Leta XXV* Ljubljana, 18 novembra 1943 Stev. 46 DOMOVINA in KMETSKI LIST Verwaltung und Schrlftieitung - Uprava ln uredništvo: Pucclnijeva 5 — Festbezugsprels J&hrlich - Naročnina letno Lir 24 — Etnzelverkao&preH Tet 81-82—31-26 — Krachelnt w8chentllch - Izhaja vsak teden " Posamezna Številka Cent. 80. Borba komunizmu in nasilju Veliko nedeljsko manifesta cijsko zborovanje v Ljubljani N'i dneva, da ne bi dnevniki razkrivali podrobnosti o neStetlh zločinih, ki so bili izvrženi po badoljevskem izdajstvu, kakor že tudi dve leti prej na Dolenjskem, Goriškem ln v Istri ln drugod na slovenskih tleh. Z Dolenjskega prihajajo ftodrobnejša poročila o komunističnem terorju, kateremu je zdaj napravljen konec. V LJubljano »e vračajo razočarani povratniki, komunistični voditelji so pobegnili, na svojih domovih pa je ostalo zapeljano, ustrahovano ln izdano ljudstvo. Smrtne obsodbe v Kočevju in po Bell Krajini, velika žaloigra na Turjaku, kjer je bilo pobitih nad 400 ujetnikov, smrt mnogih zavednih Slovencev na Goriškem ln na Primorskem — vse to je zbudilo v LJubljani globok vtis. Treba je bilo le kratkega povabila, da se je v nedeljo zbrala množica Ljubljančanov k pr«t;k»»rtMHV*tlčnen-ui protestnemu -zborovanju v General Rupnik »Slovenci! Slovenke! Pozdravljam vse navzoče, zahvaljujem se prirediteljem teg-a zbora, po^bno pa govornici ln govornikom.. Skoto popoln! propad našega malega sloven-skoga naroda tUdI mene obvezuje — in moja svarila ln napovedi, ki sem jih 25 let odkrito in oriSteno Izražal, me itpravlčujejo — da sedaj, v skrajnem trenutku spregovorim vsem navTKidm, posebno pa vam, moji dragi slovenski domobranci, ki ste tu — in zunaj v pokrajini — T»red sovražnikom. Moralno teiko bolni del našega izobraženstva, ki ga je zastrupljena strankarska politika oslepila in mu vzela sluh in ki ga je glavni sovražnik čiovefltva — ludovstvo — s svojima dvema orodjema, boljševizmom in demoplutokracijo, povsem zmešal, jo naš ubogi slovenski narod pritlira! n» rob gr^ba. Najprvo so t( neumneži in zločinci v svojem samodopodenju ket slepo orodje kramarske Anglije In njenih lažniivih lordov pa kot krv-niški hlapet Sovjetije n->še pridno, vrlo in miroljubno kmečko, in delavsko ljudstvo pahnili v povsem nepotrebno vojno, ki smo jo, reči in piši, v petrih dneh z vso našo zemljo vred Izgubili. Nesramno verolomftvo od 27. marca 1041 t>* dobička žel jnim m poželiivim vojnim hujskačem v slovenskem 1 zobraženstv« ni prineslo pričakovano?-!* plačila, pač pa je. pofitenl večin; nšroda vzelo piav'co do častnega boja in mu s tem izbilo iz rok orožje. Po vrtiu vsega pa so ti politični pustolovci ootem uprizorili tako imenovani »osvobodilni boj«, da M po načrtu iztrebili na svojo skromno zemljo navezano, poto-*no ljudstvo hi bi — tako a!i tako — ah kot roboti Judo* 71 vzhoda ali pa kot dolarski plačanci 'stih Judov z zana-da. imeli tu pri ,nas lažje delo. Za orožje še spo-aob" ■> može bi pognali v boj kot topovsko krmo, preživele pa razmestlli na sužentsko delo za judovske denarne mogotce; končno pa še naše gozdove in ostalo skromno Imetje Izropali. Da b( vsemu temu posadili krono na glavo, »e ti narodni Izdajalci niso ustrašili zvezati se % doslej v svetovni zgodovini najpodlelšlmi izdajalci — s strahopetnimi badoljevct. da bi na ta način Slovenci — seveda snet le kot topovska krma Judov, padli nemškemu narodu v hrbet. Ta peklenski, proti nam ?amim ter proti ner* SkeiTKi in italijanskemu narodu in njunima voditeljema, naperjeni načrt se je le deloma posrečil. Račun je bil namreč napravljen brez nemškega vojaka, a slovensko ljudstvo ga mora, po razorožitvi savojskih ^krivačev. sedaj krvavo plačevati. veliki dvorani kina Umona. Mnogi so morali oditi, ker niso dobili več prostora, zato pa so sledili poteku zborovanja na javnih trgih pred zvočniki. Pretresljivo ln plamteče so posamezni govorniki orisali posledice komunistične strahovlade med Slovenci. V Imenu slovenskih kmetov je prvi spregovoril župan iz Velikih Lašč Ivan Paternost. V imenu slovenskega izobraženstva Je nato govoril prof. Jože Fellcijan. Da se je čula beseda slovenskih mater je izprego-vorila ga. Kristina Prijateljeva, mati osmih otrok. V imenu slovenskega vseučilišča ln aka^ dernske mladine je temperamentno spregovoril Vladimir Menart. Ob največji pozornosti je slednjič po burnem pozdravu povzel besedo šef pokrajinske uprave g. general Leon Tlnpnik, ki je izvalil: govori Slovencem Preden pa pademo v jamo, ki jo je izkopal pokvarjeni del našega izobraženstva, nam po-nuia genialni vodja Vellkonemškega rajha ve-likodušno pomoč ta podporo. Kaže nam preko lastno Izkopanega groba možnost novega življenja in boljše bodočnosti. Vi pa, domobranci, ki ste se kljub temu, da ste bili od komunističnih tolovajev ln njihovih badoljevskih pajdašev obkroženi, junaško borili poldrugo leto, ste sedaj prt* sinovi ob robu groba stoječega slovenskega naroda, ki ste začutili pomoč velikega voditelja Evrope ln zagledal! zarjo novega življenja. Od vas edinih Je sedaj odvisno, ali umremo al' pa začnemo novo življenje. Naložili ste si zelo težko nalogo, napraviti prve korake in ukrepe k zopetni poživitvi, utrditvi in vstajenju našega naroda, da se bo mogel lz svojega doslej najglobljega propada zopet povrniti k miru, redu ln delu. S tem se bo naša lepa mala slovenska domovina začela znova razvijati, vi pa boste pred našo večjo evrop-' sko domovino rešili naš stari dobri glas ln ime, ki »o si ga pridobili naš; dedje ln očetje v poldrugo tisočletje dolgem sožitju z našim; velikimi sosednimi narodi. Da boste tej svoji vzvišeni nalogi kos, se morate pred vsem drugim kot vojaki kar najbolj mogoče dobro izvežbatl. To boste dosegli, č« al vzamete za zgled nemškega vojaka ln ga posnemate. Učite se od njega ne le mojstrskega obvladanja orožja in njegove popolne uporabe zoper sovražnika, ne le strumnega izpolnjevanja dolži.osti in discipline, ne le reda. pristnega tovarištva in vjteštva. hrabrosti in žrtvovanja, marveč prodrite predvsem z vso močjo svoje volje v ono .skrivnost, ki napolnjuje dušo in srce nemškega vojaka s sveto ln neomajno vero v zmago za najpravičneišo stvar na svetu, ki mu utriuje kot skalo trdno zaupanje v velikega voditelja in gotovost o nerazdružljlvi skupnosti naroda n.i fronti in v domovini. Ko boste spoznali to vero. to 'zaupanje in to gotovost, boste tudi vedeli, zakaj je nemška oborožena sila zmožna izvojevati največje zmage in prebresti najtežje krize. Sela, ki jo sedaj delate, vas ne bo samo približala nemškega vojaka, marveč vam bo dala še nekaj dragocenejšega. Odkrili boste, da tudi v človeku naš©ga naroda tiči mnogo dobrega, kar nas usposablja, da lahko z nemškim vojakom tekmuiemo. Hipoma boste videli, da nismo taki, kakršne bi nas hoteli imeti Judje ln njihovi slovenski učeno*. Ne! Mi smo mnogo boljši, ml vemo za notranjo svobodo, ki ie hkrati naša čast. "tfi občutimo gorjv ln trpljenje našega mučenega naroda in se hočemo v poln* ••' i vovati, da ga lajšamo. Ml ne pravimo, da so grozotne nesreče našega ljudstva »vsakodn. nI dogodki« — tako kakor to delajo neki ju-dovstvu zapisani znanstveniki v LJubljani, ki trdijo, da stoj« • svojim snaastvom nad tam/, dogodki. Za nas so tj sedanji dnevni dogodki rasiog, da se e neutrudnim, trdim, hrabrim ln nesebičnim delom strnemo v trdno Jedro, lz katerega naj vzklije slovenski narodni skupnosti novo življenje. Le tako bomo sposobni odstranjevati strup, ki ga je judovsko sovraštvo tudi pri r. ii obilo naaejalo v dušo in telo našega ljudstva." Potem boste tudS hitro spoznali, kaj Je pravi narodna skupnost in sprevideli, da Bi®r» biti skupne blaginja na prvem, sebičnost pa as nit-nJem mestu. In s tem spoznanjem <*°se :'!, da se bodo sami po- sebi iabraU (z ljudstva, aaj-boljši, ki so poklicani voditi naS slovenski narod v srečno bodočnost. Danes smo sicer še razbit, majhen narod, toda obupati ne smemo že zaradi Boga, ki bi nas potem popolnoma zapustil. Vsemogočni nam ne bo ničesar podaril, ako n« bomo združil; a svojim zaupanjem tudi svojo neuklonljivo Jekleno voljo, da hoflesno slovenski narod s utrudljlvlm, požrtvovalnim tn nesebičnim delom povest; k varnosti, miru, redu. delu ln nwr>etl. To našo ojeklenelo voljo, ki Je ne more nič motiti. bo potem blagoslovil tud! Bog. Zato Vam, slovenski domobranci, kličem: Naprej! Na delo! S »vejo voljo tn ■ božjo pomočjo niMgaU m refitll naš slovenski iw»cod! < Pritrjevanje in polno razumevanje Vsak odstavek ln vsaka misel ▼ nagovoru predsednika generala Rupnlka sta Mla spremi z viharnim pritrjevanjem tn ploskanjem, njegove tople besede, naslovljene mi domobrance, pa so vedno na novo Izzivale spontane ov» za te neustrašene borce za pravo svobod n lepšo bodočnost slovenskega naroda. S pobvm razumevanjem ln toplim zaupanjem so h;t« sprejete njegove ugotovitve, kako sta nam Velika Nemčija ta njen Ftlhrer velikodušno n-la možnost, da se rešimo pred prepadom, v katerega smo drveli po krivdi izgubljenih in zaslepljenih sinov svojega lastnega naroda. Navdušeno Je bilo odobravanje, ko Je šef naše pokrajinske Uprave poudaril načelo, da mora b>tt skupna blaginja rm prvem, sebičnost pa na Bednem mestu. Zaključne besede generala Rupnika ao se m->-Hle v nove viharne in navdušene ovaclje, k V so zajel« vso dvorano. MivožSca je vzklikala generalu Rupnlku, domobrancem ta vsem borcem proti komunizmu. S pletetnlml klici Je počast i spomin onih, ki so juneško in mučenlSko pev lakote od prlčetka prehranicvalne kr'ze v Ben-gallji na 2 mlljona ljudi. V vznemirjujočt mprt narašča število samomorov. V več sto okrajih Indije dlvfa tudi kolera. Zatlranle kužnih bolezni ie zelo težko, ker primanjkuje zdravnikom zdravil, So zlasti pa serumov za mn~ž'čno cepljenje. V poslednjem času je bilo ugotovljenih v Ljubljani in okolici že več primerov obolenj zaradi nalezljivega voetja hrbtnega mozga. Ker gre za posebno nevarno in zahrbtno bolezen, ki lahko prinese v družino veliko nesrečo, dajemo ljudem naslednja pojasnila Higienskega zavoda: Nalezljivo vnetje hrbtnega mozga je težka bolezen, ki napada najraje deco v starosti od 1. do 5. leta. Neredko pa obolijo tudi starejši ljudje. Bolezen je zelo nevarna ne samo zaradi tega, ker umira 10 do 20% obolelih, temveč tudi zato, ker oni, ki jim je smrt prizanesla, često ne ozdravijo popolnoma, nego ostanejo hromih rok ali nog, torej nesposobni za delo. Težke telesne napake spremljajo talce ljudi skozi vse življenje. Zaradi tega moramo vedeti, kako spoznamo to bolezen in kako se Je čuvamo. Vzrok bolezni in način prenašanja Povzročitelj nalezljivega vnetja hrbtnega mozga je doslej že nepoznana drobna glivica, nevidna celo pod najboljšim drobnogledom. Iz izkušnje vemo, da je pravi vir okuženja bolnik sam in da se nahaja povzročitelj te bolezni v sluzi nosa, ust in žrela, zaradi česar se najlaže prenaša z malimi kapljicami pri kašljanju, kihanju in govorjenju v okolico bolnika, to je na ljudi, ki pridejo v njegovo bližino, pa tudi na razne predmete (perilo, jedilno orodje itd.). Od časa okuženja do izbruha bolezni preteče navadno teden dni. Kako spoznamo bolezen ? Prvi znnki nalezljivega vnetja hrbtnega mozga nis0 značilni in sličiio včasih navadni gripi ali influenci: vročina (38 do 40° C), glavobol, bolečine v vratu, pri drugih zopet prebavne motnje (bruhanje, driska ali zaprtje). Skoro nato se pojavijo znaki živčne obolelosti: bolnik občuti bolečine pri vsakem gibu, zlasti v vratu in vzdolž hrbtenice, njegova koža je zelo občutljiva. Bolnik Je zaspan, včasih tudi zelo nemiren; nekateri se mnogo znoje. Nenadno nastopi ohromelost ene roke ali noge, obeh rok ali obeh nog, neredko tudi celega telesa. Ohromelost nastopi včasih popolnoma nenadno, brez omenjenih predhodnih znakov. Na srečo taka ohromelost pri V Libanonu je bil ministrski predsednik skupno z dvema libanonskima ministroma aretiran in neznano kam odpeljan. Ogorčenje libanonskega prebivalstva je postalo še tem večje, ko je bil aretiran tudi predsednik libanonske republike. V Libanonu gospodarijo,Francozi ln sicer pristaši generala de Gaullea. V svojo službo so vpregli senegalske črnce, ki streljajo na domačine. Nemiri v Libanonu se bolj ln bolj širijo. Zdaj so se pričele demonstracije tudi v Damasku, glavnem mestu sosedne Sirije. Vladna palača v Beyrutu, glavnem libanonskem mestu, je bila od množice napadena ln zažgana. * O stanjih na bojiščih nam je nemško vojno poročilo od preteklega torka 16. t m. podalo naslednjo sliko: V Velikem Dnjeprovem kolenu je sovražnik z močnimi silami znova navalil na našo fronto južnozapadno od Dnjepropetrovska in severno od Krivega Roga. Njegovi napadi so se izjalovili ob ogorčenem odporu naših divizij, ki so vedno znova prešle v odločne protinapade in uničile neko začasno prodrlo sovražnikovo skupino. Samo v odseku ene divizije je bilo sestreljenih 71 sovražnikovih oklopnikov. Na sovražnikovih predmostjih severnozapadno od Kremenčuga in severnozapadno od Cerkasov je bilo včeraj živahno bojno delovanje. Na bojišču pri Zitomiru so bile z lastnimi protinapadi prodrte številne poljske postojanke sovjetskih čet, mnogo težkega orožja je bilo zaplenjenega, neka obkoljena sovražnikova bojna skupina je bila uničena. Močni sovražnikovi protinapadi so se izjalovili. Kljub neugodnemu vremenu je letalstvo z vedno znova ponavljajočimi odločnimi napadi posebno uspešno podpiralo boje tamkajšnjih oddelkov vojske in bojnih edinic SS. Južnozapadno in severnovzhod.no od Gomla so bili odbiti ali zadržani novi, z bojnimi letalci in oklopniki podprti sovjetski napadi. Zapadno od Smolenska je sovražni^ nadalje napadel s številnimi strelskimi divizijami in z močnimi oklopnimi silami. Z osredotočenim obrambnim ognjem vsega orožja je bil zavrnjen ter je pri tem utrpel velike krvave izgube. Posebne zasluge ima pri tem uspehu neipžko topništvo. ki je s svojim gibčnim ognjem razbilo vseh bolnikih ne osrtane trajno, ohromele mišice si polagoma zopet opomorejo in traja poprava včasih celo leto. Zal je število onih bolnikov, ki ozdravijo s trajnimi telesnimi napakami, še vedno z91o veliko, čemur je pa v nemali meri kriva ljudska nevednost in brezbrižnost. Za usodo bolnika je namreč največje važnosti, da pride čimprej v roke dobrega zdravnika, ki bo znal s primernimi ukrepi preprečiti težke posledice te bolezni. t Preprečenje in obramba Vsak primer nalezljivega vnetja hrbtnega mozga je treba po zakonu takoj prijaviti. Ker se nahaja povzročitelj te bolezni v bolniku po ozdravljenju včasih celo \'eč mesecev in je ves ta čas dana možnost okužitve zdravih ljudi, je najuspešnejše obrambno sredstvo proti širjenju te bolezni čim daljša izolacija bolnika v bolnici. Le kadar razpolagamo s posebno sobo, kamor nima nikdo dostopa razen zdravnika in strežnika, moremo obdržati bolnika v domači negi. Tedaj pa moramo posvečati posebno pažnjo razkuževanju njegovih izločkov ter okuženih predmetov iz njegove bližine. Bolnik mora imeti pljuvalnik, v katerega je treba naliti razkuže-va|no sredstvo (5% sanltol ali lizol). posteljnino in perilo moramo namakati 2 uri v istem raz-kuževalnem sredstvu in nato prekuhati. Jedilno posodo in orodje bolnika razkužujemo s pre-kuhavanjem. Vse manjvredne predmete, s katerimi pride bolnik v dotiko, moramo sežgati. Strežnik mora pri vsakem obisku bolnika menjati vrhnjo obleko in zlasti paziti na svojo osebno čistoto. Po preboleli bolezni mora des- ' infektor že končno razkužiti stanovanje. Zaradi velike nalezljivosti ne smejo obiskovati bolnika niti otroci niti odrasli ljudje. Ljudje naj se izogibajo lokalov, kjer se zbira mnogo ljudstva (sejmi, kino. gledališče), ker je tam največ prilike okuženja s strani lahkih bolnikov ali tako zvanih bacilonoscev, ki nosijo v sebi kužne kali, ne da bi sami oboleli. Omenjene splošne higienske mere imajo kot obrambno sredstvo proti tej bolezni tem večji pomen, ker se doslej že ni posrečilo najti splošno uporabnega načina zaščitnega cepljenja kot ga poznamo na pr. proti davici in Skrlatinki. sovražnikove izhodiščne postojanke in zajezile njegove vdore. , Severnozapadno od Smolenska in na področju pri Nevelu javljajo o hudih krajevnih bojih. V obeh poslednjih dneh je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih 481 sovjetskih oklopnikov. V težkih bojih zadnjih tednov sta se posebno odlikovali na bojišču pri Kijevu 7. turinška oklo-pna divizija pod vodstvom generalnega majorja von Manteuffla, na Krimu pa 98. frankovsko-sudetskonemška pehotna divizija pod vodstvom generalnega poročnika Gareisa. Z južnoitalijanskega bojišča javljajo poleg obojestranskega topniškega in ogledniškega delovanja le še o brezuspešnem napadu severnoameriških si> proti neki severno od Mignana ležeči višini. Na otoku Lerosu se še nadaljuje boji naših izkrcevalnih sil s sovražnikovo otoško posadko. Obalne zaščitne sile vojne mornarice so potopile na Egcjskem morju znova neko sovražno podmornico. Pri napadih na nemška letališča na oodročiu južne Grčije je bilo včeraj sestreljenih 16 severnoameriških bombnikov. Britanska motilna letala so odvrgla v pretekli noči nekaj bomb nad zapadno Nemčijo. Pri slabem sovražnem letalskem delovanju nad zasedenimi zapadnimi ozemlji je bilo včeraj sestreljenih 6 britansko - severnoameriških letal. Močan oddelek težkih nemških bojnih letal je v pretekli noči napadel, z dobrim uspehom pristaniško mesto Plymout.h. X Iglo so mu potegnili iz srca. Češki zdravnik dr. Trnka je imel priliko operirati človeka z iglo v srcu. 5.2 cm dolgo in 1.5 mm debelo iglo si je bil zasadil v levo stran srca. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil takoj operiran. Kocher-jev razrez je pokazal, kje tiči igla. Potegnili so jo iz srca in ranico zašili. Bolnik je okreval. To je bil drugi primer tako komplicirane operacije srca v češki kirurgiji. X Waterloo gre v visoko peč. Po poročilu »Daily Malla« bo londonski most Waterloo v najkrajšem roku podrt ln staljen. Ves ta material se bo po poročilu tega lista uporabil za zgraditev odleta-lišč na vojaških letališčih. To Je ponovno dokaz naraščajočega pomanjkanja jekla v Angliji. zJlenauaden dnšioljaj Rihard Voss Seveda sera sklenil, da se, ko ozdravim, semkaj vrnem, vendar ne zato, da bi se spet zahvalil svojima rešiteljema — sora Gigia me je med tem vzljubila — temveč da bi vse ponovno preiskal in proučil. Izvedbo tega sklepa mi je zdravnik strogo zabranil. Rekli so mi, da sem čudežno ozdravil; zato bi moral romati kot pobožen katolik bosih nog v Loretto. Domnevali so, da sem imel pernicioso, najhujšo vrsto malarije. Za to, da sem se rešil malarije brez kinina, samo z domačim zdravilom, je bil poleg sreče potreben tudi čvrst telesni ustroj; jaz pa sem ga imel. Ker nisem maral, da bi se mi smejali, sem pazil, da ne bi komu pravil o svojem prividu, še vedno sem bil zaljubljen v svojo mrzlično domišljijo in občutil sem v veliki meri njeno bol. V meni je bil še vedno žarek brezumja. Ravno teden dni po mojem povratku me je napotil zdravnik v Nemčijo, ker sem samo ob Izpremembi zraka lahko računal na popolno obnovitev zdravja. Pred odhodom sem povprašal po umoru v krčmi »Mezza via« na Apijski cesti. Ta dogodek ni bil mrzlična utvara, četudi je mnogo prispeval k moji bolezni. Gospodarja so umorili, žena pa je z morilcem pobegnila. Časopisi so o tem veliko pisali, a oblastva kljub Iskanju niso našla sledu, — in do njega tudi nikdar ne bodo prišla. V tem pogledu sem bil lahko miren. Zamolčal sem, da sem bil priča razburljive drame, in sem zapustil P.lm. Odtlej je minilo mnogo let. Umor na Apijski cesti in zagonetno ozdravljenje sta se mi zdela kakor sen. Včasih sem premišljal o svojem prividu in se čudil, da se more človeku tako živo blesti. živel sem v krasnem zatoč'šču, vili Falconierl pri Frascatiju, kjer sem prebil mnogo let. Nekega dne me je posetil znanec iz Nemčije. Bil je starinoslovec in se je že daljšo dobo mudil v Rimu. Po napornem celotedenskem delu je prihajal vsako soboto, da prebije v Tusculu nedeljo v prijetnem razgovoru, kar me je posebno veselilo. Tokrat mi pa pove, da mora takoj naslednji dan že nazaj. »Pojdite z menoj! Ne bom šel z vlakom v Rim, temveč z vozom preko Campagne.. Podvizala se bova, da se boste zvečer že lahko sprehajali med svojimi dragimi bukvami. Sicer boste nekaj videli, kar vas bo zelo zanimalo.« »Kaj pa?« »Staro krščansko katakombo.« »Ste jo našli?« »Uganite, kje?« , »Saj je cela Campagna krščansko pokopališče.« »Pomislite: prastara grobnica. Vhod drži ravno skozi nekdanjo grobnico.« »To je čudno.« »Kaj ne? Najbolj čudno pa je, da je nekdo sezidal grobnico nad katakombo ln postavil sebi in svojcem krasen spomenik. Vendar ne za vse svojce! Sin mu je bil kristjan ln je umrl muče-niške smrti za Neronove dobe, ker je to katakombo zgradil z vednostjo svojega očeta, enega izmed najostudnejših ljudi tistega časa.« »Ali veste, kako se imenuje?« »Tigelllnus.« »Neronov svobodnik?» »Da, on.« »Tigellinus Je sezidal grobnico nad katakombo svojega sina, ste rekli.« »V katakomb! sem našel Tigelllnov grob. Po napisu sodeč je on ustanovitelj.« Vzkliknil sem: »RufuB je zgradil katakombo?« »Da, Rufus se je imenoval mladenič, ki je v dvajsetem letu umrl. Kaj veste, da se je Tigelllnov sin imenoval Rufus?« Nisem odgovoril... Vedel sem, da se je Tigelllnov sin imenoval Rufus, četudi mi nI nikdo povedal. Sanjal sem pred mnogimi leti, ko sem imel hudo malarijo, sanjal sem o Rufu. Prišlo mi je na misel. Spomnil sem _se, kdo je omenjal to ime v mojih sanjah — s tako tihim in milim glasom. Nisem še mogel spregovoriti. Gost me vpraša: »Boste šli z menoj?« »Na grob mladega Rufa?« Govoril sem mehanično, trudno in raztreseno. »Pokazal vam bom. To je prvi grob, ki smo ga našli. Upam, da bova jutri odkrila še katerega.« Mrmral sem prav zamišljen: »še en grob je poleg Rufovega, poleg Rufa, ki je preminil za Nerona. Gotovo so tudi njega raztrgale zveri.« »Brez dvoma, zakaj vprav dejstvo, da je Tigelllnus sezidal nad krščanskim grobom svojega sina mavzolej, prikazuje v čudni luči značaj tega grozovitega.« »Bil je njegov edlnec ln ta' lzrodek je samo njega ljubil.« Moj znanec se je smehljal. »Spet ste na najboljši poti. Prihodnji teden bo vaša novela že napisana. Ime jI bo: Rufus, sin Tigellina.« »Smejte se. Kar posmehujte se mi... Kje leži mavzolej?« »Med staro in novo Apijsko ce3to.« »Na nekem vrtu?« »Da. Zdi se, da ste vse to že videli.« »Mar veste, kako se imenuje gospodar?« »Ne.« »Sedaj mora biti že precej star?« »O ne. Prav mlad par živi tamkaj.« »Tedaj zares ne vem... Ali živita v tisti grobnici?« »Da.« »To je obokana grobnica z dvema grobovoma. Gornji del je še iz prastare dobe, strop je zelo lepo izdelan, po zidovih so pompejanske slikarije, da tako rečem, grške umetnosti.« »To vam je brez dvoma znano.« XII Gotovo ml je bilo znano! To je bil oni grob, tista stara grobnica, v kateri sem se kot mladenič boril s smrtjo ln imel mrzlico ter čudne privide. »Rufus! Rufus! Rufus!«... Tako je prosila pomoči s tihim, milim glasom moia nepozabna vizija, ona begajoča prikazen, tista Amata, ki sem jo ljubil z bolnim navdušenjem, zaradi katere sem lz prevelikega sočutja plakal. Glas ji je kar žvrgolel, ko je omenjala Ime dragega jI fanta: »Rufus! Rufus! Rufus!« In glejte, grob tega Rufa je odkrit! Odkrit v tisti grobnici, "kjer sem o tem imenu sanjal, odkrit v katakombi, katero je bil Rufus zgradil, kjer je pokopan Tigellinov sin, ki je umrl za Nerona mučeniške smrti. Ce to ni čudovit primer — morda naključje! Toda takih nepojmljivih dogodkov je veliko. Evo, ta je eden izmed njih. Nisem povedal, zakaj so me vse te podrobnosti zanimale, in komaj sem skrival svojo razburjenost in raztresenost. To noč nisem zatisnll očesa, še enkrat, bogve kolikokrat sem to že storil, sem se skušal onih sanj, ki so bile podobne resničnosti, spomniti do podrobnosti in ono nepojmljivo raztolmačitl, pojasniti. Toda" vse je bilo zaman, kakor da bi zlival vodo v rešeto. Naslednjega dne sva vstala pred zoro. Vozila sva se preko Marine do nove Apijske ceste, poleg krčme »Mezza via«, po neugodnem dirkališču sodobnih Rimljanov, mimo »Campanelle« po poti, ki veže novo in staro Apijsko cesto. Ker sem molčal, me je spremljevalec vprašal, če mi je mogoče slabo. Da bi mu svoje vedenje opravičil, sem mu pripovedoval o krvoprelitju v krčmi, kjer sem bil priča; dodal sem, da me ta doživljaj, vselej ko se ga spomnim, nenavadno pretrese. Tedaj sem opazil neko staro ruševino nedaleč od gajev Egeria, prav blizu današnje trdnjavo — sredi vrta in celega polja artičok. Vzkliknil sem. »Evo! Tu je Tigellinov grob.« »Vsekakor. Mislil sem si, da že veste, kje je.« 12 »Jaz dam dve svoji leti,« se je ponudila Judita, »in ti si svoje prihraniš.« »To ne gre,« je odvrnil Ralf. »žvižganje ne pomaga, ako ne darujem svojega lastnega leta. Toliko sem že izkušen! Na mestu naj bom mrtev, ako se ni takrat na Bermudili in na Gvineji dvignil veter, še preden je zamrlo moje žvižganje. Okreni se malo, Judita,"ne gledaš naravnost proti vzhodu. Tako... zdaj je dobro.« •Nato je veselo stavil nekaj vprašanj in sam odgovoril nanje, brat in sestra pa sta mu pritrjevala: »Zakaj žvižgamo?« »žvižgamo za veter.« »Za lahno sapo, za divji vihar?* »Ne za lahno sapo, ne za divji vihar, za dober močan veter.« »In kaj damo za to?« »Eno leto življenja.« Tedaj so začeli žvižgati, glasno in vrešče kakor mladi drozgi v gnezdu. To ni bila nikaika melodija, le zategnjeno žvižganje, s kakršnim kličeš psa. Sprva sem zadovoljen prisluškoval čudnemu početju. Ko pa je postajalo vreščeče žvižganje glasnejše, me je za nekaj trenutkov docela prevzela resnoba; in prepričljivost, s katero so se trije otroci narave predajali svojemu početju, sem si ta kratki čas zamišljal, kako nekje na daljnem nebu uporni veter dviga glavo, kako je prisluhnil, se spomnil svoje dolžnosti in ubogal. Skoraj sem pričakoval, da bo nemudoma prihitel semkaj, se uprl v jadra naše ladje, jih napel in gnal ladjo dalje po njeni poti. A nič takega se ni zgodilo- Razlegel se je poslednji vreščeči žvižg; in ko je postalo vse tiho, sem zaslišal radostno melodijo romarske pesmi iz kabine: »Tvoja volja naj nam bo zapoved, ljubezen naših dni, podnevi in ponoči, Bog, nas ne pozabi, vodi nas k Svojim!« Okrog dveh ponoči nas je prebudilo iz spanja nenadno gibanje ladje. Zaspano sva se spogledala v najini tesni kabini in gospod Go e je rekel: »Veter je tu.« Okrog poldneva je bila služba božja in ponižne molitve so kipe'e proti nebu v zahvalo Bogu, da je uslišal prošnje svojih vernih. S svoje strani pa je Ralf Whistler zabeležil svoj tretji uspeh za3trna vetra. Ponosen je hodil po krovu, vendar je bil dovolj pameten, da ni izpregovoril o tem. Zdaj sem razumel, zakaj so si cigani izbrali čudno imč VVhistlerjev. Nekega jasnega, lepega junijskega dne smo naposled srečno prispeli v salemsko pristanišče. Prišli smo v. času, ko je bilo povsod še čutiti pravkar končano vojno z Indijanci, tisto veliko vojno, ki ji pravijo »vojna kralja Filipa« in sicer po imenu nekega mogočnega poglavarja, vrhovnega poveljnika Indijancev. V hudih bojih so imeli naseljenci luide izgube, tako na ljudeh kakor na premoženju, šest sto mož iz Novoangleške kolonije je bilo pobitih in nešteto žensk in otrok je izgubilo življenje. Do dvanajst sto hiš in skednjev je pogorelo in trinajst majhnih naselbin je bilo izbrisanih z obličja zemlje, kakor ca jih nikoli ni bilo. Toda za Indijance je bila vojna več kakor zgolj vprašanje izgub 1 življenja in premoženja; bili so dobesedno iztrebi jeni — vsaj tn)-se je govorilo. Kasneje smo morali spoznati, da tudi ranjena kri: še lahko useka. Vsaj na zunaj pa je bilo videti, da imajo kolonij . dovolj povoda za veselje. Uničili so celo'pleme do zadnjega moža i a sicer na.ibolj bojevito pleme. Tisti, ki so preostali, so pripadali miroljubnejšim plemenom in so jih beli polagoma ukrotili. Tudi v Salerr ; so živeli Indijanci, toda prijazna dobrohotnost, s katero so pi ravnali z njimi, se je zdaj umaknila sovražnemu nezaupanju in rde' - kožci ponoči niso smeli iz svojih koč. ..... Vendar se vpliv ravnokar končane vojne ni kazal najbolj v številu Voz se je ustavil. Kočijažu sva naroČila, naj pelje do San Sebastiaha, da ondi konje odpočije ln se potem uro pred zdravomarijo vrne k nama pred vrt. Hotel sem namreč še .isti večer nazaj preko Tuskulske ceste v Fraskati, da spotoma ostavim svojega spremljevalca v San' Giovanlju. Pričakovali so ga že nemški in rimski tovariši, da bi nadaljevali raziskovanje. Prosil sem jih, naj gredo na delo, saj jih bom že dohitel. Hotel sem se jim izmuzniti, da bi mogel poiskati sedanje stanovalce stare grobnice in nekoliko pregledati prostore, ker sem preležal bolan skoraj tri tedne. Zveflel sem, da Je Bor Antonio umrl. dočim je v TIgelllnovem mavzoleju prebival njegov sin z ženo in otrokom. O odkritju na vrtu je govoril povsem ravnodušno, medtem ko se je žena začela pritoževati. Vsa ta gospod« prihaja sem! Celo lz svoje sobe sta morala Iti, a pOd so popolnoma razdejali! Uničili bodo najbržc cel vrt! Kaj jima bo potem ostalo? Pravijo sicer, da bo vse država odkupila in dobro plačala, tako da bosta obogatela. Toda on tega ne verjame. Kdo bi veroval? Nesreča je hotela, da je baš k njima prišel ta učenjak, pregledal stanovanje ter na tleh v spodnji sobi opazil majhno odprtino. Njen mož, ki je bil tu rojen, se spominja te odprtine še izza detinstva. Kdo bi si bil mislil, da je pod njuno hišo in po oelem vrtu grobišče in da bodo zaradi te majhne Odprtine prišle take reči na dan! Skušal sem pomiriti razburjen« ženo pa sem se obrnil do njenega moža s prošnjo, naj mi dovoli 'vstopiti... Dolnja soba je bila podobna nanovo Izkopanem rovu, ki se je spuščal v globino. Iz nagromadene prsti so držale lesene stopnice v gornje nadstropje, kjer sta stanovala zakonca, medtem ko so otrok z deklo, perutnina in svinje prebivali v šupl. Prosil sem mladega gospodarja, da me pusti samega navzgor, odkoder se bom takoj povrnil. Kako so škripale stopnice pod mojim' nogami! Kakor da bi ječale, je bilo slišati. Belile so se freske na stropu in pestre slike po stenah: zdelo se je, da se radujejo, ker so na svodu groba! Tod je bil tudi starinski naslanjač, kjer je sedela; tu je bila okrogla mizica, na kateri je gorela svetilnica v Brebrni posodi, in jc stala steklenička, polna solz, ki jih je Rufus prelil za drago, ker so jo raztrgali levi. Ko sem se vrnil, mi je rekel sin s'gnoia Antonija: »Tam, kjer ste zdaj bili, se je pred mnogimi leti boril neki vaš rojak s smrtjo. MoJ oče ga je našel nezavestnega na vrtu, ga nesel v hišo ln ga negoval, dokler ni ozdravil.« V tistem razpoloženju nisem hotel priznati, da sem bil to jaz, temveč sem le dejal: »Slišal sem že o tem. Čudno je vsekakor, ker 80 pripovedovali, da je videl bolnik vsako noč Istega duha. Toda to je nedvomno izmišljotina.« S svečano resnostjo mi je odvrnil: »Gospod, to je resnica.« »Vi to verjamete?« i Gospod, tudi jaz sem ga videl. < >,Duha?« »Ko sem bil še zelo mlad.« »Kak je bil ta duh?« ' »MU ko Mati Božja.« »To je bila torej ženska?« »Skoraj otrok, gospod.« »Ali je Imela belo obleko in črno tenčico o Krog glave?« »Da, gospod.« »Ali je kaj govorila?« »čeprav je bila lepa, sem strašno osupnil in od groze zakričal. Nato je žalostno vzdihnila ln izginila, nisem je več videl.« xMar niste imeli usmiljenja z njo?« »Usmiljenja s poganskim duhom?« »A sedaj? Mar še prihaja?« s že davno ne!« »To je vendar čudno!« »Oče mi, je pravil: odkar se je vaš rojak tako lekoč rešil smrti, je niso več videli. Gotovo jo je on pregnal.« »Krasni duh je slednjič vendarle našel mir.« »Mogoče, gospod.« Morebiti... Ta trenutek je pomolil moj znanec giavo lz odprtine. Zaklical ml Je: »Čakamo vas, da "Bi odprli še en grob.« »Grob, ki je tik Rufovega?« »Prav zraven ... Pridite vendar!« Za trenutek sem okleval, potem sem se tudi jaz spustil navzdol. Hodil sem po ozkem, nizkem rovu, kakršen je običajen v starih krščanskih grobnicah. Prišli smo v obokano čumnato, ki je bila nekoliko višja od hodnika. V njej sta bila samo dva grobova. Eden je bil ravno odprt. Videti je bilo le osivele kosti. Znanec me je opozoril na tablico: »Grob Rufa, ustanovitelja katakombe ln Tigel-linovega sina!« Medtem so odprli grobarji še drugi-grob. V tem nI bilo niti kosti niti pepela. Opazili smo naslednje predmete: Lepo srebrno posodo, Ilovnato svetilnlco, več stekleničlc za solze ln zlat prstan, Okrašen z velikim rubinom. Tudi na drugem grobu je bila tablica, tablica iz krasnega rumenega marmorja. Vanjo Je bila vklesana ena sama besedica, a to je bilo žensko ime: »A m a t a«. ________________— ODKLONIL Gospodična: '»Gospod Leplč, zakaj si pa ne poiščete boljše polovice?« Gospod: »Rajši ostanem slabša celota.« IZ ŽENSKEGA DNEVNIKA »Prava ljubezen moža se spozna po njegove žene.« obleki Misli« Mnogi bi bil bliže našemu »rou, ako M bili mi njegovemu srcu bolj blizu. * Človek prej čuti, če »I pokvari želode«, kakor če si pokvari dušo. » 2ene Imajo tudi za neizrekljivo bole«t — besed**. * Mladost misli, da je v bodočnosti raj. starost pa mladost želt si nazaj. % * Ce mož podari ženi briljanten nakit, gotovo eden te trojice nI dosti vreden; včasih ko vsi trije brez vrednosti. * '» Naša bridkost ni včasih nič drugejra kakor minula sreča. * Po Evi Je Adam Izgubil paradiž, vsak m©* pa misli, da ga bo v svoji Evi zopet našel. • Skozi ključavnico se časih več vidV kaknr »kozi odprta vrata. Ženski vestnik Za kuhinjo - Zeljnata klobasa z rlžem. Sestavine: srednje-velika zeljnata glava, osminka litra riža, jajce, po možnosti žlica kisle smetane, sol, poper, in — če moreš — pest drobno zrezanega kuhanega svinjskega ali drugega mesa. Zelje skuhaj v slani vodi Utipvjl uleliko, poiij 2 hu^ld VoJo, razdeli liste ter malo izreži kocen. V malo masla zarumeni nekaj čebule, stresi vanjo riž ter ga skuhaj, a ne premehko. Ohlajenemu dodaj jajce, smetano, meso in poper. Potem namažl s tem nadevom zeljnate liste, zvij jih v klobaso, položi Jih v namazano kozo ter Jih četrt ure peci. Zdravilni ječmenček. Kadar imaš četrt kilograma mesa in ga želiš Izkoristiti za Izdatno družinsko kosilo, storiš takole: četrt litra ječmenčka ali kaše. ki si ju prej namočila, duši do mehkega. Posebej praži veliko čebulo na masti ln dodaj meso (najbolje svinjino) zrezano na precej drobne kose. Čez nekaj časa primešaj žlico sladke paprike ln tri žlice vode. Nato zreži na rezine dva do tri paradižnike, Jri zelene paprike, dve kolerabi, tri olupljese krompirje, pol kilograma (vloženega fižola, 4 korenčke, ohrovt in nekaj zelene in pora, dodaj četrt litra graha ln duši skupaj z mesom do mehkega, potem ko si vse zalila z zelenjadno Juho ali vodo. Dodaj dušeni ječmenček ali kašo ln peteršilja ter duši še 10 minut. mrtvih in v tem, da so si podvrgli preživele, marveč v izpremenjenem Enačaju belih naseljencev, ki so zdaj obdelovali polje kakor zmagovalci. Imeli so vojno — kakor navadno imajo puritansko misleči ljudje vsak nepredvideni neprijetni dogodek kazen božjo — kazen za to, ker niso dovolj goreče služili Bogu. Ko smo se izkrcali v Salemu, je bilo mesto pod vplivom na novo vzdramljene pobožnosti, ki je našla izraza v strogi morali in nestrpnosti. Ženske, ki so si kodrale lase, ki so nosile obleko s kratkimi rokavi ali ki so zanemarjale službo božjo, so bile kaznovane z izgonom ali z globo. Otroke, ki so bili med službo božjo nemimi, so natepli. Za Elija, Oliverja Lomaxa in Mateja Thomasa je bilo kajpak vse to prav razveseljivo. Bili so tako navdušeni nad Salemom, da sem upal, da bodo hoteli ostati tam, kjer so bile vsaj urejene poti, trgovine in nekaj gostiln. Preden sem ponoči zaspal, me je pogosto izple-letaval strah pred dolgo potjo, ki nas je čakala; pred rekami, ki jih bomo morali prebresti; pred gorovji, ki jih bomo morali preplezati, preden pridemo do kraja, ki ga je Natanael Gore takole opisal po svojem raziskovanju: »Lepa in plodna pokrajina, bogata vode, veriga pogorja jo varuje pred severnimi vetrovi, odprta pioti jugu; mastna črna zemlja, mnogo trave in lesa. Z eno besedo, od narave bogato obdarjena pokrajina, ki je obljubljala bogato plačilo za vloženo delo.« Vendar se je kmalu pokazalo, da vsaj Eli — in Eliju sem moral slediti, naj je šel kamor koli — ni imel namena, ostati v Salemu. Spoznal sem namreč, da so tudi tu skrbno določene meje polju, ki je skupna last in ki ga možje dan za dnem obdelujejo, ob večerih pa se vračajo v skupne domove. Eli pa je sanjaril, o hiši in polju, ki bi bilo samo njegova last. Kakor sem kmalu spoznal,-jso bile v mestu tudi krčme, Eli pa je imel sleherno gostilno za kraj pregrehe in zločinov. Ako bi bilo po njegovem, se v Sionu — kakor je samovoljno imenoval cilj našega potovanja, dasi novi naselbini še nismo izbrali imena — ne bi smela prodajati in piti nobena opojna pijača. Spodtlkal se je nad tem, da je stal voz, na katerega smo čakali, v nekem dvorišču blizu, Beadlesove gostilne in da so nekateri izmed naših ljudi v vročem julijskem dnevu včasih odložili orodje ter se osvežili z vrčem piva v hladni gostilniški sobi. Morda je bila naša sreča, da je Natanael Gore imel Elija od tistega večera na ladji »Krila zapada« za svojo desnico ter mu pokazal marsikaj važnega, na primer, kako se grade hiše, kako se najbolje ohranijo živila, kako se obdeluje še neobdelano polje. Na ta način smo le malokdaj videli Elija in ker je Mateja Thomasa močno zaposljeval njegov sobrat v Salemu, smo lahki mi — Steggles, Carter, Andy in jaz — mirno pomagali tamkajšnjim mizarjem in kolarjem graditi naša kola. Prebivalci Salema so nam nudili vso svojo gostoljubnost. Gospoda Goreja, Andyja, mene in Beetonove je vzela k sebi gospa Adamso-nova, ki se je močno razveselila električne svetilke. Hiša je bila prostorna, tako da se nismo mogli pritoževati, dasi je bilo v vsej naselbini le malo prostora za tuje goste. To in pa okoliščina, da lepo, suho vreme ne bo večno trajalo, ^nas je opominjalo, naj se-čim prej poslovimo. Morali smo priti v Sion še ob pravem času, da bi si lahko , še pred zimo postavili domove. Lindo sem videl le pri službi božji; in dokler smo bili v Salemu, nisem niti enkrat zamudil cerkve. Druga nedelja, ki smo jo prebili tam, je bila jako vroča — tako vroča, da bi si bil v cerkvi najrajši slekel suknjič. Zato me je tem bolj presenečalo, da Linda še vedno nosi svoj plašč, dasi brez kapuce. Druge ženske so že nosile lahke obleke iz volne ali muselina, res da preproste in brez okrasja, vendar svetlejše, prijaznejše barve. Sedel sem v cerkvi, ne da bi slišal le eno samo besedo pridige. Pripovedoval sem si nekake pravljice: Eli je mrtev ali sploh ni nikoli živel — vsekakor ga ni več. Šel sem k Lindi in ji strgal zoprni progast plašč, pa tudi temno obleko, ki jo je nosila pod njim. Pomagal sem ji obleči obleko iz višnjeve svile, v ušesa pa sem ji obesil lepe, pisane uhane. Potem sem jo gledal, kaiko si je kodrala mehke lase. Ko je bilo to opravljeno, sem šel z njo v neko daljno, tujo deželo, kjer so bili vsi lepi, veliki in dobri in niso še nikoli ničesar slišali o izvirnem grehu in o potrebi, da se spokore... Bila je to dežela polna cvetja, kjer so mandljeva drevesa razprostirala veje z rožnatimi cvetovi preko poti, po katerih so lahko celo jagnjeta mirno in brez nevarnosti hodila... v deželo, kjer so noči opojno dišale po cvetju-in so bile polne zvezd in kakor ustvarjene za ljubezen . .. A. P. Cehov« otrražnika DRUGI DEL -v.jofeir. j* molčal. Voz se je^ zibal in stokal preko kamenja, prešel peskati breg in stekel dalje. Kirilov se je presedal v svoji žalosti in gledal okrog sebe. Zadaj je bilo videti v motni svetlobi zvezd cesto in v temo bežeče obrežne vrbe. Na desni je ležala ravnina, tako ravna in brezmejna kakor nebo. Daleč na njej so tu in tam, najbrž na krpah šote, goreli temni ogenjčki. Vzporedno s cesto Je na levi potekal hrib, ves kodrast od grmičevja; nad hribom je ždel nepremično velik rdeč polmesec, ki ga je včasih rahlo zagrnila meglica in so ga obkrožali mali oblački, ki so ga ogledovali z vseh strani in bdeli, da jim ne bi ušel. V vsej naravi je bilo občutiti nekaj brezupnega, kakor propadla ženska, ki sedi sama v svoji temni sobi in se trudi, da bi ne mislila na preteklost, se je zemlja mučila s spomini na pomlad in poletje ter mirno čakala neizbežne zime. Na vsak korak Je bila videti narava kakor temna, neizmerno globoka ln hladna jama, odkoder ni Izhoda ne Kirilovu, ne Aboginu, niti rdečemu polmescu. čim bliže je bil voz cilju, tem nestrpnejši Je po-staazjl Abogin. Dvigal se je, poskakoval in pogledoval čez kočijaževe rame. In ko se je voz naposled ustavii pred vhodom, lepo zavešenim s progastim platnom ln je Abogin pogledal na razsvetljena okna v drugem nadstropju, je bilo slišati po njegovem dihu, da se ves trese. »Če se kaj zgodi — ne preživim,« — je rekel, ko je stopil z zdravnikom v predsobo ln si razburjeno mel roke. A vrvenja nI slišati, morda je le vse v redu,« — je 'dostavil, prisluškujoč tišini. V predsobi nI bilo slišati ne glasov, ne korakov ln vkljub silni svetlobi je bila vsa hiša kakor ča epi. zdaj sta mogla doktor In Abogin pogledati drug drugega. Doktor je bil visok, upognjen, malomarno oblečen in nelepega obraza. Njegove ustnice, debele kakor pri črncu, orlovski nos in veli, ravnodušni pogled so Izražali nekaj neprijetno rezkega, nemlkavnega in surovega. Njegovi nepočesani lasje, upadla senca, neobrite, sive ščetine na dolgi, ozki bradi in podbradku, bledo siva polt in malomarne, oglate manire — vse to je s svojo trdoto dalo misliti o preživeti stiski, dolgem času, naveličanosti življenja ln ljudi. Ob pogledu na njegovo vitko postavo ni bilo mogoče verjeti, da bi Imel ta človek ženo, da bi mogel jokati za otrokom. * Vse drugačen je bil Abogin. Bil je resen, soliden plavolasec z veliko glavo, grobimi, a mehkimi potezami v obrazu in oblečen izbrano po zadnji modi. Na njegovi drži, suknjiču, obilnih laseh ln obrazu je bilo nekaj blagorodnega, levu podobnega; hodil je z vzravnano glavo in izbočenimi prsmi, govoril s prijetnim baritonom ln v kretnjah, s katerimi je snel šal ter popravil lase, je bila fina, skoraz ženska eleganca. Celo bledost ln otroški strah, s katerim je pogledoval navzgor po stopnicah, ni kvaril drže, niti manjšal sitosti, zdravja in udarnosti, ki jo je dihala vsa njegova pojava. »Ničesar ni slišati,« — je dejal na stopnicah. »Tudi ni vrvenja. Bog pomagaj!« Povedel je doktorja skozi predsobo v veliko sobo, kjer je temnel črn klavir ln se blestel lestenec. Odtod sta krenila v malo, udobno in lepo spre-jemnico, polno prijetne, rožnate, medle svetlobe. »Posedite malo, doktor,« Je rekel Abogin; »takoj bom tu. Samo pogledam in sporočim.« Kirilov je ostal sam. Razkošna sprejemnica, prijetni polmrak in že sama navzočnost v tuji, neznani hiši, ki je navadno mikaven doživljaj, ga očlvidno ni ganila. Sedel je v naslanjač ln ogledoval svoje roke, ožgane od karbolne kisline. Le bežno je pogledal na živordeči senčnik, škatlo od glasbila, ki se je bila nagnila k tiktakajoči url, in Je zapazil še nagačenega volka, solidnega in sitega kakor Abogin sam. Bilo Je tiho,.. Daleč nekje v sosednjih sobah Je nekdo glasno zaječal »a«, zazvenela so steklena vrata, najbrž vrata omare, ln zopet je bilo vse tiho... 6e pet minut in Kirilov je prenehal ogledovati svoje roke in je dvignil oči k vratom, za Ttatereml je bil Izginil Abogin. Na pragu teh vrat se Je pojavil Abogin, a ne oni, ki je prej odšel. Izraz sitosti in fine elegance na njem Je izginil in njegov obraz, roke, držo mu Je zvil odvraten izraz nekake groze, nekake mučne telesne bolečine. Njegov nos, usta, brki, vse mišice so mu izgrale ln izgledalo Je, da se hočeto odtrgati od obraza. Oči kakor da se Bmejejo od bolečine... Abogin je stopil s težkim ln širokim korakom na sredo sprejemnice, se sključil, zastokal ln stresel #pestml: »Prevarila« Je vzkliknil ln silno nategnil zlog »va«. »Prevarila me je! Ušla! Zbolela je ln poslala me je po zdravnika le, da zbeži s tem podlim Papčlnskim! Bože moj!« Abogin je stopil s težkim korakom k doktorju, zavihtel k njegovemu obrazu svoje bele, mehke pesti, zopet stresel z njimi in zavpil: , »Prevarila! Ušla je! In zakaj ta laž? Bože moj, Bože moj! In zakaj to ogabno, nesramno slepilo, ta hudičeva, kačja Igra ? Kaj sem Ji storil ? Ušla Je!« — Na oči so mu navrele solze. Obrnil se je in začel hoditi po sprejemnici. V svojem kratkem suknjiču, modnih, ozkih hlačah, v katerih so bile videti noge Izredno tenke, s svojo veliko glayo ln grivo je bil zelo podoben levu. Na ravnodušnem doktor- jevem obrazu je zasijala radovednost. Dvignil so r je in pogledal Aboglna. »Dovolite, kje je bolnicam« je vprašal zdravnik, »Bolnica, bolnica!« — je vzkliknil Abogin v smehu, Joku in še vedno mahal s pestmi. »To nI bolnica, to je hudič! Podlost ln nizkotnost, ki si Jo je mqnda izmislil sam satan! Poslala me je zato, da bi bežala, bežala z norcem, surovim Pavli-ho, s pajacem! O Bože, bolje, da bi bila umrla! Ne prenesem! Ne prenesem!« Doktor se je vzravnal. Njegove oči so mežiknile, ' se zasolzile, ozka brada se je preglbala s čeljustjo na desno ln levo. »Dovolite, kaj pomeni to?« — je vprašal in se radovedno ogledoval. — »Sin mi je umrl, žena žaluje sama v hiši... sam komaj stojim na nogah, tri noči pisem spal x.. in kaj ? Mene vlečejo, naj Igram v nekakšni trapasti komediji, naj igram vlogo Pavlihe? Ne... ne razumem!': Abogin je razklenil eno pest, zagnal na tla zmečkano pismo ln stopil nanj kakor na mušico, ki se ti jo zahoče ubiti. »Da nisem videl... da nisem razumel!« je govoril skozi stl^ijene zobe ln namahoval z eno pestjo pred očmi z Izrisom, kakor da so mu stopili na kurje oko. — »Nisem zapazil, da hodi k nam vsak dan, nisem videl, da je prišel danes S kočijo. Zakaj s kočijo? Pa nisem videl! Noiee!« »Ne... ne razumem,« je mrmral doktor. /Kaj je, prav za prav? To je vendar smešenje osebe, izc^tjstvo človeškega trpljenja! To je ... nekaj nemogočega? Prvič v življenju vidim.« S topo začudenostjo človeka, ki je komaj začel razumevati, da ga žalijo,je doktor skomignil z rameni, zamahnil z rokami ln ne vedoč, kaj naj stori, se je v nemoči sesedel v naslanjač. »Nu, nehala je ljubiti, se zaljubila v drugega, Bog ž njo!« Ampak zakaj prevara, zakaj ta podla, hinavska prevara?« — je govoril z jokavim glasom Abogin. »Zakaj? čemu? Kaj sem ti stoli! T F(ji>iiKki.jLe, doktor,« — je renči hiacmo in stopil h Kirilovu: »Nehote ste bili priča moje nesreče in ne bom vam tajil resnice. Kolnem ?*e vam, da sem ljubil to žensko, ljubil, pobožno, suženjsko. Za njo sem žrtvoval vse: skregal sem se s starši, pustil službo ln glasbo, odpustil sem ji to, česar ne bi smel odpustiti materi ali sestri..'. Niti enkrat nisem pogledal postrani nanjo ... nobenega povoda nisem dal! Zakaj ta laž?! Ne zahtevam ljubezni, ampak zakaj ta gnusna prevara? Če že ne ljubiš, povej odkrito, častno, tem bolje, da spoznaš moj pogle.« Oče: »In bo mrknila!« DVA KLJUČA Mlada žena: < Ako misliš, da boš ključ od vež-nlb vrat tako hitro našel, kakor si ga do mojega srca, potem se zelo motiš i« NEVIJUDNO Gc-spod: »Kako je z vašim soprogom??. Gospa: »Ali še ne veste, da sva se .ločila?« Gospod: »Nn, ta človek ima pa povsod srečo!« IN ZBEŽAL... »Ali si videl nevesto. Ui ti jo je predlagal ženitbeni posredovalec?« »Da. prišel sein. videl in zbržal.« i FK1 LJUDOŽERCIH Poglavar: -Ali imate šc kakšno željo, preden vas pojčmo?« Tešča: Da! Ne sporoči p tega mojemu zetu!« MODROST Copatar vzdihne ob pogledu na ženo: »Nobenega vraga se tako ne bojim, kakor taga angela.« NARAVNO Skladatelj: »No, kaj pravite k moji skladbi?« Kritik: »Dolgočasna, da sem kar zaspal!« Skladatelj: »Izvrstno, saj je uspavanka!« TUDI SODOBNO Baron: »Kje si se spoznal s svojo ženo?« Grof: »Na lovu me je obstrelila!« SAMOGOVOR Veseljak: »Pravijo da neredno živim, pa sem vendar redno vsak dan pijan!« NAVZOČNOST DUHA' Gospodična pripoveduje po potapljanju: »šest rok me je reševalo.« »In katere ste se oprijeli?« »Tiste, na kateri ni bilo poročnega prstana!« SLUTNJA 2ena: »Poslušaj, Mirko, danes moraš zaradi kosila malo zatisnltl oči!« Mož: »Torej si skuhala tako Kosilo, da ga Se pogledati ne smem?« DVE IZJAVI Ko je bila Ivanka 16-ietna deklica, j« rekla: »Ne bom se poročila!« ln ko je bila 30-letna: »Se ne bom poročila?« COPATAR Bogat copatar se je jezil: »Deset hiš imam, a nobenega ključa od vežnlh vrat!« SODOBNO Snubač: »Kakor rečeno, mi je dota čisto postranska reč.« t . Nevestin oče: »Potem pa obžalujem, bedaku pač svoje hčere ne dam.« OB ZI.ATI POROKI Castitkar: »Tvoj zadovoljni obraz ml pove, kako srečen si danes na dan svoje zlate poroke.« Zlati ženin: »Vesel in srečen sem zato, ker vem, da s svojo staro ne bom še enkrat preživel petdesetih let.« POLAGOMA Janez: »Ti zahajaš k družini Jerlnovl?« Jožek: »Ne samo to do ušes sem zaljubljen v hčerko-edinko. Poglej v medaljon, v njem Imam njene lase.« Janez: »Ali ti jih je ona dala?« Jožek: »To ne, polagoma sem Si Jih lz juhe nabral.« NEVARNO »Gospod doktor, ali je poljubovanje nevarno?« »Seveda! Kljub mojim svarilom Je moj pri« jatelj poljuboval in znašel ae je v zakonskem jarmu.« PRIPOROČLJIVO Starejša gospa: »Upam, da ste mi prodali najboljše vino lz kleti.« Vinotržec: »Gospa, ko bo vaš zet lzptl liter tega vina, vas bo objel in poljubil.« ŽENSKA Mož: »Jela, midva morava izdatka omejiti, ker moram varčevati!« Žena: »Potem bi se moral poročiti s hranilnico, ae^pa z menoj!« ZVITO Mož: »Tvoja nova obleka je zelo lepa, a s« ml le zdi, da ji Se nekaj manjka.« 2ena: »Gotovo misliš na tisto zlato zaponko, katero sem ti včeraj v izložbi pokazala.« IZGLED Prva: »Ali si našla v svojem možu vzor moža?« Druga: »Mislim.« Prva: »In če boš razočarana?« Druga: »Se bo pokoril!« PRVA MISEL Mož: »Danes sem se zavaroval za 100.000 lir.« 2ena: »Sijajno! S tem denarjem bi kot vdora takoj dobila snubca « NI V ZADREGI Berač: »Prosim podarite mi kaj, imam doma lačne in prezebajoče otroke.« Gospod: »Prezebajoče otroka, v vročem poletju?« Berač: »Stanujemo nad ledenico!« Kr^anka st. 3$ Besede pomenijo: Vodoravno: 1 odbor (tujka). 7. gnrnt. gričevnat, 14. vrsta psa, 17. letovišče ob Jadranu, 10. pvemražen. napol zmrznjen 20. vrsti voza. 21. r-oklicni prosilec. 22. karta pri taroku, 24. domaČa žival, 2(V država v Aziji, 27. aziisko porov o 30. gozdna zel, 31. francskl spo!n!k. .12. ugjisli vulkan v Armeniji. 34. klblc navVševa-lec, pristafi,- 86. nriralni zaimek. ST. otvčalno prva beseda, ki se jo otrok nauči, 39. nripadnik azijskega naroda, 41. met. 13. oredn«šnnie na-paroet, deklamaclja (tujka narobe) 46 neftrož-ni. <»\-orell. 17 nadležn.n žuRplka. 50. namakaj s svojim mnenjem. 51. šivalna potreh?č:n°. 53 pripadniki vojske. 55. predlog, 57. vodno živali. 58. nesnažna grda. 61. trneča ženska. 65 stranica trikotnika (tujka). 7». močen kol za skladanje žita, 71. podredni veznik, 73 južna okrasna rastlina, 75. najmanjši snovni delček, 77. veznik, 81. evropska reka, 84. veznik, 85. grška črka, 88. zanikana oblika pomožnega glagola, 89. začetek abecede, 90. ntkalnica, 92. število. * REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 37 Vodoravno: 2. mol, 5. vozel, 9. konec, 13. p. s., 15. ob, 17. domlk, 19. Nanos, 21. jesen, 23. Lah, 25. Kosor, 27. žamet, 29. rana, 30. ozon, 32. Jopič, 34. gaber, 36. dež, 37. beton, 39. Kasel, 41. reden, 43. če, 44. Leveč, 46. naboj, 48. napet, 51. lemež, 53. revež, 55. javor, 57. in, 59. cepič, 61. redek, 63. ribič, 65. Jaz 67. civll, 69. cenik, 71 elan, 72. Abel, 74. Cabar, 76. cenen, 78. kes, 79. konec, 81. Luter, 83. misel, 85. ce, 86. rlval, 88. kisel, 90. netek, 93. tipam, 95. Nevel, 97. Niger, 99. ud, 101. Ciril, 103. davek, 105. varen, 107. Javen, 108. kanal, 109. tovor, 110. po. Navpično: 1. golob, 3. od, 4. lok, 5. visok, 6. okopan, 7. en, 8. laž, 9. komar, 10. oseben, 11. ej, 12. Cer, 13. peneč, 14. snažen, 16. Bazel, 18. moj, 20. nag, 22. sad, 24. hotel, 26. risar, 28. tedaj, 31. novec, 33. čeber, 35. repar, 38. Nemec, 40. lovec. 42. nevin, 45. cepič, 47. Jedec, 49. tobak, 50. lijak, 52. žival 54. ženem, 56. rilec, 58. nabor, 60. čibuk, 62. kinln, 64. kinin, 66. zenit, 68. Latin, 70. kesen, 73. levice, 75. reseda, 77. netiv, 80. capin, 82. Rs-val, 84, legar, 87. Lar, 89. lev, 91. ker, 92. tuj, 94. mik, 96. let, 98. rep, 100. da, 102. la, 104. ko, 106. no.