( Leto XIII, št. 2, junij2011 - KV-GLASILO OBČINE HAJDINA Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN 2011 352(061) 6009085,2 v COBISS o - Poštnina plačana pri pošti 2288 HAJDINA - Knjižnica Ivana Potrča Prešernova ul. 33-35 i?ipn: Odličnjaki OŠ Hajdina in OŠ Breg v družbi župana mag. Stanislava Glažarja, podžupana Andreja Tkalca, direktorice občinske uprave Valerije Šatnprl, ravnateljev OŠ Hajdina in OŠ Breg Vesne Mesarič Lorber in Milana Fakina in razrednikov na svečanem sprejemu v prostorih občine oh zaključku osnovne šole. Čestitamo vsem odličnjakom! ODLIČNJAKOM ČESTITAL TUDI ŽUPAN SDS VABILO Ob dnevu državnosti organizira 00 SDS Hajdina tradicionalno 5. KOLESARJENJE po vaseh naše občine. Zbrali se bomo v soboto, 15. junija 1011 ob 10:00 url na športnem igrišču Hajdoše (pri kartodremu), kjer Je tudi cilj In zaključek kolesarjenja. Poskrbljene bo za spremstvo, varnost, napitke in pogostitev ob zaključku, zate vas lepe vabimo k druženju in rekreaciji, kjer boste obenem spoznali tudi lepote naše občine. LEPOVABUENI cip ° r ČESTITAMO! SIP TV J 5« srni 15 1 15 UREDNIŠKI ODBOR HAJDINČANA ISKRENO ČESTITA EKIPI sip tv za is det uspešnega dela. OBČINA HAJDINA IN ZKD OBČINE HAJDINA VABITA NA PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI V PETEK, 24.6.2011, OB 20. URI, NA PRIREDITVENEM PROSTORU PRED OBČINSKO STAVBO NA HAJDINI. Po prireditvi bo veselo druženje s članicami društev žensk in hajdinskimi kletaiji, ki bodo poskrbeli za pogostitev. V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu krajanov v Skorbi. VLJUDNO VABLJENI! UVODNIK 20 slovenskih let samostojnosti V letošnjem letu praznujemo 20 let samostojnosti slovenske države. Lep jubilej, ki ga lahko s ponosom praznujemo. A smo vendarle dovolj ponosni na svojo državo, na svoj jezik, na zgodovinsko preteklost, predvsem pa, ali smo ponosni nase? Takih in podobnih vprašanj bo v letošnjem letu praznovanja jubileja prav gotovo veliko. Dve desetletji samostojnosti sta nepozabni. Tudi občina Hajdina je del te jubilejne zgodbe. Mlada država si je z veliko truda utirala poti k večji prepoznavnosti. Postala je del združene Evrope, nekaj posebnega med evropskimi narodi, pa če si to priznamo ali ne. Slovenijo v svetu po 20-ih letih samostojnosti drugi narodi dobro poznajo, a se na tej točki, kjer je naša država danes, ne sme ustaviti. Potrebno bo še veliko truda in vztrajnosti in odmisliti bo potrebno slabo, ki mu v jubilejnem letu še ni videti konca. Pri 20-ih letih se človek počuti mlad, poln življenjske energije in želje po uspehu. Pri teh letih se ni težko boriti za svoj jaz, za obstanek, za nekaj, kar je samoumevno in je lahko vstopnica za boljši jutri. A potrebno je delati korak za korakom, bistvo iskati v malih rečeh in biti predvsem pošten sam do sebe in do svoje države. Država smo navsezadnje vsi mi, njeni prebivalci. Če nas bo v prihodnjih letih, desetletjih vodila modrost, potem bomo okrogle jubileje praznovali še bolj s ponosom. Vsakdo od nas Slovenijo lahko danes vidi drugače, predvsem pa si moramo priznati, da smo mlada država, ki ima mnogo posebnega in enkratnega, marsikaj od tega pa se skriva tudi v naravnih danostih. Smo nekje v sredini, na izjemni točki, ki je v vseh letih samostojnosti še zdaleč nismo kaj prida izkoristili. Po 20-ih letih imamo še odlično priložnost, da uredimo tudi to področje. Slovenijo danes poznamo, njena prihodnost pa je za vsakega od nas lahko uganka. Bodimo še boljši, bolj pogumni in vztrajni. Dokažimo, da smo Slovenci ponosen in složen narod, ki se prihodnosti ne boji. Imejmo radi svojo državo. Bodimo ponosni nanjo. Tatjana Mohorko Beseda ravnateljice ob koncu šolskega leta Vesna Mesarič Lorber, ravnateljica OŠ Hajdina. Foto: Črtomir Goznik Ob koncu šolskega leta, ko se devetošolci poslavljajo, je bil v prostorih občine Hajdina že tradicionalni sprejem za odličnjake iz OS Hajdina in tudi O S Breg, za tiste učence, ki prihajajo iz hajdinske občine. Prijeten sprejem je odličnjakom, njihovim razrednikom in ravnateljema pripravil župan mag. Stanislav Glažar s sodelavci. Poleg čestitke za tako izjemen uspeh in želje po uspešnem nadaljevanju šolanja je župan odličnjakom podaril knjigo Slovenija danes in vstopnico za kopanje v ptujskih Termah, za dobro sodelovanje v tem šolskem letu pa seje zahvalil tudi ravnateljici OS Hajdina Vesni Mesarič Lorber in ravnatelju OŠ Breg Milanu Fakinu ter vsem prisotnim razrednikom. ODLIČNJAKI OŠ HAJDINA Kaja Amon iz Skorbe, Vid Markež iz Sp. Hajdine, Nina Zupanič iz Hajdoš, Nika Cornelija Metličar iz Sp. Hajdine in Lara Tement iz Hajdoš. Učenci, ki so se vpisali v zlato knjigo na OŠ Hajdina, pa so: Kaja Amon, Vid Markež in Nina Zupanič. ODLIČNJAKI OŠ BREG Zan Kirbiš in Ana Krajnc, oba doma iz Dražencev. ŽELJE OB KONCU ŠOLSKEGA LETA IN DOBRODOŠLICA NOVIM UČENCEM... Vesna Mesarič Lorber, ravnateljica OS Hajdina, je ob koncu šolskega leta za Haj-dinčana povedala: »Bilo je zelo pestro šolsko leto, predvsem zadnjega pol leta. Veliko se je dogajalo in uspešno so šolsko leto pripeljali do konca. 24 učencev 9. razreda zapušča osnovno šolo, v novem šolskem letu 19 otrok prihaja v prvi razred, tako da so zdaj, ko končujemo, pred nami spet novi začetki, priprave na novo šolsko leto. Veliko vtisov ostaja na to šolsko leto, ko sem tudi prevzela vodenje šole, ampak želim spomniti na dobrodelno prireditev, ki smo jo uspešno izpeljali 15. aprila in nabrali kar nekaj denarja. V naslednjem šolskem letu nas čaka v računalniški učilnici devet novih računalnikov. To je lep dosežek, ki smo ga uspeli skupaj s starši in sponzorji izpeljati. Sicer pa so bili tudi naši učenci zelo uspešni na različnih področjih. Kako ponosna pa je šola na vse uspešne tekmovalce in odličnjake? Zelo ponosna. Na vsakega učenca, ki nekaj doseže, ki šolo Hajdina zastopa na zunaj, smo zelo ponosni. Letos so se v knjigo odličnjakov vpisali trije učenci in vsakega posebej smo veseli. Imamo uspešne tekmovalce v športu, ena naša učenka pa je bila zelo uspešna na nacionalnem preizkusu, kjer je dosegla sto točk. Učenka in tudi šola je posebej prejela priznanje. Tistim, ki se poslavljajo od osnovne šole, želim vso srečo in veliko uspeha v življenju, tistim, ki pridejo jeseni nazaj, pa želim, da se med počitnicami spočijejo in naberejo novih moči za delo vnaprej. Posebej dobrodošli pa so na naši šoli prvošolčki, ki jim bomo pripravili prijeten sprejem, da bodo potem tudi z veseljem hodili v šolo.« Tatjana Mohorko Z zasedanja Občinskega sveta 5. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina V mesecu maju seje Občinski svet sestal na 5. redni seji, kije bila 25. maja 2011 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bilo sprejeto: 1. Sklep in zapisnik 4. redne seje. 2. Zapisnik 3. dopisne seje. 3. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Hajdina za leto 2010. 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina - spremembe in dopolnitve 2009, ki določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina. 5. Osnutek Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj. 6. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbe- na šola Karol Pahor Ptuj. 7. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, s katerim se ustanovi organ skupne občinske uprave, določi njegovo ime in sedež, delovno področje, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo. S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. 8. Sklep o pristopu Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, s katerim Občina Hajdina kot ustanoviteljica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju soglaša s pristopom Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju z namenom skupnega izvrševanja nalog na delovnih področjih Skupne občin- ske uprave občin v Spodnjem Podravju. 9. Sklep o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti v Osnovni šoli Hajdina z enoto vrtca. 10. Sklep o potrditvi Letnega programa športa v občini Hajdina za leto 2011. 11. Sklep o potrditvi Letnega programa kulture v občini Hajdina za leto 2011. Občinski svet se je seznanil s Programom dela Nadzornega odbora Občine Hajdina za leto 2011 in z Letnim poročilom Osnovne šole Hajdina za leto 2010. Župan je Občinski svet Občine Hajdina obvestil o imenovanju podžupanov, in sicer sta za podžupana Občine Hajdina imenovana Franc Mlakar in Andrej Tkalec. DOPISNA SEJA Na 3. dopisni seji je Občinski svet Občine Hajdina sprejel Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Rekonstrukcija podstrešja in pritličja Osnovne šole Hajdina«. Občinska uprava ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA S 4. REDNE SEJE 3. MARCA 2011 4/1 Ivan Vegelj je postavil vprašanje glede ureditve vaških središč, koliko se je plačalo podjetju Ostroga d.o.o., kije izdelalo DUP-e, koliko stane ta projekt, koliko je do danes bilo plačano in kajje z razliko? Odgovor: Pogodba s podjetjem Ostroga d.o.o. je bila v letu 2010 sklenjena za 60.000,00 EUR. Od tega j e bilo 30.000,00 EUR realiziranih v letu 2010, preostanek sredstev pa bo realiziran po zaključenih delih. Pripravila: Valerija Samprl 4/2 Anica Drevenšek je vprašala: V kakšnifazi je izgradnja čistilne naprave na Ptuju glede na to, da bi morala po poskusnem enoletnem obratovanju v oktobru 2010 že imeti uporabno dovoljenje in glede na to, daje izvajalec del CPM v stečaju? Ali obstaja kakšen pisni dogovor glede podaljšanja roka na nivoju države in kaj pomeni prekoračitev roka izvedbe glede vračanja denarja Evropi? Odgovor: SVLRje sporočila, daje Evropska komisija odobrila podaljšanje roka izvedbe projekta za dobo 1 leta. Odločitev je bila sprejeta dne 15.3.2011. CČN Ptuj je končana v višini 96%. Poskusno obratovanje za CČN Ptuj za I. fazo že poteka. Glavni izvajalec je v stečaju, zato se dela na tem, da bodo ostali partnerji na projektu dela prevzeli in dokončali. Pripravila Minja Vučinič - MO Ptuj 4/3 Ivo Lešnik sprašuje: »Zanima me, ali je možno do naslednje seje pripravit odgovor, koliko je bila vrednost investicije sanacije gasilskega doma v Ge-rečji vasi: - skupna višina sanacije, - koliko je bilo financiranja s strani občinskih sredstev, - koliko sredstev je bilo povrnjenih iz države, - lastna sredstva in zavarovanje. Odgovor: Investicija sanacije gasilskega doma Gere-čja vas po neurju s točo 15. 8.2008: Skupna višina sanacije 198,975,60 € GP PROJECT ING d.o.o., Vošnjakova 6, 2250 Ptuj (situacija št. 29034) 198.975,60 € - sredstva zavarovalnice - prejemnik PGD Gerečja vas 21.912,35 € - sredstva občine - prejeta po skle- pu vlade RS, z dne 21. 8. 2008, odobrena s strani občinske Komisije za oceno škode 53.520,94 € - sredstva, odobrena po pogodbi Ministrstva za okolje in prostor št. 2511-09-700106 120.161,49 € - dodatna občinska sredstva 3.380,82 € Pripravila: Marija Rozman OBVESTILO Po dogovoru z Občino Hajdina nudi odvetnica Metka Matjašič Serdoner brezplačen prvi pravni nasvet za občane Občine Hajdina ob četrtkih od 13.30 ure do 14.30 ure na naslovu Osojnikova cesta 9, Ptuj (nad A banko) ali po predhodni telefonski najavi na: tel. št. (02) 48 06 251 ali 031 321 906. Občinska uprava Od 1. maja imamo dva podžupana Župan mag. Stanislav Glažarje na majski seji občinski svet obvestil o imenovanju dveh podžupanov - Franca Mlakarja in Andreja Tkalca. Oba sta že več let vpeta v lokalno politično dogajanje, imata veliko izkušenj z delom v občinskem svetu in tudi v delovnih telesih, kar jima bo prav gotovo precej v pomoč pri njunempodžupanskem delu. Z županom Glažarjem sta že uspela doseči prvi dogovor glede njunega podžupanskega delovanja, tudi področja, ki naj bi jih kot podžupana pokrivala. Obema smo za Flajdinčana postavili nekaj vprašanj. Gospod Franc Mlakar, čestitka ob imenovanju za podžupana. Vam veliko pomeni to zaupanje župana in imenovanje za podžupana? Kako to sploh dojemate? Franc Mlakar: »Želim poudariti, da sem zelo vesel, če mi nekaj uspe po naravni poti, da so potem tudi rezultati. Na to funkcijo sem se na nek način začel pripravljati že pred petimi leti, po prejšnjih lokalnih volitvah, ko morda vsega tega nisem vzel tako zelo resno, vsaj na začetku ne. Nato sem kot član občinskega sveta vse bolj padal v to zgodbo, jo vzel resno in z njo »preživel« prenekatero uro pri analizah. Z mojim volilnim štabom smo veliko vložili v te zadnje volitve in če sem še pred volitvami rekel, da me ta funkcija ne zanima, me je današnji tok dogajanj prinesel do tega, kar se je zgodilo. Po svojih najboljših močeh bom poskušal to funkcijo jemati skrajno resno in vse svoje znanje in izkušnje integrirati v javno dobro te občine in v dobro te funkcije v tem mandatu.« S podžupanom Andrejem Tkalcem si bosta delo verjetno tudi kaj porazdelila? (vprašanje še pred dogovorom z županom!) Franc Mlakar: »Glede na to da sva oba iz gospodarstva, da dobro poznava kulturo in šport, si bomo z županom verjetno kar malo delili različna področja dejavnosti. Ampak počakajmo, kaj bo predlagal župan in potem se bomo dogovorili.« Zupan biti je kar velika čast, kako pa je biti podžupan ? Prav tako častno ? Franc Mlakar: »Zagotovo. Ce ne jemlješ te funkcije tudi kot častne, tudi kot neko minulo delo, o katerem sem govoril na začetku, potem se mi zdi, daje ne moreš doživljati in izživljati pri delu samem. Najprej si moraš počistiti v svoji glavi in jaz upam, da sem to že naredil. V tem mandatu bom poskušal od sebe dati kar največ. Sicer pa tudi funkcijo župana spremlja neko kritično število ljudi; je odgovorna naloga in na koncu največ veljajo izdelki.« Gospod Andrej Tkalec, najprej čestitka ob imenovanju za podžupana. Koliko vam pomeni zaupanje te odgovorne in hkrati prijetne vloge v občini Hajdina? Andrej Tkalec: »Za vsakega občana je to prav gotovo lahko neka čast, zaupanje župana in mislim, da bom to funkcijo, ki mi je bila podeljena, opravljal v skladu z občinskimi interesi in interesi naših občank in občanov.« Kako je razdeljeno vajino podžupansko delo? Kdo bo morda tnalo bolj pokrival katero od področij dela v občini? Andrej Tkalec: »Prvega maja sva s Francem Mlakarjem nastopila podžupansko mesto in kot starejšemu sta mi z županom ponudila, da sam izberem področje, ki bi ga želel morda pokrivati. Ker prihajam iz gospodarstva, sem seveda izbral prav to področje, smo pa se vsi trije dogovorili, da bomo delovali skladno in po potrebi tudi pomagali drug drugemu.« V lokalno politiko ste vpeti že kar nekaj let, zato verjetno ne bo težko biti svetnik občine in podžupan hkrati? Andrej Tkalec: »Mislim, da ne, saj sem že tretji mandat član občinskega sveta. V prvem mandatu sem bil tudi predsednik odbora za družbene dejavnosti, v drugem predsednik odbora za finance in član odbora za družbene dejavnosti, zato lahko trdim, da dobro poznam lokalno samoupravo naše občine, mnoge pozitivne in tudi tiste negativne plati, tako da sem prepričan, da bomo skupaj zmogli nadaljevati do sedaj opravljeno delo in ga morda tudi nadgradili. Po naši stari navadi pa pričakujem, da bomo skupaj složno gradili prihodnost naše občine.« Za župansko funkcijo velikokrat slišimo, da je precej častna. Bi lahko tako trdili tudi za podžupansko? Andrej Tkalec: » Častna ali ne, zagotovo je častna županska funkcija, saj ima navsezadnje prav župan v rokah tudi napredek občine, kar je velika odgovornost. Ce pa so stvari v občini dobro nastavljene, si župan s Andrej Tkalec, podžupan Občine Hajdina. Foto: Tatjana Mohorko svojima podžupanoma delo lažje porazdeli na različnih področjih.« Kakšno prihodnost v Občini Hajdina pa želite graditi skupaj s svojimi sodelavci? Andrej Tkalec: »Predvsem nagraditi začeto delo, ampak trenutna situacija v naši državi bo verjetno narekovala tudi več strpnosti med našimi občani, saj marsičesa tako zlahka gotovo ne bomo mogli izpeljati. A vsaj na področju infrastrukture se bo razvoj zagotovo nadaljeval v začrtanih ciljih.« Tatjana Mohorko Franc Mlakar, podžupan Občine Hajdina. Foto: Tatjana Mohorko OBVESTILO Obveščamo vas, daje vloge za znižano plačilo vrtca za otroke, ki se bodo 1. septembra 2011 na novo vključili v vrtec, potrebno oddati od 1. 8.2011 do najkasneje 25. 8.2011. Starši otroka, ki se s 1. septembrom 2011 na novo vključuje v vrtec, morate oddati novo vlogo le v primeru, da v vrtec ni vključen že starejši otrok iz vaše družine. V primeru, da vrtec obiskuje že starejši otrok, je potrebno obstoječo vlogo le dopolniti oziroma oddati vlogo za oprostitev plačila vrtca za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec. Če starši ne uveljavljajo oprostitev plačila za drugega in nadaljnje otroke, jim pravica do brezplačnega vrtca ni priznana. Vloge lahko starši oddate: - neposredno na sedežu občine (v času uradih ur) in - priporočeno po pošti na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44/a, 2288 Hajdina. Vloga je vezana na koledarsko leto 2011, kar pomeni, da starši, katerih otroci se na novo vključuje v vrtec s 1. 9. 2011, s to vlogo uveljavljate pravico do znižanega plačila vrtca le za obdobje od 1. 9. 2011 do 31. 12. 2011. Starši, ki vpisujejo svoje otroke v vrtec s 1. 9. 2011, boste morali skupaj z vsemi ostalimi starši, ki imajo otroke vključene v vrtec že v tem trenutku, ponovno vložiti vlogo za znižano plačilo vrtca do 15. novembra 2011, in sicer za koledarsko leto 2012. Občinska uprava Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) ter 11. člena Odloka o priznanjih (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2009) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Hajdina objavlja JAVNI RAZPIS O PRIZNANJIH OBČINE HAJDINA I. Priznanja občine so: Častni občan, Priznanje Občine Hajdina, Zlata plaketa Občine Hajdina, Zahvalna listina, Priznanje župana Občine Hajdina. II. Priznanja občine se lahko podeljujejo občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled Občine Hajdina. ČASTNI OBČAN je najvišje častno pri- znanje Občine Hajdina posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se za izredne zasluge in trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi Občine Hajdina. PRIZNANJE OBČINE se podeljuje tistim posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v enem ali večletnem obdobju. Priznanje ima značaj vzpodbude občanom, društvom in drugim za nadaljevanje prizadevanj, ki prispevajo k večjemu razvoju in napredku Občine Hajdina. ZLATA PLAKETA OBČINE je priznanje posamezniku, društvu, posamezni skupini ljudi ali pravni osebi za izjemne uspehe na posameznem področju življenja in dela. ZAHVALNA LISTINA je priznanje za posebne zasluge in dejanja na katerem koli področju življenja in dela v občini. III. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Hajdina so lahko občani, politične stranke, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. — Pobuda za podelitev priznanja mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati: — naziv in ime pobudnika, — ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke, — vrsto predlaganega priznanja, — obrazložitev pobude z ustrezno dokumentacijo, glede navedenih dejstev. IV. Predloge pošljite na naslov: Občina Hajdina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Zg. Hajdina 44/a, 2288 HAJDINA vključno do 9. septembra 2011. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Franc Mlakar l.r. HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek,Jože Mohorič,Tanja Turek, Maja Leber, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Muršec in Estera Korošec. Lektoriranji: Silva Hajšek. Tisk: Tiskarna Ekart d.o.o. Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot s.p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (ZDD V-1, Uradni Ust RS, št. 117/2006,13/2011-UPB3 in 18/2011), je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8,5 % davek. Aktualno na področju investicij Na področju komunalne infrastrukture se dela nadaljujejo po začrtanih planih in v obsegu razpoložljivih finančnih zmožnosti. In kako je bilo na območju občine Hajdina v prvi polovici leta 2011? VHajdošah se zaključujejo zahtevna dela po izgradnji kanalizacije. HAJDOŠE V naselju Hajdoše so se zaključila zahtevna dela po izgradnji kanalizacije, saj seje izven projekta »Celovito varovaje podtalnice Ptujskega polja I. faza« zamenjal dotrajani vodovod. Na samem cestišču sta se položila v zemljo nizkonapetostni vod in javna razsvetljava z ozemljitvijo. Prav tako se ukvarjamo s problemom meteornih vod, ki zaradi konfiguracije terena pritekajo iz više ležečih dvorišč preko ceste na niže ležeča dvorišča. Ta rešitev je pogojevala kompletno predelavo vzdolžnega in prečnih sklonov cestišča. Dodatno so se vgradili cestni požiralniki, preko katerih se je speljala meteorna voda do osušenega vodotoka. Zaradi prometne varnosti se je izvedel tudi podporni zid, pri katerem se je vidno polje razširilo do te mere, da omogoča varnejšo vožnjo. Na spodnjem delu naselja so se zamenjale dotrajane plastične vodovodne cevi v dolžini 230 m. SLOVENJA VAS Gasilski dom v Slovenji vasi pridobil prizidek, v katerem je sodobno urejena garaža, dom pa je pred praznovanjem 40- letnice obnovljen v notranjost, nova pa je tudi fasada na gasilskem domu. V naselju Slovenja vas je dobil novo podobo gasilski dom. Vaški odbor aktivno pripravlja rešitve za ureditev vaškega središča. Zaradi kompleksnosti reševanja problematike se v tem sklopu rešuje prestavitev avtobusnega postajališča, ureditev križišča, povezava središča z obkanalsko kolesarsko stezo. Ob sami kolesarski stezi pa bi se uredil kolesarski kotiček, kjer bi postavili dve klopi z mizo in stojala za kolesa. SKORBA V naselju Skorba potekajo postopki za pridobitev zemljišča za nameravano ureditev vaškega središča. SPODNJA HAJDINA IN ZGORNJA HAJDINA V naselju Zgornja Hajdina seje pristopilo vzporedno s pripravljalnimi deli za asfaltiranje cestišča po izgradnji kanalizacije še k izgradnji hodnika za pešce na odcepu od igrišča ŠD Nova Hajdina do hišne številke 156 v dolžini 300 m. Razveseljiva je tudi vest, da smo prejeli s strani Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko sklep za sofinanciranje operacije »Izgradnja kanalizacije v naselju Zgornja Hajdina in Spodnja Hajdina«, s katerim seje odobrilo sofinanciranje operacije v višini 424.813 EUR. Projekt se bo izvajal v letih 2011 in 2012. Skupna vrednost projekta je 715.000 EUR. Za nadaljnjih 105.000 EUR nepovratnih sredstev, ki jih želimo pridobiti iz naslova Načrta porabe, pa se bomo prijavili konec meseca junija. V naselju Zgornja Hajdina vzporedno s pripravljalnimi deli poteka še asfaltiranje cestišča po izgradnji kanalizacije za izgradnjo hodnika za pešce na odcepu od igrišča ŠD Nova Hajdina do Tumpeja v dolžini 300 m. GEREČJAVAS Ob gasilskem domu seje postavil novi hidrant. Za izvedbo hišnih priključkov na kanalizacijsko omrežje je bil izbran izvajalec del, tako da se bo pričelo z izvedbo v drugi polovici meseca junija. DRAŽENCI V Domu Draženci seje nabavil nov štedilnik. Prav tako je pri izvajalcu že v pripravi vetrolov pred domom. PODROČJE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA HAJDINA 2. Na področju kanalizacije poteka intenzivna priključitev občanov na kanalizacijski sistem Hajdina. Na tem mestu bi opozorili občane, ki so že prejeli pozive k priključitvi na kanalizacijo v lanskem letu, a še do danes tega niso storili, da zakonska določila predvidevajo 6-mesečni rok, v katerem se morajo priključiti. Pred ukrepanjem komunalnih inšpekcijskih služb bodo občani še zadnjič pozvani k pristopu za priključitev na kanalizacijsko omrežje Hajdina. DELA NA OBČINSKIH CESTAH Na občinskih cestah smo pričeli z aktivnostmi rednega vzdrževanja cest in so se že izvedla grediranja ter gramoziranja javnih poti kakor tudi popravila bankin ob lokalnih cestah in ob asfaltiranih javnih poteh. Na terenu se še vedno pojavljajo primeri, ko se ne upošteva pravil za pravilno oranje ob občinskih cestah. Prav tako predstavljajo velik problem preblizu cestišča zasajene žive meje, drevje in druge vrste rastlinja, s katerimi se ogroža varnost v cestnem prometu. Primer iz Zg. Hajdine, kako naj bi izgledalo pravilno oranje ob občinski cesti. Na tem mestu moramo opozoriti, da so v 43. členu Odloka o občinskih cestah (Uradni vestnik MO Ptuj, št. 2/1999) navedene vse prepovedi ogrožanja občinskih cest in prometa na njej. Na občinskih cestah smo pričeli z aktivnostmi rednega vzdrževanja cest in so se že izvedla grediranja ter gramoziranja javnih poti kakor tudi popravila bankin ob lokalnih cestah in ob asfaltiranih javnih poteh. Na terenu se še vedno pojavljajo primeri, ko se ne upošteva pravil za pravilno oranje ob občinskih cestah Prepovedano je predvsem: 1. Odvajati na cesto vodo, meteorne vode, odplake in druge te- kočine. Postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob rob ceste les, opeko, odpadni ali drugi material in predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste, drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. 3. Orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Vse preveč se pozablja, daje cestno telo tudi bankina in daje skrajno neodgovorno nastavljanje raznega kamenja in ovir na njeno površino. ŠIRITEV KANALA SD-1 Na območju občine Hajdina še potekajo dela na širitvi kanala SD-1. Glede na to so v to najbolj vpeti prebivalci Slovenje vasi in Haj-doš. Zato potekajo redni sestanki med vaškimi odbori iz teh naselij in investitorjem Dravskimi elektrarnami. Pereči problemi, ki jih je potrebno razrešiti, so v posameznih naseljih naslednji. Slovenja vas - Protihrupna ograja - v teku je naročilo projekta za izdelavo monitoringa in izvedbo projekta ustrezne protihrupne zaščite. Na štirih mestih se bodo opravile meritve (na dveh, kijih bo določil projektant, na dveh mestih pa tam, ki jih bo določil vaški odbor). - Zelena zasaditev - Dravske elektrarne so pripravljene financirati zeleno zasaditev, vendar je o tem potrebno pridobiti dovoljenje lastnikov zemljišč. - Poglobitev zaliva - poglobitev zaliva za vzpostavitev ribjega lovišča ni možna. Prav tako ni možna naselitev rib in vzpostavitev neposrednega kontakta med kanalom in habitatom s stoječo vodo pri profilu 76-78. Ocenjujemo, da bo s predvideno ureditvijo vzpostavljen habitat, kjer bodo svoj življenjski prostor našle ogrožene vrste kačjih pastirjev in dvoživk. Naselitev rib v ta habitat pa bi lahko močno zmanjšala njihov razmnoževalni uspeh. Hajdoše - Ureditev stanja med Goya centrom in igriščem — ob pregledu situacije nogometnega igrišča se predstavniki vaškega odbora Hajdoše in Dravskih elektrarn dogovorijo za usklajevalni sestanek na sedežu Dravskih elektrarn, na katerem bodo uskladili pobude vaškega odbora Hajdoše za ureditev območja nogometnega igrišča z atletsko stezo. - Ureditev pomožnega igrišča - Zavod RS za varstvo narave je podal odgovor, v katerem navaja, da ureditev igrišča na območju opuščenega kartodroma ni primerna, saj bi uvedba igrišča pomenila zmanjšanje območja s pogoji, ki omogočajo življenje redkim in ogroženim živalskim vrstam. Na ureditev vseh še ne rešenih vprašanj se bodo zadeve reševale z vsako pristojno službo posebej VRTEC HAJDINA V novem šolskem letu 2011/2012 bo organiziran dodaten oddelek. Občinska uprava Foto: Franc Jelen, Tatjana Mohorko S srcem za ljudi - dobrodelna športna prireditev V sredo, 27. aprila 2011 seje v dobrodelne namene, na pobudo župana občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja v nogometnih spretnostih ponovno pomerilo šest ekip, ki so jih sestavljali lokalni politiki, glasbeniki, gospodarstveniki, duhovniki in športniki oziroma športnice. V športnem parku na Hajdini je že 3. leto zapored potekala velika športno-humani-tarna prireditev, znana pod imenom S SRCEM ZA LJUDI. Dobiček celotne prireditve je bil namenjen regijskemu društvu za cerebralno paralizo Sonček. Med seboj so se pomerili predstavniki lokalnih politikov, ekipa slovenskih županov, ekipa duhovnikov, predstavnice ženske nogometne reprezentance, predstavniki športnikov ter ekipa slovenskih glasbenikov. Ob podeljenih pokalih največje priznanje za vse udeležence zagotovo predstavlja zbranih 1.700 EUR, ki jih je po zaključku turnirja vodja organizacijskega odbora prireditve župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar podelil predsednici društva za cerebralno paralizo Sonček. Ta se je po prejemu zbranih sredstev najprej zahvalila vsem nastopajočim in zagotovila, da jim bodo sredstva prišla še kako prav. Strelec z največ zadetki Nani Matjašič v akciji Vodja organizacijskega odbora prireditve mag. Stanislav Glažar je na koncu povedal: »V imenu Sončka Ptuj - društva za cerebralno paralizo in v svojem imenu se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri športno humanitarni prireditvi, tako tistim, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi, kot seveda vsem udeležencem turnirja. Vsako leto so ekipe številčnejše in bolje pripravljene, tudi število obiskovalcev je vedno večje. Sam sem z izkupičkom zadovoljen in upam, da smo z zbranimi sredstvi vsaj delno pomagali tistim, ki so pomoči potrebni.« Besedilo in foto: Maja Leber Kljub temu, da niso igrali za zmago, temveč v dobrodelne namene, so si s svojo požrtvovalno in atraktivno igro prislužili posebna priznanja - organizator je priznanje podelil najmlajši udeleženki Tini Marolt (ženska reprezentanca), najboljšemu strelcu, Francu Naniju Matjašiču (Humane zvezdice), naziv »najbolj borbeni igralec«je prejel Peter Mišja (Slovenski župani, župan Podčetrtka, predsednik Turistične zveze Slovenije), najboljša vratarka pa je bila Alenka Murko (ženska reprezentanca). Priznanje za najbolj atraktivno potezo je prejel pater Janez Ferlež (duhovniki „PAXj. Ekipa slovenskih županov Predstavniki športnikov Ekipa lokaln ih politiko Ekipa slovenskih duhovnikov Pax Predstavnice ženske nogometne reprezentance Ekipa »Humane zvezdice« Po Janku Mercu občinski poveljnik Ivan Glažar V prostorih občine Hajdina je bil 31. maja sprejem za dosedanjega poveljnika občinskega gasilskega poveljstva Hajdina Janka Merca, ki se po desetih letih in enem mesecu umika s tega položaja, nasledil pa ga bo Ivan Glažar iz PGD Hajdoše. Sprejem za gasilce je pripravil župan mag. Stanislav Glažar, pridružila se mu je tudi direktorica občinske uprave Valerija Samprl, sprejema pa sta se poleg dosedanjega in novega občinskega poveljnika udeležila tudi Franc Nahberger, poveljnik PGD Gerečja vas, in Iztok Ogrizek iz poveljstva PGD Hajdina, ki bosta v občinskem poveljstvu opravljala naloge podpoveljnika. Novi občinski poveljnik Ivan Glažar je z Jankom Mercem že dobro sodeloval. Na sprejemu pri županu sta si prijateljsko stisnila v roki. Županova zahvala dosedanjemu občinskemu poveljniku Janku Mercu. Župan Glažar se je Janku Mercu zahvalil za dosedanje delo z željo, da bo to tudi dobra naveza za prihodnost, posebej pa je pohvalil njegovo strokovno delo in dobro povezovanje med gasilskimi društvi. Po dobrih desetih letih vodenja občinskega poveljstva pa je bil zadovoljen tudi Janko Merc, ki je najprej županu zaželel, da bi imel toliko konsenzov kot on v teh letih, novemu občinskemu poveljniku Glažarju pa, da bi imel srečno roko pri vodenju poveljstva, da bi imel dobre odnose s PGD in z vsemi prostovoljnimi gasilci in gasilkami. »Brez tima bi težko delal in v dobrem desetletju sem spoznal, da lahko imaš v gasilskih vrstah veliko prijateljev. Z novim poveljnikom smo veliko pridobili, dobra nadgradnja pa je tudi z obema podpoveljnikoma Iztokom in Francem. Občinsko poveljstvo Hajdina je bilo vedno vzor in to naj ostane tudi v prihodnje, imel pa sem srečno roko, da sem delal z uspešnimi in delavnimi gasilskimi društvi, z vodstvi in številnimi prostovoljnimi gasilci, vsem nam pa je bilo zmeraj na prvem mestu varstvo gasilcev, na drugem pa varstvo občine in njenih ljudi,« je na sprejemu povedal Janko Merc. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko In še skupna »gasilska« fotograf ijapri županu mag. Stanislavu Glažarju. Naloge in obveznosti občinskega poveljstva Hajdina Že nekaj časa je znano, daje prišlo v občinskem poveljstvu Hajdina do zamenjave vodstva, daje dosedanjega poveljnika Janka Merca zamenjal Ivan Glažar, član PGD Hajdoše. Prvič smo ga v novi vlogi srečali, ko je bilo v Dražencih preverjanje usposobljenosti vseh gasilskih enot v občinskem poveljstvu, drugič pa na mednarodnem gasilskem tekmovanju v Hajdošah, kjer smo Ivanu Glažaiju postavili tudi nekaj vprašanj. mjj mmr ^ i II ■BvV jkjk i s r' ' ■ H! Ure ■■ ■ ' Ir/ Hf7|' 1 m I h * )KS B s sv % / Ivana Glažarja, novega občinskega poveljnika, smo v Dražencih na gasilski »preveri« srečali v družbi najmlajših gasilk in gasilcev. Najprej čestitka ob izvolitvi za novega občinskega poveljnika. Kako je sploh prišlo do tega dogovora in s kakšnimi občutki ste sprejeli to nalogo? Ivan Glažar: »Po pravici povedano, odločitev je bila težka zame, vendar sem po nekaj prepričevanjih le-to tudi sprejel. Zdaj, ko sem občinski poveljnik, pa moram to funkcijo izpeljati do konca. Nekatere detajle v občinskem poveljstvu Hajdina kar dobro poznam, predvsem gasilke, ostalega pa se bom moral še privaditi in naučiti.« Kakšna je sploh vloga in naloga občinskega poveljnika v občini Hajdina? Predstavlja to veliko dela in odgovornosti? Ivan Glažar: »Delo na področju gasilstva ostaja tako, kot je bilo zastavljeno pred leti. Poveljniki imamo bolj posvetovalno vlogo. Sestajamo se na občinskem poveljstvu, sprejemamo nekatere sklepe, ki pa jih potem po društvih izvajajo, vendar kar se tiče finančnih sredstev, nimamo neke možnosti. Veliko tega je že vnaprej dogovorjenega in tako se potem to tudi ureja. Ostaja nam torej le posvetovalna vloga.« Občinski poveljnik ima tudi ekipo ožjih sodelavcev ... Ivan Glažar: »Občinsko poveljstvo v bistvo sestavljamo poveljnik občinskega poveljstva in dva podpoveljnika, v poveljstvu pa sodelujejo vsi poveljniki in predsedniki gasilskih društev. Povezavo torej imamo med vsemi; med poveljniki kot vodji operative in predsedniki, ki so v bistvu bolj zadolženi za finančni del izvedb.« Kako pa ste si v novem, 5-letnem mandatu zastavili delo? Katere bodo prednostne naloge za vsa prihodnja leta? Ivan Glažar: »Zastavili smo si naloge, kot si jih lahko v posvetovalnem smislu. Bomo pa na področju operative naredili čim več na združevanju gasilskih društev, izvajali bomo naloge, ki nam jih nalaga naš ustanovitelj, torej občina Hajdina.« Kako pomembno je gasilstvo v neki lokalni skupnosti in na kako visoki ravni je ta trenutek na območju, ki ga pokriva vaše poveljstvo? Ivan Glažar: »Po dveh mesecih, odkar sem občinski poveljnik, že lahko povem, da gasilci v občini Hajdina igramo kar veliko in pomembno vlogo. Prvič zato, ker smo množična organizacija, drugič pa smo organizirani na takšnem nivoju, da župan in vsi ostali, ki nas potrebujejo, lahko ob vsakem trenutku računajo na nas.« Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Hajdinčankam častno Valvazoijevo priznanje Ob počastitvi mednarodnega muzejskega dneva, ki ga vsako leto 18. maja praznujejo muzeji po svetuje Slovensko muzejsko društvo 17.tnaja na slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani letos že 41. podelilo Valvasojevo nagrado, najvišje stanovsko odličje slovenskega muzejstva. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel arheolog in muzealec Timotej Knific, podelili pa so še tri Valvasorjeva priznanja za leto 2010 ter pet častnih Valvaso rjevih priznanj, eno od teh tudi Društvu žena in deklet občine Hajdina. S tem so postale tudi častne članice Muzejskega društva Slovenije. Častno Valvasorjevo priznanje je Društvo hajdinskih žena in deklet prejelo za dolgoletno sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in varovanje kulturne dediščine v izvornem okolju, predvsem pa za izvirnost, ki jo že nekaj let predstavljajo tudi z rimsko kuhinjo. V obrazložitvi je bilo med drugim zapisano, da društvo povezuje lokalno prebivalstvo na različnih kulturnih področjih in z aktivnim vključevanjem v dejavnosti ptujskega muzeja omogoča ohranjanje starih običajev. Njihovo prizadevanje je temeljnega pomena za vraščanje ptujskega muzeja v lokalno skupnost, kar omogoča popularizacijo akademskih znanj in kar je še posebej pomembno za zelo ogroženo arheološko dediščino na Ptuju. Ob prejemu te visoke nagrade je predsednici društva Mariji Pulko in članicam društva čestital tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar, na slovesnosti v Ljubljani, pa so se županu Glažarju pridružile še nekatere prizadevne članice društva, med njimi tudi muzealki Mojca Vomer Gojkovič in mag. Nataša Kolar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, tudi prijateljici društva, direktorica občinske uprave Valerija Samprl in svetnik občine Janko Vegelj. »NIHČE NAS NE BO HVALIL, ČE SVOJEGA DELA SAMI NE BOMO PREDSTAVILI JAVNOSTI« Sicer pa so bili tudi letos za Valvazorjeva nagrade predlagani tisti, ki so v največji meri izpolnili pričakovanja muzealcev, stroke, je v svojem nagovoru med drugim poudaril tudi dr. Andrej Smrekar, predsednik Slovenskega muzejskega društva, ob tem pa tudi, da so muzeji po Sloveniji po značaju, vsebini drugačni, zato so tudi kriteriji podeljevanja nagrad drugačni. »V Slovenskem muzejskem društvu smo si vseskozi prizadevali, da bi ustvarili najboljše pogoje za izvedbo tega odgovornega postopka, zato je potrebno izboljšati tudi pravilnik in novega bomo sprejeli letos jeseni na občnem zboru. Zavedamo se, daje priznanje najpomembnejši instrument za vrednotenje dela muzealcev, vsakoletni izbor pa je namenjen identifikaciji najboljših med odličnimi. Prepričan sem, da muzejska stroka mora v javnost, ampak ne preko profesionalcev in specialistov žurnalistov, temveč sama s svojimi močmi. Nihče nas ne bo hvalil, če svojega dela sami ne bomo predstavili javnosti, od nas samih pa je odvisen lesk in ugled premične kulturne dediščine v širši družbi.« »Podeljevati nagrade muezalcem, ko gre vsem dobro, je vzpodbudno in prijetno delo. V času splošne gospodarske, družbene in duhovne krize, ki poleg lokalne skupnosti v soglasju z Ministrstvom za kulturo ukinjajo muzeje in se dragocene muzealije umikajo v lesen zaboje za nedoločen čas, pa je podeljevanje nagrad stvar poguma in vizije. Vendar časi krize niso zgolj časi izgubljanja. So tudi dragocena priložnost za razmislek in prepoznavanje vsega, kar je vredno, da preživi. Brez tega ni poti nazaj,« je med drugim v svojem nagovoru ob slavnostni podelitvi povedala doc. dr. Verena Perko, predsednica komisije za podeljevanje Valvazorjevih nagrad in priznanj. Marija Pulko, predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina , ob prejemu častnega Val-vasotjevega priznanje Slovenskega muzejskega društva za 12-letno sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož in varovanje izvorne kulturne dediščine. Foto: TM Marija Pulko: »Za naše članice ima priznanje zelo velik pomen, ker to pomeni, da so naše delo opazili tudi v širšem slovenskem prostoru, ne samo v Občini Hajdina. Pomeni tudi veliko za promocijo občine, ptujskega muzeja in nasploh za naše dobro, večletno skupno sodelovanje. V vseh teh letih nismo delale za priznanja, ampak z zavestjo za našo okolico, za naše ljudi, smo pa priznanja seveda vesele in nam pomeni neko obvezo za vnaprej.« V veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani Marija Pulko skupaj z vsemi prejemniki letošnjih nagrad, na njeni desni pa tudi dobitnik Valvazorjeve nagrade za življenjsko delo arheolog in muzealec Timotej Knific. Foto: TM Po uradnem deluje sledila še pogostitev s sladkimi in slanimi dobrotami, ki so jih v prestolnico pripeljale Hajdinčanke, med dobrotami pa je bil tudi čas za srečanje in pogovor s častnim govornikom, akademikom Cirilom Zlobcem. Foto: TM ZAKLJUČEK NEPOZABNEGA DNE NA LJUBLJANSKEM GRADU Hajdinčanke so nepozaben dan v prestolnici zaključile na Ljubljanskem gradu, do tja pa so se popeljale z vzpenjačo in na dvorišču gradu doživele prijeten sprejem naše rojakinje, mag. Mateje Valentan Avbelj, v. d. direktorice Ljubljanskega gradu in njene sodelavke Helene Turk, hčere predsednika države, na veliko presenečenje pa seje Haj-dinčankam pridružila še gospa Jožica Velišček, bolj znana kot dolgoletna sekretarka v Državnem zboru, sicer pa tudi dobra prijateljica hajdinskih žena in deklet. Skratka, bilje nepozaben dan, ki ostaja zapisan med najlepše spomine. Tatjana Mohorko Posebno doživetje za Hajdinčanke pa je bilo tudi na Ljubljanskem gradu ... Foto: Silvestra Brodnjak »Potrebno je svetu pokazati, kako se dela, živi v teh koncih. Naše ženske imajo polno elana, idej, zagnanosti in v sodelovanje s ptujskim muzejem se obetajo novi projekti. Za nagrade in priznanja pa se je potrebno venomer dokazovati,«je na sprejemu na Hajdini poudarila Mojca Vomer Gojkovič. Foto: Tatjana Mohorko Mag. Stanislav G/ažar, župan občine Hajdina, je za Društvo žena in deklet ob prejemu visoke nagrade pripravil tudi svečani sprejem, s ponosom in veseljem pa poudaril, da so se morale Hajdinčanke zelo potruditi za to nagrado. Foto: Tatjana Mohorko Lekarna Sveti Martin tretja najbolj cenjena Konec maja so v GH Bernardin v Portorožu razglasili najbolj cenjeno lekarno v Sloveniji za preteklo leto. Izbor je tudi letos potekal pod okriljem priloge časnika Dnevnik Moje zdravje in časopisne hiše Dnevnik. Naj lekarna 2010 je lekarna Brod, kije zbrala 2.865glasov. Drugo mesto je s 1.662 glasovi osvojila lekarna Domžale, s 1.272 glasovi pa na tretjem mestu sledi lekarna Pri Svetem Martina Hajdina, kar je izjemno dragoceno in prestižno priznanje za lekarno, ki sojo Hajdinčani in okoličani po dveh letih in pol že vzeli za svojo. Dobitniki priznanj treh najbolj cenjenih lekarn v Sloveniji za preteklo leto, med njimije tudi lastnica lekarne na Hajdini Metoda Meško Žitnik na svečani podelitvi v Portorožu. Foto: arhiv Dnevnik.si Sicer pa je namen izbora približati farmacevtski poklic uporabnikom in poudariti njegovo pomembnost ter javnost spodbuditi h kritični presoji lekarniških storitev. Ob tem pa stranke tudi spodbuditi, da bi se za nasvet pogosteje obračali na lekarne, saj so jim zaposleni v njih pripravljeni posredovati svojo bogato zakladnico znanja, kadarkoli je to potrebno, v vsakoletno povabilo k sodelovanju v akciji zapišejo njeni organizatorji. Akcija se je v Sloveniji zelo hitro prijela in ima vsako leto večji odziv, po mnenju mnogih pa je potrebna in dobrodošla tako za lekarna kot njene uporabnike. Ljudi preprosto zanima, kakšne lekarne imamo v Sloveniji, ali te ustrezajo novim potrebam in tudi željam, lahko pa zelo dobro vpliva tudi na prepoznavnost lekarne, farmacevtskega poklica, ki je časten poklic in vedno v službi bolnikov. Pomemben je lahko ta izbor tudi za farmacevte same, ki se vsak dan znova trudijo biti kar najbolj prijazni in strokovni. Hajdinčani in tisti okoličani, ki pogosto obiščejo lekarno na Hajdini v Poslovno--stanovanjskem centru so torej iz množice lekarn izbrali svojo, ki si po njihovem mnenju zasluži priznanje, še posebej zato, ker izstopa po kakovosti in izjemni prijaznosti obeh farmacevtk. Lani je lekarna Pri Sve- tem Martinu na Hajdini bila prvič v tem izboru in je na koncu osvojila zelo dobro šesto mesto, letos pa že tretje, kar je prijetno presenetilo tudi lastnico lekarne Metodo Meško Žitnik, mag. farm., in ob tem je z navdušenjem povedala: »V lepem spominu mi bo ostala slovesna razglasitev v Portorožu. Časopisna hiša Dnevnik se je zelo potrudila in tudi njim vse pohvale. Zahvala pa vsem, ki so glasovali za našo lekarno in nam pomagali priti tako visoko. Zahvala predvsem Hajdinčankam in Hajdinčanom, ki so lekarno na Hajdini dobro sprejeli in sem vesela, da sem lahko del njih. Prva gotovo je k oceni naših strank veliko pripomogla prijaznost v lekarni, saj je potrebno prisluhniti in pomagati vsakomur, ki pride v našo lekarno. Tega se s sodelavko Joži še kako zavedava in se trudiva biti kar najbolj profesionalni, predvsem pa človeški. Prav to slednje moraš imeti preprosto v sebi, pa tudi brez truda ne gre in uspešen si lahko samo, če si to želiš in se za uspeh trudiš. Ta izbor za prestižni naslov naj lekarna se mi zdi dober, potreben, saj na nek način daje tudi neko širino lekarnam in vsem, ki v njih delamo. S tem je naše delo lahko mnogo bolj cenjeno in seveda tudi bolj prepoznavno, kot bi bilo sicer.« Tatjana Mohorko Lastnica lekarne Pri Svetem Martina Hajdina Metoda Meško Žitnik, mag.farm., v družbi sodelavke Jožice-Joži Golob s priznanjem. Foto: TM Metodi Meško Žitnik, mag.farm., sta za izjemen uspeh čestitala tudi župan mag. Stanislav Glažar in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl. (Foto: Občinska uprava) Bogatejši za nov piščančji hlev Družina Svenšek iz Gerečje vasi se podaja na pot nove zgodbe, veliko bolj drzne in predvsem dobro premišljene. V krogu poslovnih partnerjev, sorodnikov in prijateljev so namreč 20. maja na domačem dvorišču odprli nov hlev, ki lahko sprejme 25 tisoč piščancev. Naložba jih je veljala dobrih 300.000 evrov, gradbeno podjetje Avdi iz Kidričevega pa je objekt zgradilo v enem letu. Kmalu po odprtju je nov hlev že dobil prve »stanovalce«, ki bodo tam prebivali okrog 40 dni. in zelo pomemben korak v bogatenju prihodnosti. Ob pomembni pridobitvi je družini čestital tudi Andrej Tkalec, direktor Perutninarske zadruge Ptuj, ki je zbrane nagovoril še v imenu občine Hajdina, saj je bil župan tistega dne odsoten. Da je za družino to izjemno velika pridobitve, pa je menil tudi Slavko Visenjak, izvršni direktor proizvodnje Perutnine Ptuj, ter dodal, da bo perutninarstvo na tem dvorišču še dolgo živelo. »Ni enostavno narediti takega koraka v obrti, ampak čas bo zagotovo pokazal, da odločitev ni bila napačna. V Perutnini Ptuj pa bomo poskrbeli, da bodo piščanci dobro rasli.« Čestitkam ob novi pridobitvi so se pridružili tudi Simon Toplak, predsednik Perutninarske zadruge Ptuj, nekdanji hajdinski župan Radoslav Simonič, nekdanji podžupan Janko Merc in predsednik VO Gerečja vas Marjan Rozman. Kulturni utrinek k slovesnosti so dodali Štajerski frajtonarji iz KD Hajdoše. Besedilo in foto: TM Karlu in Brigiti sta se ob prerezu vrvice pred vhodom v nov hlev pridružila še sinova Lovro in Luka. Veselje ob novi pridobitvi sta Karl Svenšek, kije že petintrideset let vpet v perutninarstvo in 30 let kooperant, in njegova partnerka Brigita delila z mnogi povabljenimi, posebno presenečenje pa sta jima naredila sinova Lovro in Luka. Vsak s svojo točko in prisrčnim nagovorom sta dala izjemno dragocen prispevek k odprtju nove družinske pridobitve, Brigita pa je v svojem nagovoru strnila dogodke zadnjega obdobja in poudarila neverjetno željo po napredku, ki sojo uspeli uresničiti s skupnimi močmi.To seje preprosto moralo zgoditi, saj sta s Karlom kmalu po obnovi in širitvi že obstoječega objekta, ki sprejme 60 tisoč piščancev, začutila potrebo po tem, kako bi lahko naredila veliko koristnega za dobro družine. V zelo kratkem času jima je uspelo. Hlev za piščance je zdaj zgrajen, narejen pa je velik Na slovesnosti pri Svenškovih so se zbrali mnogi gostje in poslovni partnerji s področja perutninarstva. Ob pomembni pridobitvi je družini čestital tudi Andrej Tkalec, direktor Perutninarske zadruge Ptuj. Novozgrajeni hlevje bil na dan slovesnosti še prazen, le nekaj dni potem pa so ga napolnili in piščanci bodo v njem rasli okrog 40 dni, v tem času pa naj bi dosegli povprečno težo okrog 2,5 kilograma. Ptuj že dvaindvajsetič mesto odličnih dobrot Na Ptuju je bil od 19. do 22. maja praznik slovenske kulinarike, saj j e bila v Minoritskem samostanu na ogled že 22. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, na nje pa so bili predstavljeni vsi nagrajeni izdelki pridnih rok gospodinj in gospodarjev iz Slovenije in tudi zamejstva. Razstavo dobrot je letos odprl kmetijski minister mag. Dejan Zidan, ki je ob odprtju poudaril, da si želi, da bi bila takšna hrana, kot je bila predstavljena na razstavi, dostopna na vseh trgovskih policah v Sloveniji. Osrednje mesto na razstavi je imela letos Dolenjska z Belo krajino in Posavjem. Letos so kmetje in kmetice dali na ocenjevanje rekordno število prehranskih izdelkov (1369), ocenjevali so se v 13 skupinah, rekordno pa je bilo tudi število nagrajenih izdelkov (1108). V vseh 22-ih letih razstave je bilo podeljenih 11839 priznanj, od tega: zlatih 4.209, srebrnih 3921 in bronastih 3709 ter 507 znakov kakovosti za trikrat osvojeno zlato priznanje. Dobrote slovenskih kmetij so torej že v tretjem desetletju in odziv kmetij za sodelovanje na razstavi je bil letos izjemen, kar po besedah Terezija Meško iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj ne preseneča. »Izdelki na razstavi nosijo s seboj del kulturne dediščine in pestrosti slovenskega podeželja, ljubezni, ki jo znajo gospodinje in gospodarji vgraditi v te izdelke,« pa je posebej poudaril Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 22. razstave Dobrote slovenskih kmetij MED NAGRAJENCI TUDI NAŠI OBČANI V skupini krušnih dobrot je posebna komisija letos imela veliko dela, saj je bilo prijavljenih kar 405 krušnih izdelkov, med temi pa tudi dva iz občine Hajdina. Že po tradiciji je na razstavi sodelovala Terezija Golob, ki je tudi že dobitnica naj višjega priznanja - Znaka kakovosti, pa tudi Jožica Peršoh, obe doma v Dražencih. Golobova je prejela srebrno priznanje za črni domači kruh, Peršohova pa prav tako srebrno priznanje za domači kruh. Med nagrajenci pa je tudi kmetija Gojko-šek - Ivan Gojkošek. Prvič so sodelovali na razstavi in za domače bučno olje prejeli srebrno priznanje. Vsem iskrena čestitka! Tatjana Mohorko Refektorij Minoritskega samostana je bil Uidi letos osrednji prostor razstave izdelkov iz žit. Foto: Rado Škrjanec Med več kot 400 krušnimi izdelki je bil tudi s srebrom nagrajeni domači kruh Jožice Peršoh iz Dražencev. Foto: Rado Škrjanec V Dražencih spoznavajo bogastvo zelišč V Društvu gospodinj Draženci tudi letos ne bo šlo brez odličnih projektnih zamisli, ki smo jih bili vajeni že v minulih letih. Letošnji projekt poteka na temo zelišča in v društvu so žene in dekleta že začele pridno delati. V aprilu so spoznavale bogastvo zelišč in njihovo uporabnost, v maju pa so si zelišča ogledale tudi povsem od blizu v Botaničnem vrtu v Hočah. Letošnji projekt draženskih žena je zeliščno obarvan Foto: TM V sklopu razstave Dobrote slovenskih kmetij so se udeležile še delavnic z naslovom Jedi iz zelišč v šolskem domu na Grajen-ščaku, kjer so se seznanile z nekaj novimi recepti jedi z dodatkom zelišč. Dve njihovi članici Terezija Golob in Jožica Peršoh sta vsaka s svojim krušnim izdelkom sodelovali tudi na razstavi dobrot in obe sta osvojili odlično srebrno priznanje. Posebno doživetje za Draženčanke pa je bil skupni izlet v nacionalni park Plitvička jezera, kjer so se mudile 4. junija in domov prišle z lepimi spomini. Tatjana Mohorko Draženčanke so 4. junija obiskale Plitvička jezera in uživale ob ogledu čudovitega nacionalnega parka. Foto: ZG Bučam dodale še sončnice Članice Društva žena in deklet Gerečja vas imajo vsako leto že po neki nenapisani tradiciji prvo sredo v mesecu maju rezervirano za sajenje buč. Ker pa je letošnji april bolj dolgo mahal s svojim hladnim in mokrim repom, so se na sajenje buč odpravile šele drugi torek v mesecu maju, kije bil prvi najbolj vroči dan v letošnjem letu. Po delu na njivi še zaslužena malica. V poljedelstvu je potrebno kolobariti, čla- barjenju na drugi njivi odločile, da posejejo niče pa imajo na razpolago kar dve njivi za kar sončnice. V prvi vrsti je to njihov dru-sajenje njihovih tako razstavnih kakor tudi štveni simbol, sicer pa velja za vsestransko uporabnih pridelkov. Zato so se pri kolo- zelo uporabno prehrambeno kot energijsko Mali Anej je članicam pogumno priskočil na pomoč pri setvi sončnic. rastlino. Razdelile so se v dve veliki skupini in na vsaki njivi opravile svoje delo, ena skupina je sadila buče, druga skupina je ročno sejala sončnice. Po končani setvi in sajenju na obeh njivah pa so se zbrale v športnem parku na skupni poljski malici - kruh, zaseka in čebula, pa še flancati in rogljiči ter dobra kapljica in dobra volja, ki nista manjkali vse tja do mraka. O uporabnosti pridelkov se bodo odločale šele proti jeseni, saj bo treba počakati na naklonjenost matere narave, ki jo rada zagode na takšen ali drugačen način. Besedilo in foto: Magda Intihar Dan košnje na »Nemčovem« Vonj pokošene trave, Naj golaž 2011 in vrtinec družabnosti so samo skupine besed, v katere lahko vtkemo vse dogajanje na Nemčovem travniku v nedeljo, 22. maja, kije ponovno potekalo pod naslovom »Košnja trave nekoč in danes«. Tudi letos v organizaciji Društva žena in deklet Gerečja vas ter soorganizaciji PGD Gerečja vas in VO Gerečja vas. Pogled na »Nemčov« travnik, katerega iz leta v leto kosi več koscev. Foto: Magda Intihar Na čelu sprevoda Simon s frajtonarico in slovesen prihod koscev z ročnimi kosami -domačini, kosci iz vseh sosednjih vasi, vsi pa so se počasi bližali Nemčevemu travniku. V sprevod sta se med kosce pomešala tudi bivši župan Radoslav Simonič in aktu- alni župan občine Hajdina Stanko Glažar. Koscem so sledili ponosni lastniki starih BCS kosilnic, za njimi so se sprevodu pridružili domačini in sosednji Kungočani na starih traktorjih s stranskimi kosami. Prava paša za oči so bili najnovejši štirje traktorji in stroji za košnjo trave, ki jih je za prikaz košnje prispevalo Kmetijstvo Polanec. V sprevodu tudi letos niso manjkali haloški kosci »Varejski krokarji«, ki so se s svojimi kosami, harmoniko in »južino« pripeljali na »lojtranem« vozu. Da pa je dogajanje ob prihodu dobilo pristen pečat preteklosti, so poskrbeli člani Kulturnega društva Skorba, ki so se na ogled košnje pripeljali »pražnje oblečeni« prav tako na »lojtranem« vozu in na starodobnih kolesih. Po pozdravnih besedah glavnega organizatorja ter župana občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja so pod kosami padle prve redi trave. V vrstnem redu prihoda na travnik so kosci kosili, v nasprotni smeri so jim na pomoč hiteli »Varejski krokarji«. Domači pevci so koscem za vzpodbudo zapeli, domače grabljice pa so jim hitele gasiti žejo. Preostanek trave so zaporedoma pokosile BCS-ke, traktorji z stranskimi kosami, zaključni del pa je opravila sodobna tehnologija. V neposredni bližini prizorišča je bilo slišati klepanje kose, višje na travniku so ob zvokih frajtonarice »južnali« Varejski krokarji, grabljice so trosile pokošeno travo, kuharji so hiteli dodajati še zadnje začimbe, ko je na prizorišče prikorakala še mini godba Pepi Krulet iz Cirkovc. Travnik je bil pokošen in vsi so nestrpno gledali v nebo ter pričakovali padalce iz Aerokluba Moškanjci, ki so iz neba na travnik prinašali prvo nagrado za letošnji naj golaž. Prav nestrpno pa so vsi pričakovali tudi rezultate strokovne komisije, ki je ocenjevala letošnje kuharske mojstrovine. In mini godba je s svojimi instrumenti to nestrpno pričakovanje znala le še stopnjevati ... Iz odrskih desk tokratna travnik, z ljudsko pesmijo in »tekočo« vzpodbudo koscem. Foto: Magda Intihar Starejši so ob njih obujali spomine, mlajši občudovali čudo tehnike (»brez elektronike«). Foto: Magda Intihar Ekipa Skorba in njihov kotel z zmagovalno vsebino. Foto: Renata Gabrovec. KUHARJI SO SE TRUDILI NA VSO spominke. MOC Vzporedno s košnjo sena, kije potekala na osrednjem prizorišču, so se na obrobju tudi letos pomerile moške ekipe v kuhanju golaža. Letos se jih je prijavilo že znatno večje število, od prijavljenih 15-ih jih je kuhalo kar 14 ekip tako iz domače in sosednjih vasi pa tudi iz sosednjih občin. Tudi letos je lanska in predlanska zmagovalna ekipa iz Slovenje vasi z vodjem Milanom Tomči-čem naskakovala naziv za Naj golaž 2011. Da pa je bilo ocenjevanje golažev profesionalno in nepristransko, je tudi letos poskrbela strokovna komisija pod vodstvom kuharskega mojstra Vlada Pignarja, članice domačega društva Verice Pungračič in članice iz Društva žensk Hajdoše Marinke Malinger. PRIŠEL, VIDEL, ZMAGAL Iz Skorbe Naj golaž 2011. Skuhala ga je ekipa moških kuharjev v sestavi Sandi Kolarič, Dani Šlamberger, Damjan Meglič in Andrej Gabrovec, ki je letos prvič stopila v tekmovalni del kuhanja golaža. Kot so sami povedali, se lani nekako še niso mogli odločiti za tekmovanje, letos pa je le prevladala njihova samozavest in želja po tekmovalnosti ter so se odzvali povabilu. Sedaj že vemo, zakaj! Po razglasitvi zmagovalnega golaža s strani strokovne komisije, je čestitke in pokal za Naj golaž 2011 ekipi izročil župan mag. Stanislav Glažar, ostale ekipe pa so v zahvalo za sodelovanje prejele simbolične Po zaključenem uradnem delu prireditve je sledila samo še zahvala župana občine Hajdina vsem udeležencem, tako gostiteljem, nastopajočim kot obiskovalcem za številčno udeležbo, prav tako pa tudi vsem zahvala gostitelja in povabilo k nadaljevanju popoldanskega druženja. Svoje besede zahvale in pohvale za gostoljubje so dodali tudi gostje, predstavnica SIP-a iz Šempetra Ivanka Bele in predstavnik Kmetijstva Polanec Franc Planinšek. Med obiskovalci prireditve pa sta se znašla tudi župan sosednje občine Starše Bojan Kirbiš in poslanka SD v državnem zboru Breda Pečan, ki sta se z nekaj kratkimi stavki zahvalila za gostoljubje in pohvalila namen prireditve in se ponovno izgubila ... ... V VRTINCU DRUŽABNOSTI Ob dobrem golažu, pecivu in ruj ni kapljici so se tako znašli vsi oblikovalci prireditve: kosci, strojniki, kuharji, pevci, godbeniki, glasbeniki in še padalci, pomešani med goste in obiskovalce, naključne mimoidoče in organizatorje. Čutiti je bilo utrip druženja, kjer so se izbrisale generacijske meje, izbrisana je bila pripadnost lokalnim skupnostim ali kakršnimkoli drugim poslanstvom, s katerimi nas obremenjuje vsakdan. Obnavljala so se stara poznanstva in sklepala nova prijateljstva, izmenjevale izkušnje in obljube na ponovno snidenje ob naslednji priložnosti. In ko si nenadoma obstal in se zazrl v ta močan vrtinec družabnosti ter v njem imel priložnost zagledati tudi znan obraz, ki ga na taki obliki druženja nisi pričakoval še vsaj nekaj naslednjih let, si lahko nekje v sebi začutil tisto tiho, močno zagotovilo, da je letošnje druženje vseeno doseglo, ne, preseglo svoj namen ... Glede na to, da je bilo letošnje prizorišče prireditve lokacijsko dokaj večje, vsebine vzporednih dogajanj pa raznolike, je svojo nalogo odlično opravil povezovalec celotnega dogajanja, domačin Ivo Lešnik, ki je tako oblikovalce kot obiskovalce prireditve sproti seznanjal in povezoval v aktualne dogodke na travniku. Zahvala sponzorjem letošnje prireditve: Perutninarski zadrugi Hajdina, Avtoprevozniku Jerneju Grušovniku, Prevozništvu LKW Jack d.o.o., Kmetijstvu Polanec za prikaz tehnologije in opravljeno storitev ter sponzorju, ki je omogočil članom Aerokluba Moškanjci skok padalcev na pokošen travnik. Magda Intihar I Sestavine: -bočnih -čebula -maščobe -začimbe i Priprava: vsak. pravi kuka* v prVprm golaža vloži ves «vo\ vre* in ga iati.nl xl\ukw»\». LJubeien do pa le tiste, to d* golsfcu edinstven okus. Društvo žena in deklet Gerečja vas Letošnji skrivnostni recept zmagovalnega golaža, foto Magda Intihar Slovenjevaščani pod majskim drevesom Tudi v Slovenji vasi so se vaščani v velikem številu zbrali pri tradicionalnem postavljanju majskega drevesa. Osrednji praznični dogodek je bil na predvečer praznika dela, ko so skupaj stopili vaški odbor, gasilsko in športno društvo, članice društva žena in deklet občine Hajdina ter še mnogi drugi, ki so poskrbeli, da bo tudi letošnje praznovanje ostalo v lepem spominu. Postavni možje so s skupnimi močmi postavili majsko drevo, slovenjevaške žene pa so poskrbele za pogostitev in prijetno druženje. Besedilo in foto:Tatjana Mohorko NEVIHTA Pripravlja se nevihta, nas v srcu stiska. Temni oblaki prekrivajo nebo, hoteli pokriti so Zemljo. Oblaki se gnetejo in pletejo, bliski strele švigajo. Je bliskalo, je pokalo, kot bi se nebo prelomilo. V zvoniku zvon se oglasi. Stisnili smo se in molili za kruh, ki je življenje, bolečina in veselje, ki spremlja nas v življenje. Ostanemo tam, kjer smo, prestrašeni gledamo v nebo. Ko nevihta se zdivja, mama globoko je vzdihnila, ni mogla skriti čudeža. »Hvala Bogu, ki skrbiš za svet, pustil si zrnju dozoret.« Zopet sije sonce na Zemljo, žarke pošilja nam toplo. Kruha ne bo nam manjkalo, lačnim ga podarimo. Terezija GOLOB Kresovanje v Hajdošah Člani vaškega odbora Hajdoše z županom mag. Stanislavom Glažarjem. Foto: Tanja Furek Takoj ko je padel mrak, se je ob nogometnem igrišču v Hajdošah prižgal velik kres. Vaški odbor je poskrbel tudi za pijačo in jedačo, pomagale pa so jim hajdoške ženske. Kot se za kresovanje spodobi, je daleč odmevalo tudi pokanje s karbidom. Da pa je vse potekalo, tako kot treba, so nadzor nad ognjem imeli hajdoški gasilci. Kresovanja se je udeležil tudi župan občine Hajdina, domačin mag. Stanislav Glažar. Kakor je v Hajdošah v navadi, so tudi tokrat stopili skupaj vaški odbor Hajdoše, nogometno društvo, kije odstopilo prostor za kresovanje, gasilsko društvo, ki je bilo zadolženo za varnost ter aktiv žena, ki je poskrbel za pijačo in prigrizke. Rezultat skupnega sodelovanje je bilo prijetno druženje, kije trajalo dolgo v noč. Tanja Furek Pokanje s karbidom. Foto: Tanja Furek Šmarnice v Gerečji vasi Letošnjih mladih obiskovalcev šmarničnih molitev je bilo kar veliko, od predšolskih otrok pa vse do 9. razreda. To so Ana, Lej, Matic, Lana, Lina, letošnjiprvoobhajanci, Tilen, Marko, Tadej, Zan, Aljaž, Anja, Gregor, Marcel, Benjamin in Miha bodo drugo leto birmanci, Timi, Urška, Jure, Luka, Nuša, Kaja, Monika, Žiga, Petra, Tian in Na/pa so še ostali pridni otroci, ki so se cel mesec maj pridno zbirali na molitvah in prebirali šmarnične zgodbice. Tudi letos jih je pri šmarničnem branju vodila Alojzija Malinger, ki jo otroci radi kličejo kar teta Lojzika. Da pa niso pri molitvi bili sami, so se jim pridružile še druge vaščanke. Letos so otroci skupaj s teto Lojziko 13. maja pripravili tudi majhno presenečenje sovaščanki Mariji Turnšek, ki je vse svoje življenje lepo skrbela za urejenost Zajškove kapele in se ob njenem 84. rojstnem dnevu skupaj poveselili. Ob zaključku šmarnic, ki so trajale od 1. do 30. maja, so bili otroci lepo pogoščeni in dobili pohvale za udeležbo, otrokom in tudi njihovim staršem pa se je prav lepo zahvalila tudi teta Lojzika. Otroci, pa nasvidenje do prihodnjega maja. Magda Intihar Hajdinčanke pri kmetici Jožici Haule Oktobra lani izbrana kmetica leta 2010 Jožica Haule je v začetku maja povabila predstavnice društev, ki so organizirane v Zvezi kmetic Slovenije, na njen do?n v Stražišče nad Ravnami. Vabilu sta se odzvali predsednica in podpredsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Marija Pulko in Marta Sitar. V družbi ostalih udeleženk sta Marta Sitar in Marija Pulko, uradni predstavnici Drušva žena in deklet občine Hajdina prisluhnili nastopajočim. Jožica Haide, kmetica leta 2010, je ob prihodu prisrčno pozdravila hajdinsko delegacijo. Jožičina družinska ekipa je delovala kot eden. Hčerki Anica in Viktorija ter zet Frenk z vnuki Valerijo, Mihom, Martinom ter Saro so bili pravi gostiteljski tim, da se je mama in babica Jožica lahko posvetila svojim prijateljicam iz vseh koncev Slovenije. Manjkala je drugorojenka Romana, ki je s celo družino s koroškimi godbeniki odpotovala na že dolgo načrtovano ekskurzijo v Sarajevo. Pokosili so del travnika nad hišo, daje nastalo parkirišče za številna vozila. Dvorišče, ki ima ravnino le v delu, kjer bo čez nekaj tednov zrasel talni travni silos, se je spremenilo v dvoje dolgih omizij. Ob steni domače hiše sta se šibili mizi, polni dobrot, pripravljen je bil pravi ruski bife na Jožičin način. Na mizah steklenice z domačim sokom, napitki, odlično kapljico, pa seveda pecivo vseh vrst in sladkosti, med katerim je posebej izstopala Jožičina specialnost — orehov šarkelj, s katerim je že trikrat zapored osvojila bron na ptujskih dobrotah. Zapele so Vesele kmetice iz Mežiške doline, prisotne sta pozdravili Irena Ule, predsednica Zveze kmetic in Anita Striker, predsednica Društva kmetic Mežiške do- line, soorganizatorici srečanja. S preprostimi, prisrčnimi besedami, ki jih je zaključila s pozdravom: »Dobrodošli na moji skromni domačiji!« je gostiteljica Jožica predala besedo Darji Jeriček, svetovalki Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, ki je predstavila specifične razmere za kmetijstvo na Koroškem. Po krepkem opoldanskem vsestranskem okrepčilu pri Kmetici leta 2010 je sledil vzpon na Brinjevo goro, kakih 200 m višje od Smolakove domačije. Jožica in najstarejša hčerka Anica sta skrbeli, da smo si postregle v njihovem »koroškem bifeju«, potem pa so nas pri mizah pridno zalagali z vsemi dobrotami. Šilček šnopska, se je prilegel še najbolj zapriseženim alkoholnim nasprotnicam, ki so potem pozvonile v kapelici in se priporočile sv. Kozmi in Damjanu za boljše zdravje. Medtem pa je po gozdni poti iz domače kuhinje na stojnico v senci stoletnih dreves sosed s traktorjem dostavil pecivo, pijačo in kavo, ki so jih gostitelji ponujali vsem pohodnicam, med katerimi je bilo tudi nekaj predstavnikov močnejšega spola. Zaključek druženja žena iz vseh vetrov domovine je bil na kmečkem turizmu Lipov-nik na Tolstem vrhu, kjer sta kot mlada no-voporočenca nekaj mesecev živela Jožica in njen mož Filip. Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je skupaj z gostoma, direktorjem KG Z Celje Stankom Jamnikom in Jožico Vodopivec Rozman iz Kmetijsko Koje preveč tovora za tri pare rok in je pot nedostopna za avtomobilska kolesa, priskoči na pomoč sosedov traktor in tako je bilo tudi tokrat. Jožica in njena najmlajša hči Viktorija skupaj z Marijo Pulko razpravljajta o dostavi kmečkih dobrot na Brinjevo goro. gozdarske zbornice Slovenije, spregovorila o Zakonu o prostovoljstvu in o njegovi povezavi z društvi Zveze kmetic, ki obeta kar nekaj sprememb pri načinu dela. Po večurnem nepozabnem druženju smo skoraj pozabili na domotožje. Sele pozno popoldne smo odhajali s Koroške, polni nepozabnih vtisov in vsi prepričani v to, da sploh ni pomembno bogastvo, ampak to, kakšen si do drugih in kakšno srčno kulturo nosiš v sebi ter jo prostovoljno podarjaš drugim. Jožica Haule je nedvomno ženska z velikim srcem. Tekst in foto: Silvestra Brodnjak Posnetku ob slovesu dodajam besede Jožičine hčerke Viktorije: »Ta petek bo v sestrinem in mojem spominu ostal zapisan kot nepozaben dan. Ne verjamem, da bova še kdaj na enem mestu srečali toliko prijaznih, dobrovoljnih in veselih žensk. Prijetno smo se naklepetale, zvedeli sva veliko novega in odgovorili na nešteto vprašanj o Koroški, o najinem domu in seveda o posebni ženski, ki so jo ta dan tako množično obiskale - najini mami. Ženske so odšle, toplina pri srcu paje ostala.« Pesem druži nas Res je, da je vsaka pesem, naj si bo zapeta ali zaigrana ali pa Uidi oboje, najprej iz strani ustvarjalca sestavljena na papir, pa vendar potem, ko vsi ti vokali božajo tvoja ušesa, slišanega nekako ne moreš opismeniti. Moraš jim samo prisluhniti. Gostitelji letošnjega glasbenega večera v novi preobleki. V nedeljo 17. aprila smo že osmo leto bili deležni iz strani organizacije Mešanega pevskega zbora Gerečja vas in Društva žena in deklet Gerečja vas posebnega glasbenega večera, ki ga tradicionalno priredijo vsako leto tako za domačine in druge obiskovalce, kot nastopajoče pa v goste povabijo sorodne pevske zbore in pevce ljudskih pesmi iz domače in sosednjih občin ter domače mlade glasbenike. Po pozdravnih besedah povezovalke programa Maje Stager so uvodni pesmi »Sem se raj tov ženit« in »Slovenska dežela« odpeli gostitelji pod vodstvom zborovodje Petra Krajnca. Ze znani gosti domačega odra so bile Ljudske pevke KUD Stane Petrovič Hajdina pod vodstvom Marte Sitar, ki so se predstavile z ljudskima pesmima »Šumi potoček« in »Preljubi fantič moj, pod okencem postoj« ter Ljudski pevci KUD Stane Petrovič Hajdina, ki jih vodi Maks Kampi, zapeli pa so ljudski »Drevi grem na vas« in »Onkraj Drave so dekleta«. PRVIČ NA GOSTOVANJU V GERE-ČJI VASI Prvič je na glasbenem večeru gostoval Moški pevski zbor DPD Svoboda iz Majšperka, ki je pod taktirko energične mlade zborovodkinje Petre Beršnjak odpel dve prečudoviti slovenski pesmi »Sem zaljubljen bil« in »Zelenica« s solo vokalistom. V Gerečji vasi je prvič gostoval tudi Mešani pevski zbor KUD Destrnik, ki jih vodi prav tako mlad zborovodja Dejan Rihtarič. Odpeli so pesmi »Jaz bi rad cigajnar bil« in »Kje so tiste stezice«. MLADI DOMAČI GLASBENIKI In da ne pozabimo na naše mlade glasbeni- ke, ki izhajajo iz samih pevskih družin. Tokrat so se prestavili: Aljaž Nahberger s frajtonarico in valčkom »Ne prižigaj luči«, Jure Drevenšek s kitaro in odpel še valček »Nocoj je ena lušna noč« ter Simon Kaisersber-ger, ki je odigral polko prav tako na svoji frajtonarici. Med samim programom so se gostitelji predstavili še s pesmima »Po cesti gre« in »Pozdrav Gorenjski«, ob zaključku pa še s pesmijo »Oj vinček« in prečudovito priredbo pesmi »S triglavskega vrha«. Po zaključku vseh odpetih in zaigranih pesmi se je vodja MePZ Gerečja vas Marjana Miklavžič v imenu gostitelja zahvalila vsem sodelujočim na glasbenem večeru s skromno pozornostjo, pa tudi predstavnik Občine Hajdina, občinski svetnik in domačin Karl Svenšek je dodal nekaj pohvalnih Simbol letošnjega glasbenega večera v Gerečji vasi. Simon Kaisersberger s svojo zvesto spremljevalko -frajtonarico. besed. Druženje vseh prisotnih se je ob majhni pogostitvi in lepi slovenski pesmi iz čudovitega glasbenega večera potegnilo še v pozen glasbeni večer. Besedilo in foto: Magda Intihar Prvič na našem odru Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk. Skorba znova gostila gledališke urice za otroke V kulturnem društvu Skorba so tudi letos organizirali gledališke urice za otroke, kjer je tri sobote zapored nastopilo osem gledaliških in lutkovnih skupin. Otvoritev gledaliških uric za otroke je bila 9. aprila. Občinstvu na gledaliških uricah se je predstavil tudi lutkovni krožek OŠ Ljudski vrt. Predstavila sta se dva lutkovna krožka, in sicer iz OŠ Ljudski vrt in iz OŠ Podlehnik ter otroška gledališka skupina OŠ Juršinci. Tudi naslednjo soboto je KD Skorba v goste povabilo tri skupine mladih igralcev in lutkarjev. Nastopili so: lutkovni krožek OŠ Hajdina, dramska skupina OŠ Cirkovce in lutkovna skupina KPD Stane Petrovič Hajdina. Za konec pa sta tretjo soboto zapored nastopili obe domači gledališki skupini KD Skorba. Z obiskom so organizatorji bili zelo zadovoljni, saj je več kot očitno, da si otroci ter njihovi starši želijo takšnih in podobnih prireditev, kjer otroci lahko uživajo ob gledališki in likovni umetnosti. Morda pa so zanimive predstave navdušile otroke v dvorani do te mere, da se bodo tudi sami kdaj podali na odrske deske. Po končanih predstavah, so se otroci, starši, dedki in babice zadržali še ob animacijskem programu, kjer so otroci lahko ustvarjali na temo predstav, ki so jih tistega dne Nastopila je tudi dramska skupina OŠ Cirkovce. Poskrbljeno je bilo za animacijski program. spremljali. Za otroke so se vedno našli tudi kakšni bonbončki, nastopajoče pa je KD Skorba pogostilo z malico. Besedilo in foto: Tanja Furek KULTURNI PREGLEDNIK KD »Valentin Žumer« Hajdoše V začetku meseca maja je imela intenzivne vaje starejša skupina Štajerskih fraj-tonarjev. 21. 4. 2011 je likovna sekcija izvedla delavnico na temo velike noči, kjer so krasili velikonočno košarico, dekoracijo za mizo, venčke za vrata in barvali ter krasili pisanice. Društvo žensk Hajdoše V mesecu aprilu so imele kuharski tečaj priprave jedi iz pora in lazanje. Pred veliko nočjo so sodelovale na delavnici izdelave velikonočnih aranžmajev in barvanje -okrasitev pirhov. Proti koncu meseca aprila so se odpravile na ogled cvetja v Arboretum Volčji potok, kjer so si ogledale razstavo dinozavrov in cvetja ter dobile navdih za oblikovanje gredic in aranžmajev doma. S skupnimi močmi so posadile koruzo za njihov letošnji projekt. KPD Stane Petrovič Hajdina V slogi je moč (in ključ do uspeha). Ida in Kaja Markez po uspešni uprizoritvi predstave Tajnica Lolita. (foto: Andrej Kokol) Dramska sekcija: v začetku aprila snemanje predstave Tajnica Lolita na RTS (V poletnih dneh je možno posnetek videti na RTS-u.). Lutkovna sekcija seje v aprilu udeležila območnega srečanja na Ptuju in regijskega srečanja v Slovenski Bistrici. Ljudski pevci in Ljudske pevke gostujejo pri drugih skupinah in sodelujejo na različnih prireditvah. Društvo žena in deklet občine Hajdina V mesecu aprilu so trije pari članic sodelovali na memorialu Angele Peršuh - kartanje v Kungoti. 23., 24. in 25. aprila je bila razstava v Domu Upokojencev na Hajdini. Razstavljalo je 25 članic, na ogled so bili izdelki, ki so nastali v zadnjih dveh letih. Predstavljene so bile različne tehnike in materiali. Posebna poslastica za poznavalce in prav tako za ljubitelje so bili tokrat izdelki hajdinskih klekljaric. Svoje klekljarsko znanje in spretnosti je na razstavi pokazalo osem članic, ki so se v razmeroma kratkem času veliko naučile za« klekljarsko obrt«. V mesecu maju so članice sadile buče za Košicnbal 2012; sodelovale so na prireditvi Šport spas - druženje treh generacij - v otroškem vrtcu na Bregu. 4 članice društva so se udeležile srečanja pri kmetici leta 2010, ga. Jožici Haule v Stražišču nad Prevaljami. 17. 5. je bil za članice društva poseben dan, saj so prejele častno Valvazorjevo priznanje, ki jim ga je podelilo Muzejsko društvo Slovenije, in sicer za ohranjanje žive kulturne dediščine in sodelovanje s ptujskim muzejem. Slovesne podelitve priznanja v Ljubljani seje udeležilo 35 članic. KD Skorba Ljudske pevke se tedensko srečujejo na vajah, v preteklih dveh mesecih so se predstavile na proslavi ob materinskem prazniku v Skorbi. Zapele so tudi ob blagoslovu velikonočnih jedi in ob 80. letnici domačinke. Na povabilo folklorne skupine Sv. Martina občine Hajdine so se skupaj s skupino udeležile revije folklornih skupin v organizaciji JSKD Ptuj, ki je potekala 13.5.2011 v Cirkovcah. Odrasla gledališka skupina je gostovala z gledališko igro Cecilija ali šola za očete. Otroški gledališki skupini sta se predstavili domačemu občinstvu, sodelovali so na reviji otroških gledaliških skupin JSKD Ptuj ter na otroških gledaliških uricah v Skorbi. Starejša otroška skupina je gostovala tudi na OŠ Ljudski vrt na Ptuju, mlajša otroška skupina pa bo z igro obiskala še vrtec. V organizaciji VO Skorba je KD Skorba pripravilo proslavo ob materinskem prazniku. V mesecu aprilu so potekale »Gledališke urice za otroke« v treh zaporednih vikendih. Skupina »mautarjev« je sodelovala pri postavitvi majskega drevesa. Na prireditev »Košnja na stari način« v Gerečji vasi pa so se v okviru društva na pot podali tudi kolesarji s starodobnimi kolesi, se udeležili povorke ter z ekipo sodelovali pri kuhanju golaža. Društvo žena in deklet Gerečja vas 17.4. seje v Gerečji vasi odvijal glasbeni večer »Pesem druži nas«. Pripravila: Sanja Muršec KULTURNI NAPOVEDNIK KD »Valentin Žumer« Hajdoše Pripravljajo se na snemanje 4. zgoščenke Za dobro voljo. Snemanje bo zaključeno konec meseca maja (zaradi šolskih obveznosti otrok lahko pride do manjšega zamika). Predstavitev zgoščenke načrtujejo 17. 6.2011. Posamezne sekcije redno nastopajo na povabila drugih. V mesecu septembru načrtujejo ekskurzijo za člane društva. Društvo žensk Hajdoše Z rekreacijo - kolesarjenjem nadaljujejo tudi v teh lepih pomladnih dneh. Skozi poletje bodo nadaljevale s kolesarjenjem po okoliških krajih in organizirale strokovno ekskurzijo. KPD Stane Petrovič Hajdina V poletnih mesecih je načrtovano izobraževanje dramske sekcije in izbor ter priprava novega dramskega dela. Lutkovna sekcija v počitnicah načrtuje predstave v vrtcih, avgusta pa začetek študija nove lutkovne igrice Kdo je napravil Vidku srajčico. Recitatorska skupina: 18. 6. načrtuje vodenje ob 10-letnici Društva onkoloških bolnic ptujske sekcije Pot k okrevanju. Društvo namerava v mesecu juniju izvesti izvolitev Organizacijskega odbora za pripravo 100-letnice društva (2013). Društvo žena in deklet občine Hajdina Od aprila do novembra poteka branje knjig za osvojitev bralne značke za odrasle v sodelovanju s knjižnico Ivana Potrča Ptuj. V mesecu juliju načrtujejo ekskurzijo na Gorenjsko; sodelovanje na državnih ženskih kmečkih igrah, udeležbo na državnem tekmovanju - Jakobski kuhli - kuhanje kisle juhe; v avgustu pa bodo sodelovale na Rimskih igrah v termah Ptuj. KD Skorba Ljudske pevke si bodo v poletnih mesecih vzele nekaj odmora pred jesenskimi prireditvami, ko jih med drugimi nastopi čaka tudi obeležitev 15. obletnice delovanja. V poletnem času si bodo v kulturnem društvu privoščili nekaj oddiha, a hkrati zbirali nove ideje in zamisli za jesenski čas, ki ga bodo pričeli s prireditvijo srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom »Večer vinskih ljudskih pesmi«. Društvo žena in deklet Gerečja vas Na praznik patrona Alojza bo vaški odbor tudi letos organiziral sveto mašo pri zvoniku v Gerečji vasi, ki jo daruje naddekan Marijan Fesel; za vse vaščane in bivše vaščane ter ostale povabljene. Pripravila: Sanja Muršec Praznična velikonočna razstava Hajdinčank Z bogato razstavo ročnih del s poudarkom na klekljanih izdelkih in s predstavitvijo slikarskih del ljubiteljske slikarke Vere Glažar iz Hajdoš so se v letošnjem prazničnem velikonočnem času predstavile članice Društva žena in deklet občine Hajdina. Hajdinske žene so velikonočni čas obogatile z razstavo ročnih del. Razstava je bila na ogled v dvorani DU Hajdina, ob odprtju 23. aprila pa je bila tudi manjša slovesnost s kulturnim programom, v katerem seje predstavila pesnica Cecilija Bernjak, zapeli pa so tudi ljudski pevci in pevke s Hajdine. Marija Pulko, predsednica društva, je v svojem nagovoru predstavila izjemno prizadevanje članice pri ustvarjanju, posebej pa je izpostavila društveno dejavnost klekljaric, ki so v zadnjih dveh letih pod mentorskim vodstvom Jane Dobnik ustvarile lepo število čudovitih izdelkov. Za moto letošnje razstave so si po besedah Pulko ve Haj-dinčanke izbrale rek Karoline Kolmanič, ki pravi: »Izgubljen j e tisti ■ W Vi r ; vpv 1 1-. r.L 1; m , jj dan, ko vzhajajoče sonce ne vidi nobenega vrednega dela, ki bi ga storile naše roke.« Franc Mlakar, svetnik občine Hajdina, ki je v imenu občine pozdravil razstavljavke in zbrane ob odprtju razstave, pa je zelo pohvalil njihova prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine in se med vrsticami dotaknil tudi rokodelstva, ki je imelo po besedah Mlakarja v zgodovini izredno pomembno vlogo, zato danes to velja ohranjati tudi na tem območju. Besedilo: Tatjana Mohorko Foto: Silvestra Brodnjak Turizmu p 10. marca 2011 so se učenci OŠ Hajdina v Super mestu takole predstavili na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Mentorica učencev OŠ iz Makol Irena Ravnikar sije z zanimanjem ogledala njihovo stojnico in prisluhnila vsemu, kar so ji povedali, zaigrali in pokazali. Zlato priznanje sejim je za las izmuznilo. A tojim ni vzelo poguma. Zavedajo se namreč, da ni važno zmagati, važno je sodelovati. Nezadržno se bliža konec šolskega leta, zato je tudi napočil čas, da učenci predstavijo svoje dosežke, ki sojih pripeljali iz šolskega dvorišča v širšo javnost. V Osnovni šoli Hajdina so se učenci višjih razredov 1. junija članom Turističnega društva Mitra Hajdina in tudi drugim zainteresiranim predstavili s projektno nalogo z naslovom ga lastna glava Dobrodošli na turistični kmetiji Martinova klet, s katero so sodelovali na prireditvi Turizmu pomaga lastna glava. Srečanje vseh, ki jim ni vseeno, kako se bomo tudi v občini Hajdina utirili na poti v boljšo turistično prihodnost, so poleg učencev, ki so tokrat predstavili domače obrti in ponudbo turistične kmetije, so predstavili tudi mladi člani folklorne skupine O S Hajdina, ki so pod vodstvom učiteljice Jožice Novak zaplesali po taktih dveh harmonikarjev. Zaslužen aplavz pa so prav tako dobile pevke učiteljsko vzgojiteljskega zbora, ki prepevajo pod taktirko Uroša Sagadina. Župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in predsednica Turističnega društva Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc sta poudarila, da je turistična prihodnost v mladih, zato je potrebno vse sile usmeriti v delovanje turističnega podmladka na šoli. Ravnateljica Vesna Lorber Mesarič je povedala, da je zelo velik interes med učenci za turistični krožek, zato bosta delovali kar dve skupini, ki lahko računata tudi na podporo občine in društva. Glede na to, da so učenci s svojimi mentorji v prejšnjih letih pripravili že nekaj zelo od- mevnih raziskovalnih nalog in jih uspešno predstavili tudi na republiških tekmovanjih, bi jih bilo priporočljivo ponovno vzeti v roke, saj je v njih marsikaj takega, kar bi lahko služilo kot ideja pri izdelavi turističnega vodnika po vaseh hajdinske občine in pri predstavljanju ljudi, ki so sodelovali pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine. V turističnem društvu si želijo, da bi se v njihove vrste vključili tudi nekdanji ustvar1 jalci teh raziskovalnih nalog, saj bi po nekaj letih lahko tvorno prispevali k temu, kar so takrat spoznavali z osnovnošolskega zornega kota, sedaj pa je njihovo obzorje že mnogo širše in lahko dodajo nove poglede na vse skupaj. Vsi, ki bi bili pripravljeni soustvarjati haj-dinsko občinsko turistično samopodobo, ste prijazno vabljeni v vrste Turističnega društva Mitra Hajdina. Vse pobude in ideje bodo zbirali na elektronskem naslovu: td.mitra.hajdina@gmail.com. Za začetek je nekaj zelo nazornih pobud posredoval nekdanji vsestranski kulturni delavec v KS Hajdina Dušan Orešek, to pa naj bo izziv tudi za vse tiste, ki bi radi naredili občino in faro Hajdina prepoznavno na turističnem zemljevidu. Tekst in foto: Silvestra Brodnjak Živahno, razgibano v vrtcu Hajdina Toplo sonce je tudi nase malčke zvabilo iz igralnic na igrišče ter na sprehode po travnikih in gozdovih. Vzgojiteljice so poleg številnih drugih aktivnosti organizirale tudi kros, kjer so se otroci med seboj pomerili po starostnih skupinah. Tekli so vsi otroci, tudi tisti najmlajši, ki so jih z držanjem za roke spremljale vzgojiteljice. Vsi so na koncu prejeli lepe medalje. 25. maja so se otroci iz rdeče igralnice udeležili medobčinskega in mednarodnega tekmovanja v krosu cicibanov in cicibank, ki je potekalo na Ptuju, na igrišču enote vrtca Narcisa. Po zajtrku so se z avtobusom odpeljali na Ptuj, kjer je tekmovalo 10 otrok, ostali pa Otroci iz rdeče skupine - tekmovalci medobčinskega in mednarodnega krosa cicibanov in cicibank. Foto: Tanja Furek so v senci doživljali vzdušje tekmovanja in navijali za svoje. Glavna atrakcija za otroke pa je bil maskota Juhi, ki jih je razveselil s svojimi norčijami. Ko je piščalka oznanila začetek teka, je pred otroci tekel Juhi. Tisti naj hitrejši bi ga skoraj ulovili. Krosa seje udeležilo kar 12 vrtcev iz Ptuja in okolice, v goste pa so prišli tudi otroci iz vrtca v Varaždinu. Tanja Furek Malčki iz rdeče skupine, ki so navijali za svoje tekmovalce. Foto: Tanja Furek MRATMMŠl (ofllffiAlMst OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 52. člena in drugega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 108/09 - ZVO-lC) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 5. redni seji dne 25.5.2011 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina - spremembe in dopolnitve 2009 1. člen (uvodna določba) Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina. Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Hajdina so opredeljene v: - Dolgoročnem planu občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90,12/93,16/94), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Občine Hajdine, območje poselitve v naselju Zg. Hajdina, območje za šport in rekreacijo v naselju Zg. Hajdina (Uradni list RS, št. 45/03), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 78/04), - Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica - Draženci (Uradni list RS, št. 73/05), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina - spremembe in dopolnitve 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/09). (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan). Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina so opredeljene v: Družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 -prečiščeno besedilo, 32/90 — popravek, 25/91,12/93,16/94), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Občine Hajdine, območje poselitve v naselju Zg. Hajdina, območje za šport in rekreacijo v naselju Zg. Hajdina (Uradni list RS, št. 45/03), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 78/04), - Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica - Draženci (Uradni list RS, št. 73/05), - Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina - spremembe in dopolnitve 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/09). (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan). 2. člen (spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana) Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1 : 5000 (list Maribor-48) in 1 : 25000 (karta 1: zasnova primarne rabe prostora, karta 5: zasnova naselij). 3. člen (spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana) Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana se nanašajo na spremembe tekstualnega dela in spremembe kart v merilu 1 : 5000 in 1 :25000. Spremembe namenske rabe prostora se nanašajo na: - spremembo namenske rabe prostora iz območja drugih kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti za potrebe mesno predelovalne industrije v Slovenji vasi. V točki 5.1.10., to je območje Občine Hajdina, se v prvem odstavku spremeni tabela poselitvenih območij tako: - za triindvajseto vrsto se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »P-P10-P6 Slovenja vas - severno od odvodnega kanala HE Zlatoličje 4,27 ha proizvodne dejavnosti; P OPPN«. 4. člen (prostorski izvedbeni pogoji za spremembe in dopolnitve) Prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora P10-P6 Območje proizvodnih dejavnosti za potrebe mesno predelovalne industrije v Slovenji vasi Za enoto urejanja prostora P10-P6 Območje proizvodnih dejavnosti za potrebe mesno predelovalne industrije v Slovenji vasi je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPPN). Do sprejema OPPN so prostorski izvedbeni pogoji določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskega izvedbenega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/07); (v nadaljnjem besedilu: PUP). Novogradnja objektov in naprav ni možna do sprejema OPPN. Usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P10-P6 Območje proizvodnih dejavnosti za potrebe mesno predelovalne industrije v Slovenji vasi: 1. POVRŠINA, MEJA OBMOČJA Enota urejanja prostora P10-P6 je locirana severno od odvodnega kanala HE Zlatoličje in vzhodno od glavne ceste GI-1 Dravograd - Maribor - Hajdina. Površina enote urejanja prostora P10-P6 meri 4,27 ha. Območje P10-P6 meji: na vseh straneh neba na kmetijske površine. Meja območja P10-P6: Izhodišče je na stičišču pare. št. 293/1 (na sredini obeh delov parcele) in 293/5. Meja območja P10-P6 poteka v smeri urinih kazalcev. Od izhodiščne točke poteka meja območja v smeri proti vzhodu in teče po severnem delu parcele št. 293/5 (v dolžini cca. 80 m). Meja nato nadaljuje v podaljšku obstoječe linije, ki je definirana s severnim robom parcele št. 293/5 v dolžini cca. 142 m in se nato obrne v smer proti jugu v dolžini cca. 150 m. Nato meja nadaljuje v smeri proti zahodu v dolžini cca. 222 m do stika s pare. št. 293/4. Nato se meja nadaljuje v smeri proti severu (po parcelni meji v dolžini cca. 33 m), nakar se ponovno obrne proti zahodu in teče v dolžini cca. 75 m. Nato se meja obrne proti severu in teče v dolžini cca. 105 m do stika s pare. št. 293/1 (do sredinske črte obeh delov parcele) in teče po robu med obema deloma parcele 293/1 do izhodiščne točke. Vse parcele se nahajajo v katastrski občini Slovenja vas. 2. NAMENSKA RABA Območje P10-P6 je namenjeno proizvodni dejavnosti za mesno predelovalno industrijo. 3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE Detajlno pozidavo območja bo natančno in dokončno določil OPPN. OPPN bo določil umestitev in etažnost objektov (tipologijo pozidave in stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo), kot tudi prometno ureditev območja. Te usmeritve podajajo le maksimalno višino objektov 15 m ter največji dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele v vrednosti 0,6 in največji dopustni faktor izrabe gradbene parcele v vrednosti 1,2. Največja dopustna faktorja zazidanosti gradbene parcele in izrabe gradbene parcele se izjemoma lahko prekoračita, če pomenita večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah. Zaradi večjega odstotka utrjenih površin, predvidenih gradenj in nižje ležečega terena, se bo poplavna ogroženost povečala. Zaradi tega je treba vse predvidene objekte višinsko locirati vsaj 0,30 m nad okoliškim terenom, proizvodne objekte pa vsaj 0,90 m nad terenom. Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za vozila zaposlenih, obiskovalcev in za vozila, potrebna za opravljanje posameznih dejavnosti. Zasaditev ob objektih mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Ob predvideni prometni mreži naj bodo znotraj območja proizvodnih dejavnosti ustvarjene zelene površine z zasaditvijo, poudarjeno v smeri proti naselju Zlatoličje. Arhitektonsko oblikovanje mora povzemati izhodišča Dravske arhitekturne krajine s funkcionalnimi in oblikovnimi posodobitvami, prirejenimi sodobnim funkcijam in zahtevam predvidenih gradenj. Tlorisna zasnova objektov naj ohranja gradbena razmerja avtohtone gradnje, višinska zasnova pa naj bo prilagojena višinam avtohtonih gradenj oziroma naj ohranja razmerja med višino in tlorisom značilnim za avtohtone gradnje. V zunanji obdelavi stavb in njihovi notranjosti naj se pojavljajo elementi in gradbeni materiali, značilni za gradnjo v arhitekturni krajini. 4. GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA IN GRAJENO JAVNO DOBRO 4.1 Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: Za potrebe območja proizvodnih dejavnosti se izvede priključek iz obstoječega primarnega vodovodnega cevovoda fi 200 v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo v občini Hajdina (Ur.l. RS, št. 113/2004) in Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu (Ur.l. RS, št. 136/2004) ter potrebami posameznih objektov predvidenega območja proizvodnih dejavnosti. 4.2 Pogoji glede zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Na predvidenem območju proizvodnih dejavnosti je predvidenih več sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in sicer: - sistem za padavinske vode; padavinske vode, ki odtekajo s streh je, po mehanskem čiščenju v usedalniku (peskolov), treba odvajati neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva prometnih in manipulativnih površin. Ce ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v obstoječi odvodni kanal HE Zlatoličje. Načrtovanje padavinskih voda, je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. - sistem za fekalne vode; fekalne vode se odvajajo v predvideno kanalizacijsko omrežje z lastno čistilno napravo. - sistem za tehnološke vode; za tehnološke odpadne vode se zgradi interna mehansko-kemična čistilna naprava, ki se preko jaška za stalni monitoring poveže z lastno čistilno napravo. 4.3 Pogoji glede prometnih površin: Osnovno prometno povezavo območja proizvodnih dejavnosti predstavlja lokalna cesta ki se naveže na bližnjo glavno cesto GI-1 Dravograd - Maribor - Hajdina. Posebno pozornost je potrebno nameniti prometni ureditvi v notranjosti območja, da bo v največji možni meri zadostovala logističnim potrebam območja glede na potrebe dejavnosti, ob upoštevanju manipulativnih in urgentnih poti ter da so uporabne za funkcionalno ovirane ljudi. Površine za parkiranje se predvidijo znotraj območja proizvodnih dejavnosti ob predvideni prometni mreži ter na posebej za ta namen določenih površinah izven ograje proizvodnih obratov (predvideno je eno parkirno mesto na zaposlenega in cca. 40 parkirnih mest za obiskovalce, od tega cca. 10 % za invalide). 4.4 Pogoji glede načina oskrbe z energijo: 4.4.1 Električna energija: Za oskrbo z električno energijo se uporabi obstoječe elektroenergetsko infrastrukturo. Na obravnavanem območju so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: - srednjenapetostno omrežje 20 kV, transformatorska postaja TP 20/0,4 kV, - pripadajoče 0,4 kV nizkonapetostno omrežje. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 Ptuj. Obstoječe srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe. V kolikor bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno z raziskavo ugotoviti možnosti napajanja z električno energijo. Na in ob vseh objektih in je možna postavitev sistemov za izrabo sončne energije. 4.5 Drugi pogoji: Telekom Slovenije bo gradil sodobno širokopasovno telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. Za vsako posamezno zazidalno območje se pripravi projektna dokumentacija kjer se upošteva, da se do posameznih objektov v zazidavi zgradi ustrezna kabelska kanalizacija. Obstoječe TK instalacije, ki bodo tangirane na območju izgradnje je potrebno zaščititi na podlagi projektne rešitve. Pri polaganju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike z vodovodnim cevovodom in zaščite na mestih križanj. Praviloma se morajo vse infrastrukturne napeljave voditi v cestnem svetu. Za več objektov se naj pripravijo skupni priključki. Infrastrukturni vodi se položijo podzemsko; zračni vodi niso dovoljeni. Vse infrastrukturne naprave se naj zgradi sočasno in pred dokončno ureditvijo posamezne ceste. Ob izdelavi OPPN bodo podani poteki vseh obstoječih in predvidenih komunalnih vodov (elektrika, voda, meteorna in fekalna kanalizacija-lastna čistilna naprava, telefon, drugo). Za vse vode bo potrebno določiti najustreznejša mesta priključkov, usklajena z zahtevami pristojnih distributerjev. Na območju proizvodnih dejavnosti mora biti zagotovljen prostor za ločeno zbiranje odpadkov. 5. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO Parcelacijo območja bo določil načrt parcelacije, kateri bo sestavni del OPPN. - Velikost in oblika parcel se v OPPN določi glede na: tipologijo pozidave, - predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, - tlorisno zasnovo, - namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovijo pogoji za uporabo in vzdrževanje objektov, - možnost priključevanja na obstoječe infrastrukturne objekte in naprave. 6. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN Obravnavno območje ne sega v območje varovane kulturne dediščine oziroma zavarovanih kulturnih spomenikov. Obravnavano območje leži na širšem vodovarstvenem območju, ki je opredeljeno z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko - Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07). Obravnavano območje se nahaja v vplivnem območju območja NATURA 2000 z evidenčno številko SI5000011 Drava (SPA). Obravnavano območje se nahaja znotraj ekološko pomembnega območja EPO Drava-spodnja. 7. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani. Območje predvidenega podrobnega načrta leži na ravnini, zato ni nevarnosti visoke podtalnice, erozije ali plazovitosti terena. Zato ni potrebno predvideti posebnih tehničnih rešitev gradnje in izvesti posebnih geoloških raziskav. Dravsko polje, kjer leži obravnavano območje podrobnega načrta, spada v potresno območje 7. stopnje MSK. Potresno ogroženost je potrebno upoštevati pri gradnji objektov (karta maksimalnih intenzitet potresov - http://www. arso.gov.si). Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naravne omejitve (višino podtalnice - III. vodovarstveno območje) in temu primerno predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi. Na območju podrobnega načrta ni večje požarne ogroženosti. Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo. Zagotoviti je potrebno varstvo pred požarom v skladu z 22. in 23. členom Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 3/07 -uradno prečiščeno besedilo). Upoštevati je potrebno pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) s poudarkom na 3, 5, 6 in 7 členu. Upoštevati je potrebno odmike stavb od mej in med objekti na podlagi 3. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). Ne glede na to, da v obstoječih evidencah MOP-ARSO, območje obdelave ni znotraj poplavnega območja, se bodo upoštevale ugotovitve MOP-ARSO, Oddelek območja porečje reke Drave, iz študije »Analiza visokovodnih razmer Drave od Maribora do Ptuja«, številka projekta 2215/99, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor. Iz citirane študije je razvidno, da območje obdelave kot »otok« ni v poplavnem območju, prav tako je dostop iz glavne ceste Gl-2 z izgradnjo dostopne ceste varen pred visokimi vodami. 8. VAROVANJE ZDRAVJA Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi. Potrebno je posvetiti pozornost varstvu pred hrupom in v primeru preseganja hrupa predvideti ukrepe za njegovo zmanjšanje. V obravnavanem območju se predvideva III. stopnja varstva pred hrupom, kar pomeni, da predvidene in obstoječe dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne dnevne vrednosti (60 dbA) in nočne mejne vrednosti (50 dbA) ravni hrupa. Pri načrtovanju zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati tudi njen morebitni moteči vpliv na okolico zunaj območja proizvodnih dejavnosti. 9. OMILITVENI UKREPI Odvodnje odpadnega zraka iz dimnih komor se speljejo preko ustreznih filtrov, ki poleg ostalih potencialnih emisij snovi v zrak zadržijo tudi potencialne vonjave iz dimne komore. Vse poti do predvidenih objektov morajo biti protiprašno urejene oziroma asfaltirane. Za čiščenja industrijskih in komunalnih odpadnih vod se mora v okviru objekta zgraditi lastna čistilna naprava (CN). Industrijske in komunalne odpadne vode se morajo do CN voditi po ločenih kanalizacijskih sistemih. Industrijske vode se morajo najprej predčistiti na fizikalno-kemijskem delu CN, šele nato se lahko čistijo (skupaj s komunalnimi) v biološkem delu CN. Predviden mesnopredelovalni objekt se mora predvideti poleg obstoječe zamrzovalnice in ne kjerkoli drugje znotraj obravnavnega območja. Znotraj območja, ki se mu spreminja namembnost v industrijsko območje morajo biti vsi objekti od najbližjih stanovanjskih hiš oddaljeni več kot 100 metrov. Na južnem in zahodnem robu območja posega naj se v celoti ohrani pas naravne vegetacije (grmišča in vrbovje). Na novo naj se zasnujejo še vegetacijski pasovi na ostalih robovih območja posega, pri tem se naj uporabi lokalno značilno avtohtono vegetacijo. Vsi posegi naj se izvajajo na način, ki je okolju prijazen. Pri gradnji naj se v čim večji meri uporablja naravne materiale. Odkrite površine, ki ne bodo pozidane je treba takoj po zaključku del ponovno zasaditi z avtohtono vegetacijo. Pri odrivih zemlje je potrebno zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala, ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje. Vpliv hrupa na ptice je mogoče učinkovito omiliti tako, da se v času glavne vgnezditvene sezone (od marca do julija), ko so ptice najbolj občutljive, aktivnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela. Ukrepi za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja: za osvetljevanje območja naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (na primer halogenska svetila), namestitev svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in oglasna osvetlitev naj se na območju prepove, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu, ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 8/07,209/07). ■ \^gw »*] v JSL f r^w?* 1 y,1«»y- reg- 1 > S KOKIi A .hmev _ <)(>1sl(»ri,<*i<,Ii Mnrhuioei’- Krc* ir /j/ :n Z/ Z/ 1824- red nami je druga številka priloge Skorba, tokrat s podnaslovom »Skorba je vas, v kateri živimo ...« Pomena podnaslova ni potrebno posebej predstavljati, kajti to je pojem, ki ga doživljamo vsak dan. Seveda koliko ga spoštujemo in si ga razlagamo s pojmom odgovornost do naše vasi, je druga zgodba. Vendarle pa sem prepričan, da smo zadnja tri leta naredili ogromen korak. Ne še v metrih asfalta in luči, ampak v medsebojnih odnosih in povezanosti, kar je nujen in zadosten pogoj, da se nam po pravi poti zgodi prej omenjeno. Ne morem mimo zadnjih volitev, kjer so se pokazale posledice povezovanja in osveščanja vasi skozi prireditve kletarja, kulturnega društva in seveda športa. Kot majhna vas smo dobili dva svetnika in še podžupana za povrh. Ste prepričani, da bi bilo enako, če se ne bi povezovali v imenu zgoraj omenjenih prireditev? Jaz vem odgovor in prepričan sem, da večina vasi tudi. Seveda bodo vedno med nami tisti, ki se ne bodo strinjali z nami, ki smo v tem trenutku odgovorni za razvoj vasi, to je tudi njihova legitimna pravica. Pa vendar jih prosim, da spoštujejo voljo večine in z malo potrpljenja počakajo do konca mandata in potem na osnovi narejenega ali nenarejenega korektno ocenijo delo mandatnega obdobja. Pa to ne prosim zaradi sebe ampak zaradi vasi kot celote, ki mora biti naš višji cilj. V naslednjih nekaj letih bodo pred nami pomembne in strateške odločitve glede razvoja vasi in o tem ne more odločati en človek. K pravilnim odločitvam lahko da vsak vaščan svoj delež. Za lažje razumevanje je to zelo podobno kot takrat, ko povabimo gospodinje, da spečejo pecivo za kakšno skupno prireditev. Največkrat se ga zbere ogromno, ampak piko na i temu zbranemu pecivu dajo štiri gospodinje, ko ga lepo in smiselno razvrstijo na mizo. In ko že mislimo, da je vse pripravljeno, še Blažova Marinka potegne od nekod beli prt ali prijeten domač šopek, ki daje novo, lepšo podobo vsemu, kar so prinesle vaške gospodinje ... Tako naj bo tudi pri vodenju vasi, pa nam ne bo hudega - ne nam ne bodočim rodovom. Letos nam je uspel nov podvig, ki dokazuje, da smo na pravi poti k realizaciji prej omenjenih ciljev. Vaška skupnost je organizirala prvi tradicionalni izlet naše vasi. Po pozivu k udeležbi je v nekaj dneh bil avtobus poln, še več, nekaj vaščanov je celo moralo ostati doma. Vzdušje na izletu na Gorenjsko je bilo optimistično in več kot prijetno. Super. A nisem mogel mimo svojih spominov na vaške izlete iz mojega otroštva, ko je »Pernekva Kata« vztrajno in odločno organizirala romanja vaščanov po znanih slovenskih romarskih krajih in toplicah. Imam čudovite spomine na to in energija za moje sedanje ustvarjanje izhaja tudi iz teh časov. Zato lahko rečem samo hvala teta Kata in bog vam daj mir božji, vse v želji, da spoštujemo svoje prednike in delamo za dobro rodov, ki prihajajo za nami. Franc Mlakar Izkušnja dela v tujini je še poglobila ljubezen do mojega rojstnega kraja... ■ 1 rane Šlamberger, rojen 18. februarja 1947 na Mj Korenovi domačiji v zgornjem kotu naše vasi, je m ' bil že v rani mladosti vzgojen, daje treba ljudem želeti dobro. Verjetno to izhaja iz tradicije, ko je ta hiša imela poslanstvo postaje poštnih kočij in seje kopičilo v več stoletjih tisoče ljudi, ki so rabili pomoč in jo vedno tudi dobili. Takšen je tudi naš letošnji vaški kletar, kateremu se mandat nagiba v zadnjo tretjino. Prijetno je poslušati pozitivne odzive vaščanov, ki spremljajo njegovo delo. »Takšnega, kot je Korenov Franček, ne bo več,« pravijo in si z iskrenimi pogledi izmenjujejo pozitivne pridevnike o njegovem delu in seveda delu njegove soproge, ki mu zvesto stoji ob strani na vsakem koraku. Osnovno šolo je Franček končal na domači hajdinski šoli in se kmalu po zaključku kot polkvalificirani strugar zaposlil v takratni Tovarni avtomobilov na Teznem v Mariboru. Med službo v tej tovarni je končal še kvalifikacijo na poklicni kovinarski šoli v Mariboru. V domači vasi je bil aktiven pri razvoju prvih korakov nogometa, ki je bil takrat edini način povezovanja vasi in na to obdobje ima izredno lepe spomine. Ko je bil čas za to, je leta 1966 odšel takratni domovini služit vojaški rok v Batajnico pri Beogradu. Po prihodu domov, ko si mož zaželi družine, je spoznal svojo ženo in partnerico v pravem pomenu besede - Letonjevo Manico in jo poročil 1970 leta. In danes, ko ju opazujem, ugotavlja, da, ko ju počasi zapuščata odrasli hčeri Manica in Andreja, sta si ves čas življenja stala ob strani in poslušala drug drugega. Malo je takšnih. Leta 1972 ga je pot zanesla v tujino, natančneje v In-golštat (Ingolstadt) v tovarno avtomobilov Audi, kjer je Franček dočakal tudi upokojitev 2004. leta. Seveda je ostal v stalnih stikih s svojo rodno vasjo. In v glavnem ni hiše v vasi, ki ji Franček ne bi naredil usluge: ali je pripeljal gorilnik za peč ali »zrihtal« marke in še mnogo dobrega se spomnimo. Sam pravi o tej tridesetletni izkušnji: »Delo v tujini je še poglobilo moj odnos do rodne vasi in njenih ljudi.« Z vidnimi čustvi se Franček spominja tudi osvobodilne vojne za Slovenijo, ko se je v najbolj kritičnem času in negotovosti vračal iz Nemčije. Kljub temu da so mu prijatelji v Nemčiji odsvetovali, naj se ne vrača domov. » Moje mesto v teh težkih časih je pri moji družini in domovini tudi za ceno mojega življenja,« jim je odgovoril in osamo- svojitev Slovenije doživel v rodni Skorbi. Najina beseda je ob zaključku intervjuja nanesla tudi na njegovo poslanstvo kot kletarja in tudi novega člana vaškega odbora. Z besedami optimizma in hvaležnosti je opisoval vlogo kletarja v naši skupnosti. »Oddelal jo bom po svojih najboljših močeh in sposobnostih, zavedajoč se, da mora vsak član naše skupnosti tako razmišljati o naši vasi.« Želi si, da bi tudi njegovi nasledniki s ponosom in odgovornostjo pristopili k tej nalogi. »In ko nas bo več, ki smo opravili to funkcijo, bo tudi več izkušenj in pripravljenosti, razdajati se v svoji vasi. Prireditev izbor vaškega kletarja mora ostati naše skupno poslanstvo pri povezovanju vasi.« Kar pa se tiče vloge novega vaškega odbornika, je odgovoril: »Vsako funkcijo v svojem življenju jemljem resno in odgovorno in tudi pri tej ne bom delal izjeme.« Ko takole povzamem moje izkušnje pri sodelovanju z njim, lahko samo dodam, da je bilo spoznavat njega, njegovo družino veliko zadovoljstvo in če smo bili pred tem znanci iz iste vasi, smo postali po tej izkušnji prijatelji, ki vzajemno spoštujemo eden drugega in se veselimo novih projektov, ki bodo v korist naše vasi. Korenovi, naredili ste veliko v korist vasi. VELIKA HVALA VAM. Franc Mlakar Ivan Vogrinec, predsednik Vaškega odbora Skorba, razvoju Skorbe in bodočih projektih v/V/W/ ,/f. 1. Kaj vam pomeni imenovanje za predsednika Vaškega odbora Skorba? Veliko, ker sem Skorbljan, ki mu ni vseeno za razvoj in prihodnost domačega kraja. Že pred desetimi leti sem bil prvič izbran za predsednika, sedaj upam, da nam bo uspelo izpeljati vse takrat že zadane cilje, ki se v zadnjih letih niso uresničili. Dela je prav zagotovo veliko. 2. Alije Skorba v teh letih nazadovala? Nikakor ne, saj so se naši vaščani maksimalno trudili za razvoj vasi, vendar projekti Skorbe nekako niso bili upoštevani. Vas je najmanjša v občini in tudi svetniško je bila vedno v manjšini. 3. Kaj so najpomembnejši cilji vaškega odbora Skorba? Ureditev vodovoda, saj imamo ponekod še azbestne cevi, cestna razsvetljava in dokončanje kanalizacije. Obnova cest - v Skorbi imamo veliko ozkih cest in nepreglednih izvozov na glavno cesto. Na vasi je zaživela tudi ideja o vaškem središču. Mnenja o tem so zelo različna. Upam, da bomo skupaj našli najboljšo rešitev. Potrebno bo urediti tudi vaški dom, saj so se začeli pogrezati temelji. Naša želja je, da bi dom znova približali ljudem. _ 4. Ste tudi predsednik Športnega društva Skorba. Ali boste dejavni tudi na tem področju? Vsekakor. Želeli bi urediti okolico igrišča in tribune. Tekme zaenkrat gledamo kar iz ceste, kar je zelo nevarno. 5. Pravite, da bo Skorba tokrat lažje uresničila projekte. Zakaj? Podžupan občine Hajdina je naš sovaščan, kar je zagotovo velika prednost. V preteklosti finančna sredstva niso bila pravično razdeljena. Menim, da bi morala vsaka vas dobiti to, kar ji pripada. 6. So Skorbljani bolj povezani, kot so bili v preteklosti? Vaščani so bili vedno povezani, včasih bolj, drugič manj. Res pa je, da danes zaradi obveznosti in hitrega načina življenja veliko manj časa namenimo druženju. To pa že spreminjamo s skupnimi izleti in jesensko trgatvijo. Estera Korošec J » Nisem tisti, ki bi lahko odločal kaj se bo dogajalo v vasi, z veseljem pa pomagam z svojim znanjem in pozicijo.« m ogovor s podžupanom in svetnikom Francem f J Mlakarjem, ki si je zadal cilj - združevati ljudi in med njimi prebujati nove ideje. Funkcijo podžupa-na sprejema z vso odgovornostjo. Zagovarja vrednote enotnosti, združevanja in ohranjanja tradicije. 1. Ste prvi podžupan, ki prihaja iz najmanjše vasi v občini Skorbe. Kako gledate na razplet zadnjih volitev? Že pred petimi leti sem podprl sedanjega župana in mu pomagal s svojimi idejami in ekipo prijateljev, znancev. Zelo sem vesel, da so se volitve obrnile v našo smer. Trudili se bomo tako na ravni občine kot vasi uresničiti že zastavljene projekte. Vesel sem, da je Skorba enotno nastopala na volitvah, še posebej v drugem krogu, kar zagovarjam že od začetka mojega pojavljanja v politiki. 2. V volitve ste vložili veliko energije, velika večina vaščanov vas je podprla. Kako pomembna je za vas funkcija podžupana? Sprejemam jo kot zelo odgovorno, veliko bolj, kot sem si sprva sploh predstavljal. S svojim delom in vplivom bom skušal pomagati razvoju celotne občine. To nam lahko uspe s pomočjo vseh občanov, predvsem pa tistih, ki se odgovorno obnašajo do svojega okolja. Poudarjam pa, da jaz nisem tisti, ki bi odločal. Lahko le pomagam vaškemu odboru, vasi ter vsem tistim, ki si želijo, da bi se vas razvijala v pravo smer. 5. Kot veliki ljubitelj in poznavalec zgodovine o Skorbi ste pripravili tudi fotografsko razstavo. Zakaj? Poskušal sem dogajanje na vasi predstaviti skozi dvanajst družin, ki so tvorile jedro vasi in skozi njih se prepletajo vse ostale družine. Z velikim veseljem sem obiskoval vaščane in zbiral stare fotografije. Želel sem vaščanom predstaviti njih same in posledično spodbuditi razmišljanje o preteklosti ter bogati zgodovini okolja, v katerem prebivajo. Nekaj mesecev po razstavi naši vaščani drugače gledajo na stare fotografije. Ne samo da jih skrbno zlagajo v albume ampak razmišljajo o svojih prednikih, o sebi - to pa je dovolj za zapuščanje sledi v prihodnosti. 6. Skorba potrebuje dokončanje kanalizacije, razsvetljavo, obnovo cest. Ali bodo ti projekti uresničeni? Vse, kar se bo operativno zgodilo v Skorbi je odvisno od vseh nas. Boljše bodo ideje in osnutki projektov, lažje jih bom zagovarjal na nivoju občinskega sveta, občinske uprave. Tudi preko svojih kanalov bom poskušal pridobiti evropska sredstva, posebej namenjena projektom v občini. Moj način je spodbujanje in prebujanje okolja. 3. Oba podžupana sta uspešna gospodarstvenika. Kako si bosta razdelila delo? Moje področje bo družbena dejavnost, kljub temu pa sem prepričan, da bo velikokrat potrebno sodelovanje župana in obeh podžupanov. 4. Kako lahko Skorba uresničuje zastavljene projekte? Najprej moramo ugotoviti, kdo smo bili, kdo smo in na osnovi tega definirati, kaj želimo biti. Trenutno smo v fazi spoznavanja, kdo smo bili. Upam, da bodo vaščani v mojem mandatu začutili, da je vas neka sredina, kjer so živeli naši dedje in živimo mi ter bodo živeli naši vnuki. Bodoče generacije nas bodo prepoznale po naši zapuščini. Premalo čutimo do svoje preteklosti in velikokrat se srečujemo s krizo identitete. Slednja je kriva, da so mladi velikokrat brez idej, ciljev. To poskušam spreminjati s skupnimi projekti. 7. Kako se bo Skorba razvijala v prihodnjih desetletjih? Skorba je edina vas z najmanj novogradnjami v zadnjih 30-ih letih kljub odlični geostrateški legi. Verjetno se bo v naslednjih letih začela razvijati gradbena cona od Doma krajanov Skorba proti Golf igrišču. Novi sovaščani bodo prinesli spremembe v miselnosti. Prihaja nova generacija, ki je zelo enotna. Tukaj mislim predvsem na mautarje, kolesarje, druženje ob vaškem ribniku. Upam, da bodo mladi začeli razmišljati o dodatni dejavnosti, npr. turizmu. Priložnosti ležijo na cesti, od nas pa je odvisno, če jih bomo znali izkoristiti. Čim več ljudi mora začeti razmišljati o razvoju, novih priložnostih, naravnih danosti vasi. Le tako bo lahko občinska politika uresničevala projekte, ki bodo omogočili kvalitetno okolje za bivanje. Estera Korošec o predstavljamo Skorbo, skoraj ne moremo mimo enega izmed junakov, ki se že nekaj let pojavljajo na tradicionalni občinski prireditvi Iz mošta vino, pridi na Hajdino. Uroš Šmarnica je navihano nasmejani, svetlolasi dobro-voljnež, ki na odrskih deskah spravi v smeh tudi najbolj resnega gledalca. Če je potrebno, tudi kakšno zapoje in pri tem ponosno pove, da ima posluh po babici Frančki. Simpatije domačega občinstva je prvič osvojil kot Italijan Luigi v komediji Trojčki. Igrati je začel kot mladostnik; že v hajdinski osnovni šoli je rad nastopal, v srednji ekonomski na Ptuju prav tako, potem pa je v gledališki skupini KUD Skorba našel še svojo prvo ljubezen Barbaro, nekaj let za tem postal očka sedanjega prvošolčka Timoteja in predstave so se vrstile iz sezone v sezono. Prislužil si je že bronasto Linhartovo značko. Ivan Ogrinc, ki ima nedvomno ogromno zaslug za kulturno življenje v vasi pa tudi za Urošev igralski razvoj, bi mu želel, da bi si večletni predsednik gledališke sekcije z odrskim delom zaslužil še srebrno in zlato priznanje. »V KUD Skorba bi še z veseljem sodeloval pri igrah, a sem zadnji dve leti že s težavo delal. Pogosto sem manjkal na vajah, zaradi česar sem imel vedno slabo vest, ker skupina ni mogla vaditi, kot bi želela. Da lahko izrazim svoj drugi jaz, večkrat za koga uprizorim kakšen šaljivi skeč, pri katerem glede na vsebino tudi zapojem. Rad poslušam dalmatinske klape, tudi zapojem kakšno njihovo pesem, trubadur pa ne bom, ker ne igram nobenega inštrumenta.« Prav ste uganili. Predstavljamo Vam Uroša Krajnca, ki so ga vrstniki v mladosti klicali Urko. Uroš pa ni le igralec na odru. Na svet si je prinesel veselje do žoge in ob atiju Branku je začel nogometno abecedo že kot kratkohlačnik. »Od osmega leta sem igral nogomet v nogometnem klubu Drava na Ptuju, ki sem ji ostal zvest vse do članskega moštva, s katerim smo se uvrstili v prvo slovensko nogometno ligo. Kasneje me je nogometna pot ponesla v sosednjo Avstrijo, kjer sem 4 leta nastopal pri dveh klubih - US V Ragnitz in nato še v TUS Mureck. Sedaj igram v domačem moštvu pri NK Skorba, kjer se igralci zelo dobro počutimo in z mladimi fanti ustvarjamo pozitivno vzdušje,« je o svojem športnem udejstvovanju povedal sogovornik Uroš, ki bo po vzoru svojega očeta kmalu zapeljal na zelenico tudi svojega naslednika. Uroša, ki je po končani srednji ekonomski šoli študiral ekonomijo, je športna kariera preveč zaposlovala, zato je za nekaj časa opustil misel na izpite in študentsko življenje. Sedaj, ko je že štiri leta uspešen zavarovalni zastopnik (pred tem pa je bil nekaj let trgovski potnik), pa si želi svoje znanje nadgraditi. Pošalil seje, da so prav njemu na ljubo v nekdanji ptujski vojašnici ustanovili Višjo strokovno šolo, kjer se bo jeseni vpisal kot izredni študent in v doglednem času dokončal VI. stopnjo v programu Ekonomist. »Kako doživljam svojo rojstno vas? Skorbo smo v najstniškem obdobju s prijatelji imenovali Sun city, kar se mi z leti zdi vedno bolj res. Kamorkoli grem od doma, se nadvse rad vračam v našo malo, prijazno vas, v kateri se ljudje dobro razumemo in si med seboj pomagamo. Zadnja leta pa se radi tudi poveselimo. To si želimo tudi v prihodnje. K večji medsebojni povezanosti je veliko doprinesla prireditev Skorba trga in preša, ki je sovpadala z imenovanjem 14. kletarja v občini Hajdina Jožefa Megliča. Poleg lanskega občinskega moram pohvaliti tudi letošnjega vaškega kletarja Franca Šlambergerja, ki je ne samo na prireditvi ampak tudi vse leto kletaril in odlično sodeloval z vsemi društvi in kolektivi na vseh prireditvah. Čuti pa se tudi želja po oživljanju starega načina življenja, ko so vaščani še veliko dela opravili skupaj. Prizadeval si bom za povezovanje mladih, da ne bi že v mladosti izgubili stikov med seboj, da bi ostali složni in bi skupaj lahko ustvarili kar največ dobrega za Skorbo, v kateri je sedaj precej mladih, ki imajo zelo dobre zamisli. Nekatere že kar uspešno udejanjamo, n.pr.: obnova in uporaba starodobnih koles, mautarstvo ob porokah v vasi, ureditev ribnika, orači, golažijada ipd. Realno razmišljamo o ustanovitvi društva, ki bi povezovalo vse mlade v raznih sekcijah,« je povedal Uroš, ki je zadnje leto postal tudi občinski svetnik. K izvolitvi je nedvomno pripomogla njegova mladost, odprtost do ljudi, pripravljenost za delo in želja po spremembah v vasi in tudi v občini. »Lansko leto sem kandidiral za občinski svet na listi SDS. Kot novinec na tem položaju si bom prizadeval za dobrobit občine, da bi se zadeve odvijale pošteno in da bi se sredstva davkoplačevalcev nalagala v pametne in predvsem dolgoročno gledano smiselne projekte in da bi se geografsko gledano pošteno razdelila. Zelo pomembna je komunikacija med občino in vaškimi odbori, saj aktivni vaščani najbolje vedo, kaka je problematika posamezne vasi in lahko sproti konstruktivno sodelujejo z občino. Želim si, da bi se upoštevali tudi predlogi in pobude mladih občanov, saj se občina mora zavzemati za problematiko mladih, ki so ključ do prihodnosti. Ugotavljam, da je mladih ljudi premalo vključenih v vaških odborih, odborih društev in klubih.« Urošu želimo, da bi v svoji rojstni vasi uresničil mnoge ideje in projekte, ki se komu zdijo sanjski, a ob sodelovanju vseh, ki dobro mislijo, lahko postanejo tudi resničnost. Silvestra Brodnjak . osnovno šolo Hajdina in ima čudovite spomine na otroška leta, ki jih je preživljala z vrstniki v domači vasi. Narava jo je od nekdaj privlačila in ji dajala energijo za premagovanje življenjskih preprek. Po osnovni šoli se je odločila za Škofijsko gimnazijo v Mariboru, ker se ji je zdelo, da bo tam dobila ustrezno znanje in prave človeške vrednote za življenje. Ni ji žal in tudi na to šolo jo vežejo lepi spomini in znanje, ki si ga je pridobila skozi štiri leta. Že na maturi je izbrala umetnostno zgodovino in predmet jo je tako podzavestno pritegnil, da se je na osnovi tega odločila za študij umetnostne zgodovine v Ljubljani. In tukaj je Amadeja nekaj posebnega. V času, ko so se vrstniki odločali za popularne študije, kot sta ekonomija in pravo, je ona izbrala umetnostno zgodovino in je hkrati tudi prva diplomantka iz te smeri v Skorbi. Sama trdi, da je to naredila z neko sproščenostjo in pri tem ni preračunavala, ali je to dobro ali ne, bil je preprosto klic, ki milje sledila. Diplomirala je na temo Prenova gledališč na Štajerskem (Celje, Maribor in Ptuj). Ob vprašanju, kaj ji pomeni njen rojstni kraj, se ji zaiskrijo oči in pove: »Otroška leta pri babici Tereziji so neponovljiva. Narava, ki obdaja našo vas, mi še danes pomeni kontakt z otroškimi leti in energijo za ustvarjanje.« Z veseljem se spominja referata o svoji vasi na gimnaziji, kjer je bila daleč najboljša, in ta iskrenost do vasi jo spremlja še danes. Naredila je tudi družinsko drevo po mami-čini strani in s tem spoznavala zgodovino svoje družine in hkrati vasi. Amadeja je tudi glasbenica, saj igra flavto. Za to je zaslužen skorbski dedi, ki je velik ljubitelj glasbene umetnosti in neizmeren ljubitelj svojih vnukov in vnukinj. Nekaj časa je celo poučevala ta instrument na eni od privatnih glasbenih šol. Pred tem pa je seveda obiskovala šest letno nižjo glasbeno šolo in po zaključku te še izpopolnjevanje pri »privat« profesorjih. Pri vprašanju, kje se vidi v bodočnosti in kaj bi želela počenjati, mi odgovori: »Trenutno iščem zaposlitev in če bi bilo mogoče, bi želela delati z otroki in jim poskušala vtisniti čut za umetnost. Tudi delo v kakšni galeriji bi me izredno zanimalo, da bi lahko preizkusila svoje znanje in seveda pridobivala nova znanja iz področja umetnostne zgodovine.« Na zaključku najinega razgovora doda, da je umetniški čut v vsakem od nas in da je samo pomembno, da se v pravem obdobju prebudi v nas in nam pomaga osmisliti naše življenje. Zato je zelo pomembna pri razvoju vsakega posameznika, skupnosti in družbe kot celote. Je protiutež materialnemu in če nam uspe uravnotežit tako materialno kot duhovno v nas, smo srečni ljudje. Amadeji želimo seveda čimprejšnjo zaposlitev, ustvarjalno življenjsko pot in še mnogo lepih projektov tudi za našo vas. Franc Mlakar »To je moja »sestrona« pa »bratranec«, tu so naša babica, pa »oča« in mati,« je opisovala več kot 50 let stare fotografije moja soseda Marija Hasenmali. V Skorbi jo vsi kličemo kar »Juretva Micka«. Večerni obisk sva izkoristili za obujanje spominov na mladost, domačo vas, družino, dom ... Micka se je rodila na Vnukovi kmetiji sredi vasi, kjer so se preživljali z delom na zemlji in redili živali. Dela je bilo veliko in kot se spominja Micka je bilo v štiridesetih letih prejšnjega stoletja vse zelo drugače. Vsa kmečka opravila so opravljali ročno, strojev seveda ni bilo. »Veliko več dela je bilo, vendar smo z veseljem pomagali drug drugemu in prav nič ni bilo težko.« Domača miza se ni šibila od dobrot, ampak so jedli skromno - kruh, krompir. Otroci so težko pričakovali praznike, saj je bila takrat hrana nekoliko boljša. Kot se spominja Micka je bilo veselo, ko so kosci kosili in so jim mlade punce nosile malico. Ob večerih so se družili ob » kožu-hanju« in drugih delih. V albumu naletiva tudi na šolsko fotografijo, nekje iz leta 1937. Micka se je dobro spomni. »Kako slabo smo bili oblečeni,« doda. Po končani osnovni šoli je ostala doma in pomagala staršema na kmetiji. Pasla je krave, pomagala na njivi in v kuhinji. Kljub temu pa so mladi našli čas za druženje in veselje. Kot mlada punca je »Veliko več delaje bilo, vendar smo z veseljem pomagali drug drugemu in prav nič ni bilo težko.« Mariin rr„ Kr<»i // ://Z' /Zvs/zfč/i 1824 tudi ogrevalne vaje in domačo nalogo. Preostalega časa ne morem izmeriti, saj od izbire teksta pa vse do premiere in še malo dlje vedno razmišljam o gledališkemu delu. Ideje prihajajo največkrat preden zaspim, na sprehodu, ob prebiranju kakšne gledališke literature ali ob jutranji kavici, ko me nihče ne moti.« V igri smo lahko videli tudi zanimive plesne točkah, ki so dodale predstavi piko na i. »Za nas je to pomenilo nov izziv in hkrati popestritev naših vaj, saj nas je nekajkrat na vajah obiskala »učiteljica plesa« Urška Horvat. Menim, da je vsaka takšna novost v igri zelo dobrodošla, saj nam ni popestrila le vaj, temveč tudi celotno igro,« je povedala igralka Patricija Kikl. Poleg premiere in ponovitve na domačem odru so z igro gostovali tudi v Frankolovem, Benediktu, Gerečji vasi in Stopercah. In kako je režiserka zadovoljna s končnim izdelkom? »Bila sem zelo zadovoljna in ponosna na svoje igralce. Vsi skupaj smo prispevali vsak svoj delček k uspešni predstavi. Ne bi pa bila jaz, če ne bi rekla: Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše.« ./j;; //// Otroška gledališka skupina Igrica Igrače imajo najraje otroke avtorice Bojane Levinger. Igrajo: Hana Petek, Urban Jelen Mlakar, Matic Šlamberger, Manja Gabrovec, Ana Pleteršek, Lucija Mlakar, Aljaž Gabrovec, Manja Ekart, Nina Ekart, Nik Volgemut. Mentorica je Renata Gabrovec. V vlogi mentorice se je letos prvič preizkusila predsednica društva Renata Gabrovec. »Vloga mentorice mi je v letošnji sezoni pomenila nov izziv, da spoznam gledališko igro še z druge plati. Res je, da se mi je velikokrat postavljalo vprašanje, kako se lotiti dela in najti stik z otroki ter skupaj z njimi ustvariti gledališko igro. Pri tem sem vedela, da se lahko obrnem tudi na Simono ali Tanjo. Tisti začetni dvomi so se hitro razblinili po prvem srečanju z otroci, ki so pokazali veselje in interes za skupno ustvarjanje.« Odločila se je za gledališko igrico s poučno vsebino, ki nosi naslov Igrače imajo najraje otroke. »Po prvem skupnem branju scenarija z otroki je igra navdušila tudi njih, saj govori o njihovem odnosu do igrač, ki jih je v današnjih otroških sobah res veliko. Mladi igralci so se znali hitro vživeti v igro in z velikim veseljem prihajali na vaje, ki so jim hkrati pomenile tudi druženje s prijatelji,« je povedala Re-znata Gabrovec. Otroška gledališka skupina Mehurčki V igri črno in belo avtorice Vike Grobovšek so igrali: Larisa Glažar, Nastja Ules, Nina Zupanič, Karin Novak, Gašper Mlakar, Neža Mlakar, Ana Vogrinec, Alina Vogrinec, Lara Ternent, Taja Glažar, Kaja Amon, Tjaša Zupanič, Katarina Ornik, Zala Lipavšek in Jaka Purg. Mentorica Mehurčkov je Tanja Furek. Igra Črno in belo ima ekološko tematiko. Govori namreč o dveh nasprotujočih si svetovih. Kraljestvo velikega gnoja je onesnažen svet, svet smeti, umazanije, smradu ... Na drugi strani pa je idiličen svet, kjer živijo bele deklice s cvetovi v laseh, ki se zavzemajo za čisto in urejeno okolje. Med tema dvema svetovoma poteka boj. Igralko Nežo Katarino Mlakar smo vprašali, zakaj rada prihaja na dramske vaje. »Dramske vaje obiskujem že kar nekaj let in mUno Pn vsnkn leto komaj čakam začetek vaj, je, da je to čas, ko se sprostim, pozabim na vse ostalo in preprosto uživam. Delam to kar me veseli in se pri tem počutim zelo domače. Odnos med igralci in mentorjem vsekakor pripomore k boljšemu vzdušju na vajah in posledično k boljši predstavi. Tanja je bila letos prvič naša mentorica, a smo se hitro “zaštekali” in mislim, da se je to najbolje videlo pri našem končnem . Ker je izkušena igralka, nam s svojimi nasveti zelo pomaga, mi pa se trudimo, da jih kar najbolje upoštevamo. Pomembno je to, da nismo imeli odnosa mentor - igralec, ampak smo bili zelo dobri prijatelji,« Tanja Furek i Obujati tradicijo, ji slediti in se vedno kaj novega naučiti iz izkušenj ljudi. Spoznavati drug drugega in pri tem iskati skupne želje, interese ter nova prijateljstva. temi nameni smo se vaščani Skorbe zbrali na sku-pnem izletu proti Gorenjski. Malo starejše so spo-mini odnesli v čas, ko je podobne izlete in roma-V—J nja organizirala »Pernekva Kata«. Njen naslednik je Franci Mlakar, idejni vodja in organizator izleta. Pri tem mu je pomagal Vaški odbor Skorba skupaj z ostalimi vaščani. Zanimanje za izlet je bilo tako veliko, da so morali nekateri Skorbljani celo ostati doma. Na binkoštno nedeljo smo se torej odpravili na pot proti Bledu in Bohinju. Različni obrazi, družine, sosedje, prijatelji. Vabilu se je odzval tudi župan Stanislav Glažar in njegova soproga. Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo na avtobusu veselo, naš aktualni kletar Franc Šlamberger je poskrbel za jutranji aperitiv, tudi različnih tem za pogovore ni manjkalo. Prvi postanek tik pred Bledom smo izkoristili za malico. Domače dobrote so skrbno pripravile vaške gospodinje. Ves čas poti nam je vse o lepotah Gorenjske, drobce zgodovine, pomembne dogodke opisoval Franci Mlakar, ki je na nek način prevzel tudi vlogo vodiča. Skupaj smo prispeli do prvega cilja - slapa Savica. Večina se je odločila, da bo premagala več kot 500 stopnic in si ogledala enega najlepših slovenskih slapov. Pot navkreber je bila za nekatere mačji kašelj, spet drugi smo komaj prisopihali na vrh. Pred nami so se razprostirale čudovite gore, občudovali smo kotanje, rastli- Idilični dom upokojencev v Srednji vasi nje, lepoto narave in dihali čisti zrak. Nastale so fotografije, trenutki spominov za naše otroke, vnuke ... Mimo Bohinjskega jezera smo nato pod nadaljevali do Srednje vasi, tipične gorenjske vasice, kjer smo se srečali z vaškim župnikom. Karizmatični gospod z velikim srcem je uspel v vasi zgraditi dom za upokojence. Premagal je papirnate vojne in uspel zbrati več kot 4 milijone evrov, potrebnih za gradnjo doma. Slednji je zares nekaj posebnega, saj se zliva z okolico. Varovanci se lahko družijo ob krušni peči, imajo čajne kuhinje, svetle prostore, po hodnikih se pretaka pozitivna energija. V vasi je še ena posebnost, in sicer bohinjski sir. Tradicija izdelave sira bi po več kot 100 letih skoraj zamrla, če je ni bi skupaj z družino rešil upokojeni ravnatelj. Sirarna tako še danes deluje in bohinjski sir obožujejo od blizu in daleč. Sir je res odličen in z veseljem smo ga poizkusili. Po teh ljudeh se lahko zgledujemo tudi sami in poskušamo v svoji domači vasi ohranjati tradicijo in poskrbeti za to, da se bo naše lokalno okolje razvijalo v pravo smer. Kot pravi Franci Mlakar, so za razvoj okolja in nove projekte potrebne ideje in povezovanje vseh vaščanov. Izlet smo zaključili v stari gostilni v Bohinjski Beli in s sladoledom ob Blejskem jezeru. Pozdravljal nas je blejski oto- ček, grad, ustvarjali smo skupna doživetja in spomine. Na odmevalo na avtobusu, ko smo iz avtoceste zavili na Hajdino, poti nazaj smo prepevali slovenske pesmi, se zabavali in med Komaj čakamo drugi tradicionalni »skorboski« izlet! nami so se spletle nove vezi. »Prav lepa je Hajdinska fara« je Fster-i Korošec ŠPORTNI PARK UtETHO SANUHIE STRAŽA - BUD GRAJSKO KOPALIŠČE M 9 m a|| i-M š-tsi [jjSJ f ddLh. lolr**Ulikt‘irH TT rij Udeleženci izleta na Bledu korba je v letošnjem letu pridobila vaški ribnik. Kot so povedali pobudniki ureditve ribnika, so s skupnimi močmi uredili njegovo okolico. V ureditev so vložili veliko truda in prostovoljnega dela. Ob ribniku se družijo vaščani, mautarji in kolesarji, skratka vsi tisti vaščani Skorbe, ki imajo radi ribištvo in prijetno druženje. Ribiško palico z veseljem preizkusijo tudi Skor-bljanke. Med ribiči je veliko otrok, zato se za podmladek ni potrebno bati. Ribnik je zaživel in združil različne generacije. Najbolj obiskan je ob nedeljah popoldne, ko je ob ribniku tudi do 20 vaških ribičev. V prihodnosti si želijo ustanoviti društvo, ki bi združevalo ribiče, mautarje in kolesarje starih koles. Kljub temu da Skorba ni tipična ribiška vas, bo to v prihodnosti vsekakor postala. Zanimanje je veliko tako med mladimi kot malo starejšimi. Vsem ribičem zato zaželimo dober ulov! Estera Korošec es mesec maj so na »Blažovi« domačiji potekale 1 / šmarnice. Letos so bile bolj obiskane kot katere- \/ koli drugo leto. Vsak večer se je ob Marijinem kipu zbralo okoli 30 staršev z otroki. Slednji so pridno prihajali vsak večer, predano molili, poslušali poučne zgodbe in nauke ter komaj čakali, da zapojejo še katero izmed Marijinih pesmi. Prijetno druženje se je zaključilo zadnji dan v mesecu maju, ko je Vaški odbor Skorba pripravil manjšo pogostitev. Otroci so prejeli priznanja, v zahvalo, da so pridno obiskovali šmarnice. Vsi so mi zatrdili, da že komaj čakajo drugo leto, ko se bodo znova začele. Estera Korošec enis klub Skorba je v času 2010/11 uspešno de/o-■ vala na področju tekmovanja v ligi tenisa, orga-m nizaciji šole tenisa za mlajše dečke in deklice iz .^L občine Hajdina ter organizaciji prvenstev občine Hajdina in srečanj s klubi iz drugih občin. V letošnjem letu bomo igrali ligo tenisa in organizirali turnirje v tenisu ob občinskih in klubskih prireditvah. Veseli bomo, če bodo vaščani naše delo in rezultate spremljali na spletni strani: tkskorba.com V drugi tenis rekreacijski ligi smo nastopali s dvema ekipama in dosegli 3 in 4 mesto. Športni pozdrav! Franc Mohorko Priredili smo naslednje turnirje. Velikonočni turnir: 2010: 1. mesto Ules Miran - Janžekovič Stanko 2011: 1. mesto Glodež Srečko - Glodež Tine Prvenstvo občine Hajdina 2010 - člani: 1. mesto Ogrinc Ivo - Drobnič Marko Prvenstvo občine Hajdina 2010 - mlajši dečki: 1. mesto Glodež Tine Organizirali smo šolo tenisa za mlajše dečke in deklice iz občine Hajdina, ki je bila v začetku letnih počitnic 2010, udeležilo se je 18 otrok. Tečaj je bil začetni in nadaljevalni, prav tako bomo letos v začetku letnih počitnic organizirali šolo tenisa in upamo, da se bodo prijavili tudi otroci iz naše vasi. Organizirali smo srečanja z ekipo iz Radenc in se po dveh srečanjih razšli neodločeno. zgodovinskem kotičku tokratne priloge o Skor-bi se bomo nekoliko seznanili z dvema zemljevidoma starejšega datuma, na katerih je označena naša vas. Oba seveda sama po sebi govorita o značilnostih nekega časa in navad, aktualnih za preživetje obdobja, v katerem sta nastala. Prvi in do zdaj najstarejši zemljevid, katerega mi je uspelo najti, je vojaški in datira v leto 1763. Je seveda času primerno oblikovan, a vendarle govori sam po sebi. Tako je razvidno, da je vas bila skoncentrirana na severozahodnem delu (gornji kot) in da so v smeri Ptuja bile na desni strani samo tri hiše. In kar je še zanimivejše, je (kužno znamenje) in Krulčeva kapelica, iz česar lahko sklepamo, da je Skorba takrat bila med bogatejšimi, kar zadeva sakralna znamenja, saj je premogla v tistem obdobju praktično dve kapelici. Na karti je vrisana tudi nova šola, ki je bila postavljena zaradi sporov med dvema občinama (Hajdina -Slovenja vas) na mejo med tema občinama. Torej na mejo med Hajdino in Skorbo. Lepo se vidi tudi takrat še dokaj nova trasa železnice. Na tej karti je viden tudi izvir skorbske-ga potoka pod Klanečkovo domačijo, ki se pri Koroščevem mlinu zlije v starško vejo potoka. Mogoče še za konec omenim zanimivost, na katero sem Uem zrf&reji v#'’/ LO: /Zv J CiH 0% C/' Vojaška karta iz leta 1763 kjer lahko vidimo obliko naše vasi iz tistih časov. to, kako so imeli Skorbljani okoli vasi razvrščene gozdičke, naletel pri iskanju pomena imena Skorba. In če sem v prej-ki so jih branili pred vetrovi, jim dajali senco in še kaj, kar je šnji številki omenjal, da leži na Malti kraj z enakim imenom, olajšalo življenje v tistem času. lahko zdaj povem, da v Ukrajini obstaja priimek Skorba. Jasno se vidi, da je gornji mlin že obstajal ob potoku. Po Tako morda v naslednji številki izvemo, kaj bi lahko to ime ljudskem izročilu njegov čas obratovanja sega v konec 18. pomenilo. stol. Ptujski grof podari dobremu upravniku ta mlin v trajno Franci Mlakar last. Prav tako je iz tega zemljevida razvidno, da je bil spodnji mlin globlje na skorbskem ozemlju kot kasnejši Koroščev, ki je stal na sotočju Starškega in Skorbovskega potoka, to je danes poleg Strmškove njive. Prav tako lahko vidimo, da je Skorba bila lastnica tudi polovice otoka na stari strugi Drave. Na drugi zemljevid iz konca 19. stol. je vnešenih že mnogo več podatkov in informacij, ki smo jih v naravi deležni še danes. Tako lahko opazimo oznako za nadmorsko višino, ki je v Skorbi 230 m. Lepo sta vidXfb)&ŠkPmYdjk$$?\M&h krajev iz 19. Stol.,kjer je vrisana tudi Skorba. zas ibendorf (korboscj . s. m Sf v? ersdorf j3*6*sN£ ■ \ n \'x & fVijČov *i4 ŠČ/li m K '*SJwT y5s wm K X k .'X Sl Z35._ Z er -xX* %Tnr- \ St.:,m N. Mc VxW, zu/0bJiaidiii/ (SpjMrgiKV Prilogo so pripravili: Urednika: Franc Mlakar in Estera Korošec. Uredniški odbor: F. Mlakar, E. Korošec, Renata Gabrovec, Tanja Furek, Franc Mohorko n Silva Brodnjak. Fotografije: Tatjana Mohorko, Matija Brodnjak, Franc Mlakar in arhivi društev. Lektoriranje: Silva Hajšek. Oblikovanje: Vejica, Rado Škrjanec s.p. Skorba, junij. 2011. Zelene površine okoli objektov je potrebno zasaditi z lokalno značilnimi vrstami, Te vrste naj se uporabijo za zakrivanje pozidave iz glavne smeri vidne zaznave (iz smeri GI-1). Za realizacijo so odgovorni projektant, investitor in izvajalec gradbenih del. Pri pripravi in realizaciji plana je potrebno upoštevati splošne in zakonsko predpisane ukrepe, ki ne sodijo v razred omilitvenih ukrepov. 5. člen (spremembe površin) Površine drugih kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 3,85 ha. 6. člen (sklep o ugotovitvi usklajenosti) Pridobljen je bil Sklep ministra za okolje in prostor št. 35016-4/2009/82 z dne 6. 4. 2011 o ugotovitvi usklajenosti sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina. 7. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-7/2011 Datum: 25. 5.20111 Župan Občine Hajdina mag. Stanislav G LAZAR, 1. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 5. redni seji dne 25. 5. 2011 sprejel naslednji SKLEP o potrditvi Letnega programa kulture v občini Hajdina, za leto 2011 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Letni program kulture v Občini Hajdina za leto 2011. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 610-1/2011 Hajdina, dne 25. 5.2011 Župan Občine Hajdina mag. Stanislav G LAZAR, 1. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je občinski svet Občine Hajdina na svoji 5. redni seji dne 25.5.2011 sprejel naslednji SKLEP o potrditvi Letnega programa športa v Občini Hajdina za leto 2011 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Letni program športa v Občini Hajdina za leto 2011. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 671-1/2011 Hajdina, 25.5.2011 Župan Občine Hajdina mag. Stanislav G LAZAR, L r. Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na 5. redni seji dne 25. 5.2011 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2010 l.člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Hajdina za leto 2010. 2.člen Zaključni račun proračuna Občine Hajdina zajema: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v € Skupina/Podskupina kontov leto 2010 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.234.141 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.153.377 70 DAVČNI PRIHODKI 2.723.131 700 Davki na dohodek in dobiček 1.997.016 703 Davki na premoženje 612.816 704 Domači davki na blago in storitve 113.299 71 NEDAVČNI PRIHODKI 430.246 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 296.741 711 Takse in pristojbine 923 712 Denarne kazni 1.265 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 3.846 714 Drugi nedavčni prihodki 127.471 72 KAPITALSKI PRIHODKI 25.788 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 19.613 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 6.175 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.054.975 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 550.296 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 504.679 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.038.468 40 TEKOČI ODHODKI 1.050.215 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 233.694 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 36.933 402 Izdatki za blago in storitve 736.772 403 Plačila domačih obresti 38.616 409 Rezerve 4.200 41 TEKOČI TRANSFERI 963.799 410 Subvencije 24.471 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 511.630 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 179.163 413 Drugi tekoči domači transferi 248.535 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.721.519 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.721.519 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 302.935 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 72.241 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 230.694 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -804.327 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v € Skupina/Podskupina kontov leto 2010 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA v € Skupina/Podskupina kontov leto 2010 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 996.000 50 ZADOLŽEVANJE 996.000 500 Domače zadolževanje 996.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 124.092 55 ODPLAČILA DOLGA 124.092 550 Odplačila domačega dolga 124.092 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 67.581 (I.+IV+VII.-II.-V-VIIL) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VTII) 871.908 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VIL-VIIL-IX.= -X.) 804.327 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH PRETEKLEGA LETA 58.699 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-3/2011 Datum: 25.5.2011 Zupan Občine Hajdina mag. Stanislav G LAZAR, 1. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in 22. člena Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (Uradni list RS, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na 5. redni seji dne 25.5.2011 sprejel naslednji SKLEP o pristopu Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju 1. Občina Hajdina kot ustanoviteljica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju soglaša s pristopom Občine Ormož, Občine Središče ob Dravi in Občine Sveti Tomaž k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju z namenom skupnega izvrševanja nalog na delovnih področjih Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu Občine Hajdina. Številka: 007-1/2011-1 Datum: 25.5.2011 Župan Občine Hajdina mag. Stanislav GLAŽAR, 1. r. Na podlagi 17. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10), je Občinski svet Občine Hajdina na 5. redni seji, dne 25. 5.2011, sprejel SKLEP o obračunavanju plačila vrtca v času otrokove odsotnosti v Osnovni šoli Hajdina z enoto vrtec 1. (1) Kadar je otrok opravičeno odsoten, se cena programa za otroka zniža za stroške neporabljenih živil. Tako znižana cena programa je podlaga za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki ga krije lokalna skupnost zavezanka. (2) Za opravičeno odsotnost se šteje odsotnost, ki jo starši sporočijo vrtcu oziroma vzgojiteljici ali pomočnici vzgojiteljice prvi dan otrokove odsotnosti. V tem primeru se staršu od njegove cene programa odbije v ceni določeni dnevni strošek živil od tretjega dne dalje. (3) V primeru vsaj 10 dnevne predhodne najave odsotnosti otroka se dnevni strošek prehrane odbije staršu od njegove cene programa že prvi dan otrokove odsotnosti. (4) V kolikor starš vrtcu ne javi otrokove odsotnosti, se mu dnevni strošek živil od njegove cene ne odbije. 2. (1) Starši, ki želijo otroka v času poletnih počitnic začasno izpisati iz vrtca (najmanj za mesec in največ za dva), hkrati pa rezervirati mesto v izbrani enoti oziroma oddelku, prispevajo za mesec, ko je otrok odsoten, 50 % njim določenega plačila po odločbi za program, v katerega je bil vključen otrok pred izpisom. Starši morajo počitniško odsotnost pisno najaviti vrtcu vsaj deset dni pred načrtovanim začasnim izpisom. V tem primeru se staršu od njegove cene programa prizna odbitek stroškov živil za vse dni otrokove odsotnosti. (2) To pravico lahko v breme proračuna Občine Hajdina uveljavljajo samo starši, katerih otroci so vključeni v Osnovno šolo Hajdina z enoto vrtec, in imajo skupaj z otrokom stalno oziroma začasno prebivališče v Občini Hajdina, če je vsaj eden od staršev zavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji. (3) Za starše iz Občine Hajdina, katerih otroci so vključeni v javne vrtce v drugih občinah zgoraj navedena določba velja le, če jo je skladno z odločitvami teh občin možno uveljavljati. (4) Za starše iz drugih občin, ki imajo otroke v Osnovni šoli Hajdina z enoto vrtca, velja to določilo samo v soglasju z občino, plačnico razlike med ceno programa in plačilom staršev. (5) V primeru poletnega izpisa otroka iz vrtca in hkratnega ponovnega vpisa v vrtec z novim šolskim letom, bo otrok razvrščen v enoto vrtca oziroma v oddelek v odvisnosti od razpoložljivih kapacitet in prioritetnega vrstnega reda vlog. 3. V izjemnih primerih, kadar starši ne morejo koristiti dopusta v poletnih mesecih (npr. sezonski delavci, bolezen ali drugi opravičeni razlogi), lahko pod enakimi pogoji kot v predhodni točki, izrabijo daljšo počitniško odsotnost otroka (najmanj mesec in največ dva) v katerem koli drugem obdobju tekočega leta. 4. V primerih nenadnih ali hudih bolezenskih stanj otroka, ki zahtevajo daljšo neprekinjeno odsotnost otroka (več kot mesec dni), lahko starši uveljavljajo v vrtcu dodatno znižanje plačila s pisno vlogo in predložitvijo ustreznih zdravniških potrdil. Osnovna šola Hajdina z enoto vrtca obračuna plačilo staršev tako, da se poleg neporabljenih stroškov za živila zniža plačilo staršev tako, da znaša prvi mesec odsotnosti otroka plačilo staršev 25 % njihovega prispevka za program vrtca, v katerega je bil vključen otrok pred odsotnostjo. V kolikor je otrok zaradi bolezni odsoten dva meseca ali več, je starš drugi in naslednji mesec oproščen plačila vrtca. 5. V primeru trajnega izpisa otroka iz vrtca sredi meseca se plačilo staršev proporcialno zmanjša glede na število dni prisotnosti otroka, vendar pod pogojem, da je starš sporočil oziroma podpisal izjavo o izpisu (na upravi vrtca) najmanj 30 dni pred načrtovanim dnem izpisa. 6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-1/2011 Datum: 25.5.2011 Župan Občine Hajdine mag. Stanislav G LAZAR, 1. r. : Dlp| Malčki iz modre skupine na sprehodu. Foto: arhiv vrtca Malčki zelene skupine so izdelovali čebelice in panj. Foto: arhiv vrtca Pomladno ustvaijanje v enoti Zvonček Topli pomladni dnevi so nas spodbudili, da smo povabili starše naših otrok k ustvarjanju pomladne dekoracije. Iz odpadnega materiala so otroci s starši pridno izrezovali, lepili, gubali in s svojimi izdelki pričarali pomlad v igralnicah ter garderobi našega vrtca. V sklopu letošnjega podprojekta enote Skrivnosti gozda so otroci spoznali gozd, gozdne prebivalce, rastline in življenje v gozdu. Drevesa, živali in rastline so izdelali iz odpadnega materiala. Pripravili vzgojiteljici: Anica Vidovič in Marjana Orlač V gozdu j e bilo lepo Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov pod geslom »Gozdovi za ljudi«. V letu 2011 imamo torej vsi veliko priložnost, da izpopolnnno svoje znanje o pomenu gozdov. V gozdu, na gozdni učni poti v Mestnem Vrhu, so uživali tudi otroci iz vrtca Zvonček Foto: Viki Hotko Prav o gozdu, o živih bitjih in rastlinah, ki jih najdemo v gozdu, se letos učijo v Vrtcu Ptuj, posebno doživetje pa je bilo za otroke in njihove starše 31. maja, ko so se skupaj odpravili na zanimiv potep po gozdni učni poti v Mestnem Vrhu v družbi dveh gozdarjev. Skupaj so raziskovali, opazovali drevesa, iskali mravljišča, poslušali ptičje petje in med sprehodom po gozdu zelo, zelo uživali. Lahko so spoznali, daje gozd čisto zares živ organizem, ki raste in se nenehno spreminja, pa tudi da ga moramo zelo spoštovati in ohranjati za bodoče generacije. TM V vrtcu Ptuj - enota Vijolica seje spet veliko dogajalo ... V mesecu maju so si skupine drugega starostnega obdobja ogledale majsko drevo. Komentarji otrok: »Joj, kako je drevo visoko!« »Na vrhu drevesaje klobasa, kijo plezalec lahko vzame.« Finalisti krosa Vrtca Vijolica (5 dečkov in 5 deklic) so se udeležili občinskega, medobčinskega in meddržavnega krosa, ki ga je organiziral Vrtec Ptuj. Deklice so pritekle ekipno 1. mesto. Čestitamo! V okviru podprojekta enote » Gozd skozi letne čase« so se otroci skupine 2-3 let z vzgojiteljicami Magdo, Nado in Majo odpravili na zaključni izlet v bližnji gozd. Bilo je veselo in razigrano ob igri z žogo, igrali pa smo se tudi igralnice. Otroci skupine 5 - 6 let so se v okviru športnega projekta Zlati sonček udeležili iger v vodi. Bilo je zabavno, sajjihje na koncu obiskal tudi Juhi. Skupina 3 -4 let z vzgojiteljicami Blanko, Binco in Barbaro so preživeli čudovit popoldan z gozdarjem Igorjem. Popeljaljih je po gozdni učni poti - Mestni vrh. Utrdili so spoznanja o gozdu in se tudi nekaj novega naučili. Igrivo druženje malčkov z družinami na izletu v mestni park skupine 1-2 let z vzgojiteljicama Sonjo in Nevenko. V torek, 31. 5. 2011, so imeli v oddelku 3-5 let (vzgojiteljici: Vanja Hotko in Danica Blažič) srečanje staršev in otrok v lovskem domu na Hajdini. Gostila sta jih lovca g. Milan Blažič in g. Vilko Turk. Ogledali so si lovski dom in lovsko prežo, družbo jim je delala psička Isa. Naš vrtec pa krasi tudi zelo lepo urejen skalnjak, zasajen z rožami, ki nam jih je podarilo vrtnarstvo Zupanič, za kar se jim zahvaljujemo. Pripravila: Maja Vegan Iz OŠ Hajdina Pohodniki so si lahko dali izmerit tudi sladkor v krvi in krvni tlak. Foto: Tanja Furek Na OŠ Hajdina smo že četrtič organizirali druženje in pohod treh generacij. Cilj našega druženja je, da si šola prizadeva ozaveščati mlade in starejše o kvalitetnem življenju. To pa lahko dosežemo zgolj z doslednim spoštovanjem med sabo pomembnih vrednot - športa, zdravja in ekologije. Pohoda v Gerečji vasi se je udeležilo 462 občanov. Priprave so potekale izključno s prostovoljnim delom društev Gerečja vas in Hajdina (gasilci, Društvo žena in deklet Gerečja vas, planinsko društvo, Interni-stična diabetološka ambulanta Hajdina in Osnovna šola Hajdina). Prireditev je zelo uspela. Starši, učenci, prijatelji in znanci so bili s prireditvijo zadovoljni, in to nam je vzpodbuda in zagotovilo, da bomo s tem druženjem tudi nadaljevali. Mentorica: Tatjana Pačnik Utrinek z letošnjega dobro obiskanega pohoda Treh generacij. Foto: Tanja Fnrek Okrepitev seje po pohodu še kako prilegla. Foto: Tanja Fnrek OŠ HAJDINA NA OSREDNJI PRIREDITVI OB 7. OBLETNICI VSTOPA V EU V soboto, 7. maja 2011, je ob 10. uri na Novem trgu pred blagovnico na Ptuju potekala osrednja prireditev ob 7. obletnici vstopa v EU in predstavitev projekta mladih »Spoznajmo države EU«. o znamenitostih Portugalske ter spoznali najbolj znana Saramagova literarna dela. Za obiskovalce smo pripravili tudi brošure o Portugalski, zastave, reklamni material ter spominke, ki sojih izdelali učenci naše šole. Učenci so se pod odrom predstavili tudi s svojo točko, kjer so zaplesali folklorni ples pod mentorstvom učiteljice Jožice Novak. Tekst in foto: Barbara Radek Naši učenci so se na prireditvi družili z evropsko poslanko Fajonovo in jo povabili Uidi pred fotografa. Foto: Langerholc Glavna organizatorja prireditve sta bila Turistično društvo Ptuj in Mestna občina Ptuj v sodelovanju s Pokrajinsko turistično zvezo Spodnjega Podravja Ptuj. V kulturnem programu, kjer je vsaka šola predstavila eno izmed držav članic EU, j e ob 11. uri potekal slavnostni govor evropske poslanke Tanje Fajon, ob 12. 40 pa dvig evropskih zastav v »Evroparku«. V projektu ter kulturnem programu so sodelovali otroci iz vrtcev, učenke in učenci osnovnih in srednjih šol širšega ptujskega območja, v projekt se je vključila tudi OS Hajdina s predstavitvijo Portugalske. Letos smo se osredotočili na predstavitev znamenite portugalske osebnosti, ki je ponesla ime sodobne Portugalske v svet — to je Jose Saramago, portugalski pisatelj, novinar, kolumnist in Nobelov nagrajenec , ,.v . T „. ... . : , . Program so naši učenci popestrili s folkloro. Ob zvokih harmonike Aljaža Nahbergeria so se zavrteli: za književnost. Na naši stojnici so si lahko ^ Katarina> Lllcija,Larisa,Anja H.,Anja a> Nika, Alincit Nastja, Rok, Blaž, Gašper, Teo,Niko in mimoi oci o is ova ci og e ai otogra lje Urban. Na naši tržnici je bilo živahno. Za sladke dobrote soposkrbele hajdinske gospodinje. OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA Takole smo se ob učiteljicah Nataši Štumberger in Mojci Purg pripravljali na nove preizkušnje iz varnosti. V sredo, 16. maja, so se učenci četrtih razredov OS Hajdina skupaj z učiteljicama podali na tekmovanje pod naslovom Otroška varnostna olimpijada, ki je skupinska aktivnost učencev 4. razredov osnovnih šol, katere namen je izobraževanje in osveščanje prav te ciljne skupine učencev na področju varnosti in zaščite. Predtekmovanja so potekala na različnih lokacijah. Naši učenci so svoje znanje, spretnosti in srečo preizkušali v Cirkovcah. Učenci so v šoli dobili gradivo in splošna vprašanja iz gasilstva, civilne zaščite, reševanja in prometa, katera smo predelali, ponavljali in utrjevali. Občina nam je priskrbela majice z napisi, organizatorji pa so poskrbeli za malico in pijačo. Projekt je organiziran in voden s strani Policijske uprave Maribor in SPV MO Maribor, ob sodelovanju Slovenske vojske, Carine, Uprave za zaščito in reševanje Maribor in Ptuj, Medobčinskega redarstva, Gasilske zveze Slovenije, prostovoljnih gasilskih društev, republiškega SPV in AMZS. Topel, skoraj prevroč pomladni dan je v Cirkovce privabil 21 tekmovalnih skupin. Učenci so odgovarjali na vprašanja, pokazali spretnostno vožnjo s kolesom, sestavljali kocko s pomembnimi znaki in številkami in z brentačo poskušali načrpati in uloviti čim več vode. Znanja smo imeli dovolj, le sreča nas je malo pustila na cedilu, pa vendar smo se uvrstili v zlato sredino ter se utrujeni in zadovoljni vrnili domov. Dobro smo izkoristili prosti čas med tekmovanjem in si ogledali gasilsko in policijsko vozilo ter motor Civilne zaščite. Navezali smo nova poznanstva z učenci in učitelji drugih šol ter sodelovali z velikim veseljem in vnemo. Nataša Štumberger KAJ VEŠ O PROMETU Učenci višjih razredov OŠ Hajdina so se udeležili šolskega tekmovanja Kaj veš o prometu. Najboljši posamezniki, Žiga Gla-žar, Tadej Bauman, Teo Glažar in Blaž Pe-klič so se udeležili medobčinkega tekmovanja, ki je bilo 14.5. 2011 v Trnovski vasi. Vsi tekmovalci so pokazali svoje spretnosti na poligonu za spretnostno vožnjo, varno so se udeleževali v prometu in pokazali, da poznajo CPP. Tekmovalcem čestitamo za uspešno zastopanje naše šole na tako pomembnem tekmovanju. Naši tekmovalci: Žiga Glažar, Tadej Bauman, Blaž Peklii in Teo Glažar. DOBRODELNA PRIREDITEV Ljudje imamo vedno priložnost, da svoje misli in svoja dejanja usmerjamo v prave stvari v življenju. Prave stvari v življenju so tudi tokrat obrodile sadove. Šolski sklad OŠ Hajdina v programu dela načrtuje smernice in načine, kako pridobiti sredstva. 15. aprila letos smo v sodelovanju z UO šolskega sklada, katerega predsednik je g. Janez Sel, organizirali dobrodelno prireditev z naslovom Od dobrodelnosti k napredku. Sredstva bomo namenili nakupu računalniške opreme. Skupina žabic iz enote vrtec seje veselila dobrodelnosti skupaj z vzgojiteljico Viko Vrabl in pomočnico vzgojiteljice Renato Gabrovec. Naša pričakovanja niso bila previsoka. Verjamemo pa v pregovor: »Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača.« Na sami prireditvi smo nabrali 1145,91 €, zaposleni smo prispevali 400 €, zunanji donatorji pa 635 €. Tako smo skupaj zbrali 2180,91 EUR. Donacije pa so prispevali: Zaposleni delavci OS Hajdina in vrtca T. P. Ptujčanka d.o.o. Na regijskem literarnem natečaju Evropa v šoli na temo Prostovoljstvo - voljan pomagati je naš učenec Matevž Vaupotič iz 4. b bil nagrajen za svojo pesem Utop. Prav tako so bili učenci 4. b nagrajeni s priznanjem na nagradnem natečaju Živim zdravo živim z naravo. V Šoštanju sta na 43. likovnem natečaju Barve na risbi, grafiki, kipu, sliki in arhitekturi sta Gabriel Škraba in Urh Fidl iz 4. b razreda dobila bronasto priznanje, njuna izdelka sta bila tudi razstavljen. Mentorica Mojca Purg je njihove uspehe budno spremljala. Peti razred pa je za svoje likovno delo Naravoslovni dan na kmetiji z integrirano pridelavo zelenjave, pod mentorstvom učiteljice Jožice Novak Petrovič Stanislav s.p. EK trgovina, Edo Knaus s.p. Rožencvet Dušan Kopija-Nova d.o.o. Cisto mesto Ptuj Cafuta Jožica s.p. Zavarovalnica Triglav Marcator Hajdina nas je podprl z materialno donacijo. Vsem se za donacijo iskreno zahvaljujemo. prejel glavno nagrado. Na kmetiji Horvat v okolici Maribora bodo zato preživeli naravoslovni dan. Na petnajstem regijskem natečaju Kdo in kako nam pomaga ob različnih nesrečah je Nina Štumberger prav tako iz 5. r. prejela priznanje za fotomontažo. Učenca Matevž Vaupotič in Nina Štumberger sta uspešno zastopala tudi našo šolo na državnem tekmovanju National Geographic Junior, kamor sta se uvrstila pod mentorstvom Janje Veselič. V šoli se trudimo, da bi naše znanje nekaj veljalo. Predvsem bi želeli postati prijazna in urejena šola. Zato se preizkušamo v ocenjevanju razrednih skupnosti, pri čemer Šolski sklad načrtuje delo tudi v prihodnje. In če kdo doda k pogači še katero zrno, bo večja in okusnejša. Majda Korošec Takole so sepetošolci veselili svoje umetnije. Foto: Jožica Novak poskušamo nagraditi sodelovanje in prijetno razredno klimo. Velik izziv pa nam je tudi kulturno uživanje malice in kosila. Poizkusimo tudi tisto hrano, ki nam sicer ni všeč. Morda bomo pozitivno presenečeni. Silva Hajšek Utrinki iz OŠ Hajdina Pred zaključkom še enega šolskega leta smo. Spomini devetošolcev segajo do prvega razreda, ko so prestrašeni stopali v hišo učenosti. Nekaj njihovih utrinkov bomo predstavili tudi tokrat. A zanimivosti so se kar vrstile. Spremembe so prispevale k raznolikosti naših dejavnosti in se nizale druga za drugo. Sledili smo začrtanim programom tudi v okviru širše lokalne skupnosti in se povezovali z njimi. Najprej pa bi radi spomnili na dejavnosti in tekmovanja, ki smo jih uspešno zaključili v šoli. SPOMINJAM SE Spominjam se začetka, ko sem prvič prestopil vrata OŠ Hajdine. Prva tri leta pri učiteljici Olgi Serdinšek sem kot večina drugih sošolcev rad hodil v šolo, saj smo skozi igro spoznali različne (šolske) predmete. Skozi ta leta smo s sošolci postali dobri prijatelji. Fantje smo skupaj igrali našo najbolj popularno igro nogomet, se večkrat skregali in se čez čas tudi »pobotali«. V četrtem razredu, pri učiteljici Jožici Novak,so nastopile naše prve ocene, ko pa smo prišli v šesti razred, smo spoznali tudi nove učitelje/ice in se začeli seliti iz razreda v razred. Večkrat smo kaj ušpičili in »grdo« razjezili učitelje, za kar nam je bilo pozneje žal. Naslednja tri leta smo se pa začeli truditi, saj seje uspeh teh treh let najbolj upošteval. Vendar se zelo radi med uro tudi pošalimo, pozabavamo in se nasmejimo. Jakob Purg, 9.r In kako so četrtošolci z učiteljicama Natašo Štumberger in Mojco Purg preživeli šolo v naravi v Izoli? Seča pri Portorožu, Sreda, 18.5.2011 Tako kot vsako jutro so nas prišli zbuditi učitelji v domu Burja. Imeli smo pol ure časa, da smo se oblekli, vstali in opravili jutranjo toaleto. Šli smo na zajtrk. Razveselili smo se novice, da se gremo prvi kopat v naš bazen. Ponavadi smo se kopali za OŠ Beltinci. Plavali smo različne vrste plavanja. Po kopanju in običajnem urejanju smo odšli do bližnjih solin. Učiteljica Neva nam je predstavila soline, postopek pridelave soli in pripomočke, ki jih uporabljajo solinarji in solinarke. Nato smo odšli nazaj proti domu. Pred domom smo z začudenjem opazovali dva velika motorja. Z njima sta se pripeljala starša od Žiga, saj je imel Žiga rojstni dan. Naši želodčki so nas že opozarjali, daje čas kosila. Minea in Nuša sta pripravili mizo in že smo začeli jesti. Po kosilu smo dobili sladoled, katerega smo z veseljem pojedli. Med počitkom smo se punce pogovarjale, kaj bi kupile Žigu ob njegovem rojstnem dnevu. Sredi popoldneva smo z učiteljico Lili odšli proti obali, saj smo imeli v načrtu izlet v Piran. Z ladjo Solinarko smo se odpravili tja. Tam smo si ogledali Tartinijev trg in stare hiše. Se posebej smo se čudili stari rdeči hiši, o kateri nam je učiteljica Lili pripovedovala zanimivo ljubezensko zgodbo. Nato smo si lahko kupili še sladoled in kakšen spominček. S Solinarko smo se odpravili nazaj domov. Hitro smo se oblekli v kopalke on čof v bazen. Sledil je Žigov rojstni dan. Monika mu je že pri kosilu izročila paket bonbonov, ki jih je imela pri sebi učiteljica Nataša. Po kopanju smo se stuširali in posušili lase. Nato smo se odpravili vsak v svoj bungalov. Oblekli smo se v pižamo in počakali, da pride učiteljica. Odšli smo v učilnico. Peli smo, plesali in se zabavali. Zabava mi je bila zelo všeč, saj sem prvič plesala v pižami s prijatelji in prijateljicami. Imeli smo se lepo. To je bila moja čudovita sreda ob morju. Urška Kiselak, 4. a Drugi so povedali o šoli v naravi še to: Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli v vrt kaktusov. Lepo se je bilo peljati z ladjo Solinarko v Piran. Zelo lepo je bilo, ko smo raziskovali morsko obalo in se učili o morju. Izdelali smo si dišeče vrečke, ki smo jih sami sešili. Vsak dan so nas zbudili učitelji. V sredo smo imeli ples v pižamah in praznovali Žigov rojstni dan. Hrana je bila dobra. V spominu mi bo najbolj ostal vrt kaktusov, saj smo si tam kupili kaktuse. To je bil nepozaben teden. Nuša Vrabl, 4. a V šoli v naravi smo se veliko kopali. To mi je bilo zelo všeč. Hodili smo tudi ob morju. Nabirali smo školjke in si ogledovali kamenje, bisere in kristale. Mihaela Gojkovič, 4. b Zelo mi je bilo všeč, ko smo plavali, se igrali in šli na pohode. Z nami sta bili učiteljici Neva in Lili. Larisa Toš, 4. b Všeč mi je bilo, ko smo od osmih, do devetih igrali nogomet in ko smo si lahko kupili obeske in kaktuse. Patrik Cener, 4. b V šoli v naravi smo uživali kot še nikoli. Program je bil izjemno pester: od plavanja, pohodov, šivanja do zabave. Tam mi je bilo zelo dobro. Matevž Vaupotič, 4. b V Izoli smo se veliko naučili. Bilo mi je zelo všeč. Lara Tumpej, 4. b V šoli v naravi mi je bili všeč. Šli smo v Piran in v vrt kaktusov. Zelo smo uživali, ko smo šli na pohode. Jure Brglez, 4. b Tam smo se imeli lepo. Veliko smo se učili o naravi, učili pa smo se tudi plavati. Urška Špurej, 4. b V šoli v naravi smo se kopali, se igrali in šivali ter šli v Piran in si ga ogledovali. Luka Šlamberger., 4. b Bilo mi je zelo všeč. Tam sem se veliko naučil. Zelo smo se zabavali in uživali. Žan Beranič, 4. b Pri plavanju je bilo včasih malo naporno, sicer mi je bilo všeč. Najbolj mi je bil všeč ogled kaktusov, spoznavanje kamnin, saj so nam prikazali tudi drage kamni, in izlet v Piran. Anja Molnar, 4. b Plavalni učitelji so bili zabavni. Živeli smo v domu Burja, Bilo je lepo in uživali smo. Jure Bušljeta, 4. a Tam smo dobro jedli. Učitelji plavanja so bili zelo zabavni. Namesto da bi speli, smo klepetali in se smejali. Alisa Krasniq, 4. a V šolo v naravi nisem šel zato, ker sem bil bolan. Niko Fridl, 4. a V šoli v naravi mi je bilo zelo všeč. Najlepše mi je bilo, ko smo šli v vrt kaktusov in igrali nogomet. Največje presenečenje sta mi pripravila ata in mama, ki sta mi prišla srečo voščit za rojstni dan. Žiga Javoršek, 4. a Naš plavalni učitelj je bil smešen. Bilo mi je všeč, da smo imeli bungalove in lepo okolico. Vse kar smo počeli, je bilo zanimivo, poučno lepo in zabavno. Minea Vrabl, 4. a Najbolj mi je bila všeč zbirka kamnov iz celega sveta, ki jo je imela učiteljica Lili. Veliko smo tudi plavali. Všeč mi je bilo tudi, da smo se zvečer, ko bi že morali spati, smejali in se malo kregali. Tudi tista rojstnodnevna zabava mi je bila všeč. Urška Kiselak, 4. a Tam smo veliko plavali in se igrali. Zelo dobro so kuhali in bili so dobri učitelji za pohode in plavanje Aljaž Gasenburger, 4. a Zelo mi je bilo všeč, da smo vsaki dan plavali. Dobro so kuhali. Učitelji so mi bili zelo všeč. Niko Križnik, 4. a Zaradi bolezni sem šel v šolo v naravi en dan pozneje. A kljub temu smo se imeli zelo super. Šli smo na izlet z ladjo, v vrt kaktusov, raziskovali morske živali itd. Vseeno pa sem imel domotožje in sem komaj čakal, da pridem domov. Luka Novak, 4. a Všeč mi je bilo, da smo vsak dan odšli na sprehod, kjer smo se učili. In veliko smo plavali. Gabrijel Škraba, 4. a Bilo mi j e všeč, ker smo lahko igrali nogomet, vsak dan smo se kopali in vsak dan izvedeli nekaj novega. Patrik Kolar, 4. a V šoli v naravi je bilo zelo lepo. Bilo je zanimivo. Naučili smo se veliko novega. Matic Merc, 4. a Prvi dan smo se zbrali na železniški postaji v Ptuju. Potem smo se odpeljali z vlakom do Seče. Naprej smo odšli z avtobusom. Odpeljali smo se do doma Burja. Tam smo se spoznavali in se imeli zelo lepo. Urh Fridl, 4. a V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč, ko smo z ladjo odšli v Piran. Lepo mi je bilo tudi, ko smo plavali. Na dvorišču smo igrali odbojko in nogomet. Klara Nahberger, 4. a Bilo mi je zelo všeč. Hodili smo na sprehode, najbolj pa mi je bila všeč Žigova zabava. Punce smo se zvečer tudi zelo zabavale. Ker nismo mogle zaspat, smo se pozno v noč tudi pogovarjale, pele in se igrale. Želim si še več takšnih počitnic s šolo. Monika Kiselak, 4. a V domu Burja smo se imeli lepo. Vsak dan smo veliko plavali, se učili in raziskovali. Odpeljali smo se tudi z ladjo v Piran. Bilo je super. Jan, 4. a Moji spomini na šolo Spomnim se prvega razreda, ko smo se spoznali. Takrat smo šli na izlet na Tri kralje za en dan. Imela nas je učiteljica Olga. Veliko smo se igrali in tepli. V drugem in tretjem razredu, smo postali pravi divjaki. Spomnim se modrih kock, ko smo sestavljali veliko ladjo. Bili smo pravi mojstri. Ta ladja je bila res velika in smo se z njo tudi slikali, vendar seje nekje slika izgubila. V tretjem razredu smo šli za en teden na izlet. Učiteljica Olga nas je komaj mirila. Tisto leto je bila izbrana na najboljšo učiteljico na šoli. Ko smo prišli v četrti razred, smo dobili novo učiteljico Jožico. Imeli smo dva razreda. Pri njej nam je bilo tudi zmeraj lepo. Z njo se je dalo marsikaj pogovoriti, bila pa je tudi stroga, če smo kaj ušpičili. Takrat smo šli tudi na morje za en teden. Ta učiteljica mi je ostala zelo pri srcu. Takrat smo bili v takih letih, in smo marsikaj tudi ušpičili. Najbolj se spominjam, ko smo v starem delu šole igrali nogomet med odmorom. Ko smo prišli v šesti razred, se je zgodilo veliko sprememb. Za vsak predmet smo dobili drugo učiteljico ter veliko novih predmetov. Odšli smo tudi na smučanje za en teden. Nekateri smo se začeli učiti, nekateri pa ne. To se je takoj poznalo. V četrtem in petem razredu, pa smo imeli povprečno enake ocene. V sedmem in osmem razredu se nismo nič izboljšali. V osmem in devetem razredu pa celo poslabšali. Zdaj pa se moramo odločiti, kam bomo šli naprej v šolo. To je zelo težka izkušnja, saj bomo ta poklic, za katerega se bomo odločili, opravljali celo življenje. Simon Kaisersberger, 9. r. Prijateljstvo Nekdo, na koga se lahko obrneš ... Nekdo, s komer se lahko šališ ... Nekdo, ki ga lahko prosiš za nasvet ... Nekdo, komur se lahko zaupaš ... Nekdo, kogar mnenje resnično ceniš ... Nekdo, ki ti jasno pove, da se motiš ... Nekdo, s komer se dobro počutiš ... Nekdo, ki te ne bo pustil na cedilu ... Nekdo, ki ne postane ljubosumen ... Nekdo, na kogar se lahko vedno zaneseš Nekdo, ki se bo navezal nate in te podprl To je lahko PRAVI PRIJATELJ tvoj. Željko Štebih, 7. a Prijatelj Prijatelj tisti je pravi, s katerim dosti časa preživiš, s katerim čvekaš, se dobiš na zabavi, je tisti, s katerim se jočeš, se smejiš. Pravi prijatelj pride čez leta čisto skrivoma in neopazno, a s tabo skozi neprijazno življenje kakor ptica leta. Ni važno, kak' izgleda, ni važno, kaj ima. Važno je, kaj v srcu nosi, zate, za prijatelje. Gabi Štumberger, 7. a Prispevke pripravila in uredila: Silva Hajšek. Utop Na morju obalnem valovi bučijo, med njimi pa deček v svojem plovilu. Valovi si čolnič meto in meto, štrbunke na skalo, na krovu je zlom. Ko deček utaplja se s svojim čolničem, nihče ne zasluti njegovih solza. Naposled ga mama zagleda, kako v vodi negibno leži. Mama ob tem zakriči, saj njen deček se duši! Pridrvi en velik čoln, v katerem potapljač sedi, skoči v vodo in ga ni. Podej pride zopet ven z dečkom, kije podhlajen. Na obalo ga odpelje. Deček živ in zdrav steče mami v pozdrav. Matevž Vaupotič, 4. b Šola Učimo se vsak dan od jutra do večera, zelo smo utrujeni od dela. V šolo vedno gremo, se učimo, veselimo, kaj novega naredimo. V šoli nam je zelo lepo, radi se imamo, za ocene trepetamo. Rok Krajnc in Miha Bedrač 7. a Mi reševalci smo Mi reševalci smo, cel svet rešujemo. Ko nesreča se zgodi, se nam na pomoč mudi. Ena od nesreč je ta, da poplava je bila. Z gasilci smo odšli, pomagati v nesreči. Rešili smo ljudi, in skupaj srečni smo bili. Opozorili smo vsakogar, naj pazi, da nesreče ne povzroči. Ker če nesreče ne bi bilo, Bi bili bolj srečni vsi, Saj bolj varni bi bili, Vse dneve in noči. Anja Molnar, 4. b Leteli smo... Devet dolgih, predolgih let je minilo, Devet let učenja in trpljenja. Devet kratkih, prekratkih let, Devet let prijateljstva in veselja. Prišel je čas izbire, kaj bomo: Kaj bi radi? Bomo zdravniki? Mogoče vozniki? V prvem razredu bilo je lepo, vsi v sanjah leteli smo lahko. A prekmalu realnost nas je zadela, in naša krila niso več poletela. Ampak morda čez nekaj let, vsi vzleteli bomo spet. Karin Novak, 9. r ZAPISNIK 10. seja sveta zavoda, ki je bila v sredo, 9. 3. 2011 v zbornici šole. Sprejet dnevni red: 1. Pregled sklepov zadnje seje 2. Poslovno poročilo ravnatelja za leto 2010 3. Finančno poročilo — zaključni račun za leto 2010 4. Ocenjevanje delovne uspešnosti ravnatelja 5. Predlogi in pobude. Predsednica sveta zavoda ga. Nataša Štumberger pozdravi vse prisotne in prebere dnevni red 10. seje sveta zavoda, ki je bil soglasno sprejet. K točki 1 Po pregledu zapisnika so bili vsi sklepi realizirani. 1. SKLEP: Svet zavoda potrdi poslovno poročilo za leto 2011. K točki 3 Finančno poročilo za leto 2010je prisotnim članom predstavila računovodkinja ga. Klaudija Kolarič, in sicer: obrazložitev bilance stanje na dan 31. 12. 2010, celotne prihodke in odhodke v letu 2010 ter ločeno prihodke in odhodke za leto 2010 za enoto vrtec. 2. SKLEP: V čim krajšem času se sestanejo predstavniki GP PROJECT ING d.o.o., ravnateljica in občina ter pregledajo pogodbo in utemeljijo ceno računa, ki ga šoli za vrtec izstavlja podjetje GP Project Ing d. o. o. 3. SKELP: Svet zavoda potrdi finančno poročilo za leto 2010. 4. SKLEP: G. ravnatelj je dosegel 51 % meril za doseganje plače za delovno uspešnost. 5. SKLEP: Svet zavoda potrdi komisijo za izločanje gradiva iz šolske knjižnice za odpis v sestavi: ga. Vesna Mesarič Lorber, ga. Tatjana Habjanič in ga. Tatjana Lukovnjak. Predlagana je tudi komisija za sprejem v vrtec v naslednji sestavi: 1. Barbara Gerečnik - predstavnica strokovnih delavcev 2. Polonca Ranfl—predstavnica staršev 3. Valerija Šamprl—predstavnica občine 6. SKLEP: Svet zavoda potrdi komisijo za sprejem otrok v vrtec. 7. SKLEP: Povzetek sej Sveta zavoda OŠ Hajdina se objavi v časopisu HAJDINČAN. Ga. predsednica Sveta zavoda OŠ Hajdina Nataša Štumberger se vsem zahvali za sodelovanje. Zapisala Natalija Glažar % Danes so težave drugačne ... Oktobra 1992je odprla svoja vrata prva zasebna ambulanta s koncesijo na primarnem nivoju v Sloveniji. Ustanovitelja sta bila Jadranka So/man, dr. med., spec. šolske in družinske medicine in Erik Solman, dr. med., spec. pediater. Začetek je bil izjemno težak, povesta. Vendar kjer je volja, je tudi pot. In našla sta pot. S potrpežljivostjo, pridnim delom,polna entuziazma, Z zanesljivim kolektivom in danes srečna, da lahko svoje delo opravljata v nadvse prijetnih prostorih, ki med drugim ponujajo dve sodobno opremljeni ordinaciji, laboratorij, prostor za nalezljive bolezni, prostor, kjer izvajajo meritve ob sistematskih pregledih ... Dostop do ordinacije je urejen in prijazen tudi do invalidov. Oba zdravnika sem povprašala o trenutni problematiki. Jadranka Solman, dr. med., spec. šolske in družinske medicine, svoj poklic opravljate že 34 let; leta 1977 ste kot mlada zdravnica prišla na Ptuj. Zanima me, kaj je tisto, kar vas pri delu najbolj razveseljuje? Delo s šolarji in mladino meje vedno veselilo, saj gre za skupino, ki zahteva posebno skrb in specifičen pristop. Z vestnim timom si prizadevamo razvijati takšno zdravstveno varstvo mladih, ki je prilagojeno njihovim potrebam v času, v katerem živijo. Vaše področje dela zajema kurativo (zdravljenje) in preventivo ... Naše delo ni samo zdraviti bolne, ampak tudi spremljati rast in razvoj šolarjev in mladine z namenom odkrivanja bolezni, ki še ne kažejo povsem jasno svojih znamenj, saj jih je v začetni fazi veliko lažje zdraviti. V sklopu preventive opravljam tudi cepljenja kot ukrep preprečevanja nalezljivih bolezni ter delujem na področju zdravstvene vzgoje. Je odnos pacientov do zdravja drugačen, kot je bil na začetku vaše poklicne poti? Ne bi rekla, da seje odnos bistveno spremenil. Opažam sicer, da ljudje bolj skrbijo za svoje zdravje kot pred leti. Vendar pa tudi medicina doživlja hiter razvoj, kar tudi pripomore k hitrejši diagnostiki in učinkovitejšemu zdravljenju. Področje vašega delaje precej široko - zajema šolske otroke in tudi odrasle paciente (pridobili ste naziv specialista družinske medicine). Kako pripravite paciente, da odkrito spregovorijo o svojih težavah? Za specializacijo iz družinske medicine sem si prizadevala prav iz tega razloga, da lahko obdržim paciente, ki so končali šolanje in se ne želijo posloviti od šolskega zdravnika. Svoje paciente poznam že vrsto let; ko so kot majhni otroci pričeli obiskovati našo ordinacijo - danes se kot odrasli vračajo k nam s svojimi otroci, s tem nam izkazujejo prav posebno zaupanje. Radi prihajajo k nam, ni jim težko odkrito spregovoriti o svojih težavah, ki jih poskušamo s skupnimi močmi rešiti. Menim, da je za uspešno sodelovanje najpomembnejše zaupanje ter občutek, ki ga želim razviti pri svojih pacientih, da se lahko vedno, kadar se srečajo s kakšno težavo, obrnejo name. Katere najpogostejše težave v današnjem času bi izpostavili? Težave mladih so drugačne. Nekoč nas je ogrožala podhranjenost, slaba higiena in nalezljive bolezni; danes se borimo z vedno bolj onesnaženim okoljem in stresnim načinom življenja. Kot najbolj pereče bi izpostavila prekomerno telesno težo in uživanje drog. V zadnjem času imamo veliko informacij o cepljenju proti raku materničnega vratu (HPV). Mnenja so različna; zanima me vaše? Vsak drugi dan v Sloveniji zboli ena ženska za rakom na materničnega vratu, vsakih 10 dni umre 1 ženska zaradi te bolezni. Podatki so zastrašujoči. Jadranka Solman, dr.med., spec. šolske in družinske medicine: »Kot najbolj pereče težave bi izpostavila prekomerno telesno težo in uživanje drog«, (foto: osebni arhiv) Menim, daje cepljenje varno in učinkovito, kar dokazujejo podatki raziskav in cepljenja, ki poteka po vsem svetu. Cepljenje torej priporočate? Kot šolska zdravnica cepljenje priporočam in ga tudi opravljam, tako cepljenje proti HPV kot cepljenje proti drugim nalezljivim boleznim, saj je cepljenje eden najučinkovitejših posegov v medicino. Namreč veliko bolezni, zaradi katerih so otroci včasih zbolevali, bili invalidi ali celo umirali, danes ni več. S cepljenjem nam je že uspelo izkoreniniti nevarne nalezljive bolezni, (vir: www.siol.net) Erik Solman, dr. med., spec. pediater, svoj poklic opravljate 30 let. S kakšnimi težavami se danes soočajo starši v primerjavi s težavami v preteklosti? V začetku moje poklicne poti so se starši srečevali s transportnimi problemi glede prihoda k zdravniku zaradi slabih cest ponekod v vaških krajih, avtomobila pa tudi ni imela vsaka družina. Glede bolezni je bilo več parazitskih obolenj, rahitisa, revmatične vročice ... V obeh obdobjih se še zmeraj srečujemo največ s prehladnimi dihalnimi boleznimi in boleznimi prebavil, zadnja leta pa je vse več obolenj, kijih povzroča alergija (dihala, prebavila, koža). Ne morem mimo mogoče najbolj perečega problema danes in sicer vzgoje otroka. Težave v vzgoji otrok? Počasi se nam dogaja epidemija popustljive vzgoje, kot to v istoimenski knjigi opisuje Robert Shaw, kalifornijski otroški psihiater. V starosti 3-4 let je otrok že sposoben počasi spoštovati socialna pravila, poznati meje, ki jih ne sme prekoračiti in spoznati, kdo je gospodar v družini. Če otrok ne ve, kdo je gospodar, bo to postal sam in tudi pravila si bo postavljal sam s svojimi okrnjenimi zmožnostmi presoje pravilnosti svojih postopkov. Kaj torej svetujete staršem? Ko starši menijo, da otrok krši socialna pravila, morajo vztrajati pri svojem tudi, če to vzame veliko časa, in ga na koncu pohvaliti. Popustljivo vzgajan otrok je skoraj vedno slabe volje, z njim so težave na javnih mestih, trgovinah, restavracijah, šoli ... Zaradi pomanjkanja časa starši »kupujejo« otrokovo ljubezen z raznimi potrošniškimi dobrinami, ki jih mora biti vse več in več in otrok bo sčasoma postal odvisnik, kasneje tudi od drog. Kapital vam bo nedvomno hvaležen. Upam si trditi, da je delo pediatra še posebej zahtevno, otrok namreč svojih težav ne zna opisati. Kakšen je potek od pregleda do postavitve diagnoze? To, da otrok ne zna opisati svojih težav, velikokrat ni težava, ker s svojim obnašanjem lahko pokaže veliko več. Starši naj bi dobro opazovali razpoloženje svojega otroka, simptome čimbolj točno in jedrnato opisali, točno odgovorili na zdravnikova vprašanja. Večinoma že sam pregled zadostuje za postavitev diagnoz, v nasprotnem primeru pa se poslužujemo še laboratorijskih in slikovnih preiskav. Ali starši dovolj skrbijo za zdravje svojih otrok? Dandanašnji zagotovo da, mogoče včasih še rahlo preveč, kar pa jim kot pediater ne morem šteti v slabo. Mogoče bi tu izpostavil, da naj bi otrok užival čimbolj raznoliko prehrano, čim več pripravljeno doma, predvsem iz lastnega vrta, kdor ga ima. Menim, da uživanje izključno komercialnih pripravkov z raznimi dodatki ni priporočljivo. Gibanje na svežem zraku v vseh letnih časih je tudi zelo dobrodošlo. Poleg obveznega cepljenja otrok opravljate še samoplačniška cepljenja proti rotaviru-su, pnevmokoknim okužbam in klopnemu meningoencefalitisu ... Cepljenje proti rotavirusni driski izvedemo najkasneje v prvih šestih mesecih življenja, kasneje to ni več možno. Rotavirusna driska je verjetno najbolj nalezljiva od vseh drisk, skoraj vsak otrok jo dobi, če pa jo dobi kot dojenček, je zdravljenje v bolnišnici praktično neizbežno. Za cepljenje proti pnevmokokom, ki največkrat povzročijo vnetje ušes in pljučnice, se odločamo skupaj s starši, ko otrok običajno v prvih 2 letih velikokrat preboleva predvsem vnetja ušes. Za klopni meningoencefalitis ni zdravil. Otrok sicer nikoli ne umre, lahko pa ima posledice na možganih v od 33 - 58% primerih. Odrasla oseba lahko v redkih primerih tudi umre. Okužena območja se vsako leto širijo in tudi naše področje se smatra za že okuženega. Cepljenje proti rotavirusni driski in klopnem meningoencefalitisu vsekakor priporočam, proti pnevmokokom pa šele po nekajkratnem zbolevanju. Veliko staršev bo z otroki v prihodnjih mesecih dopustovalo. Katere so nevarnosti, ki pretijo na otroke v času dopusta, kakšna so vaša priporočila staršem v zvezi z nevarnostmi na dopustu in kaj dati v potovalno lekarno? Prihodnji meseci bodo poletni, dopustniški, Erik Šolman, dr. med., spec. pediater: »Počasi se nam dogaja epidemija popustljive vzgoje«, (foto: osebni arhiv) počitniški. V vročem vremenu je potrebno skrbeti za reden vnos tekočine, še najbolje vode. Hrana naj bo lahka in v več manjših obrokih. Uživa naj se hrana, ki je sveže pripravljena, ker se poleti hitreje kvari. Manjši otroki so bolj dovzetni za sončne opekline, potrebno jih je mazati z zaščitnimi mazili z zaščitnim faktorjem najmanj 50. Po izhodu iz morja, tudi iz bazena, jih tuširamo s sladko vodo, obrišemo in postavimo v senco. Ni priporočljivo bivanje na soncu med 11. in 15. uro. Preverimo okolje, da izključimo možnost poškodb, ki jih poleti žal ne manjka. Pomislite tudi na komarje in druge insekte in ustrezno »orožje« proti njim (repelenti, razna mazila, ki blažijo pike). V domači lekarni vsekakor ne sme manjkati sredstvo za zniževanje povišane telesne temperature, 'zdravila, ki jih otrok zaradi neke bolezni stalno prejema in rehidracij-ska tekočina v primeru driske. Sanja Muršec Združite prijetno s koristnim! (vir: www.lumpi.si) wmm l atilsh m I — : NK Hajdina, ONŠ Golgeter Hajdina in MNZ Ptuj so v soboto, 4. junija uspešno organizirali Zaključno nogometno revijo za mlajše cicibane U8 (letniki 2002 in mlajši). Namen revije je bil druženje vseh mladih nogometašev, ki so v letošnji sezoni tekmovali v okviru MNZ Ptuj v kategoriji mlajši cicibani U8. Zaključna nogometna revija za mlajše cicibane Po podelitvi spominskih medalj še skupinski posnetek vseh sodelujočih majhnih nogometašev in njihovih trenerjev. Foto: Matija Brodnjak Zaključne revije so se udeležile vse ekipe iz področja MNZ Ptuj, kar pomeni, daje bilo na Hajdini prisotnih kar 15 ekip, oziroma okrog 200 otrok. Vse ekipe so medsebojno odigrale tudi štiri tekme, rezultati teh tekem pa niso bili pomembni. Pri teh starostih je namreč potrebno otroke predvsem navajati na nogomet, jih pravilno usmerjati, naučiti pravilno igrati nogomet, rezultati ne smejo biti v ospredju. Mladi nogometaši so se med seboj pomerili tudi v žongliranju žoge z nogo, na odboj, najboljši pa so prejeli praktične nagrade in žoge. Med samimi tekmami je bilo poskrbljeno tudi za animacijo z baloni, ki stajo uspešno izvedla brata Malek. Po končanju tekem je sledilo še zaključno dejanje letošnje lige U8, in sicer podelitev spominskih medalj vsem sodelujočim otrokom. Medalje sta podelila župan občine Hajdina, mag. Stanko Glažar, in pa vodja ONŠ Golgeter Hajdina, Sandi Mertelj. Pri tem dogodku so bili otroci še posebej navdušeni, izrazi na njihovih obrazih so kar žareli od veselja, vsi so se namreč počutili kot zmagovalci. Zaključna revija je popolnoma dosegla svoj namen, otroci so bili zelo zadovoljni, zato bomo s temi prireditvami nadaljevali tudi v prihodnje. Sandi Mertelj Finalisti v žongliranju z bratoma Malek, in Sandi Mertelj, vodja ONŠ Golgeter Hajdina in predsednik ŠZ Hajdina. Foto: Matija Brodnjak POLETNE ŠOLE 2011 Športna zveza Občine Hajdina organizira v času letošnjih poletnih počitnic, v sodelovanju s klubi iz Občine Hajdina dve poletni šoli z namenom aktivne izrabe prostega časa med počitnicami. POLETNA ŠOLA NOGOMETA - za otroke od 5 do 14 let: termin: 27.06. - 01.07.2011, popoldan od 17.30 do 19.30 lokacija: nogometno igrišče NK Hajdina informacije: Sandi Mertelj (041 353 247) POLETNA ŠOLA TENISA - za mlajše dečke in deklice: termin: 27. 06. - 02. 07.2011, dopoldan od 09.00 do 12.00 lokacija: tenis igrišče Goya klub Hajdoše informacije: Franc Mohorko (041 403 717) Sprejet nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 Državni zbor je na seji dne24.5.2011 sprejel resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 (NPVS) ter raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije 2011-2020 (R1SS). Večina poslank inposlancev ocenjuje, da sta dokumenta ustrezna in da ju Slovenija potrebuje. Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020 temelji na Strategiji razvoja Slovenije in dokumentu Evropa 2020. Javna razprava o NPVŠ se je sicer začela septembra 2010 in je zajela večji del strokovne in zainteresirane javnosti. NPVS 2011-2020 se smiselno navezuje na celotno področje terciarnega izobraževanja, ki ga poleg visokošolskih institucij tvorijo tudi višje strokovne šole. Program prav tako vključuje povezovanje z gospodarstvom, znanostjo ter znanstveno in kulturno politiko. Med predlogi je na največje nasprotovanje naletela institucionalna binarnost, s katero bi se univerzitetne študijske programe izvajalo samo na univerzah, za visokošolski strokovni študij pa bi šli v ustanovitev t. i. politehnik. S tem je želelo ministrstvo tudi zajeziti pritiske v smeri ustanavljanja vse več univerzitetnih središč. Konec tendence »Univerza v vsako vas«. Spomnimo, da je NPVŠ 2007-2010 predvideval odprtje 7—10 univerz, od tega vsaj polovico zasebnih. Eden izmed pomembnejših ciljev je zmanjšati število študijskih programov in omogočiti večjo izbirnost vsebin ter na novo opredeliti pogoje za ustanavljanje in delovanje zavodov. V primerjavi z razvitejšimi državami EU ali z državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajamo v izdatkih za visoko šolstvo in za znanstveno raziskovanje. Zato se predvideva povečanje deleža sredstev in sicer za visoko šolstvo s sedanjih 1,2 odstotka BDP do leta 2020 na dva odstotka BDP. Pomembna je tudi novost, da ima vsak državljan kadarkoli pravico do brezplačnega študija do skupno štirih ali petih let. Državi je treba v primeru neuspešnega študija na drugi stopnji vrniti šolnino. V NPVŠ 2011-2020 je zapisana tudi večja avtonomija zavodov. Na trgu dela: samostojna določitev obsega dela, razmerja med pedagoškim in raziskovalnim delom in minimalna obveznost, možnost izstopa zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev. Pri vpisu: na prvi stopnji bodo lahko zavodi sami določali dodatna merila (npr. ocene pri nekaterih predmetih, dodatni preizkusi), postopke, pogoje in kompetence na drugi in tretji stopnji bodo določale insti- tucije same. Treba bo spremeniti neugodno razmerje med študenti in učitelji (20 : 1, OECD 15 :1). Oblikovana bo Nacionalna strategija za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva. Usmerjenost na Zahodni Balkan ter Evro-Sredozemsko regijo. Poenostavitev postopka priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja. Do leta 2020 naj bi vsak zavod oblikoval nabor programov v tujih jezikih za tuje študente. Zahteva po večji vključenosti učiteljev v mednarodno okolje. Eden izmed ukrepov je poučevanje v tujih jezikih, zlasti na drugi in tretji stopnji, hkrati pa naj bi zagotovili razvoj slovenskega jezika in terminologije. DZ je zavrnil predlagano dopolnilo, da poleg univerz doktorski študij lahko pod istimi pogoji izvajajo tudi samostojne institucije oziroma fakultete. Za večino strank dokument o nacionalnem programu visokega šolstva prihaja v pravem času. Mitja Lešnik Med tistimi, ki so se poklonili spominu na padle pri Ribičevem mlinu, so bili tudi nekateri člani Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina.Foto: Slavica Simčič aprila 1944. V znameniti bitki pri Ribičevi domačiji 6. in 7. aprila 1944 so Nemci izgubili pet vojakov, v zameno za njihovo smrt pa so iz ptujskih zaporov pripeljali 25 talcev in jih pri mlinu pokončali. Med 25 žrtvami jih je bilo pet iz Hajdine: Franc Koren, Franc Rozman, Ivan Klaneček, Jakob Rodošek in Alojz Geček. 27. aprila 2011 smo položili venec in sveče ob Spominsko ploščo na OŠ Hajdina, na kateri so imena padlih borcev in žrtev okupatorjevega nasilja. Terezija Mirkovič Dan spomina v Cezanjevcih pri Ljutomeru Delegacija Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina seje 22. aprila udeležila spominske svečanosti, ki je bila pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. Spominsko svečanost so pripravili učenci OS Janka Ribiča Cezanjevci in Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer. Spominsko svečanost so pripravili učenci OŠ Janka Ribiča Cezanjevci in Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer. Foto: Slavica Simčič Poklonili smo se spominu na žrtve, padle pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih 25. Ob 40. obletnici valete osnovnošolske generacije 1963-1971 3. junija 2011 smo se srečali sošolke in sošolci, ki smo davnega leta 1963 nadebudno stopili čez prag Osnovne šole na Hajdini. Danes težko verjamemo, da letos minevajo 4 desetletja, odkar nas je leta 1971 večina tudi zaključila osnovno šolanje. Na 40. obletnico valete smo povabili tudi naše učiteljice in učitelja, ki so se vabilu v velikem številu odzvali. Fotka 1 (skupinska): Nekdanji sošolci so se po 40-ih letih znova zbrali skupaj in v prostorih šole za nepozaben spomin naredili tudi skupno fotografijo. Foto: Langerholc Naše druženje smo pričeli v OS Hajdina, kjer nas je sprejela ravnateljica Vesna Mesarič Lorber, otroci 5. razreda pa so nam pripravili čudovit kulturni program. Ob ogledu šolskih prostorov in vrtca so se nam prebujali spomini na čase, ko smo se podili po šolskih hodnikih mi sami, takrat brezskrbni šolarji. Naše srečanje smo ovekovečili tudi s skupno fotografijo v šolski telovadnici. Vsem sodelujočim pri našem sprejemu v šoli se iskreno zahvaljujemo. Druženje smo nadaljevali v Gostilni Čelan v Slovenji vasi, katere lastnica je naša sošolka Anica. Ob dobri hrani in pijači, prijaznem klepetu in plesu smo se družili pozno v noč. Življenjska zgodba vsakega posebej, združena s spominom na otroška in šolska leta, je bila stalnica naših pogovorov. Spomnili smo se tudi sošolcev Suzane, Vlada, Milana in Silvota, ki jih več ni med nami. S svojo prisotnostjo nas je presenetila sošolka Silva, ki je prišla na našo obletnico iz Švice, kjer sedaj živi, sošolka Angelca nam je polepšala večer s prekrasnim cvetjem iz svojega rastlinjaka, sošolec Branko je našo družbo razveseljeval s harmoniko in petjem, za smeh pa je poskrbel vedno navihani Jože, ki je zabaval tudi naše učiteljice. Da je naša 40. obletnica valete uspela, je zasluga vseh nas, sošolk in sošolcev, ki smo prišli in prispevali svoj kamenček v mozaiku našega druženja. Zahvala gre tudi našim spoštovanim „tovarišicam“ Marti Širovnik, Angelci Glažar, Genovefi Ogrizek, Mariji Vidovič, Anici Kotar, Mariji Pulko in „tovarišu“ Jožetu Ekartu, ki so se družili z nami, prav tako pa učiteljicam, ki so svojo odsotnost opravičile: „tovarišice“ Lojzka Rozman, Helena Primožič in Rozina Širovnik. Da si bomo lahko še kaj povedali in se spet imeli lepo, smo se dogovorili za ponovno srečanje čez pet let! Takrat pridite tudi tisti, ki se nam tokrat niste mogli pridružiti. Marta Simonič NA HAJDINSKI ŠOLI PO ČETRT STOLETJA V petek, 3. junija so se na OS Hajdina srečali nekdanji sošolci, ki so se od osnovne šole poslovili pred 25. leti. Takrat jih je šolanje zaključilo 60, na srečanju jih je bila le dobra polovica, v njihovi družbi pa je bila tudi ena od razredničark, Marija Pulko. Na šoli so jim prijeten sprejem pripravil ustvarjalni učenci z ravnateljico Vesno Mesarič Lorber. Ob tej priložnosti jih je tudi povabila na ogled šole, ki je po četrt stoletja že kar precej spremenila svojo prvotno podobo. Po obisku šole so se nekdanji haj-dinski sošolci odpravili še na zabavo v GH Primus na Ptuju, kjer so obujali spomine na skupna osnovnošolska leta in si povedali marsikaj zanimivega o življenju in delu. Tudi letošnja zabava jim bo prav gotovo ostala v lepem spominu. Vsi, ki so bili na prijetnem druženju, pa so seveda hvaležni sošolcu Leopoldu Šmigocu, ki je poskrbel za celotno organizacijo. Tatjana Mohorko OSNOVNA ŠOLa Hajdina Nekdanjim hajdinskim sošolcem ostajajo lepi spomini ...Foto: Matija Brodnjak Praznična Florjanova nedelja Sveti Flo jan, branilec pred eno najhujših naravnih sil - ognjem ter zavetnik gasilcev,prazni je svoj god 4. maja. Ta dati je praznik vseh gasilk in gasilcev. V Hajdinskifari pa so se gasilci in gasilke iz vseh gasilskih društev v občinskem poveljstvu Hajdina z družnim obiskom svete maše poklonili sv. Florjanu na praznično nedeljo 1. maja. Parada gasilcev na proti v Martinovo cerkev Foto: Tanja Furek Za petje pri slovesni maši je poskrbel moški pevski zbor PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. Foto: Tanja Furek Nagovor Ivana G/ažatja, novega občinskega gasilskega poveljnika v občini Hajdina. Foto: Tanja Furek Zbiranje uniformiranih gasilcev in gasilk se je začelo na trgu pred občinsko zgradbo, od koder so z godbo na pihala KD Podlehnik na čelu odkorakali proti farni cerkvi sv. Martina. Pred vrati cerkve jih je sprejel farni župnik naddekan Marijan Fesel. V cerkvi je farane in zbrane gasilce najprej nagovoril novi poveljnik občinskega poveljstva občine Hajdina Ivan Glažar. Za petje med mašo so poskrbeli člani moškega pevskega zbora PGD Plajdoše. Po sveti maši se je druženje gasilcev nadaljevalo v prostorih župnišča, kjer jih je čakala tudi majhna zakuska. Naj nas sveti Florjan še naprej brani pred ognjenimi zublji in naj varuje naše pogumne gasilce in gasilke. Tanja Furek Sedmič gasilsko tekmovanje za pokal Gerečje vasi Na praznični 27. april je v lepo urejenem športnem parku v Gerečji vasi potekalo že VII. gasilsko tekmovanje zapokal Gerečje vasi. Muhasto aprilsko vreme je med samim tekmovanjem prikazalo simulacijo slabih vremenskih razmer, kar pa gasilcem, vajenim različnih težkih razmer pri operativnem delu, sploh ni prišlo do živega. Postroj ob koncu tekmovanja pred slovesnim nagovorom. Foto: Mojca Požgan Na letošnjem tekmovanju se je pomerilo kar 28 gasilskih ekip in sicer v kategorijah: člani A, članice A, starejši gasilci in starejše gasilke. Tekmovalno kategorijo starejše gasilke so se gerečki gasilci odločili razpisati ponovno, čeprav sta se v tej kategoriji pomerili samo dve ekipi. Najmočnejša je bila konkurenca v kategoriji člani A, kjer se je med seboj pomerilo kar 13 ekip, pri članicah A se je pomerilo 5 ekip, v kategoriji starejših gasilcev pa se je pomerilo 8 tekmovalnih ekip. O REZULTATIH TEKMOVANJA V kategoriji člani A so prislužili pokale: za 1. mesto člani PGD Tinje, 2. mesto PGD Žetale in 3. mesto PGD Sv. Florjan, v kategoriji članice A pa so zmagale članice PGD Hajdoše A pred ekipama članic iz PGD Hajdoše B in članicami PGD Majšperk. V kategoriji starejših gasilcev so zmagovalni pokal prislužili člani iz PGD Oplotnica pred PGD Polje in PGD Lovrenc na Dr. polju. Pri kategoriji starejše gasilke pa so pokal za 1. mesto prislužile gasilke iz PGD Polje pred gasilkami iz PGD Šalek. Pred samo podelitvijo pokalov in priznanj je gasilce v zboru nagovoril župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Organizatorjem se je zahvalil za odlično pripravo in izvedbo tekmovanja ter pohvalil vse nastopajoče, ki prispevajo k takšnim oblikam druženja.Ta imajo ne samo splošen pomen, temveč tudi pripomorejo pri nabiranju moči in kondicije, ki jo gasilci še tako potrebujejo pri svojem operativnem delu. Po nagovoru župana seje zbranim gasilcem Pokal za 1.mesto v kategoriji članicje prejela ekipa iz Hajdoš. Foto: Mojca Požgan za udeležbo zahvalil tudi domači gasilski predsednik Ivo Lešnik, jim zaželel obilo tekmovalnih uspehov tudi v bodoče ter jih povabil na naslednje, VIII. gasilsko tekmovanje v letu 2012. Po končanih slovesnih nagovorih so župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, občinski poveljnik Ivan Glažar in predsednik domačega društva Ivo Lešnik podelili pokale in priznanja najboljšim tekmovalnim ekipam. DRUŽENJE IN IZMENJAVA IZKUŠENJ Nekatere ekipe so se svojih rezultatov razveselile bolj, druge manj, pa vendar so po končani uradni podelitvi pokalov in priznanj prijetno praznično popoldne izkoristile za medsebojno druženje, tkanje novih gasilskih prijateljstev in izmenjale marsikatero dobro pa tudi slabo izkušnjo. V upanju na prihodnje snidenje v Gerečji vasi so se zbrane tekmovalne ekipe v poznem popoldnevu začele počasi razhajati, aprilsko vreme pa je v pozdrav ponovilo svojo mokro vajo. Magda Intihar V Hajdošah tekmovalo kar 59 ekip Že devetnajsti! so v športnem parku v Hajdošah moči merile najboljše ženske in moške A in B desetine iz cele Slovenije, tudi letos zapokal PGD Hajdoše in hkrati zapokal Gasilske zveze Slovenije. Tekmovanje je bilo v vročem sobotnem popoldnevu, 4. junija, udeležba pa letos rekordna, kar 59 ekip, med njimi tudi ekipi iz Avstrije in Hrvaške ter najboljše iz PGD Hajdoše. Dež, kije za nekaj časa zmotil tekmovalce, pa ni preprečil izjemnega tekmovanja, ki ima v slovenskem prostoru same najvišje ocene. XJX.MQNIf4ff0DIV0 SMUKO TI mi? J?* 2011 ZVEZE ai! Pogled v šotor komisije A, kjer so se desetine morale prijavite in opraviti vse formalnosti pred nastopom na tekmovališču. Utrinek iz otvoritvene slovesnosti 19. mednarodnega gasilskega tekmovanja za pokal PGD Hajdoše in pokal G Z Slovenije. Ze ob odprtju tekmovanja so udeležence nagovorili predsednik PGD Hajdoše Drago Furek, predsednik tekmovalnega odbora Zvonko Glažar in župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, vsi pa so poudarili, kako zelo pomembna so tovrstna tekmovanja za Hajdoše, za občino Hajdina in za širši slovenski prostor. Na večerni svečani podelitvi in razglasitvi najboljših sta se gostom pridružila tudi Janez Liponik, član upravnega odbora GZS in regijski poveljnik, ter Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj. Hajdošani so se znova potrudili in pripravili kvalitetno tekmovanje, ki po organizacijski plati vodi v sam mednarodni vrh. Izjemno delo gostiteljev tekmovanja je bilo na koncu poplačano z odličnimi, zavidanja vrednimi rezultati domačih ekip in kvalitetno organizacijo ter izvedbo tekmovanja. Desetina A PGD Hajdoše je odlično opravila z vajo in štafetnim tekom in na koncu slavila zmago. Mednarodnega gasilskega tekmovanja sta se udeležili tudi gasilski enoti iz Veliko dela so imeli tudi izbrani sodniki. Pred vročim soncem so se morali Avstrije in Hrvaške, nafotografijipa so gasilci iz Avstrijske Koroške. večkrat umakniti pod šotor. Še pogled na navijaško tribuno. IN ŠE REZULTATI PO 19. GASILSKEM TEKMOVANJU Dolgo gasilsko tekmovanje v Hajdošah je na koncu prineslo tudi težko pričakovane rezultate. V precej močni konkurenci moških desetin A so bile na koncu razlike med najboljšimi tremi minimalne. 1. mesto je osvojila ekipa PGD Tinje (31,90) — pripadel jim je tudi spust tekmovalne zastave, na 2. mesto se je uvrstila ekipa PGD Kebelj 1 in na 3. mesto PGD Šentjošt. Pri članih B je 1. mesto osvojila ekipa PGD Šmartno na Pohorju, 2. mesto ekipa PGD Kebelj in 3. mesto domačini — ekipa PGD Hajdoše. Zanimivo je bilo tudi v ženski konkurenci A, kjer so na veliko veselje slavile domačinke, članice PGD Hajdoše, na 2. mesto seje uvrstila ekipa PGD Majšperk in na 3. mesto ekipa PGD Komenda. V kategoriji članice B so 1. mesto osvojile članice PGD Begunje na Gorenjskem, 2. mesto članice PGD Hajdoše in 3. mesto članice PGD Ledine. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Iz hajdinskega planinskega dnevnika V Planinskem društvu Hajdina so si planinci in ljubitelji pohodništva tudi za letošnje leto zadali izjemno pester in zanimiv program. Med drugim so bili že na Jožefovem pohodu na Goričkem, prehodili so pot Gozdnik-Malič-Šmohor, udeležili so se Rusovega pohoda Medvednica, tudi tradicionalnega velikonočnega pohoda na Oplotnico in Tri kralje, posebej zanimivo pa je bilo 13. maja na petem pohodu Gez goro v županu, tokrat prvič k novemu županu mag. Stanislavu Glažarju, kijih je z družino pričakal v družinski zidanici v Majskem Vrhu. Veliko ljubiteljev pohodništva seje letos podalo na pohod Čez goro k županu, letos prvič k novemu županu mag. Stanislavu Glažarju v Majski Vrh. Hajdinskiplaninci so zelo uživali tudi na tradicionalnem velikonočnem pohodu na Oplotnico in Tri kralje. Za prijazen sprejem in dobrodošlico seje županu Glažarju posebej zahvalil predsednik PD Hajdina Jože Majerhofer, izročil pa mu je tudi majhno darilo in se mu zahvalil za njegovo povabilo v Majski vrh. Pohodniki so bili povabljeni še k sosedu, vinarju Janku Žumru, enem od hajdinskih kletarjev, za ubrano petje pa so na planinskem druženju poskrbeli pevci moškega pevskega zbora PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča. Sicer pa so se pohoda k županu Glažarju udeležili mnogi znani občani Hajdine, med njimi tudi nekateri občinski svetniki in svetnice, pa tudi nekdanji župan Radoslav Simonič, ki je bil 10. junija prav tako gostitelj že tradicionalnega planinskega pohoda PD Hajdina. Hajdinski planinci so v letošnjih pomladnih dneh prehodili že kar nekaj kilometrov znamenite Martinove poti in na poti doživeli prijazen sprejem tamkajšnjih domačinov. Tatjana Mohorko (povzeto po www.pdhajdina.si) Foto: Silveri Carli in Slavko Furman (www.pdhajdina.si) Posebej zanimiv je bil dan druženja s planinci z Goričkega. Skupaj so se Utrinek s pohoda po znameniti Martinovi poti, kjer je zaplapolala tudi haj- 14. maja podali na Donačko goro in tudi na Ptujsko Goro. dinska zastava. AMD Hajdina že uspešno nastopa Vonj po bencinskih hlapih na kartodromu v Hajdošah je bil vedno tisti, kije znal pritegniti veliko število ljubiteljev t.i. »mini formule« — kartinga. S to dejavnost se je doslej na našem območju ukvarjalo AMD Ptuj. Njegovi tekmovalci so bili uspešni na prostoru nekdanje skupne države Jugoslavije in so igrali zelo pomembno vlogo tudi v samostojni Sloveniji. Z letošnjim letotn oziroma novo sezono pa je bil tudi v občini Hajdina ustanovljen klub, ki se ukvarja z dejavnostjo kartinga; gre za dirkače, ki so prej tekmovali za AMD Ptuj. Pogovarjali smo se s predsednikom AMD Hajdina Markom Žerakom. Zakaj ste se odločili za ustanovitev AMD Hajdina? M. Žerak: »Smo skupina navdušencev nad moto športi, ki nas je združilo dirkanje s kartingi. Po nekaj rekreativnih sezonah smo začeli tekmovati tudi v državnem in pokalnem prvenstvu Slovenije. Ob tem smo se srečali z relativno slabim zanimanjem za moto šport, posledično pa tudi z neugodnimi pogoji za tekmovalce. Ugotovili smo, da si bomo morali čim boljše pogoje za treninge in tekmovanja zagotoviti sami ter ocenili, da bomo to najlažje dosegli, če se organiziramo v obliki društva. V sezoni 2011 tako prvič nastopamo v imenu lastnega društva (AMD Hajdina) ter imamo tekmovalce v štirih kategorijah državnega prvenstva. Karting ima na našem območju dolgoletno tradicijo, saj se tukaj že več kot 30 let tekmuje na namenskem objektu kartodromu v Hajdošah. Ravnokar je v izvedbi tudi posodobitev kartodroma in njegova selitev na novo lokacijo. Glede na dejavnost društva si bomo po naših močeh prizadevali, da le-ta postane sodoben športni objekt, ki bo zagotavljal čim boljše pogoje za tekmovalce v kartingu kakor tudi v drugih moto športnih panogah, za katere bo primeren.« Kakšni so vaši cilji? M. Žerak: »Naši osnovni cilji so popularizacija in predstavitev moto športnih dejavnosti (karting, supermoto, skuter ipd.) kot tekmovalnih ali rekreativnih v širši javnosti, izobrazba otrok in mladine o varnosti v ce- stnem prometu ter usmerjanje v moto šport kot sredstvo za povečanje cestne varnosti, zagotavljanje ustreznih pogojev za aktivne tekmovalce in rekreativce na vseh področjih moto športa, udeležba naših članov na tekmovanjih v različnih kategorijah moto športa pod imenom AMD Hajdina, organizacija različnih športnih in rekreativnih dogodkov.« Nastopili ste na dirki v hrvaškem Novem Marofu, kjer je bilo na startu veliko tekmovalcev. Vaš klub je dosegel zavidljiv rezultat, saj ste v ekipnem delu dosegli za novince odlično 3. mesto, kar je vsekakor velik uspeh. M. Žerak: »V sezoni 2011 za AMD Hajdina dirkajo: razred 4 - Rotax Junior: Vid Pšajd (3. in 1. mesto na prvih dveh letošnjih dirkah); razred 6 - Rotax Senior: Luka Ploj (na 1. dirki ni nastopil zaradi poškodbe, na drugi dirki 8. mesto), razred 9 - 125 Ma-sters: Maks Mlakar, Albin Pernat, Zvonko Črešnik in Andrej Miklaučič. Zraven tega občasno tekmujejo še: Branko Pšajd, Damjan Meglič in Marko Žerak. V športnem smislu je osnovni cilj društva doseči uvrstitev med prva tri društva v državnem prvenstvu v kartingu ter imeti tekmovalce v čim več kategorijah državnega prvenstva. Sicer pa ima društvo trenutno približno 40 članov ter večje število podpornikov in simpatizerjev.« Kakšno je sodelovanje z AMD Ptuj? M. Žerak: »Z AMD Ptuj smo se srečali kot z upravljavcem kartodroma v Hajdošah, ki je naša 'domača' proga in na kateri najpogosteje treniramo in se ob njej tudi sicer veliko družimo. V sezoni 2010 smo v sodelovanju z AMD Ptuj organizirali v okviru dirkaškega dne pokalnega prvenstva hobi dirko (dirko za občasne tekmovalce brez dirkaške licence). Sicer smo z AMD Ptuj v korektnih odnosih, večjih skupnih projektov pa trenutno nimamo. Ni skrivnost, da smo se na lastno pot odpravili tudi zaradi določenega nezadovoljstva s pogoji v AMD Ptuj, vendar bomo v prihodnosti pripravljeni sodelovati v vseh projektih na našem območju, ki bodo prispevali k uresničevanju naših ciljev.« Novi kartodrom v Slovenji vasi prinaša vsekakor željo po koncesiji za upravljanje z njim. M. Žerak: »Glede novega kartodroma in njegovega upravljanja oziroma delovanja v prihodnje je še mnogo neznank ter nedorečenosti. Glede tega ne želimo dodatno dvigati prahu. V društvu želimo, da se kartodrom razvije v sodoben športni objekt, ki bo ustrezno umeščen v okolje ter bo zagotavljal najboljše možne pogoje za razvoj vseh vrst motošporta, hkrati pa ne bo moteč za okolico.« UR Prvi uspehi AMD Hajdina Konec lanskega leta se je na Hajdini ustanovilo Avto moto društvo (AMD Hajdina), ki združuje navdušence nad moto športi. Sodelovanje seje začelo s karting dirkanjem. Po nekaj rekreativnih sezonah so začeli tekmovati tudi v državnem in pokalnem prvenstvu Slovenije. Kot pravi predsednik društva Marko Žerak, so se v začetku srečali z relativno slabim zanimanjem za moto šport, posledično pa tudi z neugodnimi pogoji za tekmovalce. "Zato so se odločili, da si bodo boljše pogoje za treninge in tekmovanja zagotovili kar sami, in sicer z ustanovitvijo društva. Več gokartov tik pred startom. Foto: Marko Žerak V sezoni 2011 prvič nastopajo v imenu lastnega društva (AMD Hajdina). Pohvalijo se lahko s tekmovalci v štirih karting kategorijah državnega prvenstva. Danes je v društvu že več kot 40 članov, dobra polovica jih prihaja iz Občine Hajdina. Osnovni cilji društva so popularizacija in predstavi- Tako pa izgleda, ko je dirkalnik v boksu. Foto: Marko Žerak tev moto športnih dejavnosti (karting, su-permoto, skuter ipd.) in zagotavljanje pogojev za aktivne tekmovalce ter rekreativce na vseh področjih moto športa. DRUŽI JIH KARTING DIRKANJE V športnem smislu je osnovni cilj društva doseči uvrstitev med prva tri društva v dr- žavnem prvenstvu v kartingu ter imeti tekmovalce v čim več kategorijah državnega prvenstva. Trenutno AMD Hajdina zaseda v razvrstitvi društev 3. mesto. Med drugim se trudijo izobraziti otroke in mladino o varnosti v cestnem prometu ter usmerjanje v moto šport kot sredstvo za povečanje cestne varnosti. Po besedah Žeraka karting dirkanje ni nič bolj nevarno kot katerikoli drugi šport. V prihodnosti si želijo organizirati različne športne in rekreativne dogodke ter se udeleževati čim več tekmovanj v različnih kategorijah moto športa. Karting ima na Ptujskem dolgoletno tradicijo, saj se tukaj že več kot 30 let tekmuje na namenskem objektu (kartodromu) v Hajdošah. Ravnokar je v izvedbi tudi posodobitev kartodroma in njegova selitev na novo lokacijo. »Glede na dejavnost društva si bomo po naših močeh prizadevali, da ta postane sodoben športni objekt, ki bo zagotavljal čim boljše pogoje za tekmovalce v kartingu, kakor tudi drugih moto športnih panogah, za katere bo primeren. V društvu želimo, da bo kartodrom ustrezno umeščen v okolje in bo zagotavljal najboljše možne pogoje za razvoj vseh vrst motošporta, hkrati pa ne bo moteč za okolico,« še dodaja Žerak. Estera Korošec, Marko Žerak 1. turnir KMN Draženci KMN Draženci -gostitelj in hkrati zmagovalec 1. turnirja v Dražencih. Foto: arhiv KMN Draženci. V organizaciji KMN Draženci je v soboto, 14.05.2011 v draženski jami potekal turnir v malem nogometu. V Dražencih se je ob 12. uri zbralo 9 ekip, med katerimi je bilo veliko kvalitetnih in atraktivnih. Po žrebu so ekipe razdelili v tri skupine po tri ekipe, iz vsake skupine je napredovala prvo uvrščena ekipa, nadaljevanje pa so si zagotovile tudi tri drugo uvrščene ekipe. V drugem delu so sledili izločilni boji in v tretji del so napredovale tri ekipe, ki so se na koncu za prva tri mesta pomerile kar med seboj. Zmagovalka turnirja je tako postala ekipa domačinov, KMN Draženci, kije še enkrat dokazala svojo kvaliteto in premoč na domačem igrišču. Drugo mesto je pripadlo ŠD AS Evroavto, tretje pa KMN Dolce vita. Maja Leber Projekt Golgeter je edinstven Sandi Mertelj, predsednik Športne zveze Hajdina Sandi Merteljje predsednik Športne zveze Hajdina, v začetku leta paje profesionalno prevzel tudi vodejije Zavoda za šport Ptuj. Z njun smo se pogovarjali o obeh vlogah, o nogometni šoli Golgeter in še o čem. Sandi Mertelj,predsednik Športne zveze Hajdina in direktor Zavoda za šport Ptuj:» Celotna vrednost proračunskih sredstev, namenjenih športu v Občini Hajdina na letni ravnije približno 75 tisoč evrov.« Foto: Črtomir Goznik, Štajerski tednik Kakšne so trenutne aktivnosti Športne zveze Hajdina (SZ), kako ste zadovoljni z narejenim? S. Mertelj: »SZ pokriva celotno področje športa v občini Hajdina. Trenutno se zaključuje faza tekmovanj, predvsem v nogometu. S tem se zaključuje tudi okvirni projekt ŠZ, to je Nogometna šola Golgeter. V soboto, 4. 6., smo na Hajdini organizirali zaključni turnir najmlajših ekip v kategoriji U-8, ki tekmujejo v MNZ Ptuj. To je bil zaključek tekmovanj mladih. Sicer smo v fazi sprejemanja točkovnega ovrednotenja za klube; javni razpis je bil končan pred koncem maja. Sedaj je potrebno ta sredstva razdeliti med klube. Do tega je lahko prišlo šele po sprejetju proračuna, meseca marca. Klubi so tudi do sedaj dobivali redne mesečne dvanajstine, ki so bile na nivoju lanskih prejemkov. V letošnjem proračunu je prišlo do malenkostnega povečanja sredstev za šport, predvsem na račun povečanja postavke pri Nogometni šoli Golgeter (NŠ). Celotna vrednost proračunskih sredstev namenjenih športu v občini Hajdina na letni ravni je približno 75 tisoč evrov. Obeta se tudi razdelitev sredstev za vzdrževanje in upravljanje s športnimi objekti - kriterije in pravila moramo pripraviti za obdobje naslednjih dveh let, s čimer so se strinjali tudi klubi. Tudi letos se bodo odvijale poletne aktivnosti, poletne šole, obeta se turnir Golgeter, klubi imajo namene izvesti določene turnirje v lastni režiji, bodisi veteranski, članski ali mlajših kategorijah. Aktivnosti poleg nogometa potekajo tudi v ostalih športnih panogah, npr. v karate klubu so zelo aktivni in so letos pripravili še več aktivnosti kot v preteklih letih, tudi tvvirling klub se zelo razvija in ima tekmovalke v več starostnih kategorijah.« Nogometna šola je zelo dejavna: kakšne so aktivnosti? S. Mertelj: »Na začetku mojega mandata leta 2007, smo si zadali cilj, da začnemo izvajati ta projekt. V teh štirih letih je bilo vloženega ogromno truda in je viden velik napredek. Iskreno moram priznati, da si niti sam nisem upal misliti, da bo prišlo do takšnega nivoja, kot je danes: začeli smo s 30 otroki, sedaj jih imamo preko 100, ki so razporejeni v 9 selekcij. Očitno je vsa situacija okrog nogometa pripeljala do tega, da otroci prihajajo k nam vedno znova. Pomembno je tudi to, da ostajajo, kar je dokaz, da je program pravilno zastavljen. Vedno sem zagovarjal tezo, da otroci so, le pritegniti jih je potrebno, pravilno usmerjati in voditi in potem v športu ostanejo. Nekateri sicer še vedno govorijo, da otrok ni, oz. jih je vedno manj, a to so bolj izgovori. Po drugi strani pa je ključna povezanost - bodisi med isto mislečimi ljudmi, med manjšimi skupinami, klubi ... Naš primer, da smo združili pet nogometnih klubov (Hajdina, Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas) v občini, je edinstven. V nadaljevanju pričakujem še večjo vključenost klubov, tudi Občina je pristopila z manjšim povečanjem sredstev za NS. Upam, da bomo ta trend zadržali tudi prihodnje.« Koliko trenerjev deluje v NS in kakšne so finančne obveznosti staršev? S. Mertelj: »Članarina je zagotovo manjša, kot je v podobnih primerljivih sredinah, npr. pri Dravi ali Aluminiju. Znaša 10 evrov, zaenkrat pa se plačuje le v tistih mesecih, ko vadba poteka zunaj - v zimskih mesecih je vadba v telovadnici brezplačna. Zaenkrat smo 'na meji': nekaj poskušamo pokriti preko Občine, nekaj s prodajo koledarjev in tudi preko sponzorjev. S trenerskim kadrom je tako, daje med njimi veliko mladih, ki so ob tem še aktivni nogometaši. Sodelovanje je zaenkrat dobro, imajo potrebne trenerske licence, hodijo na izobraževanja ...« Ali v projektu nogometne šole sodelujejo vsi klubi v Občini Hajdina? S. Mertelj: »Vsi, razen Slovenje vasi, ki ima zaenkrat še lastno selekcijo mladincev. Pričakujem, da se bodo priključili v naslednji sezoni.« Kako lahko izkušnje iz vodenja ŠZ uporabljate na novem delovnem mestu direktorja Zavoda za šport Ptuj? S. Mertelj: »Kot prvo bi poudaril, da sta obe vlogi povezani s športom. Velika razlika je v tem, da sem v okviru S Z to delo opravljal v popoldanskem času, sedaj to delam profesionalno, v delovnem času. Nekatere naloge so podobne, vsaj z vidika organizacije. Sicer je na Zavodu še ogromno drugih zadev, zato to mesto zahteva veliko večjo odgovornost predvsem z vidika upravljanja velikih objektov. Tu so še šolska športna tekmovanja, ki jih na ŠZ ni bilo, nekatere administrativne zadeve v zvezi s klubi pa so bolj ali manj enake oz. podobne.« Kako ocenjujete stanje nogometnih klubov v občini Hajdina? S. Mertelj: »Imamo Štajerskega ligaša Gerečjo vas, dva kluba v 1. ligi MNZ Ptuj — Hajdino in Skorbo — in dva kluba v 2. ligi MNZ Ptuj, Hajdoše in Slovenja vas. V Gerečji vasi se ubadajo z določenimi kadrovskimi problemi, ki so se nakazovali že v jesenskem delu. Prišlo je do reorganizacije kluba, izvolili so novo vodstvo, ki kaže željo in ambicije, da klub zadržijo v Štajerski ligi. Občina kot takšna pomaga z omejenimi finančnimi sredstvi v okviru pravilnikov, v ostalem je klub prepuščen 'trgu1, t. j. iskanju sponzorjev. Hajdina in Skorba sta stabilna ligaša, za kaj več ni kadrovskega in še kakšnega potenciala. Hajdina sicer ima infrastrukturne pogoje, a je to zaenkrat premalo za kakšno resno razmišljanje o napredovanju. Slovenja vas in Hajdoše delujeta bolj na nivoju rekreacije, kar pa tudi mora biti. Predpogoj, da vsi klubi sploh lahko na- stopajo v teh ligah, so mlajše selekcije. Tu smo s projektom nogometne šole Golgeter pomagali, ne samo ŠZ, praktično celotna Občina. Če povprašate predsednike, ki so te klube vodili nekoč, bodo povedali, da so imeli velike težave z mlajšimi kategorijami. Mislim, da so lahko sedanja vodstva hvaležna, da smo jih odrešili teh skrbi in da se lahko ukvarjajo praktično samo s članskimi moštvi. Obveznosti do mlajših selekcij so sedaj le še te, da zagotovijo igrišče in da nosijo stroške sodnikov in kotizacij. Potrebno pa je poudariti, da je sedaj celoten mladinski pogon na plečih NK Hajdina, vsaj kar se tiče infrastrukture. Tam se uporabljata obe igrišči, slačilnice ... Gre tudi za prepletanje interesov NK Hajdina s članskim in veteranskim moštvo in Nogometno šolo Golgeter. Dnevno je na igriščih vsaj 60 do 70 otrok, za kar je potrebno veliko usklajevanja. Moram reči, da ima NK Hajdina zaenkrat pozitiven odnos do tega in upam, da bodo takšnega tudi ohranili. Zakaj na Hajdini? Tam je zaenkrat največji infrastrukturni potencial, ne izključujem pa možnosti, da bi se v bodočnosti nogometna šola prestavila na kakšne druge lokacije.« Obstaja možnost, da bi se uredilo še kakšno igrišče ob obstoječem pomožnem na Hajdini? S. Mertelj: »ŠD Hajdina že sedaj plačuje najemnino za pomožno igrišče, Občina pa tudi nima na voljo površin, kjer bi lahko to uredila. V bodočnosti vidim izziv v tem, da se Nogometna šola osamosvoji in postane samostojno društvo, klub samostojni subjekt in pride do svojega igrišča. Pogovori potekajo v smeri, da bi se uredilo igrišče z umetno travo v bližini šole, a je do realizacije verjetno še daleč. Obstaja tudi možnost, da se Nogometna šola seli v katerega od drugih krajev, kjer bi bile možnosti širitve infrastrukture, vendar bi bilo potrebno soglasje vseh klubov.« Jože Mohorič, Štajerski tednik ANKETA - KAM NA DOPUST? Stanko Paveo iz Gerečje vasi »Poletni dopust bomo že tretje leto zapored preživeli v Vodicah, v apartmaju. Zelo nam je všeč podnebje in morje. Deset dni na morju bo še prehitro minilo.« Mojca Vomer Gojkovič iz Spodnje Hajdine »Letošnje poletne počitnice bodo delovne, povezane z mojim delom. Odpravila se bom v Dubrovnik na simpozij, kjer bom predstavila tudi Društvo žena in deklet Hajdina. Na poti proti Dubrovniku si bom ogledala »cel kup« muzejev, ki so moje delo in veselje.« Silva Gajser Ivančič iz Skorbe »V poletnih mesecih bom čuvala vnukinjo. Z možem se bova odpravila na izlete, na Gorenjskem sva že bila. Prav gotovo bova pokukala tudi na morje, vendar se še nisva odločila, v kateri obmorski kraj se bova odpravila.« Valerija Klaneček »Letos bomo že tretje leto zapored počitnice preživeli v Podstrani blizu Splita. Z družino smo nastanjeni v prijetni počitniški hišici blizu morja. Otroci so navdušeni, saj se lahko ves dan igrajo ob morju.« Tekst in foto: Estera Korošec Rimski Ptuj in Terme Ptuj v Lyonu Ze desetič zaporedje bil osrednji trg v Lyonu — Plače Bellecourt —prizorišče konzularnih dnevov, na katerih se predstavlja več kot 50 držav, ki imajo svoje konzulate v Lyonu, tretjem največjem mestu v Franciji in »chef-lieu« regije Rhone-Alpes. Celotna ekipa, kije v Lyonu na konzularnih dnevih zastopala Ptuj. V ekipi tudi Matija Brodnjak, predstavnik Term Ptuj in tudi podpredsednik TD Mitra Hajdina. Konec maja je bilo pod monumentalnim kipom Ludvika XIV, ki krasi veliki trg Bellcour v francoskem Lyonu, možno obiskati veliko število držav sveta. Stojnice s turistično in kulinarično ponudbo, folklorne in kulturne animacije, domača obrt ... Več kot 40.000 ljudi se je samo v dveh dneh zvrstilo ob stojnicah sveta, čemurje prav gotovo botrovalo tudi čudovito, že skoraj malce preveč poletno vreme. Slovenija je bila na tem dogodku prisotna že osmič zapored. K sodelovanju nas je povabila častna konzulka Slovenije v Franciji Tatjana Dumas Rodica s posredovanjem Ptujčana Ivana Cimermana. Mesto Ptuj, ki je predstavljalo tudi Slovenijo, je bilo edino slovensko mesto in edino mesto iz bivše Jugoslavije. Sedemčlansko delegacijo so sestavljali: Gorazd Žmavc -predstavnik MO Ptuj, Matija Brodnjak -predstavnik Term Ptuj in tudi podpredsednik TD Mitra Hajdina, Tanja Hauptman - aktualna ptujska vinska kraljica, Marija Hernja Masten - predstavnica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, Michel Renault -moderator, Tanja Ostrman Renault — moderatorka predstavitve Kurentovanja in Petovione, Zoran Kovačič - legionar - animacija. Ptujčani so prikazali svojo kulturo in zgodovino: Rim, srednji vek, kultura vina z vinsko kraljico, karneval, vse to pa so prav gotovo glavni atributi za promocijo turizma, v kar pa je mogoče vpeti tudi Hajdino in njeno navezo na rimski Ptuj. Vinska kraljica in legionar sta bila »zadetek v polno«, saj sta na slovensko-ptujsko stojnico pritegnila ogromno ljudi. Njune slike so dobesedno obkrožile svet, kajti vsaka država, ki se je v Lyonu predstavljala, se je želela slikati z njima. Na stojnici pa so ljudi zadržali tudi odlični sadni in ajdov kruh izdelovalke Cvetke Krabonja, ptujski sir in zaseka, vina Pullus iz Ptujske kleti, paleta različnih vin pridelovalca Andreja Reber-niška ter seveda vina, polnjena za vinsko kraljico Tanjo Hauptman. Vse potrebno gradivo je bilo v francoskem jeziku, kar se je pokazalo za izjemno pomembno. POMEN PREDSTAVITVE PTUJA IN SLOVENIJE NA KONZULARNIH PRAZNIKIH Francoski trga bi moral postati zanimiv za Slovenijo, kajti glede na sedanjo krizo Francozi vse bolj povprašujejo po dokaj bližnjih in cenovno sprejemljivih destinacijah, kijih lahko dosežejo z avtomobilom — Slovenija to prav gotovo je: dovolj blizu in tudi cenovno je bolj sprejemljiva kot recimo Italija. Francoski turist namreč išče možnosti aktivnega preživljanja prostega časa (šport in rekreacija), hkrati pa tudi kulturne dogodke in zgodovino - Ptuj in Terme Ptuj pa imajo obojega v izobilju. Raznolikosti obiska pa s tem še ni konec. Tatjana Dumas Rodica, častna konzulka, nam je ponudila soorganizacijo nogometnega turnirja, ki so ga začeli organizirati v lanskem letu v Franciji s pomočjo bivšega selektorja zlate francoske generacije Aime--ja Jacquet-a. Kar pa še dodatno lahko izjemno poveže Ptuj in Terme Ptuj z mestom Lyon, je nedvomno bogata galsko-rimska dediščina, odlično predstavljena »in situ« in v samem muzeju ob Odeonu in amfiteatru. Besedilo in foto: Matija Brodnjak Srednji vek na odru ... Podnebne spremembe so lahko razvojni izziv V Sloveniji se že kažejo znaki in posledice podnebnih sprememb v različnih oblikah:povišane povprečne temperature zraka, povečana temperaturna nihanja, spremenjeni padavinski režim z jesenskimi povečanimi padavinami in pomladanskimi sušami, povečano število in intenzivnost neurij, vedno višja škoda v gospodarstvu, kmetijstvu, javni infrastrukturi in stanovanjskem fondu, poplave, plazovi, znižan nivo podtalnice na nekaterih območjih Slovenije, občasno zvišana gladina morja, nove rastlinske bolezni in njihova intenzivnost itd. V prihodnosti lahko pričakujemo še večje posledice. Ker se s problematiko podnebnih sprememb veliko ukvarja tudi politika, smo za mnenje o tej temi povprašali predsednika OO SDS Hajdina, dr. Marjana Lebra. Dr. Marjan Leber je povedal, da SDS dojema podnebne spremembe kot dejstvo, zato jim v svojem delovanju namenja veliko pozornosti na različne načine: skozi program stranke in sprejete odločitve na zadnjem kongresu, z organiziranjem okroglih miz, sodelovanjem z organizacijami civilne družbe, znanostjo in poslovnim sektorjem, skozi izjave za javnost, poslanska vprašanja in pobude, amandmaje k različnim predlogom zakonov v Državnem zboru in Državnem svetu, skozi delovanje poslancev SDS v Evropskem parlamentu, še posebej na področju podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja in okoljskih vprašanj nasploh itd. Se zlasti pa SDS svojo politiko do podnebnih sprememb udejanja v predlogih protikriznih ukrepov, kjer so bile podnebne spremembe stalno sestavni del predlaganih ukrepov. Trajnostni razvoj je eden glavnih razvojnih izzivov in priložnosti za Slovenijo. Zal trenutna vlada ni podprla in uresničila nobenega od predlogov SDS, tudi ne s področja podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. SDS zato ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb izraža globoko zaskrbljenost nad politiko vlade do podnebnih sprememb, saj je razen ustanovitve Službe za podnebne spremembe in nekaterih njenih prizadevanj, politika blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji neuspešna. SDS ob tej priložnosti poudarja in obljublja drugačno načrtovanje in še zlasti izvajanje ustreznih politik podnebnih sprememb, tako na področju prilagajanja na podnebne spremembe, kot tudi na področju razvojnih izzivov slovenskega gospodarstva in znanosti. Posnetek posušenih in podrtih dreves v gozdu v vasi Zgornja Hajdina kaže na pomembnost oza-veščanja in okoljevarstvenih aktivnosti tudi pri nas. Slovenija tudi na tem področju mora in zmore več, kar s svojim delom nenehno dokazuje Odbor za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS in Ekološki forum. Seveda pa so podnebne spremembe globalni pojav, njihovo blaženje pa bo uspešno le v primeru globalnega dogovora in hkrati učinkovitega izvajanja ukrepov na nivoju lokalnih skupnosti, organizacij in predvsem posameznika. Besedilo in foto: Maja Leber Skrb za naše zdravje - DEPRESIJA Skrb in žalost vzbuja podatek, daje Slovenija po številu samomorov v svetovnem vrhu. Depresija je pomemben dejavnik tveganja za samomor in je, žal, še vedno pogosto spregledana. Prizadene lahko vsakogar! Ni znamenje šibkosti ali slabosti. Ni stanje, ki bi sega dalo pozdraviti samo z močno voljo in željo po ozdravitvi. Depresija je bolezen, ki hkrati vpliva na psihično in telesno počutje. Povzroči neugodne spremembe v čustvovanju, razmišljanju in vedenju ter brez ukrepanja — zdravljenja, lahko traja tudi več mesecev ali celo leto ter se lahko konča tudi zelo tragično za obolelega. ZNAKI DEPRESIJE Na nastanek vpliva več faktorjev; od prirojenih, bioloških, do tekom življenja pridobljenih osebnostnih lastnosti in načinov spopadanja s težavami ter tudi same življenjske okoliščine. Pri posamezniku se lahko pokaže na različne načine. Simptomi so številni in se izražajo z različno intenziteto in v različnih kombinacijah. Najpogostejši so: občutki potrtosti, žalosti, tesnoba, pomanjkanje volje in energije, izguba veselja in zanimanja za prijetne stvari, za običajne vsakodnevne dejavnosti, občutki pesimizma, ničvrednosti, nizkega samospoštovanja, krivde, nebogljenosti, nemir, razdražljivost, motnje koncentracije, pozor- nosti in spomina, spanja, težave v spolnosti, misli na samomor, različni telesni znaki, kot so pomanjkanje apetita, utrujenost, izguba teže, prebavne motnje, glavobol in bolečine drugod po telesu. Depresijo pogosto spremlja tudi tesnoba. Prizadeta oseba čuti močan strah, podobno kot bi bila izpostavljena veliki nevarnosti. RAZLIKE MED SPOLOMA Raziskave kažejo, da je depresija dva do tri krat pogostejša pri ženskah. Glede na to, da so ženske tiste, ki so bolj pripravljene iskati pomoč, se postavlja vprašanje, ali je depresija pri ženskah res bolj pogosta ali moški manj pogosto iščejo pomoč. Pri ženskah je depresijo težje prepoznati, (vir: www.mojezdravlje.net) ŽENSKE IN DEPRESIJA Ženske ponavadi za depresijo zbolijo bolj zgodaj, ob depresiji so pogosto pridružene še druge duševne težave (anksiozne motnje, motnje hranjena in prehranjevanja ter tudi odvisnost od pomirjeval). & V depresiji se ženske bolj zatekajo k premišljevanju in tuhtanju, manj pa k aktivnemu delovanju. Ob tem je pri ženskah opaziti tudi precej manj specifičnih znakov depresije, kar otežuje njeno prepoznavnost. Za žensko depresijo je značilno predvsem: velika in hitra nihanja v razpoloženju, povečana razdražljivost, napetost in jezavost, povečan apetit in sla po z ogljikovimi hidrati bogato hrano, povečana telesna teža, pretirana zaspanost in beg v spanje, telesne bolečine (npr. občutek težkih rok in nog, glavoboli, bolečine v sklepih, mišicah in križu), telesna in duševna upočasnjenost, občutljivost za zavrnitve v medosebnih odnosih. Dovzetnost za depresijo je povečana predvsem v obdobju mladostništva, nosečnosti, poporodnega obdobja, menopavze in po spontanih splavih. MOŠKI IN DEPRESIJA Moška depresija se pogosto kaže drugače od ženske. Zaradi družbene vloge moči se moški težje sprijaznijo z občutki nemoči in ob njih iščejo drugačne poti spoprijemanja z depresijo, ki so povezane predvsem z zanikanjem bolezni. Znaki depresije pri moških: zmanjšana toleranca za stresne dogodke, napadi jeze, občutki izgorelosti, pretirana telesna dejavnost, nasilnost, zloraba alkohola, moralno in socialno oporečna vedenja. Sprejetje bolezni je težko, (vir: zlataleta.com) Moški pri sebi bolj prepoznajo občutke utrujenosti, nespečnosti, razdražljivosti ter pomanjkanje zanimanja za delo, šport in spolnost, kot pa občutke žalosti, obupa, nevrednosti ali krivde. Težko sprejmejo dejstvo, da so bolni in zaradi tega dolgo ne poiščejo strokovne pomoči, kar pa njihovo depresijo vse bolj poglablja in povečuje ri-ziko za samomorilno vedenje. Posebno pri starejših moških, ki dostikrat neradi govorijo o občutkih žalosti in nemoči ter pritožbe preusmerjajo na telesne simptome, je razmišljanje o končanju življenja precej pogosto. ZDRAVLJENJE DEPRESIJE Depresijo se večinoma zdravi z zdravili in s psihoterapijo. Najpomembneje pri zdravljenju je sodelovanje bolnika; zanj je tudi izrednega pomena, da čim več časa preživi v družbi in se ukvarja z dejavnostmi, ki ga veselijo oziroma bi ga utegnile veseliti. Zavedati se je potrebno, da so negativne misli in čustva le del depresije in ne odraz resničnega stanja, ki postopoma, tekom zdravljenja, izginejo. Depresija je postala relativno dobro ozdravljiva bolezen. Pomembno je, da jo odkrijemo čim bolj zgodaj, saj je tako tudi zdravljenje uspešnejše. V zadnjem času se tudi v širši javnosti veliko govori o depresiji, predvsem z namenom boljšega prepoznavanja njenih znakov in tudi lažje odločitve za zdravljenje. Pri zdravljenju depresije je izrednega pomena tudi sodelovanje družinskih članov, hkrati pa se je potrebno zavedati, da so pogosto v stiski tudi sami svojci, ki včasih prav tako potrebujejo strokovno pomoč. Pripravila: Sanja Muršec, dipl.m.s. Vesti s hajdinske njive v Skorbi V HVALEŽEN SPOMIN 1. Ida Zupanič, Gerečja vas 80, roj. 27. 4. 1929, umrla 30. 4. 2011 2. Srečko Horvat, Hajdoše 78/c, roj. 8. 4. 1947, umrl 8. 5. 2011 3. Marica Cestnik, Draženci 18/c, roj. 24. 9.1946, umrla 28. 5. 2011 4. Ljudmila Kaučevič, Draženci 31, roj. 13. 6. 1923, umrla 9. 6. 2011 Da bomo imele v Društvu žena in deklet občine Hajdina januarja 2012 kaj luščiti na košicenbalu, potekajo v tem času pomembne aktivnosti na hajdinski njivi, ki leži na vodovarstvenem območju v Skorbi. Sedmerici članic, ki so v začetku maja »pod motiko« posadile bučnice, koruzo (da so na drugem delovnem srečanju dosadi-le še fižol) in sončnice, se je pri okapanju pridružila še trojica. Po napornem deluje v podlipniku sledila analiza dogajanja, ki sta ji prisostvovala še dva pomočnika. Mlajši je preganjal žejo, starejši pa je skrbel, da so bile motike dovolj dobro »sklepane«. (Sil-vapress pa dokaze hrani.) Silvestra Brodnjak 37 prvoobhajancev v Martinovi župniji V nedeljo, 29. maja je bila v župniji sv. Martina na Hajdini slovesnost prvega svetega obhajila. Slovesno mašo je vodil naddekan, župnik Marijan Fese/, prvičpa je sveto obhajilo sprejelo 37 otrok iz cele župnije. Na skupnifotografiji se jim je pridružila katehistinja Milena Pintarič. TM Foto: Laura Prvi petovionski mitrej na Sp. Hajdini tudi v publikaciji 9. junija je bila v okviru kulturnega dogodka Muzejska scena v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož predstavitev prve publikacije o I.peto-vionskem mitreju na Sp. Hajdini, najmanjšem odpetih danes znanih na Ptuju. Goste na svečanem dogodku sta nagovorila direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih in župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar,pozdravilepa sojih tudi Rimljanke iz Društva žena in deklet občine Hajdina. Publikacijo, pomemben dokument, ki je nastajal v zadnjih mesecih, so predstavili avtorji: Mojca Vomer Gojkovič, dr. Bojan Djurič in dr. Milan Lovenjak. Vomer--Gojkovičeva je predstavila Petoviono v rimskem času, arheološko podobo Spodnje Hajdine in nazorno predstavila tudi odkritje prvega mitreja na Sp. Hajdini in gradnjo zaščitne stavbe. O mitreju nasploh, pa tudi o prvem mitreju na Sp. Hajdini in o sveti topografiji mitreja v publikaciji piše Bojan Djurič, skupaj z Milanom Lovenjakom pa sta pripravila še poseben katalog vseh kamnitih spomenikov, ki so vsi izdelani in belega vzhodnoalpskega marmorja. TM Hajdinčanke v družbi Barbare Miklič Turk Zares nepozaben je spomin na soboto, 11. junija, ko so članice Lili Gričar iz Gozd Martuljka, sicer tudi neumorne ambasadorke Društva žena in deklet občine Hajdina potovale na Gorenjsko, programa Svit. Skupaj so spoznavali lepote prelepe Gorenjske, v še prej pa so se ustavile pri gostoljubni družini kmetice leta 2008 Mojstrani obiskali Slovenski planinski muzej in uživali v družbi Štefki Pavlin na Poličarjevi kmetiji na Polici pri Naklem. Pavlino- direktorja muzeja Mira Eržena, v Kranjski Gori je bil zanimiv va, pa tudi lanska kmetica leta Jožica Havle s Koroške, sta se to- ogled obnovljene Liznjekove hiše, zapeljali so se še v dolino Pod krat pridružili Hajdinčankam na prijetnem druženju, kije nastalo ponče, do Ruske kapelice in se na poti na Vršič ustavili v Koči po zamisli Silvestre Brodnjak in prijateljice Hajdinčank Marije na gozdu, kjer so poskrbeli za bogat kulinarični zaključek izleta. Hajdinčanke so se na Gorenjsko podale v velikem številu, saj je poleg avtobusa bil potreben še gasilski kombi, ki gaje »posodilo« PGD Hajdina. Veseli družbi pa bo prav gotovo v lepem spominu ostalo srečanje s soprogo predsednika države Barbaro Miklič Turk in prijateljico Hajdinčank Marijo Lili Gričar, pa tudi na Lilijino družino in mnoge prijatelje. Foto: Silvestra Brodnjak, Tatjana Mohorko Marija Pulko, predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina, v družbi kranjskogorskega župana Jureta Žerjava. Foto: TM Takih srečanj zlepa ne pozabiš, še posebej če imaš priložnost biti v družbi prve dame, soproge predsednika države gospe Barbare Miklič Tiirk.