SVOBODNA SLOVEN AÑO (LETO) XXXII. (26) No. (štev.) 3 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 18. januarja 1973 ■m MRODAI PROBLEMI IN BODOČNOST JUGOSLAVIJE Severnoameriško zunanje ministrstvo (State Department) dobiva poročila o razmerah v posameznih državah v svetu od svojih poslanikov ter po njih uravnava svojo zunanjo politiko. Od časa do časa pa State Department poveri nalogo proučitve položaja v določeni državi gotovim severnoameriškim ustanovam, ki se načrtno bavijo sprouča-vanjem gospodarskih, družbenih, verskih ali kulturnih razmer tako v ZDA kakor v drugih državah sveta. To stori zlasti, če smatra, da se gotova država ali celoten geografski prostor nahaja pred novimi usmeritvami ali odločilnimi premiki, ki bi mogli imeti posredne ali neposredne posledice tudi za nadaljnji zunanjepolitični razvoj ZDA samih. Tako je State Department lanskega oktobra poveril ameriško ustanovo The Rand Corporation, naj s svojimi političnimi, gospodarskimi in družbenimi ¡strokovnjaki preštudira trenutne razmere in nadaljnji razvoj v Titovi komunistični Jugoslaviji in mu čim bolj zgoščeno študijo izroči v najkrajšem času. Strokovnjaki Rand Corporation so to storili s pomočjo virov, ki so jih imeli na razpolago v ustanovi sami, deloma pa so svoje ¡strokovnjake poslali tudi v Jugoslavijo, kjer so stopili v stik z raznimi plastmi prebivalstva. Rezultat je bila temeljita, močno zgoščena, 74 srani obsegajoči študija pod zgornjim naslovom, ki jo je Rand Corporation razdelila na naslednja poglavja: 1. Narodni problem in velik skok v industrializacijo: 1944—51, 2- Uradni jugoslovanski nacionalizem: 1951—1960; 3. Sklep o tržnem gospodarstvu: 1965—1966; 4. poskus s skupnostjo narodov: 1960—1970; 5. Ustavni amandmaji 1971; 6. Kaj dokazuje javno mnenje; 7. Sredobežne sile; 9. Tri perspektive. Na tem mestu objavljamo skoro v celoti „Povzetek, sklepe in izglede za bodočnost“ te študije, ki jo Ttand Corporation objavlja na začetku dokumenta. Posebej opozarjamo na zanimiv, v mnogočem nov pogled na sedanjo jugoslovansko državo, na severno razvito in južno razvijajočo se Jugoslavijo, kar da bo v njenem bodočem, tudi poetičnem razvoju igralo po mnenju strokovnjakov važno vlogo. El fin y los medios Una vez más trató el Papa Paulo VI el áspero y controvertido problema de fa violencia y el terrorismo internacionales. El discurso papal1, que fue pronunciado con motivo de la ceremonia diplomática que se llevó a cabo a mediados del mes en curso, constituyó la respuesta de Su Santidad a las palabras del embajador francés, Ren Breuillet, vicedecano del cuerpo diplomático. “Si la comprensión internacional aminorara ¡o llegara a desaparecer —manifestó el Papa— dejando las grandes decisiones concretas a dos o tres potencia,-, elío representaría paras nosotros un retroceso y una amenaza.” Si bien no hizo ninguna referencia concreta a ningún país en particular, fuentes del Vaticano sustuvieron que eí Papa aludía claramente a la Unión Soviética, Estados Unidos y China. Del mismo modo ¡se refirió también Paulo VI a la proliferación del terrorismo y la violencia internacionales, calificándolos como “problemas serios y urgentes que todos deben tratar de resolver.” “Quién se atravería a sostener que el fin justifica fes medios —pregunto el Papa— que el terror puede ser un arma para causas legítimas, que las acciones violentas contra los inocentes sirven de manera válida a una causa considerada buena?” La humanidad entera, y especialmente qiuenes tienen en sus manos la conducción de fes pueblos, deberán responderse estas preguntas y elegir los medios h'ci+os y humanos de que disponen: inteligencia y buena voluntad, pues nada ganarán ¡si sucumben a la tentación de cambiar violencia por violencia. Politične tendence v Argentini V zadnji številki smo v uvodniku na kratko nakazali politične stranke, ki se udeležujejo sedanjega volilnega procesa v Argentini. Danes pa hočemo vsaj v grobih obrisih začrtati tendence, ki se, nad strankarskimi ustroji, bijejo za nadvlado, včasih skupaj včasih ločeno, ter jih obrazložiti v luči sedanjega latinskoameriškega položaja. Pri tem je treba upoštevati poseben položaj, ki ga država zavzema na tem kontinentu. Tradicionalno tekmovanje med Argentino in Brazilom. To v preteklem stoletju, v preteklih desetletjih in tudi še danes. Je to sad zgodovinskega nasprotstva med Španci in Lusitanci, ki so kolonizirali latinsko Ameriko. To nasprotje prihaja v modernem Sasu do zanimivega izraza. Danes brazilski vojaški režim predstavlja močno desničarsko tendenco z izrazito imperialističnim gospodarstvom napram svojim latinskoameriškim sosedom. Spričo tega brazilskega zadržanja vstaja Argentina kot možna voditeljica ostalih držav v skupnem nastopu proti agresivnemu razmahu. V takem položaju bo prišlo do novega koraka, ko bo Brazilija ostala pod vojaškim režimom, medtem ko bo Argentina ¡stopila na pot demokracije. Prav tako ni težko zaslediti danes v latinski Ameriki izrazitih in močnih levičarskih tendenc. Dolga Teta desničarskih vlad, ki so se le prevečkrat brigale za lastno korist ter puščale narode v revščini in neznanju, so rodila ¡svoje sadove. Dejstvo je, da je ideja nacionalizma, še boTj pa ideja socializacije prodrla v bistvo vseh domačih političnih tokov. S tem prodorom in s temi tokovi je treba nujno računati v vsaki resni študiji političnega položaja. Levičarske težnje pa so v latinski Ameriki že prekoračile izključno idejno polje. Izvzemimo tu primer Kube, kjer je marksistična revolucija zadušila svobodno politično udejstvovanje. Poglejmo le nekaj ostalih primerov, čile se je svobodno izrekel za levičarski režim, in od njega odstopa Te, ko vidi katastrofalne posledice marksističnega gospodarstva. Vojaška revolucija v Peruju se je postavila proti ameriškemu gospodarskemu izkoriščanju, žela podporo naroda in izvaja globoko socialno reformo. Bolivijski režim generala Torresa je zahajal’ že v ¡skrajne levičarske vode, ko ga je strmoglavil vojaški upor. V Venezueli je krščanska demokracija prodrla s svojim socialnim programom in ima velike uspehe, ter jo smatrajo za zmerno srednje levo vlado- V Urugvaju je levičarska volilna zmes propadla, a ne smemo pozabiti, da je na volitvah žela 17% glasov, kar nikakor ni malo. In končno: večina argentinskih strank v sedanji volilni kampanji poudarja „nacionalni in socialni“ značaj svojih programov. Po težki poti je država prišla do volitev. In ti zadnji tedni ne bodo manj težki. Vendar že sam videz demokracije navdaja upanje, da bo po volitvah nastopila doba narodne sprave. V kolika bo to mogoče, je gotovo odvisno od rezultata volitev. V kampanji ¡se bije devet političnih grupacij. A te lahko porazdelimo v pec tendenc, ki so karakteristične v tukajš njem političnem polju. Lahko bi jih označili kot: desnica, desna sredina, sredina, leva sredina in levica. Evropskim opazovalcem se včasih čudno zdi, da v Argentini ne nastopa ¡skrajna desnica, v obliki neofašističnih ali neonacističnih organizacij, kar bi odgovarjalo nekaterim tendencam v preteklosti-Take skupine sicer obstajajo, a so omejene na privatno delovanje in praktično ne posegajo na politično polje. Kar se strank tiče, je desnica na teh volitvah zastopana po Nueva Fuer-za. Ne toliko s političnega vidika, ker z gospodarskega. Gospodarski neoliberalizem, ki dopušča državno intervencijo le v skrajnih slučajih, je njihov ideal. In to je tudi vse, na čemer argentinska desnica sloni. Glavni problem Jugoslavije dandanes je ohraniti enotnost države nasproti naraščajoči politični in gospodarski diferenciaciji. Mnogonarodna komunistična partija se je leta 1944 povzpela na oblast v Jugoslaviji s sanjavim načrtom o utrditvi po svoje zamišljene jugoslovanske narodne zavesti v različnih slovanskih narodih, nad katerimi je zavladala. Toda nujnost razrešitve partijske baze z ljudsko podporo po njenem izgonu iz Kominforma leta 1948 je povzročila o-braten proces: namesto da bi prebivalstvo razvilo jugoslovansko narodno zavest, se je vladajoča partija de facto razbila v vrsto republiških partij z Točenimi nacionalnimi orientacijami, tako da so od tedaj naprej državo vladala med seboj se pogajajoča republiška vodstva, ki jim je Tito služil kot neob-hodno potrebno centralno oporišče. V nrvih Tetih po 1960 je bil partijski ideal jugoslovanske narodne države uradno nadomeščen z doktrino o jugoslovanski „skupnosti narodov“. SEVERNA IN JUŽNA JUGOSLAVIJA Pokrajinske razlike v vseh oblikah razvoja so v veliki meri doprinesle k težnji po konfederaciji. Iz stališča razvoja obstajata dve Jugoslaviji, ki ju loči črta, ki med njima teče takoj južno od Donave in njenega pritoka Siave. Prestolnica Beograd še spada na sever. Severni del Jugoslavije ima lahek dostop na tržišča Zahodne Evrope, ima Desno sredino zastopata dve povezavi, ki sta zelo sorodni, a nasprotni: Republikanci in federalisti. Druga drugi „kradeta“ glasove, čeprav se njihovi programi nikakor ne nasprotujejo. Man-riquejeva Afianza Popular Federalista teži k liberalizmu s socialno vrhnjo plastjo, medtem bo Alianza Republicana Federal zastopa bolj socialno linijo z močnim liberalnim poudarkom. Ena ali druga računata, da bosta zasedli tretje mesto na volitvah. Sredino si delijo peronisti, demokratični socialisti in radikali. Ti zadnji so prav v sedanji volilni kampanji obrnili krmilo zelo proti levi. Zavzemajo ¡se za „socialno ekonomijo, oddaljeno od liberafno-kapitalističnega sistema“. Socialnost poudarjajo peronisti in socialisti, ki obenem tudi zagovarjajo privatno šolo (ne radikali) in polagajo veliko važnost družini kot osnovni družbeni celici. Leva sredina se zgrinja okoli istoimenske Afianza Popular de Centro Izquierda. Ta se zavzema še bolj kot ra- večino komunikacijske mreže v državi, večino industrije in je njena žitpica. življenjska raven severne Jugoslavije le podobna tisti v Avstriji ali severni Italiji. Južni del Jugoslavije pa je od rezan od ostalega sveta z golimi gorskimi verigami, je na splošno reven v naravnih virih, na nizki stopnji izobrazbe in izkušenj, a ima visok odstotek rojstev. Življenjska raven južne Jugoslavije je podobna tisti v Albaniji, Grčiji in južni Italiji. Tako obstajata druga ob drugi: razvita Jugoslavija in razvijajoča se Jugoslavija, dasi nista ločeni med seboj po narodnostnih mejah: nasprotno, v obeh živijo Hrvati in Srbi. INDUSTRIALIZACIJA JUGA NA RAČUN SEVERA Od začetka svoje oblasti je komunistična partija hotela podpirati industrializacijo juga na račun severa. Za to sta partiji služili centralno planiranje gospodarstva in njena diktatura. Severnjaki so počasi začeli čutiti, da so podvrženi splošnemu in sistematičnemu izkoriščanju in so, ko se je partija razbila na republike, napeli vse sile, da se je centralni planski stroj razblinil in se na njegovem mestu razvil tkim. tržni socializem. Javno je bil ožigosan kot nesmiseln načrt za industrializacijo juga, naravna industrijska superiornost severa pa javno poudarjena. Danes, ko Titov odhod iz javnega življenja ni več daleč, si severnjaki ho- dikali za socializacijo predvideva nacionalizacijo važnih gospodarskih sektorjev in še bolj kot peronisti in radikali poudarja važnost agrarne reforme. Ta struja je demokratični izraz latinskoameriške levice. ■Levico, ali bolje rečeno skrajno levico pa predstavlja Ljudska levičarska fronta in pa Delavski socialisti. Zanimivo je, da Frente de Izquierda Popular zagovarja (kot čilski Allende) revolucijo brez nasilja. Kot prvi kortó k tej revoluciji bi uvedli soupravljanje v podjetjih in delavskih obratih. Sife stojijo na bojnem polju. Kam se bodo obrnili volilei, je težko prerokovati. Vsekakor je treba računati z dejstvom, da bo nova vlada, taka ah taka, pobarvana z močno levičarsko barvo, čeprav bo zastopala sredino. Celotna tendenca latinskoameriškega kontinenta vodi v to. Argentina je trenutno le ena važna zastopnica in predstavnica teh tendenc. To vse dokler se kolo procesa ne obme. čejo zagotoviti gotove institucionalne garancije. Hočejo zavreči na smetišče federalni sistem, ker bi jim, poleg drugega, reprezentativni parlament mogel vzeti novo pridobljene svoboščine. Severnjaki so že itak v manjšini in z ozirom na veliko razliko v naravnem porastu med severom in jugom se bo ia manjšina še povečala. TRŽNI SOCIALIZEM IN PRESELJEVANJE Južnjaki pa stojijo pred razvojnim problemom, za čigar rešitev nimajo moči. 'Prepričani so, da so bili oropani svojih socialističnih pravic, pravice u-porabljati državno oblast za izmotati se iz gospodarske zaostalosti. Tržna rešitev bo seveda zahtevala veliko časa in ni nikakor tako spektakularna: postopna redistribucija prebivalstva, ki naj bolj odgovarja naravnim virom in infrastrukturi, se pravi, nadaljna urbanizacija severa z emigranti z juga. V gotovi meri se taka redistribucija že vrši. Črnogorci in južni Srbi se premikajo proti prestolniškemu Beogradu in Vojvodini, medtem ko ¡se Hrvati iz Dalmacije in Bosne premikajo proti hrvaški 'Slavoniji in Vojvodini. Toda doslej preseljevanje ni mednarodno in tudi ne prizadeva najbolj napredne in najsevernejše republike Slovenije, niti ni imelo večjega učinka na razmere na jugu. GOSPODARSTVO V VELIKIH TEŽAVAH Ta migratomi neuspeh ima seveda svoje etnične vzroke, toda dejstvo, da stotisoči Hrvatov in Slovencev migrira-jo v države Skupnega evropskega trga za boljšim zaslužkom dokazuje, da bi visoka stopnja gospodarske prospe-ritete zadostovala za premaganje etničnih razlik. Kljub naporom njenih reformatorjev se jugoslovansko gospodarstvo nahaja v velikih težavah. Jugoslovanska valuta še ni v ceToti konvertibilna. Veliko neekonomskih tovaren, podpiranih iz etnično-geografskih in političnih razlogov, še naprej dela, ker se jih oblast boji zapreti. Jugoslovanska industrija še ne tekmuje z zahodnimi tržišči, tako da ima država velik deficit na tekočem računu. Jugoslovansko gospodarstvo nujno potrebuje še večje integracije z zahodnimi trgi, s pomoč,jo še večjega pritoka tujega kapitala. To bo izboljšalo produktivnost (¡trenutno dosega komaj tretjino produktivnosti Zahodne Evrope) in povečalo ¡stopnjo specializacije. Kot komunistična država je Jugoslavija sicer edinstvena v vabljenju tujega kapitala z Zahoda, toda vsi napori so uničeni z omejitvami njene doktrine in politično negotovostjo izvirajočo iz nedavnih reform. NOTRANJE IN ZUNANJE NEVARNOSTI Prehod iz federacije v konfederacijo ni brez nevarnosti. Južnjaki, zlasti Srbi in Črnogorci, dominirajo častniški kader Ljudske armade in poskus levi- čarskega puča ne more biti izključen. Strah pred takim poskusom se kaže v zahtevi sevemajkov za kontroliranje lastnih vojaških sil v posameznih re-nublikah, tako da lahko grožnjo vojaškega udara paralizirajo z grožnjo državljanske vojne. Prav tako ni izključeno, da ne bi v kritičnem trenutku južnjaški ekstremisti povabili Sovjetsko zvezo na vojaško intervencijo v smislu Brežnjeve doktrine in ker da so dosežki socializma v nevarnosti. KONFEDERACIA SAMA NI DOVOLJ Zaključek te študije je, da obstojajo možnosti za uspešen prehod v konfederacijo, zlasti, če bi se ta izvršila še v času, ko Tito še ostaja politično aktiven. ¡Sovjetski vojaški pritisk bo več koristil v tej smeri, kakor pa narobe. Nič ne bo bolj združevalo jugoslovanskih narodov kakor strah pred sovjetsko invazijo. Drug- važnejši problem je, ali bo konfederirana Jugoslavija dolgo obstala. Ali bo mogla, npr. ohraniti enotnost trga nasproti antarktičnemu nacionalizmu v razmerah, ko vsaka republika zahteva svoje Tastne olajšave v pristaniščih, svojo lastno železno industrijo in svoje lastne avtomobilske tovarne ? S svojim množičnim predsedništvom in s svoiim od republik dominiranim parlamentom, afi bo konfederacija zmožna dosegati in izvajati vse tiste vse-jugoslovanske odločitve, brez katerih skupnih interesov njenih narodov ne bo mogoče razvijati in ščititi? ‘Sedanje tendence kažejo na negativen odgovor na ta vprašanja v dogledni bodočnosti, če naj Jugoslavija obstane kot država, potem bodo morali njeni narodi spoznati, da, v modernem svetu, konfederalna vlada sama ni dovofj. Smrt slovenskega znanstvenika V Ljubljani je 11. decembra nenadno umrl akademik dr. Jovan Hadži, ugleden zoolog mednarodnega slovesa, ki je kmalu po prvi svetovni vojni postal profesor zoologije na ljubljanski univerzi; leta 1938 ob ustanovitvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil tudi imenovan za rednega člana te ustanove. Bil je še dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Srbske in češkoslovaške akademije ter Španskega društva za naravoslovje v Madridu. Pokojni akademik ¡se je rodil leta 1884 v Temišvaru, gimnazijo je končal' v Zagrebu, univerzitetne študije pa na Dunaju leta 1907, ko je doktoriral s tezo o „Živčnem sistemu hidre“. Do imenovanja na ljubljanski univerzi je bil profesor primerjalne anatomije na zagrebški univerzi. Napisal je več kot žOO znanstvenih razprav, sodeloval je pri slovenskih učbenikih zoologije, no-leg tega pa je objavil v reviji „Proteus“ več stotin poljudnih člankov iz zoologije. Zadnji dve lesetletii je vodil' Institut za biologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. mi Stran 'Z IZRAEL SE POLITIČNO ETRJEJE ARABCI VEDNO RAZKOSANI Medtem ko se Egipt spet pripravlja — vsaj tako spet trdi egipčanski diktator Sadat —1 na vojno z Izraelom in se mu Libija deloma pridružuje v njegovi vojni propagandi, pa iz Sirije prihajajo poročila, da se bo ta država izločila iz arabske trojne države, neke vrste konfederacije ki so jo pred komaj nekaj več kot pol leta z velikim pompom med seboj proglasile Egipt, Libija in Sirija. Izraelu in njegovim zaveznikom ta nov spor med Arabci vsekakor prija, Sovjetom v Kremlju pa je nov dokaz, da imajo na Bližnjem vzhodu zaveznike, ki so v celoti nezanesljivi in sil o vi'o veliko stanejo. Izrael je izkoristil ugodno priliko ter je njegova predsednica Goida Meir najprej odpotovala na zborovanje socialističnih strank v Pariz, od tam pa v Rim,' kjer je imela razgovore z italijanskim predsednikom in v Vatikanu s papežem Pavlom VI. V Parizu je francoska vlada Goldo Meir sicer močneje zaščitila kakor druge udeležence mednarodnega socialističnega kongresa, ker je pač državni poglavar, ni pa bila isprejeta pri francoskem predsedniku Pompidouju, ker jo je smatral za eno od socialistov, ki se udeležujejo kongresa. Pompidou je bil tik pred začetkom socialističnega kongresa v Parizu na dvodnevnih razgovorih z Brežnjevom v ZSSR in je smatral za francosko zunanjo politiko neprikla-den slučaj, da se v Parizu zbirajo socialisti prav v trenutku, ko se on mudi v ZSSR. Z Brežnjevom sta govorila o bodoči evropski varnostni konferenci in se Pompidou ni dal prepričati, da bi na tej konferenci bilo treba razpravljati o skrčenju oboroženih sil na obeh straneh železne zaveze. Goida Meir je na socialističnem kongresu v Parizu izjavila, da je „zunanja politika Izraela vedno prožna“ V Luksemburgu so se minuli ponedeljek sestali finančni - ministri Skupnega evropskega trga na zasedanje, na katerem razpravljajo o ustanovitvi do konca meseca marca t. 1. tkzv. Evropskega denarnega fonda, ki naj bi bil predhodnik enotnega evropskega bančnega sistema. Evropski denarni fond bo prvi viden znak odločnosti devetčlanskega ■Skupnega trga, da bi čim prej dosegel gospodarsko in finančno enotnost, ki naj bi pred koncem tega desetletja že imela tudi skupno enotno valuto. Na zasedanju finančnih ministrov Skupnega evropskega trga lanskega oktobra v Parizu so se dogovorili, da naj bi bil Evropski denarni fond ustanov- Si prvim januarjem tega leta je Jugoslavija nastopila pot nove gospodarske reforme. Dejstvo samo ni nič kaj novo, saj, kot poročajo dopisniki v tujem tisku, iso narodi Jugoslavije že navajeni gospodarskih in ustavnih reform. Od leta 1945, ko je sedanji režim prišel na oblast, je bilo vse gospodarsko delovanje en sam poizkus, kako priti iz vedno večje krize, seveda po tirnicah marksističnega nauka. Samoupravljanje ni pomagalo Ko so iznašli pri brskanju Lenina možnost takoimenovanega samoupravljanja, se je partijskim vodnikom zazdelo, da je sedaj prišla ura rešitve. Pa tudi to ni pomagalo. Prišlo je do nesporazumov, tako med partijskim vodstvom, samoupravnimi isveti, zlasti pa s kruto realnostjo. Delna politična liberalizacija je ta nasprotja še povečala. Pasivna podjetja so iz družbenih fondov dobivala vedno večje podpore, torej delala vedno večje dolgove. Protesti so se začeli in naraščali, najprej pri aktivnih podjetjih, nato pa na splošno. Celoten gospodarski isistem je zašel v v vedno večjo krizo. Dinar je padal stalno in nezadržno. Pred 25 leti je bilo 60 dinarjev protivredno enemu dolarju, danes je dolar uradno vreden- 1800 dinarjev, da ne govorimo o črni borzi. V zahodnih državah dinar sicer brez problemov zamenjavajo, a njegova vrednost je smešno nizka. Da se ozdravi to bolno gospodarstvo, se je s prvim januarjem pričela nova da pa trenutno ni nikjer kontaktov, ki bi vodili k miru na ¡Bližnjem vzhodu. Izrael pa je vedno pripravljen na pogajanja, je zaključila Goida Meir. V Vatikanu je bila kot prvi izraelski državnik v zgodovini sprejeta v avdijenci pri papežu Pavlu VI. Z njim se je razgovarjala predvsem o statusu Jeruzalema in drugih svetih krajev v Palestini. V svojem letnem poročilu o Cerkvi in svetovnih zadevah kardinalskemu kolegiju 22. decembra lanskega leta je papež Pavel VI. ponovil isvoj poziv za mednarodno zagotovilo vsem ljudem, da svobodno lahko obiskujejo Jeruzalem in druge svete kraje v Palestini. Goida Meir se je s papežem razgovarjala tudi o političnih razmerah na Bližnjem vzhodu, ki ga je Pavel VI. tudi omenil v svojem letnem poročilu kardinalom. Dejal’ je, da je področje v stalni veliki nevarnosti, ki more prizadeti tudi druge dele sveta. Lansko leto iso bili odnosi med Vatikanom in Izraelom zadovoljivi, medtem ko so bili leta 1971 zaradi problema Jeruzalema napeti. Vatikan je sprožil kampanjo, da bi sveti kraji imeli poseben mednarodno zagotovljen status, s katerim bi bil zaščiten njihov poseben značaj. Izrael je močno nastopal proti vatikanskim naporom. Pred Goldo Meir je bil leta 1969 v Vatikanu na obisku pri papežu izraelski zunanji minister Abba Eban. Z italijanskim predsednikom pa se je Goida Meir razgovarjala o problemu Izraelove povezave s Skupnim evropskim trgom, zlasti sedaj v njegovi razširjeni obliki. Večino izraelske produK-cije iimon in pomaranč namreč pokupi Anglija, ki je sedaj redna članica -Skupnega evropskega trga. Gotovo količine tega sadja pa Anglija uvaža tudi iz Italije. ljen najkasneje do 1. aprila letošnjega leta. Osnovna naloga fonda V začetni fazi naj bi bila upravljati sistem podpornih akcij evropskim centralnim bankam, da bi te vzdrževale isvoje valute na stalni višini, s čim manjšimi fluktua-cijami. Fond bo tudi upravljal kratkoročna posojila nosameznim članom skupnosti, ki bi se znašli v začasnih plačilnih težavah. Glavna naloga finančnih ministrov, ki se sestajajo prvič po razširitvi Skupnega evropskega trga z včlanjen jem Anglije, Danske in Irske, bo proučiti strukturo in namene fonda. V iStrasburgu pa se je minuli torek sestal na zasedanje parlament Skupne- reforma. Izbira ni lahka, a je enostavna: treba je zagreti okoli dva tisoč deficitnih podjetij to je edini način začetka izhoda iz začaranega kroga. Seveda partijski ekonomisti skušajo še zadnje sredstvo: kampanjo narodne solidarnosti. Nabiranje „solidarnih“ fondov V tej kampanji so predvideni razni postopki. Najprej ta, da bodo delavci deficitnih podjetij prejeli 20% nižje plače. Delavci rentabilnih podjetij, ki prejemajo več kot 1600 novih dinarjev mesečne plače («k. 90 dolarjev), bodo morali plačevati na ta dohodek izreden davek. Delavci rentabilnih podjetij, ki imajo več kot 1000 novih dinarjev mesečne plače (60 dol.), pa bodo morali obvezno sodelovati pri „notranjem posojilu“. S fondi, ki jih bo vlada tako nabrala, bodo skušali sanirati podjetja, ki se nahajajo v gospodarskih težavah. Če pa tudi to ne bo pomagalo, potem je ukinitev takih podjetij (ok. 2000, kot smo že omenili) neizbežna. Da pa se poravnajo njihovi dolgovi, bo državna blagajna povečala v višini 17% sedanji denarni obtok. Tiskanje novega denarja brez zadevne zlate ali devizne podlage bo seveda povzročilo novo inflacijo. Kam bo to pripeljalo, ne vedo ne domači gospodarstveniki in si ne upajo prerokovati tudi ne tuji opazovalci. Vendar ti, tuji poročevalci, kaj vztrajno trdijo, da akcija davkov in podpor v prid deficitnih podjetij ne Mednarodni teden Henry Kissinger, Nixonov zunanjepolitični delegat na pogajanjih za mir v Vietnamu, ise je iz -Pariza vrnil v Washington in poročal Nixonu o poteku razgovorov. Nixon je p-oslal v Vietnam generala Haiga, ki bo južno-vietnamskemu predsedniku Thieu-u poročal o doseženih sklepih v Parizu. V nekaj dneh se bo Kissinger vrnil v Pariz, da nadaljuje pogajanja s komunisti. Menijo, da je Hanoj pristal na nekatere ameriške zahteve glede števila tujih opazovalcev, ki naj bi nadzorovali izpeljavo premirja v Vietnamu. To število naj bi se sukalo med 2000 do 3000 mož, ki bi imeli posebno „avtonomijo“ v komunikacijah in prevozu p ) vsem kritičnem ozemlju Vietnama. » J I -Sadat, egipčanski diktator se je minuli teden mudil na kratkem obisk1! pri jugoslovanskem komunističnem diktatorju Titu na Brionih ter sta se oba vlastodržca razgovarjala o krizi na Bližnjem vzhodu. Poročajo, da hoče Tito aktivno vmešati v krizo na Bližnjem vzhodu tako ZDA kakor Z-S-SR, ti dve pa se naravno zanimata za ta prostor le v toliko, da ohranjata večje ali manjše ravnovesje med Arabci in Izraelom. Allende, čilski marksistični predsednik, je bil prisiljen upeljati v državi racioniranje glavnih življenjskih potrebščin, kakor da bi bil čile v vojni. Da bi na zunaj ohranil demokratski videz, je Allendejev finančni minister Flores objavil, da se ne bo nikomur treba prijaviti vladnim komisijam za razdeljevanje hrane in kontrolo cen, kdor tega noče, toda nihče od neprijavljenih ne bo dobil živil. Bivši čilski predsednik Frei je izjavil, da pred-s+avlja racionalizacija živil „totalitarno kontrolo vsega življenja v Čilu“ . 1 Francija bo leta 1985 najbogatejša država v Evropi, ugotavljajo strokovnjaki Hudsonovega instituta v posebni študiji o razvoju Zahodne Evrope. Na yayrT'eni mestu na svetu bodo se vedno 7DA, njej tva bodo sledie: Janonska, Franci ia, švedska, Kanada, Danska, Norveška, Zahodna Nemčija, Avstrija, Ttalila. An vlij a in Španija. Države so-trie^skeva bloka, med njimi Jugoslavija, bodo še vedno na stopnji razviiaiočih ce, držav, vsled komunističnih režimov, Vj iim danes vladajo po načelih nestvarne in zastarale marksistične ideologije iz 19. stoletja ga evropskega trga, -tudi prvič, odkar ise je ta zahodnoevropska, skupnost, povečala za tri člane, z vstopom Anglije, Danske in Irske. Inavguralno zasedanje te evropske skupščine je bilo v stras-burški „Maison de L’Europe“. bo uspela. Nihče ne bo mogel spremeniti tako podjetje, ki je bilo do danes pasivno le s tem, da poravna njegove dolgove. „Nemogoče je,“ pravijo, „da bi tovarna, ki danes proizvaja tako slabe bucike, da jih ni mogoče prodati niti arabskim državam na Bližnjem vzhodu, jutri kar naenkrat pričela izdelovati bucike take kvalitete in po taki ceni, da bi lahko konkurirala v zahtevnem zahodnem trgu.“ Narod krvavi Jugoslavija ima trenutno v tujini kar milijon delavcev. To predstavlja (kot je Tito isam priznal) tri vojaške korpuse. To je tudi pod vojaškim vidikom popolnoma pravilna ocena, saj je večina delavcev v mlajših in srednjih letih. Kakšno zmanjšanje vojaške moči to predstavlja, si vsak lahko misli A problem ni le vojaški. Danes je plasti gospodarski. Neko omejeno izseljevanje je Jugoslavija vedno lahko prenesla. A sedanji položaj prekaša vse meje. Preveliki emigraciji je treba prišteti še vedno manjši naravni prirastek, večje pomanjkanje srednje in visoko kvalificiranih moči, M gospodarsko krizo še povečuje. Emigracija v sedanjem številu povzroča neuravnovešenje v Jugoslaviji, pa tudi postopoma v državah, kamor izseljenci v vedno večjem številu hitijo. Sedanja reforma iskuša najti rešitev iz te zagate. Uspeh je zelo dvomljiv? Zakaj? Enostavno. Ker vse delovanje sloni na okostenelih naukih partijskih ekonomistov in partijskih voditeljev, ki jim je še vedno večja skrb ohranitev režima, kot pa dobrobit naroda. S temi postavkami pa je rešitev iz krize nemogoča. Estanavljjanje evropskega denarnega fonda Evropski Parlament v Strasburgu Jugoslavija na poti nove gospodarske reforme DVA TISOČ PODJETIJ PRED KONKURZOM læ življenja in dogajanja v Argentini O POLITIKI IN DELAVSTVU Ne moremo zatrditi, da so bližnje volitve, do katerih manjka praktično le še sedem tednov, edina skrb in edina točka zanimanja vladnih jn ljudskih krogov. Res je da so dnevniki polni novic o volilni kampanji, katero je večina strank že pričela uradno in praktično. Res je, da je bilo tile pred zapadom zadnjega roka za uradne politične povezave (16. januarja) mnogo pisanja o možnih in nemoznih kombinacijah- A poleg politike mnoge skrbi (morda še bolj) potek pogajanj paritetnih komisij, ki skušajo določiti nove skupne delavske pogodbe. O enem in drugem področju naj kratko nakažemo sedanje položaje. Na politični fronti: nič novega! Devet strank se bori za glasove pri precej apatičnih volilcih. Skoro bi lahko rekli, da bi se morala kampanja prenesti v Cordobo, Mar del Plato, Bari-1-oče, razna atlantska kopališča in druge turistične centre. Tja sedaj drvi buenos-aireško prebivalstvo; kdor pa je mestu ali sploh na svojem mestu kjerkoli po deželi ostal, se za volilno propagando kaj malo briga. Največ zanimanja je še za televizijske programe kjer razni časnikarji (z etiko ali brez nje) skušajo izvleči iz kandidatov bolj ali manj senzacionalistične izjave. Kar se kandidatov samih tiče, je Balbin .moral ponovno izjaviti, da med. radikali in Peronom ni nobenega pakta; prav tako ne med radikali in vlado. Sploh stari politični vodja kaže velik optimizem glede bodočih volitev. Enak optimizem a manj upravičen kažejo peronisti. Peronizem računa • (morda preveč), na Peronovo privlačnost in na svoje zaveznike. Tega se zaveda tudi vlada, ki je v soboto prepovedala po radiju, tisku ali televiziji prenašati Peronove izjave v prid justi-cialističnim kandidatom. Vlada ise postavlja na stališče: če hoče Perón vpli- vati na argentinske volitve, naj to dela kot Argentinec v Argentini, ne pa ko' tujec iz tuje dežele. Kot je bilo pričakovati, ni pripeljal do nikakega pozitivnega zaključka napor, da bi si filovladna formacija Alian-za Republicana Federal pridobila v svoje vrste Ghioldijeve socialiste, še manj pa seveda liberalno Nueva Fue;-za. Tako se kljub optimizmu in vladni podpori pripisuje tej formaciji bolj malo možnosti na volitvah. Siedaj pa preidimo na delavsko področje. Paritetne ¡komisije, teorično sklicane že od 1. novembra, so se praktično začele sestajati šele v začetku ali celo sredi decembra. Ministrstvo za delo je bilo tako primorano podaljšati rok (originalno bi zapadel Sl. decembra) do 31. januarja. Povišice, ki bodo sklenjene, seveda tečejo od 1. januarja Pri teh pogajanjih pa je prišlo do mrtve točke. Zlasti kar se tiče ne toliko 'delovnih pogojev, kolikor višine bodoče povišice. Sindikalisti nikakor nočejo, in dejansko ne morejo sprejeti poviške, ki bi bila manj kot 49—50%. Računati morajo namreč na delavski pritisk. Inflacija je bila zadnje leto ogromna. Podražitev cen je treba sedaj omiliti s povišico plač, obenem pa računati na podražitve v tekočem letu, o katerih že sedaj prerokujejo, da bodo zelo velike, zlasti v prvem trimestni. Delodajalske delegacije na komisijah zavlačujejo pogajanja v upanju, da bi tako prišlo do vladne razsodbe. Povišice bi tako bile znatno nižje kot pa jih delavci zahtevajo. V tej igri „daj — ne dam“ se trenutno izživljajo sindikati. Jasno, da imajo bolj malo časa za vmešavanje v politiko. Je to sicer bistra, a nevarna igra. Socialni nemiri in delavske stavke na vratih tako težko pričakovanih volitev, lahko zmešajo štrene vladi in politikom. Delavstvo se je namreč že naveličalo biti gledalec narodnega dogajanja. V začetku docembra preteklega leta je imela akad. slikarka Bara Remec v mali dvorani Slovenske hiše razstavo svojih najnovejših del. Razstava je, kot smo že obširno poročali svoj čas, dosegla izredno lep uspeh. Od razstavljenih del, med katerimi je prevladovala indijanska tematika s Severa in Juga, smo izbrali eno: „Indijanska družina v Neuquenu“, ki jjo zgoraj prinašamo v fotografskem posnetku. Kuba brez Rožiča PRAV KOT V SLOVENIJI Kubanski režim komunističnega diktatorja Fidel Castra je storil korak naprej v svojem preganjanju Cerkve in vere. Ker Cerkve in kubanskih katoličanov, kljub vsem poskusom, in ki ju.5 temu, da so nekateri škofje v določenem trenutku dajali pohvalne izjave za socialno delo vlade, ni mogel podvreči, se je sedaj spravil na cerkvene praznike in sicer na najbolj tradicionalne, krščanski duši najbližje. Ukinil je praznovanje Božiča, pa tudi Novega leta in latinskim narodom priljubljenih Treh kraljev. Ni treba posebej poudarjati, da je Castro poiskal izgovor. Prazen kot vsi njegovi izgovori. Božiča se na Kubi ne sme praznovati, ker bi to motilo delo pri zafri sladkornega trsa. A kako prazna je ta izjava, je dokaz, da je prepovedal tudi prodajo igrač, s katerimi starši obdarujejo otroke, kar je prastara navada pri narodih latinske Amerike. A šel je še dalje: obdarovanje otrok ni le ukinil, preložil ga je. Na kakšen datum? Na 26. junija, ki je obletnica zmage krvave komunistične revolucije. Nobene razlike ni med Castrom in ostalimi komunističnimi diktatorji. Kaj niso tudi v Sloveniji komunisti odpravili Božiča? Kaj se ni tudi dogodilo v povojnih letih in dolgo vrsto let, da se za Miklavža in Božič v trgovinah po Sloveniji ni dobilo ne otroških knjig ne igratj, pač pa je bilo tega na pretek za novo leto, ko naj bi otroke obdaroval komunistični „dedek mraz“? Kot partijci v Sloveniji in še po drugih komunističnih državah, tako tufii Castro tepta svobodo vere in svobodo Cerkve. S tem izvaja nasilje nad celotnim kubanskim narodom. Saj je ta skoro devetmilijonski narod v veliki večini (nad 80%) katoliški. A Castro pozablja, da vere ni mogoče odpraviti z dekreti. Kot je zmagala drugod, kol zmaguje v ostalih državah, ki jih zasužnjujejo brezbožni režimi, tako bo končno zmagala tudi na Kubi. / \ gas Sü*>v/Gimnm¡4& LJUBLJANA. — V koncertnem ateljeju je klarinetist Igor Karlin ob Spremljavi pianista Acija Bertonclja priredil 12. decembra koncert slovenskih skladb, od katerih so bile nekatere krstne izvedbe. Različne skladbe so postavile izvajalca pred vrsto zahtev, ki jih je dobro obvladal. Spored je obsegal' Weingerlove Tri skladbe, Božičev večtonski eksperiment kompozicije ABA 72, Liparjev Atematikon iz Leta 1936, škerlovo Sonatino, Banovšev Bre-ve in vrsta Štuhčevih Anekdot. LJUBLJANA. — Mladinska knjiga, založba Lipa iz Kopra ter Primorski tisk iz Trsta so izdali italijanski prevod Prešernovega Krsta pri Savici. Krst je prevedel prof. Franc Husu iz Rima; italijanski rimani prevod je v knjigi natisnjen “‘skupaj s slovenskim besedilom. Krst pri Savici je prva Prešernova knjižna izdaja v italijanščini. MARIBOR. — Štiriurni koncert pop-glasbe, na katerem je nastopilo šest instrumentalno-vokalnih ansamblov v dvorani mariborskega sejmišča, je poslušalo nad 700 mladih. ŽALEC. — Akademski slikar Stane Kregar iz Ljubljane je rastavljal v tem kraju od 8. do 16. decembra. Ob otvoritvi razstave je uvodno besedo imela Jeliča žuža, nato pa je spregovoril še Aleksander Bassin iz Ljubljane- MARIBOR. — Na posvetu ravnateljev osnovnih šol in predstavnikov sodišč so razpravljali o mladinskemu kriminalu. Posvet je ugotovil, da število prestopnikov med 14. in 18. let ne narašča, pač je zaskrbljujoč pojav, da narašča število do 14. leta ter da je med njimi vedno več otrok, ki bolj in bolj segajo po alkoholp. RADOVLJICA. — V Radovljici, rojstnem kraju prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta so sklenili vsako leto počastiti obletnico njegove smrti. Na prvi taki proslavi, ki je bila 9. decembra v avli osnovne šole, so poleg tega posvetili nekaj programa še kulturnemu ustvarjanju beneških Slovencev in njihovemu boju za narodnostne pravice. Na proslavo so zato povabili pevce slovenskega pevskega zbora Rječan iz Benečije. LAŠKO. -— V Laškem so 8. decembra odprli razstavo pod naslovom: Laško v očeh likovnih umetnikov. Razstavljenih je bilo 52 del v raznih tehnikah, ki so jih naslikali umetniki Miroslav Adlešič, Remigij Bratož, Avgust Černigoj, Anton Karinger, Ivan Kos, Viktor Povše, Tošo Primožič, Avgust Seebacher, Albert Sirk, Franjo 'Stiplo-šek, Cvetko Ščuka, France Zupan, Avgust Lavrenčič, Drago Vidmar, Božidar Jakac, Miha Maleš in Nande Vidmar. LJUBLJANA. — Rektor ljubljanske univerze dr. Mirjan Gruden je 12. decembra promoviral devet novih doktorjev znanosti; vsi ¡so doktorirali na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo: Marko Breznik, Peter Bukovec, Josip Globevnik, Jurkica Kidrič, Janez Levec, Miha Mali, Djuro Marunič, Jure Župan in Boštjan Žekš. LJUBLJANA. — V Mestni galeriji je 13. decembra priredilo razstavo svojih del šest slikark: Irina Rahovskjr-Kralj, Jelka Schubert-Reichman, Slavka Čufer, Vida Slivniker-Belantič, Seka Tavčar in Polona Kosi. LJUBLJANA. — Ljubljanska Operi je pripravila balet Daneta Škerla „Opojno poletje'1 v glavnih vlogah Magde Vrhovec in Vlaste Dedovič. Koreograf je bil Slavko Pervan iz Sarajeva, ki je ta balet pripravil na tamkajšnjem odru v prvi izvedbi. Dane Škerl je namreč ta balet napisal leta 1969 v Sarajevu; naslanja pa se na roman Hamze Huma „Grozdanino hihitanje“. Iz tega dela so vzeta za plesno interpretacijo najbolj poetična mesta z ljubezensko liriko iz bogomilskih časov. VRHNIKA. — Težave' pri graditvi podvoza pri štampetovemu mostu avtoceste Vrhnika—Postojna so težje narave, kakor so graditelji pričakovali. Cesto so nameravali svečano odpreti 30. novembra, nato >so odložili otvoritev na 16. december, sedaj pa računajo, da bo podvoz narejen šefe do spomladi, čeprav delavci delajo noč in dan. Zato pa bodo najprej zgradili kratko obvozno cesto, po kateri bodo vozniki zapeljali na avtocesto. PIRAN. — Splošna plovba iz Pirana je naročila v italijanski ladjedelnici v Riva Trigaso pri Genovi največjo slovensko ladjo, kiittia nosilnost 25.200 ton, dolga pa je 168 metrov. Sredi decembra so ji dali ime Kidrič B-, na poskusni vožnji bo že januarja. Do konca poletja bo ista ladjedelnica predala Splošni plovbi še drugo ladjo istega tipa z isto nosilnostjo. Ladji bosta veljali po osem milijonov dolarjev, odplačevali pa ju bodo 10 let s 7% obrestmi. Ladji so naročili v Italiji, ker v jugoslovanskih ladjedelnicah niso dobili možnosti obročnega odplačevanja. LJUBLJANA — Težave z nabavo insulina za sladkorno bolne v septembru in oktobru, ko v mnogih lekarnah v Sloveniji ni bilo tega zdravila, ¡so izzvale interpelacijo v republiški skupščini. Odbor društva diabetikov pa je brez izbire besed hudo obsodil dogajanja v proizvodnji in prometu z zdravili ko se je zbral na seji 9. dec. Ugotovili so, da edini proizvajalec kristalnega insulina — Pliva — ni imel dovolj surovin, ker so izvozili preveč pankreasa iz države. Razen tega je Pliva še zahtevala 100 odstotno zvišanje cene temu zdravilu. Ko je bilo povišanje odobreno pa je tudi ¡spet prišlo zdravilo v zadostni količini na trg. Je bilo res pomanjkanje surovin razlog za pomanpkanje zdravila v lekarnah? VELENJE. — ¡Skupnost slovenskih občin je 8. decembra na posvetu v Velenju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki republike, sindikatov in stanovanjskih podjetij, razpravljala o organiziranju samoupravnih stanovanjskih gradenj in pa ¡o povišici stanarin. S prvim januarjem naj bi pričeli s postopnim uvajanjem stroškovnih stanarin, tako, da bi 1977 dosegli dejansko takratne stroškovne stanarine. V ta namen ¡so predlagali za leto 1973 70% poviške na stanarino; da bi pa gospodarsko šibke družine preveč ne trpele, bodo uvedli posebno družbeno pomoč. NOVA GORICA. — Smrt 13 vojakov na Grgarskih Ravnah zaradi eksplozije razstreliva, ki so ga hranili v stari šoli, je nastala samo zaradi nepazljivosti in površnosti. Vojaki so na Grgarskih Ravnah pomagali graditi cesto od Grgarja prek Banjščice in Kala do Kanala v Soški dolini. Po vsakodnevni uporabi bi morah’ razstrelivo hraniti v posebnem skladišču, a so ga puščali kar v stari gradbi — opuščeni šoli, kjer je poleg vojakov stanovalo še nekaj civilistov. Vsi vojaki, ki so bili v pritličju, ¡so bili takoj mrtvi, ranjeni so bi"l’i Jože Hvala, njegova žena Valerija, hči Vesna ter podporočnik Ivan Mikulčič in vojak Velibor Simeonovle, ki so bili ob eksploziji v prvem nadstropju stavbe. O nesreči, ki se je zgodila 8. decembra, je pisalo tudi svetovno časopisje. Med mrtvimi vojaki so bili Bogomir Arhar iz Kranja; Stanislav Gregorič iz Srednje vasi pri Ribnici; Franc Lončarič iz Strmeča in Anton šarlah iz Lastnica pri Šmarju pri Jelšah. UMRLI SO OD 8. do 14. DEC. 1972 LJUBLJANA: Štefka Ančič r. Keber, 72; Aliče Brecelj r. Casagrande, 91; Miroslav Bizjak; Marija Cerlini .r Preden, 83; Marija Dežman r. Zajc; Julija Gspan r. Simončič, 88; Franc Grom, 99; Ivanka Golob; Jože Hribar; dr. Jovan Hadži, univ. prof. v p., 69; Jela Jenčič, prof.; Ivana Kafan, 78; Rozalija Keber; Franc Kregar; Anton Kikelj, kovač; Vladislav Lužar; Mihael Mara, 79; Mirko Mlakar; Franc Potokar; Anton Peršin, 70; Slavko Pirc; Slavko Perhaj; Štefan Rožič, 80, sobosf. mojster; Ivan Seliškar, Rok Sirnik, 72; Frančiška Vodnik r. Pogačnik, Mihael Zupan; Franci Žargi. RAZNI KRAJI: Jože Berlec, Fod-hruška; Marta Bren, Kranj; Marija Brojan r. Grčar, Loka; Angelca čmo-logar, Vevče; Marjanca Gašperin, Kropa; Marija Hostnik, Podroje; Frančiška Hafner r. Herfort, Dravlje; Josip Kočevar, Krško; Slava Jenko, Celje; Mojca Jezeršek, Murska Sobota; Antonija Jordan, Prapreče; Alojzij Jamnik, Gornji Rudnik; Janez Klemenčič, Sela; Janko Kokalj, Škofja Loka; Jakob Ku-ster, Maribor; Ludvik Kamnikar, Krško; Janko Ločnikar, Podutik; Vladica Lopatic r. Kalčič, Novo mesto; Franc Mezek, Kamovci; Ivan Kartinuč, Nova Gorica; Andrej Prezelj, Studeno; Dolfi Rebec, Divača; Liljana Rosina-Petterson, Celje; Agica Rožič, Koper; Ivan Roba-va, Kotredež; Ivanka ¡Strgar r. Gruden, Škofljica; Anica Salmič, up. učit., Celje; Jože Siljan, Laško; Kristijan šiniT-goj, 85, Dobravlje; Anton Šmalc, Ribnica; Ivan šolar, Kamna Gorica; Julka Tarman r. Pintar, Log pri Kranjsko j gori; Frančiška Žefran r. Bučar, Gotna vas; Angela Žnidar, Utik. Narodne noše: na plan? Večkrat se trdi, da slovenske emigracije po svetu ni mogoče istovetiti, da ljudje niso povsod enaki, da iz države v državo, in še bolj iz kontinenta na kontinent obstajajo velike razlike. A to ne drži. Res je, da so rojaki ponekod zelo pod vplivom okolja. Vendar glavni odtenki izseljenskega karakterja povsod ostanejo isti. Tako v pozitivnem kot v negativnem. Pri vseh ¡skupinah izseljencev po svetu: v Evropi, ¡Severni Ameriki, Argentini, Avstraliji, povsod se daje največji poudarek otrokom, osnovnošolski mladim, za katere so organizirani tečaji, prave šole. Povsod je najti ljubezen do slovenske pesmi, do večjega ali manjšega kulturnega udejstvovanja, kakor je pač mogoče. Povsod spoštovanje do slovenske zastave. Vsi rojaki radi oblačijo sl >-vensko narodno nošo. Vsi? Tukaj, prav tukaj se je nekaj zataknilo. To vidimo pri naših „argentinskih“ prireditvah. Narodnih noš je sicer mnogo, a le otroških in ženskih, kje pa so fantje. Neka; podobnega ¡se dogaja v Severni Ameriki in Kanadi. Pa poglejmo še, kaj piše avstralski mesečnik „Misli“ o tej zadevi. V lanski decemberski številki lahko beremo izpod peresa patra Bazilija: „Vedno se čudim, da je tako težko dobiti ljudi- za naše lepe narodne noše. Teh malo prilik imamo, da jih pokažemo in tako lepo zbirko imamo, ljudi pa je treba skoraj „loviti“, da se vanje oblečejo. Vsak izgovor je dober — kot da bi bila sramota pokazati ¡se v narodni noši. Zlasti fante je težko dobiti. Doma je imelo prosvetno društvo na razpolago nekaj parov narodnih noš in smo se pred vsakim javnim nastopom pulili zanje. Vsak si je štel v čast, da jo je smel obleči. Človek bi mislil, da nam bi bila narodna noša tako daleč od domovine še dragocenejša, pa je ravno narobe. Prej ¡smo jokali, da jih nimamo, zdaj, ko jih imamo, pa ni zanimanja zanje... Čuden svet.“ Tako pater Bazilij v „Mislih“. Ob teh njegovih grenkih besedah se moramo zamisliti. Sprašati vest, kot pred spovedjo, priznati, kako je v tej zadevi z nami, pa seveda: trden sklep. Treba bi bilo začeti pravo akcijo, kampanjo za vzbujanje ljubezni do narodne noše. Saj je del tradicije, del narodne zapuščine, katero smo prinesli s ¡seboj v svet. Saj nam narodna noša pomaga buditi slovensko zavest. Torej ? Mladi pozdravi s počitnic V Argentini, kjer sedaj vlada poletje, se slovenska mladina kaj rada izogne žgoči vročini in buenosaireški vlagi, pobere šila in kopita (beri ruzn-ke in šotore) ter jo mahne v prosto naravo, če le mogoče v daljne gorske predele. Tako tudi letos. V kordohske hribe k dr. Hanželiču je kot vsako leto odšla otroška kolonija. Poleg posameznih skupin, ki že tradicionalno odrajža-jo v Bariloče, se je tja letos podala tudi grupa abiturientov srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa. Iz 1700 km oddaljenih Bariloč so nam poslali sledeči ABITURIENTSKI POZDRAV Bariloče, 2. januarja 1973 Spoštovani gospod urednik “¡Svobodne Slovenije” Buenos Aires „Mi študentje smo res veseli, se smejimo vse dni, vedno bi vriskali in peli in pozdrav se naš glasi Nahuel Huapi!“ Z našo himno pozdravljamo Vas in vse bralce “Svobodne Slovenije” — naše starše in prijatelje. Srečno smo dospeli v Bariloče v četrtek, 28. decembra in se ustoličili v stanu Slovenskega Planinskega Društva. Tukajšnji Slovenci so nam vedno na pomoč — zelo dobrosrčni ljudje so. prav lahno nasmehnemo. Počitniški dom dr. Hanželiča nam nadomešča praznino, ki smo jo občutili ob slovesu v Retiru. Po navadi na koloniji prevladujejo deklice, letos pa je več dečkov. Vreme se nam hudomušno smeje in nam včasih prekriža načrte. Kaj pravite, kaj delamo ves dan? Kaj vse smo se že naučili! Veliko se poje, igra razne skupinske igre, izleti, ob praznikih imamo še prireditve. Vse v slovenskem duhu. Druži nas ljubezen in iskreno prijateljstvo. Tu ni razlike, smo kot velika družina. Eden za vse, vsi za enega. Otroški živ žav, ki ljubi planine, koncert ptičkov, ki jim narava odpira oči in upira pogled v božje stvarstvo. VI vsi, ki skrbite za nas, zlasti Zedinjena Slovenija, ki druži vse Slovence v Argentini z namenom, da se ohrani slovenski narod. Mladina, naša bodočnost, vam je posebno pri srcu, ne bojte se za njo. Prav radi tega ¡smo dolžni zahvalo vam vodstvu Zedinjene Slovenije, ki s toliko ljubeznijo podpira in pošilja nas otroke na počitniški oddih. „Res lepo je biti mlad“. Te besede so program kolonije slovenskih šolarjev pri dr. Hanželiču, kolonije, ki jo vi, Zedinjena Slovenija, pripravite. Slovenski šolski otroci vas veselo pozdravljajo. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 15. januarja 1953. — štev. 3. NAŠA DOLŽNOST IN ODGOVORNOST V novoletni številki našega lista smo brali izjavi našega narodnega voditelja dr. Mihe Kreka in našega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki morata ¡slehernemu ¡Slovencu dati pobudo, da izpolni v čim popolnejši meri svojo narodno dolžnost. Dr. Krek opozarja, da smo „vsak in vsi obremenjeni z ogromnimi nalogami, ki jih terja veliki čas. Pripravljeni na žrtve“, pravi, „bomo delali za naš cilj: svobodo in vzpostavitev krščanskega Socialnega in demokratičnega reda v naši ljubljeni domovini.“ Besede našega škofa so dragoceno dopolnilo in praktično navodilo, kako naj vsakdo izpolni svojo dolžnost: „Ne bojmo se“, pravi škof, „in ne odklanjajmo odgovornosti in sodelovanja. Lahko je stati ob strani, kritizirati in klevetati tiste, ki kaj delajo v javnosti... Moško in krepostno pa je ponuditi se za delo... ¡So ljudje, ki imajo polno besed kritike vseh ¡stopenj, do lažnivih 'e-vet, pa odklanjajo sodelovanje na odgovornih mestih... Vzrok je: strah pred odgovornostjo“. Pri nekaterih manjka dobre volje in čut za odgovornost ni dovolj razvit. Ta plast ljudi se poda na lažjo pot, na kritiziranje, zabavljanje in nerganje čez vse in zoper vse. Dostikrat zmanjka tvarine za to, todaj je dobra tudi sumnja... Zapisana ali tiskana beseda, ki je plod osebnega stremuštva, nevoščljivosti ali naravnost sovraštva, zasluži najhujšo grajo in obsodbo. V povojnih letih doživljamo nekaj pojavov y tej smeri. Neodgovorni ljudje se naravnost trudijo, da bi dokazali, da svobodni 'Slovenci nimamo ne programa za bodočnost, ne kompetentnih ljudi in ne zmožnega vodstva v svojem boju za obstoj... če se hoče kdo na ta način povzpeti na vrh, hodi po nemoralni poti, kajti tako postopanje je dokaz, da manjka zlasti čuta za odgovornost. Hvala Bogu, da je takih značajev med nami malo, zelo malo. Prav pa je, da vemo, da so. Slovend v Argentini Osebne novice Krst. V cerkvi Jude Tadeja v Itu-zaingo je bila krščena Damijana Cecilija 'Sparhakl, hči Janka in ge. Jožice roj. Lavrič. Botrovala sta gdč. Marjetka 'Stariha in Mihael Stariha. Krstil pa je prelat Franc Novak. Srečnim staršem naše čestitke. Ave Maria-koledar 1973 Bili smo že „Pod Skalco" — kjer smo bili na starega leta dan skupaj z dr. Vojkom Arkom —, pri jezerih Tonček in Schmoll in praznovali novo leto pri našem prijatelju Cirilu Markežu na Campanario. Tam smo imeli polnočnico za novo leto in se skupaj z našim ravnateljem Markom Kremžarjem, s Frenkom in go. Lučko Jerman in mnogimi drugimi 'Slovenci veselili in si voščili novo leto. Sedaj taborimo na polotoku sv. Petra. Naši šotori so obdani od grmov cvetočega šipka in petdeset metrov od nas valovi lepo jezero Nahuel Huapi. Uporabimo to priliko, da Vam vsem skupaj voščimo srečno, polno milosti novo leto 1973 in na svidenje v Buenos Airesu! — RAST — (roj abiturientov Srednj. tečaja) — 1972 — Tine Debeljak ml. — Jurij Rode — Mija Markež — Terezka Osojnik. Magda Zakrajšek, Mírica Razinger, Marija Rot, Mojca Oberžan, Marta Korošec, Roža Jerebič. Matjaž Jerman, Marko Jerman, Janez Vasle, Marijan Grohar, Franci Cu-kjati, Franci Štrubelj. Pavel Fajdiga, Andrej Kočar, Jože Repovž in Janez Zorec (kot gost). SLOVENSKI ŠOLARJI S POČITNIC ZEDINJENI SLOVENIJI -S kolonije slovenskih šolarjev v počitniškem domu v kordobskih gorah, ki jo vsako leto organizira centralno društvo Zedinjena Slovenija v Bs. Airesu, so otroci poslali svoje pozdrave tudi tej ustanovi. Podpisalo se je 64 šolarjev in vodstvo kolonije. Pismo glasi takole: Počasi izgineva žalost iz naših src, navadili smo se novega življenja in od spominu na dom, na svoje drage se le Slovenski frančiškani v Lemontu v ZDA izdajajo poleg lista Ave Marija vsako leto tudi Koledar z istim naslovom. Pred seboj imamo Koledar Ave Marija za leto 1973, pri katerem vzbudi pozornost napis na prvi notranji strank ki pove, da je to „60. letnik Koledarja“. Poleg koledarskega dela vsebuje sledeče zanimive članke: Pater Bertrand Kotnik ofm. nadaljuje svoj članek iz prejšnjega letnika „o prvih Baragovih življenjepiscih“. Tu omenja pred vsem prvega baragovca v Ameriki, generalnega vikarja Edwarda Jackerja. Nadalje piše o Jakobu Megušarju, ki je bil od leta 1799 do 1807 kaplan ter učitelj otrok Ignacija Barage. Naslednji članek je posvečen 75. letnici fare svetega Stefana v Chicagu. To obletnico obhaja fara v letošnjem letu 1973. Njeni začetki segajo v leto 1898 z nakupom nedograjene švedske metodistične cerkve na 22nd. Plače in Lincoln. Kupna pogodba je bila podpisana 2. maja 1989. Kupljena cerkev pa je bila v slabem stanju in so oblasti leta 1904 celo prepovedale njeno uporabo. 'Zato šo jo podrli in se istega leta to je 18. decembra je bil blagoslovljen vogelni kamen nove cerkve sv. Štefana. Leta 1919 je postal prvi župnik pri sv. Štefanu pater Kazimir Zakrajšek in s tem je dobila fara prvega frančiškanskega župnika. Na vzgojnem in narodnostnem področju je fara opravila ogromno delo, kar dokazuje tudi članek ge. Ane Gaber, ki piše o slovenski sobotni šoli. Pater Hugo Deljčnjak ofm. opisuje misijon v Kandeju v Afriki. Temu sledi opis blagoslovitve slovenske kapele v Washingtonu kakor je bil po blagoslovitvi pripravljen za tisk. France šega iz Clevelanda objavlja spomine na patra Odila. Tem pa sledijo zanimivi spomini pod naslovom „Mozaik mojega življenja“ patra Ja-nez)a Žurge ofm. Življenjepis tega znanstvenika je v kratkih besedah tak: Profesor Janez Žurga OFM je bil rojen 22. septembra 1885 v Dol. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah; umrl je 5. marca 1969 v Kamniku. V frančiškanski red je vstopil 23. septembra 1905, slovesne obljube je naredil 24. septembra 1909. V duhovnika je bil posvečen 14. julija 1910. Bil je učitelj na ljudski šoli v Novem mestu, vojaški kaplan med prvo svetovno vojno, nato profesor na franciškancki gim-naziciji v Kamniku. Na ljubljanski univerzi je študiral geologijo, geografijo, petrografijo, anatomijo in druge pomožne vede. Po pridobljeni univerzitetni diplomi je bil nastavljen za asistenta svojemu univerzitetnemu profesorju dr. Hinterlechnerju, ki bi ga moral po smrti naslediti, a je raje ostal asistent vse do leta 1945. Nato je šel v dušno pastirstvo. Upravljal je hribovsko župnijo Gora nad Sodražico; 1956 je prišel v Kamnik, odkoder je šest let upravljal župnijo Nevlje. Spomini patra Žurge so pisani tako zanimivo in pestro, kakor je. zanimiv njegov življenjepis. < Poleg raznih slik so v Koledarju objavljene tudi pesmi Vitala Voduška — Prošnja svetega Frančiška; Karla Mau-serja — Pozna jesen, in Engelberta Gangla — Bog. Cena Koledarja, ki obsega 136 strani je 3 dolarja in ¡se naroča pri frančiškanih v Lemontu, ¡St. Mary’s Seminary; Lemont, Illinois, 60439, USA. Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buemos Aires, 18. 1. 1973 - No. 3 S&ftViNC! 1*0 SVIIS KANADA župnija Marije Pomagaj Od vsepovsod Letos nas je obiskal' Miklavž 3. decembra, popoldne. Spremljali so ga angelci, kajti parkeljni so že pred leti odpovedali. Pravtako zanimanje za Miklavža upada iz leta v leto. Med tem ko je še pred leti obdaroval nad sto otrok, je to pot bilo le 57 in eno odraslo osebo. V adventu je cerkveni pevski zbor pridno vadil in se pripravljal na slovesno bogoslužje v praznikih. Mladinski zbor je tudi pripravljal božične liturgične pesmi in se trudil letos toliko bolj, ker ga sestavljajo v pretežni večini začetniške moči. Skavtske organizacije pa iso bile obilno zaposlene s pripravo tradicionalne božičnice in z njo združene prireditve v nedeljo, 17. decembra. Kulturne prireditve zahtevajo mnogo talentov, vaj, volje in časa. To dobro ve tisti, ki jd kdaj sodeloval pri takih prireditvah. Skavti in skavtinje so se dobro pripravili. Večji del teže je slonel na ramah skavtskega vodstva. Dogodki v župniji Brezmadežne Kot vsako leto je tudi letos Slovenska šola priredila miklavževanje v nedeljo, 3. decembra. Za uvod v Miklavžev prihod je bilo nekaj prizorov iz Gerzinčičeve operete Miklavž prihaja: nastop angelčka in dveh škratolinov. Nato je prišel sv. Miklavž v spremstvu 50 angelov, kar je ob dobri razsvetljavi naredilo res mogočen vtis. Dvorana je bila polna otrok in odraslih. Slovensko mladinsko društvo je pa priredilo miklavževanje za odrasle v nedeljo, 17. decembra. Mladi fantje in dekleta pač to lepo slovensko navado o Miklavžu in o njegovem obdarovanju vzamejo drugače kot majhni otroci. V nedeljo, 10. decembra, so večji skavti —• rovers pripravili sami kosilo za svoje nekdanje in sedanje voditelje ler žuj ijane, ki sodelujejo pri skavtskih organizacijah: V glavnem so hoteli na tem kosilu proslaviti Franca Cerarja, ki je pred de etimi leti začel s skavtskimi organizacijami v tej župniji. V spomin so mu poklonili lepo plaketo in se mu zahvalili s toplimi besedami za njegovo deseti tno delo v skavtskih organizacijah. Tudi stroške za kosilo so ¡skavti sami krili z denarjem, ki so ga dobili prejšnjo nedeljo pri razpravi peciva in kave. Konvertit. Znani angleški igralec sir Alec Guiness je prestopil v katoliško vero, dal se je krstiti, ker je njegov sin, ki je pred leti zbolel za otroško paralizo, čudežno ozdravel. Če se mudi. V Kiotu, japonskem mestu, ki ima nad dva milijona prebivalcev, iso omejili avtomobilsko hitrost na 20 km na uro. Ljudje, ki se jim mudi, se spet vozijo z rikšami. Angleška mladina se zateka v samostane. že nekaj let se dogaja v Angliji nekaj nenavadnega. Veliko število mladine — fantov in deklet — zlasti iz dijaških vrst hoče preživeti nekaj tednov v' popolni tišini in samoti v kakšnem samostanu. Na samostane prihaja ogromno prošenj in v nad 300 samostanih, ki so pripravili prostore za to mladino, ni dovolj prostora za vse prosilce. Večina prosilcev je stara med 15 in 20 leti, so pa med njimi tudi starejša Poznavalci angleške družbe so mnenja,da je ta pojav reakcija na moderno življenje, ki ne dopušča, da bi se človek poglobil vase, da bi bil kako uro sam s seboj, da bi se posvetil tudi nematerialnim vprašanjem in zlasti vprašanj, zakaj živimo. Za vse, ki so poznali samo angleške hipijce in beatlesa, je to razveseljiv pojav. Novi strupi. Znanim mamilom, ki zastrupljajo množice ljudi, ki so se jim vdali, se pridružujejo novi. Tako poročajo iz skandinavskega polotoka, da je Za dobro voljo Pri izpitu prava vpraša profesor kandidata: „Kakšna kazen je predvidena za dvoženstvo ?‘‘ Kandidat: ,/Dte tašči, gospod profe-sor.‘‘ Ko počitnikar prvič zajtrkuje, dobi pri zajtrku tudi neznatno malo medu. Tako,“ se dobrohotno nasmehne, da imate pri hiši tudi čebelo ?“ Profesor: „Stari Germani so se u-kvnrjgli z lovom in ribolovom.“ Dijak: „Pa mladi?“ P© športnem svetu V košarkarskem prvenstvu v prvi ligi je ljubljanska Olimpija izboljšala svoj položaj in se uvrstila na drugo mesto. Olimpija je bila po odhodu reprezentanta Daneva in prestopu Bassi-na v zagrebški klub Industromantaža precej Časar v krizi. Končno je le uvrstila svoje vrste in je spet med favoriti za osvojitev prvenstva. Seveda pa bo boj za prvo mesto še zelo hud, prvenstvo pa je dolgo; liga šteje 14 klubov. V drugi zvezni ligi ki ima 12 članov, tekmujejo štirje slovenski košarkarski klubi. Po sedmem kolu je bila ljubljanska Ilirija na tretjem mestu s 10 točkami Slovan 6. z 6 točkami, na 10. mestu so bili Domžalčani, s 4 točkami, na 11. pa Celjani z dvema točkama. Carlofs Monzon, svetovni prvak v srednji kategoriji, je po oceni svetovnega boksarskega sveta „boksar leta 1972“. Ta naslov so kritiki prisodili argentinskemu boksarju, ker je branil lani naslov kar štirikrat in se ni nikdar izogibal nobenemu tekmecu. Na namiznoteniškem mednarodnem prvenstvu Avstrije so zmagali Kitajci med moškimi in ženskami. Kitajci so odpravili ekipo SZ s 3:0, Kitajke pa ekipo ČSSR prav tako s 3:0. Jugoslovanska moška ekipa je izpadla v drugem kolu s 0:3 proti iSZ,- ženska pa že v prvem kolu, premagale so jih Ma-džarke. Med posamezniki pa je le Kor-pi uspelo prebiti se med najboljšo osmerico; v polfinale so se uvrstili le Kitajci in Sovjeti. UNIV. PROF. OD DOMA „Kaj pa boste objavili v štavilki Tribune ?‘‘ ..Vse, saj itak ne izide.“ ,nasïednj‘ Odpravili smo socialne razlike in povečali materialne. Narod si bo pisal sodbo sam — če ni-men. Neki delavec razlaga svojim tovarišem: „Čakamo na mojstra, ki je šel na pivo, da počaka inženirja, ki je šel na kavo.“ Delavski razred je slednjič prišel na zeleno vejo. Žal pa je že obrana. tam prišel v promet „morfinbas“, ki je v svoji sestavini nekako v sredi med o-pijem in heroino, je pa zelo nevaren. Samo na Norveškem je v zadnjih 12 mesecih umrlo 92 oseb — večinoma samo mladina — zaradi uživanja tega mamila. Velik problem. V mnogih državah in zlasti še v velikih mestih resno proučujejo vprašanje, kam z odpadki m smetmi. Množina teh odpadkov tako silno narašča, da postaja uničevanje h odpadkov že pravi problem. V Severni Ameriki so izračunali, da odpade na vsakega prebivalca (jih je 210 milijonov) na dan dva in pol kilograma odpadkov ali smeti. V smeteh se letno nabere 30 milijonov ton papirja, 26 milijard steklenic, 48 milijard konzervnih škatelj in —- 7 milijonov starih avtomobilov. i iz turističnega sveta. Neki turist se vozil iz Scamtona porti New Yorku. Ob poti je zagledal napis „To Moscow, turn to the left“ (¡Proti Moskvi, zaviti na levo). Mislil je, da gre za politično šalo in je vprašal bližnjega prodajalca bencina, kaj pomeni ta napis. Ta mu je razložil, da je res v bližini kraj, ki se imenuje Moskva in da je v ¡Severni A-meriki še več krajev s tem imenom. Sploh je v Severni Ameriki mnogo krajev z imeni evropskih mest. Tako je npr. pet krajev z imenom London, sedem krajev z imenom Wien, štirje Ber-lini, dva Rima, devet Parizov in trije Petrogradi. Nadomestek' za otroke. Na Japo i-skem se je silno razpaslo zanimanje za živali: mačke, psičke, kanarčke in pod. V letu 1971 je uvoz teh domačih živali narastel za 40%. Na debelo se odpirajo trgovine s temi živalmi. Tokio ima že tudi poseben hotel za te živali, kjer živali okopajo, masirajo, počešejo itd. Na pokopališčih so določili posebne prostore za pokop teh živali. Sociologi in psihologi razmišljajo, kje je vzrok 'e-ga zanimanja za hišne živali. Odgovor se glasi: Vzrok tega je na eni strani velika blaginja, na drugi strani pa po-manj'kanje otrok zaradi silno razpasene kontrole rojstev in uživanja protispo-četnih pilul. To pomanjkanje otrok redi potrebo po nekem nadomestku za' o-t-rokei In ta nadomestek so — doma v živali. Kazni za tatove in roparje. V Libiji je revolucionarni svet izdal odlok o ponovni uvedbi tradicionalnih kazni za vlomilce in roparje. Po tem odloku bodo tatove, ki jih bodo zalotili pri kraji, kaznovali s tem, da jim bodo odsekali eno^ roko. Roparji, ki bodo uporabili orožje in pri tern koga ubili, bodo obsojeni na smrt. Milejša kazen pa bo za roparje,_kj ne bodo nikogar ubili: odsekali jim bodo desno roko in levo nogo... Eiffelovega stolpa ne bodo podrl). V Parizu so se v zadnjem času širile novice, da bo treba v kratkem podreti Eiffelov stolp, češ da ga je zob č^isa že tako načel, da bi bila^ obnovitev stolpa dvakrat dražja, kot če bi ga podrli. Družba mora po pogodbi skrbeti za vzdrževanje stolpa do konca leta 1979, porabi pa za vzdrževanje stolpa letno 3.6 milijona frankov. Lani je bilo na stolpu 2.6 milijona -obiskovalcev, dohodkov je bilo 15.6 milijona, po odbitka vseh stroškov pa je ostalo nekaj manj kot pol milijona frankov. O K V E S T I Ii A SOBOTA, 20. januarja: V Sovenski hiši ob 20 predavanje msgr. dr. Franc Šegule, postulatorja za S-lomškovo beatifikacijo. Predavanje o postopku Slomškove beatifikacije bo združeno s skioptičnimi slikami. V Slovenskem domu v Carapachayu ob 20. veseloigra „Tri sestre“. NEDELJA, 28. januarja: Na Pristavi družabna prireditev Duhovnega življenja oh 40-letnici revije. PONEDELJEK, 29. januarja: Pričetek počitniške kolonije za osnovnošolsko mladino na kinti Sloga. PROSVETNI VEČER DRUŠTVA „ZEDINJENA SLOVENIJA« v soboto, 20, januarja, ob 20 v Slovenski hiši NA SPOREDU: # skioptične slike o škofu Antonu Martinu Slomšku; 0 in razgovor z msgr. dr. Frančkom Šegulom, postulatorjem za Slomškovo zadevo, o delu za Slomškovo beatifikacijo. 0 Ob 19 bo msgr. dr. F. Šegula v kapeli daroval sv. mašo, med katero bomo prosili, da bi bil škof Slomšek kmalu proglašen blaženim. -■■■■■■■■■■i VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA [MUEBLES LUKY Ruta 205 Frente Estación EZEIZA T. E. 295 -1197 Podružnice a CARLOS SPEGAZZIN1 j Avda. 25 de Mayo 136 • SAN JUSTO Almafuerte 3230 LUKA MILHARČIČ Električni aparati Izključni zastopnik : Hitachi - National - Crown - Km«-Panoramo-^Anrora^Saccol _ Colom-bia — Westinghouse' — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champ Marshall. JAVN1 NOTAP FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 i ES10YENIA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit FRANQUEO PAGADO j Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA ! Concesión N' 3824 Registro Nacional de la Propiedad í Intelectual N? 1.149.713 PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! Naročnina Svob. Slovenije za leto 19 73 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošto. Evropa, ZDA ih Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 V NEDELJO, 28. JANUARJA, NA PRISTAVI Družabna prireditev revije „ Duhovno življenje ” • ob 11.30 sv. maša za žive in rajne dobrotnike revije. • ob 12.30 kosilo O ob 16 velik srečolov z okrog 500 lepimi dobitki; nagradno žrebanje, ki ga bodo deležni vsi tisti, ki bodo do žrebanja poravnali naročnino; žrebanje zla otroke; igre, ves čas pa prijetno razvedrilo ter solidna postrežba. Z udeležbo bomo moralno in gmotno podprli naš verski tisk, ki je najmočnejša vez med nami. POČITNICE NA SLOVENSKI KMETIJI V ARGENTINSKIH GORAH Stanovanje z uporabo kuhinje $ 10.— dnevno (za otroke do 18 let $ 5.—) CHACRA TRIGLAV A. y E. Budinek, Mallín Ahogado^ C.C. 19, El Bolsón, prov. Río Negro : ! Slovenski dom Carapachay - Dramatski odsek ! bo predstavil v soboto, 20. januarja 1973, ob 20 Veseloigro \ l TRI SESTRE : : v režiji Janeza Tršan Vstopnina za odrasle $ 4,-Lepo vabljeni! za otroke $ 1-—. Pridite, ne bo vam žal! [ DR. JUAN BLAZNIK j j Do 40% popusta pri letalskih vožnjah v Evropo j Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 j j AGENCIJA EMONA : C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed ; ; SIMON RAJER • Specialist za ortopedijo • : in travmatologijo j j Tucumân 1561> Vj pfeama 49 T. E. 46-9440 | Ordinira v torek, četrtek in soboto j j Uradne ure od 9 do 12 in od 15 do 19. : od 17 do 20 : : = ....... ........: ■■■■■■■—■■■■■*■■■ .................................. ............................................ s Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno ise odločite za naložbo svojih prihrankov! Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.« z o. z. Bartolomé Mitre 97 T- E. 658-6574 Ramos Mejía Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure Potujete v RIM — Italijo ? Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov. Hotel BLED in Hotel DANIELA 00185 - ROMA tel. 777102-7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 tel. 750587 - 771051 Lastnik: VINKO LEVSTIK Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli! \ V... ................................................