrenjena sreča. Tako je v
ponedeljek zjutraj ob 3.20 uri vozil
osebni avtomobil iz smeri iClaribo-
ra proti Krapini turški državljan,
ki je zaradi utrujenosti zaspal /a
volanom. Zbudil ga je. ropot
njegovega avtomobila, ki je nekaj
metrov za nadvozom mai^istralne
ce^ie v Hajdini :a"il v ui sno in
jel padati v okol' 3 m globok
j ^ek. 'ožilo je pil alo na njivi
^ .d ■ : in 5e v	lelo.
/07T^ik je izK--ii 'efKjškodovan.
pa je kiju hi:>
intervenciji piujskih gasilcev
zgorel.	_ OM
ZGOREL AVTOMOBIL
Od plavega Peugeota je ostala le pločevina.
Foto: M. Ozmec
Osnovna organizacija sindikata zavoda RADIO—TEDNIK PTUJ
organizira nocoj ob 19. uri v športni dvorani Mladika
Koncert ansambla
Avsenik
P''edprodaja vstopnic je v zavodu Radio-Tednik, Vošnjakova
ulica 5, do 14. ure in eno uro pred koncertom v športni dvorani.
vreme
do nedelje, 5. novembra 1978
Mlaj bo v torek, 31. oktobra
ob 1,34.
Napoved: Izgledi kažejo, da
bo do vključno nedelje 29. okto-
bra lepo vreme. Urška (21. okto-
bra) je začela z lepim in še son-
čnim vremenom, če upošt:'vamo
I ljudski rek: ,,kako je Urška za-
; ela bo Vsa zima i- ^la", se nam
j za /iiiio obeta precej sončnega t
j . remena. Vendar ie -oba Še i
j -kolir:o počakati, saj dru^,- rek I
I r:-a"i: nad«r mrtvih de'r; J
?'r^iete : ■ -n. za .r x)vc-^
\duje^\_Alojz CestnU^
Obisk trgovcev
iz Arandjelovca
Člani delovnega kolektiva Mercator — Panonije iz Ptuja že nekaj let
uspešno razvijajo sodelovanje s trgovskim podjetjem Kolektiv iz
fKJbratene občine Arandjelovac. V okviru tega sodelovanja je v
ponedeljek 23. oktobra prispela v Ptuj delegacija trgovcev ki bodo
zaposleni v novi blagovnici v Arandjelovcu. Od ptujskih kolegov, ki že 6
let uspešno poslujejo v Mercatorjevi blagovnici, bodo v tednu dni nabrali
številne izkušnje, ki jim bodo pri njihovem poslovanju gotovo prišle prav.
V prostorih Mercatorjeve blagovnice je trgovce iz Arandjelovca razen
predstavnikov Mercator — Panonije Ptuj pozdravil tudi Cveto Doplihar,
predsednik SO Ptuj.	Foto: M. Ozmec
V kratkem bodo v Arandjelovcu namreč odprli novo blagovnico z okoli
4200 kv. m prodajnega prostora.
Trgovci iz Arandjelovca bodo v teh dneh delali normalen delovni čas
skupaj z ostalimi ptujskimi trgovci v Mercatorjevi blagovnici. Prosti čas
pa bodo izkoristili za ogled mesta Ptuja in njegovih kulturnozgodovinskih
znamenitosti.	— OM
VODE BOGATEJŠE Z RIBJIM
ZARODOM
Tokrat so ribiči morali uporabiti ,,šero", s katero je sker strogo
prepovedano loviti ribe.	Foto: M. Ozmec
Da ni glavni namen ribičev le lovlenje rib, so preteklo soboto spet
dokazali člani ribiške družine Ptuj in pododborov. Gojitveni ribnik v
Pacinju so izpraznili iz njega so prepeljali za okoli 7 ton rib v reke
Dravinjo, Dravo, Pesnico in ribnik Rogoznica.
Sobotne akcije se je udeležilo lepo število ribičev, še več pa je bilo
radovednežev, za katere je bilo praznjenje ribnika enkraten dogodek.
— OM
RODILE SO:
Angela Erbus, Pleterje 35 —
deklico; Marija Langerholc, Am-
bramičeva 12 — Tomaža; Ana
Lamperger, Lovrenc na Dr. po-
lju 3 — dečka; Zdenka Bezjak,
Miklošičeva 10 — Damjana; Mar-
jeta Cuš-Mlinarič, Dornava 91 —
Damjana; Štefka Vajda, Mihovci
pri Vel. Nedelji 102 — dečka, Eli-
zabeta Korpar, Moškanjci 61/b —
Branka; Marjana Sitar, Kidriče-
vo 24 — Sanjo; Ljubica Fišer,
Ptujska 2/a, Ormož — Darjo;
Marija Bratuša, Formin 31 —
deklico; Jelka Drevenšek, Gerečja
vas 40 — deklico; Jadranka Strucl,
Ziherlova ploščad 13 — Iris; Mari-
ja Skrjanec, Jurovci 29 — Marti-
na; Zivomirka Djordjevič, Gregor-
čičev drevored 6 — Tanjo; Ana
Srša, Vodranci 36 — Simono; Da-
nica Stebih, Podgorci 62 — Davo-
rina; Zdenka Kramer, Mekot-
njak 2, Ljutomer — Damjana;
Rozina Sirovnik, Spolenjakova 20
— deklico; Marta Pajek, Stara ce-
sta 69, Ljutomer — Marto; Vik-
torija Breznik, Podvinci 95 —
deklico; Terezija Novak, Hlapon-
ci 46 — Jožeta; Marija Sakelšek,
Kidričevo 14 — Dušanko; Irena
Malec, Brebrovnik 90/a — Borisa;
Alenčica Hozjan, Krempljeva 1 —
Matjaža; Zlatka Marušek, Dražen-
ci 57 — dečka; Cecilija Horvat,
Moškanjci 35 — deklico; Marija
Jesenik, Mali Brebrovnik 59 —
Dragico; Terezija Tomažič, Stojn-
ci 23 Andreja; Nada Zadravec,
Pavlovci 2/a — Natašo; Mira
Sekuljica, Čufarjeva 10 — dečka;
Marta Vnuk, Bevkova 10 —
Toma/.a: Marija Milošič, Pleter-
je 27 — Miri:"io; Mira Kampl,
Fot : va 40 — Vanjo; Anica
Mui Gori'"ica 3 — Blanko;
I anka Korošt^- Niiklc" ? 31 'a —
Jfčka, Marija Kore; C rmo?:-
ie 71 — deklico:!
'UR ■
Stani5iav Hiiš, Tržeč 21 in Da-
rinka Subernik, Btunš'^ig 70; Her-
man Kos, Ljubljana, Ravbarje-
va 1 l/a in Štefka Sešet, Ljubljana,
Cilenškova 37;Alojz Rankovič,
Ljubljana, Mestni trg 7 in Marija
Požar, Lancova vas 60; Srečko
Cafuta, Sedlašek 32 in Ana
Vrbančič, Zagajiči 25; Branko
Cajnko, Nova vas pri Ptuju 100 in
Nada Kajzer, Podvinci 120; Mar-
jan Kacijan, Skrblje 5 in Angela
Vrečko, Lešje 6; Zivko Lazič, Po-
trčeva 44 in Marjana Zavec, Na
hribu 2; Stanislav Murko, Svetin-
ci 30 in Nada Rojko, Vintarov-
ci 82; Ivan Mohorič, Drbetinci 7 in
Marta Toš, Zupetinci 31; Jožef
Leskovar, Skrblje 3 in Dragica
Mohorko, Sitež 12.
UMRLI SO:
Roza Trol, Spolenjakova 7, roj.
1898, umria 18. oktobra 1978; Te-
rezija Gajzer, Sela 4, roj. 1906,
umrla 20. oktobra 1978; Marija
Tuček, Ob Grajeni 1, roj. 1902,
umrla 21. oktobra 1978; Franc
Lovrenčič, Vintarovci 56, roj.
1925, umrl 20. oktobra 1978; Jo-
žefa Krajnc, Pristava 13, roj.
1905, umrla 21. oktobra 1978.
TSDNIK
izdaja zavod za časopisno m
radijsko dejavnost RADIO
-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški odbor, glavni urednik
MIHAEL GOBEC, odgovorni
urednik FRANC FIDERŠEK.
Uredništvo in uprava Radio
-Tednik telefon (062) 77-079 in
77-226. Celoletna naročnina
znaša 150 dinarjev, za tujino 250
dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČOP
Mariborski tisk. Na podlagi
zako^ o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu spada
TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa »roizvodov.
PRILOGA TEDNIKA,
PTUJ,
26 OK UBHA - 8
LETO I.
ŠTEVILKA 8
Janko B.:
Tavanie
Do včeraj sem živel v temi,
z ledenim vetrom v mladi duši,
kot brod, razbit ob čeri,
kot drobna bolka v žgoči suši.
Iskal sem sonce in oblake,
zaman iskal sem tih pristan,
kjer živel bi brez tuge vsake,
kjer srečen bil bi moj vsakdan.
V iskanju so minila leta
in v njih brezčuten sem postal;
kot ptica, ki boji se leta,
v nevihtah divjih sem ostal
A včeraj našel sem svetlobo,
ko ti stopila si v moj svet;
ljubezen sem spoznal, zvestobo
- ti si moj najlepši cvet!
Jesenski list
Kot osamljen list na goli krošnji
me biča veter dan za dnem,
in stiska me v meglen objem,
v noči jesenske hladne.
Samotna ptica preleti
z bolestnim krikom golo krošnjo
in v njenem glasu čujem prošnjo,
da divji lovec jo zgreši.
A list samotni s krošnje pade,
v vrtincu divjem se zgubi
in ptico plašno strel zdrobi,
ko mrak na zemljo leže.
Iskanje
Kje ste trave
najine pomladi,
kjer metulji
najinih livad,
in črički mladi
sredi polj in trat?
Zakaj usahnili
so najini vodnjaki,
potoki in jezera
najinih gora?
Zakaj so najini oblaki
brez dežja?
Kako naj napojim
livade tvoje,
izsušene brazde
tvojih polj?
Kako naj prebudim
potoke svoje,
ko bičajo me vihre
vedno bolj in bolj?!
Starka
Nikjer nikogar!
Le v temačni izbi
bolehna starka
z molkom v roki
posluša podivjani veter,
vse dolge dni
in vse nočL
Nikjer nikogar!
Le spomin obledeli,
kot jesensko listje
pod drevesi,
in ubite sanje,
kot pogorele žitne njive,
še včeraj zlate,
so zdaj prazne, sive.
Nikjer nikogar!
Le starost v samoti
je kraj življenja
in začetek smrti
za revno starko,
z molkom v roki,
pod temačnimi oboki
Zaton
Spet so griči zardeli
v jesenskem vetru,
kot dekleta,
ki bi ljubila rada
a so še premlada.
Poljana mrka je postala
po prvi slani,
kakor žena,
ki upanje je izgubila,
da sreča se ji bo vrnila.
A pusti travniki ihtijo
v hladnem jutru,
kakor starka,
kiji življenja trhla barka
se je ob čereh razbila.
Kot upanje
Tvoje ime
pomeni upanje
in želje koprneče.
V tvojih očeh
bom v tesnobnih dneh
iskal pomladne sreče.
Sedaj mi tvoj pogled
izbriše bolečine sled
in žalost v moji duši.
Zato želim si tvojih rok,
ker božajo me kot otrok,
ki slutnje mračne ruši.
Tvoje ime
je upanje
in moje hrepenenje.
Nazaj
Letim v modrino poznega poletja
z jato ptic, ki iščejo zavetja
ob tujih morjih,
daleč za obzorji.
Vse dalj letim
-	bolj mračno je,
pod mano pa betonske džungle
črn dim preplavlja,
kot reka širna,
ki od struge se poslavlja
in teče v morje,
daleč, za obzorje.
Postojte, vendar, drobne ptice,
hitre ptice lastovice
in tukaj iščete zavetja
-	v modrini poznega poletja,
ker črni dim leži nad morji,
daleč, za obzorji!
Pablo Neruda
Umolknil si,
ko tvoje ljudstvo krvavi
in joče,
ko nasilja spone
si otresti hoče
in slaviti tvoje si ime želi:
Pablo Neruda.
Z besedami
ti kesal si
v pekoč soliter spomenik
svobode, bratstva in pravice;
ko brate svoje si učil resnice
- z bajoneti se njih glas duši!
Mar si sedaj umolknil tudi ti?
Ne! Tvoj glas živi
visoko gori v megli
mogočnih Andov
in nevihto zbira,
da izpere kri
s trpečih množic
in iz nje sinove
črvrstejše rodi!
Zaspančkaj
sinko
Uja aja, uja aja,
mlada žena zibko maja,
a njen sinko noče spati,
zato mu pravi skrbna mati:
- Nikar ne jokaj, dragec mali,
presrečni smo s teboj postali!
Čeprav bom vse noči bedela,
bom s tabo srečna in vesela!
Kmalu boš že dvigal glavo,
nato se dvignil z vso postavo
in šli bomo na sončne trate,
kjer rože skrivajo nam škrate.
Še dolgo mu je govorila
in brž ji je polnoč minila,
zdaj sinka spanec ji osvaja:
uja aja, uja aja...
Jelše
Stoje ponosno mlade jelše
ob potoku, ki usiha
kjer v vrhovih preperelih
v novo jutro veter piha.
Šelestijo temni listi,
zrasli v senci neprodomi
od topolov slavoljubnih,
ki v nedrih domoljubnih
so zdaj stari in okorni.
Danes niso več ošabni,
ko veter blede liste štje
- mlade jelše pa šumijo
in se vihre ne bojijo,
da polomi bujne veje.
Fotografija
meseca
Pri septembersicem izboru Fotografije meseca je prišlo kot je znano
do nenavadnega položaja, saj sta fotografiji Srdana Mohoriča ,,MIMO"
in Bojana Rodeta BORCA dobili enako število glasov. V prejšnji številki
domaČe rasti smo objavili fotografijo mimo, danes pa se s
fotografijo meseca predstavlja Bojan Rode, ki je dal fotografiji naslov
BORCA.
FKK
ZRNO m ZRNO - POGAČA.
KAMEN NA KAMEN - PALAČA
31. oktober je dan varčevanja, tako piše tudi Sonja Vidovič in ker se ta dan bliža, smo se v
uredništvu odločili, da temu dnevu posvetimo nekq besed, pravzaprav nekaj misli učencev iz OŠ
Leskovec.
Nekega dne mi je prišlo na mi-
sel, da bi začela varčevati. Ko sem
bila pri stricu in teti na počitnicah,
sem vsako jutro dobila pet tisoč
din, ko sem šla v trgovino in po
mleko, da sem si lahko kaj kupila.
Ta denar sem začela varčevati ta-
ko, da sem ga dala v svoj nabiral-
nik, v katerem se je nabiralo vsak
dan več denarja. Ker sem ga vedno
bolj varčevala, se je nabralo toliko
denarja, da ga nisem imela več
kam dati. Pa sem rekla očetu naj
vzame moj denar, jaz bom pa zo-
pet začela varčevati, tako da bom
imela dovolj svojega denarja.
Naslednje leto sem spet odšla na
počitnice v Maribor in sem spet
dobila dovolj denarja, pa sem ga
spet varčevala, ko je prišla mama
po mene v Maribor, sem ji dala
denar in sem ji rekla: ,,Mama vze-
mi moj denar, in česar ne boš
porabila danes, prihrani za jutri,
ko bom šla v Ptujske toplice. In
mama mi je prihranila denar. Ko
sem v ponedeljek zjutraj vstala,
sem se umila, oblekla in nato sem
se odpravila v Ptujske toplice, še
prej pa mi je mama dala denar, da
sem si plačala avtobus, vstopnino
in plavalno kapo ter, da si bom
nekaj kupila. Dobila sem sedemti-
sočsedemsto od tega sem porabila
dvatisočosemsto, ostalo sem
prihranila za takrat, ko smo se
vrnili v Leskovec, da sem si kupila
za jesti in piti, ker sem bila lačna
in žejna, tudi tu nisem vsega pora-
bila, pa sem spet varčevala z
denarjem.
Tudi odslej bom tako varčevala,
da — česar ne bom porabila danes,
bom prihranila za jutri in še za na-
slednji dan. Mislim, da ni težko
varčevati in če bo vsak tako priza-
devno varčeval kot jaz, bo imel
vedno dovolj za svoje pogrebe m
ne bo nikoli v denarni stiski.
Štefka Šmigoc, 8. razred
Oče mi je nekega dne pripo-
vedoval o sebi, ko je bil toliko star
kot jaz.
Bilo je leto pred vojno in nihče
ni slutil, da bo čez nekaj mesecev
vojna. Rekel je, da je bilo pred
vojno vse veselo in razigrano. Ime-
li so vsega dovolj.
Nenadoma se je v pripovedova-
nju vrnil v čas tik pred vojno.
,,Bil je lep dan in sonce je sijalo
na našo hišo. Pripravljali smo ko-
line. Zvečer smo jedli in pili,
nesluteč, da bo jutri že strah in
groza."
Znova je začel: ,,Ko sem se dru-
go jutro prebudil, sem zaslišal po-
kanje. Mati je sedela pri peči in jo-
kala. Nenadoma je vstala ter
shranila v omaro vsako drobtinico
z mize, ki je ostala od včeraj."
Vprašal sem jo: ,,Mati z.akaj joče-
te? Kje je oče? Ona pa ni nič
odgovorila. Ko sem vstal, sem
vprašal brate in sestre, kaj se je
zgodilo. Povedali so mi, da se je
začela druga svetovna vojna. Štiri
leta vojne vihre in še nekaj let za-
tem je bilo življenje zelo mučno.
Varčevali smo s hrano, skratka,
lahko bi rekel, da smo bili sestra-
dani. Vsak dan je mati prinesla
kos kruha na mizo in to je bila na-
ša vsakodnevna hrana. Pri hiši nas
je bilo sedem in vsi smo živeli od
kosa trdega kruha. Bili sm.o zelo
suhi in izmučeni. Proti koncu voj-
ne smo jedli samo še, skoraj bi la-
hko rekel — drobtino kruha. Ma-
ter so odpeljali v koncentracijsko
taborišče in morali smo sami
skrbeti za hrano.
Tako se je končalo moje skro-
mno otroštvo. Vidiš, zato sem zdaj
tako skromen in nerazsipen kakor
ti."
Od tistega dne sem začel varče-
vati s hrano, z denarjem in drugi-
mi prelepimi stvarmi.
Alfi Kodrič, 8. razred
Ta zgodba govori o revnih sose-
dih, ki niso doma daleč od .nas.
Tole kar bom sedaj povedala, sem
videla na lastne oči.
Neki dan sem šla k sosedu na
obisk. Pri tej hiši je veliko otrok, a
vsi so oblečeni zelo skromno.
Takoj, ko sem prišla tja, je pri-
tekla k meni najmlajša deklica.
Imenovala se je Sonja. Stegnila je
roke in to je pomenilo, da jo naj
dvignem v naročje. Seveda sem jo
takoj vzela. Ta dan je bilo zelo
hladno. Sonja je imela oblečeno le
kratko'krilce in raztrgano jopico.
Vprašala sem jo, ali jo kaj zebe.
Sonja je bruhnila v jok. Povedala
mi je, da mama varčuje z obleko
in da nimajo kaj obleči. Potem
sem to res videla. Cez dva meseca
je bilo v vasi veliko praznovanje.
Bil je krajevni praznik. Sonja ter
njeni starejši sestri Marjeta in Olga
so nastopale. Zagledala sem jih v
lepih rožastih oblekah in z lepimi
sandali na nogah. Kar strmela sem
od začudenja. Po nastopu je mala
Sonja pritekla k meni. Zasmejala
se je in rekla: ,,Vidiš te obleke je
mama šivala iz starih oblek, ki
smo jih varčevali in nosili ista
oblačila skoraj eno leto vsak dan.
V mrazu in soncu smo bili oblečeni
enako". Ob teh njenih besedah
sem skoraj pričela jokati.
Dogodek se mi je tako vtisnil v
spomin in želim, da bi bili vsi tako
varčni in pridni, kakor ti otroci, ki
niso zahtevali lepših oblačil,
čeprav so bili drugi otroci oblečeni
zelo lepo.
Nadica Vindiš, 6/b razred
Marsikaj slišiš o tem, koliko lju-
di umira od lakote, žeje — najbolj
duševne bede. Zakaj? Zato, ker
ima ena stran hrane, obleke pre-
več, druga pa remalo ali nič. V
tedniku 7 dni je bil objavljen se-
stavek: ,,Bogatija pa taka — ob
njem pa j^bila napisana tudi pre-
malo dobim kruha, ki velja le en
dan. Pa prej? Med vojno? Ali se je
kruh tudi takrat metal v posode za
smeti? Ne verjamem. In zakaj se
sedaj?
Res, trideset let je dolga doba,
marsikaj se spremeni, izboljša,
toda kako? Ce zagledaš kruh v
posodi za smeti, greš kar brezbižno
mimo in niti ne pomisliš, da bi ta
kruh rešil življenje otroku, ki umi-
ra...
Ali pa, recimo, obleka. Sedaj je
moderno dolgo, pred mesecem dni
kratko, visoke pete. Ljudje se ho-
čejo moderno oblačiti, za obleko
dajo tudi po tristo tisočakov.
Moda se hitro spremeni in tristo ti-
sočakov vržeš proč. Ce pomislim,
kaj bi s tristo tisočaki naredila
dobrega, me oblije mrzel pot.
Pred nedavnim je bil pri nas mi-
sionar iz Madagaskarja. Rekel jc.
da je Afrika uboga, a ne bo dolgo
gre naprej, se razvija kmalu tudi
tem ne bodo več stradali, živeli
slabo, kajti svet gre naprej.
Toda... kaj gre naprej? To da .t?
bo več toliko lakote, to že. Toda Se
vedno je lakota — duševna.
Koliko je narkomanov, samo-
morilcev, pijancev med mladimi.
Zakaj? Zato ker iščejo pot v poza-
bo težkega otroštva. Njihovi starši
ne vedo dajati, vedo le jemati,
vedo jemati, jemati od tistih, ki ni-
majo nič. Narkomanu besede ne
pomenijo veliko. Potiho prekolnei
njegove starše, ki ga niso naučili
živeti. Preveč tragične stvari se do-
gajajo po svetu, da b' človek lahko
z mirno vestjo pisal o tem. Kajti
vsak je nečesa kriv pri tragiki
mladega človeka. Nekateri starči
so preveč radodarni z denarjem,
varčni pa z lepim vzgledom in
razumevajočimi besedami.
Dominika
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
26. oktober 1978
TIPMIIC
Marija Lovrenčič
Popotnik
Jutranji žarki zlatijo nebo
in sapica rahljo pihlja
po travi zeleni se rosa blešči,
po ozki stezici pa stopa nekdo.
Zamišljen popotnik je mladi fantič,
za sonce in zlato nebo ne zmeni se nič
le mirnih korakov v svojo
gre pot njegovo srce je strto
in zavedno odide od tod.
Marija Lovrenčič
Dan, ki ga
pomniva
Dan ki ga pomnim
je dan prvih poljubov
najine prve ljubezni
zato pomnil bom ta dan
in ga nikdar pozabil nebom.
To je dan moje sreče steboj
prvih poletnih noči
to je moja največja ljubezen
moj prvi poljub.
Toda ti si odšla
seboj si odnesla moj prvi poljub
vsak dan me spominja na to
spomin prve ljubezni naj bo.
Kam si odšla
neznana je pot za teboj
odnesla si mojo srečo seboj,
odnesla moj prvi poljub
zato pomnim ta dan.
Konjički škrebljajo, ker voz'jo težko . . .	(posnetek Ivo Ciani)
Marija Lovrenčič	PŠ6niČka
Pšenička na polju že zori
kombajni so že pripravljeni
za teden al dva bo s polja
pospravljena.
Se časi zelo spreminjajo
mlatiči iz skednjev izginjajo
vse stroji po polju delajo
veselih pesmi radi se spominjajo.
Sem hodil po polju prostranem
sem videl pšeničko zoret,
sem mislil kako je bilo veselo,
nekoč ko žanjice začele so žet.
Je pesem veselo donela,
saj dekleta in žene so vesele bile,
pšenička je v snope letela,
in mati prinesla je drobnih pogač.
Josip STRAŠEK
Klopotcc
Klip, klop, klip,
na griču gospodarim,
ptice vse tožarim,
sem vetra sin,
mar mi ni dolin,
klip, klop, klip.
Sem vetra sin,
zdihujem iz višin,
noč in dan klopočem,
z vetrom se izjočem,
klip, klop, klop.
Daleč, daleč klopotam,
prav nič vam ne dam,
m vrhu sem gospod,
ne grem, ne gem od tod,
klip, klop, klop.
Sem stražar brez puške,
klip, klop, moj pok
vse ptičke spravi v jok,
klip, klop, na okrog.
Vsi me radi imqo,
pogled mi vedno dajo,
Jcadar vince v sode teče,
život moj se brž izteče,
klip, klop, klop.
Je res jesen?	(posnetek Bojan Rode)
Erika Zupančič Spoznanje
Mladost kot sanje,
ko se spomin povrne vanje,
zahrepeniš po njej,
tako močno kot nikdar prej.
Njen smeh je čar,
in petje nje krepotni žar,
vse črne misli razsvetli,
vso tesnobo prepodi.
Danica Petrovič
Še danes si mlad,
jutri več ni v tebi pomlad.
Premalo let za starost,
preveč spoznanj za mladost.
Mladost kot sanje",
ko se spomin povrne vanje,
zahrepeniš po njej,
tako močno kot nikdar prej.
Marija Lovrenčič
Cas
čas je ura brez koles
in br&z besed, čas
zaceli rane brez obvez
Cas prežene tuge iz srca
in popelje nas na kraj sveta.
Čas postara nam telo
čas uravnava svet tako.
Čas obrača se kot kolo
enkrat spodaj drugič
zgoraj smo.
Čas današnji je tako
da prej kot prav bo
vse narobe šlo.
TV m NIKOGAR,
SAMO STOPINJE PTIC
IN VETRA \ TRAVI
Reka se vije med ločjem. Vrbovo šibje jo skriva in
spremljajo jo jelše. Voda tiho mrmra in srebrno siva teče nekam
daleč ...
Na produ gledam kamenčke, gladki so, voda jih je prinesla
od daleč in spet jih bo odnesla dalje.
Ničesar ni, samo reka in tišina in nebo - in morda majhna
sreča. Ker je nekdo ob meni, ker je nekdo v meni.
Skrivam se, skrivam se pred ljudmi. Mladost rojeva ideale
toda hočejo mi jih ukrasti. Kdo rodi spoznanje zakaj ne nosimo
s sabo vrtnic, zakaj vse diši po grenkem!
Ne želimo vojn in krvi, toda, če nisi enak drugim kažejo
vate, kot da si zagrešil zločin. Ce vidijo žalost, pomilujejo, če
vidijo veselje obsojajo. Sram jih je ljubezni, ne premorejo
sovraštva. Goije, če'si drugačen! Tedaj ti ostane samo beg. Beg
v včeraj, danes je preveč zloben in jutri? Ce ubežič ... ali pa
morda umreš.
Toda hudo je bežati — od ljudi!
In zato skrivam, vse skrivam in iščem reke in dokaze in
nekoga, ki potrebuje oblake in reke in ptice.
Težko je nositi v sebi to neizrekljivo skrivnost, kije včasih
bolečina, ki te hoče raztrgati in kričal bi, pa te nihče ne bi
slišal.
Kako naj to izkričim in komu? !
Potok teče v reko, reka teče naprej, da se izlije v moije
A čemu živi člt)vek —.
Marija Lovrenčič
Trgatev
Prišel je trgatve čas
že klopotec vabi nas.
Šli bomo v gorice
grozdje brat
Pridi sosed znami da
nam bo krajši čas
saj še vina starega imam.
Grozdje že sladko je
treba ga obrati je
v mošt ga bomo sprešali
vince iz njega delali.
Pridi sosed z nami,
da nam bo krajši čas
saj še vina dobrega imam.
Ko zvečer se na preši
zberemo malo še zaplešemo
Saj Štajerci veseli smo
radi tudi si zapojemo.
Pridi sosed z nami da nam bo
krajši čas saj še vina
starega imam.
Erika Zupančič
Rojstvo-smrt-rojstvo
Ko ljubezen umre,
je rakev srce,
in težina nje,
bolečino povzroče.
Ni pogrebcev, ne cvetja.
Ni govora, ne poslovilnega petja.
Nihče s teboj ne žaluje.
Še prijatelj ti duri pred nosom zapre.
Takšna dejanja naj upanje ti ne zatre.
Ne predaj se vinu,
čeprav sam si z bolečino,
verjemi! Ljubezen znova se rodi,
viharne noči zvedri,
smehljaj se spet v očeh zablešči.
Še pridejo vate dvgmi,
prava ljubezen jih prepodi
Franček HOLC
Klic Slovenskih goric
Klic klopotcev Slovenskih goric
z Gomile turistom mikavnih goric
lep je pogled na Jeruzalem in vrh Cerkvenjaka,
■ prek dravske doline se vzpenjata Hum in Grmada.
Z Gomile lep je razgled prek pesniške in dravske doline
tja na zahod na A vstrijske - koroške planine;
v smeri Huma čez porušeni Vurberški grad
lep je pogled na Pohorsko in Kozjansko strnad.
Južno od vrha Gomile so travniki pesniške doline,
ki se raztezajo na ptujsko-poljske nižine;
daleč v ozadju so vinski haloški griči,
Donačko goro in Boč krijejo zeleni gozdiči.
Čez Ormož je pester in pisan razgled,
vrh Ivanjščice je često v meglo odet;
tja čez vinorodni Kog in Jeruzalem
do Pres'ke je viden slovenjegoriški teren.
Prav lep je razgled na pomursko ravnino,
včasih vid'mo tud' Blatnega jezera gladino,
čez Runeč do Lendave ter gor so Sobote
in še naprej so vidne Goriške planote.
Le pridi se prijatelj moj,
pri kleti na Gomili tu postoj;
najboljši lek za bol srca
je kup 'ca vinca rujnega.
Oglejte si turisti naš Gorički kraj,
še zlasti na Gomili četvero-mejni zmaj;
tu občinski, šolski in farni mejniki stojijo,
iz štirih strani do Gomile zvonovi zvonijo.
So na Gomili še hiše lesene
s slamo pokrite in vegaste stene;
idilične tudi so vinske klečaje,
na mnogih se sleme že maje.
Ceste do vrha Gomile blatne in prašne so še,
a kmahi bodo asfaltirane vse;
še tretji stolp tu na četvero meji zdaj
zgradili bi naj - če denarca bo kaj.
Naj te ta pesmica ne vodi v čar,
če ti Slovenske gorice niso mar,
tukaj v kropu četvero mejašev na Gomili
ni najti primera slovenski idili.
Erika Zupančič
Bodi človek
človek človeštvo gradi.
Človek po človeku hrepeni.
Človek človeško zaupanje želi
Resnica grenka kot pelin,
da človek človeka le v stiski želi,
da vsak le za svojo srečo skrbi.
V človeku zavist se kopiči,
vse močneje v njem gnezdi gad,
Taaaf zastruplja najslajši sad
otroških nad.
Ne smeš biti dober, odkrit ne pošten,
kaj še, da si resnicoljuben...
takrat si neumen.
Ne smeš biti sam ali otroško razigran,
v družbi vesel, ne kisel,
če si tak - si čudak!
Karkoli hočeš storiti
ali svoj jaz braniti,
si vedno velik bedak,
posmehuje se ti osel vsak,
Človek! Bodi že človeku brat,
ne zavidaj mu sreče, ne posmehuj se z gorja,
razumi takrat ga, razumi kot brat.
Daj mu koristen nasvet,
da mu se slajše sreča nasmeje,
da v zablodi našel bo svetel žarek spet.
Nikar mu ne bodi gad!
Vse lepše bilo bi življenje,
manj trpljenja in več nad,
če bil bi človek človeku brat.
Človek bodi človeku človek.
Oj, ti žlahtna trtica!
(posnetek Ivo Ciani)

26. oktober 1978
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
Franjo Brumen
(Biografski roman petih rodov)
7. nadaljevanje
Posebno zanimivo je bilo pri luščenju
bučnic. Najbolj spretne in pridne roke so
imele kar zajetne kupčke zelenkastih jedrc
pred seboj. Otroci pa so sproti pojedli, kolikor
so nakiščili. Se na sosednjih kupčkih so
zajemali, če je le ugodna prilika odvrnila
pozornost. Nič ni zalegla namislica, da bo
de^bil uši' tisti, ki bo zobal bučnice. Da so
otroci imeli še večje veselje, so jim starejši
dajali pokavčke, kakor so imenovali jalova
semena, ki so mesto jedra imela prazne
napihnjene mehurčke. S temi mehurčki so
otroci z veseljem pokali drug drugemu pod
nos. Kako enostavne zabave, pa vendar toliko
prisrčnega veselja. V taki sredini niso mogli
rasti hipijevci. Verjetno je bilo nekoč mnogo
bolje z vzgojo.
K čehanju perja sta navadno prišli tudi obe
sosedovi, ena z leve druga z desne strani
zapovrstnih hišic. Temu opravilu so se otroci
radi izmikali, pa jih tudi nihče ni preveč silil,
saj je razpihnil z mize ves puh, kdor se je le
neprevidno nasmehnil ali kihnil. Po čehanju
so običajno ponudili kuhan kostanj in zalili s
sadjevcem, ki je bil včasih še sladek in so ga
smeli srebniti tudi malčki.
Proti božiču v adventu so pripravljali in
popravljali jaslice. V tem so hiše tekmovale
med seboj. Nihče ni mogel prikriti česa
posebnega, kar je komu ugajalo, vse so
posnemali in so tako posamične figurice
vedno znova dopolnjevali z najrazličnejšimi
domislicami Oče Andre pa je hitel obnavljati
polomljene zobce na grabljah in z delci
nalomljenega stekla je gladil in stružil ročaje
za različno orodje.
Zimski čas je hitro potekel Do svečnice je
bilo zelo mrzlo, da so od slamaste strehe visele
dolge in debele ledene sveče, ki so se vsako
noč, kadar je opoldneva posijalo sonce in
zganilo kapljice snežnice podaljševale in
odebelevale.
Ko se je okrog Matija zima začela lomiti,
je velika črna Bama polegla telička. To vam je
bil spet dogodek za otroke. Od prve ure dalje
so ga neprenehoma obiskovali in opazovali
Sprva je samo poležaval in Bama ga je pridno
oblizavala, da je šujskanje z jezikom bilo
slišati ceh skozi preperela vrata. Bama je
novorojenčkovo kopel opravila vestno in.
temeljito. Sopara se je kar kadila s teličkovega
telesa. Stric je pohitel s slamnatimi snopi
zatlačiti vse reže in špranje ob oknih in pod
vrati, da se malček ne bi prehladil
Gospodinja Angela bi rada imela isto
pasmo, ker je bila Bama dobra mlekarica. Ko
je pri zajtrku zvedela, da je bikec, so otroci
zagnali hmpen krik in smeh: „Bikec, bikec,
naš bikec!" Tako je bil obenem tudi že krščen
in je ostal Bikec, dokler se nekega dne ni
privezan za lestev na vozu žalosten napotil čez
hrvaško mejo v sosednje mesto, kjer so se
vsako leto odvijali veliki in živahni živinski
sejmi Otroci so ga vzljubili in tako se je
orosilo marsikatero oko. Na kmetih je vsako
živinče neke vrste družinski član. Otroci so ga
spremljali na tej žalostni poti. V veliki
množici živine je zginila sled za njim.
Ostali so samo spomini Še dolgo se je
sukal med otroki pogovor o Bikcu. Posebno
za Potokrajeve so bile to nove in zanimive
zgodbe. Še dolgo potem se je razlegal prešeren
smeh, ko so se pogovarjali, kako je teliček po
opravljeni kopeli poskušal vstajati in se
postavljati na šibke noge. Navadno je najprej
stegfiil desno prvo tačko in se vzpenjalt pa se
je prekucnil na levo stran, ker je pozabil, da bi
moral obenem stegniti tudi levo. Potem je
ponovil vajo tako in tako, dokler mu končno
le ni uspelo. Toda navadno zadnje tačke niso
zdržale in zopet se je zgrudil na tla. Otroci so
pridno nastiljali mehko slamo okrog njega, da
se ne bi udaril ob golih tleh.
Ni trajalo dolgo, ko je Bikec pokazal
ljudem, da je prinesel na svet dovolj kravje
pameti, da si lahko sam pomaga. Postavil se je
na vse štiri in se nekoliko nerodno napotil
proti tistemu koncu mame, kjer je obešeno
napeto vime. Razkoračil se je na široko,
poiskal najobilnejšo dudo in začel sesati, da je
cmokalo in se cedilo od gobčka.
Pa ne da bi rekel mami hvala za sladki
napoj Kaj še, sunil in suval jo je, da je
zaštokala. Češ, daj, kar imaš! Jaz hočem
imeti. Tudi telički že od malega neusmiljeno
vihtijo bič zahtev nad svojimi materami
Teliček še ni utegnil nehati s svojimi
zanimivi predstavami, ko se je v spodnjem
hlevu rodil Pegec, Tako so krstili žrebička, ki
je bil po ^celem telesu posipan z lepo
razporejenimi čmobelimi pegami na rjavi
podlagi. Pri njegovem rojstvu so otroci
opazovali vse tako, kakor pri črni Barni
Nobene razlike: kopanje je bilo prvo in enako,
postavljanje na noge je bilo podobno,
zahtevnost do matere pa isto tako
nepopustljiva. Edina razlika, prvi je bil
teliček, dmsi pa žrebiček. Sedaj so hodili
otroci v hleve, kakor na kakšno razstavo od
ene podobe do druge.
Zima je še nastlala zadnje velike puhljaste
snežinke, kakršne naletavajo v marcu in jih
ponekod imenujejo kočarski gnoj. Tako so se
včasih trpko ponorčkali bogatejši kmetje z
bajtarji, katerim koze niso zmogle pripraviti
dovolj potrebnega gnoja.
Nekega jutra navsezgodaj, ko je še nekaj
mlajših otrok tičalo pod toplimi odejami, je
stric prinesel novo novico: „ V zadnjem hlevu
so se nam nocoj pujski nakotalili Sedaj jih je
že devet, pa ne vem, ali jih morda ne bo še kaj
več."
Kakor da bi nastal požar, so se pognali
otroci s postelj in kar naravnost proti vežnim
vratom „Nikamor ne smete iti, dokler se vsi
ne umijete, da mi ne uročite pujskov!" je po
stari štegi zaukazala teta Angela.
Tudi pri pujskih je bilo podobno življenje,
le da bolj razdrobljeno in pestro. Težko je bilo
opazovati samo enega, ko pa je v gnezdu kar
mrgolelo. Bili so kakor en sam živi klopčič.
Nekaj črnih, nekaj pisanih; zdaj so bili črni,
zdaj beli na vrhu. Nov dogodek je otroke še
bolj razgibal
Običajna zimska napetost je tako v stričevi
stiski počasi ponehvala. Vsak dan je bilo kaj
novega. Otroci so premlevali dogodke,
razmišljali in tuhtali Mlajši so se po otročje
veselili, večji pa so se začeli tudi že
pogljabljati. Spomnili so se na pravljice o
štorkljah. Kaj pa če je tudi pri ljudeh kaj
podobnega? V Življenjski šoli v kmečki hiši
deca mnogo hitreje dozorijo.
Pestri dogodki so po svoje tudi
razbremenili tudi obe materi Nič ni bilo več
potrebno toliko miriti. Dovolj je bilo prilik,
da so lahko otroci izpraznili svoja
nerazpoloženja in polne koše radovednosti
Ceh k malicam, obedu in večerjam jih je bih
treba priganjati.
Na klancu ob kapeli je sonce najprej
zlizalo sneg in led. Otroci so pospravili sanke
in drsalke. Po obcestnih jarkih je žuborela
umazana snežnica narasli Trnavi naproti
Pustne šeme in maškare, ki so bila prijetna
popestritev sicer pustnega zimskega zunanjega
življenja, so se umaknile z ulic.
Iznenada je nekega dne pomlad hitro
planila v deželo. Sonce je dvignilo svojo pot že
visoko nad obzorje. Sneg in zgodnji nalivi so
izprali ozračje in vmili prah na zemljo. Topli
žarki so ogrevali premočeno slamnato streho,
da so se meglice sopare dvigale visoko nad
sleme, kjer jih je razblinjal lahen vetrič.
Na prisojnem prečnem tramu pod
napuščem nad kaščo je pristala prva lastovka.
Priletevala je in zopet odletela. Opazovala je
levo in desno, najbolj pa življenje pod seboj.
Ogledovanje je trajalo nekcg dni Ko je
ugotovila, da ji nihče noče ničesar hudega, sta
začela oba z ženinom prinašati biljko za
biljko, jo namočila in povaljala v blatu na tleh
in jih nalepljala v venček na hrapav borov
tram.
,,Zima je strta, pomlad je pred durmi,
kmalu bo toplo poletje", je ugotovil stric. In
začeli so s spomladanskimi opravili Strič je
razvažal gnoj po njivah, pograbljali so travnike
in jih povlekli s prekucnjeno brano, da so
poravnali krtine, obrezali in ostrpali so sadno
drevje, pospravili suhljad v gozdu, ki jo je
nahmil sneg.
Otrok nikakor ni bih mogoče več
zadrževati doma. Silili so za stricem, Qn pa se
jih ni branil, četudi je z njimi zgubljal mnogo
časa. Res da mu niso bili v nobeno pomoč, v
prehudo nadlego pa dobričini tudi niso bili
Na Krčevinah, ki so bile po legi nekoliko
višje, se je zemlja že toliko ^cedila in
posalmila, da so lahko zarezali prve brazde za
zgodnji krompir. Ko je minih Jurjevo in je
ozimina bila že toliko visoka, da se je vrana
skrila v njej, so že začrtali prve redi rane
koruze.
In ko je velikonočni čas blagoslovil
zemljo, so otroci že smeli na trato. Sprva bolj
počasi, da so se v zimi pomehkuženi podplati
znova privadili na ščegetanje po mrazu
nadvignjenih tal
Doma so se kar hitro zvrstili novi
dogodki V zadnjem kotu skednja na mehki
ovseni slami je psica Bistra povila štiri nadvse
ljubke mladiče. Bili so slepi in so se stiskali
pod mater. Zaradi njih je nastal v družini
rru^hen prepirček. Otrok šest, psički pa samo
štirje. Čigavi naj bodo, tega vprašanja niti stric
ni mogel rešiti
Rešila pa ga je muca, kije okrog poldneva
začela prenašati svoje pisane malčke iz
skritega gnezda v drugem kotu skednja. Pa^e
renčanje jo je vznemirjalo in odhčila se je
preseliti gnezdo v seno nad parmo. Otroci so
muco z zanimanjem opazovali, kako je
tovorila gobček za gobčkom po stimi lestvi
navzgor. Na mah je prepir ponehal Oba
najmlajša sta se odločila za mucke.
Navdušenja za številne nove prebivalce pri
Baumanovih se še ni do kraja polegh, kosov
gnezdu na tramu zacvrčali lastovkini mladiči
Mladih lastovičk je bih toliko, da je bih
gnezdeče okrog in okrog obhčeno z
rumenoobroblienimi kliunčki. ki so vsi na
mah zazevali, čim je pri frfotala ptica. Sedaj so
se otroci gnetli pod gnezdom in občudovali in
srednji Martinek je pomodroval: „Kako pa ve
mama, kateri se je najedel? Saj so vsi kljunčki
enaki in vselej vsi zijcgo!"
Že prvo pomlad je prišla na prodaj
manjša kočarija v ulici, ki vodi na železniško
postajo. Hišica stoji med Trnovo in cesto tam,
kjer se je nekoč peška bližnjica odcepila čez
prečeč proti železnici Pritlična in skromna, z
dvema manjšima sobama in v kot stisnjeno
kuhinjo. Ob levem sprednjem delu koče je bil
skednju podoben prizidek, kjer je bila
opuščena stara kovačnica. Dvorišče je bilo
obrobljeno z visokimi brajdami, ki so na
nekaterih delih strehasto prekrivale obrobne
gredice. Na desni strani hiše je bil pregrajen
manjši vrtiček, komaj dovolj velik za sprotno
kuhinjsko zelenjavo. Zadaj za hjšo se je
razprostiral sadovnjak, ki je ob stranskem
kolovozu segal do lene Tmave.
Vsi bližnji sorodniki so se sestali na
ponoven posvet neko nedeljo, ko je Ana odšla
na obisk k sinu Dušanu, ker mu je bilo treba
menjati stanovanje. Stiskati in štediti je bilo
treba povsod ter gledati na vsak krajcer.
Skupno s sošolcem sta se morala umakniti iz
boljšega v skromnejše stanovanje.
Na posvetu je tekla beseda o usodi
Potokarjevih. Vsi so uvideli, da ne bi moglo
ostati tako, kakor je bilo preteklo zimo. Tudi
med najboljšimi nastaja v stiski nerazpo- _
hženje, ki ga ni mogoče zlepa premostiti.
Enotno je bih mnenje, da mora Ana postati
zopet samostojna gospodinja in da je treba
razbremeniti stričevo hišo. S prodajo hiše se je
ponudila velika prilika. Po mnogih pomislekih
in razmišljanju so se odločili Vsakdo najožjih
sorodnikov je ponudil primemo vsoto, da so
dosegli zahtevano višino kupnine in še nekaj
goldinarjev na vrh, da bo za prvo sih, dokler
novo gospodarstvo ne steče. Brat Andrej, kije
poceni prevzel domačijo, se je prostovoljno
odločil nesrečni sestri odstopiti najbližjo njivo
na. Krčeh, da bi pridelali vsaj krompirja in
nekaj koruze. Ostali pa so obljubili še vse
druge potrebne stvari: mleko, kruh, kurjavo in
še nekatere za gospodinjstvo nujne drobnarije:
Dokler se ne postavijo na lastne noge, bodo
vsako zimo podrli v gozdovih toliko zrelega
lesa, da bo izkupiček zalegel najnujnejšim
potrebam. Vsi so dobro poznali ANo, da ona
te dobrosrčnosti ne bo izkoriščala, saj je bila
vedno taka, da je raje dajala, kot pa da bi
jemala.
Ko se je Ana proti večeru vmila in so
posedli k večerji, je stric Andrej zelo obzirno
razkril načrte in sklepe: ,JDraga sestra, ne
smeš misliti, da smo se tako odločili samo
zato, da bi razbremenili našo hišo. Bila si svoja
samostojna gospodinja pri trdni hiši Vemo in
čutimo, da te sedanje stanje zeh teži,
posebno še, ker imaš otroke. Tudi pri vseh
delih in denarnih skrbeh ti bomo stali ob
strani in pomagali, tako dolgo, dokler boste
pomoč potrebovali"
Presenečeni Ani, ki je tisti dan že mnogo
prestala, so se vse rane na novo odprle in
zaihtela je na glas.
„Ne jočem zato, ker naj grem drugič od
svojega rojstnega doma! Prvič z veseljem v
srcu kot srečna nevesta, sedaj zapuščena, strta
in obubožana. Ne! Solze vam naj bodo izraz
hvaležnosti za vašo dobroto!"
Ana je bila vreden potomec svojega rodu,
kjer je bih mnogo srčne kulture in je bil
prepir tujec v hiši
Potem so začele stvari teči bolj naglo. Eno
deh je spodrivah drugo. Kupljeno hišico so
hitro izpraznili Bih je potrebno mnogo
pospravljanja in čiščenja. Nekatere malenkosti
je bilo treba prezidati V pritličju strohnela tla
obnoviti in pozidati nov štedilnik. Končno so
prišli še pleskarji in so prepleskali hišo znotraj
in zunaj.
Ko so še prekrili streho z novim črepom in
so pleskarji odnesli z dvorišča lestvaste koze,
umazano posodje in lestve, je bih kar prijetno
pogledati lično obnovljeno hišico.
Pri preselitvi je stricu Andreju pomagal
svak. Sicer pa ni bih bogvekaj seliti Pa vendar
se je k prejšnjim culicam nabralo še nekaj
malenkosti Naložili so tudi starinsko posteljo,
ležišče pokojnega očeta, ki je samevala v
zadnji hiški pri babici Za siroto Ano
nekakšna dodatna deliščina. Za otroke pa je
stric Andrej zbil zasilne pograde, da so spali
mah pridvignjeni nad tlemi
Tržani so bili sicer radovedni, pa so to
previdno prikrivali, ker so videli, da je nekoč
bogati in ponosni Potokarici nerodno in težko
pri srcu. Dmžina se je tudi tokrat preselila v
poznem mraku, potihoma, kakor da bi bili
ubežniki, ko so se ulice že povsem izpraznile
in so tudi vsa opravila okrog hiš zamrla.
Mati Ana je prvi večer legla spat z
mešanimi občutki; žalostna zaradi velike
spremembe, a vendar pomirjena, da ima zopet
svoje gnezdo, čeprav še tako skromno. Za
vsakega človeka je odvisnost težka duševna
obremenitev, za mater z otroki pa je lahko
usodna. Tudi ona je bila v bistvu ženska,
kakor vse dmge ženske, ki imajo rade kaj
lepega, kaj ličnega, da tudi dmgi radi
pogledajo. Tukaj pa je premogla le
eno-skromno čistočo brez katere mnoge
ženske ne morejo najti zadovoljstva.
Prvo noč so v novem domu presanjali
samo otroci, ki se povsod prilagodijo in
udomačijo, ne glede na spremembe in novosti,
če le starši ne pokažejo prevelikega
vznemirjenja. Zaskrbljena mati pa je noč
prebedela v razmišljanju.
Že naslednji dan je prinesel Potokarici
nova prijetna presenečenja. Zgodaj zjutraj so
se vrstile bližnje nove sosede iz ulice. Ena je
prinesla mleko, druga celi hlebec kmečkega
kruha, tretja jajčka Ceh dehtečih kosov iz
tunke ni manjkalo. Vsi v ulici so jo prisrčno
sprejeli v svojo sredo in obljubili nadaljnjo
pomoč.
Potokarica si je v pratiko zabeležila vse
darove z vseh strani Hotela je nekoč povrniti
dobrote.
Otroci so se, kakor povsod, hitro
prilagodili Občudovanja vredna je prilagod-
ljivost vseh otrok. To je lastnost, ki je
prirojena vkoreninjena. Dokler človek ne
dozori v odraslega člana dmžbe, ga je mogoče
oblikovati, kakor mehko glinasto maso.
Čimbolj dozorevajo in lesenijo korenine, tem
težje je presaditi odraslo drevo.
Stric Andrej je imel v sadovnjaku za
skednjem bogato skladovnico lepo nažaganih
smrekovih desk. Ob ugodnem trenutku je
pridobil ženo Angelo, da sta pri domačem
mizarju naročila novo pohištvo s petimi
posteljami in še najnujnejšo kuhinjsko
opremo. Ceš, če bodo mogli, bodo otroci
nekoč pomagali materi povrniti, če pa ne, pa
naj pač gre za dobro ime.
Še preden sta potekla dva meseca, se je
prismejal stric: „Ana, pripeljal sem vam novo
pohištvo. Res da n iz težke hrastovine, niti
lepe orehovine, a uporabno bo, da boste
stanovali bolj dostojno.
Še enkrat so solze zalile mehke Anine oči
Zahvalila se je s hvaležnostjo in obljubo, da
dolgo ne bo pozabila.
Počasi je Potokarica dopolnjevala vse, kar
je bih v gospodinjstvu in pri hiši še potrebno.
Ko so minili meseci prve pomladi in je prišel
Vidov dan, se je Dušan vrnil iz šol Prav tiste
dni je bila mlačva ozimine na višku in krepki
mladenič je pridno pomagal stricu Andreju.
Ni bil vajen kmečkega dela, pa se je vendar
kmalu privadil, četudi je bih treba poprej
prebolezti krvave žulje, ki so zranili nežne
dlani
To so bile za Dušana zadnje počitnice. Z
materjo sta se domenila, da bo treba pustiti
latinsko šoh in se odločiti za uk primerne
obrti, da bi čimprej prišel do kruha. Odločitev
je bila zeh težka. Oba z materjo sta se
zjokala, skoraj da mati bolj kot pa sin. Bil je
priden dijak in imel je veliko veselje do
študija. Končal je četrti razred in opravil malo
maturo s prav dobrim uspehom.
Sorodniki so bili sicer pripravljeni
pomagati, toda mati je uvidela, da ne more
sprejeti žrtev sorodnikov, ki niti lastnih otrok
niso poslali v šole in so morali delati doma na
kmetijah. Iz hiš, kjer je bih preveč otrok za
domačijo, pa so morali v uk k različnim
obrtnikom, celo v bolj oddaljena mesta.
Zgodnja poletna vročina je že močno
pripekala in tudi najkasnejše ozimine so hitro
dozorevale. Prišle so žanjice iz revnejših koč z
roba velikega trga. Med njimi je bih tudi
nekaj viničarskih žensk z bližnjih hribov
vinorodnih goric, ki so se po svoji govorici
izrazito hčile od domačink.
Nadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
26. oktober 1978
TEDNIK
SOVRAŽIM VOJNO
Večkrat smo se v Soli učili ali pa sem slišal pripovedovati, kako hudo
je bilo med vojno. Nemci so strahovali naše ljudi, da bi sc odpovedali
materinskega jezika in postali Nemci. Kako grdo so znali Ncmci ravnati z
našimi ljudmi, smo slišali pripovedovati ženico v Halo/ah. Aprila smo
imeii športni dan. Sklenili smo, da gremo obiskat partizansko ženo. Pot
ie uila dolga. Hodili smo po blatnih klancih med y,oncami. Komaj sem
akala, da pridemo na kraj, kjer je bila osamljena partizanska
postojanka. Pred Drnekovičevo hišo smo se pc-siaviii v krof,. Partizanska
žena nam je povedala, da je njen mož spal na seniku, ki' m: prišli Nemci
ponj. Zaprli so ga v sobo in ga zasliševali. Nato so ga pretepali. Odpeljali
sc ga v zapor. Ker ni hotel nič priznati so ga še huje pretepali, K- r j, hil
hudo izčrpan, so se Nemci odločili, da ga ustrelijo. Ustrelili ^ m v
I eskovcu. Tako se je rešil muk eden izmed neštciih, ki so delali /h
svobodo.
Edi Skv;l.; 3/a
Mladi bralci, mladi ustvaijalci vabimo vas, da se oglasite! Z
veseljem bomo objavili vaše Uterame pridevke, tudi likovne.
Opogumite se in posnemajte druge. Naj vam bodo tokrat za
vzor likovniki in literati osnovne šole Videm pri Ptuju.
Na straži
(linorez, S. Bratušek)
Moji prvi
kuharski
poskusi
Nekega dne v počitnicah je ma-
mica dejala, da mora naslednji dan
na semmar v Maribor. Povedala
mi je, da bom morala kuhati. Iz
hladilne skrinje je vzela kos mesa,
da se do naslednjega dne odtali.
Dolgo v noč sem premišljevala,
kako bom skuhala kosilo. V
shrambi je bilo še nekaj solate,
krompirja in kompotov. Odločila
sem se, da bo imelo moje kosilo
predjed, glavno jed in desert. Na-
slednji dan sem se zbudila zelo ra-
no. Zbudila sem še brata. Naročila
sem mu, naj gre v trgovino. Vzela
sem majhno košaro ter odšla v klet
po solato in krompir. Ko sem pri-
šla iz shrambe, sem si na mizo
pogrnila star časopis. Pripravila
sem si skledo in lonec. Krompir
sem olupila in ga razrezala na
kocke. Nato sem ga umila in nanj
nalila mrzlo vodo. Krompir sem še
malo solila. Nato sem očistila in
oprala solato. Premišljevala sem,
ali naj spečem pečenko ali dunaj-
ske zrezke. Odločila sem se, da
bom cvrla dunajske zrezke. Pri-
pravila sem si tri krožnike. Na
prvega sem vsula drobtine, na dru-
gega moko in na tretjega sem ubila
tri jajce. Meso za dunajske zrezke
sem potolkla ter malo posolila, a
še pred tem sem jih umila. Na šte-
dilnik sem pristavila majhno sko-
delico ter vanjo dala mast. Med-
tem sem par zrezkov povaljala v
moki, potem v jajcih, naposled v
drobtinah. Kmalu sem že prva dva
zrezka položila v mast. Tudi
krompir je bil že kuhan. Poiskala
sem servieto ter prijela za lončeva
ročaja. Vodo sem scedila v pomi-
valno korito. Krompir sem kmalu
zmečkala, le nekaj sem si jih pusti-
la za solato. Kmalu sem ocvrla vse
zrezke. Ko sem to delo opravila je
prišla domov mamica. Hitro sem
zmešala solato, dodala sem ji sol,
kis, olje in krompir. Na mizo sem
pripravila pribor: nož, vilico, žlico
in žličko. Za predjed sem ponudila
majhen narezek, za glavno jed sem
imela solato, pire krompir in
dunajske zrezke in za desert
hruškov kompot.
Vsi so me pohvalili. Tako sem
mamici olajšala vsaj en dan dela.
Anita Peklar
MOJE POTOVANJE
Z LETALOM
Nekega večera smo sedeli v topli
kuhinji. Mama je kuhala žgance,
oče je bral star časopis, sestra je
gledala televizijo, jaz pa sem sede-
la na tleh in buljila v zgodovinsko
knjigo. Nenadoma je stopil skozi
vrata poštar in vsi smo obrnili gla-
ve proti njemu. Dal nam je časopis
in neko čudno pismo, ki je bilo ob
koncih rdečemodro. Bilo je zame.
Hitro sem ga odprla. Na njem je
bilo napisano, da se lahko čez dva
dni vkrcam na letalo. Srce mi je
poskakovalo od veselja. Hitro sem
odšla spat. Ze naslednjega dne sem
si začela pospravljati svoje stvari v
kovček.
Komaj sem čakala dne, ko bom
lahko šla na letalo. Prišel je čas.
ko sem se poslovila od domačih in
stric me je odpeljal na letališče.
Tam je bilo veliko letal. Bila so
petkrat večja od naše hiše. Cez ne-
kaj minut sem se poslovila od stri-
ca in odšla na letalo. Prostor se mi
je zdel kot naša dnevna soba. Cez
vrata je prišel pilot. Kmalu smo
vzleteli. Postalo me je tako strah,
da sem sosednji ženski ležala pri
nogah. Od sile so mi popustili tudi
pasovi. Ko sem vstala, se je letalo
obrnilo in zopet sem padla na tla.
Videla sem, kako so se tuje glave
obračale proti meni. Postalo mi je
slabo in odprla sem si okno. A te-
daj je nastal tak prepih, da je neki
ženski odneslo ruto z glave. Videla
sem, kako so potnikom stali lasje
pokonci. Stevardesa mi je rekla:
,,Zapri!" A še ni imela predpasni-
ka. Slednjič sem jo ubogala. Vse
glave so se ozirale proti meni. Na-
to je prišel proti meni debel moža-
kar. Ko je začel govoriti, sem
opazila, da nima hlač. Bruhnila
sem v smeh, nato pa še ostali
potniki. Moža je obšla takšna sra-
mota, da se mu je spodrsnilo in je
padel v sredini letala. Prav tedaj se
je letalo obrnilo. Ker sem sedela na
tleh, sem se prekucnila z zadnjega
sedeža naprej. Žena me jc debelo
pogledala in začela kričati. Ko se
je letalo pomirilo, sem odšla spet
na svoj sedež. Pogledala sem skozi
okno in videla hišice, majhne kot
mravljišče. Tedaj je pilot zaklical:
,,Goriva primanjkuje! Spustili se
bomo s padali na zemljo. Ob bese-
di ,,padalo" me je streslo. A pri
vratih so se že spuščali potniki.
Bila sem zadnja. Pilot mi je dejal:
,,Hitro, hitro!" A sem se ga prije-
la okrog vratu in trepetala. Sled-
njič me je pahnil od sebe. Padalo,
se še ni odprlo, jaz pa sem trepeta-
la kot šiba na vodi. Slednjič se je
odprlo. Bila sem vsa srečna. Pada-
la sem in padala in zemlja mi je
bila vse bliže. Zavem se in vidim,
da ležim zraven postelje. Bile so le
sanje.
Sonja Svenšek,
8b
Ženica trebi buče
(linorez, S. Junger)
OBISKALA SEM STARKO
Ko .se je pričela druga svetovna vojna, so Nemci
navalili tudi v naše kraje. Prišli so z letali, tanki in to-
povi ter sejali smrt po našem ozemlju. Mnogo naših
ljudi je trpelo, se bojevalo in umiralo za svobodo.
Nekega popoldneva sem se odpravilapo strmi cesti
h gozdiču. Zraven njega so njive, ki so skromno
obdelane. Na robu gozda stoji majhna hiša. V njej
stanuje stara žena, njen brat in hči z družino. Težko
sem že hodila. Naposled sem le prispela na cilj.
Potrkala sem na vrata. ,,Naprej", se je slišal glas
starke. Vstopila sem. ,,Dober dan, babica, Ste sami
doma?" Starka mi je odgovorila s kimanjem glave.
Nato sem dejala: ,,Babica, a vas lahko nekaj
vprašam?" Samo pokimala je. Nato sem jiz začela
zastavljati vprašanja. Odgovarjala je počasi in vsako
besedo izgovorila s premislekom.
,,Zclo sem se bala Nemcev. Bili so gro/ni. Zdeli
so se mi kot pošasti. Vojna mi je pobrala dva sina.
moža pa so mi zaprli. Veliko sem morala pretrpeti.
Se danes ne vem, kako se je moglo to /goditi".
Prekinila sem jo in vprašala, kaj je bilo tako hude-
ga. Nadaljevala je. ,,Nekega ne so Nemci prišli tako
nenadoma, da ni nihče vedel. kako. Tam poglcdaj,"
je pokazala s prstom," tam se jc /godil tu /ločin.
Kostnerjcvol No, saj po/naš te kraje". — ,.Seveda
iih." sem odeovorila. ..Tam, so le!n "'»rf«!;!; Jtiri
partizane. Ne vem, kje so grobovi. Toda vem njihova
imena: .lakob. .lane/, Vinko in Alojz. Bili so junaki.
Rešili so soseda, ko so ga Nemci hoteli odpeljati v'
Nemčijo. Nemci so jih napadli zahrbtno. Ujeli so
žive. F^rislonili so jih ob zid in jim hoteli zave/ati oči.
..Ne damo. da bi nam zvezali oči", je zavpil eden. Še
sem slišala, kako so kričali. ,.Življenje bomo dali z.a
svobodo." Takrat so se oglasili streli. Borci so mrtvi
padli na tla. Ne vem, kaj se je zgodilo z njimi. Nemci
so nato odšli in sc razkropili po hišah. Tudi k nam so
prišli. Morali smo jim odstopiti dve sobi in kuhati
hrano. Skoraj pri vsaki hiši pa je bil eden pri partiza-
nih."
Opazila sem, kako vedno težje govori in postaja
žalostna. V očeh so se ji zalesketale solze in naenkrat
sem zapazila pot na njenem čelu. Roke so se ji začele
tresti. V kuhinjo je pritekel dveletni vnuček. Stisnila
ga je v naročje.
..Babica dovolj bo za danes. Oglasila se bom kdaj
drugič. Vem. težko je pripovedovati o vojnih časih,
ko nam je sovražnik grozil na vsakem koraku s
smrtjo."
Želim, si da nikoli ne bi doživela tega, kar so do-
živeli moji predniki.
Marjana Hvaleč 8/ b
Trgatev	(linorez, D. Jurgec)
Bilo je res za prazen
nič...
Ljudje se mnogokrat prepirajo. Nekateri prepiri trajajo dolgo, drugi
ne. Pogosto je vzrok prepira neka malenkost. Takšen sporček sem
doživela tudi sama.
Sosedovi so se bili pravkar preselili v novo hišo. Bilo je troje otrok,
vse same deklice. Srednja je imela črne lase in dolg jezik. Kadarkoli me je
zagledala, mi gaje pokazala.
Nekega dne so imeli pri njih koline. Ko so z vsem delom končali, so
nas povabili na maUco. Otroci ne moremo nikoli mirovati. Tudi jaz sem s
kosom kruha obloženim z mesom, odšla ven, da bi se pridružila otrokom
pri igri. Crnolaska me je zagledala in pristopila k meni. Najprej me je
premerila od nog do glave in vprašala: ,,Kaj delaš ti pri nas?" Odgovorila
sem ji: ,,Z atekom sem prišla." Nekaj časa je molčala, nato pa se zapičila
v moj kos kruha in mesa. Ogledovala ju je in rekla: ,,Zakaj ješ naše
meso?" Grižljaj v ustih se mi je zataknil. Pridružili so se ji še njeni
bratranci in sestrične. Skoraj sem že jokala. V meni je odmevalo: ,,Zakaj
ješ naše meso?" V tem srditem boju z besedami sem kar tja v en dan
dejala: ,,Vi pa imate naš lonec. Dajte nam ga nazaj." Lonec smo jim bili
posodili. Vstopila sem v hišo in z očkom sva odšla domov. Trdno sem se
oprijela očetove roke in se skrila za njegovim hrbtom, da sem ušla
zlobnim pogledom. Doma sem o tej dogodivščini pripovedovala, a so se
mi vsi samo smejali in rekli, da sva obe nori. Sama pa tega kar tako nisem
mogla požreti. S sosedo se še nekaj časa nisva pogovarjali. Ko so mi
kasneje ponudili kakšno stvar, sem jo odklonila ali pa s strahom vzela.
Bala sem se namreč, da bi mi morda kdo pozneje to opomenel.
Danes sva s sosedovo deklico dobri prijateljici in kadar se spomniva
lega dogodka, se od srca nasmejiva. Sedaj šele veva kako nespametno je
bilo vse skupaj.
Olga Kmetec 8/c
Na delo
(linorez, J. Pal)
Mamica je
zboleia
Moja mamica je stara 32 let.
Rodila se je leta 1946 v Ptuju. Je
srednje postave, črnih las, črnih
oči, in nasmejanega obraza. Zme-
raj skrbi za nas, čeprav nismo
bolni. Najbolj skrbi, da smo vedno
čisti.
Otroci so najbolj srečni, če so
njihove mamice zdrave in vesele.
Nekega dne je moja mamica zbo-
lela. Očka je v lekarni kupil zdra-
vila proti kašlju in vročini. Nekaj
dni jih je jedla. Nič ji ni pomaga-
lo, zato se je odločila, da bo odšla
k zdravniku. Zdravnik jo je pre-
gledal in predpisal zdravila. Kmalu
se je počutila bolje. Cez teden dni
se ji je gripa spet ponovila/Odšla je
k zdravniku. Zdravnik ji je napisal
napotnico za bolnico. Dolgo je ni
bilo domov, zato smo bili v skr-
beh. Ko sem zvedela, da je ostala v
bolnišnici, sem bila zelo žalostna.
Vse jc delala stara mama. Pri kosi-
lu se mi je zdelo, da nihče ne nare-
di boljšega kosila kakor mamica.
Vsako sredo m nedeljo smo Sli k
njej na obisk. V bolnišnici je osta-
la 14 dni. Nekaj dni je še hodila na
pregled. Najbolj srečna bi bila, če
mamica ne bi bila nikoli bolna.
Tatjana Lozinšek,
8/b
CKDMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijsko
cfejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja uredniški
odbor Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič,