s IIIIIIHIIMIlillMIilllllllllMIlllIlinflllllllllllllflllllllllKIlHIlllllllflllllMIf lilll......111 i 11111111111.....111! 1111111 i i II11111 f 111«111111 ■ 1111M111111111111 • 11111II11 > II11 ■! SINDIKATI PRED NOVIMI NALOGAMI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE v Četrtek, 29. januarja, je bil v velenju deseti občni zbor občinskega sindikalnega sveta -predsedstvo je pripravilo za občni zbor dokaj obširno gradivo o gospodarskih in družbenih dogajanjih v šaleški dolini ter o dejavnosti sindikalnih organizacij, ki so ga posredovali 2e pred občnim zborom vsem delegatom. 13. februar 1970 - Leto VI. St«3-(110) - Cena 0,30 dinarjev. Poštnina plačana v gotovini k Zakaj bomo zbirali denar Ze v zadnji številki smo zapisali, da začenjamo v naši občini akcijo za zbiranje sredstev za reševanje nekaterih najbolj perečih problemov na področju šolstva, kulture in komunalne dejavnosti. O nujnosti take akcije je bilo doslej že več razprav. Tako so, med drugim, razpravljali o predlogu za zbiranje sredstev na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL, na sestanku s predstavniki samoupravnih organov in osnovnih organizacij sindikata, na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta itd. Izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje pa je na seji | tudi sklenil, da bo predla-skupščini občine Vele-I nje, da razpiše referendum | za uvedbo krajevnega ša-llioprispevka za gradnjo in I obnovo šolskih poslopij in 1 kulturnih objektov ter za [modernizacijo cest v občini | Velenje. O predlogu izvršnega od-Ibora občinske konference IBZDL bodo razpravljali od-»rniki občinske skupščine IVelenje na seji, ki bo pri-Ibodnji petek, 20. februarja. Ilakrat naj bi občinska 1 skupščina Velenje sprejela llmli odlok o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Prvotni predlog objektov, |ti naj bi jih financirali s iredstvi, zbranimi s krajev-llim samoprispevkom, je liilaj nekoliko spremenjen. (Odbornikom občinske skup-]k'lne Velenje bo posredovan predlog, da naj bi zbi-s samoprispevkom de-ar za naslednje investicije. Šolske zgradbe in kultur-lii objekti: || III. osnovna šola Velenje (novogradnja), i osnovna šola Ravne (novogradnja), otroški vrtec in otroško igrišče v Velenju (novogradnja), 0 posebna osnovna šola Velenje (adaptacija), P telovadnica in otroško igrišče Šoštanj (novogradnja), 0 dozidava osnovne šole Biba Riick Šoštanj, 9 gradnja telovadnice in otroškega vrtca ter dozidava učilnic pri osnovni šoli Šmartno ob Paki, 9 sofinanciranje novogradnje Doma kulture Šoštanj, 0 knjižnica Velenje (ureditev), 9 dom Partizana Šmartno ob ^aki (adaptacija), % dozidava prosvetnega doma in adaptacija osnovne šole Topolšica. ceste: — modernizacija ceste Ravne, — asfaltiranje ceste do pokopališča Podkraj, — dograditev ceste Plešivec —Graška gora, — modernizacija ceste Gorenje — Soteska, — modernizacija ceste v Šentflorjan, — modernizacija ceste v Lokovici, — modernizacija ceste Ša-lek — Bevče, — modernizacija ceste Rečica — Podgorje, — modernizacija ceste v Zavodnjo, in — modernizacija ceste DrtiS-mirje — Gaberke. Po prvih predračunih bo potrebno za gradnjo in obnovo šolskih poslopij ter kulturnih objektov 16,695000 din (1 milijardo 669 milijonov 500 tisoč starih dinarjev), za modernizacijo cest pa 8,700 000 din (870 milijonov starih dinarjev). Ker s krajevnim samoprispevkom ne bo mogoče zbrati vsega potrebnega denarja bo potrebna tudi pomoč tako občinske skupščine kot delovnih in drugih organizacij. Izbrali bomo športnika leta V našem uredništvu smo se odločili, da bomo v letu 1970 in vnaprej izbirali športnika in športnico leta naše občine. Namen tega izbora je, da populariziramo športno dejavnost ter pripomoremo k stimulaciji tekmovalcev za doseganje čimboljših rezultatov. Ob koncu leta bomo priredili športno glasbeno prireditev na kateri bomo svečano proglasili in nagradili najboljšega športnika in športnico, poleg tega pa še deset najbolje uvrščenih. Dosežke športnikov bo ocenjevala desetčlanska komisija, tako da bo vsak mesec vsak član komisije izbral po tri športnike in jih ocenil s točkami 3, 2, 1. V vsaki drugi številki našega časnika bomo objavili rezultate glasovanj ter sliko s kratkim intervjujem najboljšega športnika in športnice preteklega meseca. Občnega zbora so se udeležili poleg številnih gostov tudi predstavniki občinskih sindikalnih svetov iz Celja, Mozirja, Slovenj Gradca, Slovenskih Konjic, Žalca, Laškega, Šmarja pri Jelšah in Šentjurja pri Celju ter podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ing. Tone Tribušon. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Velenje, Teodor Jelen, je na začetku občnega zbora razdelil plakete in priznanja sindikalnim aktivistom, v imenu centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in občinskega sindikalnega sveta Velenje. V imenu nagrajencev se je zahvalil za priznanja Praprotnik, Elfrida Ambrožič, Herman Lešnik, Anton Močil-nik, Stane Planine, Pankracij Semečnik, Hubert Mravljak in podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije inž. Tone Tribuson. Bruno Trebičnik je govoril v zvezi z odgovornostjo, izobraževanjem in povezanostjo članstva s sindikalno organizacijo. Menil je, da je treba v prihodnje jasneje določiti mesto, vlogo in naloge sindikata ter njegov vpliv na položaj delavcev in odnose v delovnih organizacijah. Po njegovem mnenju so neposredni proizvajalci premalo pripravljeni za samoupravljanje, zaradi če- moelektrarne Šoštanj III in s programom razvoja rudnika do leta 1985 zagotovljena perspektiva" za nadaljnje delo, ugodno pa je tudi vzdušje v kolektivu. Ostaja le še zahteva po' integraciji rudnika s termoelektrarno Šoštanj, saj prevladuje mnenje, da bi bila perspektiva rudnika v povezanosti s termoelektrarno še bolj ugodna. Rudi Kortnik je ge-voril tudi o problemih invalidov, o fluktuaciji delovne sile, o standardu zaposlenih in reševanju stanovanjske problematike, o rekreaciji, informiranju in o nekaterih socialnih problemih. Ko je govoril o uspešnem razvoju samoupravljanja v rudniku lignita Velenje je zlasti poudaril, da je (Dalje na 3. strani) Teodor Jelen je podelil priznanja številnim sindikalnim aktivistom Seminar za vodstva aktivov /MS Predsedstvo Občinske konference Zveze mladine Slovenije Velenje bo pripravilo ta mesec dvodnevni seminar za vodstva aktivov Zveze mladine. Obravnavali bodo aktualna družbeno-ekonomska in politična vprašanja, in izvajanje resolucije 1. seje republiške konference Zveze komunistov Slovenije, govorili pa bodo tudi o oblikah, metodah in vsebini dela aktivov Zveze mladine ter o predvidevanjih za gospodarski in družbeni razvoj občine Velenje v naslednjih letih. Poljski gospodarstveniki v Velenju Štiričlanska delegacija poljskih gospodarstvenikov, vodil jo je poljski trgovinski ataše iz Beograda, v delegaciji pa je bil tudi direktor poljskega združenja proizvajalcev aparatov za široko potrošnjo, se je zadnji ponedeljek mudila v velenjskem Gorenju. S predstavniki tovarne so poljski gostje razpravljali o možnostih za sodelovanje pri proizvodnji pralnih strojev, ogledali pa so si (udi tovarniške prostore. Alojz Napotnik, ki je med drugim poudaril, da so priznanja nedvomno dokaz, da je Zveza sindikatov družbena sila, ki se bori za dobrobit delovnih ljudi, sama priznanja pa bodo nedvomno tudi vzpodbuda dugim za še aktivnejše delo v Zvezi sindikatov. V razpravi o nekaterih aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanjih ter o delu sindikalnih organizacij so sodelovali Bruno Trebičnik, Rudi Kortnik, Jože Krofi, Zlatko sar bi bilo treba nameniti večjo pozornost usposabljanju sa-moupravljalcev. Predvsem bi se bilo treba dogovoriti, v kolikšni meri naj šole, predvsem srednje in poklicne, usposabljajo mlade za samoupravljanje oziroma jim dajo osnove o našem samoupravnem sistemu. Rudi Kortnik je obširneje orisal prizadevanja za reševanje pereče problematike rudnika lignita Velenje. Poudaril je, da je z izgradnjo nove ter-' PREDLAGAJO REFERENDUM Ko so na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL ocenjevali potek volilnih konferenc krajevnih organizacij, so med drugim ugotavljali, da naši občani povsod podpirajo prizadevanje občinske skupščine pri odpravljanju krajevnih komunalnih problemov. Akcija, ki smo jo lani izvajali pod geslom ~Mcsto — vasi«, je ugodno vplivala na razpoloženje občanov in pospešila njihovo aktivnost. Iz tega pa preveva, tako so menili člani izvršnega odbora občinske konference SZDL, želja po urejevanju in solidarnosti. Izvršni odbor občinske konference SZDL je predlagal občinski skupščini, da uvede v velenjski občini samoprispevek, ki bi ga v petih letih plačevali občani od svojih dohodkov, in v ta namen razpiše ljudsko glasovanje. Sreclstva, zbrana s samoprispevkom občanov, pa naj bi uporabili za gradnjo ali obnovo šol in modernizacijo cest. Gosti in delegati na sindikalnem občnem zboru V Domu pionirjev v Beogradu so razstavili kamen, ki so ga 21. julija 1969. leta prinesli astronavti z mesečeve površine. Kamen, ki je pod steklenim zvonom, je črne barve in telita 67,7 gramov. Prvi lunini obiskovalci so prinesli na zemljo 22 kg kamenin in praha, vse to pa je proučilo 106 ameriških in 36 znanstvenikov iz drugih dežel. Znanstveniki so s pomočjo prinesenih, kamenin ugotovili, da na Luni ne obstoja nobena oblika življenja in da so bili astronavti prva živa bitja, ki so ktlajkoli hodila po našein najbližnjem nebesnem sosedu, katerega starost cenijo na 4 in pol milijarde let. H. v zapis s KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V SMARTNEM OB PAKI Vaščani prizadevno sodelujejo V Šmartnem ob Paki že dolgo ni bilo na kaki konferenci ali drugem sestanku toliko ljudi kot na nedavni konferenci krajevne organizacije SZDL. Ljudje so vedeli, da se bo tokrat razpravljalo o problemih, ki bodo zadevali njih same in ki bodo vplivali na razvoj kraja za daljšo dobo. Brez dvoma pa jih je privabila tudi preurejena dvorana z novo napeljano centralno kurjavo. Vsi so se v njej ugodno počutili, kajti tokrat niso zmrzovali kot kdaj poprej. Poročilo o delu SZDL Šmartno ob Paki je podal njen predsednik Viktor Jeromelj. Le to je bilo obširno in izčrpno, saj je vsebovalo vse, kar je odbor na sejah v svoji triletni mandatni dobi obravnaval in reševal. Tako npr. program in delo krajevne skupnosti, gospodarsko in komunalno dejavnost kraja samega, uspehe in potrebe družbenega samoupravljanja, gospodarsko reformo, priprave in izvedbo volitev v občinsko, republiško in zvezno skupščino, razprave o predlogih in pripombah na zborih volivcev, o kmetijski proizvodnji in kooperaciji kmetov s kmetijsko zadrugo, o socialno ogroženih občanih, o dejavnosti društev in organizacij na področju kraja in o drugih dejavnostih in problemih, ki so se pojavljali na terenu, pa tudi o pomanjkljivostih pri samem delu SZDL. O delu društev in organizacij je bilo poročilo precej obširno. Društvo »Partizan« je sedaj precej aktivno. Znalo je premostiti težave in nesoglasja, ki so se pojavljala v tem društvu. Dosežki so že vidni. Treba pa bo oživeti delo v vseh sekcijah, posebno telovadni. Do sedaj je najbolj aktivna nogometna sekcija, saj je moštvo najboljše v občini. V društvu je precej mladine, a še večino premalo. Prosvetno društvo je zelo delavno, bilo bi lahko še aktivnejše, ko ne bi bilo težav z neurejeno dvorano, kar pa v bodoče odpade, ker so nedavno tega uredili centralno ogrevanje in električno napeljavo. Pod vodstvom Martina Steb-lovnika so pričeli snemati zabavni program na ozko tračni barvni film. Sodeluje 20 članov dramske skupine, filmatije pa vodi tovariš Napotnik. Tudi knjižnica je storila svoje. Ostala društva, kakor gasilsko, Ljudska tehnika in Rdeči kriz, so storili več, kakor jim veleva dolžnost. Tudi šola dosega lepe uspehe. Zal pa je postala pretesna in je nujno potrebna razširitve. lični uspehi so kljub temu zadovoljivi, saj je v šolskem letu 1968-69 imelo pozitivne ocene 91>3 odstotka učencev. Prisluhniti pa moramo upravičenim zahtevam po gradnji te-lovadnce in učnih prostorov, če hočemo, da bodo učni uspehi še naprej tako dobri. Precej obširno je bilo poročilo o kmetijstvu, nekaj malega pa smo slišali tudi o naši trgovini. _ Poročilo krajevne skupnosti o komunalni dejavnosti je podal njen predsednik Stane Prašnikar. Krajevna skupnost Šmartno ob Paki je dobila v treh letih 58.000 dinarjev za ureditev komunalnih vprašanj. V letu 1970 bo urejena kanalizacija v kraju, treba pa bo razširiti zazidalni okoliš. Zdravstvena služba je v kraju slabo organizirana. Za 2.330 prebivalcev bi morala splošna ambulanta večkrat delati, ne pa samo trikrat tedensko Tudi priročno lekarno bi lahko uredili v kraju, potrebovali pa bi stalno telefonsko zvezo. Za ureditev pokopališča so izdelani načrti, predračunska vrednost pa znaša 42.000 dinarjev. Po poročilih se je razvila zanimiva razprava. V njej je sodelovalo več občanov v zvezi z urejanjem cest in vodovoda v Rečici ob Paki. Tovariš Kotnik je dejal, da se o gradnji telovadnice govori že več let, do realizacije pa še ni prišlo in to kljub zagotovilom v preteklih letih. Pri šoli bi morali urediti tudi stanovanje za hišnika in prostore za otroško varstvo. Popraviti da opuščati ne! Tovariš Podgoršek je govoril o problemih na podeželju. Kmetijstvo je bilo doslej zapostavljeno, toda izgleda, da se bo zadeva le premaknila na bolje, kajti občinska skupščina ima veliko razumevanja za reševanje kmetijskih probiemov. Pomagala bo posameznim kmetom s krediti za modernizacijo. Pokojninsko zavarovanje kmetov še ni urejeno. Sekretar občinske konference SZDL, Jože Veber, je pohvalil poročilo, ki je na široko razčlenilo vse probleme v kraju. In ravno v tem_je vidna pravilna vloga SZDL. Skupščina naše občine pripravlja dolgoročni program za sanacijo šolstva, otroškega varstva in komunalnih problemov. Redna proračunska sredstva ne zadoščajo, zato se pripravlja predlog za uvedbo samoprispevka. Za krajevno skupnost je v proračunu predvideno 300.000 dinarjev. Predsednik občinske skupščine, Nestl Zgank, je pozdravil konferenco in izrazil zadovoljstvo nad zadovoljivo udeležbo na konferenci in dobro pripravljenimi poročili. V občini so iz leta v leto večje potrebe, proračun ne zadošča za kritje vseh potreb. V letu 1970 je potrebno za sanacijo dodatnih 2,600.000 dinarjev. V Velenju je potrebna nova osnovna šola z 26 oddelki, proračunska vsota je 6,000.000 dinarjev. Verjetno bo potrebno uvesti samoprispevek, le tako bi zbrali v petih letih okrog 10 milijonov za gradnjo šole v Velenju, dozidavo šole v Šmartnem itd. Kmetijska zadruga naj bo glavni pobudnik za razvoj kmetijstva na vasi, V letu 1970 bo imela kmetijska zadruga na voljo 600.000 dinarjev za kreditiranje. Prihodnje leto bo asfaltirana cesta Gorenje—Mozirje. Krajevne ceste je potrebno urejevati s skupnim sodelovanjem krajevne skupnosti in zainteresiranih občanov. Za reševanje najbolj perečih problemov v kraju se uvede prostovoljni samoprispevek v naslednji višini: 1% od osebnega dohodka vseh zaposlenih in 2 % od katastrskega dohodka kmetov. Vsi prisotni so glasovali za oba predloga in sprejeli navedena sklepa. Odposlali so tudi pozdravno pismo TGO Gorenje in se delovnemu kolektivu zahvalili za razumevanje in pomoč, ki jo kaže pri urejanju našega kraja. Ob koncu so izvolili nov odbor, v katerega je prišlo precej mlajših občanov, kar v resnici pozdravljamo. Z. Kotnik Pred leti, ko sem prišel v Velenje, sem bil presenečn in navdušen nad lepo oblikovanimi in negovanimi zelenicam, cvetličnimi nasadi ter balkoni čudovitega cvetja. Ta pogled me je spodbudil, da bi tudi Nande Satler sam doprinesel k nadaljnjemu razvoju cvetoče in zelene metropole. Toda kmalu sem ugotovil, da je Velenje dvakrat večje, bolj bahavo in modrejše, toda — na žalost, vse manj čisto, vse manj cvetoče in vse manj mikavno. Zamislil sem se ob tej ugotovitvi in hkrati spomnil na neštete dobronamerne in tudi zle kritike, ki jih je bilo mogo- če doslej zaslediti med našimi občani o tem vprašanju. Mar je Velenje res manj mikavno in manj cvetoče? Je res nečisto? So velenjski parki in zelenice res tako zanemarjeni in zapuščeni — in če so, kje je vzrok? Velenje se ne ponaša več z lepo urejenimi zelenicami in nasadi, kakor druga sosednja mesta v Sloveniji. Tu in tam so še vidni le posamezni primerki, ki še spominjajo na preteklost in nekdanji ponos Velenjčanov — parki, zeleritce in okras balkonov, pred nekaj leti. Kako prekmalu smo pozabili na tiste ure, ki so jih vložile neutrudljive rudarske roke s prostovoljnim delom, da bi po napornem delu, ko se vraačjo z napornega dela iz jame našli ne samo lepo urejene domove, ampak tudi v prijetnem in cvetočem okolju. Za zelenice so bila namenjena sredstva v takšni meri, da so jih lahko solidno in intenzivno vzdrževali. Pred leti je delalo na vzdrževanju nasadov in zelenic poprečno deset delavcev, sedaj pa delajo na vzdrževanju zelenic, le štirje delavci in to z minimalnimi osebnimi dohodki. Jasno je, da v takšnih razmerah cvetlični nasadi ne morejo bti več lako pisani kot nekoč, da zelenice ne morejo biti tako lepo negovane kakor bi želeli. Med glavnimi vzroki takšnemu stanju so seveda občutno premajhna sredstva, ki jih daje v ta namen skupščina občine Velenje. Za Velenje in Šoštanj je namenjenih sredstev le bilo minimalno 55.000.00 din vsako leto, od tega za Velenje odpade 40.600.00 din, kar je vsekakor premalo za vzdrževanje 24 ha zelenic in nasadov. Poleg teli sredstev odpade kar 1/4 vsot« samo za vsakodnevno pobiranje papirja in smeti za 12 ha zelenic in 1.800 m4 cvetlični! nasadov. Iz statistik je razvidno, da je v tem oziru skora, vsako drugo mesto v Slovenij v boljšem položaju. Turisti ne vidijo v našen mestu samo lepe stanovanjski zgradbe, industrijske objeRfe Velenjsko jezero itd. pač pa za merjajo za nekdanjo zastav ljeno tradicijo, olepševanja me sta z zelenjem in cvetjem, k pa dandanes vidno upada. Za to apeliram na vse občane, na kljub minimalnim sredstvom ki so namenjena v ta namen pomagajo prevzgojiti sami se be, kot so bili pred leti, da bi Velenje postalo spet to, kar j bilo pred leti — cvetoče in lepi urejeno. IZ GOVORA KARLA ŠILIHA NA SEJI O-SREDNJEGA DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA LIGNITA OB 20-LETNICI SAMOUPRAVLJANJA Obiskali so Gornjo Savinjsko dolini Kmetijska zadruga Šoštanj je pripravila 2. februarja izlet v Gornjo Savinjsko dolino za vse tiste kmetovalce, ki so se odločili za specializacijo in preusmeritev kmetijske proizvodnje. Med obi- skom v občini Mozirje so i ogledali kmetije, kjer so o pomoči strokovnjakov Zgo: njesavinjske kmetijske zadri ge in veterinarsko živinore skega zavoda Celje, special zirali kmetijsko proizvodnji SAMOUPRAVLJANJE DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA Danski študentje v Velenju Pred dvajsetimi leti, 3. februarja, smo pričeli novo obdobje v zgodovini našega rudnika. Na ta dan smo začeli uresničevati do takrat le teoretično Marxovo idejo — tovarne delavcem. To je bil korak, katerega vrednosti in daljnosež-nosti se morda pred 20. leti še nismo povsem zavedali, korak, ki je pomenil najkorenitejšo prelomnico v zgodovini našega delavskega gibanja... Delo našega prvega delavskega sveta in seveda tudi delo delavskih svetov drugih podjetij se je bistveno razlikovalo od dela današnjega centralnega delavskega sveta. Proces odmiranja države se je začel šele z rojstvom samoupravnega sistema in so pristojnosti prvih delavskih svetov bile bistveno manjše od današnjih. Navzlic temu pa je začel prvi delavski svet, ki mu je predsedoval Jože Vrabič, orati ledino, kar je bila osnova za ves nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja v rudniku lignita Velenje. Izvolitev prvega delavskega sveta v rudniku lignita in uvajanje samoupravljanja je naletelo na veliko navdušenje rudarjev. Večina rudarjev je spoznala vrednost novega samoupravnega sistema, spoznala je, da je to sistem, ki je za družbeni in gospodarski razvoj nujen. Rudarji so z navduše- Sprejet delovni načrt Zadnji četrtek se je sešel osrednji delavski svet rudnika lignita Velenje. Najprej je predsednik Karel Šilih spregovoril o 20-letnici samoupravljanja v velenjskem rudniku, zatem pa je bilo sklenjeno, da bo osrednja slovesnost ob tem jubileju 2. julija zvečer, za slavje pa bo poskrbel poseben odbor, ki ga vodi ing. Jože Žoliar. V nadaljevanju seje je osrednji delavski svet rudnika lignita potrdil delovni načrt za leto 1970. Ta med drugim določa, da bodo velenjski rudarji letos nakopali V200.000 ton lignita in dosegli realizacijo 240 milijonov dinarjev. Že na seji pa je bilo poudarjeno, da bo treba storiti vse, da bi bil letošnji plan ne samo dosežen, pač pa presežen. Elektro delovodska šola V Velenju je začela z delom delovcdska šola elektro stroke elektrogospodarskega šolskega centra v Mariboru. V šolo se je vpisalo 36 slušateljev. Delavska univerza je s tem zopet ustregla mnogim, ki so željni izobrazbe in jim omogočila, da jim ni treba v to šolo v Celje ali pa v Slovenj Gradec. Pri-štedila je slušateljem čas in denar. njem sprejeli nase naloge, pravice in dolžnosti, ki jih terja delavsko samoupravljanje, saj so spoznali, da prinaša ta nov sistem osvoboditev klasičnega pomovanja dela ter jim prinaša do takrat neznane pravice odločanja o vprašanjih, ki zadevajo njihovo življenje in delo. Nova oblika upravljanja je prav kmalu pokazala svoje prednosti. Spomnimo se samo rudniških naprav, mesta Velenja, delovnih razmer in pogojev v času uvajanja delavskega samoupravljanja in primerjajmo s stanjem, kakršno je danes. Razvoja, ki smo ga dosegli pred 20. leti, nismo mogli niti slutiti. Trdimo lahko, da je prav načelo delavskega samoupravljanja prispevalo odločilen impulz za tako intenziven in uspešen razvoj rudnika, za nove sodobne in socialističnim duhom prežete odnose ter za vse višji standard našega delovnega človeka. Samoupravljanje je prešlo v našo miselnost, postalo je neločljivi del našega dela in našega življenja. Pred nami stojijo velike in zahtevne naloge, morda večje in zahtevnejše kot v vsem dosedanjem obdobju, saj živimo v času vse hujše borbe na tržišču in v pogojih Brezobzirnega izločanja vsega tistega kar ekonomsko ni upravičeno. Naloga nas vseh je torej, da skrbimo za stalen in skladen razvoj rudnika, da iščemo in najdemo take oblike in načine našega dela, ki bodo pogojevali našo konkurenčnost na trgu, da izboljšujemo delovne pogoje in s tem razbremenjujemo fizični napor rudarja, da skrbimoTiii stalno rast strokovne usposobljenosti članov kolektiva, (Ta stalno izločujemo organizacijo dela in dvigamo standard našega delovnega človeka. To so v trenutnih razmerah široke in težke naloge, ki jih mora centralni delavski svet nakazarS, oziroma določiti način in pot reševanja. V zadnjih dvajsetih letih so samoupravni organi uspešno premagali vse naloge in prepričan sem, da smo dovolj močni, da bomo na samoupraven, demokratičen in istočasno human način uresničili tudi te naloge, ki so v tem trenutku pred nami. 20. letna praksa delavskega samoupravljanja v rudniku lignita VeTe-nje pa nam je za to garancija. Med štiridnevnim bivanjem v Sloveniji je prejšnji teden obiskala Velenje skupina 90 študentov z Danske, ki obiskujejo visoko politično šolo v Rosekieldu in ki so se mudili v naši republiki kot gostje republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo in Republiške konference Zveze mladine Slovenije. Najprej so se mudili v rudarskem šolskem centru, kjer so se zanimali za oblike i obraževanja, ki so razvite okviru šdle, pozneje pa s si ogledali tudi dom kultur V prostorih delavskega klut pa so se pogovarjali s prei stavniki velenjskega družb nopolitičnega življenja o s; moupravljanju v delovnih o ganizacijah, o organizacija šolstva in izobraževanja t« o dejavnosti in problemi mladih v Velenju. Mladi po poteh XIV. divizije 21. In 22. februarja bodo šli mladi Velenjčani na že tradicionalni poliod »Po poteh XIV. divizije«. Zato so se odločili na sestanku, ki ga je pripravilo predsedstvo občinske konference ZMS Velenje in ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskega odbora ZZB NOV, tabornikov in družin Počitniške zveze ter oddelka za narodno o-biambo. Mladi Velenjčani bodo začeli poliod Po poteh XIV. divizije v soboto, 21. februarja v Paki pri Velenju. Od tam jih bo vodila pot do Cirkov naprej na vrh Graške goi in do Plešivca, kjer bodo pr pravili zabavni program i oddajo »Pokaži kaj znaš« r temo dolga in težka pot xi' divizije. V nedeljo. 22, febri arja pa bodo mladi nadalji vali pot do Raven in Zavoi nje, kjer bodo prav tako pr pravili priložnostni prograi Mladi Velenjčani bodo spoti ma pri vseh spomenikih i spominskih obeležjih počasi li spomin padlih borcev NO ter položili k spomeniko vence in prižgali svečke. Iz sosednjih krajec SLOVENJ GRADEC Novo vodstvo Socialistične zveze — Na volili konferenci občinske organizacije SZDL Slovenj Gr; dec so obravnavali programska izhodišča za del SZDL v prihodnje ter problematiko društvene di javnosti in programskih usmeritev za razdobje n: slednjih petih let. Na seji so izvolil za novega pre< sednika občinske konference SZDL ing. Marjana Si darja, za sekretarja pa Lojzeta Slemnika. Stanovanja za borce — Lani so v slovenjgraški ol čini kupili za borce NOV sedem novih stanovanj, z dograditev oziroma preureditev stanovanjskih hiš i stanovanj pa so razdelili med borce NOV v obliki p< sojil 690 tisoč dinarjev. Posvetovanje — Zadnji ponedeljek je pripravil met občinski svet ZK za Koroško v Slovenj Gradcu p< svetovanje za aktiv vodilnih družbeno političnih d< lavcev in gospodarstvenikov iz Koroške. Obravnaval so uresničevanje XV. ustavnega amandmaja v same upravni zakonodaji ter probleme v gospodarstvu. IZ REFERATA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA VELENJE, TEODORJA JELENA Čim bolj sprostiti ustvarjalni potencial delovnih ljudi gre predvsem za srošcanje ustvarjalnega potenciala delovnih ljudi, za krepitev njihovega položaja pri odločanju o pogojih dela, o delitvi zasluženih dobrin, pridobljenih po vloženem delu in z izgraditvijo proizvajalca v aktivnega družbenega dejavnika v delovni organizaciji in v družbi nasploh. Teodor Jelen je v nadaljevanju obravnaval nekatera temeljne izhodišča programske osnove, potem pa je naglasi!.da postaja samoupravljanje v delovnih organizacijah vse bolj praksa gospodarjenja in ekonomska nujnost. Uveljavljanje samo upravljanja. kot temeljnega družbeno ekonomskega odnosa in kot obliko organizacij proizvodnega delu ter upravljanja vseh družbenih dejavnosti, pa šc vedno spremlja vrsta pomanjkljivosti, ki so pogojene z nespremenljivimi starimi nazori in neurejenimi odnosi. Takšne težave nastopajo v organizacijah, kjer je še vedno prisotno ekstenzivno gospodarjenje, k jer vlada avtokratsko odločanje in k jer je neustrezna kadrovska struktura. V takšnih pogojih dela se še vedno pojavlja mnenje, da delovni ljudje še niso sposobni sprejemati in razumeti ustreznih poslovnih odločitev in da se njihov ekonomski interes omejuje le na osebne dohodke. SINDIKA TI BODO PODPIRALI REŠITVE PROBLEMOV NA PODROČJU DRUŽBENE NADGRADNJE Razvoj materialnih in proizvajalnih sil ob istočasnem dvigu [življenjske ravni prebivalstva odpira na področju družbene nadgradnje vrsto problemov, ki jih bo treba v prihodnjem razdobju razrešiti. Zlasti pereči so ti problemi na področju šolstva, kulture, komunalne ureditve, rekreacije, otroškega varstva itd. Sindikati se zavedamo, da so to izredno aktualni problemi, katerim se je namenjalo v preteklosti premalo pozornosti, in to zaradi tega, ker smo dajali prednost drugim pomembnejšim nalogam, pa tudi zaradi pomanjkanja denarja. Organi Zveze sindikatov bodo podpirali vsa tista prizadevanja, ki bodo pogojevala demokratično in samoupravno razreševanje problemov na področju družbene nadgradnje, in to na podlagi dogovarjanja ter ob upoštevanju zmogljivosti gospodarstva. Da pa bomo te probleme čim bolje in najustrezneje rešili, bo nedvomno potrebna soglasnost tako delovnih organizacij kot vseh naših občanov. Rezultat takega družbenega dogo- TEODOR JELEN, dipl. iur., ponovno presednik občinskega sindikalnega sveta Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Velenje naj bi imel predvsem obeležje delovnega dogovora, v okviru katerega moramo # oceniti sedanjo družbeno ekonomsko in politično situacijo, v kateri živi, deluje in uveljavlja svoja samoupravna hotenja delavski razred občine Velenje, in 0 na osnovi take ocene izoblikovati enotna stališča in tako ustvariti pogoje za uresničitev nekaterih pomembnih družbeno ekonomskih in političnih vprašanj, ki jih je navrgla reforma in so značilna za območje občine Velenje. Ze na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Velenje pred dvema letoma je prevladalo prepričanje, da je hitrejši družbeni napredek občine mogoče zagotoviti le z radikalnimi posegi na področju gospodarstva. V taki preusmeritvi, pred leti, nismo videli le možnosti za nadaljnjo hitrejšo rast proizvajalnih sil, ampak tudi ob tem vzporedno razvijajoče se samoupravljanje, rastoč standard delavcev itd. Gospodarstvo, točneje: nekatere delovne organizacije, so v preteklem letu dosegle dejansko izredne dosežke. Ne bi navajal podrobnejših dosežkov, pač pa bi se dotaknil nekaterih aktualnih dilem v občini Velenje, na osnovi katerih naj bi temeljila tudi programska osnova bodoče aktivnosti organov Zveze sindikatov in sindikatov posameznih dejavnosti. Jasno mora biti, da se mora delo organov Zveze sindikatov v občini v prihodnji mandatni dobi odvijati tako, da bo kar najbolj vplivalo na sproščanje vseh tistih možnosti, ki naj bi bistveno pripomogle; k razvijanju človeka, proizvajalca kot samoupravne osebnosti. Pri tem vora pa sledi le iz najširše družbenopolitične akcije, v katero se bomo z vsemi silami vključili tudi sindikati občine Velenje. STRAN Z LOKALISTIČN1MI TEŽNJAMI Vlaganje družbenih sredstev v delovne organizacije mora biti v soodvisnosti od produktivnosti in gospodarskega učinka naložb. Zaradi tega bo treba tudi v naši občini premagati najrazličnejše lokalistične interese posameznih delovnih organizacij, ekonomsko zaprtost leteli in vzpostaviti čimbolj-še medsebojne odnose na enakopravni osnovi, zlasti med velikimi delovnimi organizacijami. Bančni in kreditni sistem lahko precej prispeva k premagovanju lokalizma, vendar tu sindikati ne izvzamemo tudi politične akcije. Organi Zveze sindikatov v občini se bodo morali v interesu delavcev še naprej zavzemati za ekonomsko utemeljena integracijska gibanja v gospodarski in negospodarski sferi in sploh za vse oblike poslovno tehničnega sodelovanja med posameznimi delovnimi organizacijami... SISTEM DOHODKA JE OSNOVA PROIZVODNIH ODNOSOV Vsklajenost med osebno, splošno in investicijsko potrošnjo je in bo morala biti še vnaprej v posebnem interesu sindikatov občine Velenje. Neustrezna delitev družbenega proizvoda lahko preveč o-ineji posebno prizadevanje in pobudo za doseganje večjih proizvodnih uspehov, prav tako pa lahko tudi zmanjšanje investicijske potrošnje vodi v nazadovanje gospodarske rasti. Sindikati se morajo zavzemati za tako usmeritev delitve, ki bo zagotavljala optimalne rezultate. Takšna prizadevanja pa lahko gradimo le na perspektivnem načrtu družbeno ekonomskega razvoja, za katerega pa vemo, da zaenkrat v naši občini se ni. Sindikate bodo torej zanimala delitvena razmerja in odločitve o tem, koliko namenijo posamezne delovne organizacije za osebne dohodke in koliko za sklade. Sistem dohodka je namreč osnova proizvodnih odnosov, delitev dohodka v posamezni delovni organizaciji pa ena od temeljnih funkcij samoupravljanja. Delitev dohodka na sklade ne more biti rezultat samo trenutnih interesov delovne organizacije, še manjša pa je možna delitev po občutku, to se pravi neodvisno od proizvodnih uspehov in realizacije. Načelo delitve komprimitirajo tudi nekatere delovne organizacije, ki z zmanjšanjem akumulacije rešu jejo, ali bolje, skrivajo svojo gospodarsko in poslovno neuspešnost. Izpopolnjevanje sistemov delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela je in bo naloga organov Zveze sindikatov v občini, saj se s tein najnapreilne-je kaže gibanje življenjske ravni delavcev. NEMOGOČI ODNOSI PRI RAZPONU OSEBNIH DOHODKOV Poseben problem v naši občini so razponi osebnih dohodkov med različnimi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi. V odvisnosti od pomembnjih komponent dela, produktivnosti, panog in družbenega proizvoda, se pojavljajo nemogoči odnosi, ki slovijo na monopolu panoge ali še slabše, na monopolu posameznikov, ki izkoriščajo priviligiran položaj za dosego neprimerno visokih osebnih dohodkov. Zanimivo je, da se taki ekscesi pojavljajo v naši občini za posameznike samo v manjših delovnih organizacijah, oziroma v panogah, ki kljub monopolu z družbenim proizvodom ne opravičujejo visokih osebnih dohodkov. Res. da je osebni dohodek odvisen od realizacije na trgu ali od prispevka k družbeno potrebnemu delu. vendar naj to velja za vse zaposlene v delovni organizaciji oziroma v občini ob upoštevanju realizacije posameznika oziroma delovne organizacije. Neko sorazmerje v višini osebnih dohodkov mora biti zajamčeno in sindikati morajo sodelovati v tej akciji. Uvedba resničnega nagrajevanja po delu ljudi, ki delajo v neposredni proizvodnji ali izven nje je nujnost sedanjega časa in razvoja. Položaj, kakršen jo v nekaterih delovnih organizacijah, pa je prej negacija nagrajevanja po delu, kot pa nje- Sindikati pred novimi nalogami (Nadaljevanje s 1. strani) doseglo samoupravljanje tak razvoj, ker so bile spremembe nujne. Statut, ki je usklajen z določbami XV. amandmaja, zagotavlja večji vpliv eamo-upravljavcem pri sprejemu odločitev, jasneje sta opredeljeni vlogi in odgovornost samoupravnih organov, izločen je vpliv ozkih strokovnih odločitev oziroma odločitev posameznikov in določeno mesto družbeno političnih organizacij v podjetju. Poudaril je še, da bi bilo treba po izvolitvi novih članov samoupravnih organov pripraviti zanje seminar, Jože Krofi je v razpravi o-pozoril, da so osebni dohodki rudarjev odločno prenizki, saj so v poprečju v občinskem merilu komaj na 8. mestu. Zlatko Praprotnik je pozdravil občni zbor v imenu društva telesnih invalidov občine Velenje in izrazil pri tem prepričanje, da bodo sindikati sodelovali reševanju problemov, ki tarejo delovne invalide. Elfrida Ambrožič pa je opozorila na nujnost povečane skrbi za otroke, predvsem pri rekreaciji, Herman Lešnik pa se je dotaknil dela, ki je bilo o-pravljeno v tovarni usnja Šoštanj pri odpravljanju posledic slabega gospodarjenja. Milan Omladič je spregovoril o zappslenosti in brezposelnosti in v tej zvezi poudaril povezave zavoda za zaposlovanje in ustreznih služb delovnih organizacij, posebej še v zvezi s sprotnim informiranjem o tekočih problemih in nalogah. Povedal je, da zaposlovanje Podpredsednik velenjske občine Drago Tratnik je obširno spregovoril o akciji zbiranja sredstev za reševanje perečih problemov na področju vzgoje in izobraževanja, urejanja cest, izgradnje domov itd. Izrazil je prepričanje, da se bodo velenjski sindkati z vsemi silami vključili v akcijo in tako pripomogli, da bodo v doglednem času opravljeni vsi tisti problemi, na katere opozarjajo občani že dalj časa. Alojz Zavolovšek je govoril o vzgoji otrok in o težavah s katerimi se srečujejo velenjski prosvetni delavci zaradi pomanjkanja prostorov. Malčka Šilih je v razpravi poudarila, da je položaj zaradi nelikvidnosti dokaj kritičen, zlasti še ker odpravljamo posledice ne pa vzroke nelikvidnosti Zavzela se je za to, da bi o tem problemu obširneje spregovorili v okviru občinskega sindikalnega sveta. Rudi Delopst je obvestil občni zbor o poslovanju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v preteklem letu, Stane Planine pa je menil, da v razpravah vse preveč govorimo O poprečkih, ki včasih lahko tudi varajo. Pankrac Semečnik je bil mnenja, da je treba ob investicijah v gospodarstvo načrtovati tudi investicije v človeka, saj so le-te najbolj rentabilne. Poudaril je, da je izgradnja nove tretje osnovne šole v Velenju, obenem z drugimi predvidenimi investicijami v šolstvu, nujnost, saj je šolstvo integralni del življenja, družbe in gospodarstva. Zato investicije v šolstvo sploh ne smejo biti vprašanje. V tej zvezi je Hubert Mrav-ljak poudaril, da se morajo v akcijo za izgradnjo, oziroma ureditev šolskih objektov vključiti prav vsi, biti morajo enotni in imeti skupen cilj. Podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ing. Tone Tribušon je poudaril, da je prav, da izhaja programska osnova za delo velenjskih sindikatov iz teženj in problemov velenjskih delavcev in reformnih ciljev. Povedal je, da podatki kažejo, da si v velenjskih kolektivih prizadevajo izvajati reformna načela, saj je čutiti prisotnost borbe za višjo produktivnost, oslonjena na lastna VSE JE V ČLOVEKU - VSE JE ZA ČLOVEKA gova potrditev v praksi. Zelo majhne so na primer razlike v osebnih dohodkih med dobrimi in slabimi organizatorji proizvodnje, med dobrimi in slabimi strokovnjaki. Premajhne so razlike v (osebnih dohodkih med tistimi delovnimi organizacijapii, ki uspešno poslujejo in med tistimi, ki slabo. Majhne so razlike v osebnih dohodkih med tistimi, ki vodijo delo v veliki delovnih organizacijah in onimi, ki vodijo delo vmanj-ših. V nekaterih delovnih organizacijah, ki so na robu rentabilnosti in to v različnih dejavnostih, so imeli prav tisti, ki so za za slabe rezultate najbolj odgovorni, celo daleč nadpovprečne osebne dohodke. V nadaljevanju referata je Teodor Jelen govoril o brezposelnosti in pri tein poudaril znano stališče sindikatov, da slaba organizacija, zmanjševanje obsega proizvodnje zaradi poslovne neuspešnosti in podobno, ne morejo biti razlogi za odpuščanje delavcev. Po mnenju Teodorja Jelena bo treba oblike in način dela organov Zveze sindikatov v občini Velenje spremeniti, prav tako tudi medsebojno komuniciranje in informiranje, da bi dosegli enotnost akcije. V delu sindikatov pa bo potrebno pogumno uvesti tudi sodobnejše oblike političnega dela. mimo zavoda povzroča številne probleme, težave pa so tudi zaradi nerednega in pomanjkljivega javljanja potreb po delavcih. Zaradi tega je težko voditi enotno politiko zaposlovanja. Anton Močilnik je govoril o delu in nalogah sindikalnih delavcev in sindikalnih organizacij v občini, o tem, da je treba ustvarjati takšno materialno osnovo, da bo mogoče reševati probleme, zavzel pa se je tudi za obremenjevanje gospodarstva v razumnih mejah. V imenu občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških Starešin pa je pozdravil občni zbor Franc Vr-tačnik. sile in pritiska na spreminjanje strukture. Po besedah ing. Toneta Tribušona je treba zčTaj storiti vse za stabilizacijo gospodarjenja, to je: ustvariti pogoje za normalno proizvodnjo. In prav izvajanje srednjeročnega programa mora postati druga etapa pri uresničevanju reformnih načel. Ko je govoril o nekaterih nalogah na področju delitve dohodka, je poudaril, da je potreben dogovor o tem, kaj so rezultati dela oziroma kaj kaj lahko vpliva nanje in kakšno politiko vodita pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Občnemu zboru je zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje. Z javnim glasovanjem je občni zbor izvolil 36 članov sveta OSS Velenje in 3 člane nadzornega odbora. Novo občinsko vodstvo Zveze sindikatov Svet občinskega, sindikalnega sveta Velenje: Albin Amon, Janez Ba-sle, Lojze Batič, Peter Bla-gotinšek, Franc Brinovec, Metjta Čuk, Rgdi Delopst, Ivan Dermol, Nežika Eber-linc, Marjan Gaberšek, Ignac Hanžič, Teodor Jelen, Evgen Jesih, Hermina Klančnik, Ivo Krofi, Jože( Kumer, Miha Letonja, Franc Mažgon, ing. Janko Meh, Hubert Mravljak, Jože Mravljak, Ivan Novak, ing. Franc Pečovnik, Fani Romih, Vili Romih, Pankrac Semečnik, Ivan Širše, Ivan Stropnik, Malčka Šilih, Ivan Štajner, Milan Štimac, Franc Vrtačnik, Lojze Zavolovšek, dr. Ivan Zupane, Vida Zolnir in Rudi Kortnik ter Stane Žula — predsednika sitro-kovnih odborov sindikatov. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje: predsednik — Teodor Jelen, podpredsednik — ing. Franc Pečovnik, tajnik — Franc Mažgon in člani — Albin Amon, Franc Brinovec, Metka Čuk, Rudi Delopst, Rudi Kortnik, Ivo Krofi, Hubert Mravljak, Pankrac Semečnik, Milan Štimac, Franc Vrtačnik, Vida Zolnir in Stane Zula. Nadzorni odbor: Stane Gmajner, Vikica Ramšak in Bruno Trebič-nik. Šoštanj poje Čeprav smo zadnja leta v Šoštanju prikrajšani za gostovanja Celjskega ljudskega gledališča, za kar se nekateri prebivalci upravičeno pritožujejo, je kulturni utrip nekdanje metropole Šaleške doline še vedno živ in prisoten v najširših slojih domačega prebivalstva. V mestu skrbi za razgibano kulturno življenje domače de- lavsko prosvetno društvo Svoboda s svojim sekcijami, medtem ko se v Napotnikovi galeriji vrstijo kvalitetne likovne razstave domačh in tujih likovnikov. V okolici in mestu pa delujejo različni pevski zbori, ki jih že dolgo let vodi naš domačin in neumorni pe-vovodja, 70-letni jubilant Ivan Naraločnik. Po temeljitih pripravah v letošnji sezoni so se številnemu občinstvu v soboto, 31. januarja in v nedeljo, 1. februarja v domu Svobode v Šoštanju predstavili zbori: gasilski moški zbor prosvetnega društva iz Lokovice, moški zbor društva upokojencev iz Šoštanja, mladinski pevski zbor, mešani zbor društva upokojencev iz Šoštanja in na koncu še združeni pevski zbori. Pokrovitelj nad to izredno množično zasedbo združenih pevskih zborov, ki so upravi- čeno nastopali pod geslom »Šoštanj poje«, je bilo domače delavsko prosvetno društvo Svoboda in njen agilni predsednik Maks Podlesnik. Brez dvoma takšne res množične pevske manifestacije, od mladinskega zbora do mešanega zbora društva upokojencev, mesto Šoštanj že dolgo ni doživelo. Da je temu res tako je pritrdilo tudi občinstvo, ki je je na obeh koncertih do zadnjega kotička zasedlo dvorano doma Svobode. Vsak od navedenih zborov je naštudiral svoj program. Za povezavo pa sta skrbela mlada napovedovalka in napovedovalec ter ansambel Vačovnik s kvintetom Kortnik. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da so v ansamblu Vačovnik domaTa sami družinski člani, oče, mati, sin in hčerka, kar je menda že kar izjemen primer. Vsekakor je treba pohvaliti izredno ubrano petje mladinskega zbora, ki je s Svojim programom na mah osvojil simpatije po- slušalcev. Višek večera pa je bil dosežen z nastopom združenih pevskh zborov v katerem je sodelovalo preko 80 pevcev in pevk. Z izvedbo odlomka iz Verdijeve opere Nabucco je zbor dokazal, da je sposoben izvajati tudi vokalno zahtevnejše skladbe. Škoda le, da se te izjemne pevske manifestacije ni udeležil priznani Šale-leški oktet, ki ga je prav tako dolgo vrsto let vodil Ivan Naraločnik. V. Kojc VSE JE V ČLOVEKU - VSE JE ZA ČLOVEKA Še ena nova šola t v Velenju V tem hipu se svet okorišča z ogromnim dobičkom najbolj rentabilne investicije: z izobraževanjem ljudi. Spoznanje, da je naložba v izobraževanje in vzgojo ena hajbolj rentabilnih investicij, je prodrlo tudi v mišljenje naših ljudi. Pravzaprav smo tako mišljenje vsi že dolgo nosili v sebi, uresničevati pa smo ga začeli šele v zadnjih nekaj letih 7. novim zakonom o financiranju šolstva in z vseslovensko akcijo »Sto let — sto novih šol.« - . . Tudi v Velenju je prodrlo spoznanje, da je potrebno urediti materialne pogoje za delo učiteljev in učencev. Tako je s strani temeljne izobraževalne skupnosti in skupščine občine Velenje bilo predlagano in sprejet sklep o pristopu k izgradnji III. osnovne šole v Velenju. Ta sklep je tem bolj dragocen zaradi tega, ker je prišla pobuda zanj v času, ko investiranje v izgradnjo šol ni urejeno in v času, ko ljudje niso uvideli samo potrebe po izgradnji novih šolskih prostorov, pač pa tudi perspektivnost takšne naložbe. Spoznati ne samo potrebo, pač pa tudi dolgoročni pomen, ki ga ima šola za družbo, pomeni od <11 o > CD o o Štev. učer v 1. raz. Skupno ši učencev Stev. oddelkov 1959-60 41 309 9 1960-61 41 312 10 1961-62 48 328 11 1962-63 42 533 10 1963-64 37 339 11 1964-65 37 342 11 1965-66 56 358 13 1966-67 42 372 13 1967-68 45 363 13 1968-69 51 365 15 1969-70 51 362 15 Telovadnica in otroški vrtec Zaradi porasta števila učencev in skromnega programa pri gradnji šole leta 1962, so postali prostori pretesni. Tako, da za pouk uporabljamo tudi prostore, ki niso bili temu namenjeni. S tem smo se izognili tretji izmeni. Za pouk uporabljamo pionirsko sobo, večjo učilnico smo preuredili v dve manjši, učilnico za tehniški pouk pa imamo v prostoru, ki bi bil zgrajen za skladišče ŠMK. Šolska kuhinja je bila urejena samo za pripravo malic, sedaj pa v tem prostoru pripravljamo 50 kosil in seve-način reševanja prostornih težav negativno vpliva na delo da malice za učence. Takšen ki težje sledijo pouku in pro- stovoljne dejavnosti. Prav tako v šoli. Zlasti je to močna ovira za redno vzgojno-izobraževal-no d£lo, dodatni pouk z učenci, ni možnosti za organiziranje podaljševanega bivanja učencev v šoli, kar bi bilo potrebno, ker je večina staršev v rednem delovnem razmerju in to največ izven kraja prebivanja. Pri vsem pa nimamo nobene možnosti za modernizacjo pouka. Za uspešen razvoj telesne vzgoje je nujno potrebna telovadnica. Načrt, ki je bil odobren pred leti, je zastarel. V tem času so bili sprejeti republiški normativi za gradnjo in opremo osnovnih šol in jih moramo upoštevati. Razen tega pa je v Smartnem ob Paki zelo aktivno telesno vzgojno društvo Partizan, ki ima blizu 150 aktivnih članov, predvsem mladine; vsi ti prav tako čakajo na telovadnico. V šolskem letu 1967-68 je bil v kraju odprt predšolski varstveni oddelek v okviru VVU Šoštanj. V tem šolskem letu je vključenih 15 predšolskih otrok. Trenutno se ti otroci stiskajo v manjši sobici v stanovanjskem bloku z omejeno kapaciteto, razen tega pa ta prostor iz zdravstveno higienskih predpisov ni primeren za varstvo otrok. Potrebe so večje, še posebno zato, ker je veliko število mater zaposlenih. V okviru programa dozidave šole je potrebno urediti dva prostora za predšolsko varstvo. Takšna rešitev bi pocenila gradbene stroške. Rabimo urejeno šolo Šmartno ob Paki je po obsegu tretje največje naselje v občini Velenje. Večina prebivalstva je zaposlenega in ustvarja zlasti na območju na-še občine velika materialna sredstva. Sodobna proizvodnja in vključevanje v mednarodno delitev dela zahteva sposobne delovne ljudi na vseh delovnih mestih. Zato potrebujemo urejeno šolo, ki bo nudila mlademu človeku možnost za vsestranski razvoj. To pa lahko le da sodobno urejena šola in dobri učitelji. Modernizacija vzgojno-izobraževalnega dela v šoli zahteva uvajanje kabinetnega pouka, uporabo učnih pripomočkov itd. Učenci se radi vključujejo v delo v interesnih dejavnostih na vseh področjih. Zaradi intenzivnega razvoja kraja in individualne stanovanjske izgradnje raste šfevilo šoloobveznih otrok in_zaradi nedokončane investicije v letu 1962, je v sedanjem programu potrebno upoštevati naslednje: # porast števila šoloobveznih otrok; 9 izvajanje učnega načrta za telesno vzgojo; # izboljšanje kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela v šoli; # uvedbo kabinetnega pouka; # prehod na eno in pol izmenski pouk; # varstvo šoloobveznih otrok; # boljša organizacija prehrane; % predšolsko varstvo. V sedanjem programu je treba upoštevati razširitev šole za 400 do 450 učencev. Tako bi razen sedanjih prostorov potrebovali še naslednje: telo: vadnico z dvema kabinetoma, specialne učilnice za pouk matematike in likovnega pouka; slovenskega jezika, tujega jezika, zgodovine in zemljepisa, za tehnični pouk in fotolaborafo-rij, nadalje knjižnico s čitalnico, večnamenski prostor, šolsko kuhinjo, zEornico in prostore za predšolsko varstvo. Skupna površina bi znašala okrog 1.000 m2. V Šmartnem ob Paki že več let razpravljamo o potrebi ureditve šole, zlasti je bilo veliko govora o gradnji prepo-trebne telovadnice. Za izboljšanje vzgojno izobraževalnega deia, varstvo predšolskiji in šolskih otrok je potrebno, da preidemo od razgovorov do konkretnega dela. Zato smo prepričani, da bodo vsi naši občani pri gradnji sodelovali s svojimi prispevki, ker se zavedamo, da gre pri tem za izboljšanje učnih in delovnih pogojev naših otrok. Zavedati se moramo, da so otroci naša bodočnost, na kateri gradimo našo socialistično družbeno ekonomsko ureditev. Priznanja sindikalnim aktivistom Na 10. rednem obenem zboru občinskega sindikalnega sveta Velenje so podelili priznanja dolgoletnim sindikalnim delavcem. Priznanja Centralnega sveta Zv^ze sindikatov Jugoslavije ob 50-letnici revolucionarnih sindikatov so prejeli Jože Za-ger, Anton Srebre in Valentin Koželj. Plakete in diplomo občinskega sindikalnega sveta Vele-nje za nad 10-letno delo v sindikalnih organizacijah so prejeli: Lojze Cepuš. Franjo Cepin, Rudi Delopst, Danilo Drobne, Maks Dvornik, Edvard Eder, Ciril Grebenšek, Martin Gregorc. Martin Hajsinger, Ignac Hanžič, Alojz Holešek, Tomo Hudoletnjak, Stane Jelen, Maks Kranjc, Jože Kumer, Rudolf Lah, Filip Lesnjak, Maks Lomšek, Rudi Mavser, Anton Močilnik, Alojz Napot-nik, Milan Omladič, Adofl Ošlovnik, Martin Primožič, Erno Rahten, dr. Jože Rogelj, Anton Romih, Janez Slatner, Franjo Stanovšek. Anton Sivko, Vinko Šmajs, Ivanka Svarc, Kari Uranjek, Miloš Volk, Danilo Vrhovnik, ing. Štefan Za-goričnik, Kari Zlodej, Vida Zolnir in Stane Zula. Diplome občinskega sindikalnega sveta Velenje za nad 5-letno delo v sindikalnih organizacijah pa so prejeli: Blaž Arlič, Vlado Baškovič, Zdenka Bernot, Stane Cas. Jožica Fa-le, Berto Felicijan, Mimica Fišer, Mirko Goltnik, Ivan Jenko, Martin Koprivnik, Jože Kovač, Franc Lenart, Miha Le-tonja, Fani Lukman, Slavica Meh, Jože Mikek. Ivan Nara-ločnik, Ivan Novak, ing. Zdrav-ko Oblak, Ludvik Ograjenšek, Rihard Ostrovršnik, Eliea Oštir, Stane Petauer, Stane Planine, Vilko Pleterski, Maks Podles-nik, Alojz Rajter, Vili Romih, Jože Škraber, Milan Stimac, Janez Sušteršič, Bruno Trebič-nik. Ana Turk, Jože Vovk, Ka-rolina Zagoričnik in Lado Za-košek. Kestavracij a »Jezero« Velenje vabi cenjene goste na ples, ki ga prireja vsako soboto od 20. ure dalje in v nedeljo od 15. do 19. ure. Igra kvartet VENUS iz Celja. VSE JE V ČLOVEKU - VSE JE ZA ČLOVEKA Popotovanje 2 po Sovjetski zvezi ZAPIS S STROKOVNE EKSKURZIJE je mnogo zgodovinskih zgradb, spomenik ustanovitelja kneza Vladimira, saborna Sofijska cerkev, Zlata kapija in drugo. Od tu je prelep razgled na tretjo največjo reko Evrope — Dnjeper. Preko Dnjepra je 6 mostov, ki so bili med vojno porušeni. Mesto ima bogato zgodovino, ki se izraža v lepih spomenikih, kot npr. spomenik Bogdana Hmelnickega, kot simbol treh bratskih narodov, itd. Bogato kulturno življenje predstavlja opera in še 6 ostalih gledališč, največji stalni cirkus v Evropi, Leninov muzej, ostali muzeji, Dom tehnike, ki je prijateljsko povezan z Zagrebom, univerza s 17 fakultetami in parki. Univerza je bila med vojno porušena. Škodo so ocenili na 13 milj. rabljev.. Ostale zanimivosti mesta so še lepe, s parki obrobljene ceste - prospekti ali bulevarji. Najlepši je bulevar Točenka, ki ga imenujejo cesta šol. Mesto ima tudi metro, ki pa ni daljši od 30 km. Stadion so začeli graditi že pred vojno, končali pa po vojni in ima prostora za 100.000 gledalcev. Ogromna je Palača športov, za 13.000 gledalcev. Mnogi parki z obeliski kipi in večnim ognjem v spomin padlim, dajejo mestu veličasten izgled. V prostem popoldnevu sem si ogledal trgovine, posebno centralni magazin. trgovino s spominki in druge. Zanimive so velike trgovine imenovane centralni maga-ziri, mestni magazin in otroški magazin, kjer je možno topiti vse, kar je v tovrstnih trgovinah mogoče dobiti. V vsakem oddelku je mnogo prodajalcev. Človek dobi vtis, da so premalo zainteresirani kupca postreči in da se še niso vživeli v potrebo po večji produktivnosti. V vseh trgovinah so cene enakih artiklov enotne, med posameznimi artikli pa se opazijo v cenah velike razlike. Zelo drage so najlon srajce, uvožene jugoslovanske obleke. ženske najlonke, na drugi strani pa so poceni gramofonske plošče, fotografski aparati, filmi itd. Kompletna opera Pikova dama stane npr. samo 4 rublje. Gostiln ni, pije pa se lahko poceni brezalkoholne pijače — kvas — limonado, le iz avtomatov, v hotelih ali doma pa lahko piješ tudi alkoholne pijače. Ceste so polne prijetno oblečenih ljudi. Ni redkost, da te študent kar na cesti povpraša za določene predmete, ali pa te celo otrok poprosi za žvečilni gumi. V hotelih igrajo orkestri do 23. ure. Ob tej uri se lokali spraznijo. Pivo in vodka — običajni pijači — sta zelo dragi. Npr. konjak, whisky in podobno, ne točijo, dobiti pa jih je mogoče v recepciji samo za dolarje. Veliko popijejo dragega ruskega šampanjca. • 28. 11. Dopoldne smo si ogledali veliko elektrarno na Dnjepru. Jezu te elektrarne pravijo kijevsko morje. Širina akumulacijskega jezu je 25 km, dolžina 110 km, dolžina umetnega nasipa 70 km, globina vode pa je 22 m. Skupna moč elektrarne je 600 MW. Dolžina strojniškega prostora s sedmimi generatorji je 280 m. Ta prostor obvladata 2 uslužbenca. Popoldan smo si ogledali Sofijsko cerkev, z znamentimi freskami, pozlačenimi kupolami in sarkofagom kneza Jaroslava Modrega. Na freskah so vidne 4 hčere Jaroslava Modrega, ki so bile kraljice raznih evropskih držav. Napovedani odhod z avionom ob 17. uri s kijevskega letališča v Harkov, se je zavlekel zaradi snežnega neurja. Odleteli smo z dvomotornim avionom AN 24. Let je bil spočetka nemiren, na višini 5100 m pa mirnejši. Oblaki so se razmaknili, tako da sem lahko videl mesta in letališča. Do Harkova smo leteli 1 uro in 5 minut. Kljub veliki zamudi in pozni uri, nas je pričakal vodič z avtobusom in nas pospremil v hotel Inturist. 29. 11. Po izredno slabem vremenu prejšnjega dne v Kijevu, je bilo v Harkovu ta dan lepo, sončno in popolnoma jasno. Lepo vreme je zboljšalo razpoloženje tudi tistim, ki so zaradi strahu pred avionom in letom prejšnji večer krepko posegli po vodki. Harkov je mlajše, 300 let staro mesto. Pred revolucijo je bilo.to izrazito zaostalo, pritlično in leseno mesto, mesto nepismenih in bede. Sedaj je to mesto velikih stavb z 1,3 milij, prebivalci. V mestu je največji trg v Sovjetski zvezi. Ta trg zaključujejo ogromne stavbe, kot univerza, upravna poslopja, hotel in park. V sklopu parka so kaskade, kino dvorana z 2000 sedeži in več zanimivih spomenikov. V bližnjem, manjšem parku je spomenik zmage oz. osvoboditve in pravcata aleja spomenikov padlim mladincem — herojem. Med njimi je spomenik Zoje Kosmodemjanske, ki jo pri nas poznamo po istoimenskem filmu. Omenjeno kino dvorano, ki je dobila prvo mednarodno nagrado, smo si ogledali ob 10. uri dopoldne. Dvorana jef bila polna gledalcev. Predvajai so neki Dis-neyev film. Popoldan je bil na sporedu film Winetou (slučajno). V mestu smo v matičnem uradu, ki zavzema TONE KOVAČIC, dipl. inženir kompletno večjo stavbo, ob ogledu, prisostvovali tudi poroki. Popoldan so nam pokazali centralni Pionirski dom z mnogimi oddelki. Tu se otroci ukvarjajo s tistim, kar jih pač najbolj zanima. V prvi dvorani, ki smo si jo ogledali, so se otroci učili angleščine, v ostalih dvoranah pa so pod vodstvom učiteljev telovadili, plesali balet, šlikali, se ukvarjali z dramatiko in podobno. V mali delavnici so pionirčki izdelovali rakete. To je bil tako imenovan raketni krožek. Po ogledu tega doma, so nam rake-tarji lansirali malo raketo, ki se je s padalom vrnila na dvorišče. Podarili so jo našemu kolegu iz Beograda, na njo pa so napisali HARKOV - BEOGRAD. Tudi v Harkovu sem si ogledal trgovine in mesto. Mestni promet je urejen z avtobusi, trolejbusi in tramvaji. (Dalje prihodnjič) Delovni osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju V nadaljevanjih objavljamo določila in komentar delovnega osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju Za naše bralce piše: RUDI DELOPST, predsednik skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne Ta načela so: — načelo obveznosti, ki je dvojne narave; da namreč delavci, kmetje in osebe, kfx>pravljajo samostojno poklicno dejavnost, obvezno zavarujejo sebe in svoje družinske člane za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, in pa obveznost, da delovne in druge organizacije, državni organi in zasebni delodajalci zavarujejo svoje delavce in učence v gospodarstvu, oziroma učence poklicnih šol v zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in ooole-nje za poklicno boleznijo; — načelo vzajemnosti in solidarnosti v okviru skupnosti zdravstvenega zavarovanja; — načelo samoupravnosti, po katerem si zavarovanci ustanavljajo skupnosti zdravstvenega zavarovanja in si v njih sami določajo vrste, obseg in raven pravic, upoštevajoč pri tem zakon; — načelo samofinanciranja z udeležbo družbeno-poli-tičnih skupnosti v primerih in v mejah, ki jih določa zakon; — načelo neodtujljivosti pravic iz zdravstvenega zavarovanja, po katerem se tem pravicam ni moči odreči, ne jih odvzeti, jih zmanjšati ali omejiti; — načelo sodelovanja skupnosti zdravstvenega zavarovanja z družbeno-političnimi skupnostmi, zdravstvenimi zavodi, njihovimi organizacijami, delovnimi in drugimi organizacijami pri programiranju in pospeševanju zdravstvenega varstva in njegove materialne osnove. Poglejmo nekatere poglavitne rešitve, ki so predlagane v delovnem osnutku. KDO JE ZAVAROVAN Pri vprašanju, kdo se šteje za zavarovanca, se je zlasti postavilo vprašanje, ali se štejejo za zavarovance — delavce samo osebe, ki jih našteva 9. člen temeljnega zakona, ali pa republiški zakon ta krog lahko še razširi. Delovni osnutek je krog zavarovancev razširil, čeprav to po našem mnenju ni bilo potrebno. Upošteval je predvsem sedanjo ureditev. Prav zato je tudi obdržal sedanji sistem, da so nekatere osebe zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. Tako imamo v delavskem zdravstvenem zavarovanju kot doslej dve skupini zavarovancev: skupino zavarovancev, ki so zavarovani za vse primere (bolezen, nosečnost, porod, nesrečo pri delu in poklicno obolenje), ter osebe, ki so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo. Potem je še posebna skupina oseb, ki sicer niso zavarovane, ampak jim je z zakonom zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določen z zakonom, oziroma splošnim aktom skupnosti za zavarovance — delavce. Delovni osnuitek obravnava te osebe v 26. členu. Menimo, da besedilo tega člena ni dovolj jasno. Tu so naštete osebe, za katere se je njim samim in za njihove družinske člane hotelo zagotoviti zdravstveno varstvo (npr. redni študenti, uživalci priznavalnin itd.), čeprav bo treba to jasneje povedati; pri dragih pa je očitno treba zagotoviti zdravstveno varstvo samo zanje (npr. učenci strokovnih šol, otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, udeleženci mladinskih delovnih akcij itd.). Ce nočemo ločiti ti dve skupini, bomo prišli v težave pri financiraju za osebe, katerim naj se zagotovi zdravstveno varstvo le zanje, ne pa tudi za njihove družinske člane. Čeprav so različna mnenja glede tega, bi po naši sodbi bilo bolj v sikladu s siplošnim zakonom, če bi se svojstvo zavarovanca — delavca zagotovilo samo osebam iz 9. člena splošnega zakona, drugim osebam pa le zdravstveno varstvo ob vseh ali samo nekaterih primerih. Ker pa bi ob taki ureditvi nekatere sedaj zavarovane osebe izgubile nekatere sedanje pravice iz zdravstvenega zavarovanja, so se predlagatelji delovnega osnutka zatekli k predlagni konstrukciji. DALJE PRIHODNJIČ lili p SM-i i p rM P X&s VŽ-iS P 'M Ste Vh; P m m P m m m m % m sjSj"3 ail ym P V«E P M m* i m ip I! p m ife m* !f?a m/s m km "M Pm m ^ m4 M) ifH * P B m fm P m Ui>T5 V&s= šport šport šport Velenjski hokejisti so presenetili TRŽIČ : VELENJE 2:3 (1:0, 0:1, 1:2) Da bi preverili svoje sposobnosti so velenjski hokejisti gostovali v Tržiču in se pomerili v prijateljski tekmi z domačini. Na splošno presenečenje vseh so Vclenjčani zmagali z rezultatom 3:2. Gole za Velenje so dosegli: Mravljak, Sešel j in V. Ževart. Tržičani že nekaj časa nastopajo v okviru slovenske lige. Zelja Velenjčanov pa je, da bi se prihodnje leto vključili v redno tekmovanje. Uspeh v Tržiču bo vsekakor dal še večjo vzpodbudo mladim igralcem, ostalim pa garancijo, da trud in denar, ki ga vlagajo v razvoj hokeja ne bo zaman. Nastopili so: Henrik Hleb, Marjan Sešel, Vojko Letnar, Branko Ravnjak, Roman Javornik, Cveto Globočnilt, Viktor Škoflek, Ivan Kodrun, Milan Lekš, Marjan Matijevič, "Emil Mravljak, Janko Spindler, Vlado Zevart, Ljubo Stare, Anton Miletič, Jože Cepin in Slavko Ževart. I Bralcem se opravičujemo, ker smo v današnji številki izpustili potopis »V Španijo, Maroko in še dlje...« OBVESTILO VELENJSKIM KOMUNISTOM Organizacija Zveze komunistov Velenje obvešča svoje člane, da je v pisarni, v prostorih delavske univerze v Velenju, uvedla poslovni čas vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 16. do 17. ure. Vabimo komuniste, pa tudi druge občane, ki se zanimajo za delo organizacije ZK, da se zglasijo v naši pisarni, kjer jih bomo sproti seznanjali z delom organizacije. Vsi komunisti s terena bodo lahko v pisarni plačali članarino. Vsak četrtek bo v pisarni blagajni-čarka in član sekretariata, ki bo po potrebi dajal razna obvestila in pojasnila. Založniško grafično podjetje MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova št. 3 objavlja prosto delovno mesto za določen čas prodajalca v poslovalnici Velenje Pogoj: srednja strokovna izobrazba Pismene prijave, z opisom dosedanjega dela, pošljite v kadrovski oddelek MLADINSKE KNJIGE v Ljubljani, Titova št. 3/II Rok razpisa velja 10 dni od objave. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta DRAGOTINA RAJCERJA iz Krapine se iskreno zahvaljujemo kolektivu rudnika lignita Velenje za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči družini Bajeer iz Krapine in Cerovečki Partizan Slovenije je podelil pokale najboljšim slovenskim telesno vzgojnim društvom. V skupini društev v naseljih je Partizan Šoštanj dosegel drugo mesto za 33u-to ob Dravi in prejel pokSI za uspešno dejavnost fErti-štva v letu 1969. V skupini vaških društev, pa je društvo Partizan iz Šmartnega ob Paki, doseglo 3. mesto in prav tako do- bilo pokal za telesnovzgoj-no in športno delo v svojem kraju. Tekmovanje strelcev V prijateljskem strelskem dvoboju sta se na strelišču SD »Rudarja« pomerili ekipi tovarne impregnacije iz Hoč pri Mariboru in RLV. Boljši so bili Velenjčani in dosegli s prvo ekipo rezutat 966 :856, z drugo akipo pa 924 : 772 krogov. Naj-' boljši posamezniki so bili Hin-ko Bola 250 krogov, Dušan Per-kač 242 in Janko Sme 243 krogov. Najboljša strelca pri gostih pa sta dosegla 225 krogov. MALI OGLASI PREKLICI • Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujeta: Alojz Acman, Slandrova 7, Šoštanj, številko 24 in Ferdo Kodrun, Zavodnje 15, številko 569. PRODAM • Prodam stanovanjsko poslopje z gospodarskim poslopjem, kozolcem in 3 ha zemlje (gradbene parcele). Vse je v ravnini. Naslov: Pri Pircu, Lokovica 29. • Prodam globok otroški športni voziček. Vida Vengust, Kajuhova 29, Šoštanj,. • Prodam fnotorno kolo MZ 125 in enosedežni moped. Naslov: Jože Kavšak, Tomšičeva 9, Velenje. STANOVANJA Iščem prazno ali delno opremljeno sobo s posebnim vhodom, centralno ogrevano, ter s souporabo sanitarij, v bližnji okolici TGO Gorenje v Velenju, za dobo vsaj enega leta, ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na uredništvo šaleškega rudarja. Pred kulturnim praznikom Slovencev je Napdtnikova galerija pripravila kulturni program in razstavo lesenih ter železnih plastik, ki jih razstavljata Janko Dolenc iz Vuzenice in Alojz Jerčič iz Mute. O velikem pesniku Francetu Prešernu je na tej svečanosti govorila Zofija Vrhovec. Upravnik Napotnikove galerije Viktor Kojc pa je predstavil oba razstavljalca (JanSo Dolenc na levi strani, zraven Alojz Jerčič) ter njuna dela. Vsem šolam na območju občine Velenje Upravni odbor rudnika lignita Velenje razpisuje NATEČAJ likovnih izdelkov (risb, slik, grafik in kiparskih del) na temo: »Življenje in delo rudarjev«. Na natečaj lahko pošljete vsa likovna dela, ki so vsebinsko vezana na rudarstvo. V okviru praznovanja praznika rudarjev in 20. obletnice samoupravljanja na rudniku lignita Velenje, bodo najboljša dela razstavljena. Natečaj bo zaključen do 10. 6. 1970. Posebna strokovna komisija bo na posameznih šolah ocenila prijavljena dela. Šole, ki se bodo udeležile natečaja, naj pošljejo prijave na naslov: Rudnik lignita Velenje — splošni sektor. Nagrade: (kolektivne) 1. 1000 din 2. 500 din 3. 300 din 4. 200 din Posamezniki bodo sprejeli praktična darila. Upravni odbor RLV SVETOVNA PRVAKA V PLESU — Mladi fotoreporter Maylmegran in njegova ljubka partnerica Vanja Prairsyon sta osvojila svetovni rekod v plesanju šejka. Ta najdaljši ples je trajal kar 22 ur in 10 minut. (Slika na levi strani). TO SEZONO SO DALJŠA KRILA — V teh dneh vse svetovne modne hiše odkrivajo svoje, do zdaj pazljivo čuvane, tajnosti mode za novo sezono. Vse kaže, da bo mini krilcem odklenkalo. Dolžina novo prikazanih modelov je različna, vendar je najkrajše krilo daleč pod koleni. Na srednji sliki sta dva modela, ki so jih manekenke pokazale na reviji visoke mode v Rimu. ZNANA IGRALKA SE JE POROČILA — Filmska igralka Olivera Vučo se je 1. februarja poročila v beograjski občini Zvezdara s podpredsednikom mestne skupščine Miladinom Šakičem (desna slika). ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik In izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca szdl. občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek -Posamezna Številka stane 0,30 din — Letna naročnica 1,50 dinarjev — Naročnina le plača vnaprej na tekoči račun: 5074-3-300 pri KDK, ekspozitura SoitanJ — Rokopisov in fotogafij na vračamo — Tisk in klišejl Cetis Celje