?;»v. \ii V Trstu, v sredo, 12. marca 1919 Lc r. i : LXIV zhaja vsak nedeljah n praznikih. -Uredniiivo: ulic j I ■■jn'iSka * slSkega U), I. nadstr. - Dop'si mi st pošiljajo uiednistvu, Nefrankirana pisma se ne prejemajo. rokopisi ve ne vračajo. lidautelj n odgovorni urednik SIcfjii Godina. - l.astnik konsorcij llsia „Edinosti", — Tisk tiskarni' Edinost. Telelou uredništva n uprave štev. 11-57. — Narofiilna ztiaSa : za telo leto liU K, pol leta 30 K, tri mesece 15 K — za nedeljsko izdajo za celo leto 12 K, pol 1«U ti K. Posame/m* fttevilka /a Tr,f in o ;olicu 2J., viti zona) JU vhi lasi trgovve: in obrtnikom tu tu JO vin«: otmrlnife. /.ilivalo poslanice, vabila, oglasi dmjrn'h zavodov«« v.' ojjUsi t tekstu Usta do li vrst 30. K vsaka na.'al na \tsta HK. Mil-j oglasi po 8 vin. Ueseda. naitnan, pa 811 vin. Ogl.nr soiejeitia seratni »JJelek Eitiimeti. Naročnina i;i rc klima«; i; o se po5iljaj0 likjučno upravi ,Edinosti*. Uprava in iiueratm oddelek ii- m hajata \ ulici Sv. Fračiika K- 20. i'i»itnohra;i. račun 841. • \ MIROVNA KONFERENCA. Odbor desetorice. 1 Iz Pariza se poroča 10. (. m.: Odbor zaveznikov se »t sestal včeraj oli 3 pop. Odbor se je izjavil v prid določitvi zastopnikov vlasti, ki imajo posebne interese, s strani velevlasti v gospodarsko in finančno komisijo. Nato se je razpravljalo o poročilu vojaških svetovalcev, predloženem po Fochu in nanašajočem se na definitivni nemški vojaški Statut. Ustanovilo se je besedilo poročila in odobrili zaključki. Prihodnja se.ia bo jutri ob 3 -popoldne. Odprava novačenja v Nemčiji. iz Pariza se poroča: Dvoboj med Lloyd Georgem in focliem se je končal z zmago angleškega ministrskega pnedsednika, ki Je uveljavljal mnenje, da naj se odpravi (novačenje v Nemčiji in se uvede poklicna vojska samih prostovoljcev. Foch pa je nasprotno smatral za nevarno poklicno vojsko, ki bi v slučaju mobiiizacije moifla postati ognjišče kadrov, in je menil, da je bolje, če bi se skrčili generalni štabi in kadri, kot pa število čet. Izročitev nemških trgovinskih ladij. Pariški »Journal« poroča, da so bili nemški odposlanci povabljeni v Bruselj, da se jim sporoči izjava, ki jo je prošJo soboto izdelat vrhovni vojni svet glede izročitve nemškega brodovja in prehrane Nemčije. ______ Mednarodna uredba prometa. h Pariza se poroča 10. t. m. uradno: Komisija za mednarodno upravo pristanišč, vodnih potov in železnic, je danes razpravljala o raznih klavzulah, ki naj se glede železnic vstavijo v mirovno pogodbo, pri čemer so ji •bili za podlago popravki, predloženi po- redakcijskem odboru. Prihodnja seja bo jutri. Volna odfikodntae, U m) Jo pleča Nemčija. Posebni dopisnik »Pall Mali dazette« brzolavlja iz Pariza: lz najzanesljivejšega vira se sporoča, da je sklenila komisija za povrnitev vojne škode, da znašaj skupna svota, ki se naloži v plačilo Nemčill za voino odškodnino, osem mtfijard sterlingov (nad 800 milijard kron sedanje vrednosti). Nemiri v Berolimi. I/. Berolina se poroča: Ugotovilo je, da je bilo tekom zadnjih nemirov v Berolimi uhitili oseb. svojo nemarnostjo zakrivili umor Liebknechta in Roze Lu-xemburg. so bili po dolgi preiskavi, katero je vodila posebna komisija, sestavljena od zastopniko\ vseh strank, aretirani in izročeni vojaškemu sodišču \ Bero-linu. Švicarski denarni kurzi. Po zadnjih poročilih iz ženeve, se zamenjava: 100 francoskih frankov za 88'45 švicarskih irankov. Uki lir za 74'55 ir.. 101» K za 23'tU fr.. 100 mark za- 478(1 ir.. 100 rubljev za 5U'75 fr. in UKi španskih peset za 101 fr. pudera- AngleSka polivka na mirovni konferenci. Valutno vprašanje v državi SHS »Lavpratore« poroča iz Belgrada: Komisija za uredi-tev valutnega vprašanja Je Imela danes svojo sejo. Sporočilo se Je, da finančno ministrstvo proučuje valutno vprašani«. Preden se predloga predloži parlamentu, se zatil&l mnenje izvedencev. Vlada za Slovenijo. »Lavoratore« poroča: Belgraiska vlada je imenovala več poverjenikov pri ljubljanski vladi, med njimi Antona Kristana za narodno gospodarstvo. Nemci, Madžari In Slovenci. »Lavoratore« poroča iz Ljubljane: Nemci so na več točkah fronte kršili premirne pogoje, ker so streljali na slovenske patruije in neoborožene ljudi. V Lipnici so nemški vojaki napadli in oropali srbske ujetnike, ki so se vračali iz ujetniških taborlSč pri Dunaju. Na meji proti Madžarski so madžarski vojaki obstreljevali orožniško patruljo ter ustrelili enega orožnika, drugega pa ranili. Poštni promet med M adi ar hk o 1« Hrvatsko ustavljen. »Lavoratore« poroča iz Zagreba: Poštno ravnatelj-fctvo naznanja, da Je do nove odredbe ustavljen ves poštni promet med Madžarsko ter Hrvatsko, Dalmacijo ter Bosno. Amerikanska komisija v Zagrebu. Lavoratore« poročai st Zagreba: Prispela je semkaj posebna amerikanska komisija, ki ima nalogo, da prouči narodnostne razmere v Istri in Dalmaciji. Komisija je it odpotovala v Istro. Pl. Vaneaš aretirau zaradi protlsrbstva. »Lavoratore? poroča iz Zagreba: Aretiran je bil znani arhitekt Vancaš zaradi svoje protisrbske propagande leta 1W4. Boji za Lvov. Iz Varšave se poroča 10. t. in.: Vesti, ki prihajajo i/ Lvova. razodevajo skrajno resnost položaja. Mesto ie obkoljeno od ukrajinskih čet. Po odhodu itiedzaveznlške podkomisije, ki njeno posredovanje ni imelo nikakršnega uspeha proti trdovratnostl Ukrajincev, so le-ti zasedli železnico, ki vodi iz Krakovega v Lvov, in nadaljujejo t. nezaslišano srditostjo vojaške operacije proti Lvovu. Poljske čete, zelo maloštevilne, se branijo z veliko hrabrostjo, podpirane uidi po prebivalstvu, ženske in otroci, ki dobivajo za hrano sedaj samo po enkrat na dan juho, ki jo razdeljuje mestni svet, se udeležujejo boja, opravljajoč pomožno in stražno službo. Stotine uranat velikega kalibrat pada v Lvov, rušeč mesto in moreč prebivalstvo. Ves promet je pretrgan in je nemogoče poslati ojačenja in municijo, kar v Lvovu zaprti Poljaki tako nujno potrebujejo. I »a se revi Lvov, je potrebno. da pride pomoč od zunaj in se obvežejo Ukrajinci. da se umaknejo. Mesto se ne more več dulgo ustavljat: oblegovulcem. Padtjc Lvova bi porazno učinkoval poljsko Javno mnenje in bi mogel lineti skraino ležke bledice za notranjo in zunanjw politik«. Nedavno je objavil veliki londousH list Times* čla nek iz peresa Američana F. A. Simw.;s:i. kje, je nu ..ako zanimiv način označal politiko Velike Britanije na mirovni kontenenci. Posnemamo: Anglija je na konferenci strokovno in diplouuitično bolje zastopana nego katera druga velesila. In vsa ta pamet, ki je tam zastopana, je koncentrirana na jasen, zamišljen program. Angleški državniki so bolje razumeli izkustvo te vojne, nego kdorkoli drugi. Oni edin; vidijo, da so se razmere velikih narodov izpreuienile. Odločilna uloga v vojni in v miru pa pripade Ameriki iz istih razlogov, iz Katerh jo je Anglija često igrala v prošlosti. Z Ameriko je treba računati in angleška politika se Je spretno sprijaznila s tem položajem. (Vavna točka današnje angleške pcVtikc je da se angleško-amerikansko prijateljstvo postavi na solidno podlago za bodočnost. Ko Je VVilson prišel v Hvrpo, je bila naloga Angležev, da predsednikom dajo obliko in notranjo vez. In to so Angleži storili. Angle/.i so se zvezali i VVilsonom«. Lotili so se skoro •nemo/ne naloge: da ustvarijo Zvezo naroduv, da se VViistmove ideje preobrazijo v evropsko mašineriju. Da niso Angleži storili tega. ta načrt ne bi iuve! mnogo uade do uspeha. Za Angleže mora biti Zveza narodov instrument za ohranitev njihovega imperija. Anglija je bila že pred vojno, kar se tiče ekspanzije, nasičena. N;e veliki problem ni bil: ali i-e kdo poveča, marveč, da ohrani, kar ima. Težišč« britanskega imperija je Indija. A ta začenja pri Gibraltarju in se razteza do Hungkonga. le dežele si hoče zavarovali. Zato so si Angleži, kot praktični ljudje, usvojili idejo Zveze narodov. Nadejajo se. da Zveza postavi Ameriku kul mandatarja velesil v Carigrad, v Mali Aziji ki v osrednji Afriki. Cilj Angležev ni, da si osvoje kak nemški teritorij, .marveč da preprečijo, da to ozemlje ne pripade zopet Nemčiji. V Londonu pa vedo, da edina Amerika more prenašati to breme, ne da hi se ogrožala angleška varnost iu angleški interesi. Da pridobi Ameriko za to, ie poslala Anglija svoje najntodreje, najblstreje in najpleineniteje stvari \ Pariz. Sprejeli so Wilsonovo idejo o Zvezi narodov in prepričali so VVilsona. da hoče tudi on isto. kar ni žele. Zveza narodov izhaja iz anxlesko-ainerikanske zveze, ie au-gleško-ameriški eksperiment. Tega eksperimenta ne bi bilo, da si ui angleška politika usvojila VVilsonovili namer, jih spravila v soliden načrt in Jih podprla z nuj-veščejšlmi diplomati, kolikor jih ima danes svet. Nevjrnsst omper'iaSezma. Svet desetorice, ki razpravlja v Parizu kot predsta-vitelj vseh zaveznili narodov, bo pozvan morda že v tem tednu, da določi nove zapadne meje Nemčije. Neki švicarski, francoski pisan list pripominja povsem upravičeno. da bo od duha. v katerem bo sestavljena razsodba vrhovnega sveta, ki je v tem hipu razsodnik o mekih narodov, pred vsem odvisna ino/nost pravičnih iu stalnih udnošajev med Prancljo In Nemčijo. Od te razsodbe bo odvisen dolgotrajen miren odmor za kontinentalno tivropo. Odvisno bo tudi politično vedenje Nemčije in iskrenost uje deutbkratičiiega dogovora, a slednjič tudi obstanek /veze narodov same. Ni pretlranu, ako pravimo za sedaj, da utegne hiti ta teden odločilen za zgodovino sveta. \ko bi v tistem delu livrope, v katerem st| čenjale, če /e ne naravnost izzivale, vse velike vi»jue v moderni dobi. hoteli nadaljevati z novo krivico his-murekovskega značaja, bi kakršenkoli mednaroden sporazum ali »tivodhu ueizoKibiio poteptalo maščevanje na- rodov. Ce pa se bo med inejo osvobojene Lorene • \ Renom spoštovala pravica krajev, ki pričakujejo, da bodo mogli s'atni določiti svojo bodočnost, odklanjajoč vsako nasilje, potem se ustanovi definitivno jamstvo proti imperijalizmu in proti - kakor naglasa resni :uu lijanski list Secolo« veliki laži o strategičnih roštvlh, ki se je še vedno poslužuje militarizem v mokratični Kvropi. Narodi. L: so toliko trpeli v teh petih letih vojne, /urnevajo slednjič obstanek iz vestnih vprašanj. Paragraf osmi poslanice Wilsonove. sprejet od vlad enteute, obsoja krivico storjeno Franciji v letu 1871.« Ako se ta krivica popravi, bi pouienjalo, da se vzpostavijo meje iz leta 1870. Ali - minister Clemenccatt je odkrito i/r razil željo, naj bi se Franciji povrnile meje iz leta 1814.. a irancoski minister Briand je v januarju leta 1917. \ okrožnici, doposlani poslanikom, zahteval, meje iz leta 17VU. Razun tega se govori odkrito, naj se nemškim krajinam na levem bregu reke Reue vsilijo ncvtraliteta, razorožitev in prepoved koavfederacije. Na reki naj bi stražila stalna vojska zaveznikov s pravico, da more imeti posadke tudi na desnem bregu Rene. Oni. ki stavijo take zahteve, navajajo v podkrepljenje zgodovinske in gospodarske argumente. Nekateri so celo tako odkriti, da izjavljajo: Ker smo našli v Loresr cvetočo kovinsko industrijo, nam je treba tudi mnogU oglja; zato ga moramo iskati tudi onkrat starih mej. Ne pcmislijo pa ti • iinpeiijalisti, da so to prav isti argumenti, s katerimi je tudi Nemčija hotela opravičevati svoje zahteve, oziroma osvojitve: to so večne nrL-i-veze militaričnega dušenja in političnega zatiranja. Francija i-e bila napadena in je zmagal. Vsakdo ji mora pri-! znati pravico, da se storjene ji krivice popravijo. Ali. tudi Francija ne sme segati predaleč, ne sme postali —■ imperiJuHstlčna. Ne sme zahtevati več, nego dopuščata pravica iu načelo samoodločbe narodov! Imperijalističiui pohlepnost je neupravičena, pa naj je naperjena tud' proti kaki Nemčiji. Ta pohLep je nevaren za Evropo k nje bodeči mir. Ali brest-lltovski mir, nrokletcua -pu-mina. ne daje dovoli pouka Iti svarila? > V I «* > t * is v V ..........A .. ' .1 t. .. Krivica je krivica, pa naj se dogaja Francozom ali Nemcu, in nasilje je zločin, pa naj je storjen na škodo francoskega ali nemškega naroda I Krivica je uevar-uost, ker nosi v sebi vsikdar kali bodočih novih nesreč. Tudi imperijalisti na strani entente naj se ne varajo! Poraženi so nemški militarizem nemško nasilje nemšk; irnpčrijailzem: li pa pogažen nemški narod 7tlmill|on-skl kulturen narod! Ta živi, bo živel In bo imel vedno zadostno sredstev In moči, da bo mogel zahtevati primerno mesto in veljavo v kolu narodov. Nemški narod ostane komponent v življenju narodov. To Je dejstvo, katerim bo treba računati. In zakrknjeni imperijalizetu. ki ne bi hotel računati s to resnico, doživi prej ali sLi ..... maščevanje od strani naroda ,ki se inu je dogodila krivica. In dlplornatje naj se ne vdajajo nikakim iluzijam: *tudl ruski narod živi in bo živel ter si ne pušča vrivati ni kake ga brest-lftovskega miru. Ravno v zadnjih časih prihajajo vesti o dogodkih v Rusiji, ki nc dovoljujejo nlkakega dvoma. Iu to velja tudi glede manjših narodov. Vsi hočejo živeti v mejah, do katerih imajo pravicp po svojem ze mil j epi snem položaju In po etniškem pravu. To vidi modrec Wilson in to izpoznanje mu ie narekovalo ideje, ki jih je položil v svoje točke. Napovedal je bol vsakemu imperijalizmu, ker vidi v nJem kali za novo gorjč. nevarnost za človeštvo, za bodoči mir. ki ga hoče kakor je izjavil pred svojim odhodom iz Amerike — zagotoviti na podlagi niačela samoodločbe in svobode vseh narodov. Domate vesti. Premestitev nuudslratncgu urada. Mestni magistrat n.,m sporoča, da so se uradi magistralnega oddelka VIII (občinska lastnina, ustanove, bogočastje. dobrodelnost) preselili i» uL del Teatro št. 5 v četrto nadstropje mestne palače. Konjsko meso. Danes se bo prodajalo konjsko meso in sicer brez kosti po K 7'20, s kostmi po K kg v naslednjih mesnicah: Kriinz, Molbigrande Hrovat. Istria I*, lioruettiui, Media M. Visintinl, lesa I, ^ala-nion. Media llž. Salvagno, Solitario 7. Tedeschi, Po/zo 18, Fautiui, Cecilia 9, Nordio, P Barbacan t. Mtiner. Indtistria 5. litici. Brainante n. Pratolongo, Carduc. -N, Urslcli. lesa n. Bandeu, Revoltella 465, Pontoni, l'in-taua 22. Svagel, Olnlla 5, Mitri. Castaldi -1. (liisiua, Oiulia 88, Rossl, Farueto II, Forluna, Media Si. Ma-sutti, tilulla 31. Bartoll. S. Marco Supp, C.tprin s. \\ ranitzk.v. Malcanton I". Carniel. , Jellusich, Oiulia 4(), Fraucesehhiel, Sette-fontane 17, Zerovnik. Mura l). Poletti. Violin a vento 5, Viscovlch, Oiulia 25. Demarchl, tluardia T t : 11 i 10 31 svojo istorih Moliu a vaiore 4, labbri. Lazzaretto vecJ losa. Cavana 8. tržaške sokolske /upe vadlteljski zbor ima v nedeljo,' flne M>. t. m. ob dopoldne v pri k!a v 1'rsiu. Načehvilt. Pravljični popoldan bo v petek v Nau.dneni domu, naj s bo lepo ali grdo vreme. Pripovedovanje bskih narodnih pravljic se prične ul> A pop. Cene kakor po na- V..U edei v 4U ■ to po .Ml St. lil loze po 4 K. Stran II. »F.DINOST« štev. 7H. V Trstu, dne 12. marca 1919. Plesna \aja * Slov. Čitalnici, ki ^ 'nimtle^a !>o ;:-tlcljka radi iRspiira/umljcnia ni vršila, ho danes oh <> f.\ cćer. Mestna zastavljalnica. D;mt>, \ sredo, vi bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dra/hi razni ne-dras»)cciii predmeti, zastavljeni meseea septembra leta 191 .s na /astaMic listke serije 144 in sicer od štev. 0W.M!| t:(> stJ\. 'jl.fllH). Piomet \ pristanišču. Prispeli so: 14. Bruck-. Nal ilo- in Fioren/a II i/ Hcnctck; oilphila: P. Holienlo-fie \ Benetke. Proteo v Pttlo. Poročilu varnostne oblasti za h. t. m.: 5. t. m. je bil na tioldriiijevent trmi aretiran Marij Spadonc. ker ic Mi'ku //Miču ukradel denarnico s K 3I\50. \retirana ie bila 5. t. ni. Ines Lueclllni. ker so Mašil pri n.e.i >l;:ščlce in mast, vse ukradeno Josipu Co-siiti/rju. I.necliiitiiev a je prodata ukradene stvari nekemu P. HenciVttu in Alo.v.ijn Sanahanu. ki sta hila tudi aretirana. Ker so našli pri njem sardine "v škatljali. vredne okoli I o lir in ukradene v skladišču št. Ifi \ stari prosti lnk: \ škodo javnih skladišč, ie bil odveden v zapor Paskal Scltol. Ukradene sardine so mu vzeli. Aretirana sla bila kletni Leopold Bo/. in 321etni HrmeueKili'o Calliyaris. oba Tr/aeana. ker so našli pri litiju tri sode petroleja vrednega okoli 4U0l> kron. nkra-s iicu.i voiaški upravi. Petrolej so zasedli. Odvedli so \ zapor .kletno Ano Brajnlkovo, Tr-/ačauko. ker so našli pri niej za približno 3(10 K perila, ukradenega Ceciliji Tonoti v lil. Bachi st. J. Nesrečen padec. VirRilii Šahee. star 22 let. ie padel \ podpalnbje parnika Favignana ter se je težko pobil ulavi in sc najbrž tudi poškodoval znotraj. Z vozom rešilne postaje so na prepeljali \ bolnišnico. Žepna tatvina. V ul. sv, Antona" je neznan tat ukradel uospe VtiRellni Mravie. ki je prišla iz Oradca, denarnico, v kateri se je nahajalo Mil lir in K. poleg tega pa tudi sl lazue listine. Okradcnka je tatvino naznanila karabi-itieriein. Darovi. Ob priliki krsta Peric Ljtibota je gospa Marija Fer-tolja nabrala med navzočimi družinami Ferfolja, Peric in 1'usar K 210' za moško podružnico CMD. Vse najboljše slavljeniku In slaviteljem ter prisrčna hvala na-biralki in darovalcem 1 Namesto cvetja na krsto družinski prijateljici pok. Mariji tirnic daruje družina Kravosova K I01— moški -podružnici CM1). mudila prilika, da Izvrši dano mit ualojjo. Vidakovič ca je čakal pred hišo in je udaril z letvo po slavi, da ie ta pa:! : :::ivesten na tla. Vidakovič ie mislil, da ie žrtev mrtva in je pobegnil. Račun pa je nanesel drugače. Trgovec ie ostal živ. Njegova žena. njena sestra in napadalce so priznali svojo krivdo. Pega vi lejjar se v Bosni čimdalje bolj širi. Omejili so potniški promet na železnicah in zaprli šole. Lov na mast je uprizorila te dni sarajevska policija in našla po mesnicah, trgovinah in restavracijah velike zaloge. ki jih je zaplenila. Poslano*) Kupim danes srebrn denar po nalvišlih cenah. ALOJZIJ POVH urar in zlatar In iipriultn ro "ni Izvađen«« Tr it, Trg Bar/iera vacchla 3. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. HALI OGLASI Proda Razna vesti. sc molzna koza z 2 mladičem,!. Razovica 202. 3444 DPflrifl se "s<'"1 okvirjev jn okuic, rlUUU popotnih, za okna, 1 za 1.50 t'l. Antoni'. Caccia tO, Frank. 3448 Dfflfin 'e dvorec s »o^aini in r lUUU kuhinjo, z vsem pohištvom in vsem komfortom za 70.000 K. Kavarna Commercio (blagajn«) Kaučič. :s4r»l AlftffPD ' ^VtjnTml vrati, umetni-UlllUifc ivka snrejemnlca, naslonjači , luči, kuhinjske oprave, zrcala in velika miza so produ. Ul. Kallce 2, vr. 5. ____3462 Ifnnim pohištvo, blazine, volno, nUPlin zimo in druge rabljene predmete. Piiite; Vivante, Plazza vecchie 3, vogal ul. Poste. _34r3 nnnflf ' v sredo, skupni plesna UUIHSAi vaja v bivši Sokolovi dvorani (N. D.) plešejo se novi plesi. 3454 Kupim vreče, ara Soli-3419 Min drevesu, sk:, priporočljivejie vrste, prodaja po 3 do 5 K komad, Josip StrekelJ v Komnu. na naj JOSip MUH barve za kmetilke vozove; plačilo po dogovoru. 3449 lat« letna tonska, sposobni /a vsa domača delu pri družini treh oseb (gospodinja po dnevu odsotna). Služba ni naporna in je združena * hrano, stanovanjem in plačo. Sbogar, ul. »v. FrančiSka 24 IV. n, 3445 Fotograf Ant. Ml Trsi, ul. delle Poste št. 10. OorlCSj Oorfto št. 38, na droriiču, 1288 i! dež ulico • hotela Balkan prodaja čer. ulico za družine po znižanih cenah svoja izvrstna vina, 3433 Oicrsko Žigosanje bankovcev ie naletelo na velike tehnične težknće, ker ogrska nima v to potrebnih priprav, zato sc Siri misel, na) se z žigosanjem avstrijskih bankovcev m,i! > počaka in naj se poveri ta posel avsfrijsko-nemškemu državnemu žigosanju. Tako mednarodni dopisni urad. Kako bodo pa to izvedli, je druga stvar. Nova kiiiiga o bivšem cesarju Viljemu. Živo zanimanje ie vzbudila na Angleškem že skoraj dotiskatva knjiga: Moji vtisi o cesarju Viljemu«, ki jo je napisal David \ ogne Hill, MvSt ameriški poslanik v Berlinu, liill opisuje bivšega cesarja, opazujoč »a čisto kot 61oveka, dosti simpatičnega, njegov detiusko radostni smeh pri vsaki dobro uspeli šali, njegov prijazen način v občevanju, s katerim je pridobival ljudi zase. Nasproti temu pa post ivlja njegovo grdo, kruto in naduto obnašanje kot cesar, ki ga dela komičnega, neznosnega. V svoji duši nI krvolok in nasilnik; njemu ie bila vojska sredstvo za namen. ki mu }e bil svet, in to je; veličina Nemčije. Dar ruskih legljonarjev mestu Parizu. Kakor poroča »■Figuro«, ie prejela pariška občina v dar od ruskih le-gijonarjev, ki so se do zadnjega časa Hr>jevall na francoski •fronti, medveda Miška. Medved, ki so ga privedli ruski vojaki s seboj na Francosko 1. 1016., je preživel kakor njih zvest tovariš z vojaki vred dobre in slabe čase. Mišku so preskrbeli stanovanje v zverinjaku. Ruski legijonarji so se vrnili v svojo domovino, da se bodo hoievali zoper boljševike. Nesto za snemke. V Rafundi blizu Stoekholma se Je ustanovilo mesto za kinematografske snemke, po vzorcu kalifornijskega Los Angelcs, k. je središče ogromne amerikanske filmske industrije. Okolica pri Rafundi je pripravna. Tam so skale, gozdovi, polja, travniki, ki jih je mogoče posneti na najrazličnejše načine. Vse priprave bodo res tvorile mesto: Skladišča, delavnice itd. V celoti c petdeset velikih poslopij z najmodernejšimi opravami. Industrija prične s svojim obratom že v 1. 1020. /ena naročila morilca za svojega moža. Ob začetku \ ijnc je šel na bojišče trgovec v Otočcu na Hrvatskem, ■Vute Kraljic; njegova mlada žena je pa kaj kmalu poza bila liani. Sla je v Zagreb, kjer je kupila v Cernomeru liiso in tam odprla svojo trgovino. Postala ie bogata. V tem pa se ie vrnil mož domov in ni sc ji zdelo prav, ko jo jc ino/ vedno nadzoroval, medtem ko ie bila prej svobodna ženska. Ko sc je posvetovala s svojo sestro Mlizo. se je odločila, da ga ubije. Treba jc bilo samo najti pripravno osebo za to dejanje. l'o mnogem iskanju so jo našle v osebi Tome Vidakoviča. ki sta mu dali nekaj stotakov. Tudi sta ga dobro pogostili, kadar jc prišel k njima in mu dali nazaduje revolver. Ko jc nekoč trgovec potoval v Liko, je šel Vidakovič za njim, a sc ni ponudila prilika, da bi ga bil ubil. /ato se je vrnil nazaj. Tudi ko jc drugič čakal morilec na svojo /rtev pred neko hišo, se ta ni prikazala, in čakanje le bilo brez uspeha. Trgovčeva žena In njena sestra sta hili razjarjeni, zakai ne '•»vrši svoje naloge. Končno je ponudila prilika. V neki noči je bi! trgovec v mestu, tedal -»e jc Vidakovlču po- Denar srebrn plačam po najvišjih cenah urar Plfio, Corso it. 15. Srebrn denar kupuje po najvišjih cenah urar ul. Man-zoni St. 17, pritličje. PFAFF Stroj za šivanje in vtznjea pravi nemški uzorci. Seidel & Neumann In ,Singer( Gast & Gasser. lingata zaloga vieh potreb $5in. Mehanična delavnica /a vsako popravljanje Tvrdka ustauovljen« 1. 1H78, FRANCESCO BEDNAR Trst, ulica Campanile 10. ZAHVALA. 2» Ti® prwnflOge doka2e ganljivega sočutja ob priHki izgube naše ljubljene soprogo, ozir. matere Marile Grgii iarekamo tem potom veem, ki ao na kakršenkoli način počastili spomin rajnee, naj*dan®jŠo zahvalo. Sf. maša zadušnica se bo Hraia v ponedeljek, 17. t. m., ob 8.96 zjutraj v cerkvi i?. Ivana pri Trstu. Žalujoči soprog In sin. Prav dobro istrsko belo in črno vino po zmernih cenah se dobi na drobno in debelo pri R. Nalalanu na Opčinah 386, 2 vagona vina CHIAHTI „RUFFINO" t. j. najfinejše italijanske znamke ' prodaja v 2titrskih steklenicah protokolirana tvrdka J. Porčlna v Trstu, ul. Torre bloncu it. 20. II^.ij.; z In brez čeljusti, zlate Umetni ZObje _ krone In obrobki - VILJEM T8SCRER, Ront. zobotetinik Trst, Ml. 30. oktobra (e* Caserma) št. 13, II. — Ordinira od 9 piedpoldne do 6 zvečer. — Zobozdravnik Dr. Mratek Trsi — Corso 24 — I. n. Trsi. Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop. iruMulm iiimiit itk, itablmli ii netil zobje. Zlato, srebro in dragulje kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Povit, v Trstu, Rarriera vecchia 3 KIS vinski se prodaja po K 3.60 na drobno, tia debelo ceneje.-- Vino italijansko, opolo, črno, belo briško poceni. Posebna vrsta po kron 4.80. Žalosti vina Ula Petronlo l GULIČ Kraljestvo čokolade Corso V. E. III, št. 39 Prodaja na drobno in debelo čokolado, torrono, kar moto, flaitko. ||U|«A kondonilrane O K A PirailO s sladkorjem »o K Oa9V Likarji v staMavtlcah v vali ki libari IIIMO bel°in crn0, P° K 5 liter- 0d 600 Vll¥Vf litrov naprej se sod podari kupcu. 2M, mm in kMjnk. - Cene imm Tvrdka F. GIOR. APOLLONIO Trst - utica Amalia §tev. 10— Trst. Zobozdravnik DR 0. HORPURdO v Trstu, il. tlNtklM leuini 12 vogal ul. Iclle Poste Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje. Umetni zobje. Umetni zobje. :: Umetni zoble. ZobotehnKki ombulM Opčine 378, I. v hiši lekarne. otyio m i—i ii m 2—5 m Umetni zobje. :: Umetni zobje. M M •I rWBmmammmmnm*mKsmm JADRANSKA - TRST - Vil Času HI Rismrnio S - Via S. Nicalo 9. Podružnice:Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spada-dajoče posle. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun •ST v lirah in kronah tB« po najkttlantnejšili pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 13. —