Poceni izdelati in - ustvariti visoke osebne dohodke in sklade
Na decembrski seji delavskega sveta smo v glavnem razpravljali o proizvodnem planu za leto 1963
Ce drži, da je dobro in pravilno planiranje že polovica uspeha pri proizvodnih nalogah, potem smo temu pogoju že zadostili, preden je nastopila nova poslovna doba. Proizvodni plan za leto 1963, ki je bil predložen delavskenni svetu, je bil ob nekaterih manj bistvenih pripombah v celoti sprejet. Predlog plana je bil izdelan ob temeljiti proučitvi in ocenitvi tržišča, tako domačega, kakor tudi tujega. Upoštevali smo kapaciteto strojev, ki pa žal zaradi že predolge dobe obratovanja niso več v najboljšem stanju, čeprav jih negujemo z vso skrbjo. Na sestavljanje plana je vplivala tudi perspektivna izboljšava kakovosti izdelka; to pa pomeni manjši porast količine. Tako nam je preostala, razen izkoriščanja notranjih rezerv (predvsem varčevanja), še uvedba povečanega časa obratovanja in s tem smotrnejša uporaba strojnega parka, kar bo nedvomno lahko pozitivno vplivalo na količino, tako da bosta zmanjševanje količinske proizvodnje zaradi usmeritve na kvalitetnejši papir in povečanje proizvodnje zaradi povečanega časa obratovanja, ostala v ravnotežju. Struktura proizvodnje bo v glavnem ista kot je bila doslej.
Ce primerjamo plan proizvodnje za prihodnje leto s proizvodnjo v letu 1961, potem bomo zaznali poseben porast pri proizvodnji celuloze in sicer za 23%. Ta porast bo neposredna posledica novih investicij, nekaj pa bo prispevala tudi boljša organizacija proizvodnje. Plan proizvodnje papirja pa je za ca. 30% večji. Rahel porast zaznavamo tudi pri proizvodnji pinotana za ca. 2 %.
Glede na zvrst papirjev bomo v prihodnjem letu izdelali:
količinsko
Brezlesni papirji........................52.9	%
Srednjefini beljeni......................37,8	%
Srednjefini standardni....................9,3	%
vrednostno ^ 61.8%
31,5 %
6.? “/o
pirja, kot pa je bila to potreba do sedaj. Vsi ukrepi za boljšo organizacijo dela in za večjo prizadevnost pri delu pa bodo zaman, če ne bomo dali materialnega priznanja samo tistim, ki se trudijo, da bomo naše naloge v redu in pravočasno izvršili. V prvi vrsti moramo misliti na varčevanje z vsemi elementi proizvodnje. Naše geslo naj bo: Poceni izdelovati in ustvariti visoke osebne dohodke in sklade! Medsebojno tekmovanje naj se izraža v delu, tako v proizvodnji, kot v pisarnah in šele nato bomo lahko govorili o dohodkih. Ni važno če hitimo samo z rokami, treba je, da pri tem rabimo tudi glavo. Kadar bomo vsi v družbi koristni, bomo od tega tudi nekaj imeli. Ralrmo ljudi, ki bodo tovarni privrženi. Smo ena družina.
Ta plan, ki ga danes sprejemamo, naj bi bil osnova, ki potrebuje še komercialne obdelave, kadrovske obdelave, skratka osnova celotnega gospodarskega načrta podjetja v bodoči poslovni dobi.«	S. R.
ZADNJI LIST NA KOLEDARJU SMO OBRNILI. PRED NAMI JE NOVA POSLOVNA DOBA — LETO 1963.
OB TEJ PRILIKI ŽELIJO MNOGO USPEHA PRI DELU, TER VELIKO ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA VSEM ČLANOM KOLEKTIVA IN NJIHOVIM SVOJCEM, KAKOR TUDI NAŠIM BLIŽNJIM IN DALJNJIM SODELAVCEM.
ORGANI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA, VODSTVA DRUŽBENO-POLITICNIH ORGANIZACIJ. UPRAVA PODJETJA IN UREDNIŠKI ODBOR »NAŠEGA DELA<
Novi proizvodni oddelek v obratu Vevče
Od letnega fonda obratnih dni bo pač nekaj odpadlo zaradi državnih praznikov in predvidenih remontov, vendar smemo pričakovati, da bo izkoriščanje strojev doseglo v obratu Medvode 93,11%, v obratu Vevče pa 92,86 %, za celo podjetje torej 92,99 %, kar je preejej zadovoljiva številka.
Manjša planirana količina proizvodnje lesovine, kot smo jo dosegali do sedaj, je opravičljiva s tem, da bomo morali zaradi izdelave finejših lesovinskih vlaken vgraditi sita z manjšim premerom luknjic.
Tudi število zaposlenih se bo v naslednjem letu povečalo v zvezi s povečanjem obratovalnih dni. Tako računamo, da bo stalež narastel v Medvodah na 290, v Vevčah pa na 880, torej skupno za podjetje na 1170 delavcev.
V	planu je posebno poudarjeno povečanje izvoza, ki naj bi v letu 1963 narastel za 3700 ion, v glavnem brezlesnih in srednjefi-nih pisalnih papirjev. Izvozili bomo tudi nekaj manjših količin tiskovnih papirjev. Uvažali pa bomo le tista reprodukcijska sredstva, ki so nam nujno potrebna in ki jih sami še ne izdelujemo. To so sita, klobučevina, nekateri noži, pa tudi nekatere barve in belilna sredstva. Uvoz celuloze bomo zmanjšali na najnujnejše količine; uvažali jo bomo le tedaj, če domači proizvajalci ne bodo mogli zadostiti našim potrebam.
V	zvezi s planom za 1963. leto so na zasedanju razpravljali še o delitvi dohodka in ugotovili, da je planirana višina dohodka precej visoka, tako da ho treba napeti vse sile. da bomo tudi ta plan dosegli. Realna pa so razmerja med skladi in osebnimi dohodki.
Tovariš Znoj je nakazal probleme in stanje v brusilnici lesa, ki nastajajo zaradi zastarelosti obrata. Dal je nekaj stvarnih predlogov za izboljšanje, vendar je delavski svet menil, da so potrebe po obnovitvi naprav v nekaterih drugih proizvodnih oddelkih še bolj pereče, zato se bomo prej lot li izboljšav v tistih oddelkih od katerih je odvisno tudi nemoteno obratovar nje obrata brusTnice, tako npr. električne naprave po celotnem
omrežju, hidrocentrala na Fužinah itd.
K razpravi o predlogu plana se je oglasTo več članov delavskega sveta, ki so s tehtnimi pripombami pojasnjevali značilnost plana. Nekaj tehtnih besed je povedal tov. direktor A. Vengust:
»Primerjali smo povečanje celotnega jugoslovanskega plana s povečanjem našega proizvodnega plana. Kot, da ne bi bila v skladu. Naše zaostajanje za celotnim planom moremo pač opravičiti z izdelavo boljših vrst pa-
Pratekli mesec je poizkusno začel obratovati oddelek za proizvodnjo karboxiimeitil celuloze, ki je v našem kolektivu znana pod imenom »Lucel««. Ime izvira iz tovarne tega proizvoda, ki je v Lučanih blizu Čačka. Karbovi-metil celuloza je rumena gruda-sta snov, ki je dobro topna v vodi.
Surovina, iz katere jo pridobimo, je oplomenjena bukova ali smrekova celuloza, ki jo namakamo v 18% natrijevem lugu toliko časa, da je vsa prepojena. Pri tem se izvrši kemična reakcija med natrijevim lugom ter celulozo. Celuloza je po tem primerna za vsakovrstne nadaljnje kemične preosnove, .sicer pa je celuloza v večini primerov popolnoma neprimerna za kemično predelavo. Ta vmesni produkt ima vse značilnosti celuloze: ima še vlaknato strukturo, ni topen v vodi. Z lugom prepojeno celulozo izžmemo pod visokim pr.i-tiskom, tako da je vmesni produkt čim bolj suh ter na ta način pridobimo nazaj čim več osnovne raztopine natrijevega luga. Tedaj se prične druga faza predelave — drobljenje. To izvršimo v trgalcu, proces trganja pa je zaradi tega, ker je celuloza vlaknasta precej dolgotrajen. Po končanem trganju pričnemo dodajati monoklorocetno kislino, ki se veže na celulozne molekule. Preosnova se vrši _ v trgalcu ob istočasnem hlajenju, ker reakcija z monoklorocetno kislino poteka pri zvišani temperaturi. Ko je dodajanje končano, pretresemo dobljeni produkt v voziček ter ga pustimo zoreti 24 ur, nakar je produkt sposoben za uporabo.
Uporabnost karboximetil celuloze je vsestranska. Ker je dobro topna v vodi in ker ima dobre lepilne sposobnosti, se uporablja v najrazličnejših panogah ,industrije: tekstilna industrija, industrija mila, industrija papirja. itd.
Navadno jo uporabljamo v obliki vodne raztopine. V papirni industriji dosežemo z uporabo ka'rboxiinetil celuloze celo vrsto efektov. Je odlično aipreturno in cmulzijsko sredstvo, ker z njo dosežemo na papirnem stroju predvsem naslednje:
a)	izboljša se pregled papirja,
b)	zviša se izkoristek polnil,
c)	, v papirju zadržimo večjo količino kratkih vlaken,
č) prihranek lepilnih sredstev (smola, emulzija) je znaten.
Dosedanji poizkusni pogon je že dal določeno količino karbo-ximetil celuloze, ki sicer kakovostno še popolnoma ne ustreza, vendar bomo po odpravi nekaterih pomanjkljivosti izdelovali produkt, ki ga našemu obratu močno primanjkuje.
ing. Lovro Lavrič
DRUGI DEBATNI VEČER
Aktiva tehnikov, inženirjev in ekonomistov
Aktiv tehnikov, inženirjev in ekonomistov podjetja je priredil v sredo, dne 5. 12. 1962 ob 18. uri v prostorih rdečega kotička v Vevčah svoj drugi debatni večer. Predaval je tovariš Albin Vengust, direktor podjetja, o temi »Popotni vtisi iz gospodarskih organizacij v Ameriki«.
Tovariš predavatelj je v zbranih besedah opisal gospodarsko življenje v Ameriki, kot ga je opažal in doživljal v svojih potovanjih po Združenih državah. Govoril je o strukturi kapitala, njegovi teritorialni ekspanziji, lokaciji gospodarskih kapacitet, zaposlitvah, poklicih, sindikatih itd., ter o življenju in delu ameriškega človeka sploh.
Svoje predavanje je opremil s prikazom bogate zbirke diapozi-tiviorv, s katerimi je nazorno prikazal ameriške zanimivosti in življenje.
Na predavanje so poleg elanov aktiva bili povabljeni tudi drugi člani delovnega kolektiva. Lahko bi se ga jih udeležilo več! Taki debatni večeri so marsikomu koristni, saj se ob njih seznanjamo z ožjo in širšo, domačo in tujo gospodarsko problematiko, kot seveda s problemi lastnega podjetja sploh! Zato so vsi elani delovnega kolektiva ob takih večerih dobrodošli.
Kot vsako delo, tudi to terja precej spretnosti
Gibanje proizvodnje v novembru 1962
Gruipa	Plan Doseženo
Važno obvestilo!
Zaradi -napoučenosti, včasih pa tudi mailomarnositi zavarovancev socialnega zavarovanja nastopajo velike težave pri urejanju razmerja zavarovancev z Zavodom za socialno zavarovanje.
Ker je stalež članov kolektiva inarastel na preko tisoč Ijn-di, ni več mogoče, da bi bile odgovorne službe v podjetju informirane o vseh spremembah razmerij zavarovancev do socialnega zavarovanja, ne da, bi te spremembe zavarovanec sam javljal.
Zato opozarjamo vse zavarovance, da so po zakonu o socialnem zavarovanju dolžni v roku 8 dni sporočiti v personalni pisarni, referentu za socialno zar varovanje, ki postopek nadalje ureja, vse spremembe, ki vplivajo na pravico do zdravstvenega zavarovanja zavarovancev samih, posebno pa njegovih družinskih članov. (Preberite navodila na zadnji strani zdravstvene knjižice!) K tem spremembam spadajo zlasti: prenehanje rednega šolanja otrok, povrnitev delovne zmožnosti, nezmožnosti družinskih članov, spremembe davku zavezanih dohodkov, 'razveza zakona, spremembe priimka, spremembe stanovanja, rojstvo ali smrt v družini zavarovanca, zaposlenost zakonskega druga in podobno.
Kdor zdravstveno knidžico izgubi, dobi novo šele ko to javi pristojnemu organu in ko izgubljeno knjižico prekliče v Uradnem listu.
Zavarovane osebe, ki imajo potrdila za zdravstveno varstvo, morajo pri uveljavljanju zdravstvenega varstva dokazati svoj-stvo zavarovane osebe is tem potrdilom.
Ponovno opozarjamo prizadete, naj ta navodila upoštevajo, ker v nasprotnem primeru ne bodo mogli uveljavljati pravic do socialnega zavarovanja.
Iz personalne pisarne
Na 5. redni seji delavskega sveta dne 13. 11. 1962 so bile izvoljene naslednje komisije delavskega sveta podjetja v sestavu:
I. Komisija za delitev čistega in osebnega dohodka:
1.	Merjasec Jože
2.	Gaber Koman
3.	Trček Milka
4.	Vidrgar Janez
5.	Klešnik Ciril
6.	Razdevšek Silvo
7.	Suvorov Ivan
2. Komisija za gospodarska vprašanja:
1.	Lejko Jože
2.	Bahovec ing. Majda
3.	Tomažin Lado
4.	Vide ing. Franc
5.	Avbelj Ivo
6.	Mrhar Ivan
7.	Šmigoc Vlado
5. Komisija za kapitalno izgradnjo:
1.	Novak ing. Nebojša
2.	Vavpotič Aleksander
3.	Gleščič Milan
4.	Mihajlovič Ljubiša
5.	Hribar Franci
6.	Gorše Leopold
7.	Bogovič Ivan
4. Komisija za nabavo in odpis osnovnih sredstev:
1.	Curk Niko
2.	Hribar Ivanka
3.	Barovič Rado
4.	Beličič Anton
5.	Drnovšek Viktor
6.	Zajc Ignac
7.	Jeriha Ciril
5. Uredniški odbor tovarniškega časopisa »Naše delo«
1.	Poženel Riko
2.	Fras Majda
3.	Robida Stane
4.	Novak Anton
5.	Brinšek Franc
Celuloza . . .	100	100
Beljena celuloza .	100	106
Lesovina . . .	I!®	96
Papir		100	96
Pino tam ....	100	108
V mesecu inovembru nismo dosegli kumulativnega letnega plana pri proizvodnji papirja in lesovine. V tem mesecu smo opravili remont parnih kotlov, kar je vplivalo na znižanje hitrosti papirnih strojev za ca. 25 °/o. Zato je razumljivo, da se je znižal količinski obseg proizvodnje pa-
VLADO ŠMIGOC NA NOVI DOLŽNOSTI
Na 8. redni letni konferenci mladine občine L jirb Ij au a - Most e -Polje je bil izvoljen za predsednika občinskega komiteja LMS Moste-Polje naš mladinec, tov. Vlado Šmigoc. Do sedaj je bil predsednik mladinskega aktiva v naši tovarni. Njegovo delo je prevzel tov. Jože Marolt.
Obema želimo rori družbenopolitičnem delu veliko uspeha.
žaftimiVojči
iz. naša silake.
Mogoče niste vedeli:
KDO SO PROIZVAJALCI PAPIRJA?
Ko ,so se s tempom razvoja civilizacije pokazale nove potrebe po večji količinski uporabi sredstev za pisanje sta postala predraga papirus in ipergament. Potrebno je bilo iznajti novo cenejšo surovino in novo vrsto sredstev. Tako se je pred 1857 leti začel izdelovati papir. Prvi postopek o izdelavi papirja se je pojavil na Kitajskem. Ta »patent« se pripisuje tedanjemu visokemu kitajskemu državljanu T’Sai Lunu. Torej prvi »papirni-čar« j,e bil Kitajec T’Sai Lun. Proslavil se je 105. leta.
PAPIR V NAŠI TOVARNI
Prvi trak papirne površine v industrijskem pomenu besede je bil narejen v naši tovarni na dan 24. junija 1843. leta. Papirni stroj na katerem so bile izdelane prve količine našega papirja ne obstaja več. Demontirali so ga in prodali. Torej leto 1963. bo naše jubilejno leto. Vevški pa-pirničarji bodo slavili 120-letnico njenega obstoja.
pirja. Na znižanje proizvodnje je vplivalo tudi manjše število obratnih ur in precej veliki zastoji zaradi tedenskega čiščenja.
Zaradi vedno večjega poudarka kvalitetni izdelavi lesovine je opaziti sorazmerno padanje količine glede na plan.
Boljše izkoriščanje kapacitet v belilnici je vplivalo na povečanje količine beljene celuloze.
V obratu Medvode proizvodnja celuloze ne odstopa od plana. Količinski obseg proizvodnje se v zadnjih mesecih ni bistveno spremenil.	Majda Stele
NEKAJ VAŽNEJŠIH SKLEPOV IZ ZADNJIH DVEH SEJ
DELAVSKEGA SVETA OBRATA VEVČE
* V zvezi s popravki vrednosti delovnih mest je odobril popravke akordnih postavk za razkladanje surovin za_ čiščenje lesa in nakladanje gotovih izdelkov.
■	Priznal je predloženo ler s Ivico nagrajevanja za menjavo strojne opreme.
® Odobril je predpis norme za pakiranje izmeta.
■	Mesečne pavšalne zneske za dežurstvo ključavničarjev je povečal za 700 din, prav tako je priznal dodatek 500 din za delavce, ki so zaradi nujnosti pozvani na delo med 22. in 5. uro. Povišal je pavšalni znesek vozniku za hranjenje vprežnih konj in vrtnarju za nego vrta.
■	Pripravniški staž na visoko strokovnih mestih v podjetju traja 2 leti, na višje strokovnih leto in pol, na nižje strokovnih pa 1 leto. Osebni dohodek v prvi polovici pripravniške dobe se zniža za 15 %>, za drugo polovico pa 10 %>. Delavcu v proizvodnji, ki se uvaja v delo na delovnem mestu, se zniža osebni dohodek za
10 °/o.
■	Potrdil je predlog akorda za remont kotlov s predpisi o načinu izvedbe remonta in opisi posameznih del, za katera sta odgovorna vodja kalorične centrale in šef energetike.
Pretok materiala - važen element v kalkulaciji lastne cene proizvoda
S problemom pretoka materiala se srečujemo' v tej ali oni obliki povsod v vsakdanjem življenju. Kakor je v našem podjetju, tako je tudi v vseh drugih gospodarskih organizacijah odvisno nemoteno poslovanje v veliki meri tudi od transporta ali bolje rečeno od pretaka materiala. Pod pretokom materiala razumemo vse operacije, k;i so v zvezi z materialom, raže,n operacij na poisameizmih strojih in če te miso kontinuirane (medkrajevni transport, interni transport, vmesna skladišča, skladišča surovim, pakiranje, enotna bremena, transportne naprave, skladišče finale proizvodov itd.).
Ce upoštevamo, da dosega pretok materiala v nekaterih panogah industrije tudi do 90 %> stroškov lastne cene in znašajo stroški izdelave isamo 10 Vo lastne cene proizvoda, se je vredno zamisliti in obravnavati stroške pretoka materiala kot stroške, ki iih je možno s smotrnim delom in poslovanjem znižati. Pretok materiala ni samo nekaj, kar mora biti, da proizvodnja teče, ampak je to poseben, urejen proces, ki se spremeni samo v primeru spremembe osnovnega tehnološkega procesa.
Poglejmo si najprej, katere so tiste karakteristike, ki iih moramo najti pri vsakem dobro organiziranem pretoku materiala:
1.	Pravilna lokacija stavb in razporeditev strojev ter naprav, ki omogočajo' najkrajše poti materiala.
2.	Časovna razporeditev pretoka materiala s nosameznimi operacijami na strojih, ki ne zahteva ^ vmesnega skladiščenja materiala (vsak m2 prostora oz. skladišč predstavlja določene stroške, prav tako razkladanje in nakladanje ,in z njima vezan interni tranispant).
5. Pravilno izbrana transportna sredstva in naprave, katerih kapacitete je možno maksimalno izkoristiti (ročni vozički, viličarji, razne vrste pnevmatskega transporta, transportne poti, dostopi, skladišča itd.).
4. Vzdrževanje in izboljšava obstoječega procesa pretoka materiala ter poučevanje osebja, ki v tem procesu sodeluje.
Tudi v naši gospodarski organizaciji imamo precej problemov v zvezi s pretokom materiala.
Poglejmo primer:
Večkrat nastane problem skladiščenja osnovne surovine-pa-pirja in celuloze. Ker smo že v uvodu omenili da vsak kvadratni meter skladišča stane določeni znesek, bi bilo idealno, ko bi bil prevoz celuloze na relaciji Med-vode-Vevče časovno razporejen glede na potrebo na papirnih strojih. Najcenejše za podjetje bi namreč bilo, če bi material tekel kontinuirano od izdelovalca surovin do skladišča finalnih proizvodov. Vsako vmesno prekladanje materiala stane in nepotrebno bremeni finalne proizvode. Seveda pa je v navedenem primeru problem transportno podjetje, ki te prevoze opravlja, in oa naš proizvodni program, ki je mogoče le preveč razdrobljen, tako da bi bilo tvegano razmišljati o taki varianti. Bolj zanimiv pa je drugi interni transport v podjetju. Znano je.
da imamo razne transportne naprave, od ročnih vozičkov, viličarjev, tekalnih žerjavov, do tovorniih dvigal. Vse te naprave sodelujejo pri pretoku materiala v vseh proizvodnih fazah. Ker ie izdelava papirja tipično množična, imamo praktično neprekinjen tok materiala, tako da lahko tudi izdelavo papirja na 'stroju smatramo za transport.
Poglejmo kako približno teče material v naši proizvodnji: Razkladanje iz vagona, transport z vozički, transport z dvigalom, skladiščenje surovin, transport v pripravi snovi, razpuščanje, hidravlični pretok do natočnega korita, transport na stroju, navijanje, transport v vmesno skladišče, skladiščenje, glajenje, transport na rezkaini stroj, rezanje, transport v ročno dodelavo z dvigali in vozički, prebiranje, transport, štetje, transport v odpremo. pakiranje, transport v skladišče finalnih proizvodov, 'skladiščenj e.
Kot vidimo, Imamo v celotnem procesu 8 večjih operacij, vse drugo pa je transporti ran je materiala po lOtbmitmih oddelkih iu skladiščih.
Če hočemo ugotavljati pravilnost transportiran ja oziroma izdelati optimalne rešitve transportnih nrobiemov, moramo najprej analizirati obstoječe stanje.
Te analize nam pokažejo precej točno tudi stvari, ki iih sicer ne opažamo. Najboljši pokazatelj pa so stroški, ki so potrebni, da se pretok materiala vzdržuje. Na temelju teh se pri predelavi oziroma nabavi novih transportnih naprav odločimo za optimalno rešitev.
Se nekaj besed o zavijanju (embaliiranju). Moderna industrija stremi tudi za tem, da so stroški zavijanja čim nižji. Uvajajo se talko im eno vama enotna bremena za drobne artikle (npr. več manjših elementov se poveže v večjega, ki predstavlja enotno breme) in sistem paleti-ziranja. Za našo gospodarsko organizacijo je predvsem zanimiv sistem paletiziranja.
Kakšne so prednosti tega sistema :
1.	Poraba materialov za pakiranje je minimalna.
2.	Poraba časa za pakiranje enake količine j c tolikokrat manjša, kolikokrat je količina večja.
3.	Lahko se uporabljajo viličarji. ki predstavljajo večjo kapaciteto.
4.	Izrabi se celotna prostornina skladišča s tem. da ise skladišči v več nadstropij.
5.	Hitrejše nakltilanje na vagone im kamione, ker delo lahko opravlja viličar.
Lahko bi naštevali še in še. Vendar je že tako, da uredimo em problem, takoj pa se pojavita najmanj dva nova. No, ne glede na to, bo potrebno tudi pri nas že v bližnji prihodnosti pričeti z delom tudi na tem področju.
ing. Franc Vide
PROIZVODNJA V 1962. LETU
V vseh jugoslovanskih tovarnah papirja in kantona je predvidena količinska proizvodnja v letošnjem letu 285.000 ton. To bi pomenilo približno 16 kg papirja na prebivalca.
sutma Ksmn m mmsj/nrmcewio2C
O O ©.
©—0—0—--0 *©—-©-
1	apJtnrH.njtna cefu/oto
2	oaJn/tv hiorobs/o/.
3	monck/ono^tffUi k,y;/u) A. alko/ttocijo
5
6
7* 6ub*t(tuCyQ
8	Zorenj z
9	<)o/o<s f>roofokt
&
K tdanku na 1. strani: »Novi proizvodni oddelek v obratu Vevče«
Kaj nam povedo številke okoli letovanja?
Leto 1962 se bliža koiiicu, dopusti so že daleč za nami in ostal je le spomin na lepe dni. ki jih je marsikdo od nas v krogu svoje družine ali znancev prebil to leto na letovanju v No^-vigradu ali na Rovtarioi, ob dobri postrežbi izredno marljivega osebja počitniških domov. Visi smo enakega mnenja, da je bila hrana in postrežba v primerjavi ,s ceno penziona zares dob,ra, zato se mi zdi pravilno, da si. malo točneje ogledamo uspeh poslovanja obeh domov.
Počitniški dom v planinskem predelu na Rovtarioi ima kapaciteto 25 ležišč. Tudi kapaciteto v Novigradu so razširili za 12 ležišč s postavitvijo treh weekead hišic. V obeh domovih je sedaj 117 lež:šč, kar zadostuje potrebam našega delovnega kolektiva.
Počitniški dom v Novigradu je bil odprt od 10. junija do 14. septembra, to je polne tri mesece, dom na Rovtarici pa le od 20. julija doi 20. avgusta, iz česar se da sklepati, da je v našem kolektivu mnogo večje zanimanje za letovanje na morju, kot v planinskih predelih, kljub temu. da je bila cena penziona na Rovtarje! nižja kot za Novigrad. Morda je temin vzrok premajhna propaganda za letovanje v tem kraju, saj nudi Rovtarica is svojimi gozdovi v resnici možnosti za prijeten oddih. To potrjujejo izjave tistih članov kolektiva, ki so letos letovali na Rovtarici. Te so polne pohval, ki dokazujejo, da idila tega planinskega kraja privlači posebno tiste. ki si želijo miru in svežega zraka.
V	letošnjem letu sta bila oba domova odprta tudi za tuje goi-ste, kar je mnogo pripomoglo k boljšemu ekonomskemu uspehu.
V	obeh domovih je letovalo 576 oseb:
Novigrad:
aktivni člani kolektiva . . •	,	•	•	•	•	171	oseb
svojci (ožji) članov
kolektiva........ 259	oseb
drugi................93	oseb
skupaj ................. 503	oseb
Rovtarica:
aktivni člani	kolektiva .	26	oseb
ožji svojci članov kolektiva ................. 54	oseb
drugi.....................13	oseb
skupaj....................73	oseb
V	obeh domovih:
aktivni člani kolektiva ......................197	osel)
ožji svojci članov kolektiva ................ 273	oseb
drugi................106	oseb
skupaj.............. 576	oseb
Skupno je	bilo	izvršenih	7295
dnevnih penzlonskih storitev, od tega:
za aktivne člane kolektiva ........................1.896
za ožje svojce članov kolektiva ...................2.688
za Jiugoitefcsitil........... 471
za tuje goste im upokojence ..................... ...	933
za enodnevne (nedeljske) in slučajne goste ca. .	.	741
za personal domov . .	.	566
skupaj......................7.295
Iz navedenih pregledov izračunov dnevnili penzionskih storitev je razvidno, da je naša domova letos obiskalo mnogo nečlanov kolektiva in da je bilo izvršenih veliko enodnevnih ali dvodnevnih penzionskih uslug za naše člane ali druge goste, kar velja zlasti za dom v Novig,radiu.
Približen obračun poslovanja v obeh dom ovili je naslednji:
Dohodki:
vplačila za penzi-onske storitve dotacije podjetja . skupaj ............
Izdatki:
izdatki za material, osebni dohodki in ostala režija, takse, itd, .	. .
neobračunana in neplačana amortizacija ca. . . skupaj.............
Rekapitulacija: izdatki .... dohodki .... Saldo — minus .
6,749.743 din 6,697.055 din 52.708 din
Pripominjamo, da se bo ta razlika minusa 52.708 din lahko krila iz sredstev sklada skupne porabe, kot to določa zakon o ustanavljanju in poslovanju počitniških domov. Podjetje je dose-daj dotiralo 936.640 din. Po omenjenem zakonu pa bi lahko iz sredstev skupne porabe za znižanje cene penzionskih storitev za člane kolektiva in njihove svojce (500 din penzion) dotiralo
2,292.000	din (4.584 penzionskih dnevnih storitev + 500 din).
Torej je razlika:
višina možne dotacije iz šklada skupne porabe . dejanska datacija
2,292.000 din 989.348 din
razlika............. 1,302.652 din
V navedem obračunu so zajeti vsi stroški v zvezi ,s poslovanjem počitniških domov, razen, da je amortizacija še neobračunana in neplačana, in zato navedena v nribližnem znesku. Ni pa še plačana taksa za uporabo obalnega prostora v znesku 260.000 din. Občinski ljudski odbor je namreč poslal odločbo o vplačilu
260.000	diu takse za uporabo
obalnega prostora po zakonu o izkoriščanju Ink An pristanišč.
Te takse ne nameravamo plačati za prostor, ki služi za oddih in letovanje članov kolektiva in nima nič skupnega z lukami in pristanišči.
Ekonomska cena enodnevnega penziona je po tem računu 682 din, kar je v primerjavi s cenami v drugih domovih oddiha raznih kolektivov malo, da ne govoinimo o cenah dnevnih penzionov v gostinskih in turističnih objektih. Za nizko ekonomsko ceno 682 din za penzion gre velika zasluga osebju doma v Novigradu in pa dejstvu, da je bil dosežen visok promet (1.800.000 din) im s tem čisti dohodek v bi-feju doma, kar je znatno pocenilo usluge, kakor tudi dejstvo, da je dom o,bliskalo precej tujih gostov, ki so plačali 1000 din za penzion, člani kolektiva pa le 450 din v sezoni, v predsezoni pa celo le 300 din.
Zaradi omenjenih razlogov je tudi prispevek podjetja minimalen, saj znaša le 43 °/o od zneska, ki bi ga podjetje po že navedenem zakonu lahko prispevalo iz sredstev skupne porabe.
Za čim boljše poslovanje v domovih oddiha in čim boljše počutje naših ljudi na okrevanju bo treba do prihodnje sezone izvršiti še nekatera vzdrževalna in preureditvena dela.
Kreftove »Celjske grofe« smo že pred časom videli na naši sceni v izvedbi domačih amaterjev
Kreftovi »Celjski grofje« na odru DPD Svobode-Zadvor
Rovtarica:
manjša popravila in predelava štedilnika na drva
Novigrad:
ureditev odtoka iz greznice .....
zazidava terase — jedilnice .....
vzidava vrat iz bifeja na teraso .	.	.
tlakovanje tal pred teraso ......
tlakovanje steze do 'novih treh v-.eeikemd skupaj .................................
h išic
160.000	din
600.000	din
180.000	din
45.000	din
180.000	din
64.000	din 1.069.0100 din
Zal vlada v našem bližnjem okolju na kulturnem polju veliko mrtvilo, zato je tem bolj pozdraviti delo DPD Svobode 'Žadu or. ki razen papirniške godbe na pdiala edina še opravlja svoje poslanstvo.
Njeno aktivnost zaznavamo ob pestrem delu pevcev, zlasti pa dramske sekcije. Tako so imeli 8. decembra premiera Kreftovih »Celjskih grofov«. Zahtevno delo je terjalo mnogo truda, zlasti če povem, da so igralci po večini delavci, ki so vezani na svoj delovni čas in žrtvujejo preostanek časa za kulturno delo v kraju, n katerem živijo in posredno za
Ker je bil dom jul Rovtarici slaba obiskovan, so bili nekateri člani kolektiva mnenja naj se dom proda. Mislim, da bi bila s tem napravljena velika napaka in slaba usluga delovnemu kolektivu. ki si želi letovanja v gozdnatih predelili Jelovice. Treba je omogočiti, da se bodo doma posluževali naši člani vedno, kadar je le dostop možen. Mnogi bi želeli iti tja na krajši oddih za dan ali dva. zlasti pa tisti, ki imajo lastna prevozno sredstvo.	Ciril Jeriha
DOPISUJTE V »NAŠE«DELO«
oHamtCa, odi &0 dedek (Afaaz. „ ..
Mamica, ali bo imel dedek Mraz belo brado?
Mamica, ali bo Imel tudi srnico s seboj? Ali je njegov medvedek hudoben? Koliko pa bo imel palčkov s seboj? Kaj pa babica? .. .	-
Taka in podobna vprašanja so se vrstila, ko so malčki članov kolektiva čakali na prihod dedka Mraza in njegovo spremstvo.
Letos so bili povabljeni in obdarjeni vsi otroci od 2. do tO. leta starosti. Medtem, ko smo druga leta sami prirejali prihod priljubljenega starčka izpod Triglavskega doma (navadno v sortirnici papirja ali v zadružnem domu v Zadvoru), je nam letos priskočilo na pomoč Mestno gledališče v Ljubljani. s katerim smo glede tega sklenili pogodbo že spomladi.
Prireditev je bila nad vse prisrčna, tako da so se naši malčki počutili prav lepo, pa tudi mi smo bili zadovoljni — zato, ker so bili otroci srečni.
V prihodnje bo treba tudi dopuste planirati
5,760.395 din 936.640 din 6.697.055 din
6.449.743 din
500.000 din 6,749.743 din
Prejšnja leta, pa tudi letos, se je dogajalo, da so delavci z istega delovnega mesita hkrati zahtevali letni dopust. Zato pa tisti delavci, ki so letni oddih planirali že vnaprej, niso mogli izkoristiti prostih dni. Taka kritična obdobja so nastajala ob časn košnje, borovnic, ob času obiranja sadja in podobna, pri tem pa se ni nihče oziral na nemoteno .poslovanje proizvodnega oddelka in je bil odnos marsikoera do razmer, oziroma do posledic, ki nastanejo izaradi takih primerov, drugotna stvar. Dopuste so drobili ali vsaj poskušali drobiti na posamezne dneve ali celo ure. kar pa je v popolnem nasprotju z namenom, ki ga dopust .ima in celo nasprotno z določili zakona •o delovnih razmerjih.
Tako je vladala v podjetju pri obravnavi dopustov neenotnost in obstajala neenakopravnost pri možnosti izrabe letnega oddiha.
Na zadnji seji delavskega sveta iso predlagali uvedbo planiranja dopustov roo enotnih načelih in kriterijih za oba obrata in za vsakega posameznika. Glavna vsebina tega predloga je v tem, da naj bi izdelali pravilnik o dopustih, izdelajo naj sc plani dopustov za vsako zaključeno delovno enoto, dopusti naj bodo nedeljeni ali pa vsaj v dveh delili in to enakomerno skozi vse leto. Ozirati bi se morali zlasti na dneve večjih po-
pravil strojev, ko bi odvisni delavci lahko izkoristili svoj odmor. Jasno je, da si vsakdo želi na oddih v poletnih mesecih. Ker pa to v večjih oddelkih ne bo mogoče, bo pač treba voditi evidenco in razporeditev iz leta v leto menjati. Ozirati pa se bo treba na ljudi, ki imajo šoloobvezne otroke. Le-tem naj bi se
omogočil dopust v času šolskih počitnic. S tem v zvezi bo treba do potankosti urediti organizacijo letovanja v počitniških domovih.
Morda bodo pri tem nastopile težave, vendar moramo imeti pred očmi nemoteno proizvodnjo in temu primerno prikrojiti lastne interese.


Ii:
kulturno delo širše okolice. Vaje pozno v noč, učen je in delo o kolektivu igralcev zahtevajo napor, pri katerem ne omaga samo tisti, ki ima ali posebno veselje do igranja ali pa je pri njem čut potrebe po kulturnem izživljanju večji kol malomeščanska ko-modnost tistih, ki bi kulturno prosvetni aktivnosti lahko marsikaj dali, pa lenobno stojijo ob strani, čeprav jih ne ovira ne starost niti ne prevelike delovne dolžnosti.
V	tem aktivu je vključeno tudi nekaj članov našega kolektiva, ki jim gre vse priznanje, saj kljub delu na terenu ne zanemarjajo dolžnosti na delovnem mestu.
Nekaj besed o sobotni premieri -»Celjskih grofov«:
Jasno je, da diletantskega odra v nobenem primeru ne moremo enačiti s poklicnimi gledališči, kjer ni vprašanje izbire igralcev, kjer so sredstva za tehnično izvedbo predstav, za opremo in ureditev zagotovljena in kjer je tehnika predstave organizirana do potankosti.
Gledano s te perspektive, je bila predstava na zadovoljivi višini. Kakor je v navadi pri takih odrih, tu ni bilo predolgih odmorov, kostimi so ustrezali času, ki ga je predstava podajala in tudi maske so- bile z nekaterimi manjšimi izjemami realne. Iz predstave se je odražala strokovna roka vodenja, ki pa oseh hotenj ni do kraja izpeljala, najbrž zaradi objektivnih vzrokov in težav. Scena je bila enostavna in je dajala obeležje realnosti, tj: igralca in gledalca je postavila v dobo pričetka novega veka.
In še besedo ali dve o igralcih. Bolje od ostalih je bil podan Uk Urlika in trgovca, pa tudi padar je zadovoljivo podal tedanjega meščana, škoda je le v tem, da je v zadnjem dejanju prešel v preostro karikiranje. Dobro so svoje naloge podali tudi Herman, Veronika in pravdač, vendar so vsi ti. kakor tudi knez Piccolo-mini in sodnik, slabše interpretirali ose daljše govore, na katere je Kreft postavil vso važnost drame in ki kar akter izirajo negativno in pozitivno moralo tedanje dobe.
V	splošnem pa bi predstavo ocenil prav dobro, čemur bi se po vsej verjetnosti pridružili tudi gledalci, saj so napolnili dvorano' do zadnjega kotička, kar je znak, da je naša okolica^ potrebna takih predstav in si želi kulturnega sodelovanja.
Na
nega
KEGLJANJE
pirvemisitveni tekmi »Zele-razreda« je naša ekipa premagala ekipo Javnih skladišč z rezultatom 341 : 307 kegljev, srečanje z Emono it>a izgubila za it kegljev.
Bilanca tekmovanja je do sedaj pozitivna v razmerju 4:2.
ODŠLI SO V POKO]
KADROVSKA SLUŽBA POROČA

Spet so nas zapustili trnje Slani našega fcolekitiva, ki so v,so ali večji del delovne doke preživeli med nami.
Franc Knific se je zaposlil že kot petnajstletni fantič leta 1918. Y tistem času je bilo v vsej tovarni zaposlenih ca. 50 ljudi. Vsak dan iso skuhali le en kuhalnik celuloze. Po jprvti svetovni vojni se je vključil v delavsko organizacijo, kjer je delal do druge svetovne vojne. Najbolj mu je ostalo v spominu najbolj težavno leto 1937, ko je bila v Vevčah stavka. Tedaj tudi v Goričanah niso obratovali. Za delavca z družino in brez dohodkov je bilo to težko.
Tov. Knific je delal v glavnem na lesnem prostoru, cb upokojitvi kot iprevzemalec lesa. Več kot 10 let je bil v naši tovarni in v tem času se je res marsikaj spremenilo. »Od takratne tovarne pred 40 leti je ostalo nespremenjeno le eno izmed skladišč,« je zaključil tov. Knific.
Nekaj let za Knificem sta se zaposlila v tovarni celuloze v Goričanah tudi ostala dva današnja upokojenca — Janez Luštrek leta 1929 in Anton Belec
lota 1930. Tudi njima ni prizanesla brezmoselnosi leta 1957 in tudi onadva sta morala premagati marsikatero težavo v svoji delovni dobi.
Tov. Belec je začel v tovarni kot čistilec lesa, prevzemalec lesa, vodja razkladalne skupine, mojster lesnega prostora, od leta 1954 pa je bil vodja pripravljalnice lesa in to je ostal do upokojitve.
Tov. Jauez Luštrek se je izučil zidarske obrti pri privatniku mojstru Kožuhu na Ladji, ki je tudi opravljal vsa zidarska dela v tovarni. Ko pa se je tov. Luštrek vrinil iz vojske, so pričeli v tovarni sami z obzidavanjem kuhalnikov. Tov. Luštrek se je lotil tudi del v 50 m visokem tovarniškem dimniku, ker mu velike višine niso delale nobenili preglavic. Tov. Luštrek je takoj po vojni pa vse do upokojitve uspešno vodil zidarsko delavnico.
Ob »upokojitvi želimo vsem trem trdno zdravje, mnogo zadovoljstva in prijetnih uric.
Ko smo pogledali d personalno kartoteko obrata Vevče, smo dognali, da sta nas spet zapustila dva zaslužna tovariša našega kolektiva in odšla v pokoj. Tokrat se je od njiju poslovila EE remontnih delavnic, ki je z njima izgubila ne samo dobra strokovna delavca, ampak tudi dobra tovariša, na katera so se lahko zanesli tako mojstri, kakor tudi ožji sodelavci. Kvaliteta njunega dela, discipliniranost in sodelovanje z delovnim kolektivom lahko služi za zgled ožjemu in širšemu delovnemu kolektivu.
FRANC ANŽUR je vstopil v podjetje 27. maja 1921 kot pomožni delavec. Zelja po znanju ga je neprestano spodbujala k napredku in izpopolnitvi znanja. Če k temu pridenemo še njegovo marljivost in discipliniranost, se ni čuditi, da je s kvaliteto svojega dela kmalu nadkrilil celo izučene delavce svoje stroke in postal ključavničar 1. in kasneje
tudi vodja montažne skupine — V K delavec. Za svoje vestno delo je bil od leta 1947 dalje večkrat pohvaljen in nagrajen. Če kje, potem gotovo pri njem niso padle pohvale na nerodovitna tla.
Tudi o zasebnem življenju je bil vselej marljiv. Postavil si je prijeten dom ob vodi, kjer bo s svojo družino preživel leta miru, ki si jih je v resnici zaslužil in kar mu želi tudi celoten kolektiv.
VALENTIN ŠTEBE je vstopil v našo tovarno 4. novembra 1942. leta. Kot zvestemu delavcu gre tudi njemu vse priznanje. Med sodelavci je bil priljubljen, njegovi predstojniki pa so se nanj ob vsaki priliki lahko zanesli.
Do vstopa o službo pri nas je bil avionski mehanik in ključavničar pri Pomorski vazduhoploo-ni šoli. Kot vesten delavec o podjetju je bil večkrat nagrajen in leta 1948 tudi proglašen za racio-nalizatorja.
IZ OBRATA MEDVODE
V	mesecu novembru 1962 so se zaposlili:
Franc Jenko, sitrojnl ključavničar, Matija Jerebic, razkladal ec surovin, Arif Mahmujtovič, prenašalec lesa, Halli Nuhanovič, izpraznjevalec snovnih j am,
Janez Gašperin, elektrotehnik, Hasan Pajič, II. pomočnik dzžemal-nega stroja,
Arif Osmančevič, nakladalec lesa, Anton Furar, razkladalec surovin, Zahid Nuhanovič, nakladalec lesa.
V	mesecu novembru 1962 so zapustili obrat:
Abdurahman Sanic, čistilec lesa, odšel samovoljno,
Anton Bartakovič, II. pom. izže-mainega stroja, odšel samovoljno, Florijan Luštrek, pripravi j alec kisline, odšel v JLA.
IZ OBRATA VEVČE
Prišli so v mesecu novembru 1962:
Andreja Rupnik, kemotehnilk — analitik,
Himza Ibrahdmovič, nanosilec na holandcih,
Ibrahim Ibrahimovič, nanosilec na holandcih,
Štefan Žižek, pom. ključavničar,
Drag olj ub Vasilič, pomožni delavec,
Ana Grm, snažilka v ročni dodelavi,
Mihael Vene, nanosilec na holandcih,
NOV
»Janez, M si poznavalec kratic. Ali veš kaj je BB?«
»Kaj ne bi vedel, saj sem jo ze dostikrat videl na platnu.«
»Pa TT?«
»Tega pa vsak teden berem.«
Asim Grošič, nanosilec na holandcih,
Milovan Cvjetkovdč, nanosilec na holandcih,
Jože Pečar, pomožni delavec,
Franc Vrečar, nanosilec na holandcih,
Viktor Kovačič, pospravljal ec izmeta,
Majda Stele, analitik — planer, Pavel Ter, pomoč, kurjača,
Matija Tekalec, voznik lesa,
Milan Sivka, nanosilec na holandcih,
Stane Pungerčar, nanosilec na holandcih,
Ramo Džatferovič, nanosilec na holandcih.
Odšli v mesecu novembru 1962: Albert Škrinjar, invalidsko upokojen,
Cveto Stankovič, odšel v JLA, Marijan Krušič, odšel v JLA,
Ing. Pavla Kotnik, odšla na lastno željo,
Dragoljub Vasilič, odšel v JLA, Marijan Trentelj, odšel v JLA,
Ivan Bratun, odšel v JLA,
Valentin Štebe, upokojen,
Franc Anžur, upokojen.
Rojstva:
Alojzu Skubicu, Janku Vidicu in Zoranu Pircu se je povečala družinica za sina. Stanetu Ambrožiču pa za hčerko. Mladim staršem želimo veliko veselja s njihovimi malčki.
Iskreno čestitamo!
Poročil se je:
Anton Miklavčič
Čestitamo!
i c A
»Pa PPP«
>Tega pa ne vem.«
iVidiš, to je Peterček Pirc, ki je ta mesec pomnožil Zoranovo družino za enega člana.«
>A tako, potem pa iskrene čestitke!«
Poslovili smo se od sodelavcev
Mrzel, a lep sobotni -večer 17. 11. 1962. Pred restavracijo Vevče ob 7. uni tovarniški avtobus. Napolnili so ga delavci iz kovinske delavnice. Odpeljali ^s»o se na »poslovilni večer k Lovšatu v Sneberje.
Odšla sta v pokoj sodelavca in dobra tovariša Franc Anžur in Valemtin Štebe.
Po»sedli smo »ob pogrnjenih mizah in v lepo zakurjeni dvorani. Natakarica je takoj stopila v akcijo.
Po kratkem razgovoru se je o»d sodelavcev prisrčno poslovil z nekaj besedami in skromnim darilom Ivan Peterca. V imenu uprave podjetja pa se je od njiju poslovil šef oddelka za vzdrževanje ing. Franc Vide. Zahvalil se jima je za prisrčno »sodelovanje ves čas dela v podjetju in se jima priporočil, če bi se pokazale potrebe v podjetju, da bi »še priskočila na pomoč.
Vsi so dvignili kozarce in nazdravili slavijenoema. Med družbo »sta si slavljenca poisikala vsak svojo plesalko in ob glasbi zaplesala sama in s tem povedla vso veselo družbo v prijetno rajanje.
Ko so se duhovi razvneli in s»o čustva domačnosti zabave prišla do jrrijetnega razpoloženja, so začeli nastopati posamezniki v spontanih točkah, ki so zabavale celotno družbo, posebno pa naša slavljenca. Kdo bi si m slil, da imamo toliko skritih talentov, ki ,so zmožni zabavati svoje okolje na tako »prijeten in duhovit način. To je »potrdila vsa družba, ki je z močnim aplavzom zahtevala ponovitev »posebno pestre točke tov. Adija.
Ob prijetnem kramljanju je čas hitro potekal, tako da se je družba razšla v zgodnji jutranji uri.
Ta lep družabni večer je dokaz, kako sta bila upokojena France in Valentin priljubljena med svojim ožjim in »tudi širš.im kolektivom.
Ida
Kolodrobarske novice
KAKO POSAMEZNI ČLANI KOLEKTIVA ZAPRAVIJO DENAR?
Janez zadnje čase s povečano prizadevnostjo »potegne« kar precejšno vsoto — veliko več od Cirila. Pa ga vpraša Ciril: »Kam pa daješ denar pri tako mastnih zaslužkih, nikoli pa se ne pohvališ, da ti ga ne manjka.«
»Oh, z denarjem so večni križi in težave. Z njim sem vedno na psu, kot ti. Vsak mesec, ko dobim plačo, moram obvezno odšteti za hrano, stanovanje, elektriko in še druge drobnarije, tako da mi ga že pri tem zmanjka ena tretjina. Vse kar mi pa še ostane pa redno pobere Trajkooič (zastopnik hranilnice).
SE ENA IZ MENZE
»... in tudi to me zanima: kaj bomo jedli za praznike?«
»Kako si še ti za luno! Saj je to lahko izračunati.
Poglej: makaroni, krompir, riž, makaroni, krompir, riž, makaroni, krompir, riž, makaroni... Torej za kosilo na novo leto bodo makaroni. Za vrsto nisem siguren, lahko so navadni, lahko pa tudi vrtani.«
VABILO
Društvo inženirjev in tehnikov je organiziralo v začetku tega meseca strokovno predavanje.
Brali smo izobešene plakate — vabilo:
»Vabimo ose člane kolektiva na predavanje, ki bo 5. XII. 1962 ob 18. uri o Rdečem kotičku itd... ■«
Lahko si predstavljate predavanje o tako »velikih« prostorih kotička, če bi se res osi povabljeni odzvali vabilu. Zato je umestno, da se s tega mesta pohvali uvideoripžt—oseh tistih, ki so ostali dou
fjlliiiisa ~j
— Tonček, pojdiva v Rdeči kotiček, tam bova brez skrbi prižgala...
PO PAPIRNIŠKO
Kako se imaš?
Srednje fino!
Zakaj si tako žalosten?
Kako ne bi bil, ko pa sem absolvent no suh!
*
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bodo o novem bloku kupili budilko. Zaradi dobre akustičnosti bloka bo ena zadostovala. Denar zbira hišnik!
POZOR, POZOR!
Kdor se želi iz kakršnih koli razlogov spomniti spominov na kilometrske vrste in se z njimi preseliti o čas pred desetimi leti, naj obišče naš obratni bife.
Privoščite si doživetje, te danes tako redke redkosti.
Najlepši prizori so dnevno od 8,45 do 9,45 ure dopoldne.
In še to: če želite jesti topli ali mrzli obrok, pridite vsaj pol
ure prej. Za topli obrok velja, da se vrinete v počasi premikajoče se vrste čim bolj od spredaj, in sicer z desne strani, kajti s tem, avtomatsko pridobite 99% možnosti, da še zraven krožnika in njegove vsebine dobite tudi žlico. V nasprotnem primeru se še morate enkrat postaviti v vrsto z leve strani, ali pa za vsak primer prinesite žlico s seboj.
Glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Tone Novak — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Majda Fras, Tone Novak, Riko Poženel in Stane Robida — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani