NASLEDNJA ŠTEVILKA 30 IZŠLA 6. MARCA 2002. .________________________________/ Program pomoči gospodarstvu Sevnica - Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin sije ogledala računalniško krmiljeno stružnico v Kopitarni, ki jo je podjetje lani kupilo tudi s pomočjo razvojnih spodbud ministrstva. Kopitarna je lani naredila 750 tisoč parov različnih artiklov, z novo stružnico so skoraj potrojili proizvodnjo kopit, letošnji planje 800 tisoč parov izdelkov. _ IHblA', I Marjan Kurnik in Tea Petrin Bistvo programov razvojne politike je, da se za sredstva lahko prijavijo podjetja ne glede na velikost, panogo in lastniško strukturo, je poudarila Petrinova. Direktor Kopitarne Marjan Kurnik pa dodaja, da je pot do denarja s tega naslova težka in ga dobiš šele, ko imaš investicijo že pod streho. ... na strani 2 Konec vseh norosti! Posavje - Letošnje leto je prineslo zanimivo kombinacijo praznikov. Pa ni bilo namenoma, zgolj naključje je hotelo tako, da so se v tednu dni zvrstili Slovenski kulturni praznik, pa pustovanje in še Valentinovo. Vsega po malo boste našli v tokratni številki; glede na dejstvo, daje od vsega najdlje trajalo prav pustovanje, največ pišemo o njem. Dobov-čani so imeli smolo z vremenom, z obiskom niti ne. Sicer pa smo v Brežicah “zabeležili” vrnitev oblasti “pravemu županu”, po do-bovski fari so dirjali “Telebani z osliči”, ki so iskali svojega bin Hladna, Sevničani so kazali s prstom na občinske nepravilnosti, krškovaška milica pa je delala “red” na tamkajšnjih cestah. Podrobnosti si oglejte... ... na strani 3 “V koščku srca je dobrota doma ” za izgradnjo Kulturno mladinskega doma na Lukovcu 1 »marca ob 19»uri v športni dvorani v Sevnici Nastopajoči: Nuša Derenda, Čili Patrol, ansambel Dori, Mladi Dolenjci, Rock’n band in mnosi drusi Predprodaja vstopnic: Papirnica GPS Sevnica, Knjižnica Sevnica, Diskont B Boštanj, Gostilna Janc na Studencu, Gostišče Barbara v Krmelju Čakajo vas bogate nagrade - Ljubečna Celje - Klinker fasadna opeka v vrednosti 300.000 SIT, Kopitarna Sevnica - 5 parov čevljev, Megas Sevnica - unikatna stenska ura v vrednosti 10.000 SIT, Gostinsko podjetje Sevnica - 4 darilni boni za gost. storitve, Optika Leban - 2 okvirja za korekcijska očala v vrednosti 10.000 SIT, Zlatar Marjan Guček ~ srebrn obesek, srebrna verižica, Termoglas Boštanj - 3 ogledala, KS Boštanj - 2 knjigi o Boštanju, Mizarstvo Krošelj - furnirana stenska obloga v vrednosti 20.000 SIT, Extraform Boštanj - omarica za videokasete, Gostilna Janc na Studencu -kosilo ali večerja za 2 osebi... Generalni pokrovitelj prireditve Občina Sevnica Medijski sponzorji Radio Sevnica, Radio Brežice, SavaGlas in Vaš kanal Na koncertu tudi VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE bogatih nagrad za stare in nove naročnike časopisa SAVAGLAS Naročite se na SAVAGLAS do 1.marca! SavaGlas nagrajuje! Časopis SavaGlas, ki je tik pred 2. obletnico izdajanja in pred smelimi načrti za letošnje leto. Že tretjič organizira veliko nagradno žrebanje, v katerem bodo ponovno sodelovali vsi stari in novi naročniki. SavaGlas se z veseljem pridružuje entuziaztnu Kulturno športnega društva Lukovec, ki je organizator dobrodelnega koncerta za izgradnjo Kulturno mladinskega doma na Lukovcu. Veliko nagradno žrebanje bogatih nagrad bo tako potekalo v sklopu dobrodelnega koncerta, ki bo v petek, L marca, ob 19. uri v sevniški športni dvorani. SavaGlas, ki ima že krepko čez 1000 naročnikov, se želi s tokratno akcijo še posebej približati sevniškemu okolju, saj novinarji ves čas izhajanja časopisa aktivno, objektivno in uravnoteženo spremljajo in poročajo o dogajanju v sevniški občini. Naša skupna želja je, da še intenzivneje gradimo sodelovanje vseh z vsemi, da pomagamo pri reševanju problemov navadnih ljudi in obveščamo javnost o lokalnih dogodkih. Zato se nam pridružite, postanite naročnik SavaGlasa do 1.marca. Morda dobite bogato nagrado, zagotovo pa vsak drugi četrtek lokalni časopis SavaGlas. L.K. Sevniški “olimpijci” Sevnica -Tina Kukec, Judo klub Olimpija Krmelj, Borut Veber, Atletski klub Sevnica in Rokometni klub Sevnica - to so najboljši športniki in ekipa občine Sevnica za leto 2001. Laskavi nazivi so jim bili podeljeni na prireditvi Športnik leta. ... na strani 10 Miro Sirk, Borut Veber in Tina Kukec , onm £°/_ KVALITETNO HITRO UGODNO NA RECEPT OKULISTA OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! . če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 7 A POD LUPO Ministrica za gospodarstvo v Kopitarni Le sposobni direktorji črpajo sredstva iz programa gospodarskih spodbud Sevnica - Na vabilo Območne gospodarske zbornice Posavje in Regijskega pospeševalnega centra je ministrica za gospodarstvo dr.Tea Petrin na srečanju s posavskimi gospodarstveniki in politiki v Kopitarni predstavila program državnih ukrepov za razvoj gospodarstva, ki so lani spodbudili za 70 milijard SIT investicij, od tega je bil delež nepovratnih državnih sredstev le 8 odstotkov. V Posavje je iz programov pomoči prišlo 170 milijonov SIT in na vsaj tolikšno vsoto lahko regija računa tudi letos, je dejal državni podsekretar na gospodarskem ministrstvu Ivo Piry. Uvodoma je ministrica prisluhnila predstavitvi regijskega razvojnega programa in ga ocenila za ambicioznega, kar je po njenem mnenju dobro za realizacijo vsaj določenih ciljev. Gospodarsko ministrstvo skupaj s šolskim odpira Razvojnim agencijam pravico sodelovanja v projektu “Mladi raziskovalec”, kar pomeni možnost angažiranja posebej usposobljenih kadrov za pomoč pri pripravi projektov, s katerimi bi kandidirali za denar iz evropskih strukturnih skladov. Gospodarsko ministrstvo bo z ukrepi spodbujalo razvoj tehnologij, kadrov, novih produktov, naložbeno politiko domačih podjetij na tujem, vlaganja v turistično infrastrukturo in v urejanje prostora za gospodarske dejavnosti. Ohranjata se dva programa spodbud samo za tekstilce in usnjarje, kjer gre za pomoč pri kadrovskih, tehnoloških in tržnih prenovah v podjetjih. Izdelan je tudi načrt za pomoč posameznim podjetjem v težavah, kjer gre za individualni pristop, ko v prvi fazi pomagajo v reševanju likvidnosti, nato sledi prestrukturiranje. Skupno je za ta program namenjenih 10 milijonov evrov, pomoč pa lahko pričakujejo le tista podjetja, ki bodo po prenovi dokazano spo- sobna preživeti. Za črpanje pomoči skozi programe gospodarskega ministrstva je potrebno sposobno vodstvo, je poudarila dr.Petrinova in izpostavila Kopitarno z direktorjem Marjanom Kurnikom, ki uresničuje program tehnološke prenove tudi s pomočjo državnih spodbud. Na vprašanje sevniškega župana Kristijana Janca, če bo ministrstvo pomagalo Jutranjki, ministrica ni odgovorila neposredno. Iz njenega poudarjanja o pomenu vodilne ekipe za uspeh podjetja pa je bilo slutiti, da vodstvo Jutranjke odgovornih na ministrstvu še ni-uspelo prepričati o upravičenosti do individualne pomoči. Marca bo izšla brošura z vsemi ukrepi pomoči in potrebnimi pogoji za kandidiranje na razpisih, roki razpisov ter kontaktne osebe za dodatne informacije. Ta čas pa sta aktualna razpis za sofinanciranje izvedbenih delov regionalnih razvojnih projektov in razpis za lokalno infrastrukturo, kot sta vodooskrba in čiščenje odpadnih voda. Branku Dernovšek Petrinova z državnimi sekretarji Zataknilo se je pri osnutku proračuna Brežice - 31. seja Občinskega sveta Brežice je dan pred pustom potekala v čisto pustnem duhu. Pa ne zato, ker so vsi prisotni dobili krofe in je Mihael Škrlec predlagal, da razpravljajo brez mask, pač pa zato, ker je bilo na dnevnem redu proračunsko “klanje”. Že uvodoma so spremenili dnevni red in pred proračunsko razpravo uvrstili nekaj “nujnih” točk. Potrdili so povišanja povprečne gradbene cene za kvadratni meter stanovanjske površine, predlog zazidalnega načrta Čatež - Savska pot, ki je podlaga za novo naselje za t.i. rušence z naslova avtoceste, in osnutek zazidalnega načrta Gospodarski terminal Obrežje. Zataknilo pa seje pri prvem branju osnutka proračuna občine Brežice za letošnje leto. Kljub temu, daje bilo gradivo dvakrat na odborih, je bil osnutek deležen številnih pripomb. Sicer pa je to je bilo pričakovati, saj je naravnan zelo smelo, z nekaj več kot 2,9 milijarde SIT prihodkov in kak tolar manj kot 3,4 milijarde SIT odhodkov. Predvideva še uresničitev lanskoletnega sklepa o najemu kredita v višini 150 milijonov SIT za dobo 7 let. Med prvimi razpravljavci je mag. Andrej Vizjak med ostalimi pripombami izpostavil, da so odhodki predimenzionirati, za milijardo višji kot običajno. In čeprav se ne boji, da ne bi znali porabiti predvidenih sredstev, ob pomanjkanju razvojnega plana občine kot sestavnega dela proračuna predlaga določitev večstopenjske prioritete pri odhodkih. Izpostavil pa je, da tudi obljubljenega milijona SIT za ograjo pri brežiškem vrtcu ni v proračunu. Mihael Škrlec se je z njegovim razmišljanjem strinjal in spomnil na pred meseci izrečene županove besede, da se ob koncu mandata ne bi smeli zadolževati. Ivan Molan je v imenu KS Dobova vložil pisne pripombe, KS Bizelj- sko jih je posredovala že pred sejo. Vse pa, če jih bodo upoštevali, pomenijo prerazporeditve sedaj sestavljenega proračuna. Tokrat je Bojan Petan na svetniške očitke županu Deržiču glede negospodarnega ravnanja poudaril, da proračun porabijo svetniki in da župan nosi le nekaj milijonov. Glede razvojnih strategij in oblikovanja proračuna pa izpostavil, da bi potem dve ali tri prio- ritete požrle ves denar, tako pa imajo vsi, vsak nekaj. Dveumo proračunsko razpravo je “zabelil” Milko Veršec s kupom očitkov, in kot so izpostavili v replikah ostali svetniki, neumestnimi pripombami na račun župana Vladislava Deržiča. Ta je, ob poteku odmerjenega časa za sejo, razpravo prekinil. Nadaljevali naj bi jo prihodnji ponedeljek. Suzana Vahtarič posavske mušice Slovenska energetika je (ni) v naših rokah Vkup nagneteni prazniki so vendarle mimo; nekatere je prevzel spomin na Prešerna, druge spet dan zaljubljenih Valentinovo, najbolj množično pa so se tudi posavski ljudje odzivali na pustne norčije. Šelma iz Kostanjevice je za enoletnega predsednika dobila Slavka Janškovca, perforcenhaus pa je policiji menda pomagal, da ji je le uspelo odkriti tista dva lesoljuba, ki sta se znesla nad zaščitenimi hrasti v Krakovu. Zelo aktualni so bili po poldrugem desetletju tudi pustni veseljaki v Sevnici. Tako so znanemu enologu Zdravku Mastnaku speljali Savo za Zajčjo Goro, da bo lahko tudi okrog svojega vikenda, ki ga menda zato obnavlja, prideloval sloviti cviček. Namesto boštanjske elektrarne pa so pustne šeme predlagale elektrarno na veter. Brežičani so se naslajali ob prebiranju Pustnih novic, ki so si posebej privoščile nekatere občinske može, zlasti (p)Tičarja. Najdlje pa so, po običaju, pusta, fašjenk imenovanega, častili v Ločah in Dobovi. Na sobotnem mednarodnem karnevalu so v snežnem metežu dodobra obrali širše in ožje okolje. Predstavila se je miss Rebeka, s katero sta bili bolj slabo oblečeni spremljevalki, v senci pravcatega vodovodnega stolpa so bila sporna brežiška parkirišča, trlo seje talibanov in telebanov, druga skupina spet je ponazorila, kako po polževo se občina Brežice pomika naprej in fašjenkovi podaniki so Termam Čatež ponudili negorljivi bazen. Predvsem pa so Ločani s svojimi maskami, ki so prevzele oblast v brežiški občini in sojo v soboto vrnile županu, sovaščanu Vladu Deržiču, zaželele, da bi bil do konca mandata vsaj še tako uspešen, kot so bili en teden pustni veseljaki. Vsi, ki Deržiča bolje poznajo, pa se le malo boje, da ne bi klonil pod težo zadolžitev. Država ga je namreč zadolžila, da spremlja priprave na schengensko mejo in zato mora poleg županskih obvez spoznavati še občine ob 600 km dolgi južni meji. Pravkar pa je brežiški župan spet prevzel predsedovanje Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju. V prihodnje si bo moral zato še bolj pomagati z ekipo, ki jo ima okrog sebe. Tako kot ob nedavnem soočenju s Svetom krajevne skupnosti Brežice. Na tehtne očitke je župan odgovoril z novimi obljubami, vse od tiste, da bo letos prišlo do gradnje krožišča v Trnju in preplastitve obvoznice do Intermarketa, pa do reševanja problema okrog stare šole v osrčju starega jedra, mestne hiše in večnamenske dvorane. Proučili naj bi tudi stanje mostu pri vodovodnem stolpu, ki da se poseda, most namreč. Deset let potem, ko je uspelo Cesto prvih borcev prekopati Cirilu Koležniku, se zdaj”obeta” menda vnovično razkopavanje glavne mestne ulice, da bi pod njo skrili energetsko in telekomunikacijsko napeljavo. Brežice bi končno že morale biti ozdravljene najhujših problemov, saj si za njegovo lepšo podobo prizadevajo predvsem zdravstveni delavci Slavko Sušin, Zvonimir Škofljanec in Anton Zorko. Tisti, ki raje mislijo s svojo glavo, ali pa imajo bolj slabe izkušnje z obljubami, ki prihajajo iz občinske hiše, pa že dodajajo: “Slabše, kakor je, skoraj ne more biti.” Saj prihajajo najpomembnejši občinski možje v mesto le parkirat, ob koncu “šihta” pa odpotujejo domov - Deržič na Dvorce, Pinterič na Sromlje in Tičar na Cerino! Župan Deržič pa vendarle tudi kdaj pomisli na mesto. Morda takrat, ko ne more spati. Močno v dobro mu gre zato šteti, da se je spomnil, da Brežice letos štejejo 680 let mestnih pravic. Tega se ni spomnil nihče drug, niti možje iz mestne krajevne skupnosti. Sicer pa se v Posavju zadnje tedne vse plete okrog energetike. Vse povprek različni forumi nasprotujejo ratifikaciji meddržavne pogodbe za jedrsko elektrarno, ki bi po prepričanju posavskih seniorjev postala zgolj proizvodni obrat; o vsem, tudi o nastavitvi snažilke, bi odločal “fifty-fifty” sestavljen slovensko-hrvaški organ. Nekdanji najodgovornejši vodilni in vodstveni ljudje opozarjajo tudi na radioaktivni material. Resje slišati, da so izrabljeno jedrsko gorivo pripravljeni prevzeti Rusi, toda ne gre pozabiti, da za eno tono zahtevajo 1 milijon dolarjev, v Krškem pa je ta čas že 230 ton teh odpadkov! Vsaj toliko jih bo še do konca življenjske dobe elektrarne. Na marsikaj, predvsem na posavsko neenotnost, pa kažejo priprave na gradnjo vodnih elektrarn od Boštanja do državne meje.Večina najpomembnejših ljudi v regiji soglaša s podpisom ene koncesijske pogodbe za celotno verigo elektrarn, dva poslanca pa menda trmoglavita, da bi s podpisom posebne pogodbe za HE Boštanj in nato še ene za preostale elektrarne hitreje prišlo do gradnje. Pričakovati je vendarle, da se bodo poenotili, ne pa smešili pred škrici v prestolnici. Ne gre pozabiti, da imajo naši fantje v svojih rokah vso energetiko v državi. Direktor Holdinga slovenskih elektrarn je Drago Fabijan, jedrsko elektrarno obvladuje Stane Rožman in Termoelektrarno Brestanica Bogdan Barbič, mimo tega je v Krškem sedež sklada za razgradnjo nuklearke z Milanom Venekom na čelu in zdaj se pripravljamo še na gradnjo savskih elektrarn. Imamo pa tudi radioaktivne odpadke. Zanje, žal, ne znamo iztržiti kaj več za posavsko okolje in posavske ljudi! Vse torej le ni v naših rokah. Na podobne slabosti v regiji so na rednem sestanku opozorili tudi posavski seniorji, V jedilnici sevniške Kopitarne, kjer je o gospodarskih gibanjih dva dni prej teoretizirala ministrica Petrinova, so po zavzeti razpravi, ki se je ne bi sramoval nihče, pripravili tudi tehtne zaključke in resna opozorila. Za svojega predsednika so znova izvolili zagnanega Edija Komočarja. Na jugu dežele pa je sicer zadnje dni prišlo še do nekaterih kadrovskih premikov. Vladislav Deržič je postal predsednik Sveta pokrajine v ustanavljanju, Alojza Kuneja so vinogradniki izvolili za predsednika zveze vinogradniških društev, da bi nasproti cvičku lahko uveljavili bizeljčana in sremičana, in Vojko Sotošek je nominiran, da bi na mestu predsednika krških liberalcev zamenjal Andreja Božiča. Se je pa zapletlo pri volitvah direktorja Regijskega pospeševalnega centra; po en glas sta dobila dosedanja vršilka dolžnosti Mateja Jazbec, kije nasledila diplomata Mitjo Drobniča, in Franci Cešnovar. Dva glasova sta pripadla Martinu Brataniču, direktorju Valvasorjevega raziskovalnega centra, ki sicer le težko dobiva projektne naloge. Zaradi takšnega položaja bo seveda treba razpis ponoviti. Mesto veleposlanika v Londonu je medtem izgubil tudi naš rojak Marjan Šetinc, ki pa je pretekli teden že zasedel mesto podsekretarja na zunanjem ministrstvu. Bolj se, je slišati, zapleta na občini Krško, saj je menda sladkost oblasti že malo stopila v glavo županu Franciju Bogoviču. Premestil je tajnico Miro Ajster, nekaj pristojnosti pa naj bi odvzel tudi Franciju Glinšku in Francu Pavlinu. Torej ljudem, ki so mu še posebej pomagali na poti na občinski vrh! Še bo veselo do konca volilnega leta; Milko Veršec seje na zadnji seji brežiškega občinskega sveta že začel pripravljati na to! Vlado Podgoršek mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da .s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Občini Krško se obeta finančni zlom Maksimalna zadolženost -previsoka obremenitev proračuna 2003 - nerealni prihodki - kršitev zakonodaje Na seji občinskega sveta občine Krško, ki je bila v četrtek 31.1.2002, smo svetniki med drugim obravnavali tudi predlog odloka o proračunu občine Krško za leto 2002. Predlog, ki ga je pripravil župan, je več kot zaskrbljujoč in za svetniško skupino N.Si nesprejemljiv. V proračunu so planirani prihodki v višini 4,9 milijarde SIT, kar je zelo nerealno planirano. Da bi bili usklajeni prihodki z odhodki, se je občina zadolžila za dodatnih 439 milijonov SIT, kar je zgornja zakonsko dopustna meja. Županu Francu Bogoviču ta zadolžitev še zdaleč ne zadošča, zato je posegel že v proračun občine Krško za leto 2003 v skupnem znesku I milijarde in 92 milijonov SIT. Tako so nepokrite obveznosti samo iz letošnjega leta po najugodnejši varianti 1,53 milijarde SIT oziroma 22,4 odstotka več, kot je bilo nepokritih obveznosti na začetku mandata. Tem obveznostim pa je potrebno prišteti še dolg iz preteklih let. To pa še zdaleč ni vse. Realizacija proračuna za leto 2001 je znašala komaj 3,7 milijarde SIT in preveč iluzorno bi bilo pričakovati v letošnjem letu realizacijo v višini 4,9 milijarde SIT, še zlasti zato, ker so dodatni prihodki v višini 1,2 milijarde zelo dvomljivi. Če teh dodatnih prihodkov ne bo v proračunu 2002 in bi se nepokrite obveznosti iz leta 2002 povečale na 2,7 milijarde, bo sledila v pr\’ili mesecih naslednjega leta občini Krško finančna nelikvidnost, kar bo imelo za posledico tudi blokado delovanja vseh javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina. Temu v svetniški skupini N.Si močno nasprotujemo, zato smo županu predlagali, da pripravi proračun, ki ne bo posegal v proračun prihodnjega leta. V tem primeru bi bili pripravljeni umakniti tudi svoje amandmaje. Župan se s tem ni strinjal. Kot razlog za nastalo situacijo pa navaja velike projekte v občini, kamor sodi izgradnja zdravstvenega doma v Krškem in dozidava osnovne šole na Senovem. Oba velika projekta podpiramo tudi v svetniški skupini N.Si, vendar pa je pri tem potrebno poudariti, da je bil župan izjemno slab pogajalec z ministrstvom, še zlasti pri sofinanciranju zdravstvenega doma, saj je ministrstvo pri izgradnji zdravstvenega doma udeleženo le z 19 odstotki, ostalo pa je breme občine. Županu tudi ni uspelo z varčevalnimi ukrepi zagotoviti finančnih sredstev za plačilo prvega obroka investicije kljub nadstandardu, ki ga ima občina Krško zaradi vsakoletnega priliva v proračun iz naslova NEK v višini 4 milijone USD. Odločil se je za najetje kredita, ki ga bo občina odplačevala v prihodnjih letih. To za župana ni pomembno. Pomembno je le to, da je pričel z . izgradnjo zdravstvenega doma, čeprav vsi vemo, da so se pričele priprave na izgradnjo zdravstvenega doma že leta 1995, župan pa si pri tem nabira le politične točke pred volitvami in mu je malo mar za finančni zlom občine. Pri tako prenapihnjenem proračunu je bilo težko pričakovati tudi sprejem kakršnihkoli amandmajev, vendar pa JH9 temu ni bilo tako. Župan je predlagal sprejem le tistih amandmajev, ki so jih predlagali njegovi najožji politični zavezniki, ZLSD in LDS. Vsi ostali amandmaji so bili brez težav zavrnjeni. Tudi pri tolmačenju zakonodaje ima župan Franci Bogovič dvojna merila. Za pomladni blok strank se zakonskih določil striktno drži, za vse ostale pa ima pripravljeno tako imenovano ohlapno varianto tolmačenju-Tako se je zgodilo na začetku mandata, ko je župan nemudoma zamenjal vse načelnike oddelkov, ki so bili razumel sporočila la Don Elektrarna Kostanjeviška Šelma V tem času so tudi po drugih posavskih krajih potekale zanimive prireditve. Tako smo si na pustni torek v Brežicahi kar dvakrat lahko ogledali pustno povorko, v Kostanjevici na Krki so po nedeljskem oklicu Kurenta pripravili še tradicionalno pustno povorko, dan kasneje je sledil še občni zbor v dveh delih z oklicem novega predsednika Prforcenhausa, pa baklada, ples v maskah in promenadni koncert, vse skupaj pa se je zaokrožilo na pepelnično sredo s povorko od gostilne do gostilne, branjem obtožnice in testamenta ter sežigom Kurenta, ki je svojo pot nadaljeval po reki Krki. Prvi dan so uklenili kar pravšnjega “Tiča obeh strani °d Pad kov Tukaj je dokaz - bila je iz mesa in krvi! ol°eani” ne dajo. Krškovaški Kurent tik pred sežigom Za konec Bilo je noro in še enkrat noro! Toda roko na srce, bilo je tudi neverjetno naporno! In še ena resnica - kljub dejstvu, da se je vsak trudil po svojih najboljših močeh, pa so v redkih izjemah ponekod le nekoliko pretiravali, še posebno tam, kjer se je po ulicah valil gost dim in smrad starih pločevin, ki so preglasile vsa ozvočenja in se obiskovalci niso počutili vame! To zadnje naj bo v premislek za prihodnje leto! Karmen Molan Maksi kolesa so upo balzamirani bin Hladen s svojimi Telebani f' it i POD LUPO Srečanje parlamentarnih skupin slovensko-hrvaškega prijateljstva Obe skupini razumeta odprta vprašanja, jih bosta državi rešili? Krško, Bizeljsko - Skupini prijateljstva med Slovenijo in Hrvaško, ki sta ju ustanovila slovenski državni zbor in hrvaški sabor, sta sprejeli skupno izjavo, v kateri pozivata vladi obeh držav, naj v praksi čimprej uveljavita sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju, ki naj bi olajšal življenje državljanov na obeh straneh meje po uveljavitvi schengenskega sporazuma. Člani obeh skupin prijateljstva pod vodstvom predsednika odbora za mednarodne odnose v hrvaškem saboru Zdravka Tomca in člana odbora DZ za zunanjo politiko Jožeta Avšiča so se na prvem delovnem srečanju v tem mandatu sestali v Krškem. Strinjali so se, da mora potekati reševanje odprtih problemov med državama strpno in po enakih načelih na obeh straneh. Tako bo, kot je dejal Tomac, potrebno reševati predvsem še vedno odprta vprašanja glede morske meje v Piranskem zalivu in problem shranjevanja radioaktivnih odpadkov. Ob tem je poudaril, da hrvaška vlada glede jedrskih odpadkov še ni sprejela odločitve. Srečanje v prostorih Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je v največji meri označila razprava o nuklearki, tudi ureditvi njenih pravnih in statusnih zadev. Kot je dejal Avšič, sta obe strani podali svoje poglede na to vprašanje in si objekt ogledali. Kot najpomembnejše sta Tomac in Avšič izpostavila prav njeno varno obratovanje, vse ostale rešitve imajo lahko več variant, kot jih je tre- nutno zapisanih v sporazumu o NEK. Dr. Tomac je poudaril, da skupini prijateljstva soglašata, da katerikoli odprt problem, ki trenutno ni rešljiv, ne sme preprečiti tistih, ki se lahko rešijo. Zato v izjavi obe skupini pozivata, da sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med državama obe vladi in mešani skupini čimprej udejanijo v praksi. Kot je na novinarski konferenci po srečanju dejal Zdravko Tomac, hrvaška zagovarja varianto, da bi bili vsi na novo zgrajeni mejni prehodi med državama skupni. Delovno kosilo na Bizeljskem so nadaljevali s pogovori o odprtih vprašanjih glede prevozov Jože Avšič in dr.Zdravko Tomac naftnih derivatov. Kot je povedal Avšič, hrvaška stran meni, da se je njihova vlada prehitro odločila in ji sedaj taki ukrepi niso po godu. Obe vodji skupin podpirata rešitev t.i. “naftne vojne” in to v Ljubljani. Lotili so se tudi ostalih odprtih vprašanj med DZ in hrvaškim saborom, kot sta poudarila Avšič in Tomac, z namenom, da skupini pospešita dogovore. Skupini prijateljstva sta izrazili trdno odločenost, da bosta s svojim delovanjem pripomogli h obojestranskemu razumevanju odprtih vprašanj, jih pomagali reševati in tudi vplivati na to, kot je poudaril dr. Tomac, da se s posameznimi izjavami v javnosti ne bi ustvarjale konfliktne situacije. Skupini sta bili ustanovljeni v pomoč obema vladama pri iskanju skupnih rešitev odprtih vprašanj med državama, njuna naloga pa je neformalno in neuradno svetovanje.Na povabilo hrvaške skupine naj bi se ponovno srečali pred parlamentarnimi počitnicami na Hrvaškem. Suzana Vahtarič Stop novim občinam Ljubljana - Parlamentarni odbor za notranjo politiko je na zadnji seji v zvezi s postopkom za ustanovitev novih občin sledil negativnemu mnenju vlade. Odbor bo zato DZ predlagal, naj ugotovi, da zakonsko določenih pogojev ne izpolnjuje nobeden od 50 vloženih predlogov za ustanovitev nove občine, pa tudi nobeden od treh vloženih predlogov za spremembo statusa občine in ustanovitev mestne občine. Vladaje predloge za ustanovitev občin, ki jih je v presojo posredoval DZ, obravnavala na seji 7. februarja in v mnenju izrazila nasprotovanje nadaljnji drobitvi občin. Tako ni več veliko upanju tudi za pobude po novih občinah iz Posavja, ki so jih podale KS Bizeljsko, Dobova, Kostanjevica na Krki in Videm Krško. Opozicija je opozorila, da bi morala vlada pomisliti na možne pritožbe zavrnjenih pobudnikov na ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice, ob tem pa tudi na veliko nezadovoljstvo ljudi. S.V. Več elektronskega poslovanja Krško - Krška upravna enota pokriva preko 28 tisoč prebivalcev. S 53 zaposlenimi je lani pričela uvajati sistem kakovosti ISO 9001 in spomladi načrtujejo certifikatsko preverjanje, je povedal načelnik Anton Podgoršek. Občani lahko od sredine decembra lani za izpisek iz matične knjige - ne glede na teritorialno pripadnost - zaprosijo po elektronski pošti. Za tak način poslovanja pa mora stranka predhodno dobiti osebno spletno digitalno potrdilo, ki ga izda upravna enota. Lani so obravnavali 10 odstotkov več upravnih zadev kot v letu poprej in jih v zakonitem roku rešili 97 odstotkov, kar v številki Spominki v turizmu in muzejskih trgovinah Brežice - Posavski muzej Brežice je pripravil posvet na temo Spominki - tudi replike - v muzejski trgovini in muzej v turizmu. Udeležili so se ga predstavniki muzejev, etnologi, turistični delavci, ekonomisti in tisti, ki negujejo izročilo kulturne dediščine. Pomembnejši sklepi posveta so: postaviti muzejsko spominsko piramido, razmišljati o prodajnem katalogu, trženju; dobra prodaja spominkov v muzejski trgovini pa je in bo odvisna le od dobre prezentacije originalov v muzeju, muzejski zbirki ali na razstavi. Dr. Janez Bogataj je izpostavil, da kritiki turizma pogosto poudarjajo, da so pri sodobnem človeku spominki, ki jih turisti nabirajo “kar tako”, edini spomini na potovanja, dopuste in izlete. Vendar se zadeve umirjajo in prehajajo na druga področja in k drugim oblikam. Eno od njih predstavljajo muzejske trgovine s svojo ponudbo. S tem pa se razmerje med spominki in njihovimi kupci spreminja. Tako kot turizem tudi spominki vedno bolj sooblikujejo humanizacijo vsakdana sodobnega človeka. Desetletja intenzivnega razvoja turistične industrije so zanemarila po-. samezne kulturne posebnosti in različnosti v korist neke turistične nekulture, sodoben svet pa usmerja pozornost k lokalnim in narodnim kulturam, kijih vedno bolj, z vsemi njihovimi sestavinami, vključuje v turistično ponudbo, kar vodi k odkrivanju, spoznavanju in izobraževanju. Take usmeritve odpirajo nove možnosti tudi muzejem, ki skrbijo in razvijajo dediščino in sodobnost lokalnih in narodnih kultur. Glede na raz- mere v Sloveniji in izkušnjah po svetu je pri nas malo-šolska faza in amatersko delovanje, načrtovanje ponudbe v muzejih pa je zelo resna zadeva. Podsekretarka Ministrstva za kulturo RS Jerneja Batič se nadeja, da bo posvet most, ki bi pripeljal do konkretnejših programov, kajti ob sklopu programov za muzeje, stalnih problemih z dogovori in turističnimi društvi ni čutila posebnih pobud za dejavnost. Ministrstvu za gospodarstvo je pripravila predloge, s katerimi bi lahko skupaj sodelovali v projektih varovanja kulturne dediščine, v pripravi je več letnih programov na ravneh občin, s temi kontakti naj bi spodbudili sodelovanje, saj se je s skupnimi projekti mogoče nadejati tudi uspešnosti. N. Jenko S. Utrinek s posveta predstavlja 20.812 zadev, 326 pa je bilo prenesenih iz predhodnega leta in rešenih po preteku roka. Skupno so uradniki zaključili 21.138 zadev, v novo leto pa prenesi i le 300 primerov. Četrtina od tega so zahtevki za ureditev garaž in parkirišč, ki sojih v reševanje dobili v mesecu decembru in so posledica določil Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki določa, da lahko domači prevozniki dobijo nove licence za prevoze, če imajo urejena parkirna mesta oziroma če so pri upravni enoti vložili zahtevek za ureditev parkirišča. Postopki za izdajo teh dovoljenj pa so zahtevni; velika ovira so stari prostorsko-izvedbeni akti, ki ne vsebujejo novih spoznanj in možnosti prilagajanja razmeram na trgu, zato je 78 takšnih vlog ostalo v celoti nerešenih. Spomladanski meseci bodo za upravne delavce pestri, saj pričakujejo naval pri okencih za nove potne liste in osebne izkaznice, in ker mejijo s Hrvaško, bodo izdali tudi 1000 maloobmejnih izkaznic. Gneča bo pri registraciji vozil, saj novi zakon določa registracijo vseh traktorjev in priklopnikov ter koles z motorjem do 50 ccm. Zaradi frekvence ljudi na oddelkih Upravne enote Krško si načelnik Anton Podgoršek prizadeva, da bi čimprej dobili obljubljene dodatne prostore v občinski stavbi na račun preseljene Uprave za obrambo. Branka Dernovšek anketa Ali naj bi o vstopu v EU in NATO odločali na referendumu? Posavje - Mnenja in stališča visokih državnih predstavnikov o referendumu o vstopu v EU in Nato so bolj ali manj znana. Tudi osebno mnenje zunanjega ministra Rupla, da bi bilo referendum o vstopu v zvezo Nato smotrno izvesti po morebitnem povabilu Slovenije k članstvu na novembrskem vrhu Nata v Pragi. Po njegovem je nenavadno, da “se odločaš o tem, ali bi šel na večerjo ali ne bi šel na večerjo, še preden si vabilo na večerjo dobil.” In kaj o tem menijo Posavci? Tanja Fius, vzgojiteljica iz Sevnice: Razpisovanje referenduma za vstop v Nato in EU se mi zdi povsem nesmiselno. V Nato in v EU bomo šli v vsakem primeru, pa če se s tem strinjamo ali ne. Razpravljanje o tem, ali pa celo razpisovanje referenduma na to temo je brezpredmetno, saj se je naše vodstvo že zdavnaj odločilo. In to samo, brez nas. Miran Grubenšek,višji policijski inšpektor iz Sevnice: Odločno sem proti referendumu. Imamo namreč sprejet program nacionalne varnosti, s katerim smo se strinjali. Tam so jasno zapisane naše usmeritve; piše, kam se bomo orientirali in kje bomo iskali zavezništva. Enako velja glede EU. Jasno je, da ne moremo ostati tu, da moramo naprej in sedaj, ko smo že na pol poti, nima smisla, da “cincamo” in kolebamo v svojih odločitvah. Boštjan Ivanšek, kuharski tehnik s Tre-beža: Vsekakor sem za referendum o teh vprašanjih, ker je prav, da o tem odloča večina. Po drugi strani referendum, ne glede na izid, pomeni velike stroške, kar ni dobro. Menim, da vključevanjem ni dobro, saj bo potrebno prispevati v skupno blagajno, zlasti vojska zahteva veliko denarja. Če dobimo še morebiti vojaško bazo, pa se samo poveča potencialna nevarnost terorističnih napadov. Andrej Petrišič, mag. poslovodenja in organizacije iz Brestanice: Sistemu vrednot, na katerih temeljita EU in NATO, smo se precej približali. Gotovo pa nas do morebitne vključitve čakajo marsikatera presenečenja. Ob šibkem nasprotovanju vključitvi v političnih krogih se bojim, da bodo negativne plati ostale prikrite. V tem okviru se mi zdi referendum s stališča pravice posameznika do opredelitve upravičen, s stališča prelaganja odgovornosti nazaj na volilce pa nesmiseln. Pripravljajo se na selitev Sevnica - Delovni kolektivi v Posavju se starajo in pojavljajo se problemi zagotavljanja ustreznih del za starejše delavce, predvsem pa za invalide. Družba INDE iz Sevnice skuša reševati vsaj del te problematike. Invalidsko podjetje deluje v pritličju stanovanjskega bloka v vse prej kot primernih prostorih. Zato je direktorica Martina Bobnič skupaj z družbeniki ter Zavodom za zaposlovanje, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in občino Sevnica vodila aktivnosti za pridobitev ustreznejših delovnih prostorov. Kupili so staro delavnico v kompleksu Kopitarne, ki jo obnavljajo, dela pa bodo zaključena predvidoma v marcu. Po nabavi opreme in pridobitvi ustreznih dovoljenj bo obnovljen objekt predan v uporabo in s tem bodo izpolnjeni še zadnji pogoji, ki jih je postavilo ministrstvo za delo. Prostori, v katerih so sedaj, bodo vrnjeni občini. Ker je občini v interesu, da pridobi dodatna stanovanja, bo prispevala tudi del sredstev za obnovo novih prostorov v kompleksu Kopitarne. INDE Sevnica izvaja projekt socialne in delovne vključenosti reha-bilitantov iz celotnega Posavja. Lani so za delo usposabljali 11 brezposelnih, od tega 6 invalidov. Stiije usposabljanci so se v enoti INDE tudi zaposlili. Z usposabljanjem bodo nadaljevali, ko bodo ti projekti na Zavodu za zaposlovanje spet zaživeli. Projekt socialne in delovne vključenosti je zaživel v maju 2001 in bo trajal predvidoma dve leti.-Danes je vanj vključenih 10 rehabilitantov iz občin Sevnica, Krško in Brežice. Gre za mlade s statusom invalida, ki potrebujejo pomoč pri socialni in delovni vključenosti v okolje. Program financira Zavod za zaposlovanje, strokovna dela pa so organizirana s pomočjo Centra za rehabilitacijo invalidov Celje in dveh strokovnih delavcev iz Invalidskega podjetja. Konec leta so delavnice tigu ponudile prve lastne proizvode in bi s programom želeli nadaljevati tudi letos. V okviru družbe INDE delujejo še organizacijske enote Kopitarne, Tanina in Lisce, kamor so matične firme razporedile svoje delovne invalide. Ti prihajajo v novo sredino običajno razočarani, z občutkom, da so opehaijeni s strani nekdanjega delodajalca. V delavnicah pa nanje gledajo drugače; tukaj več niso invalidi, temveč ljudje, ki imajo zmanjšano storilnost samo za določeno veščino, sicer pa so lahko ustvaijalni na nekih dragih področjih. Odkrili jih bodo, ko bodo pozabili na zagrenjenost in bodo želeli v sebi poiskati neke nove talente, je prepričana direktorica Martina Bobnič. Branka Dernovšek GOSPODARSTVO, TURIZEM Sava Glas, 20.2.2002 Prevozniki treh držav proti “naftni vojni” Brežice - Predstavniki sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije so skupaj s predstavniki prevoznikov, združenih v Gospodarski zbornici Slovenije, ter predstavniki združenj prevoznikov Hrvaške in BiH podpisali skupno izjavo o sodelovanju in jo naslovili na vlade vseh treh držav. Izjava je namenjena zaščiti poslovnih interesov prevoznikov Slovenije, Hrvaške in BiH kot uporabnikov cestne infrastrukture. Prevozniška združenja želijo zaradi ovir v cestnem transportu, ki se pojavljajo v zadnjem času, opozoriti vlade, naj ne posegajo po “nekih administrativnih” ukrepih, ki zavirajo transport in naj se pri reševanju takšnih zadev tudi posvetujejo s prevozniškimi združenji. Podpis skupne izjave naj bi po njihovem mnenju pomenil začetek reševanja nastale problematike mednarodnih cestnih prevoznikov s praktičnimi rešitvami, ne pa s političnimi polemikami med državami, je dejal predstavnik sekcije pri Obrtni zbornici Slovenije Bojan Pečnik. Kot je izpostavil Viktor Trstenjak z Gospodarske zbornice Slovenije, želijo s podpisom doseči, da se na področju cestnih povezav vseh treh držav opravljajo prevozi enako kot v vseh zahodnih državah. Zagovarjajo nujnost koridorjev s stališča zaščite visoko tarifnega blaga. Koridorje za naftne derivate pa je nujno potrebno uskla- diti, je izpostavil Marjan Banelli iz združenja hrvaških cest. Kajti, kot poudarja predstavnik BiH Faruk Jašarevič, imajo iz nastalega konflikta profit vsi razen cestni prevozniki. Izpostavili so potrebo po rešitvi ostalih prevozniških problemov z ustanovitvijo združenja prevoznikov R Avstrije, Italije, Madžarske in ZRJ in oblikovanjem regionalnega koordinacijskega organa, ki bi posredoval v kriznih primerih prevozne dejavnosti v tem delu Evrope. Suzana Vahtarič Predstavniki prevozniških sekcij BiH, slovenske gospodarske in obrtne zbornice ter Hrvaške ob podpisu skupne izjave na Obrni zbornici Brežice. Posavski seniorji na srečanju v Kopitarni Sevnica - Območno združenje seniorjev, ki ga vodi Edo Komočarje za gostitelja svojega letnega srečanja naprosilo direktorja Kopitarne. Ogledali so si proizvodnjo, nato pa sedli k razpravam o temah, ki jih v zadnjem času obdelujejo. To je izgradnja savskih elektrarn in meddržavna pogodba o krški nuklearki. Silvo Gorenc priznava, da mora “samoupravni” sporazum o NEK zamenjati pogodba o kapitalskem sovlaganju, a s predlagano vsebino ni zadovoljen. Na srečanju so sprejeli sporočilo za javnost, v katerem opozarjajo na neprimernost predlagane pogodbe za ratifikacijo v državnem zboru. B.D. “Dolenjka” povezuje (tudi) poslance Krško - V skladu s sprejetim dogovorom, da Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju z enoletnim mandatom izmenično predsedujejo župani treh občin, je krški župan Franci Bogovič funkcijo vodenja predal brežiškemu. Vlado Deržič je nanizal program prioritetnih tem, ki naj bi jih svet obravnaval. Deržičev program zajema vsa odprta vprašanja in tegobe revne posavske regije, od kmetijstva, deponije komunalnih odpadkov, socialne problematike starejših in mladine do potencialnega razvoja visokega šolstva v tem proštom. Prednost pa imata ta čas sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju ter dolenjska avtocesta. Čeprav je kazalo, da bodo letos vendarli zaorali stroji na tem delu “dolenjke”, tajnik občinske uprave Brežice Ferdo Pinterič opozarja ha resne zaplete, ki lahko začetek del Preložijo daleč v prihodnost. Gre za odsek Kreka vas - Smednik, za katerega sta občini poslali na pristojna ministrstva pripombe na lokacijski načrt, odgovora v zakonsko predpisanem roku meseca in pol pa ni bilo. Brežiški Občinarji so odkrili, da vlada zamuja zato, ker za dokončanje Postopka do sprejema lokacijskega načrta za ta odsek nima izvajalca. Pogodba, kije bila podpisana z Zavodom za prostorko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), Se je iztekla na točki izdelave strokovnih podlag oziroma stališč na pripombe. Sprememba zakona namreč ^dOP nalaga, da posle preda Darsu, ki pa bo šel v iskanje novega izvajalca za dokončanje postopka sprejema lokacijskega načrta. Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju je na pristojne poslal zahtevo o kontinuirani aktivnosti za čimprejšnji ^Prejem lokacijskega načrta odseka Krška vas - Smednik, v Državnem ztx)ru pa bosta Andrej Vizjak (SDS) jn Tone Anderlič (LDS) zagovarja-a, naj gradnja avtoceste od Obrežja o Krenovega poteka kontinuirano, saj ni zahtevnih točk, pridobili pa bi ai nekaj nove ceste in posledično Cestninski tolar. Branka Dernovšek Sejem Alpe Adria, lov in ribolov “Posavje, kjer so jutra bližja soncu” Ljubljana - Na sejmu Alpe Adria seje tudi letos predstavilo enotno Posavje in sicer s turistično ponudbo vseh treh občin in s posebnim segmentom, ki ga predstavljajo Terme Čatež. Kljub oceni, da je bil sejem letos slabo obiskan, tega na razstavnem prostoru Posavja ni bilo čutiti. pa je Zibertova izpostavila, da Posavju manjka skupen katalog turistične ponudbe. “Imamo preveč razdrobljen promocijski material in nedodelano celostno podobo, zato je potreben skupen dogovor o načinu usklajene predstavitve Posavja”, meni Zibertova. Letošnji splošen obisk sejma je bil slabši v primerjavi z obiskom v preteklih letih, predvsem zaradi visoke cene vstopnice in premajhne promocije sejma. Ob tem pa tovrstna ponudba postaja vse bolj internetna. Suzana Vahtarič Posavski razstavni prostor je bil odlično obiskan. Vsebina predstavitev je pote- Poseben poudarek v predsta-kala po različnih sklopih, na bo- vitvi Posavja je bil namenjen sta-gatem in privlačnem razstavnem rodavni otoški Kostanjevici na prostoru na temo Aktivne počit- Krki, ki letos praznuje 750-letni- nice v Posavju. Poleg raznovrstne turistične ponudbe so dnevno pripravili tudi pester program in razdelili velike količine promocijskega materiala. Kot je povedala v.d. direktorice Zavoda za turizem Brežice Sabina Žibert, je bilo največ povpraševanja po kolesarskih poteh, turističnih kmetijah in vinskih kleteh. V vitrinah so bila razstavljena vina vinorodne dežele Posavje, spominki ob Bizelj-sko-sremiški vinsko turistični cesti in druge zanimivosti s tega področja. Razstavni prostor Posavja je bil dobro obiskan, tudi zaradi kulinaričnih dobrot in vinske kapljice, sicer pa so vse dni sejma pod pokroviteljstvom vseh treh občin potekale različne prireditve, ki so jih popestrila društva in organizacije, obiskali pa sojih tudi kraljica slovenskega sadja Anita Pavlovič s spremljevalko Heleno Radej, kralj cvička Alojz Pirc in miss Slovenije Rebeka Dremelj. Nad sloganom je žarelo veliko sonce. co omembe mesta v pisnih virih. Z anketo za obiskovalce pa so pridobili povratno informacijo o tem, kako je v širšem prostoru prepoznavna posavska regija in njena turistična ponudba Kljub dobrim vtisom s sejma Pohištvu Brežice boljši časi Brežice - Pohištvo Brežice ostaja tudi z novim lastnikom pod istim imenom, spreminja pa se organizacija proizvodnje in kot kaže, se podjetju obetajo boljši časi. Uvedba sistemizacije in odločitev grupacije Novolesa, da v Brežicah ne potrebuje uprave, je med zaposlenimi povzročila strah. Brežiško Pohištvo v prisilni poravnavi je lani prevzela grupacija Novoles iz Novega mesta. Kot je povedal direktor Matjaž Kitek, je Novoles 77,8-odstotni lastnik. V okviru podjetja so pričeli izvajati določene ukrepe, saj tovarno prilagajajo svojemu načinu porizvodnje. Izvajati so pričeli novo sistemizacijo na podlagi ornigrama, in sicer na podlagi strokovne izobrazbe. To pa je, tako sekretar območnega sindikata Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lado Rožič, med delavci povzročilo strah pred izgubo delovnih mest. V Sloveniji v lesni industriji namreč velja nizka izobrazbena struktura zaposlenih, v brežiški tovarni ni bilo nič drugače. Sistemizacija pomeni zasedbo delovnih mest po strokovni izobrazbi, ob upoštevanju izkušenj. Ob prevzemu je območni sindikat zastopal okoli 30 ljudi, ki so se pritožili zoper sistemizacijo in v večini primerov z novim lastnikom našli skupen jezik. Kot je po neurad- nih informacijah pricurljalo v javnost, so zgodbo zakuhali v upravi. Te namreč v Brežicah lastniki ne potrebujejo. Dve delavki sta menda zasedali mesti brez strokovne izobrazbe in ju je novi lastnik premestil v proizvodnjo. Nekaj ljudi, predvsem iz uprave, pa se bo moralo voziti v Stražo pri Novem mestu. Rožič meni, da se plače okoli 170 zaposlenih kljub sistemizaciji ne bi smele zmanjšati, povečal se je namreč delovni obseg, kader ima dobre izkušnje, podjetje ima dovolj dela. Kot še poudarja direktor podjetja Matjaž Kitek, so se prihodki Pohištva Brežice lani povečali za 25 odstotkov, letos v januarju so bili višji za 32 odstotkov glede na lanski januar. Kot poudarja Kitek, odpuščanj zaenkrat ne bo, trenutno imajo pogodbi za opremo dveh hotelov. Enako je novi lastnik pripravljen na velika vlaganja v tovarno. Suzana Vahtarič investiranje V zadnjem času dobivamo veliko vprašanj v zvezi z različnimi možnostmi investiranja denarja, saj se čedalje več investitorjev odloča za borzne naložbe. Tako smo se odločili, da v teh prispevkih bolj podrobno prikažemo področje investicij in vse tisto, kar je povezano z njimi. 1. korak: Investicije, ki nas vodijo do plemenitenja privarčevanih sredstev, so investicije v stvarno vrednost. Bistvo je, da prihranke naložimo tako dobro, da nam investicija prinaša tudi 15 odstotkov in več letnih obresti. Obstajajo vrednostni papirji, pa tudi umetnine, starine in nepremičnine, ki nam ob določenem vložku in njihovi pravilni izbiri povečujejo vložena sredstva. Pri tem pa ne smemo pozabiti na varnost naložbe in njeno razpršenost. Poleg tega moramo nekaj denarja vedno imeti pri roki, da je na razpolago ves čas. Pomembno je, daje naša naložba likvidna in transparentna - pregledna, kar z drugimi besedami pomeni, da imamo stalen vpogled v naš denar, koliko ga je in kje se nahaja. Če je namreč naša naložba transparentna, bomo pravočasno vedeli, kdaj so se pogoji investiranja poslabšali. Če je poleg tega še likvidna, bomo takrat sredstva lahko prenesli na boljšo naložbo oz. jih porabili za nakup določene življenjske dobrine. Se na nekaj ne smemo pozabiti in sicer na prožnost pogodbe. Če imamo namreč sklenjeno neprožno pogodbo, smo togo vezani na določene pogoje, zato lahko naletimo na razmere, ki jim nismo kos. Zgodi se namreč lahko, da trenutno ne zmoremo plačevati zneska, navedenega v pogodbi. Nekatere pogodbe to smatrajo kot kršitev pogodbenih določil, pogodba * se zato prekine oz. se izplača del sredstev, ki pa je daleč od naših pričakovanj. Tako smo namesto privarčevanih dobičkov ustvarili ogromno izgubo. Podoben primer so vezave na npr. na eno leto. Če moramo sredi leta razdreti pogodbo, smo ob skoraj vse obresti. 2. korak: Obstaja zelo preprosto pravilo, ki nam zagotavlja izračun, koliko denarja in koliko obresti potrebujemo, da bomo podvojili svoj denar. Če obrestna mera znaša 3 odstotke letno, potrebujemo 24 let, da podvojimo svoj denar, pri letni obrestni meri 18 odstotkov pa le 4 leta. Za lažjo predstavitev za primer navajamo še vedno nemške marke, čeprav se bomo morali čimprej navaditi na evre. Primer: denar nalagamo mesečno 20 let. Če bi vlagali npr. 100 DEM mesečno, bi v tem času ob stalni povprečni obrestni meri 9 odstotkov imeli privarčevanih 64.350 DEM. Če bi varčevali le 5 let dlje, bi imeli približno 106.530 DEM. Primer kaže, daje obrestna mera še kako povezana s trajanjem naložbe. Vzemimo, da se odločite plemenititi denar (na primer 10.000 DEM) po obrestni meri 7 odstotkov naslednjih 20 let. V tem času zraste vrednost naložbe na približno 38.700 DEM. To lahko izračunate tudi sami, čeprav pri roki nimate tabel: obrestni med v decimalkah prištejete 1, jo potencirate s številom let in pomnožite z vsoto denarja (v prejšnjem primera torej: 0,07 + 1 = 1,07; 1,07 na 20 potenco krat 10.000 DEM = 38 700 DEM). Če bi plemenitili denar enako časovno obdobje, vendar po samo dva odstotka višji obrestni meri, bi imeli privarčevanih približno 56.000 DEM, kar je več kot 40 odstotkov več, kot bi dobili pri naložbi, ki seje razlikovala samo za dva odstotka. 3. korak: Zgoraj zapisano kaže na to, da moramo pred izbiro investicije pretehtati vse razloge ZA in PROTI določeni naložbi. Pravilna odločitev nas bo namreč pripeljala do pričakovanih učinkov, ki nam bodo omogočali nove naložbe oz. želeno kakovost in stil življenja. Če sami ne najdete odgovorov na vprašanja glede vrste in dolgoročnosti naložbe, se lahko za pomoč obrnete na usposobljene strokovnjake Gorenjske borzno posredniške dražbe, ki vam bodo radi svetovali. Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78 http://www. web-klik. com, mojca.spiler@web-klik. com Pogodbena enota GBD d. d. KMETIJSTVO, PODEŽELJE Ponovno skupni Praznik vin ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti Posavje - Poenoten praznik vin se je pričel minuli teden z zbiranjem vzorcev vin, ki jih priznani enologi ocenjuje v teh dneh. Sledila bo vrsta prireditev z zaključno svečano podelitvijo priznanj najbolje ocenjenim vzorcem vin, ki bo 2. marca v hotelu v Krškem. Aktivnosti potekajo na Bizeljskem, v Krškem in v sevniškem Trnovcu. Turistično ter vinogradniško društvo Bizeljsko in Društvo vinogradnikov Sremič so obudili pred leti že skupni praznik vin. Praznik vin ob Bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti (BS VTC) povezuje vse vinogradnike in ljubitelje vin ob že prepoznavni BS VTC, ki zajema vse tri posavske občine. Na vseh treh lokacijah so zbirali vzorce vin, odziv je bil izredno dober, saj so zbrali okoli 500 vzorcev, med njimi je odlična zastopanost predikatov. Kot je še povedal predsednik Vinogradniškega društva Sremič Matjaž Jensterle, bodo po ocenjevanjih v naslednjem tednu na vseh treh lokacijah potekale tudi vodene degustacije najbolje ocenjenih vin s spremnimi prireditvami. Skupni praznik, ki ga podpirajo vse tri posavske občine, naj bi nadaljevali z izmenjavo omenjenih lokacij tudi v prihodnje. Izdelki Jožefe in Aide Kovačič iz Brezovice Posavski vinogradniki ustanovili zvezo V vinski kleti Pinterič na Bizeljskem je okoli 50 posavskih vinogradnikov na ustanovni skupščini Zveze društev vinogradnikov ob BS VTC minuli petek potrdilo organe zveze in statut ter za predsednika imenovalo trsničarja Alojza Kuneja. Svečana ustanovitev zveze, ki združuje vseh šest posavskih vinogradniških društev, bo prihodnji petek, 1. marca, na Bizeljskem. Kot je ob tej priložnosti poudaril Kunej, bo ena osnovnih nalog zveze zaščita in ponovna uveljavitev blagovne znamke Bizeljčan in Sremičan, zato so se zavzeli za takojšnjo izdelavo elaboratov. Združen nastop so pozdravili krški župan Franci Bogovič in brežiški Vladislav Deržič ter poslanec Jože Avšič. Izbrali avtentične spominke V organizaciji Turističnega društva Bizeljsko in projektnega sveta BS VTC so na Bizeljskem izbrali turistične spominke. Pobudnica akcije z namenom dodatne popestritve turistične ponudbe ob BS VTC je bila Marije Sušnik. Odzvalo seje okoli 30 izdelovalcev, pretežno iz brežiške občine, nekaj pa tudi s področja Zdol. Komisija v sestavi Bojan Jev-ševar. Cvetka Miloš in Roman Matjašič je kot najbolj izvirne izbrala ptiča čebelarja, izrezljanega iz lesa, ki ima v Župjeku na Bizeljskem značilno gnezdišče; tako imenovanega frleca kot značilno otroško igračo, izdelan je iz lesa oziroma orehovih in lešnikovih lupin, ter kamen peščenjak, iz katerega so vklesane značilne bizeljske repnice. Tem trem bodo ob odprtju razstave 26. februarja na Bizeljskem podelili diplome, še trinajstim pa priznanja, in se jim na tak način oddolžili za sodelovanje. Kot najbolj izviren spominek je razglašen “tafelbet”, značilna miza-postelja. Projekt podpira projektni svet BS VTC oziroma Občina Brežice, ki bo tudi sofinancirala izdajo zloženke o spominkih, je pojasnila predsednica Turističnega društva Bizeljsko Vesna Kunej. Dodala je, da sojih že uvrstili na sejem Alpe Adria, prav tako pa bo spominke mogoče tudi kupiti. Suzana Vahtarič Uspešno in smelo naprej Kapele - Člani Društva za razvoj podeželja Kapele so na 3. občnem zboru predstavili doseženo delo in strnili visoko zastavljen plan dela, ki ga želijo uresničiti v tem letu. Povezanost dokazuje tudi udeležba na občnem zboru, saj sta od 25 članov manjkala le dva, dogodka pa so se udeležili tudi številni gostje. Predsednica društva Milica Hotko je poudarila pomen izobraževanja in usposabljanja članov, predvsem za opravljanje osnovne dejavnosti - dopolnilnih programov na kmetijah, ki naj bi olajšali življenje na podeželju. Z namenom narediti Kapele razpoznavne in pritegniti čimveč gos- vsem dobro sodelovanje z Moškim pevskim zborom Kapele. Delo so članice okronale s pridobitvijo številnih priznanj za domače dobrote in izdelke. To, da so na pravi poti, dokazujejo tudi izrečena priznanja, če ne od prvih sosedov, potem posebno priznanje Kmetijsko gozdarske zbor- Večer so sooblikovale Jožica Penič, Vesna Požar, Romanca Krošelj, Dragica Količ in Milica Hotko. tov, so se lotili še akcij trženja izdelkov in storitev v imenu društva; omenimo razstavo domače obrti v okviru projekta Edinstveno iz Slovenije v dvorcu Trebnik, sejme Alpe - Adria, Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, obrtnega sejma v Celju in Brežicah ter številne druge, v domačem kraju tudi značilne etnološke prireditve, kot je lupatva. Ob nadaljevanju teh projektov želijo revitalizirati staro dediščino v zasebni lasti, nadaljevati z lastnimi prireditvami spomladi in jeseni, sodelovati pri regionalnem razvojnem programu in še okrepiti sodelovanje z ostalimi društvi. Tokrat so izpostavili pred- nice Slovenije za trud in delo na razvoju podeželja, priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja ter plaketa Občine Brežice. Z darilom so se oddolžili “srcu društva”, zakoncema Jožici in Albinu Penič. Vsem gostom, podžupanji Mileni Jesenko, direktorici Podjetniškega centra Krško Mariji Krušič, novinarjem in številnim predstavnikom kapelskih društev pa s spominkom, ki predstavlja znak društva in ga je izdelal Ivan Požar. S kulturnim programom na citrah je večer popestrila Mojca Hotko. Suzana Vahtarič Jager pa jaga... Krško - Člani Zveze lovskih družin Posavja Krško so se zbrali na občnem zboru, na katerem so med drugim sprejeli načrt dela za letošnje leto, izvolili nove člane organov ter za uspešno delo z Redom za lovske zasluge nagradili Miloša Brinovca, Hrvoja Oršaniča, Vinka Volčanjka in Francija Pavliča. Z delom zveze, ki temelji na delu posameznih komisij, v prejšnjem letu je predsednik Anton Podgoršek zadovoljen, v letošnjem letu pa bodo na področju va k boljšemu delu. So pa lovci tudi naravovarstveniki in morajo skrbeti za ohranjanje divjadi in lovišč, zato bodo tudi letos organizirali čistilne akcije. L.P. Člani zveze lovskih družin Posavja Krško gojitve in gospodarjenja največ pozornosti namenili delu po lov-sko-gojitvenih bazenih s poudarkom na delu bazena Dobrava in Krško polje ter nadaljevali s projektom naselitve poljske jerebice na Krškem polju, ki bo trajal do leta 2004. Posebno pozornost bodo namenili tudi izobraževanju, saj, kot pravi Podgoršek, večje število izobraženih članov prispe- ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice Krojenje gozdnih lesnih sortimentov Sečna sezona v tem zadnjem čisto zimskem mesecu še traja. Pri prodaji lesa gozdne posestnike zanimajo odkupni pogoji in cene za gozdne sortimente ter odgovori na številna vprašanja, ki se največkrat nanašajo na trenutne razmere na lesnem trgu, na način krojenja, razvrščanje in merjenje lesa. Da bi dobili iz posekanih dreves čimboljše sortimente in zanje čimveč iztržili, krojimo in prežagujemo debla dreves tako, da napake izločimo ali ublažimo njihov kvarni vpliv. Napake, ki ostanejo na sortimentih, pa poleg debeline in dolžine vplivajo na njihovo kakovost in s tem določajo njihovo vrednost oziroma prodajno ceno. Najpogostejše napake pri iglavcih so grče. Te so lahko zdrave, zarasle in nezarasle. Naslednji dve napaki, ki kvarno vplivata na kakovost sortimenta, sta koničnost in zavitost lesnih vlaken. Tudi pri listavcih veljajo grče za napako številka ena. Delimo jih na zdrave, ki nastanejo na mestu žive veje in slepice, ki jih povzroča odmiranje in odpadanje suhih vej. Grče od vodnih poganjkov ne štejemo za napake, ker ne segajo globoko v les. Številčnost ugotavljamo tako, da jih preštejemo, pri tem pa poiščemo najslabši meter na hlodu. Pri slepicah je pomembna tudi globina. Naslednja napaka pri listavcih je krivost in napaka srca. Slednjo spoznamo po nepravilno oblikovanem ali drugače obarvanem jedru. Naštete napake, predvsem pa njihov kvarni vpliv na sortiment, moramo dobro poznati pri krojenju lesa, pri prodaji pa še razmere na lesnem trgu. Pri določitvi mest prerezov na deblu listavcev je bistveno drugače kot pri iglavcih. Iglavce krojimo po dolžini. Običajna dolžina je 4m in nadmera, ki napreduje po 25 cm ali pa izdelujemo mnogokratnike osnovnih dolžin. To krojenje je enostavnejše od krojenja listavcev, ki jih krojimo po napakah in ne s tračnim metrom. Ko krojimo listavce, je potrebno najprej izločiti večje napake, tako da jih izžagamo ali pa damo v nadmero ali v zaščito čela vrednejšega sortimenta. Vpliv napak ublažimo tudi tako, da pridejo čimbolj na konec sortimenta, kar velja predvsem za krivost. Čela sortimentov ščitimo tako, da prerežemo preko grče, med dvema grčama, ali tik ob njej, to pa zato, ker grče povečujejo žilavost in zmanjšujejo pokanje. Krojimo čimveč kombiniranih hlodov sporazumno s kupcem. Takšne hlode si kupec razžaga sam po potrebi proizvodnje. Vendar ne puščamo daljših, kot nam to omogoča transport. Vedeti pa moramo, da daljši, kot so hlodi, večje so pri spravilu poškodbe v gozdu. Dolžina hlodov za žaganje se prične pri 2 m. Korenovec vključimo v hlod ali pa ga uporabimo za zaščito čela. odžagamo pa tisti del, ki se ga ne izplača transportirati in ga porabimo za drva. Vsekakor pa gaje potrebno lepo oblikovati in na koncu prikrojiti. Drobnejši les pod 25 cm pa do premera 10 cm prodamo za celulozni les, če je to bukev, iz ostalih listavcev pa dobimo drva. Naj ob koncu še enkrat poudarim, da razrez debla ni zgolj šablonski prerez posekanega drevesa z namenom lažjega spravila do kamionske ceste, temveč mora biti in naj bo čimbolj premišljen ukrep, saj s krojenjem izdelujemo blago za trg, ki postaja vedno bolj zahteven in do napak vedno manj strpen. Zavest, daje v pravilnem krojenju denar, ter potreba po informacijah na lesnem trgu, bosta morali biti med gozdnimi posestniki čedalje bolj prisotni. Marjan Vavtar, revirni gozdar Dobrote slovenskih kmetij 2002 Ptuj, Posavje - Od 19. do 22.aprila bo na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju odprta že 13. državna razstava "Dobrote slovenskih kmetij”, v okviru katere bo tudi letos potekalo ocenjevanje mlečnih izdelkov, mesnih izdelkov, krušnih izdelkov, kisa, olja, žganja, suhega sadja, vina in tokrat prvič tudi sadnega soka. Vzorce bodo sprejemale svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti do 16.marca. Pri mlečnih izdelkih je potrebno priložiti še dovoljenje za oddajo mleka, pri mesnih izdelkih kopijo potrdila o veterinarskem pregledu mesa zaklane živali, pri vinu pa fotokopijo prijave pridelka na upravni enoti. Izdelke bodo ocenjevale posebne str okovne komisije, nagrajeni izdelki pa bodo tudi razstavljeni. Ob oddaji vzorcev za ocenjevanje je potrebno plačati 3000 SIT kotizacije po vzorcu. Prijave za sodelovanje na razstavi zbirajo na kmetijskih svetovalnih službah v Sevnici, Krškem in v Brežicah, zadnji rok za prijavo pa je 22. februar 2002. J.K. Konjerejci o svojem delu Kapele - Konjerejsko društvo Kapele pripravlja v soboto, 23.2.2002, 3.redni letni občni zbor, ki se bo začel ob 19.uri v tamkajšnjem gasilskem domu. Spregovorili bodo o svojem delu v preteklem letu in začrtali smernice za tekoče leto. Ob tej priložnosti se bodo tudi pobratili s Konjerejskim društvom Šentjur. H n M moja trgovina '•g 2 ■o tj € € 24ur na dan vsak dan noč in Dan Krško Cesta krških žrtev 8270 Krško noč in Dan Sevnica Prešernova 1 8290 Sevnica ZDRAVSTVO, SOLSTVO Sestanek ministra Kebra z direktorji bolnišnic Kdo bo pokril stroške brežiške bolnišnice? Ljubljana - Direktorji slovenskih bolnišnic so se pretekli teden v Ljubljani sestali z ministrom za zdravje Dušanom Kebrom. Sestanek, ki se ga je udeležil tudi direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko, je bil sklican na pobudo Ministrstva za zdravje. Direktorji bolnišnic so namreč izrazili nezadovoljstvo zaradi načina financiranja bolnišnic. Problem financiranja se po besedah direktorja brežiške bolnišnice Toneta Zorka zaostruje že več kot leto dni in izhaja iz dejstva, da se prav v bolnišnični dejavnosti vsaka sprememba cen in davkov ali spremembe v doktrini zdravljenja ali nabavi novih aparatur najbolj pozna. Tako se v zadnjih 10 letih že četrtič spreminja osnova za financiranje. Pred desetimi leti je financiranje temeljilo na obračunu opravljene storitve za bolnika. Ta sistem je zamenjal pavšalni obračun bolniško-oskrbnih dni, kar je ponekod privedlo do velikega števila teh dni na račun dolge ležalne dobe in malega števila bolnikov. Zato so predlani prešli na obračun po primeru oz. bolniku. Pripravljati se je pričel tudi sistem obračuna po t.i. skupini mešanih primerov. Kot je dejal direktor Zorko, se je problem financiranja za lansko leto posebej zaostril, ker je bil področni dogovor za bolnišnično dejavnost sprejet proti koncu leta. bolnišnice pa niso imele sklenjene pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in so se financirale po izhodiščih obsega dela Tone Zorko za leto 2000 s predvideno valorizacijo stroškov. Že prej so namreč ugotavljali, da bodo materialni stroški bistveno večji, kot predvideva proračun, saj so se ti povečali zaradi spremembe zakona o davku na dodano vrednost. Kot poudarja Zorko, je bilo dogovorjeno, da se za pokritje teh stroškov nameni dodatnih milijardo 100 milijonov SIT, a je arbitraža ta denar dodelila Kliničnemu centru (KC). Direktorji so na sestanku opozorili, da oprema ni iztrošena le v KC, ampak v vseh bolnišnicah, da skrajševanje ležalne dobe v KC ali Onkološkem inštitutu pomeni odpuščanje bolnikov v druge bolnišnice in zaradi tega preveliko število bolnikov v drugih bolnišnicah. Mnenja so tudi, da brez dodatne povečane prispevne stopnje ne bo moč ohraniti enotne ravni zdravstvenih pravic in bo potrebno krčenje le-teh. Poudarili so še, da ne gre za spor bolnišnic s KC, da pa je ta že po zakonu dolžan oblikovati doktrino zdravljenja, ki naj bi se izvajala v vseh slovenskih bolnišnicah. Opozorili so še na nujnost drugačne organiziranosti KC, kjer bi se jasno ločila t.i. terciarna dejavnost, to je dejavnost klinik in vrhunskega zdravljenja, od dejavnosti ljubljanske regionalne bolnišnice, kjer naj bi veljala enaka cena pri- mera kot za vse ostale bolnišnice. Minister Keber odločno zatrjuje, da je odločitev glede dodelitev sredstev izključno KC dokončna in celo, da podatki kažejo, da druge bolnišnice dobivajo ravno dovolj ali celo preveč denarja. Direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko: “Bolnišnice, ki poslujejo z izgubo, so prepričane, da imajo tiste bolnišnice, ki izgube nimajo, preveč denarja. Tiste bolnišnice, ki poslujejo pozitivno, pa so prepričane, da te rezultate dosegajo zaradi pozitivnih poslovnih odločitev in zaradi pozitivnih rezultatov omejevanja porabe." Sodelujoči na razpravi so se tako dogovorili zgolj o tem, da bodo podatke o financiranju še naprej izmenjevali in preučili ministrove teze. Lidija Kostevc anketa Informativni dan Posavje - V petek in soboto je po vseh slovenskih šolah - tako srednjih kot višjih, visokih in fakultetah potekal informativni dan. Trume vedoželjnih so drle v hrame učenosti in poslušale, poizvedovale, si ogledovale in “kalkulirale” , kaj bi bilo zanje najbolj ugodno. Nekateri so prišli v spremstvu staršev, drugi sami. Nekateri so se v hipu odločili, drugi bodo še malo premislili, vsi pa imajo čas še do 6. marca, ko morajo biti oddane prijave za vpis v srednje šole. In kakšni so vtisi s posavskih srednjih šol? Tinka Bučar, osmošolka iz Sel pri Dobovi: Odločila sem se za obisk Gimnazije Brežice, kjer so nam dobro predstavili način dela in učni program, morda so bili vseeno nekoliko predolgi. Moti me tudi, da so nas sprejeli v Prosvetnem domu in ne v samih prostorih gimnazije, saj mene bolj zanima, kakšna je šola in njene učilnice. Upam, da bom sprejeta, ko pa bom, pričakujem predvsem, da bom dobila čim boljšo izobrazbo. Barbara Leskovec iz Zagorja: Poslušala sem predstavitev programov na Srednji šoli Sevnica, kjer so nazorno in privlačno povedali, kako teče izobraževanje za mizarje in frizerje, kaj potrebuješ ob vpisu, kakšna razlika je med statusom vajenca in dijaka v srednješolskem izobraževanju. Vpisala se bom v frizerski program, za učno pogodbo pa ni Problem, ker ima mama salon. Saša Vejnovič, osnovnošolka iz Leskovca: Odločila sem se za splošno gimnazijo v Brežicah. Mislim, da so pripravili dobra informativna dneva, saj sem, ker sem blizu, izrabila obe priložnosti za poizvedovanje. Predstavili so vsebine predmetov in možnosti vključevanja v veliko dodatnih krožkov. Z veseljem sem prisluhnila, kakšne so možnosti nadaljnega univerzitetnega izobraževanja, zato sem se lažje odločila za Brežice. Devetletka - strokovni izziv Krmelj - Devetletka je izziv za vse tiste, ki vidijo naprej, za tiste, so pripravljeni delati drugače, za tiste, ki so pripravljeni delati po rtleri otroka. Na OŠ Krmelj, kjer so se v projekt vključili s 1. in 5. razredom že v prvem krogu, imajo bogate izkušnje, ki jih želijo izmenjati tudi z izkušnjami in pogledi drugih. Zato tudi letos pripravljajo ^kroglo mizo z naslovom “Devetletka - strokovni izziv”, ki bo v torek, ^.februarja, s pričetkom ob 9.uri v prostorih nove šole v Krmelju. Vabljeni so ravnatelji ter učitelji in vzgojitelji, svetovalne delavke, ki se bodo dotaknili različnih tem, med drugim vsebinske prenove, faktičnih poudarkov in nacionalnega preiskusa znanja v prvi triadi er nivojskega pouka, izbirnih predmetov in preizkusa znanja v tretji triadi. Srečanje šolnikov Sevnica - Srečanja delavcev vzgoje in izobraževanja imajo v sevniški občini dolgoletno tradicijo. Najprej so se družili vsi posavski prosvetarji, nato samo sevniški, kjer jih je v tej branži zaposlenih 350 in obvladujejo 2000 otrok; pred leti pa je oblika druženja zamrla. Aktiv ravnateljev je to, svetlejšo plat življenja delavcev, ki delajo v šolstvu, ponovno obudil v življenje. Ravnatelj Franci Bastardi iz Šentjanža je v nagovoru kolegom dejal, da je prav, da si delavci, ki delajo v tem zahtevnem poklicu, vzamejo en dan tudi zase. Tokratnega so izkoristili tudi za podelitev priznanj tistim, ki so od leta 1997, ko je bila zadnja podelitev, pa do danes, dopolnili 20 oz. 30 let dela v šolstvu. Jubilantov je bilo skoraj 50. Zbranim šolnikom so se pridružili tudi predstavniki sevniške občine. Župan Janc je ob tej priložnosti opozoril, daje izobrazbena struktura v Posavju skrb zbujajoča in da bo potrebno zlasti pri prehodu v EU poskrbeti za dvig le-te, saj je le v znanju moč. Po njegovem mnenju tako občina kot država premalo vlagata v družbene dejavnosti. Za kulturni program so poskrbeli učenci in učitelji sevniške glasbene šole, ki so dan pred tem na tekmovanju v Črnomlju osvojili visoka priznanja. N.C.C. Jubilantki z OŠ Blanca - Stanka Kozole, ki je v prosveti 20 let, in Nevenka Okorn, s 30-letnim učiteljskim stažem. Iz višje na visoko šolo zija prepad Celje - Študentje Višjih strokovnih šol iz Murske Sobote, Celja in Brežic so pripravili peticijo, s katero želijo doseči; da jim visoke strokovne šole oz. univerze omogočijo vpis pod enakimi pogoji, kot jih imajo njihovi študenti. V podpis so jo ponudili študentom višjih in dijakom srednjih šol po različnih slovenskih krajih. V Sloveniji je 25 različnih višjih strokovnih šol, na katerih se izobražuje 4000 študentov. Višje strokovne šole praviloma delujejo zunaj univerzitetnih središč, ena od njih je tudi v Brežicah. To je Višja strokovna šola Brežice, ki izobražuje generacije komercialistov in bo v novem šolskem letu vpisala 70 kandidatov v redni in 70 v izredni program. Gregor Jordan, predstavnik študentov Višje strokovne šole v Brežicah je skupaj s kolegoma - Karmen Pirh iz celjske in Bojanom Sobočanom iz mariborske višje strokovne šole sklical tiskovno konferenco, na kateri so skušali javnost opozoriti na nezavidljiv položaj, v kakršnem se znajdejo diplomanti višjih šol, ki želijo nadaljevati šolanje na visokih šolah ali fakultetah podobnih usmeritev. Te jim namreč ne omogočijo opravljanja diferencialnih izpitov, temveč jih praviloma vpisujejo ponovno v prvi letnik. To ni le ponižujoče, ugotavljajo študenti, ampak gre tudi za izgubo dragocenih let. Zato so pripravili peticijo in jo dali v podpis študentom vseh višjih šol in tudi dijakom, ki so na informativnih dneh iskali informacije o nadaljnjem šolanju na višjih šolah. “Ni prav,” so zapisali v peticiji, “da nas zaradi tega, ker smo dobili v naši regiji možnost višješolskega izobraževanja, univerze in drugi visokošolski zavodi postavljajo v podrejen položaj, ko izničujejo verodostojnost našega študija, našega znanja in naših predavateljev.” S peticijo želijo doseči, da jim visoke strokovne šole in univerze omogočijo vpis pod podobnimi oz. primerljivimi pogoji, kot jih imajo njihovi študenti. S podpisom peticije naj bi pomagali tako zdajšnjim kakor tudi vsem prihodnjim generacijam študentov v svoji regiji. ____ ' Nada Černič Cvetanovski anketa Svetovni dan bolnikov Brežice - 11. februar - Svetovni dan bolnikov vedno znova opozarja tudi na pomembnost duhovne oskrbe in pomoči bolnikom ter poziva vse, da si pri delu z bolniki prizadevajo k čim višji stopnji humanosti in človekoljubja, saj takšno okolje ustvarja tudi zaupanje bolnikov. Kako uspešni so pri tem v brežiški bolnišnici, smo povprašali nekaj bolnikov, ki se zdravijo pri njih. Marija Kočnar iz Krškega, pacientka na Ginekološkem oddelku:Ravnokar odhajam domov. Tu sem se zdravila štiri dni. Nasploh sem bila prvič v bolnišnici in moram zares pohvaliti prav vse osebje, saj sem z njihovim odnosom zelo zadovoljna. Odnos zdravnikov, sester in ostalih je korekten, med pacienti ne delajo nobenih razlik. Nekatere sestre so zelo zabavne, tako da je čas kar hitro minil. Obiskovali so me domači, tako nisem pogrešala prav ničesar. Amalija Drstvenšek z Mrzle Planine, pacientka na Internem oddelku: Imam šest otrok in razen tega, da sem le dva otroka rodila v bolnišnici, se tu zdravim prvič. Sprejeta sem bila pred 14 dnevi. S storitvami osebja sem zadovoljna, res pa je, da so sestre zelo obremenjene. Vendar, ko imajo čas, se z nami tudi kaj pomenijo, da čas hitreje mine. Hrana je dobra, celo preveč je je. Res, da me vsak dan obišče hčerka, dragi občasno, pa tu pogrešam edino dom. Vili Manček iz Krškega, pacient na Internem oddelku: Ko sem zaradi infarkta moral v to bolnišnico, sem bil zelo prijetno presenečen, zato ker je bila pomoč hitra, učinkovita in “verodostojna” - ob pravem trenutku, pravi ljudje na pravem mestu. Osebje je zelo prijazno, pokažejo tisti obrazjki ga bolnik najbolj potrebuje. Izpolnijo vse želje pri zdravljenju in tudi tiste osebne, ki pomagajo pri hitrejšem okrevanju. Tisti, ki so pred časom delovali, da se ta bolnišnica ukine, so imeli zgrešene pojme in cilje. 100 svečk Raka - V počastitev 100-letnice OŠ Raka so učenci in učitelji pripravili več prireditev; prvo - “Starost si greje roke ob žaru mladosti” - že lani novembra, naslednja bo v petek, 22.februarja, ob 18.uri v telovadnici OŠ, ko bodo upihnili stoto svečko. Še eno prireditev pa načrtujejo v aprilu. ozara brežice V društvo Ozara s Pisarno za informiranje in svetovanje se vključujejo ljudje z težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo vsi tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s katero lažje premostijo svoje težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. Tokrat vam predstavljamo eno izmed njih, ki nam jo je zaupal član skupine za samopomoč, in jo želi deliti tudi z vami. Prazen pogled oči, kot da so steklene. Zanemarjenost. Vidim ljudi, ki me gledajo. Nekateri z začudenjem, drugi z gnusom. Nekateri dobesedno ležijo pred mano. Hrepenim po ljubezni. Približati se hočem Ženski svojih sanj. Seveda pijan, saj v treznem stanju tako ali tako nisem za nobeno rabo. Ko ji hočem izpovedati ljubezen, me nekaj ustavi. Pogled seže nekam v daljavo. Naveliča se sedeti zraven mene. Mene, ki imam raztrgano obleko, ni mi dosti mar, samo da dobim svoje pivo in mogoče kaj žganega. Pred publiko me zasmehuje in mi da jasno vedeti, da me nemara več videti. Svet se podira, vse je postalo nesmiselno, razen mogoče še kakšnega piva. Potiho, kot nočni tat, se priplazi depresija. Letam od zdravnika do zdravnika, vsi imajo skoraj enak nasvet - “večja aktivnost”. No, tebi je lahko, ko v beli halji sediš na vrtljivem stolu in deliš nasvete in zdravila. Zame je kanec. Pojem vsa zdravila in spijem nekaj žganja. Zavesa je padla, prišla je nezavest, samo še malo in vsega bo konec. Odpro se vrata stanovanja; prišli so, da me rešijo. Znašel sem se v Vojniku na zaprtem oddelku. Po dveh mesecih sem zopet začel verjeti v življenje. Sedaj živim človeka dostojno življenje, vsaj trudim se. Minilo je že štirinajst let aktivnega zdravljenja. V trenutku, ko doživim nekaj lepega, imam občutek krivde. Če bi takrat prekinil življenje, ne bi nikoli doživel nič več lepega. rojstva v porodnišnici brežice Od 3.2. do 19.2.2002 Dečke so rodile: Mojca Kelhar iz Cundrovca, Terezija Zupančič iz Podlipe, Irena Turk iz Lesičnega, Milena Kolar s Senovega, Andreja Gričar iz Krškega, Mateja Debelak iz Gornjega Lenarta in Mateja Lavrinšek iz Krškega. Deklice so rodile: Marija Petan s Piršenbrega, Amiti Gjilsime iz Brežic in Jasminka Ferlan iz Dovškega. KULTURA Zgodbe muzejskih predmetov Brežice - Zgodbe je na predvečer Slovenskega kulturnega praznika na ogled v galerijo pripeljal Posavski muzej Brežice v sodelovanju s Kulturnim centrom Ivana Napotnika iz Velenja in s pomočjo mag. Jožeta Hudalesa. Slavnost se je pričela v obnovljenem malem avditoriju s privlačnim programom etno skupine Posodimijurja iz Prlekije. nesanse mu predstavi z izbranim namiznim posodjem, tu pa so tudi znamenite idrijske čipke, pisanice, panjske končnice ter situla iz Vač. Slavnostni govornik je bil tajnik občine Brežice Ferdo Pinterič, kije poudaril, daje ljubiteljska kultura v občini zelo živa, društva pa taka, da se lahko marsikomu marsikdaj postavijo ob bok, še zlasti, ker kulturi ni postlano z rožicami, saj živi predvsem iz ljubezni tistih, ki se z njo ukvarjajo in jo negujejo. N. Jenko S. Razstava je pripravljena na osnovi knjige “Zgodbe muzejskih premetov” Tee Černe, profesorice zgodovine in sociologije ter publicistke. V knjigi, ki je izšla januarja 2001, je izbor replik in drugih predmetov iz osemnajstih slovenskih muzejev. Je novost na knjižnem trgu in izvirno predstavlja materialno dediščino slovenskega prostora, z razstavo pa bralca in obiskovalca seznanja s preteklostjo slovenskega prostora; o železni dobi z nakitom staroselcev, v srednji vek ga popelje s predmeti celjskih grofov in srednjeveško plemiško čašo, čas re- Avtorica knjige “Zgodbe Muzejskih predmetov” Tea Černe Priprave na prvo predstavitev Leskovec pri Krškem - Že dobre tri mesece se ustvarjalni, svobodomiselni in vsi ljudje dobre volje v Leskovcu pri Krškem družijo in ustvarjajo v okviru leskovškega kulturnega društva, pod okriljem katerega deluje kar šest različnih sekcij. Trenutno se intenzivno pripravljajo na prvo predstavitev društva pod naslovom Pomlad prihaja. KD Leskovec pri Krškem so krajani ustanovili v začetku novembra lani, predseduje mu Jože Žabkar, kot podpredsednica pa v društvu deluje Bernardka Zorko. Pod okriljem leskovškega društva delujejo glasbena sekcija pod vodstvom Kristine Lovšin, dramska pod vodstvom Rastislava Florjančiča, plesna pod vodstvom Anike Antolič, literarna, ki jo vodi Martin Kerin, likovna sekcija pod vodstvom Majde Arh-Sevšek ter sekcija za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. A Za letošnje leto so si v okviru programa društva zastavili številne naloge. Prva med številnimi je prva predstavitev kulturnega društva in njegovih sekcij 16. marca, ki so jo poimenovali Pomlad prihaja. Kot pravijo v društvu, se naslov istoveti z novim prebujanjem narave in življenjske energije vsakega posebej in vseh skupaj, ki v svojem življenju radi prispevajo k večji dinamiki in raznolikosti dogajanja v kraju, v katerem živijo. Sicer pa bodo skozi leto organizirali številne koncerte, pripravili prireditev ob krajevnem prazniku, prirejali glasbeno-literarne večere in še marsikaj. L.P. Kulturni mozaik 2002 Krško - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Krško je v počastitev kulturnega praznika v Kulturnem domu Krško pripravil produkcijo kulturnih društev krške občine, kjer so se predstavila vsa društva s pesmijo, glasbo, plesom, recitali, filmom, fotografijo, likovnimi deli ... Mozaik so sestavili KD MePZ Svit Krško, plesna skupina Harlekin KD Kostanjevica na Krki, literarna in ročnodelska sekcija KD Žarek Dolenja vas, KD Posavski oktet, literarna sekcija DKD Svoboda Brestanica, ZePZ Aktiv kmečkih žena Kosatnjevica, KD Simfonični orkester Glasbene šole, KD ljudski pevci Roženkravt, plesna skupina Moon-light KD Stane Kerin Podbočje, Leskovški oktet KD Leskovec, gledališka skušina DKD Svoboda Senovo, folklorno društvo Tuflci, KD Srake z Rake, Likovno društvo Krško Oko, Društvo ljubiteljev fotografije Krško in Društvo zaveznikov mehkega pristanka. L.P. Svod časa Blanca - Franc Bogolin s svojo glasbeno skupino Njih pet ohranja ljudske pesmi, na Blanci pa je predstavil še svojo knjigo z naslovom Svod časa, ki je svojevrstni almanah življenjskih zgodb ljudi izpod Bohorja. Majde Arh-Sevšek in Jože Žabkar Bogolin je nekaj let preživel med tukajšnjim ljudmi. Poslušal je zgodbe in anekdote o posameznih gruntarjih in bajtarjih. Da se skozi čas ne bi izgubile, jih je stisnil med platnice knjige. “Zgodbe niso moje, so od ljudi in naj se ljudem vrnejo”, je skromno komentiral svoje delo. Domačini, ki so zgodbe že prebrali, se v spominu ozirajo po hribih in dolinah, kjer so se odvijale. Žalostne in hudomušne, kakršno je pač življenje. Od tiste, ko je dekle v košu tihotapilo svojega fanta iz hiše, ker ni slišal petelina peti in je potem oba presenetil beli dan ter budna mati. Do one, v kateri odnesejo gospodarja čez prag, naslednik pa gre od hiše za boljšim življenjem. Franc Bogolin snuje že drugo knjigo blanških zgodb, ki jih je pisalo življenje med drugo vojno. Za avtorjevo predstavitev knjige, ki so jo popestrili še Blanški vinogradniki, pevska skupina Odmev in odlični amaterski igralec Franci Slemenšek z Brezovega, gre zasluga predsedniku Kulturnega društva Romanu Drst-venšku ter ravnateljici osnovne šole Blanca Anici Mešiček. Franc Bogolin pa je v spomin na dogodek prejel tihožitje, ki gaje naslikal petošolec Dejan Baškovič. Branka Dernovšek Kostanjevica nekoč... Kostanjevica - V tamkajšnji knjižnice bo do sredine marca na ogled razstava o zgodovini Kostanjevice od prve pisne omembe leta 1091 s poudarkom na kulturni dejavnosti Kostanjevičanov po drugi svetovni vojni. Zanimivi del razstave pa so tudi stare razglednice mesteca z okolico in s posameznimi pomembnimi zgradbami iz konca 19. in začetka 20. stoletja, ki so nekoč služile drugačnim dejavnostim, na primer Lamutov"salon je bil najprej župnišče, nato šola in šele pozno po drugi vojni predan kulturi. Knjižničarke pa se pripravljajo že na novo razstavo, to bodo poštne znamke Kostanjevice, ki jih bo kmalu izdala Pošta Slovenije. B.D. Cvetlični vrt Mirka Bogoviča Sevnica - Mirko Bogovič (na fotografiji), upokojeni pedagog iz Loke pri Zidanem mostu, je eden redkih v slovenskem prostoru, ki se ukvarja z izdelavo najrazličnejših lutk in lutkarskih mask. Ves čas pa slika in občasno tudi razstavlja na samostojnih ali skupinskih razstavah. Ob kulturnem prazniku in ob bližnji 70-letnici slikarja so v galeriji na sevniškem gradu na ogled postavili njegova dela. Gre za njegovo največjo razstavo doslej, ki izžareva retrospektivnost, je ob odprtju dejal akademski slikar Alojz Konec. Na ogled je postavljenih kar 53 slik. Glavna motivika njegovih del je ikonografija rož, ki je njegova stalnica skozi desetletja. Drugi stalni motiv je pokrajina z velikim deležem neba. Odprtje razstave Mirka Bogoviča so popestrili Katja Krnc na klavirju, Vanja Ivankovič na flavti ter Miran Ratej in Dušan Senica z recitalom Prešernovih del. Avtor razstave seje ganjen zahvalil or-ganizatoijem za postavitev razstave in publiki, ki je množično obiskala njegov vrt, na katerem rož ni treba zalivati. N.C.C. Prešernova podoba drugače Sevnica - V galeriji Ana so pripravili nepozaben večer s predsednikom galerijskega sveta dr. Markom Marinom, profesorjem zgodovine gledališča na AGRFT. Na ogled je postavil Prešernove podobe in jih komentiral. Zgodovina Prešernovih portretov je zelo pestra in zanimiva, predvsem pa polna razprtij. Povzroča jih namreč nedokazljivo zgodovinsko izročilo, da se Prešeren za časa življenja ni dal portretirati. V javnosti velja za uradni portret tisti, ki ga je konec leta 1849 ali 1850 po spominu narisal slikar Goldenstein. Dr. Marko Marin se je s Prešernovimi portreti začel ukvarjati naključno. Pripravljal je namreč doktorat o Goldensteinovem slikarskem delu v ljubljanskem gledališču in je v Gradcu naletel na Prešernov nedokončani portret iz leta 1838. Portret je nastal po naročilu Emila Ko-rytka, ki je takrat pripravljal objavo knjižic s slovenskimi ljudskimi pesmimi kranjskega naroda. Cenzura je prepovedala objavo Prešernove slike, češ, da gre za še živečega ustvarjalca, ki ne sodi zraven. Tako je portret ostal v Goldensteinovi slikarski delavnici in je domnevno edini portret iz časov Prešernovega življenja. Pečat Prešernovemu večeru je-na željo dr. Marina-dal zvočni zapis Sonetnega venca z vrhunsko interpretacijo nepozabnih mojstrov besede, kot so Duša Počkaj, Boris Kralj, Stane Sever, Jurij Souček, Jože Zupan in še mnogi drugi. Dr. Marin je s predvajanjem milozvočne poezije skušal popraviti krivico, ki se naši besedi dela vsak dan. Obiskovalci v galeriji Ana pa so po Prešernovo zaključili prešeren večer - s figami in z vinom. N.C.C. Dr. Marko Marin (v ospredju) med sliko-' vitim predavanjem o Prešernovih portretih Naša prihodnost tokrat v maskah Brežice - Gojenci Glasbene šole Brežice so se na koncertu Naša prihodnost tokrat predstavili v maskah. V 31 točkah programa so zapeli in zaigrali žabice, kavboji, vile, princese, zajčki, medvedki in drugi. Torej res nekoliko drugače, ker jim je, kot je povedal v pozdravnem govoru ravnatelj Dragutin Križanič, pustni čas prišel ravno prav. Prisrčna ideja je obrodila sad, saj je veliko takšnih, ki so si nastop zaslužili, najmlajšim glasbenikom pa je bila dana možnost.pokazati Naša prihodnost v maskah prve naučene glasbene korake in s tem tudi, kako so se pričeli glasbeno kaliti. Ob gojencih so se ponovno izkazali tudi učitelji mentorji, ki so dokazali, da jim ob prizadevnosti hkrati ne zmanjka dobrih idej, zlasti v pripravi pestrega glasbenega programa. N.J.S. Veriga prijateljev v Amarkordu Brežice - V brežiški kavarni seje veriga zbrala na večer Slovenskega kulturnega praznika ob odprtju slikarskih del zakoncev Virant, ki sta imela že preko 40 samostojnih in skupinskih likovnih nastopov. Po nekaj letnem prijetnem sodelovanju v LD OKO Krško, sta od lani njegova člana, sicer pa sta člana KUD-a Bela Krajina Črnomelj od 1990. Iz množice prijateljev sta kulturni program prispevala pesnik Franjo Umek z recitalom ter z lepo zapeto pesmijo "En starček je živel” Bojan Kaplan, član MePZ Viva Brežice in Posavskega okteta. N.J.S. Igrani in dokumentarni Krško - Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je v Valvasorjevi knjižnici predstavilo devet kratkih igranih in dokumentarnih filmov, ki so nastali v okviru njihovih seminarjev Sam svoj film 1 in 2 v lanskem letu. L.P. Samobeg, Melisa in glasba Leskovec pri Krškem - Klub posavskih študentov je v z JSKD OI Krško v Jožefovi dvorani organiziral naslednjega v nizu literar-no-glasbenih večerov Pod dežnikom. Tokrat so se predstavili Silvester Mavsar z zbirko pesmi Samobeg, Maruša Mavsar z romanom Melisa ter Stanka Ma-cur s pesmijo. L.P. Ko brez miru okrog divjam, Prijat’li prašajo me: kam? France Prešeren Sveta pomagalka, dragi moj! Naš. Največji. Pesnik. Vizionar. Sanjač. Spet ti povem, da se tu od tvojih zemeljskih dni ni nič premaknilo. Jaz, mala kozmopolitan-ska miška sanjačka na tem planetu, te vzamem takšnega, kakršen si bil. Želodec se mi prevrača ob kavarniških pogovorih, da si ljubil, kar si tlačil in kadar si mečkal. Da si imel nespoštljiv odnos do lastne samopodobe. Brez trohice spomina na to, kar si živo zapisanega zapustil, rahločuten in ranljiv, svojemu skrajno trajno čudnemu narodu. Ob robu vsem patetičnim proslavam, kijih krancljamo na dan tvojega zemeljskega slovesa. Otroško prisrčne ostajajo šolske. Najbrž zato, ker si imel rad “deco”. In smo menda tvoji Slovenci edini na svetu, ki imamo kulturni državni praznik. Se nič ne pozna. Štirinajstdnevne davno preživele patetike odvalovijo. Potem sledi celoletni kulturni mrk. In so mi bolj in bolj najdražje pozne noči z najslajšim zapenjanjem zadnjega gumba na pižami. In lezenje pod odejo v svet knjig, z obližem mehkega muca, ki me greje in mi s predenjem predan, zanesljiv in ljubezniv odprede dnevne packarije. Ker sem ena tistih, ki prepričuje, daje vse, kar je, kultura. Kultura duha do vsakogar in vsega. Kultura srca, ki ni potrošnik kulturnega tolarja. Škoda, da nisi imel muca. Ali kužka, žre-bička ali želve. Potem bi te “prijat,li manjkrat prašali: kam?” Zaradi brezpogojne ljubezni in predanosti, ki bi te željno pričakovala. Ples je šumel, žarela je dvorana; jaz tih sedel sem, skrit v mra-kotnem koti, kar ti, občudovana, razigrana si privršela, sedla mi na proti. Moj Belokranjec Oton Župančič. Naš. Iz palete neomenjenih. Mu je občudovana privršela brez maske naproti? Razigrana, da bi skrila trepet srca, vlažne dlani in mehka kolena? Kar jasno šteje. Pleni me blazno blazni občutek mask pod maskami. Ki jih ljudje nosimo v imenu povzpetja, prestiža, pomembnosti. Ali jih nosimo zgolj za preživetje. Maska je diplomacija. Gnusna. In menda nujna. Posameznikom seveda tudi tuja-Kot je nekaterim prijaznost, uvidevnost, naklonjenost. In seveda ljubezen. Jacques Preveri. Ta ljubezen ' tako silna - tako krhka - tako mila -tako obupana.. .tu ostani - tu kjer si - tu, kjer si nekdaj bila - tu ostani' in se ne gani - ne hodi stran - mi, & smo ljubili - smo te pozabili - °e pozabi ti na nas - samo tebe ima' mo na tem svetu - ne dovoli, da s® v nas zaleze mraz... Whiskas Mihcu, pasji piškotek Neži, “lubčka pobčkom” , lu^*je očku, predanost prijateljem. In s komu kaj. Brez maske leto in dan- Natja Jenko Sutio ČČ GLASBA, REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI Dobrodelni koncert v Sevnici Pesem za zidak Lukovec - Ko so lani vaščani 1.aprila povabili sevniškega župana Kristijana Janca, naj položi temeljni kamen za večnamenski dom, so kljub datumu mislili zares - udarniško, z donacijami, s simboličnim prispevkom občine in krajevne skupnosti Boštanj zgraditi prostor, v katerem bo mladina dejavno preživljala prosti čas, starejši pa kovali načrte, kaj bodo še postorili za razvoj svoje sredine. Dom je bil novembra pod streho, letos bi ga želeli zastekliti in dokončati en prostor. Zagonska sredstva za to nameravajo zbrati z dobrodelnim koncertom, ki bo v sevniški športni dvorani 1. marca s pričetkom ob 19.uri. Organizacija je v rokah predsednice Kulturno športnega društva Lukovec Nežike Novšak, opogumljene z Večnamenski dom na Lukovcu v izgradnji odzivom na podobno lansko prireditev, ki je v dvorano privabila krepko čez 1000 obiskovalcev in navrgla denar za prve zidake novega doma. Na letošnjem koncertu bo sodelovalo 14 različnih glasbenih izvajalcev, od skupin do solistov, ki bodo pritegnili poslušalce različnih glasbenih okusov. Naj naštejemo le nekatere: Rock’n band, Make up, Čili Patrol, Moni Tkalec, Vitezi polk in valčkov, Ansambel Dori in Nuša Derenda, ki bo z Vilijem Zupančičem koncert tudi povezovala. Vabilu na nastop so se odzvale tudi radeške mažoretke. Vstopnina bo 1200 SIT. Novšakova se že vnaprej zahvaljuje obiskovalcem, ki bodo sebi privoščili lep večer, društvu pa dali nov zagon pri gradnji doma, v katerem je ogromno prostovoljnega dela in precejšnji pris- pevki tako nekaterih vaščanov kot .donatorjev. Predsednik gradbenega odbora Stanko Lisec si vse vestno beleži z željo, da bi prvo poročilo o delu lahko podal proti Nežika Novšak jeseni, ko naj bi v novem domu odprli družabni prostor. Branka Dernovšek Artičani gostovali pri rojakih Nurnberg, Berlin - Na povabilo Kulturnega, prosvetnega in športnega društva Slovenija Berlin so člani KUD Oton Župančič iz Artič skupaj s tam živečimi Slovenci počastili slovenski kulturni praznik. Artiška folklorna skupina, ljudski pevci pod imenom Fantje iz Artič in ljudski godci, ki so si nadeli ime “Trebeški drotarji" so prikazali del projekta o Prešernu, pa tudi nekatere izvirne stare običaje tega področja, kot je “kožehanje”. Precej zaslug za tokratno gostovanje v Berlinu ima posavska rojakinja Anica Kramer, po rodu iz Velike vasi pri Krškem. Proslave v Berlinu sta se udeležila tudi slovenski veleposlanik in državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik. Na poti v Berlin pa so se Artičani ustavili tudi v Nurnbergu (rta foto- grafiji), kjer so se srečali s člani tamkajšnjega slovenskega društva in njegovim predsednikom, sicer roja- kom iz Brežic, Marjanom Packom. Ogledali so si mesto in navezali nekatera nova poznanstva. J.K. Citroen C5 2.2 Hdi break automatic Citroen je s predstavitvijo modela C5 naredil pomemben korak naprej in z njim zamenjal “dotrajano” Xan-tio. C5 je večji, širši, prostornejši in tehnološko naprednej ši, kar dokazuje skorajda na vsakem koraku. Edina slabost v primerjavi s predhodnikom (pa še ta velja le za strastne ljubitelje stare hidravlike”) je podvozje, ki Prednosti hidravlike združuje s sko r4j običajnimi občutki v vožnji. “Planja” (kot so ga nekoč imenovali) ''daj ni več. Obliko Citroena C5 smo že sPoznali in lahko rečemo, da je oblikovan nekoliko nenavadno. Prednji del avtomobila nas najprej prelisiči lri vzbudi vtis izredno velikega avtomobila, ki je sicer res velik, vendar ne gre pozabiti, da kmalu prihaja še Večji, Citroen C6, ki bo na ceste Speljal predvidoma čez leto in pol. Idriji del je seveda karavanski, a je Plegova oblika izredno zanimiva, redvsem pogled od zadaj nas Prepriča o tem, da so se pri Citroenu res potrudili. Breaku so navdihnili izredno osebnost. Njegova prednost je ogromen prtljažni prostor. Ker je avto postavljen na hidraktivno vzmetenje, so vanj vgradili celo stikalo, s katerim lahko zadnji del avtomobila dvignemo ali spustimo in tako višino nalaganja prilagodimo svojim potrebam, ki jim lahko prilagajamo tudi prostornino prtljažnika. Taje s podiranjem deljive klopi lahko tako velika, da zlahka zadovolji potrebe zahtevnejših uporabnikov. V osnovi nam prtljažnik ponuja 563, povečan pa do 1658 litrov praznine. V potniškem prostoru je na voljo pet udobnih sedežev, od teh sta prednja električno nastavljiva (paket Excluzive), seveda pa nista osamljena, saj elektrika ukazuje skorajda vsem pomičnim zadevam v avtomobilu. Tudi ogledala, ki so dovolj velika in pregledna, so električno nastavljiva, ob zaklepanju se avtomatsko zložijo, ob vzvratni vožnji pa se desno (če to želimo), samodejno premakne v položaj, ki smo ga izbrali za lažje parkiranje. Armaturna plošča ni klasična, pač pa je podrejena sodobnim oblikam. Vseeno je funkcionalna, obenem pa ponuja veliko predalov in poličk. Motor, s katerim je bil opremljen testni C5, je novi 2.2 litrski HDI. Njegova kombinacija z udobnim av- tomatskim menjalnikom (z njim je vožnja taka, kot bi od avtomobila, ki leži na hidropnevmatiki pričakovali) je gotovo smotrna. Menjalnik sicer ne sodi med tehnološke viške, omogoča pa udobno vožnjo in presenetljivo dobro kombinacijo med “dies-lom” in udobjem, le poraba je z njim približno liter večja. Ker je C5 nov avtomobil, mu težko očitamo kakšno pomanjkljivost. Navaditi se moramo na pokrov prtljažnika, na katerega morajo višji vozniki malce paziti, in na preobčutljiv ključ, ki se včasih sproži tudi v žepu, zaradi česar je bolje, da se o zaklenjenosti avtomobila včasih še osebno prepričamo. Aleksander Krebelj Motor: • 4-valjni linijski diesel • prostornina: 2,2/2179 cm3 • naj večja moč: 136 KM (98 kW) • navor: 314 Nm pri 4000/min Menjalnik: ■ štiristopenjski samodejni ■ samodejno prilagajanje načinu vožnje ■ sekvenčno prestavljanje (4 stopnje) Zmogljivosti: • naj višja hitrost 198 km/h • pospešek 0-100 km/h: 11,3 s • poraba: 9,9/5,4/7,11/100 km • testno povprečje: 9,41/100 km RADIO BREŽICE RADIO SEVNICA JN ČASOPIS SAYAGLAS TUDI LETOS ORGANIZIRAJO KONCERT NARODNO-I ZABAVNE GLASBE LOJTRCO POD OKENCE", IU BO V RETE K, S. APRILA 2002. V KULTURNEM DOMU KRŠKO. Na dobrodelnem koncertu v Sevnici tudi Izredna priložnost - naročite se na SAVAGLAS do I.marca in sodelujte v velikem nagradnem žrebanju z bogatimi nagradami na dobrodelnem koncertu v sevniški športni dvorani 1. marca ob 19.uri!!! Kolega s komercialne televizije si je vzel dovolj časa, da je “fokusi ral” tisto, kar je ocenil za “zanimivo”. Seveda tudi “dama v Evinem kostumu" z dobovskega “fašjenka” ni ušla njegovemu ostremu očesu in še bolj izostreni kameri. V RENAULT L-C Tl- V k te L-i 4 EUR0TAX >200.000,00 SIT GLAVNI PRI VARNOSTI Pri odkupu rabljenega vozila in nakupu novega osebnega vozila Renault .kcij. velj, do 31.03.2002 rlegane Za vsa nova osebna vozila Renault ob istočasnem odkupu rabljenega vozila starega najmanj 8 let, akcija velja do 31.03.2002 PC TPV AVTO Brežice AVTu) Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice Tel.: 07 49 91 903, 49 91 901 TPV AVTO d.o.o.. KaodIJvka 30, 9000 Novo Mooto ŠPORT športnik leta 2001 JL šah Izbrali naj-športnike Sevnica - Radio Sevnica je pred leti začel odmevno akcijo Športnik leta. Njegovo delo nadaljuje Športna zveza, ki je proglasila najuspešnejšo športnico, športnika in ekipo sevniške občine za leto 2001. Delo predsedstva Športne zve- Sevnica, ki je v lanskem letu poze je bilo težko, saj so sevniški bral obilico medalj - v teku na 800 športniki tudi v preteklem letu na- m je osvojil 1. mesto tako med daljevali z uspešnim delom. Če- mlajšimi člani kot med člani, 1. prav nimajo takšnih pogojev za mesto v teku na 1500 m in 3000 Člani društva borilnih veščin Ippon Rucanor Sevnica delo kakor njihovi vrstniki iz večjih in ekonomsko močnejših mest, vedno znova presenečajo z uspešnimi nastopi doma in v tujini. Naj športnica za leto 2001 je postala Tina Kukec iz judo kluba Olimpija Krmelj, kije v lanskem letu osvojila 2. mesto med mladinkami in 1. mesto med kadetinjami. Najboljši športnik je tekač Borut Veber iz Atletskega kluba m z ovirami itd.. Najboljša ekipa je Rokometni klub Sevnica, kije v l.B ligi osvojila 1. mesto, mladinci pa zasedajo 1. mesto v drugi ligi. Za lepe uspehe so poleg-šport-nikov zaslužni tudi prizadevni delavci v klubih, ki delajo prostovoljno. Trije od njih - Jasmina Marolt, Vinko Šeško in Lojze Motore so v lanskem letu prav zaradi prostovoljnega dela prejeli visoko priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Razveseljiv je podatek, je na sobotni prireditvi dejal predsednik Športne zveze Sevnica Franc Ernesti, da se v sevniški občini s športom tako in drugače ukvarja več kot 10 odstotkov občanov. Če k temu prištejemo še družinska kolesarjenja in druge oblike gibanja, potem lahko rečemo, da sta Takratna ekipa rokometašev je bila namreč zmagovalna slovenska ekipa, ki je pod vodstvom Jožeta Šilca uspešno delala v jugoslovanski ligi. Na prireditvi so nastopili mladi telovadci iz Gimnastičnega društva Sevnica, člani kluba Ippon Rucanor, Amadea Plevel in Luka Vodlan iz Plesnega kluba Lukec, pevec Vili Resnik in častni gost Ultratriatlonec Miro Kregar s tajnikom SZ Sevnica Borutom Bizjakom šport in rekreacija najmočnejši gi- prireditve, ultratriatlonec Miro banji v občini, je dejal Ernesti. Kregar, ki se ponaša z zmagami Ob tem pa se je zahvalil še ekipi na številnih svetovnih triatlonih, sevniških rokometašev, ki je pred 30 leti ponesla ime Sevnice v svet. Nada Černič Cvetanovski atletika Rovan državni prvak Celje - Na atletskem dvoranskem državnem prvenstvu je član AK FIT Brežice Jure Rovan s preskočenimi 500 cm postal državni prvak v skoku s palico, Janja Budna iz istega kluba pa je bila v skoku v višino s preskočenimi 168 cm druga. Tudi Kozmus prvak Koper - Metalci pa so se pomerili na zimskem državnem prvenstvu. Po vrednosti sta najboljša dosežka uspela olimpijcema Novomeščanu Igorju Primcu ter Primožu Kozmusu iz AK FIT Brežice. Prvi je z izidom 57,52 metra zmagal v metu diska, drugi pa z 68,33 metra v metu kladiva. Tudi sicer so bili brežiški kladivaši nepremagljivi, saj je drugo mesto zasedel Iztok Drobnič(47,45), tretji je bil Krunoslav Herakovič (45,74) peti pa Severin Lipovšek (38,12). Pri mlajših mladincih je v metu kladiva Žiga Štajner zasedel tretje mesto (44,12), pri mlajših mladinkah pa je v metu kladiva Lucija Križnik z drugim mestom in rezulatom 44,29 postavila tudi nov pionirski državni rekord, Tamara Rožman je bila v tej disciplini sedma, medtem ko je v metu krogle osvojila tretje mesto. Primož Kozmus seje takoj po tekmovanju s trenerjem Vladimirjem Kevo odpravil na enotedenske priprave v italijansko Pirenio. Skupno sedem medalj Nova Gorica, Ljubljana - Mladi atleti AK FIT Brežice so se udeležili Državnega dvoranskega atletskega prvenstva, ki je potekalo v Novi Gorici za pionirje in v Ljubljani za mladince. Pionirji so osvojili štiri odličja, in sicer je Rok Držanič zmagal v skoku v višino s 182 cm, drugi mesti sta osvojila Rožle Bučalo v skoku v višino s 172 cm ter Barbara Tomše v skoku s palico in rezultatom 270 cm, bila pa je še tretja v skoku v višino s 154 cm. Uspešna je bila tudi Maja Petan, ki je nastopila v dveh finalih. V teku na 60 metrov je bila šesta, na 60 metrov z ovirami pa peta. Mlajši mladinci, ki so nastopali v Ljubljani, pa so osvojili tri medalje, in sicer vse tri v skoku s palico, drugi mesti sta osvojila Doko Majkič s skokom 390 cm ter Mateja Drobnič s skokom 310 cm, tretja pa je bila Tamara Rožman, ki je skočila 300cm. napovedi Rokomet 23.2.2002 - RK Sevnica bo v domači dvorani odigral srečanje 13. kroga 1A SRL proti ekipi RK Inles Riko Ribnica. 23.2.2002 - RK Dobova gostuje pri RK Ormož, v 13. krogu 1B SRL. 2.3.2002 - V 14. krogu 1A SRL RK Sevnica gostuje pri ekipi RK Trimo Trebnje. 2.3.2002 - RK Dobova se bo v 14. krogu 1B SRL v domači dvorani pomerila z RK Gorica Leasing. Mali nogomet 23.2.2002- KMN Sevnica bo v 16. krogu 1 SLMN gostoval pri ekipi Napoli Intelsat Pernica. plavanje Uspešni kljub slabim pogojem dela Celje, Kranj - Plavalci PPK Celulozar iz Krškega so se udeležili zimskega plavalnega državnega prvenstva za dečke in deklice. Skupno je tekmovalo 186 plavalcev in plavalk iz 17 slovenskih klubov, krška postava je štela pet udeležencev, med katerimi je bil najuspešnejši Matej Furst, ki je dvakrat zmagal - na 50 m hrbtno in 200 m hrbtno, drugi je bil na 100 m hrbtno, ter četrti na 50 prosto, peti na 100 m prosto, šesti na 200 m prosto in sedmi na 50 m delfin. Prvenstva so se udeležile tudi Nina Mandl, Karolina Zakšek, Tamara Komočar in Tjaša Sušin. V Kranju pa je potekala tradicionalna plavalna tekma “dr Fig”, v organizaciji PK Merit Triglav, udeležilo pa se gaje rekordno število, 656 plavalcev iz 33 plavalnih klubov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije ter Slovenije. Od krških plavalcev jih je sodelovalo šest, med njimi pa je izstopal Jaka Kramaršič, kije bil četrti na 100 metrov mešano in šesti na 50 metrov hrbtno. Ostali sodelujoči so bili še Krešimir Radunovič, Žan Tkalec, Nejc Cehte, Cristian Pregl in Neža Krošelj. streljanje karate Tokrat najuspešnejša Grabnarjeva Ljubljana - Zadnjega preglednega tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem pred evropskim prvenstvom, ki se bo prihodnji mesec odvijalo v grškem Solunu, seje udeležilo tudi pet posavskih strelcev. Med njimi je bila najuspešnejša Krčanka v barvah sev-niškega Maroka Tina Grabnar, ki je z doseženimi 392 krogi od 400 možnih v disciplini zračna puška z osvojenim tretjim mestom znova potrdila normo za nastop na mednarodnih tekmovanjih. Kljub bolečim mišicam zaradi nedavnega nastopa na državnem srednješolskem gimnastičnem prvenstvu se je z osvojitvijo skupnega 4. mesta v streljanju z zračno pištolo znova izkazala mlada Brežičanka Vesna Kržan, ki je bila med mladinkami ponovno najboljša. Brežičan v vrstah Olimpije Robert Kranjc je bil z zračno pištolo šesti, leskovška strelca z zračno puško Blaž Šonc in Andrej Pavlin pa sta osvojila 16. oz. 19. mesto. Pokal Karizma Ravne na Koroškem - Posavski karateisti so se uspešno udeležili še enega tekmovanja v ka-tah, poimenovanega Pokal Karizma. Predstavniki KK Krško so bili s šestimi odličji najuspešnejši. V kategoriji mlajših deklic je bila Sara Jeler druga, pri starejših deklicah pa so prva tri mesta zasedle Marija Jeler, ki je zmagala, druga je bila Jasmina Grilc, tretja pa Vesna Požun, vse tri pa so bile tudi ekipne zmagovalke. Uspeh Krčank je dopolnila Danijela Grilc z drugim mestom pri članicah. V kategoriji deklet nad 15 let se je tekmovanja udeležila tudi članica KK Krka Šentjernej Karolina Racman, ki je zmagala, Jure Žabjek pa je kot predstavnik KK Brestanica v kategoriji mlajših dečkov osvojil drugo mesto. Mesečni turnir Sevnica - V organizaciji ŠK Milan Majcen Sevnica je potekalo odprto šahovsko prvenstvo veteranov za mesec februar 2002, na katerem je sodelovalo osem šahistov. Zmagal je Franc Derstvenšek, drugo in tretje mesto pa sta si delila Janez Blas in Ludvik Cvirn. Po dveh turnirjih je v vodstvu skupnega seštevka Franc Derstvenšek, kije doslej zbral 17 točk, Martin Mirt je trenutno drugi s 16 točkami, tretji pa je Janez Blas, ki ima 12,5 točke. Četrto posamično DP za mlade Maribor - V organizaciji Šahovske zveze Slovenije in tehnične izvedbe ŽŠD Maribor ŠK Piramida je potekalo četrto posamično šahovsko prvenstvo v pospešenem šahu za mlade šahiste v starostnih skupinah 10, 12 in 14 let za leto 2002. Sodelovalo je 168 šahistov in šahist iz vseh dvanajstih regij Šahovske zveze Slovenije. Kar zadeva uvrstitve posavskih šahistov, je v kategoriji deklet do 10 let starosti, kjer je skupno sodelovalo 26 šahistk, zmagala Nataša Bučar iz ŠK Krško, pri dekletih do 12 let starosti pa je bila Jelena Topič iz ŠK Milan Majcen Sevnica druga. Pri fantih v starostni kategoriji do 12 let je zmagal Boris Mitrovič iz ŠK Milan Majcen Sevnica. Zmagovalci in zmagovalke posameznih kategorij so postali tudi državni prvaki. Pred začetkom pomladnega dela Sevnica - Ekipa RK Sevnica je pred začetkom drugega dela sezone odigrala prijateljska rokometna srečanja. Eno med mnogimi je bilo srečanje z gostujočo ekipo Tutonski kombinat Prilep iz Makedonije, ki je sicer drugo uvrščena ekipa makedonskega prvenstva. V zanimivem srečanju so se domačini sicer dobro upirali, rezultat je bil vseskozi tesen, kljub temu pa so bili gostje uspešnejši in so povedli že ob polčasu s 13:16, ob koncu pa so zmagali z vsega golom razlike, tako da je bil končni izid tega srečanja 29:30. Zelo razpoložena sta bila vratarja obeh ekip, sevniški Kisovec in makedonski Cupurkovski. Utrip iz zimskega pripravljalnega obdobja Postali so finalisti! Sežana - Na polfinalnem rokometnem državnem prvenstvu za srednje šole so se izkazali rokometaši Ekonomske in trgovske šole Brežice, ki so v prvi tekmi premagali gostitelje iz Sežane s končnim izidom 14:24. Njihov drugi nasprotnik je bila Srednja elektro in strojna šola iz Kranja, ki pa so bili zelo težak nasprotnik, saj je bil rezultat po rednem delu srečanja neodločen. Po dramatičnem zaključnem delu so Brežičani zmagali s končnim izidom srečanja 26:25. Posebno sta se izkazala Sašo Barišič z natančnimi streli, s 16 zadetki je bil tudi najboljši strelec turnirja, in vratar Nenad Starc, kije ubranil odločini kazenski strel, Brežičani so tako postali finalisti državnega prvenstva. Glede na to, da brežiški srednješolci : sploh nimajo telovadnice, je uspeh toliko večji. Sestava finalne ekipe, ki jo vodita Alan Krajnc in prof. Berto Žnidaršič, bo sledeča: Sašo Mliner, Marko Krošelj, Rok Urbanč, Toni in Franci Čanžar, Sašo Barišič, Nenad Starc, Ivo in Rok Kovačič, Jernej Šplajt, Tadej in Klemen Stajnko ter Kristijan Jurkas. Stopili so jim na “žive” Laško, Dobova - Z 12. krogom seje začel letošnji drugi, spomladanski del rokometne sezone. Prvoligaš RK Sevnica je gostoval pri prvakih, Celju i Pivovarni Laško, in visoko ter zelo boleče izgubil srečanje s končnim izidom 40:21 (19:10). Dobovčani, ki igrajo v IB SRL, pa so s 25:23 (11:10) uspeli premagati Novoles iz Novega mesta. Več kot očitno je bilo, da so si tako igralci kot tudi navijači že pošteno zaželeli rokometa. Svoje vloge so oboji odigrali tako kot znajo, Novomeščani pa so tudi kaj hitro ugotovili, kako domače “iztiriti”’ Skoraj bi jim uspelo, a se je na srečo dobro končalo, torej v korist Dobove. mali nogomet Zdaj so šesti Sevnica, Brežice - Klub malega nogometa Sevnica je v 14. krogu 1-SLMN gostil ekipo Gip beton MTO Zagoije in je srečanje kljub solidni igri izgubil proti boljšim nasprotnikom s končnim izidom 1:2; takšen izid je bil že ob polčasu. Strelec domačih je bil Boštjan Guček. V 15-krogu pa so Sevničani gostili ekipo Puntar Alpkomerc in izgubili z 1:' I (0:3). Na lestvici so z 19 točkami na šestem mestu. V 17. krogu 2. SLMN - vzhod pa je ekipa KMN Nakani Brežice gostila ekipo KMN Gratis Tiskarna. Srečanje so izgubili s 3:7 (0:3), na lestvici pa so z 21 tdčkami peti. V naslednjem krogu so Brežičani prosti- j KRONIKA Ugodni statistični kazalci Posavje - V Posavju na področju PU Krško za leto 2001 ugotavljajo ugodne statistične kazalce. Daleč najmanj je smrtnih žrtev na posavskih cestah in manj ilegalnih prestopov državne meje, čeprav je število kaznivih dejanj močno povečano prav v pozavi z mejo in sicer kar 90 odstotkov vseh kaznivih dejanj. Visoka je tudi njihova raziskanost. Črna pika Posavja pa so samomori. Resje, da vsako leto v Posavju obravnavajo več kaznivih dejanj, vendar kot poudarja direktor PU Krško Andrej Zbašnik, ne toliko v škodo lokalnega prebivalstva, kot zaradi varovanja državne meje in mejnih zadev. Tako je skoraj polovica, kar 48 odstotkov, ovadenih oseb v minulem letu tujih državljanov. Na PU Krško pa se lahko tudi letos pohvalijo s 70,94-odstotno raziskanostjo kaznivih dejanj, medtem ko je državno povprečje 47-odstotno. “Zanimivo’' področje kriminalitete Na področju splošne kriminalitete so v Posavju lani zabeležili 2155 kaznivih dejanj; upad beležita le mejna policijska postaja Dobova in Policijska postaja Sevnica. Kot pojasnjuje načelnik urada kriminalistične policije PU Krško Sašo Jejčič, jih 90 odstot- kov odpade na mejne zadeve. Povečala so se kazniva dejanja zoper življenje in telo, med temi so obravnavali le 3 poskuse umora, 102 lahki in 18 hudih telesnih poškodb. Več kot polovico vseh v upravi je obravnavala Policijska postaja Krško. Lani si je v Posavju življenje vzelo 26 ljudi, leto poprej dva manj, še vedno pa je PU Krško v sami slovenski “špici”. Številke vedno ne držijo Načelnik kriminalističnega urada Jejčič izpostavlja, da glede na število prebivalcev ugotavljajo veliko število spolnih deliktov, lani 22, leto poprej 14. Kajti na PU Krško beležijo kar 57-odstotno povečanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, vendar direktor Zbašnik ocenjuje, da po vsej verjetnosti niso toliko v porastu v družbi, kot so vse bolj osveščene žrtve, ki jih prijavljajo. Med žrtvami spolnega nasilja so evidentirali tako lani kot predlani 9 deklic do 15 let starosti. Razveseljivo upada mladoletniška kriminaliteta, ovadenih je le 81 oseb, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Po drugi strani pa so mladoletniki pogosto žrtve, saj je bilo oškodovanih 102 mladoletnika in od tega kar 31 otrok. Večji zasegi mamil in premoženjska kriminaliteta V minulem letu so v Posavju policisti in mobilna carinska enota zasegli 85,3 kg heroina in 83,3 kg konoplje. Podali so 37 ovadb zoper 38 oseb. Premoženjska kriminaliteta predstavlja večino vse kriminalitete, v minulem letuje porasla za 9 odstotkov in so zabeležili 1126 kaznivih dejanj. Ravno ta kazniva dejanja, ki so običajno najmanj Mejne zadeve in tujci Na petih mejnih prehodih pod pristojnostjo PU Krško seje lani število potnikov povečalo za dober odstotek, in sicer na dobrih 16 milijonov. Le četrtino predstavljajo domači potniki. Pri varovanju zelene meje so skupaj prijeli 1392 oseb, ki so vstopile v državo na nedovoljen način. Vendar to pomeni 10 odstotkov manj ilegalnih prestopnikov, med njimi pa so prevladovali državljani Romunije. Kot poudarja načelnik urada uniformirane policije Zlatko Pirš, so prijeli 78 sprovajalcev ilegalcev ter 21 skupin z več kot 10 osebami. Ugodna prometna varnost Minulo leto so posavske ceste terjale 8 življenj, leto poprej še 15. Žal pa letos že dve življenji. Po drugi strani se je, kot poudarja Pritožbe zoper policiste V letu 2001 so v Krškem prijeli 51 pritožb zoper policiste. 40 sojih rešili v rednem postopku na pritožbenih senatih, v katerih so sodelovali predstavniki javnosti in policijskega sindikata. V 7 primerih je bil postopek reševanja ustavljen. Tri pritožbe so bile rešene kot utemeljene, dvakrat zaradi očitka nestrokovnosti in enkrat zaradi nepravilne odločitve policista. Vse ostale pritožbe so bile zavrnjene. Največkrat policistom v pritožbah očitajo nekorektnost, skoraj v polovici primerov, nato še izterjavo denarne kazni oz. izdajo plačilnega naloga ter ukazovanje in uporabo fizične sile. HH : ; H B HL j* fr'#! Za spodbujanje in povezovanje aktivnosti! Brežice - Pred dnevi so obudili nekajletno pobudo za ustanovitev Lokalne akcijske skupine (LAS), ki bi po vzgledu že 25 slovenskih povezala in koordinirala delo vseh aktivnih na področju dela zasvojenosti. Narejenega je veliko, so ugotovili, vendar lahko vsakdo pomaga le ne svojem področju, povezani pa bi lahko zasvojenim ponudili pravo roko pomoči. Podžupanja Miiena Jesenko in direktorica Mladinskega centra Brežice Patricia Cular sta na iniciativno srečanje za ustanovitev LAS ob predstavnicah Oddelka za družbene dejavnosti Občine Brežice k sodelovanju privabili tudi predstavnice Zdravstvenega doma Brežice, Centra za socialno delo, svetovalke osnovnih šol, s srednje šole se tokratnega srečanje niso udeležili, odzvala seje skupina A-Help in Policijska postaja Brežice. Predstavili so vsak svoje področje dela na področju zasvojenosti. Poudarili so potrebo po preventivi in težavah pri delu, ki izhajajo iz strahu pred zaznamovanostjo v lokalnem okolju. Milka Benič, Milena Jesenko, Patricia Cular in Nuša Hribar Dr. Marjetka Blaževič je kot vodja Centra za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od nedovoljenih drog v Zdravstvenem domu Brežice kot uspeh izpostavila 5 odvisnikov, ki so lani opravili detoksikacijski Program v Ljubljani, trenutno pa imajo 12 t.i. čistih oseb ter po 11 na ambulantnem in metadonskem programu. Poseben pomen in vlogo imajo pri preventivnem osveščanju šole. A za pravočasno in učinkovito ukrepanje, kot so ugotovili pri vedno mlajših generacijah, jih je potrebno naučiti reči “NE”, ob tem pa tudi naučiti kakovostno preživljati prosti čas, brez cigarete, alkohola ali drog. Ugotovili so tudi, da družina kot osnovna celica na tem področju že desetletja 'zgublja svojo vlogo. Tudi komandir Policijske postaje Brežice Darko Gerjevič je z veseljem sprejel pobudo, saj izvajajo tako preventivne kot represivne naloge. Kot so še izpostavili udeleženci, vsaka od omenjenih strani, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v lokalnem prostoru, rešuje le del težav zasvojenih. Milka Benič z oddelka za družbene dejavnosti je ob tem povzela, daje v občini Brežice opravljenega veliko dela, ki ga je potrebno glede na izkušnje drugih LAS po državi povezati in koordinirati. Kot je povedala vodja omenjenega oddelka na občini Nuša Hribar bodo zato pobudo za ustanovitev LAS predali v obravnavo občinskemu svetu, pri financiranju pa pričakujejo Pomoč tudi z naslova Urada RS za droge. S. V. MIHI T—iTT ' ” _____ ■ Zlatko Pirš, Andrej Zbašnik, Štefan Hren in Sašo Jejčič raziskana, so v Posavju raziskana čez polovico, t.j. nad povprečjem celotne preiskanosti kaznivih dejanj v državi. Za 12 odstotkov večje bilo velikih tatvin, le 3 ropi, ovadena sta storilca najodmevnejšega ropa pošte v Koprivnici. Skoraj za polovico so porasla kazniva dejanja na področju gospodarske kriminalitete, predvsem na račun fiktivnega vračanja DDV hrvaškim državljanom. Pirš, kar za 17 odstotkov povečalo število prometnih nesreč s poškodbami. V preventivnih akcijah so ugotovili, da vozniki dosledno ne uporabljajo varnostnega pasu. Na zadnjih sedežih niti četrtina potnikov. Še vedno so problem Posavja alkoholizirani vozniki, dobrih 10 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč je pod vplivom alkohola. Suzana Vahtarič Zagorelo zaradi okraskov Čatež ob Savi - Načelnik urada kriminalistične policije na PU Krško Sašo Jejčič je minuli teden iz Centra za kriminalistično tehnično preiskavo iz Ljubljane dobil končno poročilo o vzrokih decembrskega požara v Termah Čatež. Na novinarski konferenci, ki je bila sklicana istega dne, kot so prispeli rezultati iz Ljubljane, je pojasnil, daje 23. decembra lani streha termalne riviere zagorela zaradi napeljave okrasnih svetlobnih teles. Natančneje zaradi pregrevanja t.i. konektorja pri prehodu od svetlobnega telesa na električno napeljavo, kar je vnelo plošče na strehi. Jejčič je še povedal, da še preučujejo okoliščine in se bodo skupaj z državnim tožilstvom v teh dneh odločili, ali bodo ovadili izvajalca oz. odgovorno osebo. Na objektu je namreč povzročena škoda ocenjena v višini 400 milijonov SIT. S.V. Na meji s 4 kg heroina Dobova, 11. - 33-letna Romunka seje na mejni prehod pripeljala pol ure po polnoči. Pri mejni policijski kontroli seje izkazala s ponarejenimi grškimi dokumenti. Policist seje zato odločil še za podroben pregled prtljage. V dveh bundah in dvojnih platnicah njene torbice je našel všito 4 kg heroina (bruto). V nadaljnjih postopkih kontrole so ugotovili, daje pripotovala iz Turčije. Prepovedana droga pa je bila po predvidevanjih kriminalistov PU Krško najverjetneje namenjena na zahod. Dan kasneje je preiskovalni sodnik zanjo odredil pripor. S.V. Razpleta se zgodba skrunilcev Krakovskega gozda Krško - V času lanskoletnih božičnih praznikov je bil oskrunjen naravni zaščiteni rezervat v Krakovskem gozdu na pragu Kostanjevice na Krki. Neznani storilci so posekali večstoletne hraste vrste dob v izmeri 50 m3. V kriminalističnem uradu PU Krško so preiskavo pripeljali tako daleč, da so minuli teden zaradi omenjenega poseka podali ovadbi zoper dve osebi. Kot je pojasnil Sašo Jejčič, je bilo storilcev pri poseku najverjetneje več, ovadbi pa so podali zoper 50-letnega L.C. in 53-letnega M.C. iz okolice Krškega. Meni še, da storilci niso isti kot pri poseku drevja v Dobravi pri Brežicah le nekaj dni pred omenjenim v krakovskem rezervatu. Tako namreč domnevajo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, OE Brežice. Za tovrstno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do 8 let. S.V. Tatvine iz stanovanjskih objektov Posavje - Na Policijski upravi Krško opozarjajo, da na območju Posavja policisti beležijo več tatvin denarja. Tatvine opravljajo osebe, ki po stanovanjih in hišah prodajajo spodnje perilo, kuhinjske krpe in podobno. Tatvin je osumljena predvsem ženska, stara okoli 50 let, visoka okoli 150 cm. krajših temnih, že osivelih las. Osumljenka se običajno oglasi pri istih osebah večkrat, si pridobi njihovo zaupanje, nato pa jih okrade. Osumljenka se prevaža z avtomobilom znamke Yugo, bele barve, ljubljanskih registrskih označb. Policisti prosijo, da v primeru, če jo opazite, pokličite na številko 113 ali na anonimno telefonsko številko 080 1200. S.V. pravni nasveti Najvišje pravo (je lahko) največja krivica Ni naloga sodnika, da se pri sojenju ravna le po besedilu posameznega zakona, temveč mora vsebino in smisel zakonskega določila iskati v razumevanju celotnega ustavnega in pravnega reda ter mednarodnih konvencij, hkrati pa tudi upoštevati načela, iz katerih pravni predpisi izvirajo. Razlaga (in seveda uporaba) prava namreč ni le pravno tehnično opravilo, temveč mora obsegati tudi moralno razsežnost. Zavest sodnikov bi morala biti vpeta v del moderne evropske pravne zavesti, ki upošteva temeljne pravne vrednote, ki si jih lastijo modemi pravni redi. Večja svoboda nedvomno pomeni večjo mero us- Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin tvarjalnosti, toda hkrati tudi večjo mero odgovornosti ter strokovne in moralne trdnosti. Iz take opredelitve je mogoče izluščiti štiri poglavitne sestavne dele uporabljanja prava: L Ugotovitev veljavnega zakonskega predpisa ter določitev njenega pomena tako, da se ga lahko uporabi v konkretnem primeru. 2. Ugotovitev dejstev ter pravno opredelitev le teh (dokazni material je potrebno preliti v pravniški opis dejstev). 3. Podrediti bo potrebno tako ugotovljena in pojmovno obdelana dejstva pravnemu predpisu. 4. Določitev obveznih posledic, ki izhajajo iz uporabe pravnega predpisa na ugotovljena dejstva. Nadaljnje temeljno pravilo izhaja iz ugotovitve, da je vsak posamezni pravni predpis le del širokega spleta zakonov, ki jih označujemo s pojmom pravni sistem. V pravnem sistemu ne bi smelo biti protislovnih zakonov, zato si je potrebno prizadevati, da se s pravilno razlago vsa morebitna protislovja učinkovito odpravijo. Potem je tu še problem pravnih praznin, ki terjajo ustvarjalni poseg uporabnika prava. V bistvu tu zakonodajalčevo pomanjklji- vost popravlja ustvarjalnost sodnika ali drugega uporabnika prava, pri čemer mu pravni sistem postavlja zelo širok in gibljiv okvir. Potem imamo še kot posebno pravilo obveznost, da se morajo nižje pravne norme razlagati tako, da je dojetje njenega pomena v skladu s pomenom ustrezne višje pravne norme, ter končno s temeljnimi načeli pravnega sistema, ki so tudi po naši ustavi podlaga in smer za razlago pravnih aktov. Tudi sodnik je ustvarjalec prava in sorazmerno svoboden pri opravljanju svoje funkcije. Ob tem pa se postavlja vprašanje vrednot, ki v neki družbi prevladujejo (dostojnost, morala, obzirnost,sočutje). V praksi obstajajo številne ovire za upoštevanje teh vrednot, čeprav bi tudi te sodile v kakovostno sodno varstvo. Vse preveč se poudarja, daje pomembna le spretna pravna obramba, ki naj ima prednost pred iskanjem materialne resnice. V tem stilu lahko pride v sodni praksi do uresničevanja latinskega izreka: ”Summum ius,summa iniuria,” kar pomeni “najvišje pravo, največja krivica”. Neizmerno naraščanje zadev na vseh sodiščih, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice, je prav gotovo posledica pomanjkanja omenjenih vrednot. Vse manj je skupnega moralnega temelja, ki bi preprečeval konfliktna stanja. Običajno se pravdarstvo očita le strankam zunaj sodišč, ne vprašamo pa se, kaj pa tedaj, kadar se kot nasprotna stranka pojavi sodišče (zaradi nepoštenega sojenja) oz.država. Npr. taka država kot je naša, ki nepoštenega dela sodnikov ne kaznuje in ki pusti oškodovano stranko samo pred kolesjem pravosodnega sistema. Namesto da bi se prizadeti osebi, ki je bila oškodovana z nepoštenim sojenjem, opravičila in poravnala škodo, pravi, da ta v pravdi ne bo imela uspeha, ker nepošteno sojenje ni pravno priznana škoda! Sodnik, ki na ta način pojmuje in razlaga pravo, zasluži najmanj očitek zaradi nedostoj-nosti in nekulturnega obnašanja. Ali je potem čudna logična posledica takega stanja, cinizem, naraščanje medsebojnih konfliktov ter ogromno število zadev na sodiščih kljub še tako atraktivnemu programu za pospešitev sodnih postopkov z imenom -Herkules !? stran 12 horoskop OVEN V tem času vas bo vodil idealizem, odpirale se vam bodo nove priložnosti. Pomoč in razumevanje boste našli v krogu prijateljev. Konec tedna se vam obeta tudi več sreče v ljubezni. BIK Splačalo se bo, če ostanete z obema nogama na trdnih tleh, saj boste tako prehiteli in premagali tiste, ki zidajo gradove v oblakih, takih pa bo okrog vas kar mrgolelo. Rojeni po 10. maju bodite previdni, kajti nekdo vas bo izzival. DVOJČKA Čeprav se boste po zaslugi osvežujočega vpliva planetov v Vodnatju počutili kar dobro, boste napredovali po polžje, saj se boste premočno zavedali ovir, ki so pred vami. Bolje tako, kot da v naglici naredite napako! RAK Ugodno obdobje za urejanje finančnih zadev, toda pri načrtovanju ne bodite preveč idealistični, kajti podporo, ki se vam zdaj morda ponuja, boste morali nekoč vrniti ali pa dokazati, da si bonus res zaslužite. Največ energije boste imeli rojeni po 12. juliju. LEV Težavno obdobje, kajti na vas bodo pritiskali z vseh strani, vi pa bi najraje ustregli samo sebi. Zato se boste morali kar potruditi, da boste ohranili ravnotežje in predvsem mimo kri. V službi vam grozijo težave. DEVICA Naleteli boste na oviro ali pa jo boste, če ste zelo intuitivni, samo zaslutili. V partnerstvu sprememba ali nezanimanje . V delovnem okolju bo živahno, lahko bi kaj preuredili, posodobili, popravili. Dobra oprema je za vas pol uspeha. TEHTNICA Ustvarjalno obdobje z veliko možnostmi za uspeh, saj boste imeli pri vsem, kar boste počeli, kanček (ali pa veliko) sreče. Če imate otroke, se boste z njimi sijajno razumeli, morda pa tudi odkrijete novo obliko razvedrila. V ljubezni sprememba. ŠKORPIJON Vaša prizadevanja utegnejo naleteti na oviro, s katero se skoraj ne bi bilo smiselno bojevati, zato se raje malo ustavite in počakajte, da se sovražniki umaknejo in razmere normalizirajo. Usmerite moči v dom in družino. STRELEC Živahno obdobje, saj boste odkrili veliko novega in sodelovali v zanimivih pogovorih. Uspeh se obeta tudi na krajših poteh in pri urejanju uradnih zadev. Pohitite in izkoristite povečano moč in vplivnost! V ljubezni in družabnem življenju več sreče. KOZOROG Obdobje živahnega sodelovanja s partneiji, toda varujte se tistih, ki vam ponujajo več, kot vam lahko dajo. Vaše razmere na finančnem področju so za zdaj videti stabilne, toda če boste tvegali, boste izgubili. Pomoč prijateljev se obeta rojenim po 10. januarju. VODNAR Množica planetov v vašem znamenju kaže, da se boste intenzivno ukvarjali s samim sabo, svojim položajem v svetu in oblikovanjem samopodobe. Zastavite si dolgoročne cilje, toda načrtujte previdno inrealno. RIBI Vaša pozornost bo veljala karieri, kjer se obeta živahno dogajanje, čeprav se bo marsikaj pletlo za vašim hrbtom oziroma se bo usoda odločala o vas brez vašega vedenja. Rojeni po 10. marcu boste zelo podjetni, pogumni in odločni. moda Moda Moda Moda!!! Kaj je “in”, kaj je “out”? Kaj bomo nosili, česa ne bomo nosili? Velika modna mesta, velika imena, lepotice.. .Pisali smo že o prihajajočih sezonah ter njihovih kolekcijah. O zgodovini mode, o ljudeh v modnem svetu, o oblikovalcih, o manekenkah inp. O slogih, o barvah, o materialih, delih oblačil, kaj se ujema, kaj ne. Kako se oblačiti, kakšen je popoln “styling" ali “mix”. Moda nam zapoveduje, nas vodi. To je modni svet in vse kar sodi vanj, in tiste, ki se z modo ukvarjajo na takšen ali drugačen način, vse to zanima. V bistvu je svet mode zelo zanimiv in poln presenečenj, vedno se nekaj dogaja, saj moda ŽIVI! Ampak včasih pozabimo, da živimo tudi mi in da nas modne zapovedi tudi preslepijo. Zgodi se, da ljudje kar pozabimo na preostala pravila. Nam nova moda sploh pristaja, so te barve sploh naše barve, imamo sploh radi krila do kolen, so nizke hlače za nas? Spomnimo se, kako smo se včasih nekaterim oblačilom ali dodatkom smejali, danes pa jih nosimo, ker so številka 1 v modi! Oblačila so čudovita zadeva, samo ukvarjati se moramo znati tudi s seboj. Če je dovolj denarja, lahko sledimo modnim zapovedim. Če ga ni, se v modni svet sploh ne bomo spustili. Če se ne znamo obleči, bomo vprašali trgovko, ona bi nam morala znati svetovati. Če imamo preveč kilogramov, največkrat rečemo, da za nas ni primernega oblačila. Včasih napotke, kako se moramo obleči, raznih modnih časopisov, medijev, reklam, znanih ljudi, vzamemo preveč resno in pozabimo nase! Oblačiti se po modi, ne pomeni, pozabiti nase! Kajti obleko je lahko kupiti, še lažje obleči, toda jo je treba znati nositi, to pa ni vedno tako lahko. Zakaj? Ker smo pozabili nase! Nismo vsi enaki. Eni so bolj športni, drugi zelo elegantni, nekateri spet malce zaprti, drugi odprti, eni so temperamentni - toliko različnih osebnosti je. Kako naj potem nosimo vsi enaka oblačila. Seveda nam moda dovoljuje več vrst slogov, potrebno ga je le pravilno izbrati. Takšnega, ki je za nas primeren. Najdite svoj slog, dodajajte iz modnih zapovedi, spreminjajte se, saj je.to dovoljeno, ampak naučite se oblačila tudi nositi. Bodite svoji in uspelo vam bo! Kadar sledite modi, sledite tudi sebi! Lea Šinko Štraus RAZVEDRILO Sava Glas, 20.2.2002 nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE, RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo: 1 .nagrada -knjižna nagrada Majda Levak, Sp. Stari Grad 60, 8270 Krško 2. nagrada -dežnik Janko Koritnik, Gubčeva 1, 8290 Sevnica 3. nagrada - majica Tadeja Kežman, Podvinje 28, 8258 Kapele Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KORAK, ELIDA, LIMIT, EVITA, KANIN, MARATON, IVA, APOZICIJA, ROGIN, CELINE, ELO, KALAMAN, LOVINA, GRAPA, INICIALA, TI, CILJ, BAVAREC, AJA, AV-ATARA. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 1.3.2002, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU IME SLOVENIJE 00 M ISTO] OTOK, D0M0V!NA| KIRKE REKA V UKRAJINI AMER. REŽISER KAZAN MESTO NA MADŽARSKEM NAGLAS OTOČJE V MALUKIH TOMAŽ ŠALAMUN ANDREJ KOKOT SVEDSKO PRISTANI- ŠČE ŠTOROVKA OJETTI UGO NEMŠKI FIZIK KIT. UTEŽNA MERA VRV KI DRŽI JAMBOR DIJAK, UČENEC UNIVERZA V IA INDIJSKA ŽENA SUMERSKI BOG NEBES MIROSLAV ZEI MEDNASOD, ZDRUŽENJE POUČNIH VED SPORTSKE NOVOSTI AMER. IGRALKA COLLINS NIKOLAJ OGAREV OSEBNI ZAIMEK HRVAŠKI KIPAR GRGA 8 RADIO BREŽICE AASEN IVAR PESEM HVALNICA 11 i2 31 I4 I5 6 7 5 7 8 9 4 2 3 8 10 . mala šola računalništva Skupna raba interneta Kar nekaj časa sem imel v mislih to vsebino, pa nikakor nisem uspel poiskati pravega naslova. Tudi sedaj ne vem, če mi je najbolje uspelo, vendar me je k pisanju spodbudilo nekaj telefonskih klicev, ki so me spraševali: “Zakaj jaz ne morem na internet, pa sem povezan v omrežju?” Tehnika skupnega povezovanja v internet je dodobra znana in uporabljena že nič kolikokrat. Ne dolgo nazaj so v manjših in srednjih podjetjih uporabljali več različnih dostopov do interneta. Največkrat je bil problem v tem, da vsi računalniki niso bili povezani v omrežje ali pa so se problemi z dostopom reševali od primera do primera. Tako je bilo v podjetju kar hitro nekaj modemskih dostopov, veliko težav z vzdrževanjem vseh teh naprav, tudi varnost je v takem primeru zelo vprašljiva, stroški pa tudi niso bili ravno majhni. Danes je stanje veliko drugačno, ker je večina računalnikov povezana med sabo v lokalno omrežje. Že dva računalnika se splača povezati v internet preko enega skupnega modema, ISDN kartice ali podobno. Tako se danes že domači računalniki lahko skupno povezujejo v internet. Bistvo takšnega povezovanja v internet je, da se uporabi en modem ali podobno, uporabi se eno uporabniško ime in geslo, strošek v takem primeru nastane samo v enem priklopu. Ostali računalniki so povezani preko centralne točke (modema) s pomočjo lokalnega računalniškega omrežja in se v bistvu “skrivajo” za centralnim dostopom. Navzven deluje takšno računalniško omrežje dveh ali več računalnikov kot samo en uporabnik interneta. Takšno delo z internetom je zelo udobno in tudi varno, saj uporabnikom ni potrebno skrbeti za ročno ali samodejno povezovanje, niti za prekinitev linije, saj modemi ali druge naprave same poskrbijo za to. Ko uporabnik želi npr. prebrati elektronsko pošto, centralna naprava avtomatično poskrbi za vse. Seveda zaradi izkoriščanja samo ene telefonske linije vsi hkratni uporabniki interneta nimajo tako velikih hitrosti, kot če bi bili sami povezani v internet. Hitrost se v takem primeru približno enakomerno porazdeli vsem hkratnim uporabnikom interneta. Zanimivo pri vsem tem pa je, da se upočasnitve prenosa podatkov pri manjšem številu uporabnikom niti ne poznajo tako zelo, ker npr. prvi uporabnik v nekem trenutku prebira informacije na spletnih straneh in ne povzroča zasičenosti dostopa, drugi uporabnik prebira elektronsko pošto, tretji šele poizkuša brskati po spletu ipd. Kar velikokrat takšne skupne povezave preko analognih ali ISDN povezav zadoščajo kar nekaj desetim uporabnikom na omrežju. Najverjetneje pa zelo redko vseh npr. deset uporabnikov hkrati brska po internetu. Kdo pa potem sploh še kaj dela? Seveda je potrebno reči tudi nekaj besed o sami tehniki. Obstaja zelo veliko različnih načinov skupnega povezovanja v internet. Za malo število uporabnikov interneta na omrežju (npr.2 - 5) potrebujemo samo en modem in računalnik. Vsi zadnji microsoftovi operacijski sistemi (Windows 98 SE, ME, 2000, XP) že sami po sebi omogočajo skupno rabo interneta, tako da ne potrebujemo nobene dodatne programske opreme ali posebnih naprav. Priprava takšnega računalnika je izjemno enostavna in hitra. Edini pogoj, da lahko drugi uporabniki na internetu dostopajo do interneta je, daje glavni računalnik v tistem trenutku priključen. Za manjše omrežje je takšen način povezovanja čisto pripraven, mogoče je malo vprašljiva varnost takšnega omrežja pred morebitnim vdorom preko interneta. Se pa dobi na internetu k&r precej zelo poceni ali celo zastonj posebne programske opreme, ki ščiti lokalno omrežje. Za večje število uporabnikov na omrežju se največkrat uporabijo posebne naprave, imenovane usmerjevalniki (routerji), ki nam ravno tako omogočajo skupen dostop do interneta, večina jih ima že vgrajene posebne zaščite pred zunanjimi vdori. Dodatna programska oprema ali računalnik pa v tem primeru nista potreb- na. Pri še večjem številu uporabnikov (več kot 15) pa je smiselno uporabljati usmerjevalnike in posebno programsko opremo, ki skrbi za t.i. predpomnenje obiskanih strani. Bistvo take programske opreme je, da poskrbi, če je nekdo že obiskal neko stran na internetu, da drugemu uporabniku ponudi to isto vsebino kar s trdega diska in ne z interneta. Na ta način se bistveno pospeši in poceni dostop do interneta. Branko Lavrenčič | TELEVIZIJA NOVO MESTO 1 lica^all 5 s Trdinovega vrha ^ | ' ?: ' Telefon: Q7 3930 -S60 ' EKIPA mw:,č I ^3 šolar šolko Glasbena delavnica z Elizabeto Križanič na OŠ Brežice V mesecu januarju seje na Osnovni šoli Brežice odvijala glasbena delavnica za učiteljice, ki poučujejo glasbo v nižjih razredih šolanja, vodila pa jo je profesorica na Glasbeni šoli Krško Elizabeta Križanič. To je bil že njen drugi obisk na naši šoli, saj se je tovrstno srečanje že prvič izkazalo kot zelo koristno v bogatenju in razvijanju pedagoškega dela. Za razvijanje ritmičnega in melodičnega posluha je potrebno veliko vaj in truda, učenci pa bi radi sleherno uro nekaj novega. Da bi jim glasba postala zanimiva, jim moramo ponuditi veliko različnih možnosti, da dosežejo zastavljene cilje. Gospa Elizabeta že vrsto let sestavlja vaje, s katerimi vodi otroke do znanja predvsem skozi igro, saj je to za učenje najlažje in najbolj zabavno. Na pravilno dihanje se navajajo s pihanjem svečk, oponašanjem vetra ali posnemajo lokomotivo. Tonsko lestvico utrjujejo z miško, ki skače po tonskih škatlicah, ali ob sličicah, kjer se note začarajo v jabolka, žoge ali kaj podobnega. Svoje ime otroci zapojejo v dveh tonih. Lahko pa preprostim pesmicam iz Cicibana in drugih otroških revij dodamo melodijo in učenci jo zapojejo, jo prikažejo z gibi ali preprostim plesom lahko zaigrajo na preproste instrumente. AT '’ Js ; SOjT ihmf?1 Učiteljice - udeleženke glasbene delavnice To je le nekaj primerov iz njene bogate prakse v glasbeni šoli. S takimi pristopi lahko učenci osvojijo tudi zahtevnejše oblike, kot je kanon, razlikujejo težke in lahke dobe, prepoznavajo dinamiko ali pa sami sestavljajo ritmične motive in spremljave (ostinato) ali pa celo ustvarjajo glasbene pravljice, ki jih potem predstavijo. Veliko teh vaj smo učiteljice preizkusile v delavnici. Z veseljem jih bomo prenašale tudi med svoje učence, gospo Elizabeto Križanič pa bomo povabile na predstavo kakšne nove glasbene pravljice, ki bo nastala pri nas. Vse prisotne učiteljice se gospe Elizabeti Križanič najlepše zahvaljujemo, ker je vedno pripravljena prenašati svoje bogato pedagoško znanje in izkušnje tudi na nas. Veselimo se ponovnega srečanja z njo! Jožica Kožar, učiteljica na OŠ Brežice Pustna povorka Brežice - Otroci brežiškega vrtca Mavrica so se na pustni torek odpravili po brežiških ulicah. Pridružili so se jim tudi šolarji brežiške osnovne šole in skupaj so sestavili “ogromno kačo” pustnih šem, ki so jih pozdravljali tudi številni mimoidoči. Otroke sta na njihovi poti spremljala tudi dva policista, prvi je bil “original”, drugi pa “kopija”, oba pa sta skrbela, da so se male maškare varno sprehodile skozi mesto. Tildi vozniki so oba “moža postave” ubogali in se držali “reda in discipline”. Ob koncu povorke pa so se maškare postavile tudi pred naš objektiv. Povorka je krenila izpred vrtca Mavrica. Dva varuha reda in miru; original in “kopija ” Dober dan, polepšam ti dan Sevnica - Ob kulturnem prazniku sta OŠ Savo Kladnik Sevnica in Glasbena šola Sevnica pripravili prireditev z naslovom “Dober dan, polepšam ti dan”. Mladi so s pesmijo in besedo prepletali otroške pozdrave; take tople, iskrene, z nasmehom, ki polepšajo dan in preženejo žalost in jezo. N.C.C. Solarji ob prazniku kulture Brežice, Dobova - Tildi šolarji so se ob pomoči svojih mentoric pridružili praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Ker so bile v večini primerov vse proslave nekako ob istem času, si nama je uspelo ogledati le dve, in sicer v Brežicah in Dobovi. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Andrej in čarobne smučke Andrej je najraje smučal. Nekega zimskega dne se je Andrejeva družina odpravila na Roglo na smučanje. Kupili so karte in se šli smučat. Ko so bili na sedežnici sta Andreju padli smučki v grmičevje. Andrej jih je šel takoj iskat. Čakalo gaje presenečenje. V grmovju je našel svoje smuči, ki pa sta se zelo čudno bleščali. Obul si jih je in se šel smučat. .Po naklučju je bilo tisti dan tam tudi tekmovanje. Andrej se je pr>javil in dobil zadnjo štartno številko. Andrej je nestrpno čakal. In res> bil je na vrsti. Pognal se je in odpeljal po strmini. In res, ali je 2magal? Ja! Andrej je rekel, da tega dneva ne bo pozabil. Smučke so naložili v avto in se odpeljali proti domu. Nejc German, 4.a., OŠ Brežice Brežiški osnovnošolci so se nikom, popoldanske ure pa so na-prvič predstavili že dopoldne, ko menili staršem in ostalim obisko-je bila prireditev namenjena vrst- valcem, ki so do zadnjega kotička S pisanimi dežniki in skečem z “Ježkom Čakajoč na nova oblačila so cesarično zabavale plesalke Dobovo je obiskal Martin Krpan napolnili dvorano Prosvetnega doma. Mirno lahko rečemo, da si tako spontane in prisrčne prireditve že dolgo nismo ogledali, kljub temu da je ravnateljica Osnovne šole Brežice Marinka Lubšina Novak občinstvu namenila opravičilo, kajti bolezen je redčila tudi vrste nastopajočih, a tega ni bilo opaziti. Dobro uro trajajoč program je bil zanimiv, pester, nevsiljiv in zelo prijeten, kar je občinstvo znalo ceniti in je nastope nagrajevalo z bučnimi aplavzi. Pesmi in plesa ni manjkalo, smeha prav tako ne, svojevrstna pa je bila tudi igra o cesarični in njenih novih oblačilih. Seveda, govorimo o priredbi znane zgodbe o cesarjevih novih oblačilih. Nekateri so si pri- kobilico. reditev ogledali kar dvakrat in vsakokrat so bili znova navdušeni. Vsekakor si tako mentorice, mentorji in vsi nastopajoči zaslužijo čestitke za prikazano. Tudi v Dobovi je potekala prireditev, s katero so učenci ob vodstvu mentoric in mentorjev obeležili slovenski kulturni praznik. Tudi dvorana tamkajšnjega Kulturnega doma je bila dodobra zapolnjena, prireditev pa si je ogledal župan občine Brežice Vladislav Deržič s soprogo. Proslava v Dobovi je bila obarvana s pesmijo, občinstvo pa se je lahko sproščeno nasmejalo ob prizoru iz igre o Martinu Krpanu, mladi igralci pa so bili za svoj nastop nagrajeni z navdušenim aplavzom. OGLASI, REKLAME, OBVESTILA Novi Polo - izjemen in prepričan o syoji odličnosti! Vabimo vas v naš salon na testne vožnje in predstavitev vozila Polo, v soboto 2.3.2002 od 9. ure. Za vse obiskovalce smo pripravili tudi nagradno igro, ki vas lahko popelje na 7-dnevne poletne počitnice v Umag. Nagradna igra in testne vožnje bodo potekale od 2. pa vse do 16.3.2002. Dobrodošli! Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. www.NoviPolo.com Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva ulica 5, Te|efon ,07,49 92 150 8250 Brežice Telefax (07) 49 92 172 Gostinsko podjetje Sevnica, d.d., Sevnica, Trg svobode 1, objavlja javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin v pritličju HTC, Trg svobode 5, Sevnica (nekdanja Dolenjska banka), v izmeri 61 m2. Poslovni prostor se nahaja v samem centru Sevnice, je klimatiziran, tehnično varovan, ima priključek za telefon in fax. Ponudbo lahko pošljejo fizične osebe, ki priložijo potrdilo o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS. Rok za zbiranje ponudb je do 28.2.2002. Interesenti lahko dobijo dodatna pojasnila in si ogledajo prostore po predhodnem dogovoru na sedežu družbe ali na tel. št. (07)81-61-055. Tradicionalna velikonočna ponudba! Golf Rabbit že od 2.512.000 Sir (11-233 EUR). Se še spomnite Tradicionalna in izjemno ugodna velikonočna ponudba vam je na voljo tudi letos: Golf Rabbit 1.416V (55 kW) in 1.9 SDI (50 kW). Pohitite v naš salon in ujemite svojega Volkswagnovega zajčka! Prihranili boste do 390.000 tolarjev*. /O ■vn Golf Rabbit * Ceni v SIT sla informativni in odvisni od valutnih razmerij. število vozil in modelov je omejeno.______________________ Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva ulica 5, 8250 Brežice Telefon (07) 49 92 150 Telefax (07) 49 92 172 .____fr____. Bh T\ -gradbeni material -vse za vodovod -strešna kritina -razna orodja -fasade ** -okovja in še in še -vse za centralno kurjavo strešna opeka tondach ( peči, radiatorji, cevi) od 7% - 17% popust Kamnoseštvo J AKŠA TEL.: O7/490 5900 FAN 07/490 59 10 kAMNOSEŠTVO JAKŠA *#. <"KJ. NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI OKENSKE POLIC E KA M N lTA GALA NTE RIJ A • «e bi 'ct°S X^aU-.tn'ce dhe I 95 \ M L * • « '„ n n s