PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO Štev. 67 (2377) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina platana « gotovini Spedizlone In abbon post t gr TRST, četrtek 19. marca 1953 Cena 20 lir Devet novih Naglavnega So kandidatov tajnika OZN ozemelj, ki so pod italijanskim in francoskim skrbništvom ZVeza ki bila naklonjena kandidaturi gospe Pandit in Benegala Raua pritr.su ° Sta*išče bo znano šele čez deset dni - Politični odbor razpravlja o razorožitvi rtlt°zb.e prebivalstva z f'EW vork ^ članov Varnost sta*" naiprei pripisati negotovosti, ni koaliciji, predvsem pa de- te danes popom”683 Sveta ki v Prejšnjih mesecih na- mokristjanski stranki, dvetre-( ^Jnem razgovo^ sesta^° stala glede politike nove ame- tjinsko večino v parlamentu. Za imenovanjem nov'1 V zl^ez* r’štee vlade o glavnih svetov- zakon je glasovalo 187 poslan. J^N. Pozneie t8f taj,nl‘ n'h vprašanjih. Sedaj ko se je cev, proti pa 185; proti zakonu 1 13111 tajna '*£Sv inega sveta-Po se- N iavli P°ročil°- v kate. iwi 50 stalni aia- k0 :“tn*8a sveta razprav- ^‘datov1) adevetih novlt3 S' niso mogli 1(1 _ at°°stnega sveta fteišniih pro“ci'i kandidaturo 10 ^arln n kandidatov, ki •o« in J, mulo, Lester Pear. Po, ln Skrz, to vi “točilo UQV1 L. : Gospa S*11. Prinr'rm enegal Rau (In’ ?."*olah Fn, bttari)rhmb!ia)- Bokhari ““a) in n , ES Malik (Li. Se prert °heir*®n (Švedska). !v®ta j. „ sei0 Varnostnega Panje * gospa Pandit na vpra-! tripravi', iziavila, da nesa * sPrejeti mesto “'“tu, a. ?.Jn,ka v OZN v pri. J'1’’ G0SDa 'n’ t0 mestO ponu* Jola, da Pandit je tudi do-. le nnei važno vedeti, Ut°, kolikr,aVd nieno kandida-f“stevil v r lo. kdo bo morda °vonjue ° protl njenemu j^Jatovaici j ^Oftdirl.t domn®vajo, da Be- turo Bosn„ PanH;t najprej pripisati negotovosti, ki je v prejšnjih mesecih nastala glede politike nove ameriške vlade o glavnih svetovnih vprašanjih. Sedaj ko se je politika nove ameriške vlade bolj ali manj izkristalizirala na stališču, ki se ne oddaljuje mnogo od stališča prejšnje vlade, je nastala enaka negotovost glede morebitne spremembe politike nove sovjetske vlade. Nekateri menijo, da bi se prvi znaki o splošnih potezah te politike mogli pokazati ob povratku Višinskega v New York, vendar pa dvomijo, da se bo sovjetsko uradno stališče takoj in jasno pokazalo še pred velikonočnimi počitnicami. Zato domnevajo da bi morebitna sprememba sovjetske politike prišla do izraza pred OZN šele po dolgih uradnih in poluradnih diplomatskih stikih. Iz teh razlogov so nekateri mnenja, da bodo južnoameriške delegacije v OZN zahtevale odložitev zasedanja za velikonočne počitnice, če ne pride do nobenega novega fakta, kajti dosedanje razpravljanje pred OZN je pokazalo, da Sovjetska zveza ne želi konca vojne na Koreji. kji ^l0 V-Podal gospe Pandit Raua postavila a tveza ltlega!a . To domnevo 'ajave, ki jih je po l(in, kj • SOvie'ski delegat 3“Va ,, Je časnikarjem na v °“bena ,ania izjavil da da je So-“tj ma? naklonjena kan- tWi^ih deleSatov». it r zastopnik v (. %j k,°dge pa je s svo. j, de»et da samo K? 11 im„ 01 *ahko pedal iz-». n°v<'Tviu naslednika No v . ■ To izjavo tol-2N d.,6"1 smisll>. da je n-r.,'110goee 6?at ^benja, da ne li ult«tou doseči konkretnih skega Pred prihodom Vi-S »T. New York “Čil iiko, 16 Z5čeiti5nim odborom pa “toRtvj ° razPravljanje o ka h knn!.lada zdaj pnprav-, 'ili a i,n;. aktivno razprav- k>v. St Oz?11 razorožitve, ki j» i 0 Za li,. priznava za tako ° tuHSče 'r? drugič, ali ]e skj ’ 111 katerem se bo Ver(2an°pn‘k pogajal v i - kar ' da vidno obliko ’ ^(j.^ietska viada nazi-°ss i.ddrovni progra nudi ^»Oss 1 m>rovni program7* k^avita6 l2javi1' da . “brarr, razorožitev najbolj-?^0ft)Ur 0 za vsakogar proti li iško ’ m le obljubil polno IS- Podporo trudu OZN k ta?,, spnrazuma o učinko-gKitij “"ožitvi. Skupno s 18 Vr,Zor ?le^ali ie predložil, °Z'tvena komisija na- tA. ............. ..... , 'Vt, Sp°i'm delorn in pred- bra 1953. ,V daročilo skupščini do k 5lo a 195? Gr',ss 5.0 "" razčlenil ra- *1, ki 50 ' Pa pomeni sa' *h«S Caffery o pogajanjih zaradi Sueza KAIRO, 18. —Ameriški poslanik v Kairu Caffery je izjavil, da ameriška vlada ne želi biti udeležena pri angle-ško-egiptovskih pogajanjih za Sueški prekop, razen če je ne bosta Egipt in Velika Britanija povabili. Dodal je, da je ameriška vlada kljub temu vpraša’? egiptovsko in britansko vlado, ali se jima zdi koristna ameriška udeležba pri teh pogajanjih in v pritrdilnem primeru v kalinih pogojih. Dodal je, da so ZDA mnenja, da je treba vprašanje Sueškega prekopa «pravično rešiti«. Nagibov sodelavec Abdel Naser pa je izjavil, da je treba obrambo Sueškega prekopa poveriti izključno Egiptu, ter je ponovil svoje trditve, da bo Egipt začel z gverilo proti britanskim silam, če mu ne bo uspelo osvoboditi se britanske okupacije. Včeraj je general Nagib odgovoril na zadnjo noto sudanskega guvernerja, s katero je ta odgovarjal na prejšnji egiptovski protest, ker niso sudan. ske oblast' dovolile vstopa ne. katerim egiptovskim advokatom v južni Sudan. Nagibov odgovor ugovarja, da bi imel guverner pravico zahtevati prepustnico za južne pokrajine Sudana. £ Demokristjanski volilni zakon v Zahodni Nemčiji BONN, 18. — Po štiriurni de. bati je zahodnonemški zvezni parlament danes z dvema glasovoma večine pri prvem čita. nju odobril vladni načrt novega volilnega zakona, ki je pri. rejen tako, da zagotavlja vlad- je glasovalo tudi nekaj poslan, cev liberalne stranke, ki pripada vladni koaliciji. Zakonski načrt bodo zdaj ponovno predložili posebni parlamentarni komisiji, ki jo sestavlja 27 poslancev in ki bo vnesla še nekaj popravkov, nakar bo načrt spet predložen Bundestagu v drugo in tretje čitanje. Predlog o ponovni predložitvi zakonskega načrta parlamentarni komisiji so dali demokristjani; odobren je bil * večino 15 glasov. Za glasovanje so uporabili metodo tako imenovanega »ovnovega skoka«; poslanci prihajajo v dvorano skozi dvojna vrata, ki pomenijo glas za ali proti. Ko se vrata zapro, razglasi predsednik izid glasovanja. Pred glasovanjem je bila štiriurna, dokaj burna debata, v kateri so socialistični poslan, ci ostro kritizirali nedemokratični demokristjanski načrt volilnega zakona. Precej napa. dov je bilo naperjenih tudi proti notranjemu ministru, ki je načrt volilnega zakona pred. ložil. Socialistični poslanec Mellies mu je očital, da je star nemški nacionalist, ki je mnogo prispeval h koncu weimar-ske republike, in da je glasoval za pooblastila od 23. msrca 1933, ki so omogočila Hitlerju neomejen prevzem oblasti. Novi načrt volilnega zakona je predvsem naperjen proti socialdemokratični stranki, katere vpliv je v stalnem porastu in za katero sodijo, da bo i nu prinodrijih volitvaih najmočnejša zahodnonemška stranka. Demokristjani se hočejo očitno proti temu zavarovati in z volilno sleparijo ohraniti in celo utrditi svoje sedanje pozicije v parlamentu, ki ne odgovarjajo več moči Adenauerje-ve stranke med volivci. V splošnem je nemški primer zelo podoben italijanskemu, le da nemški demokristjani svojih teženj po uvedbi klerikalnega totalitarnega režima ne morejo maskirati z borbo pro. ti kominformistom. Bid^ull za referendum o obrambni skupnost? PARIZ, 18. — Zunanji minister Bidault je danes na seji komisije za obrambo v narodni skupščini izjavil, da sedaj ni mogoče predvidevati razvoja sovjetske politike po zadnjih dogodkih v Sovjetski'zve. zi. Dodal je, da bo Francija pripravljena sodelovati, če bo sovjetska vlada vodila tako politiko, ki bi omogočila poga. janja med nasprotnimi bloki. Bidault je nato govoril o pogodbi za obrambno skupnost in je izjavil, da bi moralo sod. bo o tej pogodbi izreči ljud. stvo če je ne bi skupščina ra. tificirala. Na vprašanje, ali misli s tem referendum, ni Bidault dal jasnejšega odgovora. Parlamentarni krogi poudar. jajo, da bi bil edini način razpis novih volitev, če bi hoteli, da se ljudstvo izreče o ome- njeni pogodbi. Sedanja ustavs namreč določa referendum samo za ustavna vprašanja. Francoska vlada je danes razpravljala o ameriški pomo. či in je odobrila direktive za Mayerja in Bidaulta, ko bosta odpotovala na razgovore v Washington. Potres v ANKARA, 18. Turčiji Y zahodnih in osrednjih področjih Ana. tolije, zlasti pa v bližini Smirne in Istambula so nocoj ob 21.10 zabeležili močan potresni sunek. Prebivalstvo je v pani. ki zbežalo na ulice. Agencija »Anatolia* poroča, da je potres povzročil veliko škodo. Do sedaj pa ni vesti o človeških žrtvah TViiMnrf . Maršal Tito govori z britanskim ministrskim predsednikom Churchillom v Dovvning Streetu. Navzoča sta tudi britanski zunanji minister Eden (prvi na desni) in jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. V VSEM SVETO RHZEN V ITALIJI ugoden odmev obiska maršala Tila HetnčnB nesli liska o ra«govori«i glede Itenlireinih nprašanj - Italijanski kriigi so tudi iniciatorji vesti, da bo tržaško vprašanje glavna lema ra/.got/oroi/ v Londonu - Pisanju italijanskega tiska iadiaja iz mr/, n j e do Jugoslavje in iz iredentističnega razočaranja Kaj se skriva za lepimi Rimsko notranje ministrstvo potrjuje, da se pripravlja o fašistični izgredi - Neizogibna do.žnost tržaške poučijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, .18. — Posebni dopisnik Tanjuga iz Londona javlja v zvezi z angleško - jugoslovanskimi razgovori, ki so se včeraj začeli v Londonu, da so ti razgovori po poročilih jugoslovanskih dobro obveščenih krogov potekali v zelo prijateljskem ozračju in da so razpravljali o splošnem mednarodnem položaju. Kakor poro- čajo, so med razgovori proučevali stopnjo splošne napetosti v svetu; prišlo je do izmenjave mnenj o politiki, ki odgovarja miroljubnim državam v današnjem svetovnem položaju. Glede poročil in komentarjev londonskega in drugega tiska o teh razgovorin poudarjajo v jugoslovanskih uradnih krogih, da poročila, ki govorijo o razgovorih glede konkret- KOMENTARJI svetovnega tiska LONDON, 18. — Vest o bivanju maršala Tita v Britaniji je v središču pozornosti tako angleškega kakor tudi inozemskega tiska ter agencij in radijskih postaj. Londonsko časopisje objavlja danes na prvih straneh poročila o Titu, opremljena s številnimi fotografijami in z velikimi naslovi. «Iimes» podrobno poroča 0 obisku maršala Tita v Buckinghamski palači, kjer ga je sprejela kraljica Elizabeta II. Prav tako poroča o obisku jugoslovanskega predsednika v londonskem magistratu m navaja njegov govor pod posebnim naslovom »Titov ček za tisoč funtov«, ki ga je Tito podaril londonskim vojnim sirotam «Daily Telegraph« je danes objavil razen reportaže in številnih fotografij o Titu tudi komentarje beograjske ((Politike« in «Borbe». Podobna poročila so objavili tudi «Daily Herald«, «Daily Mirror«, «Manchester Guardian« in #News Chronicle«, Titov obisk poudarjajo tudi številni indijski lfti. Tako n. pr. poročajo iz Novega Delhija, da so tamkajšnji listi obja- napadu, je dosia- 1|!lsVt, le d°dal, da So-“ ■- zve2a V?iBk°nst , °dklanja iskren “s65,1 ta Yen načrt treh , znižanje mednarod- ■vhDet' Iti • osti ’n delo za resni- “Okl n ‘talen !Si. aja .. mir. istočasno pa je razložila svoj “o ^ « n načrt oOv Zaključil 5lt',ŠMaC’r’vje(ska zveza ved--• 8 "dvrniti Ribami pozornost ludl z obtožbo kot na bakte- b°Ske 'ti t>'hodn^ne na K°reji, v ^ okoft^o v OZN S|ttk afrišk^ 1 Pritožb, zia-'ožk'1 S,vom „eiel- ki so n°d Con Pr’haia ■ el"na teh pri- SKa,liantkim ki iP 'Ho 'Per-uoa skrbništvom. Maršal Tito si je ogledal najnovejša angleška letala Leiaiske vaje na čast predsednika Tita v Ouxfordu v prisotnosti voditeljev angleškega letalstva - Polastitev dveh smrtno ponesrečenih pilotov - Obisk v Cambridgu - Večerja pri Churchillu • Delna sprememba sporeda bivanja v Angliji &Vo ki je pari fran- bi2«- ^rrVaie'' pro 'Hii,. s,avrito..°b navzočo,- »o. _kto res„ %7°gih držav upra- Vfičjih «ti rp'i ra Vrl V!, deleSacij v t • seTŠlja3° ° mož- Sb ppŠČine Zasedanje gjav- r« Zas-j8 se' da so na lt«tovfa,i2u d°segli r° je treba LONDON, 18. - Predsednik jugoslovanske republike se je danes seznanil z najnovejšimi pridobitvami Velike Britanije na področju vojnega letalstva Na vojaškem letališču v Dux-fordu v bližini Londona je britansko letalstvo danes dopoldne priredilo na čast maršala Tita letalske vaje. Pred maršalom Titom in njegovim spremstvom sta dve eskadrili lovcev tipa »Meteor« izvedli najrazličnejše vaje, v katerih so sodelovala letala najmoder nejšega tipa in med njimi letala ki so hitrejša od zvoka Od Britancev so prisostvovali vajam minister za letalstvo lord De LTsle and Dudley nister za preskrbo Duncan Sandys, maršala angleškega letalstva Sir Wiliam Dixon em cen Taho se bodo cene določenim drogerijskim predmetom povišale od 5 do 455 lir. Kljub posredovanju lastnikov drogerij in pisanju tržaških listov, oblasti niso preklicale novega obdavčenja. Zato je bilo sklen eno, da se bodo cene povišale s 25. t. m. Lastniki drogerij pa so sklenili, da za sedaj ne bodo povišali cen milu ki je eden od predmetov najbolj široke potrošnje da dokažejo oblastem nesmiselnost teh novih davčnih obremenitev ki jih morajo končno plačevati potrošniki, odnosno vse prebivalstvo. Odbor lastnikov drogerij obvešča, da bodo morali imeti vsi predmeti katerim bo povišana cena zaradi novih davčnih obremenitev, posebno ozna- rino Kakor vidimo se je prizadevanje občinske uprave, da bi z novimi davki na omenjene predmete povišala dohodke svoje b lance. spremenilo v izžemanje prebivalstva, ki mora, kot potrošnik, ta davek plačevati. TELEFONSKE ZA PRIMER Rdeči križ: Gasilci: Polici ia ŠTEVILKE NUJNOSTI 66 60 2 - 22 2 - 23 se razne iredentistične skup ne z misini na čelu pripravljajo na ikvadriet čno prtsnovanje 20. rrarca. Ce temi ni teko. zakaj je potem neznanec tekel pred de avri in ztkaj se je rred begom izn bil še ostalega orožja? štev ini čitatelji so nam tudi sporočili da e v mestu v posld-n ih dneh ople ti Številne tuje elemente s tujim italijanskim naglasom, ki postopa o v večjih in manjših grtčah po mestu in glasovih, ki krožijo mei Študentsko mladino, da se jutri ne bodo ude ežili po. ka. ker da to «treba manifestirati za italijanski Trst in tono B» Sum'jivo je tudi pozivanje raznih iredentističnih strank in organizacij pristašem, naj se ne puste provocirati in naj se ne Zaračunavanje vrednosti bombaža, ki ga vsebujejo bombažni izdelki, izvoženi v drugi polovici leta 1952 Zaradi povračila vplačil, predpisanega po členu II ukaza štv. 274 z dne 3. julija 1948, določa ukaz ZVU štv. 42, kako je treba zaračunavati vrednost bombaža v končnih izdelkih, izvoženih v drugi polovici leta 1952, na angio-ameriškem področju Svobodnega tržaškega o-zemlja. Nove koncesije za začasni uvoz Zavezniški vojaški upravi se je zdelo primerno dovoliti nove koncesije za začasni uvoz na britansko-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja za različno blago, vštevši motorje, motorna vozila, nadomestne dele jn prititikline. V ta namen je bil 16.TIT. 1953 podpisan ukaz ZVU štv. 43 moč od 28. avgusta 1952. Popravek k predpisu o pristojbinah za carinske pečate Ukaz Zavezniške vojaške u-prave štv. 44. ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu in bo imel na britan- sko-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu že izdanih upravnih na- ZDRAVSTl/KNO IN HIGIENSKO POROČILO V februarju 178 rojstev proti kar 510 umrlim StHv/ilneglnbn pfiknm zaradi slaba priprava bruha V občinskih ambulantah pregledali 10.8^7 oseb vdrlež je o izgredov S Um pač j smlslu ze izaanin upravnm n somi pr znava o. da vedo za do- vodil vzvratno moč od 1. j ločene pr prave m namene do- j nuarja 1953, prinaša popravek leč'n h k ogov in si hoče o s . ^ predpisom o pristojbinah za tokiiri poz vi samo prati roke. I carinske pečate. V ostalem pa je prozoren namen j odškodnina Izterjevalcem tovrstnih pczvcv: s katerimi le | neposre(i„ega davka pi pravi ja o vzd šje za jutrišnji dan in s tem izva ajo indirektno propagando za izgiede. Novi ukazi ZVU Obroki vračanja carinskih pristojbin, plačanih na bombažne izdelke, izvože- Zavezniški vojaški upravi se je zdelo primerno, da za leto 1953 uvede na britansko-ame-riškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja določila ukaza štv. 43 z dne 24. februarja 1951. V ta namen je bil 16. marca podpisan ukaz ZVU štv. 45 IZJAVE SVETOVALCA LJUDSKE ZVEZE ZA NEODVISNOST V MILJSKEM OBČINSKEM SVETO K0MIN FORM ISTI PROTI OTVORITVI slovenskega otroškega vrtca v Zavijali Nojorej so se izgovarjali, da vrtci niso v pristojnosti občine, potem pa, da v proračunu di sredstev, čeprav so istočasno občutno zvišali honorarje občioskemu odboru O slovenskem otroškem vrt- iauo, kajti omenjeni občini venski otroci svoj' vrtec, a ne cu v Zavljah smo že pisali ob vzdržujeta otroške vrtce na v breme proračuna, mnenja proračunski razpravi v milj- svoje stroške. Opravičeval se ; sem, da ie bi oni podprli za• skem občinskem svetu, vendar je, da bi bilo treba kar 20 mi-, devo v smislu, da se strošek se nam zdi potrebno pojasni- lijonov lir za ureditev, odnos-j vključi v proračun, bi bili tu-ti tako prizadetim družinam, ■ no zidavo prostorov. Iz tega di kominformistični svetovalci ki pričakujejo, da bo končno ’ njegovega odgovora je razvid- j prisiljeni sprejeti ta sklep. A odprt otroški vrtec, kakor tu- J no> da podžupan sploh ni ve- J jrgt $q sedanji socialisti v Mi-di ostali slovenski javnosti, \ del, da so ie rezervirani pro- | Ijah še vedno volni samo fraz ko koliko znaša davek na po- j kako se kominformovski «in- stori za vrtec. To je tudi do-, 0 enakopravnosti in demokra-slovni promet in koliko zna- t ternacionalisti« borijo za pra- ; kaz, da se kominformisti sploh ‘ ciji ter tako služijo načrtom ,— r—: — vice slovenskega prebivalstva niso zanimali, za vrtec in so italijanske iredente. ša trošarina. Tudi lastniki parfumerij in lekarn so sklenili, da bodo povišali cene vsem tistim predmetom, ki jih prodajajo tudi drogerije in ki so bili ravno IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO na tem področju. Na željo in prošnjo 22 slovenskih družin iz Zavelj in na tihem mislili in želeli, da bo, Pg vsem (em misliro> da bi to vprašanje zamrlo. j bjtQ potrebno, da bi se zbrale _________ ____________ _ Ko jt svetovalec Postogna vse matere prizadetih otrok m Stramarja ter delno Oreha je! opazil, da padajo kominformi- j š[e na ZVU zahtevati, da se nadzornik slovenskih šol za stični svetovalci v protislovja, 1 stvar zgane z mrtve točke«, miljsko občino naslovil proš-1 je interveniral tudi on in iz ja-1 njo na ZVU že jeseni lanske- vil, da sta on in njegova sku- leta. Na njegovo prošnjo so P*na *a narodno enakopravnost ... .M .1 . • - — Dl«, »KOf Iz mesečnega poročila urada za zdravstvo in higieno je razvidno. da je bilo zdravstveno stanje v mesecu februarju t. 1. dobro. V tem mesecu se je rodilo 178 otrok, 510 oseb pa je umrlo. Med nalezljivimi boleznimi so zabeležili 26 primerov noric, 24 primerov škrlatinke, 13 primerov oslovskega kašlja, 6 ?rimerov davice. 2 primera ti-usa itd V vseh primerih je število za nalezljivimi boleznimi obolelih oseb nižje kot v istem mesecu preteklega leta. Tržačani so v prejšnjem mesecu porabili 89.857 kub. metrov vede, in sicer 76.573 kub. metrov iz timavskega vodovoda, 10.282 kub.m iz nabrežin-skega in 3.002 kub.m vode iz žaveljs^ega vodovoda. Organi higienskega, urada so opravili 583 pregledov javnih prostorov, od tega 494 poslopij, ki ne odgovarjajo higienskim in zdravstvenim predpisom. Poleg tega so komisije pregledale 13 prostorov za zidavo novih hiš in 23 za postavitev ali razširitev industrijskih obratov. Zdravstveni organi pa so pregledali 89 sob, ki jih oddajajo v najem, 75 trgovin in skladišč z jestvinami, 110 javnih obratov in 218 industrijskih lokalov. Člani higienskega komisariata so opravili 5.040 pregledov. Pri tem so ugotovili 1.319 nepravilnosti ter izdali 647 pismenih prijav. Razni trgovci so v tem mesecu dobili 34 kazni. V raznih trgovinah so člani higienskega komisariata vzeli in dostavili laboratorijem 415 vzorcev raznega blaga v kemično in mikroskopsko analizo. Na trgih so zaplenili 1841 kg svežega sadja, 7.065 kg povrtnine, 66 kg konzerviranega mesa ali rib, 40 kg svežih rib itd. Med pregledanimi vzorci mleka so ugotovili, da je bilo v 348 odst. primerih mleko posneto ali pa mu je bila dodana voda. Podobno je s kruhom, kjer so ugotovili, da je bilo 40,8 odst. kruha slabo pečenega in so zaradi tega pekom naložili globo. Občinski zdravniki so v mesecu februarju pregledali 10.827 oseb v občinskih ambulantah 783 bolnikov so obiskali na domu, 168 pa so jih poslali k specialistom. V ambulantah se je zglasilo 3595 upokojencev. V predzakonski posvetovalnici, kj je odprta vsako sredo in soboto, se je predstavilo 8 novih oseb, 15 drugih pa na ponovnem pregledu. V srednjih šolah so šolski zdravniki pregledali 52 razredov s 1033 dijaki, v o-snovnih šolah 361 razredov s 3782 učenci ter 71 občinskih vrtcev s 608 otroki. Skupno je bilo pregledanih 484 razredov in 5423 učencev. Med pregledi so zdravniki odredili, da mora 704 učencev zapustiti šolske prostore zaradi nalezljivih bolezni, 610 učencev bo moralo na posebne zdravniške preglede, za 493 učence pa so predlagali, da bi jih poslali v zdravstvene kolonije. V protiveneričnem dispanzerju so pregledali skupno 1786 oseb, od tega 724, ki bolehajo za sifilisom. Veterinarji so pregledali 15.727 glav živine. V mestni klavnici pri Sv. Soboti so zaklali 1.059 glav živine, v občinski klavnici na Opčinah 156, 266 pa na raznih domovih. Skupno je bilo v prejšnjem mesecu zaklanih 1481 glav živine. v glavni ribarnici so pregledali 115.110 kg rib, 63.785 kg mušeljnov in 4250 kg raznih drugih školjk in rakov. Pri tem so zaplenili 1375 kg I raznih rib. Omenimo naj še, da so psi ogrizli 34 oseb, od katerih se je 29 zateklo po zdravniško pomoč. Za lire n {e koruznega molja Področno kmetijsko nadzor-ništvo opozarja kmetovalce, da je edino korirten način zatiranja koruznega molja ročno pobiranje stebel in korenik (štrcljev) koruze. Tozadevni zakon predpisuje tudi, da se morajo pobrati in pokončati stebla in štrclji-ko-renike. najkasneje do 30. a-prila. Ker je borba proti temu škodljivcu obvezna in ker je prekršek kazniv, se zainteresi. rani kmetovalci vabijo, da po ruiejo koruznico s koreninami vred ter jo zažge'o. kaiti ko-ruznica kot tudi korenike so pravo zaklonišče ličink koruznega molja. Opozarjamo, da bo gozdna policija po navedenem reku iz. vršila pregled njiv in dvorišč in bo kršilce kaznovala. Današnji urnik trgcv;n Danes na Jožefovo bodo vse trgovine ves dan zapite Izjema so le mesnice, pekarne m mlekarne, ki bodo odprte do 13. ure Cvetličarne bodo lahko odprte ves dan. Prav tako bodo do 13. ure pos'ova!e brivnice in fotografi. Danes smetarji ne bodo odnašali smeti. f ZA TRŽAŠKO OZEMLJE j Danes 19. marca 1953 ob 16. uri v NABREŽINI drama Helle Woulijokl Rossettl. 15.00: »Sinji gggj Mayerhofier, P«01 .. M V petek 20. marca 1953 ob 20. url V NABREŽINI Schillerjeva tragedija V vogi Lulze Millerjeve nastopa Štefka Drolčeva. V soboto 21. marca ob 20.30 url na KONTOVELU Schillerjeva tragedija 1953 V vlogi nastopa Luize Millerjeve Tea Starčeva BENEŠKA SLOVENIJA V BESEDI IN SLIKI To je naslov zanimivega predavanja, ki ga bo imel temeljit poznavalec Beneške Slovenije tov. Ludvik Zorzut v prosvetnem društvu v Barkov-ljah v petek 20. t. m. ob 20.30 in v soboto 21. t. m. uri v Dolini v Jercogovi dvorani. Tatovi v uratfu tvrdke „Gitten" Včeraj, nekaj minut pred 13 uro je 36-letni Bruno Zanchi iz Ul. Scomparini kot reprezentant tvrdke «CITTEM» s sedežem v Milanu, prijavil policiji, da je dopoldne opazil da je zmanjkala iz njegovega urada v Ul. Mazzini 30. pločevinasta škatia. v kateri je branil 27.000 lir in več hranilnih knjižic na njegovo ime in na ime 51-Ietnega uradnika Carla Cesnika iz Ul sv. Marka, Zanchi je dodal, da je takoj po tei ugotovitvi telefonsko obvestil «Credito Italiano«, ki je izdalo hranilne knjižice da takoj u-stavi vsako izp'ačilo. Zneski vpisani v knjižicah znašaja baje 800.000 lir, , Zanchi je, še preden je prijavil tatvino policiji, povprašal tudi čistilko urada, ki mu je odgovorila, da ni opazila ni-kakega znaka vdora na vratih in nobenega nereda v pisarni. Omare pa, v kateri je bila škatla ni odprla. Vse kaže. da so zlikovci prišli v pisarno s pomočjo ponarejenih ključev ponoči ali pa med odsotnostjo čistilke, to je med 6. uro in 8.30. Policija je uvedla preiskavo. Otrok padel v vodnjak na Kolonkovcu ? Odložen popis prebivalstva cone 0 iloZitev utemejujejo z dejstvom, da v kratkem roku niso mogli izvesti vseh tehničnih priprav čunu ni potrebne postavke. Istočasno je omenjeni nadzornik o zadevi obvestil tudi župana miljske občine. Mimogrede naj omenimo, da so hotele italijanske šolske oblasti odvzeti določene prostore za vrtec v času, ko je bila vložena tozadevna prošnja. KOPER, 18. — Komandant čin izvršiti popis prebivalstva. vojaške uprave JLA jugosio- Pro/. Kraševec je javil, da do-vanske cone STO polk. Mi- sedanje tehnične priprave ni-loš Stamatovič je izdal včeraj so takšne, da bi jamčile, da bi na predlog komisije za popis lahko pri popisu, ki bi se vršil prebivalstva ukaz o odložitvi 31. marca 1953. leta dobili kva-popisa prebivalstva, ki je ml i litetne podatke o prebivalstvu določen za 31. marec. Popiso- j con« tei je poudaril, da so se vanje prebivalstva je odlože- j v Jugoslaviji kot tudi v dru-no zato, ker niso mogli v krat- gih državah vršile podobne kem roku dveh mesecev izve- | priprave najmanj teto dni. Po- j ^evi ^Podžupan Micor se je ati vseh tehničnih priprav. pisna komisija pri VUJLA se jfcn£' za paraflra/e in mi 0dgo-Na prošnjo dopisnika Tanju- ; J® strinjala s to oceno ter je vnrn d„ ng more dovoliti ga v Kopru je dal predsednik ! komandantu Vojaške u-komisije pri vojaški I prave predlog, da se popis odloži«. ustno odgovorili, da v prora- *n da se morata občinski svet tn odbor boriti za to, da dobijo slovenski otroci svoj vrtec, vendar ne v breme občinskega proračuna, ki ne more prenesti izdatka od 3.5CO.OOO do 4 milijone lir na leto za otroški vrtec. Pri tem moram podčrtati, da znaša celotni občinski prora-„ čun 84 milijonov tir. V taki Občinski svetovalec tov. Va- vsoti nj mopoie ute,niti dru- je 0 V1 povedal j ge izdatke tako, da bi dobili omenjenih 3.500.000 lir? Lahko so pa zvišali honorarje občinskemu odboru od 100.000 na 1,100.00Q lir in potne stroške za odbornike na 200.000 lir. Zupan je tudi izjavil da bi bilo treba predelati zaradi tega ves proračun m da prav gotovo predsedstvo cone ne bi potrdilo proračuna, če bi spre' sledeče; «0 želji in prošnji, da se odpre slovenski otroški vrtec v Zavljah, so me obvestili nekateri starši in tudi šolski nadzornik. Priporočili so mi, naj o tej stvari vložim interpelacijo v občinskem svetu. Slučaj je nanesel, da na seji, na kateri sem hotel vpra- šati za pojasnilo, ni bilo žu-1 je h moj predlog. Potemtakem pana. Takoj ob začetku seje sem prosil za besedo o tej za- popisne upravi Črtomir Kolenc sledeče pojasnilo v zvezi z odložitvijo popisa prebivalstva v jugoslovanski coni STO: sUkaz komandanta voiaške uprave Jugoslovanske ljudske armade o popisu prebivalstva je stopil v veljavo konec januarja 1953. leta in je določil, da se bo popis vršil 31. marca letos. Popisna komisija je smatrala, Številni tečaji «Ljudske lehmke» Včeraj se je v Kopru začel šoferski tečaj, ki ga prireja mestno Avto-moto društvo pod okriljem organizacije »Ljudska do bo mogoče pravočasno iz- j tehnika«. Tečaja se udeictuje vršiti vse potrebne priprave, 80 Slovencev in 40 Italuanov. . Tar.ant, An. i _ 1 _ X_ - za popis. Medtem pa se je pokazalo, du niso bile izvršene vse potrebne tehnične priprave, predvsem niso bili izdelani kartografski elaborati za popisne komisije ter ia popisovalce. Do sedaj niso bila nekatera navodila nitt še prevedena no italijanski jezik tn niso bila še natisnjena v vseh treh jezikih V zvezi s takšnim položajem sem se obrnil na direktorja splošne statisttke Zavoda za statistiko ter evidenco Federativne ljudske republike .Jugoslavije proj. Staneta Kraševca ter ga prosil za mnenje ali bo mogoče s sedanjimi našimi pripravami na zadovoljiv na- Teoretični pouk je ločen Danes se bo začel v Kopru tudi šoferski tečaj za interesente hrvaške narodnosti. Podavni tečaji so se začeli tudi že v Izoli in Piranu Lani je Ljudska tehnik« na ta način omogočila 300 mladincem, da so se brezplačno naučili šotiranja in da so napravili izpite. V okviru organuacue Ljudske tehnike se je pred dnevi začel tudi tečaj za fotoamater Je. Za letos ima Ljudska tehnika v načrtu še tečaje za padalce ter motorne In jadrain« leta*ce Ti tečaji pa se bodo vršili na špoitnem letališču v Sečjolah, ki ga »daj pripravljajo. da govorim, ker bi ga bil moral o tem pismena obvestiti pred sejo. Poleg tega mi je pojasnil, da otroški vrtci ne spadajo v pristojnost občme. Nefcai dni potem sebi bil spet na občini in vprašal župana za pojasnili Takoj se je umaknil za finančne težave, katerih pa, kakor bom pozneje obrazložil, ni. Vendar mi ?e rekel, naj predložim interpelacijo. Ko sem vložil interpelacijo, sem zahteval, da občinski odbor vnese potrebni znesek v občinski proračun, Zupan je bi morali občinski svetevalci samo kimati, sprejemati in o-dobrauati le kar prija višjim oblastem? Miljski župan je hotel napraviti s tem veliko uslugo Palutunu, ker je že naprej IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SOOlSCA H K E K iz bolnica pred sodnika Je tn 17-letni Dell'tiste, hi je bil med eksplozijo bombe na Kurzu ranjen. 1 udi Orlundim na začasni svobodi Se enega mladeniča in mislimo, da ne bo zadnji, so včeraj izročili zavezniškemu voja- škemu sodišču za določevanje narokov pod obtožbo, da se je udeležil nedovoljene demon, straciie 8. marca. Njegovo Ime, Giovanni DelFOste, stanujoč v Ul. Ireneo della Croce, nam je že znano, kajti njegovo sode,o. vanje pri razgrajanju se ni izteklo brez posledic: sedaj se bo moral še zagovarjati pred sodiščem, vendar je fant do predvčerajšnjim moral ležati v bolnišnici, kajti drobci bom. be. ki je eksploditala sredi odklonil sprejem sklepa, za ka-1 razgrajačev, so tudi njega po- terega je gotovo, da bi predsednik cone delal težave. Po diskusiii so kominformistični svetovalci, seveda tudi s!oven-i šteno ranili. Preiskovalni agent je predsedniku mr. Haylissu pojasn'1, da so DelTOsta aretirali pred. ski glasovali proti slovenske- včerajšnjim ko je zapustil bol-mu otroškemu vrtcu v Zavljah. nišnico, ker je dokazano, da je sodeloval pri nedovoljeni de- mu otroškemu vrtcu v Zavljah. Od takrat sta minila že dva meseca Znano mi je, da so bili nekateri odborniki pri načelni Vu prosvetnega oddelka in pri načelniku socialno-zdravstveneg a oddelka pri ZVU, a se vendar do danes še nič ne ve o slovenskem otro- odgovoril da je to nemogoče i š em vrtcu. Po razgovoru s žu m da naj se vrnem k zadevi I panom sem dobil vtis, da se bo med razpravo o proračunu To j zadeva zelo zavlekla, je bilo prve dni novembra. Od Ako bi bili kominfarmistič-takrat pa vse do konca januar- ni svet ivalci sprejel; moj pred-ja se nista niti občinski od- j log, bi bil danes že odprt' otro-bor, niti župan zanimala za škt vrtec u Zavljah. Ko bi bil stvai. Posamezni kominformi- i Že odprt, bi opčina tudi lahko stični odborniki svetovalci in’dosegla, da za bodoče leto, če župan sam so dajali nasprotu- ie ne za to leto, prenese stro-joče si izjave. . ške njegovega vzdrževanja na Najbolj zanimiv je odgovor I Vojaško upravo. A oni niso podžupana Micorja, kt je odgovoril, da zakon ne dovoljuje, da bi občina vzdrževala otroškt vrtce. Vprašal sem ga. če spadata občini Zgonik in Nabrežina pod neko drugo dr- hoteli vrtca m ga še danes nočejo. Značilno je tudi stališče socialdemokratov iz Milj. Njihov vodja Robba je izjavil, da so tudi oni za to, da dobijo slo-j monstraciji. Preds. »Koliko je star?« Agent: «17 let«. Preds.; »Stanuje v Trstu?« Agent: «Da». Na podlagi teh odgovorov je predsednik predvsem zaradi mladoletnosti DelTOsta odločil, da ga izpustijo na začasno svobodo pod pogojem, da od 17. ure 19. marca, to je današnjega dne, pa vse do jutra 21. t. m. ne zapusti doma. Ce bi ga slučajno našli na cesti, ga bodo takoj aretirali. Tako bo meral DelTOste o-stati vsaj do 29. marca v hišnem zaporu m bo sojen z ostalimi neofašist čnimi razgrajači 24, t. m. ob 9 Uri. * >« * Hred isto sodi-.e so pripelia- rali predvčerajšnjim, ker so našli v nekem skladišču, ki je last obtoženčevega svaka, pri katerem Orlandi stanuje, nekaj nabojev ter bajonet poleg samokresa nemškega izvora »P 38». ki je bil sicer zarjavel, vendar bi ga s čiščenjem napravili unorabnega. Orlandi je izjavil, da ne ve ničesar o zadevi, ker je skladišče lat raznih družin in nekateri celo spijo v notranjosti. Predsednik je Orlandija, ki je zaposlen pri rekvalifikacij-ekih tečajih INAPLI izpustil na začasno svobodo pod pogojem, da se prijavlja policiji vsak dan takoj po končanem delu. Policiji pa je dal še nekaj dni časa, da konča preiskavo. Kadar bo ta končana se bo moral Orlandi ponovno zglasiti na sodišču. Otroka je podrl Kljub temu da je 24-Ietnt Ermenegildo Visentln iz Reške ceste št 20 ostro zavrl in obenem zavil na stran, je včeraj zjutraj med vožnjo s svojo «Gi -rdinetto« po Ul. del Tea-tro Romano v smeri Larga Ri-borgo oplazil in tudi podrl na tla 6-letnega Masslma Schraia Iz Ul F. Venezian, ki je tedaj nepričakovno in popolnoma sam hotel steči preko ceste. Otrok je namreč pritekel iz1-« nekega avtomobila, ki je stal ob cesti in Visentin ni mogel preprečiti trčenja Otroka so z rešilnim avtom odpeljali v bolnico, vendar mu k sr či niso ugotovili nobenih Vest, ki so jo včeraj popoldne razširili na Kolon.covcu ne. aten otroci češ da je malo prej padel v vodnjak v bližini novih hiš ne.4 otros v starosti 10 let, je alarmirala policijo, ki je prršla na mesto m skupno z g asilci začela pregledovati vodnjak, ki je kake tri metre širok in obdan z nizkim zidom ter približno 5 ali 6 metrov globok. Gasilci so takoj začen pregledovati dno z velikimi kavlji, vendar vse do teme niso našli ničesar Do sedaj tudi še nobena družina ni prijavila izginotja svojega otroka. Po 19. uri so gasilci opustili delo,'vendar je ostal na mestu policijski agent Pregled dna bodo nadaljevali danes z.utraj čeprav je marsikdo mnenja, da je otrok ali slabo videl ali pa se motil. Ce bo kaka prrava s strani družine, bodo nadaljevali s pregledom vodnjaka, kljub temu. d« je delo precej težavno zaradi oblike vodnjaka, ki se proti dnu razširja v obliki zvonca. Z vespo podrl Zensko Okoli 8. ure zjutraj je 20-letni Jurij Vouk iz Ul. Panorama vozil s svojo vespo po Ul. Commerciale v smeri mesta, je v višini stavbe št 60 oplazi! z desnim ramenom 60-letno Marijo Schripnjujj por. Matejšič iz Ul. Commerciale št. 64, ki je tedaj hotela prekoračiti cesto Vouk je zaradi trčenja izgubil ravnotežje, vendar je zavozil še kakih 10 metrov, nakar se je z vozilom vred zvrnil na tla. Ko se je dvignil je ugotovil, da se ie k sreči rešil brez poškodb. Ma-tejš čeva pa se je pri padcu ranila in so jo kasneje odpeljali z rešilnim avtom v bolnico. kjer so jo sprejeli na I. kirurškem oddelku Zdravniki, ki so ji ugotovili podplutbo na desni strani glave in zatilniku ter 'ažjo omotico združeno s trenutno pozabljivostjo, so mnenja, da bo ženska okrevala, če seveda ne bo komplikacij, v 8 ali najkasneje v 15 dneh. Ij tudi 25-letr.ega Umberta Or-1 hudih poškodb ter so ga po iz-landija iz Ul Čampo S Luigi j nranju prask na hrbtu posla-3. Ag nt «Spscial brancha« jelli s pvognozo okrevanja v 2 izjavil, da so mladeniča areti-jdneh domov. NOČNA SLUZNA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero a; ne Colle, Ul. P. Revoltelia 42; Denangher, Ul. S. Giusto 1: AUa Madonna del mare, Largo Piave 2: Zaneltl-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43: Harabaglia, Barkovije In Nicoli v Skednju, Stare številke ,.CICIBANA“ in „PIO!NIRj4“ dobiš na upravi Primorskega dnevnika Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 7338 Ljudska prosvgta GLASBENA MATICA V TRSTU Odborova seja bo jutri 20. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Z-DNEVNI IZLET V LJUBLJANO Okrajni odbor OF za Nabrežino jjrganizsra.. dne 5. in 6. IV. Izlet z avtobusom v Ljubljano. Vpisovanje je pri Švabovih v Sv. Križu in na sedežu OF v Nabrežini v večernih urah do 25. t. m. IZLET PDT NA PLATAK 29. t. m. bo smučarski izlet na Platak pri Reki. Vpisovanje do 20. L m. v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure. ROJSTVA. SMRTI IN POHOKF. Dne 18. marca se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 10 oseb; poroke so bile 3. POROKE: mizar Mario Mesghez in uradnica Llvia Menetto; trgovec Benedetti VVitige in gospodinja Rosa Nocera; sodnik dr. Diego Burattini in gospodinja Jolanda Ritossa UMRLI SO: 64-letni Ratfaele Lanciaprlma; 60-letm Guido For-masiero; SO-ietna Grazia Palum-bo por. Sclanamblo: 89-letnl Giovanni Castellano: 72-letni Francesco Stabile: 83-letni Anton Strancar; 64-letni Carlg Pongra-cic Jn 77-letna Katarina Ščuka vd. Vinturin. Oartfvi in prispevk Cb osmLiobletnici junaške smrti Danila*hregarca darujejo starši 1.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. družine Besednjak z Opčin daruje družina Furlan z Repentabra 1.000 lir za Dijaško Matico. ADEX IZLETI 4.. 5. IN 6. APRILA 1953 IZLET V LJUBLJANO-ZAGREB VIPAVO-AJDOVŠČINO OPATIJO-REKO POREČ CfcLGVEC Vpisovanje do 21. t m. pri «Adria - Express», Ul. F. Severo 5-b - Tel. 29243. nuu_ -i« Schubertova' in Scrausova Ejccelsior. Stevvart Granger, ker, Janet Le-ft*)- .^t; Naziona e. I5-00, pi„tJ !#. Charles Coburm PW0ift Rock Hudson’ Barvni humorja. _ , j«. , rf.,i Ki®* Fenice. 15.00:_ «Kuma Angelica Hau^.f, A Kr;r,»• Filotrammatico. 14.30. gjjrl blata«. Gary Coope film. ................ Arcobaleno. 14.w- pect, Kilimandžaru«. G r jp* Hayward, Ava Gara"' film »Snež*5?^ I,.-: 'A, Kuma«, A. Hauff. Grattacielo. (Ul. Batt. j, I »Plamen«, E Nazzart, E. Ce8aJ},. k: 51U A'3barda. 15.00: »Oči, irda. 15.UU-smejale«. Jenifer J ce Olivier. «LesenBurt°! Arislon. 14.00: -- - m nem Iok°s,.rewavo. Bar ster, Virginia M.^L,.ice Arraouia. 14'30; “ i;a h tornih kolesih«. Ic0 vi Fulvia Franco.pMh , 15.00: 'a. iiž.uvr. -- . pfl ... najbolj znan itSi ni motiv, zadnjm_«(M Garibaldi. 14.00: « Dale Robertson Barvni film. Ideale. 1. Colbert. - -malezijskih. cPla',^ayl». LitW' 11 Aurora. ja», n Anne ii film. vri«, CA 14.30: »Beia ijvUrfi •rt. Film o /n pUi jijskih plant.a,.„j«. ,a Imrero. 14.15; Fritsch, Maria m glasbeni film. .„nr]ca i* Vil* Itaiia. 15.00: pos*' ga voza«, Ele®a,%a Via e. 14.30: ifflffli P Robertson, A. «1 « film. ,430: ‘‘»'t Kino ob morju.. ,,jjjfl> krajcarja upanj*’* Vincenzo M)*50’pr'oti Mansimo. 14.30: « cj,r». Ruth Roman, D. p film. 7,dnja f&t Moderno. 16.00: Humphrey Bogao. Savo n al 14.00: Esther Wili;ams. jAiP, Vesel glasbeni Secolo. 14.00: «8r Barvni film. , Vittorio Veneto. 13^Š»b I Barvni film.. , nec v Parizu«. 1?%, Ferroviario. . erruvi«*nv/. * mo1*" M. ljudmi«, Ricard5ni ' Izzurro. 14.00: «C‘» po#S' Nicol. **■ Azzurro. vens, A. Nicol. j. Belvešcre. 14.00: gUgj # se nadaljuje«, , Marconi. 14.30: Barvni ilm. _ .onStn'^ K Novo cine n?4.00: tK RoTcameru e^> Ort con. 14.30: «NfJ.y, A leon. 14.30: ""ey f"b i>, ;ka». Gene ie, Jeanne Crakbj gntf dio. 14.30: «fnr> Massimo Sera««, f) :G A%r Massimo »■ Ferrero. Cro«0» - * + ČETRTEK. JUUOMbV-tt’«.** o O A K 1 % ai’ 254.6 m “”.4 20 13.30 Poročila. ‘To gr-K va do Jadrana. »*■, Kvl rf4 ki. 17.30 Igra Va5>e £ Jugoslovanske r,jijevee.]j niesi. 18.15 yerdr>f;£ 18.30 Iz ljudske * priti./ nttorino ResP-gm-str.ni na suita. ^ jjjiKO a 23.10 Glasba 306.1 f nSf i ai m a11 11.00 Komorna *l // Glasba iz fd®ai5 Operne arije. D-4 ,4.30 S; Glasba po željah^ _g1>sO|L«1 UldiUd — ,r Le Cyd. 14.46 od [Tfk ska rapsodija. J5-Popita (ponovite pe« danski koncert. 1 • j. Pepita danski .. Glumači, 'Ji « 'JSSS violinisti in violinisti in P**" v, f ftFj da lahkih 7 operetna gla5*)3- m/ffieid " 20.0(1 Koncert priijiOT|i<* »Triglav«. 20.45 ^ , V lodije. 21.00 Mri", genda v 7 slik T H 11.00 Teden lat) ^pei 1 m ' «1 Stuttgart. 'T-lS ^ije1 14.15 Narodne r?antat|i,>!ji S 14.45 Glasbena ■ gud* (iy*/ Puccini: ('Madam er gt' Puccini: “Madam v3io/. vedež. 22.15 Na v ,jž % * ' 31 ir N I 327.1 202,1 »5S. S? ški . m inimi.-T ti- injj kvintet,, P°ieratifl>s^ n valčki J ?. <*(» s,iU ; So Valčki J n. Smetane.J pri KIfer* % »S: S —L-:,, stenah P in > 5f lesrn* nt]$ . ..( padnih - Partizanske berta Konceris^^»»; mi v izvedbenpodoB« o(,fO^ Sergela Na mnoga letc ^ ■« J°^ JOŽICAM ,fl želijo gostiln* „ Gabrovcu■ PROSVRTIUII ORItSTVI) „ PRIREDI 4., 5. IN 6.AP*ltA IZLET V LJIJ Ob tej priliki si bomo ogledali v soboto opero )i W v ERO IZ ONEGA SVEfA nede.J^fvA5' vrag H » ------------ Ob ,5- april* oD g, or* Prijave sprejemamo vsak dan od 16- d0. te^C no sobote, 20. t. m. v Ul. Roma I5'1 ’ . afiluV Odhod iz Trsta v soboto 4. Ul. Fabio Severo. Cene nizke ! Ola šave Prl . 0&a Pohitite s prijavo, ker le »tevilo 01 gft> Danes Izjemoma vpisovanje od il. do i OBŠOLSKI PRIREDITVI materinski dan Z .<0SU med. d»ema fonfcroi'V" slovenških Šolah ter>nsfci“danP°Ž "a.sl0!,^i.- Ma-6i»e in nnn\l jadl svo'e vse- M ako ntlZe-na so Posule že |i«M;eV;tC'0n*e in pri- iencih pri- vzgojiteljih u- j. - m starših. e tno6 tV°.Jemve? tudi u- ne tno rf/ „ tudi u- matere ?« w Soia nefcak ‘rcir, mladine ia .0? vzbuja v tihče ta' n °SJ človeku ni *• ® mhSJ““ fcot mati- Ta- 1* i jjpeh i. *a matere, si reditev dosegla neko skupr.o I misel le bila dobra Slednjo je raven In tu je treba openske- > treba pozdraviti na šolskem tra- vpe|l že 11« matere, si je p*® ie bi!n1rf? za0Otovil, (e-«i tat?*® —“en n Pr* .”as te Vrste "elčai snojt etični osno- h!,a3 ie dnK*iem nooega. Na tinul dobila obeležje ko- vnp ** • nuin. Ireditpe pri kateri Jfroi:>.J k° »'odelouaii ^ prav vsi a’ brskih. prau nsi morali ti’?** k nekaj nove- . nekaj pore tl t°EtevalJlnilc’- samo pa !> ”S!° a tipno delo in „ 'trtjskepa °®an;e celotnega ». t"e tpriti a »er posega Mno-ti "[,■ reProduktivne u- °!s to ; » ’e fc*- "Skladiti, da bo pri- mu učiteljskemu zboru samo čestitati. Ne le da je vložil mnogo truda, temveč tudi z marsi’;aterim izvirnim domislekom režijsko obogatil pisateljevo besedilo. Kot uvod v prireditev je IV. razred zborno podal pesem Slovenskim materam Lik matere in meno podobo požrtvovalne ljubezni pa je v izbra-nii besedah prikazala učiteljica Amalija Malenškova. Nato so se pričele vrstiti recitacije in prizori, katere sta prijetno poživljala dva razredna zbora lil. in IV. razreda. Ker pa ro pri prireditvi sodelovali tudi otroci iz vrtca, so seveda ti imeli prednost Pred.olski otroci so srčkani že sami po sebi in tudi če je kaj narobe, ni nij hudega. Toda ne Borutu, ne StojanIku, ne Vandici. ne Tereziki se ni nič takega pripetilo. Beseda jim je tekla glad’-o in zvočno na odru so se vedli kot bi bili doma Isto velja za oba junaka prvega razreda ki sta se tako modro pogovarjala o mamici. Najlepša vsekakor v vsej prireditvi je bila Pravljica o sinički; ki so jo podale deklice i. in dečki IV. razreda. Režija je tu nekako pustila otroški domišljiji prosto pot oziroma se je znali potopiti v svet otroških sanj in je tem sanjam vdahnila življenje Deklicam in njihovemu nagibu k lepoti so blizu cvetice, dečkom in njihovemu prizadevanju po ju-na tvu pa Indijanci. Večje sreče gotovo ni bilo zanje, kot da so se na odru p takem številu igrali Indijance. V svojo vlogo so se tako pog’obili, da si mala sinička hčerka ni upala na oder iz strahu pred njimi Prizor «Ci'ka in n jena punčka*, ki so ga odigrale u enke II, razreda je materam prikazal, kak i so otroci dosledni pri opazovanju odrarlih. Nič jim ne uide in v tem je imel za matere še poseben vzgojni poudarek. Učenke V. razreda so se predstavi1 e z dramatizirano Gregotčičero pesnitvijo Rabeljsko jezero. Izvedba, in za- odru kot pobudo za dramatizacijo kakšne druge dramsko še bolj učinkorite pesmi v naši književnosti. Vst recitatorji — v zboru in posamezno so nam bili najlepši dokaz koliko se polaga na izgovarjavo, pravilnost in lepoto materinskega jezika. Posebna pohvala gre seveda Spa-calovemu Savu (V. razred). S čustveno poglobljenostjo in smislom za psihološke odtenke je osvelhl Cankarjevo črtico «Mater je zatajil». Posebnost prvega razrednega zbora je bila v tem. da ga je pri klavirju spremljala u-cenka IV razreda Maja Možina. Posebnost drugega zbora e bila spremljava harmonikarja Saška Sosiča tudi iz IV razreda. Oba razredna zbora pa sta dalaževnaprej slutiti kakovost in svežino celotnega šolskega zbora, ki je za zaključek zapel: Mamici, Tiha luna in Lastorkt p slovo. Začetek je dober. Prepričani smo. da kot se je openska šola do lej uveljavila v dramski u-metnosti, se bo odslei tudi v mladinskem zbornem petju. MARA SAMSA Zastopnike petih različnih pasjih pasem uporabljajo za proučevanje vpliva danosti m okolja na obnašanje živali in ljucJj. Od leve proti desni: foxtenjer, spanjel, alriski pes ba-senji (ki ne laja), seilandski ovčar in sledni pes. STRATEGIJA ZDA DO IZJASNITI SE O CILJIH Da bi ZDA oslabile sovjetski!mo zato, da bi oslabile sovjet- blok, podvzemajo razne ukrepe, ki pa pogosto niso ravno posrečeni pa, če jih gledamo s stališča svetovnega miru, tako zgrešeni, da vodijo prav k nasprotnemu učinku od onega, ki so ga hotele z njimi doseči. Poglejmo si enega najnovejših ukrepov ZDA, ki so ga podvzele zato, da bi amoralno* oslabile sovjetski blok. Nameni ZDA V nekih odborih ameriškega kongresa so dolgo razpravljali o Eisenhowerjevi resoluciji, s katero hočejo ukiniti tajne klavzule sporazumov, ki so bile sprejete v času zadnje vojne. Namen te resolucije je, kot trdijo, pomagati vzhodnoevropskim državam, ki so danes pod sovjetsko nadoblastjo v borbi za osvoboditev. Na ta način, pravijo, bi se sovjetski napadalni blok oslabil in dosledno s tem povečala varnost ZDA. Ce trdimo to, kar predpostavljamo, se morda varamo, toda...? Vse kaže, da skušajo ZDA te vzhodne države osvoboditi sa- REVOLUCIJA NA PODROČJU OBLAČILNE TEHNIKE? nov postopek pri obdelavi tekstilij ki poveča toploto in zmanjša težo oblačil James Ranci, ki je že s 35. letom slovel kot iznajditelj, je odkril postopek, ki bo verjetno zrevolucioniral življenje ljudi glede telesnega ogrevanja in morda tudi ohlajevanja ski blok in predvsem Sovjetsko zvezo, pri tem pa ZDA ne težijo za tem, da bi ti narodi prišli do dejanske, prave in popolne svobode, ki jim pripada, do svobode, kot jo imajo ZDA same in to ne glede na politične okoliščine ali na trenutne interese te ali one velesile. Kaj bi se lahko iz vsega tega dalo zaključiti? Edini zaključek je, da ZDA predpostavljajo svojo lastno varnost splošno priznanemu načelu, da ima vsak narod pravico živeti samostojno in svobodno. In ta ugotovitev ni važna samo zaradi nekih moralnih načel, ampak tudi zaradi praktičnih in neposrednih posledic, ki bi se iz takega gledanja lahko rodile. Ce so osnovni činitelji nekega gledanja napačno postavljeni in to ne glede na to ali so postavljeni namerno ali nenamerno, tudi podrobnosti takega osnovnega napačnega gledanja nujno nosijo svoj »izvirni greh*. V tem «ameriškem primeru*, se to načelo ali postavka odraža takole: če se hoče doseči oslabitev Sovjetske zveze in njenega bloka, se morajo iz tega bloka odcepiti ali bolje iztrgati mnoge države, ki so danes sestavni del tega bloka. Da bi se pa to doseglo, je potrebno uporabiti primerno taktiko in metodo, ki bo k izvedbi tega načrta najbolj pripomogla. V tem so tudi vzroki za oportuniteto Eisenhower-jevega predloga in Dullesove izjave, v kateri je rekel, naj se podvzame enekaj, kar bi oživilo upanje zasužnjenih narodov«. Toda pojem enekaj» je zelo raztegljiv. Ta «nekaj» lahko pomeni marsikaj. rišča izginil veliki diktator, ki je bil simbol zasužnjevanja, in ki je ljudske težnje po boljših življenjskih razmerah brez milosti poteptal. Zato je potrebno danes tem narodom pokazati, da se svet ne namerava vmešavati v njihove notranje zadeve. Moralno oporo jim svet lahko da samo tako, če jim pokaže, da jih čaka nekaj boljšega od tistega suženjstva, v katerem so danes, če jim zagotovi, da jim bo dovolil urediti njihove notranje zadeve tako, kot to sami želijo. Borba za oblast Igre ■Povest o sinički* ki so Jo igrali učenci osnovne šole z Opčin Pred tremi leti se je pojavil v laboratoriju iznajditelja Jamesa Randa v nekem clevelandskem predmestju tekstilni tovarnar, ki je iskal čim lažje in čim udobneje tkanine za oblačila letalcev, ki morajo le. tati v stratosfernih višinah kjer je temperatura zelo nizka. Ko sta razpravljala z Ran-dom o tem, mu je Rand dejal: «Stvar je v tem, da ohranimo človeka toplega, ne pa v tem. da ga napravimo toplega. Obvarovati ga je treba le tega, da se ne shladi. Človeško telo je že samo po sebi najbolj čudovita termostatična -peč na svetu. Najina naloga je preprečiti, da letalčevo telo ne bo izgubilo svoje telesne toplo, te. Zadeve se morava lotiti s te strani*. Rand, ki je že s 35. leti slovel kot iznajditelj in znanstvenik, je rešil nalogo, ki mu jo je zadal tovarnar, z novim po- stopkom pri obdelavi tekstilij, ki ga je imenoval »milium* in ki bo verjetno zrevolucioniral življenje ljudi v pogledu teles, nega ogrevanja in morda tudi ohlaj evanja. Milium je postopek, s katerim prevlečejo tekstilije na eni strani z lahko kovinsko prevleko in sicer tako, da obložijo vlakna prediva z drobcenim kovinskim prahom. Tak kovin, ski prah odbija toploto, ki jo oddaja telo z izžarevanjem, ter tako omejuje izgubo telesne toplote in omogoči človeku, da se počuti gorkega, Ce bo človek razvil to novo iznajdbo, bo lahko hodjf v tenki in lahki obleki tudi po polarnih krajih. Tekstilni tovarnar je komaj zaprl vrata za seboj, ko se je Rand ie poglobil v učbenik fiziologije, da prouči vprašan le telesne toplote. Vedel je, da izgubi telo pri nizkih temperaturah največ toplote — do 80 odstotkov — zaradi izžarevanja. Človeško telo namreč iz- žareva toplotne valove na isti način, kakor peč v hladnem prostoru. Volna je zato toplejša od bombaža, ker dlačice na površini volnatih vlaken odbijajo toplotno izžarevanje. Odbijajo ga nazaj na telo. Z ozirom na to je prišel Rand na misel, da bi bilo mogoče preprečiti izgubljanje telesne toplote s tkanino, ki bi še bolj zadrževala toploto kakor dosedanje tkanine z volno vred. Rand in njegovi sodelavci so sklenili, da bodo poizkusili izolirati člove. ško telo po istem načelu, kot izolirajo gradbeniki hiše, namreč da bodo poizkusili opremi, ti tekstilne izdelke z odbojno snovjo, ki bo odbijala toploto nazaj na telo. Najti tako odbojno snov pa ni bila lahka naloga. Hiše in oblačila so zelo različne stvari. STALIN m LENINOVA dediSčina ^Qpfeinovi smrti je na vi- a3eSov0 . legalno stopil na bi*-Ville'2 ut Sta‘in. Pravimo p* 2sraer so zatem neizpod-rinovin-ska dejstva do-,, b'l pravzaprav i. la u^Pator. Ni potreb-14 V - leih Ule«,, _ cmn v, 4 a8?‘" hiestu — ker smo t,41 storili Sas°P‘su že nekaj-St .Unin. ~ ponovno navaja, njihovi ve karakterizacije n|'rtsnn - °*ebnQsti, ki je iz Sm.,.a*vidno. da ga ni bil tla-?- -al za svojega vred- je to za svojega «>rle Pl.ka- ce se Skaliti »°dilo, se ima Stalin i?*!, t: sredstvom in meto-kame je ti S? ^značilnost celotnega •1 'asu Sa je bil on ustva-L* E SVo^e diktature. v*VQiu°7ih rok je prejet vLtJa 40 dediščino; tv t- e oktobrske revoiu-*nanstveno teorijo s;,.0 v . a-leninizma kot napo (kV za dosego sociali- ijjjšbe komunistične S*. Sr ki s,° je on s to dedi- $V dtioVnal’J0 uporabljal, je , lz samega stanja v &ž’ili 1 bi bil to zaslugo nesmk _večnemu počitku »a L nesm-tJ u P°c'tku i benina' lah- ‘ Ja rtoi. a )e obračun nje- <53 i •' Cie!3 , " ~ uje !&!nkJudstva 1 naPredek svoje- ^tehiižno = ^o^ktr.brt^dnje vSe pridobh 16 dikt». revo uci5e: po-n«,;.. Uro delavskega ^ ^il v rt.^dobiu, in jo diktaturo birokrat. v * hitijsitbiia i- ,-;-»/*oucv iz ?iso'n,žaVrnei državnega apa-J? l(m° PPorokn en,nov nauk, Prhea’ pravtako svo- »u 30 -ie sploh ni bilo, da bi sledil Le-ninovim napotilom in stopil ramo ob rami z delavskim razredom ter z ostalim delovnim ljudstvom po poti njegove politične, gospodarske in vsesplošne osvoboditve, ki edina privede v socializem Tega ne bi bil zmogel tudi W bi to ho. tel, ker je bil dogmatik, ker ni razumel, da je marksizem, leninizem samo napotilo za borbo, ne pa večno trajajoča shema, ki bi se morala neela. stično uporabljati vselej in povsod. Rrav to dogmatično pojmovanje marksizma-leniniz. ma ga je končno privedlo do tega, da je po sili skušal utesniti politično ter gospodarsko stvarnost zaostale dežele, kot je bila Rusija, v svoje okoste. nele »socialistične* formulacije, kar je privedlo do neizogibne degeneracije vseh so. cialističnih postavk, ki so bile ustvarjene v oktobrski revoluciji. Po zavzetju oblasti se je leta izrazila v državno-politični obliki diktature proletariata, ki je bila po Leninovem mne. nju edino primerna in potreb-na v prehodnem obdobju od kapitalizma v socializem, če si je hotelo delovno ljudstvo za. gotoviti potrebno politično in gospodarsko osnovo pri nadaljnji graditvi socialistične družbe. Kot takšno jo je iz Leninovih rok sprejel Stalin, da bi jo nato izmaličil v najstrahotnejše nasilje pnvilegi. rane manjšine državnih biro. kratov nad velikanske večino proizvajalcev. Kakšna je bila Leninova koncepcija diktature proletariata, je med drugim razvidno tudi iz sledečih nje. govih besed, ki jih je bil izrekel na IV. kongresu Komin. terne. Rekel je: «Mi smo podedovali stari državni aparat. Kako se je to zgodilo? Leta 1917., ks srno prevzeli oblast, nas je državni aparat sabotiral Mi smo se bi. ustrašili ter jih začeli za. snčian**« odru: 'izd’al ?»ll2^p:nh. i!??.8 v lastni de- 'B SOri3e|-VneSeI v so- *„ biiUis° zmeri’Sti6na ?iba' Orei ad°/,.potem ko L razbil njihovo ^OVi JMKT “K po na- iU? bi». nailm?'leninizma D^tian^aUki P, brezobzi ^i'H\J(05tojenremuN kot ^li^dhikov veiik S-u °SVaiačev* L klinjati: »Vrnite se k nam in začnite delati!* Vrnili so se in to je bila naše nesreča. Na vo. dilnih mestih imamo danes, ne bi vedel natančno koliko, ’ to. da zdi se mi, da nekaj tisoč v najboljšem primeru nekaj deset tisoč naših ljudi Spo. daj pa je na sto in sto tisoče starih uradnikov, ki sta nam jih zapustila car in buržoazna družba in ki, deloma zavestno deloma tudi nezavestno delajo proti nam.* a tuVnBSV&eni P0llUčnem refera. tu na XI, kongresu partije, se je Lenin vprašal- J vprašal: =?,,•> ^koga vod' v tem ratu? Dvomim, da bi mogli apa. či, da so komunisti, ki vodijo te' ljudske množice. Ce nam je do resnice, moram reči, da jih ne vodijo komunisti, marveč drugi ljudje*. Leta 1922 je voditelj belo-gvardejske emigracije, Ustrja-lov, izjavil, da se sovjetska oblast vrača na stare pozicije, da se izrojuje in da bo kmalu zdrknila na raven navadne buržoazne oblasti. Pozval je bele emigrante, naj se vrnejo in začno sodelovati s sovjetsko oblastjo. Ob tej priliki je Le. nin rekel: «Sovražniki sami nas odo. zariaio kakšna je razredna resničnost. Dri kateri nam pre. ti nevarnost izroditve*. Stalin ni nikoli hotel razu. meti Leninovega opozorila gle-ne na nevarnost izroditve, kakor tudi ne njegovega stali, šča. da je prva in naivažneiša naloga partije in države oči. stiti ter obnoviti drž.avni apa. rat. Stalin je mislil prav na. sprotno, mislil je. kako bi ta aparat še povečal Tako ie tudi napravil. Povečal je partii-ski. vojaški administrativni a. parat, aparat NKVD. vse to Dovezal s centralnim komite, jom, tako da se je njegova. Stalinova volja, odražala prav na slehernem področju tega strahovitega državnega kolosa Tako v ekonomiki kot na Dolitičnem in drugih področjih ie z vsemi sredstvi postavljal temelie svojemu sistemu ar-žavnega kapitalizma, ki ga je potprn vsemu svetu serviral kot najpopolnejši vzorec sn cislizma. Pomeni, da bi moral niti državni kapitalizem, ki ga je sicer tudi Lenin smatral v določeni etapi kot nujno in potrebno obliko na poti sociali, stičnega razvoja osnova socia lizma Na področju kolektivizacije poljedelstva se je posluževal prav takšnih metod nasilja, pri čemer ni eliminiral samo razreda kulakov, marveč tudi množico srednjih in majhnih kmetov, ki so se upirali prisilni kolektivizaciji. V svoji Zgodovini VKP(b) ie to ime. naval »revolucijo od zgoraj*, kakor v posmeh Leninovim napotilom, da s kmeti, svojim zaveznikom v revoluciji, ne gre ravnati kot z razrednim sovražnikom ki lahko z njim fizično obračunaš, marveč jih je potrebno potrpežljivo vzga jati, jim pomagati ter na primeru velikih mehaniziranin državnih posestev dokazovati prednost kolektivnega obdela, vania ne Da jih z bičem na ganjati v kolhoze Revolucija je dala ruskim kmetom zemljo, ki so o njej sa- njali ter se zanjo stoletja borili. Se preden so dobro okusili njene plodove, jim jo je že hotela sovjetska oblast ponovno vzeti Akcije prisilnega vključevanja v kolhoze so se izvajale izključno po Stalinovih direktivah. Pri kmetih so izzvale najbolj ogorčen odpor. Stalin sam jih je moral hinavsko ožigosati v svoj; »Vrtoglavici od uspehov*, ko je skušal zvaliti vso krivdo na komuniste-aktiviste, češ da je vse to posledica njihove zaletavosti, medtem ko so ti v resnici samo izvrševali njegove ukaze, žrtvujoč dan za dnern svoje življenje v stalnih spopadih z uporniškimi kmeti, ki se niso dali pokoriti. Nasilna kolektivizacija in industrializacija, istočasno preraščanje 'politične oblasti iz diktature proletariata v odvratno strahovlado državne in partijske birokracije, najbrezobzir-nejša likvidacija vseh političnih nasprotnikov (n. pr. Trockega. Buharina. Kamenjeva, Zinovjeva in drugih) itd., vse to je po eni strani res utrdilo pozicije Stalinovega inkvizitorskega režima, po drugi pa se je ves sistem na tej osnovi dokončno skotalil do tiste družbene in moralne ravni, ki je v največjem, diametralnem nasprotju z vsem, kar je resnično socialističnega. Danes smo si na jasnem, da je stalinski način »socialistične graditve* sinonim za iaž, teror, izkoriščanje, da je to sistem srednjeveških metod, ki so v ljudeh paralizirale sleherno možnost svobodne misli ter izražanja, napravile iz njih stroje, iz komunistov biriče in petolizee brez časti in sramu, iz političnih nasprotnikov pa mrliče. Marksovo in Leninovo načelo o postopnem odmiranju države je prekrojil za svoje potrebe, in sicer tabo, da bi imela država odmreti šele po prehodu «od socializma v komunizem*. Stalin ni imel zaupanja in se je bal ljudi. Potrebna mu je bila do zob oborožena policijska država, ki bi z njeno pomočjo že v kali zatrl vsrk odpor proti njegovi samovolji. Stalin se je bal ljudi. Tako množic kot človeka nasploh. Ljudje s svojim razumom, s svojo voljo in človeškimi kvalitetami so se mu zdeli posebno neverni. Treba jih je bilo spremeniti y poslušne stroje, mrtva orodja ki bodo topo in točno izvrševala v'e ukaze. V tem je bil: Stalin mo'ster S takšnimi poslušnimi stroji je obdal sebe, z njimi je preplavil vse dežele, ki so po drugi svetovni vojni postale ruske kolonije. Sam si je nadel videz božanstva, ki se njegovim ukazom nisi smel upreti, ker je bil nezmotljiv. Tako je Stalin zapravil Leninovo dediščino, s tem izdal njega, revolucijo in socializem nasploh. Jugoslaviji pa Stalinu ni u-spelo vsiliti svojih stalinskih socialističnih formul. Stopila je proti in mimo njega po svoii lastni poti, uporabljajoč teorijo marksizma-leniniz-na v skladu s svojim; pogoji in okoliščinami se je lotila graditve socializma s svojimi lastnimi močnj ter istočasno pokazala svetu, da sovjetski državni kapitalizem ni socializem, marveč samo nova oblika najbolj grobega izkoriščanja človeka po človeku. Oblačila morajo biti zračna, da lahko koža diha. Biti pa morajo tudi mehka, da ne ovirajo gibanja. Razen tega morajo bi. ti pralna, ali pa iz take snovi, katero je mogoče čistiti na suho. Ko je tovarnar spet prišel, mu je Rand razložil, kaj misli. Dejal je obiskovalcu, naj vtakne roko v vrečo tenkih kositrnih listov. Ko je to storil, mu je rekel; «Roka vam postaja topla, kaj ne? To je zato, ker kositrni lističi odbijajo njeno toploto*. «Toda kositrnih lističev ne moremo tkati v oblačila*, je odvrnil tovarnar. «Ce se bomo vztrajno trudi, li, bomo že našli postopek, kako pritrditi aluminijast prah na vlakna preje*, je rekel Rand. Po celem letu poizkusov, pri katerih je sodelovalo 10 kemičnih podjetij, je Rand odkril pravi način in iznašel postopek «milium». Za oblogo tekstilij je mogoče uporabiti vsako kovino, ki se da obdelovati, tudi zlato in srebro, toda industrijsko uporabljajo doslej v ta namen le aluminij. Kovinska obloga iz aluminija poveča toplino vsake tekstilije, ne da bi zr.atno povečala njeno težo. Težo podloge pri plašču poveča na primer komaj za 28 gramov ali še manj. «Ameriška družba za pre- rijo S poizkusi je bilo ugotovljeno, da se otroci, ki nosijo plaščke s podlogo, obdelano po postopku milium, mnogo manj potijo kakor pa otroci, ki nosijo težje plaščke. Zanimivo je, da obleka, obdelana po postopku milium, pozimi greje, poleti pa hladi, ker odbija sončno toploto. V Združenih državah prodajajo z miliumom obdelana oblačila že v okrog 3000 trgovinah. Tehniki, ki delajo v tekstilnih tovarnah poizkuse pri obdelavi raznih vrst tekstilnih vlaken z miliumom, so prepričani, da ne bo omeje, na uporaba obdelave po postopku «milium» samo na tekstilno industrij o, ampak bo področje njegove uporabe praktično neomejeno. V modernih hišah z izoliranimi strehami uhaja največ toplote skozi okna. Z zavesami, obdelanimi po postopku «milium». pa bo mogoče pozimi občutno zmanjšati strožke za kurjavo. V tropskih krajih bodo lahko uporabljali prav take zastore in polkna za to, da bodo ohranili stanovanja hladna, ker bodo z njimi odbijali sončno pripeko. Z iznajdbo miliuma je bilo seveda ustreženo tudi tistemu tovarnarju, ki bi bil rad odkril primerno tkanino za obleko le. talcev v stratosfernih višinah" Uporabili pa jo bodo lahko tu. di v druge namene. Tenka o-deja iz nylona, ki nima nika- Podpora političnim emigracijam Tu moramo še dodati: smemo pozabiti da vodijo ZDA kot kapitalistična država pri tem računa o vsem kapitalističnem sistemu in iz te per spektive ima Dullesov izraz «nekaj» dokaj grd prizvok in hkrati predstavlja veliko negotovost. Pri tem se pa lahko vsakdo spomni tudi na to, da ZDA sprejemajo in zelo širo- Tem pozitivnim razlogom moramo prišteti še en pojav, ki je več ali manj skupen vsem satelitskim državam. In ta pojav je nasprotje med ljudmi, ki so v teh državah na oblasti. Ta pojav je nekaj notranjega, nekak zakon, ki neopazno ruši temelje onega režima, ki si je ustvaril cel niz položajev in funkcij samo zato, da bi se obdržal. Tu se poraja med ljudmi na oblasti zavist, ki se izraža v raznih oblikah. Poznane so intrige med Zapo-tockym in pokojnim predsednikom CSR, Gottvvaldom. Poznana je tudi rivaliteta med Enverjem Hodžo in Sehujem v Albaniji. Ker pa je uspeh vsakega posameznika od teh medsebojnih nasprotnikov, ki so na oblasti v satelitskih državah, najpogosteje odvisen od razpoloženja in «simpatij» Kremlja, so se vsi ti primorani obnašati čimbolj petolizniško ter vsiljevati onemu, ki je v Moskvi največji, da bi si s tem pridobili največ «simpatij». Te dni je v Moskvi izginil najvišji vrh, Stalin, na katerega so se v borbi za položaje doslej obračali vsi šefi m njihovi priskledniki v satelitskih državah. Sedaj pa je na najvišji položaj v Moskvi zlezel nov človek, Malenkov. Kdo so njegove «simpatije»? Kdo ga bo podpiral? O tem danes ne moremo še govoriti. Ravno zaradi te negotovosti pa se med »elito* v satelitskih državah lahko pričakuje okrepitev in poostritev notranjega boja za oblast. kogrudno pomagajo raznim e- migrantom iz krogov bivših Nevarnost iniciative ZDA kompromitiranih režimov, ki so nekoč vladali v državah vzhodne Evrope. Zaradi tega bo zelo visoko število onih, ki r.e ne bodo mogli otresti vtisa, da se v teh ukrepih krije določena politična špekulacija. Ce nekdo hoče ali zares iskreno želi pomagati narodom, ki so pod rusko nadoblastjo, je edino pravilno, da jim najprej prizna popolno svobodo in da pri tem ne postavlja kakih posebnih pogojev, ki so vezani na posamezne interese. Zgodovina je pokazala, da ni zasuž-njevanje vzhodno - evropskih narodov po drugi svetovni vojni bilo nič drugega, kot plod ali rezultat politične preraču-nanosti. Morda je preveč če trdimo, da bo tudi nova politična preračunanost imela za te narode podobne posledice. Na vsak način je nujno to podčrtati ali vsaj na to malo pomisliti. izkuse* poroča, da ohrani vol- kih posebnih odbojnih lastno- nena obleka s satenasto podlogo, ki je cbdelana na eni strani z »miliumom*, za 12 odstot. kov toplote telesu kakor pa isto volneno oblačilo, podloženo s satenasto podlogo, ki n* obdelana z »miliumom*, z dodatnim nad 300 gramov težkim volnenim oblačilom vred. Milium omogoča izdelavo toplih, a tako lahkih otroških plaščkov, da otroci ne zaidejo v izkušnjavo, da bi jih med igro slekli, kar tako radi sto- sti, postane prav tako topla kakor navadna volnena odeja. - . če jo obložimo z miliumom. Milium sicer ne bo nadomestil volne, vendar pa bodo lahko z uporabo miliuma izdelovali lažje volnene izdelke. Trenutno že izdelujejo tople ženske plašče, ki so tako lahki in priročni kakor navadne obleke. Z vojaškega stališča pa pomeni milium veliko uslugo vo. jakom, ker bo znatno zmanjšal težo njihove opreme. Šoto-ri, spalne vreče in obleka, ob. delana z miliumom, bo pomagala vojakom v mrzlih krajih, da si ohranijo telesno toploto, v tropičnih krajih pa jih bo branila pred vročino. Tako bo ta nov' postopek pri obdelovanju tekstilij v mnogočem koristil ljudem. Osvoboditev z lastnimi silami Ce upoštevamo vse to in, predvsem, če upoštevamo zadnji pojav, lahko rečemo, da je ravno zaradi tega novi ameriški ukrep zelo ponesrečen ali celo nevaren. Nevaren pa je zato, ker pušča proste roke ali celo moralno podpira reakcionarne emigrantske sile iz satelitskih držav, ki bodo skušale izkoristiti nove razmere. To dejstvo pa daje prav onim ljudem, ki v satelitskih državah danes tlačijo svoje narode, priliko in opravičilo, da zaradi nevarnosti, da bi se povrnile stare razmere, še bolj tlačijo ljudstvo in pri tem še najbolj one zdrave sile, ki sa kot najbolj napredne borijo za svobodo svojih narodov. Zato neke ukrepe ZDA in predvsem zadnji nejasen ukrep o pomoči ljudstva v satelitskih državah ne moremo tolmačiti kot pomoč v borbi proti sedanjim oblastem. Narodi v satelitskih državah bodo vsem tem dejstvom dodali še to, da ZDA podpirajo njihovo reak-V vseh državah, ki so sedaj ! cionarno emigracijo. V ljudstvu vseh vzhodnoevropskih satelitskih držav pa je bankrotirana emigracija zelo slabo zapisana in jo ljudstvo mrzi vsaj toliko, kot sedanje moskovske lakaje. navadne ruske gubernije, se poraja ali obstaja notranji proces. ki je logičen proizvod razvoja in notranjih protislovij. To je predvsem porajanje onih pozitivnih notranjih sil, ki so edine pozvane, da sedanje okove rušij'o in zrušijo. Te notranje sile je treba danes podpreti. Predvsem velja to danes, ko je s kremeljskega pozo- Zaradi vsega tega taka politika ZDA ne daje osnovnim silam ljudstva v satelitskih državah prav nikake opore ali pobude. Na modni razstavi, k! Je bila pred k-atklm v Hamburgu, so se prav gotovo vsi oh-kova hi ustavli pred gornjim vzorcem pomladno — poletne cbl-ke lz konople. m-ene barve, z zelenimi in rdečimi črtami v obliki č;k? «V». (Associated Press Photo) Kmetijske pridelke bomo podvojili z antibiotiki Z uporabo antibiotikov v zemlji se lahko podvoji poljedelska produkcija, je izjavil na zborovanju Ameriškega kmetij sko-kemičnega sveta dr. Prebluda, biokemik Ameriške industrijske kemične družbe. Dr. Prebluda izjavlja da anti. biotiki, ki jih proizvajajo mikroorganizmi, v zemlji uniču-jejo rastlinske bolezenske kali, če se uporabijo v večjih količinah, in pospešujejo rast rastlin, če se v zemlji uporabijo v majhnih količinah. Izrazil je svoje prepričanje, da se ti antibiotiki lahko izoli. lajo in pridelujejo v velikih količinah na cenen način. S pomočjo teh antibiotikov bodo kmetovalci v nekaterih pokrajinah lahko imeli dve setvi na leto tako hitro bodo rastli in dozorevali njihovi posevki. Rastline bodo bolj zdrave, bolezni bo z antibiotiki lahko pobijati. fS' - : / * Žerjav »Veli Jože* iz reškega pristanišča se mudi v tržaškem pristanišču. tVeli Jože« t,v,»ne do 30 ton in je največji ierja* v Sredozemlju. Bf} Vremenska napoved za danes: W mm ■-* Predvidevajo Se vedno pre težno jasno vreme, ne izključujejo pa krajevnih poobla-čitev. Temperatura je kljub burji v stalnem malenkostnem porastu. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je znašala 15.1 stopinje; najnižja pa 7.6 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RA IH® Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.20: — —----------- ki y. Od Triglava do Jadrana. — Trst II.: 17.45: Ca J 'O ^ vertura 1812. — Trst I.: 16.00: G. Puccini: «Maaa® terfly». — Slovenija: 20.10: Koncert slovenskih pesmi. Bil*-narod0**1 • lf! ■ > k ‘ SES1AMEK AlAJEMMBOV USTANOVE 1RE VEMZiE V PLl/MI Nadaljevanje odločne borbe proti naklepom sovražnikov slovenskih najemnikov Za rešitev prebivalstva dveh vasi bi bilo neobliodno potrebno z agrarno reformo ustvariti uiala posestma GORICA, 18. — Včeraj zve. čer ob 20. uri so se v pevmski prosvetni dvorani sestali slovenski najemniki zemlje iz Pevme. Oslavja in St. Mavra ter proučili položaj ,odkar ho-če ustanova Tre Venezie vso zemljo ponovno združiti in organizirati »vzorno kmetijsko podjetje*. Na sestanku je bilo precej kmetov, predstavnik Federter-re, zastopniki naprednega tiska ter tov, Bogomil Pavlin, občinski svetovalec DFS v goriskem občinskem svetu, ki je že pred časom vložil interpelacijo goriškemu občinskemu odboru o sporu med kmeti in ustanovo in o kateri bodo razpravljali v petek zvečer na redni občinski seji. Najemniki zemlje ustanove Tre Venezie so se že večkrat se. stali, da skupno z odborom, katerega so izvolili že decembra in ki zastopa in brani njihove pravice, proučijo svoj položaj. Sinoči pa so se zbrali še zaradi posebnih metod, ki jih usta. nova, nemočna pred zakonom, uporablja, da bi kmete pripravila k prostovoljni oddaji zemlje. Pred časom je nekaterim obljubljala trajno zaposlitev na njenem posestvu, sedaj pa hoče predvsem tiste, ki so ne. vede podpisali v novembru poslane dokumente in ki kasneje niso protestirali in zahte-vali uničenje tega podpisa, pripraviti z obljubami, da letos ne bodo plačali najemnine, k podpisu pogodbe o letošnji najemnini, da bi si na tak način nehote sami zavezali vrv okrog vrata. Znano je namreč, da ima z letošnjim letom vsa. ka najemniška pogodba veljavo samo z* dobo enega leta in ne za bodo štirih let, kot je to veljalo še lansko leto, ter je zato razumljivo, da bo ustanova tudi v primeru zmage na lodniji, primorana obdržati slo. venskega kmeta na svoji zemlji do 1856. leta. Zato so se vsi zainteresirani na včerajšnjem sestanku domenili, da danes ne bo šel nihče v pisarno usta. nove, kamor jih je vabil njen upravnik. Tako se je tudi zgodilo m ustanova bo prav goto-vo doživela poraz kot na sodniji. ko sta se od 60 obtožencev, komaj dva samostojno predala sodnim oblastem, do-čim vse ostale še vedno brani in zastopa odvetnik Targioni. Poleg tega trenutno najvažnejšega problema so najemni, ki diskutirali tudi o drugih važnih vprašanjih, ki so na stala v zvezi z njihovo situacijo. Predstavnik Federterre je poudaril, da je ustanova Tre Venezie ena izmed tistih ustanov, ki bi zaradi svojega kolonizatorskega sistema lahko prilagodila zakon o mali po-sesti iz leta 1949, v katerem je točno navedeno, da bi taka u-stanova bila deležna več davč. nih olajšav, če bi zemljo prodala svojim najemnikom. Iz tega je torej razvidno, da bi ravno v naši občini ustanova Tre Venezie morala imeti za cilj agrarno reformo in kmetom prodati zemljo ter jim ta. ko omogočiti ustvaritev njihove male posesti, kar je že vča. tih bilo. Toda njen namen je organizirati vzorno kmečko u-stanovo ter na njej zaposliti kmečke delavce, da bi po izjavah njenih predstavnikov s tem pomagala številnim brez. poselnim. Toda slep bi bil ti. sti, ki bi videl rešitev sedanje, ga slabega, stanja naše občine v zaposlitvi 20 delavcev pri u-stanovi, ker bi na drugi strani popolnoma propadli dve va. si. oziroma sto družin, katerih člani bi morali po svetu ali pa še bolj povečati število brezposelnih naše občine. Tovariš Pavlin je v diskusiji predlagal naj odbor zavzame točno stališče do ustanove ter nudi svoje predloge, na katere naj pismeno odgovori, poleg tega naj se na sodniji vodi razprava, ki prav gotovo ne bo zaključena do jeseni Ti predlogi naj bi zahtevali čim daljšo veljavnost pogodb med najemniki in ustanovo ter iz-boljšanje zemljišča z obojestransko pomočjo. Nadalje je pozval odbor, naj nadaljuje dosedanjo delavnost in s svojo besedo obrazložil vsakemu po. samezniku pravilno stališče odbora do celotnega spora Glede možnosti sporazuma je b’lo v diskusiji dodano, da je odbor poskušal predlagati svo. je zahteve, vendar je ustano-va imela to za nepotrebno in se je obrnila do sodnije. Vsem je dala nesprejemljive predlo- ge, ker je najemnikom nudila zemljo v hribu, zase pa je skušala pridržati nižinske predele. Vsekakor morajo krajevne in pokrajinske oblasti še naprej zahtevati spremembo nepravilne politike ustanove, ki s svojimi zahtevami preti ob. stoju dveh vasi, ter zahtevati od nje spoštovanje lanske pogodbe in prenehanje s tožbo. V petek seja občinskega sveta GORICA, 18. - Na včerajšnji seji občinskega upravnega odbora pod predsedstvom župana 5r. Bernardisa so določili dan prihodnjega zasedanja občinskega sveta, ki bo v petek 20. marca ob 21. uri. Na seji so pripravili vrsto upravnih vprašanj, ki jih bodo predložili svetu v odobritev. Zavarovalni prispevek za pokojninski sklad v leta 1953 Zveza trgovcev za goriške pokrajino sporoča, da je znašal 1952. leta prispevek za pokojninski sklad 9 odst., in sicer 6,60 odst. v breme delodajal-cem in 2,40 odst. delavcem. Dalje sporoča, da bo v kratkem objavljen ukrep, na podlagi katerega bo omenjeni pri. spevek za leto 1953 določen tako.le: 6 odst. v breme delo-dajalcem in 3 odst. delavcem. Prizadeta podjetja naj torej poravnajo pri socialnem skrbstvu svoj prispevek. Delodajalci bodo lahko pridržali svojim uslužbencem od plače določeni odstotek, ker tako predvideva čl 16 zakona od 4. aprila 1952. Oskrbovanje jetičnih v njihovem zdravljenju Združenje za pomoč jetičnim sporoča, da je bil objavljen v št. 61 Uradnega lista od 13. marca zakon št. 86 od 28. februarja 1953, ki predvideva oskrbovanje jetičnih v času njihovega zdravljenja. Za podrobnejša pojasnila naj se prizadeti obrnejo na sedež Združenja za pomoč jetičnim v Gorici. Ul. Roma 6 vsako soboto od 17. do 18.30 in sedež v Tržiču, Ul. Garibaldi št. 12 vsak ponede'jek od 16.30 do 18. Ukradel del Železne ograji m ga prodal že eznmar u Obsodili so ga na mesec dni zapora in plačilo e lobe STANDREZ, 18. - Delavki Jolandi Gorkič iz Standreža le lansko leto 12. septembra z dvorišča zmanjkal železni nosilec, s katerim je bila podprta vrtna ograja. Zena je krajo takoj prijavila orožnikom v Standrežu, ki so se drugi dan odpravili k prodajalcu železnine Alojziju Carliju, ki ima svoje skladišče na Rojcah 13. Tam so po dolgem iskanju našli omenjeni predmet. Gospodar podjetja jim je vedel povedati le to, da ga je kupil njegov uslužbenec. Pri zasliševanju mladeniča se je izvedelo. da je železo prinesel na prodaj neki Tabaj iz Standreža. Za 25 kg težko blago je prejel 900 lir Na policiji je u-službenec spoznal možaka. O-rožniki pa so ga takoj prijavili sodili ji in vrnili železni nosilec lastnici Jolandi Gorkič. Obtoženi Tabaj je danes priznal krajo ter sodnikom opisa) ves dogodek. Obsojen je bil na mesec dni zapora in na plačilo globe. Najdeno razstrelivo v Kapucinski ulici GORICA, 18, - Uslužbenci Telve, ki so včeraj zjutraj po. pravljali neko telefonsko žico. ki je bila napeljana ob občinskem parku, so našli ob zidu Kapucinske ulice granato in drugo razstrelivo. O tem so nemudoma obvestili mestne o-rožnike. ki so odstranili ne. varno razstrelivo in ga razpočili. Obsojena ker sta bre< dovoljenja prekoračila mejo Ker sta iskala delo v Jugoslaviji in seveda prestopila mejo brez dovoljenja, sta se morala pred sodnijskimioblastmi zagovarjati 28-letni Kar. melo Mallia iz Marsana v Furlaniji in Dino Tanzini iz San Giovanni v dolini Arno. Oba je ob povratku prijela trbiška po. licija že laško leto in sta šele danes prišla pred sodne oblasti Mallia je bil pogojno obso. jen na 3 mesece zapora in I6.OO11 lir kazni, Tanzini pa bo moral odsedeti vse 3 mesece in plačati 16.000 lir kazni. Javno kopališče n« Jožefovo Opozarjamo, da bo javno kopališče v Ul. Cadorna danas, na Jožefovo poslovalo samo v dopoldanskih urah, in sicer od 7.30 do 12. KINO VERDI. 16.30: «Otroci se ne prodajajo*, L. Padovani in J. Sernas. VITTORIA. 17: »Nedeljski ju nakin, R. Vallone in C. Greco. CENTRALE. 17: »Nesmrtne melodije*. C. del Poggio in M. del Monaco. MODERNO. 17: «Okinawa», R. Widmark. STANDRE2. 20-30: »General je umrl ob zori*, G. Cooper. Cepljenje proli kozam in davici Goriško županstvo sporoča, da bo spomladansko cepljanje proti kozam in davici v gori. ški občini od 23. do 28. marca t, 1. od 9. do 10. v občinski ambulanti v Ul, Mazzini 7 in 24. in 25. marca v bolniški ambulanti v Podgori od 8.30 do 10. Cepljeni bodo vsi tisti otro. ci, ki so izpolnili eno leto starosti in ki niso še bili cepljeni. Noben otrok ne bo sprejet v otroški vrtec ali osnovno šolo brez potrdila o cepljenju. Poslovanje trgovin na Jožefovo Zveza trgovcev za goriško IZ SODNIH DVOR AN Družinski prepiri odkrili nedovoljeno orožje KAZENSKE ODLOČBE ITAL. NOGOMETNE ZVEZE |ft)|)|||||jja 500.000 lir bo plačal Lazio SSb&s — * nega vizuma iu20S k 7 J JI- L i . i- D reprezentantom na®.^ Zorzm dve nedelji ne bo smel igrati, re nisa, ki w morali tagna pa bo moral plačati 12.000 lir globe “^^pitina svetovno prvenstvo, ^8((j5 MILAN, 18. — Italijanska no- ško nogometno prvenstvo je Zaradi maščevanja je prijavila moža po lici ji, ker je ime! nedovoljeno orožje GORICA, 18. — Kot vsako sredo se je tudi danes nabralo veliko število ljudi, ki so poslušali številne civilne razprave, ki jih zanimajo, ker so morda bili priča temu ali onemu dogodku. Najbolj zanimiva je bila raz. prava proti zakoncema 43-let-nemu Nikolaju Gregoruttiju in pokrajino sporoča, da bodo da- ^ njegovi 29-letni ženi Alojziji, nes trgovinski obrati ves dan ki sta se zagovarjala zaradi zaprti. Izjeme so pekarne, mle-1 prepovedanega hranjenja orež. i I ja in streliva. Razprava je bi- , ... t karne, trgovine , sadjem m , zanimiya zat ker je gori. | da sodnija ju je danes sodila 1 : 1 • I J _ -J „1 .. J „ i cnmn »ararti nnnriinttlianarT, n ženo hotel tako močno udarit: po obrazu, da bi se ji poznali rdeči sledovi Vzrok naj bi bila večkratna odsotnost žene in njeno druženje z nekim mo-škim. Zaradi prepovedanega orožja in streliva je vedel povedati, da sta se pred dvema mesecema zmenila z ženo, naj ga nese na policijo. Bil je pre. pričan, da je to tudi storila Tako je najdba prepovedanega streliva odkrila nič kaj veselo stanje v družini Gregorutti, t< zelenjavo ki bodo poslovale do 12. ure. Cvetličarne bodo poslovale do 13. ure. Zgoraj omenjeni urnik velja za vse občine pokrajine. Pokriti trg bo odprt samo do U. ure. Zveza obrtnikov za goriško pokrajino sporoča, da bodo danes brivnice in damski saloni poslovali samo v dopoldanskih urah do 13- DEZURNA LEKARNA Danes bo Doslovala ves dan in vso noč lekarna Pontoni-Bassi v Raštelu št, 26, tel. 33-49. ška policija na čuden način prišla do prijave orožja. Devetega avgusta lanskega leta so namreč goriško policijo telefonsko poklicali na dom zakoncev Gregorutti. Poki vala jih je žena. Stražniku je takoj pokazala naboje ter vso krivdo zvalila na moža, ki naj fci po njenih besedah grdo lavnal z njo ter ji celo pretil s smrtjo. Njeno življenje je bilo z njim kljub dvema otrokoma nevzdržno, ter je zahtevala že ločitev, vendar njen mož na to ni hotel pristati. Povedala je, da je bil večkrat zdoma in hodil z drugimi ženskami ter se je za vse to maščevala s pri. javo policiji, da ima prepovedano strelivo. Mož Nikolaj Gregorutti pa je izjavil, da je samo zaradi neprijavljenega o. rožja in ju oprostila zaradi po manjkanja dokazov. VAZNO ZA DELODAJALCE Prijava us’uzbenskih pač na davčnem uradu Delodajalci morajo do 31. marca t. 1. vložiti na davčnem uradu prijavo o plačah svojih nameščencev v zvezi s plači, lom dohodninskega davka. Za. torej morajo vse tvrdke svo-jim nameščencem izdati potrdilo, iz katerega je razvidno, koliko plače prejemajo in koliko so jim delodajalci odbili za plačevanje dohodninskega davka, da bodo tudi uslužben. ci lahko prijavili svoje dohodke gometna zveza je imela na svoji današni seji precej posla s pretresanjem incidentov na nedeljski tekmi med Laziom in Atalanto. Na tej tekmi je bil igralec Cade’ izključen iz igre, Antonazzi je protestiral, občinstvo je grozilo sodniku, igralci Lazia so protestirali, nadalje so nekateri igralci dobili med igro opomin, dr. Marozzi je igralce Lazia nagovarjal, naj zapustijo igrišče — torej snovi dovolj za kaznovanje. Zveza je zato sklenila, da bo društvo Lazio moralo plačati 500.000 lir globe igralec Lazia Antonazzi je dobil zabrano Igranja za tri tekmovalne dneve, opomin pa so dobili Cade’ in Gariboldi (Ata-lanta) ter Sentimenti I. in Ma-lacarne (Lazio); igralci Lazia bodo morali še skupno plačati 550.000 lir globe, dr. Marozzi pa ne bo smel izvrševati nikake funkcije v društvu do 31. julija 1953. Igralec Triestine Zorzin, ki je obenem kapetan moštva, je dobil zabrano igranja za dva dneva; Silvestri (Milan), Nesti, Lorenzi (Inter). Bertoloni (Pro Patria), Barranco (Spal) pa za en dan. Več igralcev je dobilo opomin. Denarne globe pa bodo plačali: Petagna (Triestina) 12.000 lir, Pro Patria pa 25 000. Se mnogo podobnih kazni je zveza naložila društvom ln i-gralcem serij B in C, Costarica premagala Nicaraguo s 3:0. RE- SAN JOSE’ (Costarica), 18. | Na turnirju za srednjeameri- ZADNJA S Filipinov odletel v Indokino poveljnik sil 0ZM na Koreji general Clark Demokratski predsedniški kandidat Adlai Stevenson si je ogledal korejsko tronto v spremstvu generala Taylorja MANILA, 18. — Poveljnik oboroženih sil OZN na Koreji general Clark je včeraj prišel v Manilo, kjer bo ostal nekaj časa in nato nadaljeval pot v Indokino. Danes je imel general Clark tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da je položaj na Dalj. nem vzhodu «slab», ker je vsepovsod »nevarnost sovjetske agresije in sovjetskih agresivnih agentur, ki lažejo in ubijajo in skušajo doseči svetovno nadvlado*. Na vprašanje ali bo odredil ofenzivo zavez, niških sil na Koreji je odgo-voril, da «je to prav tisto, kar bi severni Korejci in Kitajci želeli*. V tej zvezi je odklonil kakršna koli pojasnila. O svo-jem potovanju v Indokino pa je dejal, da bo lahko med tem časom proučil številna skupna vprašanja med Indokino in Korejo in da bo izmenjal s francosko-vietnamskimi vojaškimi poveljniki koristne mi. sli. V prihodnje bodo v mejah možnosti opremili južnokorej-ske sile, vendar je še daleč čas, ko bodo mogle nadomesti, ti zavezniške sile na Koreji. O pomanjkanju streliva na Koreji je naglasil, da sedanja preskrba z municijo ne predstavlja zaskrbljenosti, ampak da je bila preteklost polna ta-kih pomanjkljivosti. Jutri bo general Clark odletel v Indo-kino. Adlai Stevenson, demokratski predsedniški kandidat pri zadnjih volitvah, si je včeraj ogledal fronto na Koreji in prebil dan s četami ZN. Obiskal je prvo južnokorejsko divizijo, divizijo britanskega Commonwealtha, prvo ameriško mornariško divizijo in drugo ameriško pehotno divi. zijo. Nekaj časa je preživel tudi z ameriškimi vojaki, ki so doma v Illinoisu, kjer prebiva tudi Stevenson, Stevensona je spremljal po. veljnik osme ameriške armade general Taylor, Danes bo Stevenson obiskal edinice sedmega ameriškega brodovja, ki je v korejskih vodah. Nota ZDA Sovjetski zvezi m Madžarski WASHINGTON, 18. — Združene države so poslale diplomatski noti Sovjetski zvezi in Madžarski, v katerih zahtevajo 336.894 dolarjev odškodnine zaradi zaplembe ameriškega prevoznega letala, kt so jo izvršile madžarske oblasti leta 1951. V tem znesku je tudi globa, ki jo je morala plačati washington-ska vlada Madžarski za izpust štirih članov letalske posadke, kot tudi vrednost letala in odškodnina štirim letalcem zaradi nezakonitega zapora in slabega ravnanja. Noti poudarjata skupno odgovornost obeh vlad, ki so s svojim ravnanjem kršili mirovno pogodbo s Madžarsko in prijateljsko ter trgovinsko pogodbo med Madžarsko in Združenimi državami iz leta 1926. Noti predlagata tudi, da se primer predloži mednarodnemu sodišču, če vladi ne nameravala ustreči ameriški zahtevi. Tajnik CIO Carey proti rasoim diskriminacijam WASHIN, ocenjujejo to ravn® kriminacijo do 3uf -f/p športnikov, ki naj J* ■ !(t či nastop na turn'°naBiil#* tovno prvenstvo tenisu. , , gf Mednarodne špor bodo v bodoče m°ra . (p računati s takimi na ^ ^ piranja* športa ter jjel smele izročiti orga ših mednarodnih Pr,r Ji žavam, ki ne m°re) koli države na tek® Anglež Pirie fo' na »cerossu naro io* , zan' .liti Drobny premaqal Pa'ado Merlo (It) pa Vod Cromma ALEKSANDRIJA (Egipt). 18. — V četrtfinalu tukajšnjega teniškega turnirja je Merlo (It.) premagal Nemca Von Cramma z 8:6, 7:5. Jaroslav Drobny pa je imel za nasprotnika Palado (Jug) in ga premagal s 6:1, 6:4. TEXAS, 18. — Segura je dosegel 39. zmago nad Mc Gregorjem s 6:3, 6:4. Z enakim re. zultatom je Kramer premagal Scdgmana. V dvoje pa sta Avstralca zmagala s 6:2, 6:4. SANTIAGO, (Cile) 18. — 2enska košarkarska reprezentanca ZDA je premagala argentinsko reprezentanco s 34:22. V finale so tako prišle reprezentance Argentine, Oila, Francije, Paragvaya, Brazilije in ZDA, PARIZ, 18. - Vel>*»iV nje vlada za nede JL yeti# narodov*, ki bo že ^ deseti. Prijavilo se je j# vsako državo zastoP*' jjJ® movalcev. Proga je metrov. Po splošn®^ J( fir imajo največ izgled°v Eden najboljših nizozemskih igralcev baseballa, Johannes Hendrickus Urbanus, je prišel v New York na enotedenski obisk, kjer bo pričel z denar, no zbirko za nizozemske po-plavljenee. Pozneje se bo v A. rizoni priključil newyorškemu baseball-moštvu »Giants*, s katerim bo spomladi treniral več tednov MIHAblC go Francija, glija, ki imajo n Jjjs« gena moštva. Sice ^ posi7lrj(. likega favorita ®e )eJ ‘,r nimi tekmoval® ^ ki je letos zmagf,eiike danskem crossu PLAVANJE Wy loy Oaves (Avslra’.) nov svetovni rekord na 1 m< 10 SYDNEY, 18. — Avstralska olimpijska tekmovalka Joy Davies je preplavala 1 miljo v času 22:51.6, in sicer v 55 yardov dolgem bazenu v North Sydneyu. Pet časomeril-cev ie zabe'ežilo čas, ki je za 19-9 sek. boljši od dosedanjega svetovnega rekorda danske plavalke Ragnhild Hveger. Avstralci bodo predloždi prošnjo mje. Vsekakor nasn,z $5 J' se bo v taki kon > # sel Jugoslovan M . jugoslovans :i teka ■ „ ^ f Jugoslovanski n(jske so prejeli od <• /> valne zveze P°Ya ležbo na turnirju o« J tali.,, ki ga bo lc; dn<* „ Judy zjrala Ho' 17. do 22. avgust® j UŠ j bodo udeležili r’ gV še vanov in Nizoze jani, Belgije*., strijci ali Rus*- MOSKVA, 18. , Nikol0) (peresna kate?o0^ord^ei;jJ 5 šolr. lovsku je d*! ganj 'rekord za uradno priznanje rekorda. , uteži s aji«- »«£v] 138 kg)- k W* J na siaDo z ijuami, ki izrazajo 7 , . . , , ------- ,.jnjetezK „ dv> svoje sožalje. Navada zahteva, L SVlOmODl'OtTI 0(1 6KVdlOf |d (^c 0bojefcŽnoijša' *,i* do po^rnega kroga da se zahvalijo darovalcem vencev, čeprav niso preveč lepi in so rože že ovenele. Vsi KAIRO, 16. - Trije angleški so poslal, ob Stalinov, smrt, avtomobilisti Alan H Ren svoje izraze sožalja In ker sem Warten ,n Ronald Jeavo]s ^ jaz slikar, sem poklonil sliko. yferaj starta,. z aytomobilnm da mu n, podobna «Austin)) z namenom, da v , lastni svetovni^ kg ^^ žka * i*b° ja) pa je 170 kg ter s te „ tovni rekord ** n kg). Mislili so in da slika ni moje najboljše delo. Jaz o tem ne morem soditi* Slikar je dopisniku Reuterja pokazal originalno sliko in dodal: «Ne vidim ničesar, kar bi bilo žaljivo in odbijajoče.* Slika namreč kaže Stalinovo pomlajeno glavo, z velikimi povešenimi brki, dvignjenimi obrvmi in z izrazom človeka, ki je dokaj presenečen in preplašen. ^ v 18. je pokal aquila, Ogenj unxi| okoli 1000 bajt SAIGON, 18. — Obsežen požar, ki je nastal danes zjutraj je napravil v severozahodni okolici Saigona veliko škodo. Plameni so se zaradi vetra na. glo širili. Gasilci so imeli vsled pomanjkanja vode pri gašenju velike neprilike. Okoli tisoč bajt je pogorelo. Brez strehe je 10.000 oseb. Domnevajo, da je požar nastal zaradi suše. Ranjene so samo tri osebe. z namenom, da v dneh prevozijo pot od ekvatorja do polarnega krbga (13 000 km). Vozili bodo po-dnevi in ponoči in nameravajo najprej ob Nilu doseči Kairo, nakar bodo ob obali voz>li do Tunisa. Od tu se bodo prepeljali s parnikom v Marseille in nato nadaljevali proti Strassburgu, Hannovru, Ko-penhagnu in Stockholmu. Cilj bo v Jokkmokku v švedski La-poniji Za ta podvig, ki se zanj zelo zanima angleška televizija, je bilo treba šest me. secev priprav. Ob startu je bilo 40 stopinj vročine v senci, ob prihodu v Jokkmokk pa bo najbrž o-krog 30 stopinj pod ničlo. Cario Gartner. TeejSr * čivoj, Novak *** ,i u* pa so zasedli sto. 12- V Mar r\e 1 -»** * tretjem kolu turO'rj8 pffV šahovskega ‘“ ji slovan Letheliera nerja, s« Trifun°VJjjaj