Današnja številka obsega 16 strani kulturno -politično glasilo PRVOVRSTNO bCtt/MUt-Gva irino. CELOVEC, Paradeisergasse 10 Prodaja tudi na drobno čez ulico — naravnost iz kletarne svetovnih in domačih do go d k o v S. »eto/Številka 32___________________________V Celovcu, dne 6. avgusta 1953 Cena 1 šiling Gozd — naše zlalo Gozd daje surovine za obrt, industrijo in trgovino, gozd vzdržuje in dopolnjuje naše kmetijstvo, gozd urejuje naše podnebje in gozd je zbiralnik, iz katerega dobivamo potrebno vodo za vsakodnevne potrebe in silo za pogon navadnih mlinov in žag pa tudi velikih elektrarn. Gozd nam daje posredno ali neposredno v naj,večji meri plačilna sredstva za trgovanje z inozemstvom, gozd pa daje tudi zaslužek in delo tisočerim in desettisočerim našega prebivalstva. Gozd je za veliko število naših kmetov hranilnica, iz katere jemljejo v času potrčbe, za naše gorske kmete pa je gozd skoraj edini vir dohodkov, brez katerih bi morale te gorske kmetije propasti. Na Koroškem je od skupne kulturne površine domala polovica te površine pokrita z gozdovi, katerih je skoraj 420.000 ha. V okrajih južne Koroške je preko polovice kulturne površine zaraščene z gozdovi. Iz teh koroških gozdov, ki tvorijo 13 odstotkov celokupne avstrijske gozdne površine, prihaja skoraj 30 odstotkov vsega avstrijskega lesa za izvoz v inozemstvo. Zato je tudi popolnoma upravičeno, da vsakoletna razstava koroškega gospodarstva v Celovcu dobiva vedno bolj značaj avstrijskega lesnega sejma in da postaja ta celovška gospodarska prireditev vsako leto bolj pravi Koroški velesejem, ki naj pokaže vsej Avstriji in tudi sosednjemu inozemstvu naravni, podnebni, idealni, zdravstveni, predvsem pa seveda materialni, to je gospodarski pomen gozda in lesnega gospodarstva. Koroški velesejem naj pa pokaže tudi nam samim, kje je naše pravo bogastvo in kje je naš skoraj neusahljivi vir zlata. Ko bomo spoznali ceno in vrednost, ki jo predstavljajo naši gozdovi, se bomo pa zavedali tudi svojih dolžnosti do gozda. Ako smo preje našteli vse velike koristi, ki nam jih daje gozd in ako smo rekli, da je gozd skoraj neusahljiv vir našega bogastva, moramo takoj dodati, da so temu vsemu stavljene meje. Kdor iz gozda samo jemlje, kdor jemlje več kakor pa dorašča in ne skrbi za pomladitev gozda, ta krade sebi in krade narodu, ta uničuje narodno premoženje. Čim več kdo iz gozda jemlje, tem večje so njegove dolžnosti do gozda, tem bolj mora skrbeti za pomlajevanje gozda. Ako hočemo ohraniti gospodarsko podlago sebi in svojim otrokom ter bodočim rodovom, ako hočemo ohraniti lepoto naših koroških gozdov, moramo skrbeti tudi za pravilno gospodarstvo v teh gozdovih. Tudi to je namen posebne razstave na Koroškem velesejmu, da pokaže vse nevarnosti, vse bolezni, vse napake, ki grozijo zmanjšati in uničiti to veliko naše narodno premoženje. Vsak del našega gospodarstva se razvija in napreduje. Zato bi bilo nepravilno, da bi v tem razvoju zaostalo gospodarstvo gozda. Danes ne smemo gozda nič več prepustiti njemu samemu in pa naravi. Danes nam ne sme in ne more več zadostovati, da je letni prirast v naših gozdovih samo približno dva kubična metra letno na enem hektaru, poizkušati moramo ta prirast podvojiti in potrojiti. Naše gospodarstvo bo potrebovalo vedno večje količine lesa in zato je potrebno, da bo tudi letni prirast v naših gozdovih vedno večji. Tudi v tem naj nam da navodilo lesna razstava Koroškega velesejma, zlasti pa še zborovanja in posvetovanja gozdnih posestnikov in gozdarskih strokovnjakov, ki se bodo zbrali ob teh dneh v Celovcu. Namen Koroškega velesejma je torej, da nam pokaže pomen in vrednost gozda, da nam pokaže pravilno skrb za gozd, da nam pokaže pravilno, to je gospodarsko izkoriščanje gozda in da nam z vsem tem vzbudi pravo ljubezen do tega našega naravnega bogastva, do — našega zlata. Avstrua in Sovjebka zveza Na 260 sejah so namestniki zunanjih ministrov Sovjetske zveze, Združenih držav ameriških, Velike Britanije in Francije reševali avstrijsko mirovno pogodbo. Zaradi lepšega so imenovali to pogodbo avstrijsko državno pogodbo. Do uspešnega konca pa kljub temu niso prišli. Zato so zapadne velesile predlagale vladi v 'Moskvi novo avstrijsko pogodbo. Ta je vsebovala samo one točke, v katerih je bil že dosežen sporazum. Sovjetska vlada pa je to takozvano „skraj-šano avstrijsko pogodbo” odločno odklonila in je izjavila, da se o avstrijskem vprašanju sploh ne razgovarja, dokler zapadne velesile ne umaknejo te »skrajšane avstrijske pogodbe”. V ta spor med velesilami je posegla samostojno avstrijska vlada in je naročila dne 12. junija letos svojemu poslaniku v Moskvi, naj izroči sovjetski vladi spomenico avstrijske vlade zaradi avstrijske državne pogodbe. To spomenico je izročil avstrijski poslanik v Moskvi sovjetskemu zunanjemu ministru dne 30. junija. O vsebini te spomenice je avstrijska vlada obvestila — kakor sedaj trdi — tudi vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Avstrijska javnost pa o vsebini te note takrat ni bila obveščena. Noti sovjetske vlade Kot odgovor na to spomenico sta prišli na Dunaj dve noti sovjetske vlade. V prvi noti želi sovjetska vlada, naj bi se avstrijska vlada izjavila zaradi »skrajšane avstrijske pogodbe”, ker se sovjetska vlada ne želi pogajati o avstrijski mirovni pogodbi, dokler obstoja ta »skrajšana avstrijska pogodba”. Sovjetska vlada se želi torej razgo-varjati o avstrijski državni pogodbi tudi naravnost z avstrijsko vlado in če treba tudi mimo vlad Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Istočasno pa je pokazala sovjetska vlada tudi svojo dobro voljo in naklonjenost do Avstrije s tem, da je v posebni drugi noti sporočila, da od 1. avgusta letos avstrijski vladi ni treba več plačevati stroškov za sovjetsko zasedbeno oblast v Avstriji. Že preje je hotela pokazati sovjetska vlada svoje prijateljstvo do Avstrije s tem, da je ukinila kontrolo ua meji svojega zasedbenega območja. Nadalje je imenovala svojega poslanika pri avstrijski vladi na Dunaju, vrnila je še zadnje avstrijske ujetnike in izročila je avstrijski vladi veliko elektrarno na Donavi. Avstrijski odgovor Dne 4. avgusta je imela avstrijska Vlada sejo, na kateri naj bi sestavili odgovor sovjetski vladi zaradi zahteve po umaknitvi »skrajšane avstrijske državne pogodbe”. Na tej seji pa odgovora niso sestavili, ampak je vlada naprosila predsednika državnega zbora, naj skliče sejo glavnega odbora parlamenta in naj ta sestavi odgovor sovjetski vladi. Seja glavnega odbora parlamenta bo v sredo, dne 19. avgusta. V tem glavnem odboru je 24 poslancev, in sicer 11 od OVP, 11 od SPo in 2 od VdU. Ti poslanci naj bi prevzeli odgovornost za setavo odgovora sovjetski vladi. Že iz tega postopanja Vlade se vidi, kakšne važnosti bo ta odgovor. Razen tega pa hoče verjetno s tem dobiti vlada časa, da se medtem pogaja in razgovarja z vladami Združenih držav, Velike Britanije in Francije. Te Vlade niso bile nič kaj navdušene, ko so zvedele, da bi bila pripravljena sovjetska vlada za neposredna pogajanja z avstrijsko vlado. Svojo naklonjenost do Avstrije pa je hotela pokazati tudi vlada Združenih držav in je zato odbor za gospodarsko sodelovanje odobril avstrijski vladi znesek 800 milijonov šilingov za razna investicijska dela. Tako je poleg energijskega posojila, ki znaša okrog 600 milijonov, dobil finančni minister še 151 milijonov od Sovjetov kot znesek za zasedbene stroške in pa 800 milijonov od Združenih držav. To pa so že lepe vsote, s katerimi je mogoče marsikaj začeti, kar bo zmanjšalo brezposelnost in bo prineslo novo življenje v vse gospodarstvo. Konferenca ..velikih štirih" Na sestanku zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije in Francije v VVashingtonu sredi meseca julija so se dogovorili omenjeni zunanji ministri, naj bi bil v letošnji jeseni sestanek zunanjih ministrov Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Ta sklep so sporočile vlade zapadnih treh velesil vladi v Moskvi. Sovjetska vlada je dne 5. avgusta odgovorila vladam v VVashingtonu, Londonu in Parizu, da sprejme predlog o sestanku štirih zunanjih ministrov. Obenem pa je rečeno v sovjetskem odgovoru, da ne more sovjet- Zborovanje Vrhovnega sovjeta Za dan 5. avgusta je bilo sklicano v Moskvo 5. zasedanje sovjetskega Vrhovnega sovjeta, ki je nekak sovjetski državni zbor. Zbralo se je okrog 600 poslancev, predsedoval je predsednik sovjetske vlade Geor-gij Malenkov. Seja je trajala samo 20 minut in v tem času je Vrhovni sovjet odobril proračun Sovjetske zveze za leto 1953, obračun za leto 1951/52 in vse sklepe predsedstva Vrhovnega sovjeta, ki so bili izdani po Stalinovi smrti. V vrstnem redu so bili navedeni predstavniki Sovjetske zveze takole: Malenkov, Molotov, Hruščev, maršal Vorošilov, maršal Bulganin, Kaganovič, Mikojan, Zabu-rov in Pervuhin. ska vlada sprejeti predlaganega dnevnega reda te konference. Na tej konferenci naj ne bi govorili samo o Nemčiji in Avstriji, ampak tudi še o vseh drugih važnih mednarodnih vprašanjih, kakor je n. pr. omejitev oboroževanja, prepoved vojaških oporišč v drugih državah, vprašanje priznanja komunistične Kitajske itd. V zapadnih državah so ugodno pozdravili ta odgovor sovjetske vlade, četudi bi se žlasti vlada Združenih držav želela razgo-varjati predvsem o rešitvi nemškega in avstrijskega vprašanja. Koroški velesejem - odprt V četrtek, dne 6. avgusta, ob desetih dopoldne so v Celovcu s posebno svečanostjo odprli 2. koroški velesejem. Po uvodnih besedah prezidenta Koroškega velesejma, g. mestnega svetnika Novaka, so spregovorili zastopniki vseh treh zbornic. Za delavssko zbornico je pozdravil goste prezident delavske zbornice poslanec Truppe, v imenu kmetijske zbornice prezident Gruber, v imenu trgovske zbornice prezident Rapatz, v imenu koroške deželne vlade deželni glavar Ferdinand Wedenig in končno v imenu osrednje vlade še državni kancler inž. Raab, ki je naglasil, da je Avstrija bila močan steber proti komunizmu in bo to tudi ostala, pač pa Avstrija ne želi biti trajno vežbališče tujim četam. ICotoški 7953 Že v preteklih stoletjih so evropski sejmi vršili svoje gospodarsko in kulturno poslanstvo. V manjšem merilu je to tudi naloga letošnjega, drugega sejma v Celovcu. Naraščajoče zanimanje avstrijskih gospodarskih krogov in tudi sosednega inozemstva se kaže v stalno rastočem številu raz-stavljalcev. Posebno pa je prvi lesni sejem v okviru Koroškega sejma dokaz, da je vodstvo sejma spoznalo resnične naloge tega sejma. Da bi Koroški sejem svoje kulturno in gospodarsko poslanstvo izvršil in s tem tudi daprinesel k povezavi med narodi, to je želja Koroške trgovske zbornice, ki jo s tem izražam. DipC.-Utž,. Jlo&ed Hapabz državni poslanec in predsednik kor. zbornice obrtnega gospodarstva lllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii kratke vesti Dne 7. avgusta se setanejo v Baden-Ba-denu v Zapadni Nemčiji zunanji ministri šesterih držav Montanske zveze (Belgija, Holandska, Luksemburg, Zapadna Nemčija, Francija in Italija). Ministri se bodo posvetovali o ustavi evropske politične skupnosti. Ameriški kongres je dokončno odobril, da se sme vseliti v prihodnjih letih v Združene države še okrog 215.000 beguncev poleg redne letne kvote, ki obsega 155.000 vseljencev. Iz New Yorka je odplula v Nemčijo že tretja ladja, ki vozi 1.400 ton živil kot dar Združenih držav Vzhodni Nemčiji. Dne 16. septembra se bodo začeli severnoatlantski manevri na področju severnega Atlantika in bodo trajali 19 dni. Udeležile se jih bodo pomorske in letalske sile držav Atlantske zveze. Vzhodnonemški predsednik Wilhclm Pieck se je po trimesečnem zdravljenju v Sovjetski zvezi vrnil te dni v vzhodni del Berlina. Na kolodvoru ga je pozdravil tudi sovjetski visoki komisar za Vzhodno Nemčijo Vladimir Semjonov. Po odstopu nove italijanske vlade pod predsedstvom Alcide de Gasperija je poveril predsednik italijanske republike sestavo nove vlade demo-krščanskemu poslancu Attiliju Piccioni-ju. V Jugoslaviji se mudita na obisku bivši britanski ministrski predsednik Clement Attlee in bivši socialni minister Bevan. Oba sta vodilna člana britanske laburistične stranke. Razgovarj,ala se bosta na Brionih tudi s predsednikom Jugoslavije, maršalom Titom. V New Yorku je nenadoma umrl v starosti 63 let predsednik skupine republikanskih senatorjev v ameriškem senatu Robert A. Taft. Taft je trikrat kandidiral za mesto predsednika Združenih držav. Ameriška uprava za vzajemno varnost bo razdelila revnemu prebivalstvu v Evropi, Aziji, Afriki in Južni Ameriki 36 milijonov kg mleka v prahu. Mleko bodo razdeljevali tudi v Trstu in Jugoslaviji. Koncem prejšnjega tedna so bila v Gornji Italiji velika neurja, strela je napravila veliko škodo, voda je udrla v kleti, viharji so pokvarili strehe, voda je preplavila ceste in v tirolskih Alpah je zapadel sneg. V št. Vidu na Glini je umrl dne 2. avgusta v 76. letu bivši župan tega mesta Leopold Polanz, zaslužen član koroške socialistične stranke. Beljaško »žegnanje” je obiskalo okrog 25.000 ljudi, iztočili so na tem »žegnanju” okrog 50.000 litrov piva in okrog 7.000 litrov vina. Politični teden Po svetu ... Res se ni mogoče pritožiti, da 'bi kak teden ne minil brez zanimivosti in presenečenj. Tokrat je Dunaj bil prijetno presenečen, ko je prejel sporočilo sovjetske vlade, da zasedba ne pojde več na račun avstrijskega ljudstva, temveč si jo bodo Rusi sami plačali. Skoro istočasno so poslali Sovjeti avstrijski vladi noto z željo, naj bi avstrijska vlada izjavila, da je opustila misel na sklenitev takoimenovane ..skrajšane” državne pogodbe, kakršno so pred meseci predlagale tri zapadme sile na podlagi točk, v katerih so dosegle s Sovjeti sporazum glede državne ,pogodbe za Avstrijo. Sovjetska vlada je obenem poslala tudi trem zapadnim vladam note, v katerih jim sporoča, da je pripravljena sesti z njimi za mizo in govoriti o Avstriji, če odstopijo od ..skrajšane” pogodbe. To sta bili dve politični potezi Vzhoda. Zapad sta nemalo presenetili. Sicer je bilo pričakovati, da bo Moskva skušala nekje začeti politično ofenzivo, toda oči Zapada so bile bolj obrnjene na Nemčijo, zlasti po znanih dogodkih preteklih tednov. Na Koreji so podpisali premirje, ki pa ni tako zavarovano kot bi človek mislil. Amerikanci se drže nekoliko kislo in menijo, da so jih Angleži, Indijci in drugi preveč nagovorili na popuščanje napram komunistom in bodo odslej delali po svoji volji in pameti, če kaj ne bo v redu. Med Londonom in Washingtonom so slejkoprej močne razlike v gledanjih na odnose do Sovjetov in do komunistične Kitajske, oz. do položaja na Daljnem vzhodu. Glede Nemčije je mnogo ugibanj, smer bodoče politike pa bo določil izid prihodnjih volitev dne 6. septembra. Vlada italijanskega ministrskega predsednika De Gasperija že prvih preizkušenj ni prestala in je morala odstopiti. Kdo bo sestavljal novo vlado — ali spet De Gasperi ali kdo drugi — ko to pišemo, še ni znano. Tu smo navedli nekaj glavnih novih momentov v zadnjem razvoju „hladne vojne”, ki še vedno traja in na kar ne smemo pozabiti. K tem dogodkom dodajmo še nekaj pripomb: Sklep sovjetske vlade, da ne zahteva več plačila za svoje bivanje v lepi Avstriji, je v prvem trenutku pač povzročil navdušenje domačih vladnih krogov. Zanimivo je, da je OVP-jevski del koalicije topleje pozdravil gesto Sovjetov kot pa SPO, ki svari pred prehitrim zahvaljevanjem. Stališče avstrijske SPO je evropsko-politično skoraj nasprotno liniji zapadno-nemške socialistične stranke, ki napada Adenauerjevo politiko vključitve Zapadne Nemčije v evropski obrambni sistem in je bliže kakemu sporazumu s Sovjeti glede Vzhodne Nemčije, če bi na ta način prišlo do enotne nemške države. Sovjetska nota glede ..skrajšane” avstrijske pogodbe: iz vseh treh prestolnic zapad-nih sil je slišati negodovanje, ker da so Sovjeti s to svojo zahtevo določili le pogoj, pod katerim bi se sploh hoteli razgovarjati o avstrijski državni pogodbi. Ker pa tisti prizadeti — ki ga zelo malo puste do besede (to je Avstrija), naenkrat glasno govori in je verjetno tudi pripravljen povedati, da mu ni do ..skrajšane” pogodbe, ki je itak ostala zgolj na papirju — potem tudi trije zapadni zavezniki ne morejo reči drugega kot da so tudi oni pripravljeni to „skraj-šano” pogodbo vreči v koš. To pa seveda ne zaradi Avstrije, kjer se vsi dobro počutijo in se bodo verjetno tudi še vnaprej — pač pa radi mednarodno-političnega prestiža. Bomo pač spet doživeli seje velesil o avstrijski državni pogodbi in brali dolge članke. Ce pa iz tega kaj bo? Mogoče! Kajti resnica bo le ta, da utegne kdaj Avstrija priti do državne pogodbe in do suverenosti — če bo to ugoden slučaj v političnih kupčijah velesil prinesel. Lahko bo pri teh računih odločevala tudi zemljepisna lega naše države in pa njena, za oba nasprotna si svetovna tabora nenevarna notranjepolitična struktura. Čeprav je trenutno Avstrija v ospredju, se bo nedvomno bodoča politična struktura Evrope odločila na nemškem vprašanju. Naši čitatelji vedo, da gre pri tem za dve osnovni politično-strateški gledanji ameriške in sovjetske vlade. Ko so pred leti Sovjeti bili na tem, da bi za Češkoslovaško pla- nili tudi v Zapadno Evropo s pomočjo komunističnih strank Italije, Francije itd., so Amerikanci pod Trumanom začeli politiko „močne roke” in so pričeli organizirati obrambno skupnost zapadnoevropskih držav, ki so se čutile ogrožene. Treba je bilo tudi pridobiti nezaupljive Francoze in ponižane Nemce. To je napravil Schumanov načrt. Kljub velikanskim materialnim žrtvam pa ni uspelo organizirati evropske armade, kakor je bilo predvideno. Njenega obstoja pa ni mogoče zanikati. Manjka še pika na i, kar je pač le najglavnejše. To so zakonodajne skupščine soudeleženih držav, ki se morajo s sprejetjem pogodbe v vsakem oziru obvezati. — Politika Moskve zasleduje cilj to preprečiti in so tudi vsi njeni „do-kazi dobre volje” temu namenjeni. Nemcem ponujajo združitev, če se odrečejo sodelovanju pri tej vojaški zvezi. Adenauer-jeva vlada pa je prevzela že dokaj obveznosti glede priključitve k evropskemu obrambnemu sistemu in je trenutno spričo ruskih valb nekoliko v zadregi, zlasti ker ima predvsem notranjepolitične težave s socialistično opozicijo. Ta bo na prihodnjih volitvah zaigrala na vsenemško karto. Iz tega položaja skuša Adenauer najti rešilno sredinsko pot s tem, da ostaja pri svojem političnem konceptu vključitve Zapadne Nemčije v evropski obrambni sistem, pač pa predlaga Rusom sklenitev nenapadalnega pakta. S tem hoče odvzeti vodo na mlin svojim notranlje-političnim nasprotnikom in ostati na svoji dosedanji politični liniji. Jasnost glede vsega tega bodo pa prinesle volitve dne 6. septembra. ... in pri nas v Avstriji Najvažnejši dogodek minulega tedna tako za svetovno kakor tudi za avstrijsko javnost je bila gotovo novica, da se je sovjetska vlada obrnila na avstrijsko vlado, da se ona odpove skrajšani pogodbi, katero so zastopniki zapadnih velesil izdelali v nadomestilo za avstrijsko državno pogodbo. Okoli 260 sej se je že vršilo o tem vprašanju. Velik del državne pogodbe za Avstrijo je bil že od vseh štirih sprejet. Le sedem točk je ostalo še odprtih. Rusija je nato hotela povezati vprašanje avstrijske državne pogodbe z vprašanjem ureditve Trsta in tako pri vseh nadaljnih posvetovanjih niso več prišli korak naprej. Tako je ,potem v tem vmesnem času nastal nek osnutek skrajšane pogodbe. Ta o-snutek pa je Rusija dosledno odklanjala. Na novo povabilo Zapada, da bi se o nemškem in avstrijskem vprašanju zopet razgo-varjali, je sedaj Rusija odgovorila z noto avstrijski vladi, da bi se ta sama odpovedala temu kratkemu osnutku. Seve odločitev avstrijske vlade same v tem vprašanju ni lahka, ker je tako v gospodarskem kakor tudi v političnem pogledu zelo navezana na Zapad. Ob priliki otvoritve tekstilnega velesejma v Dombirnu na Predarlskem je avstrijski zvezni kancler Raab zavzel k temu vprašanju prvič stališče.. Povedal je, da Avstrija ne more voditi ne ruške in ne ameriške politike, marveč mora voditi avstrijsko politiko. Izgleda, da je kancler s temi besedami vendar hotel povedati, da hoče Avstrija hoditi nekam bolj nevtralno zunanjepolitično pot. V tej zvezi bi tudi opozorili na vesti, ki so se v zadnjih dneh pojavile v listih, da namreč namerava avstrijski zvezni kancler Raab potovanje tako v Ameriko kakor tudi v Rusijo. V takem slučaju bi verjetno potem tudi posle vse zunanje politike prevzel kancler sam in bi tako nadomestil zunanjega ministra Karla Gruberja. Mogoče je v tem razpletu dogodkov jasneje vidno, zakaj jugoslovanski zunanji minister koncem junija ni prišel na Dunaj. Sovjeti pa so šli še korak dalje. Že leta 1947 je Amerika dala Avstriji zagotovilo,, da Ibo nosila vse stroške zasedbe v Avstriji sama. V tej zvezi je Avstrija tudi ostale zasedbene sile pozvala, da prevzamejo stroške zasedbe v svoje lastne državne proračune. Sedaj pa je tudi Rusija sledila temu vzgledu. S 1. avgustom 1953 bo torej avstrijski državni proračun razbremenjen. Če bi temu vzgledu sledili še Velika Britanija in Francija, bi tako Avstrija dobila letos v drugi obliki tako razbremenitev, da bi to pomenilo novo državno posojilo. To se pravi ..Energijsko posojilo” je dalo državi kakih 600 milijonov šilingov za gospodarske investicije in podobno vsoto pomenijo tudi stroški zasedbe. Energijsko posojilo, ki je doseglo po doslej ugotovljenih podatkih preko 600 milijonov šilingov, že kaže svoje sadove. Velika vsota podpisanega posojila je inozemstvu dokaz zaupanja avstrijskega prebivalstva v stalnost avstrijskega gospodarstva. Zato je tudi ugodila Svetovna banka prvemu delu prošnje avstrijske vlade, naj pošlje v Avstrijo svoje strokovnjake, ki bodo proučili možnost večjega investicijskega posojila. Dne 4. avgusta sta prispela na Dunaj že dva zastopnika Svetovne banke, ki bosta študirala predvsem možnost izgraditve novih elektrarn. Zaradi pisanja dnevnika ..Kleine Zei-tung” so vložili nekateri, ki jih omenjeni list imenoma navaja v zvezi z opisovanjem dogodkov po končani svetovni vojni 1. 1945 na južnem Koroškem, proti odgovornemu uredniku lista „Kleine Zeitung” tožbo. Prva razprava je bila dne 3. avgusta pred celovškim tiskovnim sodiščem. Pri razpravi je tožilec Janez Wutte poudaril, da je bil res pri partizanih in da je bilo tam njegovo ime Luc, oporekal pa je, da bi bil komisar pri partizanih. Tožilca je zastopal dunajski advokat dr. Mihael Štern. Odgovorni urednik lista ..Kleine Zeitung” je izjavil, da piše omenjene članke „neki specialist za južnokoroška vprašanja”, ni pa povedal njegovega imena. Razprava je bila nato preložena za osem dni, da v tem času uredništvo lista ..Kleine Zeitung” doprinese dbkaz resnice. — Napovedani sta še dve razpravi in sicer prva dne 12., druga pa dne 17. avgusta. V zvezi s tem pisanjem je priredila socialistična stranka v nedeljo, dne 2. avgusta, dvoje zborovanj v ruški občini in sicer na Rudi in v Srednji vasi. Na teh zborovanjih je govoril predvsem koroški deželni glavar Ferd. Wedenig. Ta je v svojem govoru med drugim poudaril: „Tudi socialisti obžalujejo nedolžne žrtve onih dni meseca maja 1. 1945 ob jugoslovanski meji. Toda socialisti se spominjajo tudi vseh onih milijonov, ki so bili pognani v strahovito klanje, ki so umirali v koncentracijskih taboriščih in v množičnih grobovih kot žrtve fašizma. Nadalje je poudaril dež. glavar, da je treba iskati prijateljstva z vsemi narodi, z onimi, ki živijo tisoče kilometrov daleč od nas in z onimi, ki so naši sosedi. Sredstvo sporazumevanja med narodi pa je jezik. Čim več jezikov kdo govori, tem večjo veljavo ima. Tega se moramo zavedati zlasti mi ob meji in zato je pravilno, da se nemški otroci poleg materinskega nemškega jezika učijo tudi slovenščine. Kdor priznava, da je demokrat v resnici, ta mora pokazati strpnost tudi do slovensko govorečega prebivalstva v deželi in vsako hujskanje neodgovornih more vplivati slabo na razpoloženje tega prebivalstva, ki dobiva s tem občutek manjšine, mora pa biti v resnici enakopraven del prebivalstva.” Ob koncu je deželni glavar še izjavil: „Moja dolžnost je, da služim koroški deželi. Prepričan sem, da je za Koroško koristno mimo sožitje in sodelovanje obeh narodnosti. Le to zagotavlja vsem delo in kruh. Koroški pa koristijo tudi dobri odnosi do obeh sosedov onstran Karavank in Karnijskih Alp.” Radi priznamo, da so izjave koroškega deželnega glavarja popolnoma pravilne in jih zato tudi pozdravljamo, kakor jih odo-barva gotovo ogromna večina korošk. prebivalstva, brez ozira na strankarsko opredelitev. Pač pa bi želeli, da te besede ne ostanejo samo napisane na papirju, želeli bi tudi dejanj, ki naj dokažejo iskrenost izgovorjenih besed. Po premirju na Koreji Naloga Glavne skupščine Združenih narodov, ki se sestane 17. avgusta, bo določiti podrobnosti politične konference, ki se mora sestati v 90 dneh po podpisu premirja. Skupščina bo določila, katere dežele bodo sodelovale pri tej konferenci, kje se bo vršila in kdaj,. Po sporazumu o premirju bo na dnevnem redu konference umaknitev vseh tujih čet s Koreje in mirna ureditev korejskega vprašanja. Na konferenci bo torej korejsko vprašanje glavno, čeprav bodo lahko pozneje prišla na dnevni red tudi druga vprašanja. Položaj se bo po podpisu premirja na Koreji v glavnem zdaj razvijal sledeče: L čete obeh vojnih strank se morajo umakniti za dva kilometra. S tem bo ustvarjena štiri kilometre globoka nevtralna cona. 2. Umik mora biti izvršen v 72 urah po ustavitvi sovražnosti. 3. Vojaška komisija za premirje, ki je sestavljena iz pet zastopnikov ZN in pet komunističnih zastopnikov, bo nadzorovala izvajanje premirja in reševala pritožbe zaradi kršitve. 4. Nadzorovalna komisija, sestavljena iz švedskih, švicarskih, poljskih in češkoslo- Jasna beseda Španskega Škofa Nadškof v Valenci ji v Španiji je v svojem zadnjem pastirskem pismu postavil podjetnikom jasne zahteve Cerkve tudi v pogledu skrbi za delavce. On pravi: „V Va-lenciji mora vsak delavec zaslužiti najmanj 50 pezet (po naše 30 šilingov) dnevno, da more vzdržati sebe in svojo družino. Podjetnik, ki tega ne plača, čeprav bi to mogel, je slab katolik in je priganjač komunistov.” Zahteve nadškofa so predvsem: 1. Zdrava in zadostna hrana za delavca in njegovo družino. 2. Obleka in obutev za delavca in njegovo družino. 3. Človeka vredno stanovanje za delavca in družino. 4. Vzgoja in šola za otroke. 5. Preskrba za čas posebnih potreb, bolezni in starosti. Zahtevana plača v znesku petdesetih pezet dnevno pomeni za španske razmere povišanje plače ravno za 100 odstotkov, torej podvojitev plače. Sicel- so cerkveni predstavniki v raznih okrožnicah rotili in priporočali pravico za delovnega človeka. Nadškof v Valenciji pa imenuje jasne številke, ki omogočajo na eni strani delavcu in njegovi družini znosne življenjske prilike, na drugi strani pa zahtevajo tudi obstoj podjetnikov. vaških častnikov, bo nadzorovala gibanje čet po vsej Koreji. 5. Vojni ujetniki, ki želijo biti repatri-irani, morajo biti vrnjeni v 60 dneh. Komunisti bodo vrnili 12.763 vojnih ujetnikov, od katerih je 8.186 južnokorejskih vojakov, 3.313 ameriških, 922 britanskih, 12 francoskih, 228 turških, 15 avstralskih, 40 filipinskih, 14 kanadskih, 22 kolumbijskih, 6 južnoafriških, eden grški in eden belgijski. Poveljstvo ZN pa bo takoj repatriiralo 74.000 komunističnih ujetnikov. — Severnokorejske in kitajske ujetnike, ki se nočejo vrniti, pa bo prevzela v varstvo nevtralna komisija. 6. V 90 dneh se mora sestati politična konferenca, ki naj zagotovi za Korejo trajen mir in katere se bodo udeležili predstavniki ZN, ki še niso določeni, in predstavniki komunistov. MEHANIZACIJA JUGOSLOVANSKEGA KMETIJSTVA Po novih načrtih za prihodnje desetletje nameravajo v kmetijstvu v Jugoslaviji investirati 700 milijard dinarjev. Po tem načrtu naj bi dobilo kmetijstvo 40.000 traktorjev, ki bi zadostovali, da bi bilo kmetijstvo do 50 odstotkov mehanizirano. Naprave za namakanje zemlje naj bi služile namakanju enega milijona hektarov površine. V tem načrtu je tudi gradnja kanala med Tiso in Donavo. EVROPSKO IZSELJEVANJE Hugh Gibson, ravnatelj mednarodnega odbora za evropsko izseljevanje je sporočil, da se je v juniju izselilo iz Evrope 7610 ljudi, v juliju pa je doseglo število izseljencev verjetno 10.000. Junija je sprejela največ izseljencev Kanada, namreč 4355. Kanada in Avstralija tekmujeta za drugo mesto kot vselitveni državi za odvišno evropsko prebivalstvo. Na prvem mestu so trajno Združene države. SPORAZUM O AMERIŠKIH OBRAMBNIH IZDATKIH V KONGRESU Na skupni konferenci zastopnikov senata in predstavniške zbornice so se te dni sporazumeli, da bo kongres odobril za obrambne izdatke v tekočem proračunskem letu 34.371.541.000 dolarjev. Ta znesek je za 1.400.022.000 dolarjev pod Eisenhowerje-vim proračunom in za 6.348.490.000 dolarjev pod Trumanovim proračunom. Poročilo konference so že predložili senatu in predstavniški zbornici v končno odobritev in nato predsedniku v podpis. VUwa vnosa in vnoUsicantslU sUod ■. j/ SmiUctu [uči PMAccliu ščina, novomašnik z asistenco, svatje ter o-stali. Komaj pa smo prišli v cerkev, je začelo liti in je lilo cel dan 'brez prestanka. V cerkvi je novomašnika pozdravila Davidova Marica iz Šmihela kot nevesta novomašnika Cirila Turka, in mu izročila križ med zborno deklamacijo vseh ministrantov. Nato pa je povzel besedo novomašni pridigar, prečastiti gospod monsgr. dr. Jože Jagodic. Najprej je g. msgr. prebral lepo pismo, katero so pisali ob priliki te nove maše prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman svojemu duhovniku in svoji rojstni fari. „Na istem oltarju kot sem jaz pred 46 leti daroval svojo novo sveto mašo, boste danes Vi, preč. g. novomašnik, darovali svojo prvo daritev... pozdravite mi Jezusa v šmihelskem tabernaklju ... Smihelska fara je bila nekoč kot plodovima njiva, ki je dajala obilo duhovniških poklicev. Fara, ki nima duhovniških poklicev, je bolna ...” G. novomašni pridigar nam je pokazal vzvišenost in svetost duhovniškega stanu ter nas pozval, naj radi in obilo molimo za duhovnike, da bi bila šmihelska fara zopet taka rodovitna njiva duhovniških poklicev kot nekdaj. Ob koncu pridige nam je novomašni pridigar mogel prebrati še eno veselo novico. Sveti oče, papež Pij XII., so poslali novomašniku pozdrav in blagoslov. To je bilo nekaj izvanredno novega, ker se ne spominjamo, da bi kdaj na kaki novi maši dobil novomašnik brzojav iz Rima s papeževim pozdravom ter blagoslovom. Nato je novomašnik, ko je tako sprejel blagoslov od svetega očeta, podelil nam vsem svoj novomašniški blagoslov. Začela se je sveta daritev. Ministrantje z duhovniki so skupno odgovarjali novomašniku pristopne molitve. Nato pa je zapel zbor na koru mašne pesmi, vmes pa je bilo ljudsko petje, katero so vodili s prižnice znani voditelj ljudskega petja preč. g. dr. France Cigan iz Kamena. Sentprimoški godci, ki znajo tako lepo trobentati, pa so spremljali petje s svojimi instrumenti. Firma Kumer/, iz Velikovca pa je poskrbela, da so ljudje tudi zunaj cerkve in v cerkvi lažje spremljali sveto daritev. Zelo dober je bil prenos po zvočnikih in sta se petje in pridiga sliSala daleč naokoli. Pri tej novi maši so prišli na svoj račun pevci s svojim zbornim petjem, katero so zelo lepo podajali, pa tudi ljudske množice, ki ob takih slovesnih prilikah rade dado svoji notranjščini duška in so z veseljem in navdušeno pele, da je kar tako donelo po cerkvi. Če slavi zbor Boga po svoji u-branosti in lepoti, potem pa ga slavi množica po svoji mogočnosti in s prisrčnostjo svoje preproste duše. Vsak pa, kdor bi napravil novo mašo ali slično slovesnost samo z zbornim petjem, greši nad množico, katero potisne v stran, ki je prišla tudi zato, da sme aktivno sodelovati pri sveti daritvi. Po sveti maši pa so se vrste neprestano pomikale k obhajilni mizi, da bi dobili novomašniški blagoslov. Na željo novomašnika naj bi se zunanja slovesnost ne vršila v gostilni. Težko nam je bilo najti primernega prostora, na skednju smo mislili 'kot jih je bilo že več in tudi lani v škocijanu. Hvala Bogu pa tega nismo naredili. Kako bi pa naše servirke nosile v dežju in v nevihti po prostem jedila? Bila bi vsa poškropljena z blagoslovom od zgoraj. D&zdcavi na Javno se zahvaljujemo g. županu Pirklu, g. ravnatelju Loserju ter okrajnemu šolskemu svetu, da so nam dali ta dan na razpolago razred, da smo mogli imeti pojedino na lepem, primernem kraju. Prostora je bilo dovolj, tako smo bili vsi skupaj in je vladalo celo popoldne kljub dežju in nevihti najboljše razpoloženje, da si boljšega ne moremo predstavljati in želeti. Za kratek čas so nam v obilni meri in na zelo lep način poskrbeli naši dobri in vneti pevci pod vodstvom našega vrlega organista gospoda Mihe Sadjaka. G. msgr. dr. Jože Jagodic so Občudovali lepe in krasne glasove naših pevk in pevcev, posebno solisti so jih zelo zanimali: sopran in tenor. Vmes pa je udarila godba, družice so deklamirale in zapele kako šaljivo. Nagovori so poskrbeli za potreben smeh in razvedrilo. Kof prvi so pozdravili novomašnika novomašni pridigar preč. g. msgr. dr. Jože Jagodic. Nato so pohvalili tudi pevce. Domači dušni pastir g. župnik Picej pa so pozdravili Vse svate, posebno duhovne starše v naši fari, Janeza Kaiser pd. Kajž.ra v Rinkolah, Janeza Sadjak, Pleslna v Rin-kolah, Jožefo Kraut pd. Feratovo, ki je bila svoj čas duhovna mati. Nato pa so pozdravili vse starše naših dijakov, ki se pripravljajo v malem ali velikem semenišču na duhovniški stan. Koliko morajo ti žrtvovati, predno pridejo do oltarja. Zato so imeli ti danes to čast, da so bili povabljeni na novo sveto mašo, na primicijo. Pozdravili so vse študente in nakazali, da se rane, ki Jih je zadala vojska, povojni časi svetovnih vojn, celijo po obilnem duhovniškem dijaštvu. Bog daj, da bi bil tudi sad nekoč viden. Posebno nalogo pa so imeli pozdraviti našega duhovnega očeta Janeza Rosen-zopfa pd, Simona v Breški vasi. Simonov oče so bili v nedeljo vsi srečni in zadovoljni. Bog jim ni dal lastnega sina: „Ne hčere, ne sina po meni ne bo...” si je že mislil, danes pa je bil Simonov atej ves srečen. Ob njegovi strani je sedel, vitek, lep, takorekoč očarajoč novomašnik in vsi so očeta zavidali za to čast. G. župnik so mu V soboto zvečer je bil slovesen sprejem. Od postaje je pripeljala kočija duhovnega očeta, duhovno mater, novomašnega pridigarja in našega težko pričakovanega novomašnika. Pri velikem mlaju so ga pozdravili g. župnik, pevci, godba, čez 70 ministrantov in družic z deklamacijami. Nato je sprevod krenil v cerkev, 'kjer je bil blagoslov in pete litanije. Ob priliki nove svete maše naj bi se zbrali vsi ministrantje iz Podjune na svoj letni ministrantovski shod. Pričakovali smo okoli 150 ministrantov v uniformi. A slabo vreme v nedeljo, dne 19. 7. jim je pot onemogočilo in tako se jih je zbralo samo okrog 80. Ljudje iz cele fare so za te stražnike toliko darovali in marsikateri ostanek od nove maše je padel ministrantom v skodelico, da sta farovška Roza in Korpnikova Katri iz Rožeka lahko delili in nasičevali male dečke skozi štiri dni. V soboto so pri-rajžali preko Metlove iz Št. Jakoba in Ško-cijana, ja celo iz Sel smo jih mogli pozdraviti. V soboto so imeli svoje vaje in špalir za novomašnika pri sprejemu, enako v nedeljo, popoldne so imeli predavanja in tudi v ponedeljek dopoldne, popoldne pa odmor. V torek zjutraj so šli na Peco, v sredo zjutraj' pa s prvim vlakom zopet nazaj v škocijan, kajti jezero in kopanje jih je vleklo. I/ šmiUMU cecUvi Za novo mašo je bilo obilo priprave in dela. Dekleta so cerkev krasno okinčale, kakor to pač samo dekleta šmihelske fare znajo. Toliko vencev je bilo v cerkvi. Zakaj vse to, če bo pa nova maša na prostem, tako so se nekateri spraševali in veliko, veliko razburjenja je bilo radi tega v fari. Pa vse brez potrebe. Ob lepem vremenu bi pričakovali še enkrat toliko ljudi kot tako in zato je bilo nujno potrebno, da bi bila nova maša na prostem, sicer bi s tem pretrgali staro tradicijo v Šmihelu, ker so bile dosedaj vse nove maše, čeravno jih je bilo v prejšnjih letih precej, v farni cerkvi; te svete maše so bile pa vse pri veliki gneči in strašni vročini v cerkvi. Tako nekdanji primicijant preč. g. svetnik in župnik v Selah. Tej gneči in vročini smo se hoteli izogniti. Na mlakah, kjer je bil svoj čas veliki slovenski tabor pod Krekom, v tisti dolinici kot bi Ibila nalašč zato ustvarjena, smo postavili velik križ in velik oltar, s potrebnim podijem za pevce. Tukaj sredi gozda v sveti tišini bi bila nova maša, kakor na gori, ko je prišla k Jezusu velikanska množica ljudi, 4000 in 5000 in še več, da je naredil svoj čudež, pomnožitev kruha, tukaj pa bi bil čudež svete daritve Kristusa na križu. A žal, Bog je naše načrte prekrižal. Slabo vreme v nedeljo zjutraj nam je narekovalo hitro odločitev, čim prej naj se podamo v cerkev, da ne bomo mokri od nog do glave. Zato smo Skrajšali sprejem pri domu, se hitro uvrstili v sprevod. Dolga vrsta ministrantov v uniformi, tete, spredaj možje, nato godba, pevci, duhov- J. Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman (29. nadaljevanje) IV. „Zopm mi je bik v dvoru — pa to je občinska žival — ko pride vrsta na nas, ga moramo vzeti, ti pa še žrebca odgajaš,” se je hudovala Marjanka, „prodaj ga,” je svetovala, pregovarjala in prosila moža — toda zaman. Cimbura ni popustil. Vzljubil je konjiča in si dejal: „čemu ne bi mogel imeti žrebca? Zakaj ne bi mogel voziti z žrebcem? Ni mi ga treba puščati, toda imeti ga hočem in ga bom imel, ker je Divjin sin.” In je še vse leto pustil Belčku svobodo ... Ta se je v tem času naveličal družbe otrok in si poiskal konjsko. Na paši, ko so na konjskih travnikih pospravili otavo, ga je bilo od daleč videti, z belo dlako se je ločil od cele črede žrebet. Pa ne samo po dlaki, temveč tudi po postavi, razgetanju in hoji. Poznate putimske travnike? Kako to -da ne poznate teh zelenih preprog, ravnih, v daljo potegnjenih in vedno se spreminjajočih? Zdaj so zeleni kakor zimzelen, potem pa se pokrijejo s tisoč razsejanimi cvetovi — in tedaj so pisani kakor krasen prt. Potem pokosijo seno, travniki osive in napolnijo zrak z umazanim dirhom pokošenih trav in cvetic. Le na nekaterih pustijo rasti otavo, gosto kakor kožuhovina. Na drugih pa pasejo ovce in govedo ter predvsem žrebeta. Travniki oživijo, kakor da se je življenje iz vasi preselilo sem. Pastirji in pastirice z gosjo čredo, poganjači z mla do in neplodno govejo živino in žrebčarji s konji obvladajo travnike kakor svoje kraljestvo in povsod naokoli mrgoli vse polno njihovih podložnikov, živine, tega dragocenega kmetovega bogastva. Otroci tiščijo iz vasi sem, netijo ognje, prepevajo pesmi in si izmišljujejo igre. Ustanavljajo se tabori in stranke, sosedom se napovedo vojne, vodijo se bitke, sklepajo se premirja in za proslavo miru se vršijo obhodi in pojedine; krompir se peče v pepelu in čmrljem po mejah se pobira med. Dečki jezdijo na žrebetih, postavljajo se na glave, hodijo po rokah, mečejo in lovijo palice in bijejo svinjko. Ko se bliža večer, ko se sonce skrije za Kestranj in se s Hurk in gozda Borki ina tiho in neslišno spušča mrak v doline, ki mu od ribnikov in rek Otave in Blanice gredo naproti megle, zaženo pastirji raztreseno živino v krog. ,,Kam pa jutri?” se vprašajo olj ločitvi. „Na Jirovko, h kamnitemu križu - na najemniško — na sodnijske poti — na župnijske travnike — k Režabincu — na poplavljeno,” kličejo glasovi. Cimburov Han-zek pa sedi na Belčku kakor njihov kralj, mirno posluša predloge — končno pa odloči: .Jutri poženemo na Podkev,” in posvetovanje je zaključeno. Tako se vrstijo travniki, če so danes v suhem Nešovskem ribniku, so zjutraj na Škarjah, na Postrihoči, po jutrišnjem v Konteh, drugič pa na Okroglem. Po teh travnikih se je do tretjega leta .podil Belček. Tu je postal njegov korak gotov in krepak, njegova noga prožna kakor struna, tek hiter in skok je bil dober se-ženj dolg... Po dveh letih je postal kralj med žrebeti, vse je pretekel, prvi je presko- čil široko strugo, prvi je vedno šel v vodo in preplaval reko, on se je postavil z zadkom proti biku in ga brcal, da je bika omamil ter je razbegle tovariše ubranil... Tretjo zimo je prišel k Cimburovim sedlar in vzel Belčku mero za komat... S tem je splavala zlata svoboda po vodi in žrebčku se je odprta resna šola življenja. Gospodar mu je v staji najprej dvigal noge drugo za drugo, mu tolkel s kladivom po trdih kopitih, učil ga glavo sklanjati, blazino mu je čez njo potegnil na vrat in pozneje ga je pustil ves dan z novim komatom stati in tekati naokoli, nadel mu je po-hrbtnik in napel podpas, sukal mu rep in mu prijel podrepnik. Belček se ni smel več potepati po dvorišču in po vasi, ne tekati med potjo mimo voz in okrog plugov na polju, ne gledati kobil, kako lepo enakomerno vlečejo kot vijaki. Zdaj je tudi sam moral z desno kobilo v vozu korakati. Kratki nagrlin ga je priklepal na okovani konec ojesa, od uzde pa so držali povodci gospodarju naravnost v roke. Trenutek mu je ugajalo, da je lepo pametno šel ob modri kobili. Ponosno je stopal in se ošabno vedel. Ko pa je kje opazil sladko travo, je hotel skočiti ponjo in se z njo posladkati, toda hudo se je zmotil. Verižica ni popustila, kobila je jezno zamahnila z glavo in ga s trdo čeljustjo oplazila po občutljivem vratu, gospodar pa je povodce nategnil, da so se mu ustne grdo razklenile. „To bi bilo lepo,” si mirti Belček, „da bi vi z mano talko ravnali, dokazal vam bom, kaj znam, .pokažem vam svojo moč, da sem jaz gospod,” in kljubovalno dvignil glavo, se oprl na prednje noge in ni storil danes prav lepo čestitali, se zahvalili, da je hotel prevzeti to težko in tudi požrtvovalno nalogo duhovnega očeta. Na obrazu pa se je videlo duhovnemu očetu Simonu, da je nadvse srečen, četudi nima otrok, pa je dobil danes tako slavnega sina, da mu je vse, kar je žrtvoval, bogato poplačano. Na levici pa mu je sedel drugi, če smemo tako reči,adaptiran sin, Lojz Žnotar, ki že leta in leta pomaga očetu Simonu pri velikem gospodarstvu. Kar je mdžu umirajoča žena naročila, skrb za Lojza, to je ohranil Simon v popolni meri in še bolj bi bila rajna žena vesela, če bi videla na svetu še drugo sknb, katero so oče prevzeli, namreč skrb za duhovnega sina. Gotovo pa je mama v večnosti bogato bila deležna tega dobrega dela svojega moža. Tako ima naš oče dva sina, upamo, da bo obeh v enaki meri vesel. G. novomašnik Ciril Turk pa je dobil kar tri domove v fari: pri Krautu v Šmihelu, pri Simonu in v župnišču. Posebno so pozdravili g. župnik še teto Lizo Rožman, sestro prevzvišenega škofa Gregorija, katerega so teta danes zastopali. Milostljivi g. prošt Trabesinger so pozdravili novomašnega pridigarja, g. Kumer-/a in zastopnika solnograških bogoslovcev v nemškem jeziku. G. Poš in pa domači g. župnik pa sta se oba trudila, da bi navdušila požrtvovalnega in dobrega camarja g. Franceta Bdžiča, da bi imel novo mašo v Šmihelu oziroma v Globasnici. Kdo bo zmagal, smo radovedni? Pri najboljšem razpoloženju smo zaključili slovesnost ob 7. uri, kakor predpisano, z večernim blagoslovom. Eno smo pač prosili vsi, da bi g. novomašnik, ki so bili tako lepo sprejeti med nami, da bi, kakor so sami rekli, niti doma ne imeli take nove maše, primicije, ostali med nami in delovali nekoč med nami. To mi vsi prisrčno želimo. ..Duhovnik je iz ljudstva vzet, za ljudstvo postavljen” in v prvi vršti za svoje slovensko 'ljudstvo! Naznanjam prebivalstvu Zgornjega Roža, da sem odprl z dnem 21. 7. 1953 pri Seidlnu v Rožeku Breg trgovino s kmetijskimi stroji, kolesi, šivalnimi stroji, motorji, pečmi in štedilniki, kakor tudi z železnino MAXTRAUN Pliberk - Bleiburg, Kumeschgasse 14 podružnica BREG, Post Rosegg. koraka več... A kobila ga je ošinila z očesom in kakor da ne vidi, kaj mladič uganja, vlekla naprej in že je brusnilo kolo žrebčka zadaj po kolenih, tako da se je pognal naprej, kot bi ga pičil, skočil je na stran in se ozrl. Opazil je smehljajočega se gospodarja, kako mu z roko grozi. Belček se je hitro zbral in je nekaj časa spet šel v redu, v paru, kakor se spodobi, kajti gospodarja se je Belček bal in pred njegovo roko je imel strah. Gospodar vidi Belčku v srce in do pičice natanko ve, kaj Bdček hoče v naslednjem trenutku storiti, k čemu se pripravlja, ali bo brcniti, ugriznil, zahrzal, ali skočil naprej, se postavil na zadnje noge, se obrnil ali pa se bo umikal ritenski. Pogleda mu na ušesa, oči, nozdrvi, zre na noge in se tako bliža k njemu ... »Mene ne boš prevaral, meni se ne boš u-prl,” govori in gleda Belčku v oči tako močno, da konj pogleda ne prenese, spusti ušesa, sklone glavo, dlaka se mu naježi in po vsem telesu trepeta, kajti ve, da gospodar takoj za tem pogledom čavsne kot blisk po njem in stisne brzdo v rokah kakor s kleščami in ga podre na zemljo ... Zato se Belček boji gospodarjevih oči in rok. Toda gospodar ni krutež. Noče, da bi se žrebček bal, hoče si pridobiti njegovo ljubezen, zato koj, ko ga konjič uboga, prijazno govori nanj in ga obsiplje s hvalo: »Tak si lep, dober konjiček, takega imam rad. Lepo v paru korakaj, mirno, drži korak, kakor se spodobi pravemu konju. Zrasel si, zato moraš biti koristen. Te ne bi bilo sram, da bi se še sedaj družil z majhnimi žrebeti in se na paši in po cestah potepal, se valjal v brezdelju? ^ (^) ^ FOTO TRGOVINA HUBERT WANDERER CELOVEC-KLAGENFURT, DOMGASSE4 Telefon 39-6-92 Kaj si oglejmo na Koroškem velesejmu? 7* ^ '/rt. ^ I 11 y"v. 1 /Tk t- rt *-* • i o i-urvc 1 Y>*1 O I * ROMANJE V RIM Vsem tistim, ki bi se hoteli prijaviti za romanje v Rim, sporočamo sledeče: Romanje se bo vršilo od 29. avgusta do 6. septembra. Vožnja tja in nazaj bo stala 350.— šilingov. Peljali se 'bomo čez Gorico v Trst, v Padovo, ob Jadranskem morju do Lo-retta, v Assissi ter nato v Rim, kjer bomo ostali tri dni in si bomo ogledali znamenitosti mesta. Nato se odpeljemo ob obali Ti-renskega morja do Piše in čez Bologno nazaj proti domu. Prenočevali bomo po možnosti po samostanih, da bo prišlo romanje ceneje. Peljali se bomo z avtom. Na razpolago je samo še nekaj sedežev, zato prosimo tiste, ki se nameravajo udeležiti tega romanja, da se čimprej prijavijo. Denar za vožnjo je treba plačati v naprej najkasneje do 14. avgusta. Vsak mora imeti svoj potni list. Nadaljnje podrobnosti izveste pri upravi „Našega tednika”, ki sprejema tudi prijave. Alfa-scpcratorji, Alfa-parilniki — štedilniki in peči — Stroji za pranje — Sadne preše in sadni mlini vseh velikosti na ročni, motorni in vodni pogon. JOHAN LOMŠEK ZAGORJE - ŠT. UPS, P. EBERNDORF Zahtevajte brezplačne cenike — Ugodni plačilni pogoji. — Prodajam tudi na obroke V&zoc, deda Ut voda! To poletje je strela na Koroškem povzročila nenavadno veliko število požarov na poslopjih. Radi tega opozarjamo na važnost srelovodov in po nekaterih krajih so postali dobri srelovodi direktna nujnost. Letos smo opazili še drugo pomanjkljivost. Kljub razmerno izredno deževnemu vremenu je pri požarih letošnjega leta primanjkovalo vode. Celo v krajih, kjer bi lahko z majhnimi stroški pripravili potrebne vodne priprave, se to ni zgodilo, kar je velika gospodarska lahkomiselnost. Zaradi tega je škoda po požarih in izguba na premoženju kljub vsej požrtvovalnosti požarnih bramb in njihovega moštva neznansko visoka. Ne morete vsega pričakovati od dežele. Osebne pobude in vaške skupnosti je treba. ZA SMEH KRATKE CIGARETE Kadilec: „Vaše cigarete so zdaj vedno ta-'ko kratke, zakaj tako?” — Trafikant: ,Ja, vidite, tobačna režija pravi, zadnji konec se tako proč vrže, zato jih napravimo kar za toliko krajše.” Nič ne zapazi Gost: „Natakar, v juhi je že zopet dolg las, ali vaša kuharica tega ne zapazi?” — „Mislim da ne, gospod, kajti ima jih še zelo mnogo.” Veliko je število raznih firm, ki razstavljajo na Koroškem velesejmu, približno 400 jih je. Ako bi si obiskovalec velesejma hotel natančno ogledati razstave vseh teh podjetij, bi trajal obisk razstave gotovo nekaj dni. Zato pa hočemo našim bralcem, ki bodo obiskali velesejem, s kratkim opisom pomagati in jim tako olajšati ogled razstave. Predvsem pa bi radi našim bralcem predstavili ona podjetja, ki jih bralci že poznajo iz „Našega tednika”, ker v njem oglašajo. Ogled razstav teh podjetij bo tudi v splošno korist obiskovalcev sejma. Predvsem moramo omeniti podjetje Leit-geb iz Sinče vasi, ki je organiziralo v okviru velesejma lepo razstavo. O tem podjetju poročamo tudi še na drugem mestu današnje številke. Razstava je v gimnaziji, soba 13. Mlekarska zveza s svojo poslovalnico v Celovcu tudi letos spet razstavlja. Na razstavi vidimo izdelke te mlekarne in moremo posamezne izdelke tudi pokusiti in se prepričati o izvrstni kakovosti izdelkov. Razstava je v Hasnerjevi šoli. Letos je spet odlično zastopano na razstavi podjetje Valentin Tarman z lepo razstavo dežnih plaščev in raznih športnih Oblek. Razstava je v Hasnerjevi šoli, soba 45. Ljudska trgovska hiša Dietmar Warmuth in Co. iz Beljaka je tudi na letošnjem Koroškem velesejmu spet odlično zastopana. Zato naj, ne bi nikdo zamudil ogledati si te svojevrstne razstave, kjer se bo mogel vsak prepričati o izredni zmogljivosti tega velikega domačega podjetja. Razstava je v Hasner-šOli, sobe št. 19—23. Firma Valentin Paternioner iz Celovca je tudi letos zastopana na velesejmu z razstavo tehnično prvovrstnih kmetijskih strojev. Na tej razstavi si moremo ogledati od traktorja pa do vseh kmetijskih strojev in do znamenitih Hovel peči. Ogled te razstave bo koristil vsakemu kmetovalcu. Razstava te firme je v Hasner-šoli soba št. 60 in na dvorišču Trgovske akademije. Tudi Avstrijsko-ameriška magnezit d. d. je s svojimi proizvodi zastopan,; njem velesejmu. Zlasti priporočamo vsakemu obiskovalcu pri ogledu te razstav.., da si posebej ogleda nekatere proizvode tega podjetja, to so znamenite heraklitne plošče in pa proizvod radex. Razstava je v gimnaziji, soba št. 6. Deželna zveza koroških kmetijskih zadrug j,e priredila na letošnjem velesejmu posebno razstavo ‘kmetijskih strojev. Tu si moremo ogledati razne pluge, kosilnice in mlatilnice ter še veliko število raznih drugih kmetijskih strojev. Ogled te razstave bo v veliko korist vsem obiskovalcem, ker si bodo mogli tu ogledati najnovejše pridobitve tehnike. Razstava je na dvorišču Trgovske akademije. Srce se bo razveselilio vsakemu obiskovalcu, ko bo stopil v oddelek, kjer razstavlja znano celovško podjetje Novak harmonike. Te se odlikujejo po svoji lepi zunanjosti, še posebej pa po svojih zvokih. To domače podjetje je bilo odlikovano leta 1951 z državnim priznanjem in z zlato medaljo. Saj pa so tudi danes Novakove harmonike in akordeoni splošno priljubljen instrument ne samo v tuzemstvu, ampak tudi v zamejstvu. Zato obisk te razstave vsakomur priporočamo, Razstava je v gimnaziji, soba št. 27, Zelo zanimiva je letos razstava koroške deželne kmetijske zbornice. Tu moremo videti znameniti „Babybeef” in bomo mogli tudi pokusiti odlično kakovost mesa v kratkem času spitane mlade živine. Kmetovalce še posebej opozarjamo na naš članek na 7. strani današnje številke „Našega tednika”, ker bodo nato gotovo premišljevali, kako bi tudi sami preusmerili svojo živinorejo, da bi imeli večje dohodke. Razstava je na dvorišču Trgovske akademije. Marktl in Co. razstavlja na dvorišču Trgovske akademije zelo lepo skupino kmetijskih strojev. Na tej razstavi vidimo pretL vsem veliko ELGE elektro-peč za kruh, in Alfa krmoreznik 1100. Nadalje so razstavljeni Ferguson traktorji s stroji za gozdarstvo, kakor tudi strojne praktične grablje za rede, izdelava tvornice Reform. Tu je nadalje domači mlin znamke Hausgold, ki je primeren za mletje in luščenje žitnih zrn. Zanimiva je tudi ureditev, s katero je mogoče spremeniti navaden voz z okovanimi kolesi v voz z gumijastimi kolesi. Pri nakupu na Koroškem velesejmu priporočamo, naj bi vsi upoštevali predvsem domača podjetja in naj bi pri tem upoštevali tudi priporočila v našem listu. Nasveti v našem listu naj bodo pri ogledu in nakupu vodič in svetovalec, zato želimo, naj bi vsi obiskovalci letošnjega Koroškega velesejma upoštevali našo željo, ki je: Naši inserenti - vaši trgovci in prodajalci! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiin Kakor na gumnu Kmet pride na sodnijo in mora v predsobi čakati. Nastavljenci mu posmehljivo pravijo, naj se vsede, čeprav v predsobi ni bilo ne stolov, ne klopi. Kmet reče: „Kam naj se pa vsedem? Tukaj je kakor na skednju, ni stolov, ne klopi, samo cepci so tukaj.” Že drugo leto ni imela obširna Podjuna lastnega novomašnika. Marsikatera župnija, ki je dala doslej še duhovnikov, je brez naraščaja. Zato je umestno, da se zavemo, da je dalo dobro stoletje pred nami mnogo več duhovnikov, kljub temu, da so bili pogoji za študij manj ugodni kakor so danes. Od javnih prometnih sredstev je bil pred zgraditvijo železnice v najboljšem slučaju poštni voz. Bolj v navadi pa je bil hišni voz, ki ga je oče zapregel kakor oče Rok iz Gorenjske v Vodnikovi dobi. Najbolj zanesljiva pa je bila za mladega študenta pešpot v svoje „Atene”. V mestih za gimnazijo še ni bilo zavodov, kakor n. pr. danes v Marijanišču. Dijaki so bili na stanovanju in na hrani pri družinah. Večinoma so si morali obed izprositi vsak dan kje drugod. Gotovo je pri tem imel tudi marsikateri naših dijakov s kakšno oblastno gospodinjo razne neprijetne nastope, morda podobne, kakor jih opisuje o sebi v svojih spominih naš pisatelj Jakob Alešovec pod naslovom „Kako sem se jaz likal”. Tudi za bogoslovce še tedaj ni bilo poskrbljeno kakor danes. Staro bogoslovje je bilo takrat .še skupaj za krško in lavantinsko škofijo (t. j. sedanja mariborska škofija). Tako so si morali vsled pomanjkanja prostora bogoslovci prvega in drugega letnika pomagati s stanovanjem v mestu, od koder so potem obiskovali predavanja v bogoslovju. V škocjanski župniji sta poleg svojčas v ..Nedelji” omenjenih duhovnikov, rojena Anton Millner in Jurij Miller. Prvi je u-mrl 1865 'kot župnik v št. Štefanu pri Velikovcu, Jurij Miller pa je umrl leta 1855 kot župnik v Mohličah. Oba sta brez nagrobnega spomenika. V slučajih, kjer je pokopanih več duhovnikov in so brez nagrobnega kamna, bi bil na mestu skupen nagrobnik, kakor n.pr.na Dejkšah in na Kneži. To bi bil zunanji izraz hvaležnosti do naših duhovnikov, od katerih je marsikateri vztrajal na samotnih župnijah kot zvesti dušni pastir do smrti. Gornja slika nam predstavlja rezilnik, fo je eden izmed številnih kmetijskih strojev v zalogi: Johan Lomšek, Št. Lipi Naročajte zato vse stroje le pri strokovnjaku v zalogi strojev Johan LOMŠEK, Št. Lipi p. Eberndorf I 0 1 0 1 Sirarna v VtTikovški mlekarni O mmm O mimi o —mm o — c Na letošnjem Koroškem velesejmu je večje število podjetij, ki razstavljajo kmetijske stroje. Vsem kmetovalcem priporočamo, da si te razstave ogledajo, da vidijo razne nove pridobitve kmetijske strojne tehnike. Predno pa se odločijo za nakup tega ali drugega stroja, moramo nujno vsem priporočati, naj si preje ogledajo še stalno razstavo kmetijskih strojev pri domačem podjetju Johan Lom-šek v St. I.ipšu pri Žitari vasi. Ako sc boste nato odločili in boste kupili potrebne kmetijske stroje pri podjetju Lomšek, bo to za vas velika prednost. Ako boste potrebovali kake nadomestne dele, ako bodo potrebna popravila, boste vse to najlažje in najbolj zanesljivo dobili pri domačem podjetju Lomšek. /ato vsem priporočamo, naj si ogledajo kmetijske stroje na Koroškem velesejmu, vendar pa naj se k nakupu odločijo šele, ko si bodo preje ogledali še stalno razstavo v St. Lipšu. Podjetja, ki razstavljajo na Koroškem velesejmu, so v glavnem tudi koroška podjetja, vendar pa vam je St. Lipš le bližji. Ko si boste ogledovali razstavo strojev, ne pozabite si pri tem ogledati krmoreznikov za napravo ensilaže. Kdor je imel priliko, da si je ogledal silos, kdor je celo že sam toliko napredoval, da si je zgradil silos, ta l>o vedel ceniti neprecenljive niti, ako nimate tudi krmoreznika za silosno krmo. Ako imate koruzo ali pa drugo krmo za polnjenje silosa, ne boste skoraj mogli shajati brez krmoreznika za silos. Zato vsem in vsakemu posebej priporočamo, da si ta krmorezilnik ogledate. Ako pa ga mogoče ne boste našli na razstavah kmetijskih strojev na Koroškem velesejmu, pojdite v št. Lipš. Tam boste na stalni razstavi kmetijskih strojev pri podjetju Lomšek našli tudi krmoreznik za silosno krmo (Silohacksler). Naj na kratko omenimo še, v zaokroženih številkah, koliko strojev je prodalo podjetje Lomšek v zadnjih letih. Te številke same že zelo zgovorno povedo, da imajo kmetje ires veliko zaupanje v to podjetje. Dobavilo pa je podjetje Lomšek: 60 krožnih žag, 100 parilnikov, 10 pralnih strojev, 20 se-paratorjev, 40 mlatilnic, 20 čistilnikov, 30 krmoreznikov za silos, 25 gnojničnih sodov, 20 ročnih gnojničnih črpalk, 30 strojnih črpalk, 20 reporez-nikov, 10 motornih kosilnic, 30 kosilnic za konjsko vprego, 30 strojnih grabelj, 10 obračalnikov za seno, 50 plugov, 10 bran, 50 kultivatorjev, 5 strojev za vsestransko uporabo, 5 trosilcev za umetni gnoj, 3 prenašalce sena, 10 žičnih vzpenjač, 5 jarmenih žag, 25 mlinov za drobir, 10 mlinov za moko, 50 šivalnih strojev, 400 bicikljov, 250 elektromotorjev. koristi te naprave. Vendar pa je silos težko napol- 10 dizel-motorjev in 20 benzinskih motorjev. KOROŠKI OD 6. AVGUSTA - SEJEM 1953 16. AVGUSTA 1953 DCor&ikemu Vejma o pozdrav! V zadnjih dveh letih se je celovška razstava razvila v Koroški sejem in preko tega v avstrijski lesni sejem. Kot župan starega trgovskega in prometnega mesta Beljaka čutim posebno srčno potrebo, da izrazim tej gospodarski ustanovi svoje čestitke k lepemu razvoju z željo, da bi Koroški sejem ne samo dobro potekel, marveč, da bi imel tudi popoln uspeh. Župan mesta Beljaka )aky-Beef”-a. NA KOROŠKEM SEJMU Kdor je doživel zadnji tržni dan na dunajskem tržišču St. Mara, kjer je bilo 10.746 svinj in le 1419 goved, ta je moral misliti, da govedo v preskrbi velemest z mesom sploh ne igra več bistvene vloge. Pri tem pa vemo vsi, da je igralo govedo v predvojnem času v preskrbi z mesom fxl ločil no vlogo. Poraba govejega mesa je padla v razmerju s časom okoli 1930. leta za polovico. Za vsakega gospodarstvenika se pri tem pojavi vprašanje, zakaj ta razvoj? Pred vojno je še igralo goveje meso, predvsem še meso pitanih volov, v mesni preskrbi tudi delavskih krogov v mestu pretežno važno vlogo. Danes je položaj pa v mestih tak, da med tednom pride le redko ali nikoli meso na mizo. Ob nedeljah pa si potrošniki želijo pečenke, to je eden izmed vzrokov, zakaj je potrošnja govejega mesa padla. So pa še drugi vzroki. Gospodinja v mestu računa danes tudi s časom ali pa mora s tem računati. Večinoma je gospodinja v mestu danes poklicno zaposlena in mora dobro razlikovati med jedili, ki potrebujejo za pripravo 45 minut ali pa dve ali celo tri ure. Ta velika časovna razlika pa se pojavi pri uporabi svinjskega ali govejega mesa. Pri tem seve igra tudi poraba kuriva veliko vlogo. Tudi pri tem je treba štediti. Pri pripravljanju pečenke potrati gospodinja pač mnogo manj kuriva kakor pri kuhanju mesa od starega goveda. Ker mora danes kmet, če sploh hoče gospodarsko obstati, do gotove mere igrati tudi trgovca, sc mora ozirati ravno na te pojave potrošnikov. V zadnjih tednih smo mogli točno zasledovati, da je tudi pri svinjah najmanjši presežek v dovozu na trg pomenil takojšnji padec cen. Mi moramo z. zmogljivostjo trga tako dolgo resno računati, dokler je kupna moč potrošnikov in sicer njihove mase tako slaba. Danes stojimo pred vprašanjem: Ali naj alpski kmetje gledajo, kako trg vedno bolj osvaja prašič na škodo našega goveda. Ali pa naj gremo pot, da bomo z našim govedom poleg mleka tudi z mesom držali na trgu in tako držali tudi svoje kmetije. Na govedo smo mi alpski kmetje navezani. To pozicijo držati s pitanjem volov, bi bilo abotno. Mi moramo pri govedu producirati meso, ki je sposobno za pečenje, kakor je to pri telečjem mesu in tudi pri svinjskem. Mednarodno imenujemo tako meso „Baby-Bcef” izgovori — bebi-bi£ — to pomeni dobesedno meso mladega goveda. So to mladi biki in telice, katere v starosti 12 do 16 mesecev tehtajo od 35«) do 600 kg. Cc torej go- vorimo o bebibif, tedaj menimo meso mladih pitanih goved. To pitanje mlade živine lahko takoj pričnemo, ko smo tele odstavili. Taka teleta lahko damo na pašo ali pa jih pitamo doma. Način sam bo zavisen od pogojev, ki so dani na do-tični kmetiji. Nekateri gospodarji so zagovarjali mnenje, da je tako pitanje možno samo pri gotovih živinskih pasmah. Z raznimi poizkusi pa so tudi pri nas dognali, da sadovi tega pitanja tudi pri domači živini ne zaostajajo za ameriškimi rezultati. Tako so na Salzburškem ugotovili za pinegavske bike, da je pri enakem pitanju bila dosežena z desetimi meseci teža 400 kg, pri 11. mesecih 500 kg, pri 12. mesecih 540 kg, pri 16. mesecih pa 700 kg. Pri telicah je znašala odgovarjajoča teža za 10 odst. manj. Od rojstva živali do dosežene teže 500 kg je dobila žival 550 litrov polnega mleka, 900 litrov posnetega mleka, 400 kg dodatnih krmil, 1000 kg sena in 300 kg pese. Seno so deloma nadomestili z zeleno krmo ali s silažo. Ker so tako pitana goveda dosegla na trgu ceno od 8.50 do 9.50 šilingov, se je izkazalo tako pitanje za rentabilno. Take poizkuse so izvedli na Solnograškem. Seve te solnograške rezultate ne moremo v polni meri prenesti na koroške razmere. Če pa bomo teletu nudili podobno množino mleka in že v drugem tednu poskusili z dobrim senom in dodatnimi krmili, bomo tudi pri nas dosegli s 5 meseci težo okoli 180 kg. Med pitanjem bomo dodatna krmila zvišali od 1.5 kg na 2.5 kg proti koncu pitanja. Ta dodatna krmila so predvsem oljnate tropine do 20 odst. in 80 odst. pa ječmenov, koruzen in ovsen zdrob. Seve tudi apno ni sol ne smeta manjkati. Pozimi pokla-damo 3 do 4 kg lucerne ali detelje, koruzno silažo, kolikor je požre in v drugi polovici pitanja 2 do 6 kg krompirja in pese. Kmetje, ki nimajo silaže, bodo to nadomestili s peso, repo in krompirjem. Če pa pitamo poleti, bomo pri istih dodatnih krmilih in dveh kilogramih sena živino ali pasli ali pa krmili z zeleno krmo. Važno pri vsem tem je, da v najkrajšem času dosežemo zaželeno težo, da živinče ohrani kvaliteto teleta. Bebibif bo ona vrsta mesa, ki bo govedu zopet priborila trg. Seve bo trajalo nekaj časa, da bomo mogli spraviti to vrsto mesa ali goved na trg. Tudi naše gospodinje se bodo morale šele učiti, da je poleg svinjske in telečje pečenke tudi še bebibif, KOROŠKI SEJEN 1953 Ham tm/a^umka je tukaj! INFORMACIJE in pesku ni e ledi NA RAZSTAVNEM PROSTORU ,»KMETIJSKE ZBORNICE" KOROŠKI VELESEJEM 1953 - CELOVEC STOJNICA V „GYMNASIUMZELT- KKRNTNERKCHE EIIEN- u.$TAHLWERK$-A.G. BOROVLJE - FERLACH IZVOZNI ODDELEK WIEN I. - FRIEDRICHSTRASSE 4 VLEČENA ŽICA, ŽIC NIKI VSEH VRST IZDELKI IZ ŽICE PREČI Z IJS KO ORODJE REZILA ZA VIJAKE REZKAC1 V NORMALNI IN POSEBNI IZDELAVI PREBIJALA, REZI IN MODELI ZA STISKANJE NA DVORIŠČU TRGOVSKE AKADEMIJE ki v pripravah ne zahteva več časa in je ravno tako okusno. Tudi tu bo treba še pouka in razlaganja in tudi propagande. Seve se bo morala ta kvaliteta goveda označiti že v klavnici, da se bo gospodinja takoj pri nakupu mesa tudi mogla orientirati. Seve se pri teh razmotrivanjih pojavi takoj vprašanje, kaj s pašniki, kjer sc sedaj poleti pasejo voli. Na to vprašanje moremo in moramo odgovoriti le, da bo pač treba gojiti več telic. Ne smemo prezreti, da se je moralo kmetijstvo že večkrat v tem pogledu preusmeriti. Proizvodnjo špeharic smo morali opustiti, ker jih pač trg ni za- hteval in ne kupil in smo morali producirati mesne prašiče. Pri tem smo pa tudi ugotovili, da dosežemo prirastek enega kilograma mesa z manj krme kakor enega kilograma Špeha. Živinska mast pa je danes še manj interesantna, ker jo prodajajo po 1.20 šil. za izdelovanje sveč. Na drugi strani bo tudi vsak kmet uvidel, da je pospešen obrat, ki se časovno skrči od petih let na poldrugo leto, donosnejši. Pri tem novem gledanju bomo govedo pitali doma in ne bomo prodajali volov za pitanje raznim pivovarnam in drugim. Karnt. Landes-Brandschaden-Versicherungsanstait (Koroška deželna zavarovalnica za škodo po ognju) Celovec - Klagenlurt, Aiter Platz 30 Brzojavi: Kalabrand Uslan. 1899 po koroškem deželnem zboru Tel.: 18-46, 18.47 Deželna zveza kmetijskih zadrug na Koroškem r. zadruga z o. z. STROJNI ODDELEK Celovec-Klagenfurt, Schlachthofstr. 17. Tel. 31-20 in 31-21 in vse kmetijske blagovne zadruge Za časa koroškega sejma od 6. do 16. avgusta 1953 bomo na dvorišču Trgovske akademije v Celovcu, Kumpfgasse imeli POSEBNO RAZSTAVO POLJEDELSKIH STROJEV iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiumiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiii Na razstavi boste videli avstrijski kombiniran stroj za košnjo in mlačvo ,,Aquila 1250 R” s stiskalnico za slamo firme Epple-Buxbaum-Werke A. G. Razstava za različne poljedelske stroje bo otvorjena istočasno v novih prostorih v Schlachtstr. 17 Kot oficielno zastopstvo za protlajo in oskrbo Steyr-traktorjev se priporočamo pri nakupu novih traktorjev Za popravo traktorjev priporočamo svoje dobro opremljene delavnice s strokovnim osobjem in opozarjamo na svojo bogato zalogo nadomestnih delov. ; ZGORNJE KOROŠKA MLEKARNA V BELJAKU zadruga z o. z. Naprave za pasteriziranje mleka v Zgornje koroški mlekarni v Beljaku Ko so sc leta 1926 pojavile po prvi svetovni vojni prve težave pri vnovčevanju mleka, so se kmetje iz okrajev Beljak, Trg-Feldkirchen in Šmohor združili v kmetijski zadrugi. Nastala je mlekarska zadruga z omejeno zavezo. Ta zadruga si je nadela nalogo, da zagotovi kmetom imenovanih okrajev odkup mleka. Iz najmanjših pofetkov je nastalo v Beljaku poslopje za obrat zadruge, ki more danes dnevno predelati 40.000 litrov mleka. Poleg tega centralnega obrata sta nastali v Trgu in Šmohorju podružnici, da tako zadruga lažje ustreza krajevnim potrebam. Zgornje koroška mlekarska zadruga šteje danes 3000 članov. V tej zvezi opozarjamo kmete prav posebno v okrajih Beljak-okolica in Šmohor, da naj se včlanijo v mlekarsko zadrugo. Cene mesni živini so močno padle in je tako kmet vedno bolj in bolj prisiljen, da obrača vso svojo pozornost na mlekarstvo. Tako seve tudi dovoz mleka v mlekarne vedno bolj narašča. Kljub vsemu pa Zgornje koroška mlekarska zadruga nima do sedaj nobenih težav pri prodaji mleka in mlečnih izdelkov. Če pa bi se v tem oziru pojavile težave, mlekarska zadruga mleka ne bo več mogla odjemati od nečlanov, ki bodo ravno za ta slučaj hudo prizadeti. Naloga tega članka je, da kmete na te okoliščine posebno opozorimo in jih vabimo, da pristopijo pravočasno k zadrugi. Bcljaška mlekarna razpolaga z modernimi stroji in tehničnimi napravami, ki omogočajo absolutno higiensko ravnanje z mlekom in mlečnimi izdelki. Hladilne naprave in hladilna skladišča varujejo mleko in maslo pred vsako škodo. Sirarna je tako urejena, da lahko dnevno predela 12.000 kg mleka. Da sc omogoči redno zbiranje in dovažanje mleka, ima mlekarska zadruga v vseh treh okrajih 150 zbirališč, kjer oddajajo kmetje svoje mleko. Redni program mlekarske zadruge v Beljaku je izdelava pasteriziranega mleka, sladke in kisle smetane, izdelava najfinejšega svežega masla ter sira. Pred letom 1938 je beljaška mlekarna izvažala velike množine sira v tedanjo Nemčijo in tudi v Anglijo. Izvoz pa bo v slučaju večje produkcije mleka zopet važno vprašanje. Načelnik mlekarske zadruge v Beljaku je sedaj g. ekonomski svetnik VVinkler iz Kammcring-a pri Paterni-onu. Zadrugo pa vodi g. direktor dr. Paula. V zadnjih letih so zadrugo močno preuredili in zadruga zaposluje sedaj nad 50 nastavljencev in delavcev. V Beljaku samem ima mlekarna 36 prodajalnic. Danes si kmetijstva brez mlekarn niti predstavljati ne moremo več. Spominjamo pa se še vsi, kako so kmetje težko spravili mleko v denar. Okolica mesta je prinašala mleko dnevno svojim odjemalcem v mesto. Oddaljenejši kmetje pa so mleko predelovali v maslo boljše ali slabše kakovosti in ga tedensko nosili na trg bližnjega mesta. Tako se je zgodilo v Beljaku, podobno v Celovcu in drugod. Pri današnjem pomanjkanju delovnih moči v kmetijstvu bi bil ta način vnovčevanja mleka nemogoč. Na podlagi naših podatkov v pogledu prodajaln mleka v Beljaku razvidimo pomen Zgornje koroške mlekarne za Beljak. Poleg tega pa zaposluje mlekarna nad 50 delavcev in nastavljencev, ki si služijo tam svoj kruh. Tako je Zgornje koroška mlekarna zn Beljak in okolico precejšnje gospodarsko podjetje. Stremljenje Zgornje koroške mlekarne gre za tem, da zagotovi producentom odkup mleka in posreduje konzumentom prvovrstno blago tako v mleku kakor v mlečnih produktih. S tem svojim delom povezuje mlekarna podeželje z mestom. Že danes je Zgornje koroška mlekarska zadruga z o. z. v Beljaku za vse tri okraje važen gospodarski činitclj in gotovo bo v bodočnosti pomen zadruge še naraščal, ker bo le zadruga mogla v času gospodarske krize res pomagati kmetom. V času pomanjkanja kmetijskih pridelkov je ta lahko prodati, saj pridejo kupci v takih časih tudi sami na kmetov dom. Danes pa je že treba kupce iskati. Te pa težko najde in išče pasameznik, te more dobiti le organizacija, to pa je za vnovčeva-nje mleka mlekarska zadruga. VELIKOVSKA | r. zadruga z o. z. | MLEKARNA Vclikovško mlekarno so ustanovili leta 1940. Velik okoliš je sant po sebi že ustvarjal potrebo po centralni mlekarni. V velikovškem okolišu je 10.400 krav. Sedemdeset odstotkov vsega mlečnega donosa oddajajo v mlekarno. Vsekakor pa je še 3000 krav, ki so v krajih, ki do danes še niso zajeti, da torej oddaja mleka ni možna. To so predvsem kraji okoli Djekš in okoli Železne Kaple. Dnevna produkcija mleka znaša povprečno 13.000 litrov od približno 7.000 krav. Nad 2.400 kmetij oddaja mleko velikovški mlekarni. Vclikovška mlekarna je v nasprotju z Zgornje koroško in Spodnje koroško mlekarno izrazito podeželska mlekarna, to se pravi, da mleko predvsem predeluje. Neposredna prodaja svežega mleka dosega komaj osem odstotkov, znaša torej v celoti ko- maj 1.000 litrov dnevno. Vse ostalo mleko morajo predelati v maslo in sir. Zaradi prevelike proizvodnje sira se kmetom priporoča, da vzamejo vsaj del posnetega mleka nazaj. To na splošno kmetje tudi radi storijo, ker potrebujejo posneto mleko za pitanje svinj. Velikov-Ška ndekarna razpolaga s tehničnimi napravami, da bi lahko predelala dnevno 2.400 litrov mleka v sir. Sicer bi bila možnost dana, da bi predelali v sir še večje množine mleka, vendar manjkajo potrebna skladišča. Radi tega se je odbor mlekarne odločil, tla podere del starega poslopja, ki ga je šele sedaj kupil, in pri tej priliki bodo napravljeni tudi vsi potrebni prostori. Dela so sedaj v polnem teku. Torej bo vclikovška mlekarna tudi produkcijo sira v doglednem času povečala. Predelava mleka v maslo pa je v velikovški mlekarni neomejena. Brez vseh težav bi dnevno lahko Ta kiosk predstavlja enega prvih te vrste, kakor bi jih morali pri nas imeti v vseh letoviških krajih, pa tudi ob važnejših prometnih središčih. V takih malih prodajalnicah mleka bi dobili potniki, pa tudi delavci, uslužbenci in tudi otroci, ki se vozijo v šolo, tečno in zdravo pijačo. Ko so pred pol letom ustanovili na Bavarskem v Nemčiji podobne prodajalnice mleka, se je povečala potrošnja mleka in mlečnih izdelkov v do-tičnih okoliših vsaj za sto odstotkov. Te prodajalnice bi bile zato tudi pri nas velikega pomena pri predvidevanem povečanju proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov in bi bile zato v veliko korist m; samo potrošnikom, marveč tudi kmetom samim. Mlečni kior.k Velikovške mlekarne ob Klopinjskem jezeru. Maslarna z zorilcem smetane in s pinjo predelali 20.000 litrov mleka v maslo. Pinja za maslo ima vsebino 4.000 litrov. V enem samem procesu je mogoče predelati in obdelati 1.600 litrov smetane. Tudi na tem polju je po končani dograditvi novih prostorov pričakovati povišanje zmogljivosti. Načelnik velikovške mlekarne je v i š. v 1 a d n i svetnik g. inž. M a i e r h o f c r , ki je bil tudi že pri ustanovitvi udeležen. Razvoj mlekarne kaže, da je pot pravilna. Vodstvo obrata pa je v rokah g. G ottfrieda S t e i n w e n d e r - j a , ki vodi tudi kmetijsko zadrugo in zadružno žganjarno v Velikovcu. Gospod Steinvvender vodi imenovane gospodarske ustanove že od leta 1942 in je tekom teh 11 let za razvoj teh strok kmetijstva uspešno deloval. Za povečanje potrošnje mleka je odbor velikovške mlekarne sklenil, da postavi ob Klopinjskem jezeru prodajalno za mleko. To prodajalno so medtem že odprli in prinašamo v današnji številki tudi sliko proelajalne. Ta prodajalna oddaja sedaj dnevno 300 litrov mleka in se je za njo trudil posebno predsednik nadzornega odbora g. M i h a Kačnik, p. d. Joger v Skoči janu. On je kot odbornik škocijanske občine in kot načelnik nadzornega odbora imel vso skrb, da se prodajalna ob Klopinjskem jezeru hitro uresniči. G. Kačnik a smo še posebej vprašali, kake namene ta prodajalna zasleduje. G. Kačnik je pri tem naglasil, da se s prodajalno ob jezeru potrošnja mleka predvsem od strani letoviščarjev poveča, in da so tudi gostilničarji prisiljeni, da imajo za svoje goste mleko na razpolago. Poleg mleka ljudje tam radi kupujejo tudi sir, skuto in druge izdelke. Tudi domačini sc deloma poslužujejo te prodajalne. G. Kačnik je pri tem razgovoru tudi odločno zastopal mnenje, da pridelava svežega masla v lastni režiji ni rentabilna, marveč je gospodarsko gledano l>olj koristno, mleko oddati in kot oddajale«: mleka kupiti v mlekarni maslo po znižani ceni. Oddaja mleka je za kmeta gospodarska nujnost, ker mora danes računati z izkupičkom iz mleka in to se bo izkazalo še bolj nujno, ko bo produkcija mleka tako narasla, da se ga ne bomo mogli znebiti in ga sveč tudi mlekarna ne bo mogla jemati, če ga ji sedaj ne damo. G. Kačnik je opozoril na možnost, da bi vključili v mlekarno tudi tiste kmete, ki radi svoje neugodne lege danes mleka še ne oddajajo. Pri tem je omenil Št. Vid v Podjuni kot en primer. Potrebno pa je, da bi kmetje napovedali množino mleka, katero bodo mogli tekom leta oddati in na podlagi tega seznama bi se mlekarna potrudila, da odvzema kmetom mleko. Take podatke bi morali kmetje zbrati v okviru posameznih vasi in jih javiti mlekarni v Velikovcu. Rešitev tega vprašanja pač ne bo tlrugačc možna, kakor da vzame na vsaki vasi to delo kak kmet v roke in izvede popisovanje množine mleka, s katerim bi mogla mlekarna računati. Seve sc pri tem razume, da to ne velja le za Št. Vid v Podjuni, marveč tudi za druge prizadete kraje. Tako gospodarsko sodelovanje je izraz zdrave vaške skupnosti. Imenovane tri gos|M>darskc ustanove so tudi v svojem delu tesno medsebojno povezane, ker je tudi vodstvo v istih rokah. Želeti bi bilo, da bi gospodarske ustanove v j>odvig vsega kmetijstva svoje delo uspešno nadaljevale. SPODNJE KOROŠKA MLEKARNA V CELOVCU Zadrugo so ustanovili začetkom leta 1928 kot zasebno mlekarno pod imenom „Osterwitz”. Takratni njen lastnik je bil današnji poslovodja inž. Oskar Rainer. Načelnik novoustanovljene zadruge je bil pred kratkim umrli ekonomski svetnik Herman Gruber starejši, ki je načeljeval podjetju prvih deset let, dokler se ni moral v marcu leta 1938 s celotnim dotedanjim vodstvom umakniti novoimenovani upravi s komisarjem na čelu. Novo zadružno podjetje si je takrat pridobilo v trgovanju že velik del celovškega trga, kjer so do tedaj prevladovale tri mlekarne. To je dokaz, da je bila mlekarna zdravo trgovsko podjetje, ki je dobilo v letu 1937 skupno že 7.2 milijona litrov mleka. Imelo je nadalje deset podružnic v Celovcu, več pa tudi na podeželju in pa podružnico s 3000 litrov dnevne potrošnje mleka v št. Vidu ob Cdrni ter drugo z dnevno količino potrošnje 4000 litrov mleka na Dunaju. Po vojni je ostal zadrugi od vsega omenjenega premoženja samo še osrednji obrat, ki pa je bil do 65 odst. uničen zaradi bombardiranja. Tudi podružnice na podeželju so samo deloma poslovale. Vseh deset poslovalnic v Celovcu, kakor tudi podružnici v Št. Vidu in na Dunaju, je prenehalo s poslovanjem. Kazen tega je zelo narasla vsota dolgov. Aprila leta 1946 je prevzel načelstvo zadruge Kristijan Adlassnig. Skupnemu napornemu delu funkcionarjev odbora zadruge in vestnosti nameščencev ter delavcev se je posrečilo podjetje iz lastne moči spet obnoviti in plačati dolgove. Danes ima zadruga spet dvajset lastnih poslovalnic v Celovcu, medtem ko leta 1945 ni bilo v celem mestu niti ene same poslovalnice. V mesecu juliju letos je dobila mlekar- R. ZADRUGA Z O. ZAVEZO I na približno en milijon litrov mleka, kar je zagotovilo brezhibno preskrbo z mlekom približno 66.000 prebivalcev glavnega mesta. Državnemu izravnalnemu skladu je plačala Spodnje koroška mlekarna v času od 15. julija do 31. decembra 1953 skupno 5, 148.000 šilingov na prispevkih, medtem ko je znašal celotni prispevek v vseh šesterih koroških mlekarnah, vključno Spodnjo koroško mlekarno, v istem času mlekarskemu skladu 6, 718.000 šilingov. Te velike dajatve celovške mlekarske zadruge za avstrijsko mlekarstvo moramo posebej poudariti, ker je kljub temu mlekarna vsem članom čim boljše vnovčila dobavljeno mleko. Za dostavljanje in zbiranje mleka ima zadruga 12 lastnih tovornih avtomobilov. Ti prevzemajo istočasno tudi zbiranje jajc. Kljub večletnim prizadevanjem doslej zadruga še ni mogla doseči vrnitve svoje poslovalnice ob postajališču cestne železnice ob Vrbskem jezeru. Tam so dobivali pred vojno skozi deset let vsi sloji prebivalstva, zlasti pa otroci, ob vsakem času dobro in ceneno mleko. Zato bi bilo primerno, da merodajne oblasti posvetijo več pozornosti pospeševanju ljudskega zdravja na tem, v poletnem času tako obiskanem križišču ob Vrbskem jezeru. Občni zbor Spodnje koroške mlekarne je dne 30. maja 1953 ob priliki 25-letnice obstoja mlekarne s tem poudaril zasluge odgovornih mož in njih sodelavcev, da jih je ponovno izvolil za funkcionarje zadruge. Enotnost in strnjenost članov sta najboljše jamstvo za nadaljnji uspešen razvoj tega, narodno gospodarsko tako dragocenega podjetja, v korist domačega kmetijstva in mestnega prebivalstva. Pogled na Spodnje koroško mlekarno. (Slika v sredi zgoraj) Štirje mlečni tanki, vsak po 10.000 litrov. (Slika na levi) Prevzemanje mleka — Obratovalnica v Spodnje koroški mlekarni. (Slika na desni) hm štogetp! MODROCfi 3 delni, 90x19« veliki, črtast gradi z Alfa polnjen § 249.— Platneni gradi s la afrikom polnjen š 279.-Isti s podlogo vate S 320.— KOVTRI (prešite odeje), na roko šivani, veliki, trpežno blago, dvobarvni Š 135.— S klotom na obeh straneh, belo vato š 175.— Kovtri iz svilenega brokata že za Š 239.— POSTELJNO PERJE za kg Za vzglavnike š 28.—; 33.60; 23.80 Perje za blazine (pernice) čisto belo š 58.80 Pol-puh, najfinejši Š 89.60 BLAZINE iz neprodušnega inleta 60x80 cm z 1 in pol kg perja polnjene 68.50; 83,30; 59.80 MOLINO - 90 cm širok, beljen mir. po š 6.90 160 cm širok, močno tkan š 17.90 Od 10. avgusta velika RAZPRODAJA! Na poletne stvari, kopalne potrebščine in ostanke pri perilu, pleteninah in trikotaži 10 do 500[o popusta! KRISCHKE & CO. Celovcc-KIagenfurt, S.-Maistrasse 3 in Neuer Platz 12 Koroški sejem gimnazija soba št. 27. HARMONIKE IN AKORDEONI Novoproizvodnja vseh vrst. Vsa popravila. Vsi sestavni deli. R. NOVAK Cenik brezplačen. Razpošilja na vse strani. CELOVEC, Ebentaler Strasse 7. UMETNI MLIN TRGOVSKI MLIN FRANC RAUTER MELAJA ZA PLAČILO trgovina z mešanim blagom Josef Perkonig ŠT. JAKOB V ROŽU podružnica Podrožčica Trdnjaves pri Celovcu Hortcndorf bei Klagenfurt nudi odjemalcem vsakovrstno kakovostno blago cAL&is e ST. VID N A GLINI S T. VEIT/ G L A N, G L A N G A S S E Izdelava in prodaja vseh vrst ščeti, čopičev in metel za dom, obrt in industrijo USTANOVLJENO 1607 SCHLEPPE- PIVOVARNA U. GROMMER" Klagenfurt—Celovec in Podgora—Unterbergen Vsi /eef* nadomestni deti so na zalogi in takoj dostavljivi. Vsa popcavila izvršimo takoj in poceni AUTOHAUS KAPOSI CELOVEC - KLAGENFURT VillacherStra6e51 Vmm Skmet UMETNI MLIN Vetilcat/ec -{/olkeanacltt Koroška — Telefon 64 ... OBNOVA OOiPODARflVI na lužnem Koroškem Prireditev Koroškega velesejma nam nudi priliko, da omenimo v kratkem obnovo gospodarstva na južnem Koroškem. Pri tem upoštevamo dejavnost javne uprave kakor tudi privatno iniciativo. Zaradi pomanjkanja gradbenega materiala je med vojno na južnem Koroškem takorekoč vsako gradbeno delo počivalo. Komaj da so za silo vzdrževali javne zgradbe in ceste, pa še to predvsem tam, kjer je bilo to strategično vojaškega pomena in v kolikor so to torej narekovale vojne potrebe. Zadnja leta vojne pa so ravno srednji in južni del Koroške težko prizadela. Zaradi bombardiranja Celovca in Beljaka je bilo porušenih ali težje poškodovanih veliko hiš, kar je povzročilo izredno pomanjkanje stanovanj. Južna Koroška sicer po bombnih napadih ni bila težje prizadeta, zato pa je bila toliko večja škoda, ki ji jo je prizadejal umik nemške vojske spomladi leta 1945. Razen tega pa so ravno slovenski kmetje med vojnimi leti zelo malo gradili. Saj so bili deloma izseljeni, oni pa, ki so bili doma, niso od takratnih oblasti dobili potrebnega gradbenega materiala. Zaradi dolgotrajne vojne so sc začeli kazati znaki razpadanja na obstoječih gradbah in |>ovsod se je čutila velika potreba po novih stavbah. Tudi v prvih povojnih letih je bilo še težko začeti z večjo Tu moramo omeniti predvsem gradbeno podjetje stavbnega mojstra Franca Gomernika iz Sinče vasi. To podjetje je v zadnjih letih mnogo gradilo v okoliših Globasnice, Sinče vasi, Štebna pri Pliberku in Šmihela, v zadnjem času pa tudi v najjužnejših delih Koroške, na Obirskem in v Kortah. Stavbeno podjetje Gomernik je v zadnjih letih izvršilo veliko stavbenih del, vsa pa z veliko točnostjo in solidnostjo. Marsikdo bo pri tem mogoče vprašal, zakaj je ravno podjetje Gomernik dobivalo v zadnjih letih toliko naročit Razlog je pač v tem, ker je to podjetje zaračunalo vsa izvršena gradbena dela izredno zmerno. Razen tega pa je že splošno znano, da zaposluje podjetje Gomernik le take delavce, ki se odlikujejo po svojem odličnem in skrbnem delu. Od številnih zgradb, ki jih je dovršilo podjetje Gomernik, naj omenimo stavbo ljudske šole v Globasnici, skladišče kmetijskih strojev in stanovanjsko hišo podjetja Johan Lomšek v Št. Lipšu, novo stanovanjsko hišo pri Smrtniku v Kartah, novi hlev družine Božič, p. d. Pratnckar v Večni vasi, nadalje razna gradbena dela po naročilu župnega urada v škocijanu in Kamcnu ter dekanijskega urada v I)o-brli vasi. Med drugimi stavbenimi podjetji, ki so v zad- Mnogo je bilo na novo zgrajenega tudi v okolici Železne Kaple. Pri tem moramo omeniti predvsem dvoje javnih stavb, in sicer novo stavbo ljudske šole na Obirskem in pa poslopje glavne šole v Železni Kapli. Večino gradbenih del v Železni Kapli, na Obirskem, v Kortah itd. je izvršilo gradbeno podjetje Kavellar. Ustavimo se še za trenutek v Podjuni, omeniti moramo še saniranje temeljev dravskega mosta pri Labodu. Most je sedaj popolnoma obnovljen in spet sposoben za vsak promet. — Omeniti moramo nadalje dravski most pri Tinjah, ki vzpostavlja zelo važno cestno zvezo na vse strani. Napredujejo tudi dela pri zgraditvi železniškega dravskega mosta pri Tinjah in upati smemo, da bodo ta dela še hitreje napredovala in bo tako tudi ta most v kratkem gotov. Saj je glavno delo, to je temelj v stebrih, že gotov. — Cestni dravski most pri Tinjah je v glavnem delu gradbenega podjetja Hitz & Co. in pa gradbenega podjetja Friedl iz Celovca. Most je izredno moderno urejen in bo gotovo še po desetletjih lepo spričevalo omenjenih gradbenih podjetij. Pri tem, ko so gradili nov most, so asfaltirali tudi odsek ceste od vasi Tinje pa do mesta in še preko. Razen tega pa so zgradili tudi popolnoma novo cesto. Ko že govorimo o tem mostu, naj omenimo še slovesnost blagoslovitve tega mosta. Vsa svečanost ob blagoslovitvi je bila popolnoma v nemškem okviru, četudi je bila večina udeležencev iz okoliških vasi. Nikdo pa ne dvomi, da so domačini iz Tinj, Kamena, Št. Vida v Podjuni, Škocijana in še iz dingih bližnjih krajev Slovenci. In vendar je bilo vse nemško pri cerkveni blagoslovitvi in pri prevzemu mosta po zastopnikih dežele. O šolskih stavbah v južnem delu dežele je podrobno poročilo v Mohorjevem koledarju za leto 1953 in zato ne bomo o teh šolskih stavbah, ki so hile v zadnjih letih zgrajene, še enkrat poročali. Po zasebni podjetnosti obrtnikov so bili obnovljeni, deloma pa tudi na novo zgrajeni, v velikem številu poslovni prostori obrtnikov v Rožu, Zilji in Podjuni. Tako dobimo v Pliberku, Železni Kapli in v Velikovcu, pa tudi v Borovljah, v Podkloštru in v Šmohorju zelo lepe in moderno urejene nove ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA in vzidavo OKLOPNIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248 gradbeno delavnostjo, ker je manjkalo potrebnega materiala. Kljub temu pa se je razumnim gospodarstvenikom, zlasti pa kmetom, posrečilo z raznimi zvezami tudi takrat priti vsaj delno do potrebnega gradbenega materiala. Polagoma pa sc je legalizirala pot, kako priti do potrebnega materiala in polagoma je tudi dobava tega postala le vprašanje denarja. Ker pa je v letih 1948—1950 bilo povpraševanje po kmetijskih pridelkih še zelo veliko, so bili tudi dohodki kmetijstva še razmeroma dobri. To pa je v veliki meri vplivalo na poživitev gradbene delavnosti na podeželju. Razen tega so imeli kmetje — kakor tudi še danes — na razpolago večje ali manjše zaloge lesa v svojih gozdovih in prodaja lesa je pripomogla marsikje do obnove starih iu dozidave ali pozidave novih poslopij. V naslednjih letih po letu 1950 je nastalo zato v Podjuni in po Rožu razmeroma veliko novih stavb. Pri gradnji novih stavb so se zlasti odlikovala gradbena podjetja, ki so si s svojim solidnim delom pridobila dobro ime v najtežjih in najslabših letih. JOSEF ^ternit' MAVERBRUGGER MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM Celovec-Klagenfurt-West, Prin/.-Eugen-Str. 3, tel.42-76 Lasten kamnolom Im/edba i/sd% ztcešniU det oobrla ves Slatine O štOžbo, GOliM^ OBistricav.R. op^jjubetjoBajdiše Slovenji Plajberk oSele Košut0 A Obir Korte LjibeliČBOp ORinkote Oeoijigrob^'\-r Blato O ^Mnčajfves (Ebemkrf) šmjhet (Binbm)^m/ ORikarjoves ° o Ubučel o Globasnico as,nuJ Žlfora ves f Peca Železna Kaph *£/•*■** © . i (etsenkappet) jf •/' - 3 . Triglav Stol Ljubelj ^ ^ ^ U G O S Merilo: 1 :2,000.000 Ojstrica planjava a. 'Grintovec * * s ke Alpe tiamn r nem Korc^kem posebno vprašanje. Res je, da imamo tu poleg deželnih tudi državne ceste. S tem pa še ni rečeno, da bi bile te državne ceste kaj boljše vzdrževane kakor pa deželne ali okrajne. Promet na cestah v tem delu dežele je izredno velik. To je bilo predvideno že pri gradnjah teh cest in zato je tudi temelj teh cest večinoma zelo dober. Toda to še ni zadosti, te ceste bi bilo tudi treba zadosti in primemo oskrbovati in vzdrževati. Zato upamo, da bodo letos dokončana vsaj ona dela, ki so predvidena in začeta. Tako naj bi letos obnovilo podjetje S t u a g del ceste od škofjega dvora (Pischel-dorf) do št. Lipša. Preurejena pa bo tudi zvezna cesta med šents iško in velikovško cesto. JAVNA DF,LA NA JUŽNEM KOROŠKEM V načrtu je, da bo znatno izboljšana kapelska cesta, ki naj bi dobila na odseku med Sinčo vasjo in Dobrlo vasjo asfaltno oblogo. Ravno tako je bil že tlakovan, oziroma asfaltiran oni odsek ceste iz Dobrle vasi proti Labudu, ki vodi skozi Šmihel in Se deloma naprej proti Pliberku. Ta dela je izvršilo gradbeno podjetje Stuag in sicer filialno vodstvo tega podjetja v Velikovcu. Delo je izvršeno zelo solidno, lepo in v izredno kratkem času. Ravno ob tej cesti pa je potrebno izvršiti še veliko število zelo nujnih izboljšav in preureditev, ki naravnost kričijo po tem. Tako še vedno ni tlakovana oziroma asfaltirana cesta od Sinčc vasi do Pliberka. To delo je izvršeno samo na posameznih odsekih te ceste. Tako ni n. pr. asfalta na odseku pred Štebnom in na odseku za štebnom. Bil pa bi res že skrajni čas, da bi država dala na razpolago zadostna sredstva za ureditev te in drugih cest. Razen tega pa bi bilo pravilno, da bi bila poverjena dela na teh cestah samo onim gradbenim podjetjem, ki zaposlujejo samo ali pa vsaj prvenstveno domače prebivalstvo, kakor moramo to pohvalno omeniti pri gradbenem podjetju Stuag. Stolp cerkve v Šmihelu pri Pliberku Delavci tt. Mayer-brugger iz Celovca pritrjujejo na stolpu nov križ in kroglo Max C/otz EKSPORT LESA Žaga, skcbljarna tvornica zabojev BISTRICA V ROŽU Telefon 3 Kupuje bukov in iglast okrogli les po najvišjih cenah Vzdrževanje in obnova državnih cest je predvidena za leto 1953 v večjem obsegu in bomo o teh delih svoječasno poročali. Že samo vzdrževanje cest zahteva velike izdatke in mnogo strokovnega znanja. Pri tem sc je v letih po letu 1954 izkazalo zlasti podjetje Stuag, in pri tem spet filialno vodstvo tega podjetja v Velikovcu. To je izvedlo med drugim tudi obnovo državne ceste od Velikovca v Celovec, od Velikovca proti škocijanu do Sinče vasi in pa cesto od Velikovca preko Grebinja v G raz. Ko smo tako omenili državne ceste, moramo zapisati nekaj besed še o deželnih cestah. Dela na deželnih cestah, ki jih omogoča s svojimi sredstvi večinoma dežela sama, niso takega obsega kakor dela na državnih cestah. Zato pa niso nič manj važna. Predvsem naj omenimo cesto od Vrbe proti Bačani, kjer so dela pod vodstvom podjetja Rapatz iz Celovca že v polnem teku. Tinjska cesta je dobila lansko leto na odseku med kamenskim mostom in Tinjami betonirano cestišče. Na hodiški cesti nadaljujejo z izgradnjo in izdelavo cestišča. Ta dela izvaja v glavnem podjetje Kunze’s Wtwe. iz Beljaka to podjetje je v hodiškem okolišu izvršilo že mnogo gradbenih del. Na odseku med dravskim mostom in škocijanom so predvidene izboljšave in preložitve na odseku ceste severno od škocijana. Tudi takozvana razgledna cesta bo pri nameravani obnovi znatno izboljšana. Predvsem naj bi dobil izboljšano cestišče odsek te ceste od Kotmare vasi do Žoprač. Tudi ta dela izvršuje podjetje Kun-ze’s Wtwe. iz Beljaka. Na deželnih cestah pa niso potrebne samo izboljšave, potrebne so tudi varstvene ureditve, ki naj zaščitijo ceste pred plazovi in poplavami. V teku teh popravil in preureditev je bilo na novo zgra- jenih na obirsko-koroškl cesti iz Železne Kaple skozi romantične Korške peči več opornih zidov, ki so bili vsled neurij v zadnjem letu močno pokvarjeni in deloma porušeni. * Pri gradbeni obnovi južne Koroške pa niso bila važna samo stavbena dela, velikega pomena so bila tudi tesarska in mizarska dela. Med tesarskimi podjetji bomo nekatera omenili. Tu je predvsem podjetje Ignac Koren iz Dvora pri Pliberku, ki je izvršilo v veliko zadovoljstvo vseh naročnikov predvsem številna dela pri zasebnih stavbah. S svojim solidnim delom pa se je podjetje Ignaca Korena izkazalo tudi pri prevzemu tesarskih del na številnih cerkvah. Od javnih zgradb, pri katerih je bilo udeleženo podjetje Koren, pa omenimo zgradbo ljudske šole v Globasnici. Poleg podjetja Koren moramo omeniti med tesarskimi podjetji posebej še podjetje Peter Walder iz Celovca. Pri številnih stavbah v Rožu je izvršilo tesarska dela podjetje Walder. Od javnih stavb omenimo ljudsko šolo v Zg. Kotu v Selah, kjer je prevzelo omenjeno podjetje tesarska dela. — Med tesarskimi podjetji omenjamo še podjetje Luschnig iz škocijana v Podjuni. — Nadalje je izvršilo tesarska dela pri številnih zasebnih stavbah podjetje Friderich Klaura iz Železne Kaple. Od javnih stavb pa je sodelovalo s tesarskimi deli to podjetje pri zgradbi ljudske šole na Obirskem. — Nadalje ne smemo pozabiti omeniti podjetja Štefana Potočnik-aiz Pliberka in podjetja G1 a -w a r iz Libuč pri Pliberku. Podjetje Glavvar je udeleženo s svojimi tesarskimi deli pri zasebnih stavbah pa tudi pri javnih zgradbah. LESNA TRGOVINA -ŽAGA - EXP0RT FRANC Jllertel Kupim iglasti les, tudi stoječ specialiteta: Trami uso Trieste Brnca pri Beljaku Fiirnitz bei Villach Nova stanovanjska hiša organista v Šmihelu pri Pliberku. napravo z visoko napetostjo in transformatorsko postajo. V tem okolišu je izvršilo podjetje Hollauf tudi vsa instalacijska dela. Tudi v ruški občini so bila izvršena v zadnjih letih večja elektrifikacijska dela. Ta dela je izvršilo podjetje Matzi iz št. Pavla v Labudski dolini poleg že omenjenega podjetja Hollauf. Na Radišah pa je izvršilo elektrifikacijska dela podjetje Ganz — ing. F. Dullnig iz Celovca. Ko govorilno o elektrifikaciji, naj omenimo kot instalacijska podjetja še sledeča: Ing. Czcrnowsky iz Celovca, Elektro-Netek, ing. VVilfan iz Celovca. Hawli-t s c h c k iz Borovelj, Hollauf iz Pliberka, Elektro — Leo Fluch iz Grebinja, Elektro-H a a s in tvrdka S i u t z iz Celovca. Za vsako poslopje so izredne važnosti krovska dela, saj dobro izvedena krovska dela morejo prihraniti velike stroške pri vzdrževanju poslopij v prihodnjih letih. Med krovskimi podjetji moramo omeniti v prvi vrsti podjetje Maycrbrugger iz Celovca. To podjetje je izvršilo številna obnovitvena krovska dela pri številnih cerkvah na južnem Koroškem, prevzelo in v splošno zadovoljstvo izvršilo pa je to podjetje tudi krovska dela pri številnih novih zgradbah, tako privatnih kakor tudi javnih. V današnji prilogi „Našega tednika” je slika, ki prikazuje dela tega podjetja na zvoniku cerkve v Šmihelu pri Pliberku, ko delavci postavljajo križ. Med javnimi stavbami, kjer je izvršilo to podjetje krovska dela, naj omenimo ljudsko šolo v Zg. Kotu v Selah. Tam je en del krovskih del prevzelo tudi podjetje Fleischmann iz Celovca. To podjetje je krilo tudi novo stanovanjsko hišo zdravnika Travnika v Borovljah. V zvezi s krovskimi deli so tudi kleparska dela. Med podjetji za ta dela omenimo tvrdko Gros-senegger iz Celovca, ki je izvršilo zelo solidno že več zadevnih del pri hišah Mohorjeve družbe v Celovcu. V Beljaku je splošno znano kleparsko podjetje S a m o n i g’s W t w e., v Pliberku kleparstvo Andreas Schippck in v Železni Kapli kleparsko podjetje O r a s c h. Zadnje podjetje je bilo s svojim delom udeleženo tudi pri stavbi ljudske šole na Obirskem in pri številnih zasebnih stavbah. Od mizarskih podjetij naj omenimo nekatera podjetja, ki so bila v veliki meri udeležena pri gradbeni delavnosti na južnem Koroškem. V Slov. Plajberku je podjetje Peter Hribernik, v Celovcu pa podjetje Hans Hattcnberger’s W t w e, podjetje Prcschern iz Celovca in pa podjetje Franc Kovačič iz Podjerberga pri škofičah. Nadalje naj omenimo podjetje V i n c e n-va Stullerja iz Žitare vasi, mizarsko podjetje Mlinar v Pliberku, podjetje Drobesch iz Šmihela pri Pliberku ter ne nazadnje tudi mizarstvo Ave-Mobel iz Stcinfelda v Dravski dolini. Vsa ta omenjena in še druga podjetja so veliko prispevala s svojim delom pri opremi novih in obnovljenih poslopij, pri opremi spalnic, stanovanjskih sob in kuhinj ter pri vdelavi pohištva v novih poslopjih. Nadalje sta podjetji Peter Wal-d e r iz Celovca in pa F e r c h e r iz Beljaka sami izdelali večje število lesenih hiš. — Ne smemo tudi ne pozabiti podjetja Germadnig iz Kokja pri Dobrli vasi. * Na južnem Koroškem je bila leta 1945 še cela vrsta naselij brez električnega toka. V teku let je bilo podržavljenih večje število zasebnih ali občinskih oziroma skupinskih elektrarn, ki so jih prevzele Koroške dežehie elektrarne („ K E L A G ”). Deželne elektrarne so nato smotrno izvajale elektrifikacijo ne samo večjih naselij, ampak tudi podeželskih vasi. Tako je bil elektrificiran okoliš od Št. Vida v Podjuni do Škocijana, nadalje Kamen v Podjuni in v letošnjem letu tudi Radiše. Še letos bodo dobile zelo verjetno električni tok tudi Apače, o elektrifikaciji pa govorijo zelo resno tudi v Bilčovsu. V gorskih predelih, na primer v okolici Železne Kaple, so nastale zasebne elektrarne. Med temi omenjamo elektrarno družine Smrtnik v Kortah, ki je primer male zasebne elektrarne. — Elektrifikacijska dela je večinoma izvršilo podjetje K E L A G, deloma pa tudi zasebna elektro-podjetja. V tej zvezi naj omenimo podjetje Hollauf iz Pliberka, ki je v letih 1951-52 zgradilo krajevno električno omrežje z instalacijo v št. Primožu in v Preboju. Instalacijska dela je izvršilo omenjeno podjetje tudi v ljudskih šolah v Globasnici, v Zg. Libučah in v Pliberku. V Pliberku je to podjetje uredilo tudi električne ure. V Gorenčah (Haber-berg) pri Grcbinju je uredilo to podjetje stikalno Jesef 1/UeiMkdit UMETNI MLIN Celovec - Klagenfurt Papiermiihlgasse 66, Telefon 20-99 Električne napeljave - hišne instalacije strelovodi - popravila - navijanje motorjev - elektro-trgovina Čleldca-Uottaut Pliberk-Sleiburg, Dobrla vas-Eberndoif INTERCONTINENTALE A. G. Z/l TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET podružnica: PODROŽČICA - ROSENBACH Telefonska številka 8 (248) prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvo ter jih izvršuje točno in poceni STEKLARJI Pri vsaki novi stavbi je bilo treba izvrSiti večje Število steklarskih del. Na podeželju izvršijo navadna steklarska dela in manjša popravila gospodarji sami, le potrebno steklo kupijo v trgovinah. S tem prihranijo lastniki novih in obnovljenih stavb večje vsote denarja, ki jih morejo nato uporabiti za druge potrebne nakupe. Med steklarskimi podjetji, ki so bila v večji meri udeležena pri obnovi stavb in pri novih gradnjah, omenjamo: podjetje Leixl iz Celovca, firmo S e h e r iz Celovca, firmo S e h c r iz Velikovca, firmo Tumpold iz Beljaka. Razen teh pa je še večje število steklarskih podjetij, ki so bistveno pripomogla do obnove v južnem delu Koroške. Vsa ta podjetja so dobavila velike količine predvsem okenskega stekla. Posebej omenjamo, da je podjetje L c i x 1 iz Celovca dobavilo večje število cerkvenih oken, tako na primer za cerkev v Št. Jakobu v Rožu, v Medgorjah in še tudi za razne druge župnije. SLIKARJI Med slikarskimi podjetji, ki so brezhibno izvršila številna dela v naših krajih, omenjamo predvsem sledeča: Firma Hutter iz Pliberka, firma Z a -h o r k a in firma Janschou iz Celovca. Predvsem naj še posebej omenimo pri tem podjetje Janschou iz Celovca, ki je sodelovalo pri ureditvi kalorične elektrarne v Št. Andražu. Ta elektrarna sicer tale iz Podrožčice, podjetje Sicnčnik iz Dobrič vasi in podjetje Wisotschnig iz Pliberka. Pri tem opozarjamo bralce, da ni vseeno, kakšno podjetje izbere kdo za prevažanje gradbenega materiala in raznega drugega blaga. Zato opozarjamo še enkrat na omenjena podjetja in priporočamo, naj ta podjetja ob potrebi vsak upošteva. Ob koncu reportaže o gradbeni delavnosti na južnem Koroškem naj omenimo še nekatera podjetja, ki izdelujejo in dobavljajo predvsem opremo za spalnice, stanovanjske sobe in za ureditev kuhinj. Tu omenjamo najpreje podjetje Ave-M6bel, ki ima svojo tvornico v Steinfeld-u v Dravski dolini, svoji podružnici pa tudi v Celovcu in Beljaku. Nadalje omenjamo podjetje Slama iz Celovca ter podjetje Ferchcr iz Beljaka. Končno pa ponovno opozarjamo na vsa ona gradbena in pohištvena mizarstva, ki smo jih že preje omenili. Pri tem moramo omeniti, da ni nikjer zapisano, da bi. moralo biti najboljše ravno ono pohištvo, ki je izdelano v mestih. Tudi na podeželju so domača podjetja z veliko zmogljivostjo in to naj bi vsi bralci tudi upoštevali pri vseh svojih naročilih. Pri tem opozarjamo posebej na mizarstvo Stuller v Žitari vasi, Germadnik v Kokju, Mlinar v Pliberku inDrobesch v Šmihelu pri Pliberku ter F r a n c Kovačič iz Podjerberga. Za Beljak in okolico pa omenjamo veliko pohištveno podjetje Kultercr, ki je znano po svoji veliki iz- biri najraznovrstnejšega pohištva. V prednjem opisu smo omenili najvažnejša tovrstna podjetja in vse bralce na ta podjetja ponovno opozarjamo s priporočilom, da se ob vseh nakupih obračajo na ti je. V prednjem poročilu smo sicer omenili marsikaj, kar je doprineslo k izboljšanju in olepšanju naših stanovanjskih zgradb na južnem Koroškem. Vendar pa ni s tem rečeno, da bi bila slika že popolna, saj je bilo ravno v gradbenem oziru v letih po letu 1945 izredno mnogo narejenega. Pri tem pa je treba pomisliti, da bi bilo popolnoma nemogoče na tem omenjenem prostoru omeniti in opisati vsako posamezno stavbo. S tem opisom hočemo samo dokazati in poudariti, da imamo tudi na južnem Koroškem — vključno Beljak in Celovec — najboljše urejena in upravljana podjetja, ki morejo izvršiti vsa zaželjena dela. Zato naj bi se vedno z zaupanjem naši bralci obračali na ta podjetja. Ta podjetja ne omenjamo samo zato, ker oglašajo v našem listu, ampak predvsem zato, ker so ta podjetja s svojim solidnim in priznanim delom mnogo doprinesla do obnove na južnem Koroškem. Ko pa govorimo o obnovi gospodarstva in o razmeroma veliki gradbeni delavnosti na južnem Koroškem, moramo posebej poudariti, da je javna uprava k temu razmeroma zelo malo doprinesla. Zlasti pogrešamo, da bi velika industrija, to je Novo stanovanjsko poslopje pri Pratnekerju v Večni vasi. LESNO PODJETJE lOSiA & NASL. Žaga - lesna trgovina - izvoz lesa PLIBERK • TELEFON 423 HERMAN PINTER KLAGENFURT Rennplatz 4 — Tel. 31-84 UVOZ - VELETRGOVINA Sadje — Zelenjava — Južno sadje — Konserve — Živila — Kolonialno blago ni na ožjem ozemlju južne Koroške, vendar pa je njeno delo bistvenega pomena tudi za ta del Koroške. SANITARNE UREDITVE Med |>odjetji, ki so bila udeležena pri ureditvi novih in prenovljenih stanovanjskih zgradb, so važna tudi podjetja za sanitarne ureditve, centralne kurjave in razne instalacije. Med temi podjetji naj omenimo predvsem podjetje P f r i m e r umi Mbsslachcr v Celovcu, W a g n e r v Celovcu, Andlinger v Celovcu in Visotschnig v Pliberku. Ravno na južnem Koroškem so v zadnjih letih ta in sorodna podjetja izvršila veliko število omenjenih del. Omenjamo glavno šolo v Šmohorju, novi vodovod v Vrbi, razna dela za podjetje Lcitgeb v Sinči vasi, ureditev šolske stavbe na Obirskem in glavne šole v Železni Kapli. V sodelovanju s podjetjem Wagncr iz Celovca je pri takih ureditvah, mnogo sodelovalo tudi podjetje K o n e č n i k , podkovski in kolarski kovač iz Globasnice. Na to podjetje še posebej opozarjamo za izvedbo vodovodnih ureditev in vodovodov samih. To je domače podjetje, ki ho pri vseh omenjenih delih moglo postaviti gotovo nižje proračune kakor pa podjetja, ki morajo dobiti delavce in ves potrebni material od daleč. PREVOZNA PODJETJA Preje smo omenili raznovrstna dela, ki so bila izvršena pri gradbah na južnem Koroškem. Za omogočen j e vseh teh del pa je potreben dovoz in prevoz najrazličnejšega materiala. To oskrbijo razna prevozna podjetja. Med temi moramo omeniti predvsem prevozno podjetje Kunstel u. Sbhnc iz Celovca, nadalje podjetje Intercontinen- HtisUte na socodnike, d-jetij je bilo edino podjetje Val. Lcitgeb v Sinči vasi, ki je bilo v večjem obsegu povečano in bomo o tem še poročali. To podjetje, ki pa je nastalo in ki raste po zasebni iniciativi, je slavilo letos 70-letnico obstoja. Državna podjetja pa niso zgradila ne v Podjuni ne v Rožu in ne v spodnjem delu Zilje kako večje industrijsko podjetje, ki bi nudilo zaposlitev domačemu prebivalstvu. Zato je primorano iskati prebivalstvo tega dela Koroške delo, zaposlitev in zaslužek v industrijskih okoliših srednje in severne Koroške. Ponovno poudarjamo, da takega postopanja državne uprave ne moremo odobravati, saj nudi tudi južna Koroška dosti možnosti za industrijski razvoj. dro. UMETNI MLIN JOSEF KR0PFITSCH ZAKAMEN - STE5N Pošta Vetrinj - Post Viktring Koroška FRIEDRICH JUNGBAUER O. H. G. VELETRGOVINA Z ŽIVILI Osrednja poslovnica: CELOVEC—KLAGENFURT lO.-Oktolber-Strasse 28, Telefon: 17-73 in 33-26 Podružnice: VELIKOVEC-VoLKERMARKT Hauptplatz 144, Telefon 88 FELDK1RGHEN, Gerichtsgebaude, Telefon 80 VVOLFSBERG, Rit/in« 48, Telefon 370 STUAG PODJETJE ZA GRADNJO CEST IN NIZKIH ZGRADB DELNIŠKA DRUŽBA PODRUŽNICA v GRAZ-u za ŠTAJERSKO in KOROŠKO GRADBENO VODSTVO: Velikovec - Volkermarkf — Tel. štev. 368 Izvaja vsa dela pri gradnji cest, asfaltiranju in talnih zgradbah — Lastna naprava za drobir in vroče mešanice za posipanje cest v kamnolomu Trume — Trixen pri Velikovcu Elektro-zagonske baterije za vozila Stacionarne baterije s ploščami z veliko površino Telefonske baterije Akkumulatoren-Fabrik Dr. Leopold Jungfer Baterije za motorna kolesa Startne baterije Radio-baterije Bistrica v Rožu - Feistritz im Rosental BOROVLJE V torek, dne 28. julija, smo na novem pokopališču položili k večnemu počitku Blaža Kropivnika. Le 55 let mu je bilo usojenih in zahrbtni rak mu je pretrgal nit življenja. Težka je bila za njega ločitev od žene in sinčka Mirkota. Vse življenje je bilo Blažu polno dela in skrbi za svoje. S pridnostjo in spretnostjo je dosegel pri svojem delu lepe uspehe in si tako sam s svojimi močmi gradil podlago za svojo starost in tudi podlago, na kateri bi mogla družina graditi naprej. Blaž Kropivnik pa je bil tudi značaj, katerega ni omajal noben vihar. Ko je bila burja najhujša, je zajela tudi Blaža in njegovo ženo ter ju iztrgala iz domovine in pognala daleč na sever, v izseljeništvo. Vrnil se je in zopet začel z delom, dokler ga ni bolezen privezala na posteljo in ko več ni pomagala nobena operacija. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi, znancev in prijateljev ter njegovih sotrpinov v času preganjanja. Na grobu je spregovoril domači župnik g. dr. Geramb in od pokojnega se je poslovil tudi zastopnik Zveze slovenskih izseljencev, g Kramar. Naj bi bila domača zemlja pokojnemu lahka, zaostalim pa naše prisrčno sožalje. \JacsiA/<> pced stcela Vam nudijo tvrdke ELEKTRO HOLLAUF PLIBERK ING. F. DULLNIG CELOVEC, Pischeldorferstrasse ING. LEOPOLD WILFAN CELOVEC, Theaterplatz 4 ING. FRITZ CZERNOWSKY CELOVEC, Pemhartgasse 6 KLIŠEJE v tej razstavni številki „Našcga tednika — Kronike” je izdelala tvrdka RITTER ROMAN CELOVEC, Burggasse fotografski, jedkani in črtasti klišeji najhitreje in najceneje France Obilčnik LESNA TRGOVINA LESE - ST. JAKOB V ROŽU kupuje les vseh vrst po dnevnih cenah Pot skozi vas Končajva torej potopis od Pliberka do Suhe, hočem reči do sv. Lucije, da bo tako klobasa „zašpilana”, ki sem jo pred davnim že načel od Pece čez Sončni kraj, čez sončno Smarjeto in čez Komeljski vrh doli do Suhe in nazaj do Doba. Od tod smo se pa koj z avtobusom potegnili skozi vasi ob potoku Bistrici in smo se tako izognili ob-marivanju in obrekovanju ljudi in vasi. Ker sem sedaj dosti daleč proč, da me ne more doseči jeza in maščevalnost užaljenih, lažje storim to. Moram pa reči, da mi je ravno ta kos potii najbolj pri srcu, ki bi ga z vsemi lepimi počutki in spomini rad obdržal zase in ne omenjal tudi bridkosti, ki sem jih spotoma žulil sam zase na tisti stari .cesti. Da boste torej imeli vodiča, .ko boste v soboto, dne 8. avgusta popoldne, romali k sv. Luciji, saj boste, kajne! Mesto mene se udeležite žegnanja v nedeljo in romarskih pobožnosti v ponedeljek in nam potem o vsem poročajte. Zato vas v duhu vodim tja. Pliberške postaje ne morete zgrešiti, ker je zadnja in vas bi že pošteno obrnili, da bi se zbudili, če bi hoteli še naprej, proti meji. Pa kdo bi mogel zadremati na tako lepi vožnji po Podjunski dolini. Jaz še na taki dolgi vožnji od Pliberka do Venezuele nisem dremal. Ko sem se ločil od Koroške, se mi je parala duša. Tirolska je bila lepa. Onstran Brennerja mi je bilo vse na novo lepo in romantično. V večerni zarji so zoreli v pozni jeseni vinogradi po brežinah. Planinski vrhovi, še s snegom pokriti, so se zlatili na temno modrem dn?vu. Od Bolzana pa skoraj do Rima je bila noč. V divjem diru in z redkimi postanki smo predrveli to dolgo progo v eni pozni noči. Ko sem se zjutraj umival na neki postaji, se je kopala kupola sv. Petra v Rimu tam daleč zadaj na vzhodu v zlati zarji. Od tod proti Neaplju pa sem ves utrujen zadremal. Zbudil me je silen hrup, ko smo zavozili v tunel, ki je bil sila dolg. Ko smo zopet prišli na dan, nas je oblil čisto drug zrak, nasičen z vonjem južnega rastja in s svojstvi morske bližine. Potniki smo med seboj bolj malo govorili. Saj smo bili tujci. Šele težave dvajset- 'čtCatis Ta (Uliti (j er HOLZ- UND KOHLEN GROSSH AN D EL A u s f u h r — E i n f u h r KLAGENFURT, Volkermarkter Strasse 38, Femruf 15-95, Bahnubersetzung KOROŠKI PREMOG LAVANTTALER KOHLENBERGBAU GES, M. B. H. ST. STEFAN i. L. Ičupufe domači pccmofr, Uec fr poceni in obenem pomagate domačemu goepodacstt/u in detaustuu dnevne vožnje so nas bolj seznanile in zbližale. Tudi na ladji sem cele dneve in pozno v noči prebil na krovu, opazujoč včasih kar grozno igro valov. Če ste torej dobro zadeli in prisedli v družbo resnih ljudi, ki so se v Celovcu komaj poznali, na postaji molčali in v vagonih med sabo še komaj spregovorili, ste prisedli med svoje ljudi in jih opazujete. Ko bo vlak potegnil med 'lepa grabštanjska polja, kjer že prve pozne ajde nastavljajo bele cvetne šopke in je še skupčano po str-niščih žito in so ojstrve še obložene s snop-jem, oživi pogovor med njimi: „Si že zori v, kaj boš pa sjav. Ste kaj dojsti nasijekli, po frclamano ’mav. Hede pa še kažejo. Bo glih kumaj, če bo gratava, da bomo zamašili z žganki, kar je žitom spodletelo. Repica pa je na zev zvo liepa, čeprav jo je vigredna svana hudo zad vrgla. Pa če se je v brazdi tud’ tak’ popraviva, pa še že bo za presta-jat.” Med takimi in enakimi pogovori minevajo postaje in pojema gorniška, recimo do-brolska govorica. Pule pa še samo Pule izstopijo in še ostanejo sami Spudnčani; adn z Libuč, drugi s Potoč. Glejte takih pogovorov tu ne čujete. Ni-kdo od potnikov tu ni orav, ne sejav in ne zev. Samo v gorah Anda sem videl nekaj žitaric. Koruza, banane in nekaj krompirjev so poleg pašne živine stebri življenja. Mraza ni, toče ni in tudi suša jim nima kaj vzeti. Vse beži v mesto in v petrolejske centre za zaslužkom. Vaš Joško Prijazen sosed „Dobro jutro! Naprošen sem, da uglasim vaš klavir.” — „Jaz nisem nikogar naročil, naj mi uglasi klavir.” „Vi ne — pač pa gospod, ki stanuje poleg vas.” Avtocentrala Polutnik razstavlja v svojih prostorih poleg dosedanjih znanih znamk, kakor ŠKODA - TATRA - SIMCA - COMMER ki jih dobavlja kot osebne ali tovorne vozove v najrazličnejših izvedbah, tudi prvič FEND-LASTEN-ROLLER. Tega izdelujejo v licenčni izdelavi nemške Messerschmitt-tovarne sedaj tudi v Avstriji. — Zlasti je zanimivo tudi novo avstrijsko motorno kolo K. T. M., ki se je izkazalo v nekaj mesecih svojega obstoja ie na številnih motornih športnih prireditvah kot zmagovito v najtežji konkurenci. — Nemški motorni čoln „REGINA” je prikupen vsled svoje lepe in eksaktne izvedbe. S svojimi 3Vi konj. silami si bo pridobil gotovo veliko prijateljev vodnega športa. — Ni posebej treba veliko pisati o svetovno znanem italijanskem proizvodu „VESPA-rolcrju” in o dobro poznani Pirelli pnevmatiki. Vsekakor pa so ti italijanski proizvodi lepa obogatitev razstave avtocentrale Potuznik. Na Kor. sejmu v šotoru pred „Carinthijo” Nudimo vam nova in rabljena motorna vozila v vseh cenah Zellstoff- und Papierfabrik Frantschach A. G. IN FRANTSCHACH, POST ST. GERTRAUD i. LAV., KARNTEN Telefon: Wolfsberg, 521, 522, 523 Brzojavni naslov: Nafron, VVolfsberg Karnfen Hupufc staltob m liocoSUctn i/ Ucaiu set/ecna od Dcavt smrekov in borov brusni les stoječ, dostavljen do ceste ali natovorjen v vagon Na željo Vas obišče naš zastopnik zaradi ogleda lesa in sklenitve pogodbe na domu ZA STARČEV SPOMENIK SO DAROVALI DO 4. 8. 1953 Družina Bliiml, Celovec, 50.—; Valjavec Janko, Beljak, 20.—; Miki Josip, St. Lenart, 20.—; Fritz Matija, Brdo pri Baškem jezeru, 10.—; Pumpernik Marija, Metlova, 20.—; Kolmane Aleks, Djekše, 25.—; Vouk Rudolf, Lepena, 20.—; Majhenič, Canada, 125.—; Woschitz Hubert, Spittal, 30.—; VVutte Frančiška, Vesele, 5.—; Hribernik Miha, St. Primož v Podjuni, 10.—; Neimenovani, Ričarjaves, 10.—; Pichler Lukas, Pazrije, 15.—; Hribernik Peter, Slovenji Plajberk, 15.—; Truppe Franc, Čava, 50.—; Picej Jože, Šmihel, 100.—; Koren Stefan, Večna vas, 20.—; Mohor Peter, Dobrla vas, 50.—; Boštjančič Ožbalt, Beljak, 20.—; Neimenovana, 5.—; dekan Aleš Zechner, Dobrla vas, 50.—; Marija Lesjak, Breg, 20.—; Zwdlf, Vobre, 10.—; Tabernik Terezija, Celovec, 10.—; družina Urank, Encelna vas, 50.—; Lesjak Marija, Breg pri Rožeku, 20.—; Ciril Turk, Salzburg, 20.—; Neimenovana v Šmihelu, 10.—; Auguštin Ludvik, Banja vas, 20.—; Ivan Adlassnig, Novo selo, 10.—; Avguštin čebul, Sv. Lenart pri 7 studencih, 50.—; družina Rojšek, Celovec, 20.— Daruj tudi Ti za Starčev spomenik! Za našega pesnika Limbarskega so darovali: Neimenovana, 10.—; Kurnik Helena, Lepena, 10.—; Neimenovana, 20.—; Franc Mertel, Zmotiče, 20.—. SINČA VAS (V spomin Valentinu Guvecu.) V majniku nas je pretresla vest, ko smo zjutraj našli v vodnem močvirju pri parku mrtvega p. d. Guvecovega očeta Valentina. Zvečer je bil še pri šmarnicah, molil naprej in bral šmarnice, ki jih je letos začel s posebno vnemo. Po šmarnicah je v temi šel po poti skozi vas in zašel v močvirje, iz katerega se ni mogel rešiti. Pokojni je bil stara korenina v Sinči vasi še iz časa, ko je bila vas še kmetiška, držal se je izročil očetov. Bil je veren katoličan, dober sosed. Ni se sramoval materine besede, katero je spoštoval kot dediščino očetov. Pri obilni udeležbi je bil položen v blagoslovljeno zemljo ■na farnem pokopališču na Gori pri Dobrli vasi. Guvecovi družini izražamo pri težki izgubi dobrega očeta iskreno sožalje. Naša cerkev sv. Egidija v sredi vasi je dobila na zunaj novo obleko, bila je lepo popravljena in poslikana, tako da prijazno vabi k božji službi. Majhna je, a tem bolj prisrčna. V cerkvi pa je na oltarju postavljen nov tabernakelj, stanovanje Zveličar-jevo v naši sredi. V glavnem oltarju je postavljena na novo restavrirana starodavna gotična podoba Matere božje z Detetom. Hvala vsem dobrotnikom naše cerkve, ki so pomagali z darovi in delom. BUKOVJE PRI DOBRLI VASI Med Klopinjskem jezerom in Dobrlo vasjo leži na polju lepa vas Bukovje. Bržkone je pred leti, ko so začeli pripravljati polja, rastla v tem kraju bukev, ki se je y.daj umaknila v bližnje gozdove. Na vasi je starodavna cerkev sv. Petra, ki se v listinah imenuje že leta 1267., torej bomo v 14 letih obhajali že 700 letnico obstoja naše vasi. Ko smo dobili na vasi nov vodvod, smo si želeli še novih zvonov, ki bi zjutraj,, opoldne in zvečer vabili k angelskemu pozdravu. Po pripravah smo dobili zvonove, z velikim veseljem smo jih sprejeli. V nedeljo, 10. julija, je bila blagoslovitev zvonov. Zvečer je bilo zelo oblačno vreme in dež. Naši fantje iz vasi pa so rekli, bomo tako dolgo streljali, da bomo razgnali vse megle. Pa se jim je menda posrečilo, bilo je najlepše sončno vreme. Od blizu in daleč so prihajali udeleženci, Ker je cerkev premajhna, je bila božja služba na prostem. Dobrlevaški cerkveni pevski zbor se je postavil z ubranim petjem, deloma pa smo prepevali skupno. Pred blagoslovitvijo so otroci iz vasi v lepih deklamacijah tolmačili pomen novih zvonov. Kot botri so nastopili p. d. Korešnikovi in p. d. Florijanov!, Veliko so poleg drugih dobrotnikov žrtvovali za zvonove in pripravo slavja. Omenimo še pridna dekleta iz. Bukovja, ki so že dva tedna preje pletle vence za slavnostni dan. Naj novi zvonovi oznanjajo mir Kristusov in slavo Marije, zmagovalke. ŽIHPOLJE Dne 26. julija je pel pri nas na Žihpo-ijah svojo novo mašo č. g. Nace Lavrenčič. V soboto zvečer je bil sprejem pred cerkvijo. Najpreje so pozdravili novomašnika cerkveni pevci s pesmijo Novomašnik, bod pozdravljeni Nato so ga v primernem govoru pozdravili g. dekan. Za njiimi je deklamirala slovensko Olinkova Emi in nato še Kumrova Hajdi. Po teh pozdravih smo se podali v cerkev, kjer so bile pete litanije Matere Božje. V nedeljo so se začele sv. maše že ob šesti uri in so trajale blizu do desetih. Nato smo se zbrali pred župniščem in pevci so zapeli zdravico, nakar so govorili g. dekan prekrasne besede. Nato je še deklamirala najpreje slovensko Adelnova Frida, za njo pa nemško Kometarjeva Erika in novomašnik je dobil lep novomašniški križ. — Nato smo šli v procesiji v cerkev, kjer je bila pridiga in nato asistirana sv. maša z zahvalno pesmijo. Po sv. opravilu sta oba novomašnika delila novomašniški blagoslov. Prišel je namreč k nam na novo sv. mašo tudi g. Ciril Turk, ki je imel svojo novo mašo v Šmihelu dne 19. julija. Zelo veliko ljudi se je ta dan zbralo pri ,nas, še več pa bi jih bilo, če ne bi bilo rav- no ta dan pranganje v Kapli in pa ponovitev nove maše na Macnu ter v Bilčovsu. Vreme smo imeli krasno, da si lepšega ne bi mogli želeti. To je bil res dan, ki ga je naredil Gospod, ki bodi češčen in hvaljen. Pa še nekaj moramo omeniti. V nedeljo popoldne je pripeljalo devet avtobusov rojake s Primorja, ki so opravili v naši cerkvi romarsko pobožnost. V cerkvi so tako lepo peli, da je kar odmevalo od cerkvenih obokov. Ko so šli iz cerkve, so še zapeli lepo pesem: Vse prepeva, se raduje. Za Veliko Gospojnico pa povabimo vse Marijine častilce in prijatelje naše cerkve, da pridejo v prav obilnem številu na naše sončne Žihpolje. DVOR Dvorjani so prav lepo popravili vaški križ. Mojster Ignaz Koren pd. Uhl je prevzel tesarsko delo in skrb za popravo križa. Dvorjani so vsak po svojih močeh prispevali k popravi. Nabrana vsota pa ni zadostovala za popravo križa, ker je bilo kritje s „plehom” zelo drago. Poslikal pa je križ g. Jerina iz St. lija ob Dravi. Slikam se vidi, da je slikar precej hitel in si ni pustil dosti časa, da bi se s potrpežljivostjo posvetil vsaki posamezni sliki. Naročniki dela bi pričakovali več pozornosti! Dne 21. julija se je utopila v Bistrici, 'ki teče skozi Dvor, Surnikova Renata, stara šele 19 mesecev. Ob sončnem zatonu je bila pri stari mami, za trenutek se je oddaljila in že je bila pogrešena. Iskali so jo, dolgo je niso našli. Pri jezu je med deskami obvisela in našla tam svojo smrt. Ob obilni udeležbi smo jo spremljali 22. julija k zadnjemu počitku na domače pokopališče. Predvsem so otroci in mladina dali mali Renati zadnjo čast. Renata Gabrijela uživa blaženi raj. šurnikovim pa naše sožalje ob izgubi nedolžnega otroka. BREŠKA VAS Staršem, Jožefu Dlopst in Tereziji, rojeni Konečnik, se je rodil drugi otrok. Botra sta bila Franc in Marija Dlopst, rojena Smrečnik. ŠT. VID V PODJUNI Na god sv. Ane je obhajal naš bivši gospod župnik Feliks Zulechner svoje 40 letno mašništvo. Pred cerkvijo je gospoda pozdravil cerkveni ključar Prugl, belo oblečena dekleta so deklamirala primerne pesmice, g. provizor dr. Zamjen pa je imel pozdravni nagovor in slavnostno pridigo. Cer- kvene pesmi pod vodstvom Hanzeja Rezarja pa so slovesnost še primerno povzdignile. Šolarji tretjega razreda naše šole so napravili izlet z avtobusom po KorošJki. V Hodišah se jim je pridružil njihov bivši katehet župnik Lovro Kašelj in jih spremljal preko Beljaka, Spitala in Trga v Celovec. Naši fantje godbeniki so igrali pod vodstvom kamenskega gospoda na primiciji v Šmihelu in pa pri ponovitvi ipriinicije na Maonu. Poželi smo vse, tudi oves je že bil na vrsti. Žitna letina je nekam srednja, krompir 'kaže dobro, krme bo letos zadosti, sadje pa je stisnila slana. SELE Poletni tedni potekajo in vse je pridno na delu. Sena je bilo letos obilo, le težko je bilo vsled deževja s sušenjem. Žitna letina je še dosti dobra. Spod. Hlipovčnik in Hus sta si postavila nov hlev s skednjem. Tudi nove hiše rastejo iz tal. Užnikova Micej in Nežej bodeta imeli hišo pod Hajnžejem, Peter Jug, pd. Cofi, je postavil hišo na pogorišču stare, njegov brat Kristl pa na logu kot sosed Mlakarjev. Tudi Gustl Dovjak si pripravlja lasten dom v bližini Senčnika. Kdor je priden in zna denar prav obrnili, se pač lahko veseli, ko v svoji lastni kajžici sedi! V sobotah in nedeljah se izletniki vesele naravnih lepot na planini, letoviščaji pa na dnevnih sprehodih nudijo svojim živcem mirnega oddiha. Tudi v župnišču se po nekaj dni mudijo gostje i/ toplega juga. Tako sta bivala tu č. g. jnedesor Franc Walland, salezijanec iz Alessia v Italiji in č. g. Stane Janežič iz Mačkovlj pri Trstu, nam po imenu že prej znan po svojih pesmih, ki jih je prinašala „Vera in dom”. Naš dobri znanec č. g. profesor Metod Turnšek pa biva pri Kališniku in pastiruje na Sedlcah. Sedlce 50 selske Višarje. Kdor roma tja, ni v taki nevarnosti, kot bi skoro bili na dan sv. Ane selski višarski romarji. Potovali so tja z avtobusom v dveh skupinah, enako so se tudi vračali. Zaradi netočnosti nekaterih udeležencev se je prva vožnja do- mov zakasnila. Avtobus je prvo skupino pripeljal v Sele okoli 5. popoldne, nato pa hitel nazaj po drugo, ki je čakala v Žab-nicah. Na ovinku v boroveljski Ježi pa se je avtobus prekucnil in dbležal pod cesto, šofer je zadobil le lažje poškodbe. Sreča je bila, da se to ni pripetilo na vožnji v Sele, ko je bil avtobus polno zaseden. V tem slučaju bi bila nezgoda najbrže zahtevala hude žrtve. Druga skupina romarjev je z drugim avtobusom dospela domov o-koli pol 4. zjutraj. ŠMIHEL PRI PLIBERKU Naša vas je postala kakor jubilejno mesto. Ob priliki nove maše in pred novo mašo letos že celo leto gradimo. Najprej je prišla Stuag in nam je naredila skozi vso vas lepo asfaltirano cesto. Kakor da bi vedeli na ministrstvu, da bomo imeli novo mašo. Leta in leta smo prosili in rotili, pa se nihče ni zmenil za nas. Sedaj je tako lepo urejeno. Občina pa je videla, da „lepa ulica” Šmihela ne more biti v takem stanju. Zato se je 'tudi potrudila, da je napravila vsaj vozno pot. Nam se zdi, da bi tudi občina bolje napravila, če bi dala delo firmi Stuag in Ibi tudi proti Breški vasi dobili asfaltirano pot. Po tej poti namreč prevažajo zelo mnogo lesa in se tudi primerno praši. Sedaj pa je ta cesta zasuta s tako grobim materialom, da kolesarji in tudi motoma kolesa ne morejo voziti. Torej je treba napraviti ovinek čez Bistrico ali pa Večno vas. Naš organist Miha Sadjak pa si je postavil prav luštno hišico. Je pač tako dolgo pel v Šmihelu eno kajžico imam, da jo je res pripel, a je moral tudi veliko delati in skrbeti. Castitamo! Ko bo popolnoma izdelana tudi znotraj, pa si jo bomo ogledali. Od zunaj je prav čedna in okusna. Križ svetega Mihaela pa je bil tak, da so se ga g. župnik usmilili in so pustili po slikarju Jerinu sv. Mihaela in pa tudi ,,'te hudega” na novo preslikati. Mihael je prav zadovoljen v svoji novi uniformi ter vihti svoj meč nad peklenskim zmajem. Nekateri so bili mnenja, da „te hudi” ni več modem, d'a bi ga odstranili, a g. župnik so se bali, da bi potem ljudje še bolj pozabili na Boga, ker bi se ne bali ne Boga in ne satana. Sv. pismo govori o obeh. Naj' sta tudi na križu oba kakor nekdaj. Slikarja Jerino pa 'bo pustil Mihael stati dolgo pred nebeškimi vrati, ker je prehitro delal in bronco preveč štedil. Z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo pa je popravil in preslikal Kristusa na velikem križu na pokopališču Zilanov Folt, Valentin Mišic iz čergovič. Delo je prvovrstno izgotovljeno. Folta poznamo že dalj časa kot slikarja. Velik talent se je tukaj zakopal, ker ni imel priložnosti, da se v mladosti izuri in ni dobil potrebne izobrazbe. Požarna bramba je pustila prebeliti svojo hišo za orodje, ker stoji sredi vasi, dobi vas kar drugo lice. Nekaj grdega pa je tista tabla sredi vasi pred Likebovim križem. Je prav, da se da ljudem orientacija, kam naj gredo. Na tako neokusen način postaviti tako „polko” tja sredi vasi, to pa ne služi tujskemu prometu, najmanj pa lepoti vasi. Ne glede na to, so jo še postavili ravno pred vaški križ, ki je lepo popravljen in v najlepšem stnju, kar dela gospodarju samo čast. Likeb pa je popolnoma predelal svojo gospodarsko poslopje, kar ga je stalo o-gromno denarja, posebno, 'ker je moral kupiti les za ves „rušt”. Kaj bomo govorili o delu, saj vsak sam ve, koliko danes stane tako delo. Na vsak način je podjetje Koren — Uhl zopet pokazalo svojo spretnost in pa tudi okus za lepoto na zunaj. Iz pokopališča ima sedaj poslopje veliko lepše lice, pa tudi veliko bolj varno proti ognju, ker ima zid in ne deske. Tudi stari način oken se je ohranil in so se potrudili, da je celo poslopje ohranilo enotno lice. Znotraj pa je ogromno prostora, kar je seveda največjega pomena in za gospodarstvo najbolj koristno. Stuag bo te dni dogradila cesto proti Štebnu in proti Pliberku, tako bomo potem imeli pa res lepo! Vsaj enkrat so se spomnili, da so na spodnjem Koroškem tudi ljudje, ki bi imeli radi lepe ceste in gladke poti. Samo nekaj čudno se nam zdi zadržanje vlade. Za vsak kvadratni meter, ki ga ' hoče firma Stuag narediti, se mora tedne prej boriti, da se tam odločijo. Predno akt podpišejo, traja dalje časa kot traja delo na cesti. Osem dni so čakali in lenuharili na državne stroške, saj so dobili brezposelno podporo. Med tem časom bi oni dvakrat cesto že /gotovili, kar se jim je potem dovolilo. To so res nezdrave razmere, ki stanejo državo obilo denarja. Na vsak način pa moramo priznati, da firma Stuag zelo solidno in zelo hitro dela. Država naj pa daje cestna naročila samo cestnim podjetjem kot je Stuag, pa ne drugim firmam, ki o cestnem delu nimajo pravega pojma in prave prakse. Saj tudi čevlje ne nesemo h krojaču, ampak k čevljarju. citarsi, dekleta, pozor ! Še je čas za prijavo v gospodinjsko šolo v Št. Rupertu in Št. Jakobu. Oskrbite pravočasno to prijavo, da ne zamudite prilike. Gospodinjska izobrazba je za vsako dekle življenjska nujnost. KATOLIŠKA SLOVENSKA DIJAŠKA DRUŽINA NA TANZENBERGU VAB I LO na dijaško prireditev šaloigre ..Čevljar” s petjem in nagovorom, ki bo v nedeljo, dne 9. avgusta, ob 15. uri na Želinjah. Rojaki, obiščite prireditev vaših študentov v čim obilnejšem številu! Vabi dij,aški odbor 41 dobitkov « vrednosti Š. 15.000 more VSOk klipOC zadoti v Času od 6. - 13. avgusta 1953 Pri nakupu za najmanj 50 šilingov dobi 10. kupec 1 par ženskih nogavičk 20. kupec 1 par moških nogavičk 30. kupec 3 žepne robce 50. kupec 1 kravato 70. kupec 1 damsko bluzo 90. kupec 1 damsko garnituro 110. kupec 1 damsko garnituro la HO. kupec 1 par damskih perlon nogavic la 160. kupec prevleko za blazino 190. kupec 1 namizni prt 300. kupec 2 brisači frotirki 490. kupec 3m volnenega škotskega blaga za obleko 580. kupec 3 m flanelc 600. kupec 1 predpasnik 670. kupec 1 moške kopalne hlače 700. kupec 3.50 m delena 970. kupec 1 moške dolge hlače Pri nakupu za najmanj 100 šilingov dobi 200. kupec 3 m šantunga 250. kupec 1 damsko obleko 280. kupec 1 moško srajco 310. kupec 1 damski pulover la 340. kupec 1 moško obleko 370. kupec 2.80 m blaga za kostum 400. kupec 3 m blaga za obleko 430. kupec 4 m tafta la za coctail-obleko 500. kupec 1 prešito odejo (kovter) 520. kupec 2.50 m volnenega blaga za obleko 550. kupec 3 m popelina la za srajce 610. kupec 1 damsko kopalno garnituro 640. kupec 1 damsko nočno srajco iz svile in s čipkami 730. kupec 1 moški jopič 760. kupec 1 damsko jopico 790. kupec 3 m blaga za obleko s podlogo la 800. kupec 1 volneno odejo 820. kupec 3 m volnenega velourja za plašč la 850. kupec 1 damsko jutranjo haljo, komplet 880. kupec 1 moški sako la 910. kupec 2.50 m volnenega blaga za obleko, pepita 1000. kupec 1 moški dežni plašč Pri nakupu za najmanj 200 šilingov dobi 460. kupec 1 damski modelni plašč la iz čiste volne 940. kupec 1 damski krzneni plašč la iz toskanske plemenite jagnjetovine la velikost II UMkUtliAtlfiAL CEL0VEC - klagenfurt Bahnhofstrasse 7 (am Fleischm.) Ufo {c na{uec{a izbita in poznana na{niz\t um Vse nagrade so s pripadajočimi številkami razstavljene v naših izložbenih oknih. — Tekoče številke se vodijo na blagajniških listkih od 1-10C0. Zato kupujte v trgovski hiši Korošca Razstava Uoktotiev Na našem prostoru na dvorišču Trgovske akademije kažemo letos STVER TRAKTORJE vseh velikosti od 15 do 60 PS kakor tudi vse dodatne dele Steyr-agregata Opozarjamo vas ra našo skupno razstavo KOVAL-ŠTEDILNIKI S CENTRALNO KURJAVO H0VAL-THERN-K0TLI v pritličju Hasnerschule Poljedelski stroji - Reparature UateuHu ?Aie*M