Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedet)ska Izdala celoletno vJugo-slavtll 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t !>lolp. pctlt-vrala mali oglasi po 130 In 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm vtSlne po D ln.'4-ЗО. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din D Pn veciem □ naročilu popust Izide oh -t z J utra) razen pondeljko In dneva po proznlku Uredništvo /e v Kopllar/evl ulici JU. 6,111 Rokopisi se ne vračalo, netranUlrana pisrna se ne sprc/emci/o v- Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2329 Zakai za uradništvo? 0d mnogih strani se je že slišalo vprašanje, zakaj hodi SLS tako z rokavicami okrog uradništva zakaj ne izmenja vsaj na odločujočih mestih gospode, ki so v skrajni opoziciji proti SLS in zakaj ne gleda pri nastavljanju novih moči na politično pristaštvo, da bi se torej ozirala na sistem, kot ga je uvedla v Sloveniji Zerjavova stranka, ko so bili vsi količkaj pomembni politični nasprotniki brzojavno prestavljeni oziroma odstavljeni. Tudi v hrvatskih listih se mnogo bere o tem. Zlasti pa v Sloveniji, ko je bil mogoč celo slučaj, da se je zdelo, kakor da se javnost zanima za to, če ni dobil neki gospod dr. Spiller-Muys, politično vse preje kot pristaš SLS, službe pri oblastnem odboru, za katero se je potegoval. Na drugi strani pa se čujejo pritožbe, zakaj ne poseže SLS vmes, kier njeni nasprotniki-urad-niki in opozicijonalci sabotirajo njeno delo oziroma se zapostavljajo pristaši vladne stranke SLS. Naj nam bo dovoljeno ob tej priliki ponovno začrtati osnovno smer, kot jo zastopa v našem javnem življenju, kar se tiče uradništva. SLS je ljudska stranka; stoji na stališču, da je ona radi naroda, ne narod radi nje. Na ta narod pa gleda vedno v celoti. Tip moderne, povojne upravljajoče države pa je ta, da je ludi v še tako agrarnih državah postalo uradništvo važen činitelj javnega življenja, ne samo radi številčne, ampak tudi dejanske moči, ker smo, hočeš-nočeš, zašli v formali-stično-zvezano življenje in na pota najrazličnejših instanc. Pa tudi, če bi tega pojava ne bilo, s čimur računali bi ne bilo realno, bi uradništvo obstojalo, četudi v manjšem številu in manjši- moči. Življenje ga v tej ali oni obliki zahteva; je bistveno sestavni del naroda, ga moramo priznati. Ljudska stranka, ki gleda na narodno celoto, vidi v njem radi inteligenčne izobrazbe še posebno službo za ljudstvo in ga mora držati ravno s tega stališča ua visoki moralni in strokovni kvalifikaciji. S tega stališča so logična nadaljna sklepanja. Ker gleda ljudska slranka na delo za državo in ljudstvo, ji mora biti pri presoji, kdo to dela, inerodajno v prvi vrsti delo, šele v drugovrstnem pomenu pa politično pristaštvo dotičnega. Samo ob sebi umevno pa je, da mora od uradništva zahtevati, da se svoje službe splošnosti v prid zaveda. Le tako je namreč mogoč idealni pogon, ki terja veliko od posameznika, ko nova država šele oblikuje svoje lice; lo tako je mogoča ljubezen do stanu, do pravega strokovnega napredovanja, požrtvovalnosti do države in ožje domovine; da vidi v svojem delu na celokup-nosti nekaj velikega, v državi nekaj, kar naj izpolnjuje veliko vlogo med drugimi državami, v ljudstvu pa bistveno sestavni del sebe in obratno. Brez dvoma bi bilo idealno, če bi se radi tega osnovnega načela tudi uradništvo politično organiziralo v tisti politični stranki, ki je ne samo po svojem programu, ampak tudi dejansko resnična predstaviteljica slovenskega naroda, v položaju odločujoče vladne stranke še posebej. Političen nazor je namreč v modernem državljanu, v demokratični državi vez, ki ga s somišljeniki vseh stanov in naroda najožje druži s splošnostjo. ki rodi zaupanje in planiti ljubezen do dela in požrtvovalnosti. Ce pa to v Sloveniji še ni slučaj, ali naj SLS odstopi od svojega osnovnega programa — dela splošnosti v prid? Nikdar in nikakor ne! Zato naj ne mislijo tisti uradniki, ki hočejo sabotirati splošno ljudsko zamisel SLS nekaterim demokratom v prid, da se bo to stanje obdržalo. Naj ne mislijo gospodje, ki se norčujejo z vladnega položaja SLS in šikanirajo, odstavljajo in prestavljajo ravno pristaše SLS, utihotapljajo akte in podpise, zaklepajo akte v miznice, ki se trudijo dokazati, da je SLS brezpomembna opozicijonalna stranka izza časa PP-re-žiina, da ostanejo li slučaji neopažeui! Naj ne mislijo, da bodo s starimi metodami ined ljudstvom usilili mnenje, kot da je stranka napram takemu uredništvu brez moči. Vse je znano! Kakor je SLS dosledno trebila povsod, kjer se je pokazala pijavka, ne bo odnehala tudi pri uredništvu, dokler se ne zlije — bodisi te ali one politične pripadnosti! — z narodom v pošteno in delovno ljudsko celoto! Nuncij Ciriaci pri Masar.vku. Prezident Masaryk je v slavnostni avdijenci sprejel novega jinpeževega nuncija Ciriacija, ki mu je predložil svoja poverllna pisma. Sedanja olada - edina r Belgrad, 12. maja. (Гс1. »Slov.«) Včerajšnja seja radikalnega kluba, ki je prinesla končnoveljavno rešitev, je predmet splošnih komentarjev. Večina politikov je mnenja, da je na včerajšnji seji NRS-kluba sprejeta resolucija presekala vse intrige, ki so se delale na račun nekakega nezadovoljstva posameznikov v NRS. Mnenja so, da je vlada dobila popolno zadoščenje in da bo odslej tudi NRS klub enotno podpiral vlado v njenem delu. O tej resoluciji nam je ugleden radikal izjavil sledeče: »Naše težnje gredo za tem, da se ne izzivajo nobeni novi spori in dobro jc, ker smo v tem uspeli. G. Vukičevič se je izkazal kot odličen taktik. Vsi, ki smo mnenja, da vodi dobro politiko, smo sedaj v ugodnem položaju nagiasiti to njegovo uvidevnost, ker jc pokazal željo, da ne žel, borbe proti svojim osebnim nasprotnikom. V resoluciji se jc povedalo vse, kar je bilo treba povedati. NRS je pri izvajanju državnega programa enotna. To najbolj kaže rcsolucija. Obenem stavlja v prvo vrsto tista vprašanja, ki so važna za državne interese. Značilna je tudi Vukičevičeva izjava, da se z njim strinja g. Stanojevič. Iz tega se najboljše vidi, da on ni proti glavnemu odboru, marveč zanj. Seveda jc on za pravi glavni odbor, ne pa za glavni odbor, ki ga predstavlja par politikov, ki niso aktivni. Vukičevičeva politika se je odobrila. Njegova teza je zmagala. Namreč teza, da je vladna politika dobra in da je današnja kombinacija najboljša, ki jo lahko imamo v danem trenutku.« Slične komentarje o današnjem položaju prinaša tudi glavni organ DS. V uvodniku pod naslovom »Edina pot« piše med drugim sledeče: »Koalicijska vlada, ki je danes na čelu državne uprave, se lahko smatra kot rezul-tanta splošnega političnega položaja, ki je obstojal pred to kombinacijo. Tu moramo razumeti tako stanje v posameznih političnih strankah in nastopanje posameznih politikov in strank, kakor tudi neobhodno potrebo, da se v teh težavnih časih stori vse, kar je mogoče za zboljšanje pravnega, gospodarskega in finančnega stanja v državi. V takih razmerah je sedanja koalicija edina pot, da se da državi parlamentarna vlada, ki sc naslanja na dvetretjinsko večino in dela na ureditvi vprašanj, ki so na dnevnem redu. Z ozirom na resnost razmer in izkustev, ki smo jih dosedaj imeli, se ne morejo ponavljati eksperimenti z vladami, ki bi bile odvisne od g. Radiča.« V nadaljnjem uvodnik ostro obračunava s Stjepanom Radičem in Pribičevičem ter njunim delovanjem. Njihovo delo se slika kot delo ljudi, ki delajo proti državi in interesom ljudstva. Ostrina tega članka, kolikor se tiče KDK, Pribičeviča in Stjepana Radiča, je zelo značilna za razpoloženje v demokratskih krogih. Kakor znano, je takšno razpoloženje ludi v radikalnih krogih. Organ NRS je nedavno prinesel uvodnik, v katerem pravi, da sc mora Radičevo in Pribičevičevo delovanje podvreči strogi kontroli, ker prehaja tudi pc zakonu dovoljene meje. U5!E r Belgrad, 12. maja. (Tel. »Slov.«) Resolucija Centrale industrijskih korporacij opozarja v prvem delu vlado na delo gospodarskih organizacij Društva narodov in jo poziva, da z vsemi sredstvi podpira naše delegate in strokovnjake pri Društvu narodov, da bi naša država mogla uspešno sodelovati v tej važni organizaciji pri Društvu narodov. V drugem delu resolucije se zahteva, da sc davek na poslovni promet ukine čimprej kot nepravičen, nesocialen in nemoderen. V tretjem delil sc govori o samoupravah »Oživotvorjeuje oblastnih samouprav, nc da bi se zasigurala materialna sredstva, jc imelo za posledico, da so oblasti v svojih proračunih naložila gospodarstvu, posebno pa industriji nova bremena brez sistema in brez racionalnosti. To stanje, ki se je ustvarilo na ta način v zvezi z neurejenimi in pretiranimi občinskimi dokladami, na najbolj nevaren način ogroža naše gospodarstvo. Preti namreč nevarnost, da sc naša kraljevina razdeli na veliko število področij z različnimi finančnimi režimi. Oblastne samouprave pozdravljamo v cilju decentralizacije in zboljšanja uprave. Obenem naglašamo, da se poglobitev samouprav more izvršiti v soglasju s potrebami vseh gospodarskih področij in za njihovo davčno moč racionalna in sistematična Zato skupščina prosi vlado, da naj še letos novelira zakon o ureditvi fiskalnih dohodkov oblastnih in občinskih samouprav po sledečih načelih: a) Obremenitev gospodarstva s fiskalič-nimi dokladami za oblasti in občine mora biti v najvišji meri enakomerna za vse kraje, kakor tudi sorazmerna davčni moči posameznih gospodarskih področij. b) Uprava oblasti in občin, kakor tudi davkov v njihovo korist mora biti enotna in čim cenejša. c) Ustanoviti se morajo jamstva, da se vodi finančna in gospodarska politika samouprav v soglasju z ono države. Da sc te zahteve uresničijo, je treba: 1. Da se teritori-jalna področja oblasti povečajo s tem, da se zniža število oblasti. 2. Da država uredi in upraylja z davki večjega značaja, to jc z večjimi dohodki in da odstopi tangenlc oblastem in občinam po sorazmerju, kakor so bili ti davki v posameznih krajih. Z davki manjšega in lokalnejšega značaja pa bi upravljale občine in oblasti v okviru državnih zakonov. 3. Da finančni minister obdrži nadzorstvo nad proračuni samouprav s pravico veta v slučaju, da so bili sklepi samouprav škodljivi za državne finančne interese. Skupščina prosi, da se čimpreje sprejme zakon o ureditvi fiskalnih samoupravnih dohodkov v soglasju z gospodarskimi krogi. V četrtem oddelku se pravi, da jc novi j službenižki davek sicer prinesel nekaj ulaj-I šav za uslužbence, ki imajo manj kot 4000 Din I mesečnih dohodkov, za druge, ki imajo do-! hodkov več, je pa zelo visok. Zato je polreb-' no tudi v tem oziru reincdurc. — V petem oddelku govori rcsolucija o zahtevah, da sc čimpreje uveljavijo novi zakonski jjredpisi o postopanju pri državnih nabavah v zaščito in napredek domače industrije. Šesta točka govori o nabavi premoga za državne žcleznicc. Ugotavlja sc, da je sedanje stanje za našo premogokopno industrijo neznosno in da ne odgovarja niti interesom državnih železnic, niti interesom našega narodnega gospodarstva. Zalo skupščina zahtevi' od ministra železnic: 1. da sc končno izda pravilnik o dobavi premoga drž. železnicam in da sc pri tej priliki tehnični pogoji prilagodijo posebnostim naših domačih premogo-kopnih bazenov, 2. da se uredi dobava premoga, bodisi z licitacijo, bodisi na drug način, 3. da sc ugotovijo cene za premog za državne železnice, 4. da sc likvidirajo vsi računi in da se takoj izplačajo. — V poslednji '.očki se govori o dolgoletnih posojilih v zvezi z našim posojilom v Londonu. Seia narodne skupščine r Belgrad, 12. maja. (Tel. »Slov.«) Narodna skupščina je danes razpravljala o nujnem predlogu KDK o ukrepih za zaščito narodnih poslancev. Pravosodni minister jc odgovoril, da obžaluje, kar se jc dogodilo s poslancem Kosanovičem, vendar je mnenja, da je sedanja zakonodaja itak dovolj jasna, in da posebnih ukrepov ni mogoče podvzeti. Zato nujnosti ne prejema. Večina jc odbila nujnost Grisogonovcga in Kosanovičevega predloga. Drugi nujni predlog sam. demokratov se je tikal ukinitve invalidskega zavoda v Ze-munu. Nujnost tega zakona je bila odklonjena. V tretjem nujnem zakonu zahteva poslanec Grisogono (SDS) ccnen prevoz hrane v pasivne kraje. Minister izjavlja, da nujnosti nc sprejema, ker se itak dela na tem. Nato je skupščinski predsednik odgovarjal na vprašanje narodnega poslanca Vlade Grgureviča (NRS). V svojem vprašanju govori o anketi, ki preiskuje tako zvanc gozdne afere v Bosni. V tej anketi sc nahaja radičevec Sli tej, na čigar predlog se jc ludi ta anketa sestavila. Grgurevič podrobno slika Šutejevo delovanje. Poslanec zahteva, da predsednik ukrene, da Šutej ne bo več član ankete. Grgurevič je svoje vprašanje obrazložil tudi ustmeno. Navajal je različna dejstva o delovanju lega Radičevega prvaka. Grguro-vičeva izvajanja so tako vplivala na radičev-ce, da so pričeli delati velik kraval, da ne Upravo /e vKopliarievi ui.&i.U * Cekuvnl račun: С/иМ/шш štev. 10.G.50 tri 10.349 xa Inserate, Sarajevošl.7S63. Zarjreb št. 39.011. Vraga ln Itunai it. 24.797 bi skupščina mogla slišati poslančcvih Izvajanj. Nato se jc seja prekinila. Na popoldanski seji jc prišel v razpravo zakon o pobijanju kužnih bolezni. Kmetijski minister je v svojem ekspozeju naglasil, da smo imeli dosedaj pet različnih tozadevnih zakonov. Za izvajanje tega novega zakona, ki je bil sprejet v odboru, je potrebno šest mesecev. Koristi tega novega zakona so sledeče: 1. Moderen način borbe proti kužnim boleznim, 2. enotno postopanje in pobijanje kužnih bolezni in večji uspehi storjenih ukrepov, 3. pomoč tistim, katerih živina je obolela radi neozdrav* ljivih kužnih bolezni, katerih živina sc je morala radi tega ubiti, 4. olajšanje v jjroinetu z živino sploh, j^osebno pri sklepanju veterinarskih konvencij z inozemstvom. Brez enotnega zakona sc ne bi mogli pravilno izvajati predj:>isi o zavarovanju živine. Načrt se je izdelal na podlagi modernih pridobitev veterinarskih znanosti. Pri tem se je oziralo n» posebne razmere v naši državi. Radičcvcc Ncudorfer, ki je edini govoril k temu zakonu, se je pritoževal, zakaj jc vlada tako pozno predložila ta zakon narodni skupščini. Mcdklic: »Saj ste imeli dovolj časa Puclja za kmetijskega ministra, pa le ni ničesar naredil.« Po teli in drugih medklicih jc Neudorfcr umolknil. Večina je zakon sprejela. Slovenski čfcerati v Belgradu r Belgrad. 12. maja. (Tel. »Slov. ) Slovenski lilorali, k; so včeraj prispeli v Ilejgrad na povabilo tukajšujega Pon-klulia. so bili. danes opoldni gosi.je notranjega ministru dr. Korošca. Tekom dneva mi obiskali razne lft'1-grujske zanimivosti. Ob pol T so priredili slovenski literarni večer. Vseučiliškn dvorana, kjer .so je prireditev vršila, ji1 bila nabito polna. Ob prihodu v dvorano so bili književniki burno pozdravljeni in aplavdirnni. Slavnostni večer je otvoril s pozdravom predsednik belgrajskega Peu-klutia prosvetni minister Milan Grol, ki je v svojem govoru očrlal smernice iu delokrog Pen-kluba. Po njegovem govoru je Božidar Borko v srbohrvaščini predaval o slovenski književnosti iu o najpomembnejših pisateljih in pesnikih. Posebno je orisal življenju in književno delovanje navzočih slovenskih književnikov. Nato so navzoči slovenski člani Pcn-kluba brali posebno znamenite pesmi in poglavja i/, -vo.jih književnih del. Anton Vodnik je čila! pesmi i/, knjig Žalostne roke in Vigilije , Anten Novačim: Santosilnik . dialog i/, dramo Herman Celjski in Komita . I ranr Aibrecht: Misleria Dolorosa« in Pesmi i/, življenja', Prane Finžgar poglavje o bitki pri Noluuu i/, knjige »Pod svobodnim solncem . Oton Zupančič pa svoje pesmi. Navzoče občinstvo je vse naše slovenske liternte poslušalo liho iu pazljivo. Ob koncu so bili burno aplavdirani. Med poslušalci smo opazili mnogo odličnih srbskih iu slovenskih osebnosti, med njimi notranjega ministra dr. Korošca. Dr. Nstlačen posre^uie r Belgrad, 12. maja. (Tel. Slov. ) Predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Marko Natlačen je imel danes dolge konference s trgovinskim, prosvetnim ministrom, ministrom za socialno politiko ter z načelnikom fin. ministrstva za financiranje samouprav Tosičem o zadevah ljubljanske samouprave. Predsednik dr. Natlačen je s temi konferencami in uspehi v glavnem zadovoljen. Prehud napad na prosvetno upravo V listu »Slovenec« št. 104 od 6. maja 1928, lelo LVI, v 4 stolpcu, na prvi strani se nahaja notica pod napisom: »Prehud najiad na prosvetno upravo.« Na podlagi čl. 26 in 27 zakona o tisku, prosiva, da sprejmete in natisnite ta popravek: Nj res, da vsebujejo članki, ki so v zadnjem času izšli v »Učiteljskem tovarišu« pod napisom »Kaj se godi«, osebne in .neutemeljene napade ali težke žalitve za prosvetno upravo. Ni res, da so ti članki brez vsake itvarne podlage. Nasprotno imajo ti članki vseskozi stvarno podlago in se resničnost njih vsebine vsak čas lahko dokaže pred pristojnim sodiščem. Ljubljana, dno 10. maja 1028. iudiej Skuli, Ivau Dimnik. MALI OGLASI Vaaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda ЛО par. Najmanjši oglas 3 ali 9 Din. Oglasi nad devet mtlo ee računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. S/užbe /šče/v Kroj. pomočnik išče službe; gre tudi nekaj časa brez plače. — Naslov: Stanko Lavriha, Dolga njiva, p. Vel. Loka. Mizar, po m of ti i ka sprejme takoj Iv. čenčlč, Selca nad Škofjo Loko. Gospodinja (VCirtschaftcrin) - snažna, marljiva, dobra kuharica, vešča nemščine, z dobrimi, dolgoletnimi spričevali, se išče ta takojšnji nastop. Izvežbana mora biti v izdelovanju surovega masla, samostojnem vodstvu hišnega gospodinjstva in v nadzorstvu kuhinje in perutnine. Ponudbe na upravo Dobra barona Olterdelsa - Be-žancc, pošta Pregrada. Posestva Proda se pol hiše v lepem, industrij, kraju na Gorenjskem, poleg kolodvora, zaradi neznosnih sorodniških razmer, kakor tudi pol vrta. Naslov in pogoje pod Stev. 4604 na upravo »Slov,« Cena nizka. Trgovska hiša z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda v Kranju št. 109, na Glav nem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov: Kati V a j t, Kranj jkx/o kupi? Majhna trgovina, združena s strojnim pletenjem, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 4526. Kratek glasovir črn, in vinski SODI (pol-njaki), naprodaj. Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21 Stanovanje Sobo in kuhinjo, iščeta 2 osebi. — Naslov pove uprava Slovenca št. 4042. Solnčne sobe čiste, sc oddajo. Naslov v upravi pod štev. 4070. . Tričlanska družina sami odrasli, išče dvo-event. enosobno STANOVANJE s kuhinjo in pritiklinami, nc preveč oddaljeno od bolnice. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Za avgust«. Prodam po ugod. ceni le po. visokopritl. gostilniško lljcn z lepimi beto IIIOU niranimi kletmi, z inventarjem. Poslopje novo, 4 orale njiv, velik vrt električ. razsvetljava, tik železnice, prometni kraj okolica Maribora. Franc Sušterič, Hotinia vas — Slivnica pri Mariboru, :GA zA*1 POVJOD Hlode Stanovanje treh sob, z vsemi pritiklinami, v središču me-šta, se takoj odda. Vprašati Miklošičeva cesta It. 7, III. nadstr., »Vzajemna posojilnica« - od 4 do 6. smrekove in jelove, vsako količino in v vseh dolžinah, od 4 m navzgor, kupimo franko vagon nakladalna postaja. Ponudbe s količino in ceno na: I. Magušar & Co., družba z o. z. Vrhnika. Pisarniški prostori skladišča, delavnice, hlevi, se oddajo v najem v središču mesta. Naslov pove uprava lista pod št. 4012. Trgovina se odda z mešanim blagom na prometnem kraju Gorenjske, z vso zalogo in inventarjem in lahko tudi s koncesijo, oziroma se sprejme tudi družabnik. Ponudbe na upravo lista pod: »Takoi 4082«. Srebrne krone zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, Prešernova 1, Ljublj. škurete kratice 12 in 13 mm, kupimo več vagonov. - Ponudbe pod: »Za zaboje« št. 4545 na upravo lista. Pisalni stroj rabljen in dobro ohranjen se kupi. Naslov v upravi lista pod št. 154. Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. Tovorni avto Blanchl, 30 HP, ton ski, v popolnoma dobrem stanju, z dobro pnevmatiko, za nizko ceno, tudi na obroke, prodam. Na ogled: Ljubllana, Kolodvorska ulica, v garaži Žužek. - Natančna pojasnila daje: Franc Poholc, Planina pri Rakeku. AJDO mlevsko, 1—2 vagona, takoj proda Kmetijska zadruga ▼ Ptufu. A"asa očrt Gospodinje! • Poskusite Nad 100 centov dobrega sena in detelje je naprodaj v ljubljanski okolici. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 4043, Peugeot 11-35 štirisedežen, dobro ohranjen, se ceno proda. Naslov v upravi pod 4046. Vezan kozolec dvojni, v jako dobrem stanju, z eternitom krit, se proda. Poizve se pri Ivanu Novak, gostilna, Vižmarje — Šent Vid. Trbov. premog DRVA. — POGAČNIK, Bohoričeva ulica št. 5, Ljubljana. Telefon 20-59. Javna dražba lova občine Pifava Gorica bo dne 24. maja ob 9. uri pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu. PSenlCno moko najboljših mlinov nudi na jo« и»ј» veletrgovina Hta in mlevskin izdelkov A. VOLK. Llnbllano Real jeva cest« it. 34. Pazite na obleke ker si veliko veliko lahko prihranite, če jo daste čistiti in barvati v kemično pralnico, kjer je cena najnižja in najbolj solidna postrežba. Anion Doc Ljubljana Selenbnrgova ulica t.II. Tovarna: VIC-GLINCE. Otomane 630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu. Pri večjem od-emu za hotele in prenočišča še popust. Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetniltvo, Marijin trg 2. Zimo najboljša in najcenejša pri II. Mastcrl tovarna žime Stražišče pri Kranju. ** NalboilSl Д hohsi Čebln, Wolfova 1/2 Izšel je novi obširni katalog modernega pohištva — Razpošiljava ga proti predplačilu 30 Din v gotovini ali v znamkah. — Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Vid n. Ljubljano. Volna - bombaž za strojno pletenj« ln ročna dela, dobite po ZMP" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vr-varni Jugoslavije: Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška a 1503 Poizvedbe Jazbečar rjave barve, se je izgubil. - Odda naj se proti nagradi na Poljanski cesti it. 8 pri Kornu. Preklicujem Zena in njena hojal Neki duhoviti Francoz trdi: Plemenitost žene spoznaš po njeni hoji. Ritem, elastičnost, siguren korak so lastnost žene, ki se noče prištevati med povprečne. PALMA-KAUČUK PETE Vam dajo siguren in elastičen korak. Na čevlje s francoskimi petami Vam vsak čevljar _pritrdi nove tanke PALMA-LOUIS pete. IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII Opozarjamo na .Mali oglasnik' žaljivke, iznešene napram Tereziji Porenta, Virlog št. 17, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe Marija PreVvo2: v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki. Od hiše do hiše gre glas po deželi, da ni boljšega mlina kot fe GAZELA MILO, ki se odllkuie zlasti po svojih Izdatnih In obilnih penah E?'IEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII= Dr. Julijan Kotzmuth, višji okraj, zdravnik v pok., naznanja v svojem in v imenu ostalega sorodstva žalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, gospa danes dne 11. maja ob Ml zjutra) bogovdano preminula. _ Truplo bo blagoslovljeno dne 13. maja ob 1 popoldne v Dol. Logatcu, potem prepeljano v Ljubljano v rojstno hišo, Mestni trg štev. 6. — Pogreb se bo vršil v nedeljo dne 13. maja ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu, kjer položimo blago pokojnico k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Dolnji Logatec - Ljubljana, dne 11. maja 1928. Henrik Sienkiewicz: 10 Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. »Le imej jo! Stori to nam na ljubo!« »Naj ti Bog da srečo k je rekel Jan kot najstarejši, dvignil oči proti nebu in stegnil roke, kakor da bi ga hotel blagosloviti. Ciprianovič je stal sredi njih zmeden in rdeč kakor mak. »O, Bog!« je s težavo vzdihnil. Srce mu je zastalo že pri sami misli na to. Že dve leti je bival pri očetu sredi gozdov, v tej samoti ni videl nobene ženske in zato je ljubka panna Sieninska nanj napravila tem večji vtis. Sicer je že videl slične gospodične v Brzežanah, kamor ga je bil oče poslal pred leti na dvor ugledne velikaške rodbine, da bi si pridobil nekoliko olike ter pravnega in državno-pravnega znanja. A takrat je bil še skoro deček. Od tedaj se ni več kretal v takih družbah in sčasoma je skoro pozabil na te nove vtise. Danes je v gozdni samoti po dolgem presledku nepričakovano zagledal to dražestno cvetko in zdaj so mu dejali: »Vzemi jo!« Ni čuda, da se je zmedel in vnovič rekel: »Moj Bog, kako bi si upal!« Л bratje Bukojemski, kakor pač vsi vinjeni ljudje, niso razumeli, da more imeti sploh kakšne pomisleke in vedno bolj silili vanj: »Samo na ta način ne bo nobeden izmed nas zavidal drugemu,« je rekel Luka, »in zato jo le imej! saj pojdemo itak vsi na vojno, ker smo se že naveličali tičati v tem gozdu. Poleg tega dobivamo kot kraljevski nadlogarji samo trideset tolarjev letne plače, s tem pa človek ne more dobro živeti. Saj veš, Za Jugoslovansko tlakarao * Ltubli&nii Karel Ce& da nimamo niti za pijačo. Prodali smo celo naše konje in zdaj moramo poditi volkove s tvojimi kmečkimi kljuseti. Sirote brez staršev imajo res žalostno življenje! Boljše je, da nam vzamejo življenje sovražniki. Vzemi jo torej, nam na ljubo!« »Vzemi jo no!« je zaklical Jan. »Mi pa pojdemo v Avstrijo k panu Ljubomirskemu, da pomagamo Nemcem j>osekati Turke!« »Takoj jo vzemi!« »Jutri naj bo poroka!« A Ciprianovič je presenečenje že premagal. Nenadoma se je tako iztreznil, kakor da tekom dneva ni ničesar pil. »Fantje, premislite no, prosim vas, kaj vse čvekate! Kakor da bi bilo treba vprašati samo vas ali mene! Kaj bo rekla pa gospodična ali njen varuh? 0, ta Pongovski je ponosen, ošaben gospod! In če bi me tudi gospodična sčasoma vzljubila, bo ostala nedvomno rajši stara devica, kakor da bi hotela vzeti nemaniča. Kaj imam jaz in kaj vi?!« »No, no,« je zamrmral Jan, »mar je ta plemeniti Pongovski kaštelan Krakovski* ali druga slična visoka živina? Ce z njim sedimo za mizo, naj nas nikar prekislo ne gleda. Boljše bo za njegovo dragoceno osebnost! Menda niso Bukojemski preslabi ženini za njegovo hišo! Sicer je res že star in ga bo kmalu pobrala smrt, a pazi naj, da mu sveti Peter ne pri-ščipne prstov med nebeškimi vrati! Le postavi se za nas v bran, ljubi sveti Peter, pa mu povej,^ kdaj naj se zglasi: Dragi sinko! V življenju si bil ošaben napram mojim sorodnikom, zato pojdi zdaj, kamor te je volja! A dokler živimo, se ne damo zapostavljati! ♦ Kasztelan, prvotno poveljnik kraljevskega utrjenega gradu in okoliške plemiške brambe, je postal pozneje visok upraven oz. soden oblastnik. Bil je prvi po vojvodi, ki je upravljal dotično deželo. Nikdar — če nimamo premoženja, naj nas pa po strani gledajo in z nami ravnajo kakor z navadnimi kmeti! To naj bo plačilo, ki ga prejmemo za svoje rane in kri, za vse usluge, ki smo jih izkazali domovini? No, dragi bratci, sirote uboge! marsikaj smo že morali v življenju prestati, a takšne krivice še nismo doživeli!« »Tako je, res je!« so v odgovor žalostno zaklicali Matevž, Luka in Marko in od ginjenosti so jim zopet stekli po licih potoki solza. A ko so se izjokali, so se zopet razsrdili in rekli, da take krivice ne morejo pustiti brez maščevanja. Marko, ki je bil izmed vseh bratov najbolj vročekrven, je na to prvi mislil: »Žalibog, da mu ne moremo ponuditi dvoboja, ker je star in brez roke. Kako bi držal sabljo? A če nam da na katerikoli način občutiti svoje zaničevanje, se moramo kljub temu maščevati! Zdaj pa povejte, kaj naj storimo, preudarite vso stvar!« »Meni so noge strašno zamrznile, ko smo tekli I«) snegu,« je dejal Luka, »in zdaj so vse vnete. Tako me boli, da vam ne morem ničesar svetovali.« »Jaz tudi ne. Imam prevročo glavo.« »0, saj se ti tudi ne bo treba napenjati. Imaš tako puhlo glavo, da ne bi itak nič pametnega povedal.« »Le začnite se zopet prepirati, namesto da bi si kaj izmislili in nasvetovali!« je jezno zaklical Marko. »Kaj pa mu bomo povedali?« Zdaj je posegel vmes Ciprianovič. »Komu pa hočete kaj povedati?« je vprašal. »Pongovskemu, seveda. Saj mu moramo odgovoriti.« »Na kaj pa?« »Saj res, na kaj? Na kaj vendar?« S 63 > f e a • Vi 5 E. oo C ® e S c w r t rr c 2 Ж 4 r- Г i c g > - N. P н os g- as ~ 9 S. i O O " Г N Б- p 5Г * 5 B 15 C «J O > Ф _ n N NJ £ B S _ 8- s »—1 sr O 5 _ B to « . 5 CL < B Л - a - S- co C. tj m co < rt e Ф t — 4n ^ e N c 5 v—■ • - o O g. g S o f 5- P g 1 i« Is IO џ F g i S l f s 8bS N ~ «i O 3 p-S D j5 Ff!T| « 00 < o 2 » <= P* M< « N cr 1' d. m i » s v »C 3 li 6 a. m K O S.' " F * ® ► 8 N "S SJ lzdai&teli: dr. Fi. Knlovec Uredniki Franc Teraetflavi S filmom se je I. internacionalni katoliški kongres v Haagu Pod zaščito internacijonalne zveze ženskih kat. lig, ki je imela svoj kongres prejšnji teden v Haagu, se je vršil tudi I. kinematografski kongres, kateri je razpravljal v vseh mogočih vprašanjih, ki se tičejo kina in filma Zborovanje je pripravil rotterdainski odbor z g. Rozemeyerjem na čelu. Obravnavali so se sledeči filmi: 1. šolski film v strogem smislu besede, 2. kulturni film, 3. zabavni film. Kongres je razpravljal o pozitivnem in negativnem značaju tega problema, ter sklenil temu primerne resolucije proti slabemu filmu in dal smernice propagandi za dobre filme. Kongres je zlasti povdaril velikanski pomen, katerega zavzema tilm med sodobnim človeštvom. Kino globoko upliva na življenje individualno kakor tudi na celo družbo. Največji je pa njegov vpliv na ljudske mase, zlasti na one, ki so najbolj podvržene slabemu vplivu. Vprašanje je, kako te široke mase obvarovati pred slabim vplivom. Izborne nasvete so podali zlasti nemški zastopniki glede cenzure. Filmska cenzura mora biti po vseh državah Vpeljati sc mora nov zakon tam, kier vladajo še stari predpisi. V večini dr- Kitajski kino-totograU ua otoku Sauuianu filmajo došlc goste k posvečenju novega Škota Walsha. žav so se že po vojni upeljali temu primerni zakoni. Pri nas v Jugoslaviji doslej še ni bilo nikake spremembe. Kot splošna želja zastopnikov so obveljale sledeče smernice za filmsko cenzuro. Prepovedo naj se: i. vsi filmi, ki širijo sovraštvo med narodi, 2. oni, ki škodujejo javnemu redu in varnosti, 3. oni, ki žalijo verski čut in 4. kateri vplivajo kvarno na gledalce. Kongres sc je temeljito pečal tudi s tako-zvaniini mladinskimi kini, ter je sprejel sledeče imernice, katere naj bi katoliške organizacijo skušale uveljaviti vsaka v svoji državi. 1. Predstave, katere so dostopne mladini, morajo obsegati program, kateri je bil odobren od mladinskega skrbstva; 2. Mladina se sme udeležiti le takih pred-•tav, ki so namenjene izključno mladi. Dostoo k drugim predstavam ni dovoljen tudi v spremstvu odraslih; 3. Programi, slike in letaki ne sinejo obsegati ničesar, kar se ne spodobi za mladino. 4. Mladina hodi v mladinsko gledališče ločeno po spolu; 5. Med posameznimi točkami naj bedo primerni odmori za oddih. Prav tako naj se skrbi za zračenje prostorov, kateri morajo biti zadostno razsvetljeni; 6. Med mladinsko predstavo in med nato sledečo predstavo za odrasle, mora biti vsaj dvajset miuut presledka; 7. Gledišča v zloglasnih predmestjih ne smejo uprizarjati mladinskih predstav; S. Mladinske predstave morajo biti po zimi končane vsaj ob 8, po leti ob 9; 9. Mladinske predstave se ne smejo vršiti prepogosto, kvečjemu dvakrat na teden; 10. Mladinske predstave naj bodo vedno nadzorovane od zanesljive osebe mladinskega skrbstva. Na vsak način naj se mladina pod šestim letom ne pripusti k nobeni kino-pred-stavi. Treba pa je dalje ločiti filme za mladino med 6 in 14 letom, ter med za mladino med 14 in 18 letom. Da bi dobili katoličani v vseh državah celoten pregled dobrih in slabih filmov, zato se je osnovala osrednja pisarna. Ta osrednja pisarna ima v vsaki državi svoje filijalke v obliki kat. organizacije, ki se izključno peča s problemi kinematografa in filma. Iz teh nacionalnih organizacij se je osnoval centralni odbor, katerega predsednik je dr. Lrnst iz Mtin-chena. Tajništvo se je provizorično naselilo v Parizu, To tajništvo mora tekom leta izdati katalog vseh filmov, kjer bodo filmi označeni kot primerni za mladino, za šolo, za društva, za gledišča, označeni pa bodo tudi filmi s proti-katoliško tendenco. Vsaka organizacija naj v svoji državi pospešuje produkcijo dobrih filmov, katere bo potom osrednje pisarne spravila na mednarodni trg. Ker so bili na kongresu zastopani tudi zastopniki katoliške filmske industrije iz Berlina, Miinchena, iz Diisseldorfa, s Pariza, z Liona, iz Milana in Briisselnn so ti napravili poseben sklep, da ne bodo filmali istih predmetov oz. dram več kot enkrat. Kongres se je obrnil tudi na nekatoliške proizvajalce filmov, s prošnjo, naj ti upoštevajo sklepe in zah teve katolikov, ker bi bili sicer katoličani prisiljeni bojkotirati ali intenzivno pobijati njihovo produkcijo. Zbor jc nadalje zainteresiral za filmsko centralo tudi mednarodni tisk. Osrednji odbor bo poslal na vsa uredništva ocene posa-i icznih filmov. Na kongresu je bilo 18 refera-inv, katere so podali zastopniki raznih naro lov. Debate so se udeleževale zlasti zastopnice rdnarodne katoliške ženske zveze Ta teden zboruje v Haagu mednai !»ii kongres za šolski kino in film. Istočasno se treba sprijazniti vrši tamkaj internacionalna filmska razstava, kjer je močno zastopana izmed slovanskih držav — Rusija. Za kongres je vladalo po državah veliko zanimanje, kar nam dokazuje skoro popolna udeležba vseh katoliških evropejskih držav Jugoslavijo je zastopala na tem kongresu Prosvetna zveza po svojem tajniku. Kongres je podal dokaz, da tvori film to-časno bistveni del človeške kulture. Ta nova velesila upliva dobro pa tudi slabo. 51.000 kino-gledišč na zemeljski obli reprezentira ogromno kulturno silo. Film je takorekoč danes nosilec idej za široke sloje ljudstva. Zato je bil skrajni čas, da so se zganile kat. organizacije in strnile na tem polju v enotno fronto za dober katoliški film. Širina filma za naše DOtrebe Kino je postal živa knjiga današnjega časa. Če bi hoteli o njem moralizirati, bi morali pod-črtavati v glavnem isto kar pri knjigi. Toda to preskočimo. Nesporno je, da bi bil kino lahko eden največjih vzgojiteljev in učiteljev današnjega časa. Zelo se dela na tem, da se sedanje večinoma slabe predstave v kinih zamenjajo z dobrimi ali vsaj z boljšimi. Toda to je poglavje zase. Razvoj in širjenje kina je pa postavil na slovensko mizo o kinu novo vprašanje, ki je v prvi vrsti tehnično in denarno: Za kakšen format filma naj se odločim pri nabavi kino aparata za projiciranje oziroma za snemanje (fil-manje). Znano je, da so filmske slike, ki se kot žive projicirajo na razpeto platno, nanizane na dolgem traku od prozorne tvarine (celuloida), na takozvanem filmu. Films' tehnika se je pri izbiri širine filmskega traka udomačila pri treh različnih širinah. Normalna širina znaša 32 do 35 mm, ozka okoli 16 in najožja 9.5 mm. Kljub tej omejitvi se nahajamo glede filmove širine v pravem labirintu. Vsaka firma ima namreč svojo normalno in svojo ozko širino, ki se ločijo med seboj le za kakšnega pol mm. Ta raznolikost je bolj usodna, kakor bi človek na prvi pogled mislil. Z enim in istim aparatom, ki te stane okrogle tisočake, moreš projicirati samo filme z eno samo točno določeno širino. Vse življenje na drugih filmih, ki jih je izdelalo drugo podjetje, so zate brez vrednosti, in to zaradi neznatne razlike kakšnega pol mm v filmovi širini. Prav lako, če si sani kaj filmal, moreš to pred občinstvom pokazati samo tam, kjer imajo projekcijski aparat za širino tvojega filma. Tako se je porabnost aparatov na škodo kupcev in na korist tovarn in podjetij silno omejila. Za normalno širino si prizadevajo, da bi se zedi-nili, in se je to že precej posrečilo. Najožji format je tudi samo eden, namreč s širino 9.5 mm. Povsem divji ie še srednji ozki format (okoli 16 mm). Vprašanje jc za naše razmere '.oliko bolj važno, ker so si začele šole. zavodi, društva in tudi zasebniki naročati projekcijske aparate za kino. Za kakšen format naj se odločilo? Enotnost je koristna zlasti tudi zaradi tega, ker si petem lahko iflme med seboj posojujejo in se stroški tako zelo znižajo. Aparati za normalno širino so skoro predragi in za večino zadevnih prostornih prilik nepotrebni. Filmska podjetja kopirajo vse svoje filme na vseh svojih širinah. Zato so naročniku kakršnegakoli aparata iste firme na razpolago vsi filmi tistega podjetja Dvorane, ki jih porabljajo naše šole in društva, so skoro brez izjeme tako velike, da zadostuje, če jc projicirana slika široka okoli 2 do 3 metre. Gre torej za to, katera širina filma da za to širino projicirane slike dovolj jasno in ostro sliko. Poskusi z aparatom za najožje filme 9.5 mm (Pathe Baby) dokazujejo, da ta širina povsem zadostuje. Matematično jasno je seveda, da širši film kaže i^neiše in ostrejše projicirane slike iste velikosti. Vendar je ta razlika tako majhna, da jo opazi ramo strokovnjak, dočim je povprečni gledalec ne zazna, razen morda razliko med normalnim in najožjim formatom. Zlasti neznatna je raz- Počiščena tla so želja vsake gospodinje. Zato uporabljajte Schicht uOV Ominol lika med ozkim in najožjim formatom. Tudi matematično (v številkah izraženo). Razvidno je to zlasti iz pridejane slike. Za projiciranje porabimo samo tisto širino filma, v kolikor je na filmu slike. Pri filmu s širino 16 mm je slika široka 10.5 mm in visoka 7.62, Pri za skoro polovico ožjem najožjem filmu (9.5 mm) je pa slika široka 8.5 mm, visoka pa 7.54 mm, torej skoro točno kakor pri srednjem formatu. Prednost najožjega formata izvira odtod, ker ima ta samo eno vrsto perforacije (luknjice, s katerimi žene aparat filmski trak in še ta je v sredi, tako da se film porabi na obeh straneh skoro do roba, dočim imajo drugi formati dve vrsti perforacij (na vsaki strani eno), ki ne dopuščata, da bi se porabna slika razširila v istem razmerju kakor cel film. Ker pri današnji razširjenosti filma določuje njegovo ceno skoro izključno samo množina porabljenega materiala, je umevno, da je ožji film cenejši in pri večletnem izposojevanju je razlika v ceni dokaj občutna. To velja že pri filmih, ki jih posoja firma, še bolj pa pri filmih, ki bi jih izdelovali doma. V Sloveniji imamo poleg aparatov za normalno širino že okoli 25 aparatov za najožji j format in sicer zgoraj omenjeni Pathe Baby. Poleg šol, društev in zavodov ga naročajo tudi zasebniki. Ravnanje z aparatom je otroško pri-prosto Nevarnosti absolutno nobene. Aparat se 'ahko priključi vsaki električni napetosti. Jasno je, cla ie kot najmanjši aparat tudi najcenejši. Projekcijski aparat je zelo izpopolnjen in peraben za 10, 20 in lOOmeterske filme, ki od- govarjajo trikratni dolžini normalne širine. Posebnost in prednost aparata je tudi vdelana priprava, ki pri napisih film ustavi za poljuben čas in s tem poceni film. Pri drugih sistemih so napisi napravljeni po vzorcu živih slik in se torej porabi toliko več filmskega traka, kolikor dalje časa traja slika napisa. Prav tako sc lahko posamezni prizori ustavijo za poljubno dolg čas, ne da bi bilo treba ustaviti aparat. Firma Pathe je izdelala celo vrsto poučnih (izrazito šolskih) filmov iz naravoslovja, zemljepisja in industrije. V igrokazih nastopajo znani igralci kakor Sarlo Šaplin, Hari Loyd, Maks Linder itd. Med slovenskimi amaterji v kinu kroži že več aparatov za snemanje filmov najožje širine. Kamere so večinoma tvrdke Pathe in se zaradi gonilnega kolesja na pero lahko filma z njimi iz proste roke. Svetlobna jakost objektiva znaša F 3.5. Kratka goriščna razdalja omogočuje, d« so vsi predmeti od daljave 2 in pol m naprej na sliki ostri. Tudi druge tovarne izdelujejo kamere za Pathejev najožji film. lako sc je porabnost naj-ožjega formata zelo povečala. Pathejevi filmi so tako preparirani, da se isti film, razvit v negativ, razvije v drugi tekočini v pozitiv, ne da bi ga bilo treba kopirati. Ako bi pa hoteli od istega filma imeti več kopij, se film, ko je razvit v negativ, fiksira in se potem lahko napravi poljubno število kopij. Svetločutkost Pathčjevega filma znaša okoli 17 Scheinerjev. Film jc orto-kromatičen in sc efekt ortokromazije lahko poveča z rumeno ploščo (filtrom). Za večje dvorane bodo pa prišli gotovo samo aparati za normalno širino v poštev. Dejstvo, da so ti aparati znatno dražji kakor pa tisti za najožji format, ne bo toliko odtehtalo. Velike dvorane lahko računajo na številno občinstvo in se stroški kmalu pokrijejo. Ti aparati nimajo prav nobenih drugih slabosti kakor to, da so dražji, prednosti pa seveda vse, zlasti šc. j če bo širina estala res normalna, ustaljena. Gdn. E. V. Lucas: Čudodelna žepna ura ! »Ali veruješ v čarovnije?' je vprašal Jack. »Toda. vseeuu je. ali veruješ ali ne. Po- < vedati ti imam kaj čudno povest. Na lo sem pa res radoveden, sem odvrnil. »Takoj.«, je dejal. Bilo je prejšnjo sredo, ko sem stopil k urarju, da povprašam, je-li moja žepna ura /e popravljena. Visela jo v , omari, v katero je spravljal ure, ki so hi le že j popravljene, ua uri je bil liste': in na njeni moje ime.« t Je popravljena, mi je odvrnil urar na moje vprašanje, vendar pa vam jo še ne dt1 in, ker jo moram še preskusiti glede toč- ! nosti.« Pa saj ura kaže ločno, kakor vidim,« ! sem dejal nato urarju. »Da a to se vam lo zdi in je le slučaj, du kaže ravno pravi čas,'? je odvrnil urar. Ura namreč lako prehiteva, da kaže ravno šliri-in dvajset ur pred pravim časom To kar l.aže ura, ni čas od danes, pr/' pa "d jutri. Pustite jo še en teden pri meni da jo natančno zre-gulirain.« »Ze sem hotel urarju reči, da pridem po uro čez nekaj dni, ko mi šine v »lavo nenavadna misel. Ne —- sem dejal urarju — vzel jo bom. kakršna je.«- »A čemu vam bo ura. katera ne tre to~-iii iu toliko prehiteva?« meje zadrževal unr. »Le dajte mi jo,« sem odvrnil, vzel j hom kar tako. zn ? do. Z nevoljo mi je izročil uro ter se loti, drugega posla. »Zatopljen v misli, sem stopil ua ulic Zamotana stvar, laz in ostali svet smo imeli sredo '25. april;!, medtem ko je moja žepnf ura kazaln četrte! !fi aprila. Ali se Tu liš kaj ne? Vednu sem si želel, da bi videl v prihod- njost, sedaj pa se in i je ta davna želja spol-nila. V mojem žepu je tičal majhen mehanizem, kateri je pripadal prihodnjosli. Premišljal sem, kako bi temu strojčku vsaj eno skrivnost izvabil. V toni je prihitel mimo prodajalec časopisov. Iz tega sem zvedel, da je popoldne ob dveh velika konjska dirka, pri kateri je mogoče dobiti velike vsote, ako staviš r.a pravega konja, l i je zmagovalec. Tu je bila prilika, da obogatim. In moja žepna ura vendar ve, kateri konj llo šel prvi skozi cilj. še cele tri ure je manjkalo do dirke, torej časa dosti za stave. Jack jo nekoliko prenehal s pripovedovanjem in hotel sem napraviti par opazk k vsemu, kar mi je povedai. V tem pa je že zopet nadaljeval. »Šel sem počasi dalje, globoko zamišljen, ne meneč se za vrvenje velikomestnega prometa. Kar naenkrat je stal pred menoj, kaj misliš kdo? Nihče drugi kot Lisburne. In Lis-burneia poznaš kot človeka, ki zna svetovati v vsai i stvari in vedno pravo zadene. »Daj, svetuj mi, pomagaj mi iz zagate,« sem mu de-al ter ga potegnil v stran ulice. »Zelo zanimiva reč,« je dejal Lisburne, ko sem mu vse pojasnil. »Vendar pa ne vem, ee bo šlo. Poskusiva.« »Prerešetavala sva stvar na vse strani in načine, a zaman, srečna misel nama ni prišla na um. Naenkrat pa pravi: »Ta ura kaže torej jutrišnji čas. Daj sem današnji časopis. Čitaj ia skozi sleklo pokrova ure, pa se bo v časopisu vse drugače glasilo. In res, snel je pokrov, (Hal ter prebledel, kajti bilo je v resnici tako kot je menil. - Poglej sem in beri«, mi je dejal ter mi pomolil časopis pod steklo. Str- i niel sem: >Dirka v četrtek: 1. Midas; 2. Ue- ' lios;!!. Caplaiu. Stave 6. 4, 2 tisoč funtov. Ako pa sem ' ral brez stekla, so je pa vse drugače ■ glasilo, t I »Kaj mi je storiti, kaj naj vendar ukrenem?« sem spraševal. »Staviti, nič kot staviti in sicer takoj,« je priganjal Lisburne. »Ti si v posesti čudež-iie-a stroja, kateri ti prinese srečo. Kolike imaš denarja za stave?« »Okoli 700 funtov.« »Dobro je. Sedaj pa staviti. Potein po-iščem svoje tri prijatelje, da tudi ti stavijo, v tvojem imenu seveda, ker drugače postaneš preveč sumljiv. Majhno odškodnino jim daš, nič drugega. Tudi sani lahko še katerega najdeš, ki bo stavil.« Izročil sem Lisburnu 250 funtov, da stavi ua Midasa, kar bom storil tudi jaz iu moji prijatelji, kakor tudi njegovi. Denarja bo kot smeti.« Le počasi je potekal čas. Stopil sem k brivcu, da si dam lase ostrici. Kajti le tako sem mogel mirno sedeti, ker sem bil prinio-ran. Ko sem bil ostrižen, me je še obril, nalo masiral, manikiral. Tudi kurja očesa bi si bil dal obrezati, vendar pa je prišel čas obeda; težko pričakovani čas se je vedno bolj bližal. Lisburne me je že pričakoval. Bil je ves razburjen. Ves denar je zastavil in vse je ^lo po sreči. »Sedaj je vse gotovo in mirno let brez skrbi lahko obedujeva,« je dejal ko se je vsedel za mizo... »Tako je,« sem dodal jaz. da bi pomiril njega in seveda tudi sebe. »Toda kaj pa, ako je vsa stvar sama prevara. 700 funtov tudi ni kar tako in uničen bi bil, ako bi se nam vse ponesrečilo.« ^Nobene bojazni. Le brez skrbi naroči kosilo.« Naročil sem, on pa je jedel, pa kako jedel? Zavidal sem mu, kajti jaz nisem mogel ničesar užiti, preveč sem bil nestrpen in raz hurjen.« »Nadaljuj, ne muči me s tvojim dolgi n pripovedovanjem, je silil Jack. »Ali so konji prišli skozi cilj lako kot je najpovedala ura?« Prar>a išče zceza z Nemčijo v Praga, 12. maja (Tel. »Slov.«) Vest o potovanju dr. Beneša v Berlin je v tukajšnjih političnih krogih presenetila, ker da potuje dr. Beneš nepričakovano. Francoski, madjarski, italijanski in jugoslovanski poslanik so sc danes informirali pri namestniku dr. Beneša dr. Krofti, ki jc zatrjeval, da je dr. Be-nešev načrt, potovati v Berlin, dobil konkretne oblike še le pred enim mcseccm. Ofi-cijelno se svari pred tem, da bi se temu obisku pripisovali predalekosežni politični vzroki, dasi sc priznava, da jc prvi obisk češkoslovaškega zunanjega ministra v Berlinu že na sebi političen dogodek. Med Češkoslovaško in Nemčijo jc sicer cela vrsta zadev, ki jih jc urediti, toda niso posebne važnosti. Glavni predmet pogajanj pa je brez dvoma razgovor o Benešcvih srednjeevropskih načrtih, dasi češki listi, od katerih so dosedaj samo -Narodni Listi« zavzeli stališče, označujejo to kot kombinacijo. List piše: Težko je verjeti, da dr. Beneš dela v inozemstvu za donavsko federacijo ali unijo in se k vsemu temu pelje v Berlin, da se tam posvetuje. Češkoslovaški Ncmci vidi)o v berlinskem posetu posledico sudetsko-neraške politike, ki bi prej ali slej vendarle morala privesti do ožjega zbližanja med Češkoslovaško in Nemčijo. Od oficijelne strani se zagotavlja, da bo dr. Beneš, ki potuje v spremstvu svoje soproge, ostal v Berlinu dva do tri dni in da se bo 24. maja vrnil v Prago. Govori se, da bo dr. Beneša sprejel državni predsednik Hinden-! burg. Karoi m г?'ш®тж za Ifladgare! iT* ijp. j v. 'tjt W v London, 12. maja. (Tel. iSlov.<) Romunski princ Karel, ki je Se vedno bolan v postelji in ki ga policija radi njegove bolezni kontrolira, je pisal angleškemu notranjemu ministru dve pismi s prošnjo, da se njegov izgon prekliče. Angleško notranje ministrstvo pa vztraja pri tem, da mora princ v ponedeljek zapustiti Anglijo, če bo to dopuščalo njegovo zdravstveno stanje. — Londonski poročevalec -8-Uhr Blatta< je imel razgovor z Barbe Jonesconi, gostiteljem princa Karla. Le-ta je v imenu princa, ki radi svoje bolezni ue more dati nobenega intervjuja, izjavil, da je princ pripravljen odpraviti nasprotstva, ki so nastala med Madjarsko in Romunijo radi mirovnih pogodb. Popravilo meje se da potom kompenzacije izvršiti v zadovoljstvo obeh strank. Društvo narodov ni poklicano za to, da izreče razsodbo o najintimnejših zadevah obeh držav, ker ni mogoče, da bi bili zastop- niki tujih držav v takih specijalnih vprašanjih zadostno informirani. Rothennereovo akcijo,, s katerim princ Karel ni nikoli razpravljal, zasleduje Karel na korist madjarske z največjim interesom. V madjarsko-ro-munskem optantskem vprašanju je princ za to. da se da odškodnina razlaščenim posestnikom. katero bi imelo ugotoviti romunsko-madjarsko razsodišče. Princ zelo občuduje madjarskega ministrskega predsednika Be-thlena. Izredno zasedanje parlamenta. v Bukarešt. 12. maja. (Tel. >Slov.<) Iz okolice min. predsednika Bratiana se doznava, cla se namerava 20. junija sklicati izredno parlamentarno zasedanje v svrho ratifikacije inozemskega posojila. Takrat se bo,, predložilo parlamentu tudi več zakonskih načrtov za stabilizacijo leja. Hmerffta pisrediife u Kini ▼ Newyork, 12. maja. (Tel. Slov.«) Kellog je pooblastil ameriškega konzula v Cinanfuju, da skuša posredovali med kitajskimi nacijona-Usti in japonskimi tetami. — Čangcolin je napram holandskemu in francoskemu poslaniku ponovil svojo namero, končati državljansko vojno. Razen Japoncev niso bili ranjeni nobeni drugi tujci. Japonci so imeli dosedaj pri San-tungu 34 mrtvih vojakov in civilistov, dočim znašajo kitajske izgube nad 1000 ljudi. Japonska okupacija v zahodnem Šantungu je končana in za varstvo tujccv med Takujem in Pekingom je vse pripravljeno. —- Zadnjih 4000 mož kitajskih narodnih čet, ki so sc zakopali za Cinanfujem, se je udalo, tako da so sedaj Japonci tam razorožili nad 20.000 kitajskih vojakov. Mestni svet japonske naselbine v Tien-cinu zahteva, ker je vznemirjen vsled proti-japonskega razpoloženja, ki vlada v severni Kitajski vsled dogodkov v Šantungu, da pošlje Japonska več čet in da sc železnica Peking— Tiencin bolje zastraži. Reuter poroča iz Tokia, da je japonska vlada dala japonskemu komandantu v Cinanfuju povelje, da ustavi sovražnosti proti kitajskim narodnim četam in da poskusi, da doseže z diplomatičnimi pogajanji zahtevano razmejitev cene. Angleške agenture javljajo, da je komandant japonskih čet v Cinanfuju poveril kitajskim osebnostim vodstvo nekaterih javno-prometnih naprav v mestu, tako vodovoda itd. V Pekingu je bila pri Čangcolimf konferenca vojaških poveljnikov, da se sklenejo odločilni sklepi o odhodu mandžurskih čet iz Pekinga v Mukden. Čangcolin bo izpraznili Peking tudi tedaj, če se nacionalisti ne bodo pridružili njegovim predlogom za združitev. 43 senatorjev zavrača Mussolmfta v Rim, 12. maja. (Tel. -Slov.«) Na današnji razpravi o fašistični parlamentarni reformi je 43 liberalnih in demokratskih senatorjev z Ruf-finijem na čelu predlagalo dnevni red za zavrnitev reforme. Odklonitev utemeljujejo s tem, da se s tem zakonom oropa italijanski narod najvažnejše pravice, namreč pravice, da voli svoje zastopnike svobodno. Unija fašistom prijaznih senatorjev pa je za reformo V debati ie izjavil Cicotti, da je parlament propadel, ker je hotel biti vsemogočen. Treba se je torej varovati vsemogočnosti. Senator Tanari je menil, da je država suverena, nc pa narod. Posebno ostro je govoril proti reformi senator Albertini, potem pa je govoril Mussolini, na kar je bilo glasovanje, in sicer jc glasovalo 161 senatorjev za reformo, 45 pa proti. Milanski atentat v temi v Milan, 12. maja. (Tel. »Slov.«) Arnaldo Mussolini, ki je očividno edini informiran o sodni preiskavi v zadevi milanskega atentata, izjavlja v ».Popolo d' ftalia«, da je prepričan, da so nečuveni atentat izvršili silni in visoko stoječi zločinci, ki delajo za kulisami, in da so v teh krogih igrale vlogo tudi tuju države. Zlobni načrt atentata je bil zasnovan z rokavicami, izvršen pa po težakih. Izmenjava ratifikacije med Rimom in Budimpešto. v Milan, 12. maja. (Tel. ->Slov.v) Mussolini in madjarski poslanik sta včeraj izmenjala med seboj ratifikacijske listine o raznih itali-jansko-madjarskih dogovorih glede ureditve finančnih vprašanj in glede madjarskega tranzitnega prometa preko Reke iu Trsta. Nova albanska vlada v Tirana. 12. maja. (Tel. Slov.<) V novem albanskem kabinetu je prevzel pravosodno ministrstvo poslanec Hekinet Delvina, finance poslanec Tutulani, javna dela senator Vučitrn, pro,sveto- Dajfer Upi, poljedelstvo začasno Vokopola, zunanje ministrstvo pa ostane Iliji beg Vrioni. Grčija sleda v Italijo v Atene, 12. maja. (Tel. >Slov.«) Zunanji minister Mihalokopulos je izjavil listom, da hoče Italija s sklepom nenapadalne in razso-diščne pogodbe s Turčijo nastopiti proti govoricam, da hoče v Mali Aziij izkrcati svoje čete. Italija hoče tudi z Grško živeti v dobrih odnošajih in skleniti z njo prijateljsko in raz-sodiščno pogodbo. Med italijansko-turškimi pogajanji so se začela tudi že predpogajanja med Atenami in Angoro. Bnand in Stresemann ne sresta v Ženevo v Pariz, 12. maja. (Tel. >Slov.<) Briand je toliko okreval, da bo v enem tednu mogel zapustiti Pariz in oditi za več tednov na dopust na svoje posestvo Cochererre. Briand se torej ne bo mogel osebno udeležiti sej Sveta Društva narodov dne 4. junija, na katerih bosta zastopala Francijo Pavel Boncour in Loucheur. — Razen Rrianda se tudi nemški zunanji minister dr. Stresemann iz notranjepolitičnih vzrokov ne bo mogel osebno udeleževati sej Sveta Društva narodov, ker se bo novi nemški državni zbor po volitvah, ki bodo koncem maja. sestal ined 8. in 12. junijem in bo nemški državni kabinet neposredno po volitvah demisijoniral, tako da bo dr. Strese-niann ob pričetku zasedanja Sveta Društva narodov samo poverjen z vodstvom poslov in ne bo mogel voditi zunanjepolitičnih pogajanj. Za svobodo časnikarjev v Bukarešt, 12. maja. (Tel. >Slov.«) Jugoslovanski poslanik Antič se je danes zglasil pri namestniku zunanjega ministra, notranjemu ministru Duca. Določil se je termin za konferenco Male antante na dan 15. junija v Bukarešti!. Obenem je jugoslovanski poslanik vložil formalni protest proti aretaciji jugoslovanskih časnikarjev v Romuniji. Čuje se. da so vsa romunska časnikarska lidruženja pripravila energičen protest proti preganjanju časnikarjev, Donski inženerji 18. t. m. pred sodiščem. Začetek sodne razprave proti inženjerjein se jr- preložil na 18. maja. ftte\ilo zagovornikov se je zvišalo na 16, javnih obtožiteljev pa na 5. -------- -..... ■■■ R. N. Coudenhove-Kalergi: H Kellosovemu predlogu Nasprotje med amerikanskim in francoskim predlogom protivojne .pogodbe temelji v nasprotju med medcelinskim vprašanjem miru in medevropSkim. To nasprotje se da premostiti, če se zagotovi medcelinski mir na podlagi amerikanskega načrta, medevropski pa na podlagi pogodbe o Društvu narodov in pridržkov, katere osebuje francoski osnutek. Praktična pot k temu cilju bi bila naslednja: 1 M e d k o n t i n e n t a 1 n i mir. Ameri-kanske Združene države sklenejo z Nemčijo, Francijo, Velik«i Britanijo, Italijo in Japonsko pet enakoglasečih se pogodb, in sicer na podlagi Kellogovega osnutka. Ker je podlaga te pogodbe — manjka ji skupna instanca in skupna eksekutiva- — čisto moraličnega značaja in bi ta moralični značaj trpel, če se sprejme določba, ki predvideva prelomljenje pogodbe in napadalne vojne, mora pogodba imeti pogoj, da so pogodbeniki dobre volje in hočejo čuvati zvestobo do pogodbe. Samo-obsebi je razumljivo, da se s tem ne ukinja naravno pravo silobrana, niti splošno načelo, da je ostali pogodbenik rešen obveznih dolžnosti, če eden izmed njih krši pogodbo. Enako pogodbo sklene Japonska z evropskimi velesilami. Rusija: Velesile, ki imajo s Sovjetsko Unijo diplomatske odnošaje, jo povabijo, da se udeleži enakih pogajanj. Pogoj protivojne pogodbe med evropskimi velesilami in Sovjetsko Rusijo pa mora biti obojestransko priznanje in jamstvo rusko - evropskih mej ter načelo nevmešavanja v notranje zadeve. Artglija: Angleško kraljestvo sklene z velesilami Evrope enake protivojne pogodbe in to na podlagi Kellogovega osnutka. Te pogodbe z Nemčijo in Francijo pa so omejene po obveznostih, ki jih ima Anglija z locarn-ske pogodbe. 2. M o n r o e - d o k t r i n a: Da se odstranijo vsake možnosti spopadov med Združenimi državami Severne Amerike na eni in med evropskimi velesilami na drugi strani, priznajo evropske velesile amerikansko Mon-roe-doktrino, Združene države pa priznajo analogno doktrino za Evropo. Ta dvojna Mon-roe-doktrina pa obvezuje: Da ne pride do nikakšne vojaške intervencije zoper državo drugega kontinenta; da nihče ne vpade v meddržavno razmerje drugega kontinenta in da se ne stvori nikaka zveza z državo drugega kontinenta. Kako vključiti srednje in male drŽave: Da se utrdi ta medkontinentalni mir na podlagi obojestranskega nevmešavanja, se pridružijo vse države amerikanske celine pogodbi Združenih držav z evropskimi velesilami; vse evropske države pa sklenejo enako se glaseče pogodbe z Združenimi državami Severne Amerike. Da se zavaruje medameri-kanski mir, je pridržano splošnemu vseame-riškemu mirovnemu dogovoru. Da se zavaruje splošni evropski mir, pa splošno evropskemu dogovoru. Člen 21. Društva narodov se razlaga v smislu tega dogovora. Če bi Anglija te Mon-roe-pogodbe ne podpisala, se mora priznati Kanadi izjemno stališče. Dvojno priznanje Monroe-doktrine tvori potrebno spopolnitpv evropsko-amerikanskega protivojnega dogovora, ki edino more zabraniti, da ne nastane med Ameriko in kako evropsko silo ali med evropejsko velesilo in kako državo Srednje in Južne Amerike kak spopad, ki bi mogel voditi do ostrega nasprotstva med kako evropsko velesilo in Združenimi državami Severne Amerike. Splošno evropejski mir: Zavarovanje trajnega evropskega miru se izvrši v obliki regionalne pogodbe, ki obsega vse članice Društva narodov, in sicer v okviru določb Društva narodov. Ker pa je medkontinentalni mir zgrajen na moraličnih jamstvih, potrebuje evropski mir realnih jamstev in sankcij. Radi tega se mora splošnoevropska protivoj-na pogodba razločevati v sledečih točkah od medkontinentalne pogodbe: Vse evropske države se obvezujejo, da se ne vojujejo proti kaki državi, razen v slučaju, če pride do zveznega postopanja proti verolomni državi; vse evropske posebne pogodbe se združijo v splošno vseevropsko defenzivno zvezo; vse evropske države pripoznajo obligatorično razsodišče. Ker ima Anglija poseben zemljepisni in politični položaj in je hkrati evropska velesila in članica medkontinentalnega angleškega imperija, se mora prepustiti Angliji, čc. in kako daleč se hoče udeležiti na tem splošnem paktu, v kolikor bi šel preko lo-carnske pogodbe. Ko so se vse evropske države zedinile na podlagi pogodbe splošnega miru. se snide vsako leto. splošna evropska konferenca vseh držav, članic Društva narodov, da razniotriva in sklepa o statutu vse-evropske mirovne in varnostne pogodbe na podlagi določb Društva narodov. rm larntic cm „!ta!iaM ?o~?et ©oškodovana v Oslu. 12. maja. (Tel. »Slov. ) Pri poskusnem poletu jc Italia- radi nenadne megle in viharja bilu poškodovana, tako da l;o potrebno večje popravilo. Zadnji konec zrakoplova bi bil radi zračnega pritiska kmalu potisnjen nn zemljo, k sreči pa se je zrakoplov leniii ognil, zadnji motor pa je bil tako poškodovan, da bo zn popravilo Irebn več dni. svoje nqge ——~ ——- ter nosite sedaj poleti sandale, katere kupite v najboljši kakovosti pri K. Sterm€cfrl. tmt po sledečih nizkih cenah: .št. 19—24 Din J2-—, št. 30—3"; Din 38 — št 25—29 Din 37'—, št. 3(5—42 Din 96 — St 43-46 Din 109'— Naročile ilustrovani cenik! Pometcte pred spojim eragom Avstrijski in nekateri nemški listi so prinesli te dni naslednjo vest: Vse slovensko časopisje je prineslo prošlo nedeljo daljše članke zoper nemškega manjšinskega voditelja dr. Morocuttija, v katerih slednjega kar najostreje napada in zahteva, d a se zapre. Notice očitajo slovenskemu tisku, da ni stvaren in pogrevajo Morocuttijeve trditve iz »Ger-manije«. Včerajšnja »Cillier Zeitung« se zaletava v >SlovenČev<: članek in pričakuje, da ji bomo odgovarjali, ker sicer bo dokazano lažnjivo početje zoper dr. Morocuttija! Mesto ponovnega pojasnjevanja, kako se godi Nemcem v Sloveniji, .kar že vsakdo ve, raje slovenski javnosti na ljubo — predočujemo, kako gre — karpškim. Slovencem. Nemški listi često tožijo, kakšne krivice sc gode Nemcem v Sloveniji zlasti na šolskem polju, zato bo gotovo zanimala primera, ki jo v tem oziru navaja »Koroški Siovcnec«. Glasi: »V nemških listih beremo, da )c znala jugoslovanska šolska uprava v desetih letih uničiti zasebne in verske ljudske meščanske šole. (Koroška šolska uprava je znala to narediti na mah.) Ncmci v Jugoslaviji imajo para-lelke. (Koroški Slovenci nimamo paralclk, četudi smo avtohtoni in kompakiao naseljeni.) Te šole ne zaslužijo imena nemške šole, ker . se zanemarja pouk v materinem jeziku, ki v višjih razredih sploh odpade. (Naše utrakvi-stične šole — slovenskih sploh nimamo — že zdavnaj ne zaslužijo imena utrakvističnih šol, zakaj učitelj govori z otroci samo par mesecev v prvem šolskem letu v narečju, potem pa preide k popolni uporabi nemškega jezika.) Na teh oddelkih v višjih razredih sc nastavljajc učitelji in ravnatelji, ki sploh nemški ne znajo. (Med nami poučujejo že v prvem razredu uči-telji, ki niti našega narečja dobro ne poznajo, v ostalih razredih pa trdi Nemci.) Izgleda, da je kader naših nemških učiteljev obsojen na smrt. (Kader slovenskih učiteljev na Koroškem je že izumrl. Naraščaja ni, ker se^a učiteljišču noben Slovenec ne sprejme.) kolikor je šc nemških učiteljev, sc nameščajo na nemških šolah ali sploh nikjer. (Pri nas se naš naraščaj tudi ne namešča, dva učitelja sta nameščena v popolnoma nemških krajih.) Otroci se ne naučijo nemški Citati in pisati. (Že obilo slučajev smo objavili, ki dosti iasno kažejo, da naši otroci ne znajo slovenski čitati in pisati.) Po naredbi naučnega ministra iz leta 1927 bi se imeli na šolah nameščati samo učitelji iste vere in istega jezika. (V naši državi taka na-redba sploh ne obstoja.) Okrajna šolska oblast jc odredila na nemških šolah vpeljavo slovenskega učnega jezika v \ išjih razredih vseh kočevskih šol brez izjeme. (Mi pa nimamo nobene slovenske šole ali vsaj oddelka, na katerih bi se v nižjih razredih poučevalo izključna slovensko, v višjih razredih pa nemško s slo venščino kot predmetom.)« Iz predstoječe primere jc razvidno, da sc šolski položaj koroških Slovencev z onim, ki ga zavzemajo Nemci v naši jugoslovanski državi še daleč primerjati nc da. Zato bi bilo vsekakor potrebno, da nemško časopisje, preden iznaša kake tozadevne pritožbe, pomete pred lastnin* pragom. Otvoritev fcStoske razstave v Koln, 13. maja. (Tel ->Slov.<) Danes je bila na najslovesncjši način otvorjena mednarodna razstava tiska, katere se jc udeležilo 47 držav. Pri otvoritvi so bili prisotni zastopniki vseh udeleženih držav, 700 novinarjev, med temi 200 inozemskih, 5000 gostov, med njimi glavni tajnik Društva narodov sir Drumond, nadškof v Kolnu, državni in deželni ministri ter zastopniki politike, industrije in gospodarstva. Pogajanja med Poljsko iti Litvo brezuspešna. Poljsko-litvanska pogajanja o varnostnih in odškodninskih vprašanjih so bila danes popoldne prekinjena, ne da bi prišlo do konkretnega rezultatn. Razprave dotične komisije se bodo nadaljevale v Kovini meseca junija. Zlato za francosko banko. Včeraj je dospela v Le Mavre i/ Newyorka pošiljatev 11.9 milijonov zlata za francosko narodno banko. Denar zn armado na Poljskem. V vojnem odboru sejma so razpravljali o vojnem proračunu, ki znaša 725 milijonov zlotov napram 611 milijonom lanskega leta. Vojni proračun znaša 21.7% vseh državnih izdatkov. Molov potuje po posojilo. Danes je po-lo.val skozi Belgrad bolgarski finančni mini-[ ster Molov, ki potuje v Ženevo, Pariz in Lon-j don. Njegovo potovanje je v zvezi z napori j bolgarske vlade, najeti pod protektoratom D. N. večje posojilo za begunce in za ponesrečence |><> veliki potresni katastrofi. njim izvršila na grozen način samoumor 60 letna Jana Bedenik, ki je že dalj časa bolehala na želodcu. Pred kratkim je bila operirana v bolnici. Bolezen jo je tako mučila, da je obupala in se je odločila za samoumor. Pozno v noč, ko so vsi domači že spali, je vzela z mize nož, ki je tam ostal od večerje in si z njim prerezala žile. Da bi pa še hitreje umrla, si je z nožem preparala trebuh, tako da ji je izpadlo drobovje. Nato je pričela kričati, nakar so se domačini zbudili in so ji hoteli pomagati, toda bilo je že prepozno, ker je starka kmalu zatem umrla. k Poštne tatvine v Vojvodini. Na poštno ravnateljstvo v Novem Sadu so zadnje čase prihajale pogosto pritožbe, da so bila pisma med potovanjem odprta in da je bil pobran denar iz njih. Največ pritožb je prihajalo iz Segedina. Preiskava je ugotovila, da so bila pisma odprta na ambulančni pošti Pančevo— Kikinda in Kikinda—Parolanj. To ambulanč-no pošto je oskrboval Jožef Demokas, ki je bil aretiran in je priznal, da je res pisma odpiral in iz njih pobiral denar. Izjavil je, da se nahaja v veliki bedi, ker mu njegova plača ne' zadostuje za najpotrebnejše življenjske potrebščine. Demokas je bil izročen sodišču. ir Hercegovini grozi še hujša lakota. Za lansko sušo, ki je ena glavnih vzrokov lakote, ki vlada v Hercegovini še sedaj, je zadela Hercegovino sedaj še hujša nesreča. Veliko deževje je povzročilo posevkom in sadju ogromno škodo, najbolj pa so trpeli vinogradi. Radi vode in blaia je pričelo žito v zemlji gniti. Ljudstvo, ki je bilo že sedaj skoro obupano radi bede, sedaj s skrbjo in strahom pričakuje, kaj bo z njim. ir Smrtna nesreča pijanega voznika. Blizu Mostarja se je predvčerajšnjim pripetila grozna nesreča. 42 letni Franc Martinovič se je napil, nakar se je pijan vozil z vozom ter nausmiljeno pretepal konje. Konji so se splašili, voznik pa je padel pod voz, ki ga je vlekel s seboj več sto metrov daleč. Voznika so potegnili grozovito razmrcvarjenega izpod voza. Dasi je k Martinoviču prišel takoj zdravnik, je ta že črez nekaj ur v groznih mukah umrl. -k Nepošteni trgovec. Novosadski trgovec Štefan Simony je prejel 1. 1926. od trgovskega potnika Antona Karloviča, zastopnika zagrebške tvrdke Herman Sehley za 60.000 Din ma-nufakture. Trgovec je blago prodal, ni pa oddal denarja in je izginil. Sedaj ga je policija našla v Apatinu in ga izročila državnemu pravdništvu v Novem Sadu. mudr. Martin Maiien bivši volonter—asistent grašl-eora univerzitetnega prof. za notranje bolezni Dr. A. Kosslerja ter bivši sekundarij drž. bolnice v Ljubljani ordinira od 19. maja 1.1. Ljubliairca, fCo^gsvs?iItrg15 dnevno od 14. do 16. ure. k Ne zanemarjajte prebave! Najmanjše tierazpoloženje današnjega dne more jutri postati težka bolest. To je razlog, da morate vzeti malo noževo špico Magna praška v pol čaši vode takoj, ko začutite najmanjši nered v želodcu. Prašek Magna odstranjuje preobilo kislino, ki je vzrok tolikim boleznim. Prašek ublažuje nežne membrane želodca, odstranja pehanje in dela, da želodec in čreva redno delujejo. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah omot za 4 Din. Ako ga ne dobite v domačem kraju naročite ga ua naslov: Laboratorij »Alga<, Sušak. Za dva omota priložite 10 Din v znamkah. k Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. k Rogaška Slatina najbolj reuomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! * Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na osnovi odobrenja Uprave državnih monopolov I. M. Br. 6030 od 20. aprila t. 1. javno ustmeuo dražbo za prodajo 1.160 kom. vreč iz jute in to na dan 21. maja ob 10. Vreče se morejo ogledati ob delavnih dneh v ekonomatu, kjer se dobe tudi draž-beni pogoji in pojasnila. 4622 k Ljudska samopomoč v Mariboru šteje že nad 5000 članov in je izplačala do danes v 8 smrtnih slučajih 61.000 Din podpore. Prihodnje dni pošlje vsem svojim članom drugo društveno obvestilo s priloženimi položnicami. V lastnem kakor društvenem interesu naj se odzove vsakdo po možnosti takoj svoji dolžnosti, da bode zamoglo društvo kakor doslej obljubljene podpore takoj in v polni meri izplačati. * V Zagorju št. 3 je otvoril trgovino z mešanim blagom gosp. Ferd. Drnovšek. k Vozni red za železniške in avtobusne zveze Slovenije je izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane 2 Din. k Birmanske ure, verižice, uhane ceno kupite pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. * Pri lenivosti črev, kataru v želodcu in črevih, oteklini v notranjosti debelega črevesa, nagnjenju k vnetju slepiča odstranja na-ravlia »Franz-Josef« grcnčica naglo vsako za-stajanje v organih spodnjega telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnicah dokazujejo, da raba »F r a n z - J o s e I« vode iz- „Sloventeve" nagrade 1. Vožnja z aeroplano m v Bel-grad in nazaj in 600 dinarjev na roko; 2. Štirinajstdnevno bivanje v Aleksandrovem na Krku in 1-iOO dinarjev na roko. 3. in 4. D v e mošk i oziroma ženski kolesi. 5. do 24. Dvajset budilk. Te nagrade je razpisal Slovenec za svoje naročnike. To je čisto svojevrstno sreikanje, pri katerem, ni treba kupiti srečke, ampak ie zadostuje, da si naročen na dnevnik Slovenec. Ako si bil že doslej naročen na naš list, moraš imeti 2. junija do 6 zvečer poravnano naročnino vsaj do 31. julija t. L, ako pa list sedaj nanovo naročiš, ga moraš plačati vsaj za dva meseca. Da pa ne pride kdo ravno brez muje do krasnih daril, mora vsak, ki se hoče potegovati za nagrade, najti vsaj pet napak na zadnji strani Slovenca v oglasih, in sicer v času med 1. iti 26. majem in nam to sporoči (vseh pet naenkrat) najkasneje 2. junija. Tekmovanje za te nagrade se je lorej že pričelo. Vendar pa še ni nič zamujenega: ludi odslej boš morda še našel usodnih pet napak. Lahko ti pa tudi pošljemo vse številke Slovenca od 1. maja dalje. Naš nasvet je: Naroči list takoj, oz. plačaj naročnino pravočasno, pa poskusi srečo v nadi, da ti bo pri žrebanju naklonjena. mm v* w m* borno urejuje delovanje črev. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. k Današnji poštni nakladi je priložena priloga mariborske tvrdke Ant. Golež. ki priporoča srečke državne razredne loterije. k Lovci! Dne 15. maja 1928 ob polil se bo oddal pri okrajnem glavarju v Kamniku soba št. 6 na javni dražbi v zakup lov občine Krtina za dobo pet let. Interesenti vabljeni. 4628 Srajce, velika izbira, cene nizke. — Oglejte si tzioibe P. Macjdič. Liubliana rjnsMiamm NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevna iu nočna služba: Piccoli ua Du-. najski cesti in Bakarčič ua S\. Jakoba trgu. — Nočna služba v ponedeljek: Bahuvi'c na Kongresnem trgu, Uslar ua Sv. lVlta osti in Hočevar v Šiški. G Vse mestne dclavce in uslužbence pozivamo, da sc danes točno ob pol dveh popoldne v čim večjem številu 'zbei - jo p red Mestnim domom, da greino potem skupno na pokopališče k Sv. Križu k slavnostnemu odkritju spomenika pokojnemu ljubljanskemu županu dr. Periču. Mestni delavci, naša dolžnost je, da pohitimo vsi na grob moža, ki se je boril za naše interese ter nam stal vedno ob strani. Na grob mu položimo venec, — Mestni delavci. O Pogreb poročnika Vujića. Včeraj ob 10 dopoldne se jc vršil izpred garnizijske bolnišnice pogreb poročnika Vujića, žrtve tragedije v vojašnici vojvode Mišiča. Pogreb se je vršil z vsemi vojaškimi častmi. Pravoslavne cer-kvene obrede je izvršil prota Dimitrije Jankovič, ki je imel tudi krajši nagovor. Krsto je preneslo na mrtvaški voz šest častnikov, pokojnikovih tovarišev. Pred krsto so nesli križ, več vencev in žito na krožniku, nakar sta sledila oddelek vojaštva in dravska godba, ki je ves čas igrala žalostinke. Za krsto so korakali divizijski general Nedić, brigadni general Vuković in general Popovič, častniki garnizije in vojaki. Pogrebni sprevod je šel po Zaloški, Jegličevi in Kette-Murnovi cesti na pokopališče k Sv. Križu. Na grobu sta govorila pokojniku v slovo v imenu njegovih tovarišev poročnik Vlado Iljić, v imenu polka pa polkovnik Gjorgje Bulic. Pogreb se je vršil vso pot ob gostem špalirju občinstva. 0 Ne začenjajte z gradbenimi deli brez dovoljenja! Mestni magistrat ponovno opozarja vse interesente, da je po gradbenem redu nedopustno začeti kakršnokoli gradbeno delo na ljubljanskem teritoriju, preden ni bilo izdano formalno pismeno gradbeno dovoljenje. V smislu sklepa magistratnega gremija se bodo v bodoče vsi prestopki tega predpisa brez izjeme najstrožje kaznovali, v prvi vrsti bo prizadet gradbeni podjetnik, ki gradbeno delo prične, preden se mu je mogel gradbeni gospodar izkazati s pravilnim gradbenim dovoljenjem. O Promenadni koncert muzike dravske div. oblasti v Zvezdi v nedeljo, 13. t. m., ob 11. uri. Spored: 1. Urbah: »Per aspera«, marš. 2. Flotov: Uvertura k operi »Marta«. 3. Ren-dla: »Veseli trenutci«, srbske pesmi. 4. Čajkovski: »Evgen Onegin«. 5. Novosad: »Dalmatinski šajkaš«. 6. Benatzky: »Več ognja!« Tango. 7. Grebene: »Abiturijentska koračnica«. — Dirigent: višji kapelnik dr. J. Čerin. 0 Tombola nižjih poštnih uslužbencev. Ker se tombola dne 6. maja t. 1. vsled neugodnega vremena ni mogla vršiti, se vrši danes točno ob 3 popoldne z godbo. Odbor. ©. Umrli so v Ljubljani v času od 8. do 12. t. m.: Antonija Turba, vdova nadučitelja, 72 let, Celovška cesta 4; Marija Kirchschla-ger, žena vpokojenega višieda stavbnega svet- i nika, 71 let, Gosposka ulica 6; Franc Vrhovec, paznik, 83 let, Židovska steza 6; Marijan Merhar, sin zasebnice, 3 mesece, Tržaška cesta 24. — V bolnišnici so v istem času umrli: Janez Mrak, sjn posestnika, 8 dni, Stanežiče 15; Marija Orešek, delavka, 76 let, Goričica 3; Franja Bevc, hči rudarja, 1У, leta, Mata-liče 16; Marija Bore, služkinja, 26 let, Domžale 17; Anton Kurat, delavčev sin, Zgornja Šiška 99. 0 Mestna zastavljalnica vpelje s prihodnjim tednom tedenske prostovoljne dražbe. Sprejemalo se bo v torek, 15. t. m., od 15. do 17. ure v uradu vsakojako blago kakor zlatnina, srebrnina, perilo, manufaktura, obleka, optični predmeti itd. Interesenti-kupci si lahko ogledajo predmete v sredo med 15. in 16. uro. Dražba se vrši v petek (zaradi praznika) od 15. ure dalje v uradnih prostorih, Prečna ulica. Istotam se dobe tudi vse informacije med uradnimi urami. (4144) O Čudno prenočišče. V Ljubljani, kakor menda prav povsod, je mnogo ubogih ljudi, ki nimajo niti toliko, da bi si preskrbeli pošteno streho nad glavo. Poleti jim to ne povzroča mnogo skrbi in prenočujejo kjerkoli, tudi pa prostem, pozimi je pa slabše. Hud boj se vname pogosto med njimi za kak kotiček v slami v kakem kozolcu v bližnji okolici. Najbolj čudno, a hkrati tudi zelo nevarno prenočišče so si izbrali oni, ki prenočujejo v pepelu za glavnim kolodvorom. Na širok prostor odkla-da železnica tu pepel in žerjavico iz kurilnice in tu najdejo ti reveži res »gorko« prenočišče, da se zakopljejo čez noč v pepel. Več nesreč sc je že pripetilo tu, ker so se nekateri zakopali v še živ pepel in se seveda opekli. Ker se skrivajo med ljudmi, ki tu prenočujejo, pogosto tudi razni kriminalni tipi, je policija prejšnjo noč pregledala ta prostor in aretirala štiri osebe, ki so tu prenočevale. To čudno prenočišče nudi dovolj grozen pogled v socialno najnižje plasti ljubljanskega prebivalstva. O Tatvina na železnici. V noči na 10. t. m. je nekdo na prostem tiru glavnega kolodvora odtrgal od vagonov več zalivk ter odnesel tri pljuvalnike in 23 okenskih jermenov. Železnica trpi skupaj 3000 Din škode. Zliko-vcc ni znan. C- Policijski drobiž. Prijavljene so štiri tatvine manjšega značaja in dve poškodbi tujega imeiju. — V drvarnici Neže Majer v Spodnji Šiški jc nastal ogenj, ki pa so gu kmalu pogasili. Škoda znaša Ic .300 Din. — Aretirane so bile tri osebe radi vlačuganja in eplosnega suma. 0 Gradbena in tehnična podjetja. Da usirežem številnim željam svojih odjcmalccv, sem pričel s kopiranjem planov in vsakovrstnih risb na originalen ozalid, za katerega imam zastopstvo ter na fine inozemske negativne in pozitivne papirje po najnižjih cena'i. Delu sprejemam v trgovini Iv. Bonač, Šclenburgovu ulica 5. (4137) Stanovanje 3 večjih ali 4 sob išče za stalno mirna stranka (tri odrasle osebe) za avgust. Naslov pove upravništvo lista pod št. 4173. O Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 0 Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. Kristofič-Bučar, Stari trg. O Krasne obleke in bluze najceneje pri Tomšič, Sv. Petra cesta 38. 4505 Birmanske ob/ekce svilene, elanun, pnpelin v veliki izbiri ter vseh velikostih ie od 90 Din naprej kupite edino le pri tvrdki Belihar & Velepič Ljubljana Mestni trg 13 Ljubljana Oglejte si izloibe Maribor O Javna zahvala. Proslava sedemstolet-nice Iavantinske škofije, ki je dobila poseben sijaj po navzočnosti papeškega odposlanca prevzv. g. Hermenegilda Pellegrinetti, se je ob — hvala Bogu — precej ugodnem vremenu izvršila prav lepo in izpodbudno. Posebno zahvalo dolgujemo: presvetlemu gosp. škofu ljubljanskemu, g. prelatu dr. Slaviču in čč. duhovščini za žrtev potovanja; velecenjc-nim zastopnikom državnih, samoupravnih, mestnih in vojaških oblastev za številno udeležbo; kralj, straži za vzdrževanje redu; šolskim vodstvom in zavodu šolskih sester za prisotnost šolske mladine; »Prosvetni zvezi«, njenim voditeljem in požrtvovalnim gospem za tako lepo uspeli pozdravni večer; Cecili-jinemu društvu in pevskemu zboru »Maribor« za dovršeno petje; Ljudskemu odru, Omla-dini in vojaškemu orkestru za godbo) tvrdki Brandl, ki je Ljudskemu odru dala brezplačno klavir na razpolago ter ge. Faniki Brandl za njeno umetniško igranje med mašo na violino; spoštovanim uredništvom časopisja za zanimivo poročanje; vsem, ki so svoja poslopja razsvetlili ali okrasili z zastavami in venci; društvom za soudeležbo s prapori; vernikom iz mesta in okolice, ki so kakorkoli sodelovali, Vsem prisrčen: Bog plačaj! Pripravljalni odbor za oroslavo 7001etnice Iavantinske škofije. Continental obroči za ko« lesa se dobavljajo tudi kot žični obroči. Njih prednosti so gibčnost, lalick tek in dolga vporaba. Napravljeni iz unjbolj prožno gume in trpežno tkanine so najboljši obroči za šport in vsakdanjo porabo. □ Umetniška razstava. Od 6. maja naprej ima v mali Unionovi dvorani akademični slik ar g. Tone I rstenjak razstavljenih okoli (>0 svojih slik. Na prvi pogled sc opazi, da umetnik ljubi naravo, ker ima večino pokrajinske slike, zlasti iz pariške okolice. Ima pa tudi slike iz Prleloje (kmečka koča v Pr-lekiji, koča v goricah) in iz mariborskega parku (ribnik ,: labodom). Portreti, kolikor jih ima. nc prideio radi množice pokrajinskih slik dosti do veljave. Razstava bo odprta še ta teden od 9. do 12. ter od 13. do 17. ure. J Stavka splavariev. V našem listu smo poročali, da so osnovali splavarji pred dobrini tednom svoio lastno organizacijo. Zastopniki nove organizacije so se začeli pogajali / lesnimi prekupci in veletrgovinami radi mezd. Lesne veletvrdke so namreč znižale tako zvanim krmanišem (krinilar, vodja splaval plače v dobi vožnje po Dravi. Ker :o biki pogajanju med tvrdkami in zastopniki splavar.ske organizacije zrman. so začeli kr-maniši \ soboto zjutraj s stavko. Splavi, ki se bili že na potu proti jugu, Ne.« >Ja. kako pa to, da nisi bogat? >Zato, ker sem napravil veliko neumnost, kot navadno, namreč — da sem se zbudil.« Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek oh 8 ivečer. Nedelja, dne 13. maja ob 15. uri pop.: AKADEMIJA. Priredi društvo »Skrb zn mladino«. Izven. — Ob 20. uri zvečer: HERMAN CELJSKI. Izven. Ponedeljek, dne 14. maja: ROKA PRAv'ICE. C. Torek, dne 15. mnja: Zaprt.). Sreda, 16. maja: ZUPAN ST1LMONDSKI. Premije-ra. Izven. Četrtek, dne 17. maja: NEDELJSKI ODDIH. Ljudska predstava pdi globoko znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 svrčer. Nedelja, dne 13. maja ob 15. uri: TRUBADUR. Gostuje gn. Zinkn Wilfan-Kuuceva. Izven. Ponedeljek, dne 14. maja: Zaprto. Torek, dn« 15. maja: DEKLE ZLATEGA ZAPA-DA. Red A. Sreda, dne 10. maja: LAl)Y X. Opereta. Red I). Četrtek, dne 17. maja: TOSCA. GoMuje Marij Šimenc. Izven. Petek, dne 18. mnja: Zaprlo. Mariborsko gledališče Nedelja, dne 13 maja ob 15. uri: Materinski dan. Ob 20. uri: JESENSKI MANEVER. Kuponi. Ponedeljek, dne 14. ninjn: Zaprto. Torek, dne 15. maja ob 20. uri: SVET. Ab. B. — Prvič. I>rirediive ln društvene ve«?*# Vsaka nbjnva pod tem naslovom se mora p'ačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din. Ljubljana. »Ljubljana* ima radi kourerta doi.skih koza-kov skupno pevsko vajo v torek 15 t. m. ob osmih zvečer. Ker je zadnja skušnja pred naslopom, udeležba obvezna. — Pevovodja. Izlet starešinstva nn Janče, čez Šlango in na Litijo so vrši v slučaju lepega vremena danes popoldan Odhod z vlakom ob 12.15 z glavnega kolodvora do Laz. Povratek z večernim vlakom iz Litije. Dekliška Marijina kongregacija v Sp. Šiški vprizori drevi ob osmih v samostanski dvorani štiridejanko > Izgubljeni rnj< Izlet frančiškanske pri/svete v Ljubljani sc preloži od 20. mnja v znčetek prih. mescca Zveza slovenskih vojakov, podružnica Moste pri Ljubljani, priredi danes 13. t. m ob 5 popoMno veselico v gostilni ge. Štor v Vodmatu. Celodnevno tekmovalno streljanje pristopno članom društva ostrostrelcev in Slov lovskega društva se vrši dne 17. I. m. ob pol S na ljubljanskem glavnem strelišču pod Rožnikom Streljanje na letečega goloba, bežečega zajca, na lovske in ostro-strelsko tarče ter malokalibersko streljanje. Tekmovalci lahko obedujejo na strelišču. Po streljanju družabni večer v streliščni restavraciji. Prostovoljna gasilno društvo II ar] a ima d »ne s vcslicn pri Vrblncu na Ilovici. Pomoi.niška oreizkušnin ćerti/irnku zadruge v Ljubljani se vrši dne 10. junija t. 1. Prijave se sprejemajo do 6. junija v zadružni pisarni. Načelstvo. Ostali kraji. Proslava desete obletnice velikega ljudskega tabora v V Omar jih, ki je bil dne 18. maja 1918 tik pred koncem svetovne vojne, priredi Ljudski oder v št. Vidu pri Ljubljani dne 17. mnja ob pol štirih popoldne. Naklo. Uljudno vabimo k uprizoritvi veslo-igre »Skopuh« dne 13. in 17. maja ob 3 popoldne. Tombola v Dolenjem Logatcu se vrši nepreklicno v nedeljo dne 13. maja t. I. ob 4. uri [ popoldne na vrtu Kmetijskega gospodarskega društva v Dol. Logntcu. Vsi domači in sosedni vljudno vabljeni. Dobitki prvovrstni. Glasba Koncert pevskega okrnija Stična bo 17. maja ob 3 v Št. Vidu. Nastopi šest zborov. Posetitc to prvo prireditev! Pevski zbor Danskih kozakov ima v pondeljek v Unionu koncert s prav lepim sporedom. Zbor Donskih kozakov je pevsko udružonje popolnoma svoje tipične vrste, njegovo pelje je v vsakem pogledu dovršeno tako glede ritrnke kakor tudi glede sestave lepih glasov, poje absolutno nn efekt, ka-ierega v vsakem oziru doseže. — Predprodoja v Matični knjigarni. Cerkveni vesinik Duhovne raje za moie v Domu so od 20. do 30. maju. Prosimo pravočasno priglasitve. Vodstvo. Orel Trobcnfaski tečaj pri S. O. Z. V dueh 17., 18., 19., 20. maja se vrši v Ljubljani frobentaški tečaj. Prijave za la tečaj jc poslati najkasneje do 14. maja na S. O. Z. Vsak udeleženec iečaja nai prinese s seboj rog. Sreda, 16. maja. Zagreb: 20.36 Koncert skladb za harfo in tenorskih solospevov. — Breslau: 20 »Jozve , oratorij v 3 delih (Hftndel). — Pragu: t0.15 Koncert godbo, ua pihala. — Leipzig: 22.30 Zabavna prireditev. liuiuor, satira in ljubavna lirika. — Stuttgart: 10.15 Koncert. Uvertura k »Bronasti konj« (Auber). — Glasba za godalni kvartet. — Španska serenada (Bizet) — Fantazija iz >Lakme (Deli-b*s) — Napevi iz »Stambulska roža (Fali) — Uvertura k Bagdail.-ki kalit- (Boiedien) — Valček (J. StrauB) — Svatba pritlikavcev (Aneliffe); 20.15 »Hamlet: (Shakespeare), prenos iz Frankfurtskega gledališča. — Bern: 20 Zabaven večer (Vesela glasba, humoristične pripovedke in jodlerji). — Katovice: 20.80 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20.15 »Hamletr (Shakespeare). — Rim: 21.10 Orkestralni in vokalni koncert. — Langenherg: 22.30 Izbor iz veselih skladb Mozarta. — Berlin: 17 Zabavni koncert; 20.10 I)ie Schutzcnliesek, opereta v 3 dej. (Eysler); 22.80 Domoljubne pesmi raznih narodov. — Dunaj: 16 Popoldanski koncert. Lahka glasba; 20.30 »Ubogi norec«, igra v 1 dej. (11. Balir). — Miinchen: 19.80 >Radovedne ženske,, muzikalična komedija v 3 dej (Wolf-Ferruri). — Milan: 21 Lahka glasba. Četrtek, 1". maja. Zagreb: 19.30 Prenos simfoničnega koncerta Iz Prage. — Breslau: 20.30 »Odmor«, sluhoigra (P. Flamm). — Praga: 19.30 Simfoničen koncert. — Leipzig: 20.15 Poljuden koncert; 21.15 Nemške narodne pesmi, poje kvartet. — Stuttgart: 11.15 Katoliška služba božja; 20.30 Dunajski večer. Glas-beui vtisi z Dunaja. — Bern: 20 »Seviljski brivec", op. (Beaumarrhais). — Katovice: 20 Prenos lahke glasbe iz Varšave. — Frankfurt: 16.30 Orkestralna glasba. Odlomek iz operet. — Rim: 21.15 Bocac-cio-, opereta v 3 dej. (Suppe). — Langenherg: 9 Katoliška služba božja; 19.30 Orkestralni koncert (270 godbenikov). Weber: Uvertura k »Oberon« — R. Straufi: Smrt in poveličanje, simf. pesnitev — Čajkovski j: Simfonija št. 6 (Patetična) — \Vaener: Uvertura k »Tannhiiuser . — Berlin: 20.30 Orkestralni koncert. — Dunaj: 10.30 Orgelski koncert; 11 koncert Ženskega simfon. orkestra; ; Madame Butterflyeh. polka, podjiolkovnik Karel Dolenc; za pomočnika ' jxueljnika vojnega okrožja v Petrinju, |X)dpolkoviiik Branis'av Supuf; za poveljnika 1. bataljona 10. |iešjxi!ka, major Viktor Hengl; za jx>-veljnika 1. bataljona 21. pešpolka major Vladimir Bošnqak; za jjoveljnika 4. bataljona 23. pešpolka major Ivan Božič; za povelinika 4. bataljona 24. pešpolka |x>dpolkoviiik Julij Maras; za povelinika 4. bataljona 30. jiešpolka major Janko Ahačič; za poveljnika 1. bataljona 31. j^ešpolka major Vladimir Priča; za jx>veljnika 3. bataljona 36. pešpolka major Josip Valcel; za jx>velinika 1. bataljona 38. peš-jx)lka major Ivan šarubek: za poveljnika 2. bataljona 55. pešpolka major Ггапјо Lukcc; za jjoveljnika 5. divizijon.a artilerijske brigade v Osijeku, art. podpolkovnik Mihael Lukanc; na službo v artilerijsko tehnični zavod je razporejen art. podpolkovnik Oto-kar Šulc; za vršilca dolžnosti veterinarja 0 art. polka, veterinarski pomočnik IV. razreda Andrija Pinter; za vršilca dolžnosti veterinarja 13. art. polka, veterinarski |x>niočnik IV. razr. Josip Ekhart; za vršilca dolžnosti veterinarja 25. art. polka, veterinarski pomočnik V. razr. Vaclav Kuš'jan; za vršilca dolžnosti veterinarja 27. art. polka, veterinarski pomočnik V. razr. Josip Cof. Na službo v Var-d.arsko konisko bolnico je razporejen veterinarski pomočnik Matko Marolt. Za blagajnika vojnega okrožja v Travniku in rukovalca garnizijskega in-tendantskega skladišča, administrativni poročnik ekonomske stroke Milan Kopecki. Ing. Janko Rataj: Skrb mestnih uprav za ^provi-zacijo mleka Važnost mleka za ljudsko hrano in zdravje, pobijanje alkoholizma in ljudske bede. Splošno je znano, da predstavlja mleko najpopolnejšo, najzdravejšo in obenem najcenejšo hrano. Mleko nudi najprikladnejSe hranilo za človeka v vseh dobah, je vžitno tako, kakor ga je dala priroda in služi obenem za vtelio lakote in žeje. Neobhodno potrebno živilo pa je za otroke, za stare ljudi in za večino bolnikov, ker nudi človeškemu organizmu istočasno vsa potrebna hranila in sicer v najdostopnejši obliki. Današnja človeška generacija je po večini bolna, koliko imamo danes popolnoma zdravih ljudi? Brezdvomno je pa temu žalostnemu pojavu eden izmed najvažnejših vzrokov nepravilna, večkrat pomanjkljiva prehrana, zlasti v detinski in niladeniški dobi. — Smelo se trdi, da bi polovico bolezni odpadlo, ko bi ljudje v detinski in niladeniški dobi imeli na razpolago zadostno množino mleka v neoporečni kakovosti. Premalo rejenih in nezadostno razvitih slabičev, ki so ravno najbolj izpostavljeni vsem mogočim boleznini, bi potem v človeški družbi ne bilo. Prava vrednost mleka so pokazala ljudem šele vojna lela, ko se je najprej začelo pomanjkanje tega dragocenega živila. Koliko otrok je vsled pomanjkanja mleka moralo umreti, koliko jih je vsled tega ostalo slabotnih in nerazvitih, koliko bolnikov je umrlo prezgodaj, ker niso dobili potrebne množine mleka! Neprecenljiv in še mnogo premalo vpo-števan činitelj more postati mleko v pobijanju alkoholizma, ki je izmed glavnih vzrokov današnje socijalne bede in v največji meri zastruplja našo današnjo generacijo. Noben pijanec se ni kot tak rodil, ampak vsakega so v to žalostno stanje privedle razmere. V slabi, nepravilni, zlasti enostranski hrani tičijo oni vzroki za nagnjenje k vživanju alkoholnih pijač. Človeški organizem v slabi, enostranski, po večini papricirani in prestani hrani ne najde potrebne vtehe. Človek po taki hrani postane žejen. Voda pač ugasi žejo, moči pa, ki je organizem v zavžiti hrani ni dobil v do-voljni množini, pa voda ue nadomesti, pač pa tc stori navidezno in trenutno alkoholna pijača. Da po premaganih prvih začetkih alkoholne pijače srrlu bolj ugajajo kakor voda, ni treba povdarjati. Pri pijancu-začetniku se vsak dan bolj uslaljuje prepričanje, da je alkohol bistven do! njegove vsakdanjo potrebe in tako imamo v nekaj letih človeka, kateremu je alkohol poslal druga natura t. j. pijanca v polnem pomenu besede. Od tod tudi i/vira. da je pijančevanje najbolj razširjeno med revnimi sloji. Kakor sem navedel, nudi mleko človeškemu organizmu vse potrebne snovi v najdostopnejši obliki in najidealnejšem razmerju. Človeški organizem je po zavžitem mleku zadovoljen in ne čuti nikake potrebe po kakem nadaljnjem dopolnilu. Krepak je in razpoložen za delo, in mu najmanje manjka nagiba za vživanje alkohola, ki takemu organizmu uiti ne diši. Popolnoma izključeno je, da lii iz mlekopivca kdaj postal alkoholik. Mleko s svojimi odličnimi lastnostmi pa ima v sebi tudi velike možnosti za pobijanje socialne bede. V današnji dobi splošne draginje in nizkih plač, bi morala biti vsaka mati in gospodinja prava gosporlars'a umetnica. če bi hotela z dohodki družinskega gospodarja, pa naj bo to delavec ali pa uradnik n .rmalno preživljati družino, skrbeti za šolanje otrok in |)ii tem še celo družino primerno oblačiti. Zal i bog srečujemo po cestah nešteto slabo oblečenih, zanemarjenih in kar je najbolj žalostno, bledih, slabo hranjenih otrok. Pri intenzivnejšem vživanju mleka, bi ta zadnja uajžalostnejša slika izginila iz naših ulic in bi pri tem ostal še marsikak dinar za obleko in boljšo vzgojo otrok. Poznam gospoda, ki se je prva svoja akademska leta na Dunaju preživljal s 30 kronami na mesec, pa ni dobil jetike, ampak nasprotno še zredil se je in je mogel iz navedenega zneska še večkrat sposoditi« svojim kolegom-pivcem. — Jasno je. da pri takem budgetu ni naročal dunajskih zrezkov, ampak je v raznih oblikah povžil na dan do 2 litra mleka. Danes naši kmetovalci opravičeno tožijo o mlečni krizi, ker ne vedo kam z mlekom, po mestih in žalibog celo na deželi pa deca in odraščajoča mladina trpi vsled slabe prehrane. Če bi se vse mleko, kolikor ga proizvajajo naše kmetije, — mogla bi se ta produkcija mleka še podvojili —- dalo naši mladini na razpolago, in naj bi se plačala našemu kmetovalcu za mleko cena, da bi bil tudi on zadovoljen z njo, naša mladina bi vse drugače izgledala, bi bila zdrava, sloves Slovenije vsled njenih pijancev bi zatemnel za vedno in naši gospodinji bi celo pri današnjem do skrajnosti nizkem mesečnem budgetu ostalo več dinarjev za obleko in šolske potrebščine njene dece na razpolago, kakor v današnjih razmerah. Naš kmetovalec bi bil m lako spremembo seveda še nosebno zndn- voljen, ker bi ue imel nobenega vzroka tožiti o mlečni krizi in bi se njegov gmotni položaj tudi bistveno spremenil. Delavska mladina (obrtni naraščal) in šolstvo Po statistiki OUZD (z dne 30. junija 1927) imamo v obrti, trgovini in industriji zajx3slenih od 14. do 18. leta starosti 11.874 iantov in 5559 deklic, skupaj 17.433 oseb od celokupnega števila zavarovancev, ki znaša 85.364 oseb. 13 let starosti ima 16 moških in 7 žensk, 14 do 15 let 2205 moških in 945 žensk, 16—17 let 0197 moških in 2924 žensk, 18 let starosti pa 3456 moških in 1083 žensk. Po strokah so razdeljeni takole: v oblačilni iu čiščevalni je od 10.360 zavarovancev 4786 oseb v starosti do 18 leta, v kovinski obrti in industriji je od 7437 zavarovancev 2753 mladine, v tekstilni od 0020 zavarovancev 1417 mladih oseb, v kamnoseški in keramični od 4867 zavarovancev 973 mladine, v kemični industriji od 935 zav. 25, v gledališčih, prostih jx>klicih in 2007 zavarovancev 103, v industriji usnja od 2537 zavarovancev 344, v hranilni in pijačni stroki od 5322 zavarovancev 963, v gostilniški, kavarniški in prenociščni od 2757 204, v sanitetni in higienski od 1573 zavarovancev 283, v trgovinah in skladiščih od 5573 zav. 781, v denarnih zavodih in pisarnah od 935 zav. 25, v gledailščih, prostih poklicih in razno od 1030 zav. 33, v poljedelstvu od 880 zav. 61. v prometu od 1725 zav. 78 oseb, v rudarstvu in topi'nicah od 162 zav. 9 (kar ne spada pod zavarovanje bratovskih skladnic) ter še v gosjxxlinjstvu (hišni posli itd.) od 0764 zav. 642 oseb v starosti do 15. leta. Poleg OUZD obstoja še Trgovsko bolniško in јхкЈрогпо društvo v Ljubljani, katero ima nekaj nad 500 oseb zavarovanih v starosti do 18. leta. Iz navedenih podatkov je razvidno, da imamo ogromno število delavske mladine zaposlene v obrti ili industriji, od teh skoraj do 14 tisoč vajencev in vajenk. V tem jx>gledu naj nam služijo še sledeči datki: v I. mezdnem razredu imamo 5200 moških in 2475 žensk, skupaj 7771 oseb, v II. mez. razr. 18 moških iu 14 žensk, v III. mezd. razr. 55 moških in U žensk, IV. mezd. razr. 357 niočkih in 97 žensk in v V. mezdnem razredu 5026 moških in 581 žensk, v vseh petih mezdnih razredih je 10.752 moških in 3178 žensk, skupaj 13.030 oseb. V prvem zavarovalnem mezdnem razredu so vajenci in vajenke v učnem razmerju, ki ne dobe nobene plače ali odškodnine pri mojstru ali po tovarnah. V petem zav. mezd. razredu so pa vai°nci, ki imajo pri mojstru hrano ali |>a do Din 5.40 dnevnega zaslužka. Oblačila stroka ima 5416 vajencev, od teh je 2"63 vajenk, katerih zaslužek ne prerega nad 5.40 dnevno. Od tega števila pn je še povrh 3725 vajencev in va-ejnk popolnoma brezplačno zaposlenih v oblačilni obrti iu industriji, tako ie od 10.360 zavarovancev zaf)o.=lenega nad 50 odstotkov naraščaja. Od vsega tega števila obrtnega naraščaja pa poseča v celi Sloveniji samo nekaj nad 7000 vajencev in vajenk obrtno-nadaljevaluc šole, katere so se v nedeljo, dne 29. apri:a t. 1. zaključile šolsko leto za 1027- 28. Zato nc pozabimo na tisto delavsko mladino. ki je bila lelcs brez šolfkega pouka, da bo vsaj v prihodnjem So'skem letu deležna šolskega pouka! Delavska zbornica je te dni razposlala vprašalne pole na vsa obrtna, trgovska in strokovna nadaljevalna šolska vod'tva za razne podatke, iz katerih bomo dobili še iasnejšo sliko o našem naraščaju. Za delavsko mladino -o neobhodno potrebne nadaljevalne šole. Nedeljske razstave na raznih obrtno-nadaljevalnih šolah v Sloveniji ob zaključku šolskega leta r-o pokazale, kaj premore strokovni pouk in da jc šola z delavnico ncrazdružliiva; praktični jx>uk in vata v delavnici pa dobiva v šoli teoretsko znanje brez katerega ni napredka in razvoja v vedno sc iz-popohiuioči in napredujoči obrti in industriji. Kako so naši predniki skrbeli za obrtno šolstvo, nam priča, da =ino imeli v Ljubljani že leti 1856 obrtno-nadalievalno šolo. Pouk se jc vršil oh nedeljah in ga ie obiskovalo 115 učencev, 32 pomočnikov in 83 vaieneev (med temi 35 mizarjev, 12 zidarjev. 10 ključavničarjev in 0 lesarjev). Prvi, ki pa je sooznal veliko polrebo in korist obrtii"ga šolstva, ie bil francoski filozof Rene De-scartes (1506—1650). Misel nicr/ova je bila. da naj se ustanove učilnice za posamezne skupine. Tem učilnicam nai bi bile priklonljene zbirke orodja. Realizaciie te misli Descartes ni doživel. ke.r se je ustanovila taka institucija v idealni obliki °le koncem 14. stoletia. Ustanovil jo jc francoski konvent 1. 1705. Organizacija obrtnega in strokovnega šolstva od strani banroske države se ie začela žo sredi 17. sfnlelia ter se ie konsekventno in energično nadaljevala tekom 17. in 18. stoletja. Kako velikanske jxisledice je imelo to stremljenje, sc ie pokazalo že ob priliki svetovne razstave v Londonu, kjer si je pridobila Francija lavorike in neoporečno zmago na limetno-obrlnem Angleški industriaini krogi so spozna'i jv> tej francoski zmagi (."kuj ue. dostatnost svoiega obrtnega šolstva ter so se energično in z naivečio požrtvovalnostjo poprijeli dela. Ustanovil se je obrtni muzei v Londonu tc cela vrsta s tem muzejem v zvezi stoječih risarskih «ol. Uslanavlianie manjših muzeiev ie hitro sledilo iu še 1. 1867 ie na pariški razstavi uspešno konl . ' -la angleška obrt s francosko. Tema državam so ?!c-li!e v organizaciji obrtnega šolstva Beleija. Holam^-ka, švica, Ita'ija, Nemčija in Avstrija. V naši dr/.vi «e ravnamo za sedai po avstrijskih učnih načrtih, I,-i so bili priznano najboliši. Avstrija se je znala okoristiti z izkušnjami drueih držav na Neger«. Sedlo in torbica za potrebščine sta iz rjavega usnja. Hotel Reglna — Trs« (preje Balkan. V bližini glavn. kolodvora.) Moderna liiša i. vrste. — Popolni komfort. 200 postelj. — 50 privatnih kopelji. — Prvorazredna restavracija. Autobus pri vsakem vlaku. ©opisi in Nafbolte. najuspešneje najzanesl|lvei$e sredstvo za čiščenje želodca in črev za otroke in odrasle je prašek ker (isti brez bolečin — je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinfi-cira želodec in čreva in s tem preprečuje težja obolenja. — fiko redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol čaše vode prašek Magna, Vam pospešuje drebavo in preprečuje trdovratno zaprtje Vrhnika Orlovska družina Vrhnika priredi na Vnebo-hod, dne 17. maja 1928 v idilični dolinici poleg kaplanije javno telovadbo 7 bogatini vsporedom. Vlaki vozijo jako ugodno za dopoldanski kakor tudi popoldanski izlet ter pelje zadnji vlak še le ob 20 z Vrhnike, s postaje Verd pa po 21 v Ljubljano. V spomin 10.-letnice smrti pesnika in rojaka Ivana Cankarja se priredi v nedeljo, dne 13. maja v Rokodelskem domu Cankarjev večer. Cisti dobiček se bo porabil za zgradbo spomenika. Jesenice Birmovanje bo danes teden v jeseniški župniji. Ker na Koroški Beli radi popravila ondotne cerkve letos ne bo birme in ker pri Sv. Križu nad Jesenicami vsled 30-letnice gosp. knezoškola birma odpade, sc Prevzvišeni pripelje na Jesenice v soboto dopoldne z vlakom ob 9 dopoldne. Po sprejemu se g. knezoškof takoj poda v šolo. Po šmarnicah bo pred župniščem podoknica, katero priredi godba K. D. D. in pa cerkveni pevski zbor. Občinstvo se prosi, da se sprejema pred kolodvorom v kar naj-•obilnejšem številu udeleži. Vojni razpored se vrši danes na Plavškeni travniku Sneg in slana. V četrtek popoldne je med dežjem naletaval sneg ter pokril najnižje vrhove. Po noči pa se je zjasnilo in v petek zjutraj je ležala po polju in vrtovih močna slana, ki ie pomorila sadje in drugo. Od velike noči smo imeli komaj tri lepe dneve, sicer vedno dež in sneg. Tržič Romanje in izlet priredi tudi letos tržiška župnija. Pojdenio o Binkošlih k Gospe Sveti, v Celovec in k Vrbskenni jezeru. Vozil nas ho poseben vlak. Bo nas precej čez 400 in to večinoma Tržičani. Pa še sedaj hodijo nekateri v župnišče. da bi se priglasili; a zastonj, čas priglasitve jc potekel. Upamo, da bomo onstran Karavank preživljali podobno lepe ure. kot doslej vsako leto na naših župnijskih romanjih. Kočevje Volitve. Prva kandidatna lista je lista SLS. Kako ie od jeseni zrastlo zaupanje v poštenost SLS, najbolj osveiljuje dejstvo, da ie bila lista podpisana in vložena v e n e m dnevu. SLS gre s čistini praporom in čistih rok v volivni boj! — Kandidatne liste so vložili tudi Nemci ler obrtniki in rokodelci. Bridkosti in težave ima kočevska SDS. Znani kočevski idejni vodja SDS je poklical na sestanek.vse tisle, ki so zadnjič podpisali kandidatno listo, da bi listo i podpisali in vložil, pa iih je prišlo samo 7 in še od teh ni hotel nihče liste podpisati. Po mestu se šušlja. da jc obrtno-rokodelska lisla v nekaki žlahli s • SDS. Bomo videli. — Prav gladko tudi ne gre kočevski NRS. Sicer se njen ustanovitelj hvali, da ima že 200 podpisov in pravi, da sprejme tudi katerega od SDS, če želi, pove pa ne, ali sprejme samo nje- * gov podpis ali ludi kandidatno mesto. Precej ozke stike ima kočevska NRS s komunisti, če smo prav poučeni. Pri zadnjih volitvah so celo kandidirali na važnih mestih in bili tudi izvoljeni. — Celotnega pregleda za enkrat še ni. Koncert. Tukajšnji pevski zbor Glasbenega društva je priredil preteklo soboto svoj prvi kon-' cert v letošnji sezoni z moškim in mešanim zborom ter samospevi. Najboljše je ;-n|iel moški zbor »Kat-rico« in mešani »Voz le rečki — voz le mostu«, druge zborove pesmi niso bile čez |X)vp'ečnost. Od pevskega zbora Gl. dr. smo slišali že veliko boljših m precizneje izvajanih nastopov. Kje jc vzrok, da se zbor ne drži na doseženi liniji? Morda v reorganizaciji zbora ali odbora? Pevovodja je isti, priden zmožen in požrtvovalen. V obče je bil koncert vsaj za 14 dni prezgodaj. Higienski tečni. Zavod za soc. hig. zaščito dece v Ljubljani je otvoril v četrtek v zvezi i gospodinjskim tečajem higienski tečaj za kočevsko ženstvo. Ovoritveno predavanje je imel dr. Dragaš, šef zavoda, tečaj sam pa vodi gdč. Češarkova. Predavanja en vsak dan ob treh [»poldne in ob osmih zvečer. Pride lahko poslušat vsaka, katera hoče. Nabori zn me'tno občino Kočevje se vrše dne . 23 maja ob pol 7 v osnovni šoli. Za volitve. Šolska naloga: »Kako sem nedeljo preživel?".....Po kosilu gremo v gozd na izpre- j hod. Ko se vračamo mitno neke gostilne v Salki vasi, sedi na dvorišču okoli 15 delavcev. Ata plača Štefan vina. Prisede k njim za en četrt ure. Potem gremo ' domov.« Zagorje ob Savi Občinske volitve so razpisane za 22. julij. Kot 1 Vse kaže, bodo stisuke obdržale enake pozicije, kot •o jih dosegle pri zadujih občinskih volitvah. Odstranjuje: preobilno kislino vželodcu, neprijen duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, gorečico Zdravi: katar želodca in črev, bolezni jeter, krče v želodcu, hemeroide, tvore v želodcu Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnim navodilom 4 Din ali naročite na naslov: LABORATORIJ „RLGR", SUSflK in priložite pismu 10 Din v znamkah za 2 zavoja Spomenik padlim so začeli graditi 9. t. m. Dodelan bo v treh tednih, blagoslovljen pa nepreklicno 29. julija. Leskovec pri Krškem Šola. Še ni eno leto preteklo, odkar smo dobili novega šolskega upravitelja v osebi g. Leopolda Paljeza. Z veliko vnemo je začel z delom za po-vzdigo naše šole. Priredil je tudi kmetijsko-nadalje-valno šolo z lepim uspehom. Sedaj pa je nenadoma nekdo drugi imenovan na njegovo mesto. Kakor slišimo, so se ljudje zavzeli za to, da bi g. upravitelj še tukaj ostal. Občinska pisarna. Občinski odbor je z dnem 15. marca t. I. imenoval za občinskega uradnika tukajšnjega domačina g. Fr. Puntarja. Društvo -Spomenik padlim«. Spiomenik je že dovršen. Slovesno odkritje bom praznovali dne 3. junija t. I., na kar že danes opozarjamo vsa sosedna društva. Ptui ф Lprememba voznega reda, ki nastopi s 15. t. m., bo imela za naše mesto zlasti pa za dijake na gimnaziji ugodne posledice. Drugi jutranji vlak.od Ormoža, ki je doslej prihajal v Ptuj šele okrog 9 zjutraj, bo sedaj že ob 7.59 v Ptuju. S tem je omogočen obisk naše gimnazije mnogim dijakom od Ormoža in vmesnih |x>staj. ki doslej niso mogli zaradi prepozne zveze z vlakom od doma. Na novo zvezo ojjozarjamo vse slariše, ki bi s prih. šolskim letom radi jx>šiljali svoje otroke na ptujsko gimnazijo, a radi neugodne zveze z vlaki tega niso mogli storiti. >i« * * l i'ć. Rdeči križ priredi v zvezi z vsemi prosvetnimi društvi danes prireditev v pomoč po potresu ponesrečenim Bolgarom. Dopoldne od 10—12 igra godba pred novo šolo in se prodajajo znaki z napisom: V pomoč Bolgarom! Zvečer v Šokolskem domu godba, igra Vaška kri. petje, solospevi in prosta zabava pri pogrnjenih mizah. Sevnica ob Savi. Po »Jutrovem« poročilu doživeli so »klerikalci« pri zadnjih občinskih volitvah hud |x>raz. Da bo širša javnost o velikosti tega poraza jx>diičeiia, povemo, da je imela SLS dosedaj v občinskem odboru samo 9 odbornikov, medtem ko si jih je priborila pri nedeljskih volitvah 10. — Posili demokrati so imeli dosedaj 6 odbornikov, v nedeljo so jih dobili samo pet, socijalisti so imeli dosedaj 4 odbornike, zadnje volitve so jim dale samo 3. — Edino ne več obstoječi samostojni kmetje so pridobili pri zadnjih volitvah enega odbornika več t. j. 7 odbornikov, kar pa se imajo zahvaliti načinu svoje agitacije, ko so pravili ljudem po deželi, da so klerikalci« krivi, da bodo morali kmetje plačevali tržanom vodovod. — Kakor je iz »Jutra« jx>-sneti, takozvani napredni fronti pač ni ležeče na gospodarskem razvoju lejie in velike sevniške občine, ampak njim je glavno le to, da je ostala sevni-ška občina »krepko v naprednih rokah«. — Saj bi bilo pa tudi res strašno, če bi se pojavil klerikalni »liiltver« kar naenkrat na sredi sevniškega trga, kjer ima kljub stanovanjski bedi kar tri lipe pripravljene za svoje ležišče. — Je pa |x>tem že boljše, če drži še naprej za silo skrpana »napredna fronta«. To napredno fronto podpirajo žal tudi še nekateri posestniki, ki sicer z naprednostjo nimajo nič sku|> nega in bi pri svojem značaju zaslužili |jač boljšo usodo, kakor jo morajo delili v laži-naprednosti. Iz Sorice. V nedeljo, dne 6. maja se je vršilo tukaj dobro obiskano predavanje o živinoreji in mlekarstvu. Predavala sta gg. okrajni živinozdravnik F. Goljar in ing. Srečko Šabec, ravnatelj mlekarske šole v Škofji Loki. — Taka predavanja je zelo priporočati živinorejskim krajem, da se seznani ljudstvo z umno živinorejo in modernim mlekarstvom. Zidani most. Državni higienski zavod je priredil v dneh od 29. aprila do 5. maja v tukajšnjem šolskem poslopju higiensko razstavo v zvezi s po-učnimi filmskimi predavanji. Razstava sama kol tudi predavanja so bila skozi ves teden nad vse pričakovanje dobro obiskana, kar je pač v čast tuk. prebivalstvu. ki je s tem pokaza'o, kako stremi za izobrazbo in napredkom. Gospodu šefu higienskega zavoda, ki je ume! že v svojem otvoritveneni govoru tako splošno zainteresirati občinstvo za to velepo-membno prireditev, izrekamo najlepšo zahvalo. Obenem naj sprejmeta toplo zahvalo tudi oba predavatelja g. dr. Matko iz Radeč in g. Puhar iz Ljubljane. Da so bila njuna predavanja jioučna in vele-zanimiva, je pač najboljši dokaz (o, da je občinstvo vsakokrat najx>lnilo prostorno šolsko sobo do zadnjega kotička. Iz poštne službe Poštne vesti. Dnevničarka po čl. 306 fih. zak. Cilka Sterlekarjeva na poštni podružnici št. 5 v Ljubljani je napredovala za služiteljico. — Premeščeni so: |jbt ur. Iia Jožica Vidmarjeva iz Brežic v Cerklje ob Krki, Olga Moserjeva iz Ljubljane ua Bled, Marija Globočnikova iz /'irov na ljubljansko glavno pošto, Justina Marušič iz Ljubljane v Žiri; pb. ur.. 114: Iv. Vindišarjeva iz Ljubljane v Kranj, V. Koser iz Novega mesta v Celje, Marija Seme-nova iz Ljubljane pa Rakek iu Iva Kraje iz Dravograd k Sv. Juriju ob Stavnici; pb. ur. 115 Amalija Kalanova iz Ljutomera v Podplat in Iv. Radič iz Ptuja na mariborsko kolodv. pošto; telefonistka 1113 Stojauka Ribaričeva iz Maribora v Ptuj, Terezija Radovanova iz Mokronoga v Novo mesto in Pavlina Mjlavčeva z Rakeka v Novo vas pri Rakeku; zvan. 2. skup, Fr. Oblak iz Zagorja ob Savi na ljubljansko glavno jiošto, V. Borštner z Jesenic na Gor. in Fr. Doliuar iz Ljubljane, oba na mariborsko kolodvorsko jjošta ter zvan. 3. skup. M- Zenc iz Maribora na Jesenice na Gor. — Pb. ur. 114 Ela Mrakova v Breznem je odpovedala |x>štno službo. —• Od 26. do 28. aprila so se vršile na ravnateljstvu državne strokovne preizkušnje za II. kategorijo. Napravile so jo soglasno: Anica Vernikova z mariborske kolodvorske jx>šte, Natalija Kiiglerjeva s Prevalj, Ivanka Gradova iz Stične in Mara Gri-mova iz Železnikov; z večino glftsov pa: Julija Al-breehtova s poštne jx>družniee št. 4 v Ljubljani, Bosiljka Gjekičeva in Slava Weberjeva iz Cakovea, Mira Glinškova z mariborske gl. pošle, Vera Ple-hanova iz Murske Sobote, Amalija Kalanova iz Ljutomera, Marija Petričeva iz Krškega pa Mara Štukelj od Sv. Lenarta v Slov. Goricah. Darovi za Bolgare Pri mestni blar/ajnici ljubljanski so darovali nadalje še: Medič-Zankl, tovarna olj in lakov 1000 Din; lekarna dr. Gabrijel Piccoli 500 Din; Čeho-slov. obec v Ljubljani 500 Din; uslužbenci splošne bolnice v Ljubljani 480 Din; dr. Krisper Valentin, odvetnik 100 Din; Tratnik Leopold, hotelir 100 Din; Hrast Ivan, ravnatelj Mestne hran v pok. 100 Din; Udruženje gledaliških igralcev 100 Din; Planinšek Karol, trgovec. 100 Din; Gregorič Ivan, ravnatelj Narodne banke 100 Din; Klub Primork 100 Din; Tvrdka I. Samec 100 Din; Viktor Bohinjec 100 Din; Pavel Kreutzer, trgovec 100 Din; Tenente Rudolf, trgovec in gostilničar 50 Din; ing. Zirnfeld Zmago 50 Din. Dirmansfta darilo v veliki izbiri j>o znižani ceni L. Vllliar. urer. Liubltana Sv. Petra cesta 36 Ljubljanska porota Dve oprostilni razsodbi. V spominu je še iz časopisja senzacionelna aretacija uslužbenk pri ljubljanskem trgovcu Sossu. Včeraj se je s tem slučajem bavila porota. Pred porotniki sedi samo dvajsetletna Josipina Rantov-ževa, bivša uslužbenka in blagajničarka pri Sossu, ker so ostale okrivljene izločene iu pridejo prod redno sodišče. Obtožnica navaja, da je obtožena, »bodisi sama, bodisi v družbi vzela svojemu službodajalcu brez njegove vednosti in privoljenja, a v namenu dobička, različnega manufakturnega blaga v skupni vrednosti 28.822 Din 91 par. Zasliševanje obtoženke. Predsednik: Ali ste kriva? — Sem. — Priznate, da ste vzela vse, kar navaja obtožnica? — Priznam, da sem vzela, toda hotela sem vse plačali. — Koliko časa ste bili v službi pri Sossu? I — Od leta 102-1. — Koliko ste imeli plače? — 1300 Din. — Ves čas? — Da. ves ta čas. — Ali sle imeli še kakšne druge ugodnosti. Navadno dajejo trgovci svojim uslužbenrem ugodnosti tudi pri ku-povanju? — Ne, nobenih drugih ugodnosti nisem imela. • Predsednik nato razlaga porotnikom iz obtožnice, na kakšen način so se tatvine, oziroma goljufije vršile. Soss je namreč dovolil svojim uslužbenkam, da so si jemale blago v svrho ogleda domov proti potrdilu. Ako bi se po ogledu odločile, blago obdržati, bi ga morale plačati pri blagajni, v nasprotnem slučaju pa blago vrniti proti vrnitvi potrdila, tako zvane »retour-note«. Ta način kupovanja pa so tovarišiee zlorabile, jemale blago domov, vrnile ga pa niso, kljub temu pa so dobile povrnjene »retour-note«, ker so bile med seboj zmenjene. Ker so bile obdolženke zaposlene v raznih oddelkih in se je vsaki od njih zahotelo blaga zdaj iz lega, zdaj iz drugega oddelka, je vsaka na opisani način iz svojega oddelka oddajala, odnosno iz drugih oddelkov prejemala blago. Na ta način so tekom časa ogoljufale trgovca Sossa za omenjeno vsolo, kar je on ugotovil pri sestavi inventure in bilance letos v januarju. Primanjkljaj je znašal okoli 50 tisoč dinarjev, vendar pa dopušča možnost, da je vsota za 10—20% manjša. Sum je padel takoj na današnjo obtoženim, ker je o nji baje zvedel, da potratno živi in da se misli v kratkem poročiti v Nemški Avstriji. Pri hišni preiskavi so pri Ramovževi in njenih tovariSicah res našli in zaplenili skoro vse ukradeno blago. — Pravite, da ste hoteli plačati. Zakaj pa niste plačali? — Zato. ker je to preprečila aretacija. — Zakaj pa niste hoteli pustiti knjižiti? — Ker bi zneski presegli plačo, jia bi tega g. Soss ne dovolil, ali bi pn lahko sumil, odkod meni toliko denarja. Hotela sem se poročiti, tedaj bi plačala vse. Blago sem rabila za balo. Odpovedala sem tudi službo. — Ali bi se bila takoj poročila? — Da, 20. aprila bi se imela poroka vršiti. Vse je bilo že dogovorjeno. Zaročenec mi je pisal, naj si nakupim ali nabavim balo, da bo že ou poslal denar. Že pre.j mi je večkrat dajal denar in mi kupoval razne stvari. Josipina pri|ioveduje, kako se je pred le!i seznanila z ravnateljem nekega holela na Semerin-gu, s katerim se je zaročila in tudi hotela poročiti. Kaj pa, če bi vaš službodajnlec ne bil ugotovil, da blaga manjka, ali bi ludi tedaj plačali? — Bi. Vse sem imela namen pošteno plačati, predno bi bila odšla. Toda la moj namen je onemogočila aretacija. Kot priča je bil zaslišan samo Irgovec Soss, ki je izpovedal, da je bila R. vedno pridna, poštena in postrežljiva uslužebnka. Blago je ocenil po nabavni ceni. Izjavi nadalje, da jc vsa škoda v pol- ■■ШИИИИИИИИИШМII 1411ИЛИ Pomasa?te Bolgarom! Darove sprejema upravništvo ^Slovenca«. uein obsegu poravnana ter da ne zahteva nobene odškodnine. Senat je stavil porotnikom eno samo vprašanje, katero so porotniki soglasno zanikali, nakar je bila ubtoženka oproščena. Tudi star cerkveni lat oproščen. Pri popoldanski razpravi jc stal pred porotniki leta ltS(K). v Pirničah pod šmarno goro rojeni Luka Prek, že 20 kral radi tatvino kaznovan. Prav zn prav mu je ključavničarstvo poklic, pa ne dela rad, raje se klati okrog. Po poklicu je tedaj berač in tat iz navade. V porotno pride, kakor da je lam doma. Ponosno se ozira okrog in mežika občinstvu. Brade si ne brije, v žepu strganega suknjiča pa si je nataknil lej) robček, da je bolj »moderen«, kakor pravi. Tudi je zabaven in duhovit, kakor se vidi iz odgovorov |ired porotniki. ■ Obtožnica pravi, da je Luka nepoboljšljiv tat, ki je že nad 20 let presedel v ječah cele Evrope. Niso ga pa le kazni prav nič jiobol.jšale, ter ima človeška družba le tedaj mir, kadar sedi za varnimi zidovi jetnišnice. Dne 29. februarja je prišel Luka v farno cerkev v Šmartnem pri Liliji, hodil od oltarja do oltarja, privzdigoval in tresel nabiralnike, v enega pa je hotel vlomiti z nekim železnim orodjem. To početje pa so opazovali na skrivaj ceikvenik Miha iu še dve j>riči, ki s Luko zgrabili in izročili orožnikom. Predsednik: Prek, ali ste krivi, kar se vas dolži? — Nisem. — Kaj pa ste delali v cerkvi? .— I kaj bi delal. Oltarje sem gledal. — Ali ste vzeli puščico? — Jok. samo potresel sem jo, če je kaj notri. Pa je bila prazna. — Ali niste šli i)otem še k drugim puščicam? —- I kaj bom hodil. Slike sem gledal po cerkvi. — Kaj pa pravite k drugi obtožbi, da se okoli klatite in da deliti nočete? — Kako bom delal, ko me nobeden ne mara. Star sem, saj še mladi ne delajo. Priča Miha Korele, cerkovnik, izjiove, da je videl obtoženca |>red glavnim oltarjem, ko je tam pritrjeno puščico okrog obrnil in jo stresal, da bi denar vuii izsul. Potem je sel še k ostnlim puščicam, ler isto počenjal, dokler ga niso zasačili in izročili orožnikom. — No, Prek, kaj pravite na to? — Kaj bi rekel. Všeč mi ni, kar pove. ?i res ni. Izmed številnih spisov, ki jih predsednik čita, spoznamo, da je bil Prek kaznovan že pri vseh slovenskih sodnijah, tako tudi že v Trstu, Monako-vem, Augsburgu in drugod j>o inozemstvu. Izgnan je bil že neštetokrat iz Italije, iz Bavarske itd. Izdajal se je tudi že z drugim imenom. Sodni dvor je stavil j)orotnikom tri vprašanja. Prvo vprašanje, če je obloženi kriv tatvine, so zanikali z !) glasovi proti 3. Drugo vprašanje, če je tat iz navade, s tem odjiade. tretje, o krivdi postopanja pa so porotniki potrdili z 10 : 2. Luka je bil obsojen na podlagi lega izreka na 0 tednov zapora, ki ga je pa že prestal s preiskovalnim zaporom. Luka se sodniji in porotnikom elegantno prikloni in takoj nastopi pot v zlato svobodo. Pred sodnijo je močno zavriskal, povedal pa to-le: -^Samo, da me čez leto zunaj puste, jeseni že pridem nazaj, da bom čez zimo brez skrbi.. .< S lo razpravo je bilo porotno zasedanje končano. Prava паЛа domač.tx ГМ IF.- A-Vi-r. V S:itfi\-iJj ki \ Vam jamči . pristnost in. jakost ! J " »v-- f Ponedeljek, 14. maja. Zagreb: 20.35 Komorni koncert. Bach: Koncert D-inol za vijolino in klavir. —Vivaldi-Nacher: Koncert A-mol za dve vijol. in klavir. — Breslau: 20.30 Klavirski koncert; 21.30 Humoreske in satire. — Praga: 19.15 Koncert godbe na pihala. — Leipzig: 20.15 Resne in vesele o živalih; 21.15 Poljuden orkestralni koncert. — Stuttgart: 1(5.15 Koncert; 20 Cerkveni koncert prenos iz Efilingena: Jozve-, oratorij za soli, zbor, orkester, cimbalo iu orgle (Ilandel); 21.45 Predavanje o nemški poeziji in prozi zadnjih 100 let: Rr.zvoj romana. — Bcrn: 19.30 Predavanje o duhovni krizi ameriške kulture; 20 in 21 Pesmi in arije (baritonski solo); vmes in nato orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta z Dunaja. — Frankfurt: 11.30 Predavanje o čebelarstvu; 19 30 Prenos iz Efilingena: ,Jozve«, oratorij (Iltindel). — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Langenbers:: 20.15 Koncert Staroangleške ljubavne |>esmi in stare škotske balade; 21.15 Cigansko življenje in cigani v delili raznih skladateljev. — Berlin: 21 Koncert pesmi. Daventrv: 20 »Manon , opera (Puccini). — Dunaj: 1fi Lahka glasba: 20.30 Simfoničen koncert. Men-delssobn: Uvertura k »Sen kresne noči«. — Schubert: Simfonija v B-duru. — J. Straufi: Pomladni valček; Kuplet Adele iz »Netopirja." — Mozart: Koncertna simfonija. — J. Straufi: Ob lepi modri Donavi, valček. — Mil neben: 19 30 Orkestralir koncert. Odlomki iz oper in drugo. — Milan: 3 Prenos operete iz gledališča. Torek, 15. maja. Breslau: 20.30 Majski večer. — Praga: 2<7 Koncert. — Leipzig: 19 Prenos iz opere: »Mac-bethe, opera v 4 dej. (Verdi). — Stuttgart: 16.IS Popoldanski koncert; 21 Wagnerjeva glasba. Uvertura k »Rienzit. — Arija Holandca iz >Letečega Holandca«-. — Predigra k 3. dej. »Lohengrina«. — Wolframova pesem iz :>Tannhiuiser — Prihod bogov v Walhallo iz Rheingold . — Blazni monolog H. Sachsa iz Meistersingerc. — Predigra k »Meistersingerr. — Bcrn: 20.20 sCiboulctte , komična opera v 3 dej (Ilahn). — Katovice: 19.30 Grad strahov- , opera v 1 dej. (Moniuszko). — Frankfurt: 19 'Macbeth-, opera (Verdi). — Rim: 21 »Le ville«, ojiera v 2 dej. (Puccini). — Langenberg: 20.05 Lahka glasba. — Berlin: 17 Zabavni orkestralni koncert. Odlomki i/, popularnih ojierel i. dr.; 19.55 Predavanje: Svetovno politični in gospodarski odnošaji današnjih velesil. — Daventrv: 22.15 Koncert vojaško godbe. — Dunaj: 20.05 Narodne pesmi, proizvaja Nemško |)evsko društvo; 21.15 Orkestralni koncert. Milnchen: 18.45 Pomladne pesmi. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom. 1АШО potrebščine v nafvečli izbiri stalno vzalogi p: i FRANC BAR, Ljubljana, Cankartevo nahr. 5 Telet. 40" simega možu, Mateja llubada. On je kot mojster iolopetja žo pred dobrimi 35. leti pri nas začel rojiti solopetje in negovati v zboru lepoto, ravnovesje in homogenost glasov. Iz njegovih rok se je 10 Sloveniji razlilo nebroj naših pevcev in pevk, usmerjenih v njegov poplemeniten način petja. Nastala jo med našimi pevskimi krogi tekom dolgih let široko ta tradicija lepote in uravnoveSenosti nevimjo. Naša kultura petja se je pod Hubadovim prizadevanjem razvila silno ekstenzivno. Vendar ne sinemo križem držati rok. Če nam mogli obdržati oni znameniti nivo pevske kulture, lii nam jo pridobil toliko priznanja in prijateljev med Čehi? Homo li mogli razviti še v naprej to kulturo, katero nam je s krepko, požrtvovalno in občutljivo roko skozi- desetletja oblikoval naš mojster? Danes mu še ne vidimo naslednika, ki bi vredno nadaljeval slavno in plodno tradicijo. Vendar ne smemo križem držali rok. Če am Bo? da srečo, nam bo mogoče Hubnd še desetletja oblikoval našo vokalno reprodukcijo ali vendar, doba je omejena in skrajni fr.s je, da se ozremo po talentu, ki bi mogel nadaljevati mojstrovo tradicijo in podedovati vso ono .modrost, katera je sad dolgotrajnih kulturnih naporov. Pred kratkim so v Pragi otvorili visoko šolo za politične vede in je pri tej priliki poudarjal prosvetni minister dr. Hodža, da demokracija rabi voditeljev, kateri naj bi v tej šoli imeli arzenal svojega duhovnega orožja. Tudi pri nas nastaja isto vprašanje. Šola sicer ne rodi talentov, toda edino po njej je mogoče kulturno tradicijo prenesti na novo generacijo in tako ekonomično in racionalno podedovati vrsti novih voditeljev vse dobrine in sadove dosedanjih kul-lurnih naporov. Vso pozornosl moramo obrniti na mladino, da najdemo v njej onih talentov, ki naj bi pravi čas pridobili z našo pomočjo v svojo polno oblast vso bogastvo dosedanjih kulturnih naporov in tako brez nepotrebnih izgub množili bogastvo naše bodoče kulture. Ob vprašanju naših bodočih voditeljev pa mi misel preskoči iz glasbeno široke na naše celotno kulturno življenje. Če pogledam na naše duhovno življenje po katerihkoli razvejitvah, vidiin_ natančno isti problem. Neš narod je na široko že iz-jbražen, pripravljen sprejemati najvišje vrednote in jih plodno vračati na/uj svojim voditeljem. Ekstenzivnosl kulture našega naroda je velika. Toda zdi se mi, da tis'o kar pogrešamo, je višji nivo vodilnih naših glav. Kjerkoli pogledam na vrhovne osebnrsli našega življenja, si predstavljam možnost večje dinamike, ker se mi zdi. da povsod predstavljamo le nekak srednji, povprečni normal nasproti nivoju drugih narodov na islem polju. Zelja, da so naša kultura na vseh poljih in-tenzificira, želja, da storimo vsak mogoči napor, da si vzgojimo med našo mladino krepke bodočo voditelje, pogumne in zanesljive, oblikovalce naše bodočnosti, ta vroča želja bruha iz mene kot sad velikih uspehov naše Glasbene Matice na Češkoslovaškem, bruha iz mene kot mogočen pekoč vrelec. Batee toimimtva Pisatelj Iv. Pregelj se je v zadnjih medvojnih in povojnih letih lako plodro, vsestransko in umetniško različno udejstvoval. da so njegovi izbrani spisi že nujno potrebni, čo nočemo, dn sc njegova osrednja umetniška podoba ue zabriše v vsakdanji produkciji. V leli spisih naj stopi Pregelj pred širše občinstvo ko* iuvenciozen pisatelj |iolno občutenih literarnih del, pred poznavalce pa kot umetnik, ki je razširil možnosti umetniškega izražanja in oblikovanja, odkril nove prostorne teritorije in motivne tipe, ki je kot mojster novega romana oplodil plastično strukturo naloga realizma z dinamiko etičnega individualizma tako, da je leznega perifernega človeku preokrenil v polno osebnost s središčnim goriščem, v doživljanje totalitete. Pregelj je klasik našega ekspresionizma: njegova roka zajame človeka vedno vsega, z gesto snujeno iz sebe, in prav tako tudi pokrajino kot svojcvrsluo označen odblesk kaotično pranature. Pritegnil je tako v slovensko slovstveno geografijo teren Tolminskega, tako svoje-vistno Ijogastvo, da od njega živi že pol ducata paberkovavcev... Prav ta prvi zvezek spisov jo uglašen na to »Tolininslvo« pokrajine in duše, ki i»ta enota, tako nujna enota, da je občečloveška, le v kolikor je svojevrstno pristna. In Preglju gre za to, da oblikuje trdno iz zemlje rastočega človeka v specifični svojevrstnostl, zato ludi v najbolj človeškem dnu, kjer se boji vsakdo za božjo podobo. »Naše življenje jo pesem, polna lajne groze o šlirili poslednjih rečeh.• Kolikor mogočo polno in intenzivno podajanje tega celotnega religioznega doživetja v človeških usodah, je umetniška naloga Pregljeva. Te naloge se še ni zavedal v Mladi Bredi (1913), ki je še zgolj fabulistična, pač pa žo v našem romanu, ki (livarja Izbrane spise, v »Štefanu Golji in njegovih«, kar jo toeneiši naziv za prvotno oznako »Zadnji upornike (DŠ 1918). Roman je sicer nadaljevanje »Tolmincev. (1927, Tlačani DS 19lu-1<>) v osebah, kraju in času, opisuje umiranje tolminsko upornosti v sinovih. Toda Tolminck prikazujejo veliki punt i7. lela 1713. v vsej kolektivnosti, v mozaiku impresionističnih slik, zvezanih le po puntu v baladične usode; v šilorovskih epizodah Krivic tajno organizacije in žalostnega poteka (kolika sličnost boljševiškemu Sibirskemu puntuvl) — pa v »Štefanu Golji...« no gre za narodni upor, ki bi se odražal v hranilcu stare tolminske pravde kot v Zndnjem uporniku, snovno gre le za spor га uradno ureditev cerkvene in posvetno oblasti, pri čemer se intrigira proti župniku, ki sredi poteka stoji osamljen med obema ... Ali, vedno bolj зе izgubljajo lo tvarne poteze boja, bistvo sc prenese v duhovno sfero, v upor vesti proti pisanemu zakonu, božje besede proti pismouku, krščanske dejavnosti proti nauku. Upor proti oblasti ni več smoter, je le zapletajoča se pot človeka, ki išče pravice in ve, da jo ima v sebi... in čim bolj pravno podlčgaT4eiiibolj raste v svojo pravo smer, v ljubezen in samožrtvovanje, v izbranca Kristusovega... Šel jo zh Njim iu ob smrti pade čez križ: trnje Zveličarjevo se mu vtisne v felo... v lico... Roman tako ni socialno motiven kot jo bil prvotno začel, je religiozen, je pesem tajne življenjske groze, ki veže skupino usod, življenjska pesem Štefana in njegovih. Lucijo... Tince.., Tagliata... Tajna groza .. Vidi se še tako realistična osnova »Tolirincevi: v nepoduhovljeni borbi zn uradno oblast v kraju, a še jasnejša pot vodi naravnost v »Plebanusa«, kjer je boj dobrega in zlega tipiziran v človeku ... »Stifun Golja in njegovi', je historičen roman, mojstersko postavljen v čas in prostor, kakor zna pri nas edino le Pregelj Sodbbno občulje v prilegajoči se historični snovi, razgibanost fabule, plaspetlkn besede in prizorov, dramateka vzetnost j postav, ki imajo svoj mistični počctek in konec v strašnem kaotičnem brczproslorju, odkoder rastejo v zemljo in svoj trpeči lik — vse to spričuje, s l:nko umetniško silo oblikuje Pregelj svoj svet. Pregelj je pesnik božje ljubezni, ki se v čudovitih žarkih razliva čez grobost izraza prav kot solnce skozi cerkvena stekla čez baročno nabreklost oblike. Tako prepričujočih misUčnih doživeUj pri nas še nihče ni izoblikoval, kot jih je Pregelj v nadaljnjih črticah, v »Matkovi Tini«, >Sinu pogubljenja-.-, >Gospoda Matije zadnjem gostu«... To so kristali, iz vseh robov bliskajoči slepečo lepotol Ali »Runje«? Kdo ne občuti baladne lepote v tej klasično baročni noveliei? Ali kdo se ne zdrzne ob debeli dovtipnosti nbraln.mskega pridigarja Tomaža Rutarja, s sirovo besedo iu dobrim srcem? Take so »Tolminske novele«, ki so, brez ozira na kronološko in lit. stilsko razliko merjeno s »Štefanom .... vred v harmonijo dornačin-stva, v motivnost Tolmina. Morda bi se dobil v slovenskem slovstvu podoben slučaj lo pri Tavčarju, v njegovih slikali in historičnih noveletah iz loškega pogorju. Kes, ker vsiljuje se mi tipično šolska primera: Pregljeva in Tavčarjeva domačin-ska historična novela. Kolika razlika v oblikovanju romantičnega realista in ekspresionista! O celotni zamisli redakcije je >SIovenec< že pisal. Prvi zvezek, tak kot je, pr je dogodek, kajti spisi v njem so res >moisterski, so živa knjiga za našo dušo in naš čas.« Izdaja Jugoslovanske knjigarne je dunajsko moderna in na ukusnem papirju, kakršnega Pregelj do sedaj še ni imel. Ne mislim še posebej reklamno hvaliti, kajti če za kaj, velja za ta zvezek še posobej. da »se dobro delo samo hvali«. Kupi in beri in boš videl I Tine De beljak. Dobrodelni koncert V čefrlek, 10. t. ni. je bil v Unionu koncert v korist žrtvam bolgarskega potresa. Sodelovali so gdčna. V. Maidičeva, ki je pela dve ruski pesmi (Cirečaninov, Čajkovski), g. Krajev in njegova soproga Caribrcdska, ki sla pela bolgarske (ruske?) pesmi, g. Julij Betetto, ki je pel dve Pavčičevi, meš. zbor G'asbene Matice pod vodstvom g. M. Hu-bada, ki je pel sedem pesmi s praškega programa in operni orkester, ki je pod \odstvom g. Neffala podal Smetanov »Višegrad« in dva bolgarska plesa. Program je bil pester, vlekel je tudi človekoljubni namen koncerta iu ne v zadnji vrsti je vlekla Matica, ki nas je nedavno proslavila v svetu. Dvorana je torej bila polna. Višegrad« smo v Ljubljani že nekajkrat culi; bolgarska plesa v priredbi za orkester (Sebek) sta pokazala bolgarsko naredilo iye!cdiko, motiviko in ritmiko; orientalsko monolonijo je skušal osvežili orkesterski akord. O. Maidičeva je pela s simpatičnim glasom in dobro šolo, g. Betetto je navdajal z respektom kakor navadno iu g. Krajev je zopet kakor v operi dokazal svoje umetniške vrline. Cia. Caribrodska pa nima potrebne pevske kulture. So liste je taklno spremljal na klavir g. H. Svetel. Gl. Matica pod vodstvom g. M. llubada je znova pokazala svoje odlične pevske zmožnosti in pevsko kulturo, ki ji je prinesla priznanje Cehov in Dunajčanov. Glasovi so razmerno zasedeni, v zboru med seboj odtehtani, šolani in vzorno disciplinirani. Izgovarjava je razločna, dinamika lina. Pogrešam pa v llubadovi interpretaciji velik del one specifične, notranje umetnostne prepričevalnosti, brez katere je vse ostalo le večalimanj vzorna zunanja tehnika. Tudi kar se tiče programa, bi imel pripombo. 1. Bil je slovensko-hrvatsko-srbski mešan. Srbi (Obilič) na Dunaj niso nesli niti ene slovenske skladbe, »jugoslovanski festival« v Belgradu je pokazal samo eno slovensko reč. (belgrajski prof. Logar), ki nas nikakor ni glasbeno predstavila, Hrvati, če gredo v inozemstvo, so Hrvati; mi pa — konglomerat! Mari nimao svojega materiala dovolj? 2. Dalje se je težko strinjali z izbero v pogledu reprezentativnega in kvalitetnega programa. Poleg Lajovica in Adamiča bi na reprezentativnem programu desetkrat rajši in bolj upravičeno zahteval zrelo Premrlovo, tudi Kogojevo delo, namesto drugovrstnega Devovega in že stokrat pogretih Hti-badovih priredb Miške, Škrjančka in Gooor čcecz iiizaaarooo. 3. Tc/ko sc jc tudi strinjati s korekturami Gallusa v harmoničnem in dinamičnem smislu, ter glede menjav tempa. To je bil (Laus) »fleten« Gallus, nikakor pa ue oni resni, v dno duše religiozni orjak renesanse s svojo zdravo glasbo, ki ne rabi zunanjih, ušesnih poživetij, zakaj tako je vsa usmerjena v izraz duhovnega . Koncert je v ostalem mislim, dostojno izpolnil svoj namen. Josip l.avtižar: Tebe Boga hvalimo. V spomin 30 letnice, odkar vodi ljubljansko škofijo presvetli in preniilostljivi gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič. Za enoglasni in če-tveroglasni mešani zbor z orglami. Samozaložba Raleče-Planica 1428. Z dovoljenjem ljubljanskega škofijstva z dne 21. aprila 1928 štev. 1405. — Na. lisnila litograliia Cemažar in drug, Ljubljana. — Fol. 4 listi. — Namen g. skladatelja je bil, da poda za redko slavnostno priliko našim cerkvam po deželi n o v o uglasbeno zahvalno pesem, ki jo zmore pretežna večina cerkvenih zborov. Vobče je g. komponist osla! zvest svoji smeri in podal skladbo, ki je z ozirom na izvedljivost dostopna vsem zborom, z ozirom na svoj namen pa vseskozi cerkvena. Posamezni deli napevov so prikrojeni tako, da zvene kakor koral. Lavližarjev slog je poljuden in lahek; zato so tudi njegove skladbe tako priliublienc v širokih plasteh. Splošni vtis te nove zahvalne pesmi jc ta, da imamo pred seboj pripovedujoče petje svoje vrste, samo da je ritmično markani-neiše urejeno, kakor u. pr. recitativ. Da poda svoji i skladbi več živahnosti, je g. skladatelj razvrstil vse [ besedilo v 20 odstavkov. Dokaj pestrosti je do- j' segel tudi s tem. da pogosto menjava sodi (dvo- | delili) in lihi (trodelni) ritem, pa tudi tonalilelo iz- j preminja v kratkih presledkih. Velikopolcznosl, | skupnost in enotnost misli je vsled te tehnike seveda stopila v drugo vrsfo. Skladba nudi i ušesu pri izvajanju i očesu kot partitura na papirju nekak mozaik brez blestečih ali usiljivih barv, ampak le pobožno molitev v inuzikalueni ovoju. Težav ne nudi kompozicija nikjer, posebno ako so se uživeli dirigent in |)cvci v menjavo takta in toualitele. — Harmonija je konservativna: to je osnovno načelo g. skladatelja. Vendar vidimo, da se oglašajo mestoma ludi modernejši čuti ter sc uveljavljajo v po-stopih in zaključkih, dasi jako zdržno. Časovna mera (tempo) je enostavna: prvih pet taktov zahteva g. komponist »slovesno«, od 6. takta do konca: »hitreje«; t. j. običajno »festivo« in »pili vivo«. Seveda jc izraz »svečano« označba značaja in vsakemu zborovodji je dano ua prosto voljo, kako si tolmači primerno hitrost svečanega izvajanja. Dobro bi bilo, da bi se označil lempo z metronom-skim nihanjem. Deklamacija besedila je vobče pravdna. Nekaj mesl bi se dalo morebiti še bolj ugla-dili. Dva — muzikalno ali prozodično — težka zloga se ne podasta dobro, posebno v prozi nc; n. pr. »učlovcčPn I jS...« — »poveličuj I jih« — »gospod I bodi« —• »osramočen I v tčbe« — osramočen I vekomaj';. — (Navpične črtice značijo tak tove meje.) — Maloštevilne tiskovne pogreške ti vsakdo zlahka popravi sam. — Kjer se bo praznovala 30 letnica škofovania našeea nadnastiria. sc bo pela zahvalna pesem. Zbori bodo dobro zadeli, ako posežejo po Lavtižarjevi skladbi, ki je zamišljena za to slovesnost, je lepa, lahko izvedljiva, hvaležna ter odgovarja svojemu namenu. Tudi na zunaj je oprema lepa, tisk razločen in krepak; osobito notni del bo razveselil vsakega zborovodjo in organista. Mantuani. Opera. V sredo je dala opera premiero Pucci-nijeve opere »Deklica z zlatega zapada«. Glavne vloge so imeli ga Mitrovičeva (Mimie), Gospodi-nov (Diek Johnson), Betetto (Wallace), Banovec (Наггу) iu I lolodkov (Jack Renne). Naštudiral in dirigiral je opero ravnatelj g. Pojič. O operi po prvi reprizi kaj več . V jiotek jo gostovnla v vlogi madame Butter-fly v naši operi Zinka Wilfan-Kunčeva. Podala je svojo kreacijo z izvrstno pevsko šolo, s precejšnjim občutovanjem, toda z nekoliko manjšo igralsko rutino, kar pa ji kot začetnici ni mogoče zameriti. V ostalem je bila jiredstava skrbno naštudirana. Anion Jobsl: Napeti k lavrelantkim lilanijam za mešani zbor in crgle. dovoljenjem knezoškolij-skega ordinarijala v Ljubljani z dne 28. marca 1928 št. 519. Samozaložba. — Napevi, ki jih imamo Slovenci za litauije, zlasti lavretanske, v obilnem šte- vilu, so lahki iu preprosti, ljudski, .lobsluvi so pa namenjeni izurjenim pevcem So umetno zloženi iu sicer tako, da jo pevski stavek povečini dokuj pe-Ven, orgelsko spremljevanje pa je zamišljeno v pestro so prelivajočih harmonijah z močne uporaba kromatike. Napevov jo sedem, vmes eden božičen in eden velikonočen. Skladbe, dasi kratke, so polilo vsebine in življenja ter vredne vsega priporočila. Cena izvodu 8.50 Din, od 10 izvodov dalje po 3 Din. St. P. Svečana otvoritev razstave Ivane Kobilce, umrlo sjovenske si i karice, so vrši danes, v nedeljo dno 13. maja, ob 12. uri v Jakopičevem paviljonu. Obsežno slikarsko delo Ivane Kobilce, ki ga jo doslej (loiuoviuu poznala iz malih vlomkov, bo prvič združeno v zgodovinsko sestavljeni kolekciji, obsegajoči preko 200 del; v nji so zastopane po veliki večini oljne sliko (portreti, študije, goure, figuralno kompozicije, tihožitja, krajine), pasteli in skupina risb. Dela izpričujejo jak razvoj, ki stremi za enakim cilji, kakor so jih zasledovali slovenski/*^ impresionisti; njihova kvaliteta sloji zelo visokrf in kaže izredno talentiranost slovenske umetnice. Vabimo prijatelje slovenske umetnosti, da si ogledajo kolektivno razstavo del Ivane Kobilce, ki bo odprta od 13. maja do 1. junija t. 1. Ali so Japonci veren narod? V Tokiju živeči jezuit Herman H e u -v e r s jc v letošnjem februarskem zvezku »Stimmen der Zcit« priobčil zanimiv članek, v katerem razpravlja o vprašanju, ali so Japonci veren narod ali niso. Piše: Nekateri trdijo, da Japonci nimajo verskega čustva. Drugi so pa nasprotno mnenja, da je komaj še kateri narod tako veren kakor Japonci. Po dolgoletnem lastnem opazovanju sern tega mnenja tudi jaz. Nc vem, če bi našli še kako drugo deželo, ki bi bila lako posejana z verskimi spomeniki, kakor jc Japonska. Tudi danes se še dajejo za obnovo ali vzdrževanje svetišč nepričakovano visoko vsote. V japonski zgodovini srečujemo visoko valovanje verskega navdušenja. In še danes pritezajo nove verske ločine, kakor n. pr. amotokyo in teuri-kyo (obe japonskega izvora) milijone Japoncev v svoje vrste. Ako ob jutrih korakamo po tokijskih ulicah, nam iz mnogih hiš doni na uho jutranja molitev družinskega očeta, ki jo spremlja drdranje ropoltilje. V vsaki hiši jc Euddhov oltar ali sveta skrinja, včasih tudi oboje; poleg tega spominki umrlih prednikov. Hčere ali gospodinja imajo dolžnost, da oskrbujejo oltar s svežimi cvetlicami in daritvenimi jedmi. Romarji so leto za letom na poti, obiskujoč templje in svete gore. V največjem mrazu sc mnogi 4rdo pokore, stoječ pod svetimi vodopadi, cia jih obliva ledeno-mrzla voda. Kdor hoče dobiti posebno živahen vtis o vernem srcu lega naroda, naj obišče ob kate-terem koli dnevnem času Kvannonino svetišče (boginja usmiljenja) v Azakuzi pri Tokiju, pa bo vselej našel široko ccsto polno obiskovalcev. Nepopisen je vtis ob določenih dneh vsakega meseca in ob letnih praznikih. Vsi ti, ki romajo tu gori, polagajo svoj dar, sklanjajo glavo in molijo nekaj časa z največjim spoštovanjem, vsi li žalostni in obteženi, ki sc jim bere na obrazu globoka ganjenost, ne igrajo komedije. Morda bo kdo rekel, da med vsemi temi romarji nc bi našli nobenega, ki bi prosil za duševne dobrine. Na srcu so romarjem le stiske pri izpitu, prošnje za službo, zdravje in predvsem srečen zakon. Nič zato. A če kdo išče bolj poduhovljenc vere, jo more tudi najti. Šc sc najdejo bonci, ki jim jc vera resna stvar. Slove posebno gorski bonci, k: žive deloma ncoženjeni. Za svoje mestne bonce Japonec malo mara. A potrebuje jih pa* Kdo naj ga drugače pokoplje. Toda na deželi, pa tudi po mestih — kakor v Nagoyi in Hirošimi ter tudi v Nagazakiju — imajo bonci največji vpliv. Tako priden1 tedaj vendar do vtisa, da rera prevzema celo življenje Japonca, dasi-ravno jc dejansko versko življenje v primeri s prejšnjimi stoletji otrpnilo. Vera je postala navada in Japonci sami priznavajo, da ni nič drugega več nego navada. Versko stališče pretežne večine bi sc dalo morda označiti tako: Kakor zdravilo vsaj škodovati nc sme, po možnosti pa naj celo koristi, tako tudi naša vera. Naši predniki so jo tekom tisočletij preizkusili. Mnogo se pripoveduje o njenih čudovitih učinkih. Izvršujmo jo torej šc nadalje. Če . ega nc storimo, kdo ve, kaj se bo zgodilo!.: To mišljenje podpira najnižje praznoverje, ki je šc razširjeno med ljudstvom in sega ludi v izobražene kroge. Buddhizem in šintoizem imata pri tcin dobršen del na svojem rovašu. Rad bi vedel, če sc je že kak -nanstvenik lotil dela, da bi to področje vsestransko pre-iokal. To bi bilo silno delo, toda knjiga bi bila nrd vse zabavna. Nimamo pa pravicc, da bi nad tem praznoverjem izrekali svojo obsodbo. Izvira namreč v prvi vrsti iz lepe temeljne lastnosti japonske duše: iz strahu božjega, iz spoštovanja do vsega skrivnostnega. To zlato lastnost najdemo danes najlepše ohranjeno pri starem rodu, toda tudi mlajši niso brez nje. Vse, kar se zdi Japoncu skrivnostno, vzbuja njegovo zanimanje, zahteva njegovo spoštovanje. Zato najdemo po vsej deželi na čudno oblikovanih gorah in dre-.sih, v grozo vzbujajočih jamah znake verskega čaščenja. Junaki lntro dospo v nebo med bogove. Pogumne samomorilce visoko spoštujejo, na njihovih grobovih jin! zažigaj' kadilo in polagajo cvetjc. L. 1926. sc je vršil razburljiv lov na morilca »Kumo« (Medved), ki jc mcsece in mc-sece uhajal policiji. Zadnjega lova nanj sc jc vdeleževalo 10.C00 policajcv in mladih bram-bovccv. Kuma sc jc do zadnjega upiral in ustrelil dva policaja. Ko je pa videl, da jc vse izgubljeno in so ga že skoraj zgrabili, jc izvršil samoumor. Truplo so po starem običaju sežgali in nato pokopali. Zc naslednji dan so začeli prihajati na njegov grob ljudje in mu izkazovali versko čaščenje. Kajti Kuma jc bil mož, ki je imel skrivnostno moč. — Ob dolgi suši so predpisane javne molitve, vrše se procesije. Zadnjikrat so šli nekateri kmetje tako daleč, da so mladi junici odrezali glavo in jo pogreznili v vodnjak. In odkar sem na Japonskem, so molili vedno tako dolgo, dokler ni slednjič deževalo. Iz teh maloštevilnih zgledov je razvidno, da tiči ljudstvo nasplošno kljub šolam in časopisju šc globoko v svojem srednjem veku — v dobrem in slabem zmislu. Kitajska modrost Džinski knez je vprašal uradnika Tjeja? Kaj praviš, kdo je najbolj sposoben za deželnega svetnika v okrožju Nau-Jang?< Tje je odgovoril: Jei-Hu jc pravi mož. i Je i Hu?v — se je začudil kuez. To jc vendar tvoj sovražnik? Tje je odgovoril: »Knez me ni vprašal, kdo jc moj sovražnik, marveč kdo bi bil najbolj sposoben za deželnega svetnika.;: ln Jei llu je postal deželni svetnik. Ljudstvo nI Čutilo njegove vlade, torej je dobre vladal. Tedaj je bilo treba popolniti mesto v področju uradnika Tje. In zopet je kucz vprašal uradnika Tje-ja: »Kaj misliš, kdo bi bil najboljši za to mesto?« Tje je odgovoril: »Vu je pravi mož..: »Vu? - — je vprašal kuez. »Vu je vendar tvoj sin? Tje jo odgovoril: Knez me ni vprašal, kdo je moj siu; pač pa, kdo jo najsposobnejši za to mesto.: ln Vu jc postal uradnik. Ko je Kungce to slišal, je rekel: >To je Tje modro priporočil. Ven je poslal svojega sovražnika, notri je izbrul svojega sinn. Tnko mu more bili vedno v zgled.« Kaj delajo državniki in general! stare Avstrije Kako zelo je temeljila stara Avstrija na nenemških narodih in koliko nemških mož je zavzemalo visoka mesta zgolj na račun tclr narodov, priča dejstvo, da pretežna večina teh inož v povojni Avstriji ni našla nikake uporabe več v javnem političnem življenju in se je umaknila v zasebno življenje — v kolikor jih smrt ni preselila na oni svel, kjer sc gotovo počutijo bolj domače nego v novi Avstriji. Bivši zunanji minister grof Berch-told. ki jc podpisal ultimat proti Srbiji, živi danes deloma v Monakovu deloma na svojih posestvih na Češkoslovaškem ter piše svoje spomine. General Auffenbcrg, bivši poveljnik IV. avstrijske armade, je danes navaden zasebnik in pisatelj; ravno tako bivši ministrski predsednik grof Clam-Marlinic, ki so mu posestva na Češkoslovaškem zaplenili in ki sc preživlja s časnikarstvom. Lepše jc usoda ravnala z zadnjim ministrskim predsednikon-Hussarekom, ki jc danes na Dunaju vseučili-ški profesor. Njegov predhodnik Scidlcr рг danes ni mnogo več nego oče znane igralke Bivši zunanji minister grof Czernin jc bil v novi Avstriji nekaj let narodni svetnik, a sc je potem iz političnega življenja umaknil tei sc udeležuje pri nekaterih industrijskih podjetjih. Mnogo bivših politikov, ki so preje igrali veliko vlogo, živijo danes na Dunaju kot publicisti, zavarovalni agenti, lastniki barov in oodobno. Religija in državno življenje Kakor dete ne more živeti brez doma, tako odrasli ne more živeti brez domovine. Družina in država sla dve nujni družbi: Stvarnik človeške narave je človeka upodobil tako, da dejanski mora biti člen ene in druge. Družina nudi človeku to, kar neobhodno potrebuje za vsakdanje življenje: prvo prebrano in zaščito, prvo vzgojo in prvo izobrazbo. Toda človek čuti še širše potrebe, zlasti na duhovnem polju, potrebe, katerim družina, ker je tako mala družbica, n e more zadostiti. Radi tega stopa človek potom družine (in ne zgolj kot posameznik) v večje občestvo, v drugo družino, ki jo imenujemo državo. Država je naturni postulat človeške narave, zato lahko rečemo, da jo hoče sam Bog. Njena naloga je pospeševati vsestransko časno blagostanje njenih udov, dočim skrbi za dosego večnega cilja Cerkev. Cerkev in država sta si delili naloge: cerkev vodi človeka pod vidikom večne blaženosti, dočim skrbi država za časni blagor svojih članov. Dosledno je izključen vsak spor med duhovno in državno oblastjo, ako ostane vsaka na svojem področju: nesoglasje bi začelo šele lodaj, če bi zastopnik cerkvene oblasti posegel v čisto posvetne (profane) zadeve (n. pr. ali naj sc zida kak most iz lesa ali pa iz ( betona), ali pa — kar je žal lako pogosto, | ako bi državni zastopnik zaukazal oziroma •zabranil kako dejanje, ki je zgolj religioznega značaja (n. pr. da je treba zakopati duelanta po cerkvenem obredu). Poseben »slovese v tem oziru je dosegel v zgodovini Jožef II., čigar idejo se ponavljajo v nekoliko modernizirani obliki zdaj v tej zdaj v oni evropski državi. Mnoge reči so po svoji naravi tako jasno cerkvenega ali profanega značaja, da v normalnih razmerah sploh ne more priti do konflikta; nekatere zadeve pa so res »skupne«, to je: zanimajo cerkveno in državno oblast (n. pr. slovesno obhajanje gotovih praznikov, zakonske in šolske zadeve, dr/avnopravna pripadnost cerkvenih funkcionarjev itd.), glede teh se morajo pač zastopniki obeh oblasti prijateljski dogovoriti: ti dogovori se potem z medsebojno obvezo v sedanjih časih fiksirajo v »konkordatu«. Pri vseh pogajanjih mora veljati kot vrhovno načelo: dajte cesarju, kar je cesarjevega, Bogu kar je božjega!« Te besede nam spričujejo, da ima katoličan resnične moralne dolžnosti do države, obenem pa, da država ni vsemogočna nad ; vestjo državljanov, temveč da njena prava ne- j Iiajo tam, kjer bi prišla navskriž z božjo i pravico. Iz gornjih besed dalje sklepamo: v vseh I čisto političnih zadevah se mora katoličan podrediti zakonitim državnim odredbam; kjer takih ni, mu ostane svoboda mnenja in dejanja: državljan ni namreč kako slepo in nemo kolesce v državnem aparatu, temveč obstoja sicer kot član države, obenem pa ludi kot osebnost, in dosledno ne sanio kot nosi- j lelj gotovih dolžnosti, temveč tudi kot nositelj i gotovih svoboščin in pravic. — Dolžnosti, ki sc zakonito določene, mora sicer res brezpogojno izpolniti, in s tem dati cesarju, kar je cesarjevega: obenem pa sme mirno in tudi energično zastopati svoje pravice. Take pravice ima kot državljan sploh, ali pa kot član kake verske ali narodne skupine ali pa kakega socijalnega sloja. Katoličan jc brezdvomno dolžan domovini zvestobo iu ljubezen: seveda se ne sme istovetiti države s stranko, ki je slučajno na vladi: Mehiko je eno, kabinet Calles je drugo: vladni kabineti se menjajo, država pa »drži«, to je ona ostane, tudi ko Callesi & Co. padejo. In prav državi smo dolžni zvestobo: Slede tega ali onega kabineta pa katoliški ržavljan lahko vzame ludi opozicijonalno stališče, ne da bi ga smel radi tega stigmati-zirati za »protidržavni element . V političnem življenju je pač mnogo predmetov, glede katerih smemo reči, da sami po i sebi niso ne dobri ne zli, temveč »indife-rentni« (n. pr. oblika vladavine); v takih zadevah mora vladati svoboda, da sme vsak zagovarjati svoje mnenje in braniti ga z vsemi zakonitimi sredstvi. So pa tudi vprašanja, pri katerih katoliški državljan mora jasno pokazati svoje katoliško stališče: v šolskem vprašanju, v zadevah poroke ali з razporoke« ild. Tu ne more imeti ene vesti kot katolik, kot državljan pa drugo, kajti vest v človeku je le e n a , in ta se mora držati v prvi vrsti nadnaravnih emernic. Ako bi se torej pojavilo nasprotje med verskimi in politiškimi interesi (dejanski je to nasprotje zgolj navidezno), mora zastopati katoličan vedno verske interese, ker »Boga je treba bolj poslušati, nego ljudi.« (Dej. Ap. 6, 29.) Te interese zastopa tem lažje v demokratski obliki države, kjer ima vsak pravico zagovarjati svoje versko in narodno prepričanje: tega prepričanja pa ne sme pokazati samo s kako lepo frazo, temveč s tem da vrže volivno kroglico v pravo Skrinjico. Tudi ne smemo misliti, da država deli katoličanom kake >milo8tk, ko jim prizna n. pr. verouk v šolah. To niso milosti, temveč evete pravice katoliških državljanov: saj so le-ti del države, njeni udje, in sicer v veliki večini pošteni, delavni in zvesti udje, ki pla- čajo svoj denarni in svoj krvni davok, in imajo dosledno pravico zahtevati od države, da jim da, kar jim gre. — Mnenje, da bi mfl-rali biti državljani kakor ubogi Lazari veseli, ako pade od zgoraj drobtinica tudi prednje, je moglo znabiti odgovarjati pretiranemu absolutističnemu pojmovanju o državi, danes je tako mnenje nesmiselno. Gotovo ne smemo biti gluhi, ko nas država kliče, da izpolnimo svoje dolžnosti; toda ne smemo bili ni slepi, da bi ne videli svojih pravic. V državnem življenju mora veljati program: Dolžnosti izpolnjevati, pravicc pa zalite vati! Ma niške mteli V mesec- pomladiiega življenja se zbirajo lelo za letom j. oletarske množice, da dvigajo svoj glas za svoje i ravice in se ogrevajo za boj zoper kapitalizem. Kapitalizem je postnvil premoženje za svojega boga. Ne več toliko premoženje za in zaradi življenja, ampak premoženje zaradi premoženja samega I V materialistični misli, da je resnična samo tvar in da ni duhovnega sveta, je kapitalizem proglasil za življensko modrost pridobivanje zaradi pridobivanja, dobiček zaradi dobička, giomadenje imetja zaradi imetja. V kapitalizmu človek izgublja svoje osebno dostojanstvo, osebnemu človeku zagospoduje brezosebna tvar, zasužnji ga kapital. V praksi je kapitalizem razrešen, saj njegova življenska modrost more bili modrost le redkim, ki zmorejo vstopiti in vzdržali v gospodarskem vrvežu za dobičkom. Razdelil je kapitalizem človeštvo v dva razreda: razred maloštevilnih, ki imajo vsega za življenje potrebnega in nepotrebnega, in v razred milijonskih množic, ki si s težko borbo pribore jedva najnujneje potrebno. Množice socialnobednih so se že po naravnem gonu po samoohrani in samoobrambi strnile v protikapitalistične vrste na svojem razrednem stališču. Premnogo jih zre v Магха kot rešitelja in njegove misli kot rešilno blagovest, pa množice proletarcev tako časte tudi očeta kapitalizma: saj na materialistični misli, da duha ni in je le snov, živita oba kapitalizem in marksizem Kakor je maj kot mesec pomladi bednemu proletarcu znamenje vstajenja k boljšemu, človeka vrednemu življenju, tako mu je kot katoličanu tudi znamenje in up, da se dvigne človeštvo iz družabne razrvanosti, sovraštva in boja. Saj maj je katoličanu Marijin mcsec. V duhu Najlepše in Najvišje vseh žena gleda katoličan za človeštvo odrešilne poli in misli. Prva je ta: je duhovni svet in ta je več ko tvar, zato premoženje pomoček, nc cilj življenja in bogastvo ne predpogoj sreče in veličine človeka. Marija je živela vsa v duhovnem svetu, vsmer-jena v onostranost. Njena glavna in edina skrb je bila izoblikovati svojo dušo, izpopolnili vase milostno položeno bogopodobnost. Siromašna in brez bogastva, pa vendar presrečna, žena trdega dela in skromnega, bornega kruha, pa blažena med vsemi ženami, žena trpljenja in bolečine, pa blagrovana od narodov zemlje, žena tihega družinskega življenja brez zemskega bleska in hrupne zabave, pa največja v vsem stvarslvu — to je katoličanova Mati. Zato je naravno, da je Marijin vitez — svetnik asiški svobodno se odpovedal vsemu premoženju, odvrgel spone lagodnega življenja in živel ne uživanju, ampak premagovanju in tako storil on — najrevnejši na zunaj, a po duhu prebogati za obnovo svoje socialno težlSlovak« je protestiral proti takemu priporočilu ravnateljstva. Tudi par sto katoliških žena je prišlo energično protestirat k ravnatelju, da priporoča njihovim sinovom spise, ki tako sramotijo in blatijo krščanstvo. In »Jutro« (1. 5.) govori sedaj o nenavadnem slučaju verske nestrpnosti. To je sploh stara priljubljena liberalna fraza. Pa kdo jc v tein slučaju versko nestrpen? Ravnateljstvo ne! Ono je priporočalo le »umetnost«! Nestrpen je list »Slovak«, nestrpne so žene, ki ne pustijo, dn bi se uradno širila in vsiljevala laž in pa sovraštvo proti krščanstvu. Po misli jutrovskega časopisja bi katoliški starši morali čisto mirno vse prenesti, protiverska nestrpnost sme zastrupljati vero in moralno življenje njihovih otrok, drugače padejo v sum, da so versko nestrpni. Tako misli tudi mehikanski framason Calles in tako tudi dela. Svetu pa oznanja, dn so katoličani krivi, da mešajo vero v politiko, ker si ne pustijo od politikov vzeti najdražjega in najsvetejšega, življenja v katoliški veri. Oni so versko nestrpni. Calles brani samo, da se ivera ne zlorablja v politične namenec. Za- to pa muči in pobija kristjane, »Jutro; in ves sa-mostojno-demokratski tisk pa simpatizira z njim. Ou je seveda za čisto vero, katoličani pa so »versko nestrpni«. Zakaj > Jutro« ne prinaša nadaljnih poročil o Mehiki iz protestantskih listov »Daily Ехргеввч1: ali pa, kar je morda bližje, iz »Frank-futer Zeituug«? Čudno, da listi, ki se iiuujo za najboljše zagovornike vseh umetnikov, ui zabeležil izjave Bernarda Shn\va o Callesu. Ali so vsi ti sumljivi verske »nestrpnosti«. Zelo jasni so »Jutrovi« pojmi o verski strpnosti: Katoličan naj bo vesel, da ga sploh puslimc še živeti, vse javno življenje, vsa vzgoja pa mora bili protiverska. Mi samo obžalujemo tiste katoličane nasprotnega političnega prepričanja, ki podpirajo še vedno tako protiversko stališče. I Dr. Ivan Merz Kakor smo že javili, je v čelrtek 10. t. m. umrl podpredsednik Hrvatskega orlovskega saveza, dr. Ivan Merz. Pokojni se je rodil 16. dec. 1896 v Banja-luki. Po odlično dovršeni maturi je študiral germanistiko na Dunaju od 1. 1915—17, ko je moral na vojsko. Že iz mlada goreč kongrega-nist, se je lu po vglabljanju v Frančiška Asi-škega popolnoma izobrazil v svojo fino in ljubeznivo ličnost. Svojo hrano je delil s svojim slugo in mu prepuščal svojo odejo, sam pa je spal v zimi na golih tleh. Po vojski je končal svoje dunajske študije in odšel na Francosko, kjer je na Sorbonni in na Institut Catholique dovršil svoje študije m napravil izpite iz francoske književnosti in jezika z odličnim uspehom. V Zagrebu je rigoroziral iz filozofije 1. 1923 na podlagi splošno opažene disertacije Vpliv liturgije na francoske pisatelje od Chateaubrianda do danes.<. Leta 1925. pa je bil imenovan za državnega profesorja na zagrebški nadškofijski gimnaziji. Pokojni dr. Ivan Merz ni bil samo človek neobične inteligence, nego tudi redke duševne harmonije in pravi homo ecclesiasticus. Napravil je vsak dan svojo meditacijo, vsak dan si ga mogel videti v cerkvi oo. Družbe Jezusove prejemati evharistični kruh in črpati moči za svojo naravnost nadčloveško delavnost in energijo brez počitka. Posvetil je vse svoje življenje kot pravo žrtev za rekri-stjanizacijo hrvatskega javnega življenja. Bil je kot teoretik človek ravne linije, ki je neprestano iskal pravilno orientacijo vsega katoliškega pokreta. Svoje tozadevno delo je zastavil v prvi vrsti mladini, kateri je, ko se je po slovenskem zgledu izoblikovala v or-lovstvo, dal idejno podlago s tem, da je priredil F. Terseglavovo -Zlato knjigo« v smeri katoliške akcije, v duhu žrtve, apostolata in Evliaristije. Primarno duh, ustvarjen za literarno kritiko — njegova prva večja razprava v širši javnosti je bila študija o Barbussovem Ognju« — je tako postal praktičen organizator in publicist v najširšem pomenu. Bil je romantik, poln zanosa, kojega sanje so bile vse posvečene veličini in napredku Cerkve ter njenega središča, papeštva. Poleg orlov-stva in katoliške akcije, o kateri je napisal programatično knjigo pod istim naslovom, se je predvsem prizadeval, da bi v hrvatskem narodu povzdignil češčenje Bogorodice ter spisal knjigi »Zolin Lurd« in »Najnovejša čudeža v Lurdu«, katero delo se je prevedlo tudi na nemški jezik. Orlicam pa služi za zgled njegovo »Junaško življenje sv. Ivane Arške«. Mladini sta tudi namenjeni brošuri »Ti in ona« ter »Katoliki in novi plesi«, kjer se zrcali njegov čisti pogled na odnos med mladeničem in deklico. Njegovo delo je bilo najbolj priznano iu pohvaljeno, ko je sv. oče ob priliki rimskega romanja hrvatskim Orlom dejal: ^Orli so spremstvo Kristusa Kralja«. Dr. Merz je bil v istini poklican, da to častno stražo vodi. Kajti bil je pri vsej svoji premočrtnosti in doslednosti pravi gentle-man, krščanski plemenitaš in frančiškansko ljubezniv, ki ga notranji spori med hrvatskimi katoliki zaradi katoliške akcije niso nikoli zavedli do tega, da bi tako v notranjosti kakor v zuuanjem občevanju pozabil na krščansko ljubezen. Kot profesor nadškofovske gimnazije je bil dr. Merz neobičajno srečne roke. Kot učitelj nemškega in francoskega jezika je mnogo doprinesel k povečanju slovesa te odlične gimnazije. Zanimive so sodbe, ki so jih c đr. Merzu izrekli lektorji francoskega jezika na zagrebškem vseučilišču in francoski konzul v Zagrebu. Njegovo delo pa so posebno cenili francoski katoliški krogi, s katerimi je bil Merz v trajni zvezi. Poznavajoč francoske literarne konvertite zadnjih desetletij ne samo po njihovih delih, ampak tudi osebno, je vršil blagotvomo vlogo dobrega informatorja in posredovalca kulturnih vrednot Mnogo je sodeloval v raznih publikacijah francoskih katoličanov. Hrvatski orlovski savez je v pokojniku zgubil svojega najboljšega člana. Njegova pre-rana smrt jo bolno odjeknila v vseh katoliških krogih brez razlike organizacijskega na-ziranja. Na Pejačevičevem trgu se vije nad prostori Hrvatskega orlovskega saveza črna zastava. Njegovi drugovi Orli so izdali ginlji-vo posmrtnico, v kateri javljajo vsem svojim bratom in seslram, »da je naš najboljši Orel, vitez evharističnega Krista, neutrudljivi delavec v aposlolatu katoliške akcije, popolna žrtva hrvatskega orlovstva, previden z zakramenti umirajočih in s posebnim blagoslovom sv. očeta, preminul v Jezusu Kristu, v popolni apostolski delavnosti, spajajoč delo in molitev, prinosivši žrtev svoje težke bolezni na oltar hrvatskega orlovstva.« Ivan Merz leži po svoji želji na mrtvaškem odru, odet v orlovsko uniformo. Pokopan bo v nedeljo ob 3 popoldne ob velikem spremstvu. Smrt te prekrasue in čiste ličnosti so zabeležili s priznanjem njegovega dela in lepote značaja vsi hrvatski listi. Ave eques Christi regisl сШ msvee шШШШт Anton Lajovic: Misli o koncertni turneji Glasbene Matice po Češkoslovaški Gotovo je, da je soodvisnost vseh strani duhovnega življenja lako velika, da bi na življenje napačno gledal in ga nepravilno ocenjeval, kdor bi hotel promalrati eno stran narodovega življenja čisto izolirano od vseh drugih. Zdi se mi, da sta na ta način v važni korelativnosti kulturno življenje narodovo in njegovo politično življenje. Zakaj kulturna sila narodova daje njegovemu političnemu udejstvovanju zanesljiv fundament in svojevrstno dinamiko. Zato so kulturne manifestacije naroda zlasti, če sc izvršijo pred tujim narodom, tudi znalnega ]>olitičnega pomena, ker ustvarjajo simpatično čuvstveno dispozicijo. Nn drugi strani pa se zdi zopet, da življenje v svojem razvoju kaže nagnenje k čim večji osamosvojitvi različnih strok življenja. Čim manj jc razvit narod, čim manjša je delitev dela, tem manjša je diferencijacija življenja. Ko pa se narodovo življenje razvije, se v njeni v raznih duhovnih smereh v smislu Specialnih interesov avtomatično grupirajo določene interesne grupe, ki imajo tendenco voditi in urejevati svoje zadeve čimbolj avtonomno. Ko je naša Glasbena Malica započela svojo turnejo po Češkoslovaški, nas je mnogo mislilo, da bo resonanca češkoslovaškega naroda nasproti našim koncerlnim prireditvam bistveno politično pobarvana in da zato ne bo verno zrcalo in merilo za naše kulturno prizadevanje bodisi nn glasbeno produktivnem ali neproduktivnem polju; saj da bo n priori v znatni ali celo pretežni meri pomešana s tradicionelnimi političnimi simpatijami Čehov in Slovakov do nas Slovencev in na drugi strani, da bodo objektivno sodbo kolikor toliko preprečevala ona gorka čuvstva, izvirajoča iz ideje slovanskega bralstva, kalera romantična ideja je ravno med Čehi imela svoje najmočnejše žarišče že odnekdaj. Zato so mnogi pričakovali, da bomo objektivno sodbo o vrednosli naših glasbenih stremljenj prinesli edinole iz tujega nam Dunaja. Pri tem seveda niso pomislili, da življenja prav za prav ni mogoče prav ocenili razen, da mu prinaša v naprej gorko simpatijo nasproti. Nikdar ne bi moglo pravično oceniti našega kulturnega napora ono duliovno osredje, kateremu bi bilo naše kulturno prizadevanje v naprej nli zoprno ali vsaj čisto egalno. Resnica jc, da sta sprejem naše Glasbene Ma- tice po manjših mestih Češkoslovaške kakor tudi resonanca na naše koncerte imela znatno mero bratsko-čuvstvene in politično-sinipatične primesi. Popolnoma drugačna se mi je zdela stvar v Pragi. Praga je v kratkem času češkoslovaške samostojnosti postala prevažen političen center srednje Evrope, tehten center navzlic temu, da je Češkoslovaška relativno mala država, vužen center v prvi vrsti zaradi velike kulturne dinamičnosti, nenavadno agilnosti in aktivnosti češkoslovaškega naroda. Izredno pospešeni tempo življenja v Pragi, tempo, ki je tem burnejši, čim aktivnejše je bilo v teh 10 letih svobode politično življenje češkega naroda, la tempo je povzročil naglo diferenciacijo kulturnega življenja v Pragi. In tako se je zgoclilo. da v leni, kako je Praga reagirala na naš koncert, nismo skoraj čulili nikakih političnih primesi, temveč čislo slrokovno-glasbeno reakcijo. Dasi je treba priznati, da nas je ludi glasbena Praga sicer v naprej sprejela z gorkoto, kar je lahko umljivo. Ofc vsem tem smemo kritiko praško v celoti smatrati za avtoritativno in pravično merilo našega glasbenega stanja, kolikor ga je mogel prikazati en sam koncert naše Glasbene Malice. Edine pa so bile vse praške kritike v tem. da se zbor Glasbene Matice odlikuje ne samo pn naravni lepoti glasovnega materiala, temveč zlasti tudi po glasovni kulturi in po dovršenem glasovnem ravnotežju in glasovni homogenosti. Kritike so zlasti poudajale mehkobo petja in kar komorno-muzičuo finočo prednašanja. Iz mnogih kritik je izhajala misel, da Čehi sami nimajo nobenega take harmonično uravnovešenega mešanega zbora. Isti vtis so koncerti Glasbene Matice napravili glasom kritik tudi po vseh drugih mestih Češkoslovaške. Smemo torej z neko upravičenostjo smatrati, da ima zbor Glasbene Matice te vrline kakor so jih nn njem opazili na Češkoslovaškem, kjer je dotlej bilo naše glasbeno življenje skoro čisto nepoznano, in je obisk Glasbene Matice pomenil torej prvo neposredno kulturno srečanje s češkoslovaškim narodom. Če so nam torej Čehi in Slovaki tako rekoč »izmeri daljo in nebeško stran-, je na nas, da upremo pogled v bodočnost, da vidimo, kakšne perspektive se nam odpirajo. Čc analiziramo nam pripisovane vrline, moramo ugotoviti, da glavna vrlina našega zbora, njegova glasovna kultura, njegova glasovna homogenost in uravnovešenosl izvira iz napora eneca gospodarstvo Milanski veleseiem (Od našega rimskega dopisnika.) Milan, maja. Ko som predlanskim obiskal milanski vele-sejm, sem iskal prenočišče od osme ure zvečer do enajste. Letos so se na postaji hotelski uslužbenci kar trgali zame. Slabo znamenje za letošnji sejem. Dvakrat sem preletel razstavni prostor in preživel tam cel dan do pozne noči, a nisem srečal niti enega tujcu razen neke Angležinje. Pa ne verjamem, da je samo atentat preplašil tujce. Ko kupiš vstopnico, najdeš med denarjem dvolirski bakren novec z napisom: Regnando Vittorio Emanuelo — Capo del Governo Renito Mussolini — veljaven le na velesejmu.« Na milanskem velesejmu sn torej praktično rešuj« spor med monarhijo in fašizmom. — Ne manjka se drugih znakov, da sc je velesejm preračunjeno izpremenil v politično areno. Tik ob vhodu na levo opaziš nov paviljon >Dalmazia«. Malo naprej stoji nekdanji nemški paviljon, zgrajen v obliki čelade; v njem se kaže zgodovinski razvoj ... milanskega gledališča >Scal«'. Nemci so odpovedali udeležbo, ker je po odredbi pripravljalnega odbora z ;'to4-njim sejmom združena proslava desetletnice italijanske zmage. . Ce se je po upostavi normalnih trgovskih m prometnih zvez, ki tako približavajo prodajalca in kupca, da jima je postni sestanek na sejmu združen z velikimi stroški, odveč, le z vztrajnim orga-nizatoričnim in propagandnim delom doma in na tujem, ki je šlo tudi za tem, da se odstranijo ovire političnega značaja, moglo ohraniti le nekaj izmed toliko povojnih velesejmov, ie moralo biti pač jasno, da je bil milanski velesejm po tolikšnih napakah pripravljalnega odbora že a priori obsojen na neuspeli. Na sejinu je zastopanih 12 tujih držav (Francija. Anglija, Rusija, češkoslovaška, Bolj-ska, Madjarska, Relgija. Holandska, Švedska, Grčija Švica, in Argenlinija) z lastnimi paviljoni. — Pa to so razen ruskega — samo nekake poučne razstave o gospodarskih razmerah v dotičnih državah. na katerih zasebna podjetja niso zastopana. V ostalih paviljonih najdeš le lu in tam kako angleško. francosko ali belgijsko tvrdko; še manj je nemških, ki so zastopane le po milanskih agentih. »Svetoven sejem, kakor ga hoče prikazali neka reklamna brošura, prav gotovo lo ni. Niti zdaleč se ne more meriti z lipskim, katerega so nameravali Italijani svojčas celo prekositi. V Lip-skem je razstavilo okoli 12 tisoč tvrdk, v Milanu po uradnem zatrdilu okoli G tisoč: med temi so v večini milanske tvrdke in v tem številu so všteti ludi razni starinarji. ki so morali razstaviti svojo robo, dn povečajo število i/.ložnikov. Lipski velesejm je poselilo okoli -100 tisoč ljudi. Po računih reklamne brošure pripravljalnega odbora bo prišlo na milanski velesejm okoli tri milijone ljudi. Deset tednov bo letos sejem odprt, vsak dan bo torej prišlo na sejem okoli 43 tisoč ljudi. Vsaka vstopnica prinese tri lire, inkaso bo znašal 0 milijonov lir! Idealni računi! V resnici obišče sejem okoli 2 do 3 tisoč ljudi dnevno, če vštejemo tudi zabave žejne Milančane, ki obiskujejo zvečer posebno zabavišče na sejmu. Pn ludi tu sem ugledni fantastičen »ringelspil s tablico: Nn prodaj! Velika italijanska gospodarsko in politično vzgojna razstava je le v službi fašizma. V tem po-gV lu se ji pa ne da nič oporekati. Na programu so hvalevredne gospodarske (živinske poljedelske i. dr.) športne in avtomobilske lekme in razna zborovanja. Razstavni prostor je velikopotezno in okusno urejen, paviljoni so dobili značaj stalnosti: zgrajenih je bilo nekaj novih, med temi koloni-jalni. Mogočen vtis napravi paviljon Mehaniku . Če ne verjamemo zlobnim glasovom, da se za temi -»nacionalnimi« produkti pogosto skrivajo inozemski, nas industrijske izložbe prepričajo, dn ima Italija že zelo razvito industrijo na vseh poljih. Paviljon »Aeronavtikac je skoro prazen, zapuščen je tudi železniški oddelek. Bogato je zastopana mar-uiorska obrt; Luighi Botinelli iz Vieggiii-Vnrese je izložil krasno izelanega Križanega. — Mobiliji Je odknzan poseben paviljon. Toda vse opreme so izdelane v starih slogih, med knterimi prevladuje baročni. Knr znsebe te ob pogledu na te mračne oprave. Nikjer nič novega. Ruski paviljon je kar natrpan z najrazličnejšimi pridelki in izdelki: les. žito, rude, kože, tapeti, kavčukovi izdelki, vrvi, konserve itd. Kolikšno bogastvo! Poročil npravijo, da je Rusija tudi na drugih evropskih rnzstnvnh tnko bogato udeležena. Sovjetom gre očividno zn tem. dn dvignejo izvoz. Rusinja mi razloži napise »Gostorg«, iRelgostoru (beloruski gostorg), »Zakgostorg (zakavknški gostorg) itd.; vsaka republika ima svoj Gostorg, ki vodi trgovino z inozemstvom. Nn paviljonu, ki je skrbno zastražen, vihra sovjetskn zastava. Češkoslovaška ima zelo ličen paviljon, zgrajen v čisto modernem slogu. Notranja uredba pa ne kaže, da bi Čehi pripisovali sejmu posebno važnost. Pozornost vzbujn neki Čeh s svojim električnim aparatom »Dixram«; porabiš ga lahko za kuhanje, zn sušenje las ali pot peč. Zgovorni Ceh se je zanimal tudi zn ljubljanski sejm. O sklenjenih kupčijah nisem mogel dobiti v statističnem urndu nikakih podntkov. Sicer bi ti ne bili razveseljivi. Proda se le kaka malenkost naravnost konsumentu, ki je prijel na sejm iz gole radovednosti. U\?ov avtomobilov TTvoz tovornih avtomobilov je znašal v tadnjih letih: kom. ton Din 1925 102 132 4,624.000 1925 290 318 8,665.000 1926 242 289 7,971.000 1927 115 194 5,185.000 Kakor je iz teh podatkov razvid-' «, naš uvoz tovornih avtomobilov nazaduje od lota 1925., ko je bil rekorden, zlasti v prvi polovici leta pred uvedbo novegn carinskega tarifa. Delež posameznih držav pri uvozu je bil: 1924 1025 1926 1927 Unija 25 196 112 48 Nemčija 219 42 10 18 Italija 13 22 58 17 Avstrija 28 12 28 16 Francija 3 3 28 13 Lani je nazadoval uvoz iz vseh držav; edino 1/, Nemčije. ki je bila že iztisnjena iz našega tržišča, je zopet nazadoval. Nn prvem mestu je že tretje leto Unija. Osebnih avtomobilov smo uvozili: kom. ton Din 1024 701 710 15,116.000 1925 2302 2301 92,161.000 1926 '2068 2424 78,859.000 1927 1715 2184 69.386.000 Zanimivo je, da se vedno bolj uvažajo večji avtomobili. Tako je znašala povprečna teža voza leta 1925. 1000 kg, 1926 že 1180 kg in lani 1275 kg. Največ smo uvažali osebnih avtomobilov iz naslednjih držav: 1924 1925 1926 1927 Unija 219 1285 879 665 Italija • 157 485 435 267 Francija 108 232 479 231 Kanada — 41 97 209 Nemčija 18 47 54 117 Avstrija 98 175 78 72 Češkoslovaška 12 27 6 34 Belgija 7 9 10 10 Anglija 9 7 24 7 Ti podatki kažejo, da je lani napredoval samo uvoz iz Kanade, Nemčije in Češkoslovaške. Zelo je nazadoval uvoz iz Francije: 1926 je frank padal in zato smo več kupovali, 1.927 pa so se za nas podražila francoska vozila. Zanimivo je, da je čimdalje bolj naraščal delež Kanade, ki je skoro dohitela Francijo, da pa uvoz italijanskih voz k nam pada. Sodelovanje jugoslovanskih borz. Kakor smo že poročali, se je vršila 10 t. m. v Belgradu konferenca naših borz; ljubljansko borzo jo zastopal glavni tajnik dr. M. Dobrila. Ugotovljen je bil de-finitivni tekst pravilnika Zveze borz v kralj. SHS, nadalje je bil za delegata na konferenco borz v Pragi (o tem poročamo v, drugi notici) imenovan dr. Peručič; glede načina noliranja sUdnoobrest-nih papirjev Zveza to prepušča svojim članom. Nadalje je bilo govora o pravilniku za izvrševanje odločb in razsodb inozemskih razsodišč v naši državi in obratno, o telefonski službi med domačimi in tujimi borzami in ugotovljen tekst donavskega kontrakta. Industrija vžigalic-. K našemu lozadevnemu članku z dne 11. t. m. pripominjamo, da sta pri Prvi b. h. tvornici šibica Sarajevo, tovarna Do-lac pri Travniku udeleženi praška in dunajska Šolo družba, ki imata tudi večji paket delnic Drave. Kakor nam poročajo iz Maribora, je tovarna vžigalic v Rušah ustavila obrat deloma radi ve likih zalog, deloma pa radi instalacije novih strojev. Vest o prevzemu te tovarne po Vrbovskem se ne potrjuje, pač pa kroži v zagrebških borznih krogih, da jo je kupila Drava. Obrtniške stavlme zadruge II. redni obč.ni zbor se bo vršil 14. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. III. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljarskili nasadov. Žalec v Sav. dolini SHS, dne 12. maja 1928. Nujno potrebnega in zaželjenega vremena dosedaj še ni bilo Vsled tega se tudi o stanju hraeljskih nasadov ne more kaj ugodnega poročati. Rastlina je videti sicer zdrava, vendar je ponovni nočni mraz in mokromrzlo vreme povzročilo, da v razvoju zadnjih 14 dni ni, oz. le malo napredovala in da je v primeru z drugimi leti vsaj zn dva tedna nazaj. Samoobsebi je pač razumljivo, da setudi obdelovanje ni moglo pravočasno izvrševati. Tuintam se je pojavil v večji nli manjši množini bolhač. Slejkoprej je hmeljskim nasadom toplo* in suho vreme nujno potrebno. Hmeljska kupčija je zopel nekoliko oživela. — Društveno vodstvo. Likvidacija. Davorin Johan in drugovi, družba z o. z. v Mariboru. Vpisi v zadružni register: -Skupni dom«, r. z. z o. z. v Dravogradu; Zadružni dom.:, obče-koristna stavbna in kreditna zadruga, r. z. z o. z. v Mariboru; Hranilnica in posojilnica v Puconcih, r. z. z n. z.; Električna zadruga v Sevnici ob Savi, r. z. z o. z. Praška konferenca srednjeevr. žitnih borz. Kakor smo že poročali, se vrši v Pragi 18. in 19. t. m. konferenca srednjeevropskih žitnih borz. 17. se vrši predkonferenca tajnikov borz. Program konference je naslednji: Splošne določbe o jemanju vzorcev pri kvalitetnih prigovorih, dosedanje delovanje borz zn izvrševanje razsodb borznih razso-dišč v posameznih državnh (o tem so razpravljali že na dunajski konferenci), uporaba ennkih sistemov tehtnic in ennk način ugotovitve kvnlitetne teže, razširjenje donavskega kontraktn, ki je sedaj samo za pšenico in koruzo, na rž in oves. Jugoslovanske borze zastopa na tej konferenci dr. Spiro Peručič, glavni tajnik zagrebške borze. Dobave. Ravn. drž. rudn. v Kaknju sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobnve 1 osovine; dne 26. t. m. pa glede dobnve 1 transformatorja. — Drž. rud. podjetje v Sarajevu sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave i komplet, agregat-stroja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne lici-Inrije: Dne 29. t. m. pri min. vojske in mornarice, oddel. zn mornarico, v Zemunu glede dobave 2500 ton briketov. — 31. t. m. pri sniodnišnict v Kamniku glede dobave 30.000 kg trinitronnftalina. — Predmetni oglasi v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Tržna poročila Ljubljana,'12. majn 1927. Žito. Ogromna špekulacija, ki je pomialn cene v Ohicagi tako gor, kakor smo je prejšnji leden poročali, je ta teden nekoliko odnehala in so se cene ustalile. Tako so včeraj notirali v Chicagu: pšenica maj 153.25. julij 133.25—133.75, koruza mnj 104.625. julij 107.75, oves 65.875, julij 59.50, rž maj 135.75, julij 133.375. Tudi pri nns se je tržišče umirilo. Cene pšenice so se ta teden ust.ilile na 365, v Bnčki, na tej podlagi so bili zaključki, toda zelo težko je dobiti blago. Kupuje pa se le najpotrebnejše; ker pa se je konzum zaradi vzdrževanja pri stalno naraščajočih cenah, je. bilo ta teden nekaj več kupčije. Položaj v koruzi je neizpremenjeno čvrst. Cene se gibljejo okoli 300 v Rački, pa je blago težko dobili. Nekaj blaga se ponuja v Sisku po 315—320, v Osijeku po 310 in inzulankn v Koto-ribi po 320. Blaga se je pojavilo nekaj na trgu, vendar je položaj neizpremenjeno čvrst, to pn zato, ker se nahaja blago v rokah producentov. ne trgovine. Tu pa ni opaziti uervoznosti, ki je deloma pri trgovini. Ce bi bile zaloge blaga pri trgovini, bi najbrže prišlo do baisse. Vendar tudi delna nervozna prodaja trgovine, ki hoče izkoristiti visoke cene, ne vpliva na trg in poročila stalno javljajo: čvrsto ali pa neizpremenjeno tendenco. Dočim prejšnji tedn ni bilo rži, se ta teden ponuja makedonska rešetana po nekoliko nižjih cenah: 370 Ljubljana, madjarska pa po 410 Ljubijnna. Povpraševanje zn rž pa je znatno. Nadalje je zopet nekoliko ponudbe v bosanskem ovsu po 280 Banjaluka, kar pride v Ljubljani na 310. Za bodoči razvoj tržišča je omeniti, da se pričakujejo dovozi ameriškega blaga koncem maja, ozir. v prvi polovici juniju, knr bo vplivalo vsekakor nn cene. Fižol. Kakor smo že prejšnji teden poročali. se da fižol dobro plasirati, vendar je le še malo blaga na razpolago. Za fižol se zanima zlasti Francija (Bordeaux) in pa Sušak (domača potreba ali izvoz?). Ob tej priliki navajamo, da smo iz naše države lani izvozili 28.160 ion fižola v vrednosti 64.1 milj. dinarjev; poleg Slovenije izvaža Vojvodina tudi fižol, vendar samo beli fižol. Leta 1921». je znašal ves izvoz 48.916 ton za 87.4 milj. dinarjev, 1925 pa 26.258 ton pa 78.8 milj. dinarjev in 1924 32.259 ton za 155.7 milj. dinarjev. Kava. Tendenca v inozemstvu jc nadalje čvrsta in so se tudi pri nas vse vrste podražile za 1—1.50 Din pri kg. Ravnotako so se zvišale cene za žgano kavo v Ljubljani. Sedaj notirajo: Rio boljše vrste 36.50 Din, Santos superior 42.50 Din; žgana kava Rio boljše vrste 44 Din (prejšnji teden 43 Din), Santos 51 Din (prejšnji teden 50 Din). Riž. Cene italijanskega riža stalno naraščajo. Na našem tržišču ta teden ni bilo izprememb in notira sedaj Splendor 6 60, dočim bi moral po tržaških cenah stati 7.20 Din. Cene so pri nas ostale stare, ker trgovina ne sledi takoj naraščajočim 'inozemskim cenam. Teetetine. Zaradi dviga cen moke so tovarne testenin: Ljubljana, Maribor in Cetina, zvišala ce- 1 ne za 50 par pri kg (en gros). Mast. Cene masti so neizpremenjene, povpra-ževanjn znnjo ni, zaloge so menda majhne; večji konzum je pričakovati koncem tega meseca in v juniju in s tem menda tudi zvišanja cen. Čebula. Cene čebuli stalno nazadujejo. Tako je bila prejšnji teden en gros cena pri nns 3 Din, ta teden pa se je znižala na 2.80 Din. Zanimivo je, da jo začetkom marca prišla v Trst egiptovska čebula, ki se uvaža k nam, ker domačega blaga ni več, in notirala takrat 118—125, čez 10 dni je cena padla na 108, potem na 92, 84, 62, 58 in' danes znaša 53 lir. •Tužno. Pomaranče so večinoma razprodane, dobi se le ovalno blago, ki je debelokožno in zelo drago. Nadalje primanjkuje citron, katerih cena dnevno raste. Tudi v Trstu ni dobiti blaga. Kovine. Kakor smo že med tednom poročali, je prišlo do spornzuma na konferenci o cinku, ki te je vršili 7. t. m. v Bruslju. Vendar pa je aktivna politika 'ii onemogočena radi tega, ker Amerika ni pristopHa. Zaenkrat se nanušn sporazum na 95% evropske produkcije, ki je znašala lani 627.000 ton, 1926 pa .">41.000 ton pri svetovni produkciji 1,870.000 ton, ozir. 1,238.000 ton leta 1926. Evropska industrija cinka je navezana na Ameriko poleg tega še zato, ker jo uajvečji ameriški produ-cent Anaconda Mining Copper Co. udeležen po Harriman skupini pri poljski industriji cinka. Zaenkrat je pričakovati stabilnejše cene in prenehanje spekulntivnih fluktuacij. Včeraj so notirali v Londonu: baker kasa 61.75, 3 mes. 62, ein kasa 232.50, 3 mes. 282, cink 26.35, 3 mes. 26. Harsza Dne 12. maja 1928. Devizni promet se je ta teden zmanjšal na 16.8 milj. Din napram 18.8, 19.6, 18, 17.1 v prejšnjih tednih, največ je bilo prometa v devizah: Curih, London in Praga Privatno blago je bilo v de-vizah Trst Nevvyork in Budimpešta; ostnlo pa je dala Narodna banka. Tečaji deviz se ta tedn niso znatno izpremenili. ^vrstejši je bil Berlin, Curih in Nevvyork sta notirala cel teden neizpremenjeno. loudon m Dunaj sta teden zaključila nižje kakor tudi Praga. Trst pa se je do srede tedna učvrstil v petek pa popustil. Na tržišču vrednost n i h papirjev so bili državni papirji neenotni. Dočim je bilo zato invest. posojilo v Belgradu cel teden čvrsto, je v Zagrebu v drugi polovici tedna popustilo. Agrari so v Zagrebu nazadovali od 58 na 57—57.75, v Belgradu od 56.50—57 na 56. Ker so se izkazale vesti o novem plačevanju reparacij, da bi namreč naša država dobila mesto blaga gotovino, Nemci pa bi lahko za gotovo vsoto nakupili voine škode, popustil. Kakor že dalj časa, tako je bila tudi ta teden razen v sredo razlika med belgrnjskimi in zagrebškimi tečaji tega papirja. Bančne vrednote so v splošnem tendirale čvrsteje. Tako se je n. pr. Praštediona v teku tedna učvrstila od 810—812.50 na 817.50—820. V naslednjem podajamo v informacijo naših čitateljev popolno zagrebško tečajnico bančnih in industrijskih papirjev z dne 11. t. m. (denar-blago; v oklepajih zaključki): Hipo 58—59 (59, 58.50), Poljedelska 16.50 den., Kreditna 86— 90 (85), Etno 190 den., Jugo 87—88 (88, 87), Praštediona 817.50-820 (817.50, 820), Zemnljska 160 den., Ljublj. kred. 130—132, Srpska 142-145 (185), Katolička 33—35, Narodua 6690—6710 (6700), Jugo don. 92—94; industrijski papirji: Gut-mann 210—220, Slavonija 12—13 (12), Slaveks 115 den., Nar. šum. 27.50-36, Danica 138—140 (140), Drava 372.50 -375 (375), Isis 35—36 (30). Vevče 106—115, Ragusea 460 den.. Ljevaoniin 175 bl„ Brod vagon 91—95 (95), Trbovlje 525—532 50, Union 240—280, Nar. mlinska 18 den., Šečerana 510—515, Sarajevo pivovarna 310 -400. Na Dunaju se je Trboveljska vzdrževala na višini prejšnjega tedna, Kranj. ind. pa je izgubila na tečaju: dne 5. t. m. je notirala 44.75, včeraj pa samo še 41.25, kurz, ki ga drži že par dni. V Ljubljani je bila dno 9. t in. zaključena po 335. Ruše so se v teku tedna učvrstile od 35.75 na 36.90. Podjetje je te dni instaliralo nove stroje. Za blago glej »Tržna poročila«. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 1359.50, Curih 1093.50, Dunaj 799.50, London 277.35, Nevv-york 56.81, Pariz 223.65, Praga 168.46, Trst 299.50. Zagreb. (Prosti promet.) Berliu 1359.50, Curih 1095, Dunaj 799.50, London 277.34, Newyork 56.82 bi., Pariz 223.75, Pragn 168.45, Trst 299.50 bi. Curih. Belgrad 9.18, Berlin 124.10, Budimpe-šta 90.65, Bukarešt 8.21, Dunaj 73, London 25.3225, Newyork 518.80, Pariz 20.42, Praga 15.375. Trst 27.34, Sofija 3.7-16, Varšava 58.1'2, Madrid 87.05. Dunaj. Devize- Bolgrad 12.5075, Kodanj 190.70, London 34.68625, Milan 37.445. Newyork 710.65, Pariz 27.9775, Varšava 79.67. Valuto: dolarji 708.25. lira 37.13, češkoslovaška kronu 21.05. Praga. Devize: Lira 177 25, Belgrad 59.40, Pariz 132.75, London 164.76. Nevvvork 43.75. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, Londoo 277.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prosti promet.l 7% invest. posoj. 90.50—91.50, vojna odškodnini 143 - 444, agrari 57 —57.50. Dunaj. Podon.-»avskti-jadrun. 82.45, Alpine 43.85, Greinitz 1.90, Leykam 9.55, Trbovlje 66, Kranjska industr. 37.35. Mundus 186, Slavex 14.50, Slavonija 1.66. BLAGO. Novi Sad, 12. maja. Tedenski pregled: V preteklem tednu je bil srednji tečaj sledeči: Pšenica bač. 360—362.50, potiska 362.50—865, ju-žno-ban. 357.50—360, gor.-ban. 355 -357.50, ječmen bač. in srem. 315—320, oves bač. in sr. 262.50— 267.50, koruza bač. 295—297.50, bela 300—305, ban. 292.50—295, srem. 295—297.50, bela 300—305, ban. 292.50—295, srem. 295—297.50, junii 302.50—305. moka 0 g in gg 487.50—497.50, št. 2 467.50—477.50, št. 5 -147.50—457.50, št. 6 425—435, št. 7 350—360, št. 8 240—245, otrobi: bač. in srem. 232.50—237.50, ban. 230—235, fižol bač. in srem. 410 -420. Tendenca: Začetkom tednn omahujoča, potem trdna Promet: 89 vag. pšenice. 1 vag. ječmena, 2 vag. ovsa, 204 vag. koruze, 30 vag. moke, 6 vag. otrobov, skupaj 332 vagonov. Budimpešta (terminska borza), 12. maja. Tendenca medla. Pšenica maj 33.84, 33.80, zaklj. 83.80 —88.82, okt. 31.50, 31.30, zaklj. 31.30—31.32, mare 33.48. 33.20, zaklj. 30.20-33.22, rž okt. 27.80, 27.64, zaklj. 27.62—27.64, muc 29.70, 29.60. zaklj. 29.60— 29.62, koruza maj 28.54 , 28.50, zaklj. 28.50—28.52, julij 29.26, zaklj. 29.20—29.24. Najnovejše sosoodarske vesti SeJA TARIFNEGA ODBORA. r Belgrad, 12. maja. (Tel. »Slov.«) Pod predsedstvom glavnega ravnatelja za državne železnice Borivoja Gjuričiča se je vršila seja tarifnega odbora, kateri so prisostvovali tudi zastopniki iz Slovenije, med njiini prof. Remec za Zadružno zvezo, in Ivan Mohorič za Zbornico TOI. Na dnevnem redu so bila tri vprašanju: Otvoritev Thaon de Revela, povišanje notranjega tarifa za opeko in deklasifi-kacija opeke in apna, in končno o vplivu povečanja pristaniških taks. Najprej se je sklepalo o načinu, po katerem bi naj tarifni odbor v bodoče obravnaval posamezna tarifna vprašanja. Sklenilo se je, da ostane v veljavi poslovnik bivšega tarifnega odbora, prilagodi se pa odredbam nove uredbe o železniški organizaciji. Na podlagi tega je plenum odobril, da se odberejo štirje odseki in izvršilni odbor. Odsekom je dal nalogo proučiti vprašanja, ki so na dnevnem redu. Odseki so imeli seje in so o teh vprašanjih razpravljali. Ker se je objavilo, cla so bo o otvoritvi Thaon de Revela razpravljalo na medministrski seji. se o tem ni govorilo, pač pa so zastopniki posameznih korporacij izdelali svoja mnenja pismeno. O tarifah za opeke so odseki sklenili, da se obdržijo tarifne postavke. O povečanju pristaniških taks so bili odseki mnenja, da bi to imelo velike posledice. Plenum je njihovo stališče sprejel. ZVEZA PIVOVARMŠKE INDUSTRIJE. r Belgrad, 12. maja. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se je ustanovila Zveza pivovarniške industrije. Za predsednika je bil izvoljen Igna-tije Bailoni. Na prvem zborovanju so govorili o državni trošarini na pivo. Zahtevali so. da se uvede za plačevanje trošarine na pivo ta-kozvani ameriški sistem. Nadalje so se zastopniki 24 jugoslovenskih pivovarn izrekli proti oblastnim trošarinam, češ da la zelo zmanjšuje konzum piva na škodo fiskaličnih dohodkov. Končno se je govorilo o. pogajanjih s Češkoslovaško. Protestirali so proti vsakemu znižanju carin. Z uvozom piva bi se škodovalo naši domači pivovarski industriji, Cehom pa bi ue bilo s tem nič pomagano. Iste ugodnosti bi morali dobiti tudi Avstrija in Madjarska. Pred vojno so v naše kraje uvažali pivo samo Avstrijci in Madjari. UKINITEV ŽELEZNIŠKE TARIFE ZA PASVNE KRAJE. r Belgriul, 12. maja. (Tel. Slov.«) S 1. junijem se ukine posebna železniška tarifa za pasivne kraje, ki velja od I. 1926. Srednji devizni tečaii na liubli. borzi od 7. iV. do 11. V. 1928, Dne ! Berlin Curih Duuaj 1лп<1оп Newyork Pariz Pragn Trsi 7. 1359.50 1095.— 799.75 277.36 56.81 223.64 1644 T> 299.'.'5 8. 1359.25 1095.— 799.45 277.35 56.81 —.— 108.39 299.45 9. 135950 1095.— 799.50 277.35 56.81 223.65 168.44 299.46 10. 1359.75 1095.— 799.50 277.34 56.81 — ,— 168.46 299.46 11. —.— 1095.- 800.50 277.34 56.81 ___ 168.44 299.35 EM. FISCHER Zagreb, Sudnltka 3/10 dobavlja kolesa, dele koles, pneumntlke. šivalne stroje, gramofone, eramofonske plošče ter nogometne žoge po najnižjih cenah. Zahtevajte veliki iluetr. brezplačni katalog. 7ahV!lla Premnogc izraze iskrenega sočutja ob smrti 1т%л\IVdld našega ljubljenega soproga, očeta itd., gospoda Josipa Kolba za poklonjeno cvetjc in vcncc, se vsem najiskrencjc zahvaljujemo. — Posebna zahvala pa bodi izrečena čč. oo. frančiškanom, gg. pevcem za v srce segajoči žalostinki. nainclčcn-stvu Jadran.-Podunavske banke in vsem številnim znanccm za nadvse čaščeče spremstvo na njegovi zadnji poti. Ljubliana, dne 12. maja 1928. Žalujoči ostali. Legenda o »Leninih možeh« Nekoč, ko so cvetele breskve iu so se veselili ljudje in živali, so potovali po svetu trije svetniki: Marnert, Pankracij in Servacij. l'.ili so tako revni, da niso premogli drugega nego vrečo toče, brento dežja in lonec viharja. Nihče jim ui hotel za to blago nič dati. Pojdimo k bogatemu kmetu; ta nas bo že sprejel,.- je rekel Mamert. In so šli. Ljubi prijatelj, daj nam jesti in prenoči nas, kajti od daleč smo prišli iu nimamo prenočišča,.: so rekli prijazno. Ho—ho! - — se jo zasmejal kmet in jih pogledal od zgoraj navzdol — kdo pa ste, da se potepate po svetu okrog?« Svetniki smo,« so rekli. : Svetniki hočete biti, pa ste oblečeni v cunje in s seboj nimate drugega nego točo, dež in vihar?* Lepi svetniki prav resic — se je posmehoval kmet. »Bogu bi utegnilo dopasti, da bi naredil iz toče zlato, iz dežja vino in viharja nebeško godbo,-;; — je odvrnil ponižno Servacij. Tedaj je svetnike obdal čudežen sijaj; kmet se je prestrašil in se jih ni upal od-poditi od praga. Ko so odvečerjali, jim je nastlal s slamo, da bi legli ter jim čemerno želel lahko noč. Ko so pa svetniki zaspali, se je kmet tiho spravil nad njihovo imetja in stresel točo v košaro, dež pa nalil v sod. Videl bom, si je mislil, če bo res nastalo iz tega zlato in vino. Morda sta me nalagala, potem naj se pazita, cla mi ne prideta še enkrat v roke; če stu pa govorila resnico, sem si dobro plačal. Lonec z viharjem in godbo naj pa le obdržita, meni nima za kaj biti. Ko so se svetniki zjutraj zbudili in našli vrečo in brento prazno, so rekli: Tako smo se tedaj iznebili bremena; imamo le še lonec z viharjem in ta ni težak. In so šli dalje. A kamor so prišli, so našli le malo prijateljev, ker so bili oblečeni v ruševino in bosi ter neostriženi. Končno jim je bilo potovanja dovolj ter so se odpravili proti domu. In ko so šli po rodovitnih poljih in zelenih logeh in je vse cvetelo in zelenelo, so ljudje in živali in rastline dajali čast Stvarniku in veselo prepevali hvalnice. Tudi svetniki so radostnega srca hvalili Boga in se veselili s stvarstvom, a iz lonca se je glasila nebeška godba. Na večer so dospeli v vas, kjer so že enkrat prenočevali. Bili so utrujeni in ločni in napotili so se zopet k bogatemu kmelu. -Prosimo, da nas Še enkrat prenočiš,« so rekli. s.Od srca rad! : — je zaklical kmet. ko je slišal godbo iz lonca. Sedli so, jedli in pili, nato pa legli in zaspali. Lonec mi še manjka! — si je rekel kmet. Gotovo morajo biti vse tri reči skupaj, ako naj i/, loče postane zlato in iz dežja vino. Ko pa je lonec odprl, se je sredi majske noči dvignil silen vihar in pognal točo nad selve iu dež nad cvetoče drevje. Nel-o se je odelo v sive cunje iu mrzel veter je bril preko tresoče se zemlje. Svetniki so .-o pa kakor plamen dvignili proli nebesom in poli z viharjem: »Hvalite, hvalite.... Ali more časnikar sploh čisto resnico pisati S tem vprašanjem se je že svoj čas pečala evropska časnikarska konferenca, sedaj pa razpravlja o njem pariški dopisnik Chri-stian Science Monitor (Boston), Sisley Hud-dleslon. Pravi, da je polno, stvarno resnico skoro nemogoče podati. Ne samo. da gleda vsak časnikar tudi proli svoji volji na dogodke, o katerih poroča, skozi očala svojega oselv-nega mnenja odnosno skozi časnikarska očala, ki povečavajo vselej senzacijonelne momente. Tudi suha dejstva se morejo podati tako, da kale objektivno resnico. Razen tega se mora časnikar v obsegu omejevati in med dejstvi izbirati. Tu se že celo lahko izpači resnica. Pred kratkim — nadaljuje Sisley Hud-dleston — me je prestrašil naslov v nekem listu, ki je namigaval ua »neizbežnost« vojne mod dvema prijateljskima državama. Ker mi je znano, da zastopa mož, o katerega izjavah je poročal list, ravno nasprotne nazore, sem njegov govor pazljivo prebral in dognal, da je res rabil v naslovu navedene fraze, toda ravno v nasprotnem zmislu. Rekel je, da bi bila vojna neizogibna, če bi se hotelo verjeti Japonski general Masataro Kukud«. ki vodi boje zoper Kitajce. par norim, nezadovoljnim ljudem, ki jih pa javnost odklanja. Še en slučaj iz lastne izkušnje, kako laže celo fotografski aparat. Poincare je eden naj-resnejših ljudi, kar jih poznam; redkokdaj se na njegovem obrazu pojavi smehljaj. Ob neki slovesnosti na prostem je Poincare predsedoval. Naslednji dan je neki nasprotni list prinesel Poincarejevo sliko, ki kaže, kakor bi sq premier smehljaj in list je ministru očital, da se je posmehoval. Poincare je obdoližitev zavrnil iu opozoril, da je stal na solncu in se mu je bliščalo. Kdor Poincareja pozna, bo tudi brez te izjave vedel, da je bila insinuacija krivična in nezaslišana. F. I. Mansfield — nadaljuje lluddleston — ki na londonski univerzi predava praktično žurnalistiko, piše v nekem članku: Kes-nica je tako muogostranska, da je izredno le- l'oglt-d mi rele žavna naloga, posredovali bralcu vtis kakega dogodka, ki bi popolnoma odgovarjal resnici. Vsak človek ima kako tendenco in dar opazovanja je tako različen, da bosta dva človeka eno ter isto stvar opisala popolnoma različno.« Potem pravi Mansfeld, da opravljajo listi svojo vsakdanjo nalogo ua splošno zelo vestno in z veliko sposobuosijo, a njihovo delo se mora pravično cenili. To je res — zaključuje Huddleston toda pri vsem tem je še veliko prostora za močnejšo zavest dolžnosti in odgovornosti in za na'.ančnejše vpoštevanje resnice, česar uaj bj se držali vsi, ki skušajo služiti javnosti. Tudi nesreča je opoteča Gledališki igralciveliko drže na srečo in pripisujejo njeni dobri ali zli volji uspehe in neuspehe. Gledališča, ki imajo v svoji kroniki zabeleženih večje število neuspehov, dobe ime »nesrečnih gledališč« in se jim vsak pripadnik gledališke umetnosti, če lc more, na daleč izogne. Takih nesrečnih i'Icdališč« je v Londonu cela vrsta. Toda tudi nesreča je opoteča in tudi »najnesrečnejše gledališče« more doseči zopet zmagoslavje. O tem zabavno pripoveduje londonski gledališki ravnatelj in igralec Tom Wa.lls, ki jc v zadnjem času dosegel velike blagajniške uspehe in pobil tako vse praznoverje o »nesrečnih gledališčih«. »Ko sem razmišljal o tem,« piše Walls, »da bi komad »Tone denarja« uprizoril v Aldwych gledališču, so vpili vsi modri ljudje: »Norost! V tem gledališču še ni vlekla nobena igra; proklcto je!« — Pripovedujejo, da je gledališče zgrajeno nad vodnjakom, ki ga je bil v davnih časih preklel neki opat. Skozi dvajset let je tukaj propadel komad za komadom in v tem času se je zabilo do 5 milijonov mark. Toda glej: igra »Tone denarja« je premagala zakletev in prodrla; igrali smo jo 15 mesecev zaporedoma in za njo je sledila cela vrsta drugih uspehov. »Nesrečno gledališče« je postalo zlata jama. Jasno je, da sc pri gledališču nikoli ne ve, kako bo izpadlo in vsaka premiera ie lo- terija. Največji strah sem prestal, ko sem gledališče Fortuna, ki je kljub svojemu imenu veljalo kot začarano, zopet otvoril. Za prvo uprizoritev je bil določen neki Lonsdalov komad. Dotlej na tem odru ni bilo šc niti enega uspeha, vsak komad se je igral k večjemu par tednov. Ko sem vzel gledališče v najem, mi ni nihče hotel posoditi denarja in lc z veliko težavo sem spravil skupaj razmeroma majhno vsoto. Predprodaja za premieru jc bila slaba, prezidave določeni dan niso bile dovršene, stoli v parketu so se majali, ker še niso bili pritrjeni. Vrhu tega sem dobil poročilo, da sem pri dirkah v Epsomu zgubil. Noben žarek upanja mi ni svetil. Toda zvečer je bilo vse razprodano, uprizoritev je dosegla popoln uspeh, tako da smo igrali komad vsak večer skozi 10 meseccv in ga šc vedno igramo.« .uluski -ladijon. Zamorci tudi nekaj vedo Vsi narodi poznajo razna naravna zdravilna sredstva, katera rabiti jih je naučila izkušnja. To ni nič čudnega, saj se znajo celo živali lečiti. Vendar je presenetljivo, kako izvrstni domači zdravniki so zamorci. O tem navaja dr. Pollog v časopisu >Erdball« par izrednih zgledov. Nekemu Evropejcu se je tropah, kakor se to rado zgodi, vnela roženica v enem očesu. Evropski zdravnik, ki ga je zdravil, je odredil neprestane mrzlo obkladke in bolnik je moral trajno ostati v temnem prostoru. Bolečine so se kljub temu stopnjevale, bolnik ni mogel več spati. Evropski zdravnik j« slednjič izjavil, da je oko izgubljeno. Orni sluga je bil že takoj izpočetka prosil gospodarja, naj mu dovoli prinesti domače zdravilo, ki bo hitro pomagalo, a gospodar je seveda ponudbo s prezirom odbil, šele po zdravnikovi izjavi, da je oko izgubljeno, se je udal prošnjam črnega sluge in mu velel, naj prinrso svoja zamorska zdravila. Mislil si je pač, da več nego izgubili očesa itak ne more, a to se bo zgodilo tako ali lako. Zamorec je nato zmešal v lončku rumeuo-rujav prašek s soljo in vodo v gosto kašo; z njo je namazal dva kosa bombaža, položil enega na zgornjo in enega na spodnjo trepalnico in zavezal preko vsega ruto. Nato je rekel gospodarju, naj spi, čini najdalje more. Po dvajsetih urah osvežujočega spanja se je Evropejec prebudil: bolečine so minile, oko je bilo brez gnoja. Še enkrat so navezali zamorski obkladek in oko je bilo rešeno. Rujavi prašek pa, ki ga je uporabi f zamorec, ni bil nič drugegu nego curry — poper. Kot učinkovito notranje in zunanje sredstvo proti kačjemu piku velja pri zamorcih bananin sok. Pa tudi v drugih slučajih ga uporabljajo. Neki Evropejec je padel s konja in pri tem mu je počila žila v pljučih. Niti morfij tudi mrzli obkladki niso ustavili krvi. Vsled oslabitve in izgube krvi so se bali, da bo bolnik umrl. Slednjič je bolnik vprašal svojega črnega slugo, če ne ve morda za kako zdravilo. Sluga bi bil že prej rad svetoval, a si ni upal. Sedaj je bil ponosen, da so se obrnili tudi nanj. Takoj so posekali nekaj mladih banan, prestregli sok in ga dali bolniku v malih požirkih. Skoraj trenotno se je ustavila kri in bolnik je zaspal. Kasneje je dobil sok še enkrat iu v osmih dneh je bil zopet na konju. Snaga tudi na morju! Odkar so začeli ladje kuriti z oljem, j« morje mnogokje pokrito z velikimi, umazani-mi oljnimi madeži. Ladje namreč pri čiščenju strojev izpušča jo ostanke olja v morje. V tc oljno nesnago prihajajo razne morske ptice iskat hrane. Toda čim sedejo na površino, se smolasta oljnata snov prime njihovega perja ter ne morejo več, odleteti. Na ta način pogine na tisoče ptic. Olje iz ladijskih strojev pa one-snažuje dostikrat tudi morje v kopališčih. Na vsak način je to vprašanje postalo tako pere-če, da se je 1. 1926. sešla v Washingtonu posebna konferenca, ki se je posvetovala, kako bi se temu nedostatku odpomoglo. Sprejeli so sklep, ki nasvetuje vladam, naj prepovedo izpuščanje olja v določeni oddaljenosti od obale. Dasi taka prepoved ne pomaga veliko, ker valovi zaneso olje tudi od daleč proti obali, so jo nekatere države (Anglija, Nemčija) vendai izdale. Poleg tega se pa razvija propaganda za uvedbo oljnih posnemalcev (separatorjev) na ladjah, s pomočjo katerih bi se vsi ostanki olja znova porabili. Mnoge ladje so že uvedle separatorje. Neki ameriški strokovnjak ceni, da izpuste z ladij v morje dnevno po 68.000 hektolitrov olja. Paradižniki brez semena Ameriški vzgojevalec D. G. Klasten > Nevvtonu (Kansas) je po petletnih poizkusit vzgojil paradižnik, ki je brez semena. Rastlina zraste zelo visoko in košata in donaša orja Ske sadeže. Nekateri paradižniki tehtajo skoraj po 4 funte ter jim podvezujejo košare, da jim dajejo oporo. Sovražnik cepljenja proti osepnieam Monakovski študijski profesor dr. phil Molinar je luid nasprotnik obveznega cepljenja proti kozam in nastopa z vsem ognjem za to, da se cepljenje odpravi. Na svojih dveli zadnjih zborovanjih je celo osebno žalil pruskega ministra za javno blaginjo Hirtsieferja. češ da nesramno la'že, ko trdi,, da rodi cepljenje dobre uspehe. Zaradi tega se je moral dr. Molinar te dni zagovarjati pred sodiščem. Tu je izjavil, da vztraja na svojih besedah. Opetcvano je že v spomenicah opo?oril ministra na brezkoristnost in škodljivost cepljenja proti kozam in ua ugodne uspehe v Angliji, kjer so obveznost cepljenja odpravili. Minister je pa v deželnem zboru govoril v popol noina nasprotnem zmisl u. — Kot izvedenec jt nato podal svoje mnenje prof. Gins, predstoj nik na kužnem oddelku deželnega zdravstvenega sveta. Izjavil je, da so se na Angleškem osepnice, odkar so odpravili obvezno cepljenje, silno razširile; 1. 1927. je bilo že 15.00C slučajev, letos pa do 1. aprila 1028. že 5000 Ni res, da bi to bile norice, kakor Irdijo na sprotniki cepljenja, marveč so to prave koze Pri tem ni glavno število smrtnih slučajev marveč dejstvo, da kužne kali ne zamro. Skoraj 90 odstotkov za kozami obolelih otrok je lakih, ki niso bili cepljeni. Ako bi se v Nemčiji obvezno cepljenje odpravilo, bi se odpornost proti kozam zmanjšala in ta kužna bolezen bi zopet razsajala kakor v 18. in 19. stoletju. — škodljive posledice po cepljenju sc se med 12 milijoni cepitev pokazale le v treh slučajih. — Sodišče je dr. Molinarja obsodilo na 900 mark globe ali mesec dni zapora. * Rafaelova slika prodana. Rafaelova slika :Madona iu dete« je bila prodana za 175.000 funtov. Nakupil jo je neki sir Duveen, ki namerava sliko spraviti v Ameriko, nri madjarpka justica. Itadioeninnnci Jsko termalno kopaliSOc Dfi—88" C DOLENISKE TOPLICE Topltcc pri Novem mesin, žal. poštnin Stražn-Toplicc. (i7,dr« vi jo sigurno ri'vmtitlzom lictralglje Isoli'a-ženske bolezni, ostnrotosl Itil Vstikn liiknJSnja kura čvrsti in pomlajuie. Uspehov ti-urn že stoletjn starega zdravljenja n« doseže nobena druga ternpi.ln. - V pred sezoni in poniknili znntno znižano ceno, 20 dni i vsem pavSnlno 12110 Din 8ezonn od mala do oktobra. Zelez-ulfut popusti. Kina restavracija. Zahtevajte prospekte. belile H se dopastir дко želite biti lepi, obdržali svoje lice mladeniško sveže, svojo kožo elastično in baržunasto. svoie laso lepe in bujne, tedaj rabite za dnevno nego svoje lepote 4 »ELSA«-M1L0 ZDRAVJA IN LEPOTE, It katero ni samo pnrfimirauo toaletno milo, temveč vsebuje vsebi tudi medicinsko preizkušene dobrodelujočo sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado, in Vašo zuuanjost mladeniško svežo. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO: ELSA-lilijino mlečno milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicerui milo ELSA-boraks milo ELSA-katranovo tšampon) milo ELSA-milo za britje Poizkusite jih! Nikdar ne bodete rabili drugih mil! Zn poizkus Л komadov Elsn-niiln z omotom in poštnino vred 52 l)iii. 2FELLER.IEVO PRAVO KAVKAŠKO P0-. MADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOŽE Ona Vam izgladi gube in brazgotine dela kožo gtbko iu nežno, briše sledove staranja, vstvarja mladost in lepoto. Izr.euadilo Vas bo. s kakšno brzino izginjajo solučne pego. kožne bra/.de. rudečilo nosa, mozolji, zaje-davci in drugi vsakovrstni nedostatki kože. 3FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA • RAST LAS, katera preprečuje i/padnnje las, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast. Zu poizkus 2 lončka ono uli po 1 lonček oil vsako Rlsa-ptfmude z omotom ln poštnino vrcit za lis Din. V VaSom interesu Je, iln pošljete denar vnaprej, ker lilačnte po povzetju rml poštnih stroškov lil Diu voč Naročila nasloviti Jasno: Lekarnarju ■ Eli GEN V FELI.ER. STIBSCA BGNIA ^^ matrfli 134. Ш mm Zahtevajte takoj brezplačna in točna pojasnila: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo in P r c k m u r j e Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 13 (Prva eesta desno oil kolodvora.) Zet potovalno sezono priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike Itd. v veliki izberi vseh vrst iu tudi v vseh cenah Ivan Kravos, Maribor Specijalni kovčki in torbice za potnike In vzorce se izgotove v lastni torbar-ski delavnici, na Slomškovem trgu štev. G. Pozor Befotfiščarir Rateče — Planica pri Kranjski gori se otvori 17. junija 1928 brezalkoholna restavracija. Celodnevna oskrba približno Din 25.— Na razpolago bodo tudi pečenka in močnata jedila. — Se priporoča Vllči Kavalar. Kajenje je strup! Vsakdo se more igraje, odvaditi zdravju tako škodljivega kajenja z dr. Rascherja Puisch-tabletami. 1 omot 30 Din in poštnina; eno ozdravljenje f> omotov 145 Din franko. Varujte se ponarejanj! Naročila naslavljajte točno „Aurora" odd. 40, Novisad. Železniška 47. 2 60 m, 25/15 cm skozi celo leto. Prevzema jo se pragi vsak mesec na nakladalni postaji in plačajo v gotovini. Ponudbe naj se pošljejo na (Poštna preds! 167 - Sušak se takoj sprejme za Slovenijo, - Pojasnila daje tvrdka Ivan Bogataj, Kongresni trg štev. 19, Ljubljana. Otvoritev trgovine Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem dne 8. maja prevzel in na novo preuredil žc dolgo /nano trgovino /, mešanim blagom v hiši g. Seidl, prej I. Simončič, Celovška 63 Trgovino sem založil s svežim in prvovrstnim blagom, tako da lahko vsakega ccnj odjemalca najsolidncje in točno postrežem. Blago bom na željo dostavil nu dom. Za cenjeno naklonjenost in obilen obisk se najvljudneje priporočam (linko Rebolj, trgovina z meš. blagom. Stric: >Dandanašnja moderna dekleta niti ne vedo, čemu so na svetu šivanke. Nečakinja: >0 stric, jaz pa vem, za gramofon jih rabijo.« Modni atelje Franio Moliš diplomirani krojač Ljubljana, Tržaška c, 29 se priporoča ccnjenemu občinstvu za obilen obisk. Angleško in češko blago vedno na razpolago. Delo solidno! Cene zmerne! Pgnsiotiat in komercij. učilišee za inozemce WIEN, II. Taborstrasse 29. Perfektno priučenjc nemščine, izobrazba v knjigovodstvu, korespondenci, trgovskem računstvu, trg. vedi in gospodarski geogratiji (z diplomo). Traja od 1 julija do 31. januarja. — Celotni konorar 'S 2200.— (v treh obrokih) - Prospekti. P. n. lastniki mlinov in žag, ki si hočejo nabaviti stroje za svoj obrat ali zbolišati istega, kupijo najboljše nove in rabljene stroje pri Ingenieiirbitro F. G. SCHUBERT GRAZ, Wartingergasse 17. — Tel. 1516. Stalna zaloga dobrih, rabljenih strojev za žage tudi iz Slovenije. Cosulich Упе-Trsf Najnov. svetovnozn. ekspresne motorne velelailjo Safurnia in Vuicania 24.00U ton — 21 milj hitrosti nn uro Brzovozni promet preko Atlantskega oceana iz Trsta v Ncw-York in Južno Ameriko. Naš nadvse ljubljeni soprog, predobri oče, ded, brat, stric, tast in svak, gospod Simon Vrhunec policijski nadzornik v pokoju ic včeraj dne 12. maja ob 7. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, za vedno, zatisnil svoje blag«- oči. POgteb nepozabnega pokojnika sc bo vršil v ponedeljek dne 14. maja 1928 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnicc deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Vrlemu možu in vzor očetu ohranimo trajen spomin. LJUBLJANA, dne 12. maia 1928 Marija Vrhunec, soproga. — Dr. Vinko Vrhunec, sin — v imenu vseh ostalih sorodnikov. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ZnfeoiSsa Ob prerani smrti našega nepozabnega № smo prejeli toliko dokazov sočustvovanja, da čutimo dolžnost sc tem potom vsem toplo zahvaliti. Zahvaljujemo se Udruženju Jugoslovanskih trgovskih visokošoleov in Slovenskemu krožku na Dunaju ter Udruženju Jugoslavenskih šlude-naia u Bcču za ganljive govore in prekrasno cvetje, ki so ga poklonili rajnkemu na zadnji poti v domovino. Dalje sc zahvaljujemo tukajšnji prečastiti duhovščini, posebno gosp. župniku Štrajharju, občinskemu odboru, g. prof. Marnu in vsem njegovim gg. sošolcem, gg. pcvcem za ganljivo petje, gg. govornikom ter vsem, ki so dragega rajnkega spremili na zadnji poti, ter vsem darovalcem krasnega cvetja. — Srčna hvala vsem! Borovnica, dne 12. maja 1928. Z žalostnim srcem naznanjamo tužno vest, da jc naš dragi bral, oziroma svak, gospod Rudo'f Prnšek učitelj danes zvečer ob 8. uri, oj kapi zadet, izdihnil svojo blago dušo. M Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v potek ob 'A 10. uri. Videm ob Savi, dne 8. maja 1928. Žalujoči ostali. in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ccni, ako si isto nabavite pri tvrdki L N. Šoštarič - Maribor, Aleksandrova cesta 13. miliuiillllllllllllllllllllllllilllllt I Jnleresantno braJt/ro O uspešnem zdravljenju iolčnih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odrešeni/tu PnsffS^Vifšebntc/ska fr. m M S/i i iTTTi 11 m Г Naznanilo preselitve Prešernova ulic« št. 4 (zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vis Mostne hranilnico) H.Suttner, Ljubljana 2 Zaloga ur, srebrnih in zlatih predmetov Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanska darila po nizkih cenah Kovinasta ura z verižico . Srebru,i ura z verižico. . Srebrna zapestna ura . . 14-kar. zlata zapest. ura . od Din 50 naprej od Din 290 naprej od Din 218 naprej od Din 380 naprej 3-letna garancija Velika izbira, nizke cene, točna postrežba Cenik zastonj in poštnine prosto! Razpošiljalna trgovina se nahaja na Dunajski cesti itev. 1.B, Г Dndska posojilnica v Celtu registrovana zadruga z neomejeno zavezo Canhorieva ulica $1. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njei najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52,000.000 - jVEodni salon Sliza 3Ali ne bi zadostoval osel?« » Dober bo,c je odvrnil igralec, >kar dol pridite.« * »Da, da, moja draga, je poučevala neka ženska svojo neporočeno prijateljico, - zavedati se moraš, da ako ljubiš, velja to za celc življenje. Jaz vem, kaj govorim, saj sem bil/ trikrat poročena.« ★ Vsaka stvar ima svojo svetlo slran -» celo obnošene moške hlače. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja oh £(Л|!УШм smrti naše iskreno ljubljeno matere, stare matere, tete in tašče, gospe Antonije Turba vdove nadučitelja za poklonjeno krasno cvetje in vence sc vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebna zahvala pa bodi izrečena uradništvo direkcije in sekcije drž. železnic in vsem prijateljem in znan-con, ki so blago pokoinico v lako častnem številu spremili na njeni zadnji poli. Ljubljana, dne 13. maja 1928. Ing. Josip Turba, sin — v imenu vsega sorodstva, MAI.I OGLASI Vaaka drobna vratfcn 1'50 Din aU vaaka beseda SO par. Na|maa|il ofllas 3 aU S Din. O0laai nad devet vrstic se računalo više. Za odgovor snamltol Na vpraianla bre« znamke ne odgovarjamo! Ljubljana PreSernova ul. 1. Knjigovodkinja vešča vseh pisarn, del, želi nastopiti službo takoj. Naslov pove uprava »■Slovenca« pod št. 4050. DEKLE, ki jc dovršila 6 mesečni tečaj gospodinjske šole z dobrini spričevalom, želi službe kot kuharica ali sobarica pri inirni katoliški družini. Najraje v kakem mestu v Sloveniji. Opravljala bi tudi, IllOČan, druga lahka dela. - Po- kmečke nudbe je poslati na Bara Štefanić, Križcvska vas 17, p. Metlika. Iščem hlapca na posestvo blizu Ljubljane iz poštene krščanske družine, trezen, zanesljiv, vajen vsega kmetijskega dela in živine, star 15 do 18 let. Plača po dogovoru. naStop takoj ali 1. junij. Naslov v upravi »Slovenca- pod štev. 4107. Sfanovarr/a Dekle staro 15—17 let, se sprejme v službo. Naslov pove uprava lista pod št. 4105. Kontoristinja zmožna vseh pisarniških del, samostojna korespon-dentinja in dobra računa-rica, dobi mesto s 1. junijem. Prednost imajo starejše moči, ki so verzirane v špecerijski stroki. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na naslov lista pod štev. 4100. KUHARICA vajena vseh gospodiniskili opravil, želi službe pri dobri kršč. rodbini. Gre tudi kot pomočnica gospodinji. Naslov v upravi, št. 4075. Sprejme se vajenec iz poštene hiše. Janez Verdir, mesar in pre-kajevalec, Tržič. Pletilja Čevljarski pomočnik za boljša dela se takoj sprejme za stalno; vsa oskrba v hiši. — Franc Travnik, Trebnje. Selitve v mestu in na deželo, strokovno in uujcenejše potoni Slovenla trans jport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 30 Telefon št. 2718 STANOVANJE 2—3 sob, kuhinje in priliklin, išče stranka dveh oseb za takoj ali junij. Pismene ponudbe na upravo >-Slo-vcnca pod Snažna in mirna stranka-. Soba s prostim vhodom se odda boljši solidni osebi. Naslov v upravi pod štev. 4076. Prazno sobico preprosto, iščem. Pismene ponudbe na upravo pod »Prazna«. Odda se separirana soba z eno ali dvema posteljama solidni osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4141 Solnčne sobe čiste, sc oddaio. Naslov v upravi pod štev. 4070. izurjena za vsa dela, išče stalne službe v Ljubljani. Naslov v upravi lista pod i štev. 4103. Krojaški pomočnik vešč damskega in moškega dela, želi službe. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Krojač 4061«. Kuharica - gospodinja išče mesta najrajši v žup-nisču. pri gg. orožnikih, ali siccr kako samostojno službo. Je varčna, poštena in snažna. Pojasnila daje uprava lista pod št, 4119. Prodajalka Izurjena v vseh strokah trgovine, pridna, poštena, želi mesta za takoj ali pozneje. Cenj. dopise na upravo lista pod šifro »Poštena«, štev. 4102. Šivilja Želi službe za moško perilo ali šteparico. Grem tudi k manjši družini; vešča kuhanja. Naslov v upravi pod Pošicna 4155. иЖФШЗШа Z junijem se sprejme samski in vsestransko izučen vrtnar v službo. Oglase sprejema uprava pod št. 4574. Zastopnike Za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bczjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Urar. pomočnik z orodjem, dobra moč, se sprejme. - Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg St. 9. Likarica perila se išče za moško perilo, dobra moč za dobro plačo event. tudi hrano in stanovanje. — Ponudbe na upravo lista pod -.Dobra plača« štev. 4098. Gospodična se sprejme kot pisarniška moč v trgovsko podjetje, zmožna stenografije in strojepisja. Ponudbe pod »Strojepis« na upravo lista št. 4099. Za večerne ure iščem spretnega ter zanesljivega korespondenta, veščega povsem nemškega jezika. Ponudbe na upravo lista pod »Nemščina«. Stanovanje krasno, 2- do 4 sobno, »Absteiriequartier* - za veletrgovca, veleposestnika itd., z vsem komfor-tom, za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Absieige-quartier« na oglas. odd. Trgovina se odda z mešanim blagom na prometnem kraju Gorenjske, z vso zalogo in inventarjem in lahko tudi s koncesijo, oziroma se sprejme tudi družabnik. Ponudbe na upravo lista pod: »Takoj 4082«. Pisarniški prostori skladišča, delavnice, hlevi, se oddajo v najem v središču mesta. Naslov pove uprava lista pod šl. 4012. Jćcto/cupz? Proda se dobro ohranjena lokomobila 28—35 PH. Cena 36.000 Din. Poizve se Ljubljana, Linhartova ulica Stev. 8. Nova hiša s 3 malimi stanovanji, vodovodom in vrtom, sc po nizki ceni proda v Novem mestu. Naslov v upravi lista pod št. 3990. Parcela vogalna, 535 in2, solnčna lega, na Kodeljevem, se takoj proda Poizve se v upravi lista pod št. 4523. Umetni mlin naprodaj: 2 para kamnov, valjci, z elektr. razsvetljavo, tik farne cerkve, sredi trga, 10 minut od žel. postaje. - Naslov v upravi lista pod št. 4642. Prodam cirka 5 nr meces. plohov 5 cm, popolnoma suhe. Jos. Senica Domžale. Birmanska darila najlepša in najcenejša kupite pri zlatarju A. Fuchs, Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 6. Nageljne za okna in vrt razpošilja pr 10 komad. 20 Din - IVAN JEMEC, vrtnarstvo v MariboOl. Seno in otava v košnji se odda poleg Ljubljane. Naslov v upravi pod št. 3698. Kupim stiskalnico in mlin za sadje. Marljive agente(-inje) za obisk priv. strank s preizkušenimi predmeti po 12, 15, 20 Din, potrebnimi v vsakem gospodarstvu, išče povsod trtfov. hiša Fran VorSič, Maribor, Vrbanova 19. Za vzorce je treba vposlati 35 ali 50 Din, ki se tekom treh dni vzameio spet nazaj, ako ne odgovarjajo. Mizar, pomočnika sprejme takoj Iv. čenčič, Selca nad Škofjo Loko. čevljar, vajenca sprejmem — pridnega in poštenega, s hrano in stanovanjem. — Maček Anton, Dol. Logatec. Stanovanje treh sob, z vsemi pritiklinami, v središču mesta, se takoj odda. Vprašati Miklošičeva ccsta št. 7, III nadstr., »Vzajemna posojilnica« - od 4 do 6. Stanovanje dveh sob, svetle kuhinje, predsobe, balkona, električno razsvetljavo, vodovod, pritikline in nekaj vrta, se odda s 1. junijem v DruStveni u'ici 38 — Moste pri Ljubljani. Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, v novo zidani vili na Opekarski cesti - sc odda s 1 junijem. - Več se poizve v stavbni pisarni na Rimski cesti 2. Posestvo in gospodarsko poslopje, s 40 orali zemlje, od tega 20 oralov gozda, se poceni proda. - Poizve se pri Rudolf Skarlovnik — Paka - Velenje. Posestvo Izvozničarji lesa! Iščem stal. odjemalca za tesan in okrogel les vsake vrste, proti sigurnemu plačilu. - Nalagam lahko tedensko 1 vagon. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 4605. GRAHAM-I MOKA I garantirano pristna in vsak dan sveža, se dobi po 6 Din za kilogram le valjčni mlin, Sevnica. Popoln leksikon v 17 knjigah, SVETILKA (ampel) in krasen umiv. SERVIS naprodaj. - Sv. Petra cesta 2/II., Ljublj. 8 novih oken (150X85), in ELEKTROMOTOR za istomerni tok, 22 voltov, 9 KS, proda mizar MiSvelj - Vodmat. Proda se več dobre ohranjenih avtomobilov in moto- ciklov, prvovrsl znamk, po najnižjih cenah, - Na ogled pri O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Kupujem staro zlato, srebrne krone in umetno zobovje po najvišjih cenah. A. Stumpf, zlatar, Maribor, KoroSka cesta St. 8. Naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imuin na razpolago nov »Fiat 503« 5 sedežni AVTO. Prevzemam daljše vožnje pod ugodnimi pogoji. - Avlo garaža KerSič, Celovška cesta 38. - Telefon 2663. Stanovanje 1 sobe in kuhinje s pritiklinami, souporabo kopalnice in pralnice ter vrta, odda s 1. julijem ob Dunajski cesli na Bri iu 10 oralov, s hišo in gospodarskim poslopjem, v p- „ln„ zelo dobrem stanju, z nji- risalne Stl OJC vami, travniki in gozdom, »Remington«, najnovejše pol ure od železn. po- modele prodaja na obroke staje na Kočevskem, se J. GUSTINČIČ, Maribor, po ugodni ceni takoj Tattenbachova 14. Zahte-proda v last. Naslov se vajte cenike! izve pri g. Francetu Go- , T~ de, posest, v Koblerjih 1<\ M št. 28, p. Stara cerkev. 65 x „ x Q5 se Mlin in zatia ; upravništvu »Slovenca« na stalni vodi v promet- pod šlev. 4104. kraju s posestvom e. KLAVIR dobro ohra- nem Kraju s vred naprodaj radi prese lit ve. Naslov pove uprava n1en' ?kora) nov ceno na- lista pod štev. 4090. proda,. Naslov v upravi. Najugodnejša prilika za PreVOZM 3VtO posredovanje posestev, gostiln, trgovin, novo- znamke Mercedes v do- gradnie itd. v Sloveniji in brem stan,u. z dobrim Hrvatski. Prijave ponud- obroč,em za 10-15 oseb, nikov sprejema br-zplačno fe Р°ссш Proda. posredovalnica Marstan«, lahko voz: na eni tuka,- Maribor, Koroška c. 10. ze konces.on.r črti __________Naslov pove posrcdoval- 4 sobe. ku- niča J. Osenjak — Ptuj. Hiša nova, hinja, Vsakovrstno zlato kuDDje po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, \VoIfova ulica št. 3. Kupim ročno stiskalnico za izdelovanje cementnih plošč za tlak. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Cement St. 4130. škurete kratice 12 in 13 mm, kupimo več vagonov. - Ponudbe pod: »Za zaboje« St. 4545 na upravo lista. Kupi se stružnica novejšega tipa. »Tribuna« F. B. L. Ljubljana, Kar-lovška cesta Stev. 4. Kupim vrtno garnituro dobro ohran,eno, leseno z železnim podstavkom. Ponudbe na pošt. predal 118. Hlode smrekove in jelove, vsako količino in v vseh dolžinah, od 4 m navzgor, kupimo frarko vagon nakladalna postaja Ponudbe s količino in ceno na: I. Magušar Sc Co., družba z o. z. Vrhnika. Strokovno 511111 R A naobražena OI»IL»JH in prikrojevalka, sprejme v delo vseh vrst perila, moškega in ženskega, in obleke, zasebno ali v trgovino ali v izdelavo tovarniške konfekcije. Vajena je tudi ažuriranja in šlingarije. Gre tudi na dom. — Naslov v upravi pod: Zanesljiva št. 4596. Pozor p. n. graditelji novih hiš in stavbena podjetja za ključarska dela. Špecialiteta štedilniki. — Foto-atelje D. Rovšek Ljubljana Kolodvorska ulica št. 34 ee vljudno priporoma slav normi občinstvu v mestu iu nat.'oželi.posel>nozaKH-kanje skupin, ter za vsa druica v fotogr. stroko spadajoča dela. l^vrSuJem prvovrstne povefnne Klike nn pnpir in platno. — Nn zalitevo pridem fotografirat tudi nndom.Cene ?elo zmerne. t*, n. g. kolegom priporočam preizkušene prvovrstne foto-pIoSfe. pa-plr£ iu druge potrebščine. francoskih in drugih tovarn. VolcspoStovanjem D. Rovšek. Žimnice modroce, posteljne mrež e, želez, postelje (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniUn, Krekov trg St. 7 (poleg Mestnega doma). hrastove dobite najceneje pri Pletenje mreže vseh di- | Д Kan<, Mengeš, menzij. — Franc Kosmač, Ljubljana, Jeranova ul. 5. Pozor! Krojno risanje in prikro-jevanje damskili oblek poučuje edino strokovno izprašana učiteljica gospa Roza Medved Ljubljana, Mestni trg 24, naspr. magistrata. - Isto-tam se izvršujejo damske obleke, itd. po tovarna parketov. IX NA3BODŠI PREMOG Cebin U/oifovb 1/2 ____ ________ bukove in hrastove od- kostumi, plašči padke od parketov, do-zmerni ceni ter stavlja po nizki ceni na raznovrstni kroji po meri. Kupim peso za živino. - Ponudbe na hotel »Slon«, Ljubljana Mrsiar обг/ obrt "veliko*' gospodarsko Kdor želi hrezhiben spre- Pokojnin. zavod v Mublj: poslopje, velike kleti elek Ц rSCSlO p^ ^i tr čna luč, pn kol^voru na' Posl>e . 01 . , . mestu, prodam. Slivar, naslov na upravo lista oblek Ljutomer. , P°d s.fi-o »špec.,a'.teta« ---- štev. 4116. rosebno pripo- čč. duhovščini se priporoča za izdelovanje talariev in drugih 2 opremlj. sobi lepi, sprejemnica in spalnica, na željo tudi kuhinja in kopalnica, se odda finemu gospodu ali dami. Ponudbe pod »Lep dom« na oglasni odd. »Slov.« Hiša Sedlar, pomočnik posedujoč obrt ali ki more dobiti obrti in ki ima doslužno pomočniško do-do, se išče. - Naslov v upravi lista pod št. 4154. Vajenca za kleparsko obrt, iz poštene hiše, sprejmem takoj. - Vinko Burifer, Ribnica na Dolenjskem. Kavarniška blagajničarka se sprejme v stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: zastopnike za obročno , Kav. blagajničarka 4139. гпЛ!/ te^n A o — Zdravilišče na Golniku sprejme s 1. iun pridne- vestnega in treznega strežnika - Pismene prošnje je poslati upravi zdravilišča. Spretne in agilne za prodajo srečk išče denarni zavod. - Zaslužek fiksen in proti proviziji. Ponudbe je poslati na f5a> upravo »Slovenca«, pod Šifro Sigurna eksistenca. Iloonpu sprejmem za UbCUtud sedlar, obrt. Janez. Rupar — Puštal pri Škofji Loki. Kn harico išče s 1. junijem Iročlan-ska družina v večjem kraju na Gorenjskem, sla-ro od 25 do 35 let, zdravo, pridno in pošteno, ki bi opravljala šc druga hišna dela Ponudbe na Upravo »Slovenca« pod »Kuharica« St. 4068. Pletilja izurjena, in UČENKA za za strojno pletenje — se »prejme. - Naslov pove uprava lista pod St. 4643. Strojnika popolnoma veščega pri parni lokomobili ter s poznanjem elektromotorjev, išče parna žaga na električen pogon. - Interesenti naj se obrnejo na I. Magušar, Vrhnika. Pouk Učiteljica Z večletno prakso sprejme učenca za klavir. Pride tudi na dom Ponudbe na upravo "Slovenca« pod »Natančen pouk«. Za fotografa sc oddajo prostori, ki se z lahkoto primerno pre-urede, na zelo prometni ulici. - Ponudbe pod »Za lotografa« na oglas. odd. z vrtom na meji ročljivo tudi onim, ki na-Ljubljane se pod meravajo nabaviti radio, ugodnimi pogoji proda. —- ( D ,. " „. Stanovanje v avgustu pra- ) tvaCllO-aparat zno. Naslov pove uprava tricevni, prodam za 1500 lista pod štev. 4079. Din; ponudbe na upravo --lista pod »Prvovrsten«, Razglas. | stev. 4117. Proda sc lep smrekov gozd v izmeri čez štiri orale površine, ležeč pet ceno prodam. Klavir po-minut od državne ceste, sodim na dom ali tudi za Smreke bi dale do 400 dnevne vaje. Zima, Stari Kratek klavir kub. met. stavbnega lesa. Lastnik se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 4113. trg 34 II. Trnovska hiša JOSIP TOMAžIč, Celje. Na okopih Stev. 5. Mizarstvo Za stavb, in pohištv dela se priporoča tvrd. Trink, Ljubljana, Linhartova ul. za legitimacije izvršuje najhitreje fotograf HUGON HIBŠER, Ljubljana, Val-vazorjev trg. 2583 Slike Debel luskinaste trobe kupite naiceneie pri tvrdki A. VOLH. Ltubiiano llesllevn eesta 1 dobro vpeljana, na prometni točki, se odda onemu solventu-strokovnjaku, ki povrne izložene adap-(v Kranju St. 109, na Glav-tacije — Ponudbe pod: nem trgu, nasproti župne z velikimi skladišči in trgov lokalom, se proda Kratek glasovnem, in vinski SODI (pol- . v , njaki), naproda, Dobrajc. Kl'Ojaskl mojster Maribor, Frančiškanska 21 d Q ђ f „ izvcžhani ' kateri vodi že blizu 20 let svojo »Adaptacija« na oglasni odd. »Slovenca«. cerkve. Ponudbe na naslov: K a t i V a j t, Kranj. Tovorni avto Bianchi, 30 IIP, 1K ton- ШШШ пРШпшка" zdravilni ta. prenavlja, 'isti in osvo Zlite kri. izboljša slabo prebavo. eJ*i.botno -ielo vanje irovep, napihovanje. obolenja mokračne kisline, ieter, žolča iu 7-oleni kameli. Vzpodbuja apetit in i/borno učili knie pri arteriosklerozi »Planinca« '"al ie pristen v plombiranih paketih po Iliri 41'— 7. napisom proizvajalca • Lekarna Hahovee Liubljana Kongresni trg i Dobi ee v vseli lekarnah > Gospodinje! - Poskusite idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu najboljša 111 najcenejša pri ti. Nasterl tovarna žime Stražišče pri Kranju. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite Trgovski lokal z inventarjem, st,anova: l|Khnil#0 V četrtek, njem in vrtom (plinski ( | ||||||Vd 17. maja ob okraj). Najemnina 500 Din. ш dopoldni. se bo pro- Naslov: »Marstan«, Ma i-bor, KoroSka cesta 10. Skladiščni prostori, izredno veliki -na zelo prometnem križišču, za trgovino, obrt ' in hiš, za skladišče lesa, ali industrijo, sc oddajo, j žago itd. Kupile se bodo Ponudbe pod »Lepa skla- lahko posamezne parcele dalo na javni dražbi prostovoljno približ 5500 m2 VRTA pri vili »Oroszy« na Vrhniki St. 2 pri postaji. Vrt, sadonosnik, je pripraven za zgradbo vil delavnico, se želi premestiti v kak prometni in-ski, v popolnoma dobrem dustrijski kraj Slovenije, stanju, z dobro pnevma- da ni v večji okolici do- ! najceneje v na,večji vr-tiko, za nizko ceno, tudi brega krojača. Prosim in-| varni Jugoslavije: Meha-na obroke, prodam. Na tcresanle, da mi priskr- nična vrvarna Šinkovec, ogled: Ljubljana, Kolo- bijo stanovanje. - V na- Grosuplje Komisijska za-dvorska ulica, v garaži jem bi vzel tudi dobro loga Palme, Celje, Can-Žužek. - Natančna pojas- idočo gostilno ali trgovi- karjeva 7, Maribor, Ko nila daje- Franc Pohole, no. — Naslov se izve v Planina pri Rakeku. AJDO diSča« na ogl. odd. Slov. Lokal za trgovino ali pisarne, na zelo prometni cesti, se odda s 1. junijem. — Ponudbe pod: »Promet« na ogla!., odd. »Slov.« Pisarniške sobe izredno velike, lepe, v neposred. bližini sodišča in glavnega kolodvora, se za tako, ali junij oddajo, - Ponudbe pod »Pisarniške sobe« na oglas. odd. ali pa vse skupaj. Dražba se vrši na licu mesta. Franjo Langol, kot varuh — Vrhnika 72. Enodružin. hiša lepa. velika, z 1 oralom zemlje, sc proda ugodno. N. Groger, strojno pletilstvo, Ormož. Dvostanovanjska hiša z vrtom, se proda za 80 tisoč Din v Trnovem. -Ponudbe pod: »Hiša 3« na upravo »Slov,« upravi »Slovenca« pod: »PoSten krojač St. 4584«. Nogavice žepne robce, saninveznicf kravate, vezenino, rokavice itd. ku.iite nnjceneje le pri tvrdki O sva I ti Dobelc trgovina gnlant. iu pletonln LJUB JANfl, Pred Skofilo 15. V MARIBORU" je najugodnejši nakup galanterije - drobnarije -parfumerije - papirja • dobro ohranjena. Reber ?lc*®"!n ' ^Jjarskih poŠt. 3/П., Lip., Ljubljana. - Iz" delkov - na debelo in na drobno • pri DRAGO ROSINA Vetriniska ulica Stev. 26. mlevsko, 1—2 vagona, takoj proda Kmetijska zadruga v Ptuju. Večja množina terovega olja za inpregniranje lesa — proda po 3 Din za kilo Mihael Kavčič, Zgornja Šiška - Ljubljana VII. Prodam dva otroška športna vozička Spalna oprava dobro ohranjena, sc po nizki ceni proda. - Jenkova ulica 3/1. • Liubli. roška 8. 1503 Kapitalist z 200.000 Din se sprejme kot družabnik k dobro vpeljanemu podjetju. Ponudbe na upravo lista pod »Varno in rentabilno«. dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom, O. M. C. znumovan bel in barvan. Pc 1 prejica št. 5—8, kvač-kanec št. 30—100 in Moulinč v veliki izbiri iu najceneje pri Osvald Dobeic trgovina galant. in pleteuin LJUBLJANO, Pred Škofijo 15. Tvrdko Gričar S MBjač najdete le v SeSenburgovI ulici 3 Geslo tvrdke: mmim priporočilo ie {goftro шдо Pozor birmancM Vsak des c t i posnetek birmanca dobi 1 fotografični aparat gratis in brezplačni pouk za fotografiranje. — Vsak birmanski boter naj obdari svojega birmanca s sliko fotoateljeja C. Th. MEYER, Gosposka ul. 39, Brezplačni avtomobili so na binkoštno nedeljo pred stolno cerkvijo na razpolago birmancem. ženitev Inteligenten vdovec, 33 let star, želi znanja z gospodično ali vdovo do 32 let, s premoženjem 250 do 500.000 Din, brez otrok, katera ima veselje do posestva. Dopisi pod naslov »Sreča št. 4073«, I. VARDIAN Sisak 53. Hrv. Jetika! Priporoča svojo najboljše Tatnburice Katero dekle ki poseduje posestvo, gostilno ali malo trgovino želi poročiti veleposestniškega sina lepe postave. Resne ponudbe s sliko na upravo »Slovcnca«, Mari-ribor pod Lepa bodočnost. sc zdravi in ozdravi v zavodu dr. Pečnika, pošta Rog. Slatina, okolica. Zahtevajte prospekt! Ugodna prilika za krasno avtovožnjo v Zagreb sc nudi vsakomur dne 18. t. m. Odhod z odprtim ali zaprtim avtobusom točno ob 13 izpred hotela Union. Prihod v Zagreb ob 18. Cena 100 Din. Prostora za 36 oseb. Event. pojasnila vprašati v upravi »Slovenca« pod štev. 4145. za avtobuse, luksuzne in tovorne avtomobile, prikolice za motorna kolesa itd. po strokovnih načrtih v izredno llfrilh formah najsolidneje izdeluje Splošno kolarstvo M. Fajfar izdelovalrica avto karoserij Ljubljana, Trnovska 25 Telefon 34-10 Veliko Vam koristi ue si omislite. kolo ali šivalni stroi znamke Oritznei in Diamant edinole pri 10$. PETfLINCl) Lfobltano. blizu Prešernovega spomenika. 15 letna garaneija. Pouk vezenja brezplačen. NOVO BRIVNICO za gospode komfortno in higijenično urejeuo SEM OTVORIL Strižem tudi na ,,bubi" ter oskrbini vsa lasna dola, po solidnili cenah i. šinkovec MESTNI TRG ŠL 13 v hiši, kjer je „Grajska klet"). S»! Za nikel moška ura ......... 48 Din srebrna moška ura . ....... 235 Din 14 kar. zlata moška ura . ...........900 Din nikel zapestna ura........120 Din srebrna zapestna ura ........ 215 Din 14 kar, zlata zapestna ura............360 Din 14 kar. zlata ovratna verižica .... 80 Din srebrna ovratna verižica ... 20 Din Ivan Pakiž LJUBLJANA, Stari trg 20. ЗИР* Oglejte si zalogo in cene 1 ' 4BL I Razpisuje se oddaja zidarskih, tesarskih, kleparskih in vseh drugih pripadajočih del za adaptacijo župne cerkve na Vinici in prizidavo kapelice. — Prospekt jc na razpolago pri župnem uradu. Troškovnik, detajliran za vsako posamezno delo, jc vposlati najkasneje do 25. maja 1928 na naslov: ŽUPNl URAD VINICA, BELOKRAJINA. — Delo se odda skupno enemu podjetniku po prosti izbiri stavbnega odbora. Stavbni odbor za adaptacijo cerkve na Vinici. LOVRO KOS, predsednik. AKO RABITE TISKOVINE ILUSTRACIJE. KATALOGE ALI PROSPEKTE L T. D.. TODA SE NE MORETE ODLOČITI. V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, BLAGOVOLITE SE OBRNITI VEDNO NA NASE PODJLTJE. - V VSEII TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO BRZOJAVKE: JUGOTISKARNA LJUPLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH, - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO OrrSET-TISK ♦ HAHClVOmK HN1IOOIISH ♦ VntKNfSNj I5SM tnKOLIVNICA»KU.(iOV£ZNI(A Ako imate bolečine f nogah, raztopite še danet zvečer 1—2 žlici soli sv. Roka za noge v lavorju tople vode in kopljite svoji i rudni nogi 10 minut v ujej. Polagoma izgine ua-dležno pečenje, izginejo praske in utrujenost nog. Tu kopelj zdravi tudi bolečine, ki jih povzročajo ozki čevlji. Odstranja najtrdovratneiše zmrzline in zelo nadležno srbečico. Če držite nogi dalje časa v vodi. se zmehčajo kurja očesa in druga mesta otrdel« kože tako, da se lahko odstrani jo brez noža. Sol sv. Roka za noge krepi najbolj občutljive noge in iih spravi v red tudi za slučaj največje zanemarjenosti, in sicer tako, da zopet lahko hodile, se poltubno vdajate športu ter lahko na enem mestu siojite ne da bi čutili najmanjšo utrujenost ali bolečino. Veliki zavoj sv. Roka soli za noge velja 16 Din. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako ni v zalogi, obrnite se na naslov: Gregorič - „Sanitas" - drogeriia - Liubliana 1 z s 1 r i ž .....i 1 KUPON ZA 116ANKE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU £ Si. 20 0gi§&№ (karbon papir) indigo papir, barone Srafeooe ЗШ'0(! Za ŠfiaaipiijKte, dobite vedno in najceneje pri Baraga, Uilillaiia Sele:ih,i,^ov:; w Telefon stev 2980 Henrik Sienkiewicz: ■ Na po Slu slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Začudeno so se spogledali. Nihče »i vedel, o cem so se prepirali. Končno je prikinil molk Ciprianovič in rekel: »Saj tu menda ne bomo sedeli do jutra. Polnoč je že davno odbila, ogenj v peči ugaša. Postelje so pripravljene in počitek se nam bo vsem prilegel. Danes smo si ga pošteno zaslužili, kajti imeli smo mrzel, naporen dan. Ogenj je ugasnil. Zdaj bi morali sedeti v temi in bratje Bukojemski so se radi odzvali gospodarjevemu vabilu. Pogovor je postajal vedno bolj redkobeseden in končno zastal. Totem se je zaslišalo po vseh kotih nerazločno šepetanje. Mladeniči so molili večerno molitev, ki so jo spremljali njih razpoloženju primerni globoki vzdihijaji. Siv pepel je polagoma pre-vlekel ogije v peči, ki je dogorelo in počrnelo. Cvrček je žalostno zacvreal, ko je ogenj ugasnil. Več škornjev je hrupno butnilo ob tla. Potem je vse utihnilo in kmalu je strašno smrčanje naznanilo, da so štirje bratje sladko zaspali. A mladi Ciprianovič se ni mogel pomiriti, kajti vse njegove misli so letale okoli panne Sieninske kakor čebele okoli cvetke. Kako naj bi spal, ko mu jc v glavi tako rojilo? Sicer je zopet in zopet poskušal zatisuiti oči, a vselej zaman ... Naslednjega dne je stari Ciprianovič vroče prosil in rotil svoje goste, naj oslanejo vsaj še en dan v Jodlini, Storil je to, ker je bil gostoljuben človek in je to zahtevaj običaj. Pokleknil je celo pred pani Vinicko, kar mu. je bilo precej mučno пк" putike, ki sicer ni bila nevarna, a mu je vendai povzročala nemale bolečine. Toda vse je bilo zaman. Pongovski si je vtepei v glavo, da odpotuje še dopoldne. Pripomni! jc, da pričakuje doma obisk, in zoper to se ni dalo ugovarjati. Obveljala je njegova. Vsa družba se je odpeljala v krasnem, solnčnem zimskem dnevu. Led^e sveče na drevju in sneženo polje, vse je bilo posejano z milijoni pestrih isker. Poti solnčnimi žarki so se tako bleščale, da so oči komaj vzdržale ta sijaj. Konji so se takoj spustili v vesel dir in boki so jim kar plesali. Sani so kot ptica letele po zmrzlem snegu. Zastori v kočiji so bili dvignjeni in zdaj v levem, zdaj v desnem oknu se je videl sveži obrazek panne Sieninske z veselim pogledom in od mraza rdečim noskom. Zdel se je kakor jubka slika z okvirom. Vozila se je kakor kraljica, kajti kočijo je obdajala prava sauve-ganle (varnostna straža): mladi Ciprianovič in četvorica Bukojemskih. Bratje so si izposodili v Jedlinki najboljše konje — svoje lastne so morali že davno prodati — in v skoku obkrožali voz. Zdaj so napenjali uzde in vzpenjali konje na zadnje noge, zdaj so zopet povešali povodce in besno prehitevali kočijo, tako da so se vsipale iskre in od zmrzle ceste leteli kosi ledu kakor kamni po zraku. Pan Pongovski se pravzaprav ni čutil posebno počaščenega, da ima svoje častno spremstvo. Sicer je bil mladino pri odhodu naprosil, naj si ne dela nepotrebnih skrbi. Saj je bilo potovanje podnevi popolnoma varno in v tej pokrajini tudi nikoli niso culi o razbojnikih. A gospodje so vztrajali na tem, da morajo damama izkazati primemo čast in ju spremiti do doma. Zato ni preostalo staremu panu nič drugega, kakor pokazati sc prav lako vljudnega. Povabil je vso družbo, naj ga obišče danes v Belčački. Ciprianovič (oče) mu je tudi obljubil, da ho kmalu vrnil poset, a hotel je priti šele nekoliko dni pozneje: preveč bi se utrudil, če bi moral v svoji starosti na vrat na nos zapustiti hišo, ne da bi se poprej pripravil na pot. Jahalske umetnosti, v katerih so se spremljevalci veselo kosali, so naredile pot neverjetno kratko-časno. Panni Sieninslci se je zdelo, da so prišli prekmalu: ves čas je pridno opazovala in občudovala jahače skozi okno. Konji so se morali nekoliko spočili in zato so se potniki ustavili pri samotni gozdni krčmi s pomembnim imenom Pri tolovaju;. Poleg sla stali ko-vačnica in skedenj. Mojster je ravno podkoval konja. Pred krčmo pa je stalo več četverovprežnih kmečkih sani. Mršava, zmrzla kljnseta so stiskala repe. Na vratu so jim visele prazne torbe in spoteno, naguban-čeno kožo je pokrivalo gosto ivje. Iz krčme so prišli ljudje, obstali v spoštljivi razdalji in začudeno ogle dovali z jahači obkoljeno kočijo. Niso bili kmetje, temveč lončarji iz mesta Koženiec. Poleti so delali lonce, pozimi pa so jih vozili naprodaj po sanski poti v bližnje vasi, predvsem pa so obiskovali sosednja žegnanja. Ugibali so, da bi utegnila potovati v kočiji in s tako številnim plemiškim spremstvom samo visoka oseba. Zato so radovedno opazovali vso družbo in se odkrili, dasi je bil zunaj hud mraz. Toplo zaviti potniki niso zapustili kočije, ostali tudi niso razjahali. Pongovski je poslal e svojega hlapca s steklenico vina v krčmo, da bi jo tam pogreli. Medtem ko so čakali na pijačo, je poklical pan Pongovski zijala bliže in jih vprašal, odkod so in kam namenjeni in ali jih niso v gozdu napadli volkovi? »Ne, vaša milost, lo pot so nas zverine pustile pri miru, je odgovoril neki star mož, a vendar potujemo rajši vsi skupaj in samo podnevi. Tukaj čakamo na tovariše iz Przitika in drugih krajev. Menda bo prišlo tudi nekaj kmetov. Č*e se zbere kakih petnajst ali dvajset voz, potem se odpeljemo tudi ponoči. Oorjače imamo itak vsi. ■Kaj je pa drugače novega pri vas? »Volkovi so raztrgali pri belem dnevu krošnjarja, ii bil je Žjd. Kupoval je gosi. \a cesti so našli perje, a od žida in konja so ostale samo kosti. V bližini so našli tudi kapico in po nji spoznali, kilo jc bil la človek. Potem je prišel danes zjutraj sem peš neki plemič. Vso noč je sedel na drevesu. Pravi, da se nnt je spotaknil konj in so mu ga volkovi pred očmi raztrgali. Tako je bil premrznil, da je komaj govoril in še zdaj spi tam, ori kjčmoriu. 111=111 = =111=111 P r č_ a c < з 8 B: • £ se o r (/. ~ 2. B C 99 "ai lil M — o u ~ : J i 3 1 n ti f •J 4* N tC C ., ~ I = S s« o cc ■ -J' % S' " f; O '-'. ? I C rT O tS сл « ~ Ir1 !» JT ffi r n S £ g c = :» * t ! a oc s .5 S e ta t; IC 75 rt — o-S. S ■a C X i-i Г. " K. 39 f. C T' «- ~ it i » i- s tO »—. ^ n C. r: H. = — ^ 2< > (k S« m 2 " 5 a * S. S H'=!ll= 111=111= Cenejši v oskrbovanju, hitrejši in zanesljivejši Da povečate Vaš posel in dobiček - potreben Vam je brzi in ekonomični tovorni avtomobil Brzi prevoz od skladišča do železnice, od prodajalne do kupca, od mesta do mesta — to je merodajno, da se poveča Vaš posel in promet. Možnost povečati Vaš promet nudi Vam v polni meri CHEVROLET tovorni avtomobil, ki omogoča brzi in ekonomični prevoz. Ta zelo močni tovorni voz morete popolnoma natovoriti in vendar bo prevalil lahko vsak breg, vsako najslabšo cesto, ne da bi zgubil svojo brzino. Brez ozira na njegovo veliko moč so trgovci in kupčijska podjetja našli, da je CHEVROLET zelo cen v oskrbovanju. Posebno opozorujejo na majhno potrošnjo benzina in olja ter da nimajo velikih računov za popravila. Na CHEVROLET chassis lahko postavite karoserijo, katera bo najbolje odgovarjala Vaši potrebi. CHEVROLET TOVORNI IN POLTOVORNI VOZOVI PROIZVOD GENERAL MOTORS iPromptno dobavni! CENE: Chassis, 1 >/2 tone..............Din 52.900 — s tovorno karoserijo.............Din 65.00(1— dalje z omnibus karoserijo za 16 in več oseb .... Din 86.000 — dalje Zastopniki in delavnice v celi državi Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov V. & M. BAREŠIČ & Co. Zagreb Kraljice Marije ulica štev. 34 Ljubljana Dunajska cesta štev, 12 Tudi Vaša obleka postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni Josip Reich Ljubljana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemališče: Selenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna — Cene zmerne Plisiranje najnovejših vzorcev. Zahvala Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu „Ljudska samopomoč" v Mariboru za takoj izplačano znatno podporo iz vseh 3 oddelkov po svojem nepričakovano umrlem bratu g. Frideriku Bast, najiskreneje in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop. Laško, dne 10. maja 1928. Pavlina Bast, omož. Drolc. ШШШШ ШЈ KMMoissr. od495;Din.dalje- Gramofoni od З^.-Din-Ročne harmonike K \k l&j veijaolpn tvrdk&gla/b enihin/truroenlov ТкОТЖ Meinel & Herold Tovarni glazbil, gramofonov in harmonik Maribor m Ha/pošilja prvovr/tne kvalitetne, izdelke po izredno ni/kth cenah Pr«Vo 100000gl«bil лпо prodali v preteMtmlelu kvdok&iuje /olidno/t плл Ivrtfte in nisfc« <«n«! Zahtevajte nay veliki bmplatni katalog Barvasti batist in vila za damsko perilo A & E. Skaberne. L'ubliana Zelo znižane cene! i)vokol"sa novi modeli 1928. tno torjl. otroški in icračni vozički, najnovejši šivalni slro.il in pnev-inalikn Miohclin. PoRobni od ilelek zn popolno popravo, einn i liram« in pnniklanjn ilvokolcs, otroSkili vo'ii"'kov. Šivalnih stroicv itd. 1'roilajn na obroke. — lluslrovani ceniki franko« „TRIBUNA" F. B. L. tovarna (tvokoles in otroških vozičkov IjjuUl ann. Knrlovska cesta štev. 4. Rcform-sfeUlenice so za konzerv.ruuje eadia iu povrlnin najboljše in najcenefSe Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrilki tovro Pelovar, Ivanjkovci. Istotam sc dobi Zupnnčev.i knjicu: Konzerviranje sadju In vsakovrstnih povrtnln zn domnčo npornho. Ceniki na znlitevo. жш\ BLUZE DUUOmiE ROKAVICE NOGAVICE A.MUKOVCC UAH.lf.SOU псшл-TBG 1T'16* 19* stalno vsako množino kostanjeveg. taninskega lesa, smrekovi _ skorje, cele in zdrobljene, smrekovi hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, i dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. пшк osn, st. Peter w sairimsHi mi Žena je šla na ženski shod in ko se je vrnila, je možu zagrozila Mc ženske bomo vam moškim že pokazale. Pomedle bomo po cel deželi.c — On (mirno): Prav imate. Le kar v kuhinji prični.« Jugoslovanska knjigarna priporoča: Bentele A., Von Ostem bis Pfingsten. Predigten und Homilien. 171 str., nevez. 45 Din. Веуег G., S. J., Maria, Trosterin der Betriibten. Zwolf Mutter- gottespredigien. 86 str., vez. 32 Din. Donders Dr. A., Meister der Predigt aus dem 19. u. 20. Jahr-hundert. Ein homiletisclies Lesebuch. 495 str , vez. 105 Din. Federer H. Und hat ein Bliimlcin bracht. Bilder und Geschicht-lein. Gezeichnet v. Angelicus M Beckert, Predigerordens. Vez. 90 Din. Hatt'.'nschvviller J. S J., Die Unbefleckte Empliingnis. 32 Lc- sungen tur den Maimonat. 406 str., vez. 70 Din Keppler P. W , \Vasser aus dem Felsen. Neue Folge der Homilien und Predigten, zvezek I., 379 sir,, vez 90 Din. Loos A., Die Iobwurd'ge Jungirati. Dreissig Maricnpredigten. 214 str., vez 41 Din. Lucas J., An der Mutter Hand. Gedanken und Anregungen zur Marienverehrung. 335 str., vez. 74 Din. Mtirzinger J., Das Blumenreich im Dier.sle der Gollesmutter. 32 Mai-Vorlragc 202 str, nevez 29 Din. Ncwmann, Der Maimonat. Gebcte u. Betrachtungen 80 str., vez. 16.50 Din. M. Pfaff P., Das Mariamschr Offizium erkliirt v. Msgr Paul Pfaff, 407 str., vez. 120 Din. Rieder Dr. K., Des Herren \Vort! Das Kirchenjahr in katc- chetisch-liturgischen Homilien. 292 sir., nevrz 60 Din. Scharsch P. S.. Cottesvvege in der S?ele. Muhnworte zum Leben in Gott 189 str. vez 34 Din Schropp R. P.. Ouis ut Deus? fWer ist wie Gott?! Religi^a-kircMiche Vortriige fiir Jiintflinge 110 str., vez 47 Din Schiilz J. H., Summa Marjana. Zvezek V Kurze, zeitgemaBc Marienprerligten. 848 str., vez. 170 Din Thiirlimann V. S .1. Maria als Vorhi'd des chrisll'rlien Lcbens. Zwentnddreissig Predigten v.nd Vortriiffe fiir den Maimonat und alle Marienfestc 166 sir., nevez 55 Din VC'eber A. P , Dein Meistcrs;iick. F.in Biihlein iibor Charakter- • bildung fiir junge Leute. 222 str., ver. 53 Din Welscr B., Veni creator Spiritusl Preditfth-ndbiichlein fiir den Pfingslftstkreis. 194 sir., nevez. 36 Din. Wickl R S. J., Marienherrlicbkellcn. Marienpr .digten oder marianisehe lesungen. 342 str . vez 6' Din Zierler B. P. P., Der engHscbe Gruli 31 Prrdigt.-n fiir d'jn Monat Mai und rurfleich fiir die vorzilglichen Maricnfeste. 278 str., nevez. 18 Din. Naznanjam cenj. občinstvu, da od 18. aprila 1928 vodim svojo trgovino STANKO CVIKL in DRUG, Dobrna, z njeno filijalk« v Št. Lenartu v Slov. goricah pod naslovom: JOŽE HRASTELJ, trgovina z mešanim lilagom. вдонаг Tvrdka SPECiALIMPORT F. НОКТЛС & Co. (prej SLANOVEC & Co.) VELETRGOVINA S SLIKAMI AGENTURA — KOMISIJA SE JE PRESELILA. V 4 nasproti protestantovsku cerkve, zu (jostiliio Novi Svet