to Trbovlje — Ute oik: Stane Šuštar Odgovorni urod- v' ■ -v ' > feg 4 ~ .. <. ,:* LETO XIV.. - ŠT. 36 CENA 20 DIN VELIKO PARTIZANSKO SLAVJE NA VRHEH f. : i 'M l V lepem, sončnem vremenu se je zbralo na Vrheh okrog 6000 ljudi fa Revirjev in Savinjske doline, ki so skupaj z visokimi gosti, predsednikom Ljudske skupščine LRS Mihom Marinkom, podpredsednikom Zvezne ljudske skupščine in članom Izvršnega komiteja CK ZKJ Francem Leskoškom-Luko in članoma CK ZKJ Lidijo šentjurc in Sergejem Kraigherjem proslavili 20-letnico revolucije za Zasavje. Slovesnosti na Vrheh so se pa udeležili tudi bivši borci iz Slovenske Koroške, pripadniki JLA — graditelji Zasavske ceste in prvoborci iz Revirjev ta Savinjske doline Vrhe, 27. avgusta. Veliko partizansko slavje, ki je bilo danes na Vrheh v počastitev 20-letnice revolucije in 20-Jetnice Ustanovitve 1. revirske partizanske čele, združeno z otvoritvijo Doma revirskih in savinjskih borcev NOV, je poteklo v prijetnem tovariškem razpoloženju. K temu je pripomoglo tudi lepo sončno Vreme, ki je privabilo iz Revirjev *n Savinjske doline ter jz drugih Področij naše republike nad 6000 Dudi. Med nas pa so prišli tudi tovariši, ki so v letih pred drugo svetovno vojno vodili proletariat Zasavja in mu dajali napotkov za Neustrašno borbo z domačimi in tujimi izkoriščevalci in sovražniki. Tako smo na Vrheh prisrčno Pozdravili predsednika Ljudske skupščine LRS, tovariša Miho Darinka, podpredsednika Zvezne ljudske skupščine in člana Izvršnega komiteja CK ZKJ, tovariša Franca Leskoška — Loko, člana Centralnega komiteja ZKJ Lidijo Šentjurc in Sergeja Kraigherja. Zraven njih pa še bivše borce iz Slovenske Koroške, zastopnike Pripadnikov Jugoslovanske Bnd-*kc armade - graditelje Zasavske i Kljub terorju, Glavnjači in kon-I rentraci jskim taboriščem Bi leča, j Nova Gradiška to drugod, ni irspe-i lo reakciji zlomiti volje in daha I rnšlm partijskim voditeljem, da ne bi vztrajaj! pri svojem delu v organiziranju proletariata, prebujanju naroda in v pripravah na tetice dni, ki so nas čakali. Idejno oboroženi Plošči, vzidani na pročelju ob vhodu v Dom revirskih-ta savinjskih borcev NOV na Vrheh podpri! in moralno smo lahko premagali vse omenjene težave. Zato naj nri bo dovo- Svoj govor je tovariš Gornik žaljeno, da se ob tej priliki tem to- ključil takole: varišem in tovarišicam Iskreno »Borci to borke, tovariši to to-zah valim. varišice! Kraj Vrbe pa je pomemben tudi V spomin na dogodke, ki so sc zato, ker je bila tu formirana po razvijali na teh tleh pred vojno, prihodu okupatorja že leta 1941 ko so komunisti iz revirjev pod I. revirska partizanska četa, ki so vodstvom tovariša Mihe Marinka jo sestavljali najboljši sinovi re- vodili organizirane stavke prole-virjev, v glavnem komunisti. Ta tariata, smo borci NOV sprejeli partizanka zametek je imel že- na pobudo tovariša Leskoška to znane pozitivne posledice. Iz te Franca Popita 19. amaja lani počete so kasneje zrasle nove in hudo, da začnemo z gradnjo dobave partizanske enote, ki so s ma borcev NOV, in po zato, da svojo borbo zadajale sovražniku na ta načm kar najdostojneje povedno večje izgube ter se borile z častimo 20-letnico revolucije. Pri-ostaltoti do dokončne zmage. znati moram, da smo ga zgradili Preko Vrhov so vodile znane Izročil svojemu namenu. Z istim partizanske in .kurirske reti. Tu c-i-ro-n in enotnostjo pa se bomo lotili tudi novih nalog, ki bodo stale pred nami. * Kot bivši, borci za socialistično Jugoslavijo obljubljamo našemu partijskemu in državnemu vodstvu, da smo spričo naraščajoče nevarnosti spet pripravljeni braniti pridobitve narodnoosvobodilne borbe, ne glede na to, da bi bile za to potrebne ponovne žrtve. Trdno stojimo ob strani naše Zveze komunistov Jugoslavije in tovariša Tita!« Krajši kulturni program so nato izvajali pevski zbori iz Trbovelj, Hrastnik, Zagorja in Savinjske doline ter godba iz Trbovelj ta recitatorja Jelko Potočan in Rado Cešnovar. Zatem pa je podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, tovariš Fram« Leakošek-Luka odkril dve spominski plošči na pročelju ob Vhodu v doim, in sicer prvo v spomin na sestanek Komunistične partije Slovenije v mesecu avgustu 1938. leta, ki se ga je ude-ležfl tudi tovariš Tito, drugo pa v spomin vsem revirskim in savinjskim borcem NOV ob 20-iet-nici revolucije. Prisrčno pozdravljen je nato spregovoril nekaj besed predsed-; nik Ljudske skupščine LRS, Miha Marinko. Dejal je, da sicer ni piislil, da bi govoril, pa ga je k temu prisililo okolje in pa spomini na stare čase. Tovariš predsednik Marinko je obudil nekaj spominov na predvojna leta v Revirjih, ko so se na Vrheh zbirali najnaprednejši sinovi naše domovine, Sami KPJ to SKOJ. Zgledu prvih borcev — komunistov so sledile vse večje množice ljudi, tako da je vsa naša domovina v kratkem zagorela v plamenih vseljudske revolucije, Nato je tovariš Miha Marinko naglasil, da smo po zmagoviti revoluciji dosegli velike uspehe pri izgradnji socializma. Toda nekaterim ljudem na Zahodu ni všeč, da miroljubni svet, med katerega se prispeva tudi naša država, živi v miru. Ti ljudje kar naprej rožljajo z orožjem. Toda miroljubne sile v svetu so vedno močnejše in prav zdaj se zbirajo v Beogradu predstavniki ogromnih milijonskih narodov z vsega, sveta, da odločno pokažejo edino možno pot v trajni mir na svetu, to je pot miroljubnega sodelovanja ta sožitja med vsemi narodi sveta. Ob konca pa je tovariš Miha Marinko pohvalil prizadevanje trboveljske organizacije Zveze borcev NOV, da je na Vrheh zgradila Dom revirskih in savinjskih borcov NOV v spomini na zgodovinsko pomembna dogajanja, potem pa je prerezal trak ob vhodu v Dom, odklenil vrata to izročil ključe predsedniku gradbenega odbora Jožeta Pikin st. Po govoru predsednika ljudske • Rnpščtoe LRS, tovariša Mihe Marink^ oe je začelo na Vrheh prisrčno partizansko slavje, ki so ga Izpopolnile z nastopom zraven že omenjenih kulturnih skupin tudi godbe lz Zagorja to Zabukovce. Množica ljudi se je razvrstila po travnikih to obronkih bližnjih gpztftnr. Prepevajoč Udeležencem velikega partizanskega slavja na Vrheh je spregovoril tudi predsednik Ljudske skupščine LRS, tovariš Miha Marinko atom v revirjih to drugod. Nepozabna nam bodo ostala imena tovarišev Tita, Kardelja, Marinka, Leskoška, Mačka, Kraigherja, Sentjurčeve, Šlandra, Avbelja, Hohkrauta, Kešeta to drugih živih in padlih komunistov širom po Sloveniji to Jugoslaviji, ki so s svojim delom in napori služiti le svojemu ljudstvu. Ne bomo pozabil) organiziran®'o štrajkov v Trbovljah, ki jih je neposredno po nalogu Partije vodil tovariš Stiha Marinko, pri tem pa so sodelovali še Franc Leskošek — Luka, Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, ' Lidija Šentjur.-, Lojze Hohkraut, Lojze Ocepek in še drugi, a žal padli komunisti. Na mesto, kjer stoji danes naš Dom, je v najtežjih dneh pred drugo svetovno vojno vztrajala v kmečki zgradbi peščica komunistov pod vodstvom tovariša Mihe Marinka in vztrajno vodila revirski proletariat v borbi za svoje pravice. Vsi napori komunistov pa ne bi imeli uspeha, če ne bi ljudstvo tega kraja, posebno pa proletariat revirjev, enodušno sledil njihovi dejavnosti in podpiral njihove napore. E i " l • -'šTm m&Smmm* Tovarišu podpredsedniku Zvezne ljudske skupščine, Francu Lesko-šku-Luki, predaja komandant partizanskih patrulj, Dolfe Hohkraut. raport Med nastopom združenih pevskih zborov na Vrheh so se srečevali štajerski, dolenjsk? in moravški partizani. Preko tega sedla je med narodnoosvobodilno, borbo vodil partizane tudi tovariš Franc LeskoŠek-Luka, ki je borcem ob tej priliki pojasnjeval pomen tega kraja. V mnogih hišah na tem področju so naši ljudje nuditi zavetje partizanskim borcem. Skratka; partizan se je ta več ali mani počutil kot doma.« predvsem s pomočjo trboveljske komune to njenih delovnih kolektivov, kakor tudi z nesebično pomočjo tovarišev Iz Savinjske doline to Celja. Zato smo tudi sklenili, da se dom imenuje Dom revirskih in savinjskih borcev NOV. S skupnim sodelovanjem smo zgradili dom, ki ga bo danes predsednik Ljudske skupščine LRS, tovariš Miha Marinko odprl to šega Doma partijska konferenca, ki ji je prisostvoval tod] tovariš Tito. Vsi ti pomembni dogodki so imeli za posledico večjo aktivnost naših komunistov med proletari- *®stc, prvoborec Iz Revirjev to Savinjske doline in številne druge taste, ki so prihiteli na Vrhe. Revirji so bili že v soboto pozidan v prazničnem razpoloženju. Najbolj pač Trbovlje, ki so *• za to priliko nadele praznično }jcr. S cestnih drogov to številnih J’1* so vihrale zastave, pozdrav-Dajoč vse tiste goste, ki so v so-in Aedeljo skozi Trbovlje na Vrhe. *e v soboto »o odšli na Vrhe ®rvi gostje. Med prvimi, ki so ganili na pot, so bili bivši borci, j1' so sc zbrali v partizanskih partijah in šli po starih partlzan-2t,h poteh mimo Podmcje to <>bin na Vrhe. Iz Trbovelj pa so (udi taborniki, ki so na pla-nad Domom postavili šotore, ‘ uredili tabor to preživeli večer izbornem ognju. Proti večeru a je prišel na Vrhe tudi podpred-Zvezne ljudske skupščine > 'arij Franc Leskošek — Luka i družbi z nekaterimi družbenimi Hnlltlfniml delavci iz Trbovelj. 1 lalo po deveti uri v nedeljo so . 'rzznikl predvojaške vzgoje sku-g., s člani Združenja rezervnih 7 c,rJev fr podoficirjev Iz občin tj, ®c in Trbovlje uprizoriti tak-,|, n° vajo, ki so si jo udeleženci pl* z zanimanjem ogledali, ij- r<,(i deseto uro so »e začeli ^jčženci slavja zbirati pred Do-rt'virak-ih >n savinjskih bor-^ NOV. pričakujoč, da se ,yačn» proslava 20-letolce revo-j/e Za Zasavje, odigrani Internacionali Je v j, zborovanje Peter — Kos >i41 pjruška, ki je pozdravil vso 8 I'otpm l»a komanda n! tiranskih patruU in 2 patrul j tC'"*kov predvojaške vzgoja, t! Hohkraut, predal raport komandantu NOV in par-OUh odredov Slovenije. pod-Itj^edniku Zvezne ljudske skup- partizanske resmi to govoreč o spomurnih na | rrvne dni naše revolucije, je ne-i '.idjsfco popoldne kaj hitro minilo. Treba se je bilo posloviti. Toda vsi, ki smo na. ta. dan obiskali j l Vrhe nad Trbovljami, smo oblju-jj bili, da se bomo tja še vndti. Marijan Lipovšek TUKAJ SE JE VRŠiLAl&NFERENCA KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE, MESECA AVGUSTA 1038. LETA, KATERI JE PRISOSTVOVAL TOV. TITO WMm% šBmmmšcCjffl ®pii§^ HH Mrnim 'VMiS* P§8fB§WSf* BEOGRAD Pozdrav konferenci v Beogradu »Prepričani smo, da bo konferenca pokazala, kako pomemben čJnitdj so dežele, ki ne pripadajo nobeni gru-paclji, pri Izražanju stališča ogromne večine človeštva. Toda ta skupna akcija izvenblokovskih držav ne bo privedla do ustanovitve kakršnegakoli novega bloka. Nasprotno, nenehno poudarjamo, da je eden od glavnih namenov konference, kakor tudi politike aktivne in miroljubne koeksistence sploh, da najdemo način, kako bi premostili današnjo razdeljenost sveta in uresničili vsestransko sodelovanje med vsemi državami In narodi, ne glede na razlike v njihovih državnih ureditvah.« , Josip Broz-TITO Jutri sc bo začela v Beogradu konferenca šefov držav in vlad neangažiranih držav. Prvič v zgodovini človeštva bodo v Beogradu sedli za konferenčno mizo zastopniki najrazličnejših narodov, z najrazličnejšimi družbenimi ustroji in sposobnimi pogledi na svetovni razvoj, zato pa tembolj odločeni, da ohranijo mir In aktivno miroljubno koeksistenco, z bojem za razorožitev, za odpravo kolonializma In blokovskih nasprotij. Konferenca, Id se bo začela v Beogradu, Je samo ena izmed postaj uveljavljanja Izvenblokovskc politike. Prav zato, ker blokovska nasprotja, nasprotja med Vzhodom In Zahodom, človeštvu ne zagotavljajo miru in ne dajejo upanja mladim emanciplranlm narodom, da bodo končno dosegli pravico In možnost dostojnega življenja, Je nastala potreba po novih poteh — politiki koeksistence. Neangažl-rane dežele pomenijo zato v svetovni politiki tisto silo, ki bo s svojim miroljubnim delovanjem, s spoštovanjem drugih In s povzdigovanjem vloge Združenih narodov odprla vrata za Iskanje perečih mednarodnih problemov na novih osnovah. Predstavniki izvenblokovsklh dežel ne bodo prišli v Beograd, da bi ustanovili tretji blok, kot hočejo to dokazati kritiki na Zahodu In delno na Vzhodu, pač pa zato, da za okroglo mizo koordinirajo stališča. Med narodi, ki so sl priborili svojo neodvisnost v večini primerov šele po drugi svetovni vojni, se bodo otresli prikrite kolonialne neodvisnosti, če bodo v mednarodnih problemih zagovarjali politiko, ki je uperjena proti blokom, kolonializmu, oboroževanju, razdeljevanju sveta na male in velike, obenem pa se bodo zavzemali za pomoč nerazvitim deželam, in to preko mednarodne organizacije, ki naj dobi prav s pomočjo neangažiranih držav ponovno svojo veljavo, katero je v zadnjih leUh izgubila, ker se je pustila vpreči v voz blokovskih interesov. Konferenca v Beogradu je važna stopnja v uveljavljanju izvenblokovskc politiko, posebno, ker je prav od te politike odvisno ali bo svet deležen novo vojne ali skupnega prizadevanja, da bi odpravili razlike med revnimi in bogatimi. Na zgodovinski konferenci neblokovsklh dežel v Beogradu bo sodelovala dobra četrtina članov OZN. Zaradi novih žarišč in vojne nevarnosti dobiva politika aktivne miroljubne koeksistence vedno več pristašev. Beograjska konferenca bo imela 24 držaV — udeleženk, in to iz: / EVROPE: Jugoslavija AZIJE: Afganistan, Burma, Cejlon, Ciper. Jemen, Kambodža, Indija, Indonezija, Irak .Libanon, Nepal, Saudska Arabija „ N AFRIKE: Aliir, Etiopija, Gana, Gvineja, Mali, Maroko, Somalija, Sudan, Tunis, ZAR im JUŽNE AMERIKE: Kuba. Vse dežele, ki bodo sodelovale na Beograjski konferenci, zavzemajo 29,1 milijona kvadratnih kilometrov površine, torej približno 'petino površine zemeljske oble. V teh deželah prebiva dobra četrtina človeštva, to je preko 800 milijonov ljudi. Vse poti drže v Beograd Veliko zanimanje delovnih ljudi Zasavja za Beograjsko konferenco UiiiiiiiiuuiiiiuiuuuiiiuiiiniiimmiiiiiiiHiiiiuiiiiimniiniiiiiuiiiimiiiimtiniHiiiiinnniminimiiiiitiiimiiiiiDmiiimNiimmmunu Pred zaključkom redakcije so naši dopisniki poslali poročila o velikem zan:manju, ki vlada med delovnimi ljudmi iz Zasavja za Beograjsko konferenco voditeljev nevezanih držav. Iz ZAGORJA OB SAVI smo dobili poročilo, da bodo v četrtek, petek, soboto, nedeljo in ponedeljek po krajevnih organizacijah Socialistične zveze debatni večeri, na katerih bodo govorili o pomenu in namenu Beograjske konference. S-ndtkalne podružnice bodo pripravile te dni številna predavanja po gospodarskih organizacijah. mladina pa se bo sesna-njala z Beograjsko konferenco po mladinskih aktivih. Občinski odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Zagorje pa predvideva, da bo po končani Beograjski konte- ?@tav@, ki niso nepremagljive Gradbeništvo, ki je zadnja le- leto v gradbeništvu visoko konta delalo preko razvojnih zmog- juktitrno. Da sc lani gradbena Ijivosti, se je znašlo v občutnem dejavnost ni še bolj razmahnila, zastoju. Med vejami našega go- je bil glavni vzrok pomanjkanje spodarslva, ki se težko prilaga- gradbenega materiala. Industriji je novi gospodarski politiki in gradbenega materiala namreč ni-spremembam, ki so v našem go- so bile sposobne kriti vseh po-spodarstvu nastale, je gradbeni- treh novogradenj. Gradbišča so štvo najbolj prizadeto, in te te- se odpirala in investitorji niso iave so zaostrile položaj gradbe- gledali ali imajo zagotovljena de-nih podjetij. Ne samo, da so se nama sredstva in plačilno kritje, začele pojavljati napake pri in- Novi gospodarski predpisi so pa vestitorjih, kajti podražitve grad- do neke mere zaostrili odnose v benega materiala so podražile našem gradbeništvu. Cene grad-gradbene storitve, temveč labk-o benih storitev so se dvignile c pojimo, da je število naročil za povprečno za 30 do 40 odstot-novogradnjc zmerom manjše. Da kov, in značilno za letošnje leto deld v gradbeništvu ni zamrlo, je je, da je število novih gradbišč vzrok v gradbenih delih, ki so kritično majhno, bila začeta lani. ' Spričo tega je težko napoveda- ' Po splošni sodbi je bilo lansko tl, kako se bodo razmere v grad- beništvu zasukale na jesen. Strokovnjaki sicer menijo, da je trenutni zastoj prinesel koristi. Cene gradbenega materiala so se ustalile, in skdaj je na trgu v izobilju gradbenega materiala vseh vrst. Dovoli je celo gradbenih materialov, kot so betonsko železo, steklo in zidaki. Če se bodo do konca leta zvišali skladi in ' bodo imeli investitorji na razpo-V skladu z načeli, da je vsaka (NOV oziroma vsaka občina v vseh|ske komisije, ki bo skrbela za čla- l<*go več denarja, to K°~ občina dolžna, da predvidi denarna pogledih pomaga članom Zveze | ne Zveze borcev, meniti, da ho gradbeništvo dn- sredstva za dejanje pomoči borcem borcev, je tudi občinski ljudski | Na seji komisije, ki je bila pred seglo raven, ki ustreza rarvoiu NOV in sredstva oziroma pomoč odbor Zagorje ob Savi na eni seji dnevi, so člani razpravljali o na- nase Industrie. ■ - - logah komisije. Tako so sklenili: V.arads podražitev gradbenih - da je treba do prihodnje seje del pa postajajo sedanja sredstva zbrati vse gradivo v zvezi s prizna- P občinskih skladih za zidanic valnino za borce in aktiviste; stanovanjskih hiš nezadostna. Ce- - da je treba takoj s sistematič- ne v gradbeništvu so se namreč nlm pregledom članov ZB NOV zvišale za d0 do 40 odstotkov, to (pregledali bodo okrog 600 članov), pa hkrati pomeni, da se bo za toki ga bodo spravili v Zdravstvo- liko znižala tudi stanovanjska iznesti domu v Zagorju; gradnja. Se posebej pa to pomeni - da je treba napraviti seznam odstopanje od stanovanjske iz- vseh borcev NOV, ki prejemajo gradnje, ki je bila predvidena s razliko In petletnim perspektivnim načrtom - da je predložiti občinskemu družbenega in gospodarskega raz- ljudskemu odboru, da zagotovi v voja. Če pogledamo trenutno proračunu za leto 1961 500.000 din število stanovanj, ki bodo dogra-za občinske priznavalnine borcem jene letos, pridemo do zaključka, in aktivistom NOV, ki jim pripa- da bo v letošnjem letu vseljivo dajo. manjše število stanovanj kot Ker pa je še mnogo neurejenih prejšnja leta. Pri tem pa si ne vprašanj glede priznanja let aktiv- smemo delati utvar, ampak mo-nega in organiziranega eodelova- ramo činiprej ugotoviti, na kak-nja z NOV (doslej/je bilo priznano šen način zagotoviti zadostna dvojno štetje delovne dobe 05 bor- sredstva za stanovanjsko izgrad-cem in aktivistom), so člani komi- njo, da ne bodo porušeni odnosi sije še menili, naj komisija za pri- v gradbeništvu in da z. zavlače-znanje delovne dobe pri občin- vonjem ne bomo povzročali noskom LO Zagorje ob Savi kar vib težav. najtesneje sodeluje z občinskim Vse naštete težave niso nepre-odborom Zveze borcev NOV. magljive. Povzročajo pa treemt- (ma) no zaskrbljenost. Delo komisije za skrb za člane Zveze borcev v Zagorju Spreletih več sklepov za uspešno delo pri šolanju otrok padlih borcev sprejel sklep o imenovanju 7-član- Proslava 20-letnice vstaje v Podkumu Tudi SZDL Podkum sc pridružuje proslavam v počastitev 20-lctnice vstajo, ki sc letos prirejajo po vsej domovini, s prireditvijo, ki bo v nedeljo, 3. septembra tega leta. Skupno s to slovesnostjo združuje Socialistična zveza v Podkumu tudi praz-hovanje 16-letnlec vrnitve naših izseljenih ljudi iz nemških taborišč. * Priorave za to praznovanje so v polnem teku. Igralska skupina bo nastopila na tej slovesnosti z igrico »Roksl-. — Sama vas Pod-kum bo bo tej priliki okrašena z zastavami in slavoloki, kar bo prvi dokaz, da je ljudstvo res z vsemi željami pričakovalo osvor ditev In miren povratek v domovino, kjer obnavlja, gradi in e> ustvarja srečnejše življenje, to tembolj, saj je bila večina ljudi s tega območja v jeseni 1941. leta izseljena v Nemčijo. Na večer pred tem praznikom bodo po vseh okoliških hribih zagoreli kresovi, ob tabornem ognju v Podkumu pa bo veselo rajanje. Ono 3. septembra bo naznanila slovesen dan v Podkumu budnica. Ob 8. uri bo proslava v Prosvetnem domu, zatem pa bo ljudska zabava z bogatim srečelovom pri Lovski koči. M. K. Plenum ObO SZDL v Hrastniku 7. septembra bodo na plenumu občinskega odbora SZDL razpravljali o izobraževanju in idejnopolitičnem deht v hrastniškl občini. Na plenumu se bodo pogovorili tudi o programu, ki ga jc pripravila delavska univerza za sezono 1961-62. renči priredil predavanje v De- | pa bodo priredili tudi po končati lavskrm domu. konferenci. V TRBOVLJAH bo danes ob 17. Sicer pa bodo v vseh štirih za-uri v predavalnici Delavskega do- savskih občinah danes končali * ma predavanje novinarja Delavske enotnosti Iz Ljubljane, Janeza Voljča, o Beograjski konferenci. Po konferenci pa bodo v Trbovljah pripravili vrsto razgovorov in predavanj. V HRASTNIKU pa pripravljata občinski odbor Socialistične zveze in Delavska univerza predavanja o pomenu konference izvenblo-kovskih držav v Beogradu, Na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Hrastnik pa so govorili tudi o spremljanju dela konference in o tem, da hodo v drugi polovici meseca septembra pripravili po vseh krajevnih organizacijah SZDL hrastniške občine predavanja o pomenu Beograjske konference voditeljev nevezanih držav. Tudi iz LITIJE so nam sporočili, da seznanjajo delovne ljudi s pomenom Beograjske konference na predavanjih in razgovorih, številna predavanja in razgovore Priprave na volitve novih članov šolskih odborov Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Hrastnik je razpravljal o pripravah na volitve v šolske odbore, ki morajo biti zaključene do 10. oktobra, in o pripravah na volitve novih svetov stanovanjskih skupnosti v mesecu oktobru oziroma novembru. Krajevne organizacije SZDL bodo skupno z ostalimi organizacijami pomagale vsebinsko in kadrovsko pripraviti nove volitve. - ak. pripravami pri nameščanju tele-vizijskih In radijskih sprejemni' kov ter zvočnikov, da bi tako k*f največje število delovnih ljudi lahko spremljalo delo Beograjske konference. V Kresnicah bodo gradili vodovod Že spomladi so v Kresnicah n3 zboru volivcev sklenili,1 da bod® pričeli graditi vodovod. Prebivalci so se obvezali, z lastnimi prispe*-ki, s prostovoljnim jlekjm in materialom, sodelovati pri izvedb1 tega načrta. Načrt vodovoda je žfi izdelan, vendar letos še ne bod° mogli pričeti z gradnjo. Velike pomoč pri gradnji vodovoda nud1 kolektiv Kresniške industrije apn*v ki je letos za ta objekt zagotovi* 4 milijone din. Prihodnjo spomlad ko bodo pričeli s temi deli, b® gradbeni odbor razpolagal že z de-set milijoni, tako da bo lahko rc aliziral precejšen del tega programa. Televizor za klub v Zidanem mostu , Nedavno je bilo na seji Ser**' listične zveze V Zidanem most11 sklenjeno, da bodo kupili televi' zor za tamkajšnji-klub DPD SvC bode. Za ta televizor so zbr*® sredstva od podjetij, društev 1,1 organizacij. Prispevke 60 dali td' di sami prebivalci. Predvideno j1 bilo, da bi televizor montirali do konference v Beogradu. k»f pa iz tehničnih razlogov ne b° mogoče. oT Na kratko po domovini V ROVINJU GRADIJO MEDNARODNO MLADINSKO SREDIŠČE Tuji študentje in mladinci, ki bodo prihodnje leto obiskali Jugoslavijo, bodo lahko poceni preživeli oddih tudi v novem, reprezentativnem mednarodnem mladinskem središču, ki ga gradijo v Rovinju.\ Na prostoru približno 13 kvadratnih kilometrov bodo postavljene hišice za kakih tisoč gostov ter kavarna z restavracijo s 600 sedeži, Tu bodo tudi različni špotmi objekti in campingi za avtomobile. Središče bo imelo veliko peščeno plažo, park in zabavne objekte. PRVA POŠILJKA »PARTIZANOVIH* KOLES 7A AMERIKO Tovarna koles »Partizan• iz Subotice je pred dnevi P riala prvo pošiljko 300 koles kupcem iz ZDA. Do ^ letošnjega leta in prve mesece 1962 bo •Partizan* izvor'1. L4.300 kolti kupcem iz Ncw Yorka, Philadelphije, iei Chicaga. To bo narečji kontingent koles, ki smo ga ioi izvozili iz naše države. PRED SLAVJEM V ILIRSKI BISTRICI Dne 9. in 10. septembra bo v Ilirski Bistrici v počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskega ljudstva ena izmed najbolj množičnih prireditev v koprskem okraju. Takrat bo namreč otvoritev grobnice, v katero bodo položili posmrtne ostanke 284 borcev ,ki so padli v zadnji ofenzivi okrog Ilirske Bistrice v maju 1943. Kot uvod k tej proslavi bo pohod 2000 mladincev in mladink pa partizanskih poteh in veliko zborovanje, ki se ga bo verjetno udeležilo najmanj 10.000 Ijidi. za ras od 31. avgusta do 10. septembra Se nadalje lepo sončno vreme prehodnimi pooblačitvami. Vmc. možne kratkotrajne padavine. Temperature brez blatvenih sprememb. •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisne podjetje •Gorenjski tisk. v Kranju. -Ureja uredniški odbor, - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje. Trg revolucije 11 (telefon 80-191), poštni predal 82. - Tekoči ____________ ______________ račun pri Komunalni banki Tr- " I^,.J«HF7M-MKe-L.tna n^ ^ T ^ TrtmHJe » ▼ NESREČA NA PROGI MED CORTANOVCI IN BEŠKO TERJALA 15 ŽIVLJENJ V četrtek, 24. avgusta, je Sekretariat za notranje z‘? Le Vojvodine objavil podatke, kako k prišlo do trčenja v . f! na pragi med Corlauovci in Beško. Po voznem redu maral* v Čortanovcih križati potniški vlak 209., ^ iz Subotice skozi Novi Sad v Beograd, in tovorni vlaK ki je vozil v nasprotno smer. Zaradi zamude tnvorneg* ■f(. ak so križanje preložili na železniško postajo Beško. P» č ji di vlakovnega odpravnika in kretničarja na postaji ,,e «r' tovorni vlak 232 odpeljal proti Cortanovecm. Sokriv nesreči je tudi osebic tovornega vlaka, ki bi m0,y t* zadržati na železniški postaji, ker ni imelo dovoljen) odhod s postaje. Pri tej nesreči je izgubilo življenje 13 ljudi, 39 P° pa je bilo poškodovanih. POIZKUS NAPRAV ZA AVTOMATIČNO JAVLJANJE POŽAROV IN VLOMOV Tovarna »Iskra» v Kranju je izdelala v sodelovanju z znano švicarsko družbo »Cerberus* več naprav za avtomatično javljanje požara Jn vlomov. Na nedavnem poizkusu v ■[.nilskem poveljstvu v Beogradu je zbudila rvjvečjo po-:or»ost posebna naprava ta alarm, ki deluje na osnovi spremembe temperature. Brž ko temperatura v določenem pro-I štoru preide mejo 63 Uopmj Celzija, alarmirajo nevarnost. Veto: Marijan Lipovšek) To *e zgodi tudi ok najmanjšem dimu. 'tfc Hj Mmiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiit Podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, tovariš Franc majhno zakusko, med katero so Leskošek-Luka je obiskal pripadnike Jugoslovanske mu p0™«1*11 tudi kosilo< ^ 80 ljudske armade - graditelje nove Zasavske ceste ^‘meh ta ^ ~ zelje z mc- Obisk bo ostal vsem še dolgo v spominu Tovariš podpredsednik se je zanimal za delo in življenje pripadnikov JLA, ki grade Zasavsko cesto. Majorja JLA Stupar in Djokič sta visokega gesta seznanila z organizacijo notranjega življenja na poligonu Zasavske ceste in o tesnem soda- »Tovariši vojaki, zdravo!-. morali s krampi, železnimi dr o- lovaT1iu ljudi iz Zasavja — zla-»Zdravo!« je krepko zadonelo govi in drugimi pripomočki ko- f?t' še iz Zagorja — s pripadnik: Iz grl mladih fantov. rak za korakom utirati pot v JLA- »Zdravo!-, namenjen pod pred- skale, na katere dotlej še ni Tovariša podpredsednika Zvez-sedniku Zvezne ljudske skup- stopil človek. Zdaj je tam oprav- ne 1 jvidisikie skupščine, Franca ščine, tovarišu Francu Leskošku- Isjeno že precej dela, vendar ve- Leskoška-Lulko, pa smo napro-Luki, ki je v soboto obiskal lja poudariti, da to delo ne bi ®ili’ ^ ie 24 »Zasavski tednik« gradbišče nove Zasavske ceste, bilo storjeno, če se ga ne K lo- povedal nekaj vtisov z obiska Tovariš podpredsednik, Franc tili pripadniki naše Jugoslovan- 113 tTaKi nove Zasavske ceste. Leskošek-Luka, je prišel na ske ljudske armade. Tovariš Leskošek je poudaril, gradbišče nove Zasavske, ceste _ _ da je videl, da je organizacija v družbi s sekretarjem ObK ZK Podpredsedniku Zvezne ljud- dela dobra, visoka pa je tudi^v način gradnje opornih zidov, Trbovlje, inž. Albertom Ivanci- Kke skupščane, tovarišu Francu storilnost dela pripadnikov JLA,’*slsiein ki Ba uporabljajo čem, predsednikom ObLO Tr- P° kontnem ki gradijo to cesto, in njihovPri gradnji zidov na novi Zasav- bovlje Martinom Gosakom, pred- ogiedu traBe razkazali še polj- elan, s katerim rušijo skale in Radeče se spreme< niene v praznik e«hiikom ObO^SZD^ Trlvn.J- B. V domu Svobode vadijo ob večerih člani dramske skupine dramo »Na komen poti«. Prebivale! pravijo: po precejšnjem premoru bomo soet gledali nav? 'gvalee. Kcmnj čakamo. SportTvki in n»tbwi pristaši gleda »o V rab? 'n si želi‘o: »Da. bi le Lilo tako lepo vreme« Trto vsiljivo večurno devevj«. k' je bilo v teh tednih tu in tam. jih je vznemirjalo. Ce bo treba dež.ia, ga bodo naredili gasilci, ki bedo v praznovanju nastopili z verižnimi arijami. Ti vedlio na sedežih svojih druš-lev. Najbolj neprizadeti so šahistl. Ti bodo svoje partije odigrali, ugotovili zmagovalca in praznovali nadalje z ostalim prebivalstvom. Avtomobilisti in motoristi pa bodo nadomeščali grmenje in bodo prav gotovo vzbudili veliko pozornost... , No. to so bolj posamične naloge, (oda najhuje so zaposleni člani pripravljalnega odbora. Vsak dan sc shajajo in še vedno ugotavljajo pomanjkljive iti. Iz splošnega načrta praznovanja je zraslo toliko podrobnosti. Zato so morali posebej izbrati komisijo za finančna vprašanja. Pravijo ji »gospodarski odbor«, ker se ne nkvarja samo z denarjem. Razen tega so pa ustanovili tudi propagandno komisija. Krajevni komite mladine ima pa še poseben pripravljalni odbor za parado mladosti. Koliko mladine bo v tej paradi? »Okrog šeststo«, praviio. »Prišla bo vsa mladina s področja radeškega okoliša. Preskrbeli smo zanj.* prevoz. Omogočila ga je Papirnica.« Več ni časa za pogovor. Nad vsem pa bdi sekretariat Socialistične zveze. Krajevna organizacija Socialistične zveze vodi vse priprave in trenutno nima v programu ničesar drugega kot uspelo pa še hočemo več,« poveš tem, da je zaživel ves okoliš kot ena sama organizacija. Je jeno največ, kar moremo želeti, in to se bo ponovilo v zelo bogati slovesnosti še dvakrat v tem letu. Želimo, da ljudje ne hi nehali tako zelo družabno živeti nikdar.« Zadnjega dne pa bodo pripravili slovesnosti še na V-hevem, Čeprav bodo tudi v Radečah na vrsti še poslednje točke zelo obsežnega praznovanja. Od ribičev, ki bodo prvi v Sloveniji razvili ob namenjene za šolst zvišale, vendar letos s Brpj “ zvisaie, venoar jeias s g0čjst'v*’ ki so na voljo, ne bo mo-st^i' kriti vseh potreb, zlasti na-Vprašanje plačila amortiza-šolske opreme za učila. rttt),,v temeljni zakon o finansi-n0vj .^Pletva je prinesel določene In spremembe v sistemu vijl tt^lranja. Tako so sa ustano-kau^t^lnški skladi za šolstvo, v 1stekajo tudi sreilštva iz tega so po še možnosti, da se stekajo v ta sklad sredstva v višini 1 % prispevka od osebnih dohodkov delavcev itd. V sklad za šolstvo pri ObLO Zagorje 60 bila prenešena vsa sredstva iz proračuna, namenjena za šole. Tako bo sklad razpolagal letos s 76,564.000 dinarji za redno vzdrževanje (iz proračuna) in 18,147.00 dinarji (iz 60 % prispevka od gospodarskih organizacij) za investicijska dela. Omeniti pa velja, da doslej zagonsko gospodarske organizacije in ustanove še niso prispevale v sklad za šolstvo fakultativnega prispevka, vendar pa bo treba rešiti to vprašanje že v naslednjih mesecih, najkasneje do konca tega leta vzporedno s sprejemanjem družbenega načrta in proračune za leto 1962. Svet za prosveto in kulturo občinskega LO Zagorje je v skladu s temeljnim zakonom o finansiranju šolstva razdelil vse šole in varat ven o-vzgojne ustanove na 7 kategorij, in sicer: v I. kategorijo šole Znojile, Kolovrat in Tima, v II. šole Senožeti, Mlinše, Cemšenik in Sentgotard, v III. šole Podfcum, Loke in Izlake, v IV. osemletki Zagorje in Toplice, v V. Indu- plicah in na Lokah. Normativ stroškov na učenca pa bo zdaj izračunala mešana in strokovna komisija, ki jo bo imenoval Svet za prosveto in kulturo ObLO. Izračunani normativi bodo pa potem služili upravnemu odboru sklada za šolstvo za delitev sredstev. Zadnje čase pa se poraja ie še vprašanje, tesno povezano z izboljšanjem kvalitete pouka in s tem v zvezi z zmanjšanjem razlik kvalitete pouka med posameznimi .šolami. Zato bo treba izvesti nekaj sprememb v sistemu šolstva. Ustanoviti bo namreč treba še tretjo osemletko na Izlakah, v kateri bi obiskovali pouk vsi učenci iz višjih razredov iz šolskih okolišev Izlake, Mlinše, Kolovrat in Sentgotard, ki zdaj obiskujejo pouk na osemletki v Toplicah. Urtlcstnn bi bila verjetno združitev nižjih razredov dvooddelčnlh šol (na primer Znojil in Senio-tarda v Cemšeniku). Za dosego boljših ekonomskih in pedagoških uspehov pa hi kazalo zasesti tudi razpoložljive prostore v osemletki Toplice in razbremeniti prenapolnjene prostore na Lokah tako. da bi ne učnici 3. in 4. razredov pre-šolali v Toplice. To prešolanje bi Revirjev in Savinjske doline so odrinile na pot partizanske patrulje Delo krajevne organizacije SZDL Hotemež Na območju krajevne organizacije Socialistične zveae Hotemež eo kraji:, Hotemež, Dobrava Rudna vas, Loška gora, Brunk in Brunška gora. Krajevna organizacija Socialistične zveze ima v teh krajih težave predvsem z veliko oddaljenostjo krajev, rešuje «gra predvsem vprašanja komunalne dejavnosti skupno s krajevnim odborotn. Prav zaradi tega je med sekcijami SZDL (kmetijska in živinorejska, gospodinjska in komunalna) prav komunalna najbolj aktivna. Trenutno rešujejo na območju dela Brunše gore in .v Brunku ter strijsko rudarsko šolo, v VI. Glas- _ _________| __ ___________o________.. beno šolo in v VII. varstveno- j bilo umestno tudi zaradi pomanj- I Rudni vasi vprašanje elektrifika-v Zagorju, To- kanja učnih moči. • cije tega predela, ki - vzgojne ustanove dotflej še ni Na zadnji seji gradbenega odbora za novo trboveljsko bolnišnico so člani odbora potrdili pogodbo z izvajalcem gradbenih del SGP »Zasavje« iz Trbovelj, kateremu je podeljen tudi avans za gradbena dela. Za obrtna in investicijska dela je predviden znesek 90 milijonov dir. Gradbeni odbor je sprejel sklep, naj se pristojnim organom predloži vprašanje gradbišča za kirurški oddelek, uprava bolnice pa naj uredi vprašanje'parka za bolnico. Ugotovili S seje gradbenega odbora nove trboveljske bolnišnice trobno koordinirati z vodstvom | odposlala na d 400 prošenj podjert-gradbišča, da bi se tako prepre- jem v Zasavju in republiki. Veči- °bvezziegu prispevka pod je- so, da je prostovoljno delo po- * ne in finančne pomoči je doslej čilo nepotrebno prihajanje prostovoljcev na delo takrat, ko ni primernih del. Ugotovili eo, da dela potekajo zadovoljivo, kljub temu, da je zemeljska dola v veliki meri ovirala talna voda ter da Je potrebno apelirati rta izvajalce del, da bi ee Še naprej delalo po dan vajet ur, da bi eo na ta način in z boljšo mehanizacijo pospešil hiter tempo gradnje. Komisija za zbiranje material na zasavskih podjetij je obljubila za gradnjo nove trboveljsko bolnišnice bodisi finančnho bodisi materialno pomoč, in sicer razen drugih tudi: Komunala Trbovlje, Strojno mizarstvo Trbovlje, Elek-f tro Trbovlje, Mehanika, ELIT Trbovlje, LIP Zagorje, Industrija gradbenega materiala Zagorje, iz Hrastnika Steklarna, Tovarna kemičnih izdelkov, F.lektrotehnična delnvnic!! in Komunalno gospodarstvo. ek elektrificiran. Ker ti kraji sodijo v pristojnost dveh podjetij (Elek-tro — Trbovlje in Elektro Krško), so v teku razgovori o tem, katero podjetje bo prevzelo elektrifikacijo celotnega območja. Najresnejše je vprašanje postavitve transformatorskih postaj, medtem ko skrbi za ostala vprašanja elektrifikacije ustrezni elektrifikaci jaki odbor. Računajo, da bodo znašali stroški elektrifikacije 12 milijonov dinarjčv. Veliko bodo opravili s prostovoljnim delom. Kmetje imajo v glavnem že pripravljene tudi drogove. Razen brig za elektrifikacijo skrbijo tudi za gradnjo in popravila cest. Tako je predvidena gradnja nove ceeste med Hotemežami in Brnikom, medtem ko so med Radečami in Dobravo že zgradili 1 km ceste, nadaljnja 2 km povezave na Rudno vas pa bo treba še zgraditi. Poleg tega pa gradijo še vodovod za del kraja Hotemež, ki pa jo v glavnem namenjen za vzgojno poboljševalni dom v Radečah, u:iiHnHiiuniiiimii(iiinj!mimiinuiiiii!iiiimiHniiRiiiifiin!i:i NAROČAJTE ZASAVSKI TEDNIK ukvarjale g preskrbo ozimnic. — Trgovsko podjetje »Vitaminka« pa bo prav tako kot druga leta organiziralo prodajo ozimnic po terenu. Trgovsko podjetje »Vitaminka« je po svoji nakupovalni službi za preskrbo potrošnikov z ozimnico v glavnem že sklenilo ustrezne pogodbe za preskrbo ozimnice in sicer: za 170 ton krompirja kvalitetnejše sorte ter za 630 ton merkantilne sorte, skupaj torej 800 ton krompirja. Nadalje je podjetje že. sklenilo pogodbe za nakup zimskih jabolk, sorte: bobovec, jonatan, krivopeceli, mo-štaneelj, ananas in druge in sicer za 120 ton, hrušk za vlaganje 10 ton, svežega zelje 70 ton. čebule 75 ton ter pogodbe za suhi fižol za 25 ton. Medtem ko je prejšnja leta podjetje sklepalo pogodbe za nakup ozimnic tudi z državnimi oodjetji, j« letos sklenilo največ kupnih pogodb s kmetijskimi za-, drugami, zato ker je prodajna ce-, Pa na državnih podjetjih občutno i višja od prodajnih cen KZ zaradi 1 večjih proizvodnih stroškov. Mimo že navedenih osnovnih arliklov pa je »Vitaminka« že oklenila pogodbo tudi za preskrbo 30 ton krmilnega korenja la repe. Sklenjene so tudi že pogodbe za 90 ton namiznega in industrijskega grozdja. V teku so pa razgovori o pošiljatvi južnega sadja. Podjetje upa, da bodo lahko preskrbeli trboveljskim potrošnikom okoli 60 ton pomaranč. Da bi pa potrošniki tudi v zimskem času imeli svežo povrtnino, bo podjetje novembra sklenilo pogodbe o preskrbi 50 do 70 t konferencah. Delegacijo na avgusta lani. Otok Ciper je zelo družina se je lani tej usmeritvi Hjon kv. km, Sirija 181 milijonov beograjski konferenci bo vodil važen na področju Sredozemlja nekoliko upirala, toda spričo kv. km), prebivalstvo: 29.632.000 Premier Ferhat A bas. zlasti v strateškem pomenu. Da razpoloženja ljudstva in ostalih (Egipt 25,365.000. Sirija 4,267.000). NEPAL je kraljevina, skrita bi rešili gospodarske probleme, činiteljev je tudi kralj Saud Glavno mesto je Kairo. med himalajskimi gorami, ki je so se letos odločni za petletno bila pred leti se skoraj od reza- načrtno gospodarstvo. V zunanji ,i ., . , TUNIZIJA je prav zadnje čase na od sveta. Spomladi 1959. leta politiki bo Ciper ostala svobod- | usmeritev, tako Je leto« . P°" predmet razprav v svetovni jav- bile v Nepalu prve splošne na in neodvisna republika, kot veda! sporazum z ZDA o izko- nosti zaradi spopoda s Francozi volitve v zgodovini te države, je izjavil predsednik Makarios: (J ris Čanju letalskega oporišča v v Bizerti. Tunizijska skupščina v notranji politiki je usmerje- »Ne žeHmo se priključiti nobe- I Daranu, kar pomeni umik ame- je leta 1957 vr»ia monarhijo in nost v odstranitev fevdalnih ni vojaški ali politični organiza- ' I '"i^bih enot od tod. — se še vedno bori za popolno ostankov, agrarna reforma, go- ciji... Konec kolonializma in f Program zunanje politike te dr- osvoboditev vseh kolonialnih spodarski napredek, v zunanji osvoboditev vseh držav od tuje- f iavc zagotavlja zvestobo Arab- vplivov. Tunizijska zunanja po- politiki pa nevtralnost, nepove- ga gospostva - to so načela, ki ski ligi in popolno nevtralnost, litika sloni na načelu ne povezo- zovonjc z bloki in politika mi- se jih bomo držali. Poleg tega 2,4 milijona kv. km površine te vanja z bloki in svobodnega in roljubnega sodelovanja. Število želimo miroljubno sodelovanje države naseljuje 7 milijonov enakopravnega sodelovanja med prebivalcev je 8.473.478. in prijateljske odnose z vsemi prebivalcev. Glavno bogastvo državami. Sef države je pred- CETLON je neodvisna parla- državami.« Število prebivalcev dežele je nafta. sednik Habib Burgiba, velikost: meirtama država s statusom 561.080, površina 9252 kv. km. Podjetje »Tobak« iz Trbovelj je prejšnji teden odprlo pri Dimniku kiosk za prodajo tobačnih izdelkov, časopisov, revij in pisarniških potrebščin., Kiosk je odprt v času, ko na ObLO Trbovlje sprejemajo stranke. Mimo drugega prodajajo v kiosku še koleke, v njem pa lahko kupite tudi naš tednik. J. S. — Marjan LIPOVŠEK 10 dni praznovanja v Radečah Pripravljajo načrte za elektrifikacijo proge Ljublj.-Zid. most-Dobova Na področju Železniškega transportnega podjetja Ljubljana grelo h kraju dela na elektrifikaciji o roge od Ljubljane do Postojne. Potrjen je tudi že načrt za elektrifikacijo proge od Ljubljane do lesenic. Zdaj pa že pripravljajo načrte «a elektrifikacijo proge Ljubljana -Zidani most—Dobova. Naša želja je, da bi bili ti načrti čimprej izdelani in da bi potem kaj kmalu začeli z deli. (ma) Nov stanovanjski blok za železničarje "■ V Radečah gradijo za potrebe delovnega kolektiva železničarjev v Zidanem mostu nov stanovanjski blok s 14 stanovanji, Ce, ne bo nobenih zadržkov, bo ta blok letos dograjen. Tako bo število stanovanj, zgrajenih za železničarje, po osvoboditvi doseglo številko 60. Kljub temu so potrebe po stanovanjih še velike, kajti prošenj za stanovanje bo ostalo nerešenih še 60. Avtoservis v Litiji se pripravlja na povečano proizvodnjo V novih prostorih V novembru 1956. leta so v Li-1 ko da bo imel servis po izvršitvi tiji ustanovili Kovinsko mehanič- vseh del 353 kvadratnih metrov no delavnico, ki je prvo leto ime- delovne površine. la devet delavcev in ustvarila okrog osem milijonov dinarjev bruto prometa. Lansko leto je pa ta delavnica pri 18 zaposlenih imela že 52 milijonov din dohodkov. Iz teh številk vidimo, da potrebe po uslugah te vrste naraščajo. Podjetje je lani usmerilo svojo dejavnost v glavnem na popravila motornih vozil in je zato spremenilo svoje ime v »Avtoservis Litija«. To specializacijo je kolektivu narekovala zlasti bližnja nova avtomobilska zveza v zasavski dolini — Zasavska cesta ter vedno večje število motornih vozil v občini sami. 'Delavni prostori, v katerih obratuje la avtoservis, že za sedanji obseg niso več ustrezali, saj je bilo le 173 kvadratnih metrov uporabne površine. Zato je podjetje letošnje lete začelo z razširjanjem obratnih prostorov, ta- V novih prostorih .bo delovni kolektiv predvsem popravljal tovorna in osebna motorna vozila. Delavnica bo mimo tega opravljala tudi avtoJičarSke posle, vul-kanizacijo ter serijdko izdelavo akumulatorskih stojk, splošnega tipa^|a Fiat 600 in 1100. Prav tako razpolaga podjetje z bencinsko črpalko, ki jo je samo zgradilo. Delavnica opravlja nadalje usluge s tovornimi in osebnimi avtomobili. L Investicije za nove obratne prostore in opremo bodo stale okrog 10 milijonov din, od katerih je 8 milijonov zagotoljeno iz občinskega investicijskega sklada .medtem ko bo preostala sredstva prispevalo podjetje samo. Ze sedaj si je delavnica ustvarila zaupanje na račun kuatiiene-ga del«, saj se obseg deta in število zaposlenih pod sposobnim vodstvom vedno bolj veča. V bodoče Zadovoljivo poslovanje TIKE Polletni plan presegli za 16 % Kljub temu, da je skoraj polovica vsega dela še ročnega, je delovni kolektiv TIKE iz Trbovelj v dobrih treh letih opravičil svoj obstoj. Sedaj je tu zaposleno že 29 delavcev-invalidov, mladine in delavcev, ki niso zmožni opravljati težko fizično delo. Osnovna dejavnost podjetja je izdelava kartonaže in valovite lepenke, tiskovin za industrijske obrazce ter izdelava pečatov. Kljub raznim težavam so uspeli v prvih šestih mesecih letos ustvariti 19 milijonov prometa, kar je za 2 milijona več, kot je znašal lanski celoletni promet. Letošnji letni plan pa predvideva 25 milijonov dinarjev prometa. ustanovili obrat kovinske stroko. Po določeni dobi bi vaak opravil izpit, tako da bi bil sposoben za določeno stroko. Toda pri tem nastane vprašanje delovnega kadra, ki bi ga bilo nujno povečati. Toda v sodelovanju z ObLO ter ostalimi gospodarskimi organizacijami, upa delovni kolektiv TIKE, da bodo premostili vse tre- nutne težave in. da bodo lahko kmalu povečali svojo zmogljivost. Da bi pa lahko tudi člani kolektiva TIKE prožBvofi čimceneje m udobneje letni dopust, jim je »Mehanika« iz Trbovelj odstopila prostore v svojem domu v Crik-venici, tako da bo letos letovalo v Crikvenjci 18 Urnem. bo pa podjetje s večjimi delovnimi prostori in sodobno opravo svoje delo lahko še izboljšalo. Kolektiv ima v naslednjih letih v načrtu še nadaljnjo razširitev svojih objektov, takp da bo lahko zadovoljivo reševal probleme naraščajoče motorizacije v Litijski občini. -a 1. septembra: PROMENADNI KONCERT godbe na pihala »Savski val« DPD Svobode v mestnem parku v Radečah ob 19. uri 2. septembra: ODBOJKA — turnir mladinskih moštev iz Zasavja I (5 moštev) na igrišču TVD Parti-* zana Radeče ob 15. uri 3. sept.: ROKOMETNI TURNIR bo trajal ves dan. Nastopajo moštva iz Zasavja na igrišču TVD Partizan (5 moštev) 4. septembra: GaSILSKE SEKTORSKE VERIŽNE VAJE na trgu v Radečah. Nastopi 5 društev 5. sept.: TABORNIŠKO IGRO »ILEGALEC« izvedejo taborniki rodu »Savskih brodarjev« ob 16. uri. TABORNI OGENJ s programom tabornikov rodu »Savskih brodarjev« ob Savi ob 19.30 6. septembra: PREDVAJANJE DOMAČEGA FILMA s kratkim predavanjem o jugoslovanskem filmu ob 20. uri 7. septembra: ŠAHOVSKI TURNIR za prvenstvo šahovske sekcije DPD Svoboda Radeče v dvorani hotela Jadran ob 16. uri 8. septembra: PREMIERA DRAME »NA KONCU POTI« v domu DPD Svobode Radeče 9. septembra: KONCERT ŽE- LEZNIČARSKE GODBE iz Zida- nega mosta na trgu v Radečah ob 17. uri, istočasno slavnostna seja ObLO Hrastnik v dvorani hotela »Jadran«. PARADA MLADOSTI ob 18. uri — zbirališče pri savskem mostu — pohod čez trg in skozi mesto ter nazaj na trg pred tribuno, kjer bo govor in podelitev diplom in priznanj tekmovalcem in razglasitev udarnikov iz vrst mladinskih delovnih brigad 10. septembra: PARADA MO- TORIZACIJE in nastopi članov avto-moto društva ob 9. uri. PROSLAVA NA VRHOVEM popoldne — s kulturnim programom, istočasno v Radečah nogometni turnir. Nova stanovanj sko-posJov-na zgradba ob Kidričevi c. v Zagorju Gradbeno podjetje je začelo te dni opravljati prva zemeljska dela pri gradnji nove stanovanjsko-poslovne zgradbe ob Cesti Borisa Kidriča v Zagorju, ki jo bodo gradili za podjetje »Elektro-Trbo-v-Ije« iz Trbovelj. Da bi lahko začeli z gradnjo te stanovanjske-poslovne zgradbe, je bilo treba porušiti dve manjši stanovanjski hiši. Priprave na novo šolsko leto v litijski občini Učnih moči dovolj Meseca junija so v litijski ob- I vili, čeprav je ObLO zagotovil večini na zborih volivcev razprav- čino potrebnih sredstev. ljaH o vprašanjih s področja šol- V Šmartnem zidajo novo šolsko stva. Tedaj je bila ugotovljena poslopje, v katero so doslej inve- vrsta problemov, ki bi jih bilo treba rešiti še pred začetkom novega šolskega leta. Sedaj, ko je novo šolsko leto že pred durmi, pa lahko vidimo, pri katerih šolah v občini so bili šolski odbori in prebivalci sami aktivni in pripravljeni tudi z lastnimi sredstvi urejevati šolska vprašanja. Tako so n* pobudo šolskih odborov bi s sredstvi, ki jtb je-zagotovil «b-cinski ljudski odbor, obnovili šolska poslopja ▼ Kopjšici, nadalje ▼ Litiji, kjer so za adaptacijo šole prispevala tudi gospodarska podjetja, prav tako so v Kostrevniei zgradili stanovanje za učitelja, v Gabrovki »končujejo stanovanjski blok za učiteljstvo, na Dotah pri Ufciji je KZ uredila dvoje stanovanj za učitelje, enako so tudi na Savi in še drugod poskrbeli za potrebna popravila. Le ▼ Kresnicah niso (losi rj še ničesar napra- stirali že 25 milijonov dinarjev, ki jih je dal občinski ljudski odbor. Prebivalci kraja so se obvezali, da bodo letos sami zbrali okrog 7 milijonov, da se gradnja šole nadaljuje. Ta sredstva bi pa lahko bila že v večji meri zbrana, če bi kmetov, pa tudi denarnih prispevkov od prebivalstva. Zal pa odbor lega sklepa ni izvršil. Pred dnevi je imel la odbor sejo, na kateri je sklenil, da bodo zbiralno akcijo krajevnega samoprispevka pričeli takoj. Vprašanje učiteljskega kadra bo v novem šolskem letu v občini zadovoljivcje.Skoraj vse šole imajo zadostno število učnih moči> se gradbeni odbor bolj odločno tako da v izvajanju šolskega pro-lotil te naloge zbiranja lesa od | grama ne bo zastojev. STŠ bo delovala v prostorih IRŠ V četrtek, 24. avgusta, je Svet za šolstvo, kulturo in prosveto ObLO Tbbovlje obravnaval vprašanje Srednje tehnične šole ter vškladitev učnih načrtov IKS in ras. STS bo začela normalno delovati septembra. Da pa bo lahko delovala, se je treba predvsem zahvaliti upravi rudnika Trbovlje —Hrastnik, ki je odstopila učne •V.-p ŠJ&a&u »MM -.'f •- VOHUN MA LETALI .J*, V# v# s c u d- -4* ■ (Os — - prostore v IRS /ter Mataliji, ki 3° odstopila doelej zasedene prostore, v katerih bo imela STS praktičen pouk. V prvi letnih elektro in strojnega oddelka se je vpisalo okrog 70 učencev. Ko so člani sveta razpravljali o vskladitvi učnih programov IKS in IRS, so naleteli na problem, kako vikladiti učne načrte omenjenih šol, Sla bi ee omogočil Pl'c' hod absolventom IKS v prvi alt drugi letnik STS. Vprašanje je' ali se bodo učenci usmerili prek0 IKS v STS ali pa naj bi sc vpisali direktno v STS, s tem, da 60 absolventom IKS omogoči vpis v 2. razred STS. V ta namen je svet imenoval komisijo, ki naj urejuj0 ta vprašanja v sodelovanju s Saškim odborom IKS. ^ Pereč problem je pomanjkanje delovnih prostorov. Sedaj delujejo na 186 kvad. metrih, od tega pa zavzema več kot polovico prostora kartonaža; nujno potrebno pa bi bilo, vsaj delno mehanizira« in kupiti sodobne stroječ, da bi se rta ta način lahko občutno povečala zmogljivost. Po novem zveznem zakonu bo potrebno vse izdelke, pakirati v embalažo iz valovite lepenke m tedaj se bo občutno povečalo povpraševanje po njihovih izdelkih tudi zato, ker ni nikjer v bližini nobenega proizvajalca. Redne odjemalce imajo že v Stek loem Hrastnik, Mehaniki Trbovlje in Tovarni elektroporcetana Izlake, ki so prej kupovale embalažo drugje. Njihova zmogljivost je že sedaj premajhna glede na vedno večjo potrebo odjemalcev. Da bi pa vsaj delno povečali zmogljivost, so letos kupili iz lastnih sredstev spenjalni stroj ter stroj za zlati ti«k za knjigoveznico. Za stroj za zlati tisk morajo kupiti še črke in upajo, da bo ta stroj začel delovali že letos. Osnovni načrt TIKE pa bo rehabilitacija invalidov, ki bi se v raznih obratih priučili novih poklicev, pač po zmožnostih in dejavnosti. kjer bi bili najbolj po-li ihrt V ta nsmen bodo kanalu Nagradi za šoferja trboveljske Cementarne V Cementarni Trbovlje so PrC-i' šnjl teden nagradili šoferja ®s° nega avtomobila » Mercedes« Vi* ja Feleta. ki je prevozil s svoj10 vozilom 200.000 km brez okvar, 1 šoferja avtobusa Otmarja Bevk»> ki pa je prevozil 100.000 kil®me-trov brcv. okvar na avtobusu. (mft) Železničarji iz Zid. mosta na morju Kot vsako leto so tudi letos tovali v Rovinju in drugod • g lezničarji iz Zidanega most11 svojimi družinami. Vseh se je j tos zvrstilo na desetdnevnem tudi krajšem letovanju okrog Večina jih je letovala v R001 ,iv kjer jc za ta delovni kole preskrbljenih 16 ležišč. , 1’OJASNILO ligta V prejšnji številki našeg° smo prinesli članek o skupine igralskih amaterjev bodo—Center iz Trbovelj za l’ n(-.i no uprizoritev drame »Na K poti«. V tem članku je ,x>n1'd»aM**BW ustrezala dejanskemu stanju ne> terenu. Ni namreč točno ugotovljenih položajev cestnega, kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, zaradi česar je večkrat prišlo do nepotrebnih investicij, zaradi prelaganja raznih napeljav. Z novo izmero terena bo zagotovljena načrtna zazidava prostih gradbenih parcel ter ureditev cestnega, vodovodnega to kanalizacijskega omrežja v skladu z urbanističnim načrtom Trbovelj. Stroški izmere bodo znašali okoli 30 milijonov dinarjev. Vsa merilna dela opravlja Geodetski zavod LRS iz Ljubljane. Z dedom je zavod pričel s 1. avgustom 1.1. ter geometri računajo, da bodo letos obdelali Območje od Gabrskega do Leninovega trga, v zimskih mesecih bo pa mogoče opraviti vsa potrebna pisarniška dela. Računajo, da bodo prve meritve uporabne za koristnike zemljišč do maja 1962. V maju prihodnjega lete bo pa zavod nadaljeval z merilnimi deli južno od Leninovega trga. Z novo izmero terena bodo odpravljen® marsikatere nevšečnosti, ki so se pojavljale zaradi netočne dokumentacije, ki so prihajale do izraza zlasti pri davčnih napovedih to odmeri dohod-nine pri privatnikih. Ju Kmetijska mehanizacija se povečuje V litijski občini je bil doslej pereč problem popravljanje kmetijskih strojev, traktorjev itd. za potrebe KZ Litija to KZ Gabrovka-Dole. •Kmetijska zadruga v Litiji je zato ustanovila lastno servisno delavnico, ki bo popravljala motom* vozila in kmetijske stroje svojih članov. Ze ob sami ustanovitvi so je pokazalo, da je bila taka servisna služba nujno potrebna in da bo s tem odpravljen mansi-kak zastoj v uporabi mehanizacije v kmetijstvu. Nov stanovanjski blok Ce bo šlo vse po sreči, nameravajo v Kresnicah prihodnje leto pričeti z gradnjo novega stanovanjskega bloka za delavce tn uslužbence Kresničke industrije apna. Vodja računovodstva: Draga KavMt Ir, Direktor: Edo Kratek l.r. Vecko iz Hrastnika — mednarodni prvak Ljubljane v namiznem,tenisu V nedeljo, 27. avgusta, je bil na Jledu zaključen mednarodni namiznoteniški turnir, na katerem je sodelovalo razen 20 gostov iz Avstrije in Italije še okrog 100 igralcev in igraik iz vse države. | gaslovanski pokal srečala Rudar in domači Kovinar. V razburljivi in dinamični igri eo rokometaši Rudarja hudo porazali Kovinarja. V prvem delu igre je bil Kovinar enakovreden nasprotnik, toda do izraza je kaj kmalu prišla izredna hitrost Rudarjevih igralcev, zlabti Ačkuna in Škrinjarja. Ne Piv E FR j CLJIVA ZMAGA na poti v četrtfinale V nedeljo sta se v kvalifikacijski tekmi četrtfinalnih tekem za ju- Naj uspešnejši je bil Hrastničan Vecko, ki je igral v zmagovalni ekipi reprezentance Ljubljane, prav tako je bil uspešen v tekmovanju posameznikov .in v parih. mladinci — četrtfinale: Vecko: Thurner (A) 2:1 polfinale- Vecko : Kavčič 2 : 0 finale: Vecko : Štader 2 : 0 ek V Ljubljani Triglav : Rudar 7:5 (3:3) Pred začetkom slovenskega nogometnega prvenstva sta se v prijateljski nogometni tekmi srečali od igre, se jc prvi polčas končal z rezultatom 10 : 8 v korist Rudarja. prve minute drug er g polčasa pa so pokazale, da bo Kovinar od- Košarka Proletarec : Branik 44:63 (16:30) V drugem kolu jesenskega dela nesel keš golov. Izreden tempo j moške republiške lige sta se v igre in hitri napadi Rudarjevih j Zagorju pomerila Proletarec in igralcev so popolnoma anemego- ! Branik. 2e prve minute igre' eo čili Kovinarju, da bi prišel do metov. Serija metov Rudarjevih igralcev se je skoraj -yedno končala v golu. Rudar je nenehno glede, ca ie proti koncu prvega večal razliko, igralci Kovinarja dela igre Rudar imel veliko več Rudar : Bratstvo 11:1 (5:1) . V četrtek popoldne sta se v pri moštvi Triglava in Rudarja. Med- ,jateljski nogometni tekmi srečali tem ko je bilo moštvo Rudarja v prvem delu igre enakovteden nasprotnik, je v drugem delu moralo položiti orožje in se zadovoljiti e porazom. ek Rokomet Branik : Rudar 14:15 (10:8) V sredo, 23. avgusta, sta se v tekmi osmine finala za rokometni pokal FLRJ sestala Rudar in Branik v Mariboru. V razburljivi igri, ki se je vseskozi odlikovala 'z izrednim tempom, so zmagali rokometaši Rudarja. Hiter tempo igre se je Braniku proti koncu tekme maščeval, saj je Rudar dve minuti pred zaključkom tekme izenačil, nato pa dal še zmagoviti gol, ki ga je dosegel Jelen. Branik je vložil protest, češ da je v zadnji minuti sodnik Kopač iz Maribora spregledal kazenski strel v korist Branika. Strelci za Rudar: Ačkun 5, Škrinjar in Jelen 3, First 2 in Klan-čišar ter Verdnik po enega, za Branik pa Gornik 5, Gaube 3, Vogrinc 2 ter Kancler, Purkeljc, Novak in Geržina po enega. Tekmi je prisostvovalo približno 200 gledalcev. enajstorici Rudarja in 3ratstva. V nezanimivi in nadvse ležerni igri je Rudar premagal Bratstvo z visokim rezultatom. . Približno 300 gledalcev je bilo nezadovoljno s prikazano igro Rudarja. Strelci za Rudar: Pajer 4, Hali- pa so bili žrtev hitre igre, ki jo jc diktiral Rudar. In ko ie sodnik odpiskal konec tekme, jc bil rezultat 22 : 12 v korist Rudarja. ' Strelci za Rudar: Škrinjar 8, Ačkun in Klančišar 4, Jelen 3, First 2 ter Pertnifc I. S to zmago si je Rudar priboril vstop v četrt linale. ek mmnitrnini!:u:m!tHiiiiiJiiiiiifiniiiintiiiniMiiiiiiin!;!niimmmnmMUttmn«jitniniHnnmiHimifiniBjHu«ijiiHin»niawnmB pokazale, -da bedo ima!j domačim podrejeno vlogo. Razigrane. __ goste domačini niso mogli uspeš- ! g no zadrževati, kajti s hitro igro in ' zelo lep'mi meti je obramba Proletarca bila skoraj popolnoma izključena. Že prvi del Igre se je končal z veliko razliko v korist gostov, do konca tekme pa so to raziiko že povečali, ža domačine so bili u-pečmk Štzferl 2, Anžur 14, Herman Stčarmk e,. Regamcin 5, Juvan Kranjc 10. Šjjortne igre papimičacjev končane V nedeljo, 27. avgusta, so bile končane X. športne igre papimi-čarjev Slovenije. Tekmovanja se la.gič 2, Knaus 3. Mežnar 2, za j je udeležilo p-et ekip: Kr ko, Ra-Brafstvo pa je bila uspešna leva dele ,Vevče, Količevo in Sever, zveza. j Leta? so prvič tekmovale tudi žen- ke ekipe, ki so tekmovale: v stre- V Hrastniku Bratstvo : Proletarec 7:5 (4:1) V nedeljo sta se v povratni prijateljska nogometni tekmi srečali na igr.šču za Savo v Hrastniku enajstorici domačega Bralstva in zagorskega Proletarca. Za goste so bile usodne prve minute igre, ko se niso znašli, in so domači napadalci dosegli vodstvo, ki eo ga obdržali do konca prvega dela igre s 4 :T. V drugem delu pa so gostje prikazali boljšo igro in že izenačili ra 5 : 5, a potem spet popustili. Tekmo je eo- V sredo, 23. avgusta, je bil podil z večjimi napakami Benčina iz | poldne na stadionu Rudarji atlet- .1 jan ju z zračno puško, v odbojki atletiki in namiznem tenisu. Vsekakor je bila najbolj uspešna ekipa Videm—Krškega, ki je zasedla prvi mesti v odbojki in namiznem tenisu. Vrstni red v posameznih disciplinah: MOŠKI: atletika: I. Radeče 8232, 2. Kr-Čkc7757, 3. Vevče 75.?4 keglarjc: L Količevo 410. 2. Radeče 336, 4. Krško 370 kegljev odbojka: 1. K-:,ko, 3. Radeče' Flavtric: J. Krško, 2. Rade,le streljanje z zračno prR-o: J. Vevče 323, 2. Krško 731, 4. Radeče 713 krogov- šah: 1. Krško 12 tc-čk, 4. Radeče 3 točke na.r_ii.rni tenis: 1. Krško, 4. Radeče Končni vrstni rod moških ekip: L Krško. 3. Radeče ZENSKE: atletika: 1. Krško 3102 točk, 2. Radeče 2045 teši: odbojke.: 1. Krško, 2. R~-we streljanje z zračno pn’ko: 1. Vevče, 2. Krško, 4. Radeče namizni tema: L Krčko, 2.-3. Rm-cčo in Vevče Končni vratni red: 1. Vidcm-Krško, 2. Radeče. Atletski dvoboj Zasavje : Savinjska dolina Hrastnika. V predtekmi pa so Proletarca premagali I Bratstva s 3:2 (1:1). ski dvoboj Zasavje : Savinjc-ka mladinci j dolina. V ekipi Savinjske doline mP-fmce F. C. Razgibana dejavnost AMD Trbovlje Glede na to, da stari vozni park ni več ustrezal za pouk bodočih voznikov motornih vozil, je AMD Trbovlje pred kratkim kupilo nov osebni avtomobil Fiat-600. Zaradi vedno večjega števila interesentov, ki že imajo ali pa si bodo kupili osebni avtomobil ali PS »potomo kolo. je AMD izdelalo- umik voženj z oeebnim avtomobilom. Ker pa po novi uredbi:'De more nihče yeč -delati, Izpita1 de ga ni v pral Učni v sinji poučeval inštruktor s potrdilom o vozniškem izpitu, je AMD zagotovilo 12 inštruktorjev, ki poučujejo voznike po cele dneva. Da bi pa lahko obiskovalo tečaj za bodoče voznike čimvečie število interesentov, fo znižali šolnino od, prejšnjih 7000 na 4000 din za avtomobiliste, za mopediste pa na 2000 din. Pred 'izpitom mora imeti vsak tečajnik po 15 ur vožnje (ena ura vožnje z avtomobilom AMD in inštruktorjem stane 1300 din, z lastnim vozilom in inštruktorjem pa 600 din, za motorno kolo z inštruktorjem pa 800 din). Kljub ostrejšemu kriteriju na izpitih je vedno več prijavljen-cev, ki se vključujejo' v tečaje AMD, ker jim le-to nudi vse teoretično in praktično znanje ter jih seznanja s snovjo, ki jo drugače ne bi mogli sami obvladati. Tako je doslej uspešno opravilo izpite 280 prijavljencev od 637. Da bi pa tečajniki čimbolj obvladali učno snov, je AMD organiziralo 50-urna predavanja. V posebnih tečajih za mopediste pa je dobilo dovoljenja za vožnjo-z mopedi nad 700 tečajnikov. AMD Trbovlje se ne ukvarja samo z organiziranjem in vodenjem točajev za veznike amaterje, temveč prireja tudi predavanja, na katerih seznanja šolsko mladino s cestno - prometnimi predpisi. Tako je v minulem šolskem letu uspešno opravilo izpite za prometno znač-ko druge stopnje AMZJ kar 278 učencev od 5. do 8. razreda. Seznanjanje šolske mladine se je pokazalo kot najuspešnejši način za preprečevanje prometnih nesreč. Da bi pa seznanili tudi starejše prebivalce s cestno-prometnimi predpisi, je AMD organiziralo s TNZ propagandne akcije po podjetjih, gospodarskih organizacijah in ustanovah, kjer so razdelili veliko propagandnega materiala, ki je seznanjal' koristnike javnih cest s cestno-promctnimi predpisi. Člani AMD Trbovlje so se obvezali, da bodo sodelovali tudi pri urejevanju osrednjega otroškega igrišča na Leninovem trgu, kjer bodo uredili avlodrom, da bi tako na najbolj primeren način že otroke seznanili z nekaterimi osnovnimi cestnimi predpisu. Da bi pa zmanjšali finančne izdatke kandidatom, ki žele opraviti izpit za A ali B kategorijo, jo bila pred nedavnim ustanovljena v Trbovljah ekspozitura izpitne komisije za Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Izlake ih Zagorje. so nastopili večinoma atleti in atletinje iz Žalca. Zasavska ekipa je bila okrepljena z znano reprezentantko Olgo Sikovec-Luncer ter ter nekaterimi drugimi atleti iz Litije. V moški vrsti so za 16 točk zmagali atleti iz Savinjske doline, v žereki vrsti je pa vrsta iz Zasavja zmagala z razliko 13 točk. V skupni razvrstitvi je zma-jgalo Zasavje s 97:51 iočkami. predvsem po zaslugi ženske ekipe. Nekaj najboljših rezultatov: 100 m moški: L Vnčar (S) 11,1; 2. Kajina (Z) 11,8; 3. Pavšek P. (Z) 12,0 300 m moški: 1. Korbar M. (S) 2:03,0; 2. Sare A. (Z) 2:03,9; 3. Dimic (Z) 2:04.0 2C3 m mo'-ki: L Vučar Z. (S) 22.9; 2. Kaztr.a (Z) 25,2; 3. Pavšek P. (Z) 23,3 3000 m moški: 1. Žulnar D. (S) 9:15,0; 2. Laznik (Z) 10:26,2; 3. Frolj (Z) 10:26,4 kopje: L Vajdič (Z) 57,10 m; 2. Pečnik (Z) '3,00 m dipk: L Vajdič (Z) 38.42 m; 2. Pečnik (Z) 32,85 m moški: štafeta 4X100 m: L Savinjska dolina 46,7; 2. Zasavje 50,4 Povratno srečanje bo prihodnji teden v Žalcu. 100 m ženske: L Sikovee (Z) 12.2: 2. Sme A. (S) 12,9; 3. Trček (Z) 13,4 iOOtn ženske: L Ga šparu t (Z) 1:02, 0; 2. Grzej (Z) 1:07.8 daljina: 1. Terček (Z) 4,39; 2. So-tenšek (Z) 4.32 disk: I. Medvešek (S) 34.43; 2 Prijatelj (Z) 29,66 krogla: L Medvešek (S) 10,39; 2. Prijatelj 0.57 slafcla 4 X 109 m — ženske: 1. Zasavje 54,1; 2. Savinjska dolina 56,9. ek . Zanimivosti OBLEKA IZ LASTNIH LAS Dragoceno in nenavadno obleko so razstavili v Bramenu v Mor-geristem - muzeju. Sedaj že pokojni Sveclinji Ani Andcrsotter, ki je živela v Bremenu, so zrasli rjavi lasje prav do gležnjev. Sče-sane lase jo oprala, razpela in splcla v elegantno In trpežno obleko, ki pa je imela samo eno po- I g man-j k! ji vest: obleka je močno I p srbela. PORUŠENA ARENA — PREKO 200 RANJENIH Pred dnevi se je v španski vasi Jimena de Frontera zrušila prenosljiva arena za bikoborbe, pri čemer so trije gledalci izgubili življenje, 15 pa jih je hudo, 200 pa laže ranjenih. Med lažje ranjenimi je tudi gospa Julian Ame-™, hčerka angleškega predsedni- Frane Tomažič Partizan (Z) : JLA 15:13 (10:2) V nedeljo je bila v Zagorju na Ilca Harolda Maemillana. Preko 4 letnem telovadišču Partfcana pri- ] tisoč ljudi je gledalo »Corrido«, ko je lesena arena nenadoma popustila ped težo gledalcev. Me» tador.ii in njihovi sodelavci so takoj ubili bika, da ne bi mogel napasti gledalcev, ki so lezli iz ruševin arene. Vojaške enote in osebje Rdečega križa so takoj po nesreči začele z reševalno akcijo. jateljska rokometna tekma med moštvoma pripadnikov JLA — graditeljev nove Zasavske ceste in domačega Partizana. Po boljši igri v prvem polčasu so zmagali domačini, ki pa bi jih pripadniki JLA kaj kmalu dohiteli v doseženih golih. F. C. Spomini na ustanovitev I. revirske čete , (Nadaljevanje) Po krajšem počitku sem jo mahnil naprej proti samotni kmetiji pod Cemšeniško planino, k »Primarni«. Tam sem našel štiri partizane Iz naše čet«. In to Slavca Fintarja-Robina, Jožeta Kosa, Janeza Strojtno in Ivana Kastelica-Ihiona. BiH so lačni in brez cigaret. Ti so mi povedali, da eo drogi .borci odšli čez Savo proti Polšniku, del pa v neznano smer. Potem smo se dogovorili, da bomo odrinili, j brž ko se bo stemnilo, proti Cemšeniku. Prenočili bi na j kozolcih, naslednje Jutro bi se pa dobili pri mlinu pod š Dobri je vim. Da ne bi nosil prtljage v vas mi je Robin svetoval, naj [ ,:o spravim pri Alešu, kjer so Robina dobro poznali... To I sem radi storil. Poiem pa smo posamič odšli v Cemšenik. I Ko sem prišel do Stempiharjevega doma, je bila že te- I ma. Okna so bila nezagmjena in v sobi je gorela petrolej- I ka. V sobi je bil samo 7G-letni Štempihar. Vstopil sem in 1 mu voščil dober večer. Prestrašen mi je odzdravil ter ta- \ koj zamahnil s palico proti svetilki. Potem mi je pojasnil š da za'o, ker so bila ofcna r-ezavrnjen?.. Pripovedoval je, da od napada na žandarmerijo v Za- I gorju prihajajo stalno v vsa nemške patrulje in da ni var- = no, d?, bi s« dlje časa zadržal v Cemšeniku. Zato sem od- 1 1 d na bližnji kozolec, da prenočim in zarana odrinem = naprej. Zjutraj sem bil že na dogovorjenem mestu. Vendar pa § tam še ni bilo nikogar in sem se zato vrnil nazaj na ko- § zoioc, od koder sem dobro videi na mesto, kjer bi se mo- § rali s niti. Proti poldnevu sta v vas pripeljala dva tovornjaka I Švabe. Prepričan sem bil, da bodo že kmalu pričeli s pre- I isk? Vanjem. Nisem sc zmotil. Francka Stempiharjeva mi 1 je kmalu nato prišla povedat, da so Nemci že začeli pre- 3 iskovati vas in kozolce. Prinesla mi je pa tudi nekaj hrane. = Sklenil sem, da grem za tovariši. Umaknil sem se v | bl:žn,M gozd in tam počakal, da se je znočilo, in potem p nadaljeval pot proii Fodlipovici in naprej proti Zasavski fš gori, od tam pa skozi Tirno -do železniške postaje Sava. f= Bil sem prepričan, da bom na Savi lahko prišel čez most M z levega na desni breg reke. Ko pa sem prišel v bližino § Save, sem pa presenečen zagledal Nemec, ki so stražili g most. Kot mi je pozneje pripovedoval neki železničar, so 1 Nemci zastražili most zato, ker jim je nekdo sporočil, da 1 so šli prejšnji večer čez most partizani. Po nasveta železničarja sem odšel do Mošenika in se g v čolnu prepeljal čez Savo. Potem sem pa šel proti Pas- g jeku, kjer sem spotoma srečal znanca Janeza Zagorca. Ta s mi je povedal, da »o bili prejšnji dan na KleviSah pa rti- g zani, zraven tega mi je pa še svetoval, naj tja nikar n* S hodim, ker Nemci pregledujejo vas Tepe. Opozoril me je S pa tudi na dva lovca, ld sta verjetno nemška vohuna, ki g hodita tam okrog. Napotil sem se proti Mam olju. Kaj kmalu sem zagle- H dal dva lovca, ki sta bila oborožena z lovskimi puškami In §j pištolami. Da bi se jima bil skril. ,je bilo prepozno. Sel g eem naprej. Pozdravil sem ju. toila onadva mi nista od- § zdravila in sla me vprašala, od kod in kam in če imam M legitimacijo, Za trenutek sem počakal z odgovorom, medtem pa sem ff si ju dodobra ogledal. »Vidim, da sta poštena, ker imata p orožje. Dobro tudi vem, da Nemci ne pustijo vsakemu no- H siti orožja. Zato vama bom povedal vse po pravic!. Doma sem iz Trbovelj, iz Njive št. 32, pišem se pa Ja- |f nez Kovač. Iz Trbovelj je zadnje dni odšlo med partizane g precej ljudi. zlaMi v smer proti Pcdkumu. Ker se pa z le- f§ karnarjem Pcharcem dobro poznava, me je ta poslal, da g poizvem, kje so zdaj tl ljudje iz Trbovelj. To mu moram M takoj, ko izvem, sporočiti; da bo lahko on obvestil o tem g nemško komendo.« Nato sta me vprašala, če sem koga že srečal. Rekel |§ sem, da ne, pač pa sem jima povedal, da sem v bližini f§ Polšnlka še našel ogenj. Potem sta mi pa lovca zaupala, da f§ tudi onadva Iščeta in sledita partizane. Zato sta me potem |§ povabila, haj grem z njima na Savo. Kaj sedaj? Brž sem se znašel in ju vprašal, če sla že g bila na Mamolju. Odgovorila sta mi, da tam še nista bila. g Zato sem svetoval, da bi šli tja vsi trije. Rekla sta mi, da g bi že šla, če ne hi deževalo. Zato sem vztrajal, da grem sam na Mamolj in da se g vrnem preko Spodnjega Loga in čez Savo s čolnom v vas g Savo h gostilničarju Berdajsu, kjer me naj počakata. S ff predlogom sta se strinjala. Nakana je v celoti uspela. Bi! sem vesel, saj bi sc to jj| srečanje lahko tudi drugače končalo. (Nadaljevanje prihodnjič) it:iimitiinmmimmmi!tmniimm