DVA JUBILANTA obrazbi države. Povojno obdobje tudi zanj ni bilo lahico, toda pri-padal je partiji in to mu je bilo vse. Ni pa bil nikoli maščevalen in z vsakomur je lahko našel skupno besedo. Zato si je pri-dobil veliko prijateljev in ti pri-jatelji in znanci mu ob njegovem visokem jubileju želijo še veliko srečnih in zdiavih let. Leopold Maček Kdo ga ne pozna'- Bil je skoro deset let župan v Polju, kasneje pa poclžupan v združeni občini Moste-Polje. Tili in skromen je dočakal visok- jubilej posebno visok za človcka, ki jc v življenju šel skozi nešteto ovir, odrekanj in preganjanj. Rodil se je leta 1911 v Sp. „„„ ffAr&rSSS.K Miha Bercic-Maks breme družine padlo nanj kajti po, Leopolda mika je oče jc bil na tronU 1. svetovne prejšnjf ^esec praznoval svoj vi- soki jubilej še en zastužen revo-lucionar: Miha Berčič-Maks. Ro-dil se je leta 1911 v Sostrem v delavski diužini. Kot mladenič se je izučil za mizarja, toda služ-be vse do lcta 1938, ko je bil ;sprejet v Saturnus, ni dobil. Zato so ga mladostna pomanjkanja in pripadnost delavskemu razredu 5>ravUe na pol, po kateri je ko-rakal 40 let. Zelo kmalu se je vključil v napredno delavsko društvo Svoboda v Zadvoru in bil eden najaktivnejšili njenih članov. S Svobodo se je udeležil tudi številnih manitestacij, kot v Hrastniku, Celju in drugod. Leta 1939 je bil v Saturnusu spiejet tudi vKP. Kot tak je pripravljen dočakal napad fašizma na našo državo in bil rncd prvimi, ki so po njem udarili italijanski okupatorji. Zato je moral že 18. julija 1. 1941 zapustiti dom in družino in oditi v pivo partizansko četo, katerc soustanovitelj je bil. V partizane pa so stopili tudi bra-ta, sestia in žena; žal brata svo-bode nista dočakala. V partizanih je opravijal razne dolžnosti, od komisarja čete do komisarja 2. bat. Cankarjeve bri-gade. Boril se je v 2. štajerskem paitizanskem bataljonu na Li-bergi, Turjaku, Pugledu in v II. grupi odiedov na Jančah, Mu-ljavi, kot cankarjcvec pa v Jele-novem ž^bo, Suhorju in drugod. Kot starega in prekaljenega ko-munista ga je vodstvo NOB ko- vojne. Kasneje se je pri stricu izučil za tesarja, toda ta ga za-ladi gospodaiske kiize ni mogel držati v službi. Leta 1933 je po-stal brezposeln. Od tega leta da-lje se je moral preživljati prilož-nostno in tako spoznavati vso tegobo takega življenja. Zato ni čudno, da je že leta 1920 volil komuniste, kasneje pa aktivno sodeloval s tedaj prepovedano KP v katero je bil leta 1933 tudi sprejet. Zaradi široke razgleda-nosti, pripadnosti partiji in po njenih navodilih je začel skupno s Škerjancem iž Zaloga izdajati napreden časopis Kmečka sloga. Njegovo delovanje in aktivnost okoli tega časopisa pa ni šla v račun režima. Zato ga je ta na vsakem koraku oviral, ga klical na oroine vaje in ga celo zaprl v Glavnjačo. Njegova hiša jc bila zatočišče številnim sestankom in paitijskim delavcem: Tomšiču, Strmcckemu, Kidriču in drugim. Tu je Kardelj spoznal tudi svojo bodočo ženo - Leopoldovo se-stro Pepco. Partija, v kateri je deloval, ga je prevzela in v njej je imel zelo odgovornc funkcije. Med drugim je bil sekietar rajonskega komi-teja KP Poljc z okolico. Takega je zatekla tudi oku-pacija, na katero je bil pripiav-ljen in prepričan, da bo ta vojna preusmerila tcloien tok države in našega človeka. V ilegalo je stopil takoj v začetku vojne in deloval na terenu do odhoda v partizane maja lcta 1942 skupno z glavnim štabom, CK KPS in IOOF, ki se je prcbijal piav skozi njegov tercn. Kot preiskušenemu komu-nistu mu je bilo v pattizanih za-npiino več funkcij, predvsem na področju političnega delovanja. Zato je bil izvoljen tudi za prvi slovcnski parlamcnt - kočevski zbor. Prav tako kot pred vojno ga je partija potrcbovala tudi po voj-ni. Dajala mu je različne naloge in te je po svoji najboljši moči vedno izpolnjeval. Tako je bil lcta 1952 postavljen za župana v Polju, po združitvi ljubljanskih občin pa podžupan občinc Mo-ste - Polje vsc do svoje upoko-jitvc lcta 1963. V svoji dolgoletni rcvolucio-narni poti jc šcl skozi različne faze, od lct prcganjanj do let partizanstva in let, ko jc pripadul odločujočim Ijudan pri pro- nec leta 1943 poslalo na Kozjan-sko za sekretarja okrožnega komiteja KPJ, kjer je dočakal tudi dan osvoboditve - dan, za katerega se je boril 4 leta. Po osvoboditvi je opravljal Stevilne funkcije - od predsed-nika okraja Ljubljana - okoiica do podpredsednika gospodar-skega zbora SRS in župana Li-tije. Leta 1962 je bil upokojen kot direktor Papirnicc Vevče. Bil pa je tudi večletni.poslanec skupščine LRS. Toda upokojitev, kot da ni zanj. Ni mogel prekiniti z dolgo-lctnim družbenopolitičnem de-lom. Zato je še danes duša in iTiotor vseh akcij, ki se jih loteva KS Zadvor. Zato mu tydi nje-govi sodelavci, znanci m prija-tclji v dclu in boju ob tem jubi-leju kličcjo: Maks, še na mnoga leta. Čcstitkiim sc pridružnje tudi urcdništvo Nsk. H.S.