Naši dopisi. Iz Gorice 4. marca. (Izv. dop. — Konec.) Goriški tleželui odbor je zopet ponovil prošnjo do deželnega zbora, da bi se slovenski in italijanski jezik vpeljala v naše srednje šole. Slovenci so se vselej potegovali tudi za italijansko ravnopravnost na to stran; „liberalna" laška stranka, kakoršno zastopa goriški ..Corriere", pa vse to prezira in hujska celo z lažjo, kakor da bi Slovenci hoteli Lahom slovenščino vsiljevati; ta stranka glasno izreka, da rajša ostane brez svojih srednjih šol, kakor da bi jih tudi Slovenci dobili. Ti plemeniti zastopniki enakopravnosti namreč dobro vedo, da Italijani se tudi po drugih potih izurijo v svojem jeziku, v tem, ko morajo Slovenci po sili učiti se italijanščine za naše C. kr. gosposke, ki, kakor vselej, ali večinoma, ali pa izključno tudi za Slovence italijanski uradujejo. — Pa vlada nas še po novih potih z italijanščino osrečuje. Po tržaški okolici uže podučuje slovenske kmete italijanski učitelj v italijanščini, in enako jih hoče tak apostol podučevati tudi na Goriškem. Ali vidite, kako skrbi merodajna gospođa tržaška za nas? Naš kmet naj bi umel poduk v Dantejevem jeziku, ko se še Italijani pritožujejo, da jim ti popotni učitelji preveč gosposko italijanski govori. ;,Cittadino'' od 22. februarja ima iz Gradiške dopis, ki naravnost pravi tem učiteljem tako-le: „Vendar bi bilo dobro, da bi se ti poduki (kmetijski) imeli v furlanskem jezik u" , in pristavlja, da bi bilo to bolje za kmete (tukaj kolone) in celo za (omikane) posestnike! Kaka iirivica se tedaj godi še le Slovencem! Ona pritožba italijanskega dopisnika ob enem dokazuje, da Italijani sami ne umejo svojega knjižnega jezika, če se ga posebe ne uauč6; ravno zato pa se italijauskioi zdražbarjem jako slabo podaje, slovenski jezik opisovati kot tak, ki ga noben kmet ne razume, in da bi se kdo vt^ koliko oddaljeval od raznih naših narečij ali celo razrečij. Slovenski kmet se ni ne na Goriškem, ne drugje na Slovenskem še nikdar pritoževal, da mu kmetijski ali kateri si bodi učitelji in učeniki v nerazumljivem jeziku govore! To naj si gospoda laška zapomni, kedar nas bo hotela zopet sramotiti, češ, da je naš knjižni jezik skrpan iz življev vseh drugih jezikov. Danes je obhajalo naše „bralno podporno društvo^^ obletnico svojega obstanka, in sicer s peto mašo in zabavnim večerom. katerih se je mnogo udov udeležilo. Zvečer je predsednik g. Povše govoril o ^^otročjih vrtih" in razkazoval učne pripomočke teh vrtov, kakor table s slikami, knjižice, iz katerih se razvidi, kako otroci rišejo , pletejo in druge igrače. Nauk je bil tedaj jako jasen. Društvo šteje zdaj nad 260 udov in ima v blagajnici nad (JOO goid. Lepo napreduje. Z bohinjske Bistrice 11. sušca. — V soboto večer 3. t. m. so se povrnili naš čjist. gospod župnik Janez Mesar iz Ljubljane od obravnave zarad porušenja cerk-veneg^ii zvonika. Za.upljivo smo pričakovali dobrega izida za-nje, ker smo videli njih ueutrudljivo skrb pri zidanji cerkve, in dobro vemo, da so skrb za trdnost pa z nami vred izvedencem pripustili, ki so nas z vednim zagotovljevanjem nedvomne trdnosti, kakor se je pokazalo, pa le žalostno slepili. Vsa fara žaluje nad tako obsodbo. Koj v nedeljo zraven posameznih farmanov je prišel ves srenjski odbor solznih oči preblagemu gosp. župniku pomilovanje v imenu vse srenje izreč in ponudit potrebno pomoč zarad pomiioščenja in se pripravljenega izrekel, tudi osebno pred Njih c. k. Veličanstvo iti, ako bi to treba bilo. Tolaži nas zraven upanja na pomiloščenje tudi to, da vidimo gosp. župnika vedno še neuklonjenega, vedno pogumnega, da, nekako nanovo poživljenega za pozidovanje razvalin, katerega dela se bomo zdaj zopet resnično poprijeli. lu Bog daj, da bi ga srečno skoraj dovršili! Iz selške doline ll.marea. — Poročati iiuan) o vo-litvi občinski. Dne 12. .svečana vršila se je volitev 24 odbornikov v občinsko starešinstvo; dasiravno je naša občina za kiuetiško velika (šteje okoli 5000 duš), bila je volitev prav slabo obiskana, nekaj zato, ker ni posebnih strank, tudi osebuih razprtij ni, kav volitev zadene. 5. dan sušca se je vršila volitev župana in 4 svetovalcev. Izvoljen je bil prejšnji župan gosp. Franc Šlibar; k volitvi je prišlo 22 odbornikov, dva sta bila zavoljo gotovih opravil zadržana. Dobil je gosp. Franc Šlibar 20 glasov, le I glas mu je bil nasproten, kar priča, da ima popolno zaupanje ljudstva, in tudi to, da je uže v tretje izvoljen, česar je tudi vreden. Iz spodnje Idrije 8. marca. — Naj naznanim bralcem ^Novic" , da smo imeli v nedeljo dne 25. svečana t. 1 popoludne ob 4. uri v spodnji Idriji od visoke c. k. deželne vlade iz Ljubljane poslanega kmetiškega popotnega učitelja gosp. E. Kramerja. Bolj KStari profesorji, ki so prejšnja leta k nam poslani bili, so: ranjki dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniški, gosp. France Kupelvvieser, c. k. profesor, izkušen v topilničarstvu na c. k. rudarski akademiji v Ljubnem (Leoben), gosp. Herman Hinterhuber, general-direktor pri Pliberškem rudarskem društvu v Celovcu, in c. kr. rudarski komisar iu okrajni uradnik gosp. Salša v Ljubljani in druzih več ?eč, so se prav goreče potezali za kmeta. Prišlo je bilo obilo ljudstva skupaj, okoli 600, zato je moral gospod učitelj govor ne v hiši Urše Kende, kjer je bil napovedan, ampak zunaj imeti. Prinesel juu je župan mizo, da je na-njo stopil in nam povedal, da je on semkaj poslan kmetom povedat , kako da bi si na boljše pomagali itd. Učil nas je, kake hleve moramo imeti in si napraviti, da bode naša živina zdrava, kako si moramo priskrbeti tlobro pleme pri govedah, za dobre in zdrave bike in pri ovcah za ovne, in katere sorte ali barve goveda so bolj imenitne, da si kupci take rajši kupujejo, in druzega koristnega več. Po dokončanem govoru, ko gre nazaj v vežo, mu pokaže župan tri tedne staro tele, katero je bilo čvrsto pa majhno, da bi se prepričal, kako nam resnično dim in smrad idrijskih žgalnih peči živega srebra škoduje. Pristopil sem k njemu in pokažem na gosp. Janeza Le-skovca ter mu povem, da ta gospod je vzrok, da nam niso pri zadnji komisiji 22. maja 1877. L v Idriji naše škode potrdili, kar so poprej imenovani pravični komisarji bili spoznali, in sicer zato, ker je idrijski rudarski svetnik gosp. Marko Lipold proti nama, Janezu in Bo-štijanu Leskovicu se obrnil in tako govoril: ./rukaj so zbraui gospodje doktorji, profesorji in kemikarji od visokega C. kr. ministerstva v Idrijo poslani, da, če bodo ti gospodje vam vašo škodo spoznali, jo bom vam plačal, tako pa ne bom denarja v vodo metal.^' Ta naš po-oblastenec gosp. Janez Leskovec je na te besede le molčal, ne da bi ga bil zavrnil in mu v obraz povedal: „Gosp. Marka, vi ste imeli kravo skozi tri leta pri gosp. Gabrijelu za poskušajo, ste ji prav dobro stregli in jo krmili, koliko telet ste od nje priredili? Prvo tele je rudar, druge pa konjač zakopal.'' O tem početji naših kolovodij se je v „Novicah" 29. oktobra 1873. 1. list 44. str. o54 in 355, pozneje dne 7. junija 1. 187H. list 23 str. Ib4 in IS5 bralo. Ko se je gosp. kmetiški popotni učitelj od nas slovenskih poslancev poslovil, dal sem mu v roke list kakor varuh mladoletnega Franceta Rupnika, na katerem je bilo popisano in naznanjeno, da, ko moramo vse naše krave le od drugod kupovati, da ima krava prvo leto, ko le take breje krave kupujemo, da ima v kratkem 86 87 easu teletiti, da ima kupijeua krava prvo tele pridno ia krava ima ludi obiluo mleka; ali drugo leto ima krava prav majhuo tele iu večidel le mrtvo, iu krava ima tudi mleka veliku iuauj, po 1, 2 bokala vsak dau. Koaećuo je biio povedano. da krava Jaucza Sedeja je imela v teh desetih letih 10 telet, 6 živih iu 4 mrtve, in da ste zaduji dve teleti obe živi bili; euo je zaKlal dne 18. prosinca iS>>2. leta iu je tehtalo 8 funtov, drugo je pa zaklal 2.K grudua 1882. 1. iu tehtalo je 1(5 funtov, in da krava je skozi celo leto le v hlevu krmena. Ko sem zadnje „Novice"' od 2b. svečana t. 1. št. D prečital, berem gospodarsli:e izkušnje, da krave ne zvržejo, je v. i. vrsti povedano, da v Spodiije-idrijskem iiraji stalno, pa le z malim vspehom tožijo o takih nesrečah.— Dalje se bere, da na Nemškem je kupil veči gospodar k svoji domači govedini še 20 brejih hoiandskih krav , pa da i^imed pripeljanih zvrgio jih je o. To je vorjetuo, zakaj tudi uam je to znauo, ko si moramo vse krave le ukn-piti. da take breje krave, če se hitro po poti gouijo, zvržejo, nekatere še na poti. To pa ni verjetuo, da bi se bila tudi ujegove domače cede euaka napaka popri-jela, zakaj niso imeua iu priimka gospodarja imenovali, da bi ga vedeli? Mi smo za gotovo prepričani, da se ta napada krav ue prijema, zakaj V Poprejšnja ieia, ko so le od 1. novembra do konca aprila vsakega leta rudo žgati smeli, ni biio skoraj prav nobene take napake, še ene ae na leto , sedaj pa skoraj vsaka krava , pa ne vsako leto. kakor je od krave Janeza Sedeja povedano. Kmalu bi si mislil, da je to povedano od nemškega gospodarja, le od naših brezvestnih nasprotnikov izmišljena reč v natis dano. Iz Ljubljane. — Vreme je zopet suho, brez vetra, pa mrzlo, Ker je nekoliko snega padlo. Drugače je po mestu vse mirno, le k novačenju poklicani fantje razgrajajo nekaj, pa ne toliko, kakor prejšnja leta. Nova-čeuje traja zdaj uže od ponedeljka. — {Hranilnica ljubljanska) je v občnem zboru 8. due t. m. privolila naslednje darove, ter dobi: 1) Ubožni zavod tukaj......2350 gld. 2) Odsek gospa za obleko šolskim otrokom v čitalnici.......... 200 „ o) Varušnica malih otrok v Ljubljani za božično drevo........... 20U „ 4) Ubožni učenci gimnazije v Ljubljani 200 „ 5) V Kranji.......... 50 „ 6) V Kočevji.......... lUO ^ 7) V Ruiiolfovem........ 100 „ 8) Na realki v Ljubljani..... 200 „ 9) Ubožni učenci na učiteljišči v Ljubljani .............. 100 „ iO) I. mestna šola v Ljubljani . . . 150 „ 11) II. mestna šola v Ljubljani . . . 250 „ 12) a) „Narodna šola"...... ^00 „ b) „Schulpfennig^^...... 200 „ 10) Nunska dekliška šola .... 200 ,, 14) Nunska dekliška šola v Loki . . 100 „ 15) Evangeljska šola tukaj .... 350 „ Ibj Deška ljudska šola v Rudoifovem . 100 „ 17) Dekliška ljudska šola v Rudoifovem 50 „ 18) Podkovijska šola tukaj..... 100 „ 19) Dekliška mestna šola tukaj . . . 100 „ 20) Dekliško učiteljišče tukaj .... lOO „ 21) Učenke na dekliški šoli v Kočevji 50 „ 22) Učeiici (kranjski) meščanske šole v Krškem............. 50 „ 23) Učenci na mahu ljubljanskem . . 50 „ 24) Obrtnijska pripravnica na I. in II. mestni šoli vsaki po 50 gold...... 100 ^ 25) Godbena šola filharmonične družbe 200 „ 26) Fiiharinoaičiui družba za piskalno šolo.............. (>00 „ 27) Glasbena Matica....... 50 „ - 28) Za vzdrževaujc varusuice malih otrok 200 „ 29) Boluiško podporno društvo tukaj . 100 „ 30) Požarna straža tukaj ..... 500 „ 61) Eiizabetiua bolnica...... 200 „ 52) Ozdravljeuci zapustivši bolniSnice . 200 „ o6) Dijaki na vseučilišči v Gradci iz Kranjskega.....'....... 100 „ o4) Blagajna ubogih delalcev in invalidov .............. 100 „ 6b) Podporno društvo tiskarjev ... 50 ,, 66) Dehilsko izobraževalno društvo . . 50 „ 61) Gledališče tukaj za i. 1882/83 . . 450 ^ 66) Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov............ 50 ,, 39) Vincencijeveuiu društvu za hiraluico 200 „ 40) Za deško zavetišče...... 200 „ 41) Za deško sirotišče...... 300 ;, 42j Za hišno opravo v deškem sirotišči 300 „ 43) Za dekliško sirotišče..... 200 „ 44) Vincencijev^a konferenca pri sv. Ja- kobu.............. 100 „ 45) Zdravniško društvo na Kranjskem kot dodatek K Loschnerjevi ustanovi . . . 200 ;, 46) Kranjski deželni muzej za iskanje prazgodovinskih stvari........ 200 „ 47) Čebelarsko društvo . . ... 50 „ 48) Patriotična pomožna družba gospej v podporo onemoglih vojakov, njih sirot itd. 300 „ 49) Patriotična deželna pomožna družba v podporo invalidov itd........ 300 ^ 50) Tukajšnje posojilno in hranilno društvo donesek li založni........ 200 „ 51) Strokovna šola za rezbarije v Ko- čevji.............. 500 „ 52j Kranjsko ribiško društvo .... 50 „ 53) Družba gospej krščanske ljubezni v podporo revnim družinam in za dekliško zavetišče ............ 200 „ 54j Predstojništvo mestne tare 13. D. M. O. za cerkvene namene....... 300 „ 55) Arhiv za domovinozuanstvo ... 50 „ Vsega skupaj . 13590 gld. — (Spored porotmh obravnav) v tem zasedanji še je naslednji: 14. dne t. m.: Šober France, hudodelstvo tatvine; predsednik gosp. L. Rauniher; 20. dne t. m.: Korbar France, Windischer Alois in Zebre Jakob, hudodelstvo goljufije, tatvijie in obrekovanja; predsednik pl. Zhuber, zagovornik Žebreta je dr. Mosche: 21. dne t. m. dopoludne: Iglic Marija, umor: predsednik Ka-pretz; 21. dne t. m. popoludne: Kokalj Peter, uboj; predsednik Kapretz. S to obravnavo je konec porotnemu zasedanju. v — {f Častiti (josp. Josip Hasnik), župnik in duhovni svetovalec pri sv. Jurji ob južni železnici na Stajar-skem, je 6. t. m. umri 72 let star in bil 8. t. m. pokopan. Bil je znan pisatelj in pesnik, njegova dela se nahajajo v „Drobtinicah" in drugod,;posebno pa v „Novicah" prejšnjih let. Blag mu spomin! — (Umrla) je v Postojni znana domorodkinja in vdova bivšega deželnega poslanca Andreja Lavrenčiča, gospa Jožefa Lavrenčič. Pogreb njen je bil sijajen. — (Uinrl) je po kratki pljučni bolezni v pondeljek 12. dne t. m. v tukajšnjem samostanu čast. o. Joahim Jereb, prvi kaplan frančiškanske fare in obče priljubljen. Bil je tudi izvrsten umen vrtnar, o čemer je pričala frančiškanska cerkev, katera je bila o praznikih 88 lepo okinčana s cvetlicami. Pogreb je danes ob štirih popoludne. — {^^Brenceljna^ St. 4. in 5.), ki ste prišli v določenem času na svitlo, se odlikujete po mikavnem, zbadljivem gradivu, pa tudi po podobah, katerih ena ima sliko gosp. deželnega predsednika Winklerja, druga pa cika na surovosti Celjanov o pogrebu dr. Kočevarja. Ž njima vred prišlo je tudi nadaljevanje povesti „Ne v Ameriko!^ |K;5=* Seme ruskega lami je prišlo; kdor ga je naročil, naj nemudoma pride po-nj. Cena mu je 3 gold. 60 kr. za stari mernik.