90. Stev.
PiviaM franke v tfrlavl SHS.
V Uubllani, v sredo 21. aprila 1920.
Pesamesna Stev. 80 vin.
Leto IV.
Izhaja rasen pondeljka li» dneva po prazniku v g e k (San opaldst«
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska utica St. 6/1«, Učiteljska tiekarna.
Dopise frankirati in ped-piBati, sicer »e jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 2’70, osmrtnice in sahvaie po K 3*20, razglasi in postano vrstici pc K 3'GO večkrat, objav« p® dogovoru primeren popust*
H
GSssilo jugoslov. secUalno-demokratične stranke.
Telefonska if. 312.
Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom »a
celo elo 168 /m pol tet« k 84 /x četrt Ha K 42, za mesec K 14. Za Nemčijo celo lelo h 204, za ostalo Sujino iu Amermo K 22^.
Reklamacije za list so ooštnine nroKte
mvm
Upravnmtvo e . L uiilium, Fran ris kanu mi uhc» 't.n U, Učiteliska tiskarn«
mpmt
V boju proti reakciji.
S samoiactnim ttkinjenjem protokola sporazuma je vrgla vlada železničarjem in ž njimi vsemu delavstvu brez potrebe bojno rokavico. Iz Postopanja vlade napram od nje izzvanemu železniškemu štrajku pa postaja nad vs*k dvom jasno, da je pustila pasti reakcijonarna vlada sama vse ozire na interese države in da ima pred očmi samo en cilj: * lom iti sile razredno za-v « d n e g a proletarijata.
Ako nam vlada velik in težek boj vsiljuje, potem naj ve eno: V tem boju bo naslavessio-veoski in gotovo tudi ves jugoslovanski proletarijat krepko strnjen.
Na kongresu v Mariboru je slovensko delavstvo, stoječe na pro gramu socijalne demokracije konsta-tiralo, da med posameznimi socialističnimi strankami v Jugoslaviji ni bistvenih načelnih razlik. Vsaj eno i« za nas V6e nad vsak dvom jasno: l>a ima proletarijat toliko moči, ko-ikop je je v njegovih organizacijah, in da mora najti vsak napad na katerokoli proletarsko organizacijo vs® delavske vret© trdno sklenjen©. Zato naj vt«da ve, da bo našla prt svojem lahkomiselnem boju z delavstvom vse delavstvo krepko strnjeno.
Vlada je smatrala za primerno, da mobilizira proti delavstvu svoje najtežje orožje. Ali se pač zaveda, da je to orožje — tudi zadnje? Ali se zaveda, da ne more stati v takem ležkeui boju nobena delavska organizacija brezbrižno ob strani in da 8e pričenja iz konflikta, ki bi se ga dalo vse enostavneje izravnati, težko in usodno merjenje sil, kojemu ne ve
nihče cilja in konca in ki mora roditi na vsak način le slabe posledice. Na vsak način, ps iiajsa se završi boj tako ali tako.
Delavstvo na železnicah je odločeno na skrajni odpor, In ker je vrgla vojaška oblast vso silo svoje avtoritete na tehtnico, mora vesti to do težkih bojev, ki tudi delavstva drugih kategorij ne morejo pustiti hladnega.
Mi vemo in se nadejamo, da se bo pokazalo, da je odporna mož delavstva velika in da bn tisti, kdor je Sel v boj brez potrebe z najtežjimi topovi, tak boj tudi imel. Zlasti pa vemo eno: da bajoneti lačnih ne bodo trajno ustrahovali in da bi celo vsak navidezen uspeh reakoijonarne vlade, revolucionarno idejo med proletariatom le potisočeril.
Zato gledamo z največjo mirnostjo v oči vsema, kar prihaja.
Iz teže situacije, v kojo nas je spravila reakeijonarna konservativna vlada, pa vidimo samo en Izhod.
Reakcijonarna vlada naj prepusti svoje mesto nemudoma sposobnejšim rokam I
Proč z vlado, ki provocira železničarje in 2 njimi celokupni proletarijat!
Proč z vlado, ki trn^uje z bajoneti socljalna vprašanja!
Proč z vlado, ki se lahkomiselno z interesi ljudstva in države.
Vse sile, ki so na delu za uje-dinjenje jugoslovanskega proletarijata pa naj vedo, <ta je usiljen boj za obstanek njih največji zaveznik.
Kaj je s povoznimi in avtodelavnicami v Ljubljani?
O tem vprašanju smo že pisa li. Toda kvitb temu stvar ni prišla niti za korak naprei. V tem Uči vsekakor tista narodnogospodarska malomarnost. o kateri se toliko piše in govori. Za tem vprašanjem, ki samo na sebi vsai navidez ni velikanske era uornena. pa tiče naravnost katastrofalne posledice za industrijo sploh /lasti v Sloveniji in v tem primeru za kovinarsko delavstvo.
Če postavimo tako drzno trditev. io moramo tudi dokazati. In nič nam ne bo lažle kakor to. ker smo k) že deloma dokazali in nam to tudi notriuie rapidno propadanje narod-nSRa gospodarstva, prav posebno s tem. da le vsa naša industriia v nai-veti5 krizi in delavstvo tik ored naivnost kolosalno brezposelnostjo. !n kier ni dela. kier ni industrije, kako ie-tam. to menda ve vsak laiik.
Ljubljanske povozne in avtode-lavuicc ie prevzela voiaška uprava po nekem dogovoru pied deželno vlado za Slovenijo in vojaško oblast-lo ter le v niih neka! časa obratovala. Izkazalo se ie pa. da ie nezmožna voditi take delavnice, zakaj iz predloženih računov }e bilo razvidno. da bi te delavnice že ob površnem obratovanju, kakršno ie bilo uvedeno, donašale mesečno do 30 tisoč kron čistega dobička, kliub temu pa ie vodstvo teh obratov, namesto, da bi bilo uvedlo racionelno obrato-vanie. ustavilo delo v teh delavnicah, češ, da se ne rentirata. Ze zad-nlič smo omeniafi. da ie bilo na razpolago še mnogo avtomobi-lov in voznega parka kar bi se bilo lahko polagoma popravljeno v denar spravilo. Obratovodstvo le vse to prezrlo, ni upoštevalo ne potrebo
avtomobilov ne voz deloma za promet, deloma za naše kmetijstvo, marveč ie delavnice zaprlo, vozni park in nekaj orodja na odpeljalo v Srbiio. druge stroje pa demontiralo, ker lih ie naibiže hotelo tudi odpeljati. In sedaj leže tam kakor stara šara, namesto da bi se izrabili za izdelovanje orodia in strojev. Da pa ne ba kdo mislil, da srre tukaj za kako malenkost, ki ne prihaja kdo ve koliko v poštev, omenjamo, da se naltaKi v obeh delavnicah toliko strojev, da bi utegnili v teh dveh podietilh zaposliti nad 5000 kovinar Jev. mizarjev, kolarjev in sedlarjev. Med orodjem se nahaja tudi silne množine pil: toliko, da bi z niirni založili lahko celo. Slovenilo, dočim lih stroine tovarne io drugi obrati niti za potrebo nimajo.
Dokaj značilno za to neraciionel-lio gospodarstvo le tudi deistvo. da ie ti delavnici bdtela prevzeti državna železnica z odobrenlem generala Smiljanovičtfci obratovati v njih. Ali kaj se ie zgodile? UpTavitell Vasič lih ne da. kllub temu. da tam nočiva obrat že dva meseca. Po čigavem nalogu, nam ni znano.
Zdi se nam. da so te razmere neznosne in le pospešujejo propad Industrije in delavstva.
Upravitell Va^ič sicer trdi, da ima dovoljen kredit za obratovanje. Ali doslei ie ostalo pri tei trditvi in če bi to tudi bilo resnica, imamo eno bojazen, to namreč, da se namera, ki so to imeli ob ustf»"itvi obratov, orei alis lej vendarle uresniči v škodo našega delavstva.
Povozne in avtodelavniče so de-mobilizacijski materiia! in spadalo v področie deželne vlade za Slovenijo, oziroma razpolaga z nUm! komisija za stvarno demobilizacijo. Nal omenimo ob tei priliki še da namerava s koncem tega meseca voiaška oblast odpustiti tudi vse civilno de lavstvo iz družili volaških obratov. S tem bo narasla armada brezoosel nih. dasi ie nniueodneia prilika za po.speševanie produkcile. kolikor nam dopuščajo pomočki.
Pred veliko krizo smo na vseh straneh. Zato se nam zdi naravnost čudno, kako da se vlada, ki dobro pozna te razmere, in ki trdi. da \č
sociialna in gospodarska, za vso to pretečo katastrofo ne l}riea doveli energično in ne poskrbi že preventivno za odpomoč. Po našem mne-niu spada vprašanle oovoznih in av-todelavnic naravnost v n;e področje, v vseh drugih ozirih Da bi morala daiati vlada iniciiativo. ker mora poznati položai in vedeti, kaj preti.
Deželna vlada za Slov eni io naj
se tore? odloči, nai pokaže, če ima
------n nffiaaSeTZjC -....-.n..........-r-
volio: ie tega ne stori, pada nanjo velika odgovornost Industrijaliza-ciia Slovenile ie predpogoj za nje
aktivnost. In kdor tukai ne deia. are-ši zoper liudski blaeor.
Metoda socializma kot svetovnega nazora.
Sociializem se razviia in z njim tudi njegova metoda. Pod metodo socializma razumem kake ie mow’ če sociializem najhitreje in nailožie uresničiti v družbi. Po tem. kakšna metoda se izbere, se godi tudi s so-ciializmom samim. Danes, ko razumemo sociializem kot znanstven svetovni nazor, moramo tudi nJego vo metodo orilagodhi temu. Izvaja n’e in realiziranih soeiiaiizma po znanstveni poti le danes edina prava zahteva. Metoda današnjega socija iizma mora tore! biti strogo znanstvena. In vendar m danes niti v glavah samih socialistov še dovoli jasnosti. prav kar se tiče metode.
Doslej sta bili m šta še dve šabloni1 Revolucija, in proti niei evolucija. Treba ie natančneje pogledati na to dvoie poimov. Metoda revolu-ciie nahaja rodovitna tla novsod tam. kier se srnatra sociializem še danes kot čisto narodno gospodarski pro blem. kot boi proti kapitalizmu. Če bi bilo res mogoče izvzeti narodna gospodarsko vprašanje iz vseua zloženega in zveriženega živlienja družbe in ga rešiti neodvisno, bi bila re voluciiiMiarna metoda v resnici nai kraiša in naiboli učinkovita. To pa, kakor ie iz dosedanjega razvoja socializma razvidno, enostavno ne gre. Gospodarske rmmere niso veličina sama na sebi. niso glasovit »Ding an sich« po velikem nemškem flozofu Kantu, temveč so tesno spojeni z mnogimi drugimi in raznovrstnimi okolščinami. razmerami in vplivi v človeški družbi, imaio v njih svoje pogoie in izvirajo iz njih- Če bi torej hoteli zrevoluclionirati gospodarsko polje in če naj bi bili tako doseženi rezultati traini. bi morali obenem zre’ voluciionirati tudi vse druge faktor-ie. ki so z gospodarskimi razmeram! spojeni, zvezani in njih vzroki. A to Je nemogoče. Recimo, da bi z revolucijo ali z velikim razrednim pritiskom izvršili v vseh državah v najširšem obsegu sociJalizaciio. Da bi to o&talo traino in da bi taka sociializa-cija v resnici pomenila veliko olaiša nie 111 povišanje živlienske stopnje liudstva. bi morali popolnoma logično imeti mednarodnega nadzornika in izvrševalen organ s tako silo in močio. da bi bili reakciionarii povsod brezmočni. V vsakem slučaiu mora torei Internacionala biti močna hi silna. Tukai vidimo iasno. da se spoja uspešna socijalizaciia v narodih in državah s silno in močno lntemaci ionalo.
Ali ie res tako9 Kai te Min* in močna •nternaciionala?
To le naiboliša. idealna metoda soeiiaiizma. za katero ie treba delati z vsemi silami. Po dosedanjih izkušnjah se le treba varovati vseh nanak in slabosti starih tnternaciional Nova Internaciionala mora biti ne le izvrševalen. ampak stroco žnanjtven organ. Edino iako bo mogoče uspešno rešiti problem socializmu Revo-luciia in evoluclia sta noj na ki se enostavno ne prilegata več soenaliz mu. če ga smatramo kot znanstvei svetoven nazor. Revoluciionaiona metoda sicer lahko navdahne zatirane in trpeče linice in iih nodžve na dejanja, toda mislečega souiulista vodi danes izza vseh izkušeni k tehtnemu premišiianiu. študiranlu in raziskavanju. Morda bi revolucionarna metoda vodila k cillu. če bi se revolucila res izvršila v \'^eh izločilnih državah m ort vseh narodih sočasno. od zavednih sociialistov. po enotnem programu in načrtu Tako je tudi Internaeijonala včasi mislila, toda Piaksa ie šla novsern druanče.
Revolucionarni socilalističn. poizkusi in preobrati se nikdar traino ne vzdrže in zlasti v takih revolucijah izvršeni gospodarski preobrati bodo le tedal imeli traino vrednost, če iih. splošno vzeto, prenese čas. sodobni ra^voi. notranje razmere v prizadetih državah’ in'zimanle razmere. Raz-voi gospodarskih razmer ie doslej liaikočlliveiša točka mednarodnega in.družabnega razvoja sploh Od nje ga ie v prvi vrsti odvisna sila in tnoi posameznih držav kakor na drugi strani niih slabost .in brezmočno*:. To vidimo danes iasno kakor solnce. Iu le z gosnodarskimi razlogi se da razložiti, da ie vsaka posamezna država. ki le sama zase izvršila soci-Jalno ievolucijo, gospodarsko silna škodila napram drugim, sosednim državam. v katerih ni take revoluciie« S to gospodarsko revolueiio se it država v vsakem slučaiu oslabila in se sama pripravila ob svoio gospodarsko moč. medtem ko so druge države na bolišem.
Kakor rečeno če bi se Izvršili socialni preobrati v vseh odločllnej^h državah sočasno, bi se s tem takoi iz,-premenila situaciia za sam sociializem. ker bi bila tukai močna ;n silna Internacionala, ki bi bila sposobna, da izvede svoio volio dahe do i on-ca. Za enkrat pa ie taka Internacionala le še problem m trd oreh. Vedno ie treba računati z danimi razmerami. Ako bi bilo mogoča
LISTEK.
Ant. P. Čehov:
Soseda.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
(Dalje.) ,
Peter Mihailovič ie Vasica poslušal In se vfr^|.evak kako more ta človek Zini
m?šavKdota JS.Xfe m!ad — štc!e že 41 k* —
Ksmi v hr-tdi n n D-rsl’ do,e°nos in s sivimi asmi v bradi. Govori s pojočim glasom, se bolestno nasmiha in pri govorjenju oteDa 7 rokami. Na njem ni niti zdravja, niti nima lepega
moškega nastopa, niti širokega dbzorin. niti veselega značaja, nasprotno kaže njegova zunanjost nekaj mrkega in negotovega. Oblači se brez okusa, ima zanikamo pohištvo, za poezijo iti slikarstvo se ne zanima, »ker ne odgovarjata dnevnim vprašanjem«, te se pravi, ker ju ne razume: godba ga ne gane. Slab gospodar je. njegovo imetje ie v popolnem razpadu in pre obloženo s posojili; za diugo posoiilo plačuje 12 odstotkov, poleg tega pa je na menicah dolžan 10.000. Kadar pride čas, plačati obresti ali Poslati ženi denar, tedaj prosi vse naokoli posolila s takim Izrazom na obličju, kakor da *nu je hiša pogorela, in tedaj proda brez glave vso svojo zimsko zalogo dračia za pet rubljev, fcoljie svisli slame za tri rublje in da potem ku-
riti peči z vrtno ograjo ali starimi gredičnimi okvirji. Njegove pašnike popasejo svinie. po gozdu in mladolesiu se oodi kmetovska živina, a starega drevja le vsako zimo manj: po zele-njadnem in sadnem vrtu so razmetani čebelni panji in zarjavela vedra. On ni nadarien in ni ma niti sposobnosti, živeti kakor drugi ljudje.
V	praktičnem življenju ie naiven, neodločen človek, ki ga ie lahko varati, in mnžiki mu ne pravijo zastonj, da ie »malo prismuknjen.«
On je svobodomiseln m velia v okrožju za rdečeaa, a tudi ta njegova lastnost vpliva kla-verno. Njegova svobodomiselnost pogreša izvirnosti in vneme; on sc razbuiia. vznevolja va in raduje vse enakomerno brez strasti in ognja. Se celo v trenotkih silnega navdušenja ne dvigne «lavu in s;c zravna hrbta. Najmuč neie pri vsem pa ie. da izraža celo svoie dobre, poštene ideie tako izumetničeno, da se mi zde suhoparne in omledne. Spominja na nekaj sta rega, davno čitanega, kadar počasi z globoko-miselnim pogledom začenja govoriti o poštenih, svetlih treiiotkih. o boljših letih, ali kada: se razvnema nad mladostjo, ki ie vedno korakala pred družbo in bo tudi poslei. ali kadar graja ruske ljudi, da si že v tridesetem letu oblačilo spalno suknjo pozabivši dolžnosti svoje »alimig mati is«. Ako pri niem prenočuješ, ti po loži na nočno omarico Pisarjeva ali Darvma. C e rečeš, da si to že čital, gre ven in ti prinese Dobroljubova.
l.o so imenovali v okrožju svpbodomisel nost. in mnogo iih je smatralo to svobodomisel nost za nedolžno, neškodljivo čudaštvo’ ven dar Je bilo vzrok niegove težke nesreče. Bilo
ie zani tista ličinka, o kateri ie pravkar govo lil: krepko ie prirastlo k niemu in mu pilo srčno kri. Naiprei nenavadni zakon po okusu Dostojevskega. dotea pisma in kopije, pisana s slabo nečitljivo pisavo, a zelo čustveno, nato neskončna nesporazumljenja. pojasnitve, raz-očarania, zatem dolgovi, drugo zastavno pismo, odpravnina ženi. vsakomesečni zadolžki. vse to ni bilo nikomur v korist, niti njemu, nid ljudem. Kakor prei. tudi sedai ne izpusti prihke, ki se mu zdi ugodna, stremi oo plemenitih delih in’se vmešava v tuie stvari; kakor nrei. pisari pri vsaki priliki doiga nižina in kopiie, sc zapleta v utrudljive, šablonske pogovore o občini, o domači obrti ali o ustanavljanju sirarni. Vsi ti razgovori so tako podobni drug drugemu, kakor da bi se ne porajali v živih možganih, nego v stroju. Končno pa ta škandal z Zino,
o	katerem se še ne ve. kako se konča.
Nasprotno ie sestra Zina mlada, šteje šele 22 let. lepa, umetniško čuteča iu vesela: rau-a sc smeja1 pomenkuje, razpravlja in strastno liubi glazbo; zna sc oblačiti in Icuotičiti ter Ima zmisel za knjige in lepo opravo; doma bi ne trpela take sobe. kakor io ima iu, kier diši bo škornjih in ceni vodki. Tudi ona le svobodomiselna, a v njeni svobodomiselnosti se opaža
prebitek sil, inmašanie mladega, krepkega smelega dekleta, strastna žeja. biti boliša in iz-virneiša od drugih. .. Kako se ie le mogla zaljubiti v Vlasičai
»On, Don kihot. trmast fanatik, glumec.« si je mislil Peter Mihajlič »a ona omahliiva, mehka in vsestranska. Kakor jaz ... Oba se udajava hitro in brez odpora. Vzljubila ga ie; toda ali ga mar ne liubim tudi sam vzlic vsemu temu...«
Peler Mihajlič je smatral Viaslča za dobrega. poštenega a tesnosrčnega in enostranskega človeka. V razvnemanju in trpnemu vsega niegovega živlionia ni videl niti bližnjih, niti daljnih ciljev, temveč le dolgočasje in živijen-sko neizkušenost. Njegova požrtvovalnost in vse, kar je Vlasič imenoval plemenita dejanja ali častne nagone, se mu je zdelo kot breznlod-:io trošenje sil. nepotrebno slepo streljanie^ pn katerem se uojtabi mnogo smodnika, viasičevo fanatično vero v nenavadno postenost m nepo-grešiivost svotega mišicnia ie imel za naivna in celo bolestno; da pa se je Vlasič v?e življenje prizadevaj zameniavati ničevo z visokim, da se ie glupo ocenil in imenoval to plemenito dejanje, da se je potem ločil in videl v tem zmagoslavje ideie, tega Peter Mihajlič ni razumel.
Vendar je liubil Vlasiča, čutil je. da se skriva v niem neka sila in vsied tega nikdar ni imel poguma, da fci mu ugovarjal.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 90.
z nasilnim preobratom tznremeniti tudi dosedanje kulturne razmere in ostale razvoi tvoreče faktorje če bi bilo rnotroče v enakem temnu z go spodarskim preobratom zrevolucijo-nirati tudi zastarelo kapitalistične TKnlturo. hi bil ort.blem sociializma takoi rešen Medtem na vidimo. da ie za višii in pravičnejši gospodarski red treba moralneišo. zavedneišo in kulturno zreleišo družbo.
To drugo. kulturno revolucijo ki bi morala iti roko v roki z gospoda r-skirn pteobratom. ie pa mogoče doseči v veliko boli umerjenem tempa z vzvjcvo in dvi^faniem zavednosti. To se enostavno ne da izvršiti na komando Odtod se le porodil drug! ekstremni nazor o razvojnem socija-lizmu. Ta raz volna metoda sociializ-ma se pač pogosfoma napačno razume. zlsti kar zaoeliuie v to nehote ime »razvolni sociializem«.
Danes pribaiamo do spoznanja, da ne bi ne revoludlnnarna ne razvojna metoda sama zadostovala za rešitev in uresničenje sociializma. Treba ie obeh metod, le da mora vsaka imeti svoi čas in svoje mesto.
Pod revoluciloinamo metodo ne razumemo le faktičnega nasilnega preobrata, ampak vsak veliki razredni pritisk kateremu se sociiali-zem v svoiem boiu aoslei ne more odreči. Ta čisto razredna m revolu cilonama metoda bo povsod umestna. če se ovira uresničenje po dobi dozorelih in očitno pravičnih zahtev. Na drugi strani ie takozvana razvojna metoda dober korektiv, merilo in barometer, da se z nasilnim preobratom ne trošijo po nepotrebnem sile za uiesničente reči. ki lih sodobni razvoi enostavno ne bi prenesel, ali pa za malenkostne reči.
Tako se nam kaže sedania metoda sociializma kot znanstvenega nazora kot sinteza obeh prejšnjih ekstremnih metod. Ta metoda ni in ne more biti iz.kijučna revolucija, ki ne more ob sedoniem staniu stvari imeti trajnega uspeha, ker ni močne In-ternacijonale; ni pa tudi naivno za-upanie slepa vdanost v roke samega razvoia. Ta metoda le neutrudljivo delo na najširši podlagi znanstvenih rezultatov In raziskav z namenom, da se prestavi življenje družbe v smislu resnice, pravičnosti in znanja Ta metoda je čisto znanstvena — tudt če se tega ne zavedamo — in današnji razvolni štadil sociializma nas enostavno goni k niei.
Na eni strani ne izključuje ta metoda v skrajnem času niti nasilnega preobrata v rečeh izredno velike važnosti, katerih izguba bi na primer Domenila, da bi bilo človeštvo vrženo daleč nazai; na drugi strani pa mora zamotavati nepotrebno sentimentalnost in preobčutnost. Sodja-lizem. kakor se danes razvila, pome ni v resnici trdo, strokovno in znanstveno delo v vseh panogah in elementih družabnega življenja. če hoče doseči le temell sam. to le odstranitev privatne lastnine produkcijskih sredstev, mezdnega razmeria izko riščania človeka od človeka Itd. — in s tem odpreti pot za nadaljnje dviganje človeštva.
Totei v pravem pomenu besede znanstvena metoda. Neprenehoma le treba računati z danim stanjem stvari in po tem voliti za bol ostrejšo ali pa zmernejšo obliko. Poznati pravo stanie stvari pa ni nič drnzega. kakor imeti resnično znanstven pre gted do sodobnem razvoiu. ne le notranjem. ampak tudt svetovnem, dovršeno poznati razmerje sil na obeh straneh in po tem voliti metodo. Na muhe se gotovo ne bo streljalo s kanonom, prav tako. kakor se v rečeh, ki so za sociializem živlienskega po mena. ne sme obotavljati in nič opu-
stiti. To smotreno, zavedno ki ener.
gično pospeševanje razvoia ie danes pravzaprav edina prava metoda sociializma Vedno ie treba imeti pred očmi. da lahko neumesten in slabo izbran razredni pritisk enako škoduje stvari sociializma. kakor prevelika zaupnost ali faktično nepoznanje situacije. naj ie povzročeno od česarkoli
Vsako veliko socialistično giba-nie bi moralo imeti vrsto sposobnih j in znastveno izšolanih delavcev V tel smeri se ne bi smel obžalovati denar in nadariene Hudi bi bilo treba pri študiiu socializma na vse#mogoče načine podpirati. To zahteva v or-vi vrsti interes socializira sameva. Cim več bo Internaciionala imela znanstveno izšolanih delavcev, tem ložie in enotneiše bo nieno delo. Te-dai ne bo toliko različnih nazorov, izviraiočih nalveč iz neznanstvenega nazirania na znanstvene probleme. ki bi lih nadarjeni socialistični delavci lahko znanstveno rešili. S tem postane tudi delo on posameznih sestavnih delih Internacionale enotneiše in lažje, kaiti če se hod ) znanstvenim potom rešili sporni pro blemi. odnade mnoeo razlogov za razprtiie, ki razdevaio prav sedal socijalistično gibanje pri posameznih narodih in v posameznih državah.
Izkratka. vidimo, da se mora danes socialistična metoda kritično, strogo znanstveno izbirati z resnim obzirom na ves sodobni razvoi druž-; be v vseh nienih panogah in elementih. ker ie socializem v tcsnici postal nov znanstven nazor za življenje in za nov svet. In kakor v vsaki znanstveni stroki, se mora priti dc cilia. če se voli prava metoda. Tudi s socializmom ne more biti drugače Socializem postala znanstveno vprašanje par exceilence. in zato ni klic po ustvaritvi Internacionale delavcev in duševnih stvarnikov brez pomena in zaman To ni zooet nič drugega. kakor vsilluloče se sooznanie. da moraio biti Internaciionala in nje ni sestavni del ne le izobraževalen, ampak tudi strogo znanstven organ.
Dr. Fr. Bernik
REŠITEV JADRANSKEGA VPRAŠANJA ODGODENA.
LDU. Lvon. 18. aprila. (Brezžično.) »Temnsu« brzojavllaio iz San Rema: Danes so bile privatne preliminarne konference Zjutrai ob 9. Je Miilerand obiskal Uoyd Georgea. Ob II. sta se angleški In francoski ministrski predsednik podala k Nittilu. da določilo program za delo konference. Radi odsotnosti Jugoslo-venov Izgubila konferenca orecel pomena In zanimanja pri Italijanih. Jadransko vprašanje se tani ne bo rešilo. V zadnjem trenotku so lzia-vlU Jugoslovani, da Se niso gotovi. Oficllozna pogalania med Rimom In Betvradom Se niso končana. Dve glavni vprašanji, ki lu bo obravnavala konferenca, sta:	razorožitev
Nemčije in razmotrivanje o odredbah. ki bi zaiamčile to razorožitev. Zaradi tega se udeležuje konference v San Remu mnogo vojaških strokovniakov. med niimi maršal Foch. maršal VVilson tn general Ba-doglto- Drugo vprašanje, s katerim se bo bavila konferenca, te turški problem. Po londonski konferenci se le obravnavalo več točk. ki bodo v San Remu rešene. Na vsak način se pričakuje, da bo konferenca končana v osmih do desetih dneh. predvsem radi tega. ker Je nujno potrebno. da bodo predsedniki vlad 1. mala doma na svoiih mestih. Skratka konferenca v San Remu se mora smatrati le kot sela vrhovnega sve-
Artur Brisbane:
O denarni situaciji.
Svet razume, da le padanle evropskega denarla resna reč. Polagoma spoznavalo liudle. kar ie bilo popolnoma napovedano v izvrstni knjigi. izdani pred volno, da pomeni svetovna vojna svetoven bankrot, in nikakor ne morete popraviti stvari, če spravite premagane narode popolnoma na beraško palico m izstradanje.
*
Umevno je, da zahtevajo zmagovalci denarla od Nemčije. Leta 1870. je Nemčija vzela Franciii pst milijard in kos uzemlia. Toda Bismarck ie vede!. da ne more prerezati žile francoskemu sosedu m pustiti Francijo Izkrvaveti do smrti. Vzel ie, kar ie vedel, da more vzeti, in to ie dobil.
Ane Lija in ostali, to deželo nerazumno podpirajoči narodi so sklenili vzeti Nemčiji in Avstriji, česar nimata. Vsled tega nftna nemški in avstrijski denar nobene cene. Iz kamna ne dobite krvi in ne vredno-
ta. nikakor pa ne kot odločilno zborovanje diplomatov.
ARD1TSKI OFICIRJI ZATIRAJO FURLANSKO DELAVSTVO.
Trst 19. aprila. (Izv.) V furlanski
vasi VJedea pri Kormiou so delavci ustanovili svuie izobraževalno društvo. Pred 14. dnevi na so nekateri arditski oficirii udrli v prostore socialističnega izobraževalnega društva nanadli in pregnali zbrane de-iavce. na^ar so uprizorili čine vandalizma. Razbili so vso opravo In kniige pometali ven. Proti temu barbarskemu nasiHu so priredile v Tržiču vse strokovne, politične in kulturne organizacije sociialnodemo kratičrte stranke v Furlanni veliko protestno zborovanie. kjer so spre ieii ostro resolucijo. katero ie strankino vodstvo potem predložilo civilnemu komisarki za Jul. Benečiio. Vse organizacije zahtevajo takojšnjo odstranitev arditov. v nasprotnem slučalu groze s spošno stavko v Furlaniji.
BOLGARSKA NARODNA SKUPŠČINA.
LDU. Sofiia 18 aprila. (Brezžično.) Danes se je otvonlo izredno zasedanje bolgarske narodne skup ščine. Predsedstvo ie prevzel naj stareiši poslanec Gešov. Nato so se vršile volitve predsedstva. Agrarci so oddali 117 glasov (parlament šte Ie 1S6 poslancev) za agrarca Rote-, va. ki ie s tem izvolien za predsed nika bolgarskega sobranja. Posledi ca tega ie bila. da so neagrarni ministri Madžarov. Burov in Danev podali demisiio.
LDU Sofiia. 18. aprila. (Brez I žično.) Ministrski svet se ie bavi! z j novim parlamentarnim položaiem in j ie sklenil, podati dokaz o svoji trdni in odkritosrčni volli ter izvršiti vse I klavzule, ki lih mirovna pogodba nalaga Bolgarih. Med drugim bo Bolgarija dobavljala Srbiii množino premova. ki io predvideva neuillv ska mirovna pogodba.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA
V	AVSTRIJI.
LDU. Dunaj, 18. aprila. (DunKU.) Promet na lužni železnici se snoči ni vzpostavil, kakor se ie pričakovalo. Zborovanie uslužbencev iužne železnice. ki le bilo na dunajskem tuZ-nem kolodvoru, te. kakor javljajo listi. sklenH. nadaljevati stavko do popolne ugoditve zahtev uslužbencev. Kakor poroča »Neue Freie Presse«, se Je stavka razširila tudi na zapadno železnico, kjer le osobje v St. Podtnu in Amstettnu pričelo stavkati. '
Šaškl soclialnademokratični stranki.
LDU. Berlin, 18. aprila. (DunKU) »Deutsche AUgemeine Zeitung« javlja iz Dresdna: Pogaianj med obema socijalno-demokratičniraa strankama Šaške so dosegla sporazum. Po tem sporazumu odklaniaio neodvisni socilalisti Šaške vstop v koali-cilsko vlado, so na pripravljeni, se staviti popolnoma socialistično vlado.
Izjemno stanie v Opoelnu preklicano.
LDU. Berlin. 18. aprila. (DunKU.) »Deutsche Allgemelne Zeitung« javila iz Oppelna. Medzavezniška komisija je preklicala izjemno obsedno stanje v Oppetnu.
Novt predsednik Guatemale.
LDU. Lvon. 18. aprila. (Brez žično.) Carlos Herrera Je bil izvotjen za novega predsednika republike Guatemale.
Novice.
sti iz nemške marke, ki te sedaj padla v ceni pod en cent
m
Anglija ima sedal — in iz dobrih vzrokov — strah za svoj funt šter-lingov, ki pada In ie v resnici man! vreden, kot cena za katero se prodala, sodeč po cenah, ki se dajejo za zlato.
Anglija, dežela, ki ne zadostuje sama sebi. ie velikanski trgovec, sedeč na maihnem otoku v severo-za-
padnem kotu sveta. Nauk pravi, da skrbi moder trgovec za to. da obva ruie svoie kupce bankrota, ne pa da bi lih gnal vani.
Po zadnjih vesteh mislijo zavezniki. nod vodstvom Inteligentnega angleškega državnika Llovd Geor-geia, priznati rusko vlado, priznati Rusom pravico, da imalo vlado, kakršno si žele. da imate sovjet, kakor priznavajo Rusi Angliji pravico, da io vlada orneiena monarhija, ki se zdi
v drugih krajih staromodna.
•
Po petih letih mednarodnega ubijanja ln bankrota potrebni« svet ko-
Protestni shod v Beleradti. V nedeljo se le vršil tudi v Belgradu protestni shod zoper nameravano rešitev jadranskega vprašanja. Udeležilo se ga ie preko 15.000 ljudi. Vse stranke so nastopile skupno. — Pro test in zopet protest... a San Remo ie gluh.
— Ponesrečen atentat na Srskiča.
Ko se je predsednik bosanske ze-maliske vlade dr. Srskič vračal v avtomobilu iz Beigrada v Sarajevo, ie hotd prenočiti v Zavidoviču. Tam le individui poizkusil izvršiti na njega atentat z bodalom, ko le avtomobil stal pred neko hišo. Atentator je naiprvo taiil svoje dejanje. kasneje pa je priznal. Pri njem so našli veliko lasuljo.
--- Diiaška stavka v Splitu. V znak solidarnosti s tovariši v Belgradu *n Sarajevu so diiaki višjih razredov srednlih šol v Solitu v petek stopili v tridnevno stavko.
- Ekspresni vlak Pariz-Carlgrad. Francoska vlada ie zahtevala od naše vlade, da se ekspresni vlak, ki vozi med Parizom in Relgradom. podaljša do Carigrada in Aten. ker se je pokazala potreba za hitrejše potovanje.
— Za zbolišanie kopališča Lipika ie gospodarski finančni odbor odobril kredit pol miliiona kron.
— Promet bankovcev avstro-ogrske banke je koncem marca presegal 51 milijard kron. od katerih odpade na Avstrijo 15 in pol milijarde.
— Podraženie ostravskega pre-moga. Ker se ie rudarjem zvišala draginiska doklada na 40%. stane od 4. aprila dalie nreterski stot ostravskega premoga 30 kron od iame.
- Proces proti feldcaigmajstru Liubičiču. ki ie bil obtožen radi kršitve dolžnosti v vojni in radi 14 umorov, ki jih ie dal izvršiti brez prhkega soda, ie končal s tem. da je bil Lftihičič oproščen. Oprostitev ne utemeljuje s tem. da le Ljubičič rav nal na podlagi vojnega zakona v sili in da subjektivno ni imel namena moriti
— Viljem ostane na Nizozemskem. Holandska viada te bivšemu nemškemu cesarju Viljemu in prestolonasledniku dovolila prebivanle na Nizozemskem. Ves trud allirancev. da bi Holandsko preverili o tem. da ie treba bivšega nemškega cesarja deportirati v kakšno kolonijo, te bil zaman.
- Prebivalstvo v Berlinu pada. Kakor ie razvidno iz zadniega ljudskega štetia. ima mesto Berlin brez predmestij 1,807.864 prebivalcev. Po ljudskem štetu meseca decembra leta 1910. pa le štel Berlin 2,071.257 duš. ,
—	Časopisi© v SibirUi. Kakor se da posneti do uradnih poročilih, izhaja v Sibiriji 209 časnikov, med temi 117 novin ter 92 zbornikov. Glede zemljepisne lege so pa takole razdelieni.: v zaoadni Sibiriji iih iz-haia 96. v vzhodni 34, da Daljnem Vzhodu tn na Mandžurskem 35, a v ostali Sjbiriii 44. Med 117 novinami je 75 dnevnikov (32 velikih), drugi pa so obdnevniki in tedniki. Po svoji smeri iih služi 9 kooperativnim organizacijam. 7 samoupravnim. 6 so-ciialističnim, 14 demokratičnim, 13 progresistovskim. 4 pravnim. 9 le vojaških ter 10 uradnih. Ostali SO literarni, gospodarski ali pa povsem »nepristranski«. Med 92 zborniki je 17 mesečnikov, 2 četrtletnika. ostali 14dnevniki in tedniki. Kooperacijskih je 51. poljedelskih 10, duhovnih 10, delavskih in obrtniških S, šolskih 6, literarnih 7. tehniški 4. obrtni, trgovski ln finančni 3 državni 3. si-
onistična 2. zdravniški L za mladine 2, humoristična 2. Največ listov izhaja v Omsku 32, Jekaterinburgu 12. Vladivostoku 12. Barnaulu 12, Cit! 9, Krasnoiarsku 9. Tomsku 9. Tobolsk u7, Novonikoiajevsku 7. Irkutsku 7. Blaeovieščensku pa 7.
— 700 vojakov zmrznete, Pri prodiranju rdeče armade v Sibirili so prišli na bolnice Kolčakove armade. kjer je 700 ranjenih vojakov zmrznilo. — Tako ie skrbel Kolčak za svoio voisko* Zato so ga naši buržuii tako slavili.
— Trdoživost mikrobov. Dr Qa-lippo ie poročal v francoski akademiji znanosti, da le našel v egiptovskem papviu. starem 2000 let in več, žive mikroorganizme. Ko iih ie podvrgel navadnemu poskusu vročin. so ti obdržali svojo aktivnost kot popreie.
— Amerika namerava od Angležev kupiti bermudske otoke. Kupnina nal bi se odpisala od vsote, ki jo Angliia Ameriki še dolguie.
Zanimivosti iz Madžarske.
V	praško »Tribuno« le nefc češki
novinar narisa! vtiske s svojega Potovanja po Madžarski. Pravi, da pomeni sedanii Hortviev »krščanski* režim kulturen škandal za vso ”v" ropo. Živo opisuje, prihod vlaka na obmejno postaio Harkanv. Tu so morali izstopiti iz vlaka vsi potniki in postaienačelnik iih le takoj porazdelil v dve skupini: »Židje na levo. drugi na desno.« Natančno ie pregledal, če se ni morda kak žid utihotapil v drugo skunino. Na drugi postaii ie bil nabit velik plakat s sli • 'ko Hprtvtevo iti napisom: »Nem. nem. soha« (Ne, ne. nikdar!), kar nal bi značilo, da Madžari ne bodo nikdar dovolili razkosanja Madžarske od nienih sovražnikov. Na mnogih volilnih plakatih v Budimpešti se med diugim bere tudi- »Od psa ni slanine, od Žida nikdar Madžara*« Zopet na drugem plakatu ie slikan Hortv sredi mostu v Komorami, ki spaia madžarsko obal s čehnslova-ško. Za Hortviem drvi četa madžarskih huzariev. snodai pa le napis • »Sedai ali nikdar.« Pred urednl štvom > Az Esta« stoii vedno mnogo ljudi, ki čakaio »bolnih« poročil. V mestu ie videti mnogo francoskih, italijanskih in angleških častnikov, koiih skoro edino delo je. da se vozite z avtomobili. Pred tehnično visoko šolo stoie oficirii v popolni bojni opremi. Vsakega slušatelja, ki hoče v šolo, ustavilo in preiščejo. Dostop ni dovoljen nobenemu Židu in na vratih ie nabit napis: »Psem in Židom vhod prepovedan.* Nadporočniki baron Pronav, Hovas m Bi bo. junaki iz Kečkemeta. ki so pobili nad 200 ljudi iti so tudi umorili novinarje sodruge Bacza. Samogvja ia Czervenko, se prosto vozilo po mestu. Vsak iih pozna, ali nihče ne nastopi proti morilcem, najmanj pa vlada. Potnikom, ki odpotujejo iz Madžarske, predvsem pa onim.ki potujete na Slovaško, dele madžarski oficirji letake, ki pozivate potnika, da avjtira vsepovsod zoper Čehe. da izzove stavke in preoričuie kmete, da lim Celil hočejo »odvzeti« vero In zapreti cerkve, dočim da Je Madžarsko »apostolska kraljevina«, kjer edino se more leno živeti. — Iz vsega tega ie razvidno, da sl ie reakci-jonarna Hortvjeva vlada postavila na prvo mesto svojega programa tete tri glavne točke: Nasilno in oboroženo vzpostavitev stare imperiiali-stlčne madžarske kraljevine, zatiranje židovstva in uničenje vsakrsne-ga soeiialističnega gibanja.
operativne konstrukcije, nesebične gospodarske vojne, sledeče strašni, brutalni fizični vojni. Morda pridete Angliia in ostali do rekonstruktivne-ga dela, če spoznalo, da nimajo Zedinjene države namena skočiti za ostalimi ln zapravljati svoi denar s’ financiranjem finančnih razvalin.
^ *
Modri ljudje, ki mislilo, da razumete nacilonajno ekonomik) (nihče le ne razume, ker »piha kakor hoče«) meniid. da zniža nizka vrednost tujega denarja draginio.
Gospod Johnson, predsednik New York Chemical Bank, pravi, da ne bodo tulci s svojim denarjem brez vrednosti mogli kupovati naših produktov. Tedai ostanete doma. bodo vrženi na trg in prodajani za nizke ceno.
To ie drug način prerokovanja nadprodukcile. Nadprodukcila pa pomeni. če ne prevrne nacilortaina ekonomija vseh svojih učinkov iz preteklosti, ne pomeni Ie padanja cen, ampak tudi nezaposlenost. Ljudje prenehalo Izdelavatl, česar ne more-
te dobro spraviti v denar. Kadar pa prenehajo, pridete liudle ob delo.
NaitI le treba drug način za nižle cene, ne da bi bilo treba nagniti naše mednarodne kupce v bankrot.
•
Evropski denar ni osamljen v nizki vrednosti. Ce gre za kupovaino moč. le dolar v vašem žepu le polovico tega vreden, kar je bil nekdaj.
,Jaz volim Hitchcocka4.
Kakor te znano našim bralcem, so Združene države severo-ameri • ške nedavno sprejele zakon, ki prepoveduje vsako Izdelovanje, proda-janle in uživanje alkoholnih pllač. V sledečem podajamo Segava izvajanja Paul ADaina v francoskem listu »Le Radical«.
—	»Kal, mislite, da v tem trenotku vzbuja v Ameriki največje zanimanje? Vprašanje, ali bo senat za-vmli Versaillsko mirovno pogodbo? Povsem drug problem ie za veliko množico svobodnih državljanov velike repttblilce onostran Atlantika
najmanj tako važen, Io je odločno vprašanje, ali bo Amerika suha ali »mokra« in v koliki meri.
— • Citali smo brzojavke, ki so nam javljale, s kakšnim dostojanstvom in s kakšno ginljivo marlji-vostlo so oblasti izlivale cela vedra prepovedanega alkohola v cestne jarke Poduene in vzpodbudne foto* grafične slike so nam predočevale na drngi plati še svečanostne cene.
— Vse pravi Vendar se nam zdi, da stvar ne gre tako enostavno, kar sama po sebi. Poiavljalo se ugovori in upori. Našle so se uradne osebe in celo uporne države, ki se ne sramu-jelo javno novdarlati svoio sramotno »mokroto«.
— Onidan so v Michiganu zvezi-ni, to se pravi washingtonski vladni agenti zaplenili vino med potjo. Urno so prihiteli krajevni organi in zaprli AVashingtonske in vsvobodlli zaplenjeno pilačo. In naizabavnejše pri tem. da se \Vashtegton ni niti upiral.
-- NevT-Jeraeyska država te na* pravila Še leuše. Obdolžila te zv?~‘ no vlado, da -krši njeno suvereni-«-
Stev. 90.
NAPREJ.
Stran 3.
Dnevne vsili.
Skrajni čas ie!
V nedeljski številki »Slovenca« priobčuie g. Janko Jovan zanimiv članek o reorganizaciji prehrane, opomin belgraiski vlailni gospodi ki še scdai ne uvideva potrebe, da se ukine svobodna trgovina, (proti kateri smo se mi orvi izrazili), in da se monopolizira s sodelovanjem zadružnih organizacij uvoz in izvoz najpotrebnejših življenjskih produktov Frehraribeno politiko dr. Korošca v prvi koncentracijski vladi Člankar nič kai laskavo ne kritizira in zaključuje. da ie skrajni čas. da krene vlada nemudoma na drugo pot, dokler je še čas. — Da. gospoda. ko smo mi neštetokrat opozarjali na silne pogreške in Dregrehe. ki jfli je vlada meni nič tebi nič z lahkim srcein vsak dan zakrivila v škodo ljudstva, sc nas klerikalci nesramno blatili, sedai pa iim menda že sapa poiema. Na drugem mestu Iasa--»Slo venec« demokrate, če«. <edai vpijete S svoiim dr. Tavčariem za sociialno Političnimi in prehranbt-nimi ukrepi, ko ste vendar vi vse mizerije ravno toliko krivi kakor mi. Da bi vas bilo sram' — Ubogi revčki ta naša pre-klaverna nesposobna buržoaziia! In »Večerni List* se še vedno upa pisati, da klerikalci vlečeio »voz tz Mata«, ko ie vendar iasno. da se je te njihov voz že do ročic pogrezni! — po njihovi zaslugi in pogreza se Se vedno boli’
Kako se vlada...
Zagrebški demokratski list »Ri-teč SHS« prinaša o sedanji radikal-Hi-klerikalni vladi tele zanimivosti, ki nai pričajo o tem. da vse delo sedanje i eakcijonarne Piotič-Korošče-ve vlade obstoja zgoli v strankarski korupciji List piše: Minister trgovi
K- Momčilo Ninčič je osebno po zval k sebi na posvet gg. Milovaja Crnadak. ravnatelja Prve Mrvatske Stedione, Samuela D. Aleksandra, predsednika Saveza industrilalaca in Rudolfa Pilepiča. predsednika Saveza Trgovaca. Gre za ustanovitev uvozne in izvozne centrale. G. Ninčič torej ni pozval na posvet o tako zelo važni stvari gospodarskih organizacij. temveč le gotove osebe in le torej popolnoma upravičena govorica da bo ta konferenca povsem le strankarskega značaja, ki ima prikrit namen, da si s pomočjo toliko važne in obširne akciie vladine Stranke polnijo le svoje strankine blagajne. — Na drugem mestu piše isti list o »delovanju« sedanjega ministra za šume in rude: Vse dosedanje delo g. ministra za šume in rude. g. Ivice Kovačeviča, obstoja v tem. da je namestil na najboljša službena mesta svoje strankine pristaše brez ozira na njih kvalifikacijo in sposobnost. Med delovanjem sedanjega in prejšnjega ministrstva je pač velika razlika. Da-li je dotičnik, ki ga namešča gospod minister na vaižno službeno mesto strokovnjak ali ne. to mu le zadnia briga. Za karakteri stičen primer naj služi slučaj, da le Imenoval nekega srednješolca, brez vsakega strokovnega znanla ministrskim savjetnikom v V. činovnetn razredu. Enakih slučaiev bi se dalo navesti še več.. To pa naj zadostuje, da spoznamo, kako se vlada v Bel-gradu državo 14 milijonov ljudi! Jadna nam majka!
Atnerikand revnim otrokom v domovini.
Kakor smo že nedavno poročali, ie Izročilo Slov. dramatično društvo »Ivan Cankar« v Clevelandu sodru-
to« in ie vložila zoper centralno vlado sodniisko pritožbo.
— Začela sta se vmešavati politika in religiia. ne vštevši povsem opravičene legitimne želje po pijači. Kamenie leti na katolike, ki lih luča-jo na protestante med tem ko lepo
SS-s-s
čke oikoHta in mef t^ko^tidiTsl
krčmam rajši tvegalo globo, kot da
bi se odpovedali ti nedovoljeni, ampak zato tudi plodonosnj obrti.
— Vnela se je prav poštena borba. Kdo ve, morda pride do državljanske vojne? Morda se celo spoprimejo, kakor so se leta 1794. spoprijeli v Pensvlvanniji zaradi whis-kyja.
— In tu se le pojavila kandidatura občeznanega politika, ki bi rad Postal naslednik g. Wilsona. Njegov Program uradno dovoljuje vsakemu državljanu »svoi vrček piva in lahka vina*. Ta kandidat ie Mr. Hitchcock.
»Jaz volim Hitchcocka.*
gu Fran Svetku vsoto 31.298 K z
namenom, da lo izroči sodr. Albinu Prepeluhu, ki naj ta znesek razdeli med nekatere najrevnejše otioke in za mladež. Kdor bi želel soreieti kai od omeniene podnore. nai vloži pismeno prošr.jo. v \ateri nai navede, koliko otrok ima koliko nluče m koliko članov rodovine prHema zaslužek. Prošnje ie nasloviti na naslov »Splošno kreditno društvo« Aleksandrova cesta št. 5. l iuhliana. poJ šifro: . Ameril itnska nodoora«.
*
Splošna prepoved točenja alko-lola. Celokupna deželna vlada je ;klenila v svoji seji. da prepove to-enje vseh alkoholnih pijač	(vina,
">iva. žganja) enako kakor tudi pro-lajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah.
K preporodu orožništva. 5 orožniška hri/a ifl št. 12 je izdala dne 14. marca 1920, točka 6. naredbo, 8 kater« degradira orožništvo. Pri vojakih se taka degradacija ni zgodila in ludi ne pri državnih uradnikih in častnikih. Zakai se je to /godilo, nam ni znano, vendar pa čutijo orožniki v tem dejanju neko kazen, ker bo marsikdo, ki je že dolgo let služil s to ali ono šario, sedaj pomaknjen v nižjo, nekateri celo tako da se jim vsa službena leta, če bi hoteli iti v drugo jim pripadajočo službo, ne bodo štela. Orožniki delajo za malo plačo noč in dan, zanje veljajo še vsi dosedanji predpisi službene instrukcije, torej tudi § 2. službenega navodila. Naredba dravske divizijske oblasti št 6 iz leta 1919 se glasi, da se vojaštvo ne sme degredirati, in orožništvo spada po našem mnenju tudi pod vojaško oblast in bi ta naredba morala veljati tudi za orožništvo. Po vseh dogodkih bi pa mogli sklepati, da orožniki niso vojaki, ker ne dobivajo ne toliko plače in ne toliko i b!eke, kolikor vojaki. In civilisti pa urožniki tudi niso, ker nosijo vo.jasko obleko. Kakor se čuje, se izvršujejo degradacije pri orožništvu samo v Sloveniji. Hrvatski in srbski starejši orožniki so postali častniki. Zakaj se tukaj postopa nasprotno, je zagonetka. V interesu javne varnosti je, da se pristojne oblasti bolj zanimajo za orožništvo. Ne zdi se nam primerno, oe se varnostne uslužbence, ki so danes v varstvo Človeškega življenja in Imetja potrebni, na tak način pri-krajšuje iu budi v njih nezadovoljnost 8 poklicem.
Prijateljem potujočega <fl|aštval Bliža se čas, ko bomo zopet lahko Trilell za popotno palico, da gremo med svoje ljudstvo in se razgledamo •io širni domovini. Le ona inteligenca, ki ostane v tesnem stiku z narodom, more delati zanj; zato smo si ustanovili vsedijaški »Ferijatai Sa-vez«, organizacijo, ki naj omogočuje in olajšuje ludi bednim diiakom dalija potovanja v počitnicah in tako nrispeva k izobrazbi inteligentnega naraščaja. Da dosežemo ta cilj, se obračamo tem potom do občinstva ele Slovenije, da nam da na razpolago brezplačna prenočišča 8 hrano ali brez nje, popust v gostilnah i. t. d. V svrho lažjega zbirania naslovov navedenih dobrotnikov omladme smo natisnili posebne nabiralne pole m iih razdelili med dijaštvo. Ako bi bil kdo pripravljen, dati potujočemu dijaku enkratno prenočišče v dobi od 15 VII. do 15. IX. t L s hrano ali brez nje alf pa nekaj popusta v Svoji ,Tostilnl in se pri njem ni nikdo zglasil z nabiralno polo, ga prosimo, da nam Diilavi svoj naslov ter navede, k&tere ugodnosti je pripravljen da-iati. — Dijaški Ferijalni Savez, Ljubljana. Akademski dom (hotel Tivoli).
Gospodarsko - šumarska fakul-leta v Zagrebu. Poverjenik za uk in bogočastje hrvatske vlade Je izdal nov začasen štatut gornji fakulteti, ki se deli v gospodarski in šumarskl del, oba z osmimi semestri. Kot redni slušatelji se morejo vpisati absol-virani gimnazijci in realci In oni, ki so bili že drugod na enaki šoti vpisani. Predpisani so trije državni iz* niti; tret# daje pravico do naslova »ittžener«. Za dosego doktorata je ootrebna kaka znanstvena razprava n en strogi izpit.
Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo o pravoslovnih in drža-vcslovnih študijah in teoretičnih državnih izpitih na univerzi v Ljub-jani j« izšla v Uradnem listu št. 48. z dne 17, aprila t. 1.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc sprejema izključno le samo ob četrtkih od desetih dalje. Izredne deputacije, zlasti z dežele, ki bi vsled posebnih ikolnostl ne mogle priti na ta dan, naj se obrnejo poprej na predsedstvo vprašanjem, če je mogoče, da bi jbile sprejete na drugi dan, sicer Jim j utegne biti pot v Ljubljano zaman. (O, predsednik ima polne roke dela in
ne more biti vsak čas prost In prijavljen sprejemati.
G, poverjenik za notranje posle, •>rof. Remec, sprejema stranke edinole v ponedeljek, četrtek in soboto *>d 11.—13. ure. Tudi za to poverje-i ušivo velja gornic obvestilo in se ho strogo izvajalo.
Nesreč« z *vtemobiloni. Kakor nam poročajo, se je v nedeljo zgodila na Gorenjskem pri Bledu velika avtomobilska nesreča, pri kateri je smrtno ponesrečil nek trgovec Ko-mjaneo z Pevne pri Gorici Vsled slabe ceste je namreč avtomobil zadel ob ograjo ter se prevrnil. Vsled sunka so vsi pasažirji padli iz avtomobila, ko se je pn obrnil ter pokopal podse omenjenega trgovca. Avtomobil je vozil g. Jnkil ml.
Na glavnem kolodvoru. Odkar je stavka, ni bilo nn glavnem kolodvoru še nobene, niti najmanjše tatvine.
Tntviue usnja pri Pollaku V Pollakovi tovarni so tatvine usnja na dnevnem redu. Policija je sedaj zaprla večjo tntjnsko družbo.
Zelo draga smetana. Na Vodnikovem trgu je zahtevala kmetica Franca Kozamernik z Brezovice za eno žlico smetane — eno krono, dočim so druge kmetice prodajale tri žlice smetane za eno krono. Ve-rižniški urad ji je zaplenil vso smetano ter jo obsodil na 20(1 K globe in tri dni zapora.
Verižniki z manufaktumim bla* gom. Kakor smo že poročali, je ve-rižniški urad v Komenskega ulici št. 16 zaplenil sk'adišče manufakture v skupni \r«dnosti 40000 lir. Zaradi veriženja z manufakturnim blagom so bili nato obsojeni: Janko Si cenik iz Postojne ter Tržačana P e -lutan Edmund in S t e g i Evgen, vsak n« 1000 K globe, leden dni zapora in v zapad vse manufakturne zaloge.
Bankovce sta žigosali v Mariboru neka trafikantinja in neka natakarica. V afero je zapletenih tudi par mariborskih trgovcev. Predvsem so žigosali eno- in dvekronske bankovce, ki so jih dobavljali iz Nemške Avstrije. Preiskava je v teku.
Tatvine prašičev. V „VnovČeval-nici za živino in mast** so ukradli tri prašiče ter jih prodali neki gostilničarki za 7000 K. Policija je tatove zaprla, prašiče pa gostilničarki zaplenila.
Akad, društvo iutrosl. tehnikov v Ljubljani obvešča vse redne, stro kovne in podporne člane, da se vrši 3. rpdni občni zbor v soboto, dne 24. t m. ob 9. uri na obrtni šoli. II. nad-stronle. soba št. 5. Dnevni red le objavljen na univerzi In obrtni šoli
Društvo drž. uslužbencev. Vsi gg. odborniki pozor! Za 20. aprila določena seja se bo vršila 21. ob k zvečer. Polnoštevilno! Občni zbor 22 t. m. ob 7. zvečer! Določite delegate' Predsedstvo.	k
Delegati llnbliansklh šoortnlh klubov. Sestava dnevnega, reda in kandidatne liste za občne zbore »Športne zveze in olimpijskega pododbora, Llubljana«. danes 20. t. m. točno ob 17. uri v »Rožci« hotela Union. Zvečer ob 20. uri »pri Roži« sefa nogometne zveze.	k.
novi ahonement so na repertoarju v izglcdu opeie:	Trov&iore, Vesele
ene Windsorske Thais ali Carmen in Poljska kri.
Dosedanji abonenti imajo prednost zadržati svoi ahonement za teh 8 predsnv.
Prva predstava novega abone-menta se vrši v torek 20. t. m. »Faust« za A ahonement. Naprošajo sc gg. abonenti, da do četrtka vplačalo povišek ker v nasprotnem slu-
čaju se bo moral dotifni sedež proda M. To blagovolijo vzeti gg. abonenti na znanje.
REPERTOAR V. TIIRI fANSKEOA n T FHM fSČ 4.
Opera.
aprila, torek: »Faust«, ab. A. aprila, sreda:	»2ongler«.
aprila četrtek:	»Rusalka«.
ab. C.
20.
21. ah R
?7 ah F.
23. aprila, petek: »Faust«
Drama.
parila, torek zaprto.
21. anrila. sreda: »Saloma- Slepci«. ab. C.
72. aprila, četrtek: >Nora«, uradniška predstava. Izven ab.
23. anrila. petek: »Saloma-slep-cl«. ah D.
24. aprila, sobota: »Smrtni ples«. Izven ah.
25. aprila, nedelja popoldne: »TmtidMca«. zn'žane cene Izven ab akrila nerlplta zvečer: »Salo-?7ven ah.
bodo oddajali mestom č.isa, dokler se splošne razpišejo..
Živil tolika volitve, na
vn
§iu
Kultura.
»Visokošolski mladini«! Pod tem
naslovom je pravkar izšla v založbi Tisfoovne zadruge v LJubliani, knjižica, ki prinaša nastopno predava nje ljubljanskega vseučiliškega prof. dr. K. Ozvalda. Kniižica velia 2 K 60 vin. in se naroča pri Tiskovni zadrugi v Llubljani. Sodna ulica 6.
ZAČETEK PREDSTAV V OPERI IN DRAMI. /
se z ozirom na poletni čas spremeni. Začelo se bode že v torek 20, aprila ob 8. uri zvečer. Prosi se slavno občinstvo, da točno prihaja ker imajo biljeterji strogi nalog, da brez izjeme nikogar ne puste v avditorij, ako Je uvertura ali dejanje začela
ZVIŠANJE CEN ABONEMENTA.
Zaradi Štrajka je uprava svoje-časno razveljavila vse pogodbe a člani opere, ter vsled tega ni mogla dokončati Qbveznih 30 opernih predstav za vsaki abonement. Od teh 30 predstav je za jtbonement odigranih le 22. Uprava je sklenila, da za dolžnih 8 predstav za vsaki abonement vrne odpadajoči znesek dotičnemu g. abonentu. Abonement je vplačan za 30 opernih in 30 dramskih, torej 60 predstav. Od vkupno vplačanega zneska se povrne 8 šestdesetink.
Ker se ie pa dosegel sporazum med člani in upravo, se otvori nova seziia in abonement na 8 novih predstav za vsak abonement. Vsled vedno rastoče draginje je uprava prisiljena članom zvišati gaže, zaradi tega tudi zvišatj abonement ter vstopnino izven abonementa. Za te
K železničarski stavki.
Dne 20. aprila.
Stavka železničariev v Jugosla-vili trala dalie. V Liubliani so se vršili včerai trije shodi, in sicer soei-ialstičnih železničarjev pred »Mestnim domom« ter dva Zveze v »Narodnem domu*. Pred »Mestnim domom« so podali poročevalci situacijsko poročilo in potrdili, da med vla do in organizacijo še ni pogalanj. V »Narodnem domu« Da so Zvezani že dopoldne in potem še zvečer ob C. imeli burno zborovanje na katerem ie vodstvo Zveze priporočalo, da nai Zvezaril prično danes, v torek z|u-trai z delom. Prav mnoeo zborovalcev ie bilo namreč mnenla, da se v tem primeru ne. sme kršili solidarnost železničarjev. Ko je neznatna večina sprejela predlog vodstva, so druei železničarii zapustili zborova-lišče. Enak shod kakor v Ljubljani, so napravili Zvezarjl tudi v Mariboru danes ob 8. ziutrai. Shod splošne železničarske organizacije se Je pa vršil v Mariboru zopet danes ob 11. dopoldne.
V Belgradu so poizkusili voziti z vlaki inženerji. Naibrže Da gospodom iuženerjem ta posel ne bo dolgo ugajal. Odšlo je le par vlakov iz Bel-gtada.
Meščansko časopisje je pričeto proti železničarjem siino in neobzirno gonjo. Poleg tega, da ie vojaška oblast vpoklica.'a za danes ob 8. zjutraj (naše uredništvo takega obvestila ni prejelo) vse železničarje od 21. do 38. leta v vol. službo, o čemer niti ne vemo. če je v zakonu utemeljeno ali ne. pisari delavstvu nasprotno časonisie o politični stavki, o nevarnosti za domovino, o reškem vprašanju ter tudi o tem da železničarji pravzaprav nič ne zahtevajo ter da menda kar za »špase Štraficajo. V. vsem tem tiči očiten namen, kako bi omajali železničarsko ^oJiJamost, ki le vzorna in dokazuie popolno njih zauoanie v zmago. Boi prihaja sicer v kritičen štadii. Boi se ne vrši več samo med železničaiji in železniškim ministrom, marveč sedanli vladi gre res za obsioi aii ne. Krivda, da se ie ta bol izcimil v tem smislu tudi kot političen boj. pa ni na strani železničarjev. marveč na strani vlade, ker ie premalo upoštevala resnost boja fn premalo mislila na to. da so železničarii državlianl. Ce pade Pro-tič-Koro.ščeva vlaaa, bo to političria zmaga delavstva, kateri bo notorično sledila materilelna zm3ga v boju se nahajajočih Železničariev.
«
Veliki železničarski shod v Mariboru
Maribor, 19. aprila. Tu se je vršil v nedeljo velik železničarski shod ki se je razvil v pravcato ljudsko 1 manifestacijo. Zborovalcev je bilo nad 10.000. Železničarji so izjavili, da so odločeni vztrajati v svojem cn-ravičenem boju.
Volitve zahtevajo!
Maribor, 19. aprila. V nedeljo dne 18, t. m. ic bil v Račiu velik ljudski shod. Kmetje so enoglasno izjavili svoje simpatije delavstvu in železničarskemu štrajku in so Izjavili, da ne
SOCUALISriCNA ZMAGA V CEHOSLOVA§Kl.
LDU. Praga 19. (CTU.) Izid voli-tev v čehoslovaško naiodno skupščino le nastopen: V volilnem okra* iu Prage je izvolienih 7 narodni^ demokratov, in sicer dr. Kramar, Purkvnova, Voverka. Navratil. Sis, Mašek in Brečka. 8 čehoslovaškili socijalistov in sicer dr Beneš. Stri-bmv. Zeminova. Spatnv. Burival, Tučnv, Landova in Hrizbvl, 3 zastopniki ljudske stranke dr. Maza-nec. Vvslivec in Adamovskv. od na-prt-Vnih sociialNtov ie izvoljen samo Modraček, socijalnih demokratov je izvolienih 13. in sicer Nemec. Tušar, Melspner. Mala. Taverle. Din ter, Toužil Johanis. Hauser. Srba, Novak. Knudtlka in Utrich. od obrtne stranke Hlcoch. 6 od agrarne stranke. in sicer Svehla, Nasaca. Prokup, V ran v, Srdinko in Kremen šest mandatov ie preostalo za drugi skru* tinil. Razmerje glasov v Brnu le nastopno :	čehostovaškl	socijalistl
16 >S2. souialnl demokrati 284)62, nemški socllalisti 12.253. liudska stranka 10.404. čelioslovaškl agrarcl 1098. narodni demokrati 18.856. na* orednl socliallsH 3274. zlonistl 2645, združene meščanske stranke 22.532, glasov. Razmerje oddanih glasov v Pl2nu ie nastopno: čehoslovaškl §o-cilalisti 8063, soclialni demokrat)
17 052. napredni soclialstl 1468, na* rodni demokrat) 14.440. liudska stranka 1671 glasov.
UMIK FRANCOZOV.
LDU Dunaj, 18. (DunKU). »Vos« sicbe Zeitung« poroča: Francosko čete so se umaknile iz krajev zahodno od Frankfurta. Offenbach in Miihlhelm že nimata več tujih posadk.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AVSTRIJI,
LDU Oradec, 19. (DunKU.) Na državnih železnicah so danes začeli stavkati uradniki. Njihovo službo so prevzeli postajni mojstri. Promet vsled tega ni prikrajšan. Tudi na progah južne železnice, kjer se člani socialistične strokovne organizacije prevzeli vodstvo obratnega nadzorstva in je od nedelje zjutraj dalja ves aparat južne železnice na Štajerskem y rokah delavcev, se vzdržuje osebni in tovorni promet v dosedanji meri.
železničarska stavka v Nemški Av« strJL
Maribor, 19. aprila. Iz Gradca prihajajo vesti, da so se pridružili stavki železničarjem na Nižje Avstrijskem tudi graški železničarji. Zasedli so kolodvor in razobesili na njem rdečo zastavo.
ŠVEDSKA NE IZROCl KAPPA.
LDU Berlin, 18. (DunKU). »Ber-Hner Tageblatt« poroča te Stockholma, da po švedskih zakonih Kappa ne bodo izročili, ker velja na Švedskem za politične zločince n a sika pravo.
ANGLIJA PONUDILA RUSIJI PREMIRJE.
LDU Pariz, 18. (DunKU-Havas), »Temps« javlja, da je angleška vlada poslala ruskemu poverjeniku za zunanje posle Člčerfrra brezžično brzojavko, v kateri pozivlje sovjetsko vlado, nai tivede pogajanja v svrho premirja. Odločitev ruske sovjetske vlade bi imela velik vpliv, na gospodarska pogajanja med zavezniki in sovjetsko Rusijo.
BOJ! V SIBIRIJI,
LDU Ixmdon, 19, (DunKU-Brez* žično.) Po vesteh iz Vladivostoka so v bojih pri Cit! boljšcviki japonska Čete skoro popolnoma uničili.
Anrovizaciia,
Nove sladkorne izkaznice se bo • do izdajale izključno fena magistratu, in sicer: za Ul. okrai dne 21. aprila, za IV. okraj dne 22.. za V. okraj dne 23., za VI. okraj dne 24., za VII. okr, dne 26.. za VIII. okraj dne 27., ra IX. okiaj dne 28., za X. okraj dne 29, aprila. •— Zamudniki bodo dobili karte šeie tedal. ko Se objavi v listih. Vsaka stranka naj pride določeni dan h komisiji, ker se radi prevelike, zaposlenosti komisarjev ne bo delalo nobenih izjem, četudi zamudniki na bi dobili pravočasno sladkorja. — Stare ruiave sladkorne Izkaznice so začasno še veljavne.
Stran 4.
NAPREJ.
Stev. 90.
Utrinki.
če ne bodo delavci agitirali za svoje časopisje, ne bo nihče opravi! tega dela namesto njih.
Svojega znanja ne tnore človek pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem.
%
Človek ie izbirčen pri ledi: še boli potrebno ie to pri čtivu. Nihče ne mara uživati strupa v Jedilu: v čtivu ga marsikdo hlasta.
*
Za soctializem ne zadostuje reči: »Tako mislim.» Le kdor lahko pravi : »To vem in znam,« bo vaien, da je na pravi poti.
*'
Kapitalistično časopisje ?e usta-nova sužnjev za sužnje.
" *
Čitanie. ie zelo priporočljivo Ampak med čitanjem lepih, koristnih reči in šundrornanov je razlika.
Tudi egoizem se lahko spravi v tužbo srlošnosti in soctializem ima nalogo, da izvrši to. Ubiti se egoizem ne more. ker le prirojen: aii'z
dobro organizacijo se lahko odstrani njegova škodljivost,
*
V	dunajskih kasarnah. Mer je se • dal 'diudska hramba«, se vrše redna predavanja Tam se brambovci med drugim poučujejo tudi o — socijaliz-ma. In svet se se ni podrl.
Pošteni iiudie bi radi od psa vili korunciio. na se boie zdravila, ker se edino zdravilo za odpravo korupcije imenuje sociializem.
«
Če so interesi dela in kapitala identični, zakaj obstaja potem med njima tako Hut boi?
Citati se ne sipe le z očmi. Tudi možgani imajo svolo nalogo.
*
Grditi kapitaliste le nesmiselno. Bojevati se ie treba uroti njih sistemu - in sicer enako energično, kakor se boiulelo oni.
*
Kdor spozna potrebo kakšnega dela in pravi danes »hočem«, hitri se mu na že ne zdi važno in se mu poiutršnjem ne liubi. ne bo nikdar storil nič velikega.
Taina diplomacija ie vedno nevarna. Na tem ie malo ležeče aii 5e nemška ali francoska. Nevarnost ie
v tajnosti.
Če zagode iainar naikrasnejšo operno melodijo na svoiem hrešče čem instrumentu, bi si človek zamašil ušesa in pobegnil, da bi rešil svoje živce neznosne muke Za razumnega človeka pa s tem vendar ni obsojena dotična opera. Socijalizem karikiraio niegovi sovražniki in ljudje, ki ga ne razumelo. Aii se more zaradi ieea obsoditi suciialkzem0 Stvar, o kateri hoče kdo govoriti, le treba poznati: kdor se o socilalizrnu nepristransko uouči. se na prepriča, da le lep in velik, in predvsem, da ie po zakonih razvoja neizogiben,
H
Vprašanje, ali ie bila zadnja vojna res zadnja, ie odvisno od bodočnosti. Toda sedanlost polaga temelje tel bodočnosti.
*
P»avi sociialist ne sme biti rezervist. amnak mora biti aktiven vojak svoie stranke. Kdor nosi svoie prepričanje le sam v sebi. ne koristi nič ne sebi. ne svoii stvari Prepri-
čevati mora tiste, ki še niso prepričan!.
*
Tat misli, da imajo vsi ljudje ta tinske namene. Kdor sumniči vsake kega. dr. si polni žepe. ie gotovo sam kradel,
*
Če trna kutar zvijačnost v sebi, sl v svoji duševni ubožnosti domišlja. da ie že moder. In s tem najbolje kaže. kako je zabit
Knjižno toda JMET.
Času primerno čtivo kupujte, čitajte, razširtafte
BROŠURE:
Temeliiia načela sociialne demokracije (Erfurtski Droeram).
Spisal Karel Kautskv.
!. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin.
III. Kapitalistični razred. Cena 80 v.
IV. Država orihodnjosti. Cena 40 vin
Propagandni snlsi:
Narodno vprašanje In Slovenci. Cena 10 vin.
Vojna in socilalraa demokracija. Cena 30 vin.
V	dobi klerikalizma. Cena 40 vin. Prvi majnik 1918. Cena 1 K,
Vnn z enako volilno pravico! Proč S carino na živila. Cena 40 vin. Zvišanle dubon plač. Cena 10 vin. Tajnosti španske inkvizicije II.- Mlin IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 viti.
Krst sv. Viadimira. Cena 50 vin. Katoliško svetovno naziranie in svo» hodna znanost Cena 70 vin Strahovi. Cena 30 vin.
Cerkvene oristoibine ali štolnirifc Cena 30 vin Razprave Vil. rednega zbora m«osl. soc. dem. stranke iz 1 I9t59 Cena 60 vin.
Koliko oritlče družinam vpoklicanih?
Cena 20 viti.
Razprave X. rednega zbora ingosi. SOC. dem. stranke Iz l 1917. Cera
1	K 50 vin Delavske razglednce. 2 vrsti. Cena 20 vin.
Majniške razglednice Sprija no 1 K
lzdaiateli Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: |ak. Vehovec.
Tisk »Učit tiskarne« v i tub/Janf.
ftnraltn Hiti tapir kg n
B |*tlj oddaja Slo v en h k a kmetij, kili 4 Ju družba tndi neudom v skladišču Turjaški trg 3.
bal ta sena ;r. K, ■?.{?:
trgovini • aemeui SEVER A KOMP.,
Ljubljana. Wolfova ulica 12. 433
= up
pri odjemu 10 litrov po K 3, se dobi v trgovini a temeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Q|H(jn *■ skoro nova sobna kredenca riuliu K iz orehovine, zelo masivna, z ogledali, marmorjem in brušenim steklom, poizve sc v upravL„Naprej*.
Rala iistsivo L,?'?
zemlje in malo hišo na prodaj za zadnjo ceno 3000 K, Vpraša se pri gosp. Mariji Robiš v Brezjem žl. 17 p. Dobje pri Planini, Štajersko.	463
Šili»lita Mm Masira
št 8 ali 4. — Ponudbe na poštni predal
460
št. Z
Pina
ZZ Marbreg. ZZ
Prevzame atrogo diskretno Odd. I: Brezobzirno presojanje znašaja po vposlanih pisemskih irknšr-jah, honorar K10. — za Srbijo 4 D Odd. JI: Presojanje proienl lt<f.honorar K 20.
— ca Srbijo 6 D. Odd IH: preiskava anonimnih pisem in pone-vornih llatin: honorar K 100. — za Srbijo 26 D.	469
Hodni salon
Stuchty - Maške
Ljubija* a
hšmki st. 3	imSi	in	1
Priporošam veliko izbiro najnovejših svilenih
kloMta, lepit in sfamctksv zb rfams is itlHn.
Popravila tožno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. 280
IUK.M1
Spodnja Sit ka š». 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna pesirežba in zmerne cene.
Mariia Tičar,
= Ljubljana =
Seienhurgom yiica,
Tovarn lika zaloga
papirja s=s
n razglednic
■ m
* 9
Razglas.
Konkurenčni načrti za zgradbo uradnega poslopja Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani bodo v smiblu ruzrvsni! določb razstavljeni javnosti v pogled v državni obrtni Soli v Ljubljani od 18. do vStetega 25. aprila t 1. v učni sobi številk, 6—1 nadstropje. Obisk ie dovoljen v dobi razstave vsake g; dne od 8-12 ure dopoldne in 2—6 ure popoldne. Projektanti osnutkov, ki niso bili odlikovani se vabijo, da izjavijo ee želijo da se njih osnutki razstavijo pod njih imeni.
V Ljubljani, dne 15, »prila 1920.	462
TiMjsia pragotopna (rafta t Piani.
Graveur
Anton
Černe
L/ubljana
Dvomi trg 1.
Ljubljana
Rimska c. 18
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene h vsa izvrtaš Mi isrnčii ta liti.
24
TOSIPTUG
PURKOH Wt-tlCfW
MIŠI, p&dgane, stenice, ščurki!
lzdelova-re in razf oštiiatcv prntktiše nrga radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan do, hajajo zaltvalna pisma. Za podgane in miši K T—; za Sžurtie K 8p posebna možna tinktnia za stenice K 7•— ; uničevalec moljev K 6*—: prašek proti mrčesom K 6’	; ma-
zilo za človeške uši K 6 in 10; mazut proti ušent pri 2ivalih K Sin 10, prašek za uši v obleki in perilu K 6 — : prašek proti pernlm uSero K S1— : tinktura proti mrčesu na sadju in zeienjadi (uničev. rastlini In mravljam
k 6; ron/.ilo	g	a	r	J	a	m K 10
Pošilii) po pc-vzetjr, Zavod za 'po-konževanje mrčesa M. IDnker, Zsgreb 40, Petrlniska ni. 3/'ll. t4
Vino
*
zajamejo pristno
BBiaZ&taSAsR»k-'5ii'>V-* «m» k««
liiillSI
rm>-
II
4. 4. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela,
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše vrste.
Vse lično in po zmernih cenah.
Koiikumna ds ušiva, zavodi, oipanizactje, razna društva, trgovci in obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
92
I
I
S
špedicij'ko in komisijskoprdjetje Seienburgova ulica št. 4.
Veletrgovina
s premogom, drvmi, koto in raznim kurbnim materijalom. ha čebelo: Ljubi gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12.
Zmerne cene!
Inc. inlmini zavsd
Drag. Besdjak
v Luibljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonente n tu ter posamezno cene zmerne. «
i ■mmmm
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
Hvalni strrjl In siroji is pleten]®.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne vLincu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. Popravila se sprejem a jo. Lastna delavnica. 49
Pisalni stroji,Adler*. Kolesa iz prvih tovaren.
Dfirkopp, Styria, Waifenrad.
I. iieoslav. MMs Mu
A.Fuchs. Liubliana,
Selenfeurgova ulica I. 6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, bril jantov itd. Popravila in nova dela se šujejo v lastni delavnici točno in solidno.
b&io m rdeče
letnik 1919
nudi ra vagone go ceni
K 14 rip^i
M.Missia, daberrežk, Po haoe.
Skaboform se zopet dobiva!
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v na bližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flebcha orig. Skhbofoimovo mazilo
Ne maže, ne puščo barve, brez duha. Po vteranju puder wSkabaform*. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolieo
pri „Ziatem ]el*-nu“ IV.,
. . - Marijin trg. - - -
Rihard Sušnik
■SBC*
:mz
i
plačuje po najvišjih .cenah
FR. STUPICA
trgovina z Hm i umil.
CevUe
©bleko
Ul!
perilo
polne košare, torbice za trs in rasne? vrstite drobnsrile
priporoča	414
JAKOB LAH
Glavni trg 2, Maribor.
DC=30C=»C=5D C=3 D
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod    najugodnejšimi pogoji. -.-	--
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
m
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovil, Opati la, Sarajevo, Split, Šibenik, Zsdar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
D
i
n
D