THE OLDEST AND M08T POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKL Geslo: Za vero in narod —- za pravico in resnico —■ od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRU2BE SV. DRU2INE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE,V DENVER, COLO., IN SLOVE NSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ti- NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 159. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 18. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 18, 1928. letnik xxxvii. Južne države za Al Smitha. - Demonstracije v Splitu. SMITH V RAZGOVORU Z VODITELJI "SUHIH" DEMO-KRATOV — KONFERIRAL JE TUDI Z WALSHEM IZ MONTANE. — NA JUGU JE VEČINA PROTI HOOVERJU. — HOOVER ODPOTOVAL PROTI VZHODU. Albany, N. Y. — Josephus Daniels, kateremu so razmere na jugu dobro znane, zatrjuje, da ne oziraje se na opozicijo v južnih državah, pri novembrskih volitvah bo pretežnja večina za Al Smitha, demokratskega predsedniškega kandidata. Založnik iz North Caroline in zagovornik Glassove "suhe planke" v Houstonu trdi, da bo v nekaterih krajih nekoliko bolj trda, v splošnem pa kaže za newyorškega guvernerja dobro. Gov. Smith se je v četrtek razgovarjal z demokrati, ki so za "suho", katerih voditelj je senator George iz Georgia, ki je nasprotoval Smithovi nominaciji. V petek je Smith konferiral s senatorjem Walshem iz Montane. Kakor znano, Walsh je po kalifornijskih primarnih volitvah odstopil iz kontesta za nominacijo. Takoj nato je izjavil, da bo z vso močjo podpiral Al Smitha v njegovi kampanji. Vršile se bodo tudi zaupne seje, na katerih bodo navzoči nekateri prominentni demokrati, ki se ne strinjajo s Smithovo politiko glede prohi-bicije. Na teh sejah se bo skušalo priti do sporazuma, da ne bo med demokrati cepljenja. Daniels je trdno prepričan, da bodo demokrati v južnih državah v jeseni solidni. Z napetostjo se pričakuje Smithovega sprejemnega govora, ki bo v sredo, 22. avgusta. Pravijo, če ne bo njegov govor v sredo bolj "moker", kakor so bili prejšnji, ni izključeno, da ne bi odnesel North Caroli-no s sto tisoč večine. Palo, Alio, Calif. — Herbert Hoover, republikanski predsedniški kandidat, je v četrtek zvečer odpotoval proti vzhodu. Pred odhodom je dejal, da ne bo prirejal govore medpotjo v Washington, napravil bo le eno izjemo, to bo v Los Ange-lesu. RAZMERE Y JUGOSLAVIJI Kmetftkt voditelji obiskali v Brezovici zagrebškega nadškofa. — V Splitu so se vršile demonstracije proti ratifikaciji nettunskih konvencij. —o— Zagreb, Jugoslavija. — Sve-tozar Pribičevič, voditelj kmet-skih demokratov, je v spremstvu Kosutiča obiskal v Brezovici zagrebškega nadškofa, dr. Bauer-ja. Obisk je bil političnega značaja. Kakor znano, dr. Bauer in tudi sarajevski škof nasprotujeta politični smernici ministrskega predsednika dr. Korošca. Iz Splita prihaja poročilo, da so se tam v sredo zvečer vršile velike demonstracije proti ratifikaciji nettunskih konvencij. Kakor je že bilo poročano, pogodbe so bile sprejete v ponedeljek v Narodni skupščini, za katere so glasovali le po- vlade, odsotni pa so bili člani parlamenta, ki so v opoziciji. Okrog 5000 oseb, delavcev in kmetov je korakalo po ulicah. Demonstracije pa so le malo časa trajale, kajti orožništvo je poseglo vmes in red vzpostavilo. ARGENTINSKO MESO ZA« ZED. DR2. London, Anglija. — V Pembrokeshire so imeli poljedelsko razstavo, na kateri je govoril Lord Kylsant, angleški pre-kupčevalski magnat. Rekel je, da bo radi visokih cen mesa v Zed. drž. v dveh ali treh letih Stric Sam primoran kupovati meso v Argentini. To pa vied tega, tako prerq)ku;ie Lord Kylsant, ker se ameriški farmarji premalo pečajo z živinorejo. Trdi tudf, da se bodo potem cene mesu dvignile, o NA POTI IZ ROCKFORDA PROTI STOCKHOLMU. Rockford, 111. — Parker D. Cramer, navigator in Bert R. J. Hasaell, sta z letalom odplu-la od tukaj proti Stockholmu preko Greenlandije. Prva postaja je bila po osmih urah po« leta v Cochrane, Or.taria. V Cochranu sta se dvignila v zrak v petek zjutraj in letela dalje proti Mount Evans, Greenland, od tam pa dalje proti cilju. TRUPLO NAJDENO NA POLJU. McHenry, Tli. — Farmarski eksperti so iskali po polju v bližini Mount Prospect, žuželko, ki uničuje koruzo. Pri tem pa našli truplo Angela Fran-cisco-ta, starega 34 let. Pozneje se je ugotovilo, da je bil Francisco eden izmed petih banditov, ki so oropali držav-ho banko v McHenry, 111., in pobegnili s plenom v znesku $12,000. Po napadu na banko so takoj člani "Illinois Bankers association" sledili banditom, ki so oddirjali v avtomobilu. Sodijo, da je Franciscota pogodil strel trgovca Bruce Nicholsa, j ki je streljal za banditi s puško. Umorjeni bandit je bil tudi v zvezi z ropom na banko v Evergreen Parku, kjer je padlo v roke banditom $113,000. -o- KELLOGG NE BO RAZPRAV. UAL V EVROPI O .RAZORO-2EVANJU. lgton, D. C. — Na vt^i, da bo državni tajnik Kellogg, ki bo v Parizu podpisal z drugimi narodi protivoj-ni pakt, razpravlja] o omejitvi oboroževanja na morju in o splošnem razoroževanju, odgovarja Kellogg, da niso resnične. Njegovo uradno delcr 27. avgusta bo le kar je v zvezi s podpisom protivojnega pakta. — Mr. Kellogg se bo takoj nato vrnil v Zed. drž. Par dni po dnevu, 27. avgusta, ki bo ostal zapisan v zgodovini, se bo vrnil s parnikom Leviathan domov. ! / -0- Naroiajt* m|HmMI iI» OGLAŠANJE ZRAČNE POŠTE PO RADIO. Na State in Madison cesti v Chicagu, kjer je najbolj prometen vogal na vsem svetu, so te dni oglašali znižanje pri-alanci, ki se strinjajo z ukrepi atojbin za zračno pošto na ta način, da so v pottni nabiral- nik instalirali radio. Tisoči, ki voreč nabiralnik". so sli mimo, so poslušali "go- BOJI ¥ BRAZILIJI. list ▼ AmmOd "Antr*. NEVARNOST P0Y0DNJI. Prospektorji plačevali delavce v jamah s ponarejenim denarjem. — Prizadeto ljudstvo vzelo postavo v svoje roke in sleparje izgnalo čez mejo. Rio Janeiro, Brazilija. — Deset tisoč mož, pod vodstvom Jose Morbecka, je obračunalo s prospektorji, ki so kopali v Matto Grosso dejemante, ter jih okrog dva tisoč pognali preko meje v državo Guayz. Dva meseca se je vršilo neredno vojevanje, v katerem je padlo več oseb. Zdaj je tega konec — v rudniški koloniji vlada zopet mir. Do tega je prišlo, ker so prospektorji sle-parili delavce, rudarje, ki so jim kopali rudo, s tem, da so jim plačevali s ponarejenim denarjem. Tukaj so bogata de-jemantna polja. Kraj pa je pust in v bližini džungle. — Med bojem so pomorili veliko število oseb in vpepelili mesta ter vasi. To vojevanje se da primerjati le z boji z Indijanci v Severni Ameriki. Guverner države si je prizadeval položaj dobiti pod kontrolo s pomočjo vojaštva, a po par ponesrečenih poizkusih je odnehal in prepustil domačinom, da so sami obračunali s sleparji. Ko se je vojaštvo umaknilo, je pozval Morbeck, katerega imenujejo Nekronanega kralja, svoje pristaše in z 10,000 možmi napravil red. Prospektorje, katere so pognali »čez mejo, so vzeli v delo v rudnikih v državi Guyaz in jih razorožili. Guverner jim je zabičal, da se morajo pokoriti postavi. Leta 1918 je neki nemški prospektor našel tukaj dragoceno rudo, takoj nato je hitelo tja nebroj srečolovcev in od takrat dalje so se tam vedno vršili boji, kajti med pro- Neprestano deževje povzročilo, da so reke narastle; tri držpve so prizadete. — Nekatera mesta so odrezana od ostalega sveta. — Florida v nevarnosti. Atlanta, Ga. — V treh južnih državah je skozi dva tedna neprestano deževalo, kar je povzročilo, da so reke narastle, voda je prestopila bregove ter ogroža vasi in mesta. Več mest je popolnoma odrezanih od o-stalega sveta in nekaterim primanjkuje živeža. Ogromna je škoda, katero je poplava prizadejala poljedelcem, pa tudi ceste in železniške proge so na več krajih razdejane. Iz Spartanburga, S. C., Ashe-ville in Trvon, N. C. ter iz Macon in Quitman, Ga., prihajajo vznemirljiva poročila o poplavi, kakršne še ne pomnijo. V Ashvillu imajo pripravljeno vse za begunce, ker pričakujejo, da bo več družin primora-nih zapustiti svoja domovja. Največja nevarnost preti prebivalcem v dolini Broad reke, kjer obstoja nevarnost, da se •bo podrl tako zvani Fee Tree jez. KRIŽEM SVETA. — New York, N. Y. — Te dni so se vrnili newyorški eksperti iz Norande, Quebec, kjer so obiskali tamkajšnje rudnike. Pohvalno so se izrazili o velikem napredku na polju rudarstva v omenjenem kraju. Rudniki so opremljeni z vsemi modernimi napravami. — Philadelphia, Pa. — Enrico Sichel, uradnik pri tvrdki Italian-American Grocery Stores, ki ima trgovine v tukajšnjem mestu in v Bostonu, je bil aretiran in bo izročen italijanskim oblastim, ker je v Italiji obdolžen umora. — The Pas, Man. — Andy Taylor, prospector, ki se je izgubil in so ga pogrešali 48 dni ter že imeli za mrtvega, je prispel semkaj z aeroplanom. Našli so tavajočega v gozdu brez cilja. Obleko je imel raz-drapano in čevlji so mu odpovedali službo. Živel se je z ribami in žabami ter je že obupal, da bi bil še kdaj rešen. — Rim, Italija. — Od tukaj poročajo, da se je general No-bile premislil in ne bo šel na Spitzberge, da bi pomagal reševalni akciji, ki si prizadeva najti pogrešane tovariše ponesrečenega zrakoplova "Italie", iz razloga, ker je prepozno in vreme bo kmalu neugodno. — Marion, 111. — Pravdnik S. E. Quindry toži šerifa Orena Colemana iz Williamson okraja. za $10.000 odškodnine, ker ga je udaril in suval. — Detroit. Mich. — Morris Cuperstein, star 35 let, bivši pomožni tajnik neke newyor-ške tvrdke. r>ri kateri je pone-veril $27.000 in je bil aretiran in izpuščen na proste noge, zdaj si je sam s plinom končal življenje. — Ottawa. Ont. — Kanadska vlada potroši vsako leto do sedem milijonov dolarjev za posoeševanje agrikulturne industrije. — Buxton, N. D. — Štirje banditi so napadli First National banko v Buxtonu in pobegnili s plenom v znesku okrog $5000. — Chicago, 111. — Na sled so prišli Johnu W. Lenahanu, staremu 25 let, ki je ponarejal ,čeke. Pri zasliševanju je izpo-povedal, da je ponaredil naj manj 100 čekov in z njimi pridobil do $10,000. Iz neodrešene domovine. strela udarila V HIŠO slovenke v petelinjah pri st. petru. — de2 je preprečil nadaljne Širjenje ognja. — druge zanimive vesti. LETALCU ODREZAL! NOGO Rio De Janeiro. — Major Carlo del Prete, ki je s kapitanom Arturjem Ferrarin-jem letel iz Rima v Natal, Brazilija in se ponesrečil, se nahaja v kritičnem stanju. Zdravniki so se posvetovali in prišli do zaključka, da se majorju mora odrezati noga, kot edino upa-"nje, da se mu resi življenje. Po zadnjih vesteh, je major takoj po operaciji umrl. NESREČA Y RUDNIKU; TRINAJST UBITIH. Coalport, Pa. — V jami št. 3. Irvona Coal kompanije je v sredo nastala eksplozija; trinajst delavcev je prišlo ob življenje. Kako je nesreča nastala, poročilo ne pove. spektorji in delavci so bili ljudje iz vseh delov sveta. AMUNDSENA SE VEDNO IŠČEJO. Kingsbay, Spitzbergen. — Parnik Braganza je odplul proti severu z dvema lahkima letaloma in si bo prizadeval najti Amundsena. Pogrešajo še šest tovarišev generala No-bileja, in Amundsena s petimi tovariši, s katerimi je šel iska* ti ponesrečeno moštvo "Italie". Dva požara. Trst, 24. jul. — Danes zjutraj okrog pol 2. ure je v Pe-telinjah pri Št Petru udarila strela v hišo Marije Kovačič. Hiša se je takoj vnela in ogenj se je pričel širiti na bližnja poslopja. Gorelo je hkrati kar 6 poslopij. Razen ognjegascev in kmetov so prihiteli na pomoč tudi ljudje iz bližnjih vasi. toda primanjkovalo je vode in je gašenje slabo napredovalo. Pomagalo je tudi vojaštvo iz Št. Petra. Medtem se je k sreči vlil močen dež, ki je preprečil na-daljne širjenje ognja. Marija Kovačič je našla smrt, ko je šla klicat svojega spečega sina. Vseh šest poslopij je pogorelo do tal. Poleg tega je pogorelo tudi vse žito, 9 prašičev, 1 konj in 1 krava. Istočasno je udarila strela v vojašnico v Št. Petru ; vojaštvo ni moglo uspešno gasiti, ker je bilo večinoma zaposleno v Petelinjah. Tudi vojašnica je skoro do tal pogorela. Verouk v južnem Tirolskem. Dunaj, Avstrija. — Kakor se poroča iz Innsbrucka, je nemška duhovščina tridentske škofije predložila papežu spomenico, v kateri zahteva, sklicujoč se na instrukcijo, ki jo je izdal 1. 1912 knezoškof Endri-ci, po kateri je "materni jjezik neobhodno potrebno sredstvo, s katerim se otrokom razodevajo visoke in težko pojmljive resnice katekizma*', rabo ma-ternega jezika pri verskem pouku za Nemce v Južni Tirolski. Spomenica zahteva, da se staršem da pravica določiti, ali naj otroci obiskujejo nemški ali italijanski verouk. Če se verski pouk v maternem jeziku ne da doseči od vlade, bi se moralo skrbeti za verski pouk v župnijah. Sv. Stolica naj napoti italijanske duhovne, da naj se omejijo samo na pouk italijanskih otrok. Končno prosijo, da se pošlje v Južno Tirolsko apostolski vizitator nemškega jezika, ki je državljan nevtralne države, ki naj prouči versko stanje na Južnem Tirolskem. -o- Na Krnu bo dne 9. septembra slovesna inavguracija s-pomenika tam padlim laškim vojakom. Ta spomenik je planinsko zavetišče in vojašnica. Otvoritev je bila določena na dan 17. junija. Listi pravijo, da je prava sreča, da ni bilo slovesnosti o-menjeni dan, ker je takrat divjal po Krnu strahovit vihar. Sreča tudi za slovensko prebivalstvo, da je bila svečanost preložena na sept., ker Lahi bi bili napravili odgovorne za gotovo nezgodo brez dvoma podkrnske Slovence! Krn po-seti 9. sept. menda prestolonaslednik Umberto, ki opravi in-avguracijo spomenika. Na Krnu bodo ta dan veliki govori z običajno napovedjo novih pohodov. -o- o obsodbi 32Jetnega Antona Furlana iz Gradišča. Nekateri laški vojaki v Vipavi so ga o-vadili, da se jim je upiral, ko so hoteli miriti prepir med njim in nekim domačinom, da je žalil vojaško uniformo in italijanskega kralja. Baje je rekel Furlan: "Jaz sem Slovenec in nisem Italijan, zato naj hudič vzame vašega kralja, vašo kraljico in vašo domovino. Bil sem vojak že prej kot vi in sicer avstrijski!" Furlan je pred sodniki kakor tudi v preiskavi odločno trdil, da se ni upiral in ni nikogar žalil. Vojaki so mu že v gostilni grozili z bajoneti. — Furlan je rekel samo: "Kaj mi hočete, pustite me v miru. bil sem vojak prej kot vi. Samo o-rožniki me lahko odženejo." — Štirje vojaki pričajo tako, kakor govori obtožnica. Domačini s.o po vrsti izjavili, tla je Furlan nedolžen. To se je tekom razprave kazalo jasno, .ali obveljale so trditve laških vojakov, ki ne znajo slovensko. — Furlana so hoteli Lahi spraviti v nesrečo, pa so mu podtaknili žaljenje kralja! Obsojen je na 2 leti, 5 mesecev in 20 dni ječe ter na globo 3700 lir. -o- V Tomaju na Krasu imajo zopet vladnega komisarja. Podeštat prof. Serafini, katerega so toliko hvalili, je odšel. Eni pravijo, da je odstopil, drugi trdijo, da ga je odstavila oblast. Poslovil se je tudi občinski tajnik Paolucci. Mnogo se govori o Serafini-Paoluccije-vem odhodu in čudne reči se pletejo okoli Tomaja . . . Mnogo je gnilega v državi — fašistični. -o- V Idriji je od 8. do 15. m. m. počivalo delo v rudniku. Rudarji so imeli dopust, ki so ga porabili lepo pametno z izleti v gozdove, s kopanjem, s počitkom, ki so ga bili zelo potrebni. V idrijski kotlini in po okoliškem gorovju je suša velika. -o- Iz Gorice poročajo, da prihaja na trg razmeroma malo sadja in izvaža se le na bližnje avstrijske trge in na Dunaj. Cena krompirju je okrog 30 lir za kvintal. Iz inozemstva ni za krompir nikakih naročil. Sadje je-drago, breskve celo po 5 lir kila. Včasi je bilo ta čas živahno trženje v Gorici in izvažanje proti severu je donašalo lepe dohodke. Sedaj so v izvozu ovire in pot preko Vidma pomeni za goriškega kmeta propadanje. Suša pritiska, pol stoletja še ni bilo enake, Soča je upadla tako, da zmanjkuje celo vodna sila pri električnih napravah v Po.dgori. Predilnica je skrajšala delovni čas. -o- lja je žalil Na kratko je bilo poročano Promocija. Te dni je bil,v Rimu promo-viran za doktorja Qbojega pravil dr. Mihael Toroš, profesor strskimi pozdravi Mary Kopač, preds. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. Vsaki čas in mmuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ. pogrebnik. LOUIS T- ZEFRAN, Licensed Embalmer 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/4U. iiiimiuiiciiiiniiiiinniiiMiiiimiiiitiiiniiiiniiiKiHiiiKi ❖ nove knj ige mifflmiffliiiiRiim Ravnokar smo prejeli v razprodajo zbirko peterih knjig, s katerimi bi radi, vsled njih izredno poučne in za-bavne vsebine, seznanili nase čitatel je in jih jim zato najtopleje priporočamo. 1) POZDRAV IZ DOMOVINE. Pismo vsem Slovencem, razkropljenim sirom sveta. Topli pozdravi iz domovine, ki bodo vsakogar ganili. Cena..................20c 2) FANTIČ, LE GORI VSTAN. Zlata vredna knjiga, ne samo za fante, ampak vsakdo jo bo z največjim zanimanjem čital. Cena, bros. 25c, vez.............35v 3) NOVA VERA. Marsikdo je tej novi veri popolnoma udan, da se sam niti ne zaveda. Preberi to knjižico, da bos spoznal samega sebe. Cena..............lSc 4) POJTE. Lično vezana knjižica, v kateri je 190 na* bolnih pesmi. Cena ..............................................25c 5 PREPEVAJTE. Zbirka 170 naših lepih narodnih in | drugih pesmi. Cena ..............................................25c Celotna zbirka vseh petih broširanih knjig, stane torej $1.10 Naročilo s potrebnim zneskom poilite na Knjigarna Amerikanski Slovenec NAZNANILO IN ZAHVALA. Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je dne 30. julija t. 1. umrl ljubljeni brat oziroma stric ANTON MERHAR. Trpel je za rakom v želodcu in na jetrah. Bolezen ga je dolgo časa mučila. Pokojni je bil rojen 31. maja 1859 v vasi Bla-te pri Ribnici. V Ameriki je bival 36 let. Star je bil ravno 69 let in dva meseca. Pogreb se je vršil 1. avgusta s sv. mašo za-dušnico in njegove telesne o-stanke smo položili na pokopališče sv. Družine. V prvi vrsti se moramo zahvaliti našim prijateljem in sosedom, ki so nam bili v pomoč v kritičnem času. Zahvalimo se tudi vsem onim, ki so ga obiskali v bolezni in ga tolažili. Nadalje lepa hvala vsem onim fantom, ki so za njega jamo kopali, kakor tudi tistim, ki so cvetlice darovali. Hvala lepa vsem tistim, ki so prišli pokojnega pokropit. Srčna hvala tudi tistim, ki so pre-čuli noči ob njegovi krsti. Dalje se zahvaljujemo vsem o-nim, ki so molili rožni venec, predno smo pokojnega dvignili iz hiše žalosti. Zahvaljujemo se tudi našemu č. g. župniku Father J. J. Novaku za obrede in za spremstvo pokojnika na pokopališče. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Bog povrni vsem skupaj. — Tebi pa, ljubi brat in stric, naj Ti bo lahka ameriška gruda. Žalujoči ostali: Mr. in Mrs. Frank Champa, brat in svakinja; Frank in John, vnuka; Anna, vnukinja, vsi v Ameriki. V starem kraju pa zapušča sestro Marijo Ncsan in dva brata: Johna in GregorjaChampa. Willard, Wis.. 12. avg. 1928. Odhod parnikov Tu navajamo parnike in njih odhcd Iz New Yorka ter njih evropsko pristanišče: 1. sept. — Paris — Havre 1. sept. — Hamburg — Hamburg 8. sept. — lie de France — Havre 8. sept. — Columbus — Bremen 12. " — Aquitania — Cherbourg 15. " — Majestic — Cherbourg 19. " — Berengaria - Cherbourg 22. " — Paris — Havre 22. " — Deutschland - Hamburg 22. " — Saturnia — Trst 29. " — lie de France — Havre 2. okt. — Pres. Wilson — Trst 6. " — Columbus — Bremen 6. " — Majestic — Cherbourg 6. " — Hamburg — Hamburg 10. " — Berengaria - Cherbourg 13. " — Paris — Havre 184» WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Dobro ffie$o - dobra postrežba •e dobile v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše treU, kakor tudLprakajwo meto. Izdelujem prave kranjske domače klobasa, na-reftoe po domačem recept«. — Se priporočam ▼ naklonjenost! MATH *3®MESEC 1»12 Weet find St SLOVENSKI MESAR Pfeonaj Cauel 6319. CMctfo, IE — Mauretania - Cherbourg — He de France — Havre — Aquitania — Cherbourg — Deutschland - Hamburg — Majestic — Cherbourg — Columbus — Bremen — Paris — Havre navedenih odide še mnogo drugih parnikov v tem času. Pišite po nov Vozni Red ter vse na. daljne informacije na prudential bank (ZAKRAJŠEK & ČEŠARK) 455 West 42nd Street New York City. Get a can of FLIT today! FLIT uničuje mole, muhe, stenice, Ščurke in druge mrčesi. \ Stran 4 AMERIKANSK! SLOVENEC Sobota, 18. avgusta 1928. Džungla — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleiki ipiitl E. R. Burroughs. — Prevedel Paulut. Kar tu pri vas bom ostal, oče! Za hlapca bom, drva in vodo bom nosil in — "Gospod John Trzan lord Greystoke, vasi slavni pradedi bi se v grobu oglasili, če bi vam mi kaj takega dovolili! Ne, dragi lord! Naš gost ste dokler se vam zljubi! Svobodni bodete, na lov bodete hodili in če hočete, lahko poučujete naše črnce v različnih spretnostih in umetnostih, ki jih znate. Pa pride čas, ko vas bo Previdnost Božja poklicala na mesto, ki vam ga je odločila! In zdi se mi", je pravil oče Konstantin ter bistro pogledal Trzana, "zdi se mi, če količkaj poznam svet in človeška srca, — da tisti čas ni več daleč!" In Trzan je ostal v naselbini pri dobrih Črncih in pri gostoljubnem očetu Konstantinu. XTV. Zadnja raztresenoat profesorja Porlerja. Samotna jadrnica je plula ob obali zapad-ne ravnikove Afriko proti jugu. Tesno se je držala obrežja, poraščenega z neprodirnim pragozdom. Včasi se mu je približala za par metrov, pa je spet odjadrala ven na morje. Zdelo se je kakor da nekaj išče. Vetra je bilo le malo. počasi so vozili. Štirinajst dni je že minilo, kar so zapustili Frre-to\vn, pa še ni kazalo, da bi bilo kmalu konec iskanja. Jadrnica ni bila velika, pa lična je bila in udobna. Kapitana in šest mornarjev je štela posadka, pa kuharja, dva strežnika in šest potnikov. Porterjevi ljudje so bili, Tne, gospod profesor in njegov tajnik Filander, Bar-ba in mornariški poročnik Arnot s soprogo. Iskali so Claytonovo kočo. Spredaj pri krmarjevi utici je stal Arnot z zemljevidom in daljnogledom v roki. Neprestano je opazoval obrežje. Profesor Porter in gospod Filander sta stopicala po krovu in razmotrivala važno vprašanje o kostenjakih afriškega pračlovekn. Ine in gospa Arnotova pa sta sedeli v nizkih naslonjačih, obrnjeni proti obali. Včasi sta malo pokramljali, nato pa se je Ine spet zatopila v svoje otožne misli. Saj je potovala, da zadnjikrat obišče kraj, kjer je spoznala svojega junaka. Ni imela upanja, da bi njega samega še kedaj videla. Izginil je, ponesrečil se je, utonil —. Slaba je bila, bleda. Bolezen jo je zdelala in Trzanova nesreča jo je potrla. Ni ji bilo nmogo več za življenje, edinega očeta ie še imela, zanj je še hotela živeti. Na Claytona še mislila ni. Počasi so potovali. Po noči so pristali ob obrežju, da ne bi kje koče zgrešili, po dnevi pa so skrbno pregledovali obrežje. Da koča še stoji, na to se niso mnogo zanašali. Utegnili so jo podreti črnci, ali pa jo je polomil vihar. Edino na to so se zanašali, da bodo spet spoznali obal s planoto ob morju in z džunglo v ozadju ter naravni zaliv s potokom, ki se je vanj zlival. Končno, opoldne šestnajstega dne po od- , hodu iz Freetowna, ko so pravkar bili vsi pri obedu, je zadonel -spredaj pri krmarju klic: ' Halo, lord Greystokejeva koča na vidiku!" Vsi so planili po koncu, celo profesor Porter je pozabil na svoje važne študije in naglih nog odstopical za drugimi črez krov. Koče seve še ni bilo videti razen v daljnogledu gospoda Arnota. Iz roke v roko je po- TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC toval, vsak se je hotel prepričati, da je res konec dolgočasne vožnje. Pa ure in ure so minile in solnce se je nagibalo k zatonu, ko so se usidrali v zalivu in stopili na suho. Po Arnotovem nasvetu so soglasno sklenili, da še tisti večer obiščejo kočo in grob obeh Cla.vtonov. Pol ure pozneje je stala vsa družba pri koči. Arnot je odprl vrata in vstopil. "Nič se ni izpremenilo !" je pravil in se o-zirai po stenah, po mizi in po predalih. "2ive duše ni bilo v koči, odkar sva jo s Trzanotn zapustila." Ine je žalostno povesila glavo. Globoko v srcu je vkljub vsemu še vedno gojila obupno nado, da se je morebiti Trzan le vrnil h koči. Ni ga bilo —. Posedli so, kjer se je dalo, vzbujali spomine, ogledovali preperete Claytonove knjige, kuhinjsko orodje, različne reči, ki jih je Trzan nanosil v kočo, in ugibali, kako je bilo mogoče živeti leta in leta v takih skrajno skromnih razmerah. "Vzela bom vse te reči seboj v Ameriko," je dejala Ine. V spomin na Trzana, pa tudi r.a njegove stariše." Nihče ni ugovarjal in sklenili so, da bodo jutri znosili na jadrnico vse, kar je bilo vredno hraniti. Obiskali so še grob Claytonov ter se o mraku vrnili na krov. Drugi dan so odločili za počitek. Vse je šlo na suho. Kapitan se je s par mornarji podal na lov, da poskrbi svežega mesa, kuhar in Barba sta se lotila priprav za obed, profesor Porter in gospod Filander sta nekaj časa postopala krog koče, nato pa izginila med drevjem, Ine, gospod Arnot in njegova soproga pa so "selili" Claytonovo in Tr-zanovo dedščino. Iz gozda sem je donel vrišč in krič ptičev, v celih jatah so obletavali vrhove dreves in kregali nad nemirnim obiskom, na bližnjih drevesih so posedale majhne opice, žlobudrale in vpile, radovedno gledale počenjanje tujcev in se jezno zadirale na vsakega, ki jim je prišel preblizu, spodaj na obali je včasi počil strel, sicer pa so imeli potniki mir, nobene večje roparice ni bilo blizu. Po obedu, ki so ga použili kar na prostem pred kočo, so se spet razkropili. Mornarji so polegli v travo, lov je bil končan, dovolj so nastrelili, profesor Porter in Filander sta ja-drno spet izginila v goščavi. Ine je nekaj časa ogledovala Trzanove reči, nato pa je odšla na sprehod proti gozdu. Vleklo jo je v džunglo. Danes je zadnjikrat v teh krajih, zadnjikrat še hoče videti mesto, kjer sta stala s Trzanom in se poslavljala, tistikrat, ko je rešeno prinesel iz naselbine črncev. Ni ji bilo treba dolgo iskati. Kakih dvajset korakov od roba džungle je stalo veliko drevo. Tam se je tistikrat Trzan spustil k tlom, jo nežno postavil na travo ter ji molče pokazal ven na morje in h koči. Kmalu je bila na mestu. Nič se še ni izpremenilo od tistikrat. Goščava je nekoliko po-rastla, koče in trate krog nje ni bilo več videti, le morje se je še lesketalo sem iz daljave. Sedla je pod drevo in se vdala svojim mislim. DOBRO delo, postrežbo in nislco ceno dobite pri na«! Pilite nam po cene predno oddate naročilo drugam! IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah raa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim drultvam aa tiskanja vseh uradnih tiskovin. Iitotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo is ■loventtine na angleiko in obratno. Nobeno naroČilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1M9 Weft 22nd Street, ' CHICAGO, AX. RAVNOKAR SMO MISJBU sledeče NOVE Victor plošče 81204 — CARLOTTA SOTlS NA BREGU, valček 75c 81250 — Ta plošča nam podaja godbo instrumentalnega mednarodnega kvinteta s harmoniko. Oba komada sta živahno zanimiva in ugajata zlasti onim, ki se radi vrte. MLATICI ŠE ENA, mešani kvartet ....................................... 75c To ploščo so izdelali pevci Adrije. Prva je pesem slovenska narodna o mlatičih. Pika-poka-pok !Kdo je ne pozna! Kdo jo rad ne čuje! — Druga pesem "ŠE ena" pa Vam pove mično povestico o solncu, ki se je zaljubilo v lepo devojko Ano. Naročite to ploščo in čujte sami. 81413 — STUDENTOVSKA, prizor v krčmi ZELENI JURIJ, iz kmečkega življenja............... .75 c Tu so se združili pevci Adrije in pa Ho-jerjev trio ter rekli par domačih v pogovoru in pesmi ob spremljevanju harmonike. Novo in zanimivo. 81414 — DOMAČE VESELJE, prizor razposajenih veseljakov VESELA POLKA, harm, in kitare z med vzkliki 75c Prvi komad so zopet člani Adrije in IIo-jerjev trio. Kaj vse prednaša ta prizor, je pač teško povedati. Ga morate slišati in gotovo se bo tudi Vas polastilo razposajeno veselje. Drugi komad pa je polka za. ples. DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO PRIPOROČAMO. 68923 Ženitovanje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom........................$1.25 68924 Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25 78406 Vojaiki nabor, polka — Poročni valček, harmonika...................... .75 79483 Nagajivka, mazurka — Coklarji, Samarijanka. orkester.....................75 79484 Vesela Gorenjka, polka — Korajža velja, polka, orkester.................75 80183 Oj, ta sakontki stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75 80184 Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem.........75 80331 Jolktska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester.....75 80332 Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem.............75 80333 V krčmi, 1. in 2. deL Slika s harmoniko in petjem.............................75 80334 France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester.............................75 80481 Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester.............................75 80482 Nocoj je luitna noč — Njega ni, petje z orkestrom.............................75 80526 Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom.............................................75 80527 Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.....75 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 5903 JOSEPH PAVLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois 8« priporoča Slovencem ob Sara pogrebov. — Mrtvašnica na rupolago. — Automobili za vse slučaje, kakor 2enitovanja. krste ia pogreb«. — Na razpolago vsem noč in dan. Iliington Studio JOHN F. GLOMB, Prop. — FOTOGRAFSKI ZAVOD _ 200« West 22nd Stmt (Near Robey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniSke slike, ročno slikanje in povečanje. -ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo PISANO POLJE oooooooooooo . J. M. Trunk Preiskava in preiskava. Calles preiskava o umoru Obregonovem. Svet je takoj zaznal uspeh te preiskave. Na dan je spravila preiskava "rožni venec" in "verski fanatizem". Dobro. Preiskujejo pa tudi drugi. The Western American, ki izhaja v El Paso, Texas, toraj na meksikanski meji, in je zelo dobro poučen o razmerah v Meksiki, pa piše vrlo značilno: "The jailor of Juan Gonzalez, slayer of General Obregon, says his prisoner is beginning to talk and a full confession is expected. Of course there will be a confession though Juan will never know what it is. If the victims to be implicated had been selected the confession was no doubt written within an hour after the tragedy. The reading world remembers that when somebody tossed a Chinese bomb at Obregon's car a year ago several men were executed on the confession of a poor devil who never spoke a word after being mortally wounded while passing the scene of the bomb-throwing. Mexico is the only country in the world where confessions can be obtained from dead men. If news comes about the execution of the assasin. do not rush to the conclusion that the actual murderer has been put to dealh. It is not impossible that some unfortunate peon will be substituted- Calles himself stands guilty of this murder in the opinion of persons who have closely watched the whole Mexican fiasco. There is no positive proof as yet that he is guilty, but it is up to him to prove himself innocent." Calles je spravil s pota dva kandidata za predsednistvo. — Zarota, o kateri se je poročalo, je bila . . ., saj se ve. Po umoru Obregona se zelo požuri. da bi še ostal. To da misliti. John Cornyn, dopisovalec Chicago Tribune, je poslal sledeči brzojav: "Mexico City, July 24.—The investigation into the assassination of President-elect Alva-ro Obregon took a dramatic turn Tuesday when the assassin, Jose Leon Toral. confessed that he had acted under the influence of Manuel Trejo, an employe of the national arms factory. "The assassin was induced to confess by a priest, who represented to him that he was doing inestimable harm to the Catholic Church by concealing the intellectual actors in the crime. "Toral broke down and cried like a child when he realized that he had been worked upon by labor leaders and instead of helping the Church's cause had injured it enormously. "The investigation shows that the Catholics had nothing to do with General Obregon's assassination. When the confefssion became known to the Catholic leaders Tuesday afternoon tension in Church circles was greatly eased. "Toral said he had acted in the belief that he was called upon to avenge the cause of the Church and Trejo had so represented that he was a strong Catholic, declaring that if Toral did not kill General Obregon he would do it himself. "Trejo, Toral said, purchased the pistol used in the assassination and gave it to him." Koj drugi dan je pa Calle-zopet delal meksikansko duhovščino odgovorno za umor. "West Bend. Wis. ft. julija. — Frejc-ln ?tekleničico s poskušnjo trinerjevega grenkega vina in sem uižvala z dobrim rezultatom. Vsem prijateljem ga priporočam. Mrs. Etrupp." Poskusite se vi to želodčno toniko in se sami prepričajte! V vseh lekarnah. KJE SE NAJCENEJŠE 2IVI. Francoz je navajen na dobrf. udobno življenje — nikakoi pa ne ljubi razkošja, ker jtj zelo varčen — zato mu je draginja. ki ga sili. da se marsičemu odreče, skrajno neljuba. — Pred vojno je vladala v Franciji najlepša gospodarski skladnost, tako da so mogli vm: producenti po enaki vrednost kupovati drug od drugega proizvode: Kmet od industrije ii industrija od kmeta. Vojna seveda ta red postavila na glavo. Toda francoski gospodin j so bili položaju kmalu kos Ir> danes ugotavlja Henry de l\t-rab v "Matinu", da ni več da leč čas, ko se vpostavijo pred vojne gospodarske razmere. — Dejansko življenje v Franci! je že danes najcenejše v Evropi. Kot strašilen vzgled navaja navedeni pisec razmere v Sovjetski Rusiji, kjer mora plačati ruski kmet: za 1 m katuna 10 funtov moke, namesto 5 leta 1913; za funt sladkorja 9 funtov moke namesto 2.7 1. 1913; za par čevljev 427 funtov, namesto 27 1. 1913. Spričo te gospodarske anarhije je umevno, da so znašali pridelki v Rusiji 1. 1927 v primeri z 1. 1926 (kakor poroča "Ekonomičeskaja Žizn" z dne 2. 2. t. 1.) samo 41 odstotkov žita, 86 odstotkov surovega masla, 54 odstotkov jajc, 84 odstotkov platna in 54 odstotkov volne. MNOGO BOGASTVA je bilo prihranjenega na vogalu Blue Island in 19. ulice. Položite temelj tudi VAŠEMU pričetim vlaganje prihrankov v mm AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave. Chicago, 111. OTTO KASPAR, predsednik ' t r ^iiiHiiiitmoiiiiiiitiiiiriitiiittiiiiiuiiiitiiiiniOiiiiuiiiiiuitHMiiiiii^ UM>% obresti | plačuje na denarne vloge f i prudential! i bank g | (Zakrajšek & Cešark) 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. To je sedaj državna (State) banka ter ima $175,000 glavnice in rezerve. O njeni zanesljivosti toraj ne more biti dvoma. — Poslužujte se je! PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo ročfla njnuoi — drn in pohOtra ob itn sett** i t'< Pokli&te JtOUiS STRITAR m$ w! 21 at HM* t