113» 5t.a’"** da se ministri, ako so se pregrešili zoper zaken, nahajajo po tem zakonskem načrtu v veiiko težjem položaju *ot ostali državljani. Kralj toliko časa e more pomilostiti x obsojenega mini-dokler ne dobi od narodne skupščine za to potrebno dovoljenje. Odbor 5e izpremsnil § 68 in določil, da mora najmanj 59 poslancev staviti predlog, da se minister obtoži, namesto predlagane tretjine števila poslancev. Skupščina odloča o izročitvi ministra s tajnim glasovanjem. Po § 21 se določi sodišče osmih sodnikov kasa-cijskega sodišča in šestih članov državnega sveta. Predsednik kasacijske-£a sodišča je predsednik državnega sodišča. Po § 36 odločuje narodna skupščina z večino glasov, ali se da kralju možnost amnestirati obsojenega ministra. — Posl. dr. Šijmrak je zahteval, naj se minister ne zagovarja samo zaradi kršitve ustave in zakonov, ampak tudi zaradi kršenja državnih interesov. Govornik je proti določbi, ki dovoljuje kralju, da more ministra poljubno staviti pod obtožbo, in pravi, da se s tem uvaja kraljevski osebni režim, dočim je narodna skupščina potemtakem navezana le na omejeno možnost obtožiti ministra. Zahteval je, naj se v državno sodišče izvolijo politično izkušeni možje iz parlamentarnih krogov. Govornik je izjavil, da ne bo glasoval za predlog, ako zbornica ne sprejme njegovin premogov. 2em-Ijoraanik Voja Lažič je izjavil, da ss njegov klub v načelu ne strinja s predlaganim zakonom, ker v zmislu predioga sploh ne more biti govora o kaki odgovornosti ministrov v pravem pomenu besede in da bo glasoval proti predlogu. — Minister za izenačenje zakonov Trifkovič je odgovarjal na razne pomisleke predgovornikov. — Socijaiist Kristan je izjavil, da bo glasoval proti zakonu. — Radikalec.Ljuba Jovanovič je govoril proti izvajanjem opozicije, da mora biti minister g zgovoren za vojno napoved in za posledice, izvirajočega iz tega. — Zanikal je, da v Srbiji ni bilo svobode. Morda je bil narod onstran Save in Donave kulturno bolj napreden, toda večjih svoboščin kakor v Srbiji ni užival. Moralo bi se pravzaprav vprašati, ali ni do gotove meje riskantno in ali sc ne gre predaleč, ako sedaj dovolimo vsem iste svobodščine, ki jih sedaj uživa dei našega naroda (Protesti in nemir.) — Republikanec Gjonovič je dejal, da je danes pri nas veliko manj svobode, kakor pred vojno v Srbiji. Glasoval bo proti predlogu. — Zemljoradnik Moskovlje-vič je podkrepljal izvajanja poslanca Laziča, nakar je zakonodajni odbor glasoval v načelu o zakonskem načrtu glede odgovornosti ministrov. Predlog je bij sprejet s 13 proti 7 glasovom., nakar je bila seja zaključena. — Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu je podrobna debata. PogalanSa s telile, NINČIČ JE DOBIL NOVA NAVODILA. ZADRSKO, REŠKO IN VPRAŠANJE LUKE BAROŠ PRED REŠITVIJO. Beograd, 16. maja. (Izv.) Snoči fe pozno v noč trajal ministrski svet, ma katerem so se najprej prečitaie brzojavke, ki jih je poslal vladi zunanji minister dr. Ninčič iz Genove o poteku pogajanj z Italijo. Dr. Ninčič je poročal, da pričakujejo Italijani danes končnoveljavni odgovor Baše vlade na njihove predloge o rešitvi zadrskega in reškega oziroma baroškega vprašanja. Italijani so baje zahtevali, naj se njihovi predlogi drže tajno, dokler se pogajanja ne končajo in dotične pogodbe ne podpišejo, ker bi se sicer italijanska javnost razburjala. Izdelala so se nova navodila dr. Ninčiču in tudi odposlala, vendar pa se varuje popolna tajnost. . Zagreb, 16. maja. (Izv.) »Slobo-ana Tribuna« poroča iz Genove: Zadnja navodila, ki jih je jugoslovanska delegacija dobila iz Beograda, so na italijanski strani napravila ugoden vtis. Ministra Schanzer in dr. Ninčič sta imela daljšo konferenco, po kateri je italijanski zuna- ka se n® udeleži tolike konference* Y HAAGU SE NE BODO DOSEGLI DRUGI REZULTATI KOT V GENOVI. — IZJAVA LLOVD GEORGA. iWashington, 16. maja, (Izv.) V odgovoru ameriške vlade na vabilo zaveznikov, ki ga je poslal v Zedinjene države ameriški poslanik v Rimu in ki se tiče udeležbe na haaški konferenci, se izjavlja: Dasi žele Zedinjene države sodelovati pri gospodarski obnovi Rusije, smatrajo vendar za nemožuo, da bi se mogle na haaški konferenci s pridom udeleževati, ker bo zadela ta konferenca z ozirom na stališče, ki so ga zavzeli Rusi v svoji spomenici od 11. maja, na iste točke, kakor se jc to zgodilo z genovsko konferenco. Odgovor poudarja potrebo, naj Rusija sama Pripravi bistvene pogoje za svojo gospodarsko obnovo. Vlada Zedinjenih držav bo v tem zmislu stavljene predloge pazljivo proučila, meni pa, da sedanjemu vabilu primanjkujejo potrebni točni obrisi za sodelovanje Zedinjenih držav. Genova, i6. maja. (Izv.) Ameriška nota jo v vseh krogih konference Povzročila veiiko razočaranje. Z angleške strnili se izjavlja, da se ne da tajiti, da pomenja ameriška nota odklonitev. Genova, 16. maja. (Izv.) V odgovoru ameriške note glede sodelovanja na konietsUci strokovnjakov v Haacu se nji minister posetil Lloyd Georgea. Dočim se z gotovostjo zatrjuje, da je vprašanje Zadra že rešeno, se je razprava o baroškem pristanišču za enkrat oagodila. Medtem bo naša trgovinska mornarica uporabljala pristanišče takorekoč kot svojo svobodno luko. O ostalem delu reškega pristanišča se ustvari konsorcij, ki pa naj se s privoljenjem Jugoslavije razširi tudi na baroško luko. Italija bo zaradi lastne varnosti še nadalje vzdrževala del karabinjerjev na Reki. Pristala bi pa na to, da more tudi Jugoslavija ščititi na Reki interese svojih sorojakov. Italija in Jugo-« slavija priznavata današnjo zakonito vlado Zanelle in jamčita za svobodo akcije in dela. Na te predloge, ki jih je stavil Lloyd George, je Italijanska vlada že pristala. Z njimi se strinja tudi naša delegacija, ki jc te predloge poslala v Beograd v odo-brenje, baje s pristavkom, da se sicer reško vprašanje ne da rešiti. Kakor se doznava, je beograjska vlada te predloge baje že sprejela. naglasa velika zanimanje 2a vsfi ukrepe, ki se nanašajo na obnovo gospodarskega življenja v Rusiji. Vlada Zedinjenih držav pa ne more smatrati kc-r je ta komisija strokovnjakov le na-udeležbe na teh pogajanjih za koristne, ker je komisija strokovnjakov le nadaljevanje genovske konference, toda pod drugim imenom in ker se bo imela boriti s težkočami, ako Rusi ne izpre-menijo svojega stališča, o katerem govori njihova spomenica z dne ll# t. m. Washington, 16. maja. (Izv.) Senator Borah je v resoluciji, ki jo je stavil v senatu, zahteva!, naj se prizna sovjetska Rusija. London, 16. maja. (Izv.) Po nekem poročilu iz Genove je angleški ministrski predsednik Lloyd George na vprašanje glede zavezniške note, ki je bila naslovljena na Rusijo, izjavil: Nota je v svojem bistvu dejansko priznanje ruskih predlogov. Ako Rusija odkloni udeležbo v Haagu, nimamo ničesar več povedati. Angleška delegacija meni da Rusi niso pojmovali položaja in mis.i, da se ta ovira odstrani z medsebojnimi razgovoru Narodno skupižisia. Beograd, 16. maja. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvorii predsednik dr. Ribar ob 5.05 popoldne. Po raznih naznanilih in odgovorih na kratka vprašanja poslancev je zbornica prešla na dnevni red. Sprejet je bil predlog vlade, naj se na dnevni red jutrišnje seje narodne skupščine, ki je Sklicana za četrto uro popoldne, stavi izvolitev odseka za razne zadeve. — Seja je bila zaključena ob šestih popoldne. Proračun Bnlnistirstore m zviša-. Beograd, 16. maja. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je načeloma sprejel predlog o povišanju proračuna promet, ministrstva. Prometni minister Stanič je včeraj kon-feriral z načelnikom proračunskega oddelka v finančnem ministrstvu dr. Jovanovičem. Na tej konferenci sta se načeloma sporazumela. Predvsem sta ugotovila, da se v tem povišanem proračunu prometnega ministrstva dajo doseči nekateri prihranki, v prvi vrsti, ako se popravi napačno sestavljen proračun stvarnih izdatkov, kar bi znašalo okrog 100 milijonov dinarjev. Poleg tega se da v rednem proračunu črtati 700 milijonov dinarjev in za to vsoto najti kritje v posojilih ali drugih virih, ker imajo vse te postavke zna* čaj investicij. Zaradi tega bi redni proračun znašal 1200 milijonov dinarjev. Ako se železniški tarifi zvišajo za 50 odstotkov, se dohodki zvišajo_ za 400 milijonov dinarjev. Ako pristane finančni minister na to, se Sporazum predloži tudi finančnemu odboru. Preiemki kaznilniš. ©sohja Beograd, 16. maja. (Izv.) Poslanec Ant. Brandner je posredoval pri ministrstvu pravde radi najnovejše odredbe tega ministra, ki znatno skrčuje prejemke kaznilniškemu osobju v Sloveniji s tem, da se jim odtegujejo vse beneficije, ki so jih doslej prejemali. Poslanec Braudner je doznal, da je ministrstvo pravde stalo na stališču, da je to vprašanje treba rešiti obenem za celo državo s skupnim zakonom (ker tudi na Hrvatskem pestoje razne beneficije, četudi v drugi obliki kakor v Sloveniji), toda druga sekcija finančnega odbora je z motivacijo, da je treba doseči v proračunu ravnotežje, že sedaj črtala relutum kaznilniškemu osobju v Sloveniji. Elsner iško posojjigo p®dplsan©a Beograd, 16. maja. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je danes nadaljeval pogajanja z zastopniki Blerove finančne skupine in obvestil zastopnika ministrskega predsednika in prometnega ministra Staniča o poteku pogajanj. Ob 11.30 se je sestal ministrski svet. Finančni minister dr. Kumanudi je poročal o predlogih in poteku pogajanj, ki so bila dopoldne. Ministrski svet je pooblastil prometnega ministra, naj s svojim pomočnikom Avramo-Vičem razpravlja z Blerovo bančno skupino o tehničnih vprašanjih posojila. Ob 7. zvečer bo o tem poročal ministrskemu svetu, nakar bo pogodba p posojilu še nocoj podpisana. Mwast@stil@. Beograd, 16. maja. (Izv.) Vsled raznih vzemirljivih vesti iz Slovenije, da .se amnestija povodom poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra ne razteza tudi na § 91 b, s. k. z., kateri predvideva težke kazni (3 letna ječa kot najnižja kazen), ako se razžali Nj, Vel. kralja bodi potom tiska ali besede (znano je, da v Srbiji v teh zadevah sodnije ne postopajo tako strogo, kakor v Sloveniji), je narodni poslanec Anton Brandner interveniral pri načelniku kaznenega oddelka ministrstva pravde g. Kostiču, kateri je dal posl. Brandnerju pojasnilo, da je ministrstvo pravde prealožilo Nj. Vel. kralju v pomiloščenje tudi § 51 b. s. k. a. in sicer tako, da se imajo pomilostiti vsi slučaji, ki se nanašajo na ta paragraf (razžaljenje Nj. Vel.) do dneva, ko izide kraljev amnsstijski ukaz. Pričakuje se, da bo kralj, predlog ministrstva pravde v celoti odobril in ukaz v smislu predloga vsak čas podpisal. Poltta obnova. Evropa ječi na vseh področjih človeškega delo mila pod težo vprašan}, ki zahtevajo nujno in lečilno obnovo. Danes je obnova geslo mednarodne go-, spodarske politike, je pa tudi krilatica za vse težnje, ki vzpostavljajo na poli-, tirnem, znanstvenem, socijalnem in občekultamem polja duh mednarodnega sporazuma in ustvariteljne sile za skupne človečanske vzrore. V vse večji meri vsiljuje kritično stanje v notranjščini držav besedo obnove in preroda. Tu imamo obupne položaje nižjega in višjega uredništva, razpadle delavske organizacije, uničeno socijalno disciplino delovnih slojev. Valutne členite podkopavajo redno trgovino in miren gospodarski razvoj. Državna uprava, finančni proračuni so v najtežjem, skoro neozdravljivem pa-ložaju. Enako jadikujemo na kulturnem in vzgojnem polju, da se še nismo otresli oboževanja gmotnih dobrin, da drvimo še vedno za materialističnimJ užitki in da številna vzgojna in kulturna vprašanja še načeli nismo. V obnovitvenih nalogah, ki se nanašajo na naš narod in na našo državo zavalimo, da je duševni prerod in moralna obnova naše družbe pogoj za vse ostale obnove in prerode. Vse obnove predpostavljajo namreč duševno jasnost, strokovno predpripravo, nesebično družabno in državno delo, moralno na-vdihnenje in druga taka duhovna stanja, ki neclostajajo današnjemu poedinca in družbi. Tu je izvor nesposobnosti pri reševanju obnovitvenih nalog našega, javnega in državnega življenja. Predno pa govorimo o splošni duševni obnovi, recimo naše ožje slovenske, družbe, javnosti in posameznikov, moramo pokazati tudi na njih glavno rana in ta je politično življenje, v katerem danes prebivajo. Poglejmo dve, tri strani sodobnega političnega boja! Precl vojno smo ’ revijah motrili vsako posamezno socijalno, verskokulturno ali strogo politični definicijo, načela smo tehtali med sabo in njihova čistost jasno in veljava ]4 bila sveta. Kje najdemo danes take razprave naših političnih programo$ Znanstvene njive predstavlja rovtarski publicizem z namišljeno vsemogoM nostjo in nezmotljivim neznanjem. Odkar je lani pajcglo tisto blatno reševanje slovenskega jezikovnega in kulturnega vprašanja ter avtonomistične in centralistične ustave smo doživeli nezaslišano surove politične dogodke, imenovane strankarski boj. Umazant borbi za gospodarska podjetja, za skrivnosti osebnega življenja, za osebe in liste se je nalepilo častno ime politike. Znova se je izpremenila v borbo moža proti možu in noža proti nožu. Kult osebnosti, dostojanstva in politične poštenosti je minul. Toda tako pojmovanje političnega dela se je pri kulturnih narodih izživelo. Na njih mesto so stopili trezni problemi javnega življenja, gospodar« stva, socijalnosti, vzgoje, financ, književnosti, kulture, državne uprave, železnic itd. Politično vodstvo predpostavlja čedalje večjo strokovno pripravd ter znanstveno obvladovanje vprašanj in literature, \sega tega naše politične stranke nimajo. In kar nimajo, nndomestujejo z zlobnostjo, z umazanim polt-tičnim bojem in s časnikarskimi spletkami. Politična obnova je zategadelj najbolj potrebna. Tu je treba radikalnega preroda, preroda v osebah, ki bodo politično konciljantne, vsikdar stvarne s čutom dostojanstvenosti, kremenite v idejni borbi za stvarne potrebe naroda. Ne strupeni gadi, podkapljevalci, cestni klevetniki, temveč resne osebe, dostojanstveniki z evropsko kulturo, v stalni zvezi z znanstvenimi izsledki evropske politične literature. Tak političen prerod bo mogel izhajati samo iz naše juridične fakultete. Potrebno je, da se tamkaj osnuje poseben politični seminar, kjer se bodo naši juristi seznanjali z znanstveno literaturo o politiki. Tamkaj naj polni notranje znanstvene vneme, študirajo pestre zgodovinske razvoje političnih, državnih, komunalnih, socijalnih in strankarskih borb, in naj se pripravljajo na resnično, trudapolno, odkritosrčno, pošteno, dostojanstveno delo za večnomlado domovino, narod, državo. r Sadnli na konferenci Genova, 16. maja. (Izv.) Agenzia Stefani javlja službeno: Podkomisija prve komisije se je danes sestala pod predsedstvom italijanskega ministrskega predsednika De Facta, da predloži ruski delegaciji zaključne predloge, ki so jia stavile države, .zastopane v drugih podkomisijah. Prečitane so bile nekatere določbe protokola, na katere naj ruska delegacija odgovori. Vodja ruske delegacije Cičerin je naprarn tem določbam nastopil z več vprašanji, da bi se prepričal o obsežnosti teh določb. Italijanski minister za zunanje posle Schanzer in drugi odposlanci so mu dali obsežna pojasnila. Kar sc tiče listine same, je izjavil Čičerin, da je za rusko delegacijo nemožno, izjaviti se o pogodbah v tej seji, ker niso bili m&d Francijo in Nemci!©. Londou, 16. maja. (Izv.) V poslanstvi zbornici je prosil poslanec Lam-bert, vlado, naj prijavi pogoje in rok vabila za razpravljanje o vprašanjih, ki se tičejo skupne akcije zoper Nemčijo, ako bi ne zadostila svojim obnovitvenim obveznostim. Vprašal je, ali more vlada naznaniti razloge, s katerimi utemeljuje francoska vlada svoje odklanjajoče stališče. Minister Chamberlain je odgovoril: Dne 26. aprila je angleški ministrski predsednik Lioyd George prosil francoskega ministra Barthouja, naj bi se vršil sestanek za* vezniških in onih držav, ki so podpisale mirovno pogodbo, še pred zaključkom mednarodne gospodarske konference v Genovi, da se doseže sporazum glede stališča, ki ga bo treba zavzeti proti j Nemčiji dne 31. maja. Francoska vlada i navzočni pri formuliranju pogodb. Iz tega razloga je prosil, da se mu dovoli rok 24 ur za odgovor. Ko je bil njegov; predlog sprejet, je bila seja odgodena na jutri dopoldne. *• Genova, 16 maja. (Izv.) Vodja francoske delegacije minister Barthou je prejel nocoj iz Pariza brzojavno pooblastilo, da se udeleži seje politične podkomisije, kar se službeno razglaša. V francoskih političnih krogih se je danes govorilo, da se je Barthou že napotil k tej seji. Šele sedaj pa to vest de* men tirajo. Barthou se je v zadnjem trenutku odločil, da se tega svojega pooblastila ne posluži in se torej sejfe ni udeležil, kakor tudi ne vodja belgijske delegacije Jaspar. pa je potem ministru Barthouju spora-« čila, da se nikakor ne more udeležiti kake konference, ki bi se vršila pfed 31. majem, pa naj se ta vrši v Genovi ali pa kjerkoli. — Na drugo Lambfer*. tovo vprašanje, ali ve Chamberlain,c$a zro mnogi člani parlamenta s skrbjo na naraščajočo napetost med Francijo in Anglijo, je odvrnil Chamberlain, da mu ni mnogo do razpravljanj dogodkžrv, ki bi mogli povzročati težkoče in od« tujevanje med obema državama. Curih, 16. maja. (Izv.) Berlin 1^55, Nevvvork 524, London 23.24, Pariz 47.97,, Milan 27.72, Praga 10, Budimpešta o%68, Zagreb 1.92, Varšava 0.13, Dunaj 0.0525,- Berlin, 16. maja. (Izv.) Dunaj 2.93, B*i* dinj peš ta 36.75, Milan 1498.IP, Prag?. 540.8«, Pariz 2596.75, London 1257.40, 'Nfcwyo#le 282.25, Curih 5418.20. Zagreb- 16. maja. (Izv.) Devize: Ber-i lin 24—24.50, Bukarešta 48.50—51, Milko 36o—365. London 303—307, Pariš 605*** 620, Praga 132.74-- 133, Švica ia0P-I3JH. Dun*i asa« ŠtranŽ. JUGOSLAVIJA*, 17. maja 1922.. mamai iiumatHiHiitm»mi m mm*■ ■■•in— .m .1 . >i»HW ' an mai *MM»' šiev. 113- Beograjsko pismo. Beograd, 13. maja 1922. Tu s« mrzlično dela na popravi cest, ki morajo biti gotove do poroke Nj. Vel. kralja, sicer nastane nevarnost, da se bo morala poroka preložiti. Kakor »*ravi »Politika«, odvisi vse od vremena. Pašič je še vedno bolan, a ne tako hudo, ker bi sicer ne opravljal svojih poslov in hodil h kralju v avdijenco. Stranke so zelo hude nanj, ker je s pomočjo svojega ožjega kroga proti volji cele opozicije in proti volji znatnega števila vladnih poslancev in samega kralja diktatorskim potom izvedel razdelitev zemlje na oblasti. Ta korak bo imel še hude posledice. Očividno pa dela vse na tem, da se kriza preloži na čas po kraljevi poroki. Brez dvoma pa se bo vršil s sedanjo vlado hud obračun ob priliki debate o proračunu. Istotako pa je nedvomno verjetno, da se bo sedanja vlada držala na površju kakor klop in da bo skušala volitve kolikor mogoče zavleči. Nesoglasja, ki so nastala radi razdelitve zemlje na oblasti bodo krpali, dokler bo mogoče. Klika, ki se zbira okrog Pašiča, ima ima namreč neznansko moč, ki jej jo omogoča v prvi vrsti hrvatska abstinenčna politika. Ko sem začel to pismo pisati, je bil moj namen, da iznesem nekatere detajle, ki se tičejo Slovenije. Zato naj se smatra, kar sem prej povedal o splošnem političnem položaju kot nekak uvod. Te dni je izšlo iz vojnega ministrstva nekako »rešenje«, ki ga bodo posebno »veseli« naši koroški rojaki v Mežiški dolini. Vojni minister namreč odklanja vse prošnje za vojno odškodnino, ki je bila povzročena prebivalcem Mežiške doline ob priliki bojev med našimi in avstrijskimi četami na Koroškem. In čujte s kako motivacijo: Ker je bil napad od strani Avstrijcev nezakonit, zato naj se diplomatskim potom zahteva od Avstrije povrnitev škode. Ros čudno! Zakaj neki ou ne zahteva od Avstrije, da povrne naši državi, kar bo izdaia za koroške oškodovance? Tako bi bilo edino pravilno. Sedaj pa je še drugo vprašanje. Avstrija je že pri tozadevnih pogajanjih v Celovcu izjavljala, da so bile naše čete, ki so prve napadle in kdor je bral dotičn Stenografski zapisnik, ta je' vidci, da so bili naši delegati v debati precej v defenzivi. Sedaj lahko nastane debata, kdo je kriv, kdo je prvi napadel. To je seve vprašanje, ki našega vojnega min. nič ne briga, on kratko-malo odkloni vse prošnje, ki so bile poslane semkaj potom pokrajinske uprave v Ljubljani, prebivalci Mežiške doline pa naj se sami brigajo za odškodnino. Pri tem pa je najlepše to, da so nekateri manj potrebni že dobili odškodnino, zelo potrebnim pa se priporoča, da naj isto izposlujejo od Avstrije. Nekatera gasilska društva iz Slovenije so prosila pri min. za trgovino in obrt za dovoljenje, da lahko uvažajo gasilsko opremo iz inozemstva, ker se je v naši državi ne izgotavlja v zadostni meri. Poslanec Anton Brandner, ki je v tej stvari posredoval pri min. za trgovino in obrt je doznal, da je ne-obhodno potrebno, da se prošnjam priloži potrdilo Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, katere te predmete po nemških prospektih iz predvojne dobe, ki so jih poslale omenjenemu minstr-stvu, izdelujejo, ako se hoče doseči, da se prošnje takoj rešijo. Kar pa se cevi tiče, pa se sploh lie izdajajo dovoljenja, ker obstoji v Bački taka ena tovarna. Doslej smo vedno slišali, da so zanikrni samo uradi v Beogradu. Toda včasih se pripetijo slučaji tudi iz Slovenje, da bi se človek za glavo prijel. Neka opozicijska prošnja, ki se jo je iskalo po vsej državi, je ležala leto dni na okr. glavarstvu v Radovljici, kamor je bila vložena. Prizadeti pa is vsled tega trpel ogromno škodo, ker je prejemal mesečno okrog 200 Din. manj, kakor bi sicer, ako bi bila njegova prošnja prej rešena. TOVARNA WINKLE V SEVNICI. Post tot diserimina renirn — pride sekvestrirana tovarna kopit v Sevnici na javno dražbo dne 19. maja t. 1. Čudimo se, da slovensko časopisje skoraj niti ne omenja prevažnega draž-benega oklica v Uradnem listu št. 44, kjer je izklicna cena za najmanj 20 milijonov kron vredno Winklejevo imetje določena na smešno vsoto 1,600.000 K. Sekvestrirana imovina nemških podanikov »Bratje VVinkle« obsega: a) tvornico za kopita z vsemi pripadajočimi stavbami in zemljišči, premičnim in nepremičnim inventarjem; b) njive, travnike, vrte, pašnike, gozde in stavbišča v skupni izmeri 32 ha, 17 a, 6 m2. K imetju pod a) spada tovarna in sedem, večinoma enonadstropnih stanovanjskih vil v najboljšem stavbenem stanju, arondiranih v lično skupino. Samo ta skupina je med brati vredna 20 milijonov kron. Pravico do licitiranja imajo izključno le naši državljani. Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti pri finančni deželni blagajni v Ljubljani 10 odstotkov izklicne cene, t. j. 160.000 K, izdražitelj pa po licitaciji še 10 odstotkov izliciti-rane cene. Licitacija se vrši dne 19. maja 1.1. od 9. do 17. ure v Ljubljani, Turjaški trg št. 3/II. Prodaja je za državo obvezna šele, ko jo odobri minister pravde. Mnoso obetajoč je ta dražbeni oklic, saj bi lahko tem potom prišlo velevažno germansko industrijsko podjetje v slovenske roke in bi dobilo slovensko prebivalstvo sevniškega Posavja svoje zadoščenje nad mnogoletnim izrabljanjem in ponižujočim psovanjem svojih delovnih sil od strani prusaških Winklejcv, ko bi ne bilo skoraj očividno, da je izdražitelj že vnaprej določen in da bo ta bodoči lastnik — neka banka — vzel pruske Winkleje med svoje delničarje ter jih postavil za ravnatelje podjetja. To je grenka kaplja v čaši veselja nad likvidacijo. Pozivamo podjetne slovenske, hr-vatske in srbske nežidovske interesente, naj se sigurno udeleže licitacije in naj se ne dajo oplašiti od Winklejevih in drugih priganjačev, ki trobijo urbi et or-bi, da je tovarna brez Winklejevega strokovnega sodelovanja mrtev kapital. Posebno pa narodno in socijalno čuteči interesentje naj vztrajajo pri licitaciji do konca, ker le tak izrazito naroden lastnik se bo znal Winklejev odkrižati, zajedno pa bo vrnil trpečemu tovarniškemu delavcu ponos, vero in zavest, da je enakovreden Član družbe, ne pa — kakor pod VVinklejem — »Windlscher Hund«. Caveant consules! ^ ’+ Sviloreja In svilopreja v naši državi Malokomu je znano, da je v Ma-cedoniji sviloreja močno razširjena. Središče sviloreje je v Ujevgjeli. Tam in v sosednih krajih so predelali lani čez 300.000 kg kokonov. Največ kokonov pokupijo grški in italijanski agentje za izvoz, a mi dobivamo iz inozemstva drage izdelke z visoko carino kot »luksus«. — Leta 1919 je dala naša vlada veliko svilarno v Mohaču demo-lirati in vse stroje prepeljati v Gjev-gjeli. 2e med potom je zgorelo par vagonov teh dragocenih strojev. Ostali stroji pa so celi dve leti ležali na prostem. Imamo torej vse doma za izdelovanje svile: surovine in stroje, nimamo pa praktičnih gospodarjev na odločilnih mestih, zato prepuščamo vse tujim izkoriščevalcem, Bogu in rji. To so nedopustne metode. Sistem beogradski se ne sme vpeljati tudi Pn na3 v Slovenji, ki smo veljali osel kot upravno najboljša pokrajina v u goslaviji. To za danes, prliodnjič zope nove stvari. -f- Plačevanje konzularnih taks. Za konzularne takse, katere pobirajo P° zakonu o taksah (čl. 34 pravilnika) nasa inozemska zastopstva, je določeno P a-čevanje v zlatu po kurzu, ki ga doto ’ finančni minister. Zadnja naredba nančnega ministrstva z dne 8. julija P • leta določa za zlati dinar sledeče ura -ne kurze inozemskih valut in sicer. Franciji 1 zl. dinar je enak 2 fr. franka, v Belgiji 1 zl. dinar je enak 1 šv. franK, v Sever. amer. državah 5 zl. dinarjev je enak 1 dolar, v Angleški 25 zl. dinarjev je jednak 1 angl. funt, v Španiji 1 zl. dinar je enak 1 pezetas, v Italiji 1 zl-nar je enak 4 it. lire. V Nemčiji, Avstriji« Mažarski, Cehoslovaški, Rumuniji, Bolgarski, Grčiji, Poijsld in Turški Pa se počenši od 16. aprila t. 1. vrši plačevanje konzularnih taks po relaciji, ki se) izračunajo na sledeči način: 1 zlat diM* je enak enemu švicarskemu franku. Po tem izračuna naše inozemsko zastopstvo 15., odnosno zadnjega vsakega meseca, koliko je znašal srednji kurz švicarskega franka v devizi Curih ali Ge* nova za čas od 1. do 15., odnosno od 16« pa do konca meseca napram valuti ona države, v kateri se nahaja naše zastopstvo. Tako izračunam srednji tečaj od 1. do 15. velja za pobiranje konzularnih' taks od 16. do konca meseca, in srednji tečaj druge polovice meseca velja za vplačila v prvi polovici prihodnjega meseca, da se na ta način doseže primernejša relacija posameznih nestalnih valut napram zlatemu dinarju. -f- Oddaja pleskanja (ličenja) že* Jeznih mostov pri Karlovcu. Gradjevin-ska sekcija v Ogulinu razpisuje na dan 1. junija 1.1. ob 10. uri dopoldne v svoji pisarni pismeno licitacijo glede oddaja pleskanja (ličenja) železnih mostov na deželni cesti pri Karlovcu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniška zbornice v Ljubljani interesntom na vpogled. -\- Dobava raznem materijala. —• Uprava smodnišnice (barutane) v Kamniku razpisuje na dan 27. maja t. 1. olj 10. uri dopoldne v svoji pisarni ofertal-no licitacijo glede dobave škatelj iz kartona, etiket, lesenih kroglic, leskovih obročev, trdih drv, bukovih desk, žebljev, železnih in bronastih kroglic, mreže iz medene žice, pločevinastih plomb, bele pločevine, angl. kositra, vijakov, preje, sukanca, mašil, platna (gradi), vreč iz papirnatega platna, kravine, jermenov, dekstrina, loja, kleja, mila, strešne lepenke, solne kisline, stearinskili sveč, salmijaka, brezovih metelj, vžigalic, strojnega olja, tovotne masti, pohištva iz riževe slame, šlap iz sukna, svedrov, žag, listov za žage ter nožev za stružne stroje. Predmetni oglas Je V pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled. — Pozor trgovci — kraljeva poroka se bliža. Za ta izreden slučaj je tvornicai »Icarust izdelala umetniško izdelan relief kralja in kraljice. Opis reliefa je razviden v današnjem oglasu. Ker naši potniki ne morejo obiskati v tem kratkem času vseh' p. n. trgovcev Jugoslavije, je tvornica »Icarus« razposlala na vse trg. zbornic« vzorce na ogled. Razpošilja se najmanje i gros (12 ducatov) poštnine prosto in tol samo po poštnem povzetju. Ako bi prejeto blago in cena ne ugajala in se v treh’ dneh po prejemu tvrdki vrne, se že plačano vsoto in ev. stroški povrnejo. S tem je dana možnost vsakemu trgovcu, da lahkoi brez vsakega rizika naroči I gros brez da je videl vzorec. Pri eventualnih naročilih' 5 grosov je S odstotkov pri io in več gro* sov pa io odstotkov popusta. Z ozirom na kratek čas do poroke se lahko naročfi tudi telegrafski na »Icarus« Ljubljana Glej današnji inserat. ®©sp©dareiw©.. Razsul. TVied vrstami državnih uradnikov Se zavladala topa resignacija, ker Je uradništvo zgubilo zadnjo trohico nade in zaupanja v odločilne politične kroge, da mu hočejo resno pomagati iz bede, v katero se je pogreznilo in propada od dne do dne bolj. iTa apatija upliva samoumevno uničevalno na delavno energijo, zanimanje in ambicijo uradništva. To je dejstvo, ki se ne da ovreči in vsakdo, kdor bi hotel ta dejstva negirati, je ali zloben ali pa slep. Pod posledicami tega položaja pa nikdo ne trpi bolj kot ravno gospodarski krogi, trgovci, industrijci in obrtniki. Stalež osobja skoro vseh uradov se je napram mirni dobi povečal, storljivost pa je pri povečani delitvi dela mnogo manjša in ni ga skoro urada brez ogromnih zastankov. Pa naj začnejo pri carinami ali pri davkarijah, ali pri politični upravi, pri obrtnih oblastih, pri železnici in pošti ali pa sodniji, povsod vedno rastoče pisarjenje, vedno bolj formalne rešitve, vedno manj pozitivnega dela. Po dolgem zavlačevanju in z veliko nevoljo je izdala vlada konečno zakon o draginiskih dokladah državnih uslužbencev kot nekako izsiljeno koncesijo in kot neko milost. Ta zakon dela direktno provokantne razlike in določa razrede, za kar manjka vsaka praktična utemeljenost. Med uradniškimi krogi je izzval :ta zakon politične posledice, ki se bodo ob prvi priliki pokazale. Prva pogreška zakona je, da je mesta kot Maribor in Ljubljana uvrsti v tretji draginjski razred, medtem ko je Novi Sad, Karlovec in vsa mesta v Srbiji v drugem razredu in Zemun pa celo v prvem razredu. Za to razvrstitev manjka vsake ekonomske utemeljitve, ker, kdor primerja tržne cene, bi lahko ugotovil, da je v Beogradu meso cenejše kot pri nas in moka tudi. Druga provokacija zakona pa je, da se za Srbijo določa stanovanjske doklade v izmeri od 60 do 600 dinarjev mesečno; medtem ko uradništvo ,v prečanskih krajih ne dobiva sploh nobene stanovanjske doklade. Imamo enoten stanovanjski zakon za ce- lo državo in zato veljajo za Srbijo glede višine najemnin isti predpisi kot za prečanske kraje. Ako se v Srbiji nikdo za ta zakon ne briga in ga ne izvaja to še ni povod, da se iz državnih blagajn jemljejo zato nešteti miljoni za stanovanjske doklade. Nad polovico vsega državnega na-meščenstva je na ozemlju Srbije in iz skupnih dohodkov se črpajo sredstva za te doklade državljanom odnosno uradnikom I. klase. Ta doklada je nezaslišana krivica, in najboljši praktični dokaz, da so vsa zatrjevanja o enakopravnosti državljanov sama laž in prevara. Tak režim mora voditi k težkim političnim posledicam in mi se ne čudimo, ako se obrača pri nas vse brez izjeme proti njemu in njegovim predstaviteljem. Tretja krivica pa je, da se vojaštvu daje sedaj v mirodobnih razmerah brez vsakega povoda špeci-jelne doklade poleg draginjskih doklad v najmanjšem iznosu 200 dinarjev mesečno. Zato ni nobene utemeljitve niti opravičbe. To je le praktični izraz militarističnega in policijskega režima, ki bi se ga bilo moralo že davno pričeti likvidirati. Vsakdo ve, da je naše celo gospodarstvo in obnova odvisna od tega, da uredimo promet. In ista vlada, ki tu razmetuje z milijoni, ne upošteva razsula, ki nastaja na železnicah vsied zavlačevanja izplačanja železničarskih doklad Za dijete na-čiai poslancem, katerih dobrih 80 odstotkov je popolnoma nedelavnih na—n m nmmmmmmmmmmmmmnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm SiflHtna turneja ptistep zbara fel« Mufa po Jugoslaviji Tiho, v javnosti skoro neopaženo se Jo pripravljal pevski zbor Glasbene Matice na turnejo, s katero naj bi ponesel slovensko pesem med brate Srbe in Hrvate in s katero naj bi čim slovesneje proslavil petdesetletnico društvenega in tridesetletnico zborovega obstoja. Priprave so potekale v najlepšem redu in zaupanju v zmago. Triumfov, kakršne je pa zbor doživel le v Beogradu in Zemunu pa vendar ni nihče pričakoval. Saj So tam koncentirala nedavno »Kolo« in »Smetana«, obe prvovrstni, tehnično izvrstno izvežbani društvi. In vendar je pevski zbor Glasbene Matice s svojim Hubadom, slovenskim pevskim očetom na čelu nadkrilil vse druge zbore. Pevci in pevke Glasbene Matice so Ml odpeljali iz Ljubljane v četrtek popoldne. Železniška uprava jim je preskrbela lepe, čedne in komodne vozove. Med zborom veselo razpoloženje. Zal ne dolgo. V Zagrebu je bilo treba prestopiti I druga vozove. Na razpolago samo 2a državo in delujejo kvečjemu za lastno korist se je dnevnico zvišalo od 120 do 180 dinarjev, in sicer tudi onim, ki posedajo po cele mesece doma, ali pa v Beogradu sploh ne odprejo ust in nimajo o večini predmetov, ki se obravnavajo nikake strokovne sodbe. Nasprotno pa naj ljudje, od katerih dela in odločitev so odvisne dnevno mnogomilijonske vsote, kakor na primer pri prometu, služijo na vodilnih mestih pri neizmerni odgovornosti za 4000 kron mesečno. Tak sistem je začetek konca. To je verna kopija ruskih razmer in gotovo Je, da mora ta režim sam sebe uničiti. Vse to kar je nudila s sedanjim zakonom vlada državnim uslužbencem pa ni gmotnega položaja prav nič spremenilo, ker bi se jim morale izplačati vsaj Še dvakrat tako visoke doklade, da bi bili vsaj na tistem, kakor so bili leta 1920. Njih gmotni položaj se rapidno slabša, kakor favorizira vlada poviševanje cen za prehrano, in sicer pri najvažnejših živilih. Gospod Kumanudi bi pa toliko matematike še lahko znal, da bi moral vedeti, da če znašajo plače državnih nameščencev 740 milijonov dinarjev hi draginjski dodatki, pa 1858 milijonov dinarjev po lanskoletni statistiki, da izčrpa to skoro polovico državnega proračuna in da je torej uradniško vprašanje eno Izmed prvovrstnih državnofinančnih vprašani, ki se ga ne da mimogrede v predsobi ali pa na hodniku rešiti. Kot profesor prava pa bi lahko vedel tudi to, da ni oportuno revol-tirati uradnika radi ma+erijelnih zadev proti državi, ker h uradnik predstavitelj države, r°dne, točne, bistre samostojne uprave. Materijel-no obupanemu uradniku je popolnoma nemogoče žrtvovati se za težko delo, ki ga mu donašajo naše prehodne razmere in posledica je nered, za katerega plačujejo gospodarski krosi n^juražji In največji davek. Cel zakon je izrazit protekcionizem srbijanstva in podcenjevanja prečan-stva in je dal že itak močno razvnetim tokom nepobiten dokument v roke, kako se v Beogradu reže in de- li beli in črni kruh. Na tem krivičnem principu pa se gradi tudi državni proračun. Mi nimamo interesa k temu vsemu molčati, nasprotno smatramo za svojo možato dolžnost nastopiti proti takemu podcenjevanju prečanskih nameščencev, ki jih smatramo v splošnem za moralno in strokovno vsaj enakovredne srbijanskiin uslužbencem. Pri današnjem režimu ni izgleda, da bi se sestavila v naših političnih krogih dovolj jaka skupina, ki bi bila v stanju in imela voljo izvojevati to, da se ta kričeča krivica popravi, ki je rodila ravno v krogih dosedaj državi najbolj udanih in požrtvovalnih delavcev neozdravljivo nezadovoljstvo. Bili smo in smo vedno proti sistemu bakšišev, ki se vedno bolj širi vsled sedanje vladne mezdne politike, bili smo proti tako nemoralnim zakonom kakor je dajanje provizij od vterjanih davkov in proti sistemu nagrad, ki se jih je kot ded-ščina balkanizmov zaneslo v carinsko službo. Smo za enoten sistem mezd, ki ne dela političnih razlik med državotvornimi in nedržavotvor-nimi pokrajinami in med resorti »koji naplačuje pare za državu« in »koji ne vredi nista« in obsojamo sedanji način mezdne politike, ki vodi k razsulu. Ponatiskujemo zgornji članek po »Trgovskem listu«, ker kaže, da od sedanjega režima beže že najzvestejši med zvestimi dva, slaba, z razbitimi šipami. Začel se je Križev pot. Premalo prostora, zadremati ni bilo mogoče in zbor je utrujen dospel v petek zjutraj v Beograd. Pevke so se nam naravnost smilile in pikre opazke so padale na naslov železniške uprave v Zagrebu. Na beograjskem kolodvoru se je zbrala množica, da pozdra- vi došle Slovence in Slovenke. Ravnatelj in skladatelj Binički jih pozdravi v imenu pevcev, v imenu vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, v imenu gledališča in opere posebej. V krasnem govoru odzdravi predsednik glavnega odbora Glasbene Matice dr. Ravnihar. Nato v hotele. Popoldne ob 5. uri se zbere zbor v »Maneži«, začasnem gledališču za poizkusni nastop. Akustika dvorane slaba. Ako ne gredo pevci čisto do rampe in njihov dirigent na podstavek v orkester, doni petje pri prazni dvorani medlo. Zanimanje za večerni koncert splošno. Beograjčani pozdravljajo pevce na ulici. Ob osmih koncert. Natlačeno polna dvorana. Navzoči: ministri Pribiče-vič, Markovič, Pucelj, predsednik skupščine dr. Ribar, češki poslanik Kalina itd. Začetek koncerta. Zastor gre gori. Občinstvo popolnoma očarano od krasne slike pevskega zbora. Moški zbor v črnih oblekah, ženski v pestrih narodnih nošah. Takoj po prvih odpetih zborih velikanski aplavz, navdušenje publike neizmerno. Najbolj užgejo Adamičev »Mladi junak« in Lajovčev »Ples kralja Matjaža«, Andelova narodna »Igra kolo«, Hubadova »Prišla je miška«. Vse zbor ponovi. Po MokranjČevem »Kozarju« vihar odobravanja. Ravnatelja Hubada kliče publika neštetokrat na oder. Med zborom se odlikuje v »Mladem junaku g. Mila Wohinčeva, v »Zelenem Jurju« g. Sfiligojeva. Glasbeni Matici poklonijo ogromne vence s trobojnicami pevsko društvo »Stankovič«, Jevrajsko pevsko društvo, beograjsko pevsko društvo, 1 šopek akademsko pevsko društvo »Obilič«. Venci so danes dospeli v Ljubljano in so na ogled v izložbah trgovin Gričar in Mejač, Maček in Kette. Po petkovem koncertu se je vršila mala zabava v oficirskem domu, nato k odpočitku. V soboto zjutraj se je odpeljala deputacija Glasbene Matice na grob pokojnega kralja Petra Osvoboditelja in je položila venec iz samih planinskih cvetk, Junaku pozdrav izpod Triglava I Ob 1. uri popoldne je priredila beograjska opčina na čast gostom velik banket, na katerem je bilo izgovorjenih mnogo napitnic. Govoril je zastopnik Beograda, Pajevič, za ministrstvo prosvete Branislav Nušič, ki je sporočil, da je kralj ravnokar podpisal ukaz o odlikovanju Glasbene Matice z redom sv. Save lil. razreda, dr. Ravniharja in Mateja Hubada z redom belega orla V. razreda, in Karla Mahkote z redom sv. Save V. raz-reda. Navdušenje nepopisno! V imenu Matice se zahvali dr. Ravnihar. Hubadu, Lajovicu in Adamiču nazdravi skladatelj Milojevič. Govore še dr. Ribar, minister Pucelj, Hubad in Prunk, ki se spominja skladatelja drž. himne »Bože pravde« Davorina Jenka. Navdušenja, vzklikanja kralju in odobravanja izvajanj vseh govornikov ni hotelo biti ne konca ne kraja. Po banketu se je zbor fotografiral. Slika je že razstavljena v izložbenem oknu tvrdke Gričar in Mejač v Prešernovi ulici. Točno ob napovedani uri se poda zbor na parnik »Avala«, ki lih prepelje čez Savo v Zemun. Tu zopet nad vse prisrčen sprejem. Po pozdravih si zbor v spremstvu Zemunčanov ogleda mesto. Vkljub občutni vročini se pevci počutijo dobro. Zvečer koncert z enako sijajnim uspehom kot v Beogradu. V nedeljo dopoldne matineja v raz^ prodani hiši. V kraljevi loži navzoč kralj Aleksander v spremstvu generala Hadžiča. Kralj je izrazil največjo pohvalo o. umetniško dovršenem petju zbora. Uga* jala sta mu najbolj Lajovčevi »Ples kralja Matjaža« in »Zeleni Jurij«. Povabil je po koncertu k sebi dr. Ravniharja in Hubada in jima izrekel nado, da bo imel priliko čuti Glasbeno Matico zopet oh vsesokolskem zletu v Ljubljani. Mini« stru Puclju pa je izrazil željo, naj prire* di Glasbena Matica tudi turneje v inozemstvo in zlasti v Pariz. — Popoldne je priredil minister Pucelj zboru v To* pčideru južino, beogradske žene so Pal Matični ženski zbor povabile na čajanko, — Beograjski dnevi so bili najlepša ma« nifestacija za kulturno ujedinjenje S K« bov, Hrvatov in Slovencev, 't5P2> Štev. 113. JUGOSLAVIJA- 17. maja 1922. Stranj r ~ Kako jih skrbi, kdo bo v bodoče Vsled dn.evntka »JuSOsIavije«. ki je danes Jt/ ^ priljub- C j®6^^00 zelo vpliven in ura-frsopis. Bas radi njegovega vpliva, Ka hočejo na vsak način iztrgati doseda- 'da v ,astmk.u 12 ro^> če ne zlepa pa zgr-„ • V.?a gonja zoper »Jugoslavijo«, njene urednike, sotrudnike in g. Peska razodeva ehki strah, ki ga imajo pred njo današ-J vlastodrzci, ki imajo toliko velikih gre-v na svoji kosmati vesti. Še ni dolgo tega. da je pisala Ribnikarjeva »Domovina«, Jl.JeT tfeba »Jugoslavijo«. Pesku izviti iz roic. In res so se ponovili napadi nanj, da Pt ga tako z grožnjami ustrašili, začela se j« gospodarska gonja, da bi se ga prisililo K prodaji. Gonja je sistematična in koncentrična. Oglasili so se zadnje čase res razni kupci, a »Jugoslavija« je in ostane neodvisen političen list. » — Od stopnje do stopnje pada baje »Jugoslavija« po mnenju Pustoslemškove-ga »Naroda«. Konštatiramo samo, da se be pred dvemi len isti »Slov. Narod« silno smoZkriti7?r1mf odločno narodni ter n? narorln? ^ T*?*0 postopanje takrat-»Na*rod H-* V pa Priznava isti Hu^pnipm k m™Q se takrat s svetim nav- K f 23 tugoslovanstvo. Lani se trnhili"”,. silno zgražal, ker nistpo slepo rali drv c.et?tra stični rog ter smo kritizi- 'demokra^l-i? r‘ 'rodu Pogubno postopanje o centralistov. Letos pa isti ubira a tonomistične strune se za-a,2a nedeljivost Slovenije in tudi že kntikuje lastne pristaše demokrate ntraliste. Res »Slov. Narod« stopa od stopnje do stopnje — a eno leto. ali vsaj pol leta za nami. Je že pač star in ni mu zameriti, če težko doumeva položaj, ter se »e polagoma^uživlja v položaj, kakoršen je. - ~ Kraljeva zahvala. Njega Veličanstvo kralj Aleksander je izrekel kr. zalogi Šolskih knjig in učil v Ljubljani za knjigo, t . Albert, Narodni okraski na pirhih in kožuhih, ki jo je šolska zaloga poklonila Njegovemu Veličanstvu kralju, potom pokrajinskega namestnika za Slovenijo Hribarja s voj o srčno zahvalo. — Redukcija uradništva na Francoskem. Tudi Francija mora štediti, zato je Vlada odpustila 50.000 uradnikov t. j. eno desetino vsega državnega uradništva. Z ®dpustom se bo prihranilo že v državnem Proračunu za leto 1922 približno 300 milijonov frankov. -— Uredba o razdelitvi države na obisti je izšla v Uradnem listu št. 49. Kma-bt je pričakovati imenovanja novih velikih •Upanov. — Posledica dr. šušteršičeve brošure, (»Slovenec« poroča: Zaupni sestanek so “geli včeraj dopoldne ob II. uri v gostilni »Pri levu« najzaupnejši oprode dr. Šušteršiča pod_ vodstvom dr. Pegana in župnika {Oblaka iz Št. Lovrenca. Pred vhodom so tneli svoje_ patrulje, ki so sprejemale prihajajoče, ki so prihajali in odhajali po dva in dva. Sestanek se je začel ob enajstih in je trajal do^ tretje ure popoldne. Ker so C dr. šušteršičevo brošuro politično doživeli veliko blamažo, poskušajo sedaj z intrigami na gospodarskem polju. Obnoviti hočejo razkol, ki so ga začeli leta 1917. z sadružno centralo. Na sestanku so bili štirje laiki in devet duhovnikov. Iz tega rovarjenja se vidi, da nekaterim gospodarskim veletalentom ena zadružna centrala še ni zadosti.« —■ Novi vozni red stopi na naših železnicah v veljavo 1. junija. Posebno važne Spremembe so rta koroški progi, kjer se h vedejo zopet brzovlaki iz Madžarske na Južno Tirolsko. Iz Maribora proti Tirolski bo vozil brzovlak ob 2.30 ponoči ter se bo /Vračal ob 3.10 ponoči. Brzovlaki bodo obetali na naših postajah le v Mariboru (na (.Obeh kolodvorih), v Dravogradu in Prevaljah. Budimpeštanslci vlak bo vozil iz Ma-jribora ob 4. uri proti Kaniži in ob 7.28 iz Kaniže, a bo obstal le v Ptuju, Ormožu, Čakovcu in Kotoribi. (Torej na Pragerskem !*«0 • _ — Hrvatski gozdarji so si ustanovili |Voje udruženje. — Sneg je zapadel te dni na Pohorju jUi višjih gorah celo do metra visok. v — Za podravnatelja praške univerzitetne biblioteke je imenovan naš rojak g. dr. Ivan Žmavc ter obenem pomaknjen v 6, činovni razred. ' Orožnikom se izplačajo zaostale onevnice. Orožniška brigada v Ljubljani je dobila iz^ Beograda naročilo, naj se izpla-jlcajo orožnikom zaostale dnevnice za čas od avgusta do konca leta 1921. .j, Prepovedani časopisi v Jugoslaviji. Postni uradni list navaja inozemske časo-/pise, ki so pri nas prepovedani. Vseh teh ;«*tov je 168, največ iz Avstrije, Madžarske in Nemčije, nekateri pa tudi iz Bolgarske in Amerike. v — »Hrvatski radiša« je kupil pri Sa-iteoboru veleposestvo »Kerestinac« od; )Woschnaga Šoštanja (zagrebški listi seve pišejo iz »Schonsteina«). Društvo napravi ;tem kolonijo za svoje vajence ter uvede ^ouk v nacionalnem gospodarstvu. — Okrajni zastop Laško je dobil novo \Serent9tvo. Za gerenta je imenovan g. no-jtar Avg. Drukar, za prisednika pa so imenovani med drugimi gg.: Josip Smrtnik, ravnatelj delniške pivovarne, Frid. Drolc, Ijavnatelj trboveljskega premogovnika v jHrastniku; Al. Baša, načelnik železniške Postaje v Zid. mostu, Blaž Zupanc, brivski |mojster v Laškem, Josip Osolin, trgovec v Laškem, Al. šmid, veleposestnik v Jurklo-'^tru in drugi. — Krapinske Toplice v Hrvatski. P. i«. obiskovalcem in onim, kateri se zanimajo, se naznanja, da je zdravilišče od 1. ma-i|a odprto. Cene primerne in dobra oskrba. Do 15. junija ter od 1. septembra cene ko-Pelij in stanovanja za 25 odstotkov ceneje. /Vsi državni nastavljenci, umirovljenci uživajo Še poleg tega pomembne popuste. Kopališka godba igra od 15. junija. P. n. gostom iz Slovenije priporočamo vožnjo čez Zidani most — Zaprešič — Zabok — Krapinske toplice, kjer pri jutranjem in večernem vlaku vedno čaka avtoomnibus. Po naročilu pošljemo tudi avto kakor voz na postajo Rogatec. Na vsa podrobna Vprašanja odgovarja 'ter razpošilja prospekte kopališčno ravnateljstvo Krapinske toplice. — Katalog razstavljalcev IV. Praške-B* vzorčnega veletrga je izšel ter stane 20 Din. Naroča se pri oficijelnem veletržnem Zastopniku ationčni in reklamni družbi Alo-tea Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. Katalog obsega seznam razstavljalcev po alfabetu, strokah in skupinah, dalje seznam mserentov ter raznovrstna navodila. Zastopanih je preko 2700 blagovnih strok, ki vse bujejo pač vse, kar zamore jugoslovanski trgovec potrebovati. Srbolirvatski ključ k blagovnemu seznamu tega kataloga se dobi za ceno 5 dinarjev. — Kdor potrebuje Prvovrstnih naslovov za trgovske zveze iz pehoslovaike, dobi Ute y. Dnevne vesti. jt^Jogtu imenovanem ka- —^ Nova poštna nabiralnioa se je ©tvorila včeraj v Dragomlju, ki ima trikrat na tedon 2vezo s pošto v Domžalah. — Prošnje za znižanje vožnje na železnicah. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno, da so v smislu 7. maja došle odločbe generalne direkcije posrednih po-reza tudi v Sloveniji oproščene plačila takse legitimacije drž. nameščencev in upokojencev ter njihovih rodbinskih članov za znižane vožnje na železnicah. — Razstava psov vseh pasem, ki jo priredi klub ljubiteljev ptičarjev na bin-koštno nedeljo in pondeljek na ljubljanskem vzorčnem sejmišču , ob Gosposvetski cesti, obeta postati nad vse zanimiva. Prijavljenih je zlasti z dežele, že veliko psov, lovskih in nelovskih, med temi najVeč volčjih psov in dobermanov. Med prijavitelji pa pogrešamo še več Ljubljančanov, ki imajo priznano lepe pse. Razstava bo zelo poučna, ker bomo videli tam najrazličnejše pasme psov, in je tudi velikega gospodarskega pomena. Take razstave prirejajo v vseh kulturnih državah in jih podpirajo razna ministrstva gmotno in moralno. Z razstavo je združeno ocenjevanje zunanjosti psov in imajo lastniki psov priliko, da ocenijo njihove pse avtorizirani, domači in tuji sodniki. Marsikdo niti ne ve, kako lepega, pasmi odgovarjajočega psa da ima. Razstava je torej važna za vsakega ljubitelja psov. Prijavni rok je do 28. maja. Kdor se prijavi pozneje, mora plačati dvojno prijavnino in ni mogoče razven tega njegovega psa uvrstiti v katalog. Prijavnice, položnice in tiskana natančna razstavna določila se dobe brezplačno pri razstavnih tajnikih (gg. Rado Hribar, Ljubljana, Zaloška cesta 14 ali dr. France Lokar, Ljubljana, Sodna ulica 11). Lastniki psov odzovite se častno vabilu k razstavitvi. V Ljubljani je priglašenih na magistratu nad 1400 ps»cv, vsaj polovico jih mora na razstavo. Za' vsako pasmo so po tri denarne nagrade. Razven tega kraSno izdelane plakete, priznanice in nad 50 od posameznikov naklonjenih denarnih daril. Psi se morajo pripeljati na razstavišče najkasneje do 9. ure 4. jun. Psi, ki dospejo v Ljubljano že 3. junija, ostanejo čez noč lahko na razstavišču. Zunartjim razstavnikom preskrbi Klub ljubiteljev ptičarjev na željo prenočišče, če se pravočasno obrnejo na Khib. — Novinarski kongres v Bukarešti. Prihodnjo jesen se vrši v Bukarešti kongres vseh romunskih novinarjev. Kongresa seudeježe tudi zastopniki italijanskih, poljskih, jugoslovanskih in cehoslovaških novinarjev. — Bosansko-hercegovska razstava v Beogradu, Dne 30. t. m._ se otvori v Beogradu razstava domače industrije iz Bosne in Hercegovine. Razstava ostane otvorjena do 15. junija. — Slaba letina? Iz vseh delov naše države prihajajo neugodna poročila O letošnji letini. Najbolj razširjajo take vesti špekulanti z živili, ki imajo še polne zaloge. In res se na račun teh vesti neprestano dvi-gajocene najpotrebnejšim živilom. Sadno drevje sicer bujno cvete, toda vsled dolgotrajne vlage traja cvetenje predolgo, kar zelo slabo vpliva na razvoj sadu. Trta žene zelo slabo, a tudi dela v vinogradih so vsled moče zaostala. Žitne posetve na Murskem, Ptujskem polju in v Prekmurju kažejo slabo. Rž je vsled lanske suše in predolgo ležečega snega slabo prezimila. Dosti bolje tudi ni v Slavoniji in Sremu, kjer vsled povodnji setev gnije, da bo baje žetev dala le 30 do 40 odstotkov lanskega pridelka. Večina koruznih njiv je še pod vodo. Le suho in toplo vreme bi moglo slabe nade izboljšati. -— Za predsednika republike Uraguay kandidira_ naš dalmatinski rojak dr. Artur Lušič, sin pok. brodolastnika. Njegovo kandidaturo je proglasila konvencija narodne stranke. — Avtomobilska nesreča v TrojanaK. Dne 12. t. m. je avto, ki vozi redno iz Ljubljane v Celje, s polnim parom trčil v vasi Jelševca pri Trojanah ob dvovprežni voz posestnika Al. Groharja iz ' St. Gotarda. Obema konjema je avto polomil noge, da so ju morali pobiti. Tudi avto je dobil težke pošgodbe. Škoda znaša 150.000 kron. — Čestitke Nj, Veličanstvu kralju, vrlo ukusne i umjetnički opremljene, dovršene sit. Da što širi slojevi naroda mogu sudjplovati _ u evom lijepom daru naroda kralju, molimo sve one, koji hoče sudjelo-vati u sabiranju potpisa na čestitke, da se smjesta prijave, jer uredjivačima albuma i čestitaka, radi skromnih sredstava nije moguče poslati povjerenike u sve krajeve države. Naročito apeliramo na narodnu in-teligenciju u pokrajinama. Čestitke štam-pane su latinicom, cirilicom i slovenački. Same čestitke ne prodaju se, jer sc troško- vi namiruju dobrovoljnim prinosima. Na jednoj čestitci može se potpisati 15 do 20 osoba. Sve upute šalju se uz čestitke. Večl broj čestitaka šalje se_ samo _ povjerenici-ma. Ograničen broj ili pojedince šalju se na zaht.iev, a uz naplatu poštarine (za prep. poštanjsku pošiljku). Obratite se na slijedeče ndrese: »Jugoslavenski Kompas«, Zagreb i Vercš i drugovi, Zagreb. — Morilca trgovca Rosenfeld je ptujsko orožništvo izsledilo v osebi I. Polak in ga oddalo v zapore okrajnega sodišča. — Umrl je v Inomostu upokojeni pod-maršal Lambert Konschegg, rodom Slovenec, toda odtujen svoji narodnosti. — Avstrijsko časopisje v stiskahi Osrednje društvo lastnikov in izdajateljev časopisov je imelo te dni na Dunaju občni zbor ter sklenilo zahtevati od vlade zdatno pomoč, ker se večina časopisov še komaj bori za obstoj, mnogo pa jih je moralo sploh prenehati izhajati. — Umrl je v Zagrebu v visoki starosti upokojeni vseučiliščni profesor g. Franjo Petračič, sloveč pedagog. — Cene srebrnemu in zlatemu denarju v Gradcu so nastopne: srebrne krone po 640 kron, dvokronski novec po 1280 kron. petkronski po 3440 kron, stari goldinarji po 1760, dvogoldinarji po 3520 kron. deset-kronski_ zlatniki po 15.000 kron, 20-kronski po 30 tisoč kron, stokronslci po 150.000 K. — Vlomi. Dne 5. maja je vlomi neznan tat v stanovanje Pavla Mravljeta na Zirovskem vrhu 64 in ukradel iz skrinje, katero je s silo odprl, tri obleke in več kosov raznega perila. Ukradene stvari so vredne do 10 tisoč kron. Neznani storilci so vlomili skozi okno v stanovanje posestnika Ivana Fortuna v Marinči vasi pri Zagradcu. Odnesli so več moke in ženske obleke, perila, klobukov in čevljev. Za popotnico pa so si vzeli vlomilci 60 jajc in 20 kg čiste svinjske masti. Ukradeni predmeti so vredni do 30 tisoč kron. — V isti noči je bilo vlomljeno tudi pri Fortunovem sosedu posestniku Josipu Cimpermanu. Tam so ukradli vlomilci nčkaj* obleke in perila ter M jajc, P tatovih nimajo i« nobene eledi. — Razpisana učna mesta za Inženier- je. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani je s pričetkom prihodnjega šolskega leta razpisanih 5 profesorskih mest 2a inženjerje, in sicer 2 mesti za arhitekte, 2 mesti za elektrotehnično in 1 mesto za strojno stroko. Prošnje je vložiti do 16. junija t. 1. pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole. (Glej »Uradni list« štev. 39.) — Boj s pobeglim kaznjencem. Dne 14. aprila je pobegnil od dela v Skokah pri Slivnici pri Leitersbergu kaznjenec Jože^ Kampel. Bil je obsojen na 8 mesecev ječe radi tatvine. Bil je že večkrat kaznovan in razna sodišča ga dobro poznajo kot nevarnega goljufa in tatu ter kot jako nasilnega človeka. Dne 9. 5. je prišel en orožnik v gostilno Roth v Radgoni. Tam je naletel na Kampela. ki je pil in se zabaval z neko žensko. Orožnik je šel še po dva tovariša, ker je poznal Kampelna kot nasilnega človeka. Ko so vstopili orožniki v gostilno in so hoteli Kampelna aretirati je ta začel streljati in je zadel enega orožnika dvakrat v trebuh. Orožnik je pad^l težko ranjen. Ta hip je Kampel porabil in pobegnil. Orožnika sta ustrelila 4 krat za beguncem, ki je bil enkrat zadet vendar je moral biti le lahko poškodovan, ker se mu je posrečilo kljub temu, da je pobegnil. Kampel je srednje postave, nosi temno obleko. rjav klobuk ter govori slovensko in nemško. — Neznan utopljenec. Dne 9. maja so našli v Pagoniku pri Litiji ob Savi na produ neznanega moškega utopljenca. Mož je okrog 50 let star, bolj slabo oblečen, bos in nima pri sebi nobenih listin. Izvršil je bržkone samomor ali pa je padel po nesreči v vodo, ker niso opazili na truplu nobenih znakov nasilstva. — Prijet ropar. Dne 10.5 so aretirali nekega Alojzija Polaka, ker je na sumu, da je oropal in umoril trgovca Rosenfelda v Podvincih. Ta mož mora biti jako nevaren in nasilen tat. Pri njem so našli veliko pokradenega blaga, kakor veliko usnjato denarnico, razne žepne ure, britve, naglavne robce, 4 kg zabele, 3 prejemnice od čekov, legitimacijo na ime Mihael Pichler, posestnik in mlinar v Boču pri Sevnici, razne spise ^na tuja imena in pa vizitko na ime M. Počivalnik, Generaldirektor, Mau-bor-Ravnagora. — Razne tatvine. Iz podstrešja hiše štev. 48 v Hradeckega vasi so ukradli nepoznani tatovi naredniku Jožetu Vidmarju zeleno plišasto preprogo, 4 pare čevljev in več obleke.^ Ukradeni predmeti so vredni blizu 9 tisoč kron. — Na Dunajski cesti je vlomil s ponarejenim ključem neznan tat v barako prodajalca Jakoba Turka, ter mu pokradel več sladkorja, slaščic in 2 pokalici. Tat je bil nek Hrvat, ki pa je pravočasno pobegnil. — Dne ti. t. m. je bilo ukradeno in veže hiše št. 3. v Wolfovi ulici knjigovodji Juliju Šušteršič kolo znamke Waff_enrad«, vredno 4000 kron. — Monterju pri zgradbi gospodarske banke Jožetu Schneider je ukradel nekdo 6 m dolgo medeno verigo vredno 500 kron in par moških čevljev za 800 kron. — Krojaču Pajniču Jožetu v Rožni ulici je ukradel nekdo iz dvorišča hlače vredne 200 kron. Hlapcu Josipu Jurmanu pri Franci Ferjan v Zapu-žah je bila ukradena pelerina vredna tisoč kron. — Pazite na ponarejene lire! V Bjelo-varu sta prodala dva Italijana, ki sta se izdajala ^za konjske trgovce ravnatelju Narodne štedione Jašo Berkešu 5000 lir v bankovcih po 1000 lir in bankirju Bernhar-du Mandlu za 16.000 lir v bankovcih po 100 lir. Dognali so, da so vsi ti bankovci ponarejeni. Eden izmed razpečevalcev ponarejenih lir je utovoril v Bjelovaru 13 konj, katere je pripeljal v Ljubljano, od tod pa jih je poslal neznano kam. Z ozirom na ta slučaja se opozarjajo vsi, ki kupujejo ital. lire. — Opeklina z amonijakom. France Murat, strojnik v tovarni konzerv na Vrhniki je popravljal napravo za umetni led. Ko je odvijal neki vijak, mu je brizgnil v obraz amonijak in ga močno obžgal po vsem obrazu. Oddali so ga v bolnico. — Razne nesreče. Jernej Žnidaršič iz Podsmreke je cepil drva, pri tem mu je pa odletelo poleno v desno roko in jo precej ranilo. — Soproga postajenačelnika v Medvodah, Ana Šubic je v temi padla po stopnjicah in se lahko poškodovala. — Fr. Prebil, osemletni sin posestnika iz Kozarij pri Ljubljani je po neprevidnosti vtaknil v slamoreznico levo roko in ostrina mu je odrezala dva prsta. — Poskušen samomor. Prodajalka pri trgovcu Putanu v Celju je v samomorilnem namenu zaužila večjo količino strupa, ki se rabi proti podganam. Prepeljali so jo v bolnico. Njeno stanje je baje obupno. — Tihotapstvo na koroški meji. Pred par dnevi so se zagovarjali pred deželnim sodiščem trije posestniki in sicer iz Kranjske gore, Dovje in Lepence v Bohinju radi tihotapstva konj in deležnosti tatvine. Odstranili so konja in kobilo, ki sta bila od orožništva zaplenjena in eden obtožencev je odpeljal konja preko meje čez Podkoren, kjer jih je prodal za 6000 kron. Konja je peljal po cesti z cunjami omotanimi kopiti in jih je prodal na Koroškem za 6 tisoč kron. Vendar pa pravemu lastniku konj ni izročil nobenega denarja, in mu po njegovem zatrdilu ni dojcolil konj odpeljati, ter sploh o celem početju ni ničesar vedel. Vsi so bili obsojeni radi pregreška po § 1. devastacijskega zakona. Finančna prokuratura zahteva za zaplenjene konje 6 tisoč kron. Pri tem naj omenim, da se v zadnjem času silno množe konjske tatvine v obmejnih krajih in da preže Nemci na vseh potih, da pride kak tihotapec z ži- vino. =i Za ravnatelja ljubljanske podružnice Slavenske banke (poprej Jugoslovanske Union-banke) je imenovan g. dr. Slavko Kisovec, bivši ravnatelj Zadružne banke v Splitu. = Einsteinova teorija. Društvo »Soča« opozarja svoje člane in vse prijatelje društva, da predava prihodnjo soboto dne 20. t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih hotela Lloyd gospod prof. dr. Čadež o Einsteinovi teoriji. Ker bo predavanje zelo zanimivo in podučno vabi k obilni udeležbi odbor. = »Narcisni dan«, »Gosposvetski Zvon* priredi, kakor druga leta, tako tudi letos o Binkoštih narcisni dan v korist našega tužnega Korotana. Na to že danes opozarjamo vse rodoljubne Ljubljančane in druga društva. = Pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani se razpisuje mesto sanitetnega referenta v VI. činovnem razredu. Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. = Poskušena tatvina. Iz vojaškega skladišča na ljubljanskem polju je ukradel neki Miha Poljanšek več vojaških voz in kolca, Tatu to v zadnjem hipu zasačili. =*> Naše občinstvo opozarjamo, da so od danes naprej v predprodaji vstopnice za koncert Jugoslovenskega Akademskega Glasbenega Društva »Mladost« iz Zagreba, ki se vrši v pondeljek, dne 22. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice, vstopnice po 15. 12, io, 8, 6, 3 in 2 Din. = Lastniki ljubljanskih psov se poživljajo, da jih nemudoma pridejo prijavit v mestni popisovalni urad. = Radi goljufije zasleduje pristojna oblast Ivanko Sever iz Ljubljane, ki je bila svoj čas tobačna delavka, pozneje poštna uradnica, sedaj pa se klati po Bosni in uprizarja razne goljufije. = Dijak pobegnil. Dne 11. t. m. je pobegnil od doma dijak I. gimn. Ladislav Potokar iz Stepanje vasi št. 60. i^ari&or. Reekspcdicija carinskega ekspresnega blaga v Mariboru se bo še nadalje vršila. Vest, da bodo morali ocariniti vse v Mariboru so lansirali menda špediterji; kakor smo se informirali pri car. organih, bo re-ekspediranje nekoliko bolj zamudno za blago, ki pride z osebnimi vlaki, drugače ostane pri starem. Naša opazka glede pošiljanja z direktnimi brzovlaki pa vendar drži in je zadnji čas, da se upošteva. Gasilno društvo je imelo v soboto v Gotzovi dvorani svoj koncert, ki je bil zelo slabo obiskan, najbrž zato, ker — no, marsikaj se je govorilo. Našim slovenskim meščanom svetujemo, naj vendar tudi oni pristopijo kot delujoči člani k temu humanitarnemu društvu, ker s tem dokažejo, da se čutijo someščane in Slovence. Pozor pred žeparji. Žeparji imajo dobro žetev med našimi gospodinjami na mariborskem trgu. V soboto je bilo okradenih kar pet gospodinj, ki so tatvino oficijelno naznanile, če pa je katera svojo nezgodo zamolčala, ker se je sramovala svoje neprevidnosti — tega ne pove kronika. Pazite vendar! Vlom. V petek zvečer so uzmovlči obiskali »Jugoslov. inženirsko podjetje« v Vetrinjski ulici. Iz blagajne so pobrali 2900 dinarjev in 150 čeških kron. Policija je aretirala nekega nastavljenca podjetja. Tihotapstvo. Na glavnem kolodvoru so prišli na sled rafiniranemu tihotapstvu, v katero so zapleteni tudi nekateri železničarji. Kakor smo doznali, je stvar sledeča: Neki žid je pripeljal iz Avstrije več leovčkov svile, katero je iz Maribora odposlal v Zagreb kot carinsko blago. V Mariboru na postaji pa je sporazumno z železniškim organom premenil kovček z svilo za kovček s starim blagom, katerega je potem reelcspediral. Pred odhodom vlaka je ugotovil carinski organ, • da je dotični kovček brez plombe. Ko so kovček odprli, so videli, da je zno-traj staro blago, prej pa so ugotovili, da je bila v vseh kovčkih svila. Stvar se je zdela sumljiva in varnostnim organom se je posrečilo ugotoviti, kdo je tihotapstvo zakrivil. Aretirali so nekega železniškega delavca, uslužbenega pri prtljagi, ko je ravno prišel v nedeljo iz Ljubljane. Tihotapca pa so aretirali v Celju in so našli pri njem tudi zamenjano svilo. — Ostalo svilo, ki je vredna par milijonov, so mu tudi zaplenili. a Čitalnica v Celja obhaja letos šestdesetletnico. Ustanovljena je bila meseca januarja 1862. Namerava se prirediti večja slavnost. Mestno gledališče v Celju. V četrtek, 18. maja ob 8. uri zvečer predstava Moliere komedija »Namišljeni bolnik«. Predstava je abonement. V soboto, 20. maja se predstava ponovi. Uradne ure pri okrajnem glavarstvu v Celju. Vsled odloka predsedstva pokrajinske uprave za Slovenijo se preuredijo sedanje uradne ure pri okr. glavarstvu v Celju tako, da se je začenši s pondeljkom dne 15. maja pričelo uradovati od pol 8. do 14. ure, v sobotah po od pol 8. do pol 14. ure. Uradni dnevi za obravnavanje s strankami (torek, četrtek in sobota dopoldne) ostanejo neizpremenjeni. Sokolsko društvo v Celju je na svojem izrednem občnem zboru dne 9. maja ponovno odobrilo svoječasni sklep odbora, da se članstvu priporoča, naj ne poseča prireditev, o katerih se ve, da so nanje vabljeni tudi Nemci. Nadalje se je sklenilo, da se bode člane in članice, ki bi se udeležili prireditve izključno nemškega značaja, brez izjeme črtalo iz društva. Vojaška stražarska služba. Vojaška oblast je odredila strogo zastraženje vojaških objektov in skladišč ter poostreno stražarsko službo. Izdane so najstrožje odredbe glede obnašanja vojaških straž proti občinstvu, ki prihaja po drž. cestah in trotoarjih mimo vojaških zgradb. Potniki naj se strogo drže odredbe, ki zabranjuje hojo po stezi med smodnišnico in pokopališčem v nočnem času. Pri skladišču na Ljubljanski cesti naj se uporablja samo državna cesta. Vsak, ki bi se ne ravnal po teh odredbah, si bo mogel posledice sam pripisati. Ptuj. Znani nadučitelj in JDS mestni oče g. Ivan Klemenčič je bil radi častikraje zopet obsojen na 800 K denarne globe ali 6 dni zapora in v povrnitev vseh pravdnih stroškov. Dne 20. marca t. 1. je obsojeni gospod po neki predstavi v gledališču za odrom brez vsakega povoda napadel g. Lenarčiča in ga z znano svojo virtuoznostjo obsul z raznimi psovkami. Njegov branitelj g. dr. Šalamun je sicer tudi vložil proti g. Lenarčiču protiovadbo, pa je vkljub vsem advokatskim trikom s to iz trte izvito ovadbo popolnoma propadel: g. Lenarčič je bil popolnoma oproščen vsake krivde. To je sedaj že tretji slučaj tekom zadnjih par mesecev, ko so sl stali demokratski in narodno-soci-jalistični pristaši pred ptujskim sodiščem naspro*’. V vseh treh slučajih so bili pristaši NSS oproščen, demokrati pa obsojeni. Iz tega je jasno razvidno, da si demokrati v svoji nadutosti domišljujejo, da smejo svobodno tudi obrekovati in žaliti vsakogar, ne da bi se imeli za svoja dejanja bati zaslužene kazni. Ker jim manjkajo stvarni politični razlogi, skušajo z osebnim obrekovanjem ub.iti svoje politične nasprotnike. Dokaz za spravljivost in popustljivost pristašev NSS je kon-cilijantni nastop g. Lenarčiča, ki je kot žaljeni poslal k g. Klemenčiču dva gg. učitelja z sporočilom, da je pripravljen proti primernemu zadoščenju mirnim potom poravnati se z njim. G. Klemenčič je vsako mirno poravnavo odklonil, sedaj pa lahko premišljuje, kako daleč ga je pripeljal strankarski šovinizem. Upamo, da se bo g. Klemenčič sedaj že vendar enkrat spametoval in se ne praskal, kjer ga ne srbi, sicer bomo primorani nekoliko posvetiti v njegovo preteklost, kar bi znalo obsojenemu gospodu biti nekoliko neprijetno. Prekmurje. Junaštva graničarjev v Prekmurja. V Prosenjakovce je prišel gramcarslei kaj petan, ki hoče ustrahovati ves okraj. Nela gostilničar se mu je zameril, ker _ga m peljal na ljudsko veselico v sosedni kraj. to pa zategadelj ne, ker je moral istočasno peljati bolnega otroka k zdravniku. Zara-f di tega jeza in maščevalnost. Kmalu nato je prišla v vas komisija, da popiše 2 .P*? in vozila. V omenjeno gostilno j* prišel! vojak po mizo za g. majorja. Ker je za« liteval vojak »klup«, a gostilničarka je razumela luk (čebulo), je odgovorila, da nima. Posledica tega je bila, da so drugi dan gostilničarja aretirali in vklejijenega gnali z vojaško stražo 6 ur daleč. Eskorto je spremljal kapetan na kolesu ter pozival ruskega vojaka, naj gostilničarja udari * puško ter ubije, ako bi ne hotel iti. Ko se je potem zadeva pojasnila, so gostilničarja izpustili. Tako postopanje jemlje ugled upravi in državi ter podpira madžarsko protidržavno agitacijo. Ali se bo krivica preiskala? Poziv zossln mnagmaL Uradništvo Strojnih tovaren in livarea v Ljubljani je dne 3. t. m. zaprosilo za zvišanje službenih prejemkov. V odgovor na to prošnjo je podjetje več uradnikom odpovedalo službo in žuga. da bo odpovedi nadaljevalo. Podjetje pritiska zlasti na one, ki imajo službeno stanovanje. Vsledi tega nasilja proglaša podpisana organiza« cija pri podjetjih Tonnies, Žabkar_ in Sa« massa v Ljubljani zaporo službenih mest ter poživlja vse zasebne nameščence, da se iz solidarnosti in kolegijalnosti do pri« zadetih stanovskih tovarišev in tovarišic omenjenim podjetjem ne ponudijo v_ slui^ bo. niti ponudenega mesta ne sprejmejo« riolder se spor med podjetjem in uradnii štvom ugodno ne reši. Obenem se iiapro*i šajo vse sorodne stanovske organizacije, da sklepajo v enakem smislu. —■ Društvo zasebnih nameščencev v Ljubljani. Iv. HI« ter s. r„ predsednik; Fr. Skobi s. r., tajnik, Sekoistvo. »Ljubljanski Sokol«. Vsi bratje, C( n< telovadijo redno pa imajo svoj kroj ali ki hočejo letos ob katerikoli sokolski prireditvi nastopiti v kroju se morajo udeležiti vadbe redovnih vaj, ki se vrši vsak četrtek ob pol sedmih zvečer na bivšem dirkališči* pod Tivolijem. Začetek v četrtek dne l8» maja ob pol sedmih zvečer Vsak udeleženec dobi posebno potrdilo, brez tega bo vsakdo brez izjeme izključen od sokolskih sprevodov. Da si prihranite neprijetnosti in pripomorete do brezhibnega nastopanja. pridite vsi prizadeti. Zdravo — Pred-njački zbor. Sokolsko društvo v Celju je na izvan-rednem občnem zboru dne 9. maja t. 1. po« novno odobrilo svoječasni sklep odbora, da se članstvu priporoča, naj nikar ne poseča prireditev, o katerih ve, da so na nj* vabljeni tudi Nemci. Nadalje se je skleni- lo, da se bode člane in članice, ki bi s* udeležili prireditve izključno nemškega značaja, brez izjeme črtalo iz društva. Ips-rl is® turistika. Beogradsko prvenstvo. Jugoslavija Beogradski športni klub 1:0. Dunajski izidi. Rapid — Hertha i:Ž» Simmering — Admira 2:2. Wacker — 0»t« mark 0:0, Rudolfshiigel — Vienna 3:2. Gledališče in glasba. Gostovanje Marije Vere. Prihodnj« dni gostuje v ljubljanskem dramskem gledališču znamenita tragedinja Marija Vera« rodom Slovenka, zdaj članica Narodnega pozorišt v Beogradu. V četrtek, dne 18. t, m. nastopi v naslovni vlogi tragedije »Marija Stuart«, v nedeljo, dne 21. maja pa ▼, isti tragediji v vlogi kraljice Elizabete« Marija Vera je bila pred vojno članica Rcinhardtovih gledališč v Berlinu in je uživala po vsej Nemčiji velik sloves. Lani j* gostovala v Zurichu. Vse švicarsko časopisje se je o naši rojakinji zelo laskavoi izražalo. Marija Vera je pred vsem igralka klasičnega repertoarja, interpretira pa tudi s sijajnim uspehom in velikim mojstrstvom moderne vloge. Upamo, da boi naše občinstvo v številni meri pozdravilo umetnico, ki bo v četrtek 18. t. m. nastopila prvič na domačem odru, ki si je pa že izven domovine v velikem svetu priborila odlično umetniško ime. Članarina »Slovenske Matice« aa leto 1922 znaša 20 Din. — Ustanovniki doplačajo razliko med letnino in obrestmi, ki jih donaša plačana ustanovnina. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Fdler-j« Jlsafluid" kot KOSMETIKUM za nego zob, sobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ter je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče ia vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoč* priznanja! Z zamotom ia poštnino za vsakega t Za prodalalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenio* , . 800 K 24 ,, ,. S „ „ . . 670 K sa „ „ 12 „ „ - . 800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor donar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PKIMOT: Elza obliž za kurja očesa 8 in 12 K J Kisa mentolni klinčič 10 K; Elsa poalpalni prašek 12 K; Pravo Elsa ribje olje 80 K; Elsa roda za usta 48 K; Elsa kolonska voda 60 K; Elsa žumskl miriš 60 K: Glycerin IB in 60 K; Lvaol, Lysoform 48 K; Kineski čaj 8 K: Elsa mrceanl prašek 16 K; Strup za podgane in miši po 16 i 20 K EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA, donia, Elsatrg St 357 Hrvatsko. Stran 4. ‘JUGOSLAVIJA* 17. maja 1929. štev. 11- C. N. in A. M. Williamson. Cesaričini biseri. (Dalje.) Ko je Klo odposlala sporočilo, so Se vrnile njene misli k biserom. Videla je, da jo mora usahnjenje denarnih sredstev kmalu pregnati odtod. Ako pojde brez nakita, se bo čutila poraženo! Mreža se je zdela vendarle premočna za drobne miškine zobe. Toda miška je bila pripravljena storiti vse, samo ne odnehati. •VČ ,W- I Spisal sem knjigo da Z njo pokažem milijonom bolnikov edino možno pot k ozdravljenju. Ta svet ne stane niti vinarja ter ga pošljem vsakomur, Id se čuti bolnega, nerazpoloženega ali obupanega — zastonj. Ta knjiga je produkt 501etnih študij in 50 letnih izkušenj, ter vsebuje zelo mnogo praktičnih slučajev in dovolj dokazov prvih učenjakov. §€d©r se 8i©£@ rešiti naj se ravna po mojih načelih, ki so pomagali že tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni vsled skrbi, prenapornosti ali lahkomiselnosti in nezmernosti. Vsem tlačenim in delu nezmožnim brez samostojne energije pokažem pravo pot za okrevanje živčnobolnih, fizično in duševno šibkih, glavobola in drugih bolečin. — Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj, franko mol kažipot. Dopisnico naslovite na: t. nun m 01. smim#! 13. kakor tudi vse vrste lesenih sodov za vino,, pivo, mošt, mineralno olje itd. OT IB liljgai k zalogi. Mm sodov SOLEH Ji M, m It Viktff-saaa IS. Telef. 3570. »rrgrapintiiBMiini m a ■■n erm nn»j*a»m——a« Mnku in ja’« hlode kupim takoj v vsaki množini in debelini, v dolžini od 4 -16 m; Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna žaga Ljubljana, Dunajska c. 46- Ustanovljeno J. 1896. Ustanovljeno 1. 1896. iflii H iii Mi i (o. POSTOJNA. Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Viilach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Spedjelna odprema živil In zaklane živine v katerikoli kraj. Nakup in prodaja vsakovrstnih novih in že rabljenih vreč m plaht Sprejmemo zastopnike z dobrimi referencami. \m S&rnfeid, Wien 111., Rasutnolskvgasse 27 nimi!iiii!iiiH!Hii!ii!fii» 'MiiiiiaunifU! Ksjip s itesi za zaiisvs in uoak b$si malim izvod 20 K v Zvezni knjigami v Ljubljani, Marijin trs itev. 8. itmmmmiiiiiiiimimiiiimiiiimiiitiiiiiii Brez posabnega obvestila. 1” zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streh. Zalogfa pri krovcu FraFtajaen Ljubljana, Ilovica 48. Premog in cement prodaja najcenejše H. PETRIČ. Ljubljana, skladišče Balkan. kraljeva se vrši 1. junija 1922. la to svečanost izdelala je naša tvornica umetniški relief Kralja in Kraljice, ki je lep okras vsaki hiši. Kfiljet služi kot spomin na Kraljevo poroko in naj ne manjka v nobeni družini. Cena je primerno nizka. Relief je imitacija kovine v raznih nijansah ovalnost, izdelan kot nastavek za na omare; pripraven pu je tudi za obešanje na steno, zakar je napravljena zlo to-rumena žnora in sredi (vrhu) znore jugoslovansko-romunska pentlja kor simbol veze (poroke). Ta krasno in umetniško izdelan relief se ihbi od 20. maja dalje v vseh boljših galanterijskih trgovinah Jugoslavije. (Naročili so ga tudi romunski trgovci v velikem številu. Nabavite si vsi la redek in lep spomin z željo 2IVEL NJ. VEL. KRALJ IN NJEGOVA NEVESTA! ,Jcarus‘, tvornica igrač, Ljubljana 7 P. n. trgovce opozarjamo na današnji članek pod dnevnimi vestmi- ¥ež sprejmejo V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znahcem, da je naš srčnoljubljeni soprog, ata, brat in stric, gospod Franc Aman bivši posestnik In gostilničar v torek, dne 16. maja 1922, po dolgi, mučni bolezni, bogu-udano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 18, maja’ 1922 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti belo št. 7. (za Zrebčarno) na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. maja 1922. GIoMj žsiiijoLa roiiiia Mestni poarebnl zavod v Ljubljeni. Ai7$3f3®VcL mm" Pii ■B 1 mm imMš, isiiK siisiai-te, hahor druge prah us ohlehe pere in suetiolafeuan IJsiEhJiM Sprejemališče: šelenbugova ul. 5. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. ©. Mesnega oddelka, s—i s ZVEZE vUublJarsi. s—5 H V ploščah po 11 kg. Dnevna produkcija 2000 kg. PBošia ledu Din. 32"-. Večjim naročnikom dostavljamo led vsako jutro na dom. DELAVNICE KEPAKATURE AUTOVOŽNJE Ijsi St li SENCI I AUTOOIS! EHN. POTREBŠČIN! V avtogaraži so naprodaj: A.) teta' iferil: .*S P* & iT*- a-ELEPW0N..4^ U*.. +.S* »..tl ~au tel v* W »M l5iat Torino Typa II, 20 HP Junior 45—60 IiP Benz 8-20 HP Benz 8—20 HP Waff 35-45 HP Adler 10—15 HP Graf-Stift 28- 52 HP Mercedes 32 HP Puch 11—30 HP Avstro-Fiat 45—50 HP Puch Typa VIII., 14—38 HP Perl 40 HP Fiat-Torino 35 HP B.) Tovorni avtomobili: Fiat-Torino 18 BLR, 45 HP Fiat-Torino 18 P, 35 HP Fint-Torir.o 15 1 er, 3>3 HP Fiat-Torino 15 Ter, o5 HP Fiat-Torino 15 'ler, 35 HP -f pkvni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdjaia konz.oi«U dnevnika »Jueosriviia«. Tisk«.