PRIMORSKI DNEVNIK Plačana Postale gotovim gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 16 (6600) TRST, petek, 20. januarja 1967 v Živahna razprava o gospodarskem načrtu v poslanski zbornici Glede člena 50 o razdelitvi dohodkov je zbornica odbila vse popravke Popravke so zahtevali demokristjanski sindikati in v drugi obliki komunisti - Zakon Fortuna o ločitvi ni v nasprotju z ustavo - V senatu pričetek razprave o plačah uslužbencev zavarovalnih ustanov - Nov bankovec za 100.000 lir - Na Siciliji zapletena politična kriza x. Rim, i9. Živah; V poslanski zbornici se je danes razvnela dokaj elprta razPrava o členu 50 petletnega 'gospodarskega načrta’ katerega so demokristjanski poslanci predstavniki CISL dlozili bistvene popravke. delit 50 S°vori 0 odnosih med zasebnimi naložbami in raz-G&v Jo doh°dkov med različnimi gospodarskimi kategorijami, dela fa ° P°vezavi med zvišanjem dohodkov od najemnega sti ri^n_zvišanjem produktivno-------------- va.J}5 osnovi «povprečnih>.' po- Za?0tnvUV Sistema’ kar naJ bi Halniu j ustrezn0 ustvarjanje Priti^v ln PrePre6iio inflacijski di n Y teJ zvezi je govora tu-«zniža^J?0sti' da se Preveč ne ustraš'u -kvote dobiekov’ da bi le asi11 investicije, ki bi posta- ki hi samo z zvišanjem cen, st°Pnjo»Vlle preJšni° Profitno zahipT10kr*s*'ianski sindikati pa so 10 vali izpremembo, da ne bi bitu^ ^ra ° Povprečnih pokazateljih, g0 0 Pokazateljih posameznih POdarskih sektorjev. To so ute- bnri„evali 2 načelom sindikalne svo-,,Qe. češ lotili da bi tako splošno do-kalniv, nasProt°val0 možnosti sindi-mh zahtev v določenih sektorjih, h P^rmisti so že prej v komisiji da s1 na današnji seji zahtevali, l50v 6 v celoti opusti načelo ((dohodih ” med kapitalom in delom in ha n9'! se Potrošnjo ostro omeji tgi nuJno in luksuzno potrošnjo. V zvezi so predložili tudi poprali zakona. ^ ® Pred sejo poslanske zbornice nih 6 sestali predstavniki sindikal-jj. Organizacij, ki pa niso prišli do kai ega stališča, saj gre za do-. J oddaljene zahteve. Do razprav vl tudi Prišlo v okviru poslancev jj-j 6 večine, na katerih Je bil Ob predsednlk vlade Moro> vai„ ključku razprave sta poročena pr V0l'ine Curti in nato minister po °mčun Pieraccini zavrnila vse Vei]a Vke‘ Pieraccini je dejal, da Zi z Paeel° 0 zvišanju plač v zve-vi«. panjem produktivnosti v ok-da , P°P°ine sindikalne svobode in mi St^ 111 v nasprotju z zahteva-navaut^a ter da ne smemo obrav-stema 5° Clena izven celotnega si-nati* ’ ^ Sa ustvarja gospodarski z v • Poslanska zbornica je nato komi i° glasov zavrnila popravek mostov in prav tako z večino glasov popravek demokristjanskih sindikalistov. Komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice je danes s 25 glasovi proti 20 sklenila, da zakonski predlog Fortuna o «mali ločitvi« ne nasprotuje ustavnim določilom. Proti je glasovalo devetnajst demokristjanskih članov komisije in predstavnik MSI, za stališče Fortune, ki ga je obrazložil socialistični predsednik komisije Bal-lardini, pa komunisti, psiupovci, združeni socialisti, republikanci in liberalci. Ta pa seveda še zdaleč ne pomeni, da bo zakon Fortuna tudi sprejet, saj je šlo samo za vprašanje postopka in za ugotovitev, da gre za normalni zakonski predlog, ki ni v nasprotju z ustavo. Le malo je verjetno, da bi ta zakon prišel v razpravo poslanske zbornice že v sedanji poslovni dobi parlamenta, še manj pa da bi o njem prišlo do glasovanja, saj ni bil naveden niti v programskih zahtevah CK PSU, kot tudi ni bil predviden v okviru programa levega centra. Zakonu o ločitvi nasprotuje KD v celoti in ni verjetno, da bi PSU glede tega vprašanja izvala vladno krizo. V senatu se je pričela razprava o vladnem zakonskem dekretu, ki za šest mesecev ohranja nespremenjene plače uslužbencev zavarovalnih ustanov in ki istočasno govori o načelu, da plače teh uslužbencev ne smejo biti višje kot za 20 odstotkov nad plačami državnih u-službencev. V tej zvezi so prizadeti uslužbenci danes zaključili 48-umo stavko. Razprava o vladnem zakonskem dekretu bo trajala dalj časa in predvidevajo, da se bo zaključila prihodnjo sredo. Zakladni minister Colombo je predložil senatu zakonski predlog, ki ga je vlada že odobrila in ki predvideva izdajo bankovcev za 100.000 lir. Ta ukrep utemeljujejo z ugodnim gospodarskim položajem, ko niso občutne inflacijske težnje in s tehničnimi potrebami izmenjave. Kot primer navajajo vrsto držav, v katerih že krožijo bankovci celo za višje vsote. V komisiji za šolstvo senata se je nadaljevala razprava o zakonskem predlogu o državnih otroških vrtcih, o katerih bodo posebej razpravljali predstavniki poslanskih skupin vladne večine. Gre za znani spor o državnih in zasebnih (bolje rečeno cerkvenih) otroških vrtcih, ki je lani pomladi že privedel do vladne krize. Ta zakon mora v kratkem priti v razpravo senata in vse kaže, da bo ponovno prišlo do obstrukcije določenih demokristjanskih krogov, ki glede tega vprašanja nikakor nočejo popustiti. Na Siciliji Je položaj še vedno dokaj zapleten, saj včeraj ni uspelo izvoliti predsednika deželnega odbora, čeprav je na zunaj kazalo, da je prišlo do sporazuma med strankami levega centra. V resnici pa je šlo samo za okvirne progra-matične zahteve, medtem ko so stališča strank dokaj oddaljena. KD zahteva, da se obnovi stari odbor brez kakršnih koli izprememb, s čemer se ne strinja PSU in je celo predsednik skupine Lentini dal od-stavko. PRI pa odkrito govori, da je treba temeljito izpremeniti ne samo program temveč tudi sestavo odbora, ki mora biti povsem prenovljena, tako da se ponovno ustva-ri zaupanje javnega mnenja. lo. Včeraj Je zaradi mraza umrlo šest oseb. Vse mesto pokriva debel sloj snega. Tudi iz Anatolije poročajo, da že več dni sneži, tako da je pokrajina Zonguldag ob Ornem morju popolnoma odrezana. Hladni val je zajel tudi južno obalo Turčije, kjer je poškodoval nasade južnega drevja. Iz Bukarešte pa poročajo, da je na številnih krajih zaledenela Donava. Na delti Donave so ostale v ledu številne ladje, ki pa so jih pozneje rešili. Ob morski obali so ponekod stopili v akvijo ledolomilci, ki so omogočili pomorski in rečni promet. Promet na Reki: 8,387.000 ton REKA, 19. — Po podatkih statističnega zavoda okraja Reke se je reško pristanišče z lanskoletnim rekordnim blagovnim prometom 8.387.000 ton uvrstilo m ed naj večj a evropska pristanišča. Temu, skoraj za 2.2 milijona ton večjemu prometu od predlanskega leta, je pripomogla nova rafinerija nafte v Uri-nju pri Reki, ki predeluje nafto in večji del svoje proizvodnje izvaža. V skupnem prometu reškega pristanišča zavzema pomembno mesto tranzit iz podonavskih držav, ki je lani znašal 2.339.000 ton, kar le samo 56.000 ton manj od rekordnega leta 1965. IZ BLAGOJEVIČEVE TISKOVNE KONFERENCE V BEOGRADU Za podporo U Ta atovih naporov 0 sestanku itanit GA TT v Urugvaju Tajnik OZN bo podprl konferenco evropskih parlamentov - Pričakuje se obnova diplomatskih odnosov med Beogradom in Bonnom Most med otokom Pagom in celino BEOGRAD, 19. — Otok Pag bo prvi veliki jadranski otok, ki bo povezan z mostom s celino. Pripravljalna dela za gradnjo tega 200 metrov dolgega mosta, ki bo zgrajen na najožjem mestu med Pagom in celino, so se že pričela. Most, ki ga bo gradilo beograjsko podjetje «Mosto-gradnja«, bi moral biti izročen prometu oktobra prihodnjega leta. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Izjava zahodno-nemškega kanclerja Kiesingerja, da zahodnonemška vlada želi razvoj in normalizacijo odnosov z Jugoslavijo, je bila ugodno sprejeta. «Mi smo večkrat izrazili pripravljenost za normalizacijo odnosov,« je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič na zanimanje novinarjev. Na vprašanje, kakšni koraki se lahko pričakujejo v smeri z normalizacijo, je odvrnil, da na to vprašanje ne more odgovoriti, ker ne ve, kakšne korake predvideva zahodnOnemške-ga vlada. Zastopnik državnega tajništva se strinja z besedami Kiesingerja, da je zadnja leta zabeležen napredek v sodelovanju na več področjih, posebno v trgovini in turizmu, dodal pa je, da se ne sme pozabiti, da je ostala nerešena vrsta resnih vprašanj, katerih rešitev bi prispevala k normalizaciji in izboljšanju odnosov med obema državama. ____ . . Nedavna izjava generalnega tajni-1 zdravlja skorajšnji neuradni obisk ka OZN U Tanta o Vietnamu, je Blagojevič ocenil kot nov napor U Tanta v duhu osnovnih načel in smotrov listine OZN in poudaril, da ta akcija zasluži polno podporo, ker je del naporov v iskanju take rešitve, ki temelji na pravici vietnamskega ljudstva, da samo odloča o svoji usodi. Dejstvo, da Je sestanek komiteja za trgovino in razvoj v Urugvaju prvič v dvajsetletni zgodovini GATT v eni izmed držav v razvoju, daje po mišljenju Blagojeviča sestanku ne le simboličen, temveč tudi praktičen pomen. Sestanek v Punta del Este bi moral v trenutku, ko se pričakuje sprejem sklepov o pogajanjih v okviru «KennedyJeve runde«, še enkrat poudariti potrebo, da se v večji meri upoštevajo interesi držav v razvoju in da razvite , države prispevajo k večjemu razumevanju te potrebe. Zato ta sestanek v določeni meri prispeva k pripravam za drugo konferenco OZN o trgovini in razvoju. Jugoslovanska javnost toplo po- *T/4 T\TtP C pil obravnava ___ Bistveni po- skt .f Predložili demokristjan-V0(11 ^rkaustični poslanci, ki jih ' .torti in ki so s It*d3T"*MU Saikatof* iR^en^a 4&PH«0 v parlamentu do širše p členu SO petletnega go-fltzd»iii e£a načrta, ki PraVe!!tev dohodkov, .ti so slndlk.. CISb----------- ko Ua o’ da se člen izpremeni, take Dn “* plače od najemnega dela SvišjjLf^Pjejo več s povprečnim ^išanki!? Produktivnosti, temveč z Jeznih 01. Produktivnosti v posa- sektorjih. ? sinaiiJ? .Imel težaven sestanek predstavniki usluž-drugih :.,d ,avnih, poldržavnih in V, rt,sniz„^v1 “stanov, pri čemer je Plati , težavah, saj gre po eni Pa »a .vjPravičene zahteve, po drugi Sneg in mraz SKOPJE, 19. — Temperatura je padla danes v Berovu 27 stopinj pod ničlo, v Bitolju 22 stopinj pod ničlo, v samem Skopju pa 18 stopinj pod ničlo. To so hkrati letošnje najnižje temperature v Makedoniji, kjer je na nekaterih cestah «Senzacionalno» odkritje gardisti enega glasila «Borbeni vestnik» Rdeči gardisti so nenadno odkrili prvega sovjetskega «vohuna» v CK KPK Baje je postavljal mikrofone za prisluškovanje Maocetungovim razgovorom - Vedno večja vloga Maove žene, ki je skupaj s Cuenlajem pozvala rdeče gardiste, naj se vrnejo iz Pekinga domov - V ZDA poudarjajo odločilno vlogo kitajske vojske v «kulturni revoluciji PEKING, 19. — «Borbeni vestnik«, glasilo rdečih gardistov poroča, da je Jang Cang Hun, bivši član CK in tajništva CK Ki Kitajske postavljal mikrofone v stanovanju Maocetunga, vodil razgovore s sovjetskim veleposlanikom na Kitajskem ter izročil Sovjetski zvezi tajne dokumente iz državnega arhiva in iz prekinjen promet zaradi visokega, centralnega komlteja. B ‘ List objavlja tudi njegovo sliko Cestni promet Je otežkočen tudi na nekaterih cestah v Bosni. Za promet je zaprtih 14 cest. O hudem mrazu in snegu poročajo tudi iz Carigrada, kjer je temperatura padla 10 stopinj pod nič- s sklonjeno glavo in s »sramotil nim napisom«. Z njim so sodelovali še trije drugi Kitajci. Iz CK KP Kitajske so ga odstranili že prejšnje poletje. UGOTOVLJENA MOŽNOST NADALJNJIH RAZGOVOROV Sestanek Moro - sindikati o vprašanjih državnih uslužbencev Predsednik UNURI Favn potrjuje stavke na univerzah od t. februarja Stavka uslužbencev opernih in koncertnih ustanov Glasilo rdečih gardistov piše, da je obtoženec «sovražil Maocetunga, da je širil obrekovalne vesti in se upiral proučevanju Maocetungovih del* ter da je «veliki vohun*. »Pod varstvom Peng Cena in načelnika glavnega štaba Jui Činga je registriral tajne razgovore med Maoce-tungom in člani centralnega komiteja ter pošiljal informacije protirevolucionarni kliki. Ne more pa se mu oprostiti — piše list — da je postavljal mikrofone Maocetungu. Skupaj s Peng Čenom, Jui Čingom in bivšim ministrom za kulturo Lu Ting Jijem je ukradel ogromno količino dokumentov centralnemu komiteju z namenom, da pripravi državni udar.* RIM, 19. — Predsednik vlade Moro se je danes sestal v palači Chigi s predstavniki zveznih sindikalnih organizacij, s katerimi je razpravljal o vprašanjih državnih in poldržavnih u-službencev. Prisotni so bili tudi zainteresirani ministri. Po sestanku je minister za reformo javne uprave Bertinelli ^t>lcULl,0k''*r proračunskih izdatkov. ?e8ativ«ila rezultat ni bil povsem Lama k<> je lahko tajnik CGIL lesti "*°t°vH, da obstajajo mož- * KotmjH^jnje razgovore. P0si,an8lrJa ,za ustavna vprašanja h°v (RBTzborniee je z večino gla- 'pl. PSHJP, PSU, PRI in Jpt evila, da zakonski pred- k°t S(, }u'a ne nasprotuje ustavi, Postan,.! trdili demokristjani in !»hk0 £ MSI. To pomeni, da se !LruS sp,, i on obravnava kot vsak "'eid, ri„Caa pa še zdaleč ne po-JrjieJ v sPrejet, niti ne, da bo “"i dobi pravo v sedanji poslan- SMgfe? pa vse kaže, da se bodo ^bšaij °vjetski odnosi še bolj po-je namreč glasilo P?.lao , lstov objavilo senzacio-r^'cp, da so v samem taj-'rJetj|te5*K KP Kitajske odkrili so- n* I'Iaocet1,V„0hllna’ ki je Postavljal , J1*, s kisovem uradu mikrofo- f v"h ra,„ ^mi je prisluškoval Mao-t* komit,?^°rom s č*ani centralne-(lel a> Kazen tega pa je baje rNavnlh strankinega arhiva ter iz Je izročil arbivov dokumente, ki jih ?a^enia s sovjetski vladi. Istočasno ^dHo o.c<'tungova žena igrati ^evoiurjj?znejš° vlogo v «kultumi S° it ni”’ ’.n sicer v vojski, kjer je b°verili važno nalogo. Vče- • '-dsci 'S® skupaj s Cuenlajem, 1'di Moljkom vlade, pozvala mili-•ipklnškuT1 gardistov, ki hodijo pc Jbov, p k ulicah, na.i se vrnejo do-farnah zvala je tudi delavce v to ki hodV° .P° h^nah „aI čPijo vPd , Ysc j Kitajski, naj ne n?1*0 kit=?eildnR’ ker s tem povzro-y Škodo Cmu gospodarstvu ve- nb.iavhok(aia je ameriško poveljstvo yuJak0v Podatek o izgubah svojih koli J ^ zadnjem tednu, še ni-Eftesegip Namreč ni zgodilo, da bi Jjanojskn tlspč mrtvih in ranjenih. r.tožC vlada pa se je ponovno '»jejo i da ameriška letala nada- dejal, da se bo v torek ali v sredo sestal s predstavniki sindikalnih organizacij, s katerimi bo razpravljal o preureditvi kvalifikacij, ker so sklenili na današnjem sestanku, da bodo pospešili proučitev tega vprašanja. Predsednik vlade pa bo v kratkem ponovno sklical predstavnike zveznih sindikalnih organizacij, s katerimi bo razpravljal o vprašanjih lokalnih ustanov in občinskih podje-_______________ ___________ ________ ti j. Na tem sestanku bosta prisotna I se dogovore za skupno stališče. ugotovil, da odgovor vlade glede bistvenih vprašanj ni ((ohrabrujoč«, vendar pa pušča odprte nekatere možnosti: Lahko se nadaljuje razgovor o položaju državnih uslužbencev. Z ministrom Colombom je predviden razgovor o poldržavnih ustanovah. Cez nekaj dni se bo na ravni vlade preučil položaj uslužbencev lokalnih ustanov. Tajnik CGIL Lama je ugotovil, da so že pozvali CISL in UIL in da se bodo v kratkem sestali, da Zvečer se Je zaključila stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov, ki se bo nadaljevala po 24. januarju po navodilih sindikalnih organizacij. Stavki so se pridružili tudi zdravniki zavarovalnih ustanov. smrt na podlagi kitajskega zakona, ki določa samo smrtno kazen za kontrarevolucionarje in izdajalce. Hkrati pa je verjetno, da bo zaradi tega prišlo do poslabšanja odnosov med vladama SZ in Kitajske. Dopisnik Tanjuga sporoča, da sta prejšnji torek Maocetungova žena in predsednik vlade Čuenlaj pozvala rdeče gardiste, ki so prišli v Peking, naj se vrnejo domov. Rekla sta, da okrog en milijon »revolucionarjev* hodi po Pekingu, kar povzroča veliko škodo gospodarstvu, ter opozorila, da če ne bo mogoče »revolucionarjev* prepričati, jih bodo morali poslati domov s silo. Čuenlaj je tudi povedal, da je deset tisoč delavcev, ki so delali na naftnih poljih, zapustilo delo, da bi od- " ri dokončno odločilno vlogo. Poudarja se, da je pekinški radio pozival ravno vojaške enote na podeželju, naj vnovič potrdijo svojo zvestobo Mao-ce^ungu in Lm Piau ter da naj bodo »pripravljene za intervencijo*. Po mnenju ameriških strokovnjakov imajo pristaši Maocetunga prednost sedaj samo v Šanghaju, medtem ko pekinški radio našteva sedem mest, v katerih imajo uporniki še vedno proste roke. Ta mestna središča so: Tiensin, Šenjang, Kvangčou, V uhan, Sian, Čengtu in čungking. predsednika Finske Urha Kekkone-na v Jugoslaviji, ki bo tretje srečanje med predsednikoma Titom in Kekkonenom. Pričakuje se, da bosta državnika izkoristila to srečanje za razgovore o največjih sodobnih mednarodnih vprašanjih in njihovi rešitvi kakor tudi o nadaljnje n medsebojnem in evropskem sodelovanju. Na vprašanje novinarjev, kaj me-ju o pisanju avstrijskega tiska, da bo predsednik republike maršal Tito 13. februarja odpotoval na uraden obisk v Avstrijo, je Dušan Blagojevič odgovoril: «Po uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno 23. decembra lani, bo predsednik repu- __ blike obiskal Avstrijo v februarju. Točen datum obiska bo določen po diplomatski poti.« U Tant pa v odgovoru na pismo predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja, s katerim ga je obvestil o pobudi za sklicanje konference delegatov evropskih parlamentov, izraža svoje veliko zanima, nje za predlog o sklicanju tega sestanka in izraža prepričanje, da bo ta sestanek olajšal odprto izmenjavo pogledov med člani evropskih parlamentov in prispeval k boljšemu razumevanju. U Tant izraža svojo pripravljenost, pomagati s svojim sodelovanjem k uspehu te konference. B. B. WiIson o koristi rimskih razgovorov LONDON, 19. — Predsednik vlade VVilson je odgovarjal danes v spodnji zbornici na nekatera vprašanja in med drugim izjavil, da pomenijo njegovi razgovori v Rimu »koristen začetek pogajanj za pristop Velike Britanije k evropski skupno-i sti*. Rekel je, da bodo ti razgovoril prispevali tudi k razgovorom, ki jih bo vodil v ostalih petih državah skupnosti. Poudaril pa je, da v Rimu niso sprejeli nobenega sklepa. Nato pa je dodal: »Dejstvo, da smo člani NATO ne pomeni, da moramo biti pod ameriško dominacijo na takih življenjskih sektorjih, kakršen; je tehnološki.* Na kritike voditelja opozicije Hea-tha glede kmetijskega vprašanja, je \Vllso nodgovoril, da so v Rimu polovico časa porabili za kmetijstvo, pri čemer je Wilson poudaril velike težave zlasti pa sistem prispevkov v skupni sklad spričo dejstva, da je Anglija — za razliko od osta-i lih šestih držav — uvoznica kmetij-; skih pridelkov, kar bi povzročilo;; »velike valutne premike*. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiniKNftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiitiiiimiiiiiiHiiiiiiil ; VOJNA V VIETNAMU vdrlo na sedež mestnega komiteja KP Kitajske v Pekingu. Nalepili so lepake, ki vsebujejo obtožbe proti prihaja iz družine veleposestnikov v vasi Šečuang. Pred vstopom v KP Kitajske leta 1926 je bil pristaš Kuomintanga.* Komentatorji trdijo, da bodo Jang Čang Huna spričo tako ostrih ob-t-zb postavili pred sodišče skupaj z njegovimi sodelavci. Če jim bo krivda dokazana, bodo obsojeni na «!,h kraL,b0-mlmnliraniem uhliude-Ič nim rH.„v.!In Povzročajo med ci- n,., n povzročajo med ci-5? žrtvB® ivalstvom številne smrt--t zlasti starcev, žena in tudi ministra Taviani in Bosco. Kot je znano gre za dolgotrajni sindikalni spor, ki je zapleten, saj gre po eni plati za izredni deficit občinskih uprav in zlasti občinskih prevoz lih ter drugih podjetij, po drugi pa za upravičene zahteve uslužbencev, da se obnovi njih delovna pogodba. Glede uslužbencev poldržavnih u-stanov je minister Bertinelli v imenu vlade ugotovil, da so na sestan. ku ponovili stališče, ki izhaja iz vladnega zakonskega dekreta, ki je sedaj v razpravi pred senatom. Bertinelli Je torej zavrnil vse popravke tega dekreta in tudi odbil zahteve omenjenih uslužbencev, ki so včeraj in danes stavkali 48 ur. Po sestanku so dali izjave predstavniki vseh sindikalnih organizacij in je tako za CGIL tajnik Lama dejal v imenu vseh treh prisotnih predstavnikov (Foa in Mosca), da so zahtevali od vlade, da se prično pogajanja za rešitev vseh vprašanj državnih uslužbencev. Stvarne so težave državnega in drugih javnih proračunov, vendar pa ni mogoče ustvarjati prihranke na račun plač uslužbencev. Tudi v tem primeru so potrebne produktivne investicije, ki pa bodo učinkovite, če bo obstajala politična volja, da vlada izvede reformo javne uprave. Glede današnjega sestanka je Lama V zvezi z organizacijo današnjega sestanka Je prišlo tudi do sporov med vsedržavnimi sindikalnimi konfederacijami ln dvema avtonomnima sindikalnima organizacijama državnih uslužbencev DIRSTAT in UNSA, ki sta bili na sestanku sicer povabljeni, kateri pa so izključili, ker nimata splošnega sindikalnega značaja. Predsednik univerzitetnih združenj UNURI Nuccio Fava je danes komentiral sestanek med predstavniki univerz in predsednikom vlade Morom ter ugotovil, da iz razgovora niso izšle nobene konkretne obveznosti vlade glede nujnih vprašanj reforme univerz. Nato so se sestali s predsedniki parlamentarnih skupin ln so se dosedaj dogovorili za razgovore z naslednjimi predsedniki: Ferrijem (PSU), In-graom (KPI), Luzzattom (PSIUP) in Zaccagninijem (KD). Fava je potrdil, da bodo izvedli od 1. februarja dalje predvideni teden stavk v vseh univerzah, pri čemer pa bodo skušali zagotoviti redne izpite. Sindikalne organizacije uslužbencev oper so proglasile stavko vseh uslužbencev opernih in koncertnih ustanov, ki bo izvedena še v januarju. Stavko so proglasili, ker ni prišlo do obnovitve delovne pogodbe. Maocetungova žena, ki jo vidimo na sliki, igra v sedanjih dogodkih na Kitajskem vedno bolj važno vlogo »Jang Čang Hun — piše dalje, - , , .. «Borbeni vestnik* - je ukradel tu-, sli v Peking, tako da so morali p di poročila, ki jih je pošiljal Peng številnih vrelcih delo prekiniti. Či Čen iz severnovzhodne Kitajske, da enlaj se je vprašal, kaj se bo zgo-bi prikril napake bivšega pekinške-, dilo s kitajskim gospodarstvom, ce ga župana. Leta 1960 je njegova bo 20 do 30 milijonov delavcev pri-žena Lo Po Čao pregledala brzojav-|šlo v Peking, »kajti taka težnja ze ke centralnega komiteja med zgodo- obstaja*. A vinskim «dolgim pohodom*, da bi1 Dopisnik agencije Reuter poroča, napisala gledališko delo, v katerem da je okrog sto rdečih gardistov je hotela poveličevati bivšega odstranjenega ministra obrambe, ki je bil pred kratkim tudi aretiran. Jang . Čang Hun je pripeljal v centralni, namestniku pekinškega župana, sko-komite mnogo izdajalcev in renega-1 zi okna pa so gardisti metali leta-tov. On je veliki izdajalec in zvest ke, v katerih se kritizirajo funkcio-pajdaš Hruščova. Jang Čang Hun narJl občinske organizacije KP. 1 " Dopisnik sovjetske agencije Tass pa poroča, da se v letakih, ki jih širijo rdeči gardisti, ostro kritizirajo člani vodilne skupine «kulturne revolucije* v vojski. To skupino so namreč pred kratkim odstranili. Skupina «ni ubogala predsednika Maocetunga, zagrešila je precej zločinov in spodkopavala kulturno revolucijo*. Maocetungova žena Čang Čing pa je bila imenovana za svetovalko načelnika novega komiteja v vojski. Na ta način postaja njena vloga vedno bolj važna v »kulturni revoluciji* in pri akcijah rdečih gardistov. Glasilo kitajske vojske pa piše, da je bila v vojski izvršena reorganizacija zato, da bi se okrepilo vodstvo «kulturne revolucije* in kot posledica borbe med dvema linijama vojaških voditeljev. Toda »za zmago te revolucije v vojski je nujna ostra borba in odstranitev slehernega odpora*. List napada tudi skupino visokih častnikov, ki «hodijo po kapitalistični poti*. Končno poudarja glasilo kitajske vojske, da bo »kulturna revolucija ostala na pol poti, če se ta reakcionarna linija ne bo premagala*. Isti dopisnik poroča tudi, da so rdeči gardisti danes zjutraj plenili časopise, zasedli radijske oddajne postaje, tiskarne itd. v okviru »borbe proti mestnim in pokrajinskim komitejem KP Kitajske.* Dopisnik Ta., pa poudarja, da rdeči gardisti ne plenijo samo časopisov s podeželja, temveč so zasedli tudi sedež glasila sindikatov, ker so sindikalne voditelje obtožili, da so izvajali «črne direktive bivšega vražjega urada za propagando CK KP Kitajske* in da «so se upirali M ocetungovim smernicam ter spodkopavali kulturno revolucijo*. Japonski novinarji pa iz Pekinga poročajo o spopadih, med katerimi je bilo mnogo mrtvih in ranjenih, med delavci in revolucionarji z ene strani in skupinami Maovih nasprotnikov z druge. Do spopadov je prišlo v mestih Harbing, Tailien, Šen-jr.ng in čenčov. Iz New Yorka javljajo, da ameri- ški strokovnjaki za kitajske zadeve še vedno trdijo, da so kitajski dogodki »uganka vojske*. Glede njenega zadržanja prihajajo namreč iz Kitajske zelo protislovna poročila. Toda prav vojska bi morala odigrati Američani priznavajo izredni hude izgube v prejšnjem tednu; Ubitih ali ranjenih je bilo 1.188 ameriških vojakov Američani nadaljujejo z bombardiranjem obljudenih mesti SAJGON, 19. — Ameriški predstavnik je danes izjavil, da so ameriške enote doživele prejšnji teden doslej najhujše izgube: ubitih ali ranjenih je bilo 1.188 vojakov, od teh je bilo ubitih 144 mož, ostali pa so ranjeni ali so se izgubili. Od začetka viet-namske vojne, se je zgodilo prvič, da so Američani izgubili več kot tisoč vojakov v enem tednu. Ameriški vojaki so zapleteni predvsem v veliko operacijo «Cedar )alls» v tako imenovanem ((železnem trikotniku.« Baje so ubili od 8. t.m. do včeraj 506 partizanov, zaplenili so pa 400 kosov orožja in 3.180 ton riža. Hanojska vlada pa je danes obtožila vlado ZDA, da je začela z novo vrsto zračnih napadov na obljudena mesta Severnega Vietnama. Glasilo KP Severnega Vietnama pou. darja, da gre za «nov In skrajno fud korak v ameriškem napadu na Vietnam«. Glasilo piše, da so Američani uporabljali barbarsko orožje, in sicer, bombe z zapoznelo eksplozijo, kakor tudi rakete. Med napadom na mesto Viet Tri On 14. in 15. t. m. so ameriška letala pobila mnogo civilistov, predvsem starcev, žena >i otrok. Včeraj zjutraj pa so ameriška letala napadala tovarne, obljudene kraje in tudi neko bolnišnico v mestu Viet Tri On. Dne 17. t. m. so napadla mesto Ngujem, 75 kilometrov severno od Hanoja. Ust poudarja: «Ti napadi so popolnoma razkrinkali a-meriške trditve o ((željah po miru ZDA in po pogajanjih brez pogojev«. Iz ameriških virov so ameriška letala bombardirala prometne zveze med Hanojem in Kitajsko. Bombar. dirali so zlasti železnico, in sicer 32 mostov, 64 kilometrov severovzhodno od Hanoja. Iz Washlngtona poročajo, da Je obiskal Južni Vietnam bivši kandidat za predsedniške volitve znameniti Barry Goldvvater, ki je izjavil, da bo predlagal Pentagonu, naj poveča zračne napade na Severni Vietnam. Harrison Salisbury, znani dopisnik «New York Timesa«, je sinoči po televiziji izjavil: uNisem šel v Severni Vietnam, da bi podprl Pentagon in njegove propagandne absurdnosti. Poročal sem natančno, da so ameriška letala opustošila številna naseljena področja. Nisem pa hotel dati vtisa, da so ZDA nalašč izvajale teroristično bombardiranje. Toda nobenega dvoma ni, da novice, ki spravljajo v dvom nekatera poročila ameriške vlade. ’ih ko Izrabljajo naši nasprotniki za svojo propagando.« Glede Ruskovli izjav, da so baje mnogo škode pc-, vzročile sevemovietnamske rakete,j je Salisbury dejal, da so »kraterje bomb, ki jih Je opazil pri proušenih poslopjih, brez dvoma povzročile! ameriške bombe — hote ali nehote.* Iz Camberre pa poročajo, da je maršal in predsednik kvizlinške saj. gonske vlade Kao KI Izjavil, da «nima političnih ambicij« ter da »takoj odstopil, ko bo ustavodajna skupščina sprejela novo ustavo«! kar se bo verjetno zgodilo prihod-} nji mesec. Maršal Ki bo obiskal tul di Novo Zelandijo. Predstavnik vlaJ de v Wellingtonu je izjavil, da me obiskom ne bodo poskrbeli za sebno ukrepe. Za prekinitev oboroževalne tekme NEW YORK, 19. — Člani senat nega pododbora za razorožitev sq baje podprli Johnsonov predlog, se doseže sporazum s Sovjetskc| zvezo glede prenehanja oboroževall ne tekme. Toda člani pododbora sq izjavili, da je ameriški sklep, dd se ne ustvari protiraketna mrezaj odvisen zlasti od «odgovarjajočega in vzporednega ukrepa s sovjetskq strani « Po drugi strani pa vojašk krogi tako mrežo zagovarjajo. John son je v svojem predlogu poudaril® da je dolžnost ZDA in Sovjetska zveze preprečiti oboroževalno tek| mo, ker bi obema državama škodo vala. Hkrati pa od tekma noben sl država ne bi imela glede varnost) svojih meja nobene koristi. Predsednik senatne komisije finance sen. Russell Long je vče raj izjavil, da ZDA ne morejo vea vzdrževati v Evropi milijon amel riških vojakov in njihovih družini Predlagal je, naj se to število tal koj zelo skrči. Povedal Je tudi® da se je ameriška rezerva zlata ko zmanjšala, da morajo ZDA sedaj prositi tiste, ki so nekoč imeli ko risti od Amerike, da ne bi ve zahtevali od ZDA plačevanja dolgov v zlatu. SANTIAGO DE ČILE, 19. — Ne,f ki čilski poslanec je Izjavil novil nar jem, da namerava predsednik Frei razpustiti čilski parlument) ker mu je senat prepovedal ob v ZDA V ta namen bo Frei v kratkem preložil parlamentu ustr zakonski predlog. Vreme včeraj: najvišja temperatura 5.7, najnitja 2.4, ob 19. uri 5.7; zračni tlak 1026.6 raste, vlaga 90 odst., nebo oblačno, 4 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 7.5 stopinje. ržaški dnevnik Danes, PETEK, 20. januarja Fabjan Sonce vzide ob 7.39 In zatone ob 16.53. Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 11.54 in zatone ob 1.57 Jutri, SOBOTA, 21. januarja Neža DREVI PRVA SEJA NOVEGA OBČINSKEGA SVETA Na dnevnem redu izvolitev župana in odbornikov KD-PSU Po izvolitvi bo župan prečita! politični in upravni program bodočega odbora ■ Članek D. Legiše o pogojih S5 za sodelovanje s KD in PSU pri občinskih izpostavah, za primerno ureditev slovenskih občin- Včeraj so se sestali tajniki KD, PSU fn Slovenske skupnosti ter so I po dosegi sporazuma o sestavi ob-,činskega in pokrajinskega odbora I proučili še nekatere podrobnosti o j tem sporazumu. I Kot smo že napovedali, se bo tdrevi sestal na prvi seji tržaški ob-Ičinski svet, ki je bil izvoljen na no-Ivembrsldh volitvah. Na dnevnem redu je najprej potrditev izvoljenih l svetovalcev. Nato bodo načelniki s svetovalskih skupin podali svoje gla-isovalne izjave pred izvolitvijo župa-Ina in odbornikov. Po izvolitvi župa-Ina bo ta prečital politični in uprav. 1 sni program novega občinskega od-[bora, nakar bodo sledile volitve stalnih odbornikov in namestnikov. ■ Tržaški občinski odbor bodo se-:stavljall predstavniki Krščanske de-i »mokracije in Združene socialistične stranke. Slovenska skupnost se je l ^obvezala, da bo odbor podpirala od .zunaj, PRI pa ni podpisala sporazu- ■ -ms, vendar pa je izjavila, da se • !bo njen svetovalec ob glasovanju [posameznih sklepov ravnal od pri-imera do primera. Iz tega sledi, da ! »imajo tri stranke, ki so podpisale isporazum o izvolitvi tržaškega ob-, 'činskega odbora, 30 od 60 svetoval-: »cev. Zato predstavlja republikanski , (svetovalec jeziček na tehtnici večine v občinskem svetu. Opozicija pa ima torej 29 svetovalcev. . : Sinoči je Krščanska demokracija ■ »sporočila imena svojih bodočih odbornikov. Seveda bodo šele po iz- i Volitvi odbora določili, kakšne naloge bodo opravljali. Po nepotrjeni bih vesteh pa bo inž. Spaccini, ki ; bo župan, odgovarjal tudi za urba-' histiko, Vigini za matične zadeve bi mestne centre, Blasina za hi-»gieno in zdravstvo, Elvia Feliciani ; por. Faraguna za šolstvo, Chicco za v Psebje, Vascotto za javne industrij->ske službe (Acegat itd.), Verza za ‘I finance, Romano za mestno policl-;, jo in prehrano, Ceschia za statisti-<: 'ko, odnose z javnostjo, šport in ' mladinska vprašanja. Namestnika .■ odbornikov pa bosta Lonzar in Pup-i pi. Kot smo že poročali, bodo od-» pomiki PSU Lonza (podžupan), ] Mocchl odbornik za javna dela, Hre-- ščak za socialno skrbstvo. De Gio-1 ia za ekonomat. Cesare ali Calliga-: 'i pa bosta namestnika. Namestnik < .odbornika za PSU pa bo Cesare l .ali Calligari. 4 j Devinsko - nabrežinski župan Draži go Legiša, ki se je udeležil razgo- 5 -/arov s strankami leve sredine o s sestavi občinske^ id1 pokrajinskega | odbora, je napisal v «Novem listu« t jlanek, v katerem-1 pravi med dru- je Slovenska skupnost da bi tvorile predmet Slanek, v « jim, da se f zavzemala, s pogajanj in političnih razgovorov Sj oredvsem vprašanja, ki zadevajo j jlovensko manjšino, čeprav je zavzeli -nala stališča tudi glede vsedržavne J' |jn speficično tržaške problematike, jot sta na primer sredinsko-leva politika in gospodarska bodočnost J Trsta. ij , Legiša nadalje piše, da so pred-Utavniki SS že preliminarno zahtevali, naj stranke koalicije proučijo 1 limHiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiim ii iiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiinimiu ii mi im iHiminiiM minili n Hlinil iiiumiiiimiMii i'f' E 'ti l.j \ i, določena vprašanja slovenskega šolstva, ki jih je nato proučila posebna komisija, ki je tudi nakazala, kateri ukrepi, pravi Legiša, so potrebni, da se zahteve Slovenske skupnosti čimprej ugodno rešijo. Nadalje je v članku rečeno, da se je SS zavzela za pravično ureditev vprašanja industrializacije mesta, «ki je spričo brutalnega razlaščeva-nja slovenske zemlje zlasti na področju dolinske občine dejansko doslej potekala v škodo slovenskega prebivalstva. Tudi za ta problem, ki je dejansko zelo zapleten, je posebna komisija sprejela ustrezen sklep«, ki pa ga Legiša ne obrazlo-žuje. Nato člankar pravi, da je «vrsta problemov, ki se tičejo slovenskega prebivalstva, dobila ustrezno rešitev v upravnih programih pokrajine in tržaške občine. Gre tu za vprašanja slovenskih uslužbencev skih vrtcev, za objavljanje uradnih razglasov tudi v slovenščini, za poimenovanje ulic in trgov tudi po slovenskih osebnostih, za vprašanje dvojezičnih napisov, in za druge probleme, katerih rešitev spada v pristojnost pokrajine ali občine. Važno vprašanje, o katerem je bilo mnogo govora — nadaljuje člankar — je nadalje načelni sklep strank leve sredine in Slovenske, skupnosti, da naj tržaška občina, pokrajina in dežela pravno ustanovijo Slovensko stalno gledališče in prevzamejo seveda tudi vso finančno skrb za njegovo redno delovanje. To vprašanje bodo stranke še natančneje proučile, vendar so se že sedaj obvezale, da ga bodo čimprej rešile, na vsak način pred gledališko sezono 1967-68». Luigi Longo na poli v Jugoslavijo Snoči je prispel z brzim vlakom ob 21.16 iz Rima glavni tajnik KPI Luigi Longo s soprogo. Na postaji so uglednega gosta pričakali Tine Remškar, član CK ZKS, konzula SFRJ v Trstu Gačnik in Milutinovič, deželni tajnik KPI Bacicchi, tajnik tržaške federacije KPI prof. Šema in drugi voditelji stranke. Longo je prenočil v Trstu, danes pa bo odpotoval v Jugoslavijo. V Rimu razgovori sindikalistov z Malijem Pokrajinsko tajništvo Nove delavske zbornice CGIL sporoča, da je na enotno zahtevo tržaških sindikalnih organizacij (CGIL, CISL in CCdL) minister za trgovinsko mornarico Natali sklical za 24. t. m. sindikalne predstavnike iz Trsta, da bi mu orisali zahteve delavcev glede vladnega zakonskega osnutka e a bodočo tržaško pristaniško usta. novo. Pokrajinska tajništva treh sindikalnih organizacij se bodo jutri srečala, da določijo podrobno I sti skupnih zahtev. .....................................................iiiiiimiiiii.. VAL GRIPE TUDI NA NAŠEM PODROČJU V šolah, tovarnah in večjih podjetjih do 30 odstotkov obolelih in odsotnih Pri podjetju Acegat je v teh dneh zbolelo 250 uslužbencev, večinoma sprevodnikov in voznikov ■ Gripa je sicer lažjega značaja Tržaška bolnišnica je natrpana (povprečno 1650-1700 bolnikov -zmogljivost pa 1300), zdravniki so prezaposleni, v lekarnah pa imajo polne roke dela. Razpasla se je gripa, sicer ni huda, v benigni obliki, toda mnogi morajo ležati doma, ali pa so na zdravljenju v bolnišnici. Zaradi prevelikega obsega obolenj te dni beležijo v industrijskih in drugih obratih, v trgovinah in podjetjih od 10 do 22 odstotkov odsotnosti osebja. Sole seveda niso izključene, ker gripa ne loči stare in mlade. V nekaterih razredih te dni manjka tudi polovica dijakov. Prvi primeri gripe so bili sicer že za božične praznike, vendar je bilo upati, da ne bo hujšega, toda po novem letu, ko je ponehal mraz, je odstotek bolnikov naglo skočil. uslužbencev garadi gripe, pri Ace-gatu 15 odst. Kar 250 uslužbencev Acegata, večinoma sprevodniki in vozniki, je prijela gripa. Znaki gripe so prehlad, glavobol, močna vročica (tudo do 39 in 40 stopinj). Posledice so velika utrujenost, šibkost in bolečine v sklepih, vendar brez komplikacij v bronhijih in pljučih, kot se je dogajalo pri gripi, ki smo ji rekli «azijska». Čeprav je torej ta gripa benignega značaja, moramo paziti, da se S SEJE DEŽELNEGA ODBORA Odobritev zakonskih osnutkov 9 obračunih za leti 1964in 1965 Sedaj se bo moral o obračunih izreči deželni svet Na svoji zadnji seji je deželni od- sije do njihovih zahtev še vedno , »or odobril zakonska osnutka o de-t elnih obračunih za razdobje od 26. r naja do 31. decembra 1964 ter od ' F. januarja do 31. decembra 1965. 1 Jrvi obračun se začenja s 26. ma-|' »m, ker so tistega dne izvolili de-1 felne organe. Sedaj bodo oba zakon-/' :ka osnutka vključili na dnevni red 1 asedanja deželnega sveta, ki bo ; jazpravljal o njima in ju odobril, i , .Obračuna naSe dežele, ki ju je >, dobril deželni odbor 5. julija lani, I »I a računski dvor parificiral v de-. >■ tembru ter zadevne dokumente po-I # JLal predsedstvu deželnega sveta in , ' Jezdnega odbora. ;1 J Poročilo, ki spremlja zakonska ! i 'snutka, katera bo skupno z mne-' • yem, ki ga je izrekel računski dvor, J aroučil deželni svet, govori na krat-: io o rezultatih upravnega razdobja, > a katero se nanašata obračuna, bo-r. Isl glede finančnih zadev bodisi gle-« e upravljanja ostankov in premo-» enjskega položaja, lij . S te plati je treba poudariti, da I { jnajo obračuni tehničen in politi-1 pn pomen, na kar se je skliceval I š voj čas odbornik za finance Tripa-; i, ko je predložil obračuna dežel-t' (emu odboru. S tehnične plati, ja I lejal Tripani, dokazuje obračun re-i 1 pitate, ki jih je dežela v določe-fem razdobju dosegla glede dohod, ji lov in izdatkov, pri čemer so zani-- hive primerjave med proračunski-, li predvidevanji in obračunskimi ezultati. Prav tako se vidijo iz bračuna spremembe v premoženj-jcem stanju v določenem razdobju, i političnega stališča upravičuje od-or način, kako je uresničeval pred-Idene postavke proračuna, s čimer :. b zagotavlja deželnemu svetu mož. {. bst, da lahko nadzira delovanje u-! , ravnega organa. . i y | Opozorilo Acegata I Vodstvo Acegata opozarja potnl-:l v !j», da Je že od vsega začetka se-; anjega sindikalnega protestnega M .[banja uslužbencev, ki je dovedlo v p ukinitve prog štev. 1, 5, 14, 16, I in 24, odredilo, da lahko poji ijejo z abonmajskimi izkaznicami . a progah, ki potekajo v bližini r rog, oziroma ki vodijo v iste kra-, t kot proge za katere imajo abon-} lajsko izkaznico. Se vedno skrčen j promet vozil Acegata • 1 Ker se uslužbenci Acegata zaradi 1 dklonilnega stališča upravne komi- vzdržujejo nadurnega dela, je tudi skrčen promet vozil na vseh progah, medtem ko je šest prog ukinjenih že od sobote, in sicer proge št. 1, 5, 14, 16, 18 in 24. Prav tako Je skrčena tudi nadzorna služba nad plinsko in vodovodno mrežo, tako da popravljajo delavci morebitne okvare le v rednih delovnih urah. Ravnateljstvo Acegata opozarja potrošnike električnega toka, naj v večernih urah čimbolj omejijo njegovo potrošnjo, da ne pride do prekinitev pri dobavi. Dejavnost deželnih organov Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini je sprejel včeraj na vljudnostnem obisku novega šolskega skrbnika prof. Angiolettija, s katerim se je zadržal v dolgem in prisrčnem razgovoru. Deželni odbornik za šport in razvedrilne dejavnosti prof. Cumbat je v preteklih dneh sprejel odposlanstvo karnijskih županov, ki ga je spremljal socialistični svetovalec Moro. Odposlanstvo je opozorilo odbornika, da v Karniji primanjkuje športnih naprav ter mu je nakazalo razne potrebe, upoštevajoč, kaj je bolj in kaj je manj nujno. Prosili so ga tudi, naj deželna uprava pohiti z ukrepi, ki jih predvideva deželni zakon v prid športu, zlasti pa da se začnejo graditi športni objekti in se poskrbi za ustrezne športne naprave. Odbornik Cumbat je dejal, da sedaj proučujejo vprašanje razdelitve raznih prispevkov ter obljubil, da se bo zanimal za to, da se rešijo vprašanja športa v Karniji. Zagotovil je, da bo dežela pri tem upoštevala zlasti tiste občine, ki so utrpele škodo zaradi povodnji. Za proučitev športnih vprašanj je odbornik sprejel v preteklih dneh tudi župane iz Paslana, Palmanove in Torreana. ji izognemo, bolniki pa se morajo zdraviti in ne zapustiti doma ter postelje, dokler niso okrevali, sicer se zdravljenje zavleče in je možnost nevarnega prehlada. Razen tega pa bolnik prenaša viruse in tako povzroča obolenje drugih. Kot preventivno sredstvo zdravniki priporočajo cepljenje proti gripi, uživanje sadja in vitaminov C, lahko hrano ter prenehanje kajenja, ker močno draži dihala. Za zdravljenje pa je predvsem priporočljivo ležanje, jemanje predpisanih zdravil, vroč čaj itd. Vsekakor moramo opozoriti, da je uživanje alkoholnih, predvsem žganih, pijač, med boleznijo skrajno nepriporočljivo. Povsem razumljivo je, da ob takšni epidemiji ni pripororočljivo, da obiskujemo lokale in sploh kraje, kjer se zbira več ljudi; zlasti kinematografe, itd. Predavanj« o cvetju v krožku «Rinaldi» Jutri ob 20.30 bo v veliki dvorani krožka v Ul. Madonnina št. 19 na pobudo kulturnega krožka «Ri-naldo Rinaldi« predavanje o cvetju na Krasu. Predavanje bodo orisali z dvesto barvnimi diapozitivi, posnetimi skozi vse leto, tako da vse. bujejo kraške cvetlice iz vseh letnih časov. Posnetke je napravil Ot-tone Lantieri. Tekst bodo orisali z registracijo glasov Pavle Kramer in Glauca Riada iz skupine ljudskega gledališča krožka «Rlnaldo Rinaldi«. Vseboval bo tudi pesniške in literarne citate. V krožku «Morandi» zanimiv kulturni dogodek Na pobudo kulturnega krožka «Rodolfo Morandi« bodo jutri ob 19. uri v dvorani na Trgu Stare mitnice št. 11 predstavili občinstvu knjigo, ki je izšla pred kratkim pri založniku Boringhieriju pod naslovom; «Pslhanaliza v italijanski kul. turi«. Uvodne besede bosta spregovorila Orio Caldiron in avtor Mi-chel David, lektor francoskega jezika in književnosti na padovski univerzi. Sledila bo razprava, ki jo bo vodil profesor tržaške univerze Giuseppe Petronio. ZAKAJ TRŽAŠKO PRISTANIŠČE NI KONKURENČNO? Visoke pristaniške pristojbine in pomanjkanje ladijskih zvez Te in še marsikatero pomanjkljivost so ugotovili strokovnjaki na nedavnem srečanju med gospodarst veniki naše dežele in ZDA Pri telovadbi se je ponesrečil V telovadnici «Ginnastica Triesti-na», kjer je telovac', se je včeraj zjutraj ponesrečil 18-letni dijak Giorgio Mauri s Pendice Scoglietto 5-3. Med telovadno vajo je tako nerodno padel, da si je zlomil desni gleženj. Mauri je nato odšel domov, toda popoldne se je moral zateči v bolnišnico, kamor so ga odpeljali z zasebnim avtom. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. Pešec podrl vespista Zdi se neverjetno, a se je vendarle zgodilo tako. Pešec je sunil vespista in povzročil njegov padec. Vespist je bil 55-letni vojaški častnik Guglielmo Lattuca, ki stanuje v Ul. Donadoni 23 in ki se je na vespi TS 26338 peljal po Ul. Car-ducci proti Trgu Stare mitnice. Ko je privozil do stavbe štev. 11/b prej omenjene ulice, je pešec naen-krat prečkal cesto in se zaletel v Lattuco, ki je zaradi sunka izgubil ravnotežje in se prevrnil z vespe. Pri padcu se je pobil po glavi, se ranil po desni strani obraza in des. ni roki. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnioo, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 5 dni. izpolnil usodno poročilo. Na podlagi tega so agenti Franceschina aretirali in ga pospremili v zapor pod obtožbo pijanosti in vožnje avta v pijanem stanju. V drog je treščil Na Obrežju Nazario Sauro blizu stavbe štev. 18, se je sinoči pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranili 46-letni industrij ec Marino Tomasin iz Ul. Crispi 62 in 20-letna uradnica Sonia Lautieri iz Ul F. Severo 53. Tomasin je proti Sv. Andreju vozil avto «alfa romeo giulia« TS 88693, nenadoma in iz nepojasnjenih razlogov, je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zapeljal na levo stran cestišča in z vso silo treščil v drog električne napeljave. Sunek je bil tako močan, da sta se oba potnika v avtii ranila in pobila. Nekaj minut kasneje so ju z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ju sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral Tomasin zdraviti 8 dni zaradi udarca po glavi in ran po sencih. Lau-tierijeva se je pobila po glavi, levi strani čela, ličnici, po desnem kolenu in se ranila po zgornji ustnici. Poleg tega si je izbila zgornji sekalec. Okrevala bo v 6 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije. Otrok se je oparil z vrelo vodo Na dermatološki oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 4-letne-ga Marina Bussanija iz Ul. Piccar-di 38, ki se bo moral zdraviti dva tedna zaradi opeklin prve in druge 1 stopnje po bradi, vratu in prsih. T nesrečenega otroka je v bolnišnico v zasebnem avtu spremljala mati Gianna Ulcigrai por. Bussani. Povedala je, da je otrok malo prej v kuhinji stanovanja, v trenutku, ko se je obrnila, prevrnil nase lonček vroče vode, ki je stal na gorilniku. — Avto je šoferja stisnil ob zid in ga ranil Žrtev dokaj nenavadne nesreče je postal včeraj popoldne 48-letni taksist Pietro Lussi iz Ul. Furlani 1. Okrog 16. ure je hotel sesti v taksi fiat 600 «multipla» TS 62717, ki ga je parkiral pred stanovanjem. Ko je hotel to storiti, se je avto iz nepojasnjenih razlogov začel pomikati navzdol po strmi ulici. V zadnjem trenutku je Lussi skušal zadržati avtomobil, ki ga je po vsej verjetnosti parkiral, ne da bi dobro potegnil ročno zavoro. Vsi poskusi pa so se izjalovili. Avto je začel drveti in zavil proti desni strani ceste, kjer stoji mejni zid. Avto je treščil v zid in pn tem stisnil Lussija v zid, pri čemer si je ne srečnik zlomil levo ključnico ter se ranil po levi roki in kolenu. Z rešilnim avtom so ponesrečenega šoferja odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. Med dvodnevno razpravo ob okrogli mizi o trgovinskem poslovanju med Furlanijo-Julijsko krajino in Združenimi državami Amerike so strokovnjaki vzeli v pretres celo vrsto vprašanj s področja trgovine, industrije, kmetijstva, obrtništva ter pomorstva. Ves čas pa je bilo v središču pozornosti še drugo vprašanje, ki pa je seveda povezano z vsakršnim trgovinskim poslovanjem s čezmorskimi deželami, kakršna je prav Amerika, to je vprašanje bodočega razvoja tržaškega pristanišča. Tega vprašanja, ki zavzema prvo mesto v okviru sodobne tržaške gospodar, ske problematike, so se v svojih poročilih s tega ali onega razloga dotaknili vsi udeleženci okrogle mi-ze in strokovnjaki, ki so posegli v razpravo. Do okrogle mize je kakor znano prišlo na pobudo tukajšnjih in a-meriških poslovnih krogov, ki bi radi videli, da bi se trgovinske vezi med našo deželo in ZDA v prihodnje okrepila, zlasti v okviru ameriških prizadevanj, da bi si tudi v Trstu odprla vrata za prodiranje na razvijajoča se tržišča EGS in vzhodne Evrope. Izsledki te okrogle mize pa so lahko v veliko korist tudi tistim krogom, ki bodo v prihodnih mesecih sklepali o ustroju in pristojnostih tržaške pri-staniške ustanove, kolikor bodo hoteli resnično pomagati našemu pristanišču do ponovne uveljavitve na Sredozemlju. Strokovnjaki so v svojih poročilih ponovno opozorili na vsa okvirna pristaniška vprašanja, ki čakajo na rešitev, in v tem pogledu je bilo najbolj izčrpno poročilo parlamentarca Belcija, poleg tega pa so posamezni govorniki mimogrede opozorili še na vrsto manjših problemov, ki pa jih nika-kor ne kaže pozabiti. Med take probleme spada na primer vprašanje razlike, ki obstaja med pristaniškimi stroški v Trstu in na Reki. Stroški za manipulacijo blaga naj bi bili zaradi višjih prejemkov pristaniškega o-sebja v našem pristanišču za 27 odst. višji kakor na Reki. Tako naj bi stala odprema ene tone avstrijskih železarskih izdelkov skozi Trst 602 liri več kakor skozi Reko, odprema ene tone avstrijskega papirja 1.167 lir več, a odprema ene tone bombaža v nasprotno smer, to je iz čezmorja v Avstrijo, 700 lir več kakor skozi Reko:, Toda na višino naših pristaniških tarif vplivajo predvsem visoke pristojbine špediterjev: za spediterske storitve v zvezi s tranzitom 400 tisoč ton češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče v letu 1965, pri čemer je uprava Javnih skladišč kasirala 440 milijonov lir, naj bi namreč špediterji prejeli za svoje storitve kar 316 milijonov lir. Na drug podoben problem je med svojim nastopom opozoril rav. natelj fužinske jeklarne Weisenfels ing. Segre-Melzi, ki je orisal šibkost pomorskih zvez iz Trsta proti Severni Ameriki. Med štirimi glavnimi relacijami Italija-ZDA je namreč položaj za Trst kolikor toliko Pijan je vozil avto in povzročil trčenje Predvčerajšnjim ponoči okrog 2.50 se je na vogalu Trga Dalmazia in Ul. Martiri della LibertA pripetila prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev, toda zaradi tega se bo 45-letni natakar Marino Franceschin iz Ul. Crispi 12 moral zagovarjati pred sodniki, ker je pijan vozil avto. Ob tisti uri je Franceschin s svojim fiatom 500 TS 14397 privozil navzdol po Ul. Martiri della Liber-ta. Na vogalu stoji znak, da je treba dajati prednost avtomobilom, ki vozijo po Trgu Dalmazia iz Ulice Ghega. Tega Franceschin ni uf>ošte-val in je kar zavozil na trg. Nespoštovanje cestnih predpisov pa je bilo zanj usodno, ker je tedaj proti Trgu LibertA s fiatom 1300 MI 873889 privozil 43-letni Ferruccio Sasso iz Milana, Ul. Gorizia 8. Tr-i nje je bilo neizbežno, vendar se nihče ni poškodoval. Prihiteli so a-genti prometnega oddelka kvesture in opazili, da Franceschin ni preveč trden na svojih nogah. Po opravljenih formalnostih so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik sprejemljiv (v primerjavi z Benetkami, Genovo, Reko Jn Hamburgom samo na relaciji Italija - Severni Pacifik (Portland, Seatle, Los Angeles, S. Francisco), na kateri plujejo iz Trsta po tri ladje na mesec. Mnogo slabše pa je na ostalih treh relacijah: na progi Italija -Nord Hatteras (New York, Boston, Philadelphia, Baltimore, Norfolk) plujejo ladje iz Trsta le po dvakrat, trikrat na mesec, vožnja pa traja 22—25 dni; v Genovi pa štejejo na tej progi po 20 odhodov na mesec, in sicer traja plovba le po 12—15 dni; na progi Italija - South Hatteras (Savannah, New Orleans, Charleston, itd.) odhajata iz Trsta po dve ladji na mesec, pa še to brez postanka v Wilmingtonu, Jack. sonvillu in drugih važnih pristaniščih, kamor nasprotno redno peljejo številne ladje Iz Genove; na progi Italija - Velika jezera (Chi- cago, Toledo, Cleveland, Detroit, Milwaukee) odhaja iz Trsta samo po ena (jugoslovanska) ladja na mesec, medtem ko jih šteje Genova na tem področju po 12—13. Nadaljnji problem, na katerega so opozorili strokovnjaki ob okrogli mizi, je problem pomorskih sporazumov (conferences). Na progah Italija • Severna Amerika veljajo namreč prevoznine, ki se določajo v okviru takih sporazumov (sporazum WINAC na progah za Nord Hatteras in sporazum «Gulf Con-ference« na progah za Mehiški zaliv). Te prevoznine so zaradi dogovora med ladjarji znatno višje od tistih, ki jih zahtevajo zasebni ladjarji, ki so pristopili k sporazumu, tako imenovani outsider ladjarji. Razlika med prevozninami, ki jih zahtevajo sporazumna podjetja ali zasebni ladjarji, je precejšnja: VPRAŠANJE POMOČI ZA KRAJE, OŠKODOVANE PO POPLAVAH Minister Restivo sprejel zastopnike iz naše dežele Danes bodo proučili tehnično plat škode, ki jo je utrpela dežela Minister za kmetijstvo Restivo je sprejel včeraj odposlanstvo parlamentarcev iz dežele ter odbornika za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo odv. Comellija. Ministru so podrobno orisali potrebe dežele v zvezi s popravilom škode, ki so jo utrpela kmečka posestva, ter z deli za zemljiško izboljšavo po zadnjih poplavah. Poseg deželnih predstavnikov je treba spraviti v zvezo s čimprejšnjimi sklepi, ki jih bo sprejelo ministrstvo za kmetijstvo, kar se tiče porazdelitve sredstev, ki so jih nakazali s (isuperdekretom« v prid kmetijstvu in ki znašajo 110 milijard lir. Sestanka so se udeležili deželni odbornik Comelli, senatorji Bona-cina, Pelizzo, Zannier in Vallauri ter poslanci Armani, Belci, Bologna, Bressani, Fortuna in Toros. Na njem so podrobno razpravljali o škodi in uničenju, ki Jo je povzročila povodčftj v deželi, ter oce-, nili finančne potrebe Furlanije-Julijske krajine za obnovitvena dela. Predstavniki naše dežele so še posebno vztrajali na tem, naj ministrstvo upošteva posebne potrebe Furlanije - Julijske krajine, ter ji nakaže takšno vsoto, s katero bo moč učinkovito in takoj začeti z obnovitvenimi deli tudi v kmetijstvu, kar je zelo nujno. Minister Restivo je obljubil, da bodo zahteve naše dežele v mejah možnosti upoštevali in Jih zadovoljili. Zagotovil je. tudi, da se bo pozanimal za probleme, ki so mu jih predočili. Da bi poglobili razne plati vprašanja, je minister določil, da se bo danes nadaljevalo tehnično proučevanje vprašanj, načetih včeraj. Na ta način bodo razpolagali z vsemi podatki, potrebnimi za določitev pomoči Furlaniji - Julijski krajini. Svetoivančani navdušeni nad filmom «Gorcnjska ohcct» Aplavz po filmski predstavi, se bo morda komu zdel neumesten, toda tak aplavz, kot ga je bilo sinoči deležno predvajanje filma «Stara gorenjska ohcet» v prostorih prosvetnega društva «S. Škamperlev pri Sv. Ivanu, je bil spontano,, vsesploSno odobravanje, števil, nega občinstva, ki je tako izrazilo srnje navdušenje nad filmom, o svatbenem starem običaju v gorati Gorenjski. Poleg tega so gledalci kar uživali prelepo, ubrarno petje naših prekrasnih narodnih pesmi v izvedbi oktetovcev in pri tem celo spregledali kakšne tehnične pomanjkljivosti izvedbe filma. Ugajali so tudi ostali trije «turistični filmi, predvsem elov na gam-sev. Prisotni so odhajali z zadoščenjem v srcu in zadovoljni, SLOVENSKE FILME GORENJSKA 0HCET in druge predvaja v soboto, 21. jan. Slovenski' kulturni klub — Ul. Donizet-ti 3 — ob 19. uri nedeljo, 22. januarja v prosvetnem društvu France Prešeren v Boljuncu ob 17. uri četrtek, 26. januarja p.d. Igo j Gruden v Nabrežini ob 20.30 soboto, 28. januarja p. d. Ur njer-Katinara v Lonjerju oD 20.30 Prosimo še preostala prosvetna društva, da sporočijo dan za predvajanje filma pri njih> ker bomo po 5. februarju vrteli filme na Goriškem. Slovenska prosvetno zve** I IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obsojen lambretist obtožen nenamernega umora pešca Prizivni sodniki so potrdili razsodbo videmskega sodišča, ki je obsodilo dolgoprstneža na 2 leti in 9 mesecev zapora Šestindvajsetletni Angelo Cragno iz Villa Caccie di Lestizza v videmski pokrajini, je lanskega maja in junija zakrivil kar tri tatvine. V Villa Caccia je iz javnega lokala 29-letnega Germana Gaspona ukradel 10.000 lir, nekaj dni kasneje pa je vdrl v stanovanje Giuseppa Bat-tella, kjer je z rameni s silo odprl vrata in ukradel 44.000 lir ter tran-sistor. Cragno se po teh dveh tatvinah ni čutil varnega in je za kratek čas odpotoval v Lignano-Sabbiadoro, kjer je v penzionu «Benvenuti» najel sobo. Ker je bilo vse zasedeno, se je zadovoljil s sobo z dvema posteljama, v kateri je že spal 39-letni šofer Angelo Pa-van iz Buttria. Cragno je v sobi pustil svoj kovček in se oddaljil. Pavan je malo časa nato prišel v sobo, zagledal kovček na postelji, vendar se za to ni dosti zanimal. Legel je v posteljo, še prej pa je DEL0VAHIE HIGIENSKEGA LABORATORIJA V DECEMBRU Nadzorstvo nad vodo in živili v prodaji Povprečna potrošnja vode v preteklem mesecu je znašala 121.605 kub. metrov dnevno Običajni vsakodnevni pregledi, ki jih izvajajo strokovnjaki tukajšnjega higienskega laboratorija nad o-bema vodovodoma, ki dovajata vodo Trstu in okolici, so v decembru dali negativne izsledke. Prav tako je bila povsem zdrava tudi voda, ki so jo tehniki pregledali na več mestih v mestnem omrežju, in zlasti v novo izpeljanih vodih. Povprečna dnevna potrošnja vode je v decembru znašala 121.605 kubičnih metrov. Kemični laboratorij je opravil 281 pregledov, in sicer 269 kemijskih in 12 pod drobnogledom. Pri kruhu so kemiki v osmih primerih ugotovili, da Je bil premalo pečen odnosno da je vseboval preveč vlage. Pri pregledovanju raznih primerkov testenin v prodaji na našem področju pa so v štirih primerih ugotovili, da so testenine vsebovale preveč moke iz mehke pšenice. Med pregledom vina so v sedmih primerih ugotovili nesoglsisje med alkoholno stopnjo, ki je bila zabeležena na zalepki, in količino alkohola v pijači, odnosno da so gostilničarji dali v prodajo nepristno vino. Za vse te primere so sprožili kazenski postopek. Med nalogami, ki jih izvaja higienski urad, Je tudi preventivno zdravniško-higienska nega pred infekcijami. K temu pregledu se Je v decembru podvrglo 900 oseb, v dvanajstih primerih pa so zdravniki opravili cepljenje proti steklini, in sicer zaradi pasjih in mačjih ugrizov. spravil listnico v predal nočne o-marice. Veliko je bilo Pavanovo presenečenje, ko se je naslednjega jutra prebudil in zapazil, da je iz listnice izginilo 13.000 lir in 20 avstrijskih šilingov. Cragno je pač ponoči prišel v sobo, okradel svojega sostanovalca in nato izginil. Nekaj dni pozneje je cestar Luigi Iuri izročil karabinjerjem v Ba-siglianu transistor, rekoč, da ga je našel doma. Bil je transistor, ki ga je Cragno ukradel Battellu in ga skril v cestarski hiši, da ga bo kasneje prodal. Karabinjerji so seveda uvedli preiskavo in 8. junija aretirali Cragna. Ta je priznal tatvine, zato so ga prijavili sodišču v Vidmu, ki je obtoženca 24. avgusta lani spoznalo za krivega in ga obsodilo na 2 leti in 9 mesecev zapora ter plačilo 90 f-oč lir globe. Proti omenjeni obsodbi je Cragno vložil priziv, toda sodniki prizivnega sodišča v Trstu (preds. Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi) so potrdili obsodbo videmskega sodišča. * * * Pred kazenskim sodiščem (preds. Edel, tožilec Brenči, zapisničarka Lidia Sferco) se je moral včeraj zagovarjati 23-letni šofer Karel Stojkovič z Repentabra, Ferneška ul. 17, obtožen nenamernega umora. Stojkovič je 15. januarja 1965 blizu stavbe št. 69 v Ul. Nazionale na Opčinah z lambreto TS 20886, podrl 78-letnega špediterja Orlanda Brisi-nella z Opčin, Ul. Nazionale 69, ter mu povzročil tako hude poškodbe, da je nesrečnik približno mesec in pol kasneje izdihnil v bolnišnici. Pri nesreči si je namreč Brisinella zlomil obe nogi. Na podlagi preiskave so agenti cestne policije prijavili Stojkoviča sodišču. Obtoženec se je izgovarjal, da je malo prej prišel iz nekega bara, stopil na lambreto in se zapeljal proti domu. Petdeset metrov dlje pa se je pripetila nesreča. Zapazil je Brisinello, ki je izven ze-brastega prehoda hotel prečkati cesto, toda za trenutek se je ustavil, zato je Stojkovič hotel zapeljati naprej. Komaj je potegnil plinsko roč- ko, se je Brisinella premaknil in tako presenetil lambretista. V zadnjem trenutku je Stojkovič zavrl in zavil na desno, pri čemer je padel, toda lambreta je zdrsnila po mokrem asfaltu in zadela Brisinello, ki je zaradi sunka padel in se poškodoval. Na včerajšnji razpravi je zastopnik zasebne stranke izpodbijal Stojko vičeve trditve in vztrajal na tem, da lambretist ni bil dovolj pazljiv. Govoril je nato odvetnik obrambe in zahteval oprostitev svojega varovanca ali vsaj priznanje polovične krivde. Sodišče je Stojkoviča priznalo za krivega ter ga obsodilo na 8 mesecev zaoora pogojno in brez vpisa v kazenski list ter na plačilo sodnih stroškov. Nazionale 14,30, 21.45 «11 dottor Zl ’ go« Metrocolor iz romana Bon' Pasternaka. Geraldlne Chaplin, ' lec Guinneis, Omar Sharif. ,, Excelsior 16.00 «Penelope la magOE ca ladra« Metrocolor. Natalie IVO0*1 lan Bannen. .j Fenice 16.00 nicolor. Julie Andrevvs. Ideale 16.00 «Ciao Pussycat» Tech* color. Peter 0’Toole, Uršula A" dress. ., Astorla (Ul. Zoruttl, fliobus St. 16.00 «Mezzogiorno dl fifa« Tech*' color jerry Levvls. Astra 16.30 «Esperimento IS H n’*' do ši frantuma«. Abbazla 16.00 »I sette del Te*8* Technicolor. Gloria M IM and, Pil} Paget. Šolske vesti Osnovna šola v Barkovljab va vse starše in prijatelje na šolsko P‘j reditev, ki bo v župnijski dvorani, Barkovljah v nedeljo, 22. t.m, ob 1 url. Na sporedu Je igrica »Rdeča * pica« in petje. SPDT Trst priredi 29. t.m. smu^j ski izlet v Orni vrh za" udeleže* smučarskega tečaja in za vse til« ki bi se radi udeležili prvih zbH*' smučarskih tekem v organizaciji *' šega smučarskega odseka. Odhod iz Ul. F. Severo oh 6. *r. z Opčin ob 6.20. Vpisovanje v T**’ ški knjigarni. Včeraj-danes PORO#* ROJSTVA, SMRTI IN Dne 19. januarja 1967 se je v ^ stu rodilo 9 otrok, umrlo je 16 <>se" UMRLI SO: 77-ietnl Mario Pan«*; 81-letna Anna Penso vd. Cobalti, ,, letna Emilia Zorn, 91-letna Morabito vd. Surace, 74-ietni Giuft^ pe Tarlao, 78-Ietni Francesco Tauctr 66-letna Orsola Germanis por. d' grai, 78-letna Maria Žagar vd. S*, kup, 75-letna Stefanla Kodrich Harel, 85-letna Maria Zulian, 82-lc,:t Tereza Marija Matko vd. Samsa. , letni Vlrgilio Veronese, 52-letna A dreina Bratos vd. Marion, 88-l*‘,i Andrea Stulle, 78-letna Anna CriL por. Mlllnco, 1 dan stari Gio(»' Saul. V torek 24. t. m. ob 15.30 ter ob 16. uri v drugem sklicanju bo izredna skupščina članov združe* * ' lulijskega tiska. Na dnevnem redu jo poročilo sindikalnih predstavnikov združenja o sporazumu za novo delovno pogodbo za časnikarje, ki so jo pred kratkim sklenili v Rimu. Mali oglasi NATAKARICE natakarje (banconlerl-banconiere) in pomočnice za bar — sprejmemo takoj. Telefonirati na št. 93319. Darovi in prispevki V spomin pok. Ivana Gustlnlja darujejo za Slovensko dobrodelno dru. štvo I. Marc 2000, družina Srebotnjak 2000 in P. F. 2000 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) ( D'Ambrosi, Ul. Zanetti 19-c; Cr°, Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasi*. Trg Llberti 6; Testa d oro, Ul. J1’ zini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) , Ali a Salute, Ul. Giulia 1; BenUsL Ul, Cavana 11; Pirclola, Ul. Ofl,n 2; Vernarl, Trg Valmaura 11. SLUŽBA OBČINSKEGA £U KaV. NIKA. Za poklic v pra-znič*'.| dneh v primeru, če ni mogoče »»aJ drugega zdravnika, je treba tcle' nirati na št. 90-235. Dne 19. t. m. nas je za ve zapustila naša predraga Marija Zuljan (iz Kermenke) Pogreb drage pokojnice bo »Jj! nes, 20. t. m. ob 14.15 iz mrtva**! ce glavne bolnišnice v Trstu nar* nost v boljunško cerkev. , Žalujoči: zet, vnuki in sorodniki Umrla nam je naša draga mama MARIJA SAMSA roj. MATKO Na zadnji poti k Sv. Ani jo bomo spremili danes ob 15.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: sin Pepi, hčere Marija, Angela in Viktorija, zet Milan, snaha Milja, vnuki in vnukinje Trst, 20. januarja 1967 IZ PROBLEMATIKE BLIŽNJEGA VZHODA Dva spodbudna dogodka v prid pomiritve Uspešen odziv U Tantovega poziva Siriji in Izraelu Obisk turškega zunanjega ministra v Kairu, ki utegne bistveno prispevati k razvoju borbe za mir in sodelovanje na svetu . vesti z Bližnjega vzhoda ( bolj redke. Se vedno prevladu- jejo one, v katerih prihaja do iz- a nekakšna kronična napetost „ ia kot osnovna značilnost te-nr h*10 obCutliivega področja, ki tovTaVlja stalno grožnjo za sve-mir. Od dobrih vesti pa sta v zad-■.m iasu dve, ki zaslužita po- Usrie« pozornos't- Prva govori o pesni intervenciji generalnega se- Po^trja OZN’ u Tanta- v prid irltve, oziroma večje strpnosti “mejah med Izraelom in Sirijo, nj ,ga pa o obisku turškega mi-,.„.ra za zunanje zadeve v Zdru-p arabski republiki, oiožaj na sirsko-izraelskl meji tonč Vno Poteguje pozornost in nrv_,no vznemirja svetovno jav-, Pogosti incidenti — takšni ko °')Cutlci Javnosti — niso toli-Q,. P°sledice nekaterih nerešenih mejnih vprašanj, ampak bolj "lamenja širokih priprav in ne-snr^11 akciJ> ki bi se utegnile izr« i t vsak trenutek. Nedavni bri 1 naPad s težkim orožjem nar ^ebronu, ki so ga Združeni kak * obsodili, predstavlja vse-š» °L resno opozorilo, predvsem žel Vedno neenotnim arabskim de-vam’ ki so zadnji čas sprejele Pbramb^ePPv za svojo varnost in Tant^8 *n Izrael sta sprejela U bret0V poziv. da se obe strani s z kakršnih si bodi pogojev staneta v mešani komisiji OZN, tj a°sleJ ni mogla ničesar stori-j)r„uaradi Pridržkov, oziroma za-skn ’ k’ J111 je ustvarjala izrael-sta Stran' Težko je reči, v kolikor med * strani pripravljeni, da osne i ne spore poravnata na začetlv pogaJanj. Vendar je za d r zelo važno, da se ohrani izvr lbtar^zirana cona, onemogoči m« , vojaških utrdb v orne-acc°ni in da se spravi v tek hedv Združenih narodov, kar je - °mno izrednega pomena in nujno za ohranitev miru na tem Področju. Vetf bolJ ohrabrujoča Je druga 0 , z Bližnjega vzhoda, t.j. vest ostdnevnem obisku turškega zu-Casi*^a ministra Insana Sabrija tulajanglija v Kairu. Sicer pa je i2j Sam turški zunanji minister °draž ’ da ta oblsk «sam po sebi doenrt Pomemben in ohrabrujoč Pred*36*5’'1 Pri tem je treba imeti Cael med drugim, da je nistpangli Prvi turški zunanji mi-Zad F zunanjih zadev, ki je v ro Jem tridesetletju obiskal Kai- defan^J kar vliva največje upanje, stoio* 0 111 uspešno obvladovanje Atab ?ega spora med Turki in Vel ° ’ 151 se Je ze davno preži-cbeie^larve<; bolj to, da ta obisk Turj-j^ konec antagonizma med dobil ln Arabci v novejšem ob-p0J ’ namreč onega, ki je bil tvam- z blokovskimi opredeli-reč 1 ln bladno vojno. Ni nam-hiadJlobena tajna, da so strategi 6iJ1 de vojne, med drugim, Tur-vioen° Casa odrejali nehvaležno hjem <!r zunanji minister pa Je te StCj *'el v Kairo odprtih rok in svoj 1 kakor tudi s polno podporo rabsk dežele glede upravičenih a-deVaWh zabtev, naj si bo kar za-iz p ^Prašanje arabskih beguncev Vpra« Stlne’ kot tudi v zvezi z Pred sfn^e.m arabskega Juga, ki Posee VlJa sPri6o znanih zunanjih eno H V nJeg°ve notranje zadeve stvar Poglavitnih groženj za arabske enotnosti in neodvis- ""'•iiin nosti. Takšno turško stališče pa lahko v veliki meri prispeva k popuščanju splošne napetosti na Bližnjem vzhodu ter k zmanjšanju tujega pritiska na neodvisne arabske dežele. To seveda ne pomeni, da se Turčija odreka ali da se bo odrekla svojemu članstvu v NATO, ker se tako to vprašanje niti ne postavlja. Pač pa je bistvo vprašanja v tem, da želi Turčija razširiti obseg svojih odnosov in predvsem razviti dobre odnose s svojimi sosedi. Nedavni obisk sovjetskega premiera Kosigina v Ankari predstavlja prvi resnično velik uspeh takšne nove turške zunanjepolitične orientacije, ki ji nič ne stoji na poti, da bi v bodoče v tem smislu ne mogla zabeležiti nadaljnje nove uspehe na mnogo širšem področju mednarodnih odnosov — v prid tako Turčije same kot svetovnega miru. V. TESLIC PISATELJ AITMATOV NA ZASEDANJU SOVJETSKIH FILMSKIH UMETNIKOV «Dajati prednost aktualnim temam» čeprav imajo ameriški vojaki v Vietnamu «polne roke dela* z bombardiranjem mest Severnega Vietnama, s požiganjem vasi in polj ter s pobijanjem ljudi v Južnem Vietnamu, jim je včasih dolgčas. Zato so velik hangar v Sajgonu spremenili v «teater», kamor prihajajo gostovat ameriški umetniki in se kazat lepa dekleta MOSKVA, 19. — »Nad 60 odstotkov sovjetske filmske proizvodnje zadnjih let izhaja iz filmskih studiov posameznih republik, vštevši sem tako imenovane nacionalne filmske studie republik centralne Azije, ki v začetku tega stoletja niso imele niti najpreprostejšega poklicnega gledališča» — tako je povedal v svojem poročilu kirgiški pisatelj Ait-matov na moskovskem plenarnem zasedanju sovjetskih filmskih ljudi, ki je te dni v sovjetski prestolnici. Aitmanov je nadalje zatrdil, da moderna kinematografija odraža pogoje in kulturno raven posameznega naroda. Po njegovem mnenju je uspeh neke nacionalne kinematografije «zgovo-ren dokaz umetniške zrelosti nekega naroda,» v konkretnem primeru uduhovni preporod posameznih nacionalnosti v 50-letnem razvoju sovjetske države». Hkrati pa je kirgiški pisatelj in dobitnik Leninove nagrade za film- Rudniška nesreča v Novi Zelandiji EKSPLOZIJA GRIZUJA: 19 RUDARJEV MRTVIH V tistem rovu so delali zadnji dan, ker so nameravali delo opustiti GREYMOUTH (Nova Zelandija), 19. — Eksplozija, do katere je prišlo v premogovniku «Strong-man mine», je zahtevala 19 človeških žrtev. Gre za največjo rudpiško nesrečo na Novi Zelandiji po letu 1914, ko je pri podobni katastrofi izgubilo življenje 52 rudarjev, ko je prišlo do eksplozije v rudniku v Huntlyju blizu Aucklanda. Nepričakovano je prišlo do strahotne eksplozije, ki je zrušila strop nekega rova, v katerem se je bilo nabralo veliko plina in premogovega prahu. Do eksplozije je prišlo sredi dopoldanske izmene. Do tedaj ni bilo niti najmanjšega znaka o nevarnosti. Prvo vest o nesreči je prinesel neki rudar, ki mu je uspelo priti na površje in ki je bil še ves pod vplivom šoka ter ves črn od dima in prahu, vendar pa nepoškodovan. Ko se je začelo reševanje, so prihiteli na pomoč mnogi rudarji, ki so drug za drugim ponavljali to, kar jim je bil povedal tovariš. Vsi so bili iz sebe zaradi tega, da so mnogi njihovi tovariši še vedno v rovu, iz katerega jih ne morejo rešiti, ker je eksplozija zaprla dohod. Prvi rudar, ki je prišel na površje, je rekel: «Delal sem, nenadoma pa me je zajel zračni pritisk in zaslišal sem rudniške vagončke, ki s; drveli proti meni in se nato spet oddaljevali. Stekel sem proti izhodu in tedaj me je nov val zračnega pritiska vrgel ob tla. Naglo sem se dvignil in ponovno stekel. Za življenje tistih, ki so ostali tam doli, bi ne stavil niti dva penija.* Neki drug rudar, ki se je tudi rešil, je rekel: »Bilo je, kot bi me vlekel proti sebi kak ogromen ‘"■"■■»U.IIII,...■■..■UMI..mi......................Ml...........M 9jts* OŽIVLJA StAAE načrte Transportno letalo na atomski pogon d«pwW YorK. 19. — Letalski od-p0tlo ajheriške ustanove NASA se atom<.?? loteva načrta letala na rAsaW Pogon, načrta, ki ga je načrt °pustila leta 1961. Gre za taia , v°jaškega transportnega letna ’ K bi mogel ostati nepretrgoma bi 2raku tudi več mesecev, ne Oski-il 8a bllo treba med poletom Od °Vati z gorivom. biisiih,0rni krogi NASA imajo v kater et&lo «C-54», štirimotorec, koli razPon kril bi znašal o-koli no m' trup pa bi bil dolg °' strok s tem načrtom so se let i_0vnlaW ukvarjali polnih 15 lljarri Potrošlli zanj okoli eno mi-Vse d°larjev, nato pa leta 1961 VsemS’kupai Pustili vnemar pred-ski r, Zaradi tega, ker da je atom-hike °80n Preveč nevaren za pot-čenj zaradl svojih nevarnih žar- ^ASA*tt°r falskega oddelka pri daj v Charles Harper pa je seje oh«nekem lutervjuju izjavil, da Ukosf6? letal. ki so zelo blizu ve-bUšlip eta'a’ kakršno je bilo za-spravi?0 letalo «C-54», ponovno hosj. 1 v ospredje stari načrt, odliko i ?aert’ da bi neko tako ve-hioto ftalo opremili z atomskim tem m' Ctenovni moment pri staiaJ Namreč ta, da so sedaj po-letala aktualna prav tako velika izmeri fkar hkrati odpravlja eno Vedhr, težav> ki je tedaj ovirala iz-cat)0 načrta. Če se bo ta načrt izvedel, kar pa je odvisno od vodstva NASA, bo letalo «C-54» za vzlet in pristanek uporabljalo konvencionalne motorje in le v višinah ga bodo poganjali atomski motorji. Po dosedanjih računih bi moglo letalo na atomski pogon, kakršno bo letalo «054», moglo ostati v zraku od 3000 do 8000 ur, če bi bilo potrebno pa tudi 12 mesecev. Po podatkih, ki prihajajo iz središča NASA v Lewisu (Cleveland), bodo v nadaljnja proučevanja tega načrta potrošili odslej četrt mi- sesalec za prah. Bil sem tako rekoč na robu eksplozije. Zračni pritisk me je vrgel na tla. Noge se mi še vedno tresejo.* Reševalne skupine so se znašle pred blokiranim vhodom. Eksplozija je zrušila del stropa tistega rova, kjer je delalo 19 delavcev. Pri tem je vredno omeniti žalostno naključje, da bi bili morali v tem rovu danes zaključiti delo, ker je bilo v načrtu, da ga opustijo, ker je že izkoriščen. Reševalne skupine s plinskimi maskami so dve uri mrzlično odkopavale material preden so prišle do prvega trupla. Nato so našli še tri trupla, nakar se je pred njimi pojavila gora kamenja in velikih blokov premoga. Tehniki so rekli, da bo najbrž treba delati še ves dan, preden bodo prišli do drugih trupel. Rudnik «Strongman mine* je kakih 15 km severno od Grey-moutha. Večina rudarjev, ki dela v njem, živi v naselju Runanga, nedaleč od vhodnega jaška v rudnik. Brž ko se je razvedelo za eksplozijo, se je pred vhodom v rudnik zbrala množica ljudi. Telefonska centrala v Runangi je imela ves čas veliko dela, ker so sorodniki in prijatelji rudarjev, zaposlenih v rudniku, vpraševali po svojcih. Kakor smo že povedali, je to največja rudniška nesreča na Novi Zelandiji od leta 1914, ko je pri podobni nesreči izgubilo življenje v rudniku Huntly 50 rudarjev. Leta 1940 pa je v nekem rudniku, ki je oddaljen kakih 16 km od Greymoutha, izgubilo življenje 5 oseb. V žalostni statistiki rudniških nesreč na Novi Zelandiji pa nosi prvenstvo katastrofa v rudniku Brunner, kjer je zaradi eksplozije jamskega plina leta 1896 izgubilo življenje 67 rudarjev. Kakih 6 km pred rudnikom «Strongman mine* so policijski in sindikalni organi postavili cestno blokado. Novinarjem in fotoreporterjem so prepovedali vstop v rudnik in novinarjem daje ustrezne podatke le okrajni direktor državnih premogovnikov Glenden-ring. Prav on je povedal novinarjem, da je do eksplozije prišlo približno kilometer od izhoda in na globini kakih 120 metrov. Iz VVellingtona je tak j odpotoval z letalom minister za delo Tom Shand, ki ga spremlja skupina izvedencev, katere naloga bo, napraviti preiskavo o vzrokih nesreče. Komaj dve uri po eksploziji je bil minister že v rudniku. Greymouth je mestece, ki šteje kakih 10.000 prebivalcev in leži nekako sredi premogovnega področja na južnem delu otočja, kakih 160 km severozahodno od Christurchurcha. J. C. AMERIŠKI UČENJAK O SVETOVNI PREHRANI Dr. Harrison Brom: potrebno bo ustrezneje izkoriščati zemljo Položaj v ZDA bo v bodoče še kolikor toliko znosen, slabši pa bo v nerazvitih deželah - Vprašanje Kitajske, njenega prirastka in s tem povezanih perspektiv Dopisnik ameriškega časopisa «U.S. News and World Report* je zaprosil za intervju ameriškega učenjaka dr. Harrisona Browna, v katerem mu je bil zastavil vrsto vprašanj glede bodočih perspektiv prehrane svetovnega prebivalstva, posebno glede na tako imenovano »demografsko eksplozijo*, ki je danes v resnici že prerasla v pojav, ki predstavlja resno skrb tako za znanstvenike kot politike, sociologe idr. Objavljamo vprašanja in odgovore, kot so v omenjenem intervjuju potekali : VPRAŠANJE: Ali predstavlja «demografska eksplozija*, ki se o njej toliko govori, resno grožnjo za človeštvo? ODGOVOR: Zelo resno, saj nosi v sebi klice pravcate katastrofe — pomanjkanje, kugo, vojno. Tudi v ZDA bo prišlo do resnih težkoč. Ameriško prebivalstvo narašča v obsegu 1,6 odstotka letno. In čeprav odstotek naraščanja prebivalstva v ZDA pada, je vendar še vedno eden najvišjih med industrijsko razvitimi deželami. Določen čas po vojni je bil domala enak tistemu v Indiji. Težko je reči, kako bo v bodočnosti, osebno pa sem mnenja, da bodo ZDA konec stoletja štele okrog 340 milijonov prebivalcev, kar je za 145 milijonov več kot danes. V tej oceni je vzeto v poštev dejstvo, da se je odstotek naraščanja prebivalstva zadnja leta zmanjšal in da se bo še bolj, čeprav ne mnogo. VPR.: Najpoprej bo tistih 340 milijonov prebivalcev v ZDA konec stoletja moralo spremeniti tudi svoje navade, kaj ne? ODG.: Razumljivo. Predvsem se bodo spremenile stanovanjske razmere. Nove generacije bodo živele v mestih, Že danes je mo- iMiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiuniiiiiii PREJELI SMO GORIŠKA SREČANJA, december 1966. — Iz vsebine: Tone Slapernik, Razmišljanja o regionalnem vidiku gospodarskega razvoja; Viljem Nemec, izkoriščanje proizvodnih kapacitet; Marjan Tavčar, Zgodovina in aktualnost predsodkov o kmetu, ki se «kapitalizira»; Cvetko Vidmar, Nekaj misli ob novih volitvah; Mladi o sebi in družbi; Branko Marušič, Stoletnica plebiscita v Beneški Sloveniji; Simonu Gregorčiču «Goriška srečanja* ob 60-letnici smrti; Celso Macor, Julius Ku-gy-pesnik naših Alp; Janez Mesesnel, Veno Pilon in njegov pomen za našo moderno u-metnost; Drago SvoljŠak, Prazgodovinsko grobišče v Tolminu; Zapiski in recenzije. lijona dolarjev na leto. .....................................................m.........mini........................................ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes —vo vseh sporov med zakonci. boste morali pokazati dokajšnjo mero potrpežljivosti. Iskreno prijateljsko sožitje z vsemi sosedi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Znašli se boste v krogu najodličnejših poslov- prj srcu. Nekoliko poslab; nih oseb, skušajte to izkoristiti. je_v družinskih ^odnosih. Presunjeni boste od nesebične zvestobe nekega prijatelja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Naj vas ne prestrašijo grožnje ljudi, ki so v bistvu strahopetci. Ne {»segajte v spore, ki se vas ne tičejo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan bo potekel v številnih poslovnih obiskih. V vaše čustveno življenje bo stopila oseba, ki vam bo posredovala resnično srečo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo verjetno je, da boste prejeli ugodno vest o vprašanju, ki vam je zelo slabšano vzduš- DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Naučite se spoštovati svoje sodelavce, tudi njihove navade in običaje. Vpliv nekega sorodnika na vas, ni najbolj pozitiven. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Spodbuda in podpora od strani prijateljev vam bosta povrnili zaupanje vase. Brezpogojno morate odpraviti svoj pesimizem. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes si utegnete zagotoviti lep zaslužek, vendar ne brez tveganja. Zelo primerno vzdušje za poravna- STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zaupajte svojemu ustvarjalnemu zanosu. Ne povzročajte zdrah in sporov s svojo živčnostjo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neko svojo dobro zamisel uresničite takoj. Ne kažite pretiranega strahospoštovanja pred neko nasilno, a podlo osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Brez strahu izrazite svoje mnenje, pa čeprav se večina z njim ne bo strinjala. Posvetite nekaj več časa vprašanjem najmlajših. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dosegli boste uspeh, ki vam ga bodo mnogi zavidali, vendar nikakor ne spremenite svojega dosedanjega načina življenja. Dober začetek nekega novega čustvenega odnosa. goče opaziti pravcato dirko proti obema obalama, atlantski in tihomorski. Predvidevam, da bosta dve naselji na zahodni obali 15-krat večji od današnjega Los Angelesa, ki sodi med tista mesta na svetu, ki se širijo na največji površini. VPR.: Toda, če se bodo mesta tako povečala, od kod se bodo oskrbovala s potrebnimi prehrambenimi proizvodi? ODG.: Ljudje se bodo morali bolj posvetiti zemlji, obdelati še deviške površine. Že danes so zrceli napeljevati ceste na nekatera najbolj plodna področja ZDA. VPR.: Ali bodo družine nekega dne morale imeti posebno dovoljenje za to, da bi smele imeti otroke? ODG.: Upam, da tega ne bo. Menim pa, da bo prišlo do nekakšnega naravnega zmanjšanja odstotka prirastka. Del prebivalstva danes dejansko daje prednost avtomobilu, ne pa večjemu stanovanju ali hiši, oziroma še enemu otroku. Seveda se na ta način še ne more zavreti demografskega razvoja, marveč se ga samo upočasni. Obstajajo pa tudi drugi razlogi, ki ne spodbujajo ljudi, da bi imeli številne družine: tako n.pr. zmanjšanje davčnih olajšav v prid družinam s številnimi otroki. Predvsem pa je potrebno, da družine svoje potomstvo «načrtujejo», nadalje, da se ustanovijo specializirane klinike in razširi uporaba kontracepcijskih sredstev. VPR.: Ali bo treba obstoječa mesta rekonstruirati ali sezidati nova, da bi imeli kam dati vse večje število ljudi" ODG.: In eno in drugo. Neko sodobno mesto predstavlja že danes kompleksen organizem, ki poraja probleme vseh vrst: kako ga oskrbljati, kako mu zagotoviti ustrezne količine vode, kako v njem urediti promet, kako organizirati službo za javno čistočo... Pomislite, kako bo cez 50 ali 100 let, ko bo Amerika verjetno imela milijardo prebivalcev... VPR.: Ali bomo lahko nahranili vse te ljudi? ODG.: Vsekakor. Mi proizvajamo več žita, sadja in zelenjave kot katera koli dežela na svetu. Vsega tega ne moremo pojesti: redimo govedo, svinje, ovce, perutnino, kar nato prihaja na našo mizo v obliki mesa, mleka, jajc. To meso, mleko, jajca predstavljajo komaj 10 odstotkov hrane, ki jo dajamo živalim. Ko bi uživali več sadja, povrtnin, žita in ga manj dajali živalim, bi lahko prehranili mnogo več ljudi kot danes. VPR.: V kakšni meri je demografsko vprašanje v ostalem delu sveta podobno našemu? ODG.: Primerjava ni lahka: drugje je položaj precej slabši, rekel bi celo dramatičen. Oglejmo si nekoliko, kakšen je v revnejših deželah — v pretežnem delu Azije, Afrike in Latinske Amerike, kjer morajo ljudje delati kot živina, da bi komaj za dva odstotka povečali letno proizvodnjo v poljedelstvu. Vendar, če znaša prirastek prebivalstva 3,5 odstotka letno, kakšen naj bo potem uspeh konec leta? Položaj v teh deželah mi je dobro znan. In vse dokler gospodarski razvoj v teh deželah ne bo hitrejši, se bo treba še naprej soočevati z resnimi težkočami. VPR.: Kako pa narašča prebivalstvo Kitajske? ODG.: O tem nimamo točnih podatkov. Po nekaterih nedavnih kitajskih ocenah, jih je danes okrog 700 milijonov, drugi celo trdijo, da jih je za 100 milijonov več. Leta 1950 so kitajski voditelji v Pekingu zatrjevali, da je rok za orjaško delo, ki ga je treba opraviti, vsekakor dovolj in da «v korektnem gospodarskem sistemu ni razloga za bojazen pred demografskim naraščanjem*. V začetku so podcenjevali nadzorstvo nad prirastkom, danes pa so ga uzakonili. VPR.: In koliko je danes ljudi na svetu? ODG.: Okrog 3,3 milijarde, a konec stoletja jih bo od 7 do 8 milijard, se pravi dvakrat več. VPR.: Ali se bo v bodoče rodilo več otrok? ODG.: Ne, odstotek prirastka bo ostal približno enak, zmanjšala pa se bo umrljivost otrok in docela bodo odpravljene epidemične bolezni, kot n.pr. malarija, ki je že danes praktično premagana. VPR.: Kaj bi se po vašem mnenju moralo storiti za izboljšanje življenjskih razmer v siromašnih deželah? ODG.: Moralo bi se več investirati. To, kar danes bogate in bolj razvite dežele izdajo za pomoč revnejšim in nerazvitim deželam, ne zadostuje. Predsednik Svetovne banke je ob neki priložnosti dejal, da bi bilo treba šest milijard dolarjev, kolikor jih razvite dežele danes dajejo nerazvitim, povečati najmanj na deset. In mnenja sem, da bi se ne smeli prestrašiti ob misli, da potrošimo deset milijard dolarjev za takšne namene. slco umetnost Aitmatov poudaril, da se že danes more govoriti o «neodvisnih filmskih šolah v Georgiji kot tudi na Litvanskem in v Letoniji*. Pri tem pa je govornik poudaril veliko podporo, ki so jo «leningrajski in moskovski filmski ljudje dali svojim delovnim tovarišem osrednje Azije, Transkav-kazije, Moldavije in Belorusije v dolgoletni gradnji lastne filmske industrije in filmske umetnosti». Ko je prikazal svoje stališče o najboljših sovjetskih filmih iz leta 1966 in rekel, da spadajo sem po njegovem moldavski film «Grenko žito., georgijski film kritje (60 od sto) stroškov, ki jih I bo imela s stroški za otroške vrtce ; j in obvezne šole. Deželna uprava 1 Furlanije-Julijske krajine bo skup-• , no izplačala dijakom občine Gori-. ; ca 10,5 milijona lir. . ; Občinska uprava sporoča vsem, 1 ■ ki se jih to tiče, da bodo mogli de-\ : nar prevzeti v blagajniškem uradu v Carduccijevi ulici, in sicer tiste- ■ : ga dne, ki bo uradno določen. ; [ Danes ob 18.30 bo v Gorici seja J občinskega sveta. Predvidoma bi i t morali razpravljati o komunistični ! ‘interpelaciji, ki se nanaša na kupo--prodajno pogodbo z obveznicami; ; ivrhu tega so poleg še neobravna-. * vanih dodali k dnevnemu redu : - nekaj novih točk, ki bi morale biti : :predmet nocojšnje razprave. stavnik in predstavnik manj inske slovenske organizacije na Goriškem sta sc pogovarjala o šolskih zadevah. Odv. Sancin je v pogovoru na-kazal nekatera specifična vprašanja, ki so se pojavila v zadnjem obdobju. Praznik mestnih stražnikov Ob priliki praznika svojega patro-na sv. Sebastjana bodo imeli go-riški mestni stražniki danes zjutraj ob 8. uri mašo v stolnici, ki se je bodo udeležili vsi člani, ki niso v službi. Predstavnik SKGZ \ pri šolskem skrbniku i Goriški šolski skrbnik prof. Vin-; Jcenzo Baiocchi je prejšnji dan , ]dan sprejel podpredsednika Slo-- ivenske kulturno gospodarske zve- - le odv. Petra Sancina. Šolski pred- iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiH,umili ' ti ort ca u !: (VERDI. 17.15: «Cammina, non cor-* Teren, C. Grant in S. Egger. Arne. ; , riški kinemaskope v barvah, i, CORSO. 15.30, 18.30,21.30: «11 buono, i; J; il brutto, 11 cattivo«, C. East-j| , wood in E. Wallach; italijanski '• ii barvni kinemaskopski film, mla-; i dini pod 14. letom prepovedan. . TMODERNISSIMO. 17-22.30: «La truf-{ fa che piaceva a Scotland Yard», „ 'j Warren Beoty in Susannah Jork, j -j angleški film v kinemaskopu in f j barvah. j VlTTORIA. 17—21.30: «Django spa-I “ ra per primo», G. Saxon in F. Sancho. Italijanski kinemaskope j v barvah. 1 CENTRALE. 17.15—21.30: «Vlaggio I } alluclnante«, S. Boyd in R. Welch. I 1 Ameriški kinemaskope v barvah. |l M 'd V sredo zvečer pa so imeli v zveri s tem svojim praznikom v telovadnici zavoda «Lenassi» košarkarsko tekmo med ekipo mestnih stražnikov in pa ekipo občinskih usluž- bencev. Zmagali so mestni stražniki z rezultatom 3:2. Jutri, v soboto 21. t. m. z začetkom ob 21. uri pa bo v prostorih Lantema d’oro na goriškem gradu pustni ples občinskih uslužbencev, na katerega vabijo prireditelji k čim večji udeležbi. ZA OŠKODOVANCE PRI POPLAVAH Prispevki in podpore prizadetim kmetovalcem Prošnje treba vložiti do 11. februarja Kmetijskim posestvom na pod-| Tudi z deželnim prispevkom za ročju Starancana in Gradeža, ka-j plačilo obresti bodo prizadeti kme-kih 20 po številu, ki so bila poplav-' Pakti za družine padlih na županstvu v Sovodnjah Z županstva v Sovodnjah sporočajo, da imajo tam darilne pakete za svojce padlih v vojni. Prizadeti naj pridejo čimprej do Danila Žigona, ki mu je poverjeno razdeljevanje teh paketov in naj prinesejo s seboj člansko izkaznico združenja ter 100 lir za plačilo. ljena z morsko vodo v preteklem novembru, bo kmetijsko ministrstvo dodelilo podporo za izgubljen pridelek in za okvaro na materialu. Ta prispevek znaša 22 milijonov Poleg te podpore bodo prizadeta posestva lahko prejela tudi petletna posojila po znižanih obrestih s 3-odstotnimi obrestmi, ki jih bodo znižali na 1,5 od sto za mala posestva in neposredne obdelovalce. Vsa podrobnejša pojasnila in obrazci za prošnjo so na razpolago pri pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu v Gorici. Poleg te podpore Je odredila tudi deželna uprava svoj poseben prispevek za obnovo uničenih vinogradov in sadovnjakov, za popravilo stavb in nasipov ter za nabavo kmeti iških potrebščin in popravilo strojev. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Sedem ljudi na zatožni klopi zaradi pretepa v jronski gostilni Simuliral je napad, da bi dobil orožni list - Ker je bil brezposeln, ni prejemal družinskih doklad Tri id AZZIRRO. 17.30—22: «Cento mila j t dollari per Lassiter«, R. Hundar r. . in F. Tudor; v kinemaskopu in .i j barvah. j (EXCELSIOR. 16—22: «Alvarez Kel-'' J ly», WiUiam Holden in Richard J lridmark, v kinemaskopu in bar-! I vah. , PRINCIPE. 17—22: «Scusi, lei 6 fa-I | vorevole o contrario?» A. Sordi, L A. Ekberg in P. Pitagora, v bar-I j vah in kinemaskopu. i it on ko l EXCELSIOR. 19—22: «Marins», ! ' Beattle Ground. I AlO. Zaprto, l ti ---------- || jjDEŽlIRNA LEKARNA V GORICI 5 Danes ves dan in ponoči je od-irta v Gorici lekarna S. GIUSTO, orzo Italija št. 244, tel. 35-38. , 0E2URNA LEKARNA V RONKAM ' ‘ Danes ves dan In ponoči je v ;onkah odprta lekarna dr. Serglo 'livetti, Via Roma, tel. 72-393. 'V i So . P Včeraj dopoldne se Je pred okrajnim sodnikom dr. Sarteo v Gorici zvrstilo na zatožni klopi več obtožencev. Najštevilnejša je bila skupina sedmih obtožencev zaradi prepira v gostilni. Na zatožni klopi so sedeli: 37-let-nl Emilio Flapp iz Krmina, 33-letni Livio Bosco iz Medeje, 36-letni Vit-torio Pintar iz Gorice, Ul. Baiamon-ti 14, brata 35-letni Sergio in 43-letni Luigi Pesenti iz Standreža, Michaelova ul. 86, ter končno še 17-letni Bruno Simionato iz Ločnika, Ul. Campagna bassa 2/B. Sedmi obtoženec 19-letni Silvan Kristančič iz Moše, Blankiš, pa je bil odsoten. V obtožnici je rečeno, da so bili vsi obtoženi prepira v gostilni, Simionato pa poleg tega še, da je bil na javnem prostoru pijan, da je nosil nož izven svojega doma ter da je z njim grozil soobtožencema Pintarju in Pesentiju. Obtožnica se nanaša na dogodke, ki so se razvijali dne 7. julija lani popoldne okrog 17.30 ure v gostilni Bruno Marega v Ul. Aquileia v Gorici. Iz poteka razprave in izjav prič je bilo razvidno, da so se obtoženci in drugi gostje, od katerih so bili nekateri tudi vinjeni, med seboj prerekali in pri tem naj bi Simionato grozil tudi z nožem, ki da ga je potegnil iz žepa. On sam je trdil, da mu je nož slučajno padel iz žepa. Skupina drugih obtožencev ga je najprej vrgla iz gostilne, nato pa so ga odpeljali h karabinjerjem v Standrež, ki so napravili zapisnik in zadevo prijavili sodišču. Državni tožilec odv. Cossa je priznal, da je težko jasno razvideti potek vseh dogodkov v zmešnjavi, ki Je nastala v gostilni. To sta poudarila tudi oba zagovornika dr. Sancin za Simionata in Kristančiča ter odv. Pascoli za ostalih pet, ter zahtevala oprostitev vseh vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik je končno razsodil tako, da bo moralo vseh 7 obtožencev plačati po 15 tisoč lir globe vsak zaradi udeležbe v prepiru in pretepu; Simionato pa poleg tega še 10 tisoč lir zaradi grožnje z nožem. Vsi skupaj bodo morali plačati tudi sodne stroške. Pred to zadevo se je moral žago var j ati 35-letni Vincenzo Della Mor- te iz Ločnika, Ul. Rial to 27 zaradi simulacije oboroženega napada, katerega žrtev naj bi bil on sam v Ul. Rialto, nedaleč od svojega doma, ko je odhajal na delo v podgorsko tekstilno tovarno. Dne 24 avgusta lani je Della Morte odšel h karabinjerjem v Ločnik ter tam prijavil napad na svojo osebo, do katerega naj bi prišlo prejšnji ve čer ob 21.30 v Ul. Rialto, nedaleč od železniškega podvoza. Ko so karabinjerji s tem v zvezi uvedli preiskavo, so prišli do zaključka, da si je Della Morte napad izmislil. To je pri poznejšem zaslišanju tudi sam priznal in se izgovoril, da je storil to zato, da bi dobil pretvezo za zahtevo orožnega lista. Hotel si je namreč nabaviti samokres in dodal je, da se namerava vrniti v rojstno Caserto, kjer bi delal kot gozdar in bo potreboval samokres. Sodnik je obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odv. Blessi. Pri tretji razpravi se je zagovarjal 38-letni Sergio Privileggi iz Gorice Ul. Lasciac 34. Njegova žena Giovanna Princi ga je tožila, da živi proč od svoje družine in da ne daje niti družinskih doklad zanjo in za svojo 13-letno hčerko Flavio. Preiskava in včerajšnja razprava je ugotovila, da živita mati in hčerka pri njegovem očetu v Gorici, obtoženec pa pri tastu V Foglianu. Žena ga je tudi dolžila, da živi z neko žensko iz S. Pier dTsonzo. Po drugi strani pa je obtožencev oče kot priča izjavil, da sta tako sin kot nevesta nezvesta v zakonu in da varata drug drugega z drugimi. Po vrhu tega se je izkazalo, da mož ni mogel plačevati družini, ker je bil že od lanskega februarja brezposeln, žena pa dela v civilni bolnišnici v Gorici kjer prejema po 72 tisoč lir mesečno. Spričo vseh navedenih okoliščin Je sodnik obtoženca oprostil, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Branil ga je odv. Pascoli. Obsodb« In oprostitve na sodišču v Tržiču Več oseb se je včeraj zvrstilo pred tržiškim okrajnim sodnikom Finazzerjem - Florj, obdolženih najrazličnejih prekrškov. Sergia Pi-riavicha iz Ul. Petrarca 25 v Tržiču je obsodil na 5 mesecev zapora in 20.000 lir globe, ker je 25. aprila lani vinjen vozil motocikel ter imel pri sebi bajonet, za katerega ni Imel orožnega lista. Priznali so mu dvojno ugodnost ter mu kazen niso vpisali v kazenski list. Zaradi vinjenosti so sodili tudi 27-letnemu Francu Berghincu iz Ul. Bagni 55, ki je v hotelu Roma nadlegoval goste. Ob upoštevanju splošnih olajševalnih okolnosti ga je obsodil na 46.666 lir globe in plačilo sodnih stroškov. tovalci lahko zaprosili za petletno obratno posojilo z 2-odstotnimi obrestnmi, ki se znižajo, na 1 od sto za male posestnike in neposredne obdelovalce. Rok za vložitev zadevnih prošenj zapade 11. februarja; prošnje je treba napisati na kolkovanem papirju, jim priložiti posestni list ter jih nasloviti na Assessorato del-1’Agricoltura v Vidmu. Vložite jih pri pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu v Gorici. SMUČANJE Slalom in kombinacija za Marielle Goitschel Kanadčanka Greenova še vedno vodi v lestvici za svetovni pokal SCHRUNS, 19. — Francozinja Marielle Goitschel je danes ponovno dokazala, da je na višku svoje forme. Po včerajšnji zmagi v smuku, je danes osvojila prvo mesto v slalomu, kar ji je prineslo tudi lovoriko najboljše v kombinaciji. S tem se je Francozinja oddolžila svoji letošnji izredni tekmici Kanadčanki Greenovi, ki pa je kljub JUNIORSKO PRVENSTVO Drevi CRDA-BOR in BREG-SOKOL Drevi bo zadnje kolo prvega df juniorskega odbojkarskega pr'*' stva. Na sporedu je tudi sloveli derby Breg—Sokol. Tekme bodo ? naslednjem razporedu: Ob 19.30 na igrišču Enaoli GRDA — BOR Ob 20. na stadionu «Prvi ma)1 BREG — SOKOL Senat podaljšal ugodnosti za Gorico za sedem let Včeraj je senat spremenil odlok o davčnih ugodnostih za Gorico v zakon, po katerem se olajšave ne podaljšajo samo za tri leta, kot je določal odlok, marveč za sedem let. Spremembo je predlagal senator Vallauri (KD) in s tem so se strinjale vse skupine. Samo demokristjan Tessitori je iz osebnih razlogov glasoval proti. Padec priletne kolesarke Med vožnjo s kolesom na delo v Ul. Codelli je padla in se udarila v glavo 71-letna Eleonora Toroš, vd. Zuc iz Ul. Lunga 22; odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč: Okrevala po v treh dneh. Zaradi vinjenosti, preklinjanja, kalit ve javnega miru in groženj s smrtjo Pasqualeju Possaru, so sedli na zatožno klop štirje Ron-čani, in sicer 34-letni Fioravante Topan iz Ul. Polonio 24, 39-letni Aldo Gregoris iz Ul. Dobbia 62, 39-letnl Attilio Comar iz Drevoreda Garibaldi 7 in 36-letni Nello Ferlet-ti iz Starancana, Ul. Sauro 32. Dogodek, zavoljo katerega so imeli proces, se je pripetil 2. avgusta v Tržiču. Sodnik je vse oprostil zaradi pomanjkanja dokazov; le zaradi groženj so bili vsi štirje obsojeni na 60.000 lir globe, pogojno in brez vpisa. Ker Je vozil avto brez vozniškega dovoljenja Je sodnik obsodil 23-let. nega Armanda Businellija iz Pjerša na 2 meseca aresta in 8.000 lir globe. Motociklist poškodovan pri trčenju v tovornjak Na križišču Ul. Diaz in Leopardi sta včeraj trčila motociklist 18-let-ni Livio Jucchi iz Ul. Aquileia 46 in tovornjak. Motociklist se Je uda. ril v levo stegno. Zavoljo rane in podplutbe so ga nekaj po 14. uri pripeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer se bo zdravil 7 dni. Deželna uprava Je izplačala v korist dijakom Tržiča 16 milijonov lir; ta znesek velja za štipendije in potnike. Ker je v Tržiču precej dijakov, ki obiskujejo srednje šole v Trstu in v Gorici, je v znesku visoka postavka za potnine. Požar v hotelu Union Gasilci so včeraj popoldne pokli. cali v hotel Union, last dedičev Vi-sintin; vnele so se saje v dimniku, ki je bil preveč razgret; gasilci so v dobri uri odstranili nevarnost, da bi se požar razširil na tramovje. Vrata so jo udarila Za sedem dni so pridržali na zdravljenju v bolnišnici 19-letno Graziello Cecuta, frizerko, ki biva na Oslavju, Forte del bosco 5. Mia. denki je nekdo nahitroma zaprl vrata, ki so jo udarila v glavo. K OSA RK t VICENZA, 19. — 19. Praška Špar-ta je premagala tudi v povratni tekmi četrtfinala turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakinj Recoaro 70:46 (32:18). lil« liiif! MANTOVA, IS. — Danes so odigrali zaostalo tekmo prvenstva A lige Mantova - Spal. Zmagali so domačini 1:0 (0:0). današnjemu tretjemu mestu, vseeno ohranila vodilno mesto v lestvici za svetovni pokal alpskih smu. čark. Trenutno je Goitschelova tretja 36 točk za presenetljivo Gree-novo. Izid današnjega slaloma je naslednji: 1. Marielle Goistchel (Fr.) 103”38 (53,59+49,79) 2. Annie Famose (Fr.) 104”40 (54,26+50,14) 3. Nancy Greene (Kan.) 104”68 (53,40+51,28) 4. Burgl Faerbinger (Nem.) 106”18 5 Gertraud Gabi (Av.) 106”86 6. Edith Hiltbrand (Sv.) 108”28 7. Glorianda Cipolla (It.) 108”74 9 Robin Morning (ZDA) 1U”69 9. Giustina Demetz (It.) 112”13 10. Berni Rauter (Av.) U2”77 itd. LESTVICA KOMBINACIJE 1. Goitschel (Fr.) 0 točk 2. Famose (Fr.) 8,913 3. Greene (Kan.) 15,344 4. Faerbinger (Nem.) 44,175 5 Gabi (Av.) 55,320 6 Demetz (It.) 62,952 7. Pall (Av.) 63,515 8 Morning (ZDA) 66,264 9. Rauter (Av.) 75,014 10. Cipolla (It.) 77,437 itd. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. GREEN (Kan.) 126 točk 2. Famose (Fr.) 95 3. Goitschel (Fr.) 90 4. Steurer (Fr.) 44 5. Bochatay (Sv.) in Mir (Fr.) 39 7. Faerbinger (Nem.) 36 8. Schinegger (Av.) 24 9 Beranger (Fr.) in Hecher (Av.) 22 točk 11. Demetz (It.) in Hawthom (VB) 20 točk itd. V prijateljskem dvoboju Breg-Kras 1,5:10,5 V torek je bilo v srenjski hiši v Borštu ob priliki vaškega patro-na prijateljsko srečanje v šahu med ekipama Krasa in Brega. Rezultati so naslednji: Obad Ota 1,5:0,5 Bitežnik - Kuret S. 2:0 Briščik M. - .Zobec 2:0 Budin - Pečenik 2:0 Briščik F. - Kuret G. 2:0 Cuštin . Cuk 1:1 Končni rezultat 10,5:1,5 za Kras. Kljub temu, da je Breg izgubil s tako visoko pasivo, moramo omeniti, da so se nekateri igralci dolgo upirali boljšim nasprotnikom. Takoj je bilo namreč jasno, da Brežani premalo sistematično igrajo, medtem ko so igralci Krasa pokazali dobro formo in precej boljšo igro. Srečanje se je končalo pri kapljici domačega z željo skorajšnjega povratnega srečania v Zgoniku. K. V. iiiiiiiiiiiiiikiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiimiimi m iiiiiiiinr ih uh m umi min tulili11 Ob 20.30 na igrišču Enaoli LIBERTAS — ENAOLI A PROMOCIJSKO PRVENSTVO Tudi v nedeljo zmaga borovcev? Iz Gradeža prihodnji nasprotnik j t r r e r 4 : a Kljub vidnemu napredku Borove peterke, je ekipa pokazala v n* deljo proti POM iz Tržiča še mnogo pomanjkljivosti in to predvsem v obrambi. Tudi Borov trener Savo Spacal je potrdil to mnenj* «Vsakdo je skušal doseči koš v napadu,« je izjavil Spacal, «na obral* bo pa je popolnoma pozabil. Ta hiba, ki je sploh najbolj pereča v naših vrstah, nam je in nam bo povzročila v prihodnjih srečanjih še mnogo razočaranj. Igralci se morajo držati tudi najstrožjih o-brambnih navodil in vsako izmikar vanje bi lahko bilo usodno za ekipo. Moramo priti do tega, da bo igralcem ugajalo igrati v obrambi, kajti tudi v košarki velja navodilo: prej ne prejeti košev in šele potem jih dati.« Cona 1—2—2 je dala še kar dobre rezultate. «Ta cona je zares dobra, toda nismo še dovolj atletsko zreli, da bi jo lahko igrali skozi celo tekmo. 1—2—2 je namreč zelo izčrpana, je pa tem bolj učinkovita, ker se najbolj približa obrambi na moža, kar je seveda naš smoter. Cona bo posta, la tem uspešnejša, ko bosta spodnja centra dobila čut za prestreganje prostora in bosta dobila večjo avtoriteto na odbitih žogah.« O prihodnjem nasprotniku? Sidrna, ulecUUdtvu Prejeli smo: ŠPORTNA REDAKCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST > « Dovolite nam, prosimo, da tudi*, p izrazimo svoje mnenje o nedelv, si tekmi med Primorcem in Priujf h jem. Kronika, ki ste jo objavil' torkovi izdaji nas je neprijt" presenetila in to zaradi prisil<£. sti, ki veje iz članka gospoda Ni naš namen dovoliti komurK0', da ravna z našim moštvom s t zadostnostjo, ki mu je bila izi na v vrsticah zgoraj orne Spacal: «Naš nedeljski nasprotnik je ekipa Grado iz Gradeža. Po rezultatih, ki jih je ta peterka dosegla, kaže, da je najslab a v promocijskem prvenstvu. Moštvo namreč sestavljajo zelo mladi in neiz- zgoraj omenja . članka. J Mi sami dobro vemo, da ne tj remo zahtevati od moštva, ki * ?n nu sredi slovenske obale, k, ima še nepretrgan razvoj preko V lo vina,^onstran Moščenic. prav do Tržiča, je težko reči z vso točn^ - nai.tef!jši. vsaj neposredni zvezi z naseljenimi itaiijtf skimi družinami eozotskih ribičev v Devinu, ie očitno iz nknlnč# ?! da uporabljajo to ime le devinski ribiči, med temi tudi redki s*f 4 di mlado italijansko tvorbo, ki je prišla iz Devina. Mogoče ie ^ * 80 vsai P°sredno svoj vpliv tudi prvotni čožotski '* gradeški ribici, ki so pluli in lovili po širokem morju tod mimo, ‘i* fd do Trsta in dalje. Nenavadna in slikovita skala je lahko naredi1* J« globlji vtis na bolj oddaljenega ribiča, ki je ne vidi tako pogost«' ki posebno na tistega, ki prihaja od ravnega predela Zdobe - ustj* J} Soče ali od Chioggie ob koncu Padske nižine. Po stikih na mori1) vj in na obali, tja do skupnega ribiškega trga v Trstu, so tudi ns*' Iti nbiči spoznali to ime, posebno najbližji, devinski in nabrežinski-*' ■ tREDNISTVO: TRST - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni prodal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: 0Ilca Silvio Pellico 1, 11, Telefon Tl 82 - UPRAVA: (Nadaljevanje sledi) ^trtletna^ 250 ^Ur. ^ polletna 4A00 Ur celoletna ”(ki Ur_- SFRJ posamezna številka »‘tednu in nedeljo 50 para (50 sterift"tiina”rj*e7). din Vi^ir^Iarih^mnar^vTiemo im^‘111 ’(i(MKHi Kl^dlnarjevV' pStM 5£ST “SžnMtvo “Skev« T S mm u Spim ...iso p.______. . ..... __... ... ' **-«Cga Hi Ul v« Iki FRJ: ADIT. JZS. Ljubljana. Stari trg 3/1, telefon 22 707. tekoft raCuc pri Narodni nankl » Ljub’jan1 - 503 3 85 - OGLASI: ' goriške pokrajne se nar-ičajo pr) upravi - iz vseh drugih Italije pri aSocletš Pubblicitš Itaiiana« °*!a"Jlv: Za vsaK mm v ,,rtm enfi«a st.Mpca trgovski 150. finančno uprn mi 250, osmrtnice 150 ur - Mal og.m 40 7u beseda™ '(iL-iasl ^ sk ....... .......... ............“* -STANISLAV RENKO - Izdaja n tiska Založništvo tržaškega čaka. Trst °Rlas’ '***” \ Odgovorni ure-*—