Gospodarske stvari. Peronospora. V nedeljo, dne 14. junija popoludne ob 3. uri se bode v šolakem poalopji pri sv. Juriji ob juž. žel. prednaaalo o aredatvih proti peronoapori s škropljenjem. Do aedaj ae je navadno akropilo z bakreno galico (Kupfervitriol). Novejše skušnje pa so pokazale, da je za ta namen ,,lazur" ali azurin boljši. Kako ga rabiti, 6 tem se bode poaebno razpravljalo. K obilni udeležbi vabi ,,Ceaarjevič Rudolfovo aadjerejsko društvo". Dr. Ipavic. Krt in krtinje. (Konec.) Dalje tudi nima krt navade, na bregu rek ali ribnikov ali celo v jezove si svoje luknje napravljati. In sicer ima za to razne vzroke. Prvič bi tam celo delo zahtevalo več truda, drugič bi tudi tam ne naael za-se priatojne hrane. Tedaj krt ne prebiva v jezovih in jih tedaj tudi ne more predirati in s tem veliko škode povzročiti. Kaj mu še na dalje ljudje štejejo v greh? Pravijo, da krt s tem, da zemIjo izkopava, tudi mnogo malih raatlinakih koreninic ugonobi. Resnica! A te male koreninice se kmalo zopet porastejo, velikih korenin pa ae lotiti ne more, ker so njegovi zobje prealabi. Sicer pa bi mrčea, katerega on pri avojem kopanji zaleze in požre, koreuinam in tudi raatlinam satnim veliko več škodoval, kakor on aam. če pa boljše prevdarimo, vidimo, da njegova krivda ni tako velika. Se-li pri pletvi ne nahaja kaj jednacega ? Se-li tudi pri pletvi s pleveljo ne izpulijo korenine koristnih raatlin, posebno če ao ae plevice mlade in njim miali vedao uhajajo v drug kraj? Smemo-li radi tega reči, da je pletsv sama škodljiva, da jo moramo zavreči? Nikakor! Nekaj takega je tudi pri krtu; tudi krt izruje s pleveljo, z mrčesom male koreninice, a to mu moramo odpu stiti, ker stori to, česar človek storiti ne more, ker ugoiiobi ogronmo število mrčesa. Očitajo nm tudi, da rnnogo škoduje s svojimi krtinami, katere naruva. S tem ae smrtno zakrivi, kakor menijo njegovi sovražniki, ne ppmislijo, da je zemlja, katero krt iz svojega stanovanja izmeče, zelo pripravna, da se ž njo po dežju in norazu poskodovane rastline pokrijejo. Treba je le te krtinjake v pravem času z grabljami ali motiko razmetati, da ne delajo neprijetnosti koscem. če je pa kmet len in pusti tako dolgo te krtinjake na travniku, da se popolnoma utrdijo in ne dado več razmetati, tega ni krt kriv. A najbolj nam krt koristi s tem, da ugonobi škodljiv mrčes. Priznana reenica je, da krt tam, kjer nariva svoj krtinjak, v tistem čaau najman.j ravno toliko more mrčesa ugonobil ali vsaj požreti nameni, kolikor je zemlje izruval, kajti le tam se naseli in si narije svoj krtinjak, kjcr se je zagotovil, da najde dosti brano. Tam si napravi podzemeljsko stanovanje, na vse strani držeče podzeraeljske pote, po katerib zalezuje mrčes in v katere se tudi zateče, ako nm preti nevarnost. Dognana resnica pa je, da krt tekom jednega leta ugonobi in požrč več bektolitrov (1 bektoliter ima 100 litrov) broščev, goseuic, mramorov, murčekov, polžev in raznib žuželk. Čudno se sicer človeku zdi, kako je mogoče, da tako malastvar, kakor je krt, zamore toiiko ruero drugib živali požreti; čudno je sicer, a resnično, o tem nas je podučila dolgoletna izkušnja. Videli smo tedaj, kakor nam krt na vse strani koristi. A kljubu vsej svojej koristnosti irua ogromno število sovražnikov, kakor redko katera žival. Poseben sovražnik krtov je tudi naš kmet; kmet sovraži krta, kakor le rnalokatero žival pod božjim nebom. Če le zapazi kakega krta na avojem travniku, tedaj hajdi za njim, le za njim! Ta grda mrcina ne sme živeti, ta buda zver bi mu še celi travnik razruvala. Tedaj za njim, le bitro za njitn, dokler ubogi mali črnosuknjar stegnjen pred njim ne leži. V tem slučaji je pae naš kmet, skoraj bi rekel, smešen. Ne zalezujte tedaj krtov, ne preganjajte jih, ne pobijajte jib, ampak pustite jib. naj živijo svoje poti, če jih pobijate, škodujete sami sebi. To vam svetuje skušen kmetovalec. Sejniovi. Dae 12. junija v Tebarji. Dae 13. junija pri sv. Andraši v slov. gor., pri sv. Janži nad Sp. Dravogradom, v Ločah, v Brežicab, v Rogatci in v Žalci. Dne 15. junija pri sv. Barbari pri Konjicab, v Lembahu, na Planini v Kostrivnici, v Mozirji in pri sv. Vidu za Ptujem. Dne 17. junija pri sv. Trojici v slov. goricah.